36. številka.
u L]iiM]ani, u sredo, 14. fenraaria 1906.
XXXIX. leto.
izhaui vsak fian zvečer, izimši nedelja in pnumke, ter velja po pošti prejema fl aa avatro-ogrd^e dežele Ka vae leto tfi K, za pol leta | K, za četrt leta 0 K 60 h, jca «u ui«»^c v K tO h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom ica v*** leto 24 K., za pol leta lž K, za četrt leta 6 K, za en mesea 2 K. Kdor hodi sain ponj, plaća za vse leto W K, za pol leta II K, »a će trt leta b K tO k, sa en uieaee ] K vo k. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znuSa postoma. Na naroČbe brez istodobne vposiljatve naročnine j*e ne ozira. - Za oznanila »e plačuie od peterostopue petit-vrste po «2 b, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, oe ne dvakrat in po H h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole rranko*:»:i — Fokopi.m f*e ne vračajo  — Uredništvo in upravniatvo je v Knaflovib ulicah »t 6, in sicer uredništvo v 1. uadstr., upravniatvo pa v pritličja. —   Upravništvu naj M blagovolijo pošiljati aaročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34. Posamezne Številke po 10 h. Upravni&tva telefon št 85.
Gaotsch u stiski.
Na Dunaju, 13. febr.
Nasprotniki splošne in enake volilne pravice so neutrudno na delu, da bi strmoglavili G a u -i s c h a in ž njimi vred pokopali volilno reformo. Zlasti zadnje tini so napeli vse sile in uporabljajo najrazličnejša sredstva, da dosežejo svoj smoter.
Nasprotnikov splošne in enake volilne pravice je v sedanjem parlamentu vse polno in njih moč je jako velika. Odkar je Gautseh napovedal volilno reformo, so mu ti elementi obrnili hrbet in rujejo proti njemu četudi le previdno in prikrito.
Očitni nasprotniki volilne reforme so veleposestniki in sicer tako nemškoliberalni, kakor tudi katoiišk o-k o n s e r v a t i v n i. Dasi sta si ti frakciji veleposestnikov od nekdaj močno v laseh, sta zdaj pozabila na svoje staro nasprotje in hodita roko v roki z namenom, onemogočiti Gautschev projekt.
Z njim hodi tudi poljski klub. Sicer se demokratična frakcija tega kluba zavzema za splošno in enako volilno pravico, ali v klubu reprezentira ta frakcija le Še preveč znatno manjšino, dočim je klubova večina odločna nasprotnica splošne in enake volilne pravice. O Gautscheveni načrtu za volilno reformo seveda ne da Gališki toliko zastopnikov, kolikor jih jej gre po Številu prebivalstva, da bo Gališka prikrajšana in naravno je torej, da bodo Poljaki s podvojeno eneržijo poskušali preprečiti tako reformo.
Nemške stranke so glede volilne reforme razdeljene. Odkritosrčno se ne zema za splošno in enako volilno pravico nobena nemška stranka. Tudi krščanski socijalci ne. Vse nemške -tranke bi volilno reformo najraje preprečile, ako bi se ne bale posledic. Strah pred volilci, zlasti strah, da bi se volilna reforma eventualno oktroirala — ta je Nemce razdelil. Eni delajo kakor bi bilo prijatelji volilne reforme in jim je le na tem, da iz-poslujejo   za   Nemce   kar mogoče
mandatov, drugi pa direktno nasprotujejo volilni reformi in ne prikrivajo, da jo bodo poskušali onemogočiti. Taki navidezni prijatelji volilne reforme so krščanski socijalci in nemški nacijonalci; prvi bi radi u tesnili volilno pravico s tem, da bi jo imel le tisti, kdor gotovo vrsto let v kakem kraju prebiva, kar je z ozirom na menjavanje delavcev v industrijalnih krajih največjega pomena; drugi hočejo za nemške kraje izprešati kolikor mogoče mandatov. Nemški liberalci, ki se večinoma rekrutirajo iz Češke, pa nasprotujejo volilni reformi z ljuto silo. Zadnjič so celo zagrozili, da jo na vsak način preprečijo, če bi se spremenilo sedanje razmerje med številom nemških in nenemških mandatov. To pomeni, da bodo poskusili volilno reformo pokopati, kajti njihovi zahtevi Gautseh tudi pri najboljši volji ne more ugoditi. Končno so odločni nasprotniki volilne reforme tudi Vsenemci, ki vedo, da izginejo brez sledu, Če se uvede splošna in enaka volilna pravica, in Italijani.
V zadnjih dneh se je opetovano pokazalo, da se snuje prava pravcata koalicija nasprotnikov volilne reforme po starem receptu rgetrennt marsehieren, vereint sehlagen."
Ministrski predsednik Gautseh je obljubil, da predloži volilno reformo v drugi polovici meseca februarja, takoj ko bo dognana razprava o rekrutnem zakonu. Ta razprava se začne šele jutri. Nasprotniki volilne reforme so re-krutnemu zakonu delali velike težave, da preprečijo oziroma zavlečejo njega rešitev. Najprej so delali obstruk-cijo v odseku, zdaj pa v zbornici. Vložili so več nujnih predlogov in z njimi potratili mnogo Časa, ter poskušali terorizirati krono Napadi Franka Steina in grofa Stern-berga v današnji seji poslanske zbornice so očiten terorizem. Odločilni krogi se takih napadov silno boje in s tem računajo nasprotniki volilne reforme.
Gautseh je v veliki stiski. Do L marca morajo namreč biti rešene tr-
govinske pogodbe. Gautseh je izgubljen, Če se to ne zgodi. Za rešitev rekrutnega zakona, za prvo debato o volilni reformi, ki bo gotovo trajala več dni in za rešitev trgovinskih pogodb je le še 14 dni Časa. To je tako malo, da visi življenje Gautschevega ministrstva v resnici na eni sami niti. Ako bo koalicija nasprotnikov volilne reforme hotela strmoglaviti Gautseh a, doseže to prav lahko s tem, da zadrži pravočasno rešitev trgovinskih pogodb — o tem si je danes ves parlament na jasnem. Kaj stori ta koalicija, je pač odvisno od tega, kakšen bo Gautschev načrt volilne reforme.
Državni zbor.
Na Dunaju, 13. febr.
Danes so se vrnili v zbornico prizori nemškega divjanja iz Badeni-jevih Časov. Divjali in besneli so Vsenemci, ker jih je ministrski predsednik zadel s svojo opazko, da ne obstruirajo rekrutnega zakona, temuč volilno reformo. Začeli so kričati in psovati, da je bilo celo prave nasprotnike vlade sram. Končno pa so se sramotno umaknili z vsemi svojimi nujnimi predlogi. NiČ manj ne-kvalifikovan je bil govor poslanca grofa Sternberga.
Vsenemški škandali so se razvili pri razpravi o njihovem nujnem predlogu glede delitve avstro-orgrske armade. Utemeljeval je predlog poslanec Stein, ki je takoj v začetku govora se namenoma začel zadirati v krono, a ko ga opozoril predsednik, naj se ne dotika krone, so začeli vsi vsenemški poslanci kričati in psovati. Še bolj so z besneli, ko je prevzel predsedstvo podpredsednik Začek. Posl. Berger mu je opetovano kričal v obraz: lažete, lažete!
Proti vsenemškemu predlogu je govoril posl. grof Sternberg, ki je rekel, da se stoletne vezi z Ogrsko ne dajo raztrgati kakor košček papirja. Rekel je, da je naša država, ki je nekdaj vladala svet, zadnja leta neizmerno globoko padla. Vsenemška nevolja  se   mu zdi umljiva,  kaj naj
tudi Nemci pričakujejo v tej slabo upravljani državi. Vsenemci so po njegovi definiciji produkt centralnega kretinizma. Potem je nadaljeval, opetovano prekinjen in posvarjen po predsedniku: „ Sedanj a bolezen Avstrije je samo akutna. Že jutri jo lahko ozdravimo. Na Avstrijo cesarja Franca Jožefa ne veruje dandanes noben Človek več. V Avstriji ga ni Človeka, ki bi veroval v to propadujočo Avstrijo. Gre se za to, da ne pustimo te svete, stare, lepe Avstrije vreči tja enemu človeku. Nismo 76 let stari, nismo tako stari, da bi mogli že jutri ki^v^grob. Jutri že lahko država uz'lravi. to je v božjem sklepu. Toda državo moramo rešiti. Prosimo boga, da nas reši našega zla!u (Predsednik ga je posvaril s povzdignjenim glasom.)
Takoj se je vzdignil tudi ministrski predsednik baron Gautseh ter ogorčeno zavračal take neparlamentarne napade. Ko je nato povedal Vsenemcem resnico, zakaj obstruirajo, je nastal divji vihar. Ministrskemu predsedniku niso pustili dalje govoriti ter mu klicali od vseh strani: obrekovalec, lažnjivec, nesramnost, bedak itd. Potem je posl. Stein odgovarjal s psovkami, a njegovi tovariši so ga krepko podpirali, dokler se niso utrudili! Nujnost je bila seveda odklonjena.
Končno je predložil trgovinski minister vladno predloge o trgovinski in parobrodni pogodbi z Italijo in Belgijo.
Parlamentarni položaj.
Dunaj 13. februarja. Tudi v jutrišnji seji ne bo mogla pričeti zbornica drugega branja rekrutnega zakona, ker je treba še rešiti poprej tri nujne predloge poslancev Steina, Stern b erga in C h o c a. Posl. Stein je naznanil tudi predsedniku, da vloži na svojo roko nujni predlog, v katerem se poziva vlada, naj pregovori vladarja, da ^eodpove o grški kroni.
Predsednik mu je odgovoril, da ne bo sprejel takega predloga, ker presega kompetenco državnega zbora.
LISTEK.
naravoslovne črtice.
vn.
(Nova Persel II., polarna Mizar in Alkor zvezda.)
Z znano Kant-Laplacovo teorijo pečali so bomo pozneje enkrat natančnejše. Danes si le to pokličimo v opomin, da je naš solnČni sistem nastal iz vrteče se meglene, plinaste mase, ki se je prvotno daleč daleč preko tira najoddaljenejšega naših planetov raztezala. Ob zgoščenju te neizmerne plinaste krogle započela se je materija vedno bolj razgrevati, kakor tudi še dandanes dobiva naše solnce navzlic vsemu oddajanju svojih moči v vesoljstvo svojo eneržijo iz v h čine le vsled vednega zgoščevanja, in manjšanja.
Po analogiji sklepamo, da velja isto, kar velja za naše solnce, tudi za ostala solnca, za vse druge Z7ezde stalnice. In v istini dobivamo med zvezdami vse oblike od prvotnih megla, o katerih smo že govorili, pa do popolnoma ohlajenih nebeških te-
les, kakor je n. pr. mesec. Med njimi so uvrščene zvezde z belo, modrikasto, zelenkasto, rumeno in rdečo svetlobo. Megle s svojimi spiralami so zvezde, ki se imajo stoprav razviti; one z belo, modrikasto ali zelenkasto lučjo, kakor Sirij ali Vega so zvezde v fazi največje svetlobe in vročine; rumene, kakor naše solnce, Arkturus ali Capella so nekoliko bolj shlajene, a tudi že bolj stanovitne. Take pa, ki rdeče svetijo, se bližajo svoji starosti — žare, a so že močno shlajene, in prave luči nimajo več. V njihovi atmosferi se že spajajo posamezni elementi, vrše se kemične preosnove, njihove pare ne propuščajo več svetlobe iz jedra, in končno zvezda za naše oko o temni in ugasne.
Mogoče je, da je Nova Persei II. bila že tisočletja v tem stadiju, in torej nevidna za nas. Znižana temperatura je mogoče že tudi omogoče-vala združevanje gotovih elementov, n. pr. kisleca, dušilca, vodenca itd. V naravi teh elementov pa, kakor njih spojin leži, da se sestavljajo in razkrajajo šiloma, eksplozivno, da v trenotku zažare in se potem kmalu zopet ohlade, da nastanejo vsled nove
vročine zopet novi vehementni pojavi, toliko Časa, t da se zenačijo zopet vse sile.
Zato ni izključeno, da so se ločene množice n. pr. vodenca in kisleca v našem slučaji pri njima ugodni temperaturi spojile I in združile, in da je prišlo vsled tega do velikanskih pojavov svetlobe in gorkote. Ako ni bilo n. pr. obeh plinov dovelj, stvorila se je nova spojina, drug plin pa, kar ga je bilo odveč, je zažarel in se razbelil. Druge spojine so se razstale zopet vsled nove vročine, in tako je prišlo zopet do novih izbruhov, ki trpe do današnjega dne, in ki so vplivali tudi na okolico zvezde, kakor to dokazujejo fotografične plošče, ki so zaznainenovale več megla v njeni bližini.
Mogoče je, da so te megle odločile se od Nove, ali da jih je velikanska eksplozija butnila v vesoljstvo. Verjetnejša pa bo še druga razlaga, ki se opira na hipotezo Seeligerjevo, ki pravi, da se otemnele ali samo slabo še sveteČe zvezde stalnice pri svojem potovanju po vsemiru priklatijo časih v temne ali komaj vidne megle. Deloma jih ne vidimo, ker so
preneznatne, ali preslabo sveteČe, ali pa razsipajo ultravioletne Žarke, ki so nevidni za naše oko — seveda pa ne za fotografično ploščo.
Ako pride trdo telo v tako plinasto meglo, se prične zvezda treti ob njo, njena površina se razvname, tako da naenkrat nastane nova zvezda, kjer preje nobene ni bilo videti.
Malo časa potem, ko se je pokazala Nova, opazili ho na fotogra-fiČnih ploščah Verkes kakor Lick-observatorija v bližini zvezde spiralno meglo. Ta megla je imela več zavojev, ni bila enako blesteča v vseh partijah, in je kazala Štiri jedra.
Kakor je razvidno iz teh podatkov, je možno, da je Nova nastala tudi na način v zmislu Seeligerjeve hipoteze. Nam bo seveda ostala verjetnejša razlaga po Kant-Laplaeovi teoriji. Enostavnejša in razumljivejša je, dočim se ne ozira seveda prav nič na novo nastale megle, in jih niti ne skuša razložiti. Seeligerjeva hipoteza pa ne pove vzroka, na kak način, pod kakimi pogoji in iz kakih vzrokov najdejo ravno otemnele aveede svojo pot v one Čudovite kozmične megle.
Kako so mnogokrat Čudovito za-
Praga 13. februarja. „Politiki** poročajo z Dunaja, da bo parlamentu najbrže onemogočeno pravočasno rešiti trgovinske pogodbe. V tem slučaju se državni zbor razpusti ter se razpišejo v o 1 i t v e p o i t a r i volilni pravici.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta 13. februarja. V* koaliciji imajo mučno afero Dognalo se je, da grof An d ras sv ni povedal vladarju tega. kar mu je naročil vodilni odbor združene opozicije. Vodilni odbor je namreč sklenil, da dovob" razen rekrutov tudi stroške za nove topove, ako vladar odobri opozicijske zahteve Zadnja pa je grof Andrassy vedo m a vladarju zamolčal ter ua ta način krono napačno informiral o stališču koalicije. Baron Bauffv je zaradi tega v seji vodilnega odbora odločno protestoval ter izjavil, da vsled tega ne prevzame odgovornosti pred narodom
Dunaj 13. februarja Ministarski predsednik baron Fejervarv ostane še jutri na Dunaju t**r ga cesar Se enkrat sprejme v avdijenci. Gre se pri tem za taktične odredbe pri razpustu državnega zbora.
Carinski konflikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Belgrad 13. februarja Kralj je sprejel poslanika dr. Vuioa in dr. Milovanovića ter se razgovarjal ž njima o konfliktu z Avstro-Ogrsko. Zatrjuje se, da hoče kralj poveriti dr. Vuiču sestavo nove vlado, a Vuičje stavil baje za pogoj poravnavo konflikta /. Avstrijo na račun c a r i n s k e u n i je z Bolgarijo in raspeti skupščine. Ker pa je Vuić odpotoval zopet na svoje mesto na Dunaj, so TM take govoriee najbrže le ugibanja.
Nove zarote bolgarskih vstašev.
Carigrad 13. februarja Tv&km oblasti so dobile iz Drinopolja obv-stilo, da nameravajo  bolgarski vstaji
motani nekateri soliuni sistemi, prepričamo se lehko, 6fl m poučimo nekoliko o znani polarni zvezdi. Vidimo jo v malem vozu kot zvezdo II. vrste, v istini pa sestoji iz treh velikih zvezd. Verjetno je, da ima ta sistem polarne zvezde Še celo vrsto planetov,mesecev in trabantov. Polarna zvezda kaže namreč glede smeri proti naši zemlji jako spremenljivo hitrost, Ta hitrost se spreminja vedno v čve-terodnevnih perijodah. Iz tega sklepajo astronomi, da ima zvezda-teČajka nevidnega spremljevalca, s katerim se suče okrog skupnega težišča. A tega ne dovolj, pregibljeta se ta dvojčka Še na drug, počasnejši način, kar razlagamo zopet tako, da se obadva skupno flučeta krog tretjega nevidnega nebeškega telesa. Ker računi in opazovanja Še niso izvedena do konca, tudi ni Še mogoče navesti natančnih podatkov. Ceni se, da v približno 16ih letih obe zvezdi skupno obhodita Bvojo pot krog tretje in sicer s hitrostjo Šestih kilometrov v sekundi. Iz tega se da sklepati, da je premer tega kroga vsaj 3krat tako velik, kakor oni, po katerem kroji naša z«mlja. (Konec prih.)
postni urad in druga javna poslopja razstreliti k dinamitom.
Kriza v grškem parlamentu.
Carigrad 13. februarja. Zbornica razpravlja o zakonskem načrtu, naj se izključijo aktivni vojaki iz parlamenta. Častniki-poslanoi pa so tako hrupno obstruirali predlog, da je moral ministrski predsednik zaključiti sejo. Ministrski predsednik Theodokis bo vsled tega predlagal kralju, naj se razpusti zbornica, ker ni mogoče vladati ž njo, sicer poda demisijo.
Kitajska zarota proti ino-zemcem.
Pariz 13. februarja. Na Kitajskem se čimdalje bolj širi sovražno gibanje proti Evropejcem (in Ameri-kanom. Velika kitajska zveza za reforme je baje že sklenila, da morajo biti 25. t. m. vsi inozemci izgnani iz Kitajske. Vsled tega se je bati ta dan splošne moritve Evropejcev   in Amerikanov.
London 13. februarja. Bivši kitajski poslanik v San Frančišku je izjavil, da se bo sedanje gibanje na Kitajskem zaključilo z najhujšim klanjem, ki ga je doživela moderna doba.
Tudi predsedniku Rooseveltu se zdi položaj zelo resen ter odpošlje takoj na Filipine Še en polk vojaštva.
Slavnostna 30letnlca akad. tehn. društva „Triglav".
(Konec.) Ples.
Triglavanski ples ni nosil naslova „elitni ples", kakor se je očitalo od različnih strani. Še predno je bil določen spored slavnosti, a kdor je gledal iz galerije na nebroj elegantnih parov, kdor je zrl na morje veselo kram lj aj o čega odličnega občinstva, ta je videl, da ni zaostajala ta zadnja točka oncijalnega dela triglavanskega slavja za najlepšimi prireditvami, v plesni sezoni.
Na okusno dekoriranem odru, v čigar ospredju se je dvigala velika skala s plesnim redom, je igrala celjska narodna godba pod vodstvom g. K oru n a.
Po prvih taktih poloneze so otvorili sledeči pari ples: gospa drja. Hrašovec — g. Plehan: gospa drja. Kotnik — g. Srebro; gospa Majdič — g. Prus; gospa prof. Kosijeva — g. Šandor Hrašovec; gospa drja. Fermevc —gosp. Šalamun; gospa drja. Stiker — g. IrgoliČ; gospa drja. Kukovec — g. Ipavic. Z eleganco so se razvrstili ostali pari in naenkrat je bilo vse v veselem plesu.
Četvorke sta s fino izurjenostjo izborno aražirala g. dr. Maver in g. dr. Mule j. Omeniti bi bilo še krasna damska darila s plesnim redom.
Za okrepčavo med plesom je skrbel izborno urejeni bufet s slad-ščiČarno in v restavracijo urejeni prostori v prvem nadstropju ^Narodnega domau; tablice pa so kazale neple-salcem in počitka potrebnemu občin-
stvu pot v „ Podstrešje* za stare hiie, kjer je bilo kot v plesni dvorani veselo življenje do ranega jutra.
Zajtrk.
Pod pokroviteljstvom gospe drja. HraSovca in gospice Marte Hrašovec so priredile rodoljubne celjske dame dne 4. svečana ob 11. uri Triglavanom v prostorih „Narodnoga doma* izboren zajtrk, kjer se je še čula marsikaka vesela in navdušena beseda.
Izlet v Št Jurij.
Veselo so pokazali topiČi, ko je stopila dolga vrsta Triglavanov, njih starih hiš in gostov na šentjurska tla, sprejeta od zastopnikov šentjurskega trga.
Sprejem, pokanje možnarjev in s slovenskimi zastavami okrašene hiše so pričale o naklonjenosti Šentjurča-nov društvu „Triglavu* in njega članom.
Ob G. uri zvečer je zapel Triglavanski zbor pred hišo g. dr. G. Ipavca, ki je pozdravil v srčnih besedah Triglavane. Nato se je vršil v gostilni g. Nendla oficijalni pozdrav. V navdušenih besedah je pozdravil v imenu trga Triglavane g. učitelj Č u 1 e k, izrazuj oč veselj e Šentjurčanov nad posetom Triglavanov.
V iskrenih besedah se mu je zahvalil predsednik „Triglava* g, tehn. Plehan.
„Triglav* je nameraval imeti v Št. Jurju samo zabaven del svojega slavja, a ta zabavni del, se je nenadoma razvil v novo slavnost, ko je nastopil izboren šentjurski mešani zbor pod vodstvom g. učitelja Ču-leka, ki je s svojim krasnim petjem goste naravnost presenetil. Viharno odobravanje in „živio*-klici so sledili vsaki pevski točk'. Srčno le želimo, da bi ta izboren pevski zbor šentjurskih narodnih gospic in gospodov procvital in ostal ponos naprednemu
trgu
Živahna zabava se je razvila po koncertu. Velika dvorana je bila premajhna za množico veselih gostov.
Med napitnicami omenjamo še napitnico g. iur. Šalamuna na vrle Šentjurčane in g. tehn. Kurenta na narodne šentjurske dame, ki so se požrtvovalno trudile za uspeh Triglavanskega izleta in s tem pokazale svojo naklonjenost društvu.
G. učitelj Kveder je poudarjal naprednost trga Št. Jurja in pojasnil krivo sodbo, ki se Čuje, da je narodnost trga vsled njega ločitve od okolice v nevarnosti. Ravno narobe je res. V srčnih besedah je napil Triglavanom in njih staremu društvu.
Ob veselih komadih izbornega konjiškega kvarteta se je pričel ples, vmes pa so se Čuli krepki zbori šentjurskih mladeniče v in Triglavanov.
Neprisiljena vesela zabava je trajala v zabavnem delu pod predsed-ništvom g. tehn. Plehana in kon-trarijem g. Praunseisa in g. iur. Po ž ar j a do ranega jutra, ko je prišel čas slovesa, lahko rečemo težak trenutek, ker vesele urice, ki smo jih s Triglavani in njega gosti v St. Jurju preživeli, ostanejo vsakomur v trajnem spominu.
Tako je „Triglav* praznoval sv°j jubilej. Pokazal je vnovič, da ume varovati tradicije tridesetletne svoje zgodovine, pokazal je, da je Še vedno čil in Čvrst in da lahko kljubuje vsem neumestnim napadom nanj.
Njega člani in stari članovi pa so mu pokazali, da jim društva slavnost leži na srcih, da čutijo ž njim in da so mu naklonjeni kot vsikdar prej.
In dične naše Slovenke — one so ohranile svojo veliko požrtvovalnost, svojo  naklonjenost „Triglavu*. Blesteče črke na novem traku zastave govore, kdo  čuti s  „Triglavom* in kdo  mu je  naklonjen.  Mislimo, ds končamo svoje poročilo najlepše, če kličemo   „Triglavu*   z   njegovim častnim članom pesnikom Stritarjem: -Bog še dalje srečno te vodi, Se slovenskim mladeničem bodi Kakor dozdaj rodoljubja središče, V tuji deželi domače ognjišče."
Brzojavke« došle „Triglavu" ob priliki njegove 301etnlce.
Dunaj: Procvit „Triglavu*, pozdrav vsem bivšim kolegom! — Lapa j n e, D e r č.
Dunaj: Prvemu slovenskemu akademičnemu društvu ob proslavi 301etnice krepki „Na zdar!* Naj bi vodilne misli triglavske prodirale v prospeh in procvit slovenskega naroda.* -— Omizje svobodomiselnih slovenskih akademikov iz Štajerske na Dunaju. Bicek, Heric, Kristan, Černjavič, Pečovnik, S t uhec.
Gorica: „Vivat, crescat, flo-reat! Nadaljnih trideset let! — Dr. D ereani.
Gradec: Ob proslavi 301etnice „Triglava*, po katerem se slovenska zavednost in inteligenca v nemškem Gradcu neustrašeno trobojno bodri, izobraziva, kar prisotni slavijenci živo potrde, kliče: „Živelo društvo! Pro-cvitaj   na čast slovenskega naroda!*
— Starosta Slovencev: Franjo Hrašovec.
Gradec: Srčne Čestitke! Živio „Triglav! Vrlo naprej, dok Triglav stoji. — Lizika Lenard.
Gradec: Zadržan pozdravljam bivše in sedanje Triglavane, ter želim, naj danes združena navdušenost mlajših in izkušenost starših vodita društvo k napredku. — Profesor Murko.
Gradec: Obžalovaje svojo po naravnih silah povzročeno odsotnost, želi Vaši slavnosti polno veselja in vsakteremu Vašemu početju dober sad za narod! — Dr. Klasinc.
Gradec: „Triglavu" kot goji-telju prijateljstva, ki je edina trdna podlaga jeklene discipline in harmonične delavnosti: Slava! — Haupt-m ann.
Gradec: Zadržan se udeležiti slavnosti, Vara voščim dober uspeh! Bog Vas živi! — Nande R e s ni a n.
Gradec: Krepko dvigaj se zastava, prapor starega „Triglava*! Ti pa „Triglav* nam rasti, bujno cveti, s ponosom naj te gleda očetnjava, še trikrat tristo let bodi njej veselje, vedno dika ino slava! — Dr. Ar-n e j c.
Gradec:   Živio „Triglav*! Habjan, Lebar, prostovoljca.
Gradec: V duhu prisoten, kličem: Živel „Triglav*, rasti, cveti in procvitaj ! — Majhen.
Gradec: Živeli Triglavani! — P o ž e n e l.
Gradec: 30 roku již odchovava „Triglav" vudce naroda, kež doprano mu je v telo činnosti dlouho setrvati. Dnes volame jeo stafcečne vvtrvale a vitežne  ku   predu! Živio   *Triglav*!
— Češki pravniki Stvrski Hr ade c.
Kaluga, osredje nesrečne Rusije: Moj duh in srce sta z Vami in z Vami se radujeta povodom 301etnega vzornega delovanja Triglava" na poprišču probuje narodne samozavesti nele v krogih slovenskega dijaštva, no v vseh slojih slovenskega ljudstva. Slava vztrajnim borcem za pravice svojega naroda! — Eden iz tistih,  ki   so 1. 1871.—1873. orali in
pripravljavljali ledino sredi graŠkega slovenskega dijaštva k porodu vrlega „Triglava*. Prof. Štiftar.
Kamnik:   Biti   slovenske krvi
— slučaj — bodi Slovencu ponos — značaj! Urnebesni živio starim in mladim tovarišem Triglavanom! — Lekarnar ' Močnik, odvetnik d r. Kraut, magister  Milan Močnik.
Klosterneuburg: Dičnemu „Triglavu* ob 301etnici: vivat, crescat, noreat! —■ Slovenski enologi.
Konjice: Najiskrenejše čestitke k današnjemu slavju! Konjiška Čitalnica.
Kostanjevica: „Triglavu* ob 301etnici kliče krepki: živel, rastel, ovel! — Dr. Wei bi.
Kozje: Bil uosedaj, bodi zana-prej vrli neustrašeni mar i bor slovenskih akademikov! — Golob, T o m i nše k.
Litomerice: Vzgojuj pod svojim praporom vedno več zavednih narodnih boriteljev! — Stajnko s češkimi tovariši.
L j ubijana: Zaradi bolezni zadržan osebno s§ udeležiti 301etnjce. Vam pošiljam iskrene pozdrave. Kakor sivi orjak Triglav bdi nad slovensko domovino, tako naj Čuva Vaše društvo, ki nosi njega ime, nad boljšo bodočnostjo slov. naroda. - Župan Hribar.
Ljubljana: Pogumno vihraj naprej zastava slovenskega „Triglava* !
— Aškerc, častni član.
Ljubljana: Žalibog zadržan se v duhu spominjam presrečne dobe akademičnih let, ko mi je bil „Triglav" izvor čistega idealnega domoljublja in odkritega srčnega prijateljstva. Naj ostane tak tudi v bodočnosti ! Vivant vsi navzoči! Iskrene pozdrave starim in mladim od bivšega predsednika. Dr. Ivan Jenko.
L j ubijana: 301etnemu programu ostani i v bodoče zvest. — Dr. R o g i n a.
Ljubljana: Z dušo sem pri Vas! Držite visoko stari triglavanski prapor, vzgojuj te Čiste jeklene značaje, resne, delavne može! — Dr. Toplak, stari predsednik.
Ljubljana: Slovensko dijaštvo pozdravlja prof. 1 i e š i č, nekdanji Triglavan.
Ljubljana: Vsem Triglavanom kliče krepki „na zdar!* - Dr. O raž en.
L j u b 1 j a n a : Vivat, crescat, flo-reat! — Žorž, Dakel, Kurent.
L j u b 1 j a n a : Pod zastavo častitljivega jubilarja zbranim bratski pozdrav in krepek naprej ! — K r e v 1, dr. P o 1 e c , dr. Senekovič, S t <> -j an, Ladi, Dere.
Ljubljana: Kakor kljubuje sne-žnikov kranjskih sivi poglavar vsem protivnim silam, tako ostani tudi „Triglav* še nadalje zmagovit v boju z vsemi očitnimi in skritimi neprijatelji. — Korošec, Veho v ar.
Lož: Vsled oddaljenosti zadržana stara Triglavana kliČeta zbranim živio in želita društvu procvit in najlepše uspehe v blagor naroda! — Korbar. Picek.
Lukovica: Zadržana udeležiti se slavja kJičeta gromoviti živio Triglavu ob njega tridesetletnici, že-leča mu, da naj prospeva in iskreno pozdravljata zbrane Triglavane! — Ž mavec, dr. Sen čar, stari hiši.
Novo mesto: Bivši Triglavan presrčno pozdravlja udeležence vele-pomemhne   slavnosti! D e f r a n-
c es h i.
Novomesto: Zbrane tovarišo Triglavane iskreno pozdravljam! — Majcen.
Pazin: Stoj neustrašeno na braniku domovine kakor do sedaj, narodu v korist, sebi v čast! — Maj-žer, Brolih, LokovSek.
Podnart: Vsem Triglavanom kliče krepak „ Živili!* — Starejšin« dr. Vladimir Herle.
Postojna:   Živio Triglav! Dr. Eržen, dr. Piki.
Praga:   Slovensko akademifino društvo „Ilirija" v Pragi iskreno častita  vašemu  slavnemu  društvu povodom   tridesetletnega obstanka. J e n č i Č.
Praga: Ščiti in brani nam zemljo slovensko, očak kameniti, cvet njen, bodočnosti up, čuvaj in krepčaj jo ti! — Steblovnik.
Ribnica:  Žalibog službeno za držan kličem tem potom strinjaj oč s^ popolnoma  z   Vami mladimi Triglavani kot stari Triglavan: le tako naprej! Živeli! — Dr. Schiffrer.
Senožeče: Uradno zadržan kliče: na mnogaja leta! — Svetnik Novak
Sevnica: Iskrene častitke! Triglav,   vzgajaj   in   daj   nam odločnih delavcev   za  slovensko kulturo! Dr Vidic.
SrecUSče;   Pod   okriljem z<* stave svoje, katera je  vprvo svojV peruti v našem trgu razprostrla, budi Triglav sinove naše,   da bodo Bf6*4 branitelji naroda. — Trg Središč«
S t. J ur ob j. ž.: Kakor orjaški Triglav stoj društvo neomahljivo! Dr. Gustav Ipavic.
Sv. Peter pod Sv. gorami živel Triglav,  živeli  vrli borilci z« narodne svetinje! — Dr. Kun^j
Št. Peter pod Sv. gorami Biti slovenska krvi, bodi Slovencu ponos! — Milka Kunej, Hanca G h e r b a z, Milka Umberger, Morir Ogradi, not. kandidat Košenina, Kraner, Rahne, Čemele c, 6a-b r o n.
Vipava: Biti slovenske krvi, bodi SI ovtTicu ponos ! Živel Trigl a v! dr. Kane.
Višnja gora: Ponosen na svoje članstvo radujem se z Vami! Na mnogaja ljeta!   - Pl. Trbuh o vid.
Zagreb: Dragim bratom Tri -glavanom iskren : Živeli ! iz metropol« Hrvatske! — Dr. Josip Ipavic
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. februarja Mladi inteligeiiti zadnje l
„Slovencu*   posebno   ugajajo, kada: pišejo namreč kaj proti dr. Tavčarju ali proti našemu listu. V teh zadnjih slučajih  so  „Naši  zapiski"   in „Na-List* dokaz, s katerim se vse dokaže In „Slovenec- vse ponatisne, Češ, na-rodno-napredna stranka je v razsuli: — ker se to Čita v „Naših zapiskih", ali pa v „Našem Lista*, Če pa omenjena lističa kaj proti popom pišeta ali Če ropotata proti farski stranki potem  odgovarja  „Slovenec* zanie-ljivo: kaj bote vi pisali, vi, ki ste It politični otročaji.   Tako si ve škofov list pomagati in zatorej smo prepn Čani, da bo ponatiskoval tudi v h- l debele odlomke  iz  „Naših zapiskov" ali pa iz „Našega Lista". Kar bodet** ti dve glasilci pisali proti nam —- pisali so modrijani največjega krova, kar pa proti „Slovencu* — pisali .* politični fantalini! Ta recept poznamo '
Dalje v prilogi.
U hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.)
Čvižgaje je hitel po stopnioah v svoje stanovanje. V drugem nadstropju je naletel na Lavro, ki se je ravno odpravljala na izprehod. Karlo in Lavra sta si bila dobila soseda in sta se dobro razumela, dasi sta le malo občevala.
„Ah — Karlo — kaj sem slišala,* je že od daleč klicala Lavra. „Moja služkinja mi je povedala, da napravite domačo veselico. Kako pa, da mene niste povabili?*
„Mislil sem napraviti posebno vizito, da Vas povabim, gospodična Lavra! Če pridete, nas bo vse izredno veselilo.*
„Seveda pridem! O, nisem ponosna in rada se zabavam z veselimi ljudmi. Ali pride res tudi Dia-voletto? O, to se bomo smejali! Kdaj pa je začetek.*
„Točno   ob   devetih,  kakor pri
milijonarjih  v  ulici  Lazzaretto vec-
chio.*
„Pridem zanesljivo!*
Karlo je bil jako ponosen, da ga
je Lavra ustavila. Dopovedoval si je,
da je to krasno  znamenje,  da se za
prihodnjost ljudje že zdaj trgajo za povabila na njegovo domačo slavnost in sklenil je, da naprosi soseda Henrika Prosena, naj mu za ta večer prepusti svojo sobo, da bo dovolj prostora za goste in da se bo lahko slavnost spodobno priredila.
Karlo Zanella in Henrik Prosen sta bila le površno znana, toda Karlo je nujno potreboval sosedovo sobo za svojo slavnost in j© bil vsled tega prisiljen, povabiti Prosena. Ta je s čemernim obrazom poslušal veselega slikarja, prav kakor bi mislil, da ga hoče imeti za norca. Še nikdar se mu ni primerilo, da bi ga bil kdo povabil. Motril je slikarja tako ostro, kakor bi mu hotel pogledati na dno duše in zdaj je spoznal, da povabilo ni Šala. Šele zdaj je odprl svoja vrata tako, da je mogel Karlo stopiti Čez prag in je rekel:
„Poglejte, gospod, to sobo — prazna je. Niti mize, niti stola, niti postelje nimam. Tam na onem kupu cunj, ki leži v kotu, tam je moje ležišče. Vso Hvojo obleko imam na sebi in pozna se ji od daleč, da ni bila meni umerjena in da že Čez Čas služi različnim gospodarjem. Reven sem in nič upanja nimam, da bi se mi bolje godilo. Povrh pa se mi je pred dav-
nimi leti, ko sem bil še otrok, zgodila velika nesreča, vsled katere mi je le težko živeti. Užitki življenja so mi neznani; v nekem smislu sem izobčen iz človeške družbe. Kako in zakaj, tega Vam ne bom zdaj pravil. Vsled svoje nesreče sem postal slab in zloben človek. Ljudje mislijo, da sem hladen in nepristopen Človek, a motijo se. V moji notranjosti divja vulkan. Jaz imam v naravi utemeljeno pravico, da sem zločest Človek in se poslužujem te pravice. Zdaj veste, kar Vam je treba vedeti in zdaj, če hočete,  ponovite svoje povabilo."
„Ali gospod sosed, kaj mislite, da je moja soba tapecirana s svilo,* je vzkliknil Karlo, katerega je bil Prosenov trpki govor spravil v toliko zadrego, da v prvem hipu ni vedel kaj odgovoriti. „Sicer sem pa tudi jaz velik revež. Razloček med nama je le ta, da se Vi zaradi svojo revščine jezite, jaz pa se smejem. Čemu se jezite? To zagreni človeku življenje in mu porumeni kožo. Saj se ne izplača, da bi se človek jezil ..." In po kratki pavzi je Karlo vprašal: „ Ali se smem zanašati,  da  pridete ?*
Henrik Prosen je nekoliko tre-notkov omahoval, potem se je odločil in je dal Karlu roko.
„Dobro; naj bo; pridem. Samo, da vidim, kako se ljudje pravzaprav zabavajo, da bi jih potem mogel tembolj sovražiti. Ali prosim, nikar ne mislite, da si bom štel v dolžnost Vam biti hvaležen . . .*
„Kaj — hvaležen! Ne bodite tako čudni. Povabil sem Vas, ker ste moj sosed in če mi za mojo slavnost posodite svojo sobo Vam, bom jaz hvalo dolžan."
Henrik Prosen je rad odstopil svojo sobo. Pri slovesu je še enkrat zadržal Karla.
„Opozarjam Vas še enkrat, da pridem v tej obleki, ki jo imam na sebi; — druge ne premorem. Opozarjam Vas, da Vas potem ne bo sram takega gosta.*
„Saj je Vaša obleka še prav dobra. Tiste starosti bo, kakor moja. Cenim jo na pet do Šest let in se menda ne motim. Torej — na svidenje !*
Ko je bil Henrik Prosen zopet sam, je začel po svoji navadi begati po sobi sem in tam.
„Moj srd je bil že začel pojemati, moja jeza je ugašala, kakor svetilka, če nima ve<5 olja . . . zdaj se zopet poživi. Mene vabi na veselico, kjer bodo zbrane vesele mlade žen-
ske in srečni moški moje starosti pa ta komedijant, ta Diavoletto, ki -burkami  služi   denarja,   kolikor gf hoče. Ti ljudje pač ne slutijo, da j iti sovražim    iz vse  duše jih sovražim, z vso eneržijo, kar je premore pohah ljeno telo.   Poslušal bom, kako b*rti prepevali   in   kako   se   bodo >mejali gledal bom, kako se  bodo veselili. -stiskali roke in   se   morda  tudi poljubu vali.   O, to mi bo dalo moč, da se bom z novimi močmi približeval edinemu   smotru   svojega življenja Pravzaprav se   bora   na   tej veseli." kaj dobro zabaval        seveda na svoj način.    Moja   kri   se   bo razvnela in zraslo bo moje sovraštvo   do človeštva. Gledal jih bom, te ljudi, ki tako otročjenaivno in naduto zavestno verujejo v boljšo prihodnjost in si mi sli!: tudi vas naučim  plesati, o tudi Vas -   kakor vse druge      kakor v*v Trst.*
Ta večer je šel Henrik Prosen z doma in je  do   pozne   noči  s po\. Seno glavo begal po tržaških ulicah Grede iz hiše je srečal Ado.   Bila je Še bolj bleda iu upadla, kakor po navadi,  a Prosen   se  je   komaj nanj" ozrl in je   bržkone   niti   spoznal m. tako je bil zatopljen v svoje misli (Dalje priti.)
Priloga ..Slovenskemu
Narodu" št 36. dne 14. februarja 1906.
)fi pa se ne Dođemo dosti brigali niti za „Naš List", niti za „Naše zapiske**, držeč se načela, da naj mladina pise kar se ji zljubi, in da se tisto, kar je spisala mladina, katera življenja prav nič ne pozna, nikjer na svetu ne poklada na resno tehtnico. Mladina, ki je prej pričela politično pisariti, nego se je odločila za ta ali oni poklic, od kojega naj si pridobiva vsakdanji kruh, je navadno ošabnejša kot turški sultan, in še nezmotljivejŠa kot rimski papež. Ž njo prepirati se je torej nehvaležno, pa tudi neplodno delo. „Naš List" v Kamniku je čisto zakoten listič, če bi ne plačevala Je-baČin in zadnji čas prejkone tudi dr. Furlan — bi bil že davno moral zavezati svojo culico. Ako pa čitaš visoko doneče famfarade v lističu samem, dobiš občutek, da je to kamniško glasilo kar čez noč prestrojilo vso deželo, da imata stari Henrik Turna in mladi njegov ljubljanski po-sinovljenec mogočno stranko v deželi, ki bode pri bodočih volitvah zasedla vse pozicije, tako napredne, kakor klerikalne. V resnici so pa le pajče-vina, in če bi g. Jebačin v njo pihnil, bi spredaj in zadaj vse skupaj padlo! S takim nasprotnikom polemizovati, se pravi za njega reklamo delati! Naj dela „Slovenec" to reklamo, ker kaminski list ni drugega kakor tlačan naše Častite duhovščine, za kojo se peha v potu svojega malega obrazka. Ravno isto velja „Našim zapiskom", ki zastopajo socialno-demokratične težnje v novi struji. Časih nekaj spretneje, kot je svoj čas te težnje po ljubljanskih shodih zastopal krojač Železni-kar, ali pa pozneje črevljar Kordelič! Ravno zategadelj ugajajo „Slovencu": da bi pa mi „Našiin zapiskom- reklamo napravIj ali. nam še na misel ne prihaja! „Naš List" in „Naši zapiski* oba naj pišeta kar jima drago, mi se ne vznemirjamo ter iz srca privoščimo „Slovencu- veselje, katero mu napravljata mlada ta lističa!
— Odlikovanje. Cesar je odlikoval voditelja goriškega okrajnega glavarstva dvornega svetnika grofa Henrika Atemsa z Leopoldovim redom.
Apostolsko delo ljubljanskega Škola. Med kranjskimi duhovniki, ki uživajo posebno milost ljubljanskega škofa, je tudi sedanji tajinošter v Mirni na Dolenjskem, Anton KocjanČič. Ta človek je bil prej v Gozdu pri Kamniku. Počenjal je tam take reci, da so ga hoteli ljudj e ubiti. Svoj ega mežnar j a je v Gozdu pretepal kakor psa; dal\je izkopavati mrliče in puščal ležati mrtvaške kosti in lobanje veČ tednov na pi ostem, da <o jih odnašali psi; psov al je poltene ljudi v cerkvi tako surovo, kakor kak pijan govedar. Ljudstvo je ojozno trpelo in je v svojem obupu že hotelo tega božjega namestnika ubiti — ko mu je škof v priznanje njegovih zaslug in v dokas svojih simpatij podelil drugo seveda boljše mesto. Zdaj je ta Anton Kocjančič rajmošter v prijazni Mirni na Dolenjskem. Kaj tam počenja, to smo že večkrat pojasnili in tudi minolo soboto. Kar je storil z Leopoldino Ro-štanovo, to presega vse meje. Pošteno in-Častivredno dekle je dal surovo iz cerkve vreči in jo je krvavo osramotil pred celo župnijo samo zato, Ker je to dekle izstopdo iz Marijine družbe. Mirnskc fante je lahko sram pred celim svetom, da so kaj tacega dopustili in da se niso potegnili za poštenega dekleta. Ta faj-mošter se je lotil tudi mirnskega or-ganista. Na leci mu je kradel čast in razglašal, daje organist izobčen iz katoliške cerkve. Za to razžaljenje je organist tožil in pred kratkim je bila v Trebnjem obravnava. Organist je pokazal pri ti obravnavi, da je dober človek. Dal se je preprositi in je fajmoštru odpustil a pogojem, da ta storjeno žaljenje na leci prekliče. To je jako milosrčno. Če bi se ne bil organist vdal prošnji, bi bilo sodišče moralo fajmoštra ostro obsoditi. FajmoŠter jaorganista na leci razžalil — torej je samo ob sebi umljivo, da se mora tako žaljenje tudi na leci preklicati. Toda ljubljanski škof ni tega mnenja. Ko je zvedel, da mora njegov ljubi Anton
KocjanČič storjeno krivico po prav iti tam, kjer jo jo zagrešil, je hitro poslal organiatu to-le pismo:
V Ljubljani, 25. jan. liKHi. Spoštovani gospod!
Cujem, da ste g. župnika tožili in da bode g. župnik moral v nedeljo pri obojni službi Božji čitati nekak jako sramotilen preklic. Ta zahteva je prehuda in za cerkev naravnost škandalozna, ^elhn, da Vi odstopite od zahteve, naj se preklic vrši v cerkvi in da se zadovoljite, ako g. župnik dotični preklic opravi pred tremi možmi: pred županom in dvema odbornikoma in sicer doma v svoji sobi. Upam, da bo te moji želji ustregli in da imate vendar le še toliko verskega Čuta in morete spoznati, da je tak postopek za cerkev nespodoben. Pa tudi Vi niste popolnoma nedolžni. Z Bogom! — Dr. Anton Bona v. Jeglič s. r. škof.
Ta Škof je res čuden človek. Zdaj se vtika že v sodnijske stvari in hoče vplivati celo na stranke, da bi se ne izvršile sodnijsko sklenjene poravnave. Škofu se zdi škandalozna zahteva, naj se kruto žaljenje popravi tam, kjer je bilo storjeno. Fajmošter je žalil organista pred celo faro, ko pa je bilo treba preklicati, je vmes posegel škof, češ, to je nespodobno. Stari kristijani so javno delali pokoro, škof pa hoče naj se mož, ki je bil javno v cerkvi razžaljen, zadovolji s preklicem pred tremi pričami v fajmoštrovi sobi. Na verski čut se sklicuje škof. Kakšen pa je verski čut takih duhovnikov, ki v cerkvi ljudem čast kradejo in za katere se škof poteguje. Nespodobno in škandalozno je, Če se pošteni ljudje v cerkvi žalijo ; če se tako žaljenje v cerkvi popravi, ni v tem nič nespodobnega in škandaloznega. Sicer pa je res jako značilno, da se škof s toliko vnemo poteguje za tako zavrženega človeka, kakor je rairnski fajmošter Anton Kocjančič.
- Narodne veselice in duhovniki* Pod tem naslovom prinaša neki slovenski klerikalni list jeremi-jado, v kateri bridko toži, da se od dimovnika glede narodnih veselic in slavnosti vse preveč zahteva. Piše namreč: „Financijalno stanje duhovnikov je zelo prekerno <!), kar pa morejo storiti za dobro stvar, bodo že itak storili. Pripravljeni so sicer dati tudi svojo kri za dobro ljudstva v?), toda ker so oni eden najbolj inteligentnih in na vsak način najbolj plemeniti element v človeški družbi (!!), smejo in tudi morajo zahtevati, naj se jih ne smatra zgolj za molzne krave, temveč za to, kar so v resnici: namreč za branitelje vere in nravi, za prijatelje ljudstva.* Vzrok tega rečenega raz-motrivauja je iskati v dejstvu, ki gi pripoveduje omenjeni list, da je namreč neki duhovnik dobil dve vstopnici za neko plesno zabavo. To gaj«' zelo razžalilo. Po besedah omenjenega lista je rekel: „Kar dve vstopnici mi pošljejo za ples; ena naj bi bila nemara za me in druga za — kuharico!" Ker imajo duhovniki „v družabnem življenju pravico do vsaj toliko spoštovanja, kolikor ga uživa poštena dama", je seveda res jako netaktno postopanje odborov zabav v narodne namene, da pošiljajo vabila „na v>ak način najbolj plemenitim elementom v človeški družbi", posebno ko je njihovo financijalno stanje zelo prekerno, t. j. žalostno! Ti revni, ubogi, najbolj plemeniti elementi se nam smilijo v resnici v dno našega liberalnega srca! Predloga o kongrui se mora torej prej ko mogoče rešiti, sicer pojdejo ti plemeniti elementi rakom žvižgat!
Modra odločba tržaškega
namestništva. Učiteljstvo tržaških državnih ljudskih šol je stavilo na namestništvo predlog, naj se k prvim razredom odpro nove paralelke, ali pa naj se število 'otrok kolikor mogoče zniža. Ta predlog je učiteljstvo utemeljilo s tem, da so učni uspehi zaradi neznanja učnega jezika (nemškega) razmeroma slabi. Ta predlog je pa namestništvo zavrnilo ter odredilo, da naj se onim učencem, ki pokažejo v I. razredu popolno nesposobnost za nemški pouk, zabrani ponavljanje prvega razreda ter se jim
ukaže iti v šole, primerne njihovemu materinskemu jeziku! Izvrstno ! Vprašanje nastane le, kam naj tržaški Slovenci, ki kot avstrijski državljani morajo pošiljati otroke v šolo in plačevati davke v ta namen, pošiljajo svojo šolsko deco? Kje naj iščejo šole, ki je primerna materinskemu jeziku njihovih otrok ? Vidi se pri tem, da vladajoča gospoda v Trstu ošabno prezira tisoče Slovencev, kot bi sploh ne eksistirali. Podi njihove otroke v šole, primerne njihovemu materinskemu jeziku, a jim ne da nobenih slovenskih šol! Sicer so pa tržaške državne ljudske šole pedagogiški nesmisel, ako jih normalno razvit otrok samo zaradi učnega jezika ne more obiskovati s pridom. To niso šole za občno izobrazbo, ampak le po-nemčevalnice nenemških narodov ob Adriji.
- Nemške aspiracije. Predsednik vsenemške zveze v Berlinu Ernst Hasse je pred kratkim izdal tretji zvezek svoje „Deutsche Politik". V tem zvezku se jasno in brez vsakega zakrivanja priznavajo nemški cilji, ki so med drugim: priklopiti Avstrijo k Nemčiji, da postaneta obe državi trajno, organično zvezani med seboj. Avstro-Ogrska je baje že 1000 let nemška naselniška dežela, tako da ima nemški narod nezastarele pravice na obdonavske pokrajine. Te pravice so starejše in silnejše nego pravice vseh srednjeevropskih držav in vladarskih hiš. Pisec se silno jezi na trozvezo, ki je v največjo škodo nemškega naroda nase države. Zahteva, da se sedanje pogodbeno razmerje spremeni tako, da bo nemštvu po novi pogodbi zagotovljena zgodovinska nadvlada v Avstro-Ogrski. Mejna politika Nemčije bi morala vsled tega stremiti za tem, da obdrži podonavske dežele slej kakor prej kot nasel-niško ozemlje nemškega naroda, da napravi za podlago nemško - evropske politike njegovo nedeljivost, za politično skupno življenje Nemcev v Nemčiji z onimi v Avstro - Ogrski pa da najde nove državnopravne oblike, morebiti federativne vrste. Ker gre za eksistenčna vprslfinja celega velikega naroda, ki je težko stiskan (revež! , mora biti nagon samoohranitve naravno večji, kot morda mučen ozir na dinastične koristi vladarske hiše Habsbtu-g-Lothringen. Nemški narod v Avstriji je kot noben drug narod (če bi bilo le res!) stoletja in stoletja bil zvest Habsburžanom. Vkljub temu so se dajale vse koncesije drugim narodom iz posestva namškega naroda i seveda!). Razen tega gre ljudsko pravo čez knežje interese. Ce bi hiša Habsburg - Lothringen ne hotela pri-poznati svojih dolžnosti napram nemškemu narodu, moral bi naravni razvoj gnati v propast državo, ki je zlepljena z nemško krvjo. Hasse se bavi tudi, kako bi se dala izvesti politična zveza med Nemčijo in Avstrijo, ali bi bila potrebna vojna ali naj bi se poslužili rajhovci mirnega pota. Hasse je za mirno pot, seveda le v slučaju, če dovoli habsburška hiša nemštvu koncesije. Zunanje provzro-čenje za nove sklenitve bi bilo mogoče pri prvi ugodni konjunkturi svetovne politike; tako povzročenje je mogoče najti tudi v notranjih krizah Avstro-Ogrske. Vsenemške težnje, ki jih goje Nemci v Nemčiji in v Avstriji, se tu torej dovolj očito kažejo, le to bo križ, da se jim te težnje ne bodo tako lepo in tako v polni meri izvršile, kot mislijo. Nemci žele konec Avstrije kot take, pri tem pa kriče, kaki patrijoti so bili vedno.
V tobačni tovarni vre. Nastala je velika nevolja in sicer zaradi pristanskega postopanja ravnateljstva. Stvar je ta-le: Pred kratkim je bil izdan strog ukaz zaradi pijančevanja. Ukaz je dober in umesten in gre ravnateljstvu le priznanje, da energično zatira pijanstvo. Ali pri izvrševanju tega ukaza bi se moralo postopati pravično in nepristransko. Tako pa se ne postopa, nego dela se razloček med Slovenci in med Nemci. In to je po vsi pravici delavstvo razburilo. Zgodilo se je v zadnjem času, da sta bila dva slovenska delavca, Kos in Šurca zaradi pijanosti takoj odšlo vi j ena. Oba sta bila po trikrat kaznovana zaradi pijanosti.   Šurci so dali nekaj
podpisati — mož še danes ne ve, kaj — in so ga potem spodili iz tovarne, kjer je delal" mnogo let. Tudi Kosa so kar izplačali in spodili. Nihče bi ne ugovarjal, Če bi se enako strogo, kakor s slovenskimi delavci, postopalo tudi z nemškimi. Ali pravica se v tobačni tovarni meri z dvojno mero. Evo dokaza. Nemec Kitaibl je bil zaradi pijanosti že ostreje kaznovan, kakor Kos in &urca. Dobil je že zadnjo in najvišjo kazen, kateri bi moral v slučaju pijanosti slediti odpust. Kitaibl je bil prvi obrok kazni do s t al in je prišel zopet pijan na delo. Da je prišel na delo, je dokaz tega, da se je zglasil pri klicanju imen navzočnih delavcev. Prišel je pa na delo pijan. Ko bi se v tobačni tovarni pravično ravnalo, bi morala Kitaibla zadeti ista kazen, kakor Kosa in Surco. Slovenskega delavca bi bili že davno pognali, ko bi imel toliko na vesti, kakor ta Nemec. Tako je Kitaibl v pijanosti zagrabil nekega delavca za noge in ga poskusil s 5. nadstropja, kjer je sušilnica za viržinke, vreči na dvorišče. Mož bi se bil gotovo ubil, da se ni z rokama vjel za železo med oknom. V svoji popolni pijanosti je Kitaibl potem še pred ženskami počenjal nemarnosti, katerim sledi vedno odpust brez p ar dona. Vzlic temu se trudi vodstvo tobačne tovarne, da ohrani Kitaibla v službi. Pri disciplinarni preiskavi niso nemški gospodje nič hoteli slišati o dogodkih v sušilnici, jih niso zabeležili in jih niso vzeli v poštev, nego razpravljali zgolj o Kitaiblovi pijanosti. In tu so jo je-zuvitsko zavili, češ, Kitaibl se je sicer oglasil pri klicanju imen, da je prišel na delo, ali prišel je le povedat, da bo vso kazen, ki mu je bda že prej naložena, prestal naenkrat. Ergo — ni bil pijan v službi. Tako postopanje je krivično in mora razburiti ljudi. Nam niti v sanjah ne hodi na misel, da bi hoteli Kitaibla spraviti ob kruh. Izrecno želimo, naj ostane Kitaibl v službi tobačne tovarne, ali ker se je s pristranskim postopanjem v korist Kitaibla zgodila velika krivica Surci in Kosu, je mo-ralična dolžnost vodstva tobačne tovarne, da tudi ta dva delavca sprejme zopet v službo. Delavstvo čuti živo storjeno krivico in pristranost in je ogorčeno. Kako hoče vodstvo imeti mir v tovarni, če postopa krivično. Na sebi dobri in umestni ukaz zoper pijančevanje naj se v prihodnje sicer strogo aH pravično in nepristransko izvršuje — kajti le tako bo imel dobre uspehe.
— Iz finančne službe. Pristavom finančne prokurature v Trstu je imenovan koncipist dr. duri Kal-tenbrunner.
— Slovensko gledališče. Snocj se je pela na slovenskem odru z velikim uspehom prvič znamenita Karel Weisova narodna opera „P oljski zid". Dejanje je vrlo enostavno. Glavni efekt opere tvori sen župana Mathisa, ki je pred 15leti umoril nekega poljskega Žida in se polastil njegovega denarja; v sanjah se mu zdi, da stoji pred sodiščem, da je priznal svoje dejanje in da so ga sodniki obsodili na smrt. V resnici ga pa najdejo njegovi svojci zjutraj v postelji mrtvega, zadetega od kapi. Glasba slika dogodke na odru v prelestnih muzikalnih podobah, polnih briljantnih dramatičnih efektov. Skladatelj ume s spretno izbiro motivov in ritmov in z veščo spremembo istrumen-tacije sveže oživiti dejanje, s čimer doseže, da je glasba verna slika dogodkov, ki se vrše na odru. Glasba je večinoma veledramatičnega značaja, le mestoma so vpleteni motivi, polni lirične mehkobe in miline, tako na primer duet med Anico in Kristijanom v prvem dejanju in Četver ospev v drugem dejanju. Najbolj izrazita je glasba v prvem dejanju v prizoru, ko gozdar Schmitt pripoveduje o tajin-stvTenem umoru poljskega Žida pred 15 leti. Kar pripoveduje gozdar, vse to je v blesteČih slikah verno izraženo v glasbi. Piš mrzle zimske burje se. sliši in iz daljave zvonkljanje kragulj-čkov, ki prihaja vedno bliže in bliže. Zvonklanje je utihnilo, pred hišo so se ustavile sani in v sobo je stopil tujec — poljski Žid, proseč prenočišča. Zdi se, kakor bi se čulo, kako zazveni zlato, ko neznanec odpaše svoj pas in ga položi, napolnjenega s cekini, na mizo. Nato se pa zopet sliši zvonkljanje kragulj Čkov , tajinstven šelest pod snežno pezo jeČočega gozda, melanholično žuborenje v ledene spone okovanega potoka, potem nakrat obupen, kosti in mozeg pretresujoč krik
človeka, borečega se s smrtjo in na to grobna tišina . . . Na višek umetno-1 i se je skladatelj popel v II. dejanju, ki slika županov sen. Tu je glasba vseskozi veledramatičnega značaja, veličastna in efektna v koncepciji in izvedbi. Človeku se zdi, kakor da bi slišal spev Brinu in zlih duhov, ki kriče po osveti, bolestne vzdihe človeške duše, ki se zvija pod pezo slab« vesti in išče rešitve. Spevi in zbori se odlikujejo po izredni dramatični efektnosti, ki pride do veljave zhi>ti v tretji sliki. Opera je vzpričo svoje muzikalne lepote, ki je z magično silo očarala vse občinstvo, dosegla br»-ljanten uspeh, to tembolj, ker je bila tudi dobro uprizorjena. Že dolgo se ni pela na našem odru nobena opera, ki bi nas bila tako v vsakem ozira zadovoljila, kakor „Poljski zid*. Režija je bila gladka, uprizoritev efektna, pelo in igralo se je pa za naše razmere nenavadno dobro. Edino to nam ni ugajalo, da se je ples v prvem dejanju preveč karikiral, kar bi bilo morda umestno v kaki opereti, ne pa v veleresni operi, kakršna je „Poljski žid". Naj se to pri reprizi uvažuje! — Prvo lovoriko si je pri včerajšnji predstavi brez dvoma zaslužil gosp. Ou*ednik, kije pel veliko in težko vlogo župana Mathisa. V tej vlogi se mu je ponudila prilika, da je pokazal ne samo vse svoje izredne pevske vrline, nego tudi svojo igralsko rutino. Da bo svojo nalogo v pevskem ozira častno rešil, o tem smo bili že vnaprej prepričani, nismo se pa nadejali, da bo enako dober v svoji vlogi tudi kot igralec. Najboljši je bil v HI. sliki. Njegov že na sebi simpatičen bariton je tu donel izredno sveže in čisto, zlasti v prizoru, ko prizna, da je morilec, (rca. Rindova je bila prav ljubka Anica. Pela je temperamentno in dokaj efektno, zlasti se je odlikovala v dvospevu v I. dejanju, kjer je njen zvonki, mehak glas prišel do popolne veljave. Enako dober je bil tudi g. Orželski v vlogi Kristijana, ki je pa taka, da se pevec ne more v nji odlikovati niti v pevskem, niti v igralskem oziru. Vobče so vse vloge razen Mathisove postranske, za dotične predstavIjalce bolj ali manj nehvaležne. Gosp. Betetto je kakor vedno, tudi včeraj pel prav dobro in izvrstno pogodil gozdarja Schmitta. Tudi ostali solisti gca. Kočevar-jeva. gg. Zach, PatočkainBuk-šek, so povsem dobro rešili svojo nalogo. Opera je bila uprizorjena na korist marljivemu kapelniku g. Be-nišku. Gledališče je bilo polno. Občinstvo je g. kapelnika pozdravljalo z viharnim aplavzom in ni preje mirovalo, dokler se ni pokazal na pozornici. G. Benišku se je izročil svež šopek s trobojnimi trakovi in primernim darilom v gotovini. y.
— Velikodušni dar. < I ospod
.Janez Nabernik, c. kr. sodni svetnik v p. v Ljubljani, je daroval ^Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce v Pragi-, vsoto 300 K. Naj bi ta blagi gospod našel mnogo posnemovalcev !
Dve Vaupotičevi sliki, ki sta bili razstavljeni pri g. Schwent-nerju ste prodani. Sliko „polakt- jo kupil ljubljanski župan gospod Ivan Hribar, drugo sliko, predstavljajmo Novo mesto v mraku, pa državni poslanec g. Plantan, ki je to sliko poklonil Novemu mestu, kjer diči sedaj tamošnjo mestno dvorano. Ćuli smo že dokaj laskavo kritiko o slikah, pripomnimo naj le še, da sta sliki mojstrsko dovršeni in pričata o izvanrednem talentu mladega umetnika. Wosp. Vavpotiču pa želimo kur največ uspeha!
Najzabavnejši plesni večer
bode gotovo „Zadruge gostilničarjev, kavamarjev itd.", ki se vrši, kakor je, že obče znano, v četrtek, dne 15. t. m., v vseh prostorih starega streliva. Pričetek bode ob S. uri. Toaleta pro-menadna. Gorko kuhinjo z največjo izbiro kakor sploh restavracijo otvori gosp Avguštin Zajec ob polu sedmih, sveder. Vabila so razposlane, kdor pa ne bi istega prejel, je vseeno dobrodošel. Vsa pojasnila kot vstopnice itd. daje zadružni načelnik gosp. Tosti na Starem trgu št 19 restavracija „Miraniar-. Vsem prijateljem prijetne in neprisiljene zabave kot zdrave pijače in okusnih jedi kličemo na svidenje v četrtek na strelišču.
m. velika mednarodna ma-
Škarada, ki jo letošnje leto priredi ljubljanska podružnica strokovne« zveze tobačnih delavk in delavcev avstrijskih, se vrši prihodnjo soboto, t. j. dne 17. svečana ob 8. uri zvečer v veliki dvorani in stranskih prostorih starega strelišča. Restavracija gostilne se je poverila dobro znanemu gostilničarju g. Josipu Plankarju z Dolenjske ceste Nihče ni siljen, priti maskiran. Razna humoristična pokrivala se bodo dobila na licu mesta za povprečno ceno po 20 v. Ker je dohodek veselice določen v dobrodelne namene, je želeti obile udeležbe.
Mesarska zadruga v Ljubljani. ObČni zbor se je vršil v nedeljo 11. t. m. v mali dvorani „Me>t-nega doma" po določenem dnevnem redu ob obilni udeležbi.  Kot vladni
zastopnik je prisostoval gospod ma-gistratni svetnik Sesek. Zadružni načelnik gospod Josip Kozak pozdravi navzoče, konštatuje sklepčnost in otvori zborovanje. Prebral in odo-bruje se je sprejel računski zaključek za leto 1905, iz katerega je razvidno, da je imela zadruga 4319 K 11» vin. dohodkov, 42k2 K 27 vin. stroškov in je znašalo zadružno premoženje koncem leta 1905. 3896 K 86 vin. Pri nadomestni volitvi odbornikov sta bila zopet izvoljena gg. Andrej Mar č a i1 in Anton Anžič. Po načelniki'vem odgovora in pojasnilu nekaterih, od zadružnih članov stavljenih vprašanj, zaključi načelnik zborovanje pripomniva!, da on že deseto leto uačeluje in obljubi, da bode tudi poslej vestno zastopal in varoval koristi zadružnih članov. Nato izreče občni zbor gosp. načelniku po g. K lem ene u zahvalo za njegovo vsekdar požrto valno delovanje v prospeh in razvoj zadruge.
Fodražessje mleka. Vsakdo, zlasti pa naše gospodinje, se še gotovo dobro spominjajo protestnega shoda proti podraženju mleka v Ljubljani. Soglasno sprejeta resolucija poživljala je mestni magistrat ljubljanski, naj ustanovi mestne mlekarne, da se s tem onemogoči poskušeno
podražeuje. In mestni magistrat ljubljanski se je odzval temu pozivu v polni meri. Požrtvovalno je stal na strani našim gospodinjam in ustanovil mestne mlekarne na magistratu, na Vodnikovem tr.rre. n.a Karlovski cesti, na Zaloški cesti, v Udmatu in v Trnovskem predmestju, kjer se toči zanesljivo dobro mleko iz snažnih posod. Naj store tudi cenjene gospodinje svojo dolžnost in kupujejo to mleko, kajti mlekarji v ljubljanski okolici snujejo še dalj* načrte za po-draženje mleka. To pa nase gospodinje lahko same preprečijo s tem, da kupujejo le mleko, ki se toči po mestnih mlekarnah.
— Župnik — abstinent. Včeraj v jutro so se rudniške mlekarice zgražale nad svojim dušnim pastirjem, kateri se je šele v jutro, ko so te mleko v Ljubljano peljale, peljal od klerikalnega župana oheeti domov. Ugibalo se je, če bo župnik tudi z mačkom — natrkan še po oheeti — maševal. Tercijalke pa kriče: rVse je čez duhovne in „Narod- laže-, duhovni pa: „Vera peša!" He. he, peša, peša; ljudem se oči odpirajo in nočejo več župnikom — abstinentom polniti njihove mošnjice: tu peša tu! — Kdo se tu še čudi, da sta si rudniški učitelj in župnik navzkriž? . . .
Boga je dala razžagati.
Preski Pomarančar, tudi Brencelj imenovan, je velik prijatelj neke zelo pobožne gospe v Medvodah, tako da je več pri njej. nego doma v žup-nišču. Nedavno je pa ta gospa dobila od nekod staro sv. razpelo, ki se ji ni zdelo več za rabo. Da se prikupi Brencetu, je kupila nov križ in ga dala postaviti na svojem posestvu, staro sv. razpelo je pa po svojih hlapcih na dvorišču razžagala. Ljudje se se splošno zgražali nad tem dejanjem in če bi bil kak liberalec kaj enakega storil, poslal bi bil škof grom in strelo nanj. Klerikalcem je vse dovoljeno in naj še- tako gazijo verski čut, je vse dobro. Kakor se govori zdaj po Medvodah, dotično gospo noč za nočjo preganjajo strahovi, katerih ne odpravi nobena blagoslovljena voda. Vera peša in bo še bolj!
— Iz Menffša se nam piše: Dobre tri ure hoaa iz Ljubljane proti gorenjski strani stoji lep slovenski trg, v katerem se nahaja komaj pol tncata privandranih Nemcev, ostali pa so sami domačini in pristna slovenska kri. Takoj pri vhodu v ta trg te zbode v oči napis, ki se nahaja nad vrati nekega posestnika in obrtnika ter celo naprednega občinskega svetovalca „Johann Viđali, Tischler". če stopil nekoliko korakov naprej, zablešči ti zopet na hiši gori imenovanemu podobnega moža „Franz Pečnik, Sattler". Ta dva moža govorita sicer nemški in to le toliko, da komaj po nemščini diši. Človek bi res ne vedel, kje se nahaja, ako bi ga iz te mučne zadrege ne rešil gosp. učitelj Peter Sire, ki ima v sredi trga hišo in obenem gostilno z napisom rM a r k t Man n -burg-. Gospodje učitelj, tišler in satler, ali se ne sramujete pačiti lepemu trgu Mengšu slovenski obraz s samonemskimi napisi ? Pokažite, kaj imate od Nemcev in koliko so vam dali zaslužka! Popravite vase napise, predno vam ob kakem solnčnem zahodu zatonejo ali pa ob prihodnjem luninem mrku popolnoma ne mrk-nejo. — Več Mengšanov.
»Čitalnica" v ŠkoSji Loki.
Piše se nam: Vrla naša „Narodna čitalnica" se je minulo nedeljo, dne 11. t. m., zopet izkazala. Priredila nam je koncert, ki je uspel nadvse sijajno. Že bogati in srečno izbrani spored je obetal nekaj izrednega, za naše skromne razmere nenavadnega, toda tolikega užitka in take zabave, kakršne smo bili deležni vsi obiskovalci nedeljskega koncerta, ni nihče pričakoval. Lično dekorirana dvorana, okinčana ob vhodu z našo narodno trobojnico, in druge
priprave za udobnost obiskovalcev, je bilo priča o marljivosti naših narodnih dam in gospodov, trudeČih se za razvoj narodnega in socialnega življenja v našem mestu, ki je dozdaj kaj takega pogrešalo. A led je prebit in nadejati se je, da naše napredno meščanstvo pokaže vsaj dobro voljo in bode podpiralo stremljenja onih, ki hočejo razpršiti meglo naše narodne zaspanosti iz mrtvila. Žalibog pa, da je tako kmalu prišel čas, ko smo se morali ločiti. Toda v spominu nam bode Še dolgo ostal prijeten v tisk onega razkošnega veselja, one srečne zadovoljnosti, ko smo na domačem odru glodali brhke naše domače pevke in pevce, proizvajajoče one krasne skladbe pod vodstvom našega Deva ! Hočemo li hvaliti čudovito vztrajnost našega pevovodje Deva, ki je tako izborno izvežbal še pred kiatkim Časom deloma v petju povsem neiziu-jene pevce in pevke, ki pa danes lahko s ponosom nastopijo še na kak večji oder, kakor je naš? Hočemo li se diviti onim prekrasnim melodijam v mešanem zboru Foersterjeve „Domovine-. Krekovem r Vabilu*. Adamičevem Sve-terospevu »Dekletce, podaj mi roko", dalje onim uličnim narodnim popev-čicam „Veseli letni časi-, BBarčicau in „Kosova ženitev", ki jih je uglasbil sam naš pevovodja Dev. Kiiekenovem ženskem dvospevu „'»arcarola- in končno onemu veličanstvenomu zboru ..Venca Vodnikovih in na njega zloženih pesmi", ki je na vse poslušalce napravil tako mogočen vtisk ? In ali nam je tudi še potreba hvaliti sanio-petje našega opernega basista g. Julija Betetta, ki nas je s svojim petjem konsterniral, koje izvajal Cajkovakega arijo iz opere „Onjegin-. Smetanovo arijo iz opere „Prodana uevesta" in Vilharjevega „Mornarja1-, in kateremu so naše narodne dame v znak hvaležnosti poklonile krasen šopek svežih cvetlic? Ali . . .? pa saj se je vse to v javnosti že zdavnaj pohvalilo in torej kako naj se še mi predrznonio izreči našo pohvalo ? Dovolj je, da poudarjamo, da naša srca prekipevajo hvaležnosti toliko prireditelj eiu koncerta, kakor tudi vsem sodelovalceni in sodelovalkam, tako bodi tudi za-hvaljena gospodična Caleari, ki je v velikem zboru Foersterjevega „Venca~ na klavirju tako točno spremljala petje! Po končanem sporedu se je pričel animirani ples, pri katerem je sviral oddelek meščanske godbe iz Kranja. Vrli plesalci in dražestne plesalke v bajnočarnik toaletah so se sukali do zjutraj, kar je ob seoi umljivo, ne-plesalci pa so praznili čaše in si v I prijateljskem razgovoru, ob živahnem j smehu in petju kratili Čas. a gotovo ; vsi enih misli, da se skoro zopet sni-j demo na enaki zabavi!
— Iz ŠkoSjd Loke se nam piše: ( 11 »pa M i c i Č e š n o v a r v Lj ubij ani
j je darovala novoustanovljenemu telo-| vadnemu društvu „Sokol" v Skofji Loki vsoto 16 K. pozdravljajoča ga s krepkim rNa zdar-, za kar ji bodi tudi na tem mestu izrečena naša iskrena zahvala. Naj bi pač našla še kaj posnemovalcev med onimi, ki se radujejo ustanovitve tega novega društva v Skofji Loki, in naj se oni črni krokarji hudujejo in svoj žolč izlivajo v RSlovencu" nad loškim „Sokolom-, kolikor jim drago in kolikor hočejo!
— Ponarejeni desetkronski
£3ati krožijo "V trebanjski fari Barve so rumeno-bele, so malo trdi in gladek rob imajo.
— Prelep* 11. t. m. je nastal v neki gostilni v Veliki Loki pretep, v katerem so se obdelavah fantje od St. Lovrenca in Trebnjega. Pri tem je bil 241etni Franc Pa j k od Sv. Štefana tako osuvan z noži, da bo težko okreval.
— Vlak je pOVOZil med Planino in Rakekom fJ61etnega Ivana L um barja. Vlak ga je vlekel f>0 metrov daleč.
— 5z Postojne se nam dodatno
k že objavljenima noticama poroča, da pri de na koncert slavnega salon-skeo i o?', >i-a tudi sloviti vodja roparske družbe, Dimež, ki je gorenjskim krajem po svojih roparskih činih gotovo še v groznem spominu. Salonskemu orkestru se je posrečilo pridobiti tega krutega tolovaja, da bo pri prodpustnem koncertu dne 18. t. m. sodeloval in zbranemu občinstvu raz oder slikal svoje krvoločne doživljaje.
— Bralsta in pevsko društvo
Jttfr&K* V Lokvi priredi v soboto, dne 17. svečana v lastnih prostorih veselico s plesom.
Prešernov večer slovenje-bisMSkg čitalnice v nedeljo 11. t. m. je uspel nad vse pričakovanje. Smelo lahko trdimo, da tako lepega koncerta Slov. Bistrica že dolgo ni videla. V lično dekorirani dvorani se je zbralo izbrano število odličnega občinstva. V posebno Častneni številu so prihiteli vrli Celjani, in tudi iz Maribora je posetilo koncert več odličnih gostov. Glavna točka programa je bilo predavanje profesorja dr. VerstovŠka iz Maribora. V duhovitem in krasno zasnovanem govoru je govornik na podlagi pesnikovih poezij dokazal, da je Prešeren izšel iz naroda
— njegov duh pa še le sedaj prodira v ljudstvo. Očrtal je v krepkih potezah Prešernovo dobo in nje pomen za razvoj Slovenstva. H koncu je gospod profesor ilustriral svoje predavanje s skioptičnimi slikami iz življenja in poezij pesnika - prvaka. Burno odobravanje je pričalo, da nam je dr. Verstovšek govoril iz srca in v siva. Z bravuro in eleganco je proizvajala na klavirju gdč. Marica Steguarjeva Svdnev Smithovo romanco „Ruska pesem". Za tem smo se divili krasnim solospevom drja. Gvidona Serneca, ki poje z izredno vervo, čuvstveno in umetniškim ]>oletom ; poseben užitek se nam je nudil, ko je s svojim sonornim glasom pel Vilharjevega .,Mornarja". Gracijozno in z občutkom je spremljala na klavirju njegovo petje gdč. Agiea Kuuej. Nastopa izbranega kvarteta Celjanov lAsič, dr. Schvvab, dr. Semec, prof. JbŠt) občinstvo ni moglo preh valiti ; bila je prava slast še za tako razvajeno muzikalicno uho poslušati ruti-nirane pevce. Moški zbori slovenj e-bistriškega pevskega društva so isto-tako rešili svojo nalogo v največjo zadovoljnost Milo in tožno ste se glasili rPod oknom" in ..s* runam-, vehementno pa so zaorili silni a1., r li Foersterjeve „Povejte ve planine !-Salonski orkester, ki se po veČini re-krutira iz učiteljstva, je pod vodstvom gosp. Koropca sviral s preciznostjo in bi bilo le želeti, da se preustroji v stalen orkester, ki je nujna potreba naših salonskih prireditev. Vrlo dobro animiran ples je zaključil prelepo slavje, s kojiiu smo proslavili velikana s Parnasa.
— Pazite na otroke! V Temnici pri Kostanjevici na Krasu se je vnel voz sena. V bližini je bila 41etna sosedova hčerka gostilničarjeva, ki je bila nakrat vsa v plamenu in se opekla na nogah, rokah in obrazu, da so jo napol mrtvo prenesli domov. Ko bi se matere nekoliko bolj brigale za svoje otroke!
Zagorje oh Savi.   i me 11.
svečana je bUo tu uprizorjenih dvoje prav lepih in primernih enodejank. Bile sta to „Brat Sokol** in ffEno uro doktor**. Zanimanje za ta dramatični večer je bilo vsestransko, kajti post-tili sta ta dan na.Šo dolino in gostovali pri predstavi Slanici dež. gledališča gdč. K o č e v a r j e v a in gdč. K o z i n o v a. Prostrani salon g. M i c h e 1 č i č a je bil malone prenapolnjen. Najbolj se je odlikovala ter občinstvo naravnost očarala gdč. K oče var j e.va v vlogah Milke in Ančke. Tudi gdč. Kozino v a j<* jako zadovoljila občiustvo. Mnogo talenta je pokazal Anton Koruza v „Brat Sokolu". Kot začetnika ga je še posebno pohvaliti. Uglobil se je v svojo ulogo docela in tudi v drugem igrokazu dobro pogodil značaj &krjanca. Izmed ostalih je pohvaliti še posebno dr. Zajca. — Po predstavi se je razvila animirana zabava in ples. Želeti je le, da nas z enakimi večeri gospodje prireditelji ter gospodični K o č e v a r j e v a in K oz in ova kmalu in večkrat razve-saijijo. — e-
„Savinslti Sokol" v Mozirju vabi vse prijatelje slovenskega sokolstva na svojo prvo maškarado, katero priredi v soboto, dne 17. t. m., ki bo, kakor smo izvohali izza kulis, nad vse zabavna in sijajna. Vso kaže na to. Priprave se vrše velikanske; pa seveda tajno, a nekaj moramo že izdati. Pravijo, da bodo priromali znameniti egiptovski popotniki, menda kak egiptovski Jožef, ali kdo, in pa vedeževalke in prerokovalke iz grškega Olimpa nameravajo razodevati bodoče dni vsem onim, ki se bodo udeležili. To bi pa bilo! Marsikdo je radoveden na svojo bodočnost. Pridite in izvedeli boste. Ko bi bilo pa to že vse! Riniei, stari Grki, Per-zijani in bogsigavedi kaki starinski narodi bodo privreli s svojim zarjavelim orožjem. Kdo ve. li ne bo branil Termopil hrabri Leonida s tristo (no, recimo ;>0) Spartanci. Pa ne samo prav po zgodovinsko, saj še
Bogomila in Črtomir tudi nista popolnoma izginila z boginjo Živo. Pa. prst na usta - smo že malo predaleč —. Vendar hi kdo izvedel tega žlobudreža. ki m4 zna molčati, in kaj, ko In mi za kazen v soboto pred nosom zaprli vrata. Toliko pa že Še lahko rečem, da prva maškaiada ..Savin. Sokola" ne bo kaj vsakdanjega. Pridite soseščani od vseh štirih vetrov, ne bo vam tega žal. To bo veselje do belega dne; saj je pred-pnst.   Da  se   vidimo!   Na zdar!
P a v 1 i h a. Sloveče vinogradno posestvo V Halozah je naprodaj. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki, da ne preide to lepo posestvo v tuje nam nasprotne roke. Nemški „purgerji" že imajo skoraj pol Haloz v rokah in za nas zna usodepolno postati, ako se bo nemška posest v Halozah tako rapidno širila, kot se širi zadnja leta.
— Umor in samomor. V Dunajskem Novem mestu je vrgla 20-letna Roza Sabnik s Kranjskega svojega 2  meseca starega   otroka v
vodo in sama skočila za njim. Trupli so čez par ur potegnili na suho.
— Ondriček v Gorici. Znani
češki vijolinist Fran Ondriček priredi 20. t. m. v goriški gledališki dvorani koncert.
Nagla smrt, V nedeljo je Bel
v Gorici Viktor Ki z jak s svojo ženo Jožef o na sprehod in na to v neko gostilno. Ko je mož igral na kroglje, seje žena nenadoma zgrudila in nnirla. Zadela jo je kap.
— Pred celjskimi porotniki
se je začela včeraj obravnava proti 4<>ietnemu Pavlu Kekieu zaradi ponarejanja avstrijskih bankovcev. Obtoženi je doma iz Jaške na Hrvaškem, a je ameriški državljan, ker jo bil več let gostilničar v Clevelandu. Kot tak je baje naeeloval družbi, ki je izdelovala avstrijske bankovce ter
jih razpeeavala po svojih agentih po Ameriki in tudi Evropi. Zaradi tega zločina je bilo že lam v Celju obsojenih sedem oseb. Zagovornik iz Amerike ni prišel, kakor se jo poročalo, temuČ zagovarja Kokica celjski odvetnik dr. Kari o vse k. Kekić taji, a pokopal ga bo najbrže neki Madjar Sztics. ki je prišel pričat iz Amerike. Ta namreč pripoveduje, da je pri.V i po naključju v njihovo tajno delavnico V prvi razbuiji nest* & ga hoteli zabosti, potem pa je moral priseči molčečnost ter so ga sprejeli v svojo družbo, kjer pa mu ni ugajalo ter je » v»o stvar ovadil polieiji. Zatrjuje se, da ima Kekie 100.000 dolarjev premoženja, dočirn pravi sam. da premore le 15.000, ki si jih je pridobil i gostilno. Zagovarja s- slovensko, dasi zna tudi nemško in angleško. Zanimanje za obravnavo je zelo veliko.
— Umrl je v Gradcu visjesodni
svetnik v pok. J. Castelliz, sin bivšega celjskega župana. Služboval je v Celju, Laškem in Mariboru.
Preprečon pofceg. Od dne
21. do 24. m. m. je bilo posestniku Lovrenciju Severju s Save]j št. 24 iz zaklenjenega predala ukradenih 2iiO K in štirje zlati prstani, vredni 34 K. Orožuiški po staj*-vodja g- Schleimer je izsledil, da j«* tatica Jožefa Dre-šarjeva s Savel j Št. 25, katera je dala prstane svojemu ljubimcu Antonu Jermanu tudi s Savelj. Ko je včeraj Drešarjeva pripeljala v Ljubljano mleko, je med potjo izvedela, da je orožnistvu že znano o njenem zločinu, je na Dunajski cesti popustila voziček in se nekam skrila. O tem je bila obveščena tudi mestna policija in začela je sporazumno z orožništvom zasledovati tatico. Popoldne pa jo je zasačil na južnem kolodvoru nadstražnik Kržan, ko se je hotela z gorenjskim vlakom nekam odpeljati in jo aretoval. Pri Drešarjevi se je dobilo le še 5<i kron 12 vin. dtmarja. Rekla je, d;* se je hotela odpeljati k svojim sorodnikom na Weštfalsko. Oddali so jo sodišču.
Tatvini. Trgovcu g. Antonu Zorcu je dne 12. t. m. dosedaj še neznan tat ukradel izpred prodajalnice na Dunajski cesti zeleno barvano dvo-kolnico, vredno 30 K. — Gospe Mariji Schusterjevi je bil dne 11. t. m. z vrta ukraden puran in kokoš, v skupni vrednosti 12 K. Tat je neznan.
Trpinčenje živali. Včeraj popoldne je neki voznik tako preob-ložil voz s premogom, da ga konja na Karlovski cesti nista mogla spraviti naprej. Mesto da bi bil dobil pomoč, je pa začel ubogo žival tako pretepavati. da se je mimoidoče občinstvo silno zgražalo nad tako brez-srčn ostjo.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 1(» Hrvatov, 40 Ifaeedonoev in 75 Slovencev, oi Hrvatov je Slo na Prusko, S jih je pa prišlo iz Bohinja.
Izgubljene in najdene reči.
Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 13 K denarja — Trgovec Niko Novakovičje naše! boo in jo oddal na magistratu.
— Zamenjana je bila dne 11. t. m. v hotelu „Union* temnosiva pelerina. Kdor jt) je zamenjal, naj jo prinese nazaj, kjer dooi svojo
Zatekla se je nekam bela psica (Spit/. . Kdor jo ujame, naj jo odda v tobačni tovarni
Oddsle^ ryI-juMjanske društvene goćbs" koncertuje danes zvečer v kleti hotela „Union". Začetek ob 8, uri. Vstopnina za nečlane 10 vin.
- „Šramel"-kvartet koncertuje danes zvečer v restavraciji pri »Novem svetu" Začetek ob 8. uri. Vstop prost.
Jugoslovanske vesti. Jugoslovanska čitalnica v Be1-gradu Pretekli teden so se zbrali v Helgradu ustanovitelji jugoslovanske čitalnice in jugoslovanskega kluba in sestavili društvena pravila. Med ustanovitelji je več vseučiliških profesorjev in župan belgradski Kosta Gla-vinie. Narodna banka je darovala fondu za ustanovitev jugoslovanske čitalnice 300 dinarov.
— Za spomenik o arj u-os v o-b odi te lj u je dovolilo bolgarsko sobranje na predlog hnanČnega ministrstva 100.000 levov. Dotična vsota se izplača odboru za postavljenje spo-
menika earju-osvoboditelju Aleksandru II   Spomenik se namerava postaviti
v Plevni, kjer se zgradi tudi poseben mavzolej.
— Prebivalstvo Sofije \ Sofiji so pravkar končali ljudsko št.Mr, V mestu je opravljalo posle ljudske^ štetja, kakor posnemamo iz li>ta -f^ I 'oiirier  de  Sophia"  4bX) uradnikov T« dni so se zaključili akti, tičoči ti ljudskega štetja; iz njih je razvidno, da šteje sedaj glavno mesto, Bolgar;. Sofija, 83.000 prebivalcev. Sofija ~ torej, kakor se kaže, mogočno razvija in je postala po Številnosti svoj«-rrrt
# prebivalstva prvo mesto na slovanskem jugu.
Prepovedan   prehod a k a < j društva ...Mladosti" iz Zemuna v B e 1 g r a d.   Kakor   smo   že vč poročali,   j««   hrvatska   vlada akad društvu „Mladosti*   prepovedala prehod iz   Zemuna   v Belgrad.   kjer jP bil v ponedeljek    napovedan >knp koncert „Mlado>ti- in ..Obilica**. K, kor je bilo prejo določeno, bi moral prispeti Hrvatje z  vlakom v Balgrt v ponedeljek popoldne. Na belgrad-skern kolodvoru je čakalo na Hrv.r okoli 4<KH) ljudi in veliko število sn skih akademikov.  Ko gostov ni bil<i je vsa ta množica   odšla v spravodi proti vseučilišču,   navdušeno pevajo' srbske,   hrvatske,   bolgarske   in slovenske pesmi in kličoč: živeli srbski bratje Hrvatje.  Bolgari  in Sloven Doli s  sovražniki   slovan>tva! P: kraljevini dvorom seje množica u>t vila   in     priredila   kralju presrčn. ovacijo.   Popoldne jo odpotovalo u Belgrada v Zemun  nad sto srb-akademikov na čelu   jim „ObiJie-Hrvati   so   Srbe   pvesrčno sprejeli Zvečer  je   bil   v   hotelu „O-ntrai-komerz,   na   katerem   je    pelo hrv akad.   društvo   ^Mladost", zemurt-u pevsko   društvo   „Osjek"   in   -rbsk o akad.   pevsko   društvo „Obilič**. > komerzu   se  je   slavila   sloga med Srbi   in    Hrvati   in srbsko-hrvatsk edinstvo.   Na komerzu  zbrani akademiki   so   poslali  brzojavne pozdrav-akad.   mladini   v Zagrebu, Belgradu. Ljubljani,   Sofiji in Pešti. Srbi so bc vrnili  spremljani po Hrvatih, v Belgrad   ob   enajstih ponoči.
— Slovenci v Ameriki. Utonil je pri znani nezgodi na parnik. rValencia" Fran Novak, ki je bil gotovo Slovenec. — Smrt v rudniku. V Claridgu je v rudniku padla na Ivana Martinška, doma si Lučne na Gorenjskem, 15 tonov težka skala ter ga zmečkala. — Umrl je vlndianapolisu Franc Rozenštaju. doma iz Rečice v Savinjski dolini. Drugi slovenski dnevnik v Ameriki. Slaboznani Kerže začne .v Clevelandu izdajati klerikalni sloven-
i dnevnik „Zvončekw.
Najnovejše   novice, v
krat ni morilec. V Kapstadtn M je ustrelil neki Basson v trenotku, ko so ga hoteli prijeti. Dognalo »e je, da je izvršil neštevilno umorov. Svojli:. žrtvam je namreč posojeval dena: proti zavarovalnim policam. Ko k imel polico v roki, je zavarovana umoril ter vzdignil zavarovalnino.
— Po smrti degradiran. V Budapešti se je ustrelili poročnik Aleks. Krhardt.  Po   njegovi   >mrti pi
j je vojaška oblast razglasila, da se ustrelil prostak Krhardt, kor je pi>;«; nik degradiran dan  po  smrti zarad;
— Grof Z e p p e 1 i n je začel j tretjič graditi zrakoplov na krmilo
— Visoka starost. Župnik D z i e r z o n, sloveči čebelorejec, je praznoval te dni svoj 95. rojstni ddfl
— Sovražnik   ženskih poljubov. V Tefina je ponoči   na k» lodvorskem peronu 181etna natakaric i Marta  Knebel   iz   Draždau  iz sani-' razposajenosti poljubila nekega tuj gospoda. Gospoda je to   tako razka-čilo, da jo je dal po policiji aretov ter jo tožil pri sodišču, ki je res rro-parkoa obsodilo v  I4dnevui   zapor ->tirimi posti.
* Dolgovi Nemčije. Vse nem.
državice so dolžne skupno 15.000 n lijonov mark.
* Zrakoplov za 8C0.000 kron.
Brata  \Vrigh v Davtonu | Amerika 5 po sedemletnih  poskusih konstruirali zrakoplov, ki prele, i v uri 75 kilom trov ter ga je mogoče poljubno oJw niti in mu naravnati smer poleta. Nekatere  vojaike  oblasti   bi bile n zrakoplov   kupile,   a je.   bil predra^ Sedaj se je v Parizu osnovala delm> družba  ter  kupila  zrakoplo\   za 0W tisoč kron.
* Drevfus      žaljenje. Pariti
živinski trgovec Levy je tožil svojeg tovariša, ker mu je v prepiru rek ^Drevfus". Sodni predsednik Mag- . jo toženega obsodil ter .svojo obsodb tolmačil s tem,  da je ime Drevfu doslej,  dokler se ue izvedo revizij' njegove pravde,  sramotilno, ker pO meni toliko, kot izdajalec domovin*
* Zdivjani psi. Pred nekaterim leti so poslali iz Škotske v Patagu nijo par sto ovčarskih psov, da pomagajo pastirjem pasti velike črede Psi so izpolnjevali popolnoma svoje nalogo, toda potomstvo se je izpre-
yrglo. Pastirji so namreč pustili v puščavah, več mladih psičkov, ker jih niso potrebovali, pokončati pa jih t.iicli niso hoteli. In ti psi SO popol-u,-.ff;t pv>divji:ii. da s*» sedaj strah Čredam in pastirjem. Marsikaterega pastirja so Se raztrgali. Podivjani psi ^.o hujši kot volkovi ter tudi vdLove nadkriljujejo po zvijačnosti in predrznosti.
Složni £©?GfcaiM. Sodnik je srečal slugo na stopnicah ter ga vprašal: r Al i so porotniki edini?" — Da, gospod, -oglasno so se izrekli za pizenjsko pivo ter grem ravnokar, da jim ga donesem."
* Električni čaviji. Električni kviii kot zdravilo so tudi pri nas
ana sleparija. Y Ameriki je še vecS lahkovernih pravih in domišljavih bolnikov. V New Yorku je vseuei-HŠcni profesor Mat. BOlgert razglasil po časopisih, da je iznašel električne čevlje, ki ozdravijo vsakršni) bolezen na nogah. Da pa ne izgubijo svoje zdravilno moči. ne muc jih nihče pregledati ali razparati, češ, da bi se pokvaril električni stroj v čevljih. In našlo se je dovolj bedakov, ki so profesorju za čudodelne čevlje plačali
par tisoč dolarjev. Sedaj pa je lid-gert s svojimi čevlji povabljen pred sodišče, ki pa ne bo imelo toliko reš-pekta pred Čudodelno skrivnostjo, da ne bi pogledalo tudi v rdrobovje1*.
* Poskus O IspoiL Kdor se hooe prepričati, če odgovarja njegov obraz vsem pravilom lepote, naj vzame centimetrsko merilo, papir in svinčnik in naj si zapisuje različne zme-ritve. Glavni pogoj Lepega normalno oblikovanega obraza obstoji v tem, da je vsak posamezen njegov del v gotovem razmerju z vsemi drugimi deli obličja. široko s t obraza mora biti tako velika kot petkrat dolgost >či. Prostor med očmi mora biti ravno tako velik, da gre ravno eno oko vnies. Za lepoto obraza je odločilno tudi razmerje med očmi in usti. Dolgost oči mora biti ravno dvetret-jinska dolgost ust (potemtakem morajo biti usta široka toliko, kot trikratna dolgost očesa, kar bi pa menda ne bilo posebno lepo. ko se vendar v dosego lepote usta večkrat z nasilnostjo slečejo vkup!) Dolgost nosa >e mora soglašati z višino Čela. Nos mora biti pravilen in hne oblike.
* Slep duhovnik. Na vseučilišču v Kbnigsbergu je poslušal bogoslovne nauke od rojstva slepi sin ne-kekga častnika, J. Sengvr. Pri predavanju mu je služil pisalni stroj za slepce. Vse izpite je položil z odličnim uspehom ter so ga pozvali za duhovnika na velik«) konigsberško bolnišnico.
Angleški časnikarji v Avstriji« Avstrijsko železniško ministrstvo je povabilo angleške novinarje na obisk v avstrijske planinske dežele, da se prepričajo na lastne oči ter podajo v svojih razširjenih ća^o-pih angleškemu občinstvu svoje vtiske o lepoti alpskih pokrajin pozimi. Pozivu se je odzvalo 20 novinarjev z 8 g«3spemi. Najprej s o obi-kali In o m ost, odkoder so jih planinski vešeaki spremljali na razne izlete. Bfesto je priredilo angleškim gostom slovesno pojedino. Iz inomosta so se Angleži qdpeljali na Dunaj.
* Štrajk zaradi poljubov. Gospodična Amalija Stone, mlada ameriška primadona, je začela štrajkati ter sploh hoče zapustiti gledališče za vedno. Ravnatelj je namreč zapovedai, da se pri igrah ne smejo igralci in ifrralke poljubljati le navidezno, temuč resnično. Tu primadonin soigralec je izrabil to priliko ter jo v devetih tednih na odru poljubil lO.SOOkrat. Grospica Stone pravi, da ima vsled tolikih poljubov ranjena usta ter jih noee nikomur več nastavljati v po-ljubovanje —   dokler se no zacelijo.
* Moč tiska.   Sloveči ameriški
govornik Wendel Philips si je znal na poseben način pridobiti pazljivost pOslnSalcev. Pri neki taki priliki BO ga njegovi nasprotniki neprestano motili, a Philips se je popolnoma nagnil k mizi, pri kateri so sedeli časnikarji ter tiho nadaljeval svoj govor. „Glasnoje! Glasneje!" so začeli vpiti nekateri poslušalci. Philips ^e je zravnal ter izpregovoril z gromovitim glasom: „Gospoda, le zabavajte se nemoteno nadalje. Tem peresom (kažoč na časnikarje) govorim, da me sliši Stiridesel milijonov • 'seb.
* Triurni meSaanike. Neki Bero-
linec, ki je prišel iz Amerike, je pripovedoval svojemu znancu trgovcu: ^Napredek mehanik«- v Ameriki je res čudovit. V New Vorku sem videl, kako so na eni strani gnali v klavnico čedo goveje živine, na drugi strani pa so prihajale iz klavnice ne samo klobase in pečenke, temuč tudi izgo-tovljeni čevlji, klobuki, sukno itd." Trgovec: To še ni nič. Doma imamo tovarno, v katero se z ene strani mečejo stare kosti, čevlji, stari klobuki itd., a na drugi strani pride iz tovarne čez eno uro živa živina."
* Koliko se pokadi v Ameriki.
Za Belgijo ima Amerika najstrastnejše kadilce. V Zedinjenih državah se je pokadilo   lani  440  milijonov funtov
tobaka, skoraj dvakrat več kot na Nemškem. Potemtakem pride na vsako osebo 540 funtov tobaka, doČim pride v Belgiji celo (v*2<> funta na osebo. Iz Zedinjenih držav izvozijo na leto 350 milijonov funtov tobaka, uvozijo ga pa 35 milijonov funtov, in sicer iz Kube 22 milijonov, iz Sumatre 6 milijonov in iz Turčije 2 milijona funtov.
svatovska  tragedija. V
neki vasi blizu Rima je spremil velik sprevod svatov k poroki premožnega mladeniča Sosano, ki bi se naj poročil z Antonijo Sanno. Pred afbar pa se pririne k ženinu nevestina se-stra ber mu zasadi nož v srce z besedami: -Moj bi moral biti, ker je OČe mojemu otroku, a naju je sramotno zapustil!" Ker pa je tudi prava nevesta bila noseča, prosila je duhovnika, da jo je poročil z umirajočim. Takoj po poroki je ženin še pred al taljeni umrl.
* Srečen pesnik. Na Dunaju je umrl bivši tovarnar v Urnu Izidor Knhn ter je zapustil svojemu prijatelju, revnemu pesniku Langmannu 50.000 K in vso opravo.
Molitev ia roparski umor.
Že o morilki Klein je znano, da se je po grozovitem zločinu zatekla ^v okrilje svete katoliško cerkve,u ter mnogo molila, seveda z namenom, da bi ji bila kazen čim milejša. Tudi pri senzačnem roparskem umoru v Lia-xengrabnu se je molilo. Tn sicer je priznala mlada Maci Zeller, da se je zatekla k gozdnemu znamenju ter med tem, ko je njena sestra davila in rezala svojo žrtev, goreče molila, da bi se — ne zvedelo za zločin ter bi morilka ostala nekaznovana. Ker pa je tudi ta pobožni Marijin otrok raz-praskan rta rokah in licu. je jasno, da se j<; tudi Mici udeležila umora ter šla molit šele potem, ko sta s sestro že zagjebli v sneg svojo žrtev. Ker je gotovo tudi umorjena Maier med davljenj eni klicala Boga in Marijo na pomoč, so bili nebeščani v zadregi ter so rajši uslišali prošnje prve. Mici Zeller pa je dokaz, da molitev ne obvaruje pred hudodelstvi, temuč jih še prej pospešuje, ker se pobožue duše zanašajo na božjo pomoč.
* Bič odpravljen. V Moskvi je
policija voznikom prepovedala bič ter se konji ne smejo pretepati. Vsled tega je videti lepe in zdrave konje. Xi pa prepovedan spleten bič fna-gajka* kozakom, da ž njim bijejo — ljudi.
* Piva se je zvarilo od 1. 1H04. do 1905. v Avstriji 80,180590 hI, in sicer za < IS ,">S4 hI manj kot 1. 1903. Vsled tega je izgubila država 2,636:927 kron užitniuskega davka. Davek je znašal samo 74 milijonov K.
* NeU32ljiV0. Mlad poročnik: Kako je vendar mogoče, da cesar, ki je naš vrhovni zapovednik, sprejme c i v i 1 n o listo.
* Zdrav kraj. V Flamiuu v Istri že cele tri mesece ni nihče umrl, dasi šteje župnija 2000 duš. Podnebje je tako blago, da še ni bilo snega in toplomer redkokdaj  kaže  pod ničlo.
Dohodki borolicskih zdravnikov. Povprečni letni dohodek be-r dinskega zdravnika znaša 1*000 mark, toda v Berolinu jo 1B22 zdravnikov, ki zaslužijo na leto manj kot .">(" O mark. V višjih krogih zdravni-Škega poklica zasluži 48 zdravnikov letno 5u.' M O mark in več; 15 ji; je ki za>inžijo po fiO.000, 13 po 79.090, 3 p- sčhjOO. G po !K).D00, 4 po L20.000,  :> po 180.000, 1 p«> 2G> 00
in 1  io 330.000 mark.
: O parfmill. Največja tovarna za izildovanje parfumerij je v (»r. 3811 na Francoskem. V tej tovarni porabijo na leto 5 milijonov kg cvetja, in sicer 450.000 kg vijolic, 2 milijona kg vrtnic in "2 in ped milijona kg pomarančnega cvetja.
* Duhoven jc hotel zastrupiti moža svofe ljubice,  v* Gainesvule,
Gra., (Amerika), SO zaprli duhovna I. \V. Auustina iz Belit ona pri (raines-ville, ker je skušal zastrupiti in umoriti Roberta Quilliana z zastrupljenim jabolkom v Poplar Springs, da bi zamogel neovirano občevati z njegovo soprogo. Qnillianova žena je neznano kam izginila.
* Dobra partija. Najbogatejša
angleška deklica M a r v i I a m i 1 t o n se je te dni zaročila z markizom ( ' v a h a m o m. Zaročenka ima letnih dohodkov 36 milijonov kron, njena last j«- tudi krasni otok Arran. od koder ima tudi pridevek ^arranska kraljica".
Književnost
Testament. Narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Po romanu Janka Kersnika spisal Janko R o z-man. Pevske točke priredil Krnil Adamič. V Ljubljani. Založil h. Schvventner. Ta igra se je koncem lanske sezone uprizorila na ljubljanskem odru in je dosegla jako lep uspeh. Pisatelj ima očitno dramatičen talent. Predelal je Kersnikov roman prav spretno, držeč se starodavnega a vedno edinoizveličevalnega pravila, da je dejanje v dramatiki prva in najpoglavitnejša stvar.   Pri omenjeni
predstavi je pisatelj tudi spoznal, kje je treba njegovemu delu še pile in lotil se je tega posla z resno voljo. Še vsak pisatelj je spoznal, kadar je prišla njegova igra na oder, da jo je treba tod in tam popraviti. Sardou ima navado, da popravlja svoje igre pri skušnjah tako temeljito, da včasih niti ogrodje prvega osnutka ne ostane. Gosp °Eozinan je svoje delo vestno revidiral in zdaj je njegov „Testamenti v kolikor se da soditi po knjigi, jako odlično delo, polno življenja in zanimivih prizorov. Ker se zadnja leta na naših diletantskih odrih s posebno ljubeznijo goji slovenska izvirna drama — kar se ne da prehvaliti — smo prepričani, da je tem odrom močno ustreženo s tem, da je zdaj „Testament- izšel v posebni knjigi. Prijatelje slovenske drame pa bi gotovo veselilo. Če bi se ..Testament" tudi na ljubljanskem odru novic vprizoril.
izpred sodišču.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Otrok p o nesreči 1. Zaradi pre-greška zoper varnost življenja sta se morala pred sodiščem zagovarjati .Janez Kuna v a r, kovač na Jezici, in nj egova žena Frančiška, ker sta pustila svojega triletnega sinčka Janezka brez varstva, vsled česar je bil otrok povožen in je še tisti dan umrl. Obsojena sta bila vsak na 5 dni strogega zapora.
Gospodarju ni maral sitnosti delati. Jožef S ti g 1 i c , preje delovodja na žagi Antona Kobija na Borovnici, je bil od finančnega nad-komisarja na Vrhniki kot priča pod prisega zaslišan, je-li mu je znano, da daje njegov gospodar Jožefu £uri vino, katerega ta nezadacanega drugim delavcem prodaja. Stiglic je pri dveh zaslišanjih odločno tajil, da mu
0 tem ni nič posebnega znano. Bil je obsojen  zaradi  krivega priče van na
1 mesec težke ječe.
V Ameriko jo je hotel popihati. Mestna policija je na južnem kolodvoru prijela Janeza Sodjo, posestnika sina iz črnomaljskega okraja, ki je mislil odpotovati pred naborno stavo v Ameriko. Sodja je bil obsojen na 14 dni strogega zapora, poleg tega bo pa še plačal 10 K denarne globe.
Tatinska bratranca. France G e r m o v š e k I. in tega bratranec France Germovšek II. sta na Ran-zingerjevem skladišču izmaknila zavitek črnega blaga, kakršno se rabi za predpasnike, v vrednosti 25 K 55 v. Mestna policija je našla to blago v Pređo viče vem hlevu v slami zakopano. Germovšek I. je bil obsojan na b" tednov, Germovšek II. pa na
2 meseca težke ječe. *
Ukleniti se ni pustli poklicanemu mestnemu stražniku Anton Seme, delavec v Ljubljani, ker je bil aretovan zaradi razgrajanja in razbijanja v gostilni Ivane Bevceve na Poljanski cesti. Postavil se je stražniku po robu, ga opraskal na roki, mu zvil levo roko in ga butnil v prsi; tudi je stražnika psoval. Obsojen je bil na 8 mesece težke ječe.
V k o n k u r z j e zabredla Ana Tolazzi, bivša trgovka v Obernah in v Boh. Bistrici. Primanjkljaj znaša 3383 K 27 v. Tolazzi navaja, da je več delavcev, katerim je na up dajala, odšlo, ne da bi bili kaj plačali, ter da je na ta način izgubila 3400 K. Obsojt-ua je bila na S dni strogega zapora.
lelefonsta in topna poročila.
Dunaj 14. februarja Zbcrrrca je dar es ob en! popoldne jela raz pravljtti o vladni rek rut.ni predlogi. Preje je odklonila riU.rii predlog Vsecemca S temu, v katerem se vlada pozivija, naj p: dam* ntu predloži takozvani „povenlni" zakon. Pri tej priliki je prišo do burnih prizorov med ministrskim predse nikom baronrm Gautschem in Vsenemci Ko je imel Ste'n zaključni govor o svo-em nujnem predlogu, so Vsenemci psovali Gautscba in ga imenovali l pova in vero lomnega človeka. K lekrutr emu zakonu je prvi govor?! načelnik mladočeškega kluba dr Pa c a k, ki se je v svojem govoru bavil z razmerjem med Avstrijo in Ogrsko
Dunaj 14 februarja. Italijan ski klub je sklenii, da ne bo vlo žil, predno ne bo rešen zakon o noviLcib,  nobenega nujnega predloga   več,  češ,  da neče zavirati volilne reforme
Dunaj 14. februarja. Cesar je danes sprejel v dolgotrajni avdi-jenci ogrskega ministrskega pred sednika barona Fejervarvja.
Dunaj 14 februarja. Bolezen nadvojvodinje Marije Terezije se je toliko preokrenila na bolje, da sa zanaprej ne bodo več izdajali buletini.
Budimpešta 14 februarja. Sccaldemokratska stranka priredi v cedeljo 20 političnih shodov, katerim sa predložijo enako gla seče resoluc'je, da bo socialna de rmkracija mirno motrila dogodke, ne da bi stopila iz rezerve, in da slejkoprej vztraja pri svoji zahtevi po splošni in enaki volilni pravici.
Budimpešta 14 februarja „Budapesti Hirlap" javlja, da bo general Niryi imenovan za po velinika paštanskega distriktnega okrožja, meseca msjnika pa postane podmaršal
Reka 14. februarja. Za sprejem madžarskih delegatov, ki bi imeli priti semkaj 13. t. m. na konferenco s hrvatskimi in srbskimi delegati, se delajo tu velike priprave, Cuje se, da je vodja madžarske koalicije sporočil na Reko, da vzpriro razpustitve ogrskega drž. zbora najbrže madžarskim delegatom ne bo mogoče določenega dne priti na Reko.
Poslano v pojasnilo/'
Z ozironi ua napade od strani raznih spletkarjev na osebo blagajnika tukajšnjega ^a^ilnee/a društva g. I v a n * V i d i c a . in pa mi konflikt pri zadnjih društvenih volitvah, naj pojasnim, ker jo prišla vsa zadeva že precej v javnost, .-ledeče:
Dne 21. prosinca se je vršil zbor gasilnega društva, na katerem so bile na dnevnem redu volitve novega odbora.
G. Iv. V idi c kot blagajnik je odpoveeal pred občnim zborom, da odstopi od društva ter ne prevzame več blagajniško mesto, a vzlic tpmu sem razložil članom na občnem zboru, predno so se vršile volitve, zasluge, ki si jih je pridobil g. Iv. Vidic kot blagajnik za društvo, in sem predlagal, da naj ga člani, dasiravno je odstopil, zopet izvolijo blagajnikom.
Volilo se je tajno in prosto po listkih, nakar je bil g. Iv. Vidic zopet izvoljen blagajnikom.
Ker pa g. Vidic ni bil prisoten na občnem zboru, sem mu to naznanil drugi dan, da naj prevzame vzlic odpovedi zopet to mesto, katero je sicer prevzel, dasi nerad, in le na moje prigovarjanje in pa zaradi osebnega prijateljstva.
Vsled tega pa je bilo g. Vidicu očitano, da. čeravno se je odpovedal, VI idar tajno prosil, da ga zopet izvolijo.
Na taka očitanja izjavljam, da so navadna laz, in so nečastna, ker me ni g. Iv. Vidic nikdar prosil za zopetno izvolitev niti njegov sin Janko Vidic.
V Ljubnem, 13. svečana 190<>
394
Josip Ambroiič,
načelnik.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluj* a^|k*U» pri™«.
TSuuKtam onttur
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo ui ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,Mollove^aSeidlitz-praaka". ki ae dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna Skatl.jica 2 K Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar nar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagaterj na DUNAJ1, Tuchlaaben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLli-ov preparat, saznamo van i varnostno znamko in pod-oifiom. 1   21 3
Ovnja   In   vlonktt .tf-u.
a  blajr*»Jnl«* ■■«•» U >   Litvi n Dunaj XVII S. 24
J 80 000 jih ie v rabi od let* 1880. Izdelek r^sJP    prve vrste, ki m j« ohueael sijajno C*-
latera ©krrpeuje lnwi«re, ••lati »JiaJ*   lUMkr in  |»rr|»rrfujr Ispav-danjr I mm. I Ht^klrnlea s D«%ud«m 1 14.
tazBo&lja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnlh obvez, sveiih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lau&iaka
v Ljubljani, Rešljiva cssta it. 1
r*))ec novozgrajenega Pran JoAefevefa
Darila.
družbo sv. Cirila in Metoda:
Gospod Vinko Sket v Ilirski Bistrici K 41 — nabral sam pri bistriških in trnovskih rodo-ljubkinjah in rodoljubih, in K 620 nabral g. K. Hodnik. — Gospa Manja Celestina na Mediji K 4-— katere je nabrala na ženito-vanjski veseli družbi. — Gospod Vinko Šket, trgovec Ilir. Bistrica K 5'— katere je daroval gospod Ivan Valenčič. — Ciganka na maskaradi „Ljubljane" nabrala K 1124 — Skupaj K 6744. — Srčna hvala! Živeli!
Zahvala
Slovensko delavsko podporno društvo v Hrastnika izreka tem potom najtoplejšo zahvalo si. predstojnistvu užitninske družbe Trbovlje-Dol za velikodušen dar 200 kron.
Zahvala!
Naćelništvo „Obrtniške bolniške blagajne v Idriji" izreka tem potom prirediteljem — rokodelskim pomočnikom, velelecenjenim darovalcem in darovalkam dobitkov, pevcem kakor sploh vsem, ki so pripomogli, da se je veselica, prirejena v korist naše bolniške blagajne, v gmotnem kakor v vsakem oziru tako imenitno obnesla, svojo najsrčnejšo zahvalo.
Josip Rnpnik
t. č. načelnik
gahvaia.
Pevsko društvo „Ljubljana" si šteje ' v častno dolžnost, izrekati vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako sijajnega uspeha XIV. velike društvene maskarade, najiskrenejšo zahvalo.
V prvi vrsti dolgujemo zahvalo slavnemu stalnemu omizju MJednota", ki je s svojo nad vse originalno skupino „Ofcet Ož-betovega Janeza" toli pripomoglo do prekrasnega izida maskarade. Sosebno se zahvaljujemo aranžerju mogočnega sprevoda po mestu, gospodu Miško Weisu, nadalje gospodu Niko Ogriču, ki so blagovolili v svoji posebni naklonjenosti napram društvu brezplačno prevzeti toli trudapolen posel do svečanega izida velečastne skupine.
Nadalje izrekamo iskreno zahvalo vrlemu narodnjaku gospodu Franu Petriču, zastopniku puntigamskega piva v Ljubljani, ki je v svoji blagonaklonjenosti zopet to pot izkazal svoje iskrene simpatije do društva z brezplačno prepustitvijo popolne uprege ob sprevodu „Ožbetovega Janeza".
Dovoljujemo si tudi izrekati posebno zahvalo vrlim gospicam Lekanovi, Vren-kovi in Možinovi, ki so prevzele v svoji ljubeznivosti toli trudapolen posel. "
Končno se zahvaljujemo slavnemu občinstvu mesta Ljubljane kakor tudi njega okolice, ki je v tako mogočnem številu po-setilo društveno maskarado in s tem izkazalo svoje simpatije do našega delovanja
V Ljubljani, dne 12. svečana 1906.
Za odbor pev.
Ivo Oachs
t. č. predsednik.
društva „Ljubljana
Rudo'f Bukšek
t. č. tajnik.
Zahvala.
neje nego povsod drugod.
2sm
9f
Le Četice**
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod    1079 - 23j Glavna zaloga: Dunaj, I., Pradlgergassa 5.
T"
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVI (1906)
h*j*  po 4 pole  obaeion  v veliki oBmerk: po eden  pot  na  meaec v zvezkih  tor štor rae lato g K 20 a.  pol lata 4 K 60 h, £etn leta a K 30 h.
tm vae oeavatrijake dežele 11 K ito h na leto.
Posamezni zvezki ae dobivajo po 80 h.
>tN£rodna Tiskarna" v Ljubljani.
Odbor akad. tehn. društva „Triglav si usoja izreči svojo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so povodom njegovem slavnostne
tridesetletnice ~ pripomogli . slavju   k tako krasnemu uspehu.
V prvi vrsti prav srčna hvala dičnim celjskim gospem in gospicam za prekrasen trak, nov dokaz naklonjenosti našega vrlega Ženstva „Triglavu-, nadalje slavnemu dam-skemu odseku celjskemu z gospem! dr. Fermevčevo, dr. Hrašovčevo, prot. J o š t o v o, prof. K o s i j e v o, dr. K o t n ik o-vo, dr. K u kov če v 6 in dr. Stikerjcvo
in gespici .Marti Hrašovec za prekrasen ttagovor pri pozdravu in darovanju traku.
lstotako izrekamo najsrčnejšo zahvali* slavni „Celjski posojilniciM in »Čitalnic!", ki ste nam blagohotno odstopili svoje prostore v „Narodnem domu" ter požrtvovalnemu celjskemu pripravljalnemu odseku z načelnikom g. dr. Janko Srnećem in gospodi prof. J oš t o m, dr. Kotnikom, dr. Kuko v c e m, dr. S t i k c r j cm, dr. S c hvva b p m. abs. iur. Gregor inom in iur. Kovčo, nadalje gospodu abs. iur. Juro Detičku. gj;. Pavlu in Maksu Detičku in slavnemu' telovadnemu društvu „Sokol" za veliki trud pri dekoracijah.
Prav srčna hvala nadalje g. Ko run u in gg. učiteljem Domieijanu in Beuo Seraj-niku in g. K ve dru za njih prijazno sodelovanje pri koncertu, gosp. dr. Mayerju in gosp. dr. Muleju za njih izboren aranžma pri plesu.
Iskrena hvala nadalje slavnemu šentjurskemu tržkemu zastopu in njega vrlemu županu g. ces. svet. dr. Gustav I pa vicu, nadalje g. učitelju Čule k u za prijazen pozdrav, vrlemu šentjurskemu mešanemu zboru za krasen koncert, gosp. Ne udi u za izborno postrežbo in g. F. Praunseisu z vsemi gospodi, ki so naredili iz „Triglavove-ga, izleta novo lepo slavnost v naprednem St. Jurju.
S ponosom in hvaležnim čutom zre „Triglav" na vrle sebi naklonjene rodoljube in rodoljubke, ki so mu pripomogli ob njegovem jubileju do tako lepih novih uspehov! ^      Se: enkrat. Iskrena hvala vsem j_
Tehn Viktor Plehu :
i t. č. predsednik
.   Phil Josip Ptrnat
t- č. tajnik g .. ,
Denar Blago
100 10 100 30
99 95 10015
10020 10040
118 35 118 5f>
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 13. februarja 1906.
Naložbeni papirji.
4*2°# majska renta. . . . 4*2J/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta. .
4% ogrska kronska renta . 4°/0     „    zlata „ 49fl posojilo dež. Kranjske 4'      posojilo mesta Spljet 4Vi°/o       » « Zadar
4*/i% bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4% češka dež. banka k. o.
n m m       Ž. O.
4*/.#/« zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 4' /, pešt. kom.  k. o. z ij
lO   pr......I 106 70 107-70
4*,V*/a zast-  pisma lnnerst
hranilnice..... 100 50 lOloO
41 /   zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice ... 100*— 10090 4%V* z. pis. ogr. hip. ban. j 10O—i 100 90 41/,*/, obl. ogr. lokalnih že- U
leznic d. dr. ... 9950J 1005o 4V»*/, obl. češke ind. banke jj 100 50 10150 4% prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4\ prior, dolenjskih žel. . 3u/# prior. juž. žel. kup. »/t8/, 4\Vavstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860';   .   . . .    od !. 1S64 ....
9 tizske......
9    zem. kred. 1. emisije
m m n      11' n
_    ogrske hip. banke . '    sfbske a frs. 100 — turške
95 95 96 15
118 35 118 55
9950 101—
100 65 101 65
100.— 100 —
100 70' 10170 100- - 100 20 100 15  100 25
100-351 101-35
99 90
9950: 100-
316 60, 318 60
100 75 10175
197-— 199 —
I 289-50, 291 50
160 50 162-50
296-50 306 50
298— 30750
263— 271 —
srečke
148 40 149 40
25 35 27 35 i 476— 487 -79 — 85-— 92-61 — 52
3320 57-72 — 532
99 -68 — 54-— 3520 63 -78 — 542 50
Bastlika
Kreditne „
fnomoske »
Krakovske m
Ujubijanske ,
Avstr. rdeč. križa „
Ogr      „      „ m
tfudolfove .
Salcburške ,
dunajske kom. „
Delnice.
Sužne žeiezmce.....| 12665 127*65
f>ržavne železnice .   .   .   . | 669 10 670 10
l63tV - 1646
670 50 671-50
791-50 792 50
246— 247 25
658— 660-
i 533 75 534 75 2637 - 2648 —
536 50 537 50
277 — 279 —
566 - 571 —
159 — 160—
12
Avsrr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . «.}grske
Zsvnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr cekin......| 1134
20 franki....... 19 10
20 marke.......ij 23 50
Sovereigns.......I| 23-96
iMarke........ 117-32
Laški bankovci.....II 96 50
Rublji Dolarji
11-38 1912 2355 2404 117 52 95 75 251 50 252 25 4-84 5--
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 14. februarja 1906. Termin.
Pšenica za april   .   .  .  za"100 kg K 16 74 „ oktober .   .   „HOO „   „16 72 Rž        „ april  ...   „ 100 „ „ 1368
Koruza  „ maj.....** 100' „ „ 1370
Oves     „ april  ...   „ 100>„ n 1478 Efektiv. 5 viD. ceneje.
Meteorolositno poročilo.
Višina nad morjem 306-2.   Srednji »racni tlak 736 0 mm
al čas  i8^6! 2°0
g              baro- ' g_ >
I         °-; metra I* *
£ j vanJa j v mm čl
Vetrovi
Nebo
13. 9. zv. j 726 4
14. 7. zj. 727 1 n   2. pop 72'J2
10 si. jgvzhod oblačno
0'9 si. jgvzhod oblačno 4 0 si. jgvzhod oblačno
Srednja  včerajšnja temperatura: —os, normale: —04. — Padavina v mm 30.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaz*- iskrenega sočutja ob smrti moje iskreno ljubljene nepozabne soproge, odnosno naše matere, hčere, gospe
FANI JURCA
izrekamo vsem prezreno zahvalo. Prav toplo se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in vsem udeležnikom, ki so prišli od blizu in daleč ter spremljali pokojnico k zadn emn počitka. Osobito in presrčno se zahvaljujemo g. c. kr. okr. giavarju Stef. Lapajnetu in drugim gg. uradnikom c. kr. okr. glavarstva, g. c. kr.  sod. svetniku L.
Žužku in drugim g. uradnikom c. kr. okr. sodnije, g. uradnikom c. kr. davčnega urada, pošte in železniške postaje v Postojni, g. uraduikom graščine hasberške, si. zastopa postojnske občine in trga, si zastopa občine Bukovje, čislani „Narodni čitalnici" ki seje udeležila pogreba korporativno z zastavo, čisl. pevskemu društvu rPostojnau za ganljivo in ubrano petje in čisl. „Godbenemu društvu" za godbo.
V   Postojni, 10.   svečana 1906.
591
Žalujoči ostali.
Trgovskega
pomočnika
in
566—2
sprejme takoj večja trgovina na Dolenjskem. — Ponndbe pod „JL B." na
upravu. „Slov. Naroda".
Dobite kupca
ali
kapital
za vsakovrstne kupčije tuk:«j aH na deželi, hi&e, graščine, gospodarstva, obremenitev, personalni kredit ali soudeležba hitro in diskretno brez provizije od 500
prve avstrijske kupčljske in realitetne borze
kulantno, predobro akreditirano podjetje na Dunaju VI 2, Marchettigasse 1. Telefon 5857.
Zaradi   dogovora zahtevajte 1 brezplačni obisk našega zastopnika.
Zastopnik F. JU NO, sedaj v L ubijani, hotel „pri Malica", soba it 45.
Dr. H. uit. Porenta,
sposoben za vsako pisarniško stroko iAče primerne službe. Vstopi lahko takoj.
Ponndbe pod „1. S-*4, Lfubljana, poste restante. 574—1
se sprejme na stanovanje in hrano pri
boljši rodovini.
Kje —  pove upravnistvo „Slov. Naroda-. 575—1
Učenec
za sedlarsko Obrt «e sprejme takoj
na Bledu.
sedlar in tapetni*.
NB: Učenec bo hodil v tukajšnjo
obrtno nadaljevalno šolo.
580 -1
primari i dobrodelnega aa- 1 voda v Trstu, * pričuje da ju s prest netljivim eigar J Dim u&pthom proti Selod- J čoim težko^am in Trevi-«- | n?m tuleznim ^uporablja
želodčno tinkturo
G Piccohja
lekarnarja
Ljubljana, Dunajska cesto
1 steklenica oelii StJ vio i in se  vnania naročila j točno izvršujejo. I^Hvžv* 3
čisti samo
Globus
; Haiboliše-cisrilo
-J   na sveru
Sloveče vinogradno posestvo
ki obsega 2 vini6ariji in hišo za gospodo ter 43 oral zemlje v enem kom plekgn in sicer: 9 oral deloma že ame-ikan ziraneg* vinograda z izvrstno južno lego, 2 orala njiv, 9 oral sadono«n kov ter 23 osi hrastove, kostanjeve in bukove hoste  (samo bukovja je za cirka  1000 nežojev drv) se takoj pod iako ugodnimi pogoji za smešno nizko ceno proda. Posestvo
je v Halozah, dve uri od -tuja «»0 lepi cesti.
Naslov pove upravnistvo  „Slov. Naroda". 596—1
Uelika eksportna tvrdka.
Franc
Ljubljana Dunajska cesta 12.
Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
514—;i
priporoča slav. občinstvu svoio veliko zalogo ur, veri±ic, prstanov itd. po najnižjih cenah.
Št. 109. Srebrna cilinder remontoaraka ura na karanih tekoča (jld. 3*75. St. 137. Srebrna remontoarka na Hidro s tremi močnimi pokrovi gld. 5*90. Št. 155. Srebrna c linder remont, žeuaka ura z močnim kolesjem gld. 4*50.
Z hI a a j te najn *ejši veliki cen r, ki ga po ^ M    brezpl čno.
x _ __. >:
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od „Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne steviike „ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
8Josip* Jord46a »brani spini, zvezek 1. do XI., bro&ir&n a 60 kr., elegantno ve-
Xzan a 1 gld.
SPosamezne   Številke „lVjnblJanBkega Zvona   po 4<- kr. Zbirka zakonov.   I. Kazenski zako-.  .      nik. vezan h 3 gld.
jnf Zbirka zakone     II. Kaz. pravdni red,
Xvezan k '2 gld. 80 kr.
SZamikov! mbrami   spisi.   I. zvezek, brofiirnn h 50 kr. Dr.  Nevesekdo:    ..4000". Poveat, r m     broft. a 50 kr.
J8[ A. Aškerc: Islet v Carigrad, bro&.
XI V!u kr. a  m Torgenjev:  Otoi in sinovi. Kolo ari, Jmm      broširan 4 50 kr. W — fctiri novele, brofi. a k20 kr. ■ ; Bene6-Tfebizsky:   Blodne dnie. jST      Roman, broširan 4 70 kr.
Lefebvre: Parls v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis ombra: Časnikarstvo ln naši dasniki, bro&irano a 40 kr
J e 1 i n e k : Ukrajinske damo. Povest,
hrosirans a L5 kr. Hale v y   Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Rasne pripovedke,   broširane a
4(j kr.
— Dve povesti, brofi. a kr. Theuriet:   TJndina. Povest,  brofi. k
20 kr
A. Trstenjak:  Slovensko gledališče, brofiiran izvod a 1 gld. Jurčič. Listki, brofi. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, brofi. a
oU kr.
Avstrijski patrijot: „?artetwoion der 8Uvan' , brofiirano h 6U kr.
Gospodična
z lepo pisavo se takoj sprejme. Prednost imajo one, ki so ie slnžbovale v kaki trgovini.
VpraSa se pri g. H. Suttnerju v Kranju. ooo-i
stanovanje
3 sobe s pritiklinami se odda za maj v najem v Cigaletovih ulicah št. 3,
poleg Modnijskih uradov.
Več se izve pri hišniku.      527 - 3
Zaradi selitve se ceno proda:
klavir, sarnitura za sobo, popolna oprava za prodajalno, stoli, steklenice itd.
Reči se lahko ogledaio in cena izve v Spod. Ši&ki na Vodnikovi
Cesti ŠU 88 (zraven metnarije). 593
V nekdanjem »Katoliškem domu" na Turjaškem trgu &L 1 se odda s 1. majem 1906
delavnica
pripravua za vsako obrr. toda brez razgleda ali vhoda na cento
Vpra&a se v pisarni F. Supančiča na Rimski cesti št. 20 589—1
Stanovanja
se oddajo za majev termin ali pa tudi preje ms—8
in sicer eno s 3 sobami na ulico, 1 sobo na hodniku, kuhinjo in pritiklinami za nizko najemnino. (Stanovanje se lahko tudi deli), dalje eno stanovanje z dvema gobama in pritiklinami ter eno stanovanje z eno soho in kuhinjo v Flori-janskin ulicah št. 24, L nadstropje.
St 4851.
592—1
Ustanova za invalide.
Pri mestnem magistratu v Ljabljani ste izpraznjeni dve mesti ustanove za kranjske invalide po 63 K na leto. Pravico do te ustanove imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške slnžbe nesposobni za delo, uhogi in lepega vedeoja.
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o starosti, stanu, uboStvn, lepem vedenju in o vojaškem službovanju ter vložene do 10. marca 1906 pri mestnem magistratu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 7. svečana 1906.
Ženitna ponudba.
Katera inteligentna, mlajša dama s aek« liko premoženjem in veseljem do trgovine b se hotela v svrho mož tve seznaniti s spretnim trgovcem (kristjanom) z lepo trgovino v večlem deželnem glavnem mesto. 583
Dopisi pod „Schnell entsehlossen" na anonČno ekspedicijo Kienrelch v Gradcu
s šestimi sobami  in lepim vrtom *a ulico se poceni proda 669—2
na Gllncali jt 58 pri LJubljani
V hiši štev. 5 v Šubićevth ulica*
se odda v HI. nadstr. takoj ali pa m majnikov termin lepo 588-1
stanounnje
s štirimi sobami. — Vpraša se pri F. Supančicu, Rimska cest« št. 20
Zontorist
20 let star, slovensko-nemški koreipoti dent, vešč pnalnga stroja, Želi spremeniti mesto. Sprejme tudi vsako drago primerno službo v Ljabljani ali zniiai nje, Nafetop takoj ali pozneje.
Ponudbe do 20 t. m. pod šifro MSamostojni delavec 100", glavna pošta v Ljubljani. 6?i .
Spretnega
akuiziterjo
išče pod ogoduimi pogoji na Kraujnken že dolgo poslujoča zavarovalnica za Življenje in zoper nezgode.
VeČ pove upravnistvo rSlovenskega Naroda44. 17—13
Za opekarne in stavDDike
se prav eeno odda že rabljen materijal za fužinsko železnico, rssk del posebrj
5000 metrov šin za tir, 5o, go, G5 in 70 mm visokih.  75 železnih obrae   Tozičkov (Kipper z ob»egom 1 9 in 3 4 kub metra, 33 etažnih t plateao-vozičkov,   Ij   premen,   24 obračalnik plošč, 4 lokomotive za 20, 30, 40 in 60 kot> »kih si  različne sesalke,  amokolnice in orodje.
Ponndbe poi „Bauinwentar 331M na na^ * Rafael & Wlt±ekt Dona , L, Graben 28,
407 — 1
Predpust
ne
gledališke in poulične lasulje (baroke), kite, br de. Leichnerjeve šminke in puder, kakor tudi vsakovrstno HT parfuiaerivo
priporoča tvrdka
Senica & Zupan,
Ljubljana, Šelenburgove uL S.
Lasulje za društvene igre se tudi Izpo-sojujejo. 61—12
Ces. Kr. ivstrn^iKO
dr2avne žeie^nioe.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., aedai samo tfcO Jkr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na W ^ vse domače in tuje časnike ter knjige. ~fi£Q
C kx  ravizateUiitvo dr*, ielez-ucc v Beljake
Veljaven ođ dne i. oktobra J9C6. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol PROGA NA TRBIŽ. Ob IX. on 14 m peuMM oz vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Mali G16dnita,  Franzenafente,  Lnomost.   Mor»akovo, Ljnbao Belzthal ■ A uze t*, Solnograd, cea RleiT-Reifling v Steyr, v Line   na Dunaj   via Amrrerte
- Ob 7. uri S n  itjutr.-j csobni vlak v Trbi*, Poutabel, Beliak, Celovec,   Murau, Biaatem^ FranacEJjfest*, Ljubno. Dunaj, fiea Selttba » Solnsgrad, Inomoz^ cez Klein-Reithng ? Stejt. Lonc% Bude evrce, Plaen, Marijine vare, Heb, Franoov? »are, Prage, Lipako cei Am«tetten Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne o*obn> vlat v Trbii, Poutabel, Beljak, Celovec, Mali G nitz, LJnbnet Selzthal, Solnograd, Bad Gasteln, Zeli ob jezern, laocn>st,   Bregenc  Curich. i neva, Pariz, čea Anstettea na Dui^aj. — Ob š iri bH m popoldne o&obni ? 1 »k * Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, Monakovo, Ljubno. 6es Kkin Beiflinfl v Strvj Line, Badei) j ice, Plzen, Manjme vare. Heb, Francove vare, Karlove  v*u-e   Pra^o  (v Prago i rcktnJ  7oa I. in II razr.;   U pat o,  na Dona) oez Amstetten.   -   Ob  10. uri   au.oci asjake vlak i  Tibu., Beljak,   Fraaieufaisbto, iaomoat, Mouakovo (Trst-Monako i o direktni   vsa I Dj rasredz). — »081 V   NOVO alESTO BI KOČEVJE.  Osobni   tlaki.  Ob 7. uri II sjutraj osebni vlak « lNov«  meeto, Straže.  Toplice,   Kočevje,   ob i ari  B  m pop mtotaz«
- Ob       uri  o  ni zvečer ^ Novo mesto,  Kočevja  —  PBJHOD V LJDBLJANO jui. k P KOGA  IZ TRBIŽA   Ob 3.  ari 23 m zjutraj oaobni nUk s Dnnajz cen Amatctteu, Monakov. ,Monakovo-Trst dtreki. voz 1.,   O. raz).  lnomost,  Franzensfeste Solnograd   Lmo, Steyr, Aueaee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri IS m zjjtraj oz^bnj vlak ia Trb
- Ob 11. uri 10 m dopoldne oaobni   visk a Daiiaja   Čez   Amatetten, Li^ako, Pra^o (ia Pra^ direktni   voa   I.   in   II.   razreda),  Francoze  vire,  Karlove vare, Heb,   Manjne vare, P> Dndejevice,   Liuc,   oteyrf   Pana,   Zenova,  Corih,  rJregen*    lnomost,   2',ell  ob Jeaeru, R. Gastem. Solnograd, Ljabr.o,  Celovec, Smohor Pontabel. — Ob 4. ar       m  popoldne os> vlak i Dunaja, Ljnbna, Se'zthal*, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Uonakovega, Iaou i Franzenifeeta, Poutabla. — Ob 8. uri 06 » zvečer osobni via* z Dunaja; Ljubna, Beljasa, Mm Malega   Glodnica,   Celovca,   Pontabla,  cea  Belzthal   od   Inoinosta   iu   Soluograda,   d«rz Kl i Reiflu g iz  Stejrra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varuv, Heba, Franoovvih   v*rov, Pragi Lip»kega. - HKOGA ;/ NOVKUA alK&TA D>i KOCKVJA. Obobni vlazi: Ob  . an 44 n ajai osobni vlak to Novega mesta n AoCevja, ob t. uri Slj m popoidnu ia Straie, Topne, No. mesta, Kočevja ii» ob 8. uri 36 rc  zvečer ustotako   — ODHOD iZ UDbtLJANS irz' kol f KAMNIK.   Me&ani vlak:: Ob 7. ur 2b m zjutraj, ob S. uri 6 m popoldne, ob  7. mri tO zvečer. — Ob 10. uri 4fv m pcavč' aamo ob nedeljah in praznikih in le v oktobrn  — * HOD  V  LJUBLJANO  dr«,   kol. 5Z    KAMNIKA  fldeianj 7iaki: Ob €, uri iz a aiuuai, tO, uri  69 n: dopoldne, ob  o. utj U  vi ivsesi   Ob v. uri 56 ca v c^un   oo ^ed3ha. praznikih  in le v oktobru.   —   Svfcdc;e.eviopaki  Ca» *e as j m:a. >red  :rajcvnim časom Lmoli
presauega, v balah a 50 kg, proda tudi v manjših množinah tvrdka
LAVRENČIČ  & DOMICELJ
v Ljubljani. 599-1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
11     ^ Rezervni zaklad K 200.000
*odru±mcm v CELOVCU.
HaptzJ« In |»r»4njn
v&o vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-manainir; ohugacij, srečk, delnic, valtit, novcev
in deviz
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'
lamw\m le akskonotu|« ia|e predulne oa trMnostoi japlrje.
i .Votmiio  vrednostne   papirje in    zavaruje   srečke proti vnovCoje zapalo kupone. icvurzxiA Iasro."tel.
Vmkuluje in davinkuluj«  vojaške zenitruuske kaveije.
Kahouipt In IzuaMMSo meuto.   'SJI 9JT   Borana unročlln. ~aj|
Podružnica v SPLJETU.
69   Hrnsirne*   wlosx« nprrjeiuaa
1 tekočem računa ah na vložne knjižice proti agodnim obresum.  Vloženi denar obrestuje od dne v'oge do dne vzdiga. 3—18
Promet s čeki in nakaznicami.
in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo.
Oddelek 5 E/B., št. 2895 *z 1» I9°5-
Razglas.
Državno (skupno) vojnn tnimatrstvo namerava onigarati potom aplosne konkurence redaiete, označene v poleg stoječem zaznamku, i u zarađitega poživlja, da ae vnosi jejo pismene ponudbe. Ponudniki se imajo ravnati po naslednjem:
I Oziralo se bode le na avstrijske in ogrske državljane (tvrdke), katerih verodostojnost
usposobljenost je brezdvojbna
Ponuiene stvari morajo biti vsekako izdelane v tuzemstvu in iztuzemtkega mate
ijala. Zadevue določbe obsega § 1 dobavne pogodbe.
II. Ponuluiki, ki vojni npravi niso zaani ie od  prejšnjih dajatev, imajo z izpričevali okazati svojo soliduost in zalagalno zmožnost.
V to, da izdajajo taka izpričevala, so poklicaui:
1. glede t?rdk, protokoliranih v trgovskem registru: trgovske in obrtne zboroice, v katerih okraj h so firme etablirane.
2. glede onih ponudnikov, ki niso pri trgovskem sodiiču protofcoliradi; politične oblasti I. instance, v katenh okoliša je bivališče ponudnikovo.
Izpričevala, ki jih  napravijo z* to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo aravnost državnemu (skupucmu) vojuemu ministrstvu.
Ponudniki naj torej za napravo take listine  pravočasno vlože prošnjo  pri pristojni ir^oveki obrtni zbornici (ali političnem oblasten prve st »poje) iu v prošnji točno navedejo:
1. Ise in priimek (beied'lo tvrdke)
2. Obrtno stroko in bivaliSče.
8 Za izvršitev obravnave poklicano vojaško obtastvo (v predlelečem slačaju državno [skupno]
ojno ministrstvo).
4. Termin za vlolbo ponudb in
5. količino in kakovost predmetov, ki jih misijo oddati. Odlok, ki ga na to presojo dobi podjetnik, se mora priložiti ponudbi.
III. Ponudba se omejuje le na predmete, navedene v poleg stoječem zaznamkn iu se lahko lasi na vso množino posamičnih predmetov ali le na kakršensibodi del.
IV. Vsi predmeti se morajo dobavati po dobavnih pogojih, ki leže pri železuiŠkem in brzo-
avnem polku v Korneubnrgu.
Podjetnikom je prosto, se obrniti na železniški iu brzojavni po'k, da dobe dobavne poboje. Yojna uprava si pridržuje izrteno pravico, oddajno mužino eventualno zmanjšati ali pa even-
nalno povišati za polovico.
Tako povišanje naroČila se tudi lahko zgodi vsak čas med letom 1906 in v tem poslednjem lučaju je ponudnik zavezan večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po naročilu in veljajo za ko naročbo i«te cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno n&ročbo.
V. V ponudbi, ki se ima napraviti po formul ar ju, ki je naveden v tem razglasu, se ora točno in jasno navesti množica iu nazvanje ponujenih predmetov, cena, povedana v številkah
pismenih za vsak predmet tranko Korneuburg, Nordvvestbabuhof, in obrok oddaje.   Pripomni se, a je dobava jako nujna.
Za one pošiliatve voznega blaga po železnici, ki jih po vizitaciji, pri kateri se ni pokazalo tč pomaDJkljivega, prevzame železoiški in brzojavni p«dk, je dovoljeno zalagatehem olajšilo v o j a š-ega tarifa povračilnim potom, ter se /alagatrljem na dotičnih voznib list h od strani želez-iškega in brzojavnega polka potrdi, da je pošiljate? prešla v last vojaškega erarja.
VI. Če pa več ponudnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti: 1. Da se zavezujejo solidarno jamčiti za točno izpolnitev zalagalnih pogojev.
U Kdo je v njih imenu pobla&čen v tej zalagaloi zadevi občevati z vojno opravo.
Tako sknpno ponudoo imajo podpisati vsi podjetniki in poredati svoj karakter in bivališče,
me in priimek.
VII. Za zagotovljenje ponudbe je položiti va r s Č i no v zneska petih (5) odstotkov v vrednosti, i odpade na ponujane predmete po  zahtevanih cenah,' pri kaki na uradnih sedežih  vojaške inteo acee poslej..č h vo aških biagajnic (plačiio<c)
Varščma se ima vložiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih, pripravnih za vlaganje kavcije.
VIII. V pooudbi je navesti vložitev varščine in povedati, koliko da znaša  in kakšna da je
gotovina vrednostni papirji).
Depo žitu i list, ki ga izda vojaška blagajnica (plačiluica) o vloženi varščini, je tudi krati z zapečateno pooudbo, veodar v posebnem zapečatenem koverta (po obrazen, navedeuem na ttuCU razglasa) dopOSlati državnemu (skupnemu) vojnem* ministrstva.
Opomni se, da se kuvertirane ponudbe ia de jo zi tal listi ne smejo devati skupaj v en knvert, imveČ se morajo doposlati posebej, pa vendar istočasno.
Radi vložbe jamščine naj se obrnejo ponuduiki o pravem Časa iu ne šele v zadnjih dneh prtti potekom roka za vložitev ponudbe, na dotično vojaško blagajmco (plačiinieo).
IX. PoDudbe, ki morajo pri podjetuikib, ki niso znani drž. vojnemu ministrstvu, biti oprem Ijene z v točki H. omenjenimi odloki trgovinske in obrtne zbornice, oziroma politične oblasti, o
ročnji za izstavljenje izpričevala o solidoosti in zalagalni zmožnosti in  depozitui  listi o polaganju [radija, ki se morajo hkrati pa veodar posebej vposlati, morajo  neposredao in vsaj do dne 2H. te brnarja 1906. leta eb 12. uri opoldne doiti pri vložnem zapisniku državnega (skupnega) vojuega aiuistrstva.
X. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji se labko ogledajo pri koroih ictendancab. pri železniškem in brzojavnem polku v Kurueubnrgu, pri vseh trgovmskih in obrtuh zbornicah avstro ogrske države, pri zvezi avstrijskih industrijalcev na Dunaju, pri trgovskem mu-J^iu, pri ogrskem deželnem industrijskem društvu in pri zvezi ogrskih tvoruiških industrijcev v Bnda-Peati.
XI. Podjetniki morajo izjav ti v oonudbah:
da se zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli, in da se jim popolnoma
l^odvržejo.
XII. Ako ima kaka ponudba v Številkah in pismenkah navedene različne cene, veljajo v pismenkah navedene cene.
Ponudba veže pravno podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, vojaško upravo pa šele d onega Časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo državno (skupno) vojno ministrstvo, da je njegovo ponudbo sprejelo.
Ponudnik se odreka pravici, odstopiti od ponudbe, dalje v § 862. obč. drž. zak in v Členih 318 in 319 avstrijskega in v § 314 in 315 ogrskega trgovskega za&ona nahajajoči m se obrokom za »prejetje svoje obljube.
XIII. Vujna uprava si pridržuje neomejeno izbiro med posameznimi ponudniki.
Pri sicer enakih pogojih se ponudnikom, ki izdelujejo p<>nuiaue predmete sami (producenti), daje prednost pred preknpci. Pri ponndb»h je nazuaniti izdelovalni kraj, oziroma odkod se dobivajo oni predmeti, ki se ponujajo (glej formular za ponudbo).
Ce bi se kaka ponudba ne sprejela v vsem obsega, temveč zmanjšanjem ponuiene mno-ftne in cene, ima dotčni ponudmk v pet»h (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem skupnem) vojnem ministrsvu vložiti pismeno ujavo, če sprejme spremembo svoje ponudbe ali ne.
Če se ponudnik v peth dneh ali nič ali pa le nedoločno izjavi, se bode smatralo, da sprejme toodiiikovano odobrenje ponudbe.
Če bi se pa od ponudnikov v kaki ponudbi skupno obseženih sprejel le eden ali drugi, * to ponudnika takoj veže.
XIV. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbe povsem ali deloma sprejele ali tudi z ajih pntrjtrujem spremenile, položeno v*>rščiao dopo n»ti do zneska desetodstotne kavcije od dolo čene dajalue vrednosti in skleniti pismeno pogodbo, katere en izvod so ima na  ponudnikove stroške kolkovati s kolkom po lestvici.
Ko bi se kak podjetnik, koje dobil zalaganje, branil podpisati pogodbo — ali pa ne prišel ■ podpisu te pogodbe, četudi  se je pozval, tedaj nadomusiuje pogodbo popolnoma      deloma spre-ali z njegovim pntrjenjem spremenjena ponudba v zvezi z načrtom pogojev, spadajočim k temu Oglasu.
Na predstoječim pogojem na kak način ne ustrezajoče ali prepozno ali brzojavno stavljene ponudbe se ne bo oziralo.
Formular za ponudbo.
Na
c« in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo.
1 krene.
Ponudba.
J»« N.   N., stanujoč v..............m   Izjavljam • tem> <** hočem oddajati sastopne
predmete e. is kr. železniškemu ia brzojavnemu polka..............t spodaj navedenih
množiaah so pridejasih evnuh ia obrokih.
Množina
Nazvssje
(»•uljanih predmetov
Cena
komadov
komad
v številkah
v pismenkah
k TT
Oddajni rok
C0
Jai potrjujem:
ds sem ogledal zatagdse in pogodbeno pogoje, ki jih je izdalo državno (sknpno) vojso ministrstvo pod oddelkom 5 E "It., ht,  ...  iz leta 1905. in Jih tudi razumel ter se jim popolnoma podvriem.
Za natančno izpolnitev svoje obljube jamčim z varščino........K, (to je 5°/0dajalne vrednosti
P°   •    - • K> obstoječe is.....gotovine, vrednostnih papirjev, listin) katera se je, kakor potrjuje v
posebnem kuverta hkrati dopostani depozitui list, vplačala pri vojaški blagajnici (vplacevalniei v........
Ponsjeni predmeti se bodo naredili v.........
PrdoŽes je uradni odlok o prošnji za pridobitev spričevala o soudnosti in salagalni zmožnosti. N....., dne....... 1905.
(Lastnoročni podpis [ime in priimek] ponudnika, oziroma trg. sodno prolokoliran vpis firme.)
Formular za kuvert ponudbe.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo
Ponudba N. N. a za dobavitev vsled razglasa oddelek 5,'EB., Htnv. .. is leta 1905.
Dunaju,
Formular za kuvert za varščino.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo
Depozitui list o   ...   K ... h (gotovine, vredno tnib   papirjev    listin) k ponudbi N. N.-a glede   dobavit ve po   razglasu oddelek 5/EB., Itev. ... iz leta 1905.
Dunaju,
Na Danaju, v/januarja 1906.
564
Zaznamek predmetov, ki se imajo dobaviti.
1- i Množina		Osnamenilo	Cene so posoditi sa
1 27.782*)	komad	pragi ia poljsko železnico iz črne borovine 14 m dolgi, 22 cm Široki, 8 cm visoki .	komad
59.673*) i		pragi is poljsko železnico ii Črne borovnine po 14 m dolgi, 20 cm široki, 8 cm visoki .	
i •J 1	Ikupna pob	rebičina sa obe državni polovici.	
Olede določeno vpo&IIJatve ponudbe In depozitnega lista se Izreono opozarja na točko VI I. razglasa.
Prvo ljubljanska veležsolnica zn kodo z
električnim obratom.
Vsled direktnega uvoza kakor tudi zaradi velika razpadava lahko dobavljam povsod za izvrstno priznano, a strojem in racionalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatična, najfinejše kakovosti in najbolj poceni.
Prodnim pa posamezne vrste kakor tudi nabo»j preizku. žene zmesi. Prednosti t strojem žgane kava pred navad > praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo prepric* z malo poskušnjo
Z odličnim spoštovanjem
KAREL PLANINŠEK
na Dnnajski cesti.
111   6 (Posta I al IS te e le Utr. cestne teleinice.)
Slavnemu p. n. občinstvu, osobito cenj. odjemalcem si usoja podpisano načelstvo najvljudneje naznaniti, da je v svoji zadnji seji dne 4. februarja letos, skleuilo z ozirom na splošno podraženje vseh kovinskih materijalij in delavnih moči dvigniti cene vsem Izdelkom iz železa za IOu,, vsem kovinskim izdelkom pa
Za  !5°/o- 508-3
Načelstvo zadruge kovinskih obrtov v Ljub! ani.
s-
naznanilo.
S tem si dovoljujem cenj. odjemalcem vljudno javiti, da se je
—fij] z dana&njim dnem v moji trgovini modnega in perilnega  blaga ter —•Jg konfekcije na najnovejši sistem uvedla ^*
|predtiskarij° 1
Direktna zveva z eno prvih avstrijskih tovaren za to stroko mi ^.jS nmogočuje, postreči cenj. odiemalcem veduo z  najnovejšimi mono g>. grami ter izvedbami p?..
===== Zunanja naročila točno in ceno. ==
Za obila naručila se priporoča
A. V*vod-WIoxetf6
Ji :>9o-i trgovina z madnm, oeriinim h ko fekcijskim blagom
-S Stari trg Stav. 21.
HOTEL .VEGA'
<5
v spodnji Š»ški.
o O o O O O
Gorka in mrzla jedila so vedno na izber.
O O O O O O
-^3
Slavnemu p. n. občinstvo v Ljubljani in okolici najvljudneje naznanim, da morem v svojem novo urejeuem hotelu vsikf'ar postreči z najb« li&imi vini ter vedno svežim mengiškim dvojno-marčnim pivom
Za obilen obisk se priporoča z ve-lespoštovanjem
Anton Maver
525—2
hotelir.
o o O O O O
Lepe zračne snažne sobe za potnike vedno
na razpolago.
_|_|J~^^M|rT_|_i_
o o o o o o
OOCfiOOPO«OOQ5ttO^OOOOOOOftOOOOO
Kurite samo z
a a a e o e a
S Jtajboljše in najcenejše gorivo.
a —— —      — ......*«« u.    R 13._
170
velenjskimi briketi
o o o a o a
a
a o o o
a o a
S St & C. Tanzber, trpvina z lesom t LjljaDi. |
po ooooocoaoistioeooooooooooooo
o Salonski briketi (1000 kosov) okoil 500 k$. S Milni briketi okoli 50 k$........
0 v I ..ju *>I jjitsx don i »v lj**no na dom.
^ 443—4 JPi*oda|a   111* sa
Premestite« trsouine.
Usojam se p. n. odjemalcem in p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem svojo zalogo originalnih
Pfaffovih šivalnih strojev
PST premestil ~S£Q
iz Sodnijskih ulic št. 4
na Mestni trs št. 9.
Tamkaj se dobivajo tudi vse sestavine in potrebščine in se poprave izvr šujejo takoj, solidno in najcenejše.
Z odličnim spoštovanjem 558—2
F. TSCHINKEL
originalnih Plat lovih šivalnih strojev glavno zastopstvo za Kranjsko.
!!Cenjene dame!!
Fini francoski
moderci
S pristno ribjo kostjo se dobe pri tvrdki 68—12
Senica & Zupan
£Jubi)ana9
ietenbargave al* 2t*
varuj M
*rsafco rodovi o* va&iw usirovano k »npo o premno« -m hla^iovn ?. "trok i raz-.ifi>lji» s prmjfmi *efl tisocev ahviJnih   p.»^ni  tajno nt% »O h v avstr enamkab ^ nspa A. KUPA S tferoliD S W i>*() ;*
-v« •
--'.t: ?
i »
w
Sp ejmejo se papra i Ih galoš
Anton Ravnikar
crevlj rsk! mojster
Ljubljana. S^dnijske ulice štev. 4
= blizu justične palače =
Izdelovflnjt* vsakovrstnih orev-Ijev za da m«*, gospode io otroke od najfinejše pa do priproste oblike. 313—4 Točna postrežba.     Zmerne cene.
Prodajajo s* luđi pra*e lusk^
===== ga loše. .
ti
...... •J
Pariški svetovna razstava 1900.
i
V - -'   " £-p\»i
ŠAU DENTIFBlCt ^BOCTEUK PIE«bE
Z" PARIŠ
Dohlw#  mm 9O*«f>0
Knjižna novost!
Aškerc:
jViučeniku
SiirB iz n še protirefurmacije.
Cena: broS. z izv mo rinbo na naslovni strani 3  K,   eleg.  vez. 4  K 6o b, po pošti Ž1   h več
Ta na.jnovejfta Aškerčeva pesniška knjiga <>bH**ga p«'tdfwet epskih pesnitev iz zgodovine sl»>v» n-*ke proti reformaciji. Rekcija zop- r pmtest <nttzetn se je bila začela Zh za Trubarja Ko p- je zasedel ljubljansko skotita o stolico Tomai lln-n. so se začeh budi časi za slovenske protestante To reakcijo nam slika Aške>c v plastičnih epskih pesiiitvab na podlagi zgodovine in v njenem duhu Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati ca zgodovino Bvojega naroda, t»rej tudi za slov pr testa* te, ki so po dolgem upiranju podlegli k- t pravi mučenik* za svoje prepričanje, tako, da jitn n ora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec bi—17
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Schvventnerja
V Ljubljani.
5 k ron in već zaslužka na dan!
Iščejo se oaebe obeb spolov, ki bi pletle na naših strojih. ^ Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba mati nj. Česar. — Oddaljenost ne škodi mČ in blago prodamo mi. Družba pletllnlh atrojev za doma6e delavce 3477 « THON. H. WHITTICK Jte O o, Praga, Pefrskd namesti 7 156   Trst Viaa Campanila 13 156
ranejožefe
3
aren ci ca
M
(V medic odd sploi
Opr. St. 3221/5/34.
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljnbljani, odd. V. z dne 12., 1* in 30. jaunarja 1906 opr. št. 3321/5/14 15-32 se prodajo na javni draibi spodaj imenovanih krajih in spodaj navedene dneve, vsak dan od 9.—12. dopoldne ter od 2.-6 ure popoldne naslednji predmeti:
1. dne 19. do vštevše^a 24. februarja 1906 in dne 26. do vštevšega 28.1 brnarja   1906  v  c.  kr.  notarski  pisarni  podpisanega   (Ljubljana, Sodnijsk« ul>c» št 9) juveiirsko bisgo vsake vrste, dragocenosti v zlatu, srebru u aragih kamen h, ure, verižice, š - rti c* i. dr.
H. doe 1. in 2 marca 1906 v javelirski prodajaluici v Ljubljani, Prešer nov« ulice šr. 9, raznovrstne dragocenosti, VVertheimsKa blagajna u trgovinski inventar;
111. dne 3. marca 1906 v Ljubljani, Pod turnom (Tivoli) v hiši št hišna oprava-
Predmete se sme ogledati zgoraj navedene dneve in na gori imeoova krajih vsakokrat pol ure pred začetkom dražbe.
V Ljnbljani, dne 5. februarja 1906.
C. kr. notar kot sodni poverjenik.
Dr. Karel Schmidinger 1. r.
Č* se opreme za neveBte delajo doma ali če je nanovo treba napraviti rjuhe, preobleke za odeje, brisalke, namizco perilo ali 2e je treba švicarskih vezenin, se obrnite na specialno trgovino Antona šarca v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 8, ki ima zalogo c. kr. priv. tvornic za platnino in borabaževino Norbert Langer & SShne. Prepričali se bodete, da je ta trgovina glede na izbiro in cene izredno ugoden nakupni vir prav prve vrste V novo-urrjeni šivalnici se naročila na popolne nevestinske opreme, dalje srajce in nočne srajc?, negližeji, hlače, frizirski plašči itd. po najnovejših modelih po meri in najboljšem kroju izdelujejo z največjo skrbnostjo in zaračunavajo prav ceno. Posebno pozornost obračamo na moško perilo. — Domače delo in vendar cenejše nego tvorniško blago. 501— 9
toda.
HP64- 29
^Vl/ sV mi mi &   sV^AsV^sVa^a^   sVs%sVs\  4tf mt mi sV   aV mi m\ mt Xlf
Podpisani vljudno naznanja, da se je preselil a svojo
iz Kolodvorskih ulic št. 26
v novozgrajeno hišo
lDPSDI]SOIllflliieWl
IL poleg c. kr. dež. sodišča.
503—3
Dr. M. Pire
odvetnik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk BNaxodna_tiskarne".
56