Leto LXVII
PoSfnTna pTaFana ▼ gotovini.
V Ljubljani, v petek, dn< 27. oktofira
$fev. 24T
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v
Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Čekovni račun Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 za inserate.
U pravat Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Telefoni uredništva In uprave: 40-01, 40-09, 40-03, 40-04, 40-03 — izhaja vsak dan ajutraj razen ponedeljka In dneva po praznik«
Ribbentropov govor
Nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop je imel v torek zvečer v Gdansku svoj prvi javni govor, odkar je na čelu nemškega zunanjega ministrstva. Doslej je bila navada, da je nemški kancler Hitler sam razodeval cilje nemške zunanje politike nemški in svetovni javnosti. Tokrat je naročil svojemu zunanjemu ministru, da po zasedbi in razdelitvi Poljske in po zavrnitvi nemške mirovne ponudbe po Angliji in Franciji v njegovem imenu izpove stališče Nemčije v sedanjem položaju, ki ga označuje vojna med Nemčijo in obema zahodnima velesilama.
Govor nemškega zunanjega ministra Je imel v glavnem dva namena. Ribbentrop je najprej dokazoval, kako miroljubno politiko da je vodila Nemčija, odkar jo vodi Adolf Hitler, ki da je svoje državniške sposobnosti združil s skoraj neizčrpno potrpežljivostjo, samo, da bi odstranil vse težave, ki da bremenijo Evropo po krivdi versailleske mirovne pogodbe. Ako je navzlic temu Evropa bila vržena v vojno in je tekla kri ter bo še tekla, ni temu kriva Nemčija, je dejal Ribbentrop, marveč Anglija. To je bila druga misel, ki jo je razlagal nemški zunanji minister v svojem govoru. Anglija da je tista, ki se načrtno trudi, da bi narodnosocialistično Nemčijo uničila. Anglija da je bila, ki je najprej sama hladno zavrnila vse ponudbe, ki jih je nemška vlada predlagala za sodelovanje, Anglija da je preprečila, da bi se bila Nemčija mogla sporazumeti s Francijo, Anglija da je bila v ozadju poljskega odpora proti nemškim načrtom mirne ureditve poljskega vprašanja. Končno da nosi tudi Anglija in njeno od sovraštva do narodnosociali-stične Nemčije prepojeno nasprotje odgovornost za zunanjepolitične preusmeritve v nemški politiki, ki je po neprestanem odbijanju prijateljske nemške roke od strani angleške vlade šla iskat drugih prijateljev in jih tudi našla, najzadnje pri Sovjetski Rusiji. Svoja dokazovanja je Ribbentrop zaključil z mislijo, da mora Nemčija takšno zadržanje Anglije vzeti na znanje in odločilno borbo, ki da ji je bila vsiljena sprejeti ter jo voditi do zmagovitega konca, strnjena okrog svojega voditelja Adolfa Hitlerja, ki je za nemški narod največ, kar ima na tem svetu.
Nemški zunanji minister se v svojem govoru ni izčrpno bavil z odnošaji med Nemčijo in drugimi državami. Le toliko, kolikor je bilo potrebno za razčlembo odnošajev med Nemčijo in Anglijo ter za prikaz nemške in angleške politike je Ribbentrop tudi o odnošajih do drugih držav izrekel nekaj besed, ki odkrivajo misli nemške vlade in ki jih je posnel v stavek, da ima Nemčija sedaj svoj življenjski prostor, da smatra odslej vse svoje meje na severu in na jugu, na vzhodu in zahodu za dokončne.
Govor nemškega zunanjega ministra je imel, kar je naravno, velik odmev po Evropi in po Ameriki. Drugi državniki sicer do sedaj še niso zavzeli stališča, pač pa je v svetovnem tisku prišlo do izraza javno mnenje po raznih državah. Po njem sodeč, Ribbentropov govor, ki je na nemški narod napravil silen vtis, drugod dosedanjega razpoloženja ni spremenil. V angleškem in francoskem časopisju beremo, da je za nje debata o vojni krivdi končana in da so bile v ta namen objavljene številne uradne listine, ki same za sebe govorijo. Ti dve državi, ki da sta složno šli v vojno za vzajemne cilje, bosta ostali strnjeno druga ob drugi, dokler jih ne dosežeta. V italijanskem tisku, ki se trudi, da bi tudi v tiskani besedi prišlo do izraza mirno in nepristransko zadržanje Italije, beremo nestrastne razlage Rib-bentropovih misli, toda brez daljših kritičnih razmotrivanj. Ameriški tisk se z izvajanji nemškega zunanjega ministra ne strinja. Sovjetski tisk z veliko vnemo podčrtava tisto poglavje v govoru, ki razodeva željo Nemčije, da naj bi prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo ostalo trajno in da bi se še bolj poglobilo. Nevtralni tisk ugotavlja, da govor nemškega zunanjega ministra ni ničesar doprinesel, kar bi moglo služiti zbližanju med obema taboroma.
Tudi v naši državi je imel govor v Gdansku močan odmev. Seveda ni naša naloga, niti naša pristojnost, da bi uhajali v vsebino misli, ki jih je Joachim von Ribbentrop razvijal o politiki angleškega imperija in o odnošajih med njim in Nemčijo To je vprašanje, ki ga bosta med seboj rešila oba naroda in ki bo o njem izrekla svojo nepristransko in dokončno sodbo zgodovina, kakor se je do sedaj že zgodilo z vsakim vprašanjem, okrog katerega so rjovela nesoglasja med ljudmi. Toda jugoslovanska javnost je z zadovoljnostjo in zadoščenjem slišala iz njegovih ust ponovno slovesno zagotovilo, da so nemške meje dokončne tudi na prostoru, ki ga zavzema Jugoslavija, kjer živi in hoče živeti svoje mirno življenje v izpolnjevanju svojega poslanstva in svojih nalog, da namreč svojemu ljudstvu nudi najvišje pogoje duhovnega in gmotnega napredka v polni svobodi, in da v delovnem sožitju z drugimi narodi stori svoje, da bi se mir, ki je bil sklenjen, spet obnovil v okoliščinah, ki bodo trdno jamčile njegovo trajnost in dokončnost.
Zagrebška vremenska napoved: Deževno z
južnimi vetrovi.
Zemunska vremenska napoved: Deževno še nadalje.
Napetost na Kavkazu
Turčija ima 3oo.ooo vojakov na sovjetski meji Sovj. Armenija zahteva od Turčije dve pokrajini
Pred sestankom četverne zveze Turčifa-Perzija-Irak-Afganfstan
Pariz, 26. okt. AA. Havas: Turčija fe zbrala 300.000 vojakov okoli mest Karsa in Ardahana, blizu vzhodne meje. Tako poroča »Matin« na podlagi obvestila, ki ga je iz Carigrada objavil »Daily Mail«. To je pas, ki ga sovjetska armenska republika zahteva od Turčije na ukaz iz Moskve. Ti dve mesti pa sta bili armenski vse do 1922.
Neki visoki uradnik sovjetskega veleposlaništva v Parizu je pri tej priliki izjavil tolei Spor okoli Karsa in Ardahana se more rešiti s posvetovanji, £e upoštevamo, da z rus-sko manjšino zelo lepo postopajo, to vprašanje vsekakor ne bo dalo povoda, da bi prenehali prijateljski turško - sovjetski odnošaji.
PariSki tisk objavlja nadalje poročila, da se Turčija poteguje, da bi se čim prej sestale države azijskega sporazuma, to je Turčija, Perzija, Irak in Afganistan, ki so lani sklenile pakt, da se bodo medsebojno podpirale proti vsakemu napadalcu. Poročila iz Turčije pravijo^ da želi turška vlada točno vedeti, kakšno bo izvajanje te pogodbe v primeru sovjetskega napada na kavkaški meji. Turčija se sedaj zaveda, da bo stala pod pritiskom Sovjetske Rusije, ki jo hoče prisiliti, da sprejme njene predloge o zapori Dardanelskih ožin za vse vojskujoče države, predloge, ki jih je Sovjetska Rusija za časa moskovskih pogajanj med sovjetsko vlado in turškim zunanjim ministrom položilo na mizo pogajanj, a jih je turški državnik odklonil. Sovjet. vlada računa z možnostjo, da bi Turčijo s pritiskom na Kavkazu prisilila, da se ukloni.
Nekateri pariški listi navajajo v svojih poročilih tudi možnost, da stoji za Sovjetsko Rusijo Nemčija, ki jo je turški zavezniški pakt z Anglijo in Francijo zelo oznevoljil in ki bi tudi želela, da bi se položaj Turčije oslabiL
Sovjeti polagajo mine po Črnem morju
Bukarešta, 26. oktobra, b. »United Press« poroča, da je Sovjetska Rusija po sklenitve trojnega sporazuma, glasom katerega je angleškim in francoskim ladjam dovoljen prehod skozi Dardanele, pričela postavljati v črnomorskih lukah mine. Vse luke so v vojnem stanju. Poveljnik luke v Kon-stanci je opozoril vse romunske ladje na nevarno cono pri Sebastopolu, kjer so Rusi postavili zlasti močna polja min. Pri samem vhodu v bosporsko ožino so našli plavajočo mino. ki se je bržkone odtrgala.
Mrzlično diplomatično delovanje v Turčiji
Bukarešta, 26. okt. b. »United Press« poroča iz zanesljivega vira, da bo v Moskvo odšla posebna mi6ija romunskega in turškega zunanjega ministrstva, ki bo nesla s seboij nekatere predloge za ureditev razmer v jugovzhodni Evropi v zvezi 6 sklenitvijo trojnega pakta.
Carigrad, 26. okt. b. Prvi razgovori med Romunijo in Turčijo, ki so v zvezi s sklenitvijo an-gleško-francoeko-turškega pakta, so že končani.
Pogajanja se nanašajo na okrepitev medsebojne prijateljske zveze v smislu čl. 4 angleško-franco-sko-turškga sporazuma, ki določa pomoč Romuniji za primer, če bi bila napadena. Po dveurnem razgovoru e turškim zunajim ministrom Saradžo-gluom je romunski poslanik snoči odšel z letalom v Bukarešto, da poroča svoji vladi ter da dobi nova navodila.
Predlogi iz Berlina
Jutri pričakujejo tudi vrnitve nemškega poslanika von Papena. Turški politični
krogi pričakujejo, da bo von Papen prinesel s seboj važne predloge iz Berlina, ki bodo omogočili nadaljevanje razgovorov z Moskvo na novih temeljih.
Madžarska—Sovjetija
Moskva, 26. okt. AA. DNB. Novoimenovan: madžarski poslanik v Moskvi Kristofy je izročil včeraj predsedniku vrhovnega sovjeta Kalininu svoje poverilnice. S tem so diplomatski odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Madžarsko po polletni prekinitvi spet vzpostavljeni.
Chamberlainovo poročilo o vojnem položaju
Tedenski pregled vojne na kopnem, v zraku in na morju Oster odgovor nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu
London, 26. oktobra, t. Ministrski predsednik Chamberlain je danes v spodnji zbornici podal svoj tedenski pregled o vojnem položaju. V diplomatski loži je sedel tudi novi italijanski veleposlanik Bastianini.
Na kopnem
Chamberlain je dejal, da na zahodnem bojišču v preteklem tednu ni bilo pomembnejših dogodkov. Nemške in francoske čete stojijo sedaj na državni meji. Anglija neprestano izpopolnjuje svojo armado n« Jrancosko-nemški meji.
V zraku
Pač pa je bilo delovanje letalstva, je nadaljeval Chamberlain, mnogo bolj živahno. Omenil je napad nemških bombnikov na angleški transport, ko sta bila od 6 napadalcev sestreljena dva. To je bilo 21. oktobra. Istega popoldne sta dve skupini po 9—12 nemških bombnikov poskušali napasti angleške trgovske ladje. 4—5 bombnikov je bilo uničenih. Naslednji dan smo uničili dva bombnika pri Saint Adds Head. Anglija ni trpela nobene škode. Angleško letalstvo se je uspešno udejstvovalo tudi pri iskanju minskih polj, tako je moglo opozarjati trgovske ladje, da so se jih izogibale. Angleška letala so videla 7 nemških podmornic in jih takoj javila angleški pomorski obrambi. Štiri podmornice so bile napadene in pregnane, ena je bila z gotovostjo potopljena, ena pa hudo poškodovana od vojnih ladij, ki so jih letala vodila na pravo mesto. Cham-' berlain je nato omenil nemški letalski napad na Rosyth (Scapa Flow), pri kateri priliki sta bila sestreljena dva bombnika, drugi pa so bili poškodovani, da se niso mogli več vrniti v Nemčijo.
nenadene, ker so to pričakovale. On zagotavlja zbornico, da ima vojno vodstvo položaj popolnoma v rokah. Čeprav je nasprotnik imel enkrat ali dvakrat srečo, vendar niso žrtve dosegle tistega količnika kot v začetku vojne. Nemčija pošilja svoje podmornice vedno dalje in dalje na visoko morje, daleč proč od domačih pristanišč, na kraje, koder tečejo pomorske trgovinske ceste. Količnik, ki ga je Anglija dosegla pri uničevanju nasprotnikovih podmornic, ji daje upanje, da bo to nevarnost za angleško trgovino kmalu iztrebila. V preteklem tednu je Anglija izgubila 5 trgovskih ladij, od katerih je bila ena, namreč »Stonegatec, potopljena od nemške križarke »Deutschlandc. Skupna nosilnost teh ladij znaša 22.715 ton. Anglija pa je zasegla nemških ladij v skupni nosilnosti 28.367 ton. Poleg tega se je ena nemška trgovska ladja z nosilnostjo 4574 ton sama potopila, da bi ušla zasegi angleških vojnih ladij. Dobiček za Anglijo znaša torej 6000 ton.
Govoreč o pomorski vojni, je Chamberlain dejal, »da je postalo sedaj nekaj navadnega, da podmornice potapljajo trgovske ladje brez predhodnega svarila. Posadke in potniki so prisiljeni, da se reSijo v male rešilne čolniče ter so potem prepuščeni samim sebi na morskih valovih. To se je na primer zgodilo pri potopitvi ladje »Yorkshire«, kjer je med žrtvami mnogo žena in otrok, ki so se iz tujine vračali domov.
Podobna nesreča se je zgodila francoski ladji »Bretagne«, s katero je potovalo večje število žena in otrok, ki so pretrpeli mnogo zaradi tega, ker so bili prepuščeni po potopitvi ladje majhnim čolnom na visokem morju. Ni mogoče najti zadosti izrazov, da obsodimo takšno nečloveško postopanje.
Na morju
Delovanje nemških podmornic je v preteklem tednu naraslo, je dejal predsednik vlade, toda angleške pomorske oblasti niso bile iz-
Italija se čedalje bolj zanima za Balkan
Nove trgovinske pogodbe — Prizadevanja za nevtralnostni blok
Sofija, 26. okt. t. Italijansko trgovinsko odposlanstvo, ki je z uspehom končalo pogajanja z jugoslovansko vlado v Belgradu, je prispelo v Sofijo, da začne z zastopniki bolgarske vlade pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Italijanski poslanik je imel v tej zvezi zalo dolg razgovor s predsednikom vlade Kioseivanovim in je odnesel vtis, da se bodo razgovori razvijali gladko pri obojestranski dobri volji.
Rim, 26. okt. b. Ves rimski tisk trdi, da je balkansko ravnotežje prvi predpogoj za ohranitev miru v jugovzhodnem delu Evrope Za uspešno izvajanje nevtralnostne politike, za katero so 6e izrekle vse balkanske države, govorijo interesi Italije na Balkanu, Vsled tega Italija ničesar ne opusti, kar bi to ravnotežje moglo motiti,
V poročilih iz Belgrada, Bukarešte in Sofije poudarjajo italijanski listi,
da se tisk teh držav zavzema za ustvaritev bloka, ki bi s pomočjo Rima mogel staviti izven vsake nevarnosti nevtralnost Balkana. V tej smeri so že storjeni resni koraki in je bila že izražena skupna volja, da se nadaljujejo napori italijanske diplomacije.
Ju g os 1ov ansko-m ad ž arsko sodelovanje in prijateljska vzpostavitev odnosov je doprinesla tudi k popolnemu zaupanju med Rimom in Atenami. S skupnimi mirovnimi napori je prišlo do odločitve grSke in italijanske vlade, da umakneta svoje čete iz albanske meje in je potem ista težmja prišla do izraza tudi v odnosih do Madžarske in Romunije, k čemur je mnogo pripomogla Jugoslavija, ki je s podporo italijanske diplomacije zelo uspešno posredovala med Budimpešto in Bukarešto.
„Lavoro fascista" o bodočih namenili Nemčije
Rim, 26. t. »Lavoro Fascista« objavlja dopis iz Londona, k|er pravi, da so v gotovih angleških krogih prepričani, da namerava Hitler z vso silo napasti Anglijo, istočasno pa Franciji ponovno ponuditi mir. V Angliji pričakujejo v najbližji bodočnosti hode napade podmornic in bombnikov.
Isti list ponavlja, da se v Parizu širijo poročila o novi mirovni ponudbi od strani Nemčije, toda on tem poročilom ne verjame, kajti Hitler, tako piše, ima čas, in čeprav čas morda deluje proti njemu, je vendar končni rok Se zelo, zelo oddaljen in Nemčiji ne grozi trenutno nobena ne-rarnost.
Turški pakti
Chamberlain je nato pri svojem tedenskem pregledu prešel na turško-francosko-angleški pakt, ki ga je ves angleški imperij sprejel z velikim zadoščenjem, Prav tako ga je pozdravil tudi ves široki kulturni svet, ker brez dvoma vidi v njem novo jamstvo zato, da se bo ohranil mir v obsežnem delu sveta. Ta pakt ni napadalen, marveč obramben in ne ogroža nobene države, ampak služi samo obrambi proti napadu. Angleška in francoska vlada proučujeta sedaj tudi vprašanje denarne pomoči Turčiji. To pomoč bo Turčija dobila delno tudi v obliki orožja.
Chamberlain
odgovarja
Ribbentropu
»Sodila nas bo zgodovina« — »Ako je volja nemške vlade, da gre v vojno z vsemi silami, potem imamo
■mmmmmmmmmmmmmmmmmm^mHmmmmmmm^^ammmmammmmmmmmmmm
samo en odgovor; pripravljeni smo, da to borbo sprejmemo«
V svojem nadaljnjem govoru je Chamberlain govoril o dolgih posvetih med vrhovnimi voditelji nemških narodnih socialistov, ter omenil tudi govor nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Gdansku, o katerem se je takole izrazil:
»Nočem izgubljati časa z razlago podrobnosti tega
umotvora. Nikogar nI v naši državi, ki bi se dal zapeljati po neresničnostih v tem govoru. 2e sedaj imamo zadosti dokazov za to, da Ribbentrop ni imel nobenega uspeha tudi pri nepristranskih opazovalcih drugod po svetu. Jaz sam ie vedno upam, da so navzlic temu zavijanju resnice ie vedno nekateri v Nemčiji sami, ki vidijo, kje je resnica.«
Glavna vsebina Ribbentropovega
govora fe
bila ta, da dokaže, da je sedanjo vojno pripravljala Anglija. Menda je ni nobene vlade na sveto,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Spletke zoper slovensko banovino
Kakor smo napovedali, tako so godi: Ljudje, ki so zagrizeni sovražniki vsakršne slovenske samouprave, so zdaj že javno na delu, da rnečeio pod noge kamenje in polena tistim, ki si prizadevajo, da bi Sloveniji ustvarili Jim širšo samoupravo, kar bi bilo slovenskemu narodu in Jugoslaviji le v korist. Sprva so spletkarili posamezni kolovodje JNS pri svojih osebnih in političnih prijateljih, ki so zadnje čase postali sila delavni, kakor nam pričajo tudi hrvatski listi, ki se pečajo z izjavami tako imenovanih »jugoinasonskih« nacionalistov.
Zdaj pa so začeli že kar javno spletkariti. Njihovi glasili sta v tem pogledu prej ko slej »Slovenski Narod« in pa »Jutro« v Ljubljani. »Jutro« za sedaj to delo prepušča še svojemu tovariSu »Slovenskemu Narodu«. Ta list je v sredo prinesel politično novico, češ da je komisija, ki se peča z ureditvijo kompotenc slovenske banovine, dobila od gospodarskih krogov JRZ odločno svarilo, naj ne gre predaleč v svojih gospo<Larsklh predlogih, ker bi bilo to slabo za slovensko gospodarstvo. Komisiji se zdaj, tako pravi »S. N.« resno bavita z ugotovitvami gospodarstvenikov. — V svoji številki od četrtka pa gre »Slovenski Narod« že dalje. Pravi, da resnejši ljudje iz JKZ niso sporazumni s preveliko naglico pri izdelavi uredbe o slovenski banovini, ker naglica pri tako usodni odločitvi ne bi bila umestna. Nato pa pravi, da so Si klerikalci zaradi tega izmislili potrebnega krivca v JNS, češ da spletkari zoper novo ureditev, da bi sami ne bili odgovorni, ko bi ne bilo mogoče prevelikih ovir premostiti.
Posneli smo po tem jnsarskem glasilu glavne misli zato, da ves svet vidi, kaj je to glasilo JNS pisalo dne 25. in 2G. oktobra. Ko bi bil ta list napisal te spletkarske vrste zgolj za svoje bralce, bi to še ne bilo nič posebnega, ker je za snujočo se slovensko banovino kaj majhne važnosti, kako to ali ono cvičkarsko omizje v Ljubljani to zadevo presoja pod naočniki »Narodovih« novic. — Toda spletkarji pošljejo te svoje spletke v druge liste, kjer v srbski in hrvatski javnosti vzbujajo vtise, češ da so Slovenci zoper slovensko finančno samoupravo. Da torej ne slovenska ne druga jugoslovanska javnost ne bo na nejasnem, naj povemo, kaj je resnica! I
Na najbolj pristojnih mestih smo se poučili o
položaju, ki ga »S. N.« po svoje opisuje, ter dognali tale nepobitna dejstva: Nobeno merodajno mesto in nobena komisija, ki pripravlja uredbo • slovenski banovini, ter prav nobeni krogi JRZ niso sprejeli od nikoder prav nobenega »svarila« ali dopisa glede tega vprašanja. »Narodovo« »svarilo« je iz trte svito s jasnim namenom, da bi spletkarilo bodisi med slovenskim ljudstvom bodisi med drugo jugoslovansko javnostjo. Vsekakor je tisto »Narodovo« »svarilo« imelo nalogo in namen delati v vsej javnosti tako razpoloženje, kakor da bi vodstvo slovenskega naroda samo dvomilo v gospodarsko in finančno smožnost slovenske banovine.
Resniea pa je docela drugačna! Komisija, ki se peča a organizacijo finančne strani prihodnje slovenske banovine, je še pred kratkim na sestanku in skupnem posvetu vseh bivših slovenskih poslancev JRZ podala kaj razveseljivo sliko o tem vprašanju. V svojem poročilu je komisija ugotovila, da je Slovenija v finančnem o žiru najmanj toliko sposobna, kakor banovina Hrvatska, in da se bo v svoji prihodnji finančni samoupravi mogla Slovenija krepko in vsestransko razvijati, ne da hi pri tem morala omejevati tiste izdat ke, ki jih bo morala prispevati k skupnim državnim dajatvam.
Na merodajnem mestn, kjer smo se informirali, nam je bilo kratko in določno povedano, kar tudi zapišemo: »Narodovo« »svarilo«, ki izhaja baje od nekakih »gospodarskih strokovnjakov«, češ da bo slovenska banovina v denarnem oziru pasivna, je gladko izmišljeno, zlohotno iz trte zvito v vsej svoji vsebini!«
Slovenska javnost pa naj iz tega presodi, s kakimi nasprotniki se mora bojevati dobra slovenska stvar celo v tako resnih časih! Kramar-jeva politična skupina pa se je razgalila do golega in zopet enkrat pokazala, da vse svoje sile napen ja vedno le v to, kako bi škodovala slovenskemu narodu.
Skoplje je slovesno slavilo obletnico osvobojenja
Skoplje, 20. oktobra. AA. Danes je Skoplje zelo slovesno slavilo dan svojega osvobojenja, 26. oktober, ko so točno pred 26 leti hrabre srbske čete, ki jih je vodil tedanji prestolonaslednik Aleksander, vkorakale v prestolnico carja Dušana. Vse mesto je bilo od včeraj v zastavah. O priliki današnjega praznika je mestna občina izkazala čast kralju Petru I. Osvoboditelju, kralju Aleksandru Zedinitelju ter vsem ostalim bojevnikov, ki so žrtvovali svoje življenje za osvoboditev Južne Srbije in za narodno zedinjenje. Cerkev je bila polna ljudstva. Službo božjo je daroval arhierejski zastopnik protojerek Mihajlo Pesič ob asistenci več drugih duhovnikov. Navzočni so bili ban var-darske banovine Aleksander Andrejevič s svojim
pomočnikom Svetkovičem, načelniki in uradniki, dalje poveljnik armije general Ilija Brašič z generali leto in častniškim zborom, skopljanski župan čohadžič z občinsko upravo in svetniki, sokoli ter drugi zastopniki vseh združenj in korporacij.
Po končani službi božji je imel govor duhovnik Dimitrije Petrovič, nakar je bila ob 10 v občinskem domu svečana seja mestnega sveta, na kateri je predsednik občine Čohadžič govoril o pomenu osvobojenja Skoplja in Južne Srbije.
V spomin na dan osvobojenja mesta Skoplja je danes imel svojo slavo tudi 21. pehotni polk na dvorišču vojašnice v Skoplju. Te slave vojaštva so se udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti, ter veliko število meščanov.
Senatorski kandidati po državi
Belgrad, 26. okt. m. V prestolnici se delajo zadnje priprave za bližnje senatorske volitve. Iz posameznih banovinskih središč prihajajo v Belgrad poročila, da je večina kandidatnih list že potrjena. Tako kandidatne liste vladnih skupin za senatorske volitve za področje Belgrad - Zemun - Pančevo, za dravsko, donavsko, zetsko in vardarsko banovino.
Kakor smo že poročali, je kandidat za senatorske volitve za Belgrad vseučiliški prof. dr. Radonjič, predsednik mestnega odbora JRZ.
Kandidati za donavsko banovino so: nosilec liste dr. Ivan Lukič, vseučiliški prof. in bivši, poslanec. Drugi kandidati so: Janko Ilič, novo-sadski župan, Joca Georgijevič, bivši poslanec,' Milutin Petrovič, bivši belgrajski župan (sku-r pina Bože Maksimoviča), Mirko Ivkovič Ivan-detič, bivši narodni poslanec, dr. Milan Kostič,; odvetnik, Mita Jovanovič, lekarnar, Arandje-lovič in Kamenko Božič, bivša senatorja iz I Kragujevca.	i
Za moravsko banovino: Milan Joksimovič,
inženir iz Niša, Ljubomir Božinovič, industri-alec iz Knjaževca, Dimitrij Mladenovič, indu-strialec iz Pirota, Dragič Selnič, ekonom iz Trbulja (skupina Bože Maksimoviča), Sredoje Brkič, poljedelec iz Donje Kravanice. _
V	vardarski banovini: Jovan Altiparmakovič, minister n. r., Mihajlo Kolamatijevič, bivši poslanec, Gligorij Taškovič iz Skoplja (zemljoradniki), dr. Džafer Sulejmanovič, bivši senator iz Tetova (skupina Maksimoviča), Džu-ra Krdžalič, bivši senator in poslanec iz Le-skovca.
V	drinski banovini kandidirata od JRZ bivša ministra Vojko Cvrkič in Miloje Rajakovič, bivši senator Uzeir Aga Hadži liasanovič.
Kot kandidata SD(S sta poleg dr. Kostiča še Vilder in Sava Kosanovič. Kandidati politične skupine SDS v zetski banovini so še Marko Vujašič iz Nikšiča, v moravski bonovini Sudaje Rkič: v vardarski banovini Gligorij Taškovič; v vardarski banovini Džordže Vra-nješevič, prota iz Banja Luke.
PolffiSM ssijpteM
Vodstvo malega naroda
Pod tem naslovom prinaša zadnji »Gorenjec« uvodni članek, kjer popisuje, kako ;e dr. Korošec najprej z dr. Krekom skupaj, nato pa sam vodil slovenski narod v najbolj usodnih trenutkih. V svojem članku naglaša zlasti tele misli, ki jih |e treba vsak dan naglasiti: Komunistični val je šel preko nas leta 1918 in 1919 brez večje škode za narodno življenje. Tudi pozneje so silile v ospredje neke struje, ki so hotele nasilno izveski.socialno in državnopravno preureditev. Naš narod pa je preveč trezen, da bi se udajal kakim komunističnim nesmiselnim teorijam, ali da bi po nepotrebnem riskiral svoj obstoj. Zato se je strni! enotno okrog svojega voditelja. Bratje Hrvatje nas dostikrat niso razumeli. Sedaj, ko je boj v glavnem dobojevan. pa počasi spregledavajo in priznavajo, da bi brez naše vztrajne borbe za široke samouprave ne bilo prišlo do pametnega sporazuma. Če ne bi bil naš voditelj pripravil terena v srbskih vodilnih krogih in primernega razpoloženja med hrvatskim narodom, bi se bila mogla naša država razbiti v veliko škodo Hrvatov in Srbov m v pogubo nas Slovencev. Zato nas ne moti nebogljeno bevskanje nekaterih užaljenih »politikov in diplomatov«, ki so sprevideli, da niso ničesar stvarnega storili in da nimajo nobenih zaslug za dobojevani boj, pa bi radi v zadnjem trenutku, predno je objavljena uredba o banovini Sloveniji, dopovedali. da naš voditelj vseh 20 let ni še ničesar storil za nas, ampak da bi mogli biti le oni rešitelji naroda. Zavedajo se očividno, da naš voditelj iz utemeljenih in stvarnih razlogov ni še postavil zadnje pike na i ter da bi mogli s 6Vojim čvekanjem še koga premotiti. Kakor pa je narod verno stal za svojim voditeljem v najtežjih časih, tako stoji za njim tudi danes, na tej tako važni prelomnici in mu zaupa, da bo pravočasno prinesel našemu narodu zaželjeno samoupravo ter da ga bo obvaroval pred vsakimi nevarnostmi iz tujine.«
Zanimivost o pretepu na zagrebški univerzi
»Hrvatska Straža« prinaša obširno poročilo o
pretepu med levičarji in desničarji na zagrebškem vseučilišču, kjer so marksisti napadli manjšo skupino hrvatskih dijakov ter jih 2 uri oblegali, dokler niso prišli drugi hrvatski dijaki, ki so marksiste potisnili nazaj, nakar je prišla na pomoč hrvatska zaščita in najiravila red. List nato poroča: »Tako je sodelovanje hrvatske zaščite, akademskih oblasti in hrvatskih vseučiliščnikov zadušilo in končalo izzivanja ter teror marksistov raznih narodnosti, ki so klicali Stalinu, »Zagrebu — hrvatski Moskviitd. Med prijetimi marksisti je večje število Judov, Srbov in Slovencev, kakor se more vsakdo prepričati iz popisa, ki ga je napravilo poveljstvo hrvatske meščanske zaščite. — Med temi marksisti so dorčerajšnji jugofašisti, kakor tudi taki, ki so se še pred kratkim kot taki izkazovali.«
Mačkovo glasilo obsoja pretepe
•■»Hrvatski Dnevnik«'prinaša o pretepih.- *a zagrebški univerzi uvodni članek, kjer med drugim pravi: *Ako kdo misli, da bo hrvatska univerzitetna mladma dajala ton našemu političnemu življenju, ta je v največji zmoti. Hrvatska inteligenca bo v svobodni Hrvatski imela tak položaj, kakršnega bo zaslužila s svojim delom. Kolikor bo koristila skupnosti, toliko se bo skupnost zanjo brigala. V skupnosti morejo koristiti le ljudje globokega študija in dela, ne pa ljudje, ki znajo vihteti gorjače in metati kamenje ... Dijaki se obračajo na vse strani s prošnjami za podpore. Te prošnje so utemeljene navadno s tem, da bi prosilec mogel študirati. Toda pretepanje ne spada v zasebni študij niti v uradno učenje. Pretepanje je znamenje objestnosti, lačen človek pa ni objesten. Mladina naj bo delavna in pridna, naj nam prizanaša s svojim levičarstvom ali desničarstvom.
Organizacija HSS v Pančevu
Hrvatski listi poročajo: Malo število Hrvatov, ki žive v Pančevu, se je sešlo k politični konferenci, katere se je udeležilo večje število članov IISS, ki so prišli iz Belgrada. Pri tej priliki je bil ustanovljen začasni pododbor HSS v Pančevu.
Prerekanje o preseljevanju Nemcev k Jugoslavija
Del jugoslovanskega in tudi slovenskega časopisja mnogo piše o tein preseljevanju, dasi uradno o tem še ni bila izrečena zadnja beseda. O tem piše tudi glasilo Nemcev v Sloveniji »Deutsche Nachrichten«, ki izhaja v Zagrebu, ter pravi, da bodo o tem odločali odgovorni državniki. Med drugim pravi o teh novicah, da so to le »pobožne želje«, katerim je želja mati misli. — List hrvatskih Nemcev »Slawonischer Volksbote« piše mirneje ter pravi, da odločitev še ni znana, da pa se bodo vsekakor preselili tisti Nemci, ki žive daleč od nemških meja ter so razpršeni med drugimi narodi. O Nemcih v Slavoniji pa list še nič ne ve. — Docela drugače pa se s tem vprašanjem
Beča glasilo katoliških Nemcev v Jugoslaviji »Die irau«, ki popisuje to vprašanje, nakar pravi: »Tako gledajo stvari v Berlinu. Kaj bodo na to dejali Nemci v južnovzhodni Evropi, bomo videli, ko pojde za res. Vendar pa nikakor ne verjamemo, kar slišimo od raznih strani: da bi mnogi nordijski čistokrvni patentirani Nemci, ki se niso mogli nasititi z vednim naglašanjem fraz o Reichu in nemški narodni skupnosti, zdaj naenkrat zavzemali stališče zoper preseljevanje. Mnogi fiirerčki in kandidati za Gauleiterje se bodo morali takrat, ko pride poziv za preselitev, sami prostovoljno oglasiti, da bi mogli služiti kot kvartirmajstri za rojake, ki pridejo za njimi. Vsekakor se bomo pobrigali, da se niti eden izmed patentiranih rodoljubov ne bo izmuznil svoji častni dolžnosti ter bomo, ko pride čas, o tem jasno govorili.« — Prinašamo tole v informacijo, da javnost ve, kako 0 stvari sodijo razni nemški krogi v Jugoslaviji.
»Srbska in hrvatska teza«
List »Slobodna misao«, ki izhaja v Nikšiču v Črni gori, prinaša članek pod naslovom »Srbske teze«. Med drugim piše takole: »Iz madžarskega in švabskega plemstva se je s pomočjo katoliškega klera rodilo hrvatsko frankovstvo. Skozi sita pre-sejane so mnoge napačne leze, ki hudo obremenjujejo naše notranje življenje. Srbska teza ima svojo idealistično vsebino, hrvatska pa je preveč realna do sebičnosti, kar ni dobro.« — Prinašamo to pisanje, da naša javnost sprevidi, koliko je ozračie po krivdi nekaterih neodgovornih piscev še zastrupljeno, kar moramo vsekakor ostro obsojati.
Novi pravilnik občinskih hranilnic
Belgrad, 26. oktobra. A A. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivo Andres je v soglasju z finančnim ministrom predpisal pravilnik za občin-j ske hranilnice v smislu § 18 uredbe o občinskih' hranilnicah. Pri tej priliki je minister dr. Andres: dal zastoj>nikom časopisa daljšo izjavo, ki v njejj naglaša važnost tega pravilnika.
Belgrajske novice
Belgrad, 26. okt. m. V Belgrad je dopotoval1 jeseniški župan Valentin Markež ter je v več> ministrstvih posredoval v zadevah jeseniške občine. Sprejet je bil tudi pri gradbenem mi-' nistru dr. Kreku, ki mu je obljubil vso jMimoč.
Belgrad, 26. okt. m. Finančni minister je pod|)isal odlok, s katerim je odredil enotno ceno kvasu za področje vse države na 29 din za kilogram, vključno drž. trošarino in skupni davek franko postaja kupca.
Belgrad, 26. oktobra. AA. Zunanji minister Aleksander Cincar Markovič je priredil danes kosilo v zunanjem ministrstvu na čast dosedanjega angleškega poslanika v Belgradu sira Ronalda Campbella, ki je zdaj imenovan za veleposlanika v Parizu.
Belgrad, 26. okt. AA. Dohodki centralnih carinskih blagajn so znašali v drugi tretjini meseca oktobra 28,656.650 din. V istem razdobju preteklega leta so osrednje carinske blagajne plačale 27,608.545 din, kar pomeni, da je bilo letos plačanih 1,048.105 din ali 3.80% več kot lani. Od 1. aprila do 20. oktobra t. 1. je bilo vsega skupaj vplačanih 558,776.637 din.
Belgrad, 26. okt. A A. Na podlagi čl. 23 zakonskega osnutka o splošni carinski tarifi ter po posvetovanju s carinskim svetom, je finančni minister izdal tale odlok: Podjetjem, ki izkoriščajo pripombe in dostavke uvozne tarife zakonskega osnutka o splošni carinski tarifi, omenjenih v tretjem delu• navodil za izvajanje dostavkov in pripomb uvozne carinske tarife od 27. februarja 1935 (industrijska, obrtniška in podobna podjetja), se sme razen glede določbe točke 10 tretjega oddelka omenjenih navodil dovoliti, da uvažajo v vsakem letnem času celotno količino blaga po tozadevnih olajšavah v mejah določene letne potrebe, toda v času, dokler
trajajo ležkoče pri nabavljanju tovrstnega blaga iz tujine. Ta sklep stopi v veljavo z dne objave v Službenih novinah.
Belgrad, 26. oktobra. AA. Odbor za izvoz pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije je obvestil carinski oddelek, da se v bodoče kava sme zaca-riniti tudi prej, preden je plačana. Pri tej priliki je treba, da uvozniki, kakor tudi za vse ostalo blago, ki se izvaža iz deviznih držav, predlože carinarnicam dovoljenje za uvoz, ki ga dobe pri deviznem ravnateljstvu Narodne banke, in sicer pri odboru za uvoz. O tem sklepu so obveščene carinarnice z ukazom, naj v bodoče carinijo kavo, čeprav še ni bila plačana, če jim uvozniki predlože dovoljenje za uvoz.
Osebne novice
Belgrad, 26. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog ministra za gozdove in rudnike premeščen za inšpektorja 3. 2. v oddelek za vrhovno gozdarsko nadzorstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike ravnatelj gozdnega ravnateljstva v Ljubljani inž. Cvetko Božič.
Belgrad, 26. oktobra. AA. V Imenu Nj. Vel, kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog ministra za »gozdove in rudnike upokojen ii»C Anton Šivic, inšpektor 3., 2. in šef gozdarskega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Belgrad, 26. okt. m. Za gozdarskega svetnika 4. skup. 2. stop. je prestavljen na gozdarski odsek kr. banske uprave v Ljubljani inž. Hinko Rejec iz Bohinjske Bistrice.
Belgrad, 26. okt. m. Z odlokom kmetijskega ministra je prestavljen na okrajno načel-stvo v Gornji grad Josip Bergant, veterinarski pristav^ v Ljubljani. Napredoval je v 5. skup. na državni trgovski akademiji Franc Škof; upokojeni so: inž. Janko Urbas, višji svetnik banske uprave v Ljubljani, Anton Majer, višji kontrolor na pošti Maribor L; Jernej Vidmar, Anton Kleinenčič, Štefan Belt na pošti Maribor II.; Franc Tihler iz Ljubljane, Burnik Rafael iz Litije. — Za ravnatelja meščanske šole sta postavljena v Kamniku Drago Domnik, dosedanji ravnatelj v Slovenjem Gradcu; v Slovenjem Gradcu Ivan Teuerschuh. bivši poslanec. Iz St. Vida v Ljubljano je prestavljen me-ščanskošolski učitelj Josip Sancuu
škofovske konference
Zagreb, 26. oktobra, b. Škofovske konference, ki so se pričele 24. t. m. pod predsedstvom za-
f;rebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinea, bodo utri zaključene. Nato bo javnost obveščena o sklepih te konference. Apostolski nuncij Ettore Fe-iiee, ki je prisostvoval prvim sejam, je odpotoval v Rim.
Na čelu ,hrvatske delegacije, ki bo odpotovala 10. novembra v Rim, da prosi Sveto stolico za ka-nonizacijo Nikola Taviliča, odide 7 hrvatskih škofov. Vatikanski »Osservatore Romano« posveča veliko pozornost delovanju hrvatskih škofov, da bi Sveta stolica razglasila enega izmed Hrvatov za svetnika katoliške cerkve. Ob času, ko bo hrvatska delegacija v Rimu, bo oddajala vatikanska radijska postaja prenos v hrvaščini o pomenu Nikolo Taviliča v preteklosti.
Avdijence pri kraljici Mariji
Belgrad, 26. oktobra. A A. Nj. Vel. kraljic« Marija je sprejela danes ob 12. v avdijenco notranjega ministra Stanoja Mihaldžiča.
Belgrad, 26. oktobra. AA. Nj. Vel. kraljici Marija je sprejela danes dopoldne v avdijenco ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjana Budisavljeviča.
Seja državnega odbora
Belgrad, 26. okt. AA. Danes ob 10. dopoldne je bila seja državnega odbora pod predsedstvom dr. Antona Korošca, predsednika senata in predsednika državnega odbora. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Politične novice iz Belgrada
Belgrad, 26. oktobra, m. Po zadnjem seslanku glavnega odbora SDS, na katerem je bil izvoljen za predsednika stranke minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, je ta politična skupina razvila živahnejše politično delovanje. Stranka pripravlja več shodov, na katerih bo govoril tudi novi strankin predsednik. Tako bodo shodi v Belgradu za področje Belgrad-Pančevo-Zemun. Na shodih bosta govorila predsednik dr. Budisavljevič, podpredsednik dr. Milan Kostič'in drugi prvaki SDS.
Belgrad, 26. oktobra, m. Politični odbor ministrov, ki proučuje uredbe, ki so jih pripravila v poštev prihajajoča ministrstva za prenos kompe-tenc na Banovino Hrvatsko, nadaljuje svoje delo. Trenutno proučuje eno najvažnejših uredb, s katero se bo izvršil prenos kompetenc za finančno ministrstvo na Banovino Hrvatsko. Uredba bo v najkrajšem času objavljena.	t
Rentni davek bratovskih skladnic 1
Belgrad, 26. oktobra. AA. Glavna bratovska skladnica za zavarovanje rudarskih delavcev in osebja je sporočila davčnemu oddelku, da se posameznim bratovskim skladnicam ne priznava oprostitev davka na rente po čl. 63 zakona o neposrednih davkih. Pri tej priliki je Glavna bra^ tovska skladnica zaprosila davčni oddelek, naj izda" davčnim oblastem navodilo, kako je v takšnih primerih treba izvajati določbe čl. 63 zakona o neposrednih davkih, da bi šel na roko zastopnikom Glavne bratovske skladnice, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal finančnim ravnateljstvom in davčnim upravam tole pojasnilo?
V točki 9 Čl. 63 zakona o neposrednih davkih je predpisano, da so rentnine oproščeni lastni dohodki bratovskih skladnic. Med takšne dohodke bratovskih skladnic je treba računati vse dohodke teh blagajn, za katere je treba plačati rentnino. Z ozirom na to se prištevajo k tem dohodkom tudi obresti, ki jih bratovske skladnice dobivajo od posojil, obresti od svojih terjatev po hranilnih vlogah, tekočih računih in podobno. Ti dohodki braatov. skladnic so oproščeni davka na rento tudi v primerih, kadar se rentnina ne plačuje po čl. 71 zakona o neposrednih davkih, kar nedvomno izhaja iz zakona samega. Opozarjajo se davčne uprave, da se v bodoče drže tega pojasnila in da po njem dajejo jiotrebna navodila osebam, ki so po čl. 71 omenjenega zakona dolžni državi plačevati davek na rento.
Chamberlain odgovarja Ribbentropu
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki bi se bila bolj trudila, da prepreči vojno, ali ki bi bila prevzela večje rizike, da ohrani mir, kakor angleška vlada. Mi se zadovoljujemo s tem, da bomo sojeni po dejstvih samih in z ugotovitvijo, da se velika večina nevtralnih narodov izraža v naš prid.
Chamberlain je nato navedel primer z angleškim poslanikom Hendersonom, ki je poročal svoji vladi, da je Ribbentrop nasvetoval Hitlerju, naj se Anglija nikar ne boji, češ, da se Angleži ne bodo borili.« Sedaj pa pride isti Ribbentrop in dokazuje, da je Anglija že od 1, 1933 dalje pripravljala vojno proti Nemčiji Zgodovina bo morala premeriti in preceniti koliko krivde nosi na sedanji žaloigri Ribbentrop, ki ni mogel razumeti značaja angleškega naroda.
Imam vtis, kakor da Ribbentrop hoče povabiti celo Sovjetsko Rusijo, naj se pridruži vojni proti angleškemu Imperiju. To je tisti Ribbentrop, ki je tukaj v Londonu I. 1936, ko je imel svoj prvi govor kot nemški veleposlanik, javno izjavil, da je voditelj Nemčije Hitler prepričan, da obstoja samo ena nevarnost za Evropo in za angleški imperij, to je nevarnost, da bi se komunizem, ta najhujša izmed vseh bolezni, ne razširil dalje. Komunizem, da je zaradi tega tako nevarna bolezen, ker se je narodi navadno zavedajo šele takrat, kadar je prepozno, „,._... "
' * - —	r« •	•» s* K
I	' « ' I ►
Stvarni zaključek, ki ga je treba očividno potegniti U Ribbentropovega govora je ta, da je nemška vlada sedaj napravila izbira med dvema možnosti-ma, Id sem jih v svojem govoru dne 12. oktobra Nemčiji predložiL Ribbentrop je oznanil voljo nemške vlade, do se bo vrgla v borbo z vso silo. Ako j« to zares sklep Nemčije, potem imamo mi samo en odgovor: mi smo pripravljeni sprejeti to borbo. Ni bila Anglija tista, ki je Nemčijo i»< zvala. Nemška vlada je bila tista, ki je z nepiw slanim nasilnim napadanjem, kljub temu, da smo j« ponovno svarili, prisilila angleški narod, da se le
odločil vzeti orožje v roke. .... ____
^—*
^jJU^. - '	,	1*»
Nemški načrt o blokiranju Anglije
1. Skrajnostna podmorniška in letalska vojna - 2. Zapora vse Evrope napram Angliji - Nekaj pripomb angleškega časnikarja
London, 26. okt. t. Angleško časopisje se obsežno peča z vprašanjem, kako misli Neipčija na najbolj učinkovit način voditi vojno proti Angliji. Najbolj jasno je orisal položaj »0 b s e r v e rc od zadnje nedel je, kjer znani časnikar G a r v i n sam razlaga nemške načrte. Garvin pravi, da ima Nemčija proti Angliji dva načrta.
S podmornicami in letali
1. Admiral R a e d e r, ki je vrhovni poveljnik nemškega brodovja in pomorskega letalstva, je pripravil načrt, da bi Anglijo popolnoma odrezal od vsake zveze z ostalim svetom s pomočjo podmornic, ki bi Anglijo imele stalno obkoljeno in potopile sleherno ladjo, ki bi se njenim obalam približala, Istočasno pa bi nemško letalstvo neprestano napadalo vsa angleška industrijska območja ter jih uničevala, dokler Anglija ne bi omagala. Garvin pravi, da bi bila morala biti angleška vlada slepa in gluha, ako ne bi spoznala te nevarnosti in se na njo že v naprej pripravila. Toda navzlic temu se Anglija zaveda nevarnosti takšnega boja, ker bi ji naložil največji življenjski napor, da odbija nemške napade, popravlja sproti storjeno škodo ter skrbi za to, da bodo zavezniki ohranili premoč v orožju.
General Franco o Materi božji in novi Španiji
Madrid, v oktobru.
Letos je vsa Španija izredno slovesno obhajala praznik »Device Pilarske«, ki je bil letos obenem tudi praznik vstajenja Španije. Središče slovesnosti je pač bila božjepotna cerkev Pilar v Saragozzi, ki je središče španske po-božnosti do Matere božje in obenem tudi versko središče Španije v Evropi in Španije (t. j. Špancev) v Ameriki.
General Franco je s svojim spremstvom najprej prisostvoval sveti maši v tem svetišču, nato pa je v veličastnem sprevodu in med navdušenim pozdravljanjem množic ob strani ulice odšel v palačo Lonja, kjer je opoldne imel radijski govor na narode latinske Amerike. Govoru so prisostvovali vsi člani vlade in člani diplomatskega zbora, med njimi tudi brazilijanski in portugalski poslanik.
V	svojem govoru se general Franco spominja slavne španske preteklosti in poveličuje enotnost španskega naroda, ki je sapio v duhu vere in globokega češčenja Matere božje dosegal velike uspehe in toliko pripomogel k pravi kulturi v starem in novem sveta. Njegov govor je prava hvalnica v čast Materi božji, poln verskega in narodnega ponosa in obenem najbolj ponižna zahvala za Njeno pomoč v usodnih časih Španije. Poudarja, kako velikega pomena je bilo češčenje Matere božje za Španijo v vseh duhovnih borbah tega naroda, tudi v tem zadnjem, ki ga je pravkar zmagoslavno dobojeval. In tudi sedanje vstajenje Španije prav pobožno pripisuje Njeni pomoči, ko pravi: »Dobro vedite, da je Devica po tej božji dobroti posredovalka za vse milosti: brez nje ne bi mi tu praznovali tako veličastnega zmagoslavja, ne bi mogli osvoboditi domovine iz te sramotne ječe in globokega ponižanja, v katero je bila pahnjena v vseh ozirih, narodnih in mednarodnih. Če Ona, Velika nebeška Gospa, s tega svojega Pilara v Aragoniji, ne bi varovala vse Španije in če ne bi nam vsem s tega svojega svetišča vlivala odločnosti, duha požrtvovalnosti, živega spomina na špansko preteklost in slepe vere v njeno bodočnost, bi zaman stala na stražah vsa naša oborožena vojska.«
V	tem duhu vzpodbuja Špance v Evropi b v Ameriki, da navdušeno in v polnem zaupanju v varstvo patrone Španije grade novo domovino in obnove vso tisto kulturo in duhovno bogastvo, kar je divja državljanska vojna uničila. Svoj govor, ki so ga na trgu pred palačo Lonja poslušali tisoči in tisoči, oddajale pa so ga tudi vse španske radijske postaje in veliko postaj v Argentiniji in Braziliji, je zaključil z vzklikom :»Arriba Espanal«
S »kontinentalno« zaporo
2. Nemška vlada je sprejela načrt o novi vojni gospodarski štiriletki, ki bi imela namen Anglijo odrezati tudi od vsake gospodarske zveze z evropskimi državami, ki niso v vojni. Z drugimi besedami hoče Nemčija napram Angliji ponoviti »kontinentalno zapor o<, s katero se je svoje dni Napoleon hotel boriti proti Angliji. — Nemčija po navedbah angleškega lista računa s tem, da bo pridobila vse evropske nevtralne države za to, da prekinejo vse trgovinske zveze z Anglijo. Ako bi se nevtralne države temu pro-tivile, bi Nemčija podvzela primerne korake, da to doseže. Angleški časnikar priznava nevarnost tega načrta, toda ne verjame, da bi bil izvedljiv, ker bi zadel ne le pri nevtralnih državah samih, marveč tudi pri evropskih velesilah, ki še niso v vojni, namreč pri Sovjetski Rusiji in pri Italiji na nezlomljiv odpor. Tako po njegovem mnenju Sovjetska Rusija nikoli ne bi dovolila, da se zapre Baltiško morje, ki je njeno izhodišče na morje. Skandinavske države pa bi se prav tako uprle proti vsakemu takšnemu poskusu. Nevtralne države na jugovzhodu Evrope pa bi po Garvino-vem mnen ju smele v polni meri računati z odporom Italije, ki bi nikdar ne privolila, da se balkanski trg zapre s kakšno zaporo. To ne glede na dejstvo, da bi južnovzhodne države same, opirajoč se na Italijo, podvzele korake, da si ohranijo svobodo, ki jim jo daje njihova nevtralnost.
Garvin meni v svojem članku, da angleška vlada, ki sedaj pričakuje najhujšega pritiska Nemčije na Anglijo, proučuje obe navedeni možnosti tako z vojaškega kakor z diplomatičnega stališča.
Boj za nevtralne
Berlin, 26. oktobra. AA. DNB: »Deutscher Dienst« piše, da je angleški minister za vojno gospodarstvo sir Ronald Cross dal izjavo poročevalcu lista »Independance Belget v zvezi z angleškim naziranjem o trgovinskem prometu nevtralnih držav. Da se ustreže nevtralnim državam spričo velikega zadrževanja njihovih ladij in glede na raztovarjanje blaga z njim, ki se vrši v nasprotju z vsemi mednarodnimi pravicami, je Cross dejal, da se Anglija bori za vse demokracije in da morajo zato vse prispevati svoje žrtve. Sovražnosti bodo prenehale, kakor hitro bodo nevtralne države pristale na angleške želje. Nemci so že opozorili na to, da pomenijo te zahteve kršitev načela o gospodarstvu nevtralnih držav. Cross pravi, da je Nemčija nesposobna, da bi ohranila obseg svojih dobav nevtralnim državam, kar bi tem državam prav tako omogočilo, da omeje izvoz v Nemčijo. Kot protiuslugo je pa
svoj
Anglija ponudila, da bo povečala svoj nakup v nevtralnih državah.
»Deutscher Dienstc misli, da je Ta predlog zelo negotov za nevtralne države. Nemčija ne bi mirno gledala, kako naraščajo dobave nevtralnih držav na Angleško. Dejstva so pokazala, da je moči ukiniti dobavo na Angleško. Nevtralne države vedo, da je Anglija bila v nasprotju z Nemčijo nesposobna izvršiti svoje dobave. Anglija pritiska na nevtralne države, da bi jim vsilila svoje zahteve, ki so zelo nevarne za njihovo nevtralnost in ogrožajo njihovo gospodarstvo in prebivalstvo. Če bo Anglija vztrajala na teh zahtevah, bo postala grobar trgovine nevtralnih držav.
Zakaj Anglija zadržuje belgijske ladje
Bruselj, 26. okt. AA. Štefani: Angleška vlada je sporočila preko svojega poslanika belgijski vladi, zakaj zadržuje nevtralne ladje v svojih oporiščih in teritorialnih vodah. Angleška vlada omenja pri tej priložnosti več primerov neredne plovbe raznih belgijskih ladij in poudarja, da se mora Velika Britanija zava-tihotapsko blago v Nemčijo, na podlagi dogovora z belgijskimi lad-
voljenj za dobavo vojnega materiala vojujočim se državam. Od tega gre na Francijo 58,414.113, na Avstralijo 5,078.700, na Veliko Britanijo 14 milij. 877.086, a na Nemčijo samo 49 dolarjev. Ta prepoved je veljala tudi za nekatere angleške dominione in kolonije. Od t. jonuarja t. 1. je dobila Velika Britanija v USA vojnega materiala za 26,650.644 dolarjev (1 milijarda 300 tisoč dinarjev).
Kdo je nevtralen — v nemških očeh
Amsterdam, 26. okt. t. Tukajšnji listi pišejo, da je nemško stališče glede zadržanja nevtralnih držav naslednje: Nemčija smatra, da so samo tiste države strogo nevtralne, ki tudi sedaj izvažajo v Nemčijo in kupujejo v Nemčiji iste količine blaga, kakor v predvojni dobi. V tem smislu meni nemška vlada, ki uvideva, da Nizozemska zaradi angleške blokade ne more vzdrževati istega količnika izvoza v Nemčijo, da mora nizozemska vlada storiti vse napore, da ohrani na isti višini in da se angleškim ukrepom protivi z vsemi razpoložljivimi nevtralnimi sredstvi, ne pa da se jim brez odpora uklanja.
Poročila z bojišč
Na zahodni fronti
Berlin, 26. oktobra, t. Vrhovni nemški generalni štab poroča s zahodne fronte: Sovražnik je poskušal vzeti nazaj hrib zahodno od Fechingena, ki smo ga včeraj zavzeli. Napadel je z enim bataljonom. Naše topništvo je napad ustavilo. Sicer pa nikjer ni bilo nobenih večjih dogodkov.
Vojna na morju
Angleška tovorna ladja potopila nemško podmornico
London, 26. oktobra, t. »South Wales Argus« poroča, da je mala angleška tovorna ladja potopila nemško podmornico. Dejanje so listu sporočili pomorščaki tovorne ladje, ki so pripovedovali, da se je nemška podmornica dvignila iz morja tik ob tovorni ladji v trenutku, ko je bila posadka pri južini. Začel se je hud dvoboj, v katerem tovorna ladja ni bila zadeta. Podmornica je izginila v vodi in se prikazala kakšnih 5 km dalje spet na površini. Tovorna ladja je začela nanjo streljati g topom. Zadnji strel je podmornico zadel in se je takoj potopila.
Nemška vojna ladja »Gneisenau« fo nI t»Hr poškodovana
Berlin, 26. oktobra. AA. (DNB.) Agencija Reuter je včeraj objavila vest, da je bila nemška vojna ladja »Gneisenau« bombardirana in uničena za časa poleta britanskih letalskih sil na VVilhelms-haven. Merodajni nemški krogi ugotavljajo pri tej priliki tole: Vojna ladja »Gneisenau« ni bila poškodovana. Nemška vlada je pripravljena poklicati časnikarje nevtralnih držav.
rovati, da ne Toda
jarji, da se imajo dokumenti vsake trgovinske ladje poprej pokazati angleškim oblastvom, še preden pridejo ladje v angleške teritorialne

vode, upa angleška vlada, da se bodo poenostavile modalitete nadzorstva nad plovbo trgovinskih ladij.
Amerika hudo prizadeta
Washington, 26. okt. AA. Associated Press je objavila tole sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva: Od 1. septembra t. 1. so voju-joče se stranke ustavile 21 ameriških ladij, da pregledajo listine in roho. Angleške voj. ladje so ustavile 12 ameriških ladij, francoske šest, nemške pa tri. Večino teh ladij so zadržali teden dni, nato jih pa izpustili, a Angleži zadržujejo še dve ameriški ladji. Angleške vojne ladje so zaplenile tudi tovor dveh ameriških ladij, namreč fosfate in bombaž.
Washington, 26. okt. AA. Reuter: Zunanje ministrstvo poroča, da je od časa, ko je stopil v veljavo nevtralnostni zakon, to je od 5. sept., preklicanih za 78,908.525 dolarjev izvoznih do-
London, 26. oktobra. AA. (Reuter.) V britanskem letalskem ministrstvu nimajo potrdila o podrobnosti vesti, prispele iz Osla, da bi se bila nemška vojna ladja »Gneisenauc potopila med znanim letalskim napadom britanskih letal na Wilhelmshaven.
(Gornje zanikanje se nanaša na poročilo norveškega lista »Arbeiderbladet«, ki jo objavil izjavo očividca, ki je gledal nedavni napad angleških bombnikov na nemško vojno luko Wilhems-liaven, da je angleška bomba zadela nemško 10000 tonsko bojno ladjo »Gneisenau« in jo potopila. Bomba da je zadela v dimnik, prodrla do stro-jarne in tamkaj eksplodirala, tako da ie ladjo razklalo na dva kosa. Op .ured.)
Potopitev nemške vojne ladja
Berlin, 26. oktobra, t. Nemški vrhovni generalni štab poroča, da je dne 21. oktobra neka nemška izvidniška ladja, na kateri je bilo 55 mož posadke, pri otoku Moen zadela na mino in se potopila. Od posadke so rešili samo 5 mož. Štiri je rešilo dansko letalo, ki je nesrečo opazilo in prihitelo na pomoč, eden pa je imel srečo, da je priplaval na dansko obrežje.
Rim, 26. oktobra, t. Od ladje »CIan Clisholm«, ki je bila potopljena od nemške podmornice na Atlantskem morju, pogrešajo še 25 mož posadke. Po vsej verjetnosti so vsi utonili.
Potopljene trgovske ladje
Kodanj, 26. okt. AA. Havas. Dansko zunanje ministrstvo je izdalo komunike v zvezi z objavo nemškega poslaništva, da bodo Nemci odslej napadli vse trgovinske ladje, ki jih bodo spremljale vojne ladje ne glede na to, kateri državi pripadajo te trgovinske ladje. Tudi tovorne ladje in ladje, ki vozijo iz nevtralnih držav ter plovejo ponoči z utrnjeno lučjo, bodo v nevarnosti, da jih bodo Nemci smatrali za sovražne ladje in jih uničili.
Oslo, 26. oktobra. AA. Reuter. Po vesteh, ki jih je objavil »Aften Posten«, je nemška križarka »Deutschland«, ki je potopila angl. ladjo »Ston-gate«, potopila tudi norveško ladjo »Lorenz von Hanen«, ki je imela 1900 ton. Posadko potopljene ladje je rešila druga norveška ladja. Norveški lisi dodaja, da se nemška križarka »Deutschland« nahaja na Atlantskem oceanu jugovzhodno od Nove Fundlandije.
»City of Flint« — Izpuščena
Moskva, 26. okt. AA. Reuter. Po poročilih iz Murmanska, ki jih prinaša sovjetska agencija Taas, je pristaniško poveljstvo v Murmansku izpustilo internirano nemško posadko, ki je v ponedeljek pripeljala zaplenjeno ameriško ladjo »City of Flint«. Poročila pravijo, da so posadko izpustili zato, ker se je ugotovilo, da je parnik priplul v Murmansk na popravilo. Ladja »City of Flint« ostane še v Murmansku, da pregledajo njen tovor, ker Nemci trde, da je ladja prevažala tihotapsko blago.
Washington, 26. okt. AA. Havas. Ameriški poslanik v Moskvi Stendhart je obvestil zunanje ministrstvo v Washingtonu, da so častniki in moštvo ameriškega parnika »City of Flint« živi in zdravi in da se nahajajo v pristanišču Murmansk.
Sovjetija se huduje na Anglijo
Moskva, 26. okt. AA. Reuter. Sovjetska vlada je objavila sporočilo, da se sovjetska trgovinska mornarica ne bo prostovoljno podredila določbam, vsebovanim v angleških notah glede postopanja proti ladjam, ki prevažajo tihotapsko blago. Sporočilo pravi, da se sovjetske ladje ne bodo prostovoljno podredile nobenemu postopanju ter da si sovjetska vlada pridržuje pravico, v gotovih primerih zahtevati odškodnino od angleške vlade za škodo, ki bi jo pretrpele sovjetske ladje.
Katolicizem v baltskih državah
V	štirih baltiških državah, ki skupaj merijo 500.000 kv. km in imajo skupaj 9 milijonov prebivalcev, živi tudi skoraj 3 milijone katoličanov. Največja država je Finska, ki meri 388.000 kv. km in ima 3,762.000 prebivalcev, ki so skoraj izključno luteranske veroizpovedi. Najmanjša država je Estonija z glavnim mestom Tallinom, ki meri 47.549 kv. km in ima 1,130.000 prebivalcev. Na Estonskem je le nekaj tisoč katoličanov. Njej sledi Letonija z glavnim mestom Riga, ki ima 65.791 kv. km in 2,000.000 prebivalcev. Po prebivalstvu druga največja baltska država je Litva z glavnim mestom Kaunas, ima 52.822 kv. km in 2,400.000 po veliki večini katoliškega prebivalstva. Po priključitvi Vil-na pa bo katoliško prebivalstvo Litve naraslo na 3 milijone duš.
V	Litvi je 90 odst. prebivalstva katoliškega. Na Letonskem je nekako pol milijona katoličanov, na Estonskem komaj 2000 in na Finskem le 1000. Od štirih baltskih držav je torej v glavnem le Litva katoliška, Letonska pa ima močno katoliško
manjšino. Na Litvanskem je katoliško življenje zelo razvito, prav tako so jako delavne tudi katoliške verske in kulturne organizacije. Litvanski katoličani so bili vedno v tesnem stiku z nemškimi katoličani, zato je tudi njih organizatorično delo v mnogočein slično nemškemu. Litva je že 27. septembra 1927 sklenila konkordat s Sveto sto-lico, ki v svojem 25. členu vsebuje priznanje za svobodno delovanje katoliške akcije. Pozneje nekaj let razmerje do Svete stolice ni bilo najboljše. Toda v zadnjem času se je zopet popravilo in litvanska vlada je nedavno zopet poslala svojega poslanika v Vatikan. V Kaunas pa je prišel papeški nuncij. Posebno lepo se razvija mladinska organizacija, ki šteje 45.000 udov obojega spola in zajema miadino od ljudske šole do univerze. Deli se mladinska organizacija v tri skupine: za akademike, srednješolce in učence ljudskih šol.
Zadovoljiv pa je tudi položaj katoliške manjšine na Letonskem.
Tudi Švedska ni varna
Po angleških poročilih zahtevajo Sovjeti od švedske dve važni lukl
London, 26. oktobra, b. »News Chronicle« objavlja nepotrjena poročila, da Sovjetska Rusija pripravlja ultimativno zahtevo švedski vladi, da ji odstopi luki Goteborg in Karlskron. Obe luki bi Sovjetska Rusija uporabila kot oporišče za svojo vojno mornarico. Omenjeni luki sta velikega strateškega pomena, ker se iz njih lahko nadzira pomorski promet med Severnim in Baltskim morjem. Angleški list pristavlja, da je Sovjetska Rusija dobila v tej zadevi popolen pristanek Nemčije.
Pogajanja s Finsko
Helsinki, 26. oktobra, b. Finska delegacija se je vrnila davi iz Moskve. Opoldne je bila seja vlade pod predsedstvom predsednika republike, na kateri je bil sestavljen odgovor na nove ruske predloge. Kakšne predloge je postavila Sovjetska
Rusija, ni mogoče zvedeti, ker so uradni krogi zelo rezervirani.
Finski zunanji minister E r k k o je dal skandinavskim časnikarjem izjavo, v kateri je izrekel, da bo Finska stalno vodila politiko nevtralnosti. Finska vlada je vsak dan v stikih s skandinavskimi vladami. Erkko je še izjavil, da velja sovjetsko-finski nenapadalni pakt, sklenjen leta 1992 za vsako eventuelnost in pripomnil, da bodo sedanji razgovori, če se pokaže dobra volja na obeh straneh, obrodili uspehe.
»United Press« poroča lz dobro poučenih finskih krogov, da se pripravlja za odhod v Moskvo posebna delegacija, ki bo zagotovila sovjetski vladi, da Finska ne bo izvajala protisovjetske politike. To naj bi bila kompromisna rešitev med sovjetskimi zahtevami, ki se nanašajo na vojno zvezo s Finsko, in med stališčem finske vlade, ki zahteva ohranitev nevtralnosti v okviru skandinavskega bloka.
Umrl je Georses Goyau
sloviti francoski katoliški kulturni delavec
Pariz, 26. okt. Dne 25. t. m. je umrl Georges Goyau, dosmrtni tajnik francoske akademije. Pokojni je bil rojen 1. 1879. Študiral je v Franciji in v Rimu in napravil doktorat na pariški univerzi. Goyau je bil eden najbolj plodovitih katoliških socialnih pisateljev Francije. Napisal je mnogo knjig o socialnem in verskem vprašanju v Nemčiji, Italiji in v Franciji in je bil dopisnik mnogih znanstvenih revij tudi izven svoje domovine. Z Goyauo odhaja brez dvoma eden najbolj značilnih francoskih intelektualcev, ki je dolga leta zlasti v katoliškem svetu zelo mnogo pomenil. Bil je globoko prežeta duhovna osebnost, ki je znal razvijati krasne misli iz sveta krščanske nravnosti in ljubezni. Pozornost so vzbujali njegovi spisi o dostojanstvu človeka in neumrjoče duše; lepa so njegova apologetična dela, ki jih je kot laik pisal o božjem poslanstvu Cerkve ter o razmerju, ki naj vlada med Cerkvijo in državo. Goyau je bil globoko izobražen humanist, ki je na raznih področjih javnega življenja mogel spregovoriti tehtno
Dr. Tiso — predsednik Slovaške
Bratislava, 26. okt. t. Danes je bil med velikimi slavnostmi izvoljen za predsednika slovaške republike dosedanji predsednik vlade dr. Tiso. Izvoljen je bil soglasno od 61 volivnih upravičencev, ki so oddali glasove. 13. upravičencev Se ni izrazilo.
besedo. Pisal je v izredno jasnem in razumljivem slogu, ki je slog dobro izobraženega časnikarja. Podajal je svoje misli z neverjetno jasnostjo, pa čeprav je razpravljal o globokih duhovnih problemih sodobnega človeka. Na osnovi svojih socialnih in zgodovinskih spisov je bil sprejet v francosko akademijo, s čemer je dobil najvišje priznanje, ki ga Francija more dati kakemu svojemu razumniku. S pokojnim Goyauom, ki je bil do zadnjega marljivo delaven, izgubi katoliška Francija nadvse pomembnega kulturnega delavca.
Nemčija vzela pod nadzorstvo denar v hranilnih in zavarovalnih zavodih
Berlin, 26. okt. t. Danes je izšla vladna na-redba, ki daje državi pravico, da razpolaga z vsem denarjem naloženim po hranilnih zavodih ter z denarjem zavarovalnic. Naredba prepoveduje zavodom ter posameznikom, da bi s tem denarjem razpolagali brez dovoljenja držav, oblasti.
Himmler — voditelj preseljevanja in naseljevanja Nemcev
Berlin, 26. oktobra. AA. DNB: Hitler je naložil šefu nemške policije Himmlerju, da ukrene vee potrebno za organiziranje novih pokraiin za kolonizacijo in za ureditev vprašani, ki bi naetala v zvezi t tem. Pri tem bodo Himmlerju pomagaie priitojne upravne obtesti in ustanove.
Naša država v Številkah
Odkar načeljuje Splošni državni statistiki nal | rojak g. dr. RudoII Andrcjka, ki je bil visok upravni uradnik v Sloveniji in ki je naši javnosti znan po razpravah iz naše gospodarske zgodovine, se je ekspcditivnost naše splošne državne statistike zelo povečala. Tako smo že sedaj, proti koncu oktobra prejeli statistični letopis za 1938-1939. ki vsebuje skoro vse važne podatke za 1938 in katerega bi po tradiciji prejšnjih letopisov nazivali letopis za 1938. Lani je izšel letopis mcseca decembra 1938 za 1937, kar je pomenilo skoro enoletno dobo od konca leta, za katerega so bili objavljeni podatki. Letos je letopis torej izšel veliko prej, kar znatno povečuje njegovo praktično vrednost. S tem 6e je na letopis prilagodil večini inozemskih letopisov, ki začno izhajati približno julija in avgusta za prejšnje leto Tako je tudi naša država v svoji statistični službi stopila v krog modernih držav ravno po zaslugi g. dr. Rudolfa An-drejke,
Novi letopis nbsega mnogo novih tabel in v naslednjem navajam nekatere najvažnejše nove tabele kakor tudi glavne in za široko javnost najbolj zanimive statistične izsledke Pripomniti pa je, da vsebuje letopis toliko gradiva, da ga ni mogoče obdelati v tako kratkem ča6u in na tako omejenem prostoru in da zato naša slika ne more biti popolna.
Glavne novosti so v tem, da prinaša letopis izredno mnogo novega gradiva iz rezultatov ljudskega štetja leta 1931, zlasti o mestih ter o notranji emigraciji Nadalje vsebuje na novo podatke o gradbeni delavnosti v naših mestih za leti 1937 in 1938, kar je vsekakor velik napredek. Mnogo je novega gradiva v gospodarskih in zdravstvenih statistikah.
Prebivalstvo naše države: 15 in pol milijona
Statistični letopis prinaša podatke o gibanju prebivalstva za leto 1937, ker podatki za 1938 še niso mogli biti zbrani in obdelani. Zato pa objavlja tudi cenitev prebivalstva naše države za konec posameznih let. Iz tega je razvidno, da je znašalo število prebivalstva po cenitvi za konec leta 1938 15,490.000. Prebivalstvo se je razdelilo po banovinah (v nekdanjih mejah) takole! Slovenija 1,198.000 drinska 1,821.000, donavska 2,532.000, moravska 1,630.000, primorska 974.000 savska 2,911.000 vardarska 1,780.000 vrbaska 1,195.000, zetska 1,040 000 in Belgrad 409.000.
Primerjava rezultatov ljudskega štetja dne 31. marca 1931 in cenitev za 31. december 1938 nam kaže naslednjo sliko (v tisočih];
Slovenija	1.144	1.198	54
drinska ban.	1.535	1.821	276
donavska	2.387	2.532	145
moravska	1.435	1.630	195
primorska	902	974	72
6avska	2.704	2.911	207
vardarska	1.574	1.780	206
vrbaska	1037	1.195	148
zetska	925	1.040	115
Belgrad	289	409	120
Iz tega pregleda je razvidno, da je največji prirastek doživel Belgrad, katerega prebivalstvo se že približuje številu pol milijona. Najmanjši napredek je bil v Sloveniji, ki ima najnjanjši naravni prirastek v državi. Slab je bil prirastek v donavski banovini in v savski. Če bo šel napredek tako hitro dalje, potem je pričakovati, da bo v najkrajšem času imela vrbaska banovina več prebivalcev kot Slovenija in tudi zetska in primorska banovina hitro naraščata. Vrbaska banovina ima po teh cenitvah le 3 tisoč prebivalcev manj kot Slovenija.
Ostali podatki o prebivalstvu
Za presojo notranje migracije so izredne važnosti podatki, ki kažejo prebivalstvo po banovinah po krajih rojstva. Statistika kaže podrobno, koliko prebivalcev dotifne banovine je bilo rojenih v občini, kjer so se nahajali za časa popisa, v okraju, kjer so se nahajali za časa štetja, po banovinah in inozemstvu po državah. Statistika kaže veliko homogenost prebivalstva razen v Belgradu, kjer je od 288.938 Belgrajčanov bilo rojenih v Belgradu samo 78.203, na področju donavske banovine 74.761, moravske 26.150, savske 21.348, drinske 20.933, vardarske 15.651, zetske 6866 in Slovenije 5610. Isti podatki so navedeni tudi za vsa mesta v državi.
V vsej državi je bilo po kraju rojstva iz Slovenije 1,120.313 prebivalcev, iz inozemstva 305 034, posebno veliko iz Madžarske in Italije.
Podatki o socialni strukturi mest v naši državi so bili v izvlečku že objavljeni v reviji »Tehnika in gospodarstvo« in v »Geografskem vest-niku«. Novi so tudi podatki o prebivalstvu banovin po starosti.
Naravni prirastek v letu 1937 kaže po banovinah kaj različne slike. Na 1000 prebivalcev je prišlo naravnega prirastka: v donavski banovini 4.71, v Sloveniji 7.33, v savski banovini 8.41, v moravski 11.36, v zetski 16.38, v vardarski 16.74, v primorski 17.02, v drinski 17.42 in v vrbaski banovini 21.68, v samem mestu Belgradu pa je znašal naravni prirastek samo 2.61, kar je slična slika kot v drugih velikih mestih. Opaža pa se v banovinah zmanjševanje naravnega prirastka. Se leta 1931 je znašal naravni prirastek v vsej državi 13.83 na 1000 prebivalcev, leta 1937 pa samo še 11.97. Posebno se je zmanjšal naravni prirastek v Sloveniji, donavski in savski banovini, kjer je bil že prej najnižji naravni prirastek.
Nadalje prinaša letopis tudi podatke o naravnem prirastku v naših mestih. V letu 1937 sta imeli dve mesti več smrtnih primerov kot rojstev, in sicer Osijek in Sombor. Zanimivi so tudi podatki o umrljivosti dojenčkov od 1934—1937. V Sloveniji je najvišja številka v okraju Dolnja Lendava, kjer pride na 1000 živorojenih otrok 159.59 smrtnih primerov. Nadalje znaša najvišja umrljivost v drinski banovini v okraju Visoko 178.38. v donavski banovini Subotica-mesto 238.49, v moravski banovini Vučitrn 163.42, v primorbskl banovini Biograd 180.58, v savski banovini Diakovo 272.27, v vardarski banovini Prizren-mesto 253.98, v vrbaski banovini Jajce 207.79 in v zetski banovini Kotor-mesto 599.05.
Javna dela
Po statistikah gradbenega ministrstvu ie biio porabljenih za javna dela pod nadzorstvom ministrstva za gradbe lani 572.4 mili] din, leta 1937, ker so bila dovršena nekatera večia dela okoli Belgrada 4.000.000 din. Država je dala za javna dela 343.1 milij., od tega v Sloveniji 14.12 millj. dinariev, z državno podporo je bilo izvedenih del « vsej državi za 53.6 mili i. din. od tega v Sloveniji 0.7 milij. din. Banovine so dale za lavna dela U3.75 milij. din, od tega Slovenija 15.7 milij. din,
ostale samouprave (okrajni odbori, občine' itd.) na
31.95 milij. din, od tega v Slovenili 1.07 milij. din.
Izdatki za popravila cest so se v vsej državi povečali od 1937 na 1938 od 180.1 na 319.3 milij., izdatki za gradbo novih cest pa so se zmanjšali od 45.6 na 18.4 milij. din. Toda vpošlevati je, da se nanaša ta statistika samo na dovršena dela, ne pa tudi na začeta dela in koliko je bilo dejansko potrošeno za dela v dotičnem letu.
Gradbena delavnost v mestih
Novi so podatki o zasebni gradbeni delavnosti v naših mestih za lota 1937 in 1938, Po tej slatistiki je znašala vrednost novih zgradb in popravil v posameznih mestih v milij. din:
	1937	1038
Belgrad	133.6	199.5
Zagreb	149.9	142.2
Ljubljana	45.4	36.17
Zemun	36.7	31.3
Novi Sad	34.2	30.06
Skoplje	30.15	11.1
Naš	14.3	10.34
Maribor	11.8	10.95
Sarajevo	11.47	22.7
Iz teh podatkov je razvidno, da ima relativno največjo gradbeno delavnost poleg Belgrada, ki absolutno vodi, Zemun, in da je znatna gradbena delavnost še v Novem Sadu in Skoplju, dočim je manjša v vojvodinskih mestih.
število radijskih naročnikov
Lani je število radijskih naročnikov naraslo od 111.994 na 135.132, in sicer na področju poštnega ravnateljstva Belgrad od 19.699 na 23.744, Novi Sad od 34.104 na 41.204, na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva je število radijskih naročnikov naraslo od 16.029 na 18.857, na področju Zagreba od 24.081 na 27.749. V manjši meri je narašlo število naročnikov tudi drugod.
Število telefonskih aparatov je naraslo lani v vsej državi od 53.847 na 59.990, od tega število avtomatskih aparatov od 33.479 na 39.258, število aparatov na ročni pogon pa samo od 20.368 na 20.732. Tudi krajevnih in medkrajevnih omrežij se je povečala.
Donos davkov po banovinah
Že dolgo časa smo pogrešali podatke o donosu davkov, taks in trošarin po posameznih banovinah. Ti podatki so v današnjih časih zelo važni za presojo najvažnejših vprašanj našega državnega in samoupravnega gospodarstva. V prejšnjih časih so dobili te številke le oni izbranci, ki so branili centralistične teze. Hvala Bogu je sedaj to ponehalo in razveselili smo se podatkov o donosu davkov, taks in trošarin po banovinah. Naslednja tabela nam kaže donos po banovinah za 1933 v milij. din;
	neposr. davki	takse	trošarine	skupno
Slovehlja	325.0	42 6	32.56	400.2
drinska	140.35	16.16	12.65	169.66
donavska	534.8	85.0	447.85	1.067.6
moravska	109.14	8.2	78.1	195.5
primorska	62 7	9.5	4.75	76.97
savska	562.9	82.45	164.07	809.44
vardarska	92.9	9.2	4.15	106.24
zetska	75.2	6.26	4.06	85.5
Belgrad	424.34	72.17	150.9	647.4
skupno	2,370.95	337.56	949.4	3,657.9
Predvsem je treba k tem številkam pripomniti, da tu niso vračunani dohodki pri monopolski upravi, prometnem ministrstvu in carinarnicah, ki se nanašajo na davke, takse in trošarine. Tako tu ni izkazan davek na poslovni promet, ki se pobira pri carinarnicah, nadalje razne monopolske takse in vozarinska taksa, ki jo pobirajo državne železnice. To delno zmanjšuje vrednost teh podatkov. Na drugi strani pa je treba upoštevati n. pr., da plačujejo državno trošarino na sladkor tvornice, ki se nahajajo samo na področju nekaterih banovin, in tako izgleda, kakor da nekatere banovine plačajo prav malo trošarin.
Od skupnega donosa neposrednih davkov, mišljeni so tu samo splošni neposredni davki, iz česa bi se dalo sklepati, da niso vsebovani tudi posebni neposredni davki, kot n. pr. davek na poslovni promet in vojnica, nadalje izredni neposredni davki kot so izredni prispevek k uslužben-skemu davku, dolgovani davki z doklado ter ostalo.
Iz te statistike je razvidno, da je Slovenija leta 1938 plačala na neposrednih davkih 13.8%, na taksah 12.65% in na trošarinah 3.43%. Nizki odstotek pri trošarinah kaže, da ni upoštevan donos trošarine. Donos trošarine na' sladkor je znašal leta 1938 656.64 milij, din, od česar je Slovenija gotovo plačala več kot 70 milij. din zaradi relativno večje potrošnje sladkorja. Če to prištejemo k donosu ostalih trošarin, dobimo za trošarine donosa najmanj 100 milij. din, kar je okoli 11% vsega donosa v državi. Po ljudskem štetju leta 1931 je imela Slovenija 8.21% vsega prebivalstva v državi.
Donos trošarin
Trošarinski dohodki so znašali skupno leta 1938 po predmetih (v milij. din, v oklepajih podatki za 1937): sladkor 656.64 (600.7), predelki iz sladkorja 0.18 (0.15), kava 0.3 (51.57), kvas 19.6 (18.0), špirit 18.1 (10.5), liker, konjak in rum 0.02 (0.13), ekstrakti itd. 0.22 (0.27), pivo 31.5 (22.7), vino in žganje 1.3 (0.05), čisti bencin 6.0 (14.2), mešanica 79.4 (51.8), olja in masti za mazanje 25.5 (31.6), plinsko olje 9.2 (5.2), ocetna kislina 1.8 (1.6). svetilni plin 0.08 (0.08), električni lok za razsvetljavo 52.5 (71.14), za pogon motorjev 17.24 (12.55), električne žarnice 10.55 (14.4), obločnice 1.7 (0,02), pavšalna trošarina — (1.2), zaostanki 1.3 (0.8). kontrolna naknada za denaturiranje 2.97 (2.97) milij. din. skupno 936.1 (911.7) milij. din.
Samo Se danes ob 16., 19. in 21. uri
Vražia družina
Najnovejši Metro-tednik z jugoslovanskim napovedovalcem dr. Svetislavom Petrovičem
Napeta drama iz življenja velemestnega podzemlja. Petorica mladih ljudi v borbi za obstanek, njihovo prijateljstvo, njihova zvestoba v vbogastvu revščini in sijaju ...
KINO SLOGA tel. 27-30
Novi kontingenti za uvoz Iz Grčije
Kakor smo že poročali, je dne 21. oktobra 1939 stopil v veljavo novi trgovinski sporazum z
Grčijo.
Stari kontingenti, ki so bili določeni za uvoz
grških predmetov v smislu sporazuma z dne 22. avgusta 1936, so 06talj neizpremenjeni. Odstranjene p^ so bile ovire glede uvoza kolofonije,
V dopolnilnem sporazumu so določeni še nekateri novi kontingenti za uvoz grškega blaga v našo državo in sicer naslednje polletne količine:
100.000 paketov bombažnega prediva št. 4-14, 50.000 paketov bombažnega prediva št. 15-24, 50 ton lahkih kož, 30 ton olivnega olja, 250 ton črne volne, 30 ton saj po znižani carini 50 zlatih djq in 2000 kg tkanin iz buret-svile v teži 240 gramov1 in več na m2 po znižanei carini 600 zlatih din za 100 kg.
Dopolnilni sporazum velja do 20. aprila ter je do tega roka podaljšan tudi dosedanji trgovinski in kompenzacijski dogovor. Če se sporazum 1. marca 1940 ne odpove, velja še nadaljnjih 6 mesecev.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča je izvršila v zadnijih dneh mnogo vpisov posestnih sprememb v Ljubljani in okolici. Zaznamovane so bile te-le kupne pogodbe:
Vidmar Rudolf, trgovski potnik in žena Ivanka, Stožice št. 80 sta prodala Vrančič Radojki in Vrančič Nevenki, stanujočima v Ljubljani, Ažbe-tova ulica št. 2, parcelo št. 349 k. o. Brinje v izmeri 979 m2 za 80.000 din.
Možina Josipina, Ljubljana-Kodeljevo, Slomškova ulica št. 15, je prodala Mariji Robidovi, uradnici Prometnega zavoda za premog, Ljubljana, Gledališka ulica št. 13, hišo št. 15 v Slomškovi ulici na Kodeljevem, spadajočo pod vi, št. 506 k. o. Udmat za 170.000 din.
Končan Ivan, posestnik v Dravljab št. 62, je prodal Antoniji Jenkovi, zasebnicl od istotam, pare. št. 520-1 k. o. Dravlje, njivo v izmeri 921 m3 za 8.000 din
Kovačič Janez sfar., posestnik na Rakitni 96, je prodal Kovačlču Janezu ml., zasebniku od isto-t?m, posestvo vi. št. 294, 200, 399 in 427 k. o. Rakitna in vi. št 314 k. o. Iška vas za 18.400 din.
Sitar Jernej, posestnik in opekarnar v Zgor. šiški št 55 je prodal Antonu Seliškarju, rudarju v pokoju, Ljubljana, Jeranova ulica 12, hišo v Rožni dolini, Cesta 11-43, spadajočo pod vi, 5t. 726 k. o. Vič in 2 njivi za 95.000 din.
Medved Dušan fn gdč, Medved Mira, posestnika v Ljubljani, Ziljskega ulica št. 3, sta prodala Avgustu Komelju, delavcu v Dravljah št. 134 in njegovi ženi Pavlini, parcelo št. 484-10 k. o. Zgor, Šiška v izmeri 589 m2 za 23.560 din. — Ista posestnika sta dalje prodala Hafnerju Francetu, posestniku v Dravljah št. 186 in njegovi ženi Jožici parcclo št. 484-9 k. o. Zgornja Šiška, stavbišče v izmeri 590ma za 26.550 din.
Bolaffio Marcela, trgovčeva soproga, Ljubljana, Komenskega ulica št. 20, je prodala Mariji Rekarjevi, posestnici v Ljubljani, Gajeva ulica 1-V parceli št. 266-1 njiva in štev. 265 travnik k. o. Brinje v skupni izmeri 785 m2 za 47.500 din,
Olup Josip, trgovec v Ljubljani, Stari trg 1, je prodal Josipu Premrovu, katehetu v Ljubljani, Zaloška cesta 2, parcelo št. 126-1 k. o. karlovsko predmestje, v izmeri 1923 m2 za 30.000 din.
Sitar Stanko, posestnik v Stožicah št. 7, je prodal Franji Knrbovi, posestnici na Jesenicah, Slomškova ulica št. 2, parceli št. 226-8 in 226-9 k. o. Brinje v izmeri 1310 m2 za 44 540 din.
Završki Štefan in žena Jožefa, posestnika v Vižmarjih št. .142 sta prodala Katarini Arhovi, na-meščenki v tovarni »La Dalmatienne«, Šibenik, hišo št. 142 v Vižmarjih z vrtom in pritiklinami, spadajočo pod vi. št. 644 k. o. Vižmarje za 39.700 dinarjev.
Černlč Edvard, posestnik in stavbenik, Ljubljana, Celovška cesta 246, je prodal Mariji Kut-narjevi, poštni uradnici, Ljubljana, Mestni trg 9, hišo št. 173 v Dravljah z vrtom, spadajočo pod zemlj. vi št. 264 k. o. Dravlje za 180.000 din.
Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico je prodala dr. Josipu Menceju, profesorju v Mariboru, Jerovškova ulica št. 17, hišo št. 46 na Brdu z vrtom, spadajočo pod vi. št. 728 k. o. Zgornja Šiška za 36.000 din.
V sredo dopoldne je zemljiškoprometna komisija na II. mesečni seji odobrila več kupnih pogodb. V oktobru je bilo tej komisiji prijavljenih že 90 kupnih pogodb.
♦
Enotna cena kvasa v vsej državi. Minister za finance je odredil, da znaša prodajna cena kvasa v vsej državi 29 din kg, všlevši državno trošarino in skupni davek franko postaja kupca.
Izvoi bakra iz naše države. Belgrajski ropi-smk »Daily Maila« je sporočil svojemu listu v London vest, da je Narodna banka obvestila upravo rudnikov bakra v Boru in Trepči(?), da morata svojo celotno proizvodnjo oddati naši državi in da bo plačana v dinarjih. Pravi, da hoče naša država tako izvajati novi trgovinski sporazum z Nemčijo in plačevati na ta način uvoz iz Italije in Nemčije — K temu nam zdi potrebno pripomniti, da lahko vedno dobi devize, prodajala v kliring. Pač
Borze
Dne 26. oktobra.
Denar Ameriški dolar 55.—» Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebška borzi je znašal 4,587.010 din, na belgrajski pa 5,054.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt....... 177.20— 180.40
Pariz 100 frankov...... 100.20— 102.50
Newyork 100 dolarjev .... 4408.00—4468.00 Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold.....2310.00—2384.00
Bruselj 100 belg....... 740.00—752.00
Ljubljana — Svobodno	tržišče.
London 1 funt .......	218.89— 222.09
Pariz 100 frankov.......123.83— 126.13
Newyork 100 dolarjev . , . ,	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold. . , . ,	2897.47—2935.47
Bruselj 100 belg............913.95— 935.25
Ljubljana — Zasebni kliring. Berlin 1 marka ...... 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring. Solun 100 drahem ..... 32.40— 33.10
Belgrad — Zasebni kliring. Solun 100 drahem ..... 32.25 denar
Curih ob 12: Pariz 10.135, London 17885, Newyork 446. Bruselj 74.50. Milan 22.50, Amsterdam 236.50, Berlin 178, Stockholm 106,15, Oslo 101.25, Kopenhagen 86.05, Buenos Aires 105?5.
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 440 —442 v Zagrebu 442 —450 v Belgradu 436.50—438
Dočim je na ljubljanski in zagrebški borzi prevladovala še nadalje čvrsta tendenca, ki je d>ignila večino tečajev, je na belgrajski borzi nastopil preokret v tendenci, ki je postala lahka in kar je imelo za posledico delno znižanje tečajev, vendar so bila znižanja majhnega obsega. Delnice Trboveljske so nadalje izredno čvrste. Promet v efektih na belgrajski borzi je znašal 2,033.000 din.
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99—< 101, agrarji 53—55, vojna škoda promptna 440— 442, begi. obv. 80-82, dalm. agrarji 76—78, 8% Bler. pos. 92—95, 7% Bler. pos. 90—92, 7% pos. DHB 98-100, 7% stab. pos. 92-95. - Delnice Narodna banka 6900—7000, Trboveljska 190—210.
Zagreb, državni papirji: agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 442—450, begluške obveznice 81.50—82.50 (81.50), dalm. agrarji 76 denar, 4% severni agrarji 55 blago, 6% šumske obveznica 76 denar, 8% Blerovo posojilo 94 denar, 7% Ble-rovo posojilo 91—92, 7% stab. posojilo 94—95. — Delnice: Trboveljska 205—210 (205), Gutmann 23,50 denar. Sladk. tov. Osijek 85 denar, Osj. livarna 150 denar,
Belgrad. državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99.25 (98.50), vojna škoda promptna 436.50—438 (438.50, 438), begluške obveznice 79.50 —80 (81, 80.50), dalm. agrarji 73.50—75 (75.50, 75), 4% severni agrarji 52—55, 6% šumske obveznice 73—74.50 (74), 7% Blerovo posojilo 88—90, 7% posojilo državne hipotekarne banke 98 blago. — Delnice: Narodna banka 6925 denar, Priv. agrarna banka 199—201 (200 drobni komadi).
Zitnl trg
Novi Sad. O v e e t bač., srem., slav. 142 do 144. Ječmen: bač,, srem. 64-65 kg 145—147.50. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Živinski sejmi
Mariborski sejem 24. oktohbra 1939. Prignanih je bilo 5 konj, 46 bikov, 100 volov, 429 krav, skupaj 585 komadov. Cene: voli: debela380—5, poldebeli 3.25—3.75, plemenski 4—5.50, biki za klanje 3—4.50, krave: klavne debele 3.50—4.75, plemenske 3.50—4.75, klobasarice 2.25—3.25, molzne 3.75—5, b^eje 8.25 -4.50, mlada živina 3.75— 4.80, teleta 4—5.50 din kg žive teže. Prodanih je bilo 433 komadov, od tega za izvoz noben. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso bikov, krav, telic 6—10, telečje meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—10, svinj-meso sveže 10—15 din kg. — Prihodnji sejem bo 31. oktobra 1939.
V Celju, dne 21. oktobra 1939: Pšenična moka 2.25—3.25 din; goveje me6o 8—12 din, teletina 8—14 din. svinjina 14—17 din, ovčje meso 10 din, svinjska mast 18—19 din, sveža slanina 17 din, prekajena slanina 18—20; fižol 3—4 din, suh grah 10 din, leča 8—12 din, krompir 1.25—1.35 din; sladko seno 0.75 din, pšenična slama 0.40 din; ječmen 2 din za kg. Mleko 1.75—2 din in iaica po 1 din komad.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
pa gre po naših informacijah za del izvoza bakra, ki je že itak prej šel v Nemčijo. Ta baker nam je Nemčija delno plačevala z devizami, sedaj bo pa ta baker plačan na kompenzacijski način. Nadalje nam kaže statistika zunanje trgovine, da so že prej šle znatne količine surovega bakra v Nemčijo. Tako smo leta 1938 izvozili v Nemčijo 6628 ton bakra, v USA 12.180, v Belgijo 11.500 in v t Romunijo 900 ton. V prvi polovici letos je znašal ; izvoz bakra v Nemčijo 3163 ton, v USA 6090, v ; Belgijo 8927, v Francijo 1524, v Romunijo 795, v | Anglijo 508 in na Madžarsko 300 ton Iz teh številk je razvidno, da je že do sedaj šel velik izvoz l bakra v Nemčijo
Danes velika premiera najkrasnejšega zgodovinskega filma
MARIA ANTOINETTA
Norma Shearer	Tirrone Power Kino Mati«
Življenje mlade, neizkušene princese, poznejše kraljice Francije. Razkošje na francoskem dvoru. Sovraštvo Madamme Dubarry do Marie Antoinette. Velika ljubezen Marie Antoinette do grofa Fersena. Spletke na dvoru. Revolucija. Tragičen konec nesrečne, najlepše francoske kraljice. - Nabavite vstopnice v predprodaji I
Ob i6, i9 in 21'15
Pred reorganizacijo telesne vzgoje
Obris banovinshe športne samouprave
2e več let Je trajala tiha borba med Belgra-dom in Zagrebom za oblast v Jugoslovanskem športu. Namesto pozitivnega dela za napredek telesne vzgoje so se mnoge športne organizacije izživljale v borbi za ali proti selitvi vrhovne organizacije v Belgrad ali Zagreb. Zagreb se je skliceval na svojo športno tradicijo in na dejstvo, da ima velika večina športnih zvez svoj sedež v Zagrebu; belgrajski športni krogi pa so videli v centralizaciji športnih zvez v prestolnici nekaj, kar odgovarja načelom o ureditvi države in kar bi prineslo športu hitrejše in izdatnejše finančne koristi. Športno-politične borbe, ki so se vnele zlasti ob občnih zborih posameznih organizacij, so ovirale pozitivno delo in ves telesno - kulturni pokret.
Vsi, ki emo morali po službeni dolžnosti posegati v borbe proti nepotrebni selitvi sedežev raznih vrhovnih organizacij, smo se oddahnili, ko je političen sporazum med Srbi in Hrvati zagotovil Hrvatom samoupravo tudi v zadevah športa in telesne vzgoje. Člen 2. uredbe o banovini Hrvatski namreč predvideva prenos zadev ministrstva za telesno vzgojo na banovino. S tem so dobili Hrvati dolgo zaželjeno športno samoupravo, kar je velikega pomena za bodoči razvoj V6eh športnih panog in še posebej gimnastike na Hrvatskem.
Pred reorganizacijo športnih zvez
Novo stanje na Hrvatskem in nova načela o ureditvi države pa bodo v marsičem vplivale tudi na reorganizacijo našega celokupnega telesnokul-turnega pokreta.
Še preden je prišlo do ustanovitve banovine Hrvatske, so se združile hrvatske nogometne pod-zveze v Hrvatsko nogometno zvezo. Po sporazumu so se začele ustanavljati še druge narodne zveze kakor lahkoatletska, težkoatletska, plavalna itd. Jugoslovanska nogometna zveza, ki prvotno ni niti hotela, niti po svojih pravilih ni mogla priznati nove nogometne zveze na Hrvatskem, je nedavno rešila svoj organizacijski problem z ustanovitvijo Srbske, Hrvatske in Slovenske nogometne zveze, ki so vse tri združene v Vrhovni nogometni zvezi Kraljevine Jugoslavije. Zelo verjetno je, da bodo ustanovili Hrvati posebne narodne zveze tudi za vse ostale panoge športa ter za planinstvo in skautizem. Posledica tega bo, da se bodo morala pravila vseh športnih organizacij menjati, Slovenci in Srbi pa bodo morali sklepati o tem, dali ostanejo pri raznih »podzvezah«, ali pa da rešijo problem tako, kot so ga rešili v nogometnem športu. Prepričani smo, da bo to vprašanje rešeno tekom zime, ko se bodo vršili občni zbori Jugoslovanskih športnih zvez. Slika naše športne organizacije se bo tekom zime precej spremenila. Duh sporazuma bo okrepil nove narodne športne organizacije, ki bodo v marsičem neodvisne od vrhovnih zvez in bodo kot take lažje odgovarjale športnim potrebam in nalogam treh bratskih narodov.
Vprašanje novih pravil vrhovnih (državnih) in narodnih (banovinskih) zvez ne bo problematično, zakaj politična načela sporazuma, ki so me-rodajna za rešitev teh vprašanj, so jasna, pravno obliko pa, ki varuje i enotnost organizacije v reprezentativnem oziru i samoupravo v okviru treh zvez, so rešili najprej v nogometni organizaciji in s tem prebili led ter pokazali pot.
Kljub temu je treba računati z nepredvidenimi težavam'. Sedeži vrhovnih športnih zvez bodo ostali najbrž v mestih kot do sedaj, ker se nahajajo prav tam, kjer je zainteresirana športna panoga najbolj razvita in kjer je največ izkušenih delavcev (nogometna centrala je v Belgradu, teniška v Zagrebu, smučarska v Ljubljani itd.). Težje pa bo rešiti vprašanje udeležbe v odborih vrhovnih zvez, zakaj tu se bo treba ozirati na raz-
i Kino Kodeljevo tei. 41-64 u
, Danes in jutri ob 8. uri senzacijonalni pu-1 '	stolovni velefilm
Trije MuSketirji
H , Dan
KI Z navdušenjem gleda staro in mlado romantične pustolovščine Dumasovih junakov v v tem miljonskem filmu. Vsi za enega, eden za vse.
Tetka iz Kalkute
Film humorja, karnevalskih objestnosti, vedrega razpoloženja.
Pozor I Ker je kopija napovedanega filma PETER V SNEGU zgorela smo preskrbeli zameno, ki jo predvajamo v premieri.
lirjenost posameznih vrst športa pri posameznih narodih. Kakor so v nogometni organizaciji našli ključ, potom katerega bodo zastopane poedine narodne zveze v odboru Vrhovne nogometne zveze na občnem zboru in pri delitvi financ, tako bo treba ugotoviti ključe tudi za vse ostale športne organizacije. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva, ki ravno te dni preureja statistiko organizacij zasebne pobude, bo poedinim zvezam to delo olajšalo s tem, da bo izdalo navodila za reorganizacijo vrhovnih športnih zvez. Ta navodila ne bodo obvezna, njih namen bo le v tem, da se postavijo gotova načela, da se zasebni pobudi pomaga in da bodo nove vrhovne športne zveze po možnosti enotno organizirane.
Vrhovne športne zveze bodo podrejene ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva
V uredbi o banovini Hrvatski je jasno povedano, da se na njo prenesejo tudi zadeve telesne vzgoje. To velja zlasti za šolsko telesno vzgojo, za zasebne gimnastične šole, za industrijski šport in za vse organizacije zasebne pobude, katerih delokrog obsega področje banovine Hrvatske. Vse Vrhovne športne zveze pa, ki delujejo potom svojih narodnih zvez, podzvez in društev na področju vseh banovin, bodo morale ostati pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo ljudstva.
Mislimo, da na tem mestu ni potrebno obširneje govoriti o tem, da so vrhovne zveze potrebne in da po mednarodnih športnih predpisih ne more obstojati v isti državi več vrhovnih zvez za isto panogo športa. Enotne vrhovne, odnosno reprezentativne športne z .reze so potrebne zaradi članstva v mednarodnih športnih federacijah (Fifa, Fisa, Fina itd.), zaradi udeležbe na olimpiadah in zaradi mednarodnih športnih stikov sploh. Razen tega omenjamo še dejstvo, da tudi Jugoslovanski olimpijski odbor ne more sprejeti v članstvo posamezne srbske, hrvatske ali slovenske športne zveze, temveč le vrhovne športne organizacije. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva bo, kakor omenjeno, tudi v bodoče pristojno za zadeve centralnih športnih organizacij. Razen tega ostanejo pod ministrstvom tudi zadeve odobravanja mednarodnih tekem, kadar nastopa državna reprezentanca kraljevine Jugoslavije v tu- ali inozemstvu.
S tem v zvezi bo zanimivo ugotoviti, katere posle bo ministrstvo za telesno vzgojo lahko preneslo na banovino. To nas bo zanimalo zlasti zaradi tega, ker si bomo lahko ustvarili približno sliko bodoče samouprave slovenskega športa in telesne vzgoje.
Banovinska telesnovzgojna samouprava
Končno sliko o decentralizaciji zadev ministrstva za telesno vzgojo bomo dobili šele tedaj, ko bo objavljena uredba o prenosu poslov telesne vzgoje na banovino Hrvatsko. Ker pa zahteva čl. 2 uredbe o banovini Hrvatski v načelu prenos vseh zadev telesne vzgoje, je verjetno, da bo za-
držalo ministrstvo v bodoče v svoji pristojnosti le one zadeve, ki morajo ostati skupne zaradi pravilnega reprezentiranja našega športa nasproti inozemstvu. O tem smo govorili že zgoraj, ko smo omenili, da bodo ostale pod ministrstvom za telesno vzgojo samo vrhovne športne zveze in Jugoslovanski olimpijski odbor.
Vse ostale zadeve bodo po našem mišljenju prišle pod upravo banovine.
Banovinski urad (oddelek, odsek) za telesno vzgojo bo imel analogno dosedanjemu udejstvova-nju ministrstva v glavnem sledeče naloge:
1.	Pospeševanje in nadziranje pravilne telesne vzgoje v šolah, organizacijah zasebne pobude in ustanovah, ki delujejo na podlagi posebnih zako-nov( zakon o obvezni telesni vzgoji, zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, zakon o gasilstvu kraljevine Jugoslavije).
2.	Odobravanje pravil telovadnih, športnih, laninskih in skavtskih organizacij na področju »anovine.
3.	Odobravanje in adziranje mednarodnih tekem na področju banovine in v inozemstvu v primerih, kadar nastopajo društva in zveze s področja banovine. (Odobravanje se vrši po predhodni soglasnosti ministrstva za zunanje zadeve.)
4.	Odobravanje ustanovitve zasebnih telovadnih, smučarskih, plavalnih in drugih šol; nadzor nad njihovim delom.
5.	Nadziranje in podpiranje športrte gradbene aktivnosti občin in zasebnih organizacij (v smislu zakona o gradbi domov in drugih objektov organizacij, ki spadajo pod nadzorstvo ministrstva za telesno vzgojo ljudstva).
£
Poljska kmetica spet v svojem domu
6.	Prirejanje raznih tečajev za izobrazbo telovadnih in športnih inštruktorjev in tečajev za pro-pagadno telesne vzgoje ljudstva. Tečaji za učitelje obvezne telesne vzgoje.
7.	Izdajanje strokovne literature za propagando in napredek telesne vzgoje.
. 8. Materialno podpiranje banovinskih (narodnih) telovadnih in športnih zvez; podpiranje nižjih edinic v primeru posebne potrebe ali zasluge.
D. U.
Angleško industrijsko mesto Manchester
in njegov pomen
Tujec se je pri imenu Manchester spomnil takoj dežnikov in pa bombaževe industrije. In zares biva tradicionalna zveza med vlažnim podnebjem in bombaževo industrijo, saj so bili prej ljudje prepričani, da bombaževa manufaktura najbolje uspeva v vlažnem podnebju. Če je to res, se strokovnjaki še vedno pričkajo, vendar je to stara tradicija te pokrajine, ki le počasi odhaja. Manchesterska moča pa ni tako huda, kot govorijo; tisti, ki se tjakaj vozijo na oddih ob koncu tedna, povedo, da je drugje v Angliji še več dežja.
Do nedavnega je tvorila bombaževa industrija bogastvo v Manchestru. Še v 18. stoletju je bilo mesto ozkosrčno podeželsko mesto. Dandanašnji je mesto Manchester tretje največje mesto za Londonom (uradno sta Birmingham in Liverjiool še večja). Obsega ploskev 27.000 juter in ima 760.000 prebivalcev. Leta 1838, ko je Manchester postalo mesto, je bilo že 240.000 prebivalcev in je obsegalo 4300 juter ozemlja. Mesto se ni tako naglo in močno razvilo samo zaradi številnih bombaževih tvornic, marveč je bilo tu tudi denarno in trgovsko središče vse pokrajine za predelavanje bombaža. S svojo DistrikTno banko, ki je najstarejša trgovska banka, vsebuje eno redkih mednarodnih bank, ki imajo svoj poglavitni sedež v se-
Na Poljskem narejajo nove ceste
verni Angliji in njih klirinški promet je največji, izvzemši londonskega. Zaradi ladijskega prekopa, ki so ga otvorili leta 1894, morejo veliki oceanski parniki pristati prav v osrčju mesta, ondi jih na-tovorijo in raztovorijo, tako da je Manchester navzlic svoji 50 km oddaljenosti od morja, eno največjih pristanišč Anglije. Tudi manchesterska okolica je jako gosto naseljena. Neglede na istovrstno mesto Salford, ima še šest mest v bližini več ko 100.000 prebivalcev. In če se pelješ iz Manchestra proti severu, opaziš, da se dolgo, dolgo voziš, preden se pripelješ na deželo.
V poslednjem času so morala ta mesta, z Manchestrom vred, prehiti hude čase, saj so vsa zavisna od bombaža in bombaž spet zavisi od zunanje trgovine. Predilnice so bile v poslednjih letih prekapitalizirane, Japonska je stopila jako živahno v ospredje, zgrajenih je bilo mnogo novih tvornic in izvoz je od leta 1930 padel na tretjino predvojnih količin. Velik del trgovine je bil za zmeraj izgubljen. Toda prebivalstvo Manchestra je podvojilo svoje sile in trgovina se je tako poživila, da to v inozemstvu premalo upoštevajo. Mlajši rod se je znal prilagoditi razmeram novega _svetovnega položaja in vzklile so nove industrije, medtem ko so se stare povrnile na svoje temelje.
Treba je bilo samo izkoristi že obstoječe prilike. V 1000 juter velikem Trafford Parku Estate, ki je eden najstarejših tržišč v Angliji, so bile dobro opremljene tvornice na razj>olago za v najem. Po prekopu se je vsako leto prepeljalo 5000 ladij, ki so vsebovale 7 milij. ton uvoznega ali izvoznega blaga. Prekop je bil primeren pripomoček pa izvoz preko oceana. Tudi primernih delavskih moči je bilo dosti na razpolago v Lan-cashiru. Že zdaj je v Manchestru skoraj toliko delavcev zaposlenih v strojnih in električnih delavnicah, kakor v bombaževih tvornicah, in tudi kemična industrija se zmeraj bolj veča. Manchester je razen Londona najvažnejše časopisno mesto v severni Angliji, in dva lista sta jako vplivna, med njimi najbolj »Manchester Guardiant.
Poštni promet USA-Memčija -preko Italije
Iz Washingtona poročajo, da je po podatkih poštnega ministrstva določeno, da bo šla vsa ameriška pošta za v Nemčijo zaradi angleške blokade le še čez Italijo. Dosedanjo poštno pot, via Ilolandska, so večkrat zadržali Angleži, pošto cenzurirali in jo poslali nazaj v Ut>A. Vsa ta vrnjena pošta bo odslej poslana v Nemčijo še enkrat, a zdaj čez Italijo.
£ I S T E K
Med našimi mornarji
Vsako leto hite zadnje dni oktobra naše misli doli na sinji Jadran k njegovim dejanskim čuvarjem, našim krepkim mornarjem, ki slave 31. oktobra svojo slavo kot spomin na zgodovinski dan prevratnega leta 1918, ko so po dolgih stoletjih hlapčevanja tujcu prvič zopet zaplapolale naše narodne barve na V6eh ladjah in po vseh pristaniščih vzdolž vzhodne jadranske obale, ko se je rodila svobodna pomorska Jugoslavija.
Težko, a lepo je mornarsko življenje; polno je tudi veselih dogodkov, ki se vtisnejo človeku najgloblje ter so še potomcem drag in ljub spomin. Čim dalje so odmaknjene od nas, tem zanimivejše so.
Naj 6ledi nekaj takih zgodbi Iz časov, ko so naši fantje in možje na lastnem morju morali služiti pod tuijo zastavo in tujo besedo.
r Če se strojnik koplje...
Današnjim ladjam na parni, turbinski in električni pogon so sto in stoletja utirale pot po vseh morjih sveta jadrnice. Prišel je izum ladijskega vijaka, ki je na mah preokrenil vso plovbo po morju ter prinesel ponekod blagostanje, drugod pa zaseijal bedo. Vse pomorske države so skušale svoje jadrnice prilagoditi novim zahtevam.
Tako je bilo tudi v tedanji avstro-ogrskl monarhiji. Najprej so dobile kotle velike vojne ladje; obdržale pa so tudi še nekaj svojih jader. Večje vojne čolne so pričeli opremljati z majhnimi par-
nimi stroji šele mnogo kasneje. Barkase so imenovali tiste nerodne stvore. Strojnik je na njih sedel na robu vrzeli in upravljal z vzvodi, krmar pa je zadaj obračal dolgi krmilni kol.
Lepega popoldne je mlad pomorski kadet 6 evojo parno barkaso veselo rezal valove proti puljskemu pristanišču. Že blizu brega je nenadno srečal trabakulo, ki je jadrala v nasprotno smer. Le nagel in oster okret s krmilom ga je rešil pred trčenjem. Strojnik na to seveda ni bil pripravljen, in prej nego bi si mislil, se je znašel v morju.
Hoteč mu pomagati, je kadet okrenil krmilo skrajno na desno. Ker strojnika ni dosegel, je obrnil v nasprotno smer, Spet ni prišel do njega, pa je znova poskušal po obratni poti. Nič in zopet nič, le brezupne kroge je risala njegova barčica po zalivu. Strojnik je medtem srečno priplaval na suho, kadet pa jo je v ravni črti ubral za njim.
Na bregu stoječi kadeti drugih barkas so uvideli nevarnost položaja, mahali so predrznemu tovarišu na morju in mu klicali:
»S polno paro nazaj! S polno paro nazaj!«
Zastonj. V naslednjem trenutku je bila kade-tova barkasa že do dimnika na bregu. Z zamolklim hruščem se je sesedla, kadet pa je nemilo, tido obsedel ob nogah svojih tovarišev. Ves divji jim je zabrusil v zobe:
»Pojdite Vi s polno paro nazaj, če se Vas strojnik koplje!«
Strokovnjaški preglednik
V začetni dobi njenega moderniziranja je tedanja avstro-ogrska vojna mornarica spadala še pod pristojnost kopenskega armadnega poveljstva, ki ie vsako leto poslalo z Dunaja višjega generala v Pulj, sedež vojne mornarice, da pregleda njeno delo.
Vkrcal se je general na fregato »Schwarzen-berg«, ki je bila tedaj že preurejena na parni pogon, dvignili 60 6idra in odpluli iz zaliva.
Na povralku so po naključju rahlo nasedli na peščeno 6ipino. Stvar pa ni bila nevarna in počakati je bilo treba le na plimo, da bi 6pet lahko ddpluli. Poveljnik fregate, naš mož, ni smatral za potrebno, da generala o tem obvesti. Ker pa mu je le bilo treba nekako utemeljiti vzrok po6tanka, je pokazal na iztočno cev, ki je v enakomernih presledkih bruhala iz ladjinega trupa vodo iz hladilnika ter pojasnil:
»Majhna 6ipina nam je zaprla vhod. V eni uri in desetih minutah bomo načrpali toliko vode nanjo, da bo čisto pokrita in nam pot odprta.«
Točno v napovedanem času, ki je zanj kapitan seveda natančno vedel, je plima dosegla svoj višek in fregata je zaplula proti luki. General je bil navdušen in pohvalil je kapitana: »To ste napravili pa res sijajno!«
Stroga straža
Ladjam so zopet enkrat izmenjali bivališča. Fregata »Schwarzenberg« je bila premeščena iz Pulja v Boko Kotorsko. Z njo še več drugih ladij. Fregata je bila določena za praporno ladjo, zato je morala prevzeti tudi oddelkovo blagajno, ki so jo spremljali: višji mornariški komisar, kadet in osem mornarjev. Pristaniški admiralitet v Pulju je za prevoz blagajne izdal naslednje varnostne odredbe:
1.	Blagajna pride v posebno skrinjo.
2.	Skrinja mora biti zaklenjena s tremi jeklenimi ključavnicami.
3.	Straža štirih mož opravlja pri skrinji službo noč in dan.
4.	Stalno sedi na skrinji stražar z nasajenim bajonetom.
5.	Proti valovanju je skrinjo zavarovati z jeklenimi vrvmi.
6.	Službujoči kadet pregleda stražo vsake pol
ure.
Po treh dneh viharne vožnje je prispela fregata s svojimi ladjami srečno v Boko. Odprli 60 blagajno. Notri je bilo nekaj lesne volne in majhna železna ročna blagajna, v njej pa pet goldinarjev ter zadolžnica nekega pomorskega kadeta za dva goldinarja in petdeset krajcarjev.
Raje po tarči
Kratko pred svetovno vojno je bilo. Topniški oddelek mornariškega poveljstva je izdal nove predpise za streljanje. Prav čudna so bila ona imena in še bolj čudna so bila navodila.
In odpihale so ven na odprto morje vojne ladje lepo druga za drugo. Onstran preliva so mornarji že opazili majhne tenderje, ki so na dolgih vrveh vlačili za seboj plavajoč? tarče. Na njih naj bi se vojna mornarica po novih predpisih vežbala v topovskem streljanju.
Pričelo se je pokanje. Dolge vrvi e tarčami so bile skoraj prekratke, ker so izstrelki prepogosto kaj sumljivo blizu vlačilcev padali v morje in so bili mali tenderji v stalni resni nevarnosti.
Na mostu poveljniške ladje je stal vaje vodeči admiral Z daljnogledom v roki je iskal zadetke. Zategnjeni obraz je zgovorno kazal, kako malo je navdušen nad strelskimi uspehi.
Odtrobili 60 vajo in sledil je velik razgovor. Zaetopniki mornariško-tehničnega odbora, prvi topniški častniki posameznih ladij, štab, skra4ka vse kar je imelo be6edo in veljavo, vse je bilo soglasno v tem, da se je streljalo točno po predpisanih navodilih.
Zadnji ie povzel besedo admiral, ki se ga je vse balo, rekoč:
»Tudi jaz moram ugotoviti razveseljivo dejstvo, da se je streljalo točno po predpisih. Brez ozira na to prosim, gospodje, da pri naslednji vaii streliaite raie nn I a r i i .,, I«
(Dalje.)

Delo kongresa Kristusa Kralja se nadaljuje
Zborovanje duhovnikov v iredo v Rokodelskem domu je bilo tako dobro obiskano, da je bila dvorana premajhna in jih je moralo mnogo stati. V prvem predavanju je podal gospod škof drastično sliko stanja Kraljestva božjega med našim narodom. Treba, da se dobro zavedamo velike resnosti sedanjega časa! Ta govor je dal noto celemu zborovanju. Pod vtiskom tega govora so sledila nadaljna temeljita predavanja in živahna debata. Gospodje so bili veseli, da so imeli priliko v tako številnem zboru zopet enkrat se izgovoriti.
Popoldanskemu zborovanju je predsedoval jg. generalni vikar Nad r ah, ker je Prevzvišeni odšel na škofovsko konferenco v Zagreb. Lavan-tinsko škofijo sta zastopala g. prelat dr. Čuka 1 a in kanonik dr. Osterc. Zborovanje je udeležence zelo zadovoljilo.
Drugo slično zborovanje, v katerem se bo obravnaval drugi del resolucij kongresa Kr Kr., bo čez en mesec, konec novembra. Ker se je dvorana Rokodelskega doma Izkazala premajhna, bo prihodnje zborovanje v frančiškanski dvorani.
Koledar
Petek, 27. oktobra: Frumendl, Skof; Antonija, devica.
Sobota, 28. oktobra: Slpron fn Juda. apostola;
Cirila. — Sčip ob 7.42. Herschel napoveduje sneg.
Novi grobovi
■f- V Ljubljani je včeraj po dolgi bolezni za-Bsnil svoje oči gospod Josip Ušeniinik,
administrativni major v pokoju, odlikovan r redom sv. Save V. stopnje. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice v Slajmarjevi ulici št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Gospej soprogi naše globoko 60Žaljel
•f" V Ljubljani ije na Viču t visoki starosti 83 let mirno v Gospodu zaspal g. Matija Jereb, trgovec in posestnik. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred hiše žalosti na župnijsko pokopališče na Viču. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje.
AygJ'» kar mornar tire/, krmila,
■fcE I to vozač, šofer brez A>ZBT
■B^HBMBMMHBBOHB^HHHnMBflUBbNiM.
— Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani. Z utemeljitvijo, da je premalo prometa, in zaradi varčevanja, bosta z dnem 28. t. m. med drugimi ukinjena tudi potniška vlaka, ki sedaj prihajata z Zidanega mosta v Ljubljano ob 6.50 in 7.24. Potniki, ki se vozimo, pa vemo, da je zlasti drugi vlak vsak dan napolnjen z dijaštvom, delavci, uradniki in drugimi potniki. šele sedaj smo zvedeli, da bo namesto teh dveh vlakov vozil samo en vlak, ki bo prihajal v Ljubljano že ob 6.35. Torej vsi, ki prično s poukom ali delom ob 8, bodo morali priti v Ljubljano že ob 6.35. Kam naj se denejo med tem časom? Kam naj gre mnogoštevilno di-jaštvo, med njimi mnogi še otroci, ko so šole še zaprte? Že sedaj je bilo težko za to nežno mladino, ker je morala v zimskem času tako zgodaj vstajati, da je dospela pravočasno na vlak. Sedaj pa bo morala z doma še skoraj eno uro prej, in to v temi, snegu in mrazu! In pa kakšne bodo posledice v zdravstvenem oziru? Brez dvoma bo to skrajno slabo vplivalo tudi na učne uspehe. Zares ne moremo razumeti, da se ne bi mogel prihod lokalnih vlakov tako urediti, da bi se pri tem vsaj kolikor toliko upoštevale tudi potrebe ljudstva, ki je navezano na te vjake, in se ne vozi za zabavo, ampak zato, ker se mora. S to spremembo je ustvarjeno za vse Zasavje popolnoma nevzdržno stanje. Zato prosimo in pričakujemo, da bo železniško ravnateljstvo upoštevalo in takoj ukrenilo, da bo prihajal vlak v Ljubljano pozneje ob takem času, da bo vsaj znosno. Mislimo, da v tem primeru nobeni razlogi varčevanja ne smejo obveljati, saj je za to drugih prilik dovolj. — Prizadeti.
—	Noge nosijo vse HoveSfco telo, la-torej so najvažnejši del telesa. Neguj jih s SANOPEDOM, da jih ohraniš zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Slomškova podruž. ca kranjski in Škofjeloški okraj ima zborovanje v nedeljo, 29. oktobra ob pol 10 v ljudski šoli v Kranju. Predava okrajni šolski nadzornik Vinko Rupert: »Gospodarsko-kulturna struktura Jugoslavije z ozirom na pouk v ljudski šoli«. Po zborovanju je občni zbor z volitvami. Udeležite se zborovanja polnoštevilno zaradi važnih sklepov 1
Letos ne bo nezatroSarinjenega sladkorja za sladkanje mošta. Nekateri listi so objavili vest, da je tudi letos dovoljen nezatroša-rinjen sladkor za sladkanje mošta, zato so hrvatski narodni zastopniki iz Dalmatinske Hrvatske nastopili pri finančnem ministru dr. Šu-teju proti razdeljevanju takega sladkorja. Finančni minister dr. Šutej je izjavil, da sploh ni bil izdan odlok za razdelitev nezatrošari-njenega sladkorja.
—	Rezervni pndoficirjl, bivajoči na področja sodnega okraja Višnja gora, se vabijo, da se prijavijo v svrho osnovanja krajevnega odbora Združenja rezervnih podoficirjev kr. Jugoslavije pri tovarišu Zavodniku A. Franju v Višnji gori 67.
—	Pri zaprtju, motnjah ? prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« erenčice.
—- Nabava perila in obleke ca revna Šolarje. Kraljevska banska uprava razpisuje nabavo večje količine blaga za perilo in obleko, s katerim 6e bo obdarovala revna šolska mladina ob priliki bo-žičnic na ljudskih šolah. Za moške obleke pride v poštev hlačevina »Saglia« za obleko učenk in za perilo pa razne vrste flanele. Ponudbe s točnimi prodajnimi pogoji, katerim je priložiti 1 m dolge vzorce, se more predložiti do 5. novembra 1939 prosvetnemu oddelku kralj, banske uprave, Knafljeva ulica 9-II, soba št. 20. Ponudbe morajo biti kolkovane z 10 din bamov. kolkom. Vzorci se ne vračajo. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dne 26. okt. 1939. — Za bana pomočnik: dr. Majcen s. r.
_ Smrtna nesreča v velenjskem ntdnlkti. V
sredo ae je zgodila v jami na rudniku v Velenju velika nesreča, katere žrtev je postal 50-letni ruda* Martin Poienjk. Bii je zaj>osleii pri električ-
nem rezalnem stroju. Ob pol 12 Je najbrf hotel
odklopil iz aparata električni tok, pri tem pa je bil iz neznanega vzroka povzročen kratek stik, tok je prišel v ogrodje stroja in v železno ploščo, na kateri je stal. Tok je delavca vrgel na tla, na nesrečo prav na železno ploščo, na kateri je stal in s katere se ni mogel rešiti. Ko so ga bližnji delavci osvobodili toka in ga hoteli rešiti z umetnim dihanjem, je bil že mrtev. Na kraj nesreče je bil takoj poklican rudniški zdravnik dr. Kolšek, ki pa ni mogel storiti drugega, kot da je ugotovil smrt. Ponesrečenega Polenika je popoldne rudniški rešilni avto prepeljal na njegov dom k Žalujoči rodbini.
—	Samo 75 din plačata za antobuani Izlet t Trst dne 31. t. tn. Potreben lastni potni list. Prijave sprejemajo biljetarni Putnika v Ljubljani.
—	Razne nesreče. 53 letnega posestnika Andreja Barago iz Rebri v občini Šmarje je včeraj ugriznil na Lavrci velik mesarski pes v desno nogo, tako da se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico. — Predvčerajšnjim je napadel v večernih urah neznanec 34 letnega pose6tnikovega sina Franca Gregorčiča in ga hudo mahnil po glavi. S precejšnjo rano na glavi je Gregorčič prišel v bolnišnico,
pO dbiža/i
•	V Križevcih bodo postavili spomenik Stje-panu Radiču. V Križevcih so že pred 10 leti zbrali 60.0(X) dinarjev za spomenik Stjepanu Radiču. Profesor Julij Čikoš je naredil kip, ki predstavlja Radiča v govorniški pozi. Kip je zelo posrečen. Mavčni odliv spomenika je bil že končan, ko so se spremenile politične razmere in poznejši režimi niso dovolili postaviti spomenika. Mavčni odliv spomenika so skrbno shranili. Sedaj se bo sestavil nov odbor za postavitev spomenika. Treba bo narediti bronasti odliv spomenika in pa podstavek. Spomenik bodo postavili na največji križevski trg, ki se že sedaj imenuje po Radiču.
*	Smrt nekdanjega poveljnika ruskega ter-skega polka. V Zenici je umrl eden izmed najuglednejših ruskih beguncev Aleksander Ge-orgijevič Borisov, uradnik tamkajšnje železarne. Pokojni je bil poveljnik najelitnejšega pol-
ka ruske kozaške vojske, tako imenovanega terskega polka, in je bil med svetovno vojno večkrat odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Bil je vitez reda sv. Jurija, najvišjega ruskega odlikovanja. Za izredne zasluge ie car Nikolaj II. pokojnemu Borisovu osebno daroval pol kilograma težko srebrno škatlo za cigarete s posvetilom. Čeprav je v Rusiji zavzemal visok položaj, se Borisov, ko je prišel v Jugoslavijo, ni nikoli ponašal s svojimi zaslugami, marveč je opravljal tudi najnavadnejša dela. V Zenici si je zaradi svoje skromnosti pridobil veliko število prijateljev in znancev, ki so ga zelo spoštovali. Umrl je v 65. letu starosti.	,,
*	Lastniki motornih ladij proti podraženju nafte. Lastniki motornih ladij so imeli v šibe-niku sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju podraženja nafte. Sprejeli so resolucijo na merodajne činitelje, v kateri zahtevajo, naj se nafta smatra kot tranzitno blago in naj bo oproščena pristojbin, da bo lahko cenejša. Če ne bo ugodeno tem zahtevam, bodo lastniki motornih ladij zaradi predrage nafte morali ustaviti promet na nekaterih progah med šibenikom in bližnjimi mesti.
*	Milijonska škoda ob povodnji na otoku Visn. Občina Vis na otoku Visu je končala z ocenjevanjem škode, ki jo je povzročila na tem otoku zadnja povoden j. Škoda znaša poldrugi milijon dinarjev. Občina je zaprosila bansko oblast v Zagrebu za nujno pomoč.
*	Muslimanski kulturni dom v Banjaluki. Na povabilo muslimanske čitalnice so vsa muslimanska društva v Banjaluki sklenila zgraditi velik kulturni muslimanski dom, v katerem bi bila nastanjena vsa muslimanska društva. Dom bi bil trinadstropen, imel bi dvorano za prireditve, več sejnih dvoran, čitalnice, prostore za društva. Zemljišče bo dala na razpolago uprava banjaluškega vakufa v središču mesta poleg Ferhad-pašine džamije, kjer šo sedaj stare trgovine.
*	štirje ljudje so našli smrt pri povodnji v Trebinju. Te dni se je nad Trebinjem v Hercegovini utrgal oblak, kar je povzročilo katastrofalno povodenj v mestu in okolici. Nižje ležeči deli mesta in več okoliških vasi je bilo pod vodo. Voda je napravila na poljih in vrtovih ogromno škodo. Odnesla je več mostov. Bilo je tudi več človeških žrtev. Do sedaj je znano, da so utonile štiri osebe. Zanimivo je, da je pred 15 leti prav na isti dan doživelo Trebinje prav tako hudo povodenj.
*	Vaška »Čudodelnlca«, poklicana k bolnici, ukradla dragocenosti za 10.000 din. Kako so nekateri ljudje, posebno v južnejših krajih, še vedno praznoverni, nam kaže naslednji primer. Pri posestniku Mehmedu Babiču v Gradišču pri Zenici je bila na obisku neka njegova sorod-nica, ki pa je nenadoma zbolela. Namesto po zdravnika, je poslala Babičeva žena po neko »znano in izvrstno vedeževalko, ki vsako bolezen kar z rokami odnese«. Babnica je začela »coprati«, ker je po njenem mneju bila sorod-nica začarana. Pri tem je vsem domačim naročila, naj jo puste samo z bolnico. Ko je ve-deževalka odšla in so se domači vrnili, je hišni gospodar Mehmed Babič ugotovil, da je »čitdo-delnica« pobrala denar in nakit, kar ga je bilo v hiši, v skupni vrednosti nad 10.000 dinarjev. Najbolj zanimivo pa je, da nihče od Babičevih ne ve, kako se babnica piše. Znano jim je samo to, da je doma iz vasi Gornja Zenica.
*	20.000 dinarjev nagrnde bo izplačalo notranje ministrstvo Dragomirju Ranisavljeviču iz Stojnika v Srbiji, ker je ubil hajduka Ignacija Koreja. Na Korejino glavo je notranje ministrstvo razpisalo že pred leti nagrado 20.000 dinnrjev. Ko so oblasti zvedele, da je Radisav-ljevič ubil Koreja, so se pojavile tudi govorice, da je bil Radisavl jevič hajdukov pomagač in da ga je ubil, ker sta se skregala in zato, da bi dobil nagrado. Radisavl jevič je prišel z drugimi Korejinimi pomagači pred sodišče, ki je dva hajdukova pomagača obsodilo na smrt, Ra-' disavljefiča pa oprostilo. Šele sedaj jc notranje ministrstvo odredilo, da se Radisavljeviču izplača nagrada.
*	Pred zanimivim odkritjem v zadevi tatvine dragocenosti v Spi itn. Včeraj smo poročali, da je neka gospa Furstenbcrger iz Šiezije,
ki se je nastanila v nekem splitskem hotelu, naznanila policiji, da ji je zmanjkalo iz kov-čega v hotelski sobi več dragocenosti v vrednosti 105.000 dinarjev. Tatvine je osumila hotelskega sobarja Jankovjča, ki je bil,nato aretiran, Preiskovalni sodnik je natanko proučil zudevo in nato spustil iz preiskovalnega zapora Jankoviča. Preiskava v tej zadevi se je obrnila čisto v drogo smer. Uprava hotela je prepričana, da Ftlrstenbergerjeva sploh ni nila okra-dena in je sobarja Jankoviča spet sprejela v službo. Vse kaže, da bo preiskava v zvezi z gospo Marijo Fiirstenbergerjevo in celo to zadevo prinesla senzacionalno odkritje.
*	Dve hudi nesreči. V Bribiru v Dalmaciji je devetletni Vaso Bijelovič tako neprevidno prijel za cev lovske puške, da se je sprožila in otroku hudo ranila levo roko, ki so mu jo morali odrezati. V Novigradu pa jo šofer Franjo Zunič vlival bencin v rezervoar. Od ogorka cigarete se je bencin vnel in plamen je šoferja hudo opekel. Prepeljali so ga v bolnišnico, pa ni dosti upanja, da bi ostal pri življenju.
*	Zagreb čistijo od zločincev. Zagrebška policija dan za dnem prireja racije, da bi očistila mesto od kriminalnih tipov. Pri tem ji pridno pomagajo člani zaščite. Preteklo sredo so spet prijeli dvajset ljudi, ki so bili iz Zagreba izgnani, pa so se vrnili v mesto in pridno vlamljali ini kradli. Uspeh racij se že Kaže, ker je število vlomov in tatvin zelo padlo.
*	Alkohol ga je vrgel v gnojnico. 62-letni kmet Stjepan Podunajec se ga je pošteno napil. Pijan je kolovratil po svojem dvorišču, izgubil ravnotežje in se zavalil v gnojnico, v kateri je utonil.
*	Mati v ječo, otroka na cesto. Belgrajski listi poročajo o primeru, ki kričeče slika pomanjkljivosti javne in zasebne dobrodelnosti v naši prestolnici. Pred nekaj meseci so aretirali vdovo, mater dveh otrok, ki so jo osumili, da se je bavila s trgovino z dekleti. Po zaključeni preiskavi so jo izročili sodišču, kjer je bila pet mesecev v preiskovalnem zaporu. Pri obravnavi pa je bila ženska zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Oba vdovina otroka, dva dečka, eden star 15 let, drugi pa 4 leta, sta ostala sama v stanovanju. Nihče se ni brigal zanju in gospodinja ju je, ker najemnina ni bila poravnana, vrgla na cesto. Zdaj, ko se je mati vrnila iz preiskovalnega zapora, že teden dni zaman išče po vsem Belgradu svoja sinova, pa ju ne more najti. Dva otroka, eden od njiju celo v nežni dobi, sta se izgubila v vrvežu bel-grajskih ulic.
opf
načeloval Arnavt Atih Ibrahimovič. Ibrabimo-vič je znal tako spretno voditi svojo tolpo, da ji orožniki nikdar niso mogli do živega. Nekega dne pa se je Ibrahimovič zagledal v lepo Šemo, ženo kmeta Redžena Džeimaloviča iz vasi Dubnica. Sklenil je, da se je na vsak način polasti. Dal jo je ugrabiti in privesti v_ roparsko taborišče. Lepa Šema je bila na videz prijazna do roparskega poglavarja, na tihem pa je neprestano mislila na beg^ Nekega dne se ji je s spretno zvijačo posrečilo, da je pre-varila stražarja taborišča in pobegnila. Odšla je k orožnikom in jih naslednji dan vodila do roparskega taborišča. Orožniki so taborišče obkolili in pozvali roparje, naj se udajo. Toda roparji so pričeli na orožnike streljati, nakar se je razvila ogorčena bitka. V boju Je padel Smrtno zadet poglavar Ibrahimovič, drugim roparjem pa se je posrečilo prebiti se skozi orož-niški kordon in pobegniti. Preživeli člani roparske tolpe so prisegli lepi Šemi, ki je izdala njihovo taborišče, maščevanje. V noči na ijre-tekli torek so obkolili Džeimalovičevo hišo v Dubnici. Pričeli so streljati skozi okna na prebivalce v hiši. Prvi se je zgrudil mrtev Džei-malovič. Nato so roparji vdrli v hišo, v kateri je bila še Šema, Džeimalovičevi starši in triletna Šemina hčerka Fiza. Roparji so pričeli divje streljati na ljudi v hiši. Šema se je zgrudila mrtva, zadeta od salve strelov, Džeimalovičevi starši in otrok pa so dobili hude poškodbe. Roparji so po končanem krvavem zločinu pobegnili. Čeprav so že po prvih strelih sosedje alarmirali orožnike in so le-ti takoj pričeli zasledovati bežeče, se je vendar roparjem posrečilo izginiti v nočL	i , , ,,, ,,
Jeglicev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladlkl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!
•	Uboj po ličkanjn koruze. 24-letni Josip Tikvič v Ilrastini pri Brdovcu na Hrvatskem je pri svojem prijatelju pomagal ličkati koruzo. Okrog 11 ponoči se je z nekim svojim znancem vračal proti domu. Na cesti pa so oba napadli neznanci s palicami. Tikvič je bil hudo ranjen na glavi in je kmalu izdihnil. Napadalci so pobegnili.
•	Pred sodiščem je moral sleči hlače. O nenavadnem dogodku v sodni dvorani, ki se je pripetil pred okrajnim sodiščem v Sisku, poročajo hrvatski listi. Pred sodnikom se je moral zagovarjati tat, ki je kmetu Nikoli Kokanovi-Cu ukradel hlače. Ker tat ni imel drugih hlač, je prišel na razpravo v ukradenih hlačah. Obsojen je bil na sedem dni zapora. Po končani razpravi je Kokanovič s sodnikovo privolitvijo prisilil tatu, da je kar v sodni dvorani slekel ukradene hlače, nakar je Kokanovič s hlačami zadovoljen odšel. Obsojeni tat je moral v zapor v samih spodnjicah.
•	Maščevanje zapuščenega dekleta. V nedeljo zvečer je na eni belgrajskih ulic napadla 16 letna Bosiljka Martinovič trgovskega pomočnika Slavka Kralja in mu zlila v obraz večjo količino raztopljene sode. Nekaj kapljic te raztopine je padlo Kralju v desno oko, ki mu ga ne bo več mogoče rešiti. Ozadje tega razburljivega dogodka je naslednje: Kralj je pred dvema letotma najel pri Bosiljkini materi stanovanje. Zagledal se je v takrat komaj štirinajstletno Bosiljko in ji kmalu zmešal glavo. Dolgo časa se je zdelo, da sta mlada zaljubljenca nerazdružljiva. Dekle je bilo Kralju res naklonjeno in jo je hudo zabolelo, ko ji je nekega dne Kralj izjavil, da nima resnih namenov z njo. Pred nekaj meseci si je Kralj tudi poiskal drugo stanovnnje in se poslej Bosiljke izogibal. Ko je Bosiljka slednjič spoznala, da si fanta ne bo mogla več pridobiti, je v svojem užaljenem ponosu sklenila, da se maščuje nad zapel ji vcem. V nedel jo zvečer je svoj sklep uresničila. Mlado napadHlko so zaprli.
•	Pred cerkvijo je bil iz zasede ustreljen. V nedeljo po maši je stala pred cerkvijo v Tur-
Ljubljana, 27. oktobra
Gledališče
Drama: Petek, 27. okt: Zaprto. — Sobota, 28. okt.: »Številka 72«. laven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja. 29. okt: Ob 15: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Kozarec vode«. Znižane cene od 20 din navzdol; — Ponedeljek, 30. okt.: Zaprto.
Opera: Petek, 27. okt.: Ob 15: »Poljube. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. — Sobota, 28. okt.: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 29. okt.: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 30. okt.: Plesni večer Maksa Kiirbosa in Irene Litvinove. Izven.
Radio Ljubljana
Petek, 27. okt.: 7 Jutranji pozdrav {plošče) 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Razgled po škofjeloški okolici. Izvajajo učenci ljudske šole v škofji Loki, vodi g. Janko Si-cherl — 12 Naša pesem (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Par tihih minut v družini za Vse svete (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20 Francoske
Eesmice (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. eben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Linijska služba naše pomorske plovidbe (Slavko Širiščevič) 19.40 Objave — 19.50 Zanimivosti: Kaj je izseljevanje in izseljensko vprašanje (g. Rado Miklič) — 20 Klavirski koncert bolgarske glasbe (ga. prof. Kovačeva) — 21.30 Napovedi* poročila — 22.15 Veseli godci (plošče) Radijski orkester. ,
Drugi program!
Petek, 27. oktobra: Belgrad 19.40 Narodne pesmi. — 20.10 Simfonični koncert. — 22.10 Jazz. — Sofija 18.30 Narodna glasba. — 19 Instrumentalni konc. — 19.50 Verdi: »Fallstaf«. — Bratislava 20 Koncert slovaške glasbe. — Bero-miinster 19.50 Narodni večer. — Budimpešta 19.50 Cig. ork. — Koncert filharmonije. — 22 Orkestralni koncert. — 22.40 Koncert ciganske glasbe. — Bukarešta 19.20 Tercet violončel. — 19.35 Prenos iz opere. — Horby 20.40 Nordijska pesem in glasba. — Oslo 19.30 Chopinove skladbe. — 22.15 Zabavni koncert. — Sottcns 20 Pisan spored. — 21.20 Ork. konc. — Rim-Bari 20.10 Pisana glasba. — 20.30 Operetna glasba. — 21 Pisan koncert. — 22 Viol. koncert. — Trst-Milan 20.30 konc. ork. — 21 španska gl. — Florenca 20.50 Pesmi in plesi. — 21.45 Pisan koncert. — 22 Pisan koncert. — 22.15 Plesna glasba.
Predavanja
Salezfjanska prosveta na Kodeljevem priredi v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 20 v dvorani Mladinskega doma predavanje: »O vojni prehrani«. Predaval bo šolski nadzornik g. Erjavec.
Lekarne
Nočno službo Imajo: mr. BakarEič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja!
Gospa, ki je izgubila včeraj okrog pol 11 na živilskem trgu ženski dežnik, dobi dežnik pri vratarju Jugotlovanske tiskarne v Kopitarjevi ulici.
Naila se je ženska zapestna ura. Dobi ee Rav-nikarjeva 15.
nju pri Biogradu v Dalmaciji skupina kmetov in se pogovarjala. Med njimi je bil kmet Nikola Pirotič, brat biografskega župana. Naenkrat je odjeknil pok in Pirotič se je zadet v srce mrtev zgrudil na tla. Morilca so orožniki hitro izsledili in ga izročili sodišču.
• Devetletni deček se je vrgel pod vlak. V bližini kolodvora v Pirotu v Srbiji se je vrgel pod vlak 9-letni deček. Kolesa lokomotive so ga strahotno razmesarila. Oče ga je hotel zaradi nekega pogreška kznovati in je zaradi tega odredil, da ne sme dobiti večerje. Deček je nato odgovoril: »Ako ne bom dobil 2a jesti, se bom ubil!« Starši niso tem besedam pripisovali nobeneg a pomena, čeprav so bile izrečene z vidno kljubovalnostjo. Nekaj minut zatem pa ie pobič skrivaj zapustil hišo in odšel proti kolodvoru, kjer se je vrgel pod prvi vlak, ki je privozil mimo.
Anekdota
V bitki pri Lipskem je imel general Horn svoje postojanke poleg generala Hiihnerbeina. Horn je hotel naprej, ni pa mogel, ker se je Hiihnerbein še obotavljal. Zato je ukazal svojemu pribočniku: »Jezdite k Hiihnerbeinu in vprašajte starega osla, zakaj se sprehaja kakor petelin po gnojišču in ne napade!« Pobočnik je jezdil k postojanki generala Hiihnerbeina in sporočil: »Gospod general Horn vpraša, zakaj gospod general ne napade.« Jezho je general motril, pobočnika in ga nahrulil: »Ne lažite, mladi mož! Tako moj prijatelj nima navade govoritil Sporočite natančno, kaj je rekel!« Potočniku ni preostalo drugega, kakor da je polilo, Ge-imal in n) volu
i .	gnoja v očeh, bi že dav-
no videl, da imam pred fronto močvirje, ki ga moram šele obiti.«
oocniKu ni preostalo drugega, kakor da je ponovil vprašanje generala Horna dobesedno. Ge neral Htihnerbein je zadovoljno prikimal ir nato rekel: »Sporočite rogatemu (Horn) tam čez, če ne bi imel gnoja v očeh, bi ž(
Praktični zakonski mož
»VMU tole bi bila obisk« zame, kadar požuo ponoči domov pridem!«
!"> I1UBIHNA
Nepozabni užitek nudi fiim 8 slavnim pevskim Danes nepreklicno zadnjikrat I parom Jaanatta Mactfonaldovo in lddy Nelaonom
KINO UNION Telefon 22 21
Film bajnega razkošja, odličnega petja, prekrasnih toalet
u ii u o	vntivuv t> u u ti j • n i « v '
Zaljubljenca
Vse v naravnih barvah I
Najnovejša poročila
Lord Halifax Ribbentropu
London, 26. okt. t. Istočasno, ko je predsednik vlade Chamberlain govoril v spodnji zbornici, je imel v zbornici lordov zunanji minister lord Halifax svoj tedenski nagovor na lorde. V svojem govoru se je v glavnem pečal z govorom nemškega zunanjega ministra Ribbentropa ter je med drugim dejul:
»Nikoli še nisem videl bolj okornega poskusa, da bi ločili Anglijo in Francijo. To je bil tudi glavni namen tega govora. Toda še nikdar poprej medsebojno zaupanje med Anglijo in Francijo ni bilo večje, kakor je dandanes. Ribbentropov govor je napravil vtis, na nemški zunanji minister nikdar ni zmogel doumeti miselnosti angleškega naroda glede miru, še manj pa je mogel doumeti medsebojno duhovno povezanost Francije in Anglije.
Prizor o nedolžni Nemčiji, ki jo je strah poljskega napada kot jo je bilo nekaj časa prej strah pred malo češkoslovaško, in ki je žrtev temne angleške zarote, bi moral v drugih časih, ki bi ne bili tako resni, privabiti smehljaj na usta vsakega človeka.«
Govoreč o trgovinskih odnošajih s Sovjetsko Rusijo je lord Halifax dejal, da je treba za razumevanje vsega tega vprašanja imeti pred očmi najnovejšo sovjetsko politiko na Baltiku, ki je ustvarila položaj, ki še nikakor ni popolnoma jasen. Tako prav gotovo ni jasno, kakšno stališče zavzema Sovjetska Rusija pri pogajanjih s Finsko in kakšne posledice no sovjetski nastop povzročil pri skandinavskih državah in drugod, ako bi bila pogajanja popolnoma prekinjena. Po našem na-ziranju, je rekel lord llalifax, med Sovjetsko Rusijo in Finsko ni nikakšnih vprašanj, ki bi se ne dala poravnati s pogajanji. Angleška vlada ima tudi vtis, da je Sovjetska Rusija, čeprav je izjavila svojo gospodarsko vzajemnost z Nemčijo, pripravljena nepristransko tržiti z vsemi vojskujočimi se državami enako. Angleška vlada je to razpoloženje že izkoristila v nedavni pogodbi s Sovjetsko Rusijo o izmenjavi lesa, kavčuka, cinka ter sedaj proučuje še druge možnosti o izmenjavi industrijskih izdelkov in surovin na osnovi, ki^ je v današnjih okoliščinah seve edino mogoča.
Nato seje lord Halifax dotaknil vprašanja Poljske. Sedaj nihče nima točnih obvestil o
tem, kaj se dogaja v mnogih krajih Poljske. Ni se mogoče izogniti občutku hude žaloigre in trpljenja, o katerih imamo zelo žalostna poročila. Toda ugotoviti želim, da je bil nastop sovjetske vlade izveden v posebnem času ter moramo v zvezi s tem omeniti dve stvari. Prvič sovjetska vlada ne bi nikoli izvedla tega nastopa, ako nemška vlada ne bi bila začela in dala zgled za napad na Poljsko, ne da bi objavila vojno. Drugič je treba omeniti, du je sovjetska vlada nastopila, da bi pomaknila
proti zapadu mejo tako, kakor jo je predlagal svojčas, ko so se vodila pogajanja za versajsko pogodbo, lord Curzon. Ni moj namen, je naglasil Halifax, braniti sovjetsko vlado, ali katerekoli vlade razen moje. Samo ugotavljam zgodovinska dejstva in mislim, da se ne morejo osporavati.
Nato se je lord II<ilifax dotaknil nedavnih tnrško-sovjetskih pogajanj ter dejal: Popolnoma točno je, da obisk turškega zunanjega ministra v Moskvi ni dal nobenih končnih uspehov, toda nihče, in tudi ne zgornji dom, ni spregledal, da sta obe v.ladi ob sklepu teh razgovorov naglasili svoje tradicionalno prijateljstvo ter izjavili, da ostanejo prijateljski odnošaji neizpremenjeni, dasi pri sedanjem stanju stvari končni sporazum ni bil dosežen. Vlada Anglije je zaradi tega zelo zadovoljna, ter pozdravlja to z željo, da se še nadalje ohranijo dobri odnošaji med tema dvema velikima sosedoma. To zeli angleško vlada tem tem bolj, ker smo sklenili zdaj angleško-turški-francoski sporazum, ki nas spravlja v poseben položaj do turške vlade. Ta sporazum pomeni nekoliko več kakor zapis obstoječe volje za sodelovanje med Anglijo in Turčijo, ki je obstojalo že več let. Ta sporazum predstavlja močno jamstvo proti napadu v tem delu sveta; Ta sporazum ni sklenjen proti nobeni državi ter ne ogroža interesov nobene sile. Halifax je omenil nato bivanje turške vojne delegacije v Londonu ter izjavil enako slovesno kot Chamberlain, da Anglija nikoli ne bi mogla doseči tega sporazuma s Turki, ako se ves čas pogajanj ne bi zavedala in bila prepričana o lojalnem sodelovanju za skupno stvar in interese. Pogodbo, ki smo jo sklenili s Turčijo, ni naperjena proti nobeni drugi državi in ne spreminja naše želje za sodelovanje ob vseh prilikah tudi z drugimi vladami, ki imajo za to interes in ki želijo sodelovati v okviru določb pogodbe, ki smo jo sklenili.
Preseljevanje Nemcev
iz južnega Tiroia in iz baltiških držav
Rim, 26. okt. A A. DNB.: Italijanski prefekt v Bolzanu in nemški generalni konzul v Milanu sta objavila smernice za izvajanje nemško-italijanske-ga sporazuma o izseljevanju Nemcev iz pokrajine ob gornji Adiži (Južna Tirolska). Pri tej priliki je bilo objavljeno tudi pojasnilo ki med drugim pravi:
Smernice, predvidene za izvajanje nemško-i teli jonskega sporazuma o izseljevanju Nemcev,
Danes
papeževa okrožnica
Vatikan, 26. okt. AA. Havas: Prva enciklika sv. očeta Pija XII., ki bo, kakor je bilo najavljeno, objavljena jutri, vsebuje okoli 30 strani in bo po svojem pomenu enaka velikim enci-klikam Pija XI. o moralnih in političnih vprašanjih naše dobe. V encikliki bosta v kratkih potezah iznešeni teorija in sistem, ki predstavljata globoke in resnične vzroke vojne, ki div ja nad Evropo navzlic mednarodnemu pravu, ki spravlja v nevarnost hram krščanske civilizacije. Prav tako se lahko na osnovi krajšega govora, ki ga je imel sv. oče nedavno pred litvan-skim poslanikom in v katerem je govoril o mračni senci, ki ogroža Evropo,- sklepa, s kako silo se bo sveti oče dotaknil materialističnih doktrin in nasilnih metod, ki gredo za tem, da izmaličijo svet v poganstvo in barbarstvo. Za pripravo te enciklike je bil potreben čas osmih mesecev. Predhodnik sedanjega papeža Pij XI. je sestavil svojo prvo encikliko v 11 mesecih. Smatra se, da bo sv. oče Pij XII. prevzel in razvil načrt Pija IX. »Pax Christi in regno Christo - Kristusov mir pod Kristusovo vlado«.
Minister Beslič o močni Jugoslaviji
Darda, 26. okt. AA. V Dardi se je vršil velik shod JRZ, ki so se ga udeležili prometni minister Beslič, minister za telesno vzgojo Tomič in drugi odličniki. Na shodu je povzel besedo prometni minister Beslič in poudaril, da naša nevtralnost ni znak strahu, ker smo tako dobro vojaško pripravljeni, da bomo zmerom mogli dostojno braniti naše meje in našo svobodo. Vsakdo je v zmoti, kdor misli, da se da le ped te naše krvavo pridobljene zemlje odcepiti. Vsi tisti, ki zlohotno širijo takšne vesti, so sovražniki naše domovine, ker smo že leta 1918 sklenili, da imajo biti Bačka, Banat, Baranja in Srem priključene veliki Jugoslaviji (viharni vzkliki in ploskanje). Davi sta ministra Beslič in Tomič od-otovala iz Darde in prispela ob 12.30 v Novi ad, kjer sta imela konferenco z banom donavske banovine Radivojevičem ter podbanom
S
upoštevajo interese vsakega posameznika, ki po svoji svobodni odločitvi postane nemški državljan in ki želi zapustiti pokrajino Gornje Adiže in se preseliti v Nemčijo, Medtem ko nemška vlada nudi najučinkovitejšo podporo Nemcem, Id se vračajo v Nemčijo, italijanska vlada jamči nedotakljivost pridobljenih pravic vsem onim, ki žele ostati italijanski državljani. Do 31. decembra t. 1. se morajo vse osebe, ki so rojene v pokrajini Gornje Adiže, odločiti, ali hočejo ostati Italijani ali pa postati Nemci.
Riga, 25. oktobra A A. DNB: Zunanji minister Munters in prosvetni minister 6ta podala včeraj izjavo o vprašanju izselitve Nemcev iz Letoni-} e v Nemčijo.
Zunanji minister Munters je izjavil, da vrnitev nekaj de6et tisoč letonskih državljanov ne bo stala brez upliva na državno gospodarstvo. Le-tonija ne more takoj izročiti odgovarjajoče vsote za posestva nemških izseljencev v inozemstvo. Na drugi strani pa si Letonija noče prilastiti imetja sedanjih letonskih državljanov nemške narodnosti. Letonski prosvetni minister pa je med drugim dejal, da so z izselitvijo nemške narodne manjšine prizadete tudi nekatere, življenjske koristi leton-skega gospodarstva. Tako bo Letonija izgubila mnogo kvalificiranih specialistov. Zato bo treba dosti napora, da se ta praznina izpopolni.
— Pri neredni stolicl, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. !n n. z dr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Počastimo rajne z dobrimi deli
Da ne bo premišljevanja pri odkupovanju od razkošja na grobovih in pri zbiranju odkupnin, moramo pojasniti nekaj malenkosti vsesvetske akcije. Kakor znano, so uradi in večja podjetja ter zavodi dobili prošnje, naj sami zbero odkupnine ter čim prej vrnejo sezname, kjer naj bo natanko zapisano, koliko žele nakaznic po 100 dinarjev, po 80 in po 20 dinarjev. Ko dobi pisarna vsesvetske akcije v pritličju Mahrove hiše tak neznam ,takoj pošlje uradu, podjetju ali zavodu zahtevano število nakaznic. S temi nakaznicami pa dobrotniki ljubljanskih revežev dobe v pisarni vsesvetske akcije takoj — če žele, jim pisarna tudi sama pošlje v znamenje darovanih odkupnin namesto zahtevanih nakaznic že kar vence ali sveče, od ponedeljka 80. t. m. dalje pa tudi na stojnicah pred vsemi pokopališči, vence in sveče.
Kdor se je odkupil od razkošja na grobovih s 100 din v prid mestnim revežem, ta dobi nakaznico, ki je na njej zabeležena tudi vsota 100 dinarjev, in za to nakaznico bo v zahvalo za podarjeno podporo mestnim revežem dobil velik venec s svilenimi trahovi v mestnih barvah. Za darovanih 20 din dobi nakaznico, ki je na njej zabeležen ta znesek, a za to nakaznico dobi majhen venec z belimi papirnatimi trakovi. Ce je pa dobrotnik revežev daroval za mestne reveže 30 din, dobi spet posebno nakaznico, ki je na njej zabeležen znesek 30 din, in s tako nakaznico dobi v zahvalo za svojo dobroto pol kilograma belozelenih nagrobnih sveč. V zavitku za pol kilo-B grama je po 6 sveč. Te so pa dvojne vrste, namreč take kakor lani, torej visoke, druge vrste so pa nizke in debele belozelene sveče, s kakršnimi prav radi razsvetljujemo grobove. Tudi teh nizkih nagrobnih sveč je v zavitku za pol kilograma šest, ker je njih težina enaka težini prej opisanih sveč. Če se pa kdo za mestne reveže odkupi od razkošja na grobovih z zneskom 60 din, ta pa na željo dobi veliko in debelo, 1 kg težko nagrobno svečo, kakršne so sedaj zelo priljubljene. Seveda pa mora to svečo zamenjati z dvema nakaznicama po 30 dinarjev ali pa s tremi nakaznicami po 20 din. Posamezne sveče dobe dobrotniki revnih v zahvalo za 5 din. Sveče vseh treh vrst so iz najboljšega stearina in bele, okrog njih se pa ovija zelen trak z okraskom in napisom: »Za mestne reveže.«
Odkupovanje od razkošja na grobovih ne bo treba šteti denarja, in lahko že vsakdo več dni prej za podarjeno odkupnino dobi nakaznice, s temi pa zaželjena znamenja vence in sveče, da se je odkupil od razkošja na grobovih v prid mestnim revežem, zlasti pa v korist mestnim zavodom najbednejših v stari cukrarni. Seznami že prihajajo in med njimi so tudi prav visoka darila raznih zavodov, saj smo že čitali o desetih tisočakih, ki jih je vsesvetski akciji darovala Vzajemna zavarovalnica, njej se je pa pridružilo tudi dosti drugih denarnih zavodov in podjetij s prav znatnimi vsotami in darili, ki jih v spodbudo zamudnikom naštejemo ob prvi priliki. Počastite rajne z dobrimi delil
l IV. prosvetni večer bo danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Za uvod zapojejo pevci pe-sefn »Povsod Boga«. Petje spremlja simbolična vaja. Nato predava g. ravnatelj Ivan Martelanc o Kongresu Kristusa Kralja ob spremljevanju s ski-optičnimi slikami v naravnih barvah. Ker stojimo pred praznikom Kristusa Kralja, naj bo ta večer kot uvod slovesnega praznovanja našega praznika Katoliške akcije. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
1 Drevi ob 20 bo prvi letošnji koncert v Ljubljani. In 6icer bo to klavirski koncert bolgarske pianistke prof. Z. Kovačeve iz Sofije. Umetnica je učenka slavnega francoskega pianista Cortota in deluje na glasbeni akademiji v Sofiji. Za 6voj prvi nastop v Ljubljani si je izbrala naslednji spored: Mozart: Fantazija c-molj Beethoven: Sonata op. 78; Schumann: Karneval, po odmoru Chopin: Nocturno in Impromptu; Cankov: Bolgarski mo tivij Vladigerov: Valček; de Falla: Ples. — Umetnica uživa v svoji domovini pa tudi v Franciji, kj^r je pogostokrat nastopala sloves pianistke umetnice. Koncert bo v mali filharmonični dvorani, predprodaja vstopnic v knjigarni Glasben Matice.
■f" Umrl je v Ljubljani v bolnišnici po kratki bolezni, v starosti 49 let g. Viktor Franzot,
nekdanji gostilničar na Zg. Rožniku. Bil je splošno znan in zelo priljubljen družabnik. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne. Naj mu sveti večna luči Preostalim domačini izrekamo naše globoko so-žaljel
1 Vse pevke in pevci iz Ljubljane ter okolice
se zberemo drevi ob 20 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasb. Matice (Vegova ul.) k skupni vaji za nastop o Vseh svetih pri Sv. Križu. Naslednje vaje bodo ravno tam v nedeljo ob pol 11 in v ponedeljek ob 20. Vse note dobite pri vajah. Naj nihče ne izostane in se ne zanaša na drugegal Uprava Hubadove župe.
1 O. Modest Sancin. član naše Drame, bo v nedeljo zvečer nastopil v opereti »Pri belem konjičku« v tenorski partiji natakarja Leopolda, kateri Je že pred leti imel lep uspeh. NJemu ob
Usodna nesreča na dupleškem mostu
Mlad polh padel pri popravljanju mosta v Dravo in utonil
Drinčičem. Iz Novega Sada sta ministra Tomič in Beslič odpotovala v Žabalj, kamor sta prispela ob 2.30. Ministra Beslič in Tomič sta iz zabija odpotovala v Belgrad.
Drobne novice
Trst, 26. okt. t. V Tržiču so splovili novo 10-tisoč tonsko motorno ladjo »Marco Foscarini«, ki spada med najlepše enote italijanske trgovinske mornarice.
Maribor, 26. oktobra.
V Dtiplcku pri Mariboru veže oba bregova Drave velik most, katerega je v povojnih letih zgradil okrajni cestni odbor v Mariboru. Most je lesen, pa ga od časa do časa popravljajo in izmenjujejo razne slabše dele konstrukcije. Takšna popravila se vršijo na mostu tudi letos. Izmenjujejo se nekateri deli nosilne konstrukcije. Popravila je prevzel tesarski mojster g. Lojze Vimer iz Ptuja, ki zaposluje precej delavcev. Vodil jih je mladi, 23-letni pnlir Jože Zelenko, doma iz ptujske okolice, ki je šele nedavno opravil palirski izpit.
Včeraj popoldne so tesarji demontirali na levi tretini mostu tako imenovana »vešala«. Na mostu so imeli postavljen škripec, s katerim so spuščali daljše tramove do vodne gladine, kjer so z njimi vezali pilote. Ko so zopet navezali velik tram na vrv, se je prijel zanj tudi pnlir Zelenko, da bi se spustil navzdol. Komaj pa so tram zavihteli z mostu nad vodno gladino, se je izmuznil iz zanke, s katero je bil privezan ter Je padel skupaj s paiirjem Aeienkom vred
v reko. Prav pod tem delom mostu teče matica Drave — kjer je tok najbolj globok in deroč. Zelenko se ie takoj pokazal iz vode ter zavpil na pomoč. Tesarji, zaposleni na mostu, so vsi planili proti bregu, kjer ie bil pripravljen za vsak primer takšne nesreče čoln z vesli. Toda preden so prišli do čolna ter z njim priveslali do mesta nesreče, je poteklo nekaj minut, Zelenko pa očividno ni znal plavati, povrhu pa je sedaj Drava zelo mrzla ter silno deroča, ker je po deževju silno narasla, in vse to je bilo nesrečnežu v pogubo. Še nekajkrat se js po-
tavila njegova glava na površini ter je nekaj-rat zaklical na pomoč, toda ta je prišla prepozno. Ko so priveslali s čolnom v smeri, v kateri ga je tok reke nosil, so ni več pojavil na vrhu. Reka je odnesla utopljenca s seboj ter ga bo nekje v spodnjem toku naplavila.
Nesrečna smrt mladega palirja ie napravila v vsem kraju globok vtis. Jože Zelenko je bil pri vseh, ki so ga po/nali. zelo priljubljen. Bil je tudi član Fantovskega odseka ter se je agilno udejstvoval v vrstah naše slovenske mladine.
strani bo kreirala odločno gorenjsko gostilničarko ga. Poličeva. Gg. Zupan in Peček nas bosta zabavala, prvi kot ribniški tovarnar Kotenlna, drugi pa kot lepi Stanislav. V ostalih vlogah, ki so po svoje brez izjeme dobre, nastopijo: Barbičeva, Rakarjeva, Japljeva, IIeybalova, B. Sancin itd. — Dirigiral bo g. N. Štritof, režira pa ing. Golovin — V kratkem bo premiera Mozartove opere »Fi-garova svatba« pod dr. Švarovo taktirko in v De-bevčevi režiji. Na zanimivo predstavo že sedaj opozarjamo.
1 Šmarna gora ima sneženo kapo. Neprestano deževje zadnjih dni, ki ga močna burja temeljito hladi, je v večjih višinah le še sneg. Včeraj pa , e zapadel sneg že prav nizko in tudi Srnama gora je že dobila svojo kapo. Če bo mraz in slabo vreme zdržalo do Vseh svetih, potem je prav verjetno, da bomo hodili na grobove že v sneženi plundri, kar tudi napoveduje stoletna pratika.
1 Združenje gledaliških igraleov priredi v zvezi z opernim orkestrom dobrodelno akademijo za obolelga glasbenika g. Marija Kocoja v petek, 3. novembra ob 20 v operi. Sodelovali bodo operni orkester ter člani drame in opere.
1 Na proslavo krstno slave naše kr. vojne mornarice, to je v spomin na dan, ko so prvič po svetovni vojni zaplapolale na našem brodovju jugoslovanske zastave, ki bo v soboto, 28. oktobra ob 20 v sejni dvorani mestnega poglavarstva, vabi vljudno »Združenje bivših mornarjev« vse odslužene mornarje in pomorsko zavedno občinstvo.
1 Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani vljudno vabi svoje člane in prijatelje, da se zanesljivo udeleže nocojšnjega klavirskega večera idč. Ženi Kovačeve, profesorice Muzikalne akademije v Sofiji in priznane bolgarske pianiatke Koncert bo v mali dvorani Filharmonije ob 20 Vstopnice se dobe v predprodajl v Matični knji-
tfr.rni ter pred kuiioertom pri blagajni.
1 Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v letošnjem šolskem letu otvoritveno predavanje v
ponedeljek, dne 30. t. m. Predaval bo g. univ prof. dr. Kari Oz a ld o temi: Da bo mlado po-kolenje kal novega človeka. Predavanje bo ob 18 v mineraloški predavalnici na univerzi, pritličje, levo. Vstop prosti — Odbor Pedagoškega društva.
1 film »Haria Antoinetta« v Kino Matica. — Veliko, mogočno, razkošno filmsko delo, na katerem se je delalo v Ameriki več let Glavne igralka Norma Shearer je ravno s tem filmom postala slavna, ker je podala vlogo Marie Antoinette tako naravno, da ima človek utis, kakor bi imel pred 3eboj res ubogo in nesrečno kraljico. Tudi ostale vloge imajo najboljši zvezdniki, tako Tyrone Po wer, John Barrymore (Luis XV.), Robert Morley (Luis XVI.). Ni dvoma, da bo film »Marla Antoi netta«, ki je danes največji zgodovinski film, tudi za našo publiko poseben dogodek. Zaradi velikega zanimanja za film, priporoča uprava kino Matice, da 6i nabavite za današnjo premiero vstopnice v predprodajl. Predstave ob 16, 19, zadnja predstava ob 21.15.
I Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Deževje in naraščanje voda. Imeli smo oktobra nekatere dneve izredno lepe in tople.
V	sredo zjutraj je pritisnil zmeren mraz. V Ljubljani je živo srebro na prostem zdrknilo v termometru na ničlo, na aerodromu pa so to jutro zaznamovali celo 0.8 stopinj Celzija pod ničlo. Temperatura pa je pod ničlo padla prvič že 29. septembra, ko je bilo v Ljubljani —03 stopinj Celzija in na aerodromu celo —2° C.
V	sredo popoldne pa se ie vreme naglo spremenilo. Začelo je močno deževati. Ponoči so se vrstile plohe in včeraj je ves dan deževalo, pihal pa je obenem mrzel veter. Vse kaže, da bomo kmnlu dobili prvi sneg tudi v nižinah. V gorah je ta mesec že večkrat snežilo. Zaradi deževja so začele vode počasi naraščati. Ljubljanica je do včeraj popoldne narasla za 55 cm nad normalo. Tudi pritoki Ljubljanice na Barju so mpčno narasli.
1 Prošnja in zahvala. M. iS., žena slepca-invalida v Ljubljani, Hrenova ulica 17, je svoj čas poslala posameznim ustanovam, podjetjem in zasebnikom, deloma pa župnim uradom prošnje za podporo. Vsem, ki so se velikodušno odzvali, se toplo zahvaljuje, ostale pa lepo prosi, naj je ne pozabijo.
1 Cigan je ukradel konja. V noči od torka na sredo je v Iški vasi nekdo odpeljal Jožetu šilcu iz hleva šestletnega konja rjavca. Konj nima lis, drugih posebnih znakov pa tudi ne. Opazili so, da se je okrog hleva smukal na večer 30 letni črnolas cigan, ki je najbrž konja tudi odpeljal. Najbrž je cigan Iz skupine Hudorovičev, ki se sedaj klatijo po ljubljanski okolici in ki 6e zatekajo v gozdove Krima, potem kadar so jim orožniki že preveč za petami.	....
I Sleparski nabiralec za Jegličev akademski dom. Uprava policije je prejela prijavo, da je konec prejšnjega tedna nabiral po Št. Vidu z nabiralno polo nejti fant prispevke za Jegličev akademski dom v Ljubljani. Nabiralec se je izdaja' za akademika in 6e predstavljal kot Princ Jože, podpisoval pa se je Princ Anton. Bil je srednje postave in precej rdeč v obraz. Pri odboru takega akademika ne poznajo in mu tudi niso izročili nabiralne pole. Videti je? da je v Št. Vidu nabiralec nabral precej prispevkov, saj je imel skoraj vso nabiralno polo popisano. Opozarjamo vse, pri katerih bi se morda javil kak nabiralec za Jegličev akademski dom, naj bodo previdni.
Trbovlje
+ Ignac Sitter. V torek je po dolgem bole-hanju umrl, v rudarskih revirjih dobro znani bivši trboveljski župan Ignac Sitter, star 64 let Če pogledamo nazaj v njegovo življenje, moramo reči, da se je malokateri med nami toliko boril in tudi dosegel za delavsko pravice, kot on. Nad 40 let je stal na Čelu delavskih borcev, kar mu je končno zrahljajo zdravje. Pri svojem socialnem in gospodarskem delu je imel srečno roko. Socialistom, katerim je pripadal, je zgradil lep Dom, ustanovil več gospodarskih in kulturnih organizacij. V delavskem gibanju je vodil več stavk, ki so delavcem prinesle marsikatero korist. Znal je pač v takih primerih vse delavstvo združiti. Že pred vojno je bil izvoljen v občinski odbor, po vojni je bil več let župan trboveljske občine in nekaj let tudi oblastni poslanec. Kot županu se mora priznati, da Je bil vnet za blagor občine in se je pod njim za občino v zvezi s pristaši bivše SLS veliko storilo. Ob prevratu si Je pridobil za Jugoslavijo veliko zaslug in je bil za vse to in drugo odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. V mlajših letih je bil hud naš političen nasprotnik, kasneje pa se je vnesel in se nam je približal in sploh ni hotel brez naših pristašev delati. Prejšnji režim, ki je nam naredil veliko krivic, je tudi njega odstavil. Veliko razočaranja je doživel tudi od lastnih pristašev. Pri vsem delu je bil stvaren in pravičen, znto pa tudi splošno priljubljen. — Naj počiva v miru i

KULTURNI OBZORNIK
Pogovor z bolgarsko pian istko go. ženi Kovaoevo
(Ob priliki današnjega koncerta t Filharmoniji)
Ta teden Je v Ljubljani posvečen bolgarski kulturi. Ne samo bolgarski knjigi, na kateri je iicer najvidnejši poudarek, temveč tudi bolgarski ,'lasbi. Skoda, da je odpadla že napovedana reci-acija bolgarskih pesnikov in pisateljev v Narod-lem gledališču, ker zaradi razmer zadnjih dni ni jilo mogoče napovedanim književnikom priti v Ljubljano. Prišla pa je z bolgarskimi gosti ga. leni Kovaleva, profesorica na bolgarski glasbeni akademiji ter bo imela danes v Filharmoniji koncert največjih svetovnih in bolgarskih komponi-;tov. Obiskala je tudi naše uredništvo in ob tej priliki imela s kulturnim urednikom kratek pogovor o glasbenih razmerah v Bolgariji.
»Nisem prvič tu. Bila sem na Bledu ravno pred septembrskimi dogodki, ko sem nagloma odšla domov. Toda toliko časa sem bila, da sem videla lepoto Bleda in Vintgarja, ki je name naredil največji vtis kot čudež narave. Vaša pokrajina je tako lepa, da se bom še in še po-vračala k vam, kjer se čutim kakor doma.«
Govorili smo že o njenih počitnicah v Sloveniji, kamor vedno rajši zahajajo Bolgari in seveda tudi v vtisih bolgarskih rožnih polj na slovenskega človeka, toda naše bralce bo morda zanimalo, kaj sem izvedel od ge. profesorice o njenem šolanju in delovanju o domovini. Sicer ni želela, da se o tem piše, toda našemu občinstvu bi jo radi predstavili tudi od te strani. Diplomirala je na glasbeni akademiji v Sofiji 1. 1924, na kar je odšla v Pariz na izpopolnjevanje. Njen učitelj je bil tudi v Ljubljani znani prof .Alfred Cortot, profesor na Ecole Normale Musique v Parizu. Vrnila se je.,v domovino kot ena prvih glasbenih profesoric s francosko glasbeno kulturo in šolo, dočim so do^daj bili bolgarski virtuozi bolj usmerjeni v nemškem duhu. »V Franciji je sedaj središče tvornega duha, prav tako za slikarstvo, kakor pesništvo ali glasbo. Tam vse vre in človek se počuti kot pri izviru navdih-njenja.< Tako je hvalila Pariz, kjer je dopolnila svoje obvladanje klavirja in prinesla s seboj tudi francosko metodo, ki »daje dobre rezultate«. V Sofiji je postala profesorica na glasbeni akademiji je koncertirala že dvakrat v Parizu, tudi v Berlinu, Belgradu in Zagrebu, večkrat pa seveda v Sofiji. Razživela pa se je gospa, ko sem jo vprašal v glasbenem življenju v Bolgariji ter glasbenih institucijah.
»Na prvem mestu moram Imenovati našo Opero, ki je res na dobri višini. Sijaj ji daje dirigent Asen Najdenov ter veliki režiser Dragan Krdžijev, katerega mati je Slovenka. Zgodilo se
Bolgarski literarni časopisi
(Ob priliki razstave bolgarske knjige.)
Razen izvirnih leposlovni del in prevodov, igrajo veliko vlogo v bolgarskem književnem življenju literarne revije in literarni tedniki. Glavne revije, ki spremljajo literarno vzgojo, so: »Bolgarska misel«, ki izhaja že 16 let pod uredništvom znanega profesorja dr. Mihaila Arnaudova, največjega bolgarskega literarnega zgodovinarja in kritika. Ta revija je v poslednjih letih postala pravo ogledalo bolgarskega književnega dela, ker ie sprejela v svoj uredniški odbor tudi mlade ljudi. Nadaljuje literarno tradicijo najboljše bolgarske preteklosti.
Drugi časopis je »Zlaforog«, ki izhaja zdaj že 20 let, urednik je Vladimir Vasilev, do zadnjega časa upravnik Narodnega gledališča ter znani literarni kritik. To revijo smatrajo Bolgari za najres-nejšo, najbolj razširjeno, ki daje ton književnemu življenju. V zadnjem času se čuti utrujenost v vrstah starih parnasistov, zaradi česar so se odprla vrata mnogim mladim ljudem, s tem pa je trpela kvaliteta.
Tretja revija po starosti in pomembnosti so »Zaveti«, ki ima založbo knjig, kjer pa izhajajo samo knjige sotrudnikov. Eno iz najbolj luksuznih revij z mnogimi ilustracijami in reprodukcijami pod uredništvom Nikola Balabanova in Miroslava Minova. Revija je zbrala pod svoje podstrešje večino dobrih pisateljev, čeprav iz različnih strani in smeri. Ne čuti se pa v doneskih nerv sodobnega življenja.
»Umetnost in kritika« (Izkustvo i kritika) izhaja že drugo leto pod uredništvom Georgija Ca-neva, najboljšega literanega kritika med mladimi, ki je bil do 1. 1925 marksistično orientiran. Ta revija zavzema vedno bolj eno prvih mest v lite-ranern življenju ter istočasno stremi, da zajame na svojih straneh vsak kulturni pojav ter zavzame stališče do vsakega aktualnega kulturnega vprašanja. Predstavlja vmesno revijo med nasprotnima si taboroma.
Najnovejša literarna revija je »Rodina«, ki iz-
bro urejena ter stoodstotno izpolnjuje svoj lite-rarnozgodovinski program. Po svojem cilju in stremljenju je zelo podobna predvojnim ruskim revijam »Ruska misel«, »Rusko bogastvo« ter sedanji češki znanstveni reviji »Slavia«. Znanstveno gradivo je vedno precizno, ker izhaja izpod rok strokovnjakov.
Vse te revije, razen »Izkustva in kritike«, >je;.j;e:0 y okviru tradicionalne literarne misli, ter
je na primer, da je bil prav ta režiser Krdžijev poklican v Frankfurt, kjer je režiral — »Prodano nevesto«. Mislimo, da je to zanj izredno veliko priznanje. Na programu ima naša opera glasbene klasike, pa tudi slovansko glasbo; zdaj ge pripravlja tudi Gotovčev »Ero z drugega sveta«, ki bo zopet nov dokument medsebojnega kulturnega sodelovanja. Od simfoničnih orkestrov naj omenim Filharmonijo, ki jo vodijo razni dirigenti, kakor Cankov, sicer pa vabimo tudi tuje slavne dirigente, kakor je povsod navada. Dirigiral je tudi že Lovro Matačič. Njemu ob bok lahko postavimo carski simfonični orkester, ki ga vodi dirigent Popov. Vsi ti predvajajo poleg klasičnih kompozicij na posebnih koncertih ali v operi tudi dela domačih komponistov, ki jih imamo precej in zelo pomembnih. Tako je brez dvoma naša največja osebnost v glasbi Pančo Vladigerov, potem veliki folklorist v glasbi dr. Stojan Džudžev, Canko Cankov, popularni pesnik pesmic, ali Bojan Ikonomov, glasbeni ravnatelj Radiopostaje. Velika simfonična dela ustvarja Petko Stajnov, ki je že od mladosti popolnoma slep. Med mladimi pa se odlikuje Kurtev. — Med pevskimi društvi, ki so gostovala tudi že .pri nas, pa so najbolj znana Gusla, Rodina, Rodna pesem, pa tudi Plov-divsko pevsko društvo, ki ga je ustanovil vaš Bezenšek.«
Gospa, kako pa je pri vas urejena glasbena vzgoja, mislim: kako se dopolnjujeta konservatorij in glasbena akademija, kar postaja sedaj aktualno tudi pri nas?
»Pri nas imamo glasbeni konservatorij in glasbeno akademijo. Na prvega sprejemajo učence po konkurzu, imeti pa morajo splošno izobrazbo nižje gimnazije. Konservatorij spada v vrsto srednjih šol ter traja 5 let. Za višji kurz konservatorija je pravtako delati poseben konkurz. Konservatorij se deli v dva dela: umetniškega in pedagoškega. Iz prvega rasto glasbeniki, iz drugega pa glasbeni učitelji. Zdaj se dela tudi na tretjem delu: operni razred, ki bo vzgajal operni naraščaj. Akademija pa ima značaj visoke šole, in se deli prav tako V dva dela: speeialnega artističnega, za prave vir-tuoze, ter pedagoškega, za profesorje glasbe na srednjih šolah. Profesorji pa so razdeljeni kakor na univerzah v lektorje, docente, izredne profesorje in redne profesorje. Tu sem prihajajo res samo izbrani učenci. Zdaj vodi akademijo rektor dr. Stojan Brašovanov, zelo zaslužen za glasbeno vzgojo bolgarske mladine, ki kaže velik smisel za glasbene vrednote.
Za konec pa je gospa profesorica želela, da se tudi v glasbenem svetu naslonimo čimbolj drug na drugega ter skušamo drug ob drugem rasti. Tako na primer na »Bolgarskem nimamo še otroškega pevskega zbora, kakor so vaši Trboveljski slavčki in ne Mladih harmonikarjev, kar bi bilo dobro, da vpeljemo tudi pri nas. Na našem odru smo slišali peti z velikim uspehom Zinko Kunčevo in kakor čujem, bo gostovala pri nas v Sofiji tudi vaša Majdičeva. Vse to bo utrdilo naše medsebojne kulturne stike tudi v glasbenem bito pevskem pogledu, kakor jih utrjujejo tudi vašifjn naši pevski zbori, ki ustvarjajo z gostovanji tu in tam že svojo tradicijo. Prav vesela sem, da morem nastopiti pred slovenskim občinstvom ne samo s tujimi komponisti, ki so na programu vsakega pianista, temveč tudi z domačimi, bolgarskimi, da tako prispevam svoj obulos temu lepemu bolgarskemu tednu, ki so ga prijatelji Bolgarije priredili v beli Ljubljani. Želim samo to, da bi bilo razmerje med obema narodoma kar najbolj prisrčno in tudi v glasbeni kulturi kar najbolj plodno.«
Z istimi željami smo se poslovili tudi mi od prijazne bolgarske pianistke, ki jo bomo slišali danes v Filharmoniji ter s svojim obiskom izpričali tudi pozornost, ki jo posvečamo v tem bolgarskem kulturnem tednu bolgarski glasbeni kulturi pravtako kakor bolgarski knjigi.	td.
se ena od druge dosti ne razlikujejo. Tako imenovani progresivni literarni krogi nimajo svoje revije.
»Filozofski pregled«, revija za filozofsko-socialna vprašanja pod uredništvom slavnega profesorja Dimitra Mihalčeva, predstavnika remcki-
1'ancev, je najbolj resna iilozofska revija na Bal-;anu.
Nekaj, kar je značilno za Bolgare, so literarni tedniki, katerih je včasih bilo po pet, šest, izhajajočih istočasno. Predstavljali so literarno avantgardo posameznih literarnih skupin in smeri. Njihov izraz je bil in je bolj aktualno informativen. Za sedaj je najresnejši tednik, ki izhaja že 12 let, »Literaturen glas« pod uredništvom D. B. Mitova. Velik propagator francoske književnosti. Sotrudniki so vsi znani literatje.
V Bolgariji se bere zelo veliko. Bolgarski meščan se navezuje na knjigo sistematično že iz otroških let. Mladinskih časopisov je gotovo nad deset. »Svetuljka« (Kresnica), »Otroška radost«, »Okno«, »Hrištijanče« in drugi, ki jih urejajo najboljši otroški pisatelji kakor Aleksander Spasov, Ram Bosilek, Dora Gabe in drugi.
Ljubezen do knjige goje tudi knjižnice, ki jo ima vsako mesto in vsaka vas brez izjeme. Saj je v Bolgariji 81 odstotkov pismenih med odraslimi, kar je za narod, ki živi na Balkanu, gotovo dobro znamenje.
Bigonija Sat,
*
Pesem iz Slovenije. Iz starejše madžarske književnosti je skoraj gotovo lokalizirana v Sloveniji le neka Petofijeva pesem, ki je bila prevedena in komentirana pred leti v tem obzorniku. Iz _ naših dni pa so nekatere pesmi A. Pavla zajete iz pesnikovih spominov na slovensko zemljo. V zadnji številki ogrskega mesečnika »Kalangya« (Novi Vrbas) pa je izšla pesem »Eso Szloveniaban« (Dež v Sloveniji, str. 427). Avtor je Endre Ara to (= Andrej Zanjec), ki je v letošnjem letniku te revije objavil še tri pesmi, pred dvema letoma pa eno pesem. Pesem ne omenja nikakega kraja, le »sosednje hribe« in izraz razpoloženja, vzbujenega ob silnem deževnem nalivu, ki ga slika z živahnim, krepkim izrazom.
Pesniške zbirke zadnjega časa so zanimive ie svojih naslovov: Lajos Aprilv, Nevidna lisava. — Margit Mikel, Pesnik na kuhinji. —
glede svojih naslovov: Lajos Aprilv, Nevidna
Eisava. — Margit Mikel, Pesnik na kuhinji. — orinc Szabo, Borba za praznik. — Dsida Jeno, Na citrah angelov. — Laszlo Fenyo, Zvestoba. — Fejenc Jankovich, K viharju. — Agoston Ainbrozv, Ptič. — Karol Anzelm Berczeli, Julij. — fiartalis Janos, Gazim svetovne trge. — Ede Zsigmond, Zalobnc in krotko. — Sandor
Tako imenovani »smrtni zavoj«, posebna drsalna umetnost Gritli Miillerjeve in Florida Guin-
chija v Curihu
ŠPORT
Reorganizacija športa v Jugoslaviji in Slovenci
Šport je pri Slovencih, če izvzamemo telovadbo in nekatere prav redke telesne vaje, ki jih priševamo športu, razmeroma precej mlad. šele po vojni se je pričelo v slovenskih pokrajinah pravo športno življenje, šele v svobodni Jugoslaviji je zavzelo športno življenje tudi med nami Slovenci večji razmah. Zakaj se pri nas tudi pred vojno ni bolj razvil šport, ne nameravam razmotrivati, ker je sedaj to brezpredmetno, dejstvo je, da Slovenci športa pred svetovno vojno skoraj nismo poznali. Naša naloga bi morala biti sedaj ta, da prvič pregledamo svoje delo v teh dvajsteih letih, ko smo se svobodno gibali v svoji domovini in kako bo treba prijeti sedaj, da bo v bodočnosti naš slovenski šport tako napredoval kakor je potrebno in da bo dosegel tisto mesto, ki ga mi Slovenci po sposobnosti in agilnosti svojih ljudi zaslužimo.
Hrvatje so dobili svojo banovino Hrvatsko in tudi v drugih predelih naše države je pričakovati, da se bodo slej ko prej pokrajine preuredile po vzorcu Hrvatske. Ker je s političnimi spremembami tesno povezana tudi telesna vzgoja, zato so se hrvatski športniki takoj lotili dela in so pričeli organizirati svoj šport v novo nastali banovini Hrvatski. Zaradi športnih preureditev na Hrvatskem je nastala tudi za naš slovenski šport nova situacija, ki nas sili v to, da čimprej reorganiziramo naš šport v smislu novo nastale situacije, odnosno po smernicah, po katerih urejujejo sedaj Hrvatje svoje športno gibanje. Seveda pa je treba pri tej stvari prej vse dobro premisliti, preden se napravijo kaki definitivni koraki. Naglica ni nikjer dobra in bi nam mogla tudi v športu škodovati, če bi napravili nekaj nepremišljenega. Na drugi strani pa se moramo pripraviti, da nas čas ne prehiti, odnosno da nas ne zaloti nepripravljene.
V nogometnem športu je stvar že tako daleč napredovala, da bomo morali kmalu priti do slovenske nogometne zveze. Kajti, če imajo Hrvatje svojo in Srbi svojo, potem nam ne preostaja drugega, da jo tudi mi osnujemo. Plavalni šport je tudi na tem in nekaj sličnega se govori še o nekaterih drugih športnih panogah. Sploh so na vidiku v športnih vrstah velike reorganizacije, ki pa se zaenkrat pri nas Slovencih še niso objavile v taki obliki, kakor na Hrvatskem. Tudi v Srbiji je v tej stvari že več prišlo v javnost kakor pri nas.
Da bo tudi do reorganizacije slovenskega športa slej ko prej prišlo, je gotova stvar. Na nas samih pa je, kako bomo to stvar izvršili in kako bomo našo telesno vzgojo uredili, da bo imel korist od nje vse slovenski narod. Pri
nas je športno gibanje in sploh telesna vzgoja najbolj razvita. Vendar pa ji še mnogo manjka do onega, kar predvideva zakon o obvezni te-
lesni vzgoji. Vse naše ljudstvo je treba pripraviti do tega, da bo rado gojilo telesne vaje brez pritiska. Največ bomo mogli doseči s primerno propagando, s tečaji itd. Pri reorganizaciji slovenskega športa moramo paziti predvsem na to, kako bomo razširili naš šport in naše telesne vaje na ves narod. Samo iz tega vidika moramo gledati na reorganizacijo našega športa, samo to moramo imeti pred očmi tedaj, ko se bo odločevalo o usodi slovenskega športa po raznih športnih organizacijah. Potem smemo pričakovati uspehov, potem smemo še upati na boljše čase v našem športnem življenju.
In še nekaj je, na kar ne smemo pozabiti ob tej priliki. Iz časopisne in tudi zakulisne kampanje se da posneti, da se vrši velika borba med Zagrebom na eni in Belgradom na drugi strani, kdo bo pobasal vrhovne športne in-štance, to je vrhovne državne zveze, ki bodo kljub pokrajinskim zvezam morale obstojati zaradi mednarodnih stikov. Zagreb dela na to, da bi po možnosti vse te zveze ostale v Zagrebu, Belgrad pa pravi na drugi strani, da morajo biti v Belgradu kot prestolnici skupne države. Kako se bo stvar rešila, je seveda še vprašanje zase, vsekakor je pa stališče Zagreba brez dvoma nepravilno in neupravičeno, ker se smatra kot edini poklican prevzeti v roke vrhovno vodstvo vseh državnih zvez. Istotako se pa ne moremo strinjati z mnenjem belgrajskih športnih krogov, ki zahtevajo vse vrhovne državne zveze zase v prestolnici cele države, četudi ima stvar nekaj na sebi. Najbolj pravilno in pravično bi bilo. da bi se ta stvar uredila dogovorno in rešila na ta način, da bi jih dobila vsaka prestolnica (Ljubljana. Zagreb, Belgrad) nekaj po nekem gotovem ključu, o katerem naj bi se dogovorili merodajni športni činitelji. Zanimivo pri celi stvari pa je to, da se Ljubljano sploh ne jemlje v poštev glede tega. Doslej smo imeli, odnosno imamo Slovenci samo eno vrhovno državno zvezo, in sicer Jugoslovansko smučarsko zvezo. Po kvaliteti in kvantiteti svojega športa pa nam prav gotovo pripada več vrhovnih državnih zvez. O tem, koliko smo Slovenci sposobni voditi take državne zveze, pa mislim, da so se imeli oni v Zagrebu kakor v Belgradu že večkrat priliko prepričati, saj je tudi odstotek olimpijcev, katere smo dali Slovenci za olimpijske igre in druge mednarodne tekme, še predobro vsem v spominu.
I. K-er.

Nedeljska ligaSka prvenstvena tekma: Ljubljana s Slavija (Osijek)
V	nedeljo bo imela naša Ljubljana zelo zanimivega gosta. Osiješka Slavija, ki ne trpi takega pomanjkanja kot naša Ljubljana, bo nastopila v Ljubljani s svojim izvrstnim moštvom. Slavija, ki je že svoj čas sodelovala v skupni ligi, ni našemu občinstvu neznana. Vedno doslej je njeno moštvo v Ljubljani zapustilo najugodnejši vtis. Tudi sedaj je moštvo Slavije v izvrstni formi. To dokazujejo njeni rezultati, ki jih je dosegla v dosedanjih tekmah. Prav nevaren je njen napad, najuspešnejši v njem pa je mladi Likošek n., ki ga bo treba dobro čuvatiT Nadalje je znan njen srednji krilec Kolar, ki ga nekateri celo priporočajo za našo reprezentanco. Tudi obramba blavije ni slaba, vendar se da tudi njo s pravilno igro obvladati.
Vsekakor bo v nedeljo zanimiva borba, ki se bo vršila na igrišču Ljubljane ob vsakem vremenu.
Nedeljske ligaške tekme in sodniki
K nedeljskim ligaškim tekmam v slovensko-hrvat-ski ligi so odrejeni naslednji sodniki:
1/ T —''- ' T • 1i'
(Mrdjen).
V	Zagrebu: Gradjanski : Hašk, Mlinarič (Bažant).
V	Splitu: Split : Bačka, Devčič (Mikuličič).
X iara|?T,U: Sašk ! hajduk, Kranjc (Jirasek).
mernik)	' Kt>nkordiia' De'ia) (Ca"
Kakor vidimo, so to nedeljo slovenski sodniki doka) dobro zastopani. Številno delegiranje je dokaz, da le niso slovenski sodniki tako slabi, kakor to mnogokrat slišimo, celo od domačinov.
Usoda poljskih Športnikov
London, 26. oktobra. AA. Havas: Iz Budimpešte poročajo, agenciji Reuter: Mnogi begunci s poljskega trde, da so na Poljskem padli med drugimi tudi zna-
Puszta, Pajek na zrcali. — Erno Holl6, Moška pesem. — Gator Hejnal, Ne z bogovi, sam s seboj. — Sari Tamas, Fusiava.
-- —1™»	suunmi:
Ljubljani: Ljubljana : Slavijo (O,) Makorati
meniti dirkač v. Nogi, znan! teniški prvak Hebda in mednarodna nogometaša Vodarž in Vosta. Ni pa še znana usoda slavne poljske teniške prvakinje Jadvige Jederzejovske. Znano je samo to, da je bila ga. Je-derzejovska v Varšavi teden dni ored vpadom nemških čet na Poljsko.
Občni zbor jugoslovanske atletske zveze bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m., bo v Ljubljani občni zbor Jugoslov. atletske zveze. Na tem občnem zboru se bo izvršila reorganizacija zveze ter se bodo osnovale tri atletske narodne zveze (slovenska, hrvatska in srbska). Te zveze si bodo med seboj enakopravne v razmerju 3:3:3. Občni zbor prihodnjo nedeljo bo brez dvoma zelo zanimiv, ker bo pri reorganizaciji z ozirom na razmere, ki so vladale vsa zadnja leta v tej zvezi, gotovo napeta debata. Govori se tudi o prenosu vrhovne zveze v Belgrad.
»Seunigov memorial«
Nedeljske dirke na ljubljanski grad, tako imenovane »Seunigov memorial«, bodo zelo zanimive. Prično se ob 14 uri in bodo to V. gorske hitrostne dirke, katere priredi Moto-Hermes. K razpisu, ki smo ga svoječasno objavili v našem listu, se je priključila še ena kategorija, in sicer turni motorji do 250 ccm.
Primorje : Ilirija
Aktivni lahkoatleti Ilirije in Primorja se bodo omenil v soboto popoldne ob treh na igritfu SK .j ubij ane.
Hrvatska veslaška zveza na vidiku
Kakor se izve, bodo hrvatski veslaški klubi osnovali svojo hrvatsko veslaško zvezo. Prva tozadevna skupščina ae bo sestala dne 4. novembra v Zagrebu. Za danes pa je sklican sestanek vseh delegatov posameznih veslaških klubov, na katerem se bodo natančneje pomenili, kako naj bi bila osnovana nova zveza hrvatskih oeslaških klubov. — Torej na vseh področjih vidimo stremlienie nn mamn-vrojitvi Hrvatov.
t
Nevidna vojna na ilvl|en|e In smrt:
Skrivnostna bitka med vohuni
Obramba vohunstva v filmu in resničnosti
Junaška dejanja hrabrih vohunov in proti-vohunov, kakor jih gledamo v kinu na platnu, nima dosti skupnosti s kruto resničnostjo. Toda predmet sam — vohunstvo in protivohunstvo — in plod domišljije, in vprav zdaj, ko v Evropi spet razsaja vojna, je to zelo sodobna zadeva. V zaprtih pisarnah vohunstva se vsak dan bi-jejo bitke, ki niso mnogo manj hude kot na
frontah. .... . , , .
Že čez nekaj dni po izbruhu te vojne, je že angleški vohunski urad »Inteligence Service« sporočil, »da so prijeli skoraj vse, v Angliji bivajoče sovražne vohune«. To je bila velikanska zmaga angleške vohunske obrambe, ki ni bila s tem nič zmanjšana, ko je britsko vojno ministrstvo dodalo, da jih j*e nemara nekaj le še na angleških tleh. Če pomislimo, da je bilo med svetovno vojno le prav mnlo vohunov odkritih in preprečenih v Angliji, je ta zmaga letošnje angleške vohunske obrambe tem večjega pomena.
Intelligence Service je deloval s teoretičnega stališča, da ni za sovražnega agenta poglavitna težkoča ta, da si preskrbi informacije, marveč to, da jih more svojim višjim tudi oddati. Zato je ta vohunski zavod osredotočil svojo pozornost na poročila, pisma, posiljatve, tiskovine itd., ki so odhajala v inozemstvo.
Uganka skrivnega ključa
Intelligence Service ima za to precej izkušeni iz bivše svetovne vojne. Preproste g as-bene note, na primer, so v prejšnji vojni kar lahko odhajale čez mejo. Dokler se ni nekemu uradniku posvetilo, da se je usedel h klavirju in je začel igrati po teh notah. In izkazalo se je, da te note niti malo niso bile v zvezi z glasbo. Dalje so vsebovale znamke na navadnih pismih in kartah ključ ali crko za ključ kake skrivne pisave samo s tem, da so bili na robu znamke odtrgani zobci — eden ali več —, kar je dalo številko ali kako črko, po kateri se je dala razumeti šifrirana pisava.
Največja težkoča, ki ima Intelligence Service opraviti z njo, in ki je hkrati življenjska naloga sira Georgea Astona, načelnika »Urada tajne službe«, tako imenovanega »M. I. 5«, je pa dešifriranje, razvozlavanje tajnih (šifrira-nih) besedil. Vprav zaradi razvozlavanja tajnih pisav G. Astona, je dosegel Intelligence Service v začetku te vojne tak veljk uspeh.
Najpreprostejši in najlažji način tajnih pisav je ta, da se abecedni red črk spreminja. Vsaka črka se porine za en ali več znakov naprej. Tako A ni A, temveč B, B postane C itd. Če je pisava sestavljena za dva premaknjena znaka, tedaj je A — Č, B postane D ali E in tako dalje. Ta ključ pa se izdaja po črkah, ki se najčešfe nahajajo v kakem jeziku. V večini evropskih jezikov je največkrat na vrsti E, v ruščini pa O, v največ orientskih jezikih pa A. Mnogi jeziki skoraj ne vsebujejo X, Q, Y, W, K, Z, drugi pa jih imajo po večkrat.
Kako šifrirano besedilo, v katerem je na primer T največkrat naveden, preizkusijo tako, da postavijo namesto T po vrsti E, O, A in tako naprej in še druge črke. Z vztrajnim podrobnim delom se skoraj zmeraj posreči dešifrirati tajno pisavo.
Kraljestvo je geslo
Neskončno bijlj težavno je razvozlavanje takrat, če se pošiljatelj in prejemnik poslu-
žujeta kake poprej dogovorjene besede, kakega gesla ali ključa. Za primer navajamo besedo, ki zaradi enostavnosti vsebuje A kot prvo
y grobu zakopane puške na Poljskem
Vojna poroka z ovirami
Ko je izbruhnila vojna, je oživela tudi navada vojnih porok. V nasprotju z 1. 1914, so priglasitve k tem porokam mnogo številnejše ko takrat, in marsikomu se tako neznansko mudi napraviti iz svoje neveste svojo ženo, da ne počaka na kak dopust, marveč kar koj izbere kakega namestnika zase za poroko __
Tako je tudi neki brivec, ki si je jako želel,
da bi se čimprej oženil, preden bi odšel na vojno, nuprosil svojega mojstra, naj bi ga pri
črko v abecedi, na primer besedo »Kabine«. To geslo postavimo na čelo kvadrataste omarice, ki ima petkrat po pet oddelkov za 25 črk abecede; takole:
KABIN E
Druge črke se preprosto vstavi po abecednem redu, in sicer od A, ki je v geslu, vse črke, izvzemši onih, ki so že zapopadene v geslu. Kvadrat je potem takle:
K E G O T
A C H P U
B
Č
i V
I
D L S Z
N F M š 2
oblečenega sivolasega gospoda, ki je nadomeščal ženina, v"pariški poročni urad v 5. okraju.
Opravilo se je začelo. Že je začel dotični uradnik za civilne poroke brati besedilo, ali je ženin voljan poročiti se in ali bo pripoznal nevesto za svojo ženo. Že je botel namestnik izjaviti »da«, ko so se hrupno odprla vruta in prihrumel je v sobo mlad vojak, naravnost s fronte, resnični ženin ki se mu je v poslednjem hipu posrečilo dobiti malo dopusta.
»Jaz sem ženin, jaz moram reči ,da,« je prekinil ceremonijo in se postavil nared poleg srečno smehljajoče se neveste. Toda uradnik se ni dal ugnati, rekoč: »Jnz morem poročiti samo tiste osebe, ki so tu z imenom napisane. Žal mj je _ a kar se mene tiče, je tale gospod tukajle pravi soprog.« — Obe priči sta se za-hihitala in sta potegnila »oviranega« mladega soproga k sebi, ki je smel prisostvovati svoji lastni poroki le kot navaden glodalec.
Po končanem opravilu pa je smel. ne sicer posredno z njim poročeno, vendar resnično svojo soprogo sprejeti iz rok uslužnega mojstra v svoj objem.
Zdaj se lahko razvozlava tako, da zamenjaš vsako črko s tisto, ki stoji pod njo. Lahko se tvori pare črk in se vselej zamenja po ena črka s tisto, ki je pred njo. Toda geslo se lahko spreminja od tedna do tedna, tako da se red črk zmeraj predrugači. Ker sestoji razvozlavanje v tem primeru iz dveh delov: iz iskanja gesla in odkritja sestava, po katerem se črke zamenjavajo, je videti, kakor da bi bilo skoraj nemogoče razrešiti to nalogo. Skoraj
Italija proslavlja dan odlikovanja mladine v Rimu
nemogoče, zakaj, vse se navzlic vsemu razreši, kakor izpričuje primer sira Georgesa Astona.
Dešifrirant — ali razreševalec — ima zmeraj dve stvari pri rokah: besedilo in abecedo, ki jo lahko zmeraj razčleni na petkrat po pet črk. Spreminjevanje je pri tem raznovrstno, a vendarle omejeno, in razrešitev naloge se mo-
re primerjati z igro potrpljenja, ki se pa zmeraj srečno izide, če je poleg skupina strokovnjakov, kakor matematikov, slovničarjev, jezi-
koslovcev in podobnih. Ti se skupno spravijo na delo. Čudno je slišati, pa je le resnično, da je ni na svetu še tako skrivne pisave, katere bi s potrpljenjem in z matematičnimi figurami in formulami ne bilo mogoče razvozlati 1
skemu biku, ampak jiK morajo voditi 3 km daleč k drugemu biku. Tudi to je vojna,
Mrtvaiko oznanilo
V nekem inozemskem industrijskem mestu kroži listič, ki gre iz rok v roke, in ki se vsakdo nasmehne, ko ga prebere. List je črno obrobljen in je zares mrtvaško oznanilo:
»Globoko potrti javljamo, da je danes zjutraj ob sedmih umrl po duljšem bolehanju naš ljubi, dobri, en kilogram težki Kruhek v starosti komaj 2 let. Nikoli ne bomo pozabili prezgodaj umrlega in se ga bomo zmeraj v ljubezni spominjali. Žalujoči starši: Fric Lakota in Ana, roj. Brezkurjave.«
Med strelskimi jarki In bodičasto iSco:
Zemlja od nikogar
Čigava je zdaj saarlandska vas Perl? Komu pripada kos zemlje medWamdtwaldom, kjer so francoski vojaki, in mestom Saarbrii-cken? Na milijone bralcev časopisov primerjajo vojna poročila in proučavajo zemljevide. In v vseh dvomljivih primerih je tedaj odgovor: »Zemlja od nikogar.«
Od nikogar zemlja v mirnem času
Zemski jezik iz koral v Indijskem oceanu meri le nekaj kvadratnih metrov, ni obljuden, je ves prepljuskan v viharnih dneh. Drobec kopne zemlje v Severnem Ledenem morju, ko-,maj je opazen pod ledenimi ploščami, ki so vrh njega. Zapuščena, rumena, nerodovitna pustinja v notranji Aziji, obdana z visokimi gorami, le na tri', štiri tedn^ poživljena s kako turke-stansko, tibetsko ali rusko obmejno stražo.
Zemlja od nikogarl Svet brez ljudi, zemlja brez postav, svet med svetovi, svet, kjer ima domišljija prosto pot. Svet, ki more biti paradiž za pirate, tihotapce, ponarejevalce denarjev ...
Pojem »od nikogar zemlja« (ime izhaja iz angleščine: »no man*s Land« so angleški mornarji dejali prvikrat otokom v Oceanu), je še precej mlad. Izvira šele iz časov, ko je znan-stvo o pravicah narodov in diplomacija iznašla ime »suverenost«, to je, neomejena in neodvisna oblast kake države nad drugo. Kjer pa ni suverenosti — nadvlade nikogar, tu je »svet od nikogar«. Ko je bilo na zemlji še dosti brezmejnih, neraziskanih in nerazdeljenih pokrajin, »belih lis« na zemljevidu, je bil svet od nikogar še vsakdanji pojav. Dandanes pa je pod normalnimi razmerami že izjema, ki je komaj kaj pomembna.
... in v vojni
Šele moderna vojna je pripomogla pojmu »od nikogar zemlja« spet do novega, okrutnega in strahotnega pomena. V svetovni vojni sta bili dve progi »zemlje od nikogar«. In sicer od Baltika do Črnega morja, in od Severnega morja do Švice. To je lil svet med sovražnima črtama strelskih jarkov, tisti s krvjo pokriti, po bombah razriti del sveta, kjer so se shajale milijonske armade.
Spominjamo se tistega pretresljivega ameriškega filma »Zemlja od nikogar«, ki je posnet po mirovnem romanu Berte Suttnerjeve »Dol z orožjem!« Prikazana jee usoda zblaznelega kmeta, ki se skriva v neki razvalini »zemlje od nikogar« in ga ondi najdejo vojaki vseh armad, Francozi, Angleži, Nemci. Visoko nad njimi v ozračju nad »svetom od nikogar« se bijejo sovražna letalska brodovja, in zemlja pod njimi, ki ne pripada nikomur, se stresa v grmenju topov. To je »svet od nikogar« ...
Pravniki in uradniki so si znjim belili glavo. Kdo bo izstavil potrdilo o smrti vojakov, padlih na »zemlji od nikogar«? Čigav je predmet, ki ga najdejo na »svetu od nikogar«? Komu pripada živina, ki se pase na »zemljišču od nikogar«? Kdo bo kriv zločina, ki se je izvršil na taki zemlji? Saj je bila »zemlja od nikogar« mimogrede tudi tam, kjer je živelo še civilno prebivalstvo.
Vojaki so brž znali odgovoriti na ta vprašanja, ki jim birokrati niso bili kos. Vojaki so mrtvece pokopali, ranjence spravili, so večkrat z nevarnostjo za življenje odgnali živino z nevarnih zemljišč in so o priliki prirodnih nezgod priskočili na pomoč. Ali je to ustrezalo pravici narodov? In paragrafom? Storili so, kar se jim je zdelo prav. Saj na »zemlji od nikogar« ni ne tožnika ne sodnika.
Žatoigre na „zemlii od nikogar44
Človeška narava, ki stremi za tem, da bi povsod napravila red in uvedla pravno razmerje, se upira temu, da bi priznala bivanje kakega kosa »zemlje, ki ni od nikogar«. Vendar so ondi, kjer je tudi v mirnem času svet »od nikogar«, to so le nekaj metrov široki »koridorji« med dvema mejama držav, take obmejne žaloigre, ki so mnogo hujše kakor vojne grozote.
Spor med Nemčijo in Poljsko zaradi iz Nemčiie na poljsko mejo odstranjenih poljskih
in brezdomovinskih Judov, je nam vsem v spominu. Več tednov dolgo je 5000 ljudi, starčkov, žensk in otrok, trpelo in životarilo na »švetu od nikogar«, pri obmejnem mestecu 7.bosynu. A tudi tu je človeška iniciativa predrla juridične zidove: poljski Rdeči križ je posegel vmes in je nesrečnežem priskrbel hrane in zdravniško pomoč, a poljski obmejni vojaki so šli zanje po vode in so jim dali svoje tople odeje.
Vemo za drug primer »od nikogar zemlje«, ki je bil koj po svetovni vojni opisan v časopisju: Neki ruski begunec, ki ni imel nikjer domovinske pravice, ki sta ga Poljska in Češkoslovaška izgnali, je obtičal med obema, na »svetu od nikogar«, to je, sredi mostu čez reko Dunajo, ki je na nekem kraju tvorila mejo med Poljsko in Češko. Več tednov je tičal ondi, kar na sredi mostu. Neki češki carinik mu je prinesel stol; obmejni stražniki obeh držav so mu dali jedače, medtem ko je na obeh bregovih reke stala tisočglava množica, med njimi je bilo tudi več časnikarjev iz raznih držav, in je gledala to žaloigro. Slednjič, po pettedenskem pogajanju in na brzojavko iz Ženeve od Nan-senovega urada, je smel tisti revež oditi z mostu ...
K sreči pa more imeti »svet od nikogar« tudi prijazen obraz. V goratih predelih, ki niso od nikogar, na meji med Jugoslavijo in Romunijo, lovijo obmejni stražniki obeh držav skupno, mirno in nemoteno ribe v potokih. Na švi-carsko-francoski meji, med Ženevo in gorstvom Anne, so si oblasti obeh držav nemoteno priredile »zemljo od nikogar«: majhen, ograjen travnik tik ob cesti, da posredujejo pri trgovinskem prometu, ki je zaradi vojne nekoliko zaostal.
Tako more biti »zemlja od nikogar« tudi koristna in prijetna. Toda kaj malo morejo omiliti te prijazne poteze žalosten pomen take zemlje, ki biva brez zakonov in brez življenja med dvema sovražnima taboroma.
Vaška cesta in svetov, zgodovina
Holandska vas Kerkrade ima cesto, ki je široka natančno 5 m. Ta cesta tvori mejo med Ilolandsko in Nemčijo. K Holandski spada zahodna polovica ceste, kjer je cerkev in občinska hiša, vzhodna polovica pa spada k Nemčiji in tu je šolsko poslopje in vaški vodnjak. Preden se je začela ta vojna, so hodili holandski otroci v nemško šolo, nemški verniki pa v ho-landsko cerkev.
Zdaj je ta, 5 m široka vaška cesta dvojno zaprta: po nemških in holandskih obmejnih stražnikih. Nihče ne sme čez cesto, še otroci komaj da dobijo to dovoljenje. Prebivalci ho-landskega dela vasi morajo hoditi 500 m daleč po pitno vodo, ker je vodnjak seveda v Nemčiji. In Nemci, ki bivajo v holandskem delu vasi, ne smejo pripuščati svojih krav k holand-
Moštvo nemške podmornice odhaja spet na delo
Kranj
Francoski krožek v Kranju bo tudi leto« poučeval francoščino v začetnem in nadaljevalnem tečaju, Prijave sprejema gimnazijski hišnik.
Prežganje
Žalostno so zapeli farni zvonovi dne 26. p. m. v slovo, ko nas je po dvanajstih letih zapuščal g. župnik in duhovni svčtnik Josip Stupica. Fa-rani so bili solzni, ko se je naš nepozabni duhovni oče s prižnice poslavljal. Tik pred odhodom so g. svčtniku izročile naše kat. prosv. organizacije lepo diplomo častnega članstva. Ko je g. svetnik odšel, smo še bolj občutili njegovo izgubo... Za njegovo 12 letno delo v fari in občini ee mu vsi iskreno zahvaljujemo in mu želimo vso srečo in božji blagoslov v Kresnicah, kjer je sedaj. — Dne 24. t. m. smo pa slovesno sprejeli novega župnika, ribniškega kaplana g. Leona Kristanca. Sprejema se je udeležila skoraj vsa fara, vse cer-kven.e in prosvetne organizacije, šolska mladina z učiteljstvom. Spalir so delali slovenski fantje in dekleta v krojih ter mladci s praporčki. Z novim g. župnikom je prišel ribniški dekan g. Skubic in župnik od Sv. Gregorja g. svčtnik Krumpestar. K sprejemu sta pa še prihitela šmartlnski dekan g. Gornik in kaplan g. Starman. Novi g. župnik se je ginjen zahvalil za krasen sprejem. Ljudstvo se je s svojim župnikom in ostalo duhovščino podalo v župno cerkev, kjer je novi g. župnik podelil fa-ranom svoj prvi blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer so še zvonovi slovesno pritrkavali v pozdrav g. župniku, visoko v zrak so švigale rakete in slišalo se je pokanje. Farani želimo g. župniku, da bi bil zadovoljen med nami in da bi ga spremljal pri vseh delih blagoslov Vsemogočnega.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so počastili spomin najine drage blagopokojne mame, gospe	1
Olge Balon roj. Lipold
in jo spremili na njeni zadnji poti 21. oktobra 1939 k njenemu večnemu počitku, vsem, ki so poklonili cvetje na njen grob, društvu Nanos-J adran za ganljivo pesem, preč. g. župniku p. Valerijanu Landcrgotu, g. Viktorju Grčarju, gospej ravnateljici Antoniji Stupci in našemu sosedu g. Jakobu Visočnikti za tople besede v njen spomin, in vsem, ki so nama izrazili svoje sožalje. Ganjena izrekava prisrčno zalivalo deputaciji mozirskega Sokola, ki je prinesel na njeno zadnjo pot svoj prapor, ki mu jc ob razvitju pred pol stoletjem, v pomladi svojega življenja, pripela spominski trak.
Maribor, oktobra 1939.
Ivanka in F ran jo Lipold.
ijtroSk/ koti tek
SLON SAMBO
(111) Tako sta bila hvaležna za ta nasvet, da sta se kar v spalnih oblekah odpravila s Sim-Samom iz hiše. Fakir Bang-Sang ju je sprejel, pes pa ee je vrnil domov. Bang-Sang se je usedel in je brbljal čudne besede, držeč v rokah rdečo ruto. Brez sape sta Filip in Jan pričakovala, kaj jima bo razodel,
(112) >Sambo je v nekem mestu za gorami,« se je oglasil Bang-Sang. »Tu imata čevlje, čepici in palici in odpravita se na pot. Pa dobro pazita na čepici, ki vama bosta še jako koristili I Kaj več pa vama zdajle ne morem reči.« Smejoč se sta se fanta oblekla v tista čudna oblačila.
Kupujemo Sipek
po najvišjih dnevnih cenah
Saius d, d., Ljubljana
Otvoritev nove mesarije
V soboto odprem na Krakovskem nasipu št. 10 novo mesnico ter se cenj. občinstvu priporočam za obilen obisk.	_	. , „
France Avbelj
Molž oglasi
!BB
za Šivanje na stroj dobi stalno mesto. - F. & M. Rozman, Gosposka ulica 4/1.	(b
Vsem sorodnikom in znancem javljamo tužno vest, da je po kratki bolezni umrl v starosti 83 let, gospod
MATIJA JEREB
trgovec in posestnik
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 28. oktobra ob 4 popoldne izpred doma žalosti na pokopališče na Viču. Ljubljana-Vič, dne 25. oktobra 1939.
Žalujoča žena, otroci in ostali sorodniki.
Umrla je tragične smrti naša nad vse ljubljena soproga, mamica, sestra, svakinja in snaha, gospa
pavla Stok
soproga trgovca
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, 28. oktobra ob H10 iz hiše žalosti na Rošpohu 168 na pokopališče v Kamnico. Kamnica pri Mariboru, dne 25. oktobra 1939. Globoko žalujoči: 'Anton, soprog; Tonček, sinček; Anica, hčerka; Olga, sestra; rodbine: Štokove iz Pobrežja in Sežane: Šček, Štefan Renčelj, Dinc, širca-čuček, Milan Renčelj, Pureber, Pantelič, Čižmek in ostalo sorodstvo.
Dobra kuharica
zanesljiva, starejša. Išče službo na deželi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dežela« 16.734. (a
Koncepient
z enoletno sodno prakso Išče zaposlitve pri odvetniku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »15. november« 16.768.	(a
Trgovski pomočnik
mlad, mešane stroke, želi premostitev v boljšo trgovino. Naslov v upravi »Slov.« pod »Vesten« St. 16585.
Akad. izobražen gospod
Išče primerne službe. -Zmožen samostojnih nastopov, predavanj Itd, -Ponudbe upravi »Slov.« pod »St. 62« 16.731. (a
Gumbnite, gumbe, pliise,
monograme, entel, ažur >ino m hitro izvrši \
Natek & Mikeš
Ljubljana, FranMkanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Pouk
Strojepisni pouk
Večerni tečaji. Pričetek pouka 2. novembra. Vpisovanje dnevno. Chrlsto-fov zavod, Domobranska cesta 15.	(u
Kupimo
Vsakovrstno zlato
srebro in briljante ku puje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Frančiškanska ulica 3. k

Hranilne knjižice
3% obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
I 'JTTTi R 1't'TH
Tricikelj
skoraj nov, prodam. Nosilnost cca 200 kg. Cena 1000 din. Naslov v upr. »Slovenca« pod 16.985. 1
Cepljeno trsje
sadno drevje ln divjake nudi žiher Franjo. Za-mušanl, p. Sv. Marjeta, Moškanjci. — Zahtevajte cenik!	(1
Zaklane purane
mastne kokoši, zavoji po 10 kg 130 din, Ia. Jedrca 10 kg 180 din, suhe češ-plje Ia., zaboj 10 kg 68 din, vreča 60 kg 210 din, franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Hijacinti in tulipani
lz Holandske so prispeli. Dobite jih v najboljši kakovosti pri tvrdki M. Berdajs (prej Urbanlč), trgovina b semeni, Ljubljana, Miklošičeva c. 8; telelon 24-40.	.(1
Dobro obrit-dobre volje!
IaSČ. znamka
ROTBART
Obratovodjo
(Werkfiihrer)
za srednjeveliko tovarno nsnja (na Hrvatskem), za nadziranje izdelovanja podplatov, mastnega gornjega usnja in blanka po lastnem sistemu tovarne, vsekakor pa veščega v izdelovanju' vsega usnja za vojaštvo in veliko prakso v renomiranih podjetjih
iščemo za takojšen nastop
Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, s spričevali (v originalu ali prepisih) in z navedbo zahtevkov je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Hrvaško« št. 16.885.
»SLOVENEC", podružnica s Miklošičeva cesta št. 5
+
Umrl je naš dolgoletni član, gospod
Vilko Gaberšek
uradnik
Pogreb bo v petek, dne 27. oktobra ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Vzornega zadružnika ohranimo v trajnem spominu. Vič, dne 26. oktobra 1939.
Produktivna zadruga ljublj. mizarjev, Vii,
Parcele v Vodmatu
skupaj 6 parcel od 600 do 700 m1, na Selu pa 4 od 400 do 500 m, naprodaj. — Poizve se pri J. Oražem, Predovlčeva 5, Moste.	(p
Majhno stavbno parcelo
400 do 600 kv. metrov, kupim v Spodnji Siškl ali za Bežigradom. Marin-šek, Zeleznikarjeva 18, Spodnja Šiška.	(p)
Stanotanja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
za 2 osebi Iščem za takoj ali pozneje v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmerna cena«. (c
Gabrijela Ušeničnik javlja vsem sorodnikom, prijateljem in vojnim tovarišem tužno vest, da je danes po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal njen srčno ljubljeni soprog, gospod
Josip Ušeničnik
administrativni major v pokoju, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 28. oktobra ob štirih popoldne iz Šlajmerjeve ulice 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. oktobra 1939.
Arnold Fredericks:
17
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolen«.
»Dobro, razumem. In kaj bo potem?«
»Avtomobil bo drvel naprej proti Parizu. Ni dvoma, da bodo hiteli lopovi v mesto. Pri Porte de Versailles bom pazil in pri sosednih vratih bodo prežali tajni redarji. Ustavijo vsak voz, ki bo hitel v mesto. Onega, ki bo ob strani in na kolesih zaznamovan z rdečo barvo, zasedejo, in one, ki bodo v njem, aretirajo.«
»Toda vzemimo, da oni ne sporočijo tovarišem, da bi otroka vrnili.«
»Potem bo otrok najbrž pri njih v vozu. Gledajte slučaj iz njihovega vidika. Postopati bodo morali zelo naglo. Mogoč je sledeči način: ako bodo s svetlobnimi — ali z drugimi znaki informirali tovariše, ki so na ulici, potem lahko z gotovostjo računate na to, da bo otrok doma, še preden se vrnete v bišo. Oni vedo. da boste vi po izročitvi denarja takoj hiteli domov. Kaj bi bilo bolj enostavno, ko da pripeljejo otroka s seboj in ga odvedejo na nelci določeni kraj
in ga od tam pošljejo domov. Po mojem mne-ie to najbolj verjetno.« »In ako otrok ni z njimi?«
»Potem sta še dve možnosti. Prva je, da pred svojim odhodom v Pariz informirajo tovariše s svetlobnimi znaki ali kako drugače. V tem primeru vi dobite otroka, mi pa ujamemo lopove. Druga možnost pa je seveda ta, da poizkusijo tovariše informirati -unaj mesta.«
»In ako jih vi prej ustavite, potem to razbojnikom ne bo mogoče in jaz otroka ne dobim nazaj.«	,	,
»To je res, a ta primer je skoraj izključen.« »Zakaj, g. Duvall?«
»Prvič zato, ker je za nje nevarno, ako jih na vrvečih pariških ulicah zasledijo. Drugič pa, ker sploh ne morem misliti, da bi bil fant v Parizu. Žena, ki vam je prinesla sporočilo, je videla otroka daleč zunaj mesta. Ne more se predpostaviti, da bi ti možje podnevi upaji otroka pripeljati v mesto. Ako je fant z njimi v vozu, potem se izognejo nevarnosti, da bi jih kdo spoznal. Enostavno preštejejo denar, pridejo v Pariz, kjer se bodo čutili vartie, otroka odpeljejo na določen kraj, si razdelijo plen in vsak se poda v svoje skrivališče. Tak zločinec ve, da je v velikem mestu bolj varen, kakor pa, ako z avtom beži v vas. Sploh ne dvomim, da je otrok pri njih.«
»Toda ako je otrok v vasi in Čakajo z njim, dokler ne dajo iz Pariza tovarišem znaka?«
»Potem bi morali otroka prej pripeljati iz skrivališča zunaj mesta, da bi ga odpeljali vam, kar bi zahtevalo mnogo časa. Pred vašim povratkom bi tega ne mogli storiti.
Stapleton je o tej stvari dolgo razmišljal.
»Gospod Duvall, zdi se mi, da so vaše domneve pravilne,« je pripomnil potem. »Kakor vi, tako bi tudi jaz želel, da lopove ujamemo. Ob misli, da bi mogli uiti, mi zavre kri. Mogoče pa je seveda, da je vaše sklepanje napačno.«
»V tem primeru vsaj lopove ujamemo in nazadnje bo eden izmed njih že imel toliko uvidevnosti in izda kraj, kjer it vaš sin.«
Stapleton je zelo skrbno tuhtal stvar. Očividno se je bal, da se izvedba ne posreči, kar bi lahko onemogočilo otrokov povratek.
»Moje mnenje je. gospod Stapleton,« je spet povzel besedo detektiv, »da dolgujete javnosti toliko, da mi omogočite aretacijo zločincev. Za javni blagor je velika nevarnost, ako se taki lopovi svobodno gibljejo. Ako se ne posreči,
vaš položaj ne bo slabši, kakor je že. Poizkusa nikakor ne bodo mogli pripisovati vam.
»Dobro,« je nemirno dejal bankir. »To je igra na slepo srečo, nič drugega. Ker se na zunaj ne vidi, da vmešavanje prihaja od moje strani, dopustim.«
»Prav. Napravo, o kateri sem govoril, jutri namestim v avtomobilu. Mislim, da bo Franc vodil avto?«
»Da.«
»Ali se zanesete na njega?« je vprašal Duvall.
»Nimam nobenega povoda, da bi tega ne storil. Sploh pa tako ne izve ničesar o stvari. Ne bo imel drugega opravka, ko da popelje k cilju, ki mu ga določim.«
Duvall se je nekoliko zamislil.
»Do zadnjega trenutka pred odhodom seveda ničesar ne poveste.«
»Se razume, da ne. Mislim, da bo tako najbol je.«
»Brez dvoma. Tn da preprečimo vsako vmešavanje, bo najbolje, ako opremim avtomobil z napravo šele jutri zvečer, neposredno pred vašim odhodom. Ako se je vaš šofer udeležil ugrabljenja otroka, ne bo imel možnosti, da bi one opozoril.«
»Dobro! Toda upam, da je vaša opreznost nepotrebna. Ni ničesar, kar bi dalo sklepati, da je rranc sumljiv.«
»Priznam..., a tem bolje je, ako smo oprezni. Vi torej jutri zvečer ob osmih odrinete od tukaj?«
»Da. Točno ob osmih.«
»Upam, da vzamete koga s seboj... morda enega policista?«
»Naročilo to izrecno prepoveduje,« je odvrnil bankir.
»Da. Ti lopovi so zviti.« Duvall je vstal. »Jutri zvečer torejl Lahko noči«
»Lahko noč!«
h jugoslovansko tiskarna v Ljubljani; Jože Kramarič
VIII.
Medtem ko sta Richard Duvall in Stapleton razpravljala o načrtu, kako bodo nas led,-njega večera aretirali one, ki so ugrabili otroka, sta bila Gracija in policijski šef Lefevre v njegovi knjižnici in sta pretresala ta primer v vseh podrobnostih. Šef je prav našteval na prste točke, ki jih je zasledoval.
»Prvič je tukaj neverjetna zgodba Mari Lanahan. Dozdeva se, ko da govori resnico, jaz pa mislim, da laže. Po mojem mnenju je v precejšnji meri sodelovala.«
»Toda, odkod potem poizkus, da so jo hoteli zastrupiti?«
»Mogoče je. da se je sama zastrupila, vzela je le malo strupa in je s tem hotela odvrniti vsak sum.«
»Razumem.«
»Potem pa je zgodba Alfonza Valentina s pozlačenimi cigaretami. Kakor vem, je vaš mož, g. Duvall, na mestu zločina našel ena tako, napol pokajeno cigareto. To morda dokazuje, da je bil Valentin pri Mari Lanahan. Ni potrebno, da bi se to bilo zgodilo na dan ugrabljenja. Mogoče je bil tam prejšnji dan, ali pa tudi en teden prej. Toda to je najbrž z zadevo vendar v zvezi.«
»Razmišljala sem o tem,« je mirno pripomnila Gracija. »Zdi se mi, da polaga Richard na to pretirano veliko pozornost.«
»To bomo videli. Vzemimo, da Valentin in pestunja skupaj igrata. V začetku seveda ni mislil, da se spravijo cigarete v zvezo s to zadevo, ker ne ve, da je g. Duvall našel eno izmed njih. Vaš mož pa je vprašal Mari Lanahan, kake cigarete kadi Valentin. Ta takoj začne nekaj sumiti in ob prvi priliki opozori Valentina, oziroma mu piše, da uniči cigarete, lo očividno kaže, da delata na skupno pest.«
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenlii
LIUBD4N4
Počastimo rajne z dobrimi deli
Da ne bo premišljevanja pri odkupovanju od razkošja na grobovih in pri zbiranju odkupnin, moramo pojasniti nekaj malenkosti vsesvetske akcije. Kakor znano, so uradi in večja podjetja ter zavodi dobili prošnje, naj sami zbero odkupnine ter čim prej vrnejo sezname, kjer naj bo natanko zapisano, koliko žele nakaznic po 100 dinarjev, po 30 in po 20 dinarjev. Ko dobi pisarna vsesvetske akcije v pritličju Mahrove hiše tak neznam ,takoj pošlje uradu, podjetju ali zavodu zahtevano število nakaznic. S temi nakaznicami pa dobrotniki ljubljanskih revežev dobe v pisarni vsesvetske akcije takoj — če žele, jim pisarna tudi sama pošlje v znamenje darovanih odkupnin namesto zahtevanih nakaznic že kar vence ali sveče, od ponedeljka 30. t. m. dalje pa tudi na stojnicah pred vsemi pokopališči, vence in sveče.
Kdor se je odkupil od razkošja na grobovih 8 100 din "v prid mestnim revežem, ta dobi nakaznico, ki je na njej zabeležena tudi vsota 100 dinarjev, in za to nakaznico bo v zahvalo za podarjeno podporo mestnim revežem dobil velik venec s svilenimi trahovi v mestnih barvah. Za darovanih 20 din dobi nakaznico, ki je na njej zabeležen ta znesek, a za to nakaznico dobi majhen venec z belimi papirnatimi trakovi. Ce je pa dobrotnik revežev daroval za mestne reveže 30 din, dobi spet posebno nakaznico, ki je na njej zabeležen znesek 30 din, in s tako nakaznico dobi v zahvalo za svojo dobroto pol kilograma belozelenih nagrobnih sveč. V zavitku za pol kilograma je po 6 sveč. Te so pa dvojne vrste, namreč take kakor lani, torej visoke, druge vrste so pa nizke in debele belozelene sveče, s kakršnimi prav radi razsvetljujemo grobove. Tudi teh nizkih nagrobnih sveč je v zavitku za pol kilograma šest, ker je njih težina enaka težini prej opisanih sveč. Ce se pa kdo za mestne reveže odkupi od razkošja na grobovih z zneskom 60 din, ta pa na željo dobi veliko in debelo, 1 kg težko nagrobno svečo, kakršne so sedaj zelo priljubljene. Seveda pa mora to svečo zamenjati z dvema nakaznicama po 30 dinarjev ali pa s tremi nakaznicami po 20 din. Posamezne sveče dobe dobrotniki revnih v zahvalo za 5 din. Sveče vseh treh vrst so iz najboljšega stearina in bele, okrog njih se pa ovija zelen trak z okraskom in napisom: »Za mestne reveže.«
Odkupovanje od razkošja na grobovih ne bo treba šteti denarja, in lahko že vsakdo več dni prej za podarjeno odkupnino dobi nakaznice, s temi pa zaželjena znamenja vence in sveče, da se je odkupil od razkošja na grobovih v prid mestnim revežem, zlasti pa v korist mestnim zavodom najbednejših v stari cukrarni. Seznami že prihajajo in med njimi so tudi prav visoka darila raznih zavodov, saj smo že čitali o desetih tisočakih, ki jih je vsesvetski akciji darovala Vzajemna zavarovalnica, njej se je pa pridružilo tudi dosti drugih denarnih zavodov in podjetij s prav znatnimi vsotami in darili, ki jih v spodbudo zamudnikom naštejemo ob prvi priliki. Počastite rajne z dobrimi delil
— Pri neredni stolid, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova«'voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Keg. po min. soc. pol. !n n. z dr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
1 IV. prosvetni večer bo danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Za uvod zapojejo pevci pesem »Povsod Boga«. Petje spremlja simbolična vaja. Nato predava g. ravnatelj Ivan Martelanc o Kongresu Kristusa Kralja ob spremljevanju s ski-optičnimi slikami v naravnih barvah. Ker stojimo pred praznikom Kristusa Kralja, naj bo ta večer kot uvod slovesnega praznovanja našega praznika Katoliške akcije. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
I Drevi ob 20 bo prvi letošnji koncert v Ljubljani. In Gicer bo to klavirski koncert bolgarske pianistke prof. Z. Kovačeve iz Sofije. Umetnica je učenka slavnega francoskega pianista Cortota in deluje na glasbeni akademiji v Sofiji. Za svoj prvi nastop v Ljubljani si je izbrala nasledniji spored: Mozart: Fantazija c-mol; Beethoven: Sonata op. 78; Schumann: Karneval, po odmoru Chopin: Nocturno in Impromptu; Cankov; Bolgarski motivi; Vladigerov: Valček; de Falla: Ples. — Umetnica uživa v svoji domovini pa tudi v Franciji, kjer je pogostokrat nastopala sloves pianistke umetnice. Koncert bo v mali filharmonični dvorani, predprodaja vstopnic v knjigarni Glasben Matice.
■f" Umrl fe v Ljubljani v bolnišnici po kratki bolezni, v starosti 49 let g. Viktor Franzot, nekdanji gostilničar na Zg. Rožniku. Bil je splošno znan in zelo priljubljen družabnik. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Preostalim domačim izrekamo naše globoko 60-ialjel	»
1 Vse pevke in pevci iz Ljubljane ter okolice ee zberemo drevi ob 20 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasb. Matice (Vegova ul.) k skupni vaji za nastop o Vseh svetih pri Sv. Križu. Naslednje vaje bodo ravno tam v nedeljo ob pol 11 in v ponedeljek ob 20. Vse note dobite pri vajah. Naj nihče ne izostane in se ne zanaša na drugega! Uprava Hubadove župe.
1 G. Modest Sancin, član naše Drame, bo v nedeljo zvečer nastopil v opereti »Pri belem konjičku« v tenorski partiji natakarja Leopolda, v kateri je že pred leti imel lep uspeh. Njemu ob strani bo kreirala odločno gorenjsko gostilničarko ga. Poličeva. Og. Zupan in Peček nas bosta zabavala, prvi kot ribniški tovarnar Kotenina, drugi pa kot lepi Stanislav. V ostalih vlogah, ki so po svoje brez izjeme dobre, nastopijo: Barbičeva, Rakarjeva, Japljeva, Heybalova, B. Sancin itd. — Dirigiral bo g. N. Štritof, režira pa ing. Oolovin. — V kratkem bo premiera Mozartove opere »Fi-garova svatba« pod dr. Švarovo taktirko in v De-bevčevi režiji. Na zanimivo predstavo že sedaj opozarjamo.
1 Šmarna gora ima sneženo kapo. Neprestano deževje zadnjih dni, ki ga močna burja temeljito hladi, je v večjih višinah le še sneg. Včeraj pa je zapadel sneg že prav nizko in tudi Šmarna gora je že dobila svojo kapo. Ce bo mraz in slabo vreme zdržalo do Vseh svetih, potem je prav verjetno, da bomo hodili na grobove že v sneženi plundri, kar tudi napoveduje stoletna pratika.
1 Združenje gledaliških igralcev priredi v zvezi z opernim orkestrom dobrodelno akademijo za obolelga glasbenika g. Marija Kogoja v petek, 3. novembra ob 20 v operi. Sodelovali bodo operni orkester ter člani drame in opere.
1 Na proslavo krstne slave naše kr. vojne mornarice, to je v spomin na dan, ko so prvič po svetovni vojni zaplapolale na našem brodovju jugoslovanske zastave, ki bo v soboto, 28. oktobra ob 20 v sejni dvorani mestnega poglavarstva, vabi vljudno »Združenje bivših mornarjev« vse odslužene mornarje in pomorsko zavedno občinstvo.
1 Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani vljudno vabi avoje člane in prijatelje, da se zanesljivo udeleže nocojšnjega klavirskega večera gdč. Zeni Kovačeve, profesorice Muzikalne akademije v Sofiji in priznane bolgarske pianiitke. Koncert bo v mali dvorani Filharmonije ob 20 Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni ter pred koncertom pri blagajni.
1 Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v letošnjem šolskem letu otvoritveno predavanje v ponedeljek, dne 30. t. m. Predaval bo g. univ. prof. dr. Kari Oz a ld o temi: Da bo mlado po-kolenje kal novega človeka. Predavanje bo ob 18 v mineraloški predavalnici na univerzi, pritličje, levo. Vstop prost! — Odbor Pedagoškega društva.
1 film »Maria Antoinetta« v Kino Matica. — Veliko, mogočno, razkošno filmsko delo, na katerem se je delalo v Ameriki več let. Glavne igralka Norma Shearer je ravno s tem filmom postala slavna, ker je podala vlogo Marie Antoinette tako naravno, da ima človek utis, kakor bi imel pred seboj res ubogo in nesrečno kraljico. Tudi ostale vloge imajo najboljši zvezdniki, tako Tyrone Po-wer, John Barrymore (Luis XV.), Robert Morley (Luis XVI.). Ni dvoma, da bo film »Maria Antoinetta«, ki je danes največji zgodovinski film, tudi za našo publiko poseben dogodek. Zaradi velikega zanimanja za film, priporoča uprava kino Matice, da si nabavite za današnjo premiero vstopnice v predprodaji. Predstave ob 16, 19, zadnja predstava ob 21.15.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Deževje in naraščanje voda. Imeli smo oktobra nekatere dneve izredno lepe in tople. V sredo zjutraj je pritisnil zmeren mraz. V Ljubljani je živo srebro na prostem zdrknilo v termometru na ničlo, na aerodromu pa so to jutro zaznamovali celo 0.8 stopinj Celzija pod ničlo. Temperatura pa je pod ničlo padla prvič
Nepozabni užitek nudi film s slavnim pevskim Danes nepreklicno zadnjikrat! parom Jaanatt« Macdonaldovo in ldtfy Ntlionem
KINO UNION Telefon 22-21
Film bajnega razkošja, odličnega petja, prekrasnih toalet
Zaljubljenca
Vse v naravnih barvah I
že 29. septembra, ko je bilo v Ljubljani —0.5 stopinj Celzija in na aerodromu celo —2" C. V sredo popoldne pa se ie vreme nuglo spremenilo. Začelo je močno deževati. Ponoči so se vrstile plohe in včeraj je ves dan deževalo, pihal pa je obenem mrzel veter. Vse kaže, tla bomo kmalu dobili prvi sneg tudi v nižinah. V gorah je ta mesec /e večkrat snežilo. Zaradi deževja so začele vode počasi naraščati. Ljubljanica je do včeraj popoldne narasla za 55 cm nad normalo. Tudi pritoki Ljubljanice na Barju so močno narasli.
1 Prošnja in zahvala. M. Š., žena slepca-Invalida v Ljubljani, Hrenova ulica 17, je svoj čžis poslala posameznim ustanovam, podjetjem in zasebnikom, deloma pa župnim uradom prošnje za podporo. Vsem, ki so se velikodušno odzvali, se toplo zahvaljuje, ostale pa lepo prosi, naj je ne pozabijo.
1 Cigan je ukradel konja. V noči od torka na sredo je v Iški vasi nekdo odpeljal Jožetu Šilcu iz hleva šestletnega konja rjavca. Konj nima lis, drugih posebnih znakov pa tudi ne. Opazili bo, da se je okrog hleva smukal na večer 30 letni črnolas cigan, ki je najbrž konja tudi odpeljal. Najbrž je cigan iz skupine Hudorovičev, ki 6e sedaj klatijo po ljubljanski okolici in ki se zatekajo v gozdove Krima, potem kadar so jim orožniki že preveč za petami.
I Sleparski nabiralec za Jegličev akademski dom. Uprava policije je prejela prijavo, da je konec prejšnjega tedna nabiral po Št. Vidu z nabiralno polo neki fant prispevke za Jegličev akademski dom v Ljubljani. Nabiralec se je izdajal za akademika in 6e predstavljal kot Princ Jože, podpisoval pa se je Princ Anton. Bil je srednje postave in precej rdeč v obraz. Pri odboru takega akademika ne poznajo in mu tudi niso izročili nabiralne pole. Videti je, da je v Št. Vidu nabiralec nabral precej prispevkov, saj je imel skoraj vso nabiralno polo popisano. Opozarjamo vse, pri katerih bi se morda javil kak nabiralec za Jegličev akademski dom, naj bodo previdni.
Celje
um l	□	C m	m	MARIBOR
Proslava 28. oktobra
ob 21 letnic osvobojenja Slovenije priredijo v soboto, dne 28. oktobra 1939 ob 8 zvečer, v dvorani Zadružne gospodarske banke mariborski Fantovski odseki in Dekliški krožki
svečano proslavo
s sledečim sporedom: državna himna; slavnostna fanfara; pozdrav; deklamacija; slovenske narodne; slavnostni govor (br. dr. Ciril 2ebot); orlovska himna.
Na to proslavo, na kateri se bomo spomnili svobode, ki smo si jo pred 21 leti po tisočletnem boju za vedno priborili, prijazno vabimo * vso našo narodno javnost, posebej pa še prijatelje naše mladinske organizacije. Za člane ^Fafttovskih odsekov in članice Dekliških krožkov pa je udeležba strogo obvezna. Vstopnine nil
Meddruštveni odbor Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov y Mariboru.
Važna nova cesta na meji
Okrajni cestni odbor v Mariboru je začel graditi po naročilu banske uprave v lastni'režiji novo zidano cesto, ki bo vezala tovarno lepenke v Ceršaku z dosedanjo banovinsko cesto Št. 11 j—Velka. Zgradba te ceste je bila res nujna ne samo iz gospodarskih, temveč tudi iz narodnostnih in državno-političnih razlogov. Tovarna lepenke v Ceršaku, ki zaposluje okrog 150 delavcev, nima nobene cestne zveze čez jugoslovansko ozemlje. Tik za tovarno se nahaja strm ilovnat hrib, preko katerega ne more napraviti dovoza, da bi dobivala surovine ter odvažala svoje izdelke. Tovarna je morala do sedaj po dobrohotnosti sosednje države dovažati surovine ter odvažati izdelke po njenem ozemlju ter pri tein dvakrat prevoziti Muro. Pri tovarni sami gre prevoz čez brod, potem pa po cesti dalje do mostu v Špilju in čez njega v našo državo do železniške postaje v Št. IIju. Ta prevoz pa je postal zlasti zadnje čase zvezan z velikimi komplikacijami ter obstoji nevarnost, da bo sploh onemogočen. Zaradi tega je ogrožen tudi ves obrat tovarne in z njim vred eksistenca 150 delavcev, družinskih očetov iz bližnje okolice. Poleg tega pa bi bila zelo udarjena z ustavitvijo obrata tudi šentiljska občina ter država z odpadom davkov in raznih doklad, ki jih tovarna plačuje. Iz tega razloga je banska uprava ugodila prošnji tovarne ter je naročila okrajnemn cestnemu odboru, da zgradi to cestno zvezo.
Cesta bo tudi važna gospodarska zveza za najsevernejšo jugoslovansko občino Ceršak, ki je že od nekdaj zavedno slovenska ter njeno prebivalstvo zaradi svoje velike narodne zavesti zasluži to pridobitev. Stroški so preračunani na 900.000 din, glavni del pa bo krila tovarna lepenke sama iz svojih sredstev, dočim bosta nekaj prispevala banovina in pa okrajni cestni odbor. Tovarna bo poleg tega prispevala še gradbeni material, saj spravi vsako leto ob priliki čiščenja korita Mure in svojega dovodnega kanala ogromne množine gramoza in kamen ja na suho. Z delom se je že pričelo ter je zaenkrat pri prvih pripravah zaposlenih 40 ljudi. Cestna deln bodo nudila obenem tudi dobrodošel zaslužek revnemu in potrebnemu obmejnemu prebivalstvu skozi daljšo dobo.
m Žriev nesreče. Kakor smo že poročali, se je v nedeljo na cesli med Mariborom in Kamnico ponesrečila soproga trgovca iz Kamnice ga. Pavla Stok. Padla je s tovornega avtomobila in si nevarno poškodovala lobanjo. Prepeljali so jo na dom, kjer je včeraj izdihnila svojo blago dušo. Pokojnica zapušča poleg moža še dva otročitka. Pogreb rajnice bo v soboto ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti na Rošnohu 168 na župnijsko pokopališče v Kamnici. Sveti blagi ženi večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
m Za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju so darovali v počastitev spomina pokojne gospe Olge Balonove: Žensko društvo v Mariboru 1000 din, veietrgovec Miioš Oset 500 din, trgo-
vec I. Szinicz 500 din, inž. Janko Urbas iz Ljubljane 100 din in dr. Jože Vidmar iz Ljubljane 150 dinarjev.
Fram. Prosvetno društvo in Fantovski odsek iz Spodnje Polskave-Pragersko uprizorita jutri, v nedeljo, v Framu v dvorani gostilne Turner, ob 3 popoldne (po večernicah) krasno zgodovinsko igro v 5 dejanjih »Črni križ pri Hrastovcu«. — Vabljeni domačini in gostje.
m Trpljenje malega mutca. Limbuški orožniki so prijavili sodišče neko posestnico zaradi nečloveškega ravnanja z otrokom. Omenjeni otrok je nezakonski sin njenega moža ter je duševno in telesno zaostal in mutast. Otrok ie po prijavi orožnikov pravi trpin, ker ga mačena sili k najtežjim delom, mu daje le malo jesti, drži pa ga vedno v hiši zaprtega ter ga neusmiljeno pretepa. Dfiavno pravdništvo je odredilo tozadevne po izvedbe.
m Za 11.000 din blaga in čebule pokradel.
V Slojncih je trgovka Marija Legvard opazila ob
Eriliki inventure, da ji manjkajo velike količine laga v trgovini. Tako je opazila primanjkljaj mdke, razne specerije ter drugega blaga v vrednosti 10.000 din, v skladišču za čebulo pa ji ie zmanjkalo za 1000 din čebule. Te dni je opazila Legvardova nenadoma pred vrati svoje trgovine posestnika Stanka Kostanjevca, ki stanuje v isti hiši, kako je vtikal v vrata trgovine ključ, ki pa se je odlomil. Kostanjevec se je izgovarjal, da je ključ pomotoma vtaknil v vrata. Legvardova pa je ta primer prijavila orožnikom, ki so Kostanjevca nekoliko natančneje izprašali ter so se zanimali za vsa njegova pota. Doznali so potem, da je pra-našal že delj časa svoji prijateljici v sosednji vasi razno špecerijsko blago ter jo s temi dobrotami obilno zalagal. Na podlagi teh dokazov je potem tudi Kostanjevec priznal svojo krivdo ter se je znašel za zamreženimi okni sodišča.
m Dve kolesi sla bili ukradeni včeraj. Na Pohorski cesti je izginilo izpred gostilne žensko kolo »Brilant«, last tkalke Alojzije Senekovič na Teznem, ki ga je posodila mizarskemu pomočniku Pavlu Blagoviču. — V Vetrinjski ulici je tat odpeljal kolo znamke »Puch« iz veže gostilne. Kolo je bilo last trgovca s preprogami rranja Tomče-sina. Tatu so nekateri, ki so videli, kako pelje kolo iz veže, opisali kot mladega moža manjše, pa močne postave, oblečenega v temno obleko.
m S silo si je prilastil dežnik. 10 letni Franc Cerar je šel po Strossmajerjevi ulici z dežnikom v roki. Ker je pravkar močno deževalo, je pristopil k njemu tuj moški ter zahteval, naj mu da dežnik. Ker se je fant upiral, mu je moški dežnik enostavno s silo vzel ter naglih korakov odšel v sosednjo ulico, dečko pa se je brez dežnika pri-jokal domov.
Gledalce
Petek, 27. okt.; Zaprto. — Sobota, 28. okt., ob 20: »Pygmalion*. Znižane cene. — Nedelja, 29. okt., ob 15: »Celjski grofje«; ob 20: »Neopravičena ura«.
c Gostovanje mariborskega »Narodnega gledali-Jča« v Celju. V nabito polnem gledališču «o gostovali v nedeljo 25. t. m. mariborski igralci s Kreitoviml »Celjskimi grofi«. Delo samo je v primerjavi z Nova-čanovim »Hermanom Celjskim« m Župančičevo »Veroniko Deseniško« postavljena na povsem novo ravnino. Ob Veronikovo tragedijo je naslovil Kreft bližajoči se zlom srednjeveške fevdalne družabne strukture in porajajoči se tretji stan — meščanstvo ter mu postavil simboličen lik Pravdača. Tendenčno jasnemu in snovno močnemu delu je vlil vse elemente odrske veščine, tako da je uspeh že vnaprej zajamčem. — Vlogo starega, v svoje politične načrte zagriznjenega Hermana, je odigral Jože Kovič. Dober v maski in zunanji interpretaciji, je vendar ostal v okviru ša-blonske, grozljive podobe starega grofa in kot tak ni presenečal. Več prodornosti in zunanje izrazitosti terja pravdač, ki ga je podal Vladimir Skrbinšek s sicer močnim retoričnim impulzom. Veronika (Kraljeva) je ob krepko začrtanih kreacijah Silvija Piccolominija, odličnega patra Gregorja, Barbare, Friderika in ostalih, nekam zbledela. — V splošnem je bila predstava režijsko na zelo dostojni višini in tudi po igralski strani izvedena tako, da je le škoda, če ie bila pomaknjena s čela letošnje sezone na drugo mesto.
c Poroka. V božjepotni cerkvici na Sv. Gorah pri Sv. Petru sta se včeraj poročila oiani prosvetni delavec Hočevar Lojze, uradnik Hmeljarske zadruge v Žalcu, in posestniška hčerka Zupane Minka iz Go-tovelj. Novoporočencema želimo obilo srečel
c Spominska svečanost bo na praznik Vseh svetnikov 1. novembra na dvorišču vojašnice Kralja Petra pred spomenikom padlih koroških borccv. Legija koroških borcev se bo udeležila ob 8 zjutraj spominske sv. maše v župnijski cerkvi sv. Daniela. Po sv. maši bodo korakali vsi člani na spominsko slav-nost v vojašnico. Vabljeno tudi občinstvol
c V Gregorčičevi ulici 14 je umrl 15 letni dijak Karel Jazbec. Naj v miru počival
c Celjski šahovski klub bo igral danes v klubskih prostorih hotela Evrope svoj brzoturnir za prvenstvo v mesecu oktobru. Prijave se sprejemajo do 8 zvečer v igralnici.
c Mladina JRZ v Celju ima v nedeljo ob pol 9 v Domu svoje zborovanje. Govore gg. Alojzij Mi-helčič, ravn. inž Sodja, Smersu Rudolf in Marko Kranjc, Vabimo vse članstvo MJRZ, JRZ in tudi somišljenike ter prijatelje organizacije, da 6e tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
c Gasilska slavnost v Ločici. Prostovoljna gasilska četa na Ločici bo proslavila v nedeljo posebno slovesnost, dobila bo nov gasilski prapor, ki bo ob navzočnosti gasilstva in odličniko blagoslovljen. Praporu kumuje kumica g. dr. Horvatova z Vranskega, pokroviteljstvo pa je prevzel gosp. Alojzij Mihelčič iz Celja. Po tej slavnosti bo domača zabava in vinska trgatev, pri kateri bo sodelovala tudi vranska godba.
Trbovlje
•f* Ignac Sitter. V torek je po dolgem bole-lianju umrl, v rudarskih revirjih dobro znani bivši trboveljski žlipan Ignac Sitter, star 64 let. Ce pogledamo nazaj v tijegovo življenje, moramo reči, da se je malokateri med nami toliko boril in tudi dosegel za delavske pravice, kot on. Nad 40 let je stal na čelu delavskih borcev, kar mu je končno zrahljajo zdravje. Pri svojem socialnem in gospodarskem delu je imel srečno roko. Socialistom, katerim je pripadal, je zgradil lep Dom, ustanovil več gospodarskih in kulturnih organizacij. V delavskem gibanju jc vodil več stavk, ki so delavcem prinesle marsikatero korist. Znal je pač v takih primerih vse delavstvo združiti. Že pred vojno je bil izvoljen v občinski odbor, po vojni je bil več let župan trboveljske občine in nekaj let tudi oblastni poslanec. Kot županu se mora priznati, da je bil vnet za blagor občine in se je pod njim za občino v zvezi s pristaši bivše SLS veliko storilo. Ob prevratu si je pridobil za Jugoslavijo veliko zaslug in je bil za vse to in drugo odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. V mlajših letih je bil hud naš političen nasprotnik, kasneje pa se je vnesel in se nam je približal in sploh ni hotel brez naših pristašev delati. Prejšnji režim, ki je nam naredil veliko krivic, je tudi njega odstavil. Veliko razočaranja je doživel tudi od lastnih pristašev. Pri vsem delu je bil stvaren in pravičen, zato pa tudi splošno priljubljen. — Naj počiva v miru I
Ptul
Prasnik Kristusa Kralja bo proslavila ptujska katoliška mladina v nedeljo, 29. t. m. s sledečim sporedom: ob 8 slovesna sv. maša s priložnostnim govorom v minoritski cerkvi. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo celokupnega članstva naših organizacij, t. j. FO, DK ter drugih. Po sv. maši skupna proslava v društveni sobi minoritskega samostana. Na sporedu so deklainacije, recitacije, petje in slavnostni govor, ki ga bo imel urednik »Slovenca« g. Fr, Terseglav iz Ljubljane. Udeležba pri sv. maši in proslavi je za vse članstvo naših organizacij strogo obvezna! Vljudno so vabljeni tudi vsi prijatelji naše katoliške mladine.
«Kino Royal», Ptuj, predvaja od 27. do 29. oktobra avanturističen film »Zeleni cesar«, ki je poln dinamike in močnega tempa. Gustav Diesl in Rene Delgtcn. Sledi »Kavčuk«!
Usodna nesreča na dupleshem mostu
Mlad polir padel pri popravljanju mosta v Dravo in utonil
Maribor, 26. oktobra.
V Dupleku pri Mariboru veže oba bregova Drave velik most, katerega je v povojnih letih zgradil okrajni cestni odbor v Mariboru. Most je lesen, pa ga od časa do časa popravljajo in izmenjujejo razne slabše dele konstrukcije. Takšna popravila se vršijo na mostu tudi letos. Izmenjujejo se nekateri deli nosilne konstrukcije. Popravila je prevzel tesarski mojster g. Lojze Vimer iz Ptuja, ki zaposluje precej delavcev. Vodil jih je mladi, 23-lctni palir Ježe Zclcnko, doma iz ptujske okolice, ki jc šele nedavno opravil pulirski izpit.
Včeraj popoldne so tesarji demontirali na levi tretini mostu tako imenovana »vešala«. Na mostu so imeli postavljen škripec, s katerim so spuščali daljše tramove do vodne gladine, kjer so z njimi vezali pilote. Ko so zopet navezali velik tram na vrv, se je prijel zan j tudi pnlir Zelenko, da bi se spustil navzdol. Komaj pa so tram zavihteli z mostu nad vodno gladino, se je izmuznil iz zanke, s katero je bil privezan ter je pauel skupaj s pnlirjem Zelenkom vred
v reko. Prav pod tem delom mostu teče matica Drave — kjer je tok najbolj globok in deroč. Zelenko se je tukoj pokuzal iz vode ter zavpil na pomoč. Tesarji, zaposleni na mostu, so vsi planili proti bregu, kjer je bil pripravljen za vsak primer takšne nesreče čoln z vesli. Toda preden so prišli do čolna ter z njim priveslaii do mesta nesreče, je poteklo nekaj minut. Zelenko pa očividno ni znal plavati, povrhu pa je sedaj Drava zelo mrzla ter silno deroča, ker je po deževju silno narasla, in vse to je bilo nesrečnežu v pogubo, še nekajkrat se je po-lavila njegova glava na površini ter je nekajkrat zaklical na pomoč, toda ta je prišla prepozno. Ko so priveslaii s čolnom v smeri, v ka-
teu ran'e tok rnke nosi'' re ni vef p«iavil na vrhu. Reka je odnesla utopljenca s seboj ter ga bo nekje v spodnjem toku naplavila.
Nesrečna smrt mladega pilirja je napravila v vsem kraju globok vtis. Jože Zelenko je bil pri vseh, ki so ga po/nali, zelo priljubljen. Bil je tudi član Fantovskega odseka ter se je agil no udejstvoval v vrstah naše slovenske mls-dme.
KULTURNI OBZORNIK
Pogovor z bolgarsko pianistko go. ženi Kovačevo
(Ob priliki današnjega koncerta v Filharmoniji)
Ta teden Je v Ljubljani posvečen bolgarski kulturi. Ne samo bolgarski kujigi, na kateri je iicer najvidnejši poudarek, temveč tudi bolgarski glasbi. Škoda, da je odpadla že napovedana recitacija bolgarskih pesnikov in pisateljev v Narodnem gledališču, ker zaradi razmer zadnjih dni ni bilo mogoče napovedanim književnikom priti v Ljubljano. Prišla pa je z bolgarskimi gosti ga. Zcni Kovačeva, profesorica na bolgarski glasbeni akademiji ter bo imela danes v Filharmoniji koncert največjih svetovnih in bolgarskih komponistov. Obiskala je tudi naše uredništvo in ob tej priliki imela s kulturnim urednikom kratek pogovor o glasbenih razmerah v Bolgariji.
»Nisem prvič lu. Bila sem na Bledu ravno pred septembrskimi dogodki, ko sem nagloma jdšla domov. Toda toliko časa sem bila, da sem videla lepoto Bleda in Vintgarja, ki je name naredil največji vtis kot čudež narave. Vaša pokrajina je tako lepa, da se boni še in še po-vračala k vam, kjer se čutim kakor doma.«
Govorili smo že o njenih počitnicah v Sloveniji, kamor vedno rajši zahajajo Bolgari in seveda tudi v vtisih bolgarskih rožnih polj na slovenskega človeka, toda naše bralce bo morda zanimalo, kaj sem izvedel od ge. profesorice o njenem šolanju in delovanju o domovini. Sicer ni želela, da se o tem piše, toda našemu občinstvu bi jo radi predstavili tudi od te strani. Diplomirala je na glasbeni akademiji v Sofiji 1. 1924, na kar je odšla v Pariz na izpopolnjevanje. Njen učitelj je bil tudi v Ljubljani znani prof .Alfred Cortot, profesor na Ecole Normale Musique v Parizu. Vrnila se je v domovino kot ena prvih glasbenih profesoric sv francosko glasbeno kulturo in šolo, dočim so dozdaj bili bolgarski virtuozi bolj usmerjeni v nemškem duhu. »V Franciji je sedaj središče tvornega duha, prav tako za slikarstvo, kakor pesništvo ali glasbo. Tam vse vre in človek se počuti kot pri izviru navdih-njenja.< Tako je hvalila Tariz, kjer je dopolnila svoje obvladanje klavirja in prinesla s seboj tudi francosko metodo, ki »daje dobre rezultate«. V Sofiji je postala profesorica na glasbeni akademiji je koncertirala že dvakrat v Parizu, tudi v Berlinu, Belgradu in Zagrebu, večkrat pa seveda v Sofiji. Razživela pa se je gospa, ko sem jo vprašal v glasbenem življenju v Bolgariji ter glasbenih institucijah.
»Na prvem mestu moram imenovati našo Opero, ki je res na dobri višini. Sijaj ji daje dirigent Asen Najdenov ter veliki režiser Dragan Krdžijev, katerega mati je Slovenka. Zgodilo se
Bolgarski literarni časopisi
(Ob priliki razstave bolgarske knjige.)
Razen izvirnih leposlovni del in prevodov, igrajo veliko vlogo v bolgarskem književnem življenju literarne revije in literarni tedniki. Glavne revije, ki spremljajo literarno vzgojo, so: »Bolgarska misel«, ki izhaja že 10 let pod uredništvom znanega profesorja dr. Mihaila Arnaudova, največjega bolgarskega literarnega zgodovinarja in kritika. Ta revija je v poslednjih letih postala pravo ogledalo bolgarskega književnega dela, ker je sprejela v svoj uredniški odbor tudi mlade ljudi. Nadaljuje literarno tradicijo najboljše bolgarske preteklosti.
Drugi časopis je »Zlatorog«, ki izhaja zdaj že 20 let, urednik je Vladimir Vasilev, do zadnjega časa upravnik Narodnega gledališča ter znani literarni kritik. To revijo smatrajo Bolgari za najres-nejšo, najbolj razširjeno, ki daje ton književnemu življenju. V zadnjem času se čuti utrujenost v vrstah starih parnasistov, zaradi česar so se odprla vrata mnogim mladini ljudem, s tem pa je trpela kvaliteta.
Tretja revija po starosti in pomembnosti so »Zaveti«, ki ima založbo knjig, kjer pa izhajajo samo knjige sotrudnikov. Eno iz najbolj luksuznih revij z mnogimi ilustracijami in reprodukcijami pod uredništvom Nikola Balabanova in Miroslava Minova. Revija je zbrala pod svoje podstrešje večino dobrih pisateljev, čeprav iz različnih strani in smeri. Ne čuti se pa v doneskih nerv sodobnega življenja.
»Umetnost in kritika« (Izkustvo i kritika) izhaja že drugo leto pod uredništvom Georgija Ca-neva, najboljšega literanega kritika med mladimi, ki je bil do 1. 1925 marksistično orientiran. Ta revija zavzema vedno bolj eno prvih mest v lite-raneni življenju ter istočasno stremi, da zajame na svojih straneh vsak kulturni pojav ter zavzame stališče do vsakega aktualnega kulturnega vprašanja. Predstavlja vmesno revijo med nasprotnima si taboroma.
Najnovejša literarna revija je »Rodina«, ki izhaja prvo leto pod uredništvom univ. prof. Bogdana Filova, sedanjega ministra prosvete, in univ. prof. Borisa Jocova. Ta revija je tehnično zelo dobro urejena ter stoodstotno izpolnjuje svoj 1 i te— rarnozgodovinski program. Po svojem cilju in stremljenju je zelo podobna predvojnim ruskim revijam »Ruska misel«, »Rusko bogastvo« ter sedanji češki znanstveni reviji »Slavia«. Znanstveno gradivo je vedno precizno, ker izhaja izpod rok strokovnjakov.
Vse te revije, razen »Izkustva in kritike«, deluieio v okviru tradicionalne literarne misli, ter
je na primer, da je bil prav ta režiser Krdžijev jioklican v Frankfurt, kjer je režiral — »Prodano nevesto«. Mislimo, da je to zanj izredno veliko priznanje. Na programu ima naša opera glasbene klasike, pa tudi slovansko glasbo; zdaj se pri-jiravlja tudi Gotovčev »Ero z drugega sveta«, ki bo zopet nov dokument medsebojnega kulturnega sodelovanja. Od simfoničnih orkestrov naj omenim Filharmonijo, ki jo vodijo razni dirigenti, kakor Cankov, sicer pa vabimo tudi tuje slavne dirigente, kakor je povsod navada. Dirigiral je tudi že Lovro Matačič. Njemu ob bok lahko postavimo carski simfonični orkester, ki ga vodi dirigent Popov. Vsi ti predvajajo poleg klasičnih kompozicij na posebnih koncertih ali v operi tudi dela domačih komponistov, ki jih imamo precej in zelo pomembnih. Tako je brez dvoma naša največja osebnost v glasbi Pančo Vladigerov, potem veliki folklorist v glasbi dr. Stojan Džudžev, Canko Cankov, popularni pesnik pesmic, ali Bojan Ikonomov, glasbeni ravnatelj Radiopostaje. Velika simfonična dela ustvarja Petko Stajnov, ki je že od mladosti popolnoma slep. Med mladimi pa se odlikuje Kurtev. — Med pevskimi društvi, ki so gostovala tudi že pri nas, pa so najbolj znana Ousla, Rodina, Rodna pesem, pa tudi Plov-divsko pevsko društvo, ki ga je ustanovil vaš Bezenšek.«
Gospa, kako pa je pri vas urejena glasbena vzgoja, mislim: kako se dojiolnjujeta konservatorij in glasbena akademija, kar postaja sedaj aktualno tudi pri nas?
»Pri nas imamo glasbeni konservatorij in glasbeno akademijo. Na prvega sprejemajo učence po konkurzu, imeti pa morajo splošno izobrazbo nižje gimnazije. Konservatorij spada v vrsto srednjih šol ter traja 5 let. Za višji kurz konservatorija je pravtako delati poseben konkurz. Konservatorij se deli v dva dela: umetniškega in pedagoškega. Iz prvega rasto glasbeniki, iz drugega pa glasbeni učitelji. Zdaj se dela tudi na tretjem delu: operni razred, ki bo vzgajal operni naraščaj. Akademija pa ima značaj visoke šole, in se deli prav tako v dva dela: specialnega artističnega, za prave vir-tuoze, ter pedagoškega, za profesorje glasbe na srednjih šolah. Profesorji pa so razdeljeni kakor na univerzah v lektorje, docente, izredne profesorje in redne profesorje. Tu sem prihajajo res samo izbrani učenci. Zdaj vodi akademijo rektor dr. Stojan Brašovanov, zelo zaslužen za glasbeno vzgojo bolgarske mladine, ki kaže velik smisel za glasbene vrednote.
Za konec pa je gospa profesorica želela, da se tudi v glasbenem svetu naslonimo čimbolj drug na drugega ter skušamo drug ob drugem rasti. Tako na primer na »Bolgarskem nimamo še otroškega pevskega zbora, kakor so vaši Trboveljski slavčki in ne Mladih harmonikarjev, kar bi bilo dobro, da vpeljemo tudi pri nas. Na našem odru smo slišali peti z velikim uspehom Zinko Kunčevo in kakor čujem, bo gostovala pri nas v Sofiji tudi vaša Majdičeva. Vse to bo utrdilo naše medsebojne kulturne stike tudi v glasbenem in pevskem pogledu, kakor jih utrjujejo tudi vaši in naši pevski zbori, ki ustvarjajo z gostovanji, tu in tam že svojo tradicijo. Prav vesela sem, da morem nastopiti pred slovenskim občinstvom ne samo s tujimi komponisti, ki so na programu vsn-kega pianista, temveč tudi z domačimi, bolgarskimi, da tako prispevam svoj obulos temu lepemu bolgarskemu tednu, ki so ga prijatelji Bolgarije priredili v beli Ljubljani. Želim samo to, da bi bilo razmerje med obema narodoma kar najbolj prisrčno in tudi v glasbeni kulturi kar najbolj plodno.«
Z istimi željami smo se poslovili tudi mi od prijazne bolgarske pianistke, ki jo bomo slišali danes v Filharmoniji ter s svojim obiskom izpričali tudi pozornost, ki jo posvečamo v tem bolgarskem kulturnem tednu bolgarski glasbeni kulturi pravtako kakor bolgarski knjigi.	td.
se ena od druge dosti ne razlikujejo. Tako imenovani progresivni literarni krogi nimajo svoje revije.
»Filozofski pregled«, revija za filozofsko-socialna vprašanja pod uredništvom slavnega profesorja Dimitra Mihalčeva, predstavnika remeki-jancev, je najbolj resna filozofska revija na Balkanu.
Nekaj, kar je značilno za Bolgare, so literarni tedniki, katerih je včasih bilo po pet, šest, izhajajočih istočasno. Predstavljali so literarno avantgardo posameznih literarnih skupin in smeri. Njihov izraz je bil in je bolj aktualno informativen. Za sedaj je najresnejši tednik, ki izhaja že 12 let, »Literaturen glas« pod uredništvom D. B. Mitova. Velik propagator francoske književnosti. Sotrudniki so vsi znani literatje.
V Bolgariji se bere zelo veliko. Bolgarski meščan se navezuje na knjigo sistematično že iz otroških let. Mladinskih časopisov je gotovo nad deset. »Svetuljka« (Kresnica), »Otroška radost«, »Okno«, »Hrištijanče« in drugi, ki jih urejajo najboljši otroški pisatelji kakor Aleksander Spasov, Ram Bosilek, Dora Gabe in drugi.
Ljubezen do knjige goje tudi knjižnice, ki jo ima vsako mesto in vsaka vas brez izjeme. Saj je v Bolgariji 81 odstotkov pismenih med odraslimi, kar je za narod, ki živi na Balkanu, gotovo dobro znamenje.
Bigonija Sat.
*
Pesem iz Slovenije. Iz starejše madžarske književnosti je skoraj gotovo lokalizirana v Sloveniji le neka Petiifijeva pesem, ki jc bila prevedena in komentirana pred leti v tem obzorniku. Iz naših dni pa so nekatere pesmi A. Pavla zajete iz pesnikovih spominov na slovensko zemljo. V zadnji številki ogrskega mesečnika ^Kalnngva« (Novi Vrbas) pa jc izšla pesem »Esii Szloveniaban« (Dež v Sloveniji, str. 427). Avtor je Endre Arnto (= Andrej Znnjec), ki je v letošnjem letniku te revije objavil še tri pesmi, pred dvema letoma pa eno pesem. Pesem ne omenja nikakega kraja, le »sosednje hribe« in izraz razpoloženja, vzbujenega ob silnem deževnem nalivu, ki ga slika z živahnim, krepkim izrazom.
Pesniške zbirke zadnjega čnsn so zanimive glede svojih naslovov: Lajos Aprilv, Nevidnp pisava. — Mnrgit Mikel, Pesnik na kuhinji. — l.orinc Szabo, Borba za praznik. — Dsida Jeno, Na citrah angelov. — Laszlo Feny6, Zvestoba. — Ferenc Jankovieh, K viharju. — Aeoston Ambrozv. Ptič. — Karol Anzelm Berczeli, Julij. — Bartal is Janos, Gaziin svetovne trge. — Ede Zsigmond. Zalobno in krotko. — Sandor
Tako imenovani »smrtni zavoj«, posebna drsalna umetnost Gritli Miillerjeve in Florida Guin-
chija v Curihu
ŠPORT
Reorganizacija športa v Jugoslaviji in Slovenci
Šport je pri Slovencih, če izvzamemo telovadbo in nekatere prav redke telesne vaje, ki jih priševamo športu, razmeroma precej mlad. Šele po vojni se je pričelo v slovenskih pokrajinah pravo športno življenje, šele v svobodni Jugoslaviji je zavzelo športno življenje tudi med nami Slovenci večji razmah. Zakaj se pri nas tudi pred vojifo^ni bolj razvil šport, ne nameravam razmotrivati, ker je sedaj to brezpredmetno, dejstvo je, da Slovenci športa pred svetovno vojno skoraj nismo poznali. Naša naloga bi morala biti sedaj ta, da prvič pregledamo svoje delo v teh dvajsteih letih, ko smo se svobodno gibali v svoji domovini in kako bo treba prijeti sedaj, da bo v bodočnosti naš slovenski šport tako napredoval kakor je potrebno in da bo dosegel tisto mesto, ki ga mi Slovenci po sposobnosti in agilnosti svojih ljudi zaslužimo.
Hrvatje so dobili svojo banovino Hrvatsko in tudi v drugih predelih naše države je pričakovati, da se bodo slej ko prej pokrajine preuredile po vzorcu Hrvatske. Ker je s političnimi sjircmembami tesno povezana tudi telesna vzgoja, zato so se hrvatski športniki takoj lotili dela in so pričeli organizirati svoj šport v novo nastali banovini Hrvatski. Zaradi športnih preureditev na Hrvatskem je nastala tudi za naš slovenski šport nova situacija, ki nas sili v to, da čimprej reorganiziramo naš šport v smislu novo nastale situacije, odnosno po smernicah, po katerih urejujejo sedaj Hrvatje svoje športno gibanje. Seveda pa je treba pri tej stvari prej vse dobro premisliti, preden se napravijo kaki definitivni koraki. Naglica ni nikjer dobra in bi nnm mogla tudi v športu škodovati, če bi napravili nekaj nepremišljenega. Na drugi strani pa se moramo pripraviti, da nas čas ne prehiti, odnosno da nas ne zaloti nepripravljene.
V nogometnem športu je stvar že tako daleč napredovala, da bomo morali kmalu priti do slovenske nogometne zveze. Kajti, če imajo Hrvatje svojo in Srbi svojo, potem nam ne preostaja drugega, da jo tudi mi osnujemo. Plavalni šport je tudi na tem in nekaj sličnega se govori še o nekaterih drugih športnih panogah. Sploh so na vidiku v športnih vrstah velike reorganizacije ki pa se zaenkrat pri nas Slovencih še niso objavile v taki obliki, kakor na Hrvatskem. Tudi v Srbiji je v tej stvari že več prišlo v javnost kakor pri nas.
Da bo tudi do reorganizacije slovenskega športa slej ko prej prišlo, je gotova stvar. Na nas samih pa je, kako bomo to stvar izvršili in kako bomo našo telesno vzgojo uredili, da bo imel korist od nje vse slovenski narod. Pri
Nedeljska ligaska prvenstvena tekma: Ljubljana : Slavija (Osijek)
V	nedeljo bo imela naša Ljubljana zelo zanimivega gosta. Osiješka Slavija, ki ne trpi takega pomanjkanja kot naša Ljubljana, bo nastopila v Ljubljani s svojim izvrstnim moštvom. Slavija, ki je že svoj čas sodelovala v skupni ligi, ni našemu občinstvu neznana. Vedno doslej je njeno moštvo v Ljubljani zapustilo najugodnejši vtis. Tudi sedaj je moštvo Slavije v izvrstni iormi. To dokazujejo njeni rezultati, ki jih je dosegla v dosedanjih tekmah. Prav nevaren je njen napad, najuspešnejši v njem pa je mladi Likošek II., ki ga bo treba dobro čuvati. Nadalje je znan njen srednji krilec Kolar, ki ga nekateri celo priporočajo za našo reprezentanco. Tudi obramba Slavije ni slaba, vendar se da tudi njo s pravilno igro obvladati.
Vsekakor bo v nedeljo zanimiva borba, ki se bo vršila na igrišču Ljubljane ob vsakem vremenu.
Nedeljske ligaške tekme in sodniki
K nedeljskim ligaškim tekmam v slovensko-hrvat-ski ligi so odrejeni naslednji sodniki:
V	Ljubljani: Ljubljana : Slavijo (O.) Makorati (Mrdjen).
V	Zagrebu: Gradjanski : Hašk, Mlinarič (Bažant).
V	Splitu: Split : Bačka, Devčič (Mikuličič).
V	Sarajevu: Sašk : Hajduk, Kranjc (Jirasek).
V	Varaždinu: Slavija : Konkordija, Deržaj (Ča-memik).
Kakor vidimo, so to nedeljo slovenski sodniki dokaj dobro zastopani. Številno delegiranje je dokaz, da le niso slovenski sodniki tako 6labi, kakor to mnogokrat slišimo, celo od domačinov.
Usoda poljskih športnikov
London, 26. oktobra. AA. Havas: Iz Budimpešte poročajo, agenciji Reuter: Mnogi begunci s poljskega trde, da so na Poljskem padli med drugimi tudi zna-
Puszta, Pajek na zrcali. — Erno Hollo, Moška pesem. — Gator Hejnal, Ne z bogovi, sam s seboi. — Sari Tamas. Pnstnvn
nas je športno gibanje in sploh telesna vzgoja najbolj razvita. Vendar, pa ji še mnogo manjka do onega, kar predvideva zakon o obvezni telesni vzgoji. Vse naše ljudstvo je treba pripraviti do tega, da bo rado gojilo telesne vaje brez pritiska. Največ bomo mogli doseči s primerno propagando, s tečaji itd. Pri reorganizaciji slovenskega športa moramo paziti predvsem na to, kako bomo razširili naš šport in naše telesne vaje na ves narod. Samo iz tega vidika moramo gledati na reorganizacijo našega športa, saino to moramo imeti pred očmi tedaj, ko se bo odločevalo o usodi slovenskega športa po raznih športnih organizacijah. Potem smemo pričakovati uspehov, potem smemo še upati na boljše čase v našem športnem življenju.
In še nekaj je, na kar ne smemo pozabiti ob tej priliki. Iz časopisne in tudi zakulisne kampanje se da posneti, da se vrši velika borba med Zagrebom na eni in Belgradom na drugi strani, kdo bo pobasal vrhovne športne in-štance, to je vrhovne državne zveze, ki bodo kljub pokrajinskim zvezam morale obstojati zaradi mednarodnih stikov. Zagreb dela na to, da bi po možnosti vse te zveze ostale v Zagrebu, Belgrad pa pravi na drugi strani, da morajo biti v Belgradu kot prestolnici skupne države. Kako se bo stvar rešila, je seveda še vprašanje zase, vsekakor je pa stališče Zagreba brez dvoma nepravilno in neupravičeno, ker se smatra kot edini poklican prevzeti v roke vrhovno vodstvo vseh državnih zvez. Istotako se pa ne moremo strinjati z mnenjem belgrajskih športnih krogov, ki zahtevajo vse vrhovne državne zveze zase v prestolnici cele države, četudi ima stvar nekaj na sebi. Najbolj pravilno in pravično bi bilo. da bi se ta stvar uredila dogovorno in rešila na ta način, da bi jih dobila vsaka prestolnica (Ljubljana. Zagreb, Belgrad) nekaj po nekem gotovem ključu, o katerem naj bi se dogovorili merodajni športni cinitol ji. Zanimivo pri celi' stvari pa je to, da se Ljubljano sploh ne jemlje v poštev glede tega. Doslej smo imeli, odnosno imamo Slovenci samo eno vrhovno državno zvezo, in sicer Jugoslovansko smučarsko zvezo. Po kvaliteti in kvantiteti svojega športa pa nam prav gotovo pripada več vrhovnih državnih zvez. O tem, koliko smo Slovenci sposobni voditi take državne zveze, pa mislim, da so se imeli oni v Zagrebu kakor v Belgradu že večkrat priliko prepričati, saj je tudi odstotek olimpijcev, katere smo dali Slovenci za olimpijske igre in druge mednarodne tekme, še predobro vsem v spominu.
I. K-er.
meniti dirkač v. Nogi, znani teniški prvak Hebda in mednarodna nogometaša Vodarž in Vosta. Ni pa še znana usoda slavne poljske teniške prvakinje Jadvige Jederzejovske. Znano je samo to, da je bila ga. Je-derzejovska v Varšavi teden dni Dred vpadom nemških čet na Poljsko.
Občni zbor jugoslovanske atletske zveze bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m., bo v Ljubljani občni zbor Jugoslov. atletske zveze. Na tem občnem zboru se bo izvršila reorganizacija zveze ter se bodo osnovale tri atletske narodne zveze (slovenska, hrvatska in srbska). Te zveze si bodo med seboj enakopravne v razmerju 3:3:3. Občni zbor prihodnjo nedeljo bo brez dvoma zelo zanimiv, ker bo pri reorganizaciji z ozirom na razmere, ki so vladale vsa zadnja leta v tej zvezi, gotovo napeta debata. Govori se tudi o prenosu vrhovne zveze v Belgrad.
»Seunigov memorial«
Nedeljske dirke na ljubljanski grad, tako imenovane »Seunigov memorial«, bodo zelo zanimive. Prično se ob 14 uri in bodo to V, gorske hitrostne dirke, katere priredi Moto-Hermes. K razpisu, ki smo ga svoječasno objavili v našem listu, se je priključila še ena kategorija, in sicer tumi motorji do 250 ccm.
Primorje : Ilirija
Aktivni lahkoatleti Ilirije in Primorja se bodo pomerili v soboto popoldne ob treh na igriič* SK Ljubljane.
Hrvatska veslaška zveza na vidiku
Kakor se izve, bodo hrvatski veslaški klubi osnovali svojo hrvatsko veslaško zvezo, Prva tozadevna skupščina se bo sestala dne 4. novembra v Zagrebu. Za danes pa je sklican sestanek vseh delegatov posameznih veslaških klubov, na katerem se bodo natančneje pomenili, kako nai bi bila osnovana nova zveza hrvatskih ceslaških klubov. — Torej na vseh področjih vidimo stremljenje po osamosvojitvi Hrvatov.