Leto LXVL, št. 64 Ljubljana, sobota 18. Dtn L- SLOVE i^a]a jmaJL dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseratl do SO potrt UREDNIŠTVO IN OPRAVNlflEPO a Din 2.—, do 100 vrst Din 2 nO. od 100 do 800 vrat a Din 3*—. vecjt inaeratJ petit ijttrijava km#itmm - ^ . vrata Din 4.—. Popust po duguvoru, Ln^uratm da veli pos^oej. — slovenski Naroc« wuowai»a, uujevn. M h. o valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 36.—. Bokopim ae ne racajo. 2atefon au al33, *L* to m PODn^oKA iiAiLfjruAVA G FamGaaAČUNU ---skupščina skoro permanentno zaseda — Večina proračunov je že odobrena in bo razprava v ponedeljek najbrže končana Beograd, 18. marca. Podrobna razprava m proračunu v Narodni skupščini se jc nadaljevala včeraj ves dan in pozno v noč. Na včerajšnji popoldanski seji se je po sprejetju proračuna pravosodnega ministrstva vršila razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Pri tej priliki je podal prosvetni minister obširen ckspoze, v katerem je očrtal smernice prosvetne politike in orisal stanje našega šolstva. Osnovno šolstvo je še zelo pomanjkljivo in bo treba zgraditi še številne osnovne šole. Meščansko šolstvo je potrebno temeljite reorganizacije, da bo bolj odgovarjalo potrebam prebivalstva in lokalnim razmeram. Ta reforma se bo vršila v teku prihodnjega šolskega leta. Obširno je g. minister govoril o srednjem šolstvu, ki predstavlja zelo važen problem. Nadprodukcija inteligenčnega naraščaja se čuti vsepovsod. Sedanji ustroj srednjih šol pa je tak, da tvorijo le pripravo za univerzitetni studij, nikakor pa ne usposob-Ijajo absolventov za eksistenčno borbo. Zato se bo moralo izvesti potrebne reforme, da se na eni strani srednješolski studij uredi tako, da bo odgovarjal sodobnim življenjskim potrebam, na drugi strani pa tako, da se bo preprečil prevelik dotok absolventov na univerze. Govoreč o univerzah se je minister g. d?. Stankovič dotaknil tudi dijaških demonstracij in naglasi!, da bi bilo napačno presojati omladino po teh demonstracijah. Večina omladine je nacionalno zdrava, le mala peščica je okužena z raznimi političnimi gesli in parolami, ki pa jih prav tako ni vzeti preveč tragično. Vsekakor pa se mora neodgovornemu početju gotovih elementov napraviti konec in temu primerno reformirati tudi univerza. Država žrtvuje za univerze za sedanje hude čase ogromne vsote. Zato je docela neumestno, da prirejajo demonstracije zaradi šolnine, ki naj le deloma krije te izdatke, šolnina se pobira po premoženjskem stanju akademikov in so vsi revnejši akademiki plačevanja šolnine sploh oproščeni, drugi pa uživajo velike olajšave. Zbornica je izvajanje ministra dr. Stan-koviča sprejela z odobravanjem ter je po daljši debati, ki je trajala do 5. popoldne, odobrila proračun tega resora. Nato je 6ledila razprava o proračunu notranjega ministrstva. Notranji minister g. žika Lazič je podai pri tej priliki obširen pregled poslovanja svojega resora in podčrtal požrtvovalnost organov javne varnosti, ki so s svojo ču-ječnostjo preprečili vse proti državi naperjene akcije domačih in zunanjih rovarjev. Prebivalstvo pa je tudi samo z vzgledno rodoljubnostjo podpiralo državne oblasti in baš temu je pripisati, da so ostali brezuspešni vsi številni poskusi vpadov na naše ozemlje. Kriminaliteta je zaradi poslabšanih gospodarskih in socialnih prilik sicer porasla, toda sorazmerno se je dvignila tudi sposobnost varnostne službe, tako da je odstotek nepojasnjenih kaznivih dejanj zelo padel. Po daljši debati je skupščina proračun notranjega ministrstva odobrila. Na včerajšnji nočni seji, ki je trajala do 2. zjutraj, je Narodna skupščina najprvo z aklamacijo odobrila proračun ministrstva za vojsko in mornarico in priredila naši narodni vojski veli&e ovacije. Nato je sledila razprava o proračunu ministrstvo za zgradbe. V svojem ekspozeju je minister g. dr. Sr-kulj z obžalovanjem ugotovil, da so sc morali zaradi splošne štednje zelo znižati tudi proračuni tega resora. Kljub temu, da ni misliti na večja javna dela, je delovanje tega resora bilo vseskozi uspešno. G. min '•-ster je v svojih nadaljnjih izvajanjih ob- Gospodarska vojna med Hugerabesrgove represalije — Ves plačilni promet s ČSR ustavljen — Za represalije ni bilo nikakega povoda Praga, 18. marca. g. Trgovinsko-poli-tični spor med Češkoslovaško in Nemčijo se je zadnje dni zelo poostril. Češkoslovaška vlada je, kakor znano, nvedla plačilni promet z Nemčijo na zbirnih računih, da bi na ta način dosegla v medsebojnem trgovinskem prometu delno izravnavo in izsilila neposredna pogajanja med obema državama, ki so se jih dosedaj v Berlinu vedno izogibali. Državni gospodarski minister Hugen-berg je odgovoril na to z drastičnimi re-presalijami in je včeraj izdal naredbo, Id prepoveduje ves plačilni promet med Nemčijo in Češkoslovaško. Dovoljenja za izvoz deviz so ukinjena. Nemške tvrdke ne smejo plačati blaga na Češkoslovaškem in prav tako so prepovedana rudi vsa druga plačila na Češkoslovaško. Računi češkoslovaških izvozni carjev pri nemških bankah so bili zatvor jeni. Z nadaljno naredbo je gospodarski minister odredil, da sme vsak j potnik na češkoslovaško odslej vzeti se-j boj samo 50 mark, med tem ko je bilo ■ do sedaj dovoljenih 700 mark mesečno. S češkoslovaške strani se izjavlja, da } uvedba zbirnih računov ne bi mogla da-] ti povoda za sedanje represalije, ker je i češkoslovaška vedno v redu izpolnjeva-j la svoje finančne obveznosti nasproti Nemčiji in jih je hotela izpolnjevati tu-I di po uvedbi zbirnih računov. Tukaj se I še vedno upa, da se bo ta spor rešil z j novimi pogajanji. Praga, 18. marca. s. Z jutrišnjim ; dnem pričakujejo tukaj uveljavljenje po-I pome obmejne zapore proti Nemčiji. Če-I š k osi o vaška vlada je baje sklenila prepo-j vedati uvoz kakršnegakoli nemškega blaga. Kot vzrok se navaja oficiozno, da mo-1 re češkoslovaška industrija sama izdelo-I vati vse nemške proizvode, tako da po-1 slabšanja trgovske bilance ni mogoče za-' g o var jati z uvozom nemških izdelkov. Macdonald v Rimu Danes opoldne ga je osebno sprejel Mussolini — Podrobni razgovori se bodo pričeli v nedeljo dopoldne Rim, 18. marca. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini bo danes opoldne osebno sprejel Macrionalda in sira Johna Simona v pristanišču za vodna letala v Ostiji. Macdonald in Simon se po prihodu najprvo napotita naravnost v angleško poslaništvo, kjer bosta kosila. Zvečer priredi Mussolini v čast angleških gostov svečano večerjo. V nedeljo dopoldne si bosta Macdonald in Simon ogledala Rim, popoldne in zvečer pa se bodo nadaljevali razgovori z Mussolinijem. V nedeljo zvečer bo naposled v angleškem poslaništvu svečan banket. Iz Rima bosta Macdonald in Simon odpotovala v Pariz, kjer se seshineta s francoskim ministrskim pired&edirikom E>ala-dierjem. Koncem prihodnjega tedna bo angleški zunanji minister bržkone odpotoval v Ženevo, Macdonald pa se bo vmtf v London. Takoj nato bo odpotoval v London tudi Daladder, da povrne obisk angleškega premijera v Parizu. Berlin, 18. marca. AA. Vvolfov urad poroča: Angleški načrt za razorožitev, ki ga Macdonald predlaga, je bil v Nemčiji ugodno sprejet Nemški uradni krogi smatrajo, da pomeni angleški načrt pozitivno pobudo 3 ciljem, da »vede razorožitev in uve- ljavi enakost. To izhaja tudi iz podrobnosti načrta. Nemčija upošteva vsak predlog za končno rešitev razorožitve in smatra, da so številke v angleškem načrtu manjše važnosti, kakor pa samo načelo. Zato smatrajo nemški uradni krogi, da je Macdonaldov predlog, ki prisoja Nemčiji 200.000 vojakov, sprejemljiv kot začasna rešitev, ki se kasneje lahko razširi. Prav tako nemški uradni krogi pričakujejo od rimskih razgovorov ugodnih sadov. Rešitev razorožitvenega vprašanja in sklepi v zvezi z angleškim predlogom so v prvi vrsti odvisni od tistih držav, od katerih se zahtevajo radikalni razorožitveni ukrepi. Pariz, IS. marca. AA. Stališče listov napram angleškemu predlogu postaja jasnejše in določnejše. Snoči so ga še sprejeli z dokajšnjo rezervo, danes pa je skoro ves tisk z izjemo levičarskih listov proti angleškemu predlogu, ki ne upošteva francoskih želja glede varnosti. Napram žrtvam, ki jih predlog zahteva od Francije, ni na drugi strani nobene določbe, ki bi dajala zadostno jamstvo za varnost in s tem za mir. >Le Journal« ostro nastopa proti angleškemu načrtu in pravi, da gre Macdo-nakta. le za to, da zniža vojaške sile vseh širno opisal stan ve naših cest m med drugim napovedal, da se bo v najkrajšem času pričelo z gradnjo velike avtomobilske ceste Beograd—Zagreb ter da bo v to svrho osnovana posebna gradbena sekcijo. Po kratki debati, v kateri so posamezni govorniki opozarjali na potrebe svojih ©rezov, je bil proračun tega ministrstva odobren. Še ne nočnji seji se je pričela razprava o proračunu prometnega ministrstva. Minister g. Lazar Radrvojevič je podal obširen ckspoze, v katerem je podrobno orisal stanje in položaj naših prometnih ustanov, ki še prav posebno čutijo posledice splošne gospodarske krize. Tudi v tem resoru je izvršena na j r i goro z ne jša štednja. V debati, ki je trajala do 2. zjutraj, je govorilo veliko število govornikov, med drugimi tudi narodni poslanec g. Drmelj% nakar je skupSčina preračun odobrila. Danes dopoldne se je pričela »eja ob 8.30. Po odobritvi zapi^lka je predsednilk sporočil, da je poslanec Jovan Vojnović podal ostavko na svoj mandat. Po preči tanju nekaterih inte-pelacij se je pričela razprav« o proračunu kmetijskega ministrstva. Minister g. Juraj Demetrović je v obširnem govoru orisal položaj našega kmetijstva, pojasnil vse težkoce, s katerimi se mora boriti vlada pri iskanju novih tržišč za kmetijske pridelke ter naglasil potrebo zaščite kmečkega prebivalstva. Obširno je govoril tudi o likvidaciji agrarne reforme, poudarjajoč, da bo to vprašanje v najkrajšem času definitivno urejeno. Po obširni debati je Narodna skupi^vHna ob 11. dopoldne proračun kmetijskega ministrstva odobrila, natkar se je pričela razprava o proračunu ministrstva za šume in rude. Seja še traja. drugih držav, zlasti Francije, Anglija pa naj ima kot edina od tega koristi, tako na primer monopol za bombardiranje iz zraka in pa kolonijalno policijo. Prav tako so številke, ki jih navaja angleški načrt, samovoljne. Vzbudile bodo samo še večje tekmovanje med nasprotniki. V tem načrtu je vidna volja, kako razorožiti zaveznike Francije, ki so glavni poborniki miru in reda v srednji in vzhodni Evropi. >Echo de Paris< pa piše: Macdonaldov načrt v bistvu slabi našo narodno obrambo. Prav nič ne omejuje vojaške moči Velike Britanije in Italije in dviga nemško moč tako, da bo v 5 letih enaka Franciji. Zato se lahko brez oklevanja reče, da angleški načrt okmjuje vojaško moč tistih držav, ki se borijo za ohranitev miru in povečuje moč držav, ki se pripravljajo na to, da uničijo mirovne pogodbe. Povratek ministra Mohoriča Beograd, 18. marca. Minister n. r. in narodni poslanec g. Ivan Mohorič, ki je zastopal našo državo na seji mednarodne interparlamentarne unije v Benetkah, se je cm oči vrnil ter je danes poročal merodajnim krogom o poteku te konference. Brezuspešna intervei Anglije v Moskvi London, 16. marca, mtervenerja angleške vfca-de v prilog angleškim hrženjerjem, ki so bi D aretirani zaradi protirervohjcio-naimoga po!crefa, je oetaV?. docela brez-Tspešna. Zunanji minister Lirvinov je angleškemu poslaniku izjavil, da sovjetska vlada ne more iapreminjatt zakonov na ljubo moTemoem. Vsi obtoženi pridejo pred vrhovno sodišče in bodo obtoženi po čl. 58 kazenskega zakon3ca, ki določa za taka dejanja smrtno kazen. Razprava se bo vršila najkasneje v enem mesecu. Vesten bančnik New York, 16. mafca, AA. Predsednika Prve narodne banke ▼ Delawaru so našli s prestreljeno glavo. Ob truplu je ležal samokres in listič, na katerem pokotmk ono-zarja na zavarovalno polico v znp^ku 50.000 dolarjev, to je za vsoto, ki so jo preglednici navedli, do je potrebna za ponovno otvoritev te banke. Sovjetski poslanik v Berlinu pozvan na odgovor Berlin. 18. marca. g. Sovjetski poslanik Činšuk je danes s soprogo nenadno odpotoval v Moskvo Oficijelno se navaja kot virok poročanje v Moskvi. Nenaden odpoklic ruskega poslanika v Berlinu je i cz val v berlinskih političnih krofrih veliko presnefe-nje. ker poslanik še sinoči ničesar ni vedel o skorajšnjem odhodn. Zato spravljajo njegovo nenadno odpotovanje v najrazličnejšo kombinacijo in sodijo, da je bil iz Moskve pozvan na odgovor zaradi neuspeha ko munisiov v Nemci/ Podružnice: maribor, Grajala trg št. 8 — NOVO MESTO, Lijubljanafca cesta telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon §t_ 65, podružnica upcaie: Kocecovn uMea 2, telefon flt. 190 — JESETNICTE. O* kolodvoru lOL pri postnem čekovnem zavodu v Ljuoijaui s 1. lOJiol rt* ČilC okUŽ«*mj£ se mora zatreti" Nov značilen govor ministra Goringa — Vsaka človekoljubnost je v Hitlerjevi Nemčiji odveč — Za 50 let ne sme nihče več vedeti, kaj je marksizem Berlin, 18. marca, g. Na zborovanju zastopnikov organizacije policijskih častnikov Pruske jc imel državni minister Goring govor, v katerem je med drugim izjavil. | da za pacifistično okuženje v policiji v Nemčiji ni mesta. Organizacije, ki imajo takšne tendence, morajo izginiti Dokler on ni prevzel tega mesta, so bile organizacije policijskih uradnikov potrebne, sedaj pa so odvisne, ker ga nobena organizacija ne more prekašati v skrbi za svoje podrejene. Zavedati se je treba tega, da se komunizma in marksizma ne more pobijati no barikadah. Ta boj mora izvirati iz naroda in se mora vršiti v delavnicah, v uradih, od moža do moža. Policija ni določeno za to, da bi čuvala 80 do 100.000 zločincev v zaporih. Danes je vsaka lažna človekoljubnost odveč, dasi se zdijo mere. ki so potrebne, trde Boj za enotnost naroda se bo nadaljeval z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Marksizem se v Nemčiji ne bo smel več poka zeti. Mi ga bomo do dobra izkoreninili. S svojo pestjo bom bil po obrazih teh ljudi tako dolgo, da z njroi uredim vse svoja račune. Tz vseh nemških knjig bomo Črtali besedo marksizem, tako da za 50 let ne bo več Nemca, ki bi vedel, kaj ta beseda pomeni .. t Papen prevzame zunanje ministrstvo Berlin, 18. marca- >Boi>en Curier< poroča, da bo po informacijah iz vladnih kro-gor v najkrajšem Času izvršena reorg&niz« cija Hitlerjeve vlade. Dosedanji znnanji minister Neurath bo prevzel mesto poslanika v Washingtonn namestu odstopivšega Pritt-witza, zunanje ministrstvo pa bo prevzel sedanji podkancelar Papen. Hitler potuje v Rim London, 18. marca. č. »Ne\v C ranic le« in »Doilv Express* sta objavila ve-sf, da se pripravlja Hitleb na pot v Rim in da ni iz-ključeno, da bo odpoto\>al v Italijo še v času, ko se bosta pri Mussolinifu mudila Macdonald in Simon. Tudi Reuterjeva agencija potrjuje to domnevo ter celo dodaje, da ne bodo v Rimu sest aH zastopniki štirih velesil in da bo na konferenci sodeloval tudi zastopnik Zedinienih tli Mm*, Dunajski policijski direktor mgmn Zameril se je vladi, ker je z energično intervencijo preprečil heimwehrovski puč — Zvezni svet zahteva takojšnji odstop Dollfussove vlade Dunaj, 18. marca. v. V dunajski in vsej avstrijski javnosti je zbudila veliko senzacijo vest, da je podal ostavko upravnik dunajske policije dr. Brandl. Svoje funkcije je odložil v pretekli noči. V javnosti je povzročila ta demisija silno senzacijo, ker je veljala dunajska policija v sedanjih težkih in burnih dneh kot edino jamstvo 2» ohranitev miru ter kot edini čuvar ustave proti vsem mogočim prevratnim poizkusom. Dr. Brandl je prevzel mesto policijskega upravnika na Dunaju za pokojnim dr. Schobrom. Kakor vse kaže, je bil sedaj prisiljen podati ostavko, ker je postal žrtev tajinstvene akcije Heimwehra, ki se je odigrala na Dunaju v noči od srede na četrtek. Kakor znano, je na dan, ko je bila sklicana seja avstrijskega parlamenta, prišlo na Dunaj po nalogu voditelja Heim-■vehra, državnega podtajnika Feya, okrog 3500 heimwehrovcev, ki so se nastanili v praznem poslopju poljedelskega ministrstva v sredi&ču mesta in ga izpremenili v vojašnico. Vodstvo Heimwehra je pozvalo poveljnika orožnikov na Dunaju, da mora člane Heimwehra smatrati kot pomožne organe policije in da morajo zato dobiti orožje. Orožniški poveljnik ni na slepo verjel temu obvestilu in se je obrnil po informacije na kabinet zveznega kancelarja dr. Dollfussa, odkoder so mu sporočili, da o taksni naredbi ničesar ne vedo. Voditelj Heimwehra na Dunaju, državni tajnik za javno varnost major dr. Fey, je bil nemudoma pozvan v zvezni kancelarijat, kjer je moral priznati, da je on sam odredu kon- centracijo hfimwebrovcev. Ko je dr. Brandl izvedel za te dogodke, je takoj odposlal močne oddelke policije, da blokirajo poslopje bivšega poljedelskega ministrstva. Major Frev je med tem prejel nalog, da spravi hitlerjevce zlepa z Dunaja, hitlerjev-ci pa se niso hoteli odzvati njegovim pozivom. Celo intervencija vrhovnega heim-wehrov9kega voditelja kneza Starh«»mberga je bila zaman. Zaradi tega j t« policija sklenila nastopiti z vso energijo. Trije močni policijski oddelki so obkolili poljedelsko ministrstvo ter se pripravili, da prisilijo hitlerjevce, rta zapustijo poslopje. Situacija je bila zelo kritična, žele, ko je poveljnik policije izjavil, da je spopad neizbežen, so heimtvehrovci popustili ter v manjših skupinah zapustili ministrstvo. V poslopju je našla policija večjo količino orožja in streljiva. Ta energični korak dunajske policije je povzročil Brandlov padec. Brandl je moral po nalogu vlade takoj zapustiti Dunaj. Kakor vse kaže, bo Brandlova demisija povzročila vladi dr. Dollfussa se hude posledice. Dunaj, 18. marca. AA. Kor biro poroča: Na enočnji seji zveznega sveta je bil sprejet socijalistični predlog, za katerega so glasovali socijalisti, narodni socijalisti, ve-lenemci in skupina Heimatscbutza. Po tem predlogu naj se Avstrija vrne v ustavnost in sk;iči- parlament. Prav tako je bil sprejet protest proti prepovedi zborovanja in predlog o novih volitvah. Tudi ta dva prert-loga sta bila sprejeta z glasovi zastopnikov prej navedenih strank. Bogomil Vdovič umrl Ljubijan*, 16. marca. Včerajšnja noč je končala dolgotrajno trpijenj« Bogomila Vdoviea, ki se je v naši literaturi uveljavil s psevdonimom »Ge-otges«. Simo talentirani pisateij najširšega obzorja in vsestranske inteligence je bil predvsem prevajalec, ki ga upravičeno la*h-ko imenujemo z najslavnejšimi prevajalci tujih narodov. Znamenita tuja dela je iz nemščine, češčine, italijanščine, francoščine, madžarščine, aii^ešcme, predvsem pa iz ruščine samo prelil v naš jezik in talko ustvaril njim enakovredna dela. Čudovito zvene njegovi verzi in jezik njegov je teko krepak, pester in h u jen. do se mor* vsakdo učiti pri niem, kdor hoče pisati dobro slovenščino. Večkrat je pokojni mojster slovenskega jeziika prijel tudi za pero ter nem odkrival lepote našega jezika in v svojem »Mrcvanstvu« neusmiljeno mrcvasril naše grehe, čeprav je živel v najskromnej-ših razmerah, ni nikdar izgubil dobre volje in pozabil na smeh ter napisal dolgo vrsto kratkih humorističnih stvari z največjo duhovitostjo. Seveda je bil kot satirik zelo piker ter oster, pri svoji strogi^ sodbi pa vedno blago se smehljajoči sodnik. Pokojni Georges je brl najveselejsi, oaj-dubovitejši in tudi najpristnejši naš bo-hem, a navzlic temu vedno delaven. Smrt je prekinila njegov prevod »Lovcevih zapiskov« Turgeirijeva. V knjigi je izdal prevode 135 ruščine: A Ihan ova »Med žvlienjem in smrtjo«, dnevnik Brusi love odprave, Miuckrra »Ko so hrasti šumeli,« lani pa Krylov*jeve »Besni« v tako čudoviti popol- nosti, da človek n*ti misliti ne more na ptrevod. Grboje»dovo komedijo »Gorje razumnemu« imamo v mojstrsiki prepesnitvi Georgesa, kar mu je priznala tudi vsa kr> tika. ° Pred vojno je pisal tudi kritike v »Naše Zapiske«. Bogomil Vdovič je bil rojeu L 1880. na Turjaku, šolal se je v Ljubljani, po maturi je pa služboval po odvetniških pisarnah. Posebno delaven je bil pred vojno v Gorici, v vojni je bil pa na goriški in soški fronti, odkoder se je vrnil kot invalid in ni bil nikdar več zdrav. Jutri ob poi 15. spremijo svojega predobrega in duhovitega prijatelju znanoi in Hst:, ki njegove zasluge znajo ceniti, iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Prezgodaj je šel k počitku, zato noi pa požrtvovalnemu kulturnemu delavcu za-cvete vsaj na grobu zaslužena slava! Uspeh Roosevehovfli ukrepov Newyork, 18. marca. Drakomeni '^krepi, ki jih je izdal Roosevelt zoper tihotapce zlata, so rodi h' popoln uspeh. V teku zadnjih dni so privatniki vrnili bankam za 400 milijonov zlata. Ker je s tem potekel rok, se bodo v bodoee vsi trbotapei zlata kacnovah* z najstrožjimi ka^nJroi, v gotovih pcamerih z dosmrtno jedo, INOZEMSKE BORZE. Curit: 20.325. London 17.86, Newyork 515.50, Milan 26.60, Madrid 4S.75, Amsterdam 208.46, Berhn 123.10, Dunaj 72.86 do SB, Sofija S.90, Fnnga O&OO, Bukarešta 5.08. rW 04 Beseda o naše OUZD |e naš k 1931 *o 18. det gospodu M.**, taljenja. DoMne mo_ ♦s 11100 La ptoL&vod-Dober promet je mak TJvšdevajoč važnost v ta namen datum l!Yomet Jafc&o kv&In^icirarno na . ajrez-BteeJSe načine: Po teži prevoženega blaga, po kilometrih vožnje, po dohodkih (ta-rJfihj prevoza itd. Lahko pa uporabimo tntfi statistiko prometnega osooja. Glede na lastnika prometnega podjetja delimo promet v javni (železnice, tramvaji, posta Sta.) in privatni promet (industrijske že_ teznice, avtobusi, avtotaksi, splavi). Neži železničarji to zavarovani za primer bolezni iomzale-Ljubljana. L>ruga je prišla »Bistra« iz Domžal, ki je prav tako vozila na isti progi, vozila pa je tudi skozi Men* ges. Nekaj časa je kazalo, da je avtobusno podjetništvo zlata jama — mogoče bi tudi bik) — pa je konkurenčni boj obeh podjetij znižal ceno voženj na polovico. Mimogrede omenjeno, ta konkurenčni bog ni prinesel nobenemu podjetju dobička, eno kot drugo je vozilo z napol praznimi vozovi v obeh smereh. Podjetji sta uvi* deli, da tako ne more več naprej in sta si aiožno segli v roke, ter v pametnem razgovoru, ki bi bil ie prejo na mestu, sklenili, da ustavita konkurenčni boj s primernimi protikoncesijami in dajatvami. Tako je »Bistra« odstopila del prog družbi »Pere-grin«, ki je zopet nudilo »Bistri« druge obveznosti. Javnost je ta dogovor simpatično spre* jela m je kazalo, da bo šlo vse v redu, vsak avtobusnik bo nekaj zasrožil in bo zadovoljen. Pa se je spomnila naša železnica, ko je čutila, da pojema frekvenca v potnikih in tudi v tovornem prometu, baš radi števil-nih avobusnih zvez, da bi bilo dobro, če bi Kamnik dobil še po dve zvezi v obeh smereh dnevno in da se bo Kamničanom še bolj ustreglo, so postavili še drugi kolodvor, baje bo pa sledil še tretji . . . Pravijo, da so poprej e, ko še ni bilo a v* robusne konkurence viaku, ponovno in leto za letom prosili za več vlakov, pa jih takrat niso dali, ker »baje ni bilo dovolj frekvence«. Pa to je vse bilo. Sedaj je pa drugače, na eni strani stoje avtobusni podjetniki, ka so kot pionirji zboljšanega in jjreuotrebnega prometa utrpeli ogromne in-vestiticije za nabavo modernih in udobnih avtobusov, na drugi strani pa stoje v ga* razah avtobusi, ka jih ne morejo uporabljati . . . Je to bridka resnica, takrat, ko ni bilo dobrih zvez, je bila javnost ona, ki je vzpodbujala avtobusnifce k c*m večji podjetnosti, ti so seveda vsestransko tekmovali med seboj, kdo bo bolj ustregel baš oni javnosti, ki jih je sedaj — precej zapustila. Ko tako vprašaš avtobusne podjetnike, kako jim kaj gre, vsak pošteno po ta m a, davki, amortizacija, slabe ceste m to m drugo slišiš. Zadnji čas so nekaj preuredili vozne rede z ozirom na vozni red vlakov. Tako odhaja »Bistra« čez Mengeš iz Kamnika ob 7_50 in 1330, iz Ljubljane pa ob 11.40 in 530, »Peregrin« iz Kamnika ob 8.05, 13.10, 1SJ30, iz Ljubljane pa ob 12.05. 5.10 in 22.15 zvečer. To je vozni red ob delavnikih, nedeljski pa je ostal nespremenjen od obeh družb. »Bistra« vozi iz Kamnika ob 19. Vsekakor se Kamničani lahko ponašajo s tolikimi zvezami, mogoče bodo te vseeno doprinesle svoj del k lepo napredujočemu tujskemu prometu v Kamniku in okolici. R. Ko*. Ahasverska kri Ljubljana, 16, marca. Otroci, ka so še bolj nagonska bitja, so tudd bolj v oblasti narave. Celo vreme vpliva na nje, a mnogo bolj in drugače kot na nervozne odrasle in na revmatične starce. Zdaj je pomlad, kar čuti najbolje menda odraščajoča mladina, otroci pa tudi na poeeben način,, a nam tega ne morejo mzodetL Morda se kaj takšnega godi tudi z 91etno Ivanko, ki jo napadejo muhe kar na lepem češče; izgine, kot da se je po-greznila v zemljo. Več dni se potepa — kdove kje. Namestu, d« bi se vrnila iz šo+e domov, odide neznano kam. Roditelja sta seveda v velikih skrbeh, vprašujeta ter poizvedujeta za muiiasto hčerko po vsem mestu in policija jo išče — a vse zaman-Ivanke ni nikjer na sprehod. ČJez nekaj dni se pa zopet pojavi. Opazijo jo znanci ter jo privedejo domov. Zadnjcč se je vrirfta vsa blatna in obleka je visela raztrgana raz nje Obupno je jokata, ko sta j5 roditelja izprasevala vest. Ničesar ni povedala drugega, kot da je apa-ta v gostilniškem stranišču m da si je hrano berač tla. Nič bi ji ne pomagala šiba in ne trda beseda. Čez nekaj dna bo zopet izginila. Včeraj je zopet ni brk> iz šole. Nihče jc nri videl, n»bče tub ve nič pametnega svetovati roditeljima in v šoli se boga boječe učiteljice kar križajo zaradi dekleta. >V>rda se Ivanka tudi boji šole. Po ljudski prisAovaci je treba ravnati z otrokom kot s polomljenim jajcem. Človeški psihološki mehanizem ni tako enostaven kot n. pr. pri uri, poleg tega pa nimamo še takšnih »urarjev«, ki bi dobro poznati otroško psiho Praktičnih psihologov n*. Vsak pedagog bi moral biti dober psiholog Le iz otrok se rekrutirajo dobri ki slabi ljudje. Toda ne smela bi biti šiba najvažnejša či-nifceijaca, čeprav »novo mašo poje«. Postani ta ostani Slan Vodnikove dražbe! poljskega naroda LJubljana, 18. marna, Kar je bcatakemu eeslcostavaškemu narodu rarJček Maearvk, to je našim bmtom Poljakom maršal Josef Pvlsudsfci. Ta nejti-pionejSi predstavni^ poljskega naroda v najnovejši jfjodovini, ki je združil v sebi državnika m vojskovodje izrednm sposobnosti, je po pravici simbol osvobojen^* Poljske, te, fc v nedavni preteklosti naj nesrečne jše slovanske zemlje, razdeljene med tri močne sosede, ki so početi z usodo Poljakov, kar so hoteli. Maršal PHsodeka stoji med Poljaki visoko nad dnevno poiitiko. Noben *al notranjih bojev ne more ona jati granitnega pidestala, kamor so postavili Poljaki hi žrvi s-vnbol svoje svobode. Zato m* fcuda. de je Jožefovo vsako hrto za braesfe poljski narod praznik, bo se vsi od visokega državnika do zadnjega delavca s hvaležnostjo tr ljubeznijo spominjajo moža, ki tako dostojno reprezentira svobodno poljsko državo na znotraj m na zu-rmj. Poljska j« nam po srcu m stieimrjenipri zelo M*zu in z*to se tudi mi z iskrenimi čoetvi pridruže jemo množicam čestiloev maršala Ptoodskega jtj mu želimo 7« god 5e amogo let plodoctosnega fcrHjenja v defu z« »«elieTiK> hirat^ke Potjsflce. Prt pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vtmju, slabem ie roden, leni prebavi, čre- vecmom Mlatenju, napirm jenoeti. motnjah presnavljanja, opriftčn srbečici, osvobodi naravna > F ran z Joeetova« voda teto yeeh nabranih strupov gnilobe. Usodni dnevi Ljubljana, 18. marca. Povojna Evropa nemara še ni doživela v svojem celotnem kompleksu vnanjepoJitič-nih zapietljajev in odnosov teko usodnih trenutkov, kakor jih preživlja prav te dni. Usodnih zato, ker zavisi nadaljnji potek dogodkov od sporazuma ali nesporazuma v razorožitve nem vprašanju, ki je postalo v bistvu osrednja točka medsebojne borbe štirih glavnih evropskih držav. Sam ministrski predsednik Macdonald — in Angliji smemo verjeti, da deka je navzlic svoji he-gemonistični politiki v Evropi iskreno za mimo spravo med nasprotujočimi si zahtevami — je predvčerajšnjim izjavH v Ženevi, da bi pomenil nesporazum v teh težkih dneh neizogibno novo vojno. Zato se je odločil kljub ugovorom, da pomeni njegova pot v Italijo nesodobno prostovoljno romanje v Canosso, de bo poskusi] najti drzno, čeprav težko odločitev, preden bi mogle druge odločitve zapreti pot v m rno bodočnost. Če bo Mussolini navzlic osebnemu razgovoru z Macdonaldom in njegovim vnanjLm ministrom, ki se gotovo ne bo sukal samo okoli razorožitvene konference, ampak tudd in v prvi vrsti okoli mnogo širših in razorožitev samoumevno obsega-jočih aktualnih vprašanj, vztrajal pri svojem načelu »L' Italia fara da se«, potem se zna zgoditi, da bodočnost Evrope ne bo odvisna od mirovnih formul, temveč od ofen-zmie reakcije, ki jo je uzakonil Adolf Hit-leT s svojimi 52 odet voiilcev proti demokratičnim principom ter proti sporazumu in evropskemu sodelovanju, in koje bojevita zaščitnioa je današnja Italija. Poskus angleškega ministrskega predsednika, da >reši< razorožitveno konferenco, dokazuje resnost položaja v medna rod_ nih odnosih. Ključ do rešitve je v rokah ItaMje, ki naj bi v zadnjem trenutku upoštevala angleške in francoske želje, da se najde kompromis za Nemčijo, kateri je bila U. decembra v ženevi priznana načelna >enakopravnost«. In prav tu je vozel, pri čigar razrešitvi Italija noče sodelovati, ako Francija in Anglija ne priznata njenih zahtev giede oboroževanja. Italijansko časopisje je vse do napovedi Mac Donakiove-ga prihoda poudarjalo nove momente — pakt Male antante, franec^o. rusko po-gocBbo in po 5. marcu širjenja fašizma v Evropi — ki silijo Italijo, da ostane pri kontinuiteta in avtonomiji svoje politike v raaorožitvenem vprašanju, kakor tudi pri svojem revizionjstacnem programu. Namenov tega poudarjanja ni omilila niti izjava velikega fašističnega sveta, češ, da nima Italija nobenega interesa na katastrofami poostritvi evropskega položaja, da pa more priti razorožitve na konferenca do pozttivnih zaključkov, če sprejme konkretne italijanske predloge. Zadnji fašistični očitek na račun Fran. c i je je, da Pariz zaradi Hitlerjeve Nemčije ne bo popustil v razorožitvenem problemu. Toda prav ta očitek vsebuje jedro italijanskih teženj. Francija gotovo ne bo spremenila smernic svoje vnanje politike zato, ker sd je Hitler utrdil svoj položaj s 17 milijoni glasov. Načela francoske vnanje politike ostanejo slej ko prej nespremenjena: mednarodno sodelovanje v okviru Društva narodov, stabilnost sedanjega po_ ložaja v Evropi, nedotakljivost mirovnih pogodb ter razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom z istočasnim nastopom enake in absolutne varnosti za vse. Te pro-gramatične smernice je kljukasti križ v Nemčiji res nekoliko za temnil, kajti težko in skoraj nemogoče je iskreno sodelovanje z vlado, ki javno priznava, da je njen smoter nasilna sprememba sedanjega stanja v Evropi, toda Francija hoče ostati pri svoji tradicionahn pohtžki. Prevrat v Nemčiji je temeljito uničil sodbo mnogih franco. skin politikov, ki so verovali v razliko med nemško reakcijo in nemškim ljudstvom. V Franciji računajo z dolgotrajnim Hitlerjevim režimom, ker vedo, da je vsak odpor IS milijonov nemških delavcev praktično rričev, vendar se ne vznemirjajo, čeprav je oficiozno glasilo rimske vlade pisalo o možnosti še tesnejših zvez z Nemčijo, ki je postala Italiji >sorodna po duhu in volji«. Da Francija spričo takega položaja ne more pristati na italijanske predloge, ki zahtevajo sorazmerno manjšo oboroženo silo Francije nasproti Italiji, obenem pa vojaško enakopravnost Nemčiji, je docela umljavc To umevanje je pokazala tudi Anglija, ki odklanja temne spletke moti L cev evropskega miru. Značilne so vesti, ki so se v zadnjih dneh pojavile kot naročene v nemškem časopisju; da more rešiti Evropo le nekakšen pakt štirih velesil. Angrija, Francija, Italija m Nemčija naj se zedšmjo za skupen načrt in naj ga kratko malo direktorialno določijo, da se reši Evropa in da zavlada spet gospodarsko blagostanje. Ta pakt naj bi združil na eni strani Anglijo in Francijo, na drugi strani pa Italijo in Nemčijo v prijateljski zvezi ki bi odstranila vse nevarnosti, U prete Evropi s strani malih ivajaio o tem v Rtsna, da se pa ne bo govorilo o skupnosti usode, ki veke Fran. a jo m Nemčijo v dobrem m saem, ker bo Mae Donald laamravrjai s Mussonnijem samo o fftaMftrai Italije do tega pakta. Kakšnega Jan 01 a so te vesti » kam merijo, dokazuje rrancosasi tisk, ki poudarja, da ostane Francije, as sata Društvu narodov m Man antanti v te— sodelovanja z Bekrijo en Poljsko, Angleške časopisje sfcer priznava znosnost tesne »ves* med Italijo in Nemčijo, dvomi pa, da bi oostojaa med obema dr_ za vame rasen anaMJ metod skupni interesi. Po italijanskem mnenju sta se okori-sttii 8 versnihesfcc in saintgermainsko mirovno pogodbo samo Francija in Anglija, zato sta Nemčija m. Italija navezani na revisionističen program, ki pa obsega različno in popolnoma ločeno politično delov, no požje, kajti >jugosiovenski problemi« Itarlje se ne tičejo Nemčije, porjoki koridor pa ne more zanimati Italije, Po uiri-rrttrvi iiKirviduaJne svobode v Nemčiji 90 postali Nemci po angleškem naciranju moralno manj vređni, čeprav sUčnejai svojim ita2ijanek±m v3»rnikom. »Entente 00 rdi al e< mora čuvati oeetoaao svobodo m Svobodo narodov. Mac Donaidov obisk v Rimu Je ie sam po sebi vem&a koncealja Italiji, ki ae bo rrvoraia odločšti ali za pristanek na zapadne demokratične metode in a tem za mir v Evropi &M pa m nadaljevanje svoje dvo_ rezne polKUce in istočatmo za nemško reakcijo, ki resno ogroža razvoj povojne Evrope v normalno stanje. Francija — in z njo tudi mi v Mali antanti — proti kateri sta naperjena fašistični srp in kljukasti križ, mirno čaka, svesta sd svoje moralne, gospodarske in tudi vojaške moči. Nove muzikalije Zbori, letnik VIII., st. 4., ka jah urejuje Zorko P relovec in izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, objavljajo v književna prilogi Ivo Peruzzaja pesnitev »Jesenska«, dalje historijat postanka Ljubljanske Glasbene Matice od ustanovnega leta 1702 do danes. Ludovuk Pus je napisal zanimiv članek »Naša pesem m gramofonske plošče«, v katerem upravičeno graja posnetke naše slovenske, zlasti narodne pesmi, ki jo po jo za plošče nepokkcani m z^to tako slabo, da nem je največkrat v sramoto. Nikakor ni tedaj, kakor prav: pisec članka, le zadeva nekega pevca ali zbora in pa podjetnika neJce firme gramofonskih plošč, kaj se dene ne plošoo in kako, kadar gre za našo narodno pesem. Vsekdikor naj bi naše glasbene institucije m glasbeniki sploh posvečali veojo pažnjo gramofonskim ploščam, na katere se počasi pomika glasba, da twmo imelii na njih našo pesem čisto in lepo. Urednik podaja dalje podatke o skladateljih, čijih dela so objavljena v glasbeni prilogu, piše o prvem slovenskem glasbenem festivalu s slikama Mateja Hubada in Zorka Prclovoa, v »Novostih« ocenjuje na kratko nove domače m druge muzikalije m glasbene knjige ter k sklepu navaja tseznam članov Udruženja Jugoslovcosicih Muzičkih Autora — UJMA. Glasbena priloga ima že sedaj priljubljen PreiovČev moški zbor »Sedem si rož povezala m".«. San tlo v moški zbor »Trojno gorje«, zanimivi mešani zbor dr. P. Ploja »Ah, 6rce« in Prelovčev samospev za sopran in klavir »Tožba«. Zvezek št. 5 ima v glasbeni prilogi PreiovČev zbor »Pozdrav«, prijetna priložnostna pesem. Jerebovo »Pričakovanje«, ljubeznjiv, priprost mešana abor, mojo »Fantje že vr'skajo«, tudi priprosta, priložnostna pesmica, Ju-venčev cetverospev »Spomin na zimski večer«, Jobstov moški zbor »Spominčice«, posvečene umrlemu tenoristu Francu Kavčiču, ter priprost samospev »žalost« župnika Vinka Vodopivca. V 6. zvezku, književna prilog«, je četvero pesnitev Iva Peruzzija ki Gustava Strniše (1), nadaljevanje životopisa zaslužnega slovenskega pevskega očeta Mateja Hubada, Naši skladatelji, operna in koncertna poročila. Novosti, Razno s sliko šestdeset letnika Franceta Slane, predsednika pevskega društva »Save« in z mnogimi glasbenkm beležkami. V glasbeni prilogi objavlja urednu k trospev ali trogla-sen moški zbor Jos. Pavčuča »Da te ni«, skladbo, bi se bo vsled svoje prikupne melodijoznosti kmnlu priljubila, zelo priprost moški zbor Ludo vika Puša »Spomini«, dve kratki za tenor-solo in moški zbor prirejeni narodni pesmi V. Mirka »Oj, ja-dane« in »Sinoč m-' dragi«, lahek mešani zbor »Zvončki« Ivana Ocvirka, dve medji-murski Iv. Mustoča »Stopratn sam se oženil« in »Nabrala je jagode« m končno zanimivi otroški zbor s klavirjem »Smreč-ca« Stanka Premrla. V banovinski zalogi šolskih knjig je izšla »Pesmarica«, ki jo je sestavil glasbeni učitelj Kramolc Lufea. V prvem delu prinaša knjiga v zžeti, a pregledni obliki najnujnejši in najpotrebnejši glasbeno - teoretski abecednik, ki se opira na aiov, ki je predpisana za prve dva razreda srednjih šol. Darje prinaša 108 pe^mi, eno-, dvo- ki troglasnih, ki se glede obsega glasu in od lažje do težje izjpeljivoeti prav dobro in smotreno stopnjujejo. Pesmi, po veliki ve-oioi narodne, so Aovenske, hrvatske in srbske. Nekatere izmed njih kar lahko pridejo na koncertni oder pri šolskih prireditvah. K vsaki pesmi so v sfclepuem seznamu podatki o virih, od&oder jih je prireditelj knjige zajet Knjiga je prav lepo opremljena in bo s prš dom služila svojemu smotru. V samozaložbi je Lovro Horvat, rva-dučitelj v pokoju, izdal »Venec koroških moških zborov«, o katerem se ne da m se ne more mnogo pisati V zvezku ie štirinajst prireditev koroških pesmi raznega izvora. Tako prijavi i etrih pet nemškega koroškega komponista Thomasa Koschata. ki fh bodo naši pevci kaj lahko pogrešali, delje več prireditev narodnih koroških pesrm. ki jih v odličnejši obTki lahko najdemo n pr pn Svikaršiču aH pri Devu. K sklepu ie obiav-Ijena koroška nagrobni ca »Slovo« nam cek> nezn*nevor: Grom m peke*. Z KO: DiMk-proajaJc ob 14.16 t kinu Matici. Kino siška: Orio t. atoveneko zdravniško društvo: Obftni zbor ob 30. v restavraciji >Zv«sda< Obrtniško društvo: Druiabni večer z akademijo ob 30. v veliki dvorani Kasiae Društvo >SoCa<: Predavanje prof Bači-Sa ob 90.SO pri >L#evn<. Pomlad v cvetju ob ». t verski dvorani hotela >M>tropoU. šentjakobsko gledališče: >Nedolini lafa- ko*i-re<"< ob 20.15. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Paprika. Kino Ideal: Car men. Kino Dvor: Indijanska kri. ZKD: Dijak-oros^k ob 11. do*. ▼ krav Matici Kino Šiška: Orlov. Ot>ftniSko društvo: Ot>Cm stoor ob 5M vrtni salon >Zr**xde< 8*oveneko lovsko društvo: Glavna akirp-dcina ob 10. v ttekleoem Mkma restavracije na g lavnem kolodvoru. Društvo trgovskih potnikov fet zastopnikov: Občili J bor ob 8.50 v Trgovskem doma. Društvo za zgradbo SokoKkega doma v Šiški: Občni zbor ob 9. v Sokolekem do- UlfL Ruska Matica: Oberri sbor ob K v sentpeterski vojašnici. Društvo >2ivalica<: Predavanje dr. L. Kocjana o nevarnih kužnih boleznih perutnine i demon stri ranjem preparatov in skiopticnih slik ob 9.30 \ hotelu >Metro-pol<. Društvo >Taborc: 1. mladinska prireditev ob 1€. v Delavski zbornici. šentjakobsko gledališče: >Nedoltni lahkožive«* ob 30.15 SPORT Jadran: Primorje ob 14.15 na igrišču Primorja. Grafika: Primorje ob 16.45 na i*3riSeu Primorja. Miri Ja A: Miri ja B ob 16.30 na igrišču Ihrije. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Ramor, Miklošičeva cesta 20; Trnkoczv, Mestni trg 4. m rešeta Čez 600 strani debele bukve leže pred nami, namreč Adresar mesta Ljubljane in okolice, da bi nobeni Pepci ne pozabili voščiti sreče ter da bi slehernemu Jožetu poželeli boljše čase. Na v*«afci strani jih je po 10, ki praznu ie jo patrona sv Jožefa, tako da imamo jutri samo v Ljubljani 6000 odraslih Rodovnikov, ki se jim pridruži še toliko mlajših, da se bo jutri vezovaio go tovo 10.000 velikih in matih naših someščanov. Če bi pa vzeli in pregledali deželo, bi se odstotek gotovo še pod\x>jil! Zato je jutrišnji dan v naši deželi, ki ji je s\\ Jožef tudi patron, med največjimi prazniki leta, obenem pa med najveselejšimi po prestanih težavah zime. Naj bo vsem praznik premaganih stisk, praznik vedre pomladi in vrnitve v boljše čase! Jožicam m Jožefom pa bogata vezila in obilo sreče! Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20 uri Sobota, 18. marca: Gospa ministrica. Globoko znižane cene, od 5 do 15 Din. Ic-ven. Nedelja, 19. marca: ob 20. uri vDame i zelenimi klobuki«. Izven. Znižane cene. * Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo. Vprizori se Nušiceva komedija >Gospa ministricac po globoko znižanih cenah. Cene posameznim sedežem so od 5 do 15 Din. Nedelja v ljubljanski drami Na Jo- žefovo dne 19. t. m. je v drami samo ena predstava, in sicer ob 20. uri repriza izvrstne francoske komedije >Dame z zelenimi klobuki«. Komedija je izredno zabavna in nam slika življenje treh starih devic. Letošnja premijera Shakeapeareeve drame Hamlet v Oton Zupančičevem prevodu bo na praznik dne 25. L m. Na premijeri bo igral naslovno vlogo g- Kralj, pri reprizi pa g Ciril Debevec, ki je ielo na-štndiral. Ostalo zasedbo javimo. OPERA. Začetek ob 20 uri Sobota, IS marca: Pri treh mladenkah. Red D Nedelja, 19 marca: ob 30. i»ri Manon. Znižane cene Izven Ponedeljek, 20. marca: Zaprto. ■ Pri treh mladenkah. Priljubljena opereta na Schubertovo glasbo >Pri treh mladenkah« se ponovi dre vi ob 20 nri v naši operi za red D > Manon« kot ljudska predstava po znižanih cenah V nedeljo dne 19 t m ob 20. uri se poje v operi v znani izvrstni zasedbi z go. Gjungjenac in g. Gostičem Mas-senetova opera >Manon«. Veljajo znižane operne cene Premijera Saint - Saensove opere >Samson in Dalila« bo v četrtek dne 23. t. m. v naši operi Tajna pisava. — Zakaj se pa gospa ravnateljeva tako jezi? — Ker je našla dnevnik iz moževih mladih let. — No, to ie morala citata lepe reči! — Kaj bi čitala, ko je bilo pa vse pi sano s tajno pisavo Sigurnost. — Ah veš, da me je hotel včeraj Pavle na smučeh poljubiti? — Kako pa ves, da te je res hotel? — Ker bi tegu ne bil storil, če bi ne bfl hoteL >SLOVENSKI NAROD«. cme 18. marca 19S3. Joško Korošec 75 letnik Jubilej moža, M Je aktivno posegel v zgodovino predvojne Srbije Ljobrjana, 18. marca. V Celju danes prazrmje 751etnioo svojega živi jenja ki bo jutri obhajal svoj god afcromcn starček Jožko Korošec, ki bi nikdo o njem ne shrtil, da je posegel tudi aktivno v zigodovino predvojne Srbije m s tem tudi v zgodovino nase Jugoslavije, Jubilant je bal namreč prav važen pomoč-trtk pni zarota jugoslovensJco mislečih srb-■kih rodoljojbov in pristašev tedanjega princa Petra Karadjordjcvica, poznejšega (Javnega kralja Petra L Velikega, Osvoboditelja, ka je tedaj žrved v pregnanstvu v 2eoevL Svak Korošcev dr. Djuro Kustudić je bil namreč vzgojen a princesami rn princi na črnogorskem dvoru, kjer se je seznanil *n pobratil tudi z zetom kneza Niki te, poznejšim kraljem Petrom. Med s vojn m i študijami v Gradcu se je mladi Kustudnč seznanil z vdovo grofa Haendla, pravo sestro Koroščevo, in jo po promociji za doktorja medicine vzel za ženo. Nekaj časa je bil dr. Kustudič dvonrui zdravnik na Cetrinju, nato se je pa preselil v Srbijo med prijatelje princa Petra in mu začel pripravljati pot roa prestol. Za njegovo misijo je zvedo! tudd kralj Milan in dir. Kustudić je moral pobegniti v Avstrijo. Nastanil se je pri svojem svaku Jošku, ki je tedaj stanoval na Poljanski cesti v Ljubljani. Crnogorski zdravnik se je izgovarjal, češ, da prakticira pri svojem sošolcu dr. Slajmeriu. Nnjveč je občeval s pokojnim vele trgovcem srbskega rodu Vaso Petričičem rn pa z direktorjem liceja, prof. Macherjcm, ki je prej služboval v Kotom in se vozil na Četi nje poučevat črnogorske prince. V Ljubljani je bil tajinstveni Črnogorec 1 ISO.S. kakega pol leta. torej v časih kraljice Draoe in Aleksandra Obreno-viča. Pri našem jubilantu so dr. Kustudića obiskovali razni srbski politikii, prišel je pa tudi sam princ Peter, ki se je dr. Kustudić z njim sestal na svojem stanovanju rn ga obiska1 zvečer rudii v njegovem stanovanju v tedanjem hotelu pri »Maliču«. Ko se je dr. Kustudiou v Ljubljani rodila hčerka, je biJ pri krstni pojedini m na Joško vem stanovanju tudi princ, seveda v največji tajno«ti. Princ je svojemu slovenskemu pomočniku izrazil upanje, da se v kratkem spet vidita v izpremenjenih razmerah. Dr. Kustudić se je iz Ljubljane preselil v Sup jo v Srem, odkoder ga je hotel bivši kralj Mrlan zvabiti v Beograd, ker pa ni hotel priti, mu je zapreti! s prijateljstvom cesarja Franca Jožefa i. Takoj je zarotnik pobegnil v Benetke, odtod pa na dvor v Črnogoro, kjer je ostal do smrti kralja Aleksandra. Ko je kraljica Draga pripravila atentat na kralja Milana, je naš Korošec iz Ljubljane nesel v Beograd pismo s svarilom kralju Milanu, kjer se mu je ekakralj osebno zahvalil za rešitev iz smrtne nevarnosti Ko je dr. Kustudić odšel iz Ljubljane, je naš jubilant prevzel nevarno nalogo posredovalca med Srbijo in njenim bodočim kraljem. Sprejemal je namreč na svoj naslov pisma iz Srbije za princa, jih pre-kuvertiral ter jih pošiljal na njegov našlo v v Švico. Večkrat je princ Korošca telcgra-fično vprašal za pošto. Koroščevo ime je policija našla tudi na listi zarotnikov, ki so jo zarotniki izgubili, ko so s princem prti Zemunu poskakali z vlaka, ker so mislili, da jih je odkrila policija Ko je kralj Peter zasedel prestol, se je Korošca vedno spomnil s čestitko za praznike in Novo leto, vendar pa ta zaslužni mož ni dobil do sedaj od naše države niti častne pokojnine, niti drugega priznanja, čeprav živi težko bolan v najtesnejših razmerah. Jubilant je bil rojen na današnji dan leta 1858. v Stranicah pri Konjicah in jc sl«žbovaJ kot knjigovodja in blagajnik pri večjih podjetjih v Ljubljani in drugod, zlasti pa v Kranju. Tu je bil vedno med mjvnetejšimi Sokola. Ker je avstrijska policija vedela za njegove zveze s srbskim kraljem, je bil v svetovni vojni vedno v največji nevarnosti. Vse svoje življenje je bil Korošec izredna dobričina, ki je vse žrtvoval za svojce, prijatelje in revne dijake, v \ojni je pa obiskoval ter z darili tolažil ranjence po bolnicah. Nikdo se ga ne spominja m navezan je na pomoč svoje usmiljene tetke. Iz Trg. bolniškega podpornega društva je bil črtan ob svoji 701ctnici, ko je 43 let redno plačeval prispevke in tudi sam podpiral društvo. Izšel je pač nov zakon, da niti odpravnine ni dobil. Edino trg. društvo »Merkur« se našega jubilanta še spominja Bolni starček je že pred letom v največji sili vložil prošnjo za častno pokojnino, a prošnja še ni rešena. Predobremu in za našo svobodo zaslužnemu Jošku Korošcu želimo še mnogo boljših let, kakor jih ima sedaj. Sodeluje simfonijski orkester, močan 150 mož! Originalni posnetki bikoborb v Španiji! HARGERITA NAMAKA primadona londonske in pariške opere kot Carmen THOMAS BURKE najslavnejši angleški tenorist kot Don Jose LANCE FAIRFASE slavni avstralski baritonist kot Escamillo kraljevska opera v Ljubljani t BfZBTOVA POPULARNA OPERA CARMEN KOT DOFOIjNILO UFTN ZVOČNI TEDNIK ! Predstave danes ob 4., 7. in 9. zvečer — jutri ▼ nedeljo ob 3., 5., 7. In 9. uri zvečer. ZVOČNI KINO IDEAL Jesenice po novem regulacijskem načrt« Mesto naj bi se v slavnem sirilo proti zapadu, in se združilo s Plavžem v lepo celoto Jesenice, 17. marca. Minulo je dve leti. odkar je po naročilu mestne uprave napravil inž. arhitekt g Drago Fatur iz Ljubljane nacrt bodočih Jesenic Iz načrta je razvidno, da se bodo Jesenice v glavnem širile proti zapadu, proti sedanjemu Plavžu, s katerim bodo tvorile strnjeno in lepo urejeno mesto. G. arhitekt je imel težko nalogo, kajti Jesenice so po svoji zunanjosti tako raz-drapano mesto, da bi so moglo le na njih razvalinah napraviti važnosti kraja odgovarjajoče mesto. Preko Jesenic vodijo važna pota z juga na sever, z vzhoda na zapad, tu so najvažnejša železniška križišča, na tem klinu se stikajo tri države. Zato je važno kakšno zunanjost ima to prvo jueoslovensko mesto in kakšen vtis napravi na tujca, ki prihaja k nam. Projektant je skušal, da se iz sedanjega centra Jesenic uredi v doglednem Času lepo urejeno mesto z lepimi in ravnimi ulicami, modernimi stavbami in nasadi ter se odstrani vsa navlaka, ki tako močno kvari središče mesta. Seveda se je že mnogo zamudilo, ker Jeseničani nismo imeli v važnih Mr. Ph. Jože žabkar LEKARNAR vljudno javlja, da otvori svojo novo javno lekarno dne 19 t. m na Jesenicah GOSPOSVETSKA CESTA, nasproti hotela ^Triglav« (ordinacija gosp. dr. Marčiča). — Izdaja zdravila na recente VSEH BOLNIŠKIH BLAGAJN trenutkih na čelu občine ljudi, ki bi imeli smisel za pravilno ureditev našega mesta. Ko bi imeli ob priliki gradnje karavanske železnicp ?n razširjenja kolodvora !judi na svojem mestu, bi imel g. arhitekt sedaj mnogo laž.je stališče Tako pa imamo sedaj najlepšo jeseniško cesto ob kolodvoru popolnoma skaženo. saj stoje ob njeni levi strani hiše obrnjene vsaka po svoje in brez vsake simetrije. Enako je z železniškim podvozom, ki je bil pred leti razširjen, kar je stalo preko milijon dinarjev, a še danes ne služi prav svojemu namenu, ker tvori za prebivalstvo ob reki Savi prevelik ovinek ter sliči levi roki. ki s izteza v desni hlačni žep Tu naj bi se uDoštevale želje domačinov, ki so hoteli, da naj se prejšnji podvoz pusti kot zasebni prehod za pešce, novi nodvoz pa naj bi se napravil med bivšo Humrovo in Hafnerjevo hišo, tako da bi prišel na severni strani v bližini poŠte ven: tako bi se tvorila od >o-š te ravna cesta skozi podvoz na ški most. Vso pozornost pa je projektant usmeril na bodoči novi del mesta, v smeri proti zapadu Tu je predvidenih ob levi strani sedanje Gosposvetske ceste še troje cest vzdolž in več cest in ulic na čez. Ob tri-kotu železnice in potoka Jesenice nasproti klavnice, je predvideno otroško igrišče, bolj na desno je predvideno športno kopališče, med nJim in Gosposvetsko cesto pa veliko športno igrišče. Na desni strani Gosposvetske ceste, od sedanje ceste na Golico v smeri proti Plavžu pa je predvidena cela vrsta javnih in modernih poslopij. Tu ob cesti je predvideno velijo poslopje za novo šolo, zadaj za njo nova cerkev, poleg nje pa poslopje za pokopališko in cerkveno upravo Zada.j za vsemi temi poslopji, na tako zvanih Pisarjah, je predvideno veliko pokopališče v polkrogu z lepo urejenimi dohodi in nasadi. V središču sedanjega mesta je predvideno moderno poslopje za kavarno, višje gori pa visok razgledni stolp. Za sedanjo osnovno šok> pa je predvidena cela skupina poslopij, v katerih bi bile ustanove za narodno zdravstvo in higijenske naprave. Seveda je ob sedanji Prešernovi cesti zamišljeno široko javno šetališče. za sedanjimi hišami pa je projektiranih več krajših ulic vzdolž in na čez. Seveda se ti velikopotezni načrti ne bodo realizirali morda še celo stoletje. Pospešiti bi jih mogel le Kak velik požar, vojna ali elementarna katastrofa. Našemu kraju manjka za tako velike načrte močne gospodarske podlage, manjka denarja, ki bi poživil zaradi slabokrvnosti ohromeli naš gospodarski organizem. Manjka nam gospodarskega priliva, manjka nam novih industrij, a teh ne bo, ker smo preveč n3 koncu države, odkoder je predaleč v njeno sredino. Vseka Kor pa je predloženi načrt skrbno napravljen in je vsega u važe van ja vreden in čas bi že bil, da bi mestna uprava o njem razpravljala, sicer bomo kmalu še dalje od njegove realizacije kot smo zdaj. Iz Krškega — Mladinski Koncert. Dne 1. rn 2. aprila se bo vršil v sokolski dvorani mladinski koncert s skrbno izbranim sporedom. Na_ stopi 75 naših najmlajših pevcev in pevk pod vodstvom učiteljice ge. Levstikove. Na koncertu bosta iz prijaznosti sodelovala pianistinja ga. Irma Cerjakova in violinist g. Tone Krizman s klasnčrrhrri proizvodi svetovnih mojstrov. Naši najboljši pevci pa bodo izvajali duete in sekstet iz »Prodane neveste«. Vsakdo, ki rjuhi mladino in glasbo naj ne zamudi tega zanimivega večera. Posebej vabimo okoličane za nedeljo popoldne. Cisti dohodek je name. njen sokolski ded, da se ji omogoči ude-lefiba na pokrajinskem sokoiskem zietn v Ljubljani. Proračunska seja trboveljske občine Primanfklfai v znesku 3,390.151 Din bo krit s 111 % doklado na neposredne davke Trbovlje, 18. marca. V četrtek ob 16. je trboveljski občinski snet pod vodstvom župana g. Voduška razpravljal o proračunu občine. Zupan je uvodoma poudarjal, da se je morala občina pri sestavi proračuna ozirati na težke gospod nm'ce prili'ke ter na splošno krizo, ki je zajela vse sloje. Dohodki so znatno nazadovali, katastrofalen je padec dohodkov trošarine itd. Zato je sestavljen proračun v znamenju splošne štednje, kljub temu so pa upoštevana v njem vse kulturne, socialne in zdravstvene potrebe občinskega preb valstva. Znižani so bili tudi administrativni stroški za celih 150.000 Din. Podžupan g. Ferdo Ros iz Hrastnika in občinski svetnik g. Vinko Pavlin sta izjavila, da je predloženi načrt proračuna v celoti prav dober in dn ga je županstvo sestavilo s popolnim umevanicm položaja. Odbor je obravnava! posamezne postavke, k- jih je župan sproti pojasnjeval in utemeljeval. Proračun med d.mgm predvideva znižanje prejemkov pragmatično nastavljenega občinskega m< ' ,;štva za 10, pri redarjih in drugih p.i za ? odst. Predlog je b:l z vsemi proti dvema glasovoma sprejet. Izlet Avstrijcev v Slovenijo Ljubljana, 18. marca. Lani je bil med Putnikom v Beogradu ter OcsterreichischerveTkehrsbarreauj«n m njegovo podružnico v Gradcu, kakor tudi med Zvezo zra tujski promet v Ljubljani sklenjen dogovor, da bodo te organizacije pospeševale tujska promet v obeh državah ter organizirale med«9ebo>no izmenjavo izletnikov, ki rta j na ta način spoznajo mesta, naravne lepote m druge posebnosti sosedn e drža ve. Na podJa-gi tega srx>nazuraaa sta Putnik v Beogradu m Zveza za tujski promet že v januarju aranžirala prvi izletniški potniški vlak na Dunaj, s katerim je poserilo avstrijsko prestolico okrog 1000 Beograjčanov in 300 Ljubljančanov. Dre vi ob 19. pa prispe v Ljubljano poseben izletniški vlak, s katerim se pripelje okrog 550 Gradčanov in 300 Dunajčanov, 250 izletnikov pa izstopi že v Cei ju. Dunajčand in Gradčani ostanejo en dan v Ljubljani m. bodo več i noma nastanjeni prd svojih sorodnikih, deloma pa po ljubljanskih hotelih. Jutri do poldne si izletniki ogledajo Ljuoljano m njene posebnosti, vozili se bodo z avtobusi po mestu, poseben vodnik z magistrata jim bo razkazoval mesto. Jutri zvečer se avstrijski gostje že vrnejo domov. Želimo jim, da bi se kljub sfcbe-rmi vremenu 6tm prijetne je počutili med nami in odnesli najlepše spomine iz Ljubljane. Jože Letnik 60 letnik Trbovlje, 18. marca, Jutri obhaja 60-letnico rojstva laborant ambulance tukajšnje bratovake skladniee g. Jože Letnik, Jubilante lahko prištevamo k onim redkim nacionalnim delavcem, ki ae v dnevih robstva našega naroda niso ustra- šili javno delovati v takrat še redkh vatoh našega Sokola ter javno izpovedovati svojih jugoslovenskfh nacionalnih načel. Ko nam je po prevratu zasijala svoboda, se je jubilant še z večjim navdušenjem oprijel dela v Sokolu, ki ga je izvolil za svojega starešino. Jože Letnik pa se ni udejetvoval le v Sokolu temveč tudi v mnogih drugih nacionalnih, kulturnih in stanovskih organizacijah. Zlasti uspešno je deloval in še danes deluje kot predsednik tukajšnje CMD, ter kot fankcijonar SLD ter Rdečega križa. Dolga leta je vodil tudi tukajšnjo krajevno skupino Društva rudniških nameščencev ter se je čestokrat z uspehom zavzel za pravice svojih tovarišev. Jubilant je bil rojen 19. marca 1873 v Trotkovi, e rez Mori bor. V Trbolje je prišel kot 23-letni mladenič leta 1896, kjer ga je takratne rudniško vodstvo sprejelo v deko kot navadnega vozača. Delal je kot tak v jami do leta 1901, nakar so ga prestavili v bolnico kot bolniškega strežaja- Zasadi svoje marljivosti v službi pa je bi] imenovan 1. 5. maja 1904 poduradrukom. V sinš-bi vesten, kot tovariš ualnžon, v o»fti pa Nato se je razpravljalo o učiteljski stanarini, vprašanju popravila šolskega poslopja v Trbovljah, kar oboje je bilo ugodno rešeno. Za občin ?to bili izvoljeni gg Pavi n, Berger in Volčanjšek. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 2S oseb. odklonjena je bila prošnja Amalije Raz-bergerjeve za podelitev gost;1niške koncesije vesel družabnik, to ' so lastnosti, ki diči jo našega jubilanta. — Toda tudi kot družinski poglavar se je v polni meri zavedal svojega poslanstva. Njegova zvesta družica, ki mu je pred dvema letoma prerano umr la, mu je rodila tri krepke in zdrave sinove, ki sta jih vzgojila v narodnem duhu in so tako jubilanti danes v uteho in ponos. številnim čestitkam sokolskih bratov, prijateljev in tovarišev se pridružujemo tudi mi ter želimo jubilantu, da bi ostal še dolga leta zdrav, Čil in delaven, v veselje svojih sinov in vseh, ki mu želimo najboljše, prav posebno pa v prospeh društev, pri katerih tako uspešno sodeluje. Tudi >Slovenski Narod«, katerega zvesti naročnik je že dolga leta jubilant, mu želi k jubileju zdravje, zadovoljstvo in še dolgo življenje Krasna opereta Orlov 5VETISLAV PETROVIČ LIANE HAID Danes ob 18. in 20. uri, jutri ob 15^4, 18. in 20^, v ponedeljek ob 20. uri ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški (za mitnico). Tel. 33-87. Občni zbor podružnice SPD v Kranju Kranj, 17. marca. V sredo se je vršrl v re^tavr?cijskih prostorih Narodnega doma občni zbo' podružnice Slovenskega planinskega društva. Otvoril ga *e načelnik g. Roje, ki je po zdravil vse navzoče, posebej zastopnika obla »t i srestkega načelnika g. dr. Pr Ogri-na. Nato je podal obširno poroč lo o prizadevanju odbora, da bi se dobilo primerno zemljišče za postavitev Savnikovega oV>ma pod Storžičem. Tudi dolžnost novega odbora bo, da si preskrbi parcelo za zgraditev to prepotrebne planinske koče. Poročal je tudi o odkritju spominske plošče pokojnemu načelniku Francu - ivniku na Stolu, ki se je vršilo 5. maja 'an-škega leta m je Idjufe slabem« vremenu lepo napelo. Sledilo je poročilo tajnika g. Kors'ča. Podružnica šteje 299 rednih, 1 ustanovne-ga in 1 častnega člana. Decembra meseca je priredila planinsko smučarsko predavanje o Pohorju. Obdak v Valvasorjev* in Prešernovi koči na Stolu je bil zadovoljiv. Prvo je posetiio 1547, drugo pa 2121 turistov. Lani je bilo zlasti število Avstrijcev sadn gospodarskih tež koč in strožjih predpisov o kretanju v obmejnem pasu manjše. Prešernova koča je dobila prizidek, sobo za oskrbnico. Na Stolu so bite obnovljene naarJcacije, popravljena je b*!a zlasti slovenska pot. Letos bo o^k-boica Varvazor-jeve koee ga. Marica Oman iz Sela. V Kranj* in okolici je postavila podružnica 12 ovientacfjekah desk in markirala več poti na Storžič in Sv. Jošt. Blagajniško poročilo je podal g. R Mavr. Celokupni denarni promet je znašal 84.323.16 Din. Ves izkupiček v letošnjem k tu bo podružnica uporabila lahko za Savnikovo kočo, ker ni predvidenih letos nobenih večjih investicij. Preglednika računov g. A_ Jazbec in g D. Kosmač predlaga* naj se da staremu odboru ahvvojhrtor.i. ker je vsa tri leta v redu m vzorno posloval. Pri volitvah je btl rzvoljen soglasno ra predsednika zopet g. Andrej Roje. Ostali odbor pa tvorijo gospodje: dr. Stanko de Gleria, Ado KJavora, Lovro Koo-src, Rk» MayT, dr. Franc Ogrni, dr. Igo iilar, Ciril Vrhovec; namestniki odbornikov: Drago Fucbs in prof. Ivan Kolar; zaupnika: rog. Ivan Emmer ra Macarol; revizorja: Albin Jazbec in Dore Kosmač; zaupniki izven Kranja: Peter Vtrnik za Jezersko, Anton Sosič zrn Kokro, Ferdo Majnik 2a Pr-5drvor in Vencel Sedej za Sv. Jošt. Delegat osrednjega odbora SPD g. W-har iz Ljubljane je podal izčrpno poročajo o detovanja osrednjega odbora. Vsem čia nom je bilo priporočeno, naj se po možnosti naiočijo na Planinski ve»tnik, ki je d--bil letos novo, zelo lepo obliko in tudi vsebinsko prekaša vse dosedanje letniJc-i. Novemu odboru želimo mnogo usi hov. Zlasti pa nam je vsem na tem. da ye zgradi čimprej na Storžiču Savnikov do«u L parno, da nam bo novi odbor v >v j}: poslovni dobi treh let uresničil to misel. PRIZNANO DOBER CVIČEK liter Din 10.— čez ulico „ 9.— in drug:a prvovrstna vina od 10 Din naprej. Specialitete v slaščicah, sendvičih L t. d. BAR BUFFET K O š A iv SLAŠČIČARNA Prešernova ulica. 3902 Živilski trg Ljubljana, 18. ulji-.-.. Živilski trg je bil danes zaseden primerno tržnemu dnevu. Izredno dobro je pa bil zaseden peruui nski trg, da vsi prodajalci niso imel: na njem nit: prostora. Zato so nekateri razložili blago tudi tik ob zale-njadnecn trgu Nekaj prodajalcev je bilo od zelo daleč, celo iz marborske okolice. Zelenjadm trg pa bn bil še bolj zaseden, ©e bi se vreme ne kremžrlo. Drevesničarji so pripeljali precej sadnih drevesc, ki so jih ponujali po 7 Din komad Večina prodajalcev je bilo iz škofjeloške oKocie. Na sadnem trgu je bilo zopet mnogo jabolk kot vedno. Cena prav za prav še ni poskočila, ker so bili izredno lepi tnošanjčki po P Din kg, pa tudi po 3 Din si lahko dobil še precej lepa jabolka. Ob Vodniku je bilo kaj pestro od krasnih cvetlic, ki so jrith davi dostavili naši vrtnarji izredno mnogo na trg, najbrž zato, da bi dovolj ustreg4; jutrišnjim Rodovni kom, ki bodo dobili za vezilo ros kresne cvetlice. Prodajali so acaleje vseh živih barv. hijac nte. ciklame, nageljne itd Ljudje so se moral; hoče« nočeš zanimar za krasne lončnice, ker <*o tako bodle v oči. Vendar se je večina gospodinj zanimala bolj za gmotne blagre, kajti brez dobro založene nvze, četudi okrašene z najlepšim cve»tjcm. ni veselega godu in ne prijetne nedelje. Vendar so se kmetice na zelenjad-nem trgu dolgočasile ter so ponujale živila skoraj s proseč i m glasom. Največ je bilo zopet salate. Cene se več ne spreminjajo. Gospodinje zelo kupujejo kislo zelje, ki ga je zdaj skoraj vsak dan v poznih tržnih urah premalo. Tudi danes ga ni bilo posebno mnogo Nekateri kmetje so ga namreč že razprodali. Trnovskega zelja pa ne bo zmanjkalo do prihodnje sezone. Vse leto ima stalno ceno, 4 Din kg. Bel krompT je še vedno po dinarju, »kifeljčar« pa po 2 Din kg. Jajca so neznatno poskočile v ceni. Danes jih nisi mogel več dobiti po 50 par komad. Najcenejša so bila po 10 Dm 18 komadov, v splošnem so jih pa prodajali po 75 par komad ali par po 1.25 Din. Okoli-5ani, zlasti otroci, so zopet prinesli na trg cele grmade pomladnega cvetja, ki ga nihče mnogo ne kupuje. Pri mesarjih se ne pozna, da je po pratiki post. Značimo je da je pri stojnicah, kier prodaiajo najdražje meso in pri onih. kjer je najcenejša govedina, najhujša gneča. Trg je bil v splošnem dobro obiskan. Restavracija In kavama ,CZVEZDA" NA ČAST JOŽETOV IN JOŽIC MAMO ODPRTO DO 4. URE ZJUTRAJ OB 1. URI S VEZI GITUTAŽ! Se priporoča FRAN KKAPE2L *z Metlike — Strokovni k meti je k. i tečaji v našem srezu so doslej zaradi velikega zanimanja naših vrlih kmetovalcev dosegli tako lepe uspehe, da je potreba »a stalnimi kmetijskimi nadalje vabirmi šolami postala oči-vidna. Po ljudskih šolah bi bik> treba vec moških učnih moči, ki naj bi se predho.l-no izobrazile vsa s tritedenskim strokov nim tečajem na Grmu. Tako bo najlažjo organizirati te nrepotrebne nadaljevalne šole in bo z njimi postavljen prvi teme1: za napredek in blaejostanje Bele Krajina. Brez njih pa je vsako delo skoraj zaman. _ Fotoamaterski odsek pri Tujsko prometnem društvu bo v kratkem ustanovljen, ako se prijavi zadosti interesentov. Iz Ljubljane bodo prihajali predavatelji in vodili tečaje, obiskovalci pa bodo dobili na razpolago lahko tudi brezplačno aparate za poizkuse Prijave sprejema društveni ta.-nik g. Ceenik. _ Sadna drevesnica, ki naj bi gojila sadike, primerne sa tukajšnje klimatične in geološke razmere, nam manjka r rVli Krajini. Sadaa drevesca, nabavljena od Kmetijske družbe in drugih renomiranih zavodov, ne uspevajo vedno, ker pač niso našim krajem prilagođena. Zato je tem bo'j potrebna ustanovitev poleg sedanje drašič-ke drevesnice vsaj še ene banovinske, rta bi mogle dobavljati potrebne količine sadnih drevesc in cepičev. _ živinska prehranjevalna akcija, ki s: m jo pokrenili banska uprava in Kmetijska družba, bi morala še pred pomladjo da t i vsaj nekaj vagonov brezplačnega sena na razpolago, ker živina zaradi pomanjkanja simo trpi. Ker ima viniška občina edina letos sena na razpolago, hi bilo najbolje, da se v njej nabavijo potrebne količine in sicer takoj, ker ho v nasprotnem primeru že itak močno skrčeno število glav še bo! i nazadovalo, kar W imefo za nase kraje ka-ta« trota Ine posledice. _ Poman/kanje učite! jstva zopet Bek) občutimo zaradi izgube dveh najboljših moči. Tudi naš sreski prosvetni referent, nadzornik g. Barle je že derj časa na bolezenskem dopustu, pa bi biko nujno potrebno prazna mesta izpopolniti, ker bo sicer ponfc zelo trpel, posebno sedaj v zadnjih mesecih šoiskega leta. Niti mesto lotskaff* upravitelja še ni definitivno zasedeno Zakonska tragedija med ^rutni — Pomislite, soseda, naša ptrtika je znesla ja*ce. Shičajno ie M na dvorišču sfifcar, ki jo je stokal, pa je na«fikal names*H ejvega tri ja#ca: eno bek>, eno rdeče in eno modro. Ko je za hwp odšel, je prfšel pogledat sliko petein in... — ...ki ie tzlfliaval pu-tiki oči? — Ne, temveč obddarl ie pava, da je kar perje iofcežo od »8LOTIN8KI NAROD*, £988. Dnevne vesti r. Upokojen je vifijl fman-•lUUuk vardarske CaOPČnc direkcije v Skopjju Maks Ijaschan. — NOv pooblaščeni Inženjer. Notranje irrmiatiBtvo je dovolilo na podlagi začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih šumarske nm Inženjer ju iz Vunreda Franju Paherniku izvrševanje javne prakse na vsem ozemlju nade države specijemo ix Šumarske stroke. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve kaznilšniki paznik v Mariboru F*ranc Sidar, poljedelec v Gorici Janos Mfkola , poljedelec v Petanjcih šte_ fan Gerlec, krojač v Poljčanah, Matija Imenšek, žerar na 2vabu Jože Zelenjak, čevljar v Vaneči Franc Lončar, posestnik v Tišini Prane r>$iiban, posestnik v Bo-doncih Miha Zrin jaki, poljedelec v Veče-slavcJh Štefan Forj&n, posestnik v Selu Andrej Murko, posestnikov sin v Polički vasi Ivan Eberhart, posestnikov sin v Veliki Varnici Andrej Koren, posestnik v Dol manjsevcih šandor Fujs, poljedelec v Ve-ceslavcih Josip šadel, posestnik v DaL Sla-večai Nikolaj Becek, poljedelec v Radovci Franc Car, kmet v Doliču Karel Kar, posestnik v Ropočah Matija Bence, posestnik v Dol. Slavecih Alojz SampL, viničar v Lit. merku Štefan Vtecetič, sluga v Studencih Jakob Tertinek, kmet v Prosečki vasi Franc Novak .poljedelec v Od ranci h Ivan Ferenčak ,poljedelec v Odrancih Julij Fe-renčak, delavec v Zerkovcih Franc Gra-šič, viničar pri Sv. Petru Franc žohar, tesar v Kamnici Jože GerJič, delavec v H očkom Pohorju Simon Vlsočnik, trgovec pri 6v. Martinu Franc Bek, zidar v Mariboru Anton Kolančič, delavec v Bistrici pri Limbušu Janez Hude, delavec na Pohorju Simon Kokol in klepar v Studencih Anton Krištof. Vsi so bili med svetovno vojno na boji&oti tn se niso vrnili. — t*. »Službenega H*ta«. >Službend list kr. banske uprave dravske banovine« št. 22 z dne 18. t_ m. objavlja zakon o mednarodni konvenciji, o fiskalnem režimu, tujih avtomobilskih vozilih, uveljavljenje mecL narodne konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil v Veliki Britaniji, severni Irski, Bolgariji, Danski, Portugalski, Južni Rodeziji, Belgiji in Novi Zemlji, odločbo o izpremembi carinske tarife glede preparata »parozoja B< n št 450 uvozne car. tar., razglas o novih mednarodnih telefonskih zvezah, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v tekočem letu in razne objave iz >Službenih Novina. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22 do 28. februarja je bilo v dravski banovini 22 primerov tifuznih bolezni, 63 škrlatinke ^smrten 1), 142 davice (smrtni 4), 23 šena, 219 hripe, 9 ošpic. 6 otročniške vročice, 5 otrpnenja tilnika ter po 1 griže, nalezljivega vnetja možganov ter dušljivega kašlja. — Kmetijska radio - predavanja od 19. 'do 2€. t. m. Jutri bo predaval iz živinoreje g. ini. Wenko Beno. Govoril bo o banovinski pospeševalni akciji na polju živinoreje. Dne 25. t m. bo predaval o čebelarstvu iz. prof. Verbič. Dne 26. t. m. zaključi kmetijska radio-predavanja za letošnjo sezono g. ini. Sabec Srečko, ravnatelj mlekarske Sole v škofji Loki. Govoril bo o mlekarstvu, — Oskrbovane koče v Triglavskem pogorja. Za a pomladne smuške ture so v Triglavskem pogorju odprte naslednje koče: Koča na planini na Kraju, stalno oskrbovana; Koča pri sedmerih jezerih je oskrbovana od 17. marca dalje; Staničeva koča bo oskrbovana od 23. marca dalje; Triglavski dom na Kredarici bo od 25. marca dalje do preklica odprt. V Staniče- vi koči bo tečaj JZSS za savezne smuške učitelje in klubske trenerje, ki bo trajal od 1. aprila do 23. aprila t. 1., vendar bo prostora tudi za izletnike. V ostalem je smuka se prav dobra: na Planici, kjer je stalno oskrbovan smuski dom SK Ilirije, na Zelenici in na Kofcah, kjer sta odprti obe koči in oskrbovani, na Krvavcu in Ve-Bki planini, kjer je v dolinah in po gozdo_ vih se prav dobra smuka. Tudi Pohorje ima še sneg ter so vse koče oskrbovane, — Natečaj za mojstra elektromehanika, intendantura komande ti moške divizijske oblasti v Za ječam potrebuje kvalificiranega mojstra elektromehanika za upravljanje strojev parne pekarne, vodovoda in električnih instalacij. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m, _ Vas Boršt pogorela. Včeraj dopoldne je velik požar uničil malo in prija/no naselje Boršt na Rakitni pod Krmom Goreti je začelo okrog 11. dopoldne pod nekim kozolcem, ogenj se je pa širil z bliskovito naglico in kmalu jo bilo skoraj celo naselje v plamenih. Ker je primanjkovalo vode. je bilo gašenje zelo otežkočeno m je požar uničil 11 gospodarskih poslopij ter 4 hiše. Najboij so prizadeti posestnik Intihar, ki sta mu pogorela pod in gospodarsko poslopje in posestnik Tavželj, ki je ostal brez hiše, uničeno ima pa rudi gospodarsko poslopje ter dvojm kozolec Posestniku Petrovčiču sta pogorela hiš« m gospodarsko poslopje, prav tako posestniku Šolarju, posestniku Kržiču št. 55 dvoje gospodarskih poslopij, prav tako tudi posestniku KržiČu št. 56. posestniku Pečarju pa gospodarsko poslopje, dvojni kosolec s skednjem Zgorelo je tudi mnogo krme. obleke in drugih rtvari. mnogim rudi deneT in hranilne knjižice. Nekateri so si rešili samo golo žvljenje. Prebivalstvo je obupano, pomoč je nujno potrebna. Ogenj so baje zanetili neprevidni otroci, ki so se igrali z vžigalicami. _ Bogat ribolov na Jadrana. Naši ribici na Jadranu so krneli v četrtek izredno bogat ribolov Nalovili so 370 zabojev sar-delic, 10 vreč rakov, prav toliko osliče v in drugih rib Vse te ribe so prepeljali na Sušak, odkoder so posla h 280 zabojev sarde-lic v Zagreb, nekaj tudi v Ljubljano in v druga mesta Na sušaškem ribjem trgu so bile cene naslednje: sardelice po 2 do 4 dinarjev fcg, druge ribe pa od 6 do največ ln Dm kg. raki 20 Din kg Skupna vrednost odorljenih rib je zoafata okrog 40X00 Dm. — Vrhnika. Jutri se bodo rrširi t telovadnici osnovne šole dve lutkovni predstavi Odsek Sokola I. v Ljubljani bo vpr i tori: »Kralj Brkolin« in »Gašperček dvorni zdravnike Pri obeh predstavah igra med odmori A j ako-bana. — Na Jadrana se ie kopljejo. S Sjšaka poročajo, da so se zaceli tujci in domačini ie kopati. V hotelu >Jadran« eo se kopan ▼ četrtek skoraj vsi gostje. Zdaj pa bo pomladnega veselja najbrž tudi ob morju konec in bo treba še počakati, da dobimo res pravo pomlad. — Dnnajfani t Hrvatskem Primorju. Z Dunaja • je napovedan poseben izletniški vlak, ki prispe na Sušak 29. aprila. Dunajski izletniki se razdele na Sušaku v štiri skupine in posetijo Crikvenice, Selce, Novi in Rab. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno s padavinami. Včeraj je bilo še po večini krajev naše države jasno, čez noč smo pa dobili slabo vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 22, v Zagrebu in Sarajevu 18, v Splitu in Skoplju 15, v Mariboru 14.4, v Ljubljani 12.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.8, temperatura je znašala 6.4. — Tri nesreče. Marija Brega r jeva, služkinja, rojena L 1901 in stanujoča na Jese. nicah, je včeraj snažila okna, pa je nenadoma izgubila ravnotežje in padla v globino. Pobila se je na glavi. — V Starem trgu pri Rakeku je snoči neki voznik povozil 6-letno Frančiško Modicevo, hčerko Žagarja. Voz je šel deklici čez levo nogo in ji jo zmečkal. — Josip Zaje, 20_letni dninar iz Vidma, občina Dol pri Ljubljani, je včeraj padel s kolesa in si zlomil desno ključnico. Ponesrečence so prepeljali v bolnico. — Pes oglodal otročjo glavo. Iz Temen-na poročajo o strahovitem dogodku. Neka deklica je našla v hiši levo roko in glavo otročička, ki jo je baš glodal pes. Gre za glavo in roko 8—9 mesecev starega otročička. Oblasti so uvedle preiskavo, da se do-žene, čigav je bil otrok in kako je prišel pes do njegove glavice.* — Samomor delavca. V noči od eetrteka na petek je skočil v Zagrebu iz V. nadstropja palače SUZOR-a 27-letni delavec Mi j o Pramenko iz Crne gore. Priletel je na streho in se tako pobil, da je pozneje v bolnici umrL — Tragedija nesrečne matere, že včeraj smo poročali, da je skočila blizu Banja Luke v reko Vrbas neka mati z otročič-kom. Gre za Draginjo Damlovic, ki je skočila v vodo s svojo 14-mesečno punčko. Nesrečna mati je vrgla v vodo najprej otročička, potem je pa Še sama skočila za njim. Pokojna je bila v zakonu zelo nesrečna, mož je grdo ravnal z njo, jo pretepal in preganjal tako. da končno iz obupnega položaja ni videla drugega izhoda, kakor samomor. Stojko Danilovič je že drugič oženjen in tudi njegova prva žena si je končala življenje z otročičkom vred. Najprej je obesila otroka, potem se je pa še sama obesila. Tudi njo je pognala v smrt moževa krutost. — Pri igri, sportu in v družbi Vam koristi prijeten vonj ust, ker ne morete biti nikomur nadležni. Tak vonj Vam priskrbi Odol. Ustna voda Odol učinkuje še cele ure po porabi in ni drag, ker zadostuje samo nekaj kapljic. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljučni škrofulozi in rahitisu, povečanju ščit-ne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Pranz Josetove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri Jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lftiblfane —Ij Na Gradu pri urejevanju grajske okolice in novih parkov, ki so predvideni po prof. Plečnikovih načrtih, je zdaj zaposleno malo delavcev. Za velikopotezno preureditev pač še ni sredstev, delajo torej r takšnem obsegu, kakršnega jim dopuščajo finančne priliKe. Te dni odkopavajo Kemijo na južni strani gradu. Tam ;e ob poslopju velik kot, ki ga tvori zidov je, v njem je pa teren višji približno 2 m. Ko so njega dni planirali svet okrog gralu ter tla ob poslopju nekoliko znižali, so pustili zemljo r tem kotu, ker jim pač ta terasa ni bila napoti. Zdaj potrebujejo materijal za nasipanje novih poti v parku na Grajski planoti in drugod, aato bodo porabili zemljo, ki jo odkopavajo pri planiranju terena okrog gradu. —I j Skupščina kraj. ocg. JRKD za kolodvorski okraj se je vršila pr. soboto pri Štruklju, članstvo te organizacije je pokazalo živo zanimanje za naša javna vprašanja, preko 70% vseh članov se je udeležilo skupščine. Predsednik dr. Pestotnik le imel priliko posebej pozdraviti narodnega poslanca g. dr. St. Rapeta, aa sresti odbor g. predsed. A. Juga in tajnisa Paree-ra, za mestno občino g. obč. svet. dr. Pet-ticha. O društvenem delu v preteklem poslovnem letu je podal lepo zaokroženo in izčrpno poročilo tajnik g. prof. dr. Kro-pivnik. Poročilo je vsebovalo jasno politično sliko tega okraja pa tudi mnogo novih in bodrilnih misli za vse člane glede bodočega dela Blagajnik g. R. Turk ni is-kazal večjega društvenega imetja, člani pa pričakujejo od posvedočene sposobnosti g. blagajnika, da se bo izkazano imetje do prihodnje skupščine vsaj podesetorilo. Dr. Rape je poročaj o političnem položaju vob-če, pondarjai važnost intenzivnega organiziranja. Ni važno ime, važno pa je, da ae zbiramo, se medsebojno poučujemo, informiramo, da se medsebojno utr jamo v idejah, ki nam so skupno vodilo za nado gospodarsko in kulturno vsedržavno politiko. Na vprašanje od več strani j« dal potrebna pojasnila (M. Lil leg glede upokojencev. Insp Negovetič in Černe glede dri. uradništva itd.) Dr. Fettich je poročal o občinskem proračunu za L 1933. Toaadev-no sledi diskusijski večer. V novi odbor je skupščina izvolila: dr. Pestotnik, dr. Kropi vnik, R. Turk, M. Urbaa, M. L/lteg, Avg, Orlov Mraku«, L Hdarie, Fr. Jereb, Br. Lil tog, L Skalar, L Vednov, L Lampo; pregledniki raeuaov: A. Volk, A. Panli, L. Stran»s. Splošni sklepi skupščine: poaiv, da te narodno in državno misleči volilci kolodvorskega okoliša včlanijo, propaganda za razširjenje nacionalnega tiska, evidenca političnega in kulturnega razpoloženja, delo kraj. organizacije postaviti na stalno osnovo, osnovanje okrajne organizacije za vrši te v širših nalog. —lj Grajski prebivalci, ti so izgubili vrtičke zaradi preureditve Grajsite planote, so začeli iskati drugod prostore za vrtove. Na Gradu je težko dobiti primerno parcelo za zelenjadni vrt^ drugje p» vrtovi za grajske prebivalce nimajo pomena. Nekateri so najeli od zasebnika strmo parcelo na severni strani hriba, kjer je bila doslej se-nožet. Strmina na prisojni strani hriba nedvomno ni idealna za vrtove, ljudje pa pravijo, da je boljše kot nič. Solnca je tam bore malo, a najbolj obdelovalce skrbi, kaj bo ob deževju, kajti nič čudnega bi n« bilo, če bi prvi naliv odnesel s takšno težavo obdelane vrtičke. Poleg tega bodo tudi pod vrhom hriba zgradili v doglednom času sprehajalno pot, ki bo prerezala počez vrtičke, ki se zde revnejšim ljudem neobhodno potrebni za preživljanje. Krasna opereta SVETOSLAV PETROVI« LIAN*: HA ID Danes ob 18. in 20. uri, jutri ob 15%, 18. in 20y2, v ponedeljek ob 20. uri ZVOĆNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški (za mitnico). Tel. 33-87. —I j Na Marijinem trgu ob tromost ju zopet vihte delavci rovniee. NeKateri meščani so jih včeraj naivno vpraševali, če nameravajo podreti tromostje. Vendar ni hujšega, kot da bodo odkop ali nasip na betonskih plošča dah, ki jih bodo solidno asfaltirali. L#ani so jih sicer prevlekli s tekočim asfaltom, zdaj pa nameravajo stvar še bolje opraviti. In upamo lahko, da se bodo prej ali slej spravili tudi na znamenito rezidenco ob desnem mostu, kajti takšne parfumerije sredi živahnih trgov so vendar anahronizem. —lj Umrli so v Ljubljani od 10. de 16, t. m. Miklavčič Josip, 57 let, orožniški po-stajevodja v p*, Dolenjska c. 23, MnTt Josip, 71 let, emer. lekarnar in hišni posestnik, Aleksandrova c. 10-1, Volč Anton, 49 L, delavec tobačne tovarne v p., Jeranova uL 2, Kune Rihar, 11 dni, sdn fotografskega pomočnika Franca, švabičeva uL 7, Pišek Fra-nja, roj. Sirk, 69 let, vdova prostornega mojstra v p,, Zavrti 4, Kuhelj Amalija, 55 let, poštna uradnica, Masarykova c 44, — V Ljubljanski bolnici umrli: Pire Ivana, 77 let, obč. uboga, Senožete 9, K uralt Štefan, 3 mesece, sin posestnikovega sina, Zg. Se-nica 5, Sinčič Ivan, 58 let, delavec, Moste, Tovarniška uL 3, Kovač Marija, roj. Levstik, 25. let, žena trg. potnika, Stari trg 3-II, Malovrh Dominik, 1 in pol leta, sin posestnika, Sv. Jošt 15, Schramel Ingnac, 70 let, vpok. skladiščni mojster, Verovškova uL 68, Mašič Omer, 63 let, delavec, bivališče nestalno, Leben Marija, S mesecev, hči posestnika, Ste panja vas 70, Učesanek Jožef, 12 let, sin steklarja, Hrastnik 62, LavrenčiČ Ana Valerija, 10 let, hči zaseb. uradnika, Einspielerjeva uL 21, JušiČ Elizabeta, 66 let, zasebnica, Karlovška c 1, Zore Janez, 9 mesecev, sin knjigvedje, Verovškova uL 14, Demšar Marija, 16 let, frizerka, Kranj, Savsko predm. 63, Trapečar Antonija, 11 let, učenka, Vižmarje 112. _lj Starši! V četrtek dne 23. t. m. ob 20. nri bo predaval v risalnici državne učiteljske šole znani avtor knjige >Aka de niski poklici« dr. Lovro Sušni* o vprašanju >Kam z našo mladino«. Društvo >sola in dom« vabi vse svoje člane in tiste, ki se žele včlaniti, da se predavanja v polnem številu udeleže. —lj Sočani in prijatelji »Soče«, pridite pol noš te ril no na današnje predavanje prof. Josipa Bačiča, ki bo predaval o >Evgenijn Kumičiču, hrvatskem romanopiscu iz vzhodne Istre«. Po predavanju prosta zabava in družaben večer na čast vsem Jo-žetom in Jožicam. Sodeloval bo oddelek pevskega zbora >Hugolina Sattnerja« iz Most. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. 180-n —I j živalca priredi predavanje o boleznih perutnine v nedeljo dne 19. marca ob pol 10 uri dopoldne v hotelu Metropol v Ljubljani. Govori g. dr. Kocjan, člani in ljubitelji živali vljudno vabljeni. 178-n —IJ Predvidoma zadnjič v sezoni se vprizori v soboto in nedeljo v šentjakobskem gledališču burka »Nedolžni lahko, živec«. Velesabavna vsebina in izvrstne kreacije so dovoljna reklama za to burko. Kdor se hoče res od srca nasmejati, naj pose t i sobotno in nedeljsko predstavo. Režijo igre ima Koša s. Vstopnice po Din 3 do 12 so na razpolago pri gledališki blagajni od 10. do 12. m od 16. do 17. t veliki dvorani Mestnega doma. Vabljeni! —J j M aterineki večer zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece se vrši dne 22. L m. ob 8. uri svečer v dvorani OUZD. Vstop prost. Govori dr. černič, še/ kirur-gičnega oddelka o >Vpfivn okolice na ki-mrgične bolesni«. —lj Samo še dtaes in jutri opereta »Dijak prosjak«. Danes ob 14.15 tn jutri ob IX do p. sta zadnji predstavi popularne Millbckerjeve operete >Dijak prosjak«. Predvaja jo ZKD na svojem filmskem sporedu v Elitnem kina Matici. Zasedba posameznim v4og: v fttrnu je tako izborna, da se m* čuditi uspenu, M ga je dosegel ta film po vsem svetu. V glavnin pevslob vlogah srečamo komornega pevca tenorista H. H. BoSmarma ki slavno češko primadono Jar_ mflo Novotno. Tudi vloge kočnikov so sa sedene po najboljših igralcih, kakor Jun-kermarm, H. Ptefaa itd. Opereto, ki je polna sladko očarljivih popevk, priporočamo vsakomur v ogled. —rj &flfcostovetiS«6 Obe« v LJubljani pofada zitra v nedeli o 5. hod. odpoledne v Narodnim domč toutkovne predstaven!, pravdšpodobn* posredni v jami sezone. Na pofada vesekJhra »Certi na krade«. Hoetč vrbinr! I79n —rj Deveto p^jođnontanstveiio preda. v*mjm Prirodosnanatvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se vrši v četr_ tek, dne 23. marca v dvorani Delavske sborrdce ob 8. nri zvečer Predaval bo g. dr. Oskar Reva o »rojem potovanju po Maroku. Opisoval pa nam ne bo samo »»ujfli doživljajev, temveč nam bo podal tudi lepo zaokroženo sliko iz življenja in običajev tamkajšnjega ljudstva. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale številne sldoptične sHke, Vstopnina obi. čajna. —rj Danes zvečer prireditev Pomlad v cvetju s piesom v veliki dvorani hotela Metropol (Miklič). Dvorana bo lepo okrašena. Sodeluje jazz Odeon. Jožice in Jožeti voljeni. 185/n —lj Občni zbor Zveze naprednih jugo-slovenskih akademskih starešin v Ljubljani se bo vršil v petek, 24_ t. m. v restavraciji »Zvezdi« v Ljubljani s pričetkom ob 8. uri zvečer rn z običajnim dnevnim redom. jCla-ne in vse napredne starešine *»ploh vljudno vabi odbor, da ee po možnosti občnega zbora udeležijo. —lj Praktične vaje o obrezovanju drevja in vrtnic, ki jih je za popoldne napovedala podružnea SVD. zaradi slabega vremena odpadejo. —I j Jožeti in Jožice! Mojstri in mojstrice! Nocoj ob 20. nri vsi v veliko dvorano Kazine na družabni večer obrtnega društva, združen z akademijo obrtnega naraščaja. Po akademiji prosta zabava. Na veselo svidenje! 182-n _lj Ljubljanski Soko! opozarja, da se bo vršil tradicijonalni družabni večer v počastitev starejših bratov 8. aprila v veliki dvorani >Kazine« in ne, kakor prvotno določeno, 33. marca. Na tem večeru bo sodeloval ix posebne prijaznosti >Završa-nov pevski kvartet«. 183-n _lj Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana. Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izdred-no ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. 21-^ _Ij Občni zbor Telesno-kulturnega društva Atene se vrši 30. marca t 1. ob 16. uri popoldne v damski sobi kavarne Emone. 181-n _Ij Ciril-Metodove razglednice za velikonočne praznike se razpošiljajo v razpečevanje. Naj ne bo nikogar, ki bi jih vrnil! 184-n Iz Celja —c Odpovedan koncert. V nedeljo 19. t. m. dopoldne bi moral peti pri staroslo-venaki liturgiji v župni cerkvi v Celju in popoldne na koncertu v dvorani Ljudske posojilnice znani Cirilo-Metodov zbor iz Zagreba. Ker pa je bilo za koncert premalo zanimanja, sta liturgija in koncert odpovedana. —c Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval v ponedeljek 20. t. m, ob 20. g. inž. Janko Cucek iz Ljubljane o sladkorni industriji v Jugoslaviji. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. —c Nedeljski sport. V nedeljo 19. t. m. bo gostovala v Celju najboljša šestorica table_tenis sekcije ljubljanskega ŽSK Hermesa in bo nastopila proti SK Jugoslaviji. Ob 15. se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Amaterji iz Gradca in celjskimi Atletiki. Tekmo bo sodil g. Ocfaa iz Celja. —c Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v soboto 1. aprila ot> 20. in v nedeljo 2. aprila ob 16. mladinsko telovadno akademijo v mestnem gledališču v Celju. Na_ stopili bodo oddelki dece in naraščaja. Prireditev bo nudila lep užitek. —c Izgubljeno. Dne 16 .t. m. okrog 14. je bil na poti od Mariborske ceste do kolodvora izgubljen SO Din vreden rjav pleten sviter, dne 17. t. m. okrog 8. zjutraj pa je bilo pred pošto izgubljeno važno pismo neke banke iz Anglije, naslovljeno na Viljema Pukmeistra. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 24. t. m, lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. Iz Litije _ Na zadnji poti ge. Tauferjeve, Na zadnji poti je spremila go. Marijo Tanfer-jevo, mater litijskega učitelja in sokolskoga načelnika g. Vena Tauferja, tako velika množica, kakor v sosednem Gradcu tega še ne pomnijo Pokojno je spremila med drugim na litijsko pokopališče vsa naša šolska mladina, ki je s svežim cvetjem zagrnila žalni voz, v spremstvu učiteljstva in na čelu s šol. uprav. g. Rostoharjem. Deputacijo okoliškega učiteljstva pa je vodil šmarski šol. uprav. g. Maks Kovačič, Sokola sta zastopala starosta br. dr. Tn-rato, litijski sodni predstojnik in br. dr. Ivan Grašič, naš notar. Blagi ženi naj bo lahka zemljica! _ Pred ustanovitvijo Strelske družine. Pred dnevi se je vršil na sreskem načelstvu sestanek pod predsedstvom litijskega okrajnega glavarja vi. svetnika g. Podboja, ki je razpravljal o ustanovitvi Strelske družine. Na sestanku So nkrenili vse potrebno za sklicanje občnega zbora. V začasni odbor so izvoljeni 3 rezervni oficirji: sreski podnačelnik dr. Vidmar, predil-niški podTavnatelj Gjaja in učitelj Župančič. Kakor doznavamo, so pravila že vložena; za Strelsko družino T>» vlada pri nas precejšnje zanimanje. Po kolesarskem svet« Veriga šestdnevnih dirk, ki so se vršite v admskem času v pokritih d^rkališčah, je, izvzemši še kake zakJ^uoeam. Z še večjo vnemo so se sedaj organizatorji kolesarskih dirk vrgli na cestne dirke, ki obetajo letos v mnogih inozemskih deželah btri ljutejše od prejšnjih. Kot prvo tako mednarodno naporno prireditev krhko beležimo kolesarsko dirko Paris-Nice, ki se jc začela v torek 14. t m. m se konča jutri 19. L m. Vozi se v šearih etapah, katerih najdaljša, m sicer Pariš-EHjon, meri 312 km. Skupna dolžina znaša 1257 km in soderu>e v tej vožnji nič manj kot 150 prvovrstnih kolesarjev raznih narodnosti. Sest čina za to etapno vožnjo, L j. 26. t. m., krene večina glavnejšrh dirkačev v Milan, kjer sodeluje v tradicionalni italijanski mednaTodni otvoritveni dirki Milano-San Remo in kejr si bodo stali v hodi konkurenci nasproti najboljši francoski, belgijski, italijanski, nemški in še mnogi drugi kolesa ji na 285 km dolgi progi. Dne 6. maja se zopet začne mednarodna borba na cestah v XXI krožni vožnji po kaliji (»»Giro d* Italia«), ki obeta biti sešo napeta gk*ie na močno konkurenco rVancozov, Nemcev, Belgijcev, Itahjtmov wx drugih. Vožnja >e razdeljena v 17 etap, katerih zadnja se vozi 28. maja. Skupna dolžina proge znaša nekaj nad 3000 km Najdaljša etapa ima 288, najkrajša pa — kakor Se nikoli — 70 krn (trinajsta). — Kolesarstvo *e tudi po Avstriji zelo naglo širi in je za letošnjo sezono napovedanih kar 35 cestnih kolesarskih dirk. med katerimi vožnja okrog Nižjeavstrij-sko$a v štirih etapah. — ///. krožna \-ožnja po \emčifi »e bo letos vršrla pod pokroviteljstvom nemškega športnega voditelja Levvalda. Ker so se že del j časa vršila podajanja med nemškimi industrijci in nemško kolesarsko zvezo glede financiranja, je končno prišlo do sporazuma, da bodo večino krili prvi Določeno je, da naj šteje vsaka dirkaška skupina, ki bi predstavljala narodnost zase, po šest mož. Proga, ki bo znašala 4500 km, bo razdeljen« na 18. etap, med katerimi bodo dirkači imeH le tri dni presledka. — Gatterniggov avstrif&ki rekord. Avstrijska kolesarska zveza je nedavno v svojem poročilu priznata š-tajerakemu dirkaču FerdinarKTu Gatterniggu (t j. cisti, ki je sodeloval pri nas v Ljubljani pri otvoritvi Hermesoveg« dirkališča) rekord, ki ga je lani v oktobru postavi n« progi, dolgi 30 km, v času 47:35. — V pariškem zimskem v eJ odrom u wm je pred dnev' vršila glavna 50k i lome trska dirka, kjer so dirkači vozHi posamezno. Cas, v katerem je bila razdalja pokrita, je za naše razmere skoraj neverjeten. Zmagal je Belgijec Jean Aerts v čaou 1:07.44, kateremu je bil takoj za petanri Nizozemec Van Hout; en krog nazaj je kot tretji sledil Francoz Terrot pred Boucheronom, D; Paocom, Guerro, Faureom, Roueseom in Magneom. — Tudi avstrijska dirkača Buli a m Dušika ae nahajata v pripravljenih treningih na Rivaeri skupno z italijanskimi vozači, ki se pripravi jaijo k vel Uni mednarodni otvoritvena dirk: Milano — San Remo. Slabo plačano gradbeno delavstvo Ljubljana, IS. marca. Prejeli smo: V Ljubljani se polagoma začenja gradbena sezija. Nekatere gradb>^ ne tvrdke so že pričele z deli. Najemajo «v delovne moči, katere pa se sramotno nizko plača. Neka gradbena tvrdka plačuje delavce po 2 in 2.50 dinarja na uro. Razumljivo je, da delavstvo ne more izhajati s tako mezdo. Pomisliti je treba, da je gradbeno delavstvo bilo sedaj tri mesece brez vsakega zaslužka ha ni uživalo nobenih podpor ter se je moralo zadolžiti. Sedaj pa prejme tak delavec za 8 urno delo 16 dinarjev, ne glede na to, ali je sam ali ima družino. Delavstvo je radi tega skrajno razburjeno, posebno še, ker prihajajo v Ljubljano delavci iz najrazličnejših krajev in ee ponujajo v delo za vsako mezdo. Domačini so pred dnevi opozori h' na to g. bana dr. Marušiča, ki je obljubil, da »e bo zavzel za upravičene želje domačih trradbenih delavcev. Tudi ljubljanski župan g. dr. Pue se je enako izjavil, v-z.hr temu pa vidimo, da sprejemajo gradbene tvrdke predvsem izvenljubljanske delavce in jih mizerno plačujejo. Lansko leto je stopilo delavstvo neke tvrdke v stavko radi plače, ki je znašala 3 dinarje na uro, letos pa se je že v začetku sezone znižala mezda na 2 do 2 in pol dinarja. Delavstvo, organizirano v Narodno strokovni zvezi, ee bo z vso odločnostjo borilo proti takim tvrdkam in bo poskrbelo, da bo široka javnost zvedela za take izkoriščevalce delavstva. Oblast opozarjamo na to in prosimo, da se ukrene potrebno, da se v tej težki gospodarski krizi ne bodo do skrajnosti izkoriščali delavci. Vse gradbene delavce pa poživljamo, da se zglase v tajništvu Narodno strokovne zveze, — palača Delavske zbornice, vogalni vhod, kjer se lahko organizirajo in dobe potrebne iniormacije- Skrajni čas je, da se tudi za gradbeno delavstvo nekaj ukrene in da ga ne pustimo nezaščitenega pred izkoriščanjem brezvestnih delodajalcev. V prihodnjih dneh se bo vršilo zborovanje gradbenega delavstva Ljubljane, na katerega že sedaj opozarjamo vse gradbene delavce. Z reza zidarjev, tesarjev in gradbenih delaveev v Ljubljani. — Sokol Brezovca: Sinočnje predavanje g. prof. Stepišnika je zopet pokazalo kako veliko zanimanje vlada med našim ljudstvom za predavanja. G prof nam je podrobno prikaza! povojno politično Evropo. Za svoje rzvajanje je žel navdušeno priznanje. G. predavatelju se iskreno zahvaljujemo z željo, da nas ob priliki zopet obišče. Nikoli se ne moti. Mož: Ves ženica, če se drugi ljudje zmotijo, to vsaj priznajo, ti pa nočeš nikoli priznati. Žena: Saj bi priznala, toda jaz »e nikoli ne zmotim. V sveti jezi. Nevesta: Oprosti, da sem bila včeraj tako razburjena in sem ti pisala poslovilno pismo. Kje je tvoj zaročni prstan? — Prstan ... prstan ... sem odnesel v sveti jezi v zastavljalnico. Res je. Oče: No, Mihec, kako si se držal pri izpitu? Ali si odgovarjal na vsa vprašanja? Sinko: Seveda, oče, na vsa vprašanja sem odgovarjal: Ne vem, Nepobiten dokaz. — Pomisli vendar, taki bogataši, kakor so sosedovi, pa nimajo služkinje. — Kako pa ves, da je nimajo? — Kako bi ne vedela, saj mi je otri dan gospa kazala vase, če*, da so stare nad 300 let. •8LOVEN8II NAROD«, dk» 18. 1983. FRANČIŠKA GAAL DRAZJE3STNA, 2TVAHNA IN TEMPERAMENTNA, KOT NASLOV NJENEGA PRVEGA FILMA PARTNOER : PAUL HoRBIGER O TEM FILMU BO GOVORILA VSA LJUBLJANA ! Kot dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik in TJfln kulturni film »Na vrhovih planinskih gozdov«! Predstave danes ob 4., K S in M.10 zvečer, jutri v nedeljo ob 3., 5., 148 in J^IO zvečer! Vstopnice si nabavite v predprodaji! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Krematorij v sodno zdravniški luči Proti takojšnji ustanovitvi krematorija v Ljubljani ni nobenega stvarnega pomisleka Med našimi sabliad Pri borenju zdaj ne gre več za prelivanje krvi« temveč le za sport LJubljana, 18. marca. Ceprav smo imeh* v Ljubljani že itak sab-Ijaski turnir, ki 90 se ga udeležili češkoslovaški in jugoslovanski borci, vendar pa po deželi in tudi v Ljubljani skoraj nikdo ne to, da se tudi pri nas ta elegantni sport prav krepko razvija. Že pred tremi leti je namreč vsestransko agilni SK Ilirija ustanovil tudi sabljasto 6ekcijo, ki jo z izredno požrtvo-valoostjo in vnemo vodi nekdanji evropski mojster podpolkovnik v p. g. Rudolf Cvetko. Ta ods-ek Ilirije goji borenje 6 tako imenovanim hladnim orožjem, namreč borenje s floretom, sabljanje in borenje z mečem. Ker letos ni dosti časa in primanj- derno boren i je bolj podobno gracijoznem.i plesu kot krvavi borbi ali al le D ki. V modernem boren ji obstoji ta v glavnom samo dve šoli, namreč italijanska in francoska, v=e ostale, kakor nemška, dunajska, praška, štu-dentovaka i. t d. pa naglo izumirajo in so tudi že izumrle. Po uspehih velikih turnir-psv in olinipijad kaže, da italijanska metoda prednjači v sabljanju, za floret in meč pa še ni odločeno. SK Ilirija goji moderno italijansko šok> in sicer v začetevškem in nadaljevalnem tečaju. Oba tečaja imata svoje vaje v telovadit ci učiteljišča, kjer je vsak ve&er prav živahno, vendar pa skrajno disciplinirano življenje. jtuje OĆ0BŠS1 trni i moS za učenje, se vežba-jo člani sekcije le v floretovanju. Marsikdo Be bo obstoju te sekcije čudil. Češ da je dvoboj prepovedan in da smo vsi za m;r, na drugi strani bi pa morali biti .proti borenju v današnjem demokratskem času tudi za to, ker je borenje prav karakterističen ostanek viteške dobe. Navzlic ugovorom se pa borenje po vsem svetu 9ilnr> naglo razvija, ker je ta sport med najučinkovitejšimi sredstvi za vzgojo prožnosti in odpornosti telesa, zlasti pa tudi za vzgojo duha. Omeniti moramo, da so t adi predvojni vzgojitelji uvdeli emimritno važnost tega vzeoinesa faktorja, ki vpliva zlasti na skladnost telesne, duševne in srčne vzgoje. Borenje namreč v največji metri eoji in pospešuje razvoj pristnosti duha in sposobnost za hitro presojo situacije, takojšnjo odločitev in izvršitev, vztrajnost, zatajevanje in brzdani samega sebe. a tudi vljudnost in obzirnost v vedenju ter poštenost m 'skrenost v miš'ie-nju, seveda pa vzgaja borenje tudi hladnokrvnost in pogum. Telo si pridobi pole«? prožnosti in utrjenosti tadi najvišjo eleganco kretenj, da je borenje pravi vir mladost-nosti. V nobenem spor+u se dobre strani in tudi hibe značaja ne odkrivajo tako oči vidno kot pri borenju in učitelj - vzgojitelj nima skoro nikjer toliko pnTke. kot pri borenju, da z najenostavnejšimi sredstvi podpira razvoj dobrih lastnosti in trebi globoko vkore-ninjene slabe lastnosti ter navaja in vzgaja učence k plemenitemu mišljenju in možatosti. Zato borenje kuje značaje fn iz mladeni-čev kleše može. V pogledu 6portne Od nekdaj goji ta soort r:enoslnva5ki Sokol, seveda na tudi telovadne organizacije drugih držav Današnje moderno borenie lahko imenujemo 7jianos1 in umetnost obenem Znanost, ker ma vsak gib svojo utemeljitev, umetnost pa. ker znanje brez vpžbania ne zado stuie in ker je k temu sportu potrebnih še mnogo duševnih vrlin in sposobnosti. Mo- V začetniškem tečaju poučujeta pod vodstvom g. podp. Cvetka mnogo obetajočega borca gg. Marjan Pengovln Drago Man del jc nad 20 aktivnih Članov, k sta med njimi tudi dve gospodični. Najmlajši člani tega tečaia so stari šele po 14 let. Nadaljevalni tečaj, ki ga poučuje sam vodja odseka g. podp. Cvetko pa stalno obiskuje blzu 20 članov, ki so mod niimi tudi tri dam?, a v cba tečaja prihaja tudi vedno več gostov. Posebno živo je v nadaljevalnem te čaju, ki se pripravlja za državno prvenstvo o binkoStih. Večkrat se je tečaj že izkazal, posebno se ie Pa odlikoval lani na turnirju, ko so člani priborili prvfnstvo savske banovine in prvenstvo dravske banovine v juniorski skupini. Po doseženih uspehih ima ta tečai že polovico sen orjev in g. Marjan Pego v ie bil lani na podlagi uspehov državnega prvenstva izbran celo v državno ekipo za tekmo med Jugoslavijo in Ceftko-slovašfco. Čeorav že samo vežbanje v tečaju odoleženecm \-7ame n^rei časa. saj vežnaio po 4 ure na teden, vendar sta zanimanje im marljivost v tečajih odlična, zlasti ie pa vzorna disciplina, da Bekoifa v resnici izvrstno funkciionira. Za izredno velike uspehe ima seveda naiverje zasluge vodja sekriie g. podp. Cvetko, ki uživa v strokovnih krogih vse Evrooe naivečii -loves. V tečaju za vojaške učitelje telovadbe in borenia v Dunajskem Novem mestu, je ta mojster deloval pod vodstvom slavnega svetovnega mojstra Miče Neraliča vedno ponosnega Srba iz Like. dolgih sedem lr-t kot gojenec in samostojen učitelj borenja ter se je v tem času odlikoval na neštetih turntriih po vsej Evropi. Leta 1911 si je naš moist^r g. Cvetko priboril na Dunaju prvenstvo Evrope, leta 1012 se je pa odlično udejstvoval na olimpijadi v Stockholmu. kier si je njegova ekipa priborila drugo mesto. Ta vodja naše sekcije je sam najboljši dokaz za koristen vpl v sabljanja na duha »n telo: čeprav je mojster namreč že prileten, vendar je prožen in gibek kakor najmlajši njegovi učenci, vedno živahen in energičen, kratek in oster, pri vsem pa kavalirsko ljubezniv in srčno dober. Zato nam je pa mojster g. Cvetko tid sam najtrdnejše jamstvo, da nam bo vzgojil mnogo pravih slovenskih mož. 1LNO ftUUBLJANSfU dvor« Telefon 2730 TOM >n.\ v pustolovščini GROM IN PEKEI Danes zadnjikrat ob 4-, h&8. in 9. Jutri, v nedeljo ob 3., 6„ M; 8 tn 9. uri zvečer TIM MC OOY v borbi z Indijanci v filmu Indijanska kri Ob najntžjih cenah Din 2, 4. in 6. Cesta Ponikve - Dečja vas Trebnje, 17. marca. Prejeli smo: Vprašanje obćšnsike ceste Pomik ve-Dečja vas je že predmet KHetnih obljub ljudi, ki so to oesto gradi Li le kadar so se vršale bodisi občinske bodisi dT-žavnozborsfce volitve. Po vsakih volitvah jo pa vprašanje te važne prometne ceste zaspalo, doloma tudi iz razloga, ker ni bik> pogrebnih sredstev. Bivši cestni odbor je pa, ki je končno le uvi del nujnost gradi tve te ceste, naložil 18.000 Din v ta namen. Naložena svota je bdla pa prenizka zaradi česar se z deli kljub osnovni svoti ni moglo pričeti. Vprašanje dečievalke cesre se je zopet po krenilo sedaj, ko je država naklonila med d'.rugrmi tudi dravski banovini znatno podporo za javna dela. na k a terih naj bo predvsem zaposileno siromašno prebivalstvo. Po prizadevanju senatorja g. Rajerja, ki je Dečjovuščan, in pa našega zastopnika v banovin^ikem svetu g. Josipa Zupančiča iz Trebnjega prejme občina 14.000 Din na račun javnih del, s katero in pa že navedeno svoto bo občina pričela graditi to cesto. Glasom proračuna bo pa kljub temu skupni znesek Din 32.000 se prenizek z^ izpeljavo ceste do vasi. Županstvo Trebnje je banski upravi 60 pojasnilo in zaprosilo še za podporo in upamo, da bo banovina storila vse, da omogoči graditev ceste prav do vasi. Zato so vse govorice, da bo ostalo zopet le pri obljubtih, neosnovane in izmišljene, ker ae bo z deti na cesči pričelo že prihodnji teden. Zadeva se je zavlekla za nekaj dni zato, ker ni še bilo urejeno vprašanje odkupa v poštev prihajajočega zemljišča od vaščanov na Dol. Ponikvah. Upamo, da bo tudi ta stran ugodno rešena in je gradnja te ceste zasigurana. Pripominjamo še, da občina ne sme uporabiti dane podpore za nakup zemljišč, ker je podpora namenjena le za javna dela m naj bi lastniki zemljišč odstopili ista brezplačno, posebno ker bodo vsi prizadeti dobi Li sredi svojih gozdnih parcel dobro cesto, kar bo zvišalo prometno vrednost v.\eh ob cesti ležečih parcel. Pogajanja, ki se bodo vršila jutri na Ponikvah, naj bi se zaključila ugodno, banska uprava naj bi pa to akcijo še podprla. Iz Trebnjega — Premestitev. S postaje Trebnje je premeščen v Medvode pri Ljubljani prometnik g. Drofenik Benedik. — Napredovanje. Rezervni pes, narednik g. Cvetko Miran, abs. iur. je napredoval v Čin rezervnega podporočnika. — Seznami ljudskega dela. Občina je razgrni:a na vpogled sezname ljudskega deia. iz katerih je razvidno, da ima občina Trebnje v 7 davčnih podobčinah 500 enot dela s 3580 Din odkupnine Zavezancev pa. ki delajo sami ali po namestniku, je letos 289 z 1126 delovnima dnevi. S to močjo si bo občina lahko uredila občinske ceste in pota tako. da bodo v bodoče v vzornem stanju. — NOv grob. V najlepći moški dobi 33 let je umrl znani posestnik Anton Kek iz Pluske, ki zapušča žalujočo vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok Pogreb se je vršil včeraj izpred hiše žalosti na farno pokopa, lišče v Trebnjem, žalujočim naše so žal je — mir prahu njegovemu! Nedelja, 19. marca. 7 30: živinoreja (inž. Wenko); 8: Nasveti za kmeta; 8.15: Gimnastika {Dobov-šek); 8.45: Poročila; 9: Božja postava (dr. Tominec); 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 10: Energija in energijsko gospodarst vc (in*. Matanowich); 10.30: Elektrotehn^-a (zaključno predavanje dr. Vidmar); 11: Salonski kvintet; 12: Cas, plošče; 15.15: Slovenske narodne na ploščah; 16: Prenos koncerta gorenjske sokolske župe iz Kranja; 20: Prizor iz teater-ske agenture; 20.45: Salonski kvintet; 22: aCs, poročila, plošče (plesna glasba); 23: Napoved programa aa naslednji dan Ponedeljek, «0. marca, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Esperanto (Kozlevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura; 20: Prenos iz Zagreba; 22: Cas. poročila, plošče; 22.30: Napoved programa aa naslednji dan. Torek, 21. marca, 11.15: Šolska ura: 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas. plošče, borza; 17.80: Salonski kvintet: 18.30: Nemščina (dr. Gra-fenauer); 19: Plošče; 19.30: Junaki današnjega časa: Kapitan Bvana v osrčju Antarktike {Kunaver); 20: Glasbeno predavanje: O domačih godbah na pihala (Ko-pore); 20.30: Komorna glasba (gg- Trost jolina. Muller eello Svetel (klavir): 21.30: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, 18. marca. Vaš cendeni H»t ie že opatovano priobči* več poučnih čila.nitoov o kremntonjih, čajih namen je vpeperiri umrlega človeka, namestu da bi ga pokopali v zemlja, kšer ga v narhoiišem primeru razjedajo bacili, črvi in druga živa bitja. Vpepelitev po zgledffh najbolj kuitumlh starih narodov: Grkov in Rimljanov — je nedvomno naj-venčastne&i po«kop. »Prah si hU m v prah se pogrneš.« Od fitoveka postane v vsakem primeru zopet prah, raaHka je tedaj le ta, da se pri vpepedirvn to z™odi zelo naglo (v neka*! urah), dočim je odvisen ta proces pri pokopu od vrste zemHe, pristopa vzdulia -in drugih pogojev. Ako po-ko4*:'>e>mo umnega n. pr. v vodeno zemljo, se iizpre-meoi v rrh*u podoben stvor in ostane tak desefetla. Večini ljudi }e sicer vseeno, kaj se zgodi po njihovi smrti z njihovimi telesnimi ostanki, kdor je pa videl ostudoio de!o Črvov in druge golazni, si bo ž del zase in za druge, da bi ga vpe-pe*;tl! In da b: se mjego>vo truplo takoj iz-prejnenilo v kemično čisto snov — v nekaj rrrcnerafcj, v prah. ki ne vzbuja nrka-kega studa, nasprotno, vzbuja v nas spo-štovanije. >frkoel tamkaj pospeši rast divnih trigtevsfoh rož. Jugosloveni se tudi v tej zadevi nikakor ne moremo ozirati, kakšne predpise imajo v tem pogledu razne naše vere: rimsko-kato,;^ka, pravoslavna, muslimanska, židovska, staro-katoliška, protestantska itd. Nam ie prospeh države prvi zakon. Sicer pa nima katoliška vera dandanes več tistih predsodkov. Ona zavzema morda odtkionilno stališče, principiel.no pa rrima rtič proti vpepelirvi. Društvo »Ogenj« v Avstriji, ki ima krematorij v G. : cu. je pred kratkim zelo logično opozorijo, da je bUo mnogo katoliških svetnikov, sežganih na grmadi. Ali morda ti svetnik niso zaradi vpepelitve že zdavnaj v raju? Brez dvoma, kajti sicer bi ne bili svečnik:, 'lemenitega Ceha Husa so sežgali na cerkvenem konciJu v Kon-stanci. Ali ima zato mani upanja na nebeško kraljestvo? Po nauku vere gotovo ne. Pred kratkim je umrl v Slovenigradcu pnmarij dr. Kunej Bil je plemenit mož. ker je zapustil premoženje revežem svoje občine. Zapustili je pa tudi cerkvi dei premoženj, nedvomno je bil tedaj bogaboječ 61ovek. Zato ie ime! tudi cerkveni pogreb, dasi je cerkvena obla-st vedela za njegovo zadnjo želao. naj ga vpepele. Vsakogar mora tedaj le veseliti, da nima naša katoliška cerkev nikakih pomislekov proti vpepe!i»tvi svojih vernikov Upati je, da pri nas cerkvene oblasti ne bodo delale v tem pogledu nobenih ovir ali celo komedij. V Prag se namreč dogaja sledeče: Vsak katolišk- vernik, ki želi cerkveni oogreb. se mora dati pokopati. Ko je enkrat v zenrlii- notem šele dovo-ijo. da ga vrc^ele Iz meterne^a akta. kakršen mora biti pogreb, nastaja v tem primeru prava farsa, pokojnika po&re-zne-jo v jamo nakar ga takoj dvignejo in od-oeljejo v krematorij. Kaj pravite? Ker tedaj n- pričakovati verskih ovir, oziroma bomo Jugoslovem v stanu jih premagati, ako bi se hotele pojavljati, preostaja samo ena vaina stvar: da-li ie to državi koristno? Vsaka drtava mora imeti svoje pravosodje popolnoma zavarovano. Zgodili so se, se gode m se bodo godili zločini, te pa mora država preprečevati, kar se zgodi med drugimi tudi s tem da se vsak zločin razkrije, poišče zločinec ter se po zakonu kaznuje. Brez tega ni obstoja človeškemu rodu. Tudi radi tega se vrši pn vsakem umrlem človeku mrliški preg'ed. V.rtvogiednik mora jasno dognati, na iem je umri pregiedaui Človek — da-H naravne ali nasie da tem pomislekom odpomoči. tako da hi se tudi Slovenci — najprei« seveda Ljub-lančani — mogfc upravičeno pridružit iftim, ki jim ie vpepe4itev pri srcu. Radi tega it potrebno, da spregovori " tem pogledu zdravnik, ki se peča s te-1rmi zadevami po svojem poMico. P*sec sem o stvari razroka! tn našel bedeči ifcod: Tudi raz sodno gledišče K upepc*ite' brez škode za državo in nas vseh mogoča, ako se ustanove neki neobhodno potrebni predpogoji radi i-zkliučenja tule kr.vde pr: smrti. Pogiejmo v prakso. Večina tj udi, ki pri nas umre. je deležna pred smrtjo zdravniškega pregleda. Ta n. pr. beluje za je-tiko, drugi za rakom itd. Zdravnik, ci ga j© zdravil, je napisal na mrliško po.očilo kot vzrok smrti: jetiko ali raka ttj Seveda se je zdravnik lahko zmotil, kajrti zmota je človeška. Ako pa boinuka raztelesimo, doženemo s polno gotovostjo da je isti res umrl za označeno boleznijo Takega umnega bomo brez vtftfc -ga _o-rr>:>-trka izrojii. ognju. Ako pa ,e zura rua dognali šele pri rarreiesenju — vendar pa v tem primeru nc tako sigurno, kajtr mogoče je, da je bW zastrupljen, zadušen s plini ali ranjen na možganih itd., n *a je radi tega zadela srčna kap V tem pi .iine-ru bomo s sredstva znanosti poiskali stavi vzrok smrti. Ako pa bi se ipak ne da! Sigurno dognati, na bi lahko nastopili drugo pot, ki nas popobnoma obvaruje smote. Vzemimo primer: kot vzrok smrti j& r*a-vedel mrt v oglednik: pretres možganov. Zdravnik-paralec pa ni naše' v možgan:h ničesar. V tem primeru obstoji možnost, da so si domač- izmislili, d^ je umrli padel po stopnicah, medtem ko so ga zadavili, obesili :td., kar se bo pri »bdukciji dognalo. Kaj pa. ako obdukcija n: dognala nikake vidne okvare? V tem primeru ob-sto-ji še- možnost zastrup^enja z iakum strupom. Državni zdravn«k. ki bi moral biti vedno navzoč pred vpepeiitvijo, bi v tem primeru oddal mrien-je, da se preišče drob na strupe. Raz sodn. stališče bi se tedaj priporočalo, da bi se zakon«:to določilo: Vpepelitev je dopustna pod sledečimi pogoji: 1. Vzrok smrti jo dognati z razrelese-njeni. 2. Ako vzrok smrti 111 r^P<*uioma lasen, ie preiskati drob in kri na strupe. 3. Da-H je vzrok smrti jasen ali ne, izreče državni zdravnik, ki j« od oblasti v to odrejen in brez čigar mnenja ni izdati dovoljenja :a vpepelitev. Iva ta način ne obstoji rdkak potrdsJek proti takojšni; ose^rtovfrvi kroma torija v Ljubljani- Upajmo, da nam ga mestni pogrebni zavod čim prej oskrbi. Prostor bi moraJ bit" rad« dima. ki — kakor vsak dim — Škoduje Človeku, ieje vzhodno od Ljuljane, radi vetrov najbolje v bližini savske obale občine D. M v Polju. Dr. L. Nafvečja muzikalna ss&zacija Ljubljane bo gostovanje znamenitega, po vsem svetu slavnega ženskega pevskega jazz-zbora Tonetu Keku v spomin Trobnjes, 17. Pred tedni še aredi uspešnega m načrtov polnega življenja, danes že v grobo. Zaman je iakal pomoči v bofcmci, zaman je bilo prizadevanj« zdravnikov. Neizprosna smrt je ugrabila njegovo mlado življenje sredi marljivega »novanja ar oče sivo j i komaj ustanovi jeni družrrri Zapla-kaio je srce savoJa««ernu očetu, bole«ti je klonila duša mlada ženi, za plakale so sestre, brat, in zajokala ao srca prijateljem. Nebogljena otročička sta p« zaman klicala — atek — vstani. Uvenelo je mlado življenje, njegovo blago srce se ni moglo odzvati. Ov do vola je mlada žena, osiroteia sttk otročiča, osamel j« od dei* rn starosti skrušeni oče. Na njegovi zadnji poti so ga spremili poleg domačih njegovi tovariši gasilci, prijatelji in znanci. Številna udeležba pri pogrebu >e pridala o veličini njegovega kremeni tega značaja in o njegovi srčni dobroti, katero je v svojem, žal le prekratkem življenju v toliki meri izkazoval In ko je padla prva gruda prsti na njegovo tesno krsto, je tragika življenja prerres+a v dno srca slehernega in maJ^kutero oko je ostalo suho. Ti blagi naš nepozabni Tone, poči v miru! 5-» T-U — Občni zbar Prost gasilskega društva Trbovlje trg bo v nedeljo ob 15. ▼ osnovni soli — »Poslednji mož« je veseloigra, ki jo prirod prosvetni odsek NSZ v nedeljo ob 16. t gostilni Forre. Leti 1933 in 1934 bosta suhi in vroči 9tmmijm wčetA vreroenoslovd, Id p* napovedovati? X Rouch mnenja v svoji knjigi >Metode vremenskih napovedi« (Pariz, Alcan) znani Ars.gov izrek: >Tudi če bi veda še tako napredovala, ne bo učenjak nikoli tvegal vremenskih napovedi, če je odkritosrčen in če da kaj na svoj sloves.« Vendar imamo pa povsod po sveta ljudi, ki vsaj poskušajo vreme napovedati za nekaj dni v naprej. Naše preprosto ljudstvo se večinoma kaj dobro spozna na razne vremenske pojave, orientirati se zna po vetru, oblakih, luni ifccL, pa pogosto res zadene s svojimi vremenskimi napovedmi. In Če ljudje tem vremenskim prerokom zaupajo, jim zaupajo zato, ker to zasluzijo, kajti m na svetu preroka, ki bi ga lažje in hitreje kontrolirali kot vremenskega. Zato ima meteorologija tako šibko literaturo. Politična preroki se zmotijo še pogosteje, toda njihov položaj je mnogo ugodnejši, ker prorokujejo na dolgo dobo, češ, pa pojdite pogledat v stare letnike tega in tega Usta, če se hočete prepričati. Vremenski proroki med ljudstvom napovedujejo vreme največkrat po luni, čeprav je ista luna pošteno potegnila osvajalca Alžira maršala Bougeauda, ki je po nji določil dan izkrcanja svoje vojske. Drugi vremenski preroki prisegajo raje na solnce ali na zvezde, tretji pa na domače živali, na revmo in na kurja očesa. Najbolj znanstveni med njimi oslinijo prst, da ugotove, odkod piha veter, ali pa vzamejo v roke toplomer. Smer in sila vetra, toplota in varijacije barometra so meteorološki surogati. Tam, kjer gre za vremensko napoved, nanašajočo se na neznatno površino, torej za krajevno meteorologijo, zadostuje le približno merjenje teh činite-ljev, a često tudi groba bolj ali manj intuitivna cenitev, M pridemo v nji z na-daljno empirično izkušnjo do neverjetne zanesljivosti Pa tudi pri teh krajevnih vremenskih napovedih je dobro, če pozna človek splošne vremenske prilike, saj je jasno, da je lokalno vreme le drobec cele vrste oddaljenih pojavov m končno tudi planetarnih pojavov. To je tisto, kar je spoznal že Le Verrier, ko se je začel L 1835 pečati z organičnim načrtom francoske meteorološke službe. To pomeni, da bo vsaka poedina državna noeterološka postaja pri svojem dem tem zanesljivejša, čim gostejša bo mreža opazovalnih stanic ne samo v poedi-rtih državah, temveč v vseh državah sploh. Tako prihajamo polagoma do pojma svetovne meteorološke službe, ki se počasi racij ona lno organizira. Pomen letošnjega tako zvanega polarnega leta tiči baš v tem, da se ustanavlja cela vrsta opazovalnih postaj zlasti v polarnih krajih. Zakaj baš v polarnih krajih? Zato, ker je nesporno, da imamo v polarnih krajih nekatere glavne, odločujoče ključe vremena na svetu. Stanje vremena je v prvi vrsti posledica trčenja močnih stru j mrzlega polarnega zraka s strujami toplih ekvatorijalnih vetrov. Te zračne struje se strnejo največkrat ob gotovih frontah, ki je treba njih več ali manj točno lego šele pron-ČrtL Ena izmed teh front je baš polama fronta, ki jo hočejo učenjaki temeljito proučiti v letošnjem polarnem letu. Najprej si moramo biti na jasnem glede dveh dejstev. Eno je, kar je kak že znano, da vodijo gotovi splošni pogoji, recimo premikanje ciklonov in anticiklonov, ki je od njih odvisen vremenski tip tega ah onega kraja, v ne preveč oddaljenih krajih često k povsem drugačnemu tipu vremena. Imamo namreč izvestne krajevne, včasih odločujoče pogoje, ki o njih še davno ni bila izrečena zadnja beseda. Drugo je pa dejstvo, da cele vrste pogojev, ki določajo splošno vreme, znanost še ne pozna. Tako se n. pr. zdi, da bi zaslužile varijacije solnč-nih peg mnogo večjo rxjzornost, kakor jim jo posvečamo zdaj. Toplota igra nedvomno važno vlogo. In vse kaže, da je med toploto v poedinih krajih zemlje m varijacijami solnčnih peg tesna zveza. H. Memerv trda, da z naraščanjem solnčnih peg toplota v zapadni Evropi narašča, d očim je v severnem Atlantskem oceanu posledica teh izprememb na solncu deloma znižanje toplote, deloma pa postanek depresije. Zvišanje ali znižanje toplote pa vodi zopet k točno opredeljenim atmosferičnim motnjam nad dotičnim delom zemlje ki te motnje postanejo potem činitelji splošnega meteorološkega položaja. Če bi mogli dozdevno zvezo med soinčnimi pegami ia toploto na zemlji točno ugotoviti in proučiti, bi meteorologija morda lahko napovedovala vreme na mnogo večje Časovne razdalje, kakor zdaj. Zdaj se opirajo meteorologi na ciklone in anticiklone, pa si upajo napovedovati vreme v najboljSem pranem za dva dni vnaprej. Ce bd pa ugotovili zvezo med soinčnimi pegami in temperaturo na zemlji, bi lahko napovedovali vreme za 10 do 12 dni vnaprej. Memerv ni osamljen s tem nazira-njem. Ravnatelj frankfurtske meteorološke postaja D. Bauer je napovedoval soho leto 1932, opirajoč se na izkušnje, da nastopajo v Evropi soha leta istočasno s perijodanri pojemajočih solnčnih peg. Zadnjih 50 let smo imeh perijode pojema jočrn somčnm peg redno vsaki dve leti po vročm in suhih poletom me-secah. Bližamo se razdobju zmanjšane aktivnosti sotnčoe površine (1933 m 19340, to se pravi, da gremo v dve sani in vroči leti, če je ta teorija pravtina. Bo počitnicah bomo že lahko povedali, aH je bila ta napoved točna. Morda obstoje zakoni, po katerih se ravna vreme. Človeštvo se tako peha za sistemi, da se ga morda usmiljena narava tu pa tam usmili, čeprav je morebiti v bistvu mnogo manj sistematično, nego smo si vtepli v glavo. Svetovje se tem lažje podredi > našim« zakonom, ker človek kaj rad pritrdi izjemam, veseleč, se odkritja >splošnega pravila«. Res je, da vidimo tn in tam toliko izjem, da hi skoraj lahko rekli, da pravil spi oh m. Toda človek je skromen, glavno mu je, da je rešen princip. Ce odgovarja vreme kakšni zakonitosti, gre vsekakor za Pola Negri pred sodiščem Filmske igralke počenjajo vse mogoče, da bi si napravile dobro reklamo, izmišljujejo si najrazličnejše trike in njihova imena čitamo v zvezi z mnogimi senzacijami, pa tudi s škandali. Pač so pa redki primeri, da bi prišla filmska igralka pred sodišče. Tudi to je za filmsko igralko reklama, saj se ljudje še posebno zanimajo za obravnavo, Če stoji pred sodniki tako imenitna obtoženka. Pred pariškim apelacijskim sodiščem bo v sredo 22. t. m. zanimiva obravnava. Znana filmska igralka Pola Negri je sklenila z neko filmsko družbo pogodbo, da bo igrala vlogo Jeanne de Valois v filmu >Kraljičina ogrlica«, izdelanem po znanem romanu A. Dumasa. Pri izdelovanju filma pa Pola Negri ni hotela nastopiti v prizoru, ko izžge krvnik Jeanni na prsih zločinsko lilijo. V tem prizoru je morala nastopiti druga igralka. Filmska družba je odklonila Poli Negri honorar v znesku 1 milijona frankov, češ, da ni hotela nastopiti v dotič-nem prizoru. Njen menažer Edwki Fad-man je pa vložil tožbo proti filmski družbi in dokazuje, da ni mogoče zahtevati od prave filmske igralke, naj razgali vpričo tujih ljudi prsa, ker nasprotuje to javni morah. Vprašanje je, kaj poreče na to sodišče, ki gotovo ve, da filmske igralke navadno niso tako hudo sramežljive. General Othonaios, predsednik nove grške vlade. Morilec Ondraš ustreljen Zadnjič smo poročali, da je vojaški begunec Ondraš na Češkoslovaškem ustrelil dva orožnika. Zločinca so dolgo zaman iskali po gozdovih, v sredo so pa našli njegovo truplo. Ustreljen je bil v glavo. Prvi hip niso vedeli, kdo je mrtvec ko so ga pa videli ljudje, ki so dobro poznati Ondraš a, so izjavili, da gre za dolgo iskanega morilca. To sta potrdila tudi dva Ondraševa brata. V morilčevih žepih so našli pet nabojev za vojaško karabinko in pismo, ki v njem Ondraš sporoča nekemu Janu, da vse gori in ga poziva, naj pobegne z njim v svet, kjer bosta dobro živela, V pismu mu je naznačil tudi kraj, kjer bi se sestala. Oblasti domnevajo, da orožnikov ni umoril Ondraš sam, temveč da je imel pomočnika, ki je zdaj Ondraša ustrelil biti glede vremenskih napovedi, pa tudi preveč zaupati jim ne smemo. Tjmed 100 vremenskih napovedi za prihodnji dan ee Jm obnese 60 do 70. To je na prvi pogled velik uspeh. Toda vedeti moramo, da napoveduje meteorolog največkrat za prihodnji dan vreme, kakršno je danes. Po izkušnjah lahko zlasti meteorolog izmed vseh možnih jutrišnjih meteoroloških situacij ugotovi kot najverjetnejšo tisto, ki jo imamo danes, Cfen stanovitne jše je vreme, tem lažje so take vremenske napovedi. V splošnem pa znanstveni svet priznava, da je meteorologija še mlada, nerazvita veda, še nerazorano polje, kjer bo treba še mnogo sistematičnega dela. v straha, da bi ga ne izdal Morda je pravi morilec baš tisti Jan, ki mu je bilo namenjeno Ondraševo pismo. Prvotno so miidiii, da je bil ustreljen z vojaško karabinko, obdukcija trupla je pa pokazala, da je bil ustreljen z lovsko puško. Morilec ga je zadel naravnost v glavo in smrt je nastopila takoj. Strel je bil oddan iz neposredne bližine in ves naboj je prodrl Ondrašu v glavo in mu raznesel lobanjo. Orožniki iščejo »daj morilca. Golazen kot hrana Mnoge opice rade hrusta jo pajke, kobilice in drugo golazen, pa tudi med primitivnimi ljudmi se še najdejo ljubitelji take, za naš okus ne posebno dobre hrane. Pa ne samo avstralski zamorci m afriški pritlikavci jedo golazen, temveč tudi naprednejši narodi. V novejšem času je proučil to navado pri siamskem plemenu Laov W. S. Brostowe. Lai jedo golazen raznih vrst. Posebno jim gre v slast velik vodni hrošč, dolg do 5 cm, ki se prodaja na trgu precej drago. Dobro jim teknejo tudi razni pajki. Navdušeno je to pleme tudi jajčeca velikega raka. Jajčeca se pripravijo v obliki nekakšnega kaviarja, okus imajo pa skoraj kot krompir. Poleg tega jedo Lai učinke, bobe, metulje in velike kobilice. Motil bi se, kdor bi mishl, da jedo Lai golazen zato, ker nimajo kaj jesti. Siamci, ki žive v isti deželi in v enakih razmerah, se preživljajo drugače. Hranijo se večinoma z ribjim mesom. Zanimivo je pa, da so Lai izborni delavci in da po moči in odpornosti daleč prekašajo Siamce, kar je morda v zvezi s posebno močjo beljakovin njihove hrane. Siamci se hranijo, kot rečeno, večinoma z ribjim mesom, ki je v njem 8 do 23 % beljakovin, do čim jih je v pajkih do 64 %. Kralj Zulukafrov umrl Italijanski listi poročajo, da je umrl te dni na svojem posestvu v južni Afriki kralj Zulukafrov Salomon, zadnji svojega rodu, kajti zapustil je 15 vdov in šest avtomobilov, toda nobenega dediča. Umrl je v najlepši moški dobi 34 let, menda zato, ker je lahko razkošno živel in užival vse sladkosti življenja, saj mu je plačevala angleška vlada poldrugi milijon rente. S tem denarjem si je pač lahko marsikaj privoščil, in ker je pil življenje iz polne čaše, se je tako kmalu izživel. Kralj Salomon je sprejemal svoje podložnike in visoke goste v avdijenci v modri, z zlatom obšiti obleki, bogato okrašeni z najdragocenejšo kožuhovino. Na glavi je pa imel ob svečanih prilikah vedno čepico kondukter-ja pariškega tramvaja, ki jo je smatral za znak najvišjega dostojanstva. Zadnji kralj Zulukafrov je slovel tudi po svoji krasni zbirki dežnikov, ki jih je ljubil enako, kakor meče fantastičnih dhnenzij. Največji dogodek njegovega kratkega in burnega življenja je bilo odkritje bele kopalne kadi, ki jo je zagledal nekoč v Durbanu v izložbi. Takoj jo je kupil in dal svečano prepeljati v eno svojih koč. Od takrat se je kopal vsak dan dvakrat in vseh 15 žen je moralo stati okrog njega, S smrtjo kralja Salomona je izumrla dinastija, ki je delala Angležem velike preglavice in ki je prišla v zgodovino Evrope zlasti s tem, da je padel v bojih z junaškimi Zuhika-fri sin Napoleona UL princ Ludvik. Klub samcev Gospodarska kriza pritiska na poedin-ce in preko njih na cele družine. Človek ustanovi družino, pa nikoli ne ve, ali mu bo potem zvezala roke in noge. Postanite član kluba samcev, ne bo vam žal. Tako pravi proglas kluba v High Wycembe v Angliji, ki hoče zbrati pod svojim okriljem vse samce in jih utrditi v odporu proti ženitvi tako, da jim ne bo nikoli prišlo na misel zlesti v zakonski jarem. Da bi jih obvaroval vseh izkušnjav, je uvedel klub občutne kazni, ki se jim morajo podvreči člani, če se pregreše zoper pravila. Tako noben član ne sme zvečer več kot trikrat plesati z damo, sicer ga doleti kazen. Gospodje, ki vodijo klub, tudi dobro razumejo, kako nevaren je izprehod z dekletom v božjo naravo, kjer mladina navadno misli na posvetne stvari. Za vsak tak izprehod naloži klub pregrešnim članom občutno kazen. Razume se, da velja v klubu za greh tudi poljub, ki bi ga član dobil od dekleta ali dame. Za vsako tako sladkost mora plačati član poseben davek. če se član kluba navzlic temu odloči za zakonski jarem, mora plačati klubu občutno denarno globo, če pa nima denarja, ga rubi jo in tako se večkrat pripeti, da si mlada komaj pripravita toplo domače ognjišče, pa gre pohištvo rakom žvižgat. Kljub temu ah pa baš zato se klub lepo razvija. In zanimivo je, da člane največkrat ovajajo dekleta, ki jih premalo vestni člani poljubljajo in vodijo na izlete. Kdor hitro prizna svoj greh, mu polovico kazni odpuste. Večinoma člani tako tudi delajo, ker nima pomena greh skrivati, saj jih itak ovadijo bodisi drugi člani ali pa ženske. Ženske pa tudi nočejo držati rok križem, zlasti zdaj ne, ko se začenja doba ljubezni, pa so sklenile ustanoviti klub zapeljivk, ki se bo boril proti kluba samcev. v ceremonJjelnl uniformi, ki jo nosi, kadar gre h kralju v avdljenco. Macdonald si zdaj prizadeva rešiti razorožitveno konferenco m zadržati ekspanzivno*t nemškega, nacizma. Električno oko na deln Še nedavno samo izdelek laboiatorija in kurijozna novost osvaja zdaj tako zvano električno oko, fotoeletrična celica, vso Ameriko in dobiva v najrazličnejših panogah vsakdanjega življenja najčudovitejše naloge. Pri vhodu v najmodernejšo čajarno Newyorka se odpirajo vrata sama, čim se jim gost približa. Senca bližajočega se človeka pade na električno celico in zbudi električni tok, ki potem vrata odpre. V Grand Rapidsu v državi Michigan prebira električno oko bel fižol, v konzervnih tovarnah v Fair-montu, država Minnesota, spravlja na kupe koruzne storže po njihovi barvi, v Los Angelesu regulira v veliki trgovini ventilacijo, v Denveru pa pazi, da imajo ljudje vedino v vodovodu čisto, enakomerno hladno vodo. V Atlanti in Minneapolisu rabijo električno oko za stražo, v Acronu regulira hitrost premikajočih se jermenov v tovarnah in pazi na poedine stroje, da v redu obratujejo. V New Jersevu prižiga in ugaša električno oko na velikih vrtovih reflektorje, da prežene močna luč z drevja škodljivo golazen. V nekaterih ameriških mestih skrbi električno oko za avtomatično razsvetljavo. V Long Islandu šteje električno oko vreče, v Co-lumbu pa zaboje. V New Britainu se odpirajo v veliki tovarni s pomočjo električnega očesa avtomatično vsa vrata, ko se jim človek približa. Dr. Luther predsednik Nemške državne banke, ki se Je moral v četrtek umakniti dr. H, Sehaehtu, bivšemu predsedniku banke. Otroška odkritosrčnost — Gospa soseda, vi ste osrečili mojega papana. — Kako to? — Ko ste oni dan odhajali od nas, je dejal: Oh, kako sem srečen, da ie ta babnica odšla! Kralj vohunov V Varšavi je po*ao»va*a še nedavno izredao dobro oigsairti ana toUpa sleparjev. Tibotapla je čez mejo klobuke, Id jih je prinašala deloma ce4o z letali. Država je imala pri tem občutno škodo na carini, kajti tolpa je ob-ra£ovatla z mittjoaL Končno se je po-srečtfo napraviti tihotapstvu konec. Tihotapce je ovadil neki Josip Herz, ki je dobil za to 15.600 zilotov nagrade. Del nagrade so mu izplačali takoj, drugo bi ba pa moral dobita, ko bi postala obsodba pravornočna tudi proti poglavarju tihotapske tolpe nekemu Tenkertaubu. Herz je pa postal nervozen ki je neprestano nadilegoval finančno mmisnrsirvo, naj mu izplača vso nagrado. Nekega dne je celo raz-žaiill višjega uradnica v ministrstvu in obsojen je bil na tri mesece zapora. In tedaj je prišla na dan njegova preteklost. Mož je bil do vojne v ruski vohunski skižbi in odlikoval se je tako, da se ga je prijelo hrte kralj vohunov. V začetku svetovne vojne je ustanovila ruska vlada v Varšavi vohunsko šok), ki jo je vodil Herz. Gojenci so se učiti v šon vobunitii v nemški m avstrijski armadi. Po zavzetju Varšave so Herza poslali v Stockhokn kot šefa rosike vohunske pisarne. Kmata so pa Nernci polovili vse Her-•aove učence na bojišču. Ruski generalni štab nikakor ni mogel ugotoviti, todo jih je izda! Leta 1919 je pa nastopil Herz v Varšavi kot priča na neki obravnavi in šeJe tedaj je priiSo na dan, da je bS mož obenem tudi nemški vohun in je izdal nemškemu štabu vse ruske tajne agente. Vohun pač ostane vohun, pa ga obim' kakor hočeš. Hoinoeopatija To je smer v zdravniški vedi, sloneča na načelu, da je treba vsako bolezen zdraviti s sredstvom, ki bi samo po sebi dotično bolezen izzvalo. Sredstvo je pa treba rabiti močno razredčeno, torej v selo neznatnih dozah. Razredčen je gre po določeni skali, tu govorimo o potenciranju. Znak Dl pomeni razredčen je na eno desetinko, D2 na 0.01, D3 na 0.001, D4 na 0.0001, itd. Razredčen je na D12 se označuje kot visoka potenca. Da ugotovi s poskusi upravičnost ho-moeopatije, je napravil dr. K. Kisskalt več poskusov na rniMh. Zastrupljenje s tetamčmm strupom gre približno tako, kakor zastrupljenje s strihninom. Podoben je tudi proces zastrupi jenja s klo-basnim strupom procesu zastrupljenja z atropinom. Kisskalt je preizkusil strihnin proti tetanu na 75 miših. Razredče-nje lekarstva je bflo D15. Rezultat le-cenja je bil pa enak ničli. Nasprotno, izmed miši, ki jih je lečil s strihninom, jih je poginilo več, nego med onimi, ki jih ni lečil. Pri istočasni preizkušnji lečenja botulizma s tropinom je poginilo nekaj več nelečenih miši, toda razlika je bila zelo majhna, manjša od povprečne napake v poskusu. S temi poskusi upravičenost homoepatijev torej ni bila doka zana. Robert Bigham, novi ameriški poslanik v Londonu. Tajna Camsovega glasu Slovrti londonski laringolog dr. VVTliiam LiovvJ, ucenjaik svetovnega imena, ki ie adraviđ svoj čas evropska viada bal. In prof. Lk>yd piše: »2 venloaii zatumanjecn sani pr< -oče val gfcts slavnega pevca Ca rus a. Canjsove glasnice so pravo čudo narave, ki v tem tiči tajna čarobnega zvoka Camsovega glasu. Povsem abnormalne so hfl-e Carusove resonanc -ne dupline; ustna, prsna, nosna in giavna. Tudi Carusov prsmi koš je bil krasno razvit. Po mojem mnenju je zapopaden ptravd čar Carusovega glasu v ugodni formulaciji njegovega epi-g&ottisa (votfinice, ki omogoča lesk, fonacrjo, oopotaost in nosnost, vse odtenke forte in oiana z vsemi dmamič-ni-mi odtenki tega redkega glasu.) Nekatere žene se rade ločijo le tedaj, če ne morejo v zakonu goljufati mož. * če ne iščeš neprestano dobrega, delaš slabo. »ALO VENSKI M A ROD«. m. Združiti nase športne site aH ne 2 Debata o tem vprašanju naj se vodi resno, s tehtnimi dokazi in logičnimi trditvami Iz Kranja V Ste*. 5e *Sk>v. Naroda< 4. t m. je iznese! svoje dmsL g. B. V. v pogledu fuzije Ilirije - Primorja. G. B. V. je zek> proti f i-saji m skuša dokazati pravilnost svojih trditev. Toda — hvala bogu — so njegovi usjovori proti fuziji tako ničevi, da jih opazi prav lahko vsakdo. V svojih izvajanjih je pieee namreč nelogičen. Kar v emm odstavku pobija, v drugem zopet postavlja kot argument. Nadalje je prepleten ves članek z očitki, ki so v bistvu blatenje njemu nesim-patičnega kluba. Dobro pa je, da se oglasijo k gornji temi tudi ljudje kova g. B. V. S tem je dana možnost javnosti, da uvidi in spozna one, ki so proti zdr_ižitvi športnih sil, odnosno njihove argumente. Tudi sem prepričan, da lahko taki got*podje samo pridobe še več privržencev ideje združitve. Se doeti dopisov iz vrst g. B. V. in kmalu ne bo človeka proti fuziji obeh naših vodilnih klubov. V naslednjem samo želim dokazati netočnost trditev g. B. V. Prej pa se sledeče: Ugledni gospodje, ki v javnosti mnogo pomenijo, niso kar na slepo spoznali velikih koristi združenja športnih siL Mnogi teh gospodov so veliko, gotovo ogromno žrtvovali za naprave SK Ilirije. Zato ee jim ne more očitati, da je ideja fuzije, ki je od njih izšla, nekoristna, brezplodna misel in da so imeli namon škodovati enemu obeh klubov. To je bik) potrebno povdariti, da bi se en krat za vselej zavrnile trditve, da je bil. ideja združitve, ki so jo oživili ti gođj>odje, nekaj nieevega. Vsa objektivna javnost, vsi oni, ki jim je res za pravi sport, so to idejo radostno pozd navi li! G. B. V. trdi namreč, da bi združitev Škodovala, postavljajoč se na tezo: dva jaka lokalna protivnika sta jamstvo za napredek našega sporta! Do danes imamo v Ljubljani dva taka prot:vnika. Kje se pa opaža prosperiteta'?! Ali morda v visokih jorazih naših moštev?! — Nadalje: Ali bi imela Ljjb-Ijana prvenstvo plavalnega sporta, 5e bi bila naša kluba združena? Prav gotovo! Zato nam nudijo dokaz tablice prv. tekmovanja! Torej fuzija bi ne korist;la samo nogometu, nego tudi drugim športnim discipl nam. Kar velja za plavanje, velja za vse ostale športne panoge, ki jih pri nas gojimo. In če drugega ne, bi se obstoječe sekcije tega aii onega kluba z združ tvio prav gotovo kvan-titavno pojačile m s tem bi se dvignila ambicija aktivnih članov. 0 različni vzgoji in mentaliteti ob^h moštev: Športna vzgoja ima samo eno bazo: ta sloni na morali! Če pa g. B. V. misli na tehnično izbežbanost, potem je pa zadeva taka-le Tudi druga moštva kontinentalnih jakih klubov ?o morala svoje igralne sisteme večkrat spreiiiinjati. Oba naša vodilna kluba pa sploh nimata nobenega igralnega sist- ina! Rad bi vedel, če bi Ilirija odklonila dobre primorjamske igralce, Če bi se ji ti prijavili! Ali pa obratno! Tedaj bi ne bilo vzroka misliti na razliko v mentaliteti in v vzgoji! To kazuje dosedanja praksa! In potem >derbyc. Ta je torej višek našega nogometa! O, mi reveži! Bridka je bila tr- ditev g. K-a, da se je nekaterim hotelo 5e d voh zadnjih derbijev 5. in 9. februarja. Ne takih derbijev, temveč lepih borb s predstavniki ostalih naših mest po Jugoslaviji si moramo želeti in pa tudi uspehov v teta borbah. Toda oči vi d no mislijo nekateri: Zakaj bi se ne zaplankali? Saj imamo doma dovolj lesa na razpolago! To je res posebna mentaliteta. — In kje naj bi vežbali naš naraščaj? Kje ga pa danes vežbemo? V mlakuži medsebojnih neprijetnih napadov, podtikavanj in blatenja Vse to in taka vzgoja bi odpadla, če bi se kluba združila. Naš naraščaj bi tedaj vežbali na zelenem polju v borbi z dobrimi ljubljanskimi in izven 1 j abljanskimi klubi ter z lepimi predavanji. Tudi spora se je bati v novem klubu. Da. življenja bi pa bilo veliko v novem klubu. In tudi vsi oni bi morali od pasti iz vodstva, ki po svojem šibkem intelektu ne spadajo v vodilne vrste. Tudi bi se moral marsikateri odreči korist m, ki jih danes ima ravno zato, ker si stojita kluba v takom prijateljskem« razmerju nasproti! Med pravimi športniki je vedno sloga doma, med >reci-sportnikit je pa dovolj nesloge, G. K-a som jaz razumel, kaj je hotel reči e trditvijo, da bi sd novi klub financijel-no opomogel in se utrdiL Prepričan pa sem, • vsak, dobro misli in nima zlih i razumel. Seveda ne iuj obračati. Finančna sredsiv^i o. uu» .ub potreboval samo za športne naprave in ne v druge evrhe. Pro-fesijonalizem bd tedaj odpadel Danes pro-fesijonalizem širi mlade korenine... Veste, kje jih Širi g. B. V.? Vi gotovo veste in jaz tudi. V novem klubu bi lahko te korenine porezali. Ah' ee je zato bati, če bi sedanjo obrt spremenih" v pravi sport? Predaleč bi me zavedlo, če bi hotel pobijati ničeve razloge proti fuziji. Želeti bi le bilo, da se debata o te temi vrši resno, s tehtnimi dokazi, logičnimi trditvami. Blatenje tega ali onega kluba naj izostane! Ravnotako končajmo tudi z bahavostjo! Tega smo dobri ljubljanski meščani siti. Nam je vseeno, kakšne barve nosi ta ali oni klub. Pač pa nas bole neuspehi, zgage, baharije itd. Hočemo, da dobi športni pokret pri nas pravo smer, jako osnovo in dobre voditelje Z nekaterimi športnimi napravami še ni vse storjeno in te naprave ne 6mejo služiti samo v trgovske evrhe! Onim pa, ki vlečejo iz sedanjega razmerja med obema kluboma lastne koristi, med nami ne sme biti mesta. Pa tidi opustimo igro na Trnovčane, ŠiŠkarje, Ljubljančane in ne vem še kaj! Ideja združitve obeh vodilnih klubov je zdrava in njena realizacija bi samo donesla koristi, ker bi med drugim po med] a z onimi, ki jim ni pravo mesto v sportu! Koristi bi bile ogromne, o tem so nas prepričale ugledne osebnosti obeh klubov, o tem smo si na jasnem! Le za one, ki imajo koristi od razbitih, razdvojenih športnih sil, ideia združitve snortnih. sil ni dobra. —nc. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo Naloge arheoloških zemljevidov — Naša gospodarska zgodovina srednjega veka in drugo Ljubljana. 18. marca. Meseca februarja t 1 je izdala zgooVrvin-ska sekcija Muzejskega društva za Slovenijo s podporo ljubljanskega mestnega magistrata Vrhovnikovo biografijo Ivana Vrhi ovca, historiografijo Ljubljane in Novega mesta, po par tednih pa leži pred nami nov snopič »Glasnika« kot redno izdanje in kot književni der društvenim članom za leto 1982. Na 104 stranem velikega formata prinaša >Glasirik« vrsto razprav iz najrazličnejših podoročij kol turnega življenja naših po Krajin. Univ. prof. Saria nas seznanja z nalogami, ki naj jih izpolnjujejo arheološki zemljevidi, govori o prvotni zasnovi in poznejših modifikacijah, ki so se prilagodile potrebam in danim predpogojem v posameznih državah. Izvemo tudi kako daleč smo v tem ozira v Jugoslaviji, na kak način smo pri nas šli na delo, kdo ga je prevzel in kako se bo načrt postopoma izvrševal Isrj avtor poroča o zanimivi najdbi rimskih bronastih novcev, ki eo nanje naleteli pri polaganj j kanala v Igriški ulici leta 1931 in ki jih je Narodni muzej odkupil od nekega delavca. En komad je izšel iz kovnice deželne vlade provincije Azije, ostali štii-je so pa verjetno izdelki antične ponarejevalce delavnice iz časa cesarja KaJigule, kar je tembolj zanimivo, ker je takih kovov v naših domačih mrmizmatičnih zbirkah prav malo zastopanih. Iz naše gospodarske zgodovine srednjega veka obdeluje prof. dr. Žotnar zanimivo, doslej v celoti pri nas še nikoli obravnavano poglavje o bankah in bankirjihh v mestih srednjeveške Slovenije, Tu čujemo o židovskih naselbinah ter o riorentnskih. toskanskih in dragih gorajeitalijanskih trgovcih in bankirjih, ki so prišli v naše kraje in tu odločilno posegli v potek vsega javnega gospodarstva s tem, da so se bavili z menjavanjem denarja in s trgovino z dragocenimi kovinami, da so vršili depozitne in konto-korentne posle, kovah' denar, dajali posojila m opravljali lombardne posle. Razprava je opremljena s točno navedbo zadevne literature, da more vsak posamezne faze tudi v podorbnosti dalje zasledovati. Marljivi raziskovalec naše prošlosti, zlasti ljubljanske, župnik Ivan Vrhovnik razpravlja o nekdanjem evangeljskem pokopališču na Ajdovščini v Ljubljani, ki ga na osnovi vsestranske izrabe virov točno loka-I lizira. V naslednjem pa govori v istem članku >Paberkov iz protireformacijske dobe* o usodi prikritih protestantov, ki so se ognili izgonu, a so budno pazili na vsak njihov korak is so po ovaduhih zvedeli, če so čitali protestantovske knjige. Prav zanimive so navedbe, kako eo bili tudi katoliški duhovniki — pri pomanjkanju vsakega drugega nadomestila — n vezani, da so v svoji dušno pastirski službi se posluževali Dalmatinove biblije, za kar so seveda morali poprej dobiti škofijsko dovoljenje. Rud. Andrejka razpravlja na osnovi urbarja loškega gospostva iz začetka 18. stol o zemljiških razmerah v Selški dolini Primerjajoč stanje z urbarji iz obeh prejšnjih stoletij pride do zaključka, da bistvenih sprememb v stan in kmetij ni bilo, pač pa da so se v slabihh 100 letih izvršili večj premiki v stanju zemljiških lastnikov (61—81°/©), ne sicer toliko po prodaji ali dražbi starih družin, marveč predvsem po priženi tvi od drugod. V socialnih in gospodarskih problemih niriskih provinc je dr. Fr. Zwitter skušal kritično preotriti dosedanje studije o Napoleonovih Ilirskih deželahh. Razprava ne gre toliko za tem, da odkrije nova dejstva, marveč hoče kazati pod kakimi vidiki moramo motriti posamezne odredbe in kje imajo svoj izvor, okolnosrti torej, ki je nanje v 6vojih študijah opozoril tudi že prof. Polee Poskus statistike naših znanstvenih, strokovnih, šolskihh in društvenih knjižnic od drice M. Pivec - Steie pokaže, da imajo te javne knjižnice skupaj ok. 1 milijon zvezkov. Ta z vso skrbjo sestavljen pregled bo tudi znanastvenemu delavcu pri iskanju tiskanih virov prav dobrodošel pripomoček. Dr. W. Schmid priobčuje toplo občuten nekrolog o društvenem častnem članu Arn. Luschinu.V. Steska pa Vodnikovo pismo iz leta 1797 Modestj Srajn. Med »slovstvom*: najdemo o novejših publikacijah iz področja arheološke in muzealne znanosti ter o delih, ki zadevajo še specialno našo narodno preteklost Tehtna »Glasbenikova« vsebina bo gotovo tej naši domoznanstveni revizi pridobila novih članov, saj znaša letnana komaj borih 30 Din. Postani in ostani član Vodnikove dražbe J — Saktjveefc samaHtaaskega Krajevni odbor Rdečega križa t Kranju je zaključil te dni nižji aamatrreo&ki tečaj, ki ga je obiskovalo skoro 100 udeležencev, *> so ves fiaa pridno posedali tedaj in pazljivo sledi h predavanjem obeh vodij tečaja. Poučevalo se je v dveh posebnih oddelkih, ki sta j« vodila sanitetni referent g. dr. Božidar Fajdiga in zdravnik g. dr. Josip Beiek. Njuna predavanja so bila prav zanimiva in 90 vsebovala raznovrstne nasvete, glede postopanja ob naglem obolenja in pri nezgodah. Izpiti dO se vršili ob navzočnosti komi« je, ki so jo tvorih člani odbora Rdečega križa. Iz odgovorov je bilo mogoče videti, da so se udeleženci mami česa naučili, kar jim bo gotovo dobro si j žilo. Sekretar tečaja je bil učitelj g. Laač. Tečaj je trajal 15 dni, pouk je obsegal dnevno po dve uri. Zaključka tečaja sta se udelež tudi predsednik Rdečega križa sresVi načelnik g. dr. Fr. Ogrin, tajnik prosvetni referent g. Vili-bald Rus, ves odbor in funkcijonarji Prostovoljnega gasilskega društva. Obema g. zdravnikoma gre za uspeh tečaja največje priznanje. — Nevaren potepuh prijet. Včeraj popoldne se je posreč'lo orožnikom prijeti Franca Košnika, ki ga policija zasleduje že leto dni radi težke telesne poškodbe na Jesenicah. Razen tega pa mora predeli še radi prejšnjih zločinov eno leto v zaporu. Kočnik je star 27 let, doma je i« Tržiča, pristojen pa v Predosije. * — Zvočni kino v Narodnem doma predvaja drevi ob pol 21. in Jutri ob 19. in 21. senzaci Jonami film Raspu tki — demon žensk. V glavni vlogi Con rad Veidl Dodatek: Ufa zvočna film in domač film- — Sokolska in pa obvešča, da bo pred-prodaja vstopnic za pevski m godbeni koncert v župi vlčanjerah društev danes od 19. do 21. in jutri od pol 11. do 12. ure v pisarni v Narodnem domu. Zanimanje za glasbeni nastop je precejšnje tudi od drugod, za bo vabi, da si vsaj domaČ ni oskrbe vstopnice v pred p roda ji Koncert bo pričel jutri, v netijo ob pol 16. ari. Iz Kočevja — županstvo mestne občine Kočevje razglaša, da je rekrutni spisek za to leto gotov in do 31. t. m. razpoložen med urad-nimi urami v pisarni mestne občine prebivalstvu na vpogled. Starši vpisanih mla-denićev ter njih oskrbniki ali sorodniki ee pozivajo, da se u verigo o pravilnem spisu podatkov v rekrutni spisek in v slučaju kake pomanjkljivosti ali napačne zabelež-be, to prijavijo rekrutni komisiji ob priliki rednega rekrutovanja v tej občini in da tej komisiji predlože tudi vsa potrebna dokazila. Roditelji mladeničev, ki žive izven občine ali v inozemstvu, naj prizadete mladeniče obveste o vpisu v rekrutni spisek, da se zamorejo pravočasno prijaviti za rekrutiranje. Kdor bi se pozivu na re-kratiranje pravočasno ne odzval, se kaznuje po čl. 45. in 46. zakona o ustroju vojske in mornarice. Mladeniči vpisani za rekrutiranje, ki so inozemski podaniki, so dolžni, da si takoj nabavijo vse potrebne dokumente, ki jih na nabora izroče rekrutni komisiji. Kot dokaz, da so inozemski podaniki, služijo samo potrdila pristojnih banskih uradov In ministrstva notranjih poslov. — Proračun oonooKov in stroškov cestnega okraja Kočevje za leto 1933-34 znaša 2,720.612.50. Dohodki so določeni na dinarjev 2,571 312.50, primanjkljaj 149.300 se bo kril z donosom okrajne cestne doklade na neposredne državne davke. — Konj Je poginil. Posestnik in mdu-strijaJec Joh. Zurl iz Borovca je dovažal deske na kolodvor; domov grede je pri gostilni Schleimer v Kočevju nenadoma začelo konja ujedati. Hlapec je konja spre-gel in ga počasi vodil naprej proti Heufo-vem drevoredu. Tam pa se Je konj vrgel na tla in obležal. Posestnik trpi 2000 Din škode. _ Predavanje, Akademsko društvo v Kočevju priredi jutri dopoldne ob 11. uri javno predavanje v dvorani hotela >Trst<. Predaval bo profesor Franc Ursič yO postanku kočevskega ozemlja«. Danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. v ELITNEM KTNTJ MATICI Millockerjeva popularna opereta Dijak prosjak H. H. BOLLMANN JARMILA NOVOTNA Z Jesenic — Domov je prišla amret. Pred dnevi so pripeljali v ljubljansko bolnico Marijo Pre-libovo, ženo tovarniškega delavca na Jesenicah, ki se je morala podvreči operaciji slepiča. Po operaciji so pa nastale komplikacije. Na moževo željo so ženo prepeljali domov, kjer je pa že v četrtek ponoči podlegla operaciji. Pokojna js bila 6tara 30 let, zapustila je moža in dva otroka. — Hripa, ki je na Jesenicah popreje precej razsajala, je popustila, V febraarjj je bila bolnica Bratovske skladnice dnevno prenapolnjena, saj je bilo treba vsak dan pregledati 150 do 180 bolnikov. _ Otvoritev nogometne sezone. Jutri ob 15. ee bo vršila na igrišču Bratstva tekma med Bratstvom in ljubljansko Ilirijo. — Fantje odhajajo k vojakom. Te dni bo vpoklicanih pod orožje več fantov. Sokol na Jesenicah in na Javomfku izgubi več prav dobrih članov, ki morajo odslužiti kadrski rok, — Nase ceste. V režiji mestne občine te dni temeljito popravljajo delavci Karlja Petra, Cojzovo in Fužnako cesto, ki so bile popravila res že potrebne, saj so bile bolj podobne poljskim kolovozom kot pa cestam. Ceste bodo na novo nasute z gramozom, v akcijo bo stoprl tudi banovinski valjar, ki ga pripeljejo iz Ljubljane. Vsekakor bo treba popraviti rudi most čez potok Ukovo, ki že razpada. & &adi£Ae in &zM&i nocejqdabijim zobje potemneli. jim pomaga pri tem samo redna dnevna nega 2 ODOL zobno pasto. ODOZ Zobna pasta prepreči zobno naslago, obarvanje zob in neprijeten vonj iz ust ODOL-Zobnapasta ima veliko čistilno moč Zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten voni vsa barvila in vso nesnaga Pomladanska dela na vrtu Najvažnejša navodila iz predavanja ravnatelja mestnih nasadov g« A. Lapa rastoče pa čisto na kratko. Pri mladih nizkih vrtnicah pa režimo p-.....oia as kratko, da dobimo močne, gos: l>uj»o cvetoče grme. Lepotic no grmič Je smo po starem obrezovali v pravilnih oblikah, sedaj imamo pa raj.ši popolnoma naravno razvite grmite Pri staroverskem rezanju smo namreč porezali tudi vse popke, da sploh nismo imeli cvetja, temveč dolge prazne rogovile Poglejmo na primer forzitije, ki bodo v kratkem vse rumene, će bi jih rezali sedaj, vidimo, da bi porezali vse cvet;e Enak 3 je pri jasminu in dajcijah. Odstranimo tedaj samo suhe veje, ko pa o deveto, po režimo stare veje 20 om nad zemljo, da grmiči spet poženo in se pomlade. Letni španski bezeg ali budlejo, ki pozno cvete, režemo že sedaj pri tleh. Tudi raznih okrasnih jabolk, sliv itd., torej prekrasno cvetočih drevesc ne režemo, zato nn pa vedno velja za vse grmičje in drevje pravilo, da odstranimo suhe, pregoste in preslabe ter one veje, ki se križajo. Enako ie s sadnim drevjem. Zeleniko in pušpan pristrižemo sedaj na zaželeno obliko in prav tako tudi žive meje. Te navadno premalo režemo in jih puščamo navzgor, da je meja i>iaj gola. Za silo jo popravimo, če jo pri vrbu pristrižemo prav globoko in tudi ob strrv-neh dovolj močno. Če kupujemo drevesca na Krekovem trgu pri drevesničarjih iz škofjeloške okolice, ki imajo prav lepo blago, moramo paziti, da so korenine pokrite pred vetrom solncem. Pri drevesničarju, ki na trg ne pripelje dobro pokritih drevesc, ne kupuj*e! Zahtevajte pri nakupu od vsakega dreves-ničarja garancijsko pismo, ki ga vam el<*-ni Sadjarskega in vrtnarskega društva prav radi dajo. Vpeljavo teh garancijskih pisem so namreč solidni drevesničarji iz škofjeloške okolice in tudi s Štajerske ter ostalih delov banovine sami zahtevali, da zatro škodljivo, nesolidno konkurenco, če kupujete samo posamezna drevesca, naj vam pa zadostuje že dokaz, da prodajalec kot član SVD izda;a gar-a.ncijs.ka pisma. Predno drevesca sadite, jih postavite v vodo, ki sle jo pomešali s kravjekom in ilovico, nato jim pa porežite korenine in skrajšajte veje ter pravilno vsadite. Glavno Je, da 6 adi te samo do .»vratu«, to je do tja kjer Je maio nad korenino drevesce cepljeno, kar se prav jasno vidi po nabreklini. če je drevesce vsajeno bolj globoko, se prav gotovo posuši Izkopljite pa tudi čim večjo jamo, ki !*aj bo najmanj SO cm globoka in čim širša, a vsaj toliko na vsako stran, nato jo »>a napolnite z dobro zemljo, nikdar pa ji ne primešajte svežega gnoja. Pri sajenju drevesce nekolikokrat privzdignite, da se v sede zemlja med korenine, nato pa zemljo okrog drevesca pohodite. Ne pri veži te drevesca takoj ob kol, ki ste ga trdno zakadili t zemljo, še predno ste vsadili drevesce, temveč Sele pozneje, ko se je zemlja z u—e-vescem usedla Da ne -tupite >mačka v žafc»ju<, ogledujte v»e leto vzorno kultivirane vrtove in spoznavajte razne trajnice, okrasno drevje in grmičje, a tudi vrtnice, točno beležite njih imena in kupujte samo pri zanesljivih vrtnarjih. Tudi zelenjavo spoznavajte tako. Poleti vam bo glede tega šla na roko podružnica SVD. ko vas bo peljala na nade najlepše vrtov- Sobne rastline sedaj presajamo, lončki morajo biti majhni in le za 2 --n e trgalo, vest jo je pekla, da je ukradla denar, namenjen atrodw3cu pokojne družice. Toda tisti hip se je znova z a čiri Jakobov glas. Jakob je odhajal in prepeval popevko, govorečo o fantu, ld mu ni prav nič hudo, da je izgubil gubico, ker jSti lahko dobi na vsak prst deset Marjano je spreletei mraz. Ne da bi se zavedala, kaj dela, je z obema rokama pograbila denar in zbežala. Na pragu je srečala služkinjo ... Molče je hotela bežati dalje, toda služkinja je opazila njeno razburjenost in prijeta jo je za ramo, da bi jo zadržala. Marjana jo je pa pahnila od sebe. 2e je bSa pri vratih m planila je iz delavnice. Na stopnicah je pa srečala gospo Po4e prikazala vojaška patrulja. Ljudje so od vseh strani kričali: — Primite jb ... Tatica. Marjana je bežala neverjetno hitro... Na ovinku urice je neopaieno smukni ta v temno vežo. In tam, stisnjena v kot, je stiša ki korake vojakov, hkečih rmrno hise. K sreči niso opazrJi. da je zbežal v vežo ... Mislila je. da je rešena ... Izgubili so bilfi sled za njo. In Marjana je vsa drhteča od groze previdno stopila iz veze in čim se je prepričala, da je nihče ne zasleduje, je začela znova bežati. Vsa zasopla je priJrrtela domov, kjer je nasla Jakoba. Dala mu je denar. Sprejel ga je z zaničr^vim nasmehom. AUTOPODJETJE PEČNDKAR sporoča, da pomnoži z dnem 18. t. m. vozni red na progi LJUBLJANA-IG-IŠKA VAS-TOMIŠELJ. — Odhod iz LJubljane ob 7.10, 12, 15. 18.45 in 20.45. — Prihod v Ljubljano ob: 7.05, 8.20, 13.35, 18.10, 19.35. — Avto, ki prihaja v LJubljano ob 19.35 in odhaja ob 20.45, vozi samo ob nedeljah in praznikih. Originalna dvokolesa urad in speciana dvokolesa KOSMOS Zaloga m zastopstvo: TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOVSKA CESTA 8TEV. 4 ■■■■■nanHBBnnBHMB Specilelni en!al oblek ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela dtrukerj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje grumbnic Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Naš sin, brat, svak in stric, gospod Bogomil Vdovič publicist je umrl danes ob % 2. uri zjutraj. Pogreb bo v nedeljo dne 19. t. m. ob % 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice. V Ljubljani, dne 17. marca 1933, NEŽA VDOVIC mati STANISLAV VDOVIC, z družino, brat DARINKA VDOVIC, sestra Ooćana Ljutnja«* Masti* pcirretoni mt*4 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi nase ljube matere, tašče, stare matere, prastare matere itd., gospe Jakobine Lukež vdove mornarskega in okrožnega zdravnika se vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi, kakor tudi darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili po-kojnico na njeni zadnji poti, najlepše zahvaljujemo. Iskrena hvala! 17. marca 1933. ŽALUJOČA RODBINA LUKEŽ. >*Ma1i o£?as*< Vftaka beseda M> par* ta odgovor znamko l Ha vprašanja brem ... 11 m nder*x*arimru> KahnanJ& nQlru* IMn NEMŠKE OVČARJE Tušek, S odoetrtek. 1530 VALTLN1 STROJ v dobrem stanju in poceni kupi Viktor Volk, Metlika- 1531 sedlo" (Bocksattel) dobro ohranjeno, kupim. — Ing. Žagar, Crikvenica. 1500 EKSCEN TERPRESr upotrebi jenu, za električni pogon, tražimo za kupiti. Somer i drug, Bačka Topola. 1466 DOMAČEGA ŽGANJA pristnega, večjo količino — prodam po najnižji dnevni ceni. Vprašanja na: Lom bar, Trste-m*k 6, pošta Gornik pri Kranju. 1481 KROMPIRJA 2 vagona ima naprodaj Podružnica sadjarskega m vrtnarskega društva Orla vas pri Bra-r'3Včah. — Zahtevajte ponudbe. 1480 mm GOLOBE (Flementiner) prodam. — Velika čolnarska uL 4. PUCH MOTORJE 2.30, ugodno proda — Gregorin, st. Vid pri Ljubljani. 1528 GOSTILNIČARJI sortirana ljutomerska vina po nizki ceni. Pojasnila: Schef, vinogradnik, pošta Ormož. 1510 SADNA DREVESA! Zaradi izpraznitve drevesni-ce na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč visofcodebeL nih in pritličnih jablan tn hrušk , marelic in breskev po znižanih cenah. Zahtevajte cenik aH zglasite se osebno pn Kmetijski družbi v Ljubljani Novi trg 3 17/t GABROVE SADIKE vsako množino za živo ograjo ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1407 SENO prešano in neprešano, prvovrstno asm po zelo nizkih cenah naprodaj upravništvo grada >Podgrad«, pošta Vransko, železniška postaja Sv. Peter v Sav. dolini. 1465 50 HEKTOLITROV VINA dobrega belega, ter sortiranega rdečega prodam. 10 minut od kolodvora. — Več pove: Ivan Vogrinc, Cernc št. 10, Brežice. SUNQV\«I\ OPREMLJENO SOBO z 2 posteljama, posebnim vhodom, elektriko tn parketom — oddam takoj v Rožni dolini, Cesta X, št_ 25 (pod Rožnikom). 8ČĆ •7^ KLAVIRJI, PIANTNI prvovrstnih inozemskih mnTnir od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 9/L IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radio-aparate. »6LAGEIU, Aleksandrova c 4 (prehod »Vik t ori a< palače) KUHARICE ter vsakovrstno žensko osobje dobi zaposlenje v Beogradu. Informacije: biro »Central«, Beograd, Vasina 6. Telefon 26-228. 1532 KROJ. POMOČNIKA sprejme Vipave, Zagorje ob Savi 1527 FRIZERKA dobi službo takoj. — šimunac, Kranj. 1511 ZASTOPSTVA za Srbijo sprejme v Beogradu dobro vpeljana agentura. Po_ nudbe na naslov: Ivan Kralj, Beograd. Karadjordjeva ulica 68 1496 ZASTOPNIKA za Ljubljano in okolico iščem za dober predmet. — Ponudbe: Amodav, Zagreb, Hica št. 60. mtsim. PRODAM VRT obsežen (1000 m2), vzorno kultiviran, primeren za kakršnokoli stavbo, v mestu, v najprijaznejši in gosto naseljeni okolici in moderni cesti, le 100 m od tramvajske postaje oddaljen. Dve tretjini kupnine tudi v knjižicah ljubljanskih zavodov. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Vrtnice 1536«. RESTAVRACIJO v Mariboru proda Vi cel, Gosposka 5. 1529 HISO V LTPIKU z velikim vrtom, s 3 orali zemlje, v centru Rogaške Slatine, prodamo. — Credit - Evidence, Zagreb, Jelačićev trg broj 7. PEKARNO s 1. aprilom odda Anton Bohorič, Gorice-Golnik. Potrebno 4—5000 Din. 1499 VINO CEZ ULICO: 1 Din 6.— 7. — 8. — 9. — 10.— 4.— štajersko belo Metliško belo Cviček Rizling Muškat silvanoo Jabolčnik Žganje: Tropinovec pristni 1 Din 20.— Slivovka pristna 48% 1 > 24.— Rum fini čajni 1 » 24.— kakor tudi prvovrstne likerje, konjak, desertna vina po konkurenčnih ceni — nudi ter se priporoča S. J. J ERA J, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrdke R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije vas bo presenetila. Veselilo nas bo, ako nas počastite z obiskom ovc icolo drz« t* o z«** loterije Srečke so dospele in so od danes dalje občinstvu na razpolago, da si jih nabavi. Srečke se dobijo v vseh podružnicah »Jutra«, pri obeh oglasnih oddelkih »Jutra« v Ljubljani in v Zadružni hranilnici r. z, z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 19. Žrebanje za I. razred se bo vršilo Ze 11. *n 12. aprila 1.1. Restavracija pri „Xatrici' Rožna dolina, Cesta VIII, pod Rožnikom otvori v nedeljo, dne 19. t. m. znano najboljše balinišče. — Točijo se pristna vina: cviček (Gadova peč) liter Din 10.—. ljutomerski mozler Din 12.—, metličan Din 10.—, haložan Din 10.—, sremska črnina Din 8.—. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. — Priznana domača šunka in suhe surove klobase. — Za obilen obisk se priporočata KATRICA in TONE PRIMOŽIČ. JOZEFOVO ZABAVO priredi jutri gostttoa »Pranko-panaki dvor«. — Priznana vina in jedila. — Na razpolago ba-lincanje in keglanje. — Vabi in se priporoča UKMAR. OBLEKE — SUKNJE najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T ČLANOM VZAJEMNE POMOČI! Samo do konca meseca še lahko pristopite k sigurnemu zavodu in nadaljujete svoje zavarovanje. S polico se čimprej c oglasite pri: Leo Sitar, glavni poverjenik, LJubljana, Gospo-svetska cesta 8/1 (poleg Sla-miča). 1518 Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira, — Najnižje cene. — Cenik' franko. »TRIBUNA« K B. L., tovarna đvokoles tn otroških vozičkov, t ^TJBLJANA, Kariovška cesta št. 4. HnanHDSHHnSHHHSSHHMHHn ASrik madrace iz dobrega blaga ipame fotelje m otomane izdeluje po konkurenčnih cenah in po naročilu SITAR KAROI Ljubljana, Wolf ova ulica št. IX (dvorišč«), telefon 28-10 Joškote in Jožice Spomladanska torta. Speni 4—5 rumenjakov, da dobro narastejo; dodaj 18 dkg sladkorja, nekoliko naribane pomarančne lupine ter sok ene cele pomaranče. To mešaj 15 minut ter dodaj 6 dkg zmletih mandeljev, 16 dkg moke, pomešane s pol zavitka »ADRIA« praška, ter končno sneg 4—5 beljakov. Testo pretresi v tortni model in peci v neprevroči pečici približno % ure. Ohlajeno prerezi v dva kolobarja ter enega premaži z marmelado. Torta, oblita z rum ovim sladkornim ledom, izvrstno tekne. Iz laboratorijske kuhinje tovarne za pecivne praške »ADRIA« Ce hočete biti zadovoljni s svežim prima volovskim, te_ leč jim svinjskim mesom in prekajenim, kakor tudi z vso delikateso, ne pozabite na mesarijo Jtudoif V KOLODVORSKI ULICI 35 in podružnico V MEDVEDOVI ULICI 22 v Šiška, kjer boste vedno do- poet režeči po najnižjih cm bro cenah Josip Zupanci«. 4» »NarciP.c '^kiir&r Fran Jczcršek. — tfa uprave m tm>es»uxt