URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 39	Ljubljana, torek 31. decembra 1974	Cena 24 dinarjev Leto XXXI
458.
Na podlagi 335. člena, 2. alinee prvega odstavka 342. člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in 238. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974 sprejela
RESOLUCIJO
o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975
I.	GLOBALNA OCENA IZVAJANJA' SREDNJEROČNEGA PLANA IN RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU SR SLOVENIJE V LETU 1974
1.	Izvajanje srednjeročnega družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971—1975 poteka pod vplivom mnogih zapletenih procesov in značilnosti doma in v svetu.
Za vse dosedanje obdobje izvajanja srednjeročnega družbenega plana je značilna živahna družbena aktivnost vseh družbenih dejavnikov, ki se je odrazila v dokumentih ZKJ in ZKS ter v sprejetju in izvajanju ustave. V okviru krepitve samoupravnih pravic delavcev v združenem delu so se pospešeno oblikovale temeljne in druge organizacije združenega dela, v procesu ustanavljanja so samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, kar vse omogoča, da bo postalo združeno delo nosilec ustvarjanja, usmerjanja in delitve dohodka v okviru TOZD in širših oblik povezovanja dela in sredstev. Hkrati so dani tudi pogoji, da bodo delavci v združenem delu prek delegatskih razmerij oblikovali v večji meri tudi ekonomski sistem in politiko razvoja na vseh ravneh.
Kljub neugodnim pogojem bodo v nekaterih pomembnih razvojnih usmeritvah v osnovi uresničena predvidevanja družbenega plana. 'To velja zlasti za doseženo gospodarsko rast, deloma pa tudi za večjo usklajenost v razvoju posameznih družbenoekonomskih področij v smeri postopnega odpravljanja nekaterih osnovnih strukturnih problemov.
2.	V letu 1974 je prišo do ttiekaterih bistvenih premikov v gospodarskih gibanjih. Medtem ko je v letu 1971 znašala gospodarska rast v SR Sloveniji okoli 8,1 “/o in je v letih 1972 in 1973 dosegla le 6,1 %> oziroma 6,7 °/o, Pa se bo gospodarska rast v letu 1974 predvsem zaradi ugodnih gibanj na področju industrije povzpela na okoli 8,5 “/o, tako da bo znašala letna stopnja rasti v štiriletnem povprečju 7,3 °/o, kar je nekoliko nad predvidevanji srednjeročnega plana (7,1 %>). V kmetijstvu pa je razvoj kljub doseženim uspehom zaostajal za predvidevanji, saj je v prvih štirih letih dosežena-le 2%> letna
stopnja rasti kmetijske proizvodnje, kar je za približno četrtino manj od predvidene. Ta relativno visoka gospodarska aktivnost temelji predvsem na intenzivnem domačem povpraševanju na vseh področjih in je zato marsikje že presegla materialne in finančne možnosti gospodarstva ter okvire plačilne bilance.
3.	Za vsa štiri leta izvajanja plana je značilna visoka stopnja rasti zaposlenosti v družbenem sektorju, ki se je povečevala povprečno letno za 4,3 »/o (plan 2,9 odstotka) s tem, da je v posameznih obdobjih in posameznih dejavnostih zelo različna. Na tako hitro rast zaposlovanja, ki znatno presega naravni prirast aktivnega.prebivalstva v SR Sloveniji, je vplivalo med drugim prilagajanje gospodarstva visoki konjunkturi predvsem s povečanjem proizvodnje na osnovi zaposlovanja večjega števila delavcev, sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov ter struktura delovnih mest v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer je še vedno visok delež delovnih mest, za katere ni potrebna poklicna usposobljenost. Produktivnost dela se je povečala za okoli 3,3 °/o letno (predvideno 4,6 %>). Zato znaša delež produktivnosti v rasti družbenega proizvoda samo okoli 45 “/o (predvideno okoli 60°/o).
Tudi drugi kvalitetni dejavniki razvoja so se premalo uveljavljali: zaostajamo v avtomatizaciji in modernizaciji proizvodnje; vključevanje v mednarodno menjavo ni dovolj učinkovito; delitev dohodka in osebnih dohodkov je premalo stimulativna; izobraževanje strokovnih kadrov zaostaja za potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti; raziskovalna dejavnost se pre- * malo povezuje z neposredno proizvodnjo.
Osnovni problem našega razvoja je v tem, kako zagotoviti, da Bi dinamična gospodarska rast vse bolj temeljila na večji učinkovitosti celotnega gospodarjenja in na kvalitetnih dejavnikih razvoja ter kako onemogočiti tako obnašanje nosilcev gospodarjenja in sprejemanja takih ukrepov, ki poglabljajo inflacijske procese.
4.	V letu 1974 je prišlo do nekaterih pomembnih procesov povezovanja in združevanja dela in sredstev na področju proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije, v kovinski in elektroindustriji, v kemični in lesni industriji, pa tudi drugod. S tem se uresničuje pomembna razvojna usmeritev v oblikovanju sposobnih večjih nosilcev razvoja kot enakopravnih partnerjev v vse bolj razviti delitvi dela doma in v svetu. Združevanje pa je še preveč omejeno na ožje regije, premalo je povezano tudi z gospodarstvom v drugih republikah in pokrajinah. Premalo je še povezav v vertikalni smeri, od proizvodnje surovin do predelave.
5.	V prvih treh letih je investicijska dejavnost stagnirala. Ob tem se sektorska struktura investicij ni izboljšala.
ukinitvijo ukrepov, ki so imeli zaviralen vpliv na investicijsko dejavnost, je že ob koncu leta 1973, še bolj pa v letu 1974, prišlo do velikega razmaha investicij v osnovna sredstva, ki bodo po oceni v letu 1974 realno porasle za okoli 16 °/o. V strukturi investicij v osnovna sredstva prihaja do izraza planska usmeritev, v katero se v letu 1974 aktivno vključujejo tudi poslovne banke. Tako so npr. odobrena posojila ljubljanske banke za energetiko in druge infrastrukturne investicije v devetih mesecih leta 1974 trikrat večja kot v celotnem letu 1973. Vendar znaša delež infrastrukturnih naložb v družbenem proizvodu v vseh štirih letih le 2,7 %>, kar je slaba polovica od predvidene udeležbe za obdobje 1971 do 1975 Tudi ob velikih naporih za povečanje vlaganj v infrastrukturo v letu 1975 ne bo mogoče realizirati predvidenih razmerij.
Udeležba materialnih naložb gospodarstva v družbenem proizvodu je v teh štirih letih nekoliko višja od predvidenih 25 Vo. Pri tem pa se ne uresničuje politika padanja deleža vlaganj v zaloge; nasprotno ta delež še narašča in je nekajkrat višji kot v razvitejših gospodarstvih."
6.	Na manj razvitih območjih SR Slovenije so se v j prvih štirih letih izvajanja srednjeročnega družbenega plana že pokazali nekateri premiki v gospodarskih gibanjih in v ustvarjanju pogojev razvoja na teh območjih tako s stimulacijskimi ukrepi SR Slovenije in drugih družbenih dejavnikov, predvsem pa zaradi prizadevanj ljudi na teh območjih. V letu 1971 je bila rast družbenega proizvoda na manj razvitih območjih še počasnejša kot v povprečju SR Slovenije, že od leta 1972 dalje pa naraščata družbeni proizvod kot tudi zaposlenost na teh območjih hitreje kot
v povprečju SR Slovenije. Zanimanje gospodarstva za vlaganja na ta območja sicer narašča, vendar ne za vsa območja.
Postopno so se izboljševali pogoji razvoja, zlasti na področju infrastrukture, medtem ko so doseženi rezultati na področju družbenih dejavnosti skromnejši, kar je na nekaterih območjih že ovira za hitrejši gospodarski razvoj.
Hitrejši razvoj je v določeni meri omejevalo tudi pomanjkanje kompleksnejših razvojnih programov, zla-, sti s stališča povezovanja manj razvitih območij v okviru širših regionalnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja. Prav tako ni bila v zadostni meri dosežena koordinacija programov posameznih nosilcev razvoja, kar naj bi bila v prihodnje ena od nalog družbenega dogovarjanja za pospeševanje razvoja manj razvitih območi].
7.	Na področju ekonomskih odnosov s tujino so bili v prvih treh letih doseženi v razmerjih med rastjo proizvodnje, izvoza in uvoza zadovoljivi rezultati. V letu 1974 pa se je ob nominalnem porastu družbenega proizvoda za okoli 35 Vo uvoz v SR Sloveniji povečal za okoli 50 %, izvoz pa le za okoli 30 %>. Položaj našega gospodarstva se je v zunanjetrgovinski menjavi tako bistveno poslabšal, na uvozni strani zlasti zaradi visokega porasta cen surovin in energetskih virov, pri izvozu pa zaradi velikega povpraševanja ter hitrejšega naraščanja cen na domačem trgu, deloma pa tudi zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti v razvitejših državah in zapiranju zunanjih tržišč v okviru Interesno zaokroženih grupacij.
V merilu celotne Jugoslavije je prišlo do povečanja deficita v blagovni menjavi, ki ga neblagovni priliv ni flfiogel pokriti. Ocenjujemo, da bo deficit v plačilni bilanci v letu 1974 znašal prek milijardo dolarjev. Od po-
ložaja v plačilni bilanci bo v prihodnjem letu odločilno odvisna stopnja gospodarske rasti in vseh oblik porabe.
8.	Pri uresničevanju politike stabilizacije smo v tem obdobju sicer dosegli nekatere pozitivne rezultate, vendar pa nam je pospešena inflacija v veliki meri sproti razvrednotila marsikateri stimulativni razvojni ukrep družbe in zmanjšala realne rezultate stabilizacijskih naporov na drugih področjih.
Medtem ko so v obdobju po reformi od leta 1966 do 1970 rasle cene proizvajalcev industrijskih proizvodov povprečno letno za okoli 5 °/o in življenjski stroški za 8,8%, se je v obdobju 1971—1974 intenzivnost naraščanja cen zelo povečala, tako da so cene proizvajalcev naraščale letno za okoli 17 % in življenjski stroški za okoli 19%. V letu 1974 pa so se cene proizvajalcev po oceni povečale za okoli 32 %, življenjski stroški pa za okoli 24%.
Na tako gibanje cen pri nas so močno vplivali svetovni inflacijski procesi in dogajanja v svetovnem monetarnem sistemu in mednarodnih ekonomskih odnosih, vendar pa so osnovni vzroki inflacije v našem gospodarstvu samem: zaostajanje v razreševanju strukturnih problemov v gospodarstvu kot eden izmed temeljnih dolgoročnih faktorjev inflacije, nizka .individualna in družbena produktivnost, 'nezadostno izkoriščanje in prekrivanje zmogljivosti, neracionalno izkoriščanje reprodukcijskega materiala in surovin, neracionalno gospodarjenje s sredstvi, kar vpliva na , visoke zaloge, s katerimi se neraciohalno veže del akumulacije. Na povečanje neravnovesja v blagovno-denarnih odnosih in s tem na poglabljanje nestabilnosti vpliva tudi inflacijsko financiranje potrošnje, ki izvira iz neustrezne in prenapete delitve narodnega dohodka. K temu prispeva tudi velik obseg tako imenovane družbene režije, kjer igra pomembno vlogo tudi stalno rastoči primanjkljaj zveznega proračuna.
9.	V teh štirih letih se je domača poraba po realnih vrednostih gibala počasneje od družbenega proizvoda. Ob ocenjeni letni rasti družbenega proizvoda za okoli 7,3 % so sredstva za življenjski standard rasla za okoli 6,7 % letno, v tem osebna potrošnja za 5,1 % in sredstva za družbeni standard, vključno z investicijami v stanovanjsko gradnjo, za okoli 12 %, sredstva za investicije v osnovna sredstva pa za okoli 4,7 % letno. To pomeni, da se precejšen delež realnega družbenega proizvoda preliva na druga področja in sicer prek ne-ekvivalentne menjave s tujino, pa tudi prek ustvarjanja nepokrite porabe in primanjkljajev v proračunih družbenopolitičnih skupnostih, ki se financirajo iz kreditov in emisije ter prek raznih oblik razporejanja dohodka mimo združenega dela.
Realni osebni dohodki na zaposlenega so po stagnaciji v letu 1972 in zmanjšanju v letu 1973 v letošnjem letu ponovno nekoliko porasli, vendar pa znaša povprečna letna stopnja rasti v vseh štirih letih komaj okoli 0,8 % (predvideno 3,1 %), medtem ko produktivnost dela narašča letno za okoli 3,3 %. Večletno zaostajanje v rasti realnih osebnih dohodkov za produktivnostjo dela ob istočasni tendenci hitrejšega povečevanja zlasti najnižjih osebnih, dohodkov že poraja nekatere probleme, zlasti pa realni dohodki zgubljajo svoj pomen kot stimulativni faktor za povečanje produktivnosti dela. Zaostajanje v rasti realnih osebnih dohodkov zmanjšuje možnost razvoja nekaterih industrijskih panog, ker se jim relativno zožuje tržišče.
10.	S sistemom družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o skupni in splošni porabi je bil kljub začetnim težavam in pomanjkljivostim do-
sežen pomemben vsebinski napredek v realiziranju ustavnih načel o svobodni menjavi dela med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugimi občani ter delavci ria področju družbenih dejavnosti. V družbenem planu je bila predvidena hitra rast družbenih dejavnosti, zlasti na področju izobraževanja strokovnih kadrov, pa tudi na področju zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva. Vendar pa nekatere pomembne naloge na tem področju ostajajo nerešene. Kadrovska struktura se ne izboljšuje, prednostne naloge na področju izobraževanja, zlasti' izgradnja srednjih strokovnih šol in dijaških domov, se ne. izvajajo in to predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Na drugih področjih, zlasti v zdravstvenem in otroškem varstvu pa so bili doseženi nekateri pomembni rezultati v smeri izvajanja sprejete socialne politike.
11.	Ob pozitivnih rezultatih, doseženih v letu 1974 zlasti glede dinamike gospodarske rasti, investicij in produktivnosti dela, stopamo v leto 1975 pod vplivom nekaterih negativnih pojavov in tendenc, tako v našem gospodarstvu kot v mednarodnih ekonomskih odnosih.
Na prehodu v letu 1975 so za razvoj ekonomskih odnosov V svetu, zlasti v razvitih zahodnih državah, kot tudi v večini držav v razvoju, značilne tendence stagnacije ali celo upadanja gospodarske rasti, povečevanje nezaposlenosti in nezadržna ‘ rast cen. Takšna gospodarska gibanja v svetu bodo nedvomno vplivala na družbenoekonomski razvoj Slovenije in, Jugoslavije v prihodnjem letu.
Ob tem pa bo treba v letu 1975 razreševati in prei usmeriti tudi nekatere negativne gospodarske pojave in tokove, ki so v pretežni meri odraz notranjih gospodarskih razmer. To se nanaša posebno na povečan deficit v plačilni bilanci, ki bo zahteval maksimalno možen izvoz in čim bolj racionalen uvoz, kar bo imelo svoje posledice na stopnjo gospodarske rasti. Drug problem je visoka stopnja inflacije, m se prenaša iz sfere reprodukcije na proizvode za finalno porabo in bo vplivala na hitrejšo rast življenjskih stroškov. To utegne zaradi pomanjkljivo izdelanega sistema delitve ponovno krepiti tendence k uravnilovki in destimulirati produktivno in ustvarjalno delo. Ob nekoliko počasnejši rasti denarne mase in visoki dinamiki izplačil za investicije in osebne dohodke in ob povečanih zalogah ter naraščajočih stroških za reprodukcijo se ponovpo poslabšuje likvidnost gospodarstva. Zaradi naraščajočih Izgub se ponovno pojavljajo problemi v elektrogospodarstvu in v železniškem prometu.
Glede na zapleten in zahteven ekonomski položaj bodo morali v letu 1975 vsi nosilci gospodarjenja od TOZD do federacije sprejemati take odločitve glede tekočih kot tudi glede dolgoročnejših usmeritev in ukrepov, ki bodo prispevale k vzpostavljanju večjega ravnotežja v družbeni reprodukciji in zagotavljanju skladnejšega razvoja, pri čemer mora organizirano združeno delo postopno prevzeti vse tiste naloge in odgovornosti, ki jih predvideva ustava.
II TEŽIŠČE POLITIKE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETU 1975
Ob upoštevanju temeljnih razvojnih usmeritev v SER Jugoslaviji in v SR Sloveniji za obdobje 1971 do 1975, problemov in tendenc v tekočem družbenoekonomskem razvoju ter uresničevanju nove ustave, skle-
pov X. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS ter sklepov
4.	seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS in na osnovi dogovorjenih ciljev skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja SER Jugoslavije v letu 1975, je težišče politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1975 usmerjeno na:
—	nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih združenega dela,
—	dinamično gospodarsko aktivnost, temelječo na kvalitetnih Osnovah ob poudarku na izvajanju prednostnih nalog na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter v postopno odpravljanje osnovnih vzrokov nestabilnih gospodarskih gibanj, kar naj prepreči , nadaljnje naraščanje stopnje inflacije in prispeva k zmanjšanju nesorazmerja med uvozom in izvozom,
—	povečanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev.
Osnovni problemi, ki jih bo morala v prihodnjem letu reševati ekonomska politika, so v bistvu dolgoročnega značaja in izvirajo iz strukture našega gospodarstva, ki je preveč vezano na uvoz, in iz marsikdaj neustrezne delitve narodnega dohodka, v kateri se poslabšuje delež sredstev za razširitev "materialne osnove združenega dela. Vsi ti dejavniki, ki se jim pridružuje še cela vrsta faktorjev kratkoročnega značaja, povzročajo nestabilnost v naših gospodarskih fokovih, poglabljajo nesorazmerja v blagovno denarnih odnosih in kljub doseženim pozitivnim tendencam v razvoju na nekaterih področjih zmanjšujejo realne rezultate naporov za doseganje hitrejšega gospodarskega razvoja v stabilnejših razmerah. Zaradi dolgoročnosti in prepletenosti v delovanju vseh faktorjev tudi v prihodnjem letu še ne bo mogoče razrešiti bistvenih problemov pri stabilizaciji gospodarskih tokov. Zato bodo ukrepi ekonomske politike kot tudi napori združenega dela samega v letu 1975 usmerjeni predvsem v doseganje dinamične gospodarske rasti in v postopno odpravljanje osnovnih vzrokov nestabilnih gospodarskih' gibanj. Ti ukrepi bodo imeli v letu 1975 sicer manjše neposredne učinke, ustvarjali pa oodo pogoje za stabilnejše gospodarske tokove v naslednjih letih.
Gospodarska rast bo v prihodnjem letu pogojena predvsem z naraščanjem izvoza in z dinamično investicijsko aktivnostjo, medtem ko bodo druge oblike domače porabe (osebna, skupna in splošna) naraščale počasneje od družbenega proizvoda. Izvajanje take politike bo omogočilo krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Z združevanjem teh sredstev bo potrebno reševati predvsem prednostne naloge na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Leto 1975 bi moralo biti leto vsestranskega varčevanja in racionalnega obnašanja na vseh področjih in na vseh ravneh, predvsem v smeri zmanjševanja stroškov poslovanja. Vsi nosilci družbene in gospodarske aktivnosti morajo sprejeti svoje programe varčevanja in ukrepe za njihovo izvajanje. Na vseh ravneh je treba ponovno proučiti investicijske načrte in programe ter jih prilagoditi razpoložljivim sredstvom. Organizacije združenega dela morajo zagotoviti racionalnejšo porabo surovin in reprodukcijskega materiala ter večje izkoriščanje zmogljivosti, izboljšanje organizacije dela in povečanje produktivnosti dela ob učinkovitejši izrabi delovnega časa in večji delovni disciplini.
V	vsej syoji aktivnosti bi morale organizacije združenega dela upoštevati naslednje načelo: več in kva-litetneje proizvajati in več izvažati.
Za uspešno realizacijo te osnovne usmeritve razvoja v naslednjem obdobju bo potrebno intenzivno dograjevati gospodarski sistem, zlasti na področju razširjene reprodukcije in planiranja, ki naj omogoči hitrejše reševanje osnovnih strukturnih problemov razvoja; na področju sistema ekonomskih odnosov s tujino, ki naj prispeva k uspešnejšemu dolgoročnejšemu vključevanju našega gospodarstva v mednarodno menjavo; v sistemu delitve dohodka, vključno s sistemom davkov in prispevkov; kreditno-monetarnega sistema ter sistema cen, ki bo omogočil dolgoročnejše odpravljanje nesorazmerij v cenah. Zagotoviti bo potrebno medsebojno usklajenost rešitev na posameznih sistemskih področjih ter uspešno povezovanje sistemskih rešitev s tekočo ekonomsko politiko.
Pri tem je potrebno zagotoviti polno uveljavljanje ustavne usmeritve o krepitvi vloge in odgovornosti združenega dela pri odločanju in oblikovanju posameznih elementov ekonomske politike in temeljnih elementov ekonomskega sistema.
Zastavljene naloge in usmeritve morajo upoštevati delavci v združenem delu ter vsi drugi nosilci razvoja in družbeni dejavniki, ki bodo sprejemali in izvajali konkretne akcijske programe in plane na svojem delovnem področju. Za uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev bo potrebna tudi polna podpora in aktivno neposredno sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij.
III.	NADALJNJA KREPITEV SAMOUPRAVLJANJA NA VSEH PODROČJIH ZDRUŽENEGA DELA .
Temeljna usmeritev in nalog.a na področju krepitve samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je uveljavljanje ustavnih pravic in dolžnosti delavcev, da v združenem delu, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih odločajo o ustvarjanju, usmerjanju in delitvi dohodka v okviru temeljnih organizacij združenega dela in širših oblik povezovanja dela in sredstev. Vzporedno s krepitvijo samoupravnega bistva temeljnih organizacij združenega dela je treba zagotoviti nadaljnji vsebinski razvoj temeljnih organizacij združenega dela, kakor tudi širjenje drugih oblik združevanja dela.
V letu 1975 bo treba intenzivirati proces združevanja in povezovanja organizacij združenega dela, pospeševati vertikalne integracije v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji v okviru zaokroženih reprodukcijskih kompleksov na osnovi dolgoročne skupne razvojne usmeritve — od proizvodnje surovin do prodaje končnih izdelkov, ob aktivni vlogi bank in s tesnim sodelovanjem raziskovalnih ustanov. Tako nastale integracijske tvorbe morajo čimprej zaživeti kot sposobni gospodarski organizmi in s tem prispevati k višji stopnji organiziranosti celotnega gospodarstva.
Na tej osnovi bo združeno delo s samoupravnim . sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem postopoma prevzelo od države določene funkcije pri oblikovanju odnosov s tujino, sprejemalo ukrepe v politiki cen, založenosti cjomačega trga, v združevanju sredstev za medsebojno usklajen razvoj itd. Proces prenašanja pravic in nalog od države na združeno delo bo sicer dolgotrajnejši, vendar moramo težiti za tem, da bodo vsi ukrepi ekonomske politike sprejeti v smeri, kot jih nakazuje nova ustava.
Na gospodarskih področjih posebnega družbenega pomena in na področjih družbenih dejavnosti je treba v letu 1975 še nadalje pospešeno uveljavljati in razvijati
samoupravne interesne skupnosti, v katerih naj se polno uveljavi neposredno usklajevanje medsebojnih interesov med nosilci in porabniki storitev ter načrtovanje razvoja in združevanje dela in sredstev za te namene.
Na tistih področjih gospodarstva, kjer samoupravne interesne skupnosti še niso zaživele, je treba zagotoviti njihovo konstituiranje (temeljne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo, interesna skupnost za nafto in plinsko gospodarstvo, interesne skupnosti na področju prometa, gozdarstva in komunalnega gospodarstva). Prav tako je treba zagotoviti na vseh ravneh polno uveljavljanje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
Bistveno je treba poglobiti samoupravno usklajevanje prizadevanj temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti pri zagotavljanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev skladno^z njihovimi celovitimi kratkoročnimi in dolgoročnimi interesi. Zlasti na podlagi združevanja sredstev iz svojega osebnega dohodka morajo delavci in občani v krajevni skupnosti in občini prevzeti v svoje roke politiko razvoja delovnega in življenjskega prostora; skladno s tem naj uveljavijo možnosti za celovito tj. šolsko in izvenšolsko izobraževanje mladine in odraslih, možnosti kulturnega in telesnokulturnega udejstvovanja, zdravstvenega in socialnega varstva, smotrne izrabe površin in iyejanja okolja. To načelo je treba v praksi uresničiti s temeljitim delom pri že začetem procesu samoupravnega konstituiranja interesnih skupnosti in krepitve njihove delegatske osnove v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
Sistemske rešitve in na tej podlagi skupna razvojna politika v merilu SFR Jugoslavije kot tudi v SR Sloveniji morajo izhajati iz interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in iz ustavnih določil. Zato moramo spodbuditi hitrejše in učinkovitejše sporazumevanje združenega dela o razvojnih usmeritvah zlasti na področjih, ki jih Družbeni dogovor o pripravljanju družbenega plana SFRJ za leto 1976 dp 1980 ter Globalni okviri in možnosti razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 ugotavljajo kot prioritetna. Samoupravno sporazumevanje združenega dela o skupni razvojni politiki mora biti podlaga za družbene dogovore o nalogah federacije, republik in pokrajin pri zagotavljanju splošnih pogojev razvoja. Samoupravno sporazumevanje in medrepubliško dogovarjanje za prihodnje plansko obdobje je treba pospešiti zlasti na področjih, ki predstavljajo skupne interese vseh republik, zlasti na področju celotne energetike (vključno z nafto in plinom), prometa, razširjene reprodukcije v kmetijstvu, bazne kemije ter črne in barvne metalurgije.
V prihodnjem letu bomo sprejeli plane samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980 ter oblikovali oziroma aktualizirali srednjeročne razvojne programe temeljnih organizacij združenega dela in širših oblik združenega dela.
To je nedvomno ena od osrednjih družbenih in gospodarskih nalog v letu 1976, saj moramo prav s samoupravnim in družbenim planiranjem oblikovati čvrste in dolgoročne temelje našega hitrejšega in stabilnejšega družbenoekonomskega razvoja. Zato moramo že pričete aktivnosti okrepiti tako, da bodo postali delavci in občani nosilci razvojne politike. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje mora postati instrument oblikovanja in usklajevanja razvojnih usmeritev v združenem delu in v vsej družbj, pri čemer bodo odigrale pomembno vlogo samoupravne interesne
skupnosti kot nosilci planiranja na področjih širših družbenih interesov. Storiti moramo vse, da bo široka družbena mobilizacija ob oblikovanju planov v prihodnjem letu zagotovila uresničitev ustavnega koncepta o sočasnem integralnem in kontinuiranem planiranju kot eni temeljnih funkcij združenega dela in kot pogoja za skladni ekonomski, socialni in prostorski razvoj celotne družbe.
Kot pogoj za hitrejšo krepitev samoupravljanja in uresničevanje odločilnega vpliva delavcev v združepem delu na vseh področjih družbene reprodukcije in planiranja razvoja je treba v letu 1975 intenzivno oblikovati enotno zasnovo družbenega informacijskega sistema, ki naj zagotovi učinkovito in vsestransko obveščenost delavcev in vseh družbenih dejavnikov.
Glede na povečane družbene potrebe po ažurnih in kvalitetnih informacijah je nujno pospešeno izpopolniti in poenotiti sistem družbene evidence, kot tudi razvijati celoten informacijski sistem na osnovi zahtev ustave, kar terja odgovorno strokovno delo. Potrebno bo več pobud za spremembo sedanjega stanja tako, da bodo temeljne organizacije združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti ter drugi dejavniki lahko postali nosilci samoupravnega planiranja. Tako bo možno na podlagi objektivnih in enotnejših informacij o kvantitativnih in kvalitativnih spremembah in tendencah na vseh področjih družbene reprodukcije obveščati nosilce razvoja in jim omogočiti sprejemanje ustreznih odločitev.
IV.	PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
1.	Ocene gospodarske rasti v prihodnjem letu slonijo na možnostih za povečanje proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivostih in na pričakovanem povpraševanju na domačem trgu ter možnosti za povečanje izvoza ter, boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti. Izhajajoč iz tega, se bo družbeni proizvod celotnega gospodarstva predvidoma povečal za 6 do 6,5 °/o, v tem na področju industrije za okoli 7 °/o. Kmetijska proizvodnja se bo predvidoma povečala za okoli 2,5 °/o, fizični obseg proizvodnje v gradbeništvu pa za okoli 9 o/o zaradi večjih vlaganj v infrastrukturo in v stanovanjsko gradnjo. Tudi razvoj v drugih dejavnostih bo predvidoma še vedno dinamičen, čeprav bodo stopnje rasti nekoliko nižje kot v letu 1974.
Možnosti za dinamično gospodarsko rast so predvsem v hitrem naraščanju izvoza blaga in storitev, ki naj bi se povečal za okoli 10 °/o, čeprav je treba računati s poslabšanjem konjunkture na zunanjih tržiščih, zlasti v zahodnih državah. Uvoz blaga naj bi se povečal za okoli 4 %. V tem okviru naj bi se hitreje povečal uvoz reprodukcijskega materiala in surovin, ki so potrebna za večjo proizvodnjo. Dinamična gospodarska rast temelji tudi na večjem obsegu materialnih naložb v gospodarstvo, tako da bi njihov delež v družbenem proizvodu znašal prek 30 %>. To zahtevajo že sprejeti razvojni programi na področju infrastrukture, zlasti energetike.
2.	Gospodarska rast mora temeljiti predvsem na večji produktivnosti dela ter boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti. Zato naj si delovne organizacije v sodelovanju z razvojno-raziskovalnimi institucijami intenzivno prizadevajo za zboljšanje organizacije dela, modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov in za dvig tehnološke ravni. Hkrati pa naj delovne organizacije s samoupravnimi sporazumi ter do-
govori znotraj Gospodarske zbornice SR Slovenije uveljavijo večjo delitev dela, ki omogoča poleg boljšega koriščenja tudi večjo specializacijo. Da bi zboljšali kvalitetne dejavnike gospodarskega razvoja pa je potrebno dati predvsem bistveno večji pomen lastni ustvarjalnosti, razmahnitvi inovacijske dejavnosti, uvajanju stimulativnega nagrajevanja ter stalnemu izpopolnjevanju znanja ter izboljšavi kadrovske strukture zaposlenih, obenem pa zboljšati izkoriščanje delovnega časa ter povečati delovno disciplino.
Razpoloženje za razvoj inventivne dejavnosti pri nas ni spodbudno, inovacijski procesi, so neorganizirani in neučinkoviti, sama inovacijska dejavnost pa ima premajhno moralno in materialno spodbudo ter družbeno afirmacijo. Tudi organizacija razvojno raziskovalnega dela ni učinkovita in je posebno pomanjkljiva v tem smislu, da ni del celovite inovacijske verige, ki vodi do gospodarske uporabe izumov.
Za odpravo teh pomanjkljivosti je treba ustvariti ugodno družbeno klimo za razvoj inovacijske dejavnosti v delovnih organizacijah ter v znanstveno raziskovalni sferi, znanstveno raziskovalni potencial bolj usmeriti na reševanje problemov v gospodarstvu, organizirati in vključevati inovacijsko dejavnost v razvojno politiko temeljnih organizacij združenega dela ter uveljavljati sisteme materialnega in moralnega nagrajevanja za dosežene uspehe. V procesu organizacije inventivne dejavnosti se 'bosta v prvi vrsti morali vključiti Gospodarska zbornica SR Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije.
Temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti morajo razvijati tako politiko zaposlovanja, ki bo vodila k intenzivnemu gospodarskemu razvoju in k večji produktivnosti dela. Probleme pri usposabljanju ustreznih kadrov morajo temeljne organizacije združenega dela reševati s funkcionalnim izobraževanjem in strokovnim usposabljanjem zaposlenih ter s prekvalifikacijo delavcev. V ta namen se bodo organizacije združenega dela povezovale in na temelju samoupravnih sporazumov združevale potrebna sredstva in usklajevale ukrepe za zaposlovanje, prekvalifikacijo in pripravo delavcev za ustrezna delovna mesta.
Povečanje števila vseh zaposlenih, zlasti v industriji, naj bi v letu 1975 ne presegalo 3 %>, produktivnost dela pa naj bi se povečala najmanj za 3 %. S tem bi dosegli okoli 56 °/o udeležbo produktivnosti v povečanju družbenega proizvoda. Temeljne in druge organizacije združenega dela bi se morefle zavzemati za stalno spreminjanje in izboljševanje strukture dela s ciljem, da se ' zmanjšuje delež delovnih mest, za katera ni potrebna poklicna usposobljenost, ter da se zmanjšuje delež živega dela v procesu proizvodnje. To bi moral biti eden od temeljev investicijske politike, pomemben zlasti za odločitev pri bančnih kreditih.
S spodbujanjem gospodarskih vlaganj na manj razvitih in obmejnih področjih, bodo republika, občine, interesne skupnosti in poslovne banke še nadalje omogočale višjo rast zaposlenosti na teh območjih. Pri investicijskih odločitvah moramo v večji meri upoštevati kriterij lokacije razpoložljivih delavcev. S tem bi se omilili tudi pereči socialni problemi prebivalstva na teh območjih, od koder še vedno odhaja mnogo delavcev na delo v sosednje države.
Okrepiti je treba strokovno izpopolnjevanje kadrov na vseh ravneh. Posebno je treba okrepiti strokovno izobraževanje vodstvenih in vodilnih delavcev, ki je bilo doslej zanemarjeno. V sodelovanju z delovnimi organi-
zacijami je treba v obstoječih izobraževalnih institucijah in v podjetjih organizirati načrtno in stalno strokovno izpopolnjevanje.
V ta prizadevanja naj se v okviru izobraževalnih skupnosti bolj vključijo srednje, višje in visoke šole, Zavod za šolstvo SR Slovenije in delavske univerze.
S ciljem, da bi dosegli doslednejšo in gospodarnejšo delitev dela, da bi ustvarili pogoje za celovitejši pregled nad potrebami po novih delavcih in njihovim potrebnim znanjem, da bi omogočili smiselnejše in racionalnejše zaposlovanje in da bi postavili osnove za programiranje in izvajanje usmerjenega izobraževanja in usposabljanja ob delu, naj:
— zveza samoupravnih skupnosti za zaposlovanje v sodelovanju z drugimi dejavniki pristopi k izdelavi nomenklature poklicev, za tiste panoge gospodarstya, za katere doslej še ni bila izdelana, tako da bodo nomenklature poklicev in profili poklicev izdelani v letu 1975 za gospodarske panoge in v pripravi za družbene dejavnosti;
— Gospodarska zbornica SR Slovenije naj v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami, ki jih zavezuje družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, izvede postopek za uskladitev metodologije in kriterijev za izdelavo sistemizacije delovnih mest ter zagotovi strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri izdelavi njihovih sistemizacij.
Z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi je treba določiti normative osnovnih življenjskih in kulturnih pogojev za zaposlovanje novih delavcev, tako da organizacije združenega dela, ki takih dogovorjenih pogojev ne bodo izpolnjevale, ne bodo mogle zaposlovati novih delavcev.
Tudi pri investicijskih naložbah je treba upoštevati te normative in z družbenimi dogovori opredeliti razmerja med vlaganji v produkcijska sredstva in vlaganji za usposabljanje delavcev in za njihov družbeni standard. Ta razmerja morajo upoštevati tudi poslovne banke kot enega izmed meril pri svoji investicijski politiki.
Delavci, ki se vračajo z začasnega dela v tujini, morajo imeti pri iskanju zaposlitve enak položaj, kot ga imajo drugi delavci. Proučiti in ustvariti je treba pogoje in možnosti za vlaganje njihovih prihrankov v gospodarstvo, zlasti v kmetijstvo in obrtne dejavnosti. V sklaeki z ustavnimi izhodišči je treba v obrti spodbujati ustanavljanje, poslovanje in širjenje pogodbenih organizacij združenega dela.
3.	V prihodnjem letu bomo pospešeno nadaljevali z že sprejeto usmeritvijo v investicijski politiki na področju gospodarskih dejavnosti, da bi lahko uresničili prioritetne naloge s področja energetike, kmetijstva, vlaganj v ceste, modernizacije železnic, proizvodnje deficitarnih surovin in reprodukcijskih materialov ter surovin, ki nadomeščajo uvoz in da bi istočasno zagotovili nadaljnjo avtomatizacijo in modernizacijo obstoječih kapacitet in pospešen razvoj nosilnih predelovalnih panog slovenske industrije, zlasti tistih, ki so pomembne pri izvozu proizvodov višje stopnje predelave. Pri konkretnih odločitvah bodo imeli prednost tisti programi in industrijski objekti, ki so energetsko racionalnejši. Se naprej bo potrebno podpirati vse ukrepe in naložbe, ki bodo omogočile bolj racionalno porabo vseh vrst energije.
Ze sprejete odločitve in začrtani programi bodo v letu 1975 narekovali močno pospešena vlaganja v go-
spodarsko infrastrukturo. Tako bo predvidoma v strukturi vlaganj njihov oelež porasel od 17,5 «/o v letih 1971 db 1973 na prek 40 °/o v letu 1975.
Z ukrepi ekonomske politike, odločitvami v bankah in z napori združenega dela, zlasti v okviru Gospodarske zbornice SR Slovenije, se je potrebno v letu 1975 odločneje usmeriti na pospeševanje razvoja prioritetnih dejavnosti. -Pri tem bodo sprejeti investicijski programi zahtevali velik obseg združevanja srddstev v samoupravnih interesnih skupnostih za elektrogospodarstvo, nafto in plin, železniški in luški promet ter za ceste. Prav tako bo realizacija posameznih objektov bazne proizvodnje, zlasti v kemični industriji, zahtevala obsežna združevanja sredstev proizvajalcev in potrošnikov surovin in polproizvodov. Glede na svoj položaj, nosilno vlogo in predvsem glede na svojo izvozno usmerjenost, spada med prioritete tudi elektroindustrija, Zato bo potrebno poleg krepitve akumulativne in reproddkcijske sposobnosti gospodarstva selektivno in racionalno odločanje pri vseh novih projektih.
Temeljne organizacije združenega dela in banke morajo oceniti investicije v teku ter investipijske programe z vidika, ali prispevajo k odpravi strukturnih neskladij v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji in kako se vključujejo v samoupravne sporazume in dogovore na pomembnih gospodarskih kompleksih. Ugotoviti morajo, ali so zagotovljena sredstva zlasti glede na procese intenzivne rasti cen uvožene investicijske opreme, ki je ni mogoče proizvesti doma, ali je zagotovljeno tržišče za proizvode doma in v izvozu, kakšna je zahtevana struktura in obseg zaposlenih delavcev in ali je zagotovljena rentabilnost vloženih sredstev v pogojih manjšega domačega povpraševanja in v težjih izvoznih pogojih. Te kriterije morajo upoštevati tudi poslovne banke pri odobravanju investicijskih kreditov.
Pri prenosu tujih tehnologij bo treba poleg običajnih ekonomskih meril upoštevati še druge kriterije: surovinsko in energetsko preskrbo, vpliv na plačilno bilanco, vključevanje lastnih kadrov ter lastnega razvojno raziskovalnega potenciala pri uvajanju in izpopolnjevanju uvožene tehnologije, strateški pomen in varstvo okolja. Cim prej je treba pripraviti in sprejeti samoupravni sporazum o prenosu tuje tehnologije, ki bo veljal za vse delpvne organizacije v gospodarstvu. Pri izvajanju te naloge je že angažirana Gospodarska zbornica SR Slovenije.
Za realizacijo srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje je potrebno nadaljevati z akcijo izgradnje 2G.OOO stanovanj, pretežno v družbeno usmerjeni gradnji. V ta namen je potrebno uskladiti finančne in materialne bilance za stanovanjsko izgradnjo ter realizirati družbene dogovore o sodelovanju na področju stanovanjske graditve v republiki in občinah ter sprejeti družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki so ključnega pomena za uveljavljanje usmerjene stanovanjske graditve.
Z boljšo organizacijo in s sistemskimi rešitvami pri financiranju komunalnega gospodarstva je potrebno zagotoviti tudi skladen razvoj potrebnih spremljajočih komunalnih objektov in naprav.
Da bi zmanjšali visoka vlaganja v zaloge in tako odprli prostor za investicije v osnovna sredstva, so predvideni ukrepi v zveznem in republiškem merilu. Prav tako bodo s spremembami predpisov o zagotavljanju in delitvi dohodka ter revalorizacijo osnovnih sredstev ustvarjeni pogoji za realnejše izkazovanje finančnega rezultata. Samoupravni sporazumi o delitvi
dohodka in osebnih dohodkov bodo prav tako podprli politiko hitrejšega izločanja sredstev za naložbe.
4.	Na področju energetike bo poglavitna naloga v prihodnjem letu v izvrševanju sprejetih programov izgradnje in financiranja energetskih kapacitet. Sprejeti je potrebno usklajene programe tozvoja vseh energetskih kapacitet do leta 1990 in pri tem upoštevati optimalno izrabo lastnih energetskih virov.
Poleg teh nalog na področju energetike pa bo v premogovnikih potrebno pospešeno izboljšati delovne in življenjske pogoje delavcev, da se ustavi dosedanja fluktuacija in odliv delavcev.
Na področju prometa in zvez bo potrebno nadaljevati s programom rekonstrukcije in modernizacije, zlasti železnice in cestnega orprežja, obenem pa pospešeno razvijati zmogljivosti PTT prometa. V okviru samoupravnih interesnih skupnosti in v povezavi med njimi bo potrebno učinkoviteje reševati vprašanja usklajene prometne politike z ostalimi republikami in v okviru federacije.
V	okviru samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno najkasneje do sredine februarja sprejeti ustrezne rešitve za pokrivanje izgub v železniškem in elektrogospodarstvu predvsem s tem, da se sredstva, ki jih obvezno združujejo TOZD, odstopijo tema dejavnostima,
Do bi kmetijstvo tudi v bodoče neposredno vplivalo na stabilizacijo gospodarskih tokov, je potrebno zagotoviti povečanje proizvodnje hrane in surovin iz kmetijstva ter omogočiti ekonomsko racionalen izvoz kmetijsko-živilskih proizvodov.
V	tem smislu je zlasti potrebno vplivati na intenzivnejšo rast proizvodnje in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti, predvsem z intenzifikacijo proizvodnje, smotrnejšo rabo in urejanjem kmetijskih zemljišč ter večjimi vlaganji v razširjeno reprodukcijo. Pri tem je nujno z ustreznimi ukrepi na področju usmerjanja proizvodnje in vlaganj zagotoviti izvajanje sprejete politike razvoja kmetijsko-živilskega sektorja.
Zaradi krepitve reproduktivne sposobnosti kmetijstva, pospeševanja naporov ter intenzifikacije in modernizacije družbenega in zasebnega kmetijstva na podlagi kooperacije, zaradi hitrejšega poteka procesa združevanja in zaradi omogočanja povečevanja dohodka v kmetijstvu na podlagi aktiviranja vseh proizvodnih zmogljivosti, bo SR Slovenija v letu 1975 poskrbela za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz medrepubliškega dogovora o f-azvoju kmetijstva do leta 1975, za izvajanje predpisov, ki so bili sprejeti na tej podlagi, kakor tudi drugih predpisov in splošnih aktov, ki opredeljujejo obveznost družbenopolitičnih skupnosti do pospeševanja proizvodnje mesa in mleka, razvoja kmetijske pospeševalne službe in vlaganj'v razvoj kmetijstva v kooperaciji. Hkrati je potrebno v teku leta 1975 zagotoviti pogoje, da se bodo te nujne obveznosti postopoma, kjer je to mogoče, prenašale tudi na občine in združeno gospodarstvo.
Posebno pozornost bo treba posvetiti oskrbovanju našega gospodarstva s surovinami in reprodukcijskimi materiali. Poleg pospešene gradnje z družbenim planom začrtahih' zmogljivosti s področja surovinske osnove, bo naša naloga, da pospešimo vertikalno povezovanje gospodarstva in usklajevanje programov tako v ER Sloveniji kot v SFR,Jugoslaviji, zlasti na področju črne in barvaste metalurgije, bazne kemije, proizvodnje cementa in nekovin, proizvodov gozdarstva in surovinskega dela lesne industrije.
Z ustrezno politiko cen in ukrepi je treba preprečiti odtok manjkajočih surovin in reprodukcijskih ma-
terialov v izvoz. Izvajanje teh nalog bo zahtevalo aktivno vključitev Gospodarske zbornice SR Slovenije.
5.	Večja in učinkovitejša vključitev našega, gospodarstva v mednarodno tržišče je ena od osnovnih nalog gospodarstva v letu 1975. Pri tem je treba še nadalje izboljševati regionalno usmerjenost gospodarskih odnosov Slovenije s tujino v smeri njihove večje diver-zifikacije in povečanja deleža držav v razvoju. Ob relativno počasnejši rasti domače potrošnje bo izvoz odločilni dejavnik dinamične gospodarske aktivnosti. V letu 1975 bi moral izvoz blaga iz SR Slovenije porasti realno vsaj za 10 %>, to je nekoliko več kot družbeni proizvod. V tem okviru bodo k izvozu največ prispevale elektroindustrija, kovinsko predelovalnu industrija, barvna metalurgija, kemična industrija ter lesna industrija, deloma tudi tekstilna in obutvena.
Ustvarjati je treba tudi pogoje za nadaljnje naraščanje neblagovnega deviznega priliva, zlasti iz turizma, tranzitnih dejavnosti in maloobmejnega prometa.
Odgovornost za rast izvoza leži predvsem na združenem delu, družbenopolitične skupnosti pa bodo morale čimprej sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo izboljšali konkurenčno sposobnost našega gospodarstva v mednarodni hienjavi in ki bod6 vplivali na še večjo izvozno usmerjenost organizacij združenega dela. SR Slovenija bo z ustrezno lastno davčno politiko, v okviru medrepubliškega dogovora pa s politiko povračil, re-eskontno politiko Narodne banke Jugoslavije, in s prizadevanjem za oblikovanje ustreznejše carinske politike v zveznem merilu omogočila, da bodo izvozno usmerjene delovne organizacije imele pomembne olajšave.
Posamezne grupacije v okviru združenega dela se morajo ustrezno organizirati in enotno nastopati na zunanjem trgu ter ob sodelovanju Gospodarske zbornice SR Slovenije združevati sredstva za vodenje dolgoročne regionalne politike izvoza.
Samoupravne interesne skupnosti, sestavljene organizacije združenega dela in poslovne skupnosti bodo skupaj z Gospodarsko zbornico SR Slovenije izdelale program sodelovanja z deželami v razvoju na podlagi dolgoročnih programov prodaje investicijske opreme in transfera tehnologije ter ob tem dolgoročnega zagotavljanja surovin za potrebe našega gospodarstva.
Tudi v investicijski politiki poslovnih bank je treba podpreti izvozno usmeritev in stimulirati rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje za izvoz ter proizvodnje, ki nadomešča uvoz. Z nadaljnjim sproščanjem obvezne rezerve poslovnih bank pri Narodni banki in z reeskontno politiko Narodne banke Jugoslavije je treba omogočiti poslovnim bankam, da povečujejo sredstva za kreditiranje izvoza in za pripravo proizvodnje za izvoz.
Skupni uvoz se mora prilagoditi možnostim plačilne bilance in rasti počasneje od družbenega proizvoda. Predvidoma bo uvoz porasel za okoli 4 0/o. V tem okviru bo uvoz reprodukcijskega materiala rasel znatno hitreje, tako da ne bi smel predstavljati omejitvenega faktorja pri naraščanju proizvodnje zlasti tiste, ki je namenjena izvozu.	.
Dodatni mednarodni krediti, namenjeni za investicije v infrastrukturo bodo zmanjševali sposobnost ostalega gospodarstva za nove zadolžitve. Zato bo toliko bolj nujno iskati nove in dodatne možnosti za povečanje izvoza. Stremeti je treba tudi za tem, da bi se povečala neposredna tuja vlaganja v našo proizvodnjo. Solidno sodelovanje med sovlagatelji in našimi temeljnimi organizacijami združenega dela bo v bodoče pritegnilo več tujih vlaganj v naše gospodarstvo in privedlo tudi sodobni tehnologijo, ki je sami še ne moremo doseči.
6.	V letu 1975 se bodo nadaljevali napori za hitrejši razvoj man'] razvitih območij, pri čemer bo upoštevana tudi politika policentričnega razvoja SR Slovenije. Zaradi hitrejšega vključevanja manj razvitih območij v družbenogospodarski razvoj SR Slovenije se bodo nadalje izboljševali pogoji razvoja, zlasti na področju spodbujanja gospodarskih vlaganj, razvoja infrastrukture in družbenih dejavnosti.
Hitrejši gospodarski razvoj bo tudi v letu 1975 slonel predvsem ha vlaganjih gospodarstva na podlagi ekonomskega prelivanja sredstev. V republiškem proračunu bodo zagotovljena sredstva za financiranje obveznosti in naloge, ki jih ima SR Slovenija na področju pospeševanja razvoja manj razvitih območij v SR .Sloveniji.
Z vključevanjem zlasti gospodarstva in družbenopolitičnih skupnosti je potrebno pospešiti tudi proces hitrejšega razvoja in stabilizacije kmetijske proizvodnje v manj razvitih območjih, posebno v izrazito kmetijskih področjih, kjer so ugodni pogoji za kmetijstvo pa tudi v hribovskih, gorskih in obmejnih področjih, kar naj bi prispevalo k večanju celotne kmetijske proizvodnje v SR Sloveniji, kakor tudi k izplačevanju življenjskih in delovnih pogojev prebivalstva znotraj prizadetih občin.
V skladu s srednjeročnim družbenim planom bodo v letu 1975 samoupravne interesne skupnosti na področju' gospodarstva in družbenih dejavnosti nadalje izboljševale pogoje razvoja na področju infrastrukture ter življenja in dela na manj razvitih območjih, da bi tako dosegli postopno zmanjševanje razlik v primerjavi z drugimi območji 'SR Slovenije.
Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo sredstva za te namene opredelile z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, pri čemer bo dan poseben poudarek investicijam za razvoj teh dejavnosti na manj razvitih območjih, zlasti še za osnovno šolsko mrežo.
Zaradi večje koordinacije naporov posameznih nosilcev razvoja bo sklenjen družbeni dogovor o nalogah in posegih na manj razvitih območjih, da bodo na ta način zagotovljeni čim racionalnejša poraba sredstev in hkrati s tem tudi optimalni rezultati v njihovem razvoju. V tem dogovoru bodo imele poseben poudarek tudi naloge za hitrejši razvoj obmejnih manj razvitih območij v SR Sloveniji.
7.	V letu 1975 se bodo nadaljevali napori za čim učinkovitejše odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem. Pospešena bo obnova porušenih in poškodovanih gospodarskih objektov. V letu 1975 bo dograjenih na-
. daljnjih 7 novih osnovnih šol, popravljene pa bodo tudi poškodovane osnovne šole. Obhovljene bodo poškodovane zdravstvene postaje. Pričela se bo gradnja doma za ostarele osebe. Hkrati bo izvedeno zavarovanje poškodovanih kulturnozgodovinskih objektov, da se škoda ne bi povečala. Nadaljevala se, bo »tudi pomoč občanom za obnavljanje porušenih, oziroma poškodovanih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Za odpravljanje posledic potresa bodo poleg lastnih sredstev organizacije združenega dela in občanov, ki so škodo utrpeli, uporabljena s prostovoljnimi prispevki zbrana sredstva iz raznih oblik solidarnostnih akcij. Razen tega bo v letu 1975 oblikovana trajnejša sistemska rešitev za zbiranje sredstev za solidarnostno prelivanje v primeru naravnih katastrof v SR Sloveniji, ki bo omogočila uporabo tako zbranih sredstev tudi za Kozjansko. Vse te oblike bodo omogočile, da bo do konca leta 1975 odpravljena približno polovico škode, povzročena po potresu.
8.	V skladu s srednjeročnim družbenim planom se bodo v letu 1975 nadaljevali napori za reševanje problemov urejanja okolja. Na podlagi zakona o vodah bodo pripravjeni sanacijski programi za postopno zmanjševanje onesnaženosti voda. Izvedena bo kategorizacija vodotokov glede na stopnjo onesnaženosti. Hkrati s tem bodo v letu 1975 izvedene tudi kompletne priprave za sistematičnejše saniranje sedanjega stanja, ki se bo izvajalo v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Pri sprejemanju investicijskih odločitev bo treba upoštevati tudi interese varstva okolja. Prednost bodo imeli zaprti tehnološki procesi, ki ne povzročajo motenj in škode v okolju prek predpisanih meril. Pri določanju prispevkov zaradi onesnaževanja okolja bo treba povzročitelje obremenjevati na podlagi čim bolj kompleksnega ekonomskega izračuna ža napravljeno škodo.
9.	Uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na osnovi samoupravljanja in družbenega načrtovanja ter usmeritev na prednostne naloge pomeni tudi za družbene dejavnosti bolj neposredno povezanost in soodvisnost z razvojem gospodarstva. Samoupravne interesne skupnosti bodo morale upoštevati to usmeritev na prioritete v svojih programih in finančnih načrtih ter pomagati delavcem, in delovnim organizacijam, da se bodo ustrezno povezovali, skrbeli za čim večjo racionalizacijo in hitrejše opravljanje nesorazmerij tako med družbenimi dejavnostmi in gospodarstvom kot tudi znotraj družbenih dejavnosti.
V okviru družbenih dejavnosti bo v letu 1975 dana prioriteta predvsem vzgoji in izobraževanju ter otroškemu varstvu.
Na področju vzgoje in izobraževanja bo potrebno zlasti širiti predšolsko vzgojo, izpopolnjevati osnovno šolstvo, še posebno na načelih celodnevne šole ter zvišati raven šolstva v manj razvitih območjih; razvijati centre usmerjenega izobraževanja in podpirati šolanje odraslih pri delavskih univerzah in izobraževalnih centrih delovnih organizacij ter tako ustvarjati možnosti za pridobivanje večjega števila kvalificiranih delavcev in strokovnjakov za neposredno proizvodnjo ter manjkajočih profilov pedagoških in zdravstvenih delavcev in strokovnjakov za informatiko in organizacijo. S posebnimi dogovori je treba usmerjati pridobivanje in usposabljanje znanstvenoraziskovalnih delavcev, pospešiti izobraževanje ob delu ter okrepiti marksistično, politehnično, delovno in obrambno vzgojo in izobraževanje. Z združenimi sredstvi bo treba v šolstvu zagotoviti dograditev začetih objektov in gradnjo pedagoških centrov, nadaljevati gradnjo šol na manj razvitih in obmejnih območjih, spodbujati racionalno izdajo učbehikov ter izvajati postopno modernizacijo pouka na vseh ravneh. Za naložbe v dijaške in študentske domove pa bodo uporabljena sredstva, ki jih bo ža ta namen združevalo gospodarstvo v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo, štipendije in Iz drugih virov do višine 100 milijonov din v letu 1975. O programu gradnje domov, o prioritetnem redu urejanja domov in o obveznostih udeležencev in zainteresiranih dejavnikhov bo sklenjen družbeni dogovor.
Na področju raziskovalnih dejavnosti bodo imeli prednosti tisti projekti, ki usmerjajo napore združenih raziskovalcev na krepitev surovinske in energetske osnove proizvodnje, za modernizacijo obstoječe in uvajanje nove tehnologije, na hitrejši razvoj manj razvitih območij, ureditev učinkovite INDOK službe in izpolnitev temeljnih nalog iz področij nacionalne kulture, razvijanja ekonomskega in političnega sistema in sa-
rooupravlj^nja. Raziskovalne dejavnosti bodo le s svojo usmeritvijo na ključne naloge in s skupinsko organiziranim delom ter integracijami med seboj in z gospodarstvom mogle povečati svoje zmogljivosti in učinkovitost raziskovalnega dela.
Raziskovalna skupnost Slovenije bo s posebnimi dogovori zagotovila uresničevanje nalog SAZU in podiplomskega študija na univerzah.
V otroškem varstvu bo treba okrepiti družbeno pomoč družinam pri vzdrževanju otrok, predvsem s širjenjem kroga delavskih družin, ki bodo prejemale otroški dodatek in ohraniti realno vrednost otroškega dodatka in drugih denarnih pomoči. Pospešeno bo treba ustvarjati možnosti za organizirano dnevno varstvo in vzgojo predšolskih otrok zaposlenih staršev.
Na področju zdravstvenega varstva ima prednost urejanje osnovnega zdravstvenega varstva s ciljem, da bi zagotovili čim bolj enake možnosti občanom pri uveljavljanju zdravstvenega varstva in izvrševanju tistih nalog, ki bistveno prispevajo k izboljšanju produktivnosti dela, zmanjšanju izostajanja z dela in zmanjšanju delovne invalidnosti. Sicer pa bodo naložbe iz družbenih sredstev usmerjene k čim hitrejši dograditvi in usposobitvi kliničnega centra, predkliničnih .inštitutov medicinske fakultete, TRT objekta onkološkega inštituta in regionalnih bolnišnic Koper, Nova Gorica in Maribor in sicer v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
Na kulturnem področju je potrebna odločna usmeritev za pospeševanje tiste domače kulturno umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki s svojo kvaliteto bogati našo umetnost in kulturo, ohranja in krepi tradicijo in pridobitve osvobodilnega boja in socialistične preobrazbe naše skupnosti, pospešuje kulturno vzgojo, bodri naše ljudi v zamejstvu in omogoča enakopravne sodelovanje z drugimi narodi in deželami. V tem pogledu je treba omogočiti uspešno delovanje kulturnih ustanov skupnega pomena, reševati položaj knjige in knjižnic ter pospešiti programsko integracijo založništva, sicer pa kulturne programe ocenjevati kompleksno in jih snovati zlasti z upoštevanjem potreb OZD, krajevnih skupnosti in šolskih centrov.
10.	Dejavnost upravnih organov pridobiva pri graditvi družbenopolitičnega sistema na načelih nove ustave pomembno mesto. Da bi te organe čimbolj usposobili za opravljanje njihovih funkcij, zlasti za opravljanje zahtevnih programsko analitičnih nalog za potrebe skupščin in njihovih izvršnih svetov; za učinkovitejše opravljanje inšpekcijskega nadzora ter opravljanje drugih pomembnih upravnih nalog, ki izvirajo iz ustave, bo potrebno v letu 1975 na osnovi novega zakona o republiških upravnih organih in zakona o načelih za organizacijo občinskih upravnih organov uveljavljati takšno notranjo organizacijo in sistemizacijo upravnih organov, ki bo omogočala učinkovitejše delovanje in izvrševanje njihov nalog.
Omejevati je treba neupravičeno razraščanje javnih služb na določenih področjih družbenih dejavnosti in vsako prekrivanje delovnih mest oziroma služb v upravnih organih in izven njih.
Odločneje je treba uresničevati začrtano kadrovsko politiko in v tem smislu poskrbeti za številčno in strokovno izpopolnitev kadrov upravnih in pravosodnih organov in glede na njihove dolgoročne kadrovske potrebe oblikovati in uresničevati program štipendiranja in programe sprejemanja ter strokovnega izpopolnjevanja pripravnikov. Nadaljevati je treba z napori za uveljavitev sistema dopolnilnega izobraževanja delavcev ter pričeti z njegovim uresničevanjem. Zagotoviti je
treba ustreznejši materialni položaj upravnih organov in pri tem zlasti poskrbeti za ustreznejše nagrajevanje delavcev, izboljšati njihove delovne pogoje ter zagotoviti sredstva za udeležbo pri reševanju stanovanjskih vprašanj in drugih oblik družbenega standarda delavcev v upravnih in pravosodnih organih.
Izboljšati je treba organizacije in sestav upravnih organov za ljudsko obrambo v občinah in republiki ter ustrezneje vrednotiti delo delavcev v teh organih v skladu z dogovorjenimi stališči med republikami.
11.	Na področju ljudske obrambe, bomo v letu 1975 razvijali in dograjevali koncept priprav na splošni ljudski odpor. Pri tem bodo med glavnimi nalogami: organiziranje ljudske obrambe v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter usposabljanje odborov za ljudsko obrambo; ustanovitev in organiziranje občinskih štabov za teritorialno obrambo ter njihovo usposabljanje za delo v miru in vojni, ustanavljanje in usposabljanje enot narodne - zaščite v organizacijah združenega dela, občinah in krajevnih skupnostih; povečanje zastopanosti SR Slovenije v starešinskem kadru v JLA; analiza kadrovske zasedbe v teritorialni obrambi in civilni zaščiti ter izboljšanje starostne strukture kadrov ob večjem vključevanju žena in mladine v oborožene enote in druge oblike odpora; okrepitev organizacije in delovanja civilne zaščite, izgradnja zaklonišč, zvez ter službe za obveščanje in alarmiranje ter njihovo usposabljanje za opravljanje postavljenih nalog; strokovno usposabljanje pripadnikov enot teritorialne obrambe in civilne zaščite ter obrambna vzgoja celotnega prebivalstva ob preverjanju pridobljenega znanja na vajah.
V skladu s temelji načrtov obrambnih priprav in ukrepov federacije bo pospešeno delo na dodelavi obrambnega načrta SR Slovenije, ob sodelovanju odgovornih dejavnikov in nosilcev obrambnih priprav. Pospešiti je treba priprave za izdelavo zakona o ljudski obrambi v SR Sloveniji in ob tem zagotoviti tudi ustrezne sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale materializacijo in optimalno uresničevanje programov obrambnih priprav v vseh sredinah in na vseh ravneh.
Naloge s področja obrambnih priprav morajo v skladu z ustavno zasnovo splošnega ljudskega odpora dobiti ustrezno mesto in tudi finančno ovrednotenje v planih in programih ter delitvi dohodka organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in v proračunih družbenopolitičnih skupnosti.
12.	Na področju varnosti je potrebno nadaljevati prizadevanja republiških organov in občin za usposabljanje in utrjevanje varnostnega sistema, njegovo organizacijsko in tehnično modernizacijo, za kadrovsko izpopolnitev službe državne varnosti, kriminalistične službe in milice, zlasti pa njenih organov na mejnih prehodih.
Pospešiti je treba prizadevanja nosilcev družbene samozaščite v TOZD, v krajevnih skupnostih in v drugih oblikah združevanja delovnih ljudi za uresničevanje nalog iz resolucije in priporočil o samozaščiti.
V.	REPRODUKCIJSKA SPOSOBNOST GOSPODARSTVA IN RAZMERJA ,
V DELITVI DOHODKA
1.	Razmerja v ustvarjanju in delitvi bruto dohodka oziroma družbenega proizvoda morajo biti podrejena načelom stabilizacijske politike. Zato je nujno potrebno vzdrževati in povečevati reproduktivno sposobnosti gospodarstva. Povečati je treba napore, da bo
poslovanje gospodarskih delovnih organizacij bolj učinkovito in bolj donosno. Čeprav bo moralo gospodarstvo zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja tako na domačem, predvsem pa na tujih tržiščih, vlagati posebne napore za uspešno realizacijo, bi bilo nujno stremeti za tako strukturo proizvodnje, kjer bo mogoče z večjo produktivnostjo, z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet in z boljšo organizacijo zmanjšati delež materialnih in drugih proizvodnih stroškov, kar bo neposredno vplivalo na porast sredstev za reprodukcijo. Racionalnost poslovanja se mora odraziti tudi v iskanju optimalnih vlaganj v zaloge in ostala obratna sredstva. Postopno zmanjševanje deleža vlaganj v zaloge bi prav tako sprostilo sredstva za nove investicije. Izdelati je treba analizo vzrokov in razlogov, ki so doslej vodili do visokih deležev vlaganj v zaloge in izdelati akcijski program za njihovo znižanje. Za dosego navedenih ciljev morajo pri izvajanju svojih nalog skrbeti tudi upravni in družbenopolitični organi. Organi delavskega samoupravljanja in delegati morajo vprašanju učinkovitosti gospodarjenja posvečati posebno skrb in opozarjati na vse tiste probleme, ki zavirajo uspešnost poslovanja.
2.	Razmere v strukturi delitve bruto dohodka so postavljene na naslednjih načelih:
—	povečati je treba reprodukcijsko sposobnost gospodarstva;
—	realni osebni dohodki se morajo povečati, vendar izpod rasti produktivnosti dela;
—	sredstva za družbeni standard v okviru bruto osebnih dohodkov morajo v skladu s političnimi odločitvami rasti hitreje.
V okviru delitve dohodka bo možno povečati reprodukcijsko sposobnost gospodarstva s tem, da bodo pogodbene obveznosti in sredstva za pokrivanje osebnih potreb zaposlenih rasli počasneje od. rasti bruto dohodka. Počasnejša rast pogodbenih obveznosti temelji na prepustitvi dela dolgoročnih posojil gospodarstvu.* V okviru zakonskih obveznosti iz dohodka bo rasel davek iz dohodka TOZD predvidoma hitreje od rasti
bruto dohodka zaradi izpada dohodka od prometnega davka v republiki, deloma pa tudi zato, ker je republika prenesla na gospodarstvo sredstva iz državnega kapitala, zadržala pa je obveznosti za odplačilo inozemskih posojil. Samoupravno dogovarjanje obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov bodo porasle počasneje od bruto, dohodka.
Tako se ob predpostavki realnega porasta družbenega proizvoda v družbenem sektorju za okoli 6,5 % ter ob ocenjeni rasti cen za okoli 23 “/o predvideva, da bo porasel bruto dohodek družbenega sektorja gospodarstva nominalno za okoli 31 “/o, nominalni osebni dohodki pa za okoli 28,5 %>. Taka gibanja v delitvi dohodka bi omogočila, da bi porasla sredstva gospodarstva za reprodukcijo (amortizacija in poslovni skladi) za okoli 36 %>.
Tako opredeljena politika bi morala zagotoviti povečanje deleža sredstev za reprodukcijo v bruto dohodku za okoli 1,2 poena, tako da bi znaša: v letu 1975 okoli 31,8 "/o. Iz teh sredstev gospodarstvo plačuje posojilo za hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih SR in AP, kar znaša okoli 2,2 ‘Vo od ustvarjenega bruto dohodka. Na področju Slovenije pa gospodarstvo združuje sredstva za skupne rezerve in za razvojne programe na področju energetike in železnice, v letu 1975 pa tudi za ceste. Skupno se v te namene združuje v letu 1974 okoli 880 milijonov dinarjev oziroma 1,7 %>, v letu 1975 pa okoli 1675 milijonov din oziroma 2,4 % Od bruto dohodka. Tako znaša delež razpoložljivih sredstev za reprodukcijo na ravni TOZD v letu 1974 okoli 26,7 °/o bruto dohodka, v letu 1975 pa bo znašal okoli 27,2 °/o. V posameznih TOZD pa bo seveda delež znatno odstopal od povprečja, ker so merila za združevanje sredstev postavljena selektivno po gospodarskih področjih.
• Učinek delovanja prenosa državnega Kapitala, Konverzija kratkoročnih kreditov v dolgoročne in prepustitev dela dolgoročnih kreditov NB za trajna obratna sredstva brez obveznosti vračanja.
RAZMERJA V DELITVI BRUTO DOHODKA GOSPODARSTVA
1874
Bruto dohodek
gospodarstvo*	52.514
Pogodbene obveznosti	3.777
Zakonske in samoupravne dogovorjene obveznosti iz dohodka	3.133
Sredstva za pokrivanje osebnih potreb zaposlenih	29.551
1.	bruto OD	26.254
—	neto OD	13.871
—	prispevki SIS iz OD	7.383
2.	stanovanjski prispevek	1.589
3.	sklad skupne porabe v TOZD	1.708
Amortizacija in poslovni skladi (sredstva za reprodukcijo)	16.053
Posojilo za razvoj gospodarsko manj razvitih
SR in AP	1.159
Posojilo za skupne rezerve**	420
Združevanje sredstev za energetiko, železniški promet in ceste	460
Razpoložljiva sredstva za reprodukcijo na nivoju TOZD brez združenih sredstev in posojili 14.014
• Bruto dohodek »eitavljata amortizacija In razdeljeni dohodek TOZD In se ugotavlja po metodologiji zaključnih ra-
čunov SDK. Ta kategorija ni v celoti primerljivo z družbenim proizvodom, ki ga ugotavlja Zavod za statistiko. Osnovno raz-
— v tekočih cenah
1975	Indeks 1975/74	Struktura 1974	V Vi 1975
68.793	131	100,0	100,0
4.816	127,5	7,2	7,0
4.176	133,3	• 6,0	6,1
37.931	mi '	56,2	55,1
33.722	128,41	49,9	49,0
24.155	128,0	35,9	35,1
9.567	129,6	14,0	13,9
2.040	128.4	3,Q	3,0
2:169	127,0	3,3	3,1
21.870	136,2	30,6	31,8
1.520	131,1	2,2	2,2
340	81,0	0,8	0,5
1.335	290,2	0,9	1,9
18.675	133,3	26,7)	27,2
Liko predstavlja prometni davek, ki ga bruto dohodek ne vsebuje In znaSa okoli 8—10*/i družbenega proizvoda.
•* Neto obveznost (tekoča obveznost zmanjšana za vračilo posojil Iz prejšnjih let),
Krepitev akumulativne in reprodukcijske sposobnosti, kakor tudi učinkovitost uporabe ustvarjenih sredstev mora biti v strukturi končne porabe osnova za povečanje deleža investicij v osnovna sredstva. To je tudi osnovno izhodišče, ki ga morajo upoštevati vsi gospodarski in družbeni dejavniki v politiki delitve družbenega proizvoda.
3.	Nujne spremembe v gospodarski strukturi, ki jih je treba začeti izvajati v prihodnjem letu za postopno odpravljanje osnovnih strukturalnih neravnovesij, da omogočimo v prihodnosti boljšo oskrbo z energijo, zagotovitev trajnejših izvorov surovin in reprodukcijskega materiala ter zboljšanje odnosov med izvozom in uvozom, zahtevajo še nadalje zadrževanje rasti realnih osebnih dohodkov za rastjo produktivnosti dela, ter počasnejšo rast osebne, skupne in splošne porabe za rastjo družbenega proizvoda. Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno ter splošno porabo bodo rasla za 3 odstotne točke pod nominalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo skupna rast vseh treh oblik porabe za 10 %> nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda.
V skladu z načelom, da naj organizacija združenega dela pri razporejanju prirasta dohodka hitreje povečuje sredstva za razširjeno reprodukcijo kot sredstva za osebne dohodke, se bodo ob predvideni rasti produktivnosti dela za okoli 3 "'o realni osebni dohodki na zaposlenega v povprečju povečali za okoli 1 %>; morebitno višjo rast produktivnosti dela od predvidene pa, bo spremljala tudi ustrezna višja rast realnih osebnih dohodkov. Ob predpostavki, da bo splošna raven cen in življenjskih stroškov višja za okoli 23 °/o, ter zaposlenost za okoli 3 %>, bo sklad bruto osebnih dohodkov nominalno porasel za okoli 28,5 %>, torej izpod rasti družbenega proizvoda.
Tudi organizacije združenega dela, ki zaradi objektivnih pogojev gospodarjenja, povečujejo dohodek počasneje, morajo ohraniti stopnjo akumulacije na spodnji meji, ki je dogovorjena s samoupravnimi sporazumi.
4.	Ostali osebni prejemki, zlasti še- prejemki od dopolnilnega dela bi morali rasti počasneje od osebnih dohodkov, tako da bi se njihov delež v skupnih prejemkih prebivalstva zmanjševal. S tem se povečuje pomen osebnih dohodkov od rednega dela pri zagotavljanju sredstev za osebni standard prebivalstva. Politika potrošniških posojil v prihodnjem letu bo morala v težjih pogojih usmerjati povpraševanje prebivalstva v nakupu trajnejših potrošnih dobrin in s tem stimulirati rast domače proizvodnje.
5.	Sredstva za skupno porabo iz družbenega sektorja bodo v letu 1975 nominalno naraščala za 3eZo počasneje od nominalne rasti družbenega proizvoda, družbenega sektorja gospodarstva. V letu 1975 bodo pokojnine usklajene z gibanjem življenjskih stroškov in porastom realnih osebnih dohodkov v preteklem letu. Zagotovljeno bo tudi ustreznejše razmerje med pokojninami in osebnimi dohodki v okviru razpoložljivih sredstev.
6.	V letu 1975 bo rast splošne porabe za 6%> počasnejša kot nominalna rast družbenega proizvoda, družbenega sektorja gospodarstva, kar pomeni nadaljevanje že v letu 1974 sprejete in izvajane politike. Za pokrivanje te porabe se bodo zbirala sredstva iz dohodka TOZD, iz dela osebnih dohodkov, iz drugih dohodkov in od premoženja ir. to z davki in taksami.
V splošni porabi na vseh ravneh bodo zagotovljena predvsem sredstva, potrebna za financiranje organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organi-
zacij in nalog s področja splošnega ljudskega odpora, v občinah, pa tudi sredstva za uresničevanje nalog krajevnih skupnosti.
V republiškem proračunu je potrebno zagotoviti sredstva za odplačilo dospelih anuitet iz naslova inozemskih kreditov, prevzetih od federacije ob likvidaciji njene izvenproračunske bilance. Zagotoviti je treba judi sredstva za vse oblike varstva in zaščite borcev ter vojaških vojnih invalidov ter sredstva, za pospeševanje hitrejšega razvoja manj razvitih in obmejnih območij v SR Sloveniji.
Druge naloge bo potrebno obravnavati v smislu nadaljevanja prenosa obveznosti z države na združeno delo in samoupravne interesne skupnosti in sicer ne glede na to, da so te obveznosti opredeljene z republiškimi predpisi, ki jih je treba sproti usklajevati z ustavnimi načeli. Pri tem je potrebno zagotoviti zadostna sredstva za sprejete obveznosti na področju kmetijstva.
O	obsegu splošne porabe v skladu s to resolucijo, o prioritetah v proračunski porabi, o varčevanju, in o usklajevanju davčne politike bodo vse občine, posebne družbenopolitične skupnosti in SR Slovenija v okviru pravic in dolžnosti, ki jih imajo po ustavi in zakonih, sklenile družbeni dogovor o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1975.
Nekaterim občinam predvsem manj razvitih in obmejnih območij, ki ne bodo mogle izpolniti svojih nalog ob povprečnih stopnjah obremenitve TOZD in občanov, bodo s posebnim zakonom dodeljena dopolnilna sredstva.
Obveznosti SR Slovenije za financiranje federacije bodo prikazane, ko bodo poznani okviri zveznega proračuna za leto 1975.
Služba družbenega knjigovodstva je dolžna spremljati izpolnjevanje obveznosti TOZD in delavcev, opozoriti, če izplačila presegajo dogovorjena, imobilizirati sredstva, ki presegajo dinamiko potrebno za izpolnitev dogovorjenega programa in pozvati udeležence dogovora k izpolnitvi dogovorjenih obveznosti.
VI.	IZGRAJEVANJE GOSPODARSKEGA SISTEMA IN IZBOLJŠEVANJE POGOJEV GOSPODARJENJA
Ker ob prehodu v leto 1975 še ne bo izdelana integralna ureditev sistemskih kompleksov in tudi ne rešena nekatera bistvena vprašanja v politiki razvoja, se morajo vse družbenopolitične skupnosti in vsi dejavniki v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih obnašati toliko odgovorneje in v medsebojnih dogovorih iskati skupne prehodne rešitve. SR Slovenija bo aktivno sodelovala pri dograjevanju ukrepov predvidenih v zvezni resoluciji o temeljih skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja v letu 1975, pri čemer bo upoštevala utemeljenost ukrepov v skladu z usmeritvijo ustave ter že sprejetih sklepih in stališčih Skupščine SR Slovenije.
Politika in ukrepi na področju razširjene reprodukcije
Za reševanje razvojnih strukturnih in plačilnobilančnih problemov in za racionalnejšo uporabo investicijskih sredstev je treba intenzivirati sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v združenem delu. Posebno pomembno je povezovanje proizvajalcev energije, surovin, repromateriaia in proizvajalcev finalnih proizvodov za določanje skupnih programov razvoja.
f
Razvojne probleme gospodarstva je treba reševati tudi z angažiranjem sredstev v inozemstvu. Pri tem je treba zagotoviti neposreden vpliv in kontrolo združenega dela.
Z družbenim dogovorom republik, pokrajin in organizacij združenega dela je treba določiti kriterije, pogoje in obseg zadolževanja v tujini ob upoštevanju možnosti plačilne bilance.
Politika in ukrepi na področju ekonomskih odnosov s tujino
Tekoča ekonomska politika na področju ekonomskih odnosov s tujino bo morala istočasno upoštevati probleme zaradi deficita plačilne bilance in nujnost nadaljnje dinamične rasti proizvodnje. To bo zahtevalo učinkovitejše instrumente ekonomske politike, zlasti pa krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in s tem tudi konkurenčno sposobnost. Voditi je treba politiko realnega tečaja dinarja predvsem na proizvodnem sektorju, ki ga je treba stalno sproti prilagajati glede na gibanje odnosov notranjih in zunanjih cen.
V prihodnjem letu se povečuje odgovornost socialističnih republik in pokrajin za položaj v plačilni bilanci. V okviru medrepubliškega^ dogovora se bodo republike dogovorile o oblikah za stimuliranje izvoza. Pr! tem bodo med drugim zmanjševale davčno obremenitev proizvodnje za izvoz.
Obremenitev gospodarstva bo potrebno zmanjševati tudi z izpopolnitvijo sistema povračila carin pri izvozu blaga, da bi tako- namesto dosedanjih enotnih stopenj povračil, po posameznih panogah uvedli diferencirane stopnje po posameznih ožjih proizvodnih grupacijah. Pristop k obravnavi izvoza surovin ter proizvodnje nižje stopnje predelave, ki jih potrebuje domača proizvodnja, bo selektiven.
Zagotoviti je potrebno tudi večjo organiziranost in racionalnejše koriščenje omrefja stalnih predstavništev organizacij združenega dela v tujini, predstavništev Gospodarske zbornice Jugoslavije in ekonomskih služb diplomatsko-konzularnih predstavništev,
Spodbujati je treba tiste oblike menjave (kooperacija, skupna vlaganja itd.), ki omogočajo ustvarjanje stabilnejših tokov menjave na dolgoročni osnovi, zlasti z državami v razvoju. 1
Sprejeti ukrepi v smeri postopnega uveljavljanja realnega tečaja dinarja pomenijo spodbudo za povečanje izvoza, obenem pa bodo povzročili vrsto problemov zlasti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na uvoz surovin in repromaterialov. Zato je potrebno toliko hitreje pristopiti k pridobivanju "lastnih surovinskih virov, kjer obstajajo zato ekonomske možnosti v okviru SFR Jugoslavije. Pri tem zavzema posebno mesto vprašanje programa varčevanja in racionalnejše porabe goriv in surovin. Organizacije združenega dela naj izdelajo dolgoročne programe virov in načina preskrbe s surovinami, upoštevaje možnost koriščenja domačih surovin; pristopijo naj k dolgoročnim sporazumom za zagotovitev surovin iz uvoza ter združujejo sredstva za realizacijo teh programov. Pri ter' naj izdelajo tudi celovitejše dolgoročnejše programe za ekonomsko sodelovanje z deželami v razvoju.
Realizacija te politike bo zahtevala prilagoditev celotne regulative, posebno pa še prilagoditev zunanjetrgovinskega instrumentarija in politike zadolževanja v inozemstvu, novim pogojem na mednarodnem tržišču.
Pri tem se bo moralo združeno delo intenzivneje vključiti v sprejemanje in izvajanje novih rešitev. Uveljaviti ter opredeliti bo moralo metode in obseg
družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v ekonomskih odnosih s tujino.
Pri tem je treba zagotoviti bolj usklajen nastop organizacij združenega dela v tujini s samoupravnimi sporazumi in dogovarjanjem v državi o osnovnih pogojih nastopa in poslovanja na posameznih trgih, zlasti v deželah v razvoju in socialističnih državah.
Politika in ukrepi na področju razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov
S samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori je treba urejati ne samo probleme delitve, ampak tudi vprašanja pridobivanja dohodka. Medrepubliški družbeni dogovor o skupnih osnovah samoupravnega urejanja odnosov v doseganju in razporejanju dohodka bo dal osnove za enoten pristop k politiki o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v vsej SFR' Jugoslaviji.
Pri dograjevanju sistema samoupravnega sporazumevanja o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne, dohodke bo treba predvsem težiti za bolj učinkovitim uveljavljanjem delitve po rezultatih dela. Sistem notranje delitve dohodka mora s svojimi osnovami in merili v večji meri spodbujati delavce k dvigovanju produktivnosti, zniževanju proizvodnih stroškov, racionalizaciji celotnega dela ter k ustvarjalnim prizadevanjem. Osebni dohodek vsakega delavca mora biti odvisen od količine in kvalitete njegovega delovnega prispevka na osnovi živega in minulega dela.
V	letu 1975 bodo opravljene ustrezne spremembe v družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in
splošnih aktov o delitvi osebnih dohodkov ter storjeni drugi ukrepi, ki so potrebni, da se zagotovi dosledna uveljavitev ustavnih načel o osebnem dohodku.
Standard delavcev z nizkimi osebnimi dohodki bo treba zaščititi deloma prek osebnih dohodkpv v okviru delitve dohodka in osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela in po načelu solidarnosti v okviru ustreznih oblik družbenega standarda.
Strokovne službe v vseh organizacijah združenega dela morajo pri izplačevanju osebnih dohodkov zagotoviti, da bodo delavci imeli jasen pregled nad svojim bruto osebnim dohodkom in njegovo delitvijo na sredstva za osebno in skupno porabo.
Politika na področju tržišča in cen
Politika cen mora preprečiti, da bi spremembe cen proizvajalcev v letu 1974 izzvale v letu 1975 nadaljnje in še močnejše povečanje cen na drobno in življenjskih stroškov ter povratno ponovno rast cen proizvajalcev.
V	letu 1975 je potrebno doseči večjo sprostitev kontrole cen in odpreti širši proces prostega oblikovanja cen povsod tam, kjer so za to ustvarjene možnosti, le na ta način bodo organizacije združenega dela pri vodenju politike cen bolj upoštevale tržna merila in si prizadevale za izboljšanje kvalitete in za večje prilagajanje ponudbe po povpraševanju. Pri oblikovanju sporazumov o cenah je potrebno izločiti vse elemente, ki so značilni za monopolistične dogovore in sporazume, ter preprečevati lokalistično zapiranje trgov, ki omejujejo enotnost jugoslovanskega trga. Na področjih, ki imajo monopolen položaj, bo zato tudi v bodoče ostalo oblikovanje cen pod neposredno družbeno kontrolo.
V sistemu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o oblikovanju cen bo treba vgraditi ukrepe za oblikovanje cen na področjih, ki so pomembna za celotno družbeno reprodukcijo, kot so energetika, osnovne surovine, kmetijstvo ter določeni proizvodi in storitve, pomembni za življenjski standard, kot so stanarine, komunalne storitve in zdravstvene storitve. V železniškem prometu bo treba izvesti določbe družbenega dogovora o oblikovanju cen prevoznih storitev na jugoslovanskih železnicah glede potrebne ravni cen in njihovega usklajevanja z gibanji ccn reprodukcijskega materiala in življenjskih stroškov.
Tudi na področjih, kjer bodo organi družbene skupnosti še zadržali neposredni nadzor nad gibanjem cen, ni dopustno nikakršno odlašanje o spremembah cen, če je to potrebno zaradi uresničevanja usmeritev dogovorjene skupne razvojne politike in zmanjševanja disparitet v cenah. Z uveljavljanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o cenah in s tem, da pristopimo k hitrejšemu uresničevanju ustavnega določila o poglabljanju odnosov v samem združenem delu med proizvodnjo in trgovino, bodo dani pogoji za bistveno zmanjšanje administrativnega urejanja na področju cen, S tesnejšim povezovanjem proizvodnje in trgovinske sfere sc bodo tako oblikovali zaokroženi gospodarski sektorji, ki bodo prevzeli vso odgovornost za celoten blagovni promet, oskrbo in seveda tudi za oblikovanje cen na svojem področju.
Kreditno-monetarna politika
Kreditna politika bo v letu 1975 stremela za ustvarjanje pogojev za kontinuiran proces družbene reprodukcije, za ekonomsko stabilizacijo in za izvajanje skupne politike družbenoekonomskega razvoja na enotnem jugoslovanskem trgu na načelih nove ustave. Emisijo knjižnega denarja bi morali izvajati prek reguliranega obsega bančnih kreditov, tako da bodo spremembe denarne mase skladne z nominalpo rastjo družbenega proizvoda in z drugimi dejavniki, ki vplivajo na potrebni obseg denarne mase.
Slovenija se bo zavzemala, da se bo funkcija Narodne banke Jugoslavije v pogledu emisije knjižnega denarja že v letu 1975 osredotočila samo na pošle v zvezi z deviznimi transakcijami, na eventualno kreditiranje federacije in restriktivno kratkoročno kreditiranje za zagotavljanje likvidnosti poslovnih bank.
Osnovna naloga narodnih bank je še naprej skrb za potrebno likvidnost bančnega sistema. Zato morajo narodne banke razvijati svoje aktivnosti predvsem v smeri tekočega spremljanja likvidnosti poslovnih bank, preventivnega spremljanja ukrepov in pravočasnega odpravljanja vzrokov slabe likvidnosti.
Selektivno kreditiranje mora biti oddvojeno od emisijske funkcije narodne banke, izvaja pa naj se s pomočjo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter prek politike naložb sredstev poslovnih bank za prioritetne selektivne namene (pospeševanje izvoza, priprave proizvodnje za izvoz, usmerjanje uvoza, prodaje opreme na kredit, surovinska proizvodnja, ki nadomešča uvoz, proizvodnja in kreditiranje zalog osnovnih kmetijskih proizvodov in potreb trdnih rezerv.) Bankđ naj podprejo čimprejšnjo sklenitev ustreznih medbančnih dogovorov o selektivnem kreditiranju. Dokler dogovori niso sklenjeni, naj se izvaja usmerjanje s predpisi, ki jih bo Zvezni izvršni svet sprejel sporazumno z republikami in pokrajinami.
Kot instrument povečanja kreditnega potenciala poslovnih bank mora služiti znižanje stopnje obvezne
rezerve poslovnih bank pri narodni banki in sprostitev drugih obveznih depozitov organizacij združenega dela in bank pri' narodni banki.
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori med poslovnimi bankami morajo zagotoviti večjo odgovornost in finančno disciplino vseh udeležencev v vodenju skupne kreditne, denarne in devizne politike.
Za zagotovitev enotnosti jugoslovanskega trga je potrebno v prihodnje nujno temeljito spremeniti sistem potrošniških kreditov in jih ponovno usmerjati predvsem prek poslovnih bank.
Za izboljšanje likvidnosti gospodarstva je nujno dosledno izvajati obstoječe predpise in povečati odgovornost ter finančno disciplino. .Delovne organizacije morajo pregledati vse odločitve, ki vplivajo na likvidnost, kot so finančno pokritje tekočih investicij, analiza dolžnikov in upnikov, določitve o vračanju sredstev itd. Družbenopolitične skupnosti morajo dosledno poravnati svoje obveznosti v zvezi z investicijami, izvoznimi premijami itd. Sprejeti bi bilo treba določene ukrepe, ki onemogočajo rast vseh oblik porabe nad rastjo realnega dohodka in okviri plačilno-bilančnih možnosti.
K uresničevanju začrtanih usmeritev družbenoekonomskega razvoja v letu 1975 bodo s svojo idejnopolitično in praktično družbeno aktivnostjo pomembno prispevale tudi družbenopolitične in druge organizacije in društva.
Tako je zveza komunistov s sklepi 4. seje predsedstva CK ZK Jugoslavije in sklepi 10. seje predsedstva CK ZK Slovenije že opredelila naloge komunistov, na podlagi katerih bodo člani, organizacije in vodstva razvili svojo aktivnost v vseh družbenih sredinah in vsak na svojem delovnem mestu in okolju v zvezi z uresničevanjem skupnih razvojnih ciljev in tekočih razvojnih nalog.
V uresničevanju začrtanih usmeritev se bodo aktivno vključile tudi socialistična zveza delovnega ljudstva, zveza sindikatov, zveza socialistične mladine ter zveza združenj borcev NOV, kakor tudi druge družbenopolitične organizacije in društva, ki bodo ali pa so že v svojih programih aktivnosti podrobneje opredelila svoje mesto in naloge v skupnih prizadevanjih.
Vsi dejavniki družbenega razvoja od temeljnih organizacij združenega dela, njihovih asociacijah, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in Izvršnega sveta ter republiške skupščine so odgovorni za izvajanje dogovorjene razvojne politike. Zato morajo oblikovati lastne akcijske programe, s katerimi bodo na svojem področju zagotovili uresničevanje temeljnih ciljev in nalog, ki jih določa ta resolucija. J
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo predložil Skupščini SR Slovenije poročilo o izvajanju ciljev in nalog iz reso'kicije do konca junija 1975, osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1976 pa do konca oktobra 1975. Zavod SRS za statistiko ter Služba družbenega knjigovodstva morata pravočasno zagotoviti ustrezne podatke za spremljanje izvrševanja ciljev in nalog iz resolucije.
St. 30-34/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
459.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o socialnem skrbstvu
Razglaša se zakon o socialnem skrbstvu, ki ga je • sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974, Zbora občin dne 25. decembra 1974 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974.
St. 55-5/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.	xt
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o socialnem skrbstvu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Socialno skrbstvo obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi, ter druge ukrepe, s katerimi se občanom zagotavlja usposabljanje za življenje in delo.
Socialno skrbstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Občani imajo pravico do družbene pomoči, če so nezmožni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, ali je iz drugih razlogov ogroženo njihovo vključevanje v delo in življenje družbene skupnosti; pod določenimi pogoji imajo občani tudi pravico do družbene denarne pomoči.
3.	člen
Delovni ljudje uresničujejo svoje osebne in družbene interese za socialno skrbstvo v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v društvih.
Za opravljanje nalog socialnega skrbstva, s katerimi se uresničuje družbeni interes ter za zadovoljevanje skupnih potreb po socialnem skrbstvu, ki terjajo širšo solidarnost, se ustanavljajo skupnosti socialnega skrbstva kot samoupravne interesne skupnosti.
4.	člen
Naloge, vsebino in program socialnega skrbstva določajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi akti v povezavi z drugimi programi, s katerimi se zagotav-, Ija socialna varnost.
5.	člen
Delovni ljudje združujejo sredstva za uresničevanje programov socialnega skrbstva po načelu vzajem-no§ti in solidarnosti ter po' načelu sorazmernosti prispevka z osebnim dohodkom delavcev oziroma ekonomsko močjo drugih zavezancev.
Sredstva za izvajanje nalog socialnega skrbstva se zagotavljajo tudi iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti.
Sredstva za opravljanje posameznih storitev socialnega skrbstva prispevajo tudi uporabniki teh storitev, kadar to določa zakon ali drugi predpisi oziroma splošni akti organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva.
6.	člen
Socialno skrbstvo se izvaja na način m v obliki, ki zagotavlja uresničevanje namena pomoči in hkrati spodbuja tistega, ki dobiva pomoč, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
Pri zagotavljanju družbene pomoči je treba upoštevati potrebe občana, ki se mu daje pomoč in cilje socialnega skrbstva.
7.	člen
Strokovno delo na področju socialnega skrbstva opravljajo socialni delavci in drugi strokovni delavci, ki delajo v organizacijah združenega dela s področja socialnega skrbstva in v drugih organizacijah socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: delavci na področju socialnega skrbstva).
8.	člen
Delavci na področju socialnega skrbstva pomagajo razvijati in organizirati aktivnosti delovnih ljudi in občanov pri socialnem delu in spodbujajo njihovo vključevanje v prostovoljne aktivnosti na področju socialnega skrbstva.
'	9. člen
Delavci na področju socialnega skrbstva pri reševanju socialnih problemov sodelujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami in z društvi ter se dogovarjajo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in s strokovnimi službami za skupne programe in akcije.
10.	člen
Delavci na področju socialnega skrbstva pri svojem delu uporabljajo strokovne metode socialnega dela v skladu z normami socialistične morale in s spoštovanjem človekovega dostojanstva.
II.	SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
11.	člen
Skupnosti socialnega skrbstva se ustanovijo s samoupravnim sporazumom v skladu s tem zakonom.
12.	člen
V skupnosti socialnega skrbstva se združijo delovni ljudje prek krajevnih skupnosti skupaj z delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva. V skupnosti socialnega skrbstva se lahko združijo tu-
di delovni ljudje v društvih, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na tem področju, če podpišejo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva.
13.	člen
Skupnosti socialnega skrbstva so: občinske skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: občinske skupnosti) in Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
Občinska skupnost se ustanovi za območje občine.
Občinske skupnosti se lahko združujejo v širše skupnosti, ustanavljajo druga združenja skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
14.	člen
Delovni ljudje, organizirani v skupnostih socialnega skrbstva se skupaj z delovnimi ljudmi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, ki opravljajo naloge na področju socialnega varstva povezujejo v skupnosti socialnega varstva, da bi v njih usklajevali programe, ki so pomembni za socialno varnost delovnih ljudi in občanov, določale skupno politiko na področju socialnega varstva, zagotavljale sredstva za uresničevanje sprejetih programov ter da bi enakopravno s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti odločali o vseh vprašanjih socialnega varstva, ki so v pristojnosti teh skupnosti.
15.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti in z njenim statutom se podrobneje urejajo: delovno področje, organizacija skupnosti, organizacija in sestava skupščine skupnosti, vloga in položaj družbenih organizacij in društev v skupnosti, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov skupnosti, organ 'skupnosti, ki opravlja javna pooblastila, način odločanja v njenih organih, način združevanja sredstev, način, kako člani skupnosti nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb skupnosti, drugd razmerja v skupnosti, določena s tem zakonom ter druge zadeve skupnega pomena za člane skupnosti.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti in njen statut začneta veljati, ko ju potrdi občinska skupščina.
16.	člen
Delovni ljudje uresničujejo v občinski skupnosti zlasti tele naloge:
—	skrbijo za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva;
—	razvijajo preventivne dejavnosti za odpravljanje vzrokov, ki bi ogrožali razvoj posameznika, družin in skupin občanov ter izvajajo za to potrebne ukrepe;
—	organizirajo strokovno službo zr Potrebe občinske skupnosti, zagotavljajo razvoj te službe ter skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev na področju socialnega skrbstva;
—	sprejemajo program razvoja socialnih zavodov, jih ustanavljajo in skrbijo za njihov razvoj in delovanje;
—	sprejemajo in proučujejo socialne probleme ter pojave s svojega območja in sodelujejo z or gani-
zarrijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov z drugih področij socialne politike;
— organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami in z društvi ter prek sredstev javnega obveščanja, vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva in za ustvarjanje ustreznega družbenega razpoloženja za reševanje socialnih problemov.
Občinske skupnosti sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume za uresničitev programov socialnega skrbstva ter dajejo pobude in mnenja za sklepanje in uresničitev programov drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so pomembni za socialno varnost delovnih ljudi in občanov.
17.	člen
Občinske skupnosti opravljajo poleg javnih pooblastil po tem zakonu tudi javna pooblastila, ki so z drugimi predpisi dana organom, pristojnim za socialno skrbstvo.
18.	člen
Občinsko skupnost upravlja skupščina. •
Skupščina občinske skupnosti ima zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev v organizacijah socialnega skrbstva.
V občinskih skupnostih, v katerih ni organizacij, ki opravljajo dejavnosti socialnega skrbstva, sestavlja skupščino občinske skupnosti samo en zbor.
19.	člen
Skupščina občinske skupnosti odloča na zasedanju svojih zborov.
O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delo občinske skupnosti in so kot takšna določena v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti, odločata oba zbora enakopravno; odločitev je sprejeta. če je bila v enakem besedilu sprejeta z večino glasov v obeh zborih.
Ce sestavlja skupščino občinske skupnosti samo en zbor, odloča skupščina z večino glasov delegatov, če ni s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti drugače določeno.
20.	člen
Ce odločitev o vprašanju iz drugega odstavka prejšnjega člena ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine občinske skupnosti, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Ce tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje.
21.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v skladu s programom razvoja socialnega skrbstva in s svojimi akcijskimi programi odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov na področju socialnega skrbstva, o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovolje-
vanju skupnih potreb socialnega Skrbstva in razvijajo prostovoljne oblike socialnega dela.
Naloge in način odločanja po prejšnjem odstavku delovni ljudje in občani podrobneje uredijo s statutom krajevne skupnosti.
22.	člen
Zakonitost dela občinske skupnosti nadzoruje pristojni občinski upravni organ.
23.	člen
Delovni ljudje, združeni v občinski skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni s stanjem in problemi občinske skupnosti.
Občinska skupnost obvešča delovne ljudi o stanju in problemih skupnosti praviloma po njihovih delegatih v skupščini skupnosti.
V	statutu občinske skupnosti se določijo še drugi načini obveščanja.
24.	člen
V	samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti se določi organ skupnosti za opravljanje nadzora nad izvajanjem v skupnosti sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v skupnosti, nad trošenjem sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njenih strokovnih služb; samoupravni sporazum določi tudi število članov nadzornega organa in način njihove izvolitve.
Delovno področje nadzornega organa ter pravice in dolžnosti članov tega organa določi podrobneje statut občinske skupnosti.
25.	člen
Občinske skupnosti se povezujejo v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije usklajuje politiko na področju socialnega skrbstva ter opravlja naloge, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, pri čemer:
—	združuje sredstva za financiranje tistih oblik denarnih pomoči, za katere so se občinske skupnosti dogovorile;
—	ustanavlja posebne socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko;
—	združuje po načelih solidarnosti sredstva za izenačevanje pogojev socialnega skrbstva v Socialistični republiki Sloveniji;
—	usmerja in pospešuje študijsko, analitično in raziskovalno delo na poročju socialnega skrbstva;
—	oblikuje enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela v občinskih skupnostih;
—	oblikuje in uveljavlja načela za strokovno povezanost in delitev dela pri izvajanju dejavnosti socialnega skrbstva;
—	opravlja druge naloge socialnega skrbstva, M se določijo s samoupravnim sporazumom.
'	26. člen
Socialno skrbstvo se financira s sredstvi, za katera se skupnosti socialnega skrbstva dogovorijo v okviru skupnosti socialnega varstva.
S samoupravnimi sporazumi in pogodbami se lahko delavci in delovni ljudje dogovorijo, da bodo iz dela osebnih dohodkov, namenjenih za zadovoljevanje svojih osebnih potreb, namenjali dodatna sredstva za financiranje socialnega skrbstva.
Sredstva za dejavnost Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije združujejo občinske skupnosti s samoupravnim sporazumom v skladu s skupno sprejetim programom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
Sredstva za financiranje socialnega skrbstva se zagotavljajo tudi s sredstvi družbenopolitičnih skupnosti in s sredstvi, ki jih za opravljanje posameznih storitev prispevajo uporabniki teh storitev.
27.	člen
Javna pooblastila po tem zakonu in drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva, opravljajo organi skupnosti socialnega skrbstva.
Strokovng opravila za skupnost socialnega skrbstva opravlja strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva.
28.	člen
Členi 14., 15., 17., 18., 19., 20., 22., 23. in 24. tega zakona se primerno uporabljajo tudi za Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
III.	OBLIKE IN DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IN UPORABNIKI STORITEV SOCIALNEGA SKRBSTVA
29.	člen
Dejavnosti in ukrepi socialnega skrbstva za preprečevanje motenj, ki ogrožajo posameznike, družine in skupine posameznikov, so namenjene vsem občanom. Za izvajanje teh dejavnosti in ukrepov se skupnosti povezujejo in sodelujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, socialno-humanitamimi organizacijami in društvi ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti z izvajalci socialnega dela na teh področjih.
30.	člen
Oblike in dejavnosti socialnega skrbstva po tem zakonu so zlasti:
—	naloge in ukrepi, ki jih določajo predpisi o družinskih razmerjih ter drugi zakoni in drugi predpisi, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva;
—	družbene denarne pomoči;
—	rejništvo,
—	oskrba in varstvo v socialnih zavodih;
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, vzreji in vzgoji otrok;
—	pomoč pri usposabljanju za življenje in delo;
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju alkoholizma in narkomanije;
—	organizacija dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
—	varstvo in organizirana pomoč občanom na domu in
—	druge strokovne storitve socialnega dela.
31.	člen
Storitve in dajatve socialnega skrbstva po tem zakonu prejemajo, ustrezno svojim socialnim potrebam:
—	otroci in mladoletniki, za katere ne skrbijo starši;
—	otroci in mladoletniki, katerim starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalno rast in življenje;
—	otroci in mladoletniki, prizadeti v telesnem in duševnem razvoju;
—	odrasle invalidne in druge osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
—	družbeno neprilagojene osebe;
—	osebe, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje;
—	osebe, ki iz drugih upravičenih vzrokov rabijo pomoč.
32.	člen .
Pogoji in način uveljavljanja ter izplačevanja družbenih dehamih pomoči, oblike In dejavnosti socialnega skrbstva, uporabniki storitev socialnega skrbstva in prejemniki dajatev socialnega skrbstva, pravice ip obveznosti, izvirajoče iz tega zakona, se podrobneje določijo s statutom občinske skupnosti.
IV.	ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
1.	Centri za socialno delo
*	33. člen
Centri za socialno delo so organizacije združenega dela, ki opravljajo strokovno delo na področju socialnega skrbstva na podlagi ustanovitvenega akta, s katerim se določi njihovo delovno področje.
Centre za socialno delo ustanavljajo občinske skupnosti same ali v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kadar to narekujejo naloge in potrebe skupnosti in če so zagotovljeni ustrezni pogoji za njihovo delo, zlasti zadostno število strokovno usposobljenih kadrov.
V svetu centra za socialno delo sodelujejo pri odločanju v zadevah posebnega družbenega pomena poleg delavcev centra tudi delegati občinskih skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in organov, ki jih ti delegirajo v skladu z aktom o ustanovitvi centra.
K statutu centra za socialno delo daje soglasje skupščina občinske skupnosti.
34.	člen
Za direktorja centra za socialno delo je lahko imenovan, kdor ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri. Statut centra za socialno delo določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor.
Direktorja centra za socialno delo imenuje In razrešuje ustanovitelj v soglasju z ojjčinsko skupščino.
2.	Socialni zavodi
35.	člen
Socialni zavodi se ustanavljajo po programu raz-t voj a socialnih zavodov in v skladu s programom razvoja socialnega skrbstva.
Ce ustanovitelj socialnega zavoda ni skupnost socialnega skrbstva, je za ustanovitev socialnega zavoda potrebno soglasje skupnosti socialnega skrbstva* na katerem območju se ustanavlja socialni zavod.
Socialni .zavodi opravljajo določene oblike socialnega skrbstva tako, da zagotavljajo primerne življenjske razmere tistim, ki zaradi starosti, ^elesne ali duševne prizadetosti, zaradi drugih posebnih okoliščin ne
morejo ali ne želijo živeti sami, ali v družini ali pa potrebujejo ustrezne oblike rehabilitacije, zaposlitve, ali resocializacije.
36.	člen
Socialni zavodi so splošni socialni zavodi in posebni socialni zavodi.
Splošni socialni zavodi dajejo svojim oskrbovancem nastanitev, prehrano in zdravstveno nego ter zagotavljajo tiste aktivnosti v zavodu, ki ustrezajo potrebam oskrbovancev.
Posebni socialni zavodi opravljajo poleg nalog iz prejšnjega odstavka tudi ustrezne oblike varstva, rehabilitacije, zaposlitve in resocializacij^, ki ustrezajo stanju in potrebam oskrbovancev.
Posebni socialni zavodi so tudi zavodi, ki zaposlujejo invalidne osebe pod posebnimi pogoji ter sprejemališča za odrasle osebe.
Z ustanovitvenim aktom se natančneje opredeli status zavoda, zlasti pa se podrobneje določi, katere naloge bo zavod opravljal.
37.	člen
Socialni zavodi neposredno izvajajo zdravstveno nego oskrbovancev.
S samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo se lahko določi, da socialni zavod opravlja še druge oblike zdravstvenega varstva oskrbovancev, če to terjajo potrebe.
38.	člen
Socialni zavodi morajo izpolnjevati strokovne in tehnične pogoje glede prostorov in opreme, ki jih določi za socialno varstvo pristojni republiški upravni organ.
,	39. člen
Socialni zavod sme pričeti z delom, ko ugotovi komisija, ki jo imenuje za socialno varstvo pristojni republiški upravni organ, da so izpolnjeni pogoji, predpisani po prejšnjem členu.
Ce socialni zavod stalno ali začasno preneha z delom, morajo ustanovitelj in občinske skupnosti, s katerih območja so oskrbovanci, zagotoviti oskrbovancem sprejem v drug ustrezen zavod ali v družinsko oskrbo.
40.	člen	•
V socialnem zavodu sodelujejo pri odločanju v zadevah posebnega družbenega pomena poleg delavcev zavoda tudi delegati oskrbovancev, organizacij združenega dela, občinskih skupnosti, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih zainteresiranih organizacij.
Zadeve posebnega družbenega pomena so zlasti: razvojni programi, izgradnja in sanacija zavoda, določanje pogojev za pridobivanje dohodka, finančni načrt in zaključni račun zavoda, cene storitev zavoda, statusne spremembe, kadrovska politika, imenovanje in' razreševanje ter odgovornost direktorja in delavcev na vodilnih delovnih mestih, obravnavanje stanja in dela zavoda glede izpolnjevanja njegovih nalog ter tiste določbe samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo ta vprašanja.
Z ustanovitvenim aktom se določi* na kakšen način sodelujejo pri odločanju delegati iz prvega odstavka tega člena.
K statutu socialnega zavoda daje soglasje skupščina skupnosti socialnega skrbstva.
41.	člen
Način sprejemanja in odpuščanja oskrbovancev, njihove pravice in dolžnosti, organizacijo življenja in dela v socialnem zavodu ter druga vprašanja, pomembna za oskrbovance, ureja statut socialnega zavoda.
42.	člen
O sredstvih za razširitev zmogljivosti socialnega zavoda in njegovo sanacijo se ustanovitelj dogovarja s skupnostmi socialnega skrbstva, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi skupnostmi in z drugimi zainteresiranimi skupnostmi v skladu s programom razvoja socialnih zavodov.
43.	člen
Glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati direktor socialnega zavoda, se primerno uporabljajo določbe 34. člena tega zakona.
Direktorja socialnega zavoda imenuje in razrešuje svet socialnega zavoda v soglasju z ustanoviteljem.
44.	člen
Nadzorstvo nad strokovnim delom socialnih zavodov opravlja za socialno varstvo pristojni republiški upravni organ.
V.	DELAVCI NA PODROČJU SOCIALNEGA SKRBSTVA
45.	člen
Strokovno delo v centrih za socialno delo in v socialnih zavodih opravljajo socialni, zdravstveni, pedagoški in drugi strokovni delavci, ki morajo imeti ustrezno izobrazbo.
46.	člen
Strokovni delavci, ki delajo na področju socialnega skrbstva, morajo po predpisani pripravniški dobi opraviti strokovni izpit.
47.	člen
Za socialno varstvo pristojni republiški upravni organ izda v soglasju z upravnim organom za prosveto in kulturo predpise o pripravniški dobi in o strokovnih izpitih strokovnih delavcev, ki delajo na področju socialnega skrbstva.
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije sporazumno z občinskimi skupnostmi določa delovne in kadrovske normative za delo socialnih zavodov in strokovnih služb občinskih skupnosti.
VI.	REJNIŠTVO
48.	člen
Rejnik je občan, ki sprejme v rejništvo otroka oziroma v oskrbo odraslo osebo. Rejnik postane lahko le moralno politično neoporečen občan, ki se ravna po načelih socialističnega humanizma.
Rejništvo je samostojna poklicna dejavnost, če rejnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v samoupravnem sporazumu, ki ga sklenejo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije
ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
49.	člen
Rejnik opravlja rejništvo na podlagi rejniške pogodbe, ki jo sklene s pristojnim organom občinske skupnosti, in v kateri so označene dolžnosti rejnika in naloge občinske skupnosti.
50.	člen
Za izvrševanje svojih dolžnosti prejema rejnik rejnino, ki se določi s pogodbo o rejništvu.
Rejnina obsega povračilo materialnih izdatkov za oskrbo otroka oziroma odrasle osebe v rejništvu in primerno plačilo za rejnikovo delo. Potrebna finančna sredstva za rejnino zagotavljajo občinske skupnosti.
Občinska skupnost, ki plačuje rejnino, ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od tistih, ki so dolžni preživljati otroka v rejništvu, oziroma iz dohddkov ih premoženja otroka, za odrasle osebe v rejništvu pa iz dohodkov in premoženja odrasle osebe oziroma tistih, ki so jo dolžni preživljati.
VII.	POSTOPEK t	51. člen
V postopku za odločanje v zadevah socialnega skrbstva po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.
52.	člen
O pritožbah zoper Odločbe organa socialnega skrbstva in v sporih o pristojnosti med organi socialnega skrbstva odloča organ Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
53.	člen
Krajevna pristojnost v zadevah socialnega skrbstva se. določa po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje varstvo, oziroma če ta nima stalnega prebivališča, po njenem začasnem prebivališču. Če oseba nima niti stalnega oziroma začasnega prebivališča, se določa pristojnost pO njenem zadnjem stalnem prebivališču oziroma zadnjem začasnem prebivališču v Jugoslaviji.
Ce se krajevna pristojnost ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek. •	’	■
Krajevna pristojnost za mladoletno osebo se določa pb stalnem prebivališču oziroma začasnem prebivališču roditeljev, oziroma tistega od roditeljev, pri katerem mladoletna oseba živi,' oziroma kateremu je bila dodeljena; če mladoletna oseba nima roditeljev, se krajevna pristojnost določa po prejšnjem odstavku.
54.	člen
Ce se med postopkom po tem zakonu spremene okolnosti, na podlagi katerih se določa krajevna pristojnost, nadaljuje postopek glede na spremenjene okolnosti pristojni organ.
55.	člen
Zavodsko varstvo in rejništvo spremlja občinska skupnost na katere območju je sedež zavoda oziroma prebivališče rejnika. Ta občinska skupnost obvešča krajevno pristojno občinsko skupnost o važnejših okoliščinah v zvezi z zavodskim varstvom oziroma rejništvom.
56.	člen
Ce nastane spor o pristojnosti, mora organ socialnega skrbstva, ki je postopek začel, svoje delo še nadalje opravljati, dokler se ne odloči o sporu; ima pa pravico zahtevati od krajevno pristojne občinske skupnosti povračilo stroškov.
*7. člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela centrov za socialno delo in socialnih zavodov opravlja pristojni občinski upravni organ.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE *	58. člen
Priprave za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti in za začetek dela občinske skupnosti pti tem zakonu opravi iniciativni odbor.
Iniciativni odbor iz prejšnjega odstavka tega člena imenuje skupščina občine, za katere območje se občinska skupnost ustanovi.
59.	člen
Iniciativni •>dbor pripravi osnutek samoupravnega sporazuma in osnutek statuta v skladu s 15. členom tega zakona.
60.	člen
Prenos zadev po tem zakonu na pristojne skupnosti socialnega skrbstva se izvrši z dnem konstituiranja teh skupnosti.
61.	člen
Za zadeve socialnega skrbstva, ki so še v postopku in do dneva konstituiranja skupnosti socialnega skrbstva niso pravnomočno končane, se uporabljajo določbe tega zakona.
62.	člen
Obstoječi socialni zavodi morajo izpolniti strokovne in tehnične pogoje po 38. členu tega zakona v treh letih po njegovi uveljavitvi.
Ce socialni zavod v voku iz prejšnjega odstavka ne izpolni predpisanih pogojev, preneha z delom pod pogoji, določenimi v drugem odstavku 39. člena tega zakona.
63.	člen
Občinske skupnosti morajo uskladiti akte o ustanovitvi centrov za socialno delo z določbami tega zakona v enem mesecu od dneva konstituiranja občinskih skupnosti.
Ustanovitelji morajo uskladiti akte o ustanovitvi socialnih zavodov z določbami tega zakona do 31. maja 1975.
64.	člen
Centri za socialno delo in socialni zavodi morajo uskladiti statute in druge splošne akte z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih po uskladitvi njihovega ustanovitvenega akta.
I	65. člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:.
—	zakon o socialnih zavodih (Uradni list SRS, št 4/71) in
—	zakon o določitvi skrbstvenega organa (Uradni list SRS, št 40/66).
Na podlagi določb zakona o socialnih zavodih izdani pravilnik o minimalnih strokovnih in tehničnih pogoj ih glede prostorov, opreme in kadrov obstoječih socialnih zavodov (Uradni list SRS, št. 15/71) ostane v veljavi do izdaje novega pravilnika.
66. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 55-5/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina 1
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L r.
460.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o skupnostih socialnega varstva
Razglaša se zakon o skupnostih socialnega varstva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974, Zbora občin dne 25. decembra 1974 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974.
St. 55-6/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o skupnostih socialnega varstva
1.	člen
Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti de-lovih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, zagotavljanja ukrepov in sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti, se delovni ljudje organizirani v samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
zaposlovanja ter stanovanjskih skupnostih, povezujejo v samoupravnih interesnih skupnostih socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: skupnosti socialnega varstva).
Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena.
2.	člen
^Skupnosti socialnega varstva so: občinske skupnosti socialnega varstva in Skupnosti socialnega varstva Slovenije^
Občinske skupnosti socialnega varstva lahko ustanavljajo združenja skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
3.	člen
Občinske skupnosti socialnega varstva se ustanovijo v skladu s tem zakonom s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo delovni ljudje in občani v občinskih skupnostih iz 1. člena tega zakona, Skupnost socialnega varstva Slovenije pa s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega varstva.
4.	člen
V skupnostih socialnega varstva se usklajuje politika in prografni s področja socialnega varstva, določajo prioritetne naloge, sprejemajo minimalne osnove socialnega varstva in zagotavljajo sredstva za izvajanje sprejetih programov socialnega varstva.
5.	člen
Občinska skupnost socialnega varstva:
—	odloča o ukrepih za zagotovitev socialnega varstva občanov, ki niso sposobni sami skrbeti zase;
—	določa načela za reševanje stanovanjskih problemov občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči, ter sprejema programe za gradnjo namenskih stanovanj za te občane in družine;
—	sprejema programe za gradnjo splošnih in posebnih socialnih zavodov;
—	določa merila za delno nadomestitev stanarine;
—	določa načela, sprejema programe ter usnm-ja izvajanje dejavnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in za delo manj zmožnih oseb;
—	določa načela in usklajuje programe za zagotovitev socialnega varstva otrok, mater in družine in zagotavlja socialno varstvo pri uresničevanju pravic človeka, da svobodno' odloča o rojstvih otrok;
—	odloča o drugih zadevah s področja socialnega varstva, določenih z zakonom, oziroma drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine, ali s samoupravnim sporazumom med skupnostmi iz 1. člena tega zakona. 1
6.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije:
—	sprejema merila za solidarnostno združevanje sredstev na področju socialnega varstva;
—	odloča o merilih za določitev minimalne višine denarnih pomoči;
—	odloča o skupnih merilih za pridobitev določenih pravic, ki so odvisne od skupnega dohodka posameznika oziroma njegove družine;
—	usklajuje programe in spremlja izvajanje programov: usposabljanja in zaposlovanja invalidnih in drugih za delo manj zmožnih oseb; gradnje posebnih
in splošnih socialnih zavodov ter invalidskih delavnic; gradnje namenskih stanovanj za občane in družine, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči; socialnega varstva otrok, mater in družin in socialnega varstva zaradi zagotovitve uresničevanja pravic človeka, da svobodno odloča o rojstvih otrok;
—	odloča o drugih zadevah s področja socialnega varstva, določenih z zakonom ali drugim predpisom.
, 7. člen
Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva oziroma skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine oziroma Skupščine SR Slovenije sprejema zako-. ne in druge predpise, ki se nanašajo na vprašanja s področja socialnega varstva in enakopravno z njim' odloča:
—	o politiki socialnega varstva;
—	o razvojnem programu socialnega varstva;
—	o drugih vprašanjih socialnega varstva, ki so določena z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti.
8.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo za financiranje dogovorjenih programov s področja socialnega varstva po tem zakonu prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prišpevka izraženo v stopnji določijo na predlog samoupravnih interesnih skupnosti, združenih v skupnosti socialnega varstva in po opravljenem usklajevalnem postopku med delegati teh skupnosti, skupščine občinskih skupnosti socialnega varstva.
Prispevek iz prejšnjega odstavka mora biti določen v skladu z družbenim planom, resolucijo o družbenoekonomski politiki in družbenim dogovorom o skupni porabi.
Da bi zagotovila potrebna sredstva za financiranje temeljnih nalog socialnega varstva, lahko skupščine skupnosti socialnega varstva enakopravno s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti določijo višino prispevka, izraženo v stopnji.
Na način iz prejšnjih odstavkov tega člena se ne oblikujejo sredstva za gradnjo namenskih stanovanj: in za delno nadomestitev stanarin za občane' in družine, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči.
9.	člen
Izvajanje odločitev sprejetih po 5., 6. in 7. členu tega zakona spada v pristojnost ustrezne skupnosti, povezane v skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina skupnosti.
Skupščin ima dva zbora: zbor izvajalcev in zbor uporabnikov.
Skupščino občinske skupnosti Socialnega varstva sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti iz 1. člena tega zakona. Vsaka od skupščin občinskih skupnosti ima enako število delegatskih mest v vsakem zboru skupščine občinske skupnosti socialnega varstva, pri čemer
skupščina skupnosti, ki ima samo en zbor, delegira delegate samo v ustrezni zbor skupščine občinske skupnosti socialnega varstva v skladu s samoupravnim sporazumom.
Skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije sestavljajo delegati, ki jih delegirajo občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov skupščin občinskih skupnosti socialnega varstva, pri čemer je treba doseči tudi približno enako zastopanost samoupravnih interesnih skupnosti iz
1.	člena tega zakona, povezanih v občinskih skupnostih socialnega varstva.
11.	člen
Skupščina Skupnosti socialnega varstva odloča na zasedanju obeh zborov. Odločitev je sprejeta, če je v enakem besedilu sprejmeta oba zbora skupščine z večino glasov vseh članov vsakega zbora, kolikor se za odločitev o posameznih vprašanjih s samoupravnim sporazumom ne zahteva večja večina.
O vprašanjih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in o drugih vprašanjih, o katerih se v skladu s posebnimi predpisi ne odloča z večino glasov vsakega zbora, odloča skupščina skupnosti socialnega varstva z večino glasov vseh svojih članov.
12.	člen
Ce odločitev o vprašanjih iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine skupnosti socialnega varstva, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, ali če v primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena odločitev ni sprejeta z večino glasov vseh članov skupščine skupnosti socialnega varstva, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje.
13.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva in z njenim statutom se v skladu s tem zakonom podrobneje določi zlasti: naloge in organizacija skupnosti socialnega varstva, sestav, pooblastila in odgovornosti skuRščinc in drugih organov, število delegatov v skupščini, način opravljanja strokovnih, administrativnih in tehničnih opravil za skupnost, način, kako člani nadzorujejo delo organov upravljanja, način pokrivanja stroškov za delo skupnosti socialnega varstva in druga vprašanja, pomembna zg samoupravne interesne skupnosti povezane v skupnostih socialnega varstva.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva in statut začneta veljati, ko ju potrdi skupščina družbenopolitične skupnosti, za območje katere je skupnost ustanovljena.
14.	člen
Zakonitost dela organov skupnosti socialnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ družbenopolitične skupnosti.
15.	člen
Če ima skupnost socialnega varstva lastno strokovno službo, imenuje vodjo te službe skupščina skupnosti socialnega varstva v soglasju s skupščino pristojne družbenopolitične skupnosti.
16.	člen
Priprave za ustanovitev skupnosti socialnega varstva opravi iniciativni odbor.
Iniciativni odbor za ustanovitev občinske skupnosti 'socialnega varstva imenujejo skupščine občinskih skupnosti, ki se v njej združujejo; vsaka skupščina imenuje tri delegate v iniciativni odbor.
Iniciativni odbor za ustanovitev Skupnosti socialnega varstva Slovenije imenuje Skupščina SR Slovenije.
17.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 55-6/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
461.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih
Razglaša se zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974, Zbora občin dne 25. decembra 1974 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974.
St. 402-24/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v občini in v Socialistični republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: družbenopolitične skupnosti), in se financirajo iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti, prispevajo delovni ljudje in občani sredstva s tem, da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela iz svojih osebnih dohodkov, iz drugih dohodkov in od premoženja davke, takse in druge davščine.
Za financiranje splošnih družbenih potreb v mestnih oziroma regionalnih skupnostih kot posebnih družbenopolitičnih skupnostih združujejo občine sredstva sporazumno, v skladu z obsegom zadev, ki so jih poverile taki skupnosti. Način financiranja splošnih družbenih potreb v mestnih oziroma regionalnih skupnostih se določi s statutom skupnost v skladu z načeli tega zakona.
2.	člen
Za financiranje splošnih družbenih potreb pripadajo Socialistični republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republika) in občinam dohodki iz davkov, taks in drugih davščin, določenih s tem zakonom.
3.	člen
Družbenopolitične skupnosti samostojno odločajo o uvedbi dohodkov, ki jim pripadajo po zakonu, določajo njihovo višino in z njimi samostojno razpolagajo.
j	4. člen
Družbenopolitične skupnosti usklajujejo med seboj raven zadovoljevanja splošnih družbenih potreb ter obveznosti temeljnih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov za financiranje splošnih družbenih potreb.
Družbenopolitične skupnosti morajo obveznosti temeljnih organizacij združenega dela za financiranje splošnih družbenih potreb usklajevati z zmožnostjo gospodarstva, da lahko v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije.
Pri določanju obveznosti delovnih ljudi, občanov in temeljnih organizacij združenega dela za financiranje splošnih družbenih potreb morajo družbenopolitične skupnosti izhajati iz načela, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek.
5.	člen
Ce je neogibno potrebno zaradi bistvenega odstopanja od temeljnih ciljev družbenega plana ali sprejete gospodarske politike ali če terjajo interesi ljudske obrambe ali posebni interesi na področju dejavnosti oziroma zadev posebnega družbenega pomena v okviru pravic in dolžnosti republike, lahko zakon določi meje, v katerih smejo občine določiti stopnje davkov in drugih obveznosti za splošne družbene potrebe, začasno omeji trošenje dohodkov družbenopolitičnih skupnosti in naloži obveznosti, da ustvarjajo rezervna sredstva ter predpiše način razpolaganja s presežnimi proračunskimi dohodki družbenopolitične skupnosti.
6.	člen
Za financiranje splošnih družbenih potreb in nalog, ki jih po ustavi SFRJ financira federacija, zagotavlja republika federaciji del svojih dohodkov v skladu z ustavo SFRJ in zveznim zakonom.
7.	člen
Za svoje obveznosti odgovarja družbenopolitična skupnost s sredstvi, s katerimi razpolaga.
8.	člen
Družbenopolitične skupnosti vodijo svoja proračunska sredstva kot depozit pri Narodni banki Slovenije.
II.	VIRI IN VRSTE DOHODKOV
DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI
9.	člen
Občini pripadajo za financiranje splošnih družbenih potreb tile dohodki:
1.	davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela;
2.	davek iz osebnega dohodka delavcev;
3.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
5.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
6.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic;
7.	davek na dohodek od premoženja;
8.	davek od premoženja;
9.	davek na dobitke od iger na srečo;
10.	posebni občinski davek od prometa proizvodov in storitev;
11.	davek na promet nepremičnin;
12.	takse:
—	upravne takse,
—	komunalne takse,
13.	denarne kazni;
14.	drugi dohodki, določeni z zakonom.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega obremenjevanja delovnih ljudi in občanov občine usklajujejo med seboj temeljne elemente davčne politike.
10.	člen
Republiki pripadajo za financiranje splošnih družbenih potreb tile dohodki:
1.	davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela;
2.	davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji;
3.	davek od skupnega dohodka občanov;
4.	davek na dediščine in darila;
5.	prometni davek:
—	temeljni davek od prometa proizvodov in storitev,
—	posebni republiški davek od prometa proizvodov in storitev;
6.	davki ki jih plačujejo tuje osebe:
—	davek od dobička, doseženega z investicijskimi deli	x
—	davek od dobička, doseženega z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo za skupno poslovanje,
—	davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov notni kov in hi a PA "
7.	sodne takse;
8.	denarne kazni;
9.	drugi dohodki, določeni z zakonom.
11.	člen
Posamezni dohodki republike iz prejšnjega člen« tega zakona se lahko z zakonom v celoti ali deloma odstopijo občinam.
Ce odstopi republika dohodke občinam po prejšnjem odstavku tega člena, lahko določi, za kakšne namene in pod katerimi pogoji se smejo ti dohodki uporabljati.
Dohodki, ki jih republika po prejšnjih odstavkih tega člena zagotovi občinam, se izkazujejo v proračunih občin, katerim so bili odstopljeni.
III.	ZAGOTAVLJANJE NAMENSKIH DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM
12.	člen
Občina mora uporabiti svoje dohodke predvsem za potrebe svojih organov in družbenopolitičnih organiza-cji ter za druge naloge, določene z zakonom.
13.	člen
Ce občina s svojimi dohodki, ki morajo biti v skladu z možnostmi gospodarstva, delovnih ljudi in občanov, ne more zagotoviti zadostnih sredstev za izpolnja-vanje nalog iz prejšnjega člena tega zakona v obsegu, kot je to potrebno glede na gospodarsko, socialno in geografsko strukturo občine, se ji zagotovijo namenska dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna.
14.	člen
Merila, po katerih se ugotavlja, katerim občinam pripadajo namenska dopolnilna sredstva in v kakšni višini, se določijo s posebnim zakonom.
15.	člen
Dajanje namenskih dopolnilnih sredstev se lahko ustavi, če jih občina ne uporablja v sjtlada z namenom, za katerega so bila dana.
Občina je dolžna vrniti namenska dopolnilna sredstva, če jih ni uporabila za namene, za katere so bila dana.
O ustavitvi oziropaa obveznosti vračila namenskih dopolnilnih sredstev odloča Skupščina SR Slovenije-
IV.	PRORAČUN DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
16.	člen
Vsaka družbenopolitična skupnost ima proračun.
V proračunu se izkazujejo dohodki, ki pripadajo družbenopolitični skupnosti, in njihova razporeditev za financiranje splošnih družbenih potreb.
Družbenopolitična skupnost lahko v posameznem koledarskem letu razpolaga s tistimi dohodki, ki so vplačani v njen proračun do konca leta.
17.	člen
Sledst.vu republiškega proračuna se uporabljajo za financiranje republiških organov in organizacij, za pomoč manj razvitim-območjem v republiki pod pogoji in po merilih, določenih z zakonom, za zaščito borcev ter vojaških vojnih invalidov, za obveznosti republike za investicije na področju družbenih dejavnosti za potrebe italijanske in madžarske narodnosti in za druge obveznosti republike, ki so posebej določene z za-
konom ter za sofinanciranje nalog federacije po 6. členu tega zakona.
Sredstva republiškega proračuna se uporabljajo tudi za dopolnilno financiranje z zakonom določenih splošnih družbenih potreb v občinah, ki jih občina ne more financirati iz svojih dohodkov.
Sredstva republiškega proračuna se lahko izjemoma uporabljajo tudi za gospodarske in druge investicije, določene z zakonom, če se na samoupravni osnovi ne more zagotoviti uresničevanje nekaterih osnovnih družbenih notreb.
18.	člen
Sredstva proračuna občine s? uporabljajo za financiranje organov občine in za financiranje drugih splošnih družbenih potreb, določenih z zakonom, statutom občine ali odlokom občinske skupščine.
Sredstva proračuna občine se uporabljajo tudi za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti, ih sicer za tiste naloge, ki jih je občina prenesla na krajevno skupnost. Sredstva proračuna občine se lahko uporabljajo tudi za financiranje drugih nalog krajevnih skupnosti v skladu s plani in programi razvoja krajevnih skupnosti in občine.
19.	člen
Sredstva, ki jih organi družbenopolitične skupnosti dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek njenega proračuna.
Z zakonom ali odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti so lahko določeni pogoji in način za uporabo dohodkov, ki jih organi družbenopolitične skupnosti dosežejo s svojo dejavnostjo, ter način za njihovo izkazovanje v proračunu družbenopolitične skupnosti.
20.	člen
Organi družbenopolitične skupnosti smejo prevzemati obveznosti v imenu družbenopolitične skupnosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
21.	člen
Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim zagotovljena iz proračuna družbenopolitične skupnosti, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi.
Ce se sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena ne uporabljajo za namene, za katere so bila dana in skladno s predpisi o uporabi oziroma razpolaganju z njimi, sprejme skupščina družbenopolitične skupnosti ukrepe, ki so določeni z zakonom.
22.	člen
Z zakonom ali odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti se lahko določi poseben način financiranja splošnih družbenih potreb iz proračuna, ki terjajo zagotavljanje finančnih sredstev za več kot eno leto.
23.	člen
Z
24.	člen
Proračun ima splošni in posebni ctel.
Splošni del proračuna obsega: skupen znesek predvidenih dohodkov in skupen znesek razporejenih dohodkov; določbe o pravicah in obveznostih organov pri izvrševanju proračuna in ukrepe za izvrševanje proračuna in ohranitev njegovega ravnovesja.
Splošni del proračuna izkazuje posebej vse dohodke družbenopolitične skupnosti po njihovih virih in vrstah ter splošno razporeditev dohodkov v skupnih zneskih po glavnih namenih.
Splošni del proračuna obsega kot nerazporejeni del dohodkov tudi tekočo proračunsko rezervo, namenjeno za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.
Tekoča proračunska rezerva ne sme presegati 1 °/o v proračunu predvidenih dohodkov.
25.	člen »
Posebni del proračuna obsega v okviru splošne razporeditve dohodkov v splošnem delu proračuna razporeditev dohodkov po uporabnikih in natančnejših namenih.
Ce je v zakonu ali odloku skupščine družbenopolitične skupnosti predpisano, kako se delijo sredstva posameznim nosilcem ali za posamezne namene, se v tem delu proračuna izkažejo tudi sredstva, razporejena na način, ki je določen v takem zakonu oziroma odloku.
26.	člen
Proračun mora biti sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša.
Če skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme proračuna pred začetkom leta, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, vendar najdlje še tri mesece.
Pri začasnem financiranju po prejšnjem odstavku tega člena se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v istih dobah po proračunu za prejšnje leto, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto.
O začasnem financiranju odloča skupščina družbenopolitične skupnosti.
27.	člen
Sredstva proračuna se delijo med letom praviloma enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov, če ni v zakonu, v splošnem delu proračuna ali v posebnem aktu družbenopolitične skupnosti oziroma v pogodbi med družbenopolitično skupnostjo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev drugače določeno
28.	člen
Po načrtih za izvrševanje proračuna je mogoče razporejati in prenašati sredstva njihovim nosilcem in uporabnikom do konca leta, za katero je proračun sprejet.
29.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti.
Izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti skrbi, da se med letom dohodki delijo skladno z njihovim pritekanjem.
30.	člen
Ce dohodki družbenopolitične skupnosti ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10%), ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
31.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja dohod-kov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti lahko družbenopolitična skupnost za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi svoja sredstva rezerve.
32.	čl^n (
Izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
33.	člen
Za zakonito uporabo sredstev, ki so državnemu organu razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik državnega organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
Poleg osebe iz prejšnjega odstavka tega člena je za zakonito uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena odgovoren tudi vodja računovodstva pri državnem organu.	,
34.	člen
O uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča pro- • računska rezerva) odloča izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, če ni z zakonbm, odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti ali v splošnem delu proračuna drugače določeno.
Izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti lahko pooblasti za proračun pristojni upravni organ, da do določenega zneska razpolaga s tekočo proračunsko rezervo.
Sredstva, dodeljena iz tekoče proračunske rezerve za posamezne namene, se uporabljajo tako, kot je z zakonom določeno za uporabo sredstev za take namene.
35.	Člen -
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme skupščina družbenopolitične skupnosti za-, ključni račun proračuna.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in dejanski dohodki, predvidena in dejanska razporeditev sredstev, uporaba sredstev za posebne namene, bilanca izvršitve proračuna in razporeditev proračunskega presežka oziroma način kritja proračunskega primanjkljaja. Zaključni račun proračuna obsega tudi pregled neporavnanih proračunskih obveznosti družbenopolitične skupnosti.
V.	SREDSTVA REZERVE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
36.	člen
Vsaka družbenopolitična skupnost ima sredstva rezerve.
Sredstva rezerve se oblikujejo iz skupno doseženih dohodkov, ki pripadajo družbenopolitični skupnosti.
37.	člen
Družbenopolitična skupnost mora izločati v sredstva rezerve vsako leto najmanj 1 % skupnih letnih dohodkov, ki ji pripadajo po zakonu.
Sredstva se obračunavajo in izločajo v sredstva rezerve po tem členu začasno vsak mesec, in sicer v desetih dneh po preteku meseca za pretekli mesec, dokončno pa po zaključnem računu za preteklo leto.
38.	člen
Obveznost izločanja v sredstva rezerve preneha, ko ta sredstva dosežejo najmanj 10tf/o povprečnega letnega zneska skupnih dohodkov v zadnjih treh letih.
Obveznost izločanja v sredstva rezerve nastane znova, ko se njena sredstva zmanjšajo pod znesek, izračunan po prejšnjem odstavku tega člena.
39.	člen
Sredstva rezerve se uporabljajo:
1.	za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci ter izredne akcije teritorialne obrambe;«
2.	za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračunu neenakomerno pritekajo dohodki;
3.	za kritje proračunskega primanjkljaja.
40.	člen
Za namene iz 1. točke 39. člena tega zakona se dajejo sredstva rezerve praviloma brez obveznosti vračanja.
Za izdatke iz prejšnjega odstavka tega člena sme družbenopolitična skupnost svoja sredstva rezerve dajati drugi družbenopolitični skupnosti.
41.	člen
Sredstva, uporabljena za namene iz 2. točke 39. člena tega zakona, morajo biti vrnjena v sredstva rezerve iz prihodnjega pritoka sredstev, najpozneje pa do konca leta, v katerem so bila uporabljena.
Za potrebe iz 2. točke 39. člena tega zakona lahko da družbenopolitična skupnost posojilo drugi družbenopolitični skupnosti s pogojem iz prejšnjega odstavka tega člena.
42.	Men
Če so bila sredstva rezerve uporabljena za kritje proračunskega primanjkljaja (3. točka 39. člena tega zakona), mora družbenopolitična skupnost od naslednjega leta izločati v sredstva rezerve poleg rednega 1 %> najmanj še 1 °/» svojih skupnih dohodkov vse dotlej, dokler iž posebnega izločanja ne nadomesti zneska, s katerim je bif krit proračunski primanjkljaj.
43.	člen
O uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. in 3. točke 39. člena tega zakona odloča skupščina družbenopolitične skupnosti.
Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko pooblasti svoj izvršni svet, da odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena tega zakona do določenega zneska.
O uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. točke 39. člena tega zakona odloča izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti.
44.	člen
Zaključni račun o stanju in uporabi sredstev rezerve je kot posebna priloga sestavni del zaključnega računa družbenopolitične skupnosti.
VI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
45.	člen
Družbenopolitična skupnost lahko združuje sredstva iz pripadajočih dohodkov s sredstvi drugih družbenopolitičnih skupnosti za opravljanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti ali za ustvaritev pogojev za zadovoljevanje potreb ^skupnega pomena, za ustanovitev skupnih organov, organizacij in služb ter za skupne akcije.
O združitvi sredstev za skupno financiranje posameznih družbenih potreb in nalog odloča skupščina družbenopolitične skupnosti.
Sredstva, ki jih družbenopolitične skupnosti združujejo med seboj za financiranje posameznih družbenih potreb in nalog, ki imajo skupen pomen, se določajo v proračunih teh družbenopolitičnih skupnosti.
46.	člen
Za financiranje posameznih svojih nalog, ki imajo pomen tudi za organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti, lahko družbenopolitična skupnost združuje sredstva iz njej pripadajočih dohodkov s sredstvi takih organizacij in skupnosti.
VII.	ZADOLŽEVANJE DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI
47.	člen
Družbenopolitična skupnost se lahko zadolžuje za financiranje posameznih nalog, kadar je to z zakonom ali odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti' predvideno kot obveznost družbenopolitičnih skupnosti, razen za financiranje redne dejavnosti svojih organov in za druge tekoče potrebe.
48.	člen
O zadolžitvi družbenopolitične skupnosti odloča njena skupščina.
Kreditne pogodbe sklepa na podlagi sklepov iz prejšnjega odstavka tega člena v imenu družbenopolitične skupnosti za proračun pristojni upravni organ, če ne določi skupščina koga drugega.
49.	člen
Družbenopolitične skupnosti lahko razpisujejo javna posojila.
Javno posojilo razpiše skupščina družbenopolitične skupnosti z zakonom oziroma odlokom.
Obvezno javno posojilo se lahko razpiše samo z zakonom.
Zakon ozirom odlok, s katerim se razpiše javno posojilo, določa zlasti:
1.	namen, iz katerega se posojilo razpisuje;
2.	skupen znesek posojila;
3.	kdo je lahko vpisnik;
4.	obrestno mero;
5.	roke in način odplačevanja posojila ter druge potrebne pogoje.
50.	člen
Vpisniki posojila so lahko delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
Vlil. JNAUZUK INAU UUl-,1 AUVA1NJISM 11N Ul-UltAtiO SREDSTEV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
51.	člen
Skupščina družbenopolitične skupnosti izvršuje proračunski nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom in lahko v okviru tega nadzora sprejema ukrepe, predvidene s tem zakonom.
Skupščina družbenopolitične skupnosti nadzoruje sama ali po svojem za proračun pristojnemu upravnemu organu, ali družbenopolitična skupnost ustvarja dohodke v zneskih, ki so predvidehi v proračunu in v skladu ,s predpisi, na podlagi katerih se ustvarjajo dohodki. -
52.	člen
Da bi skupščina družbenopolitične skupnosti mogla nadzorovati izvrševanje proračuna, ji morajo organi in organizacije, ki dobivajo sredstva iz proračuna družbenopolitične skupnosti, na njeno zahtevo pošiljati svoje finančne načrte in druga poročila o izvrševanju svojih nalog.
53.	člen
Če skupščina družbenopolitične skupnosti ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem območju ne zadovoljujejo, ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma organizacij, ki jim je poverjeno zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, izvrševanje nalog in uporaba teh sredstev, sprejme skupščina ukrepe, s katerimi določi razporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni, za katere so bila sredstva dana.
54.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja s sredstvi družbenopolitičnih skupnosti oziroma nad zakonitostjo posamičnih aktov o izvrševanju proračuna in finančnih načrtov državnih organov opravlja služba družbenega knjigovodstva.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Ce se na podlagi zakona posamezne zadeve ali naloge med letom prenesejo iz pristojnosti ene v pristojnost druge družbenopolitične skupnosti, mora družbenopolitična skupnost, ki je bila dotlej pristojna za te zadeve oziroma naloge, iz svojih dohodkov zagotoviti sredstva zanje do konca leta, v katerem so bile zadeve oziroma naloge prenesene na drugo družbenopolitično skupnost, če ni v zakonu določeno drugače.
56.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti obstoječih skladov družbenopolitičnih skupnosti, ki so bili oblikovani iz virov dohodkov družbenopolitičnih skupnosti, se po zaključnih računih za leto 1974 prenesejo v proračun družbenopolitične skupnosti oziroma v finančni načrt ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
57.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70).
58.	člen
Td zakon začne veljati 1. januarja 1975.
St. 402-24/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
462.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o ukrepih za zagotovitev d0S°" vprjenc ravni splošne porabe v občinah za leto 1974
Razglaša se zakon o ukrepih za zagotovitev dogovorjene ravni splošne porabe v občinah za lete 1974, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike SloVenije na seji Zboru združenega dela dne 25. decembra 1974. Zbora občin dne 25. decembra 1974 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne "25. decembra 1974.
St. 400-53/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
ZAKON
o ukrepih za zagotovitev dogovorjene ravni splošne porabe v občinah za leto 1974
1.	člen
Za zagotovitev ravni splošne porabe v občinah za leto 1974, določene s posebnim družbenim 'dogovorom o višini splošne porabe v občinah v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 33/74) in aneksom k temu dogovoru (v nadaljnjem besedilu: poseben družbeni dogovor) odstopa Socialistična republika Slovenija občinam 0,8 %> dohodkov od temeljnega davka od prometa proizvodov, vplačanega do 31. decembra 1974 (v nadaljnjem besedilu: dodatna sredstva).
Dodatna sredstva se izločijo na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva.
2.	člen
Višino dodatnih sredstev, ki pripadajo posamezni občini, ugotovi republiški sekretariat za finance na podlagi meril iz posebnega družbenega dogovora.
Občinam, ki morajo po posebnem družbenem dogovoru prispevati sredstva za solidarnostno prelivanje v druge občine, pripadajo dodatna sredstva le pod pogojem, da so to obveznost v celoti izpolnile.
3.	člen
Dodatna sredstva se zagotovijo občinam najpozneje do 20. januarja 1975.
4.	člen
Občine, ki do 31. decembra .1974 niso v celoti izpolnile obveznosti za solidarnostno prelivanje v druge občine po posebnem družbenem dogovoru na podlagi izračuna za mesec oktober 1974, smejo povečati proračune za leto 1974 največ za 16 o/o v primerjavi z ustrezno porabo za leto 1973, ugotovljeno s posebnim družbenim dogovorom.
5.	člen
Sredstva za solidarnostno prelivanje med občinami po posebnem družbenem dogovoru se lahko zagotavljajo občinam in razporejajo med uporabnike proračunskih sredstev do 31. januarja 1975.
Do 31. januarja 1975 se lahko razporejajo med uporabnike proračunskih sredstev tudi dodatna sredstva iz tega zakona.
6.	člen
Občine lahko glede na doseženo izterjavo aavKov občanov v skladu s posebnim družbenim dogovorom spremenijo proračun za leto 1974 najkasneje do 20. januarja 1975.
i
7.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-53/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
463.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975
Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1974.
St. 422-21/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
i
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975
1.	člen
Ne glede na določbe 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) in prvega odstavka 15. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in 13/74), po katerih morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, se stopnje in osnove davkov za leto ,1975 lahko določijo do 28. februarja 1975, razen davka od skupnega dohodka občanov, za katerega se osnove in stopnje lahko določijo do 30. junija 1975.
2.	člen
Iz osebnih dohodkov, od katerih se davki obračunavajo in plačujejo ob izplačilu (davki po odbitku), ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov za leto 1975, se bodo davki, razen davka iz osebnega dohodka delavcev, obračunavali in plačevali po stopnjah, ki so veljale na dan 31. decembra 1974.
3.	člen
Ta zakon začne veljati 1. Januarja 1975.
St. 442-21/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
464.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje amo-upravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975
RazglaSa se zakon o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1974.
St. 420-40/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Prispevki za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti se v letu 1975 plačujejo iz virov, določenih z zakonom, od osnov in po stopnjah, določenih s samoupravnim sporazumom oziroma splošnim aktom samoupravne in--teresne skupnosti ali z zakonom ter sc obračunavajo in plačujejo na način, kot je določeno s tem zakonom.
II. PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA
2.	člen
S prispevki iz osebnega dohodka delavcev in drugih občanov (v nadaljnjem besedilu: prispevki iz osebnega dohodka) se v skladu s tem zakonom financirajo dejavnosti naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti:
—	občinskih izobraževalnih skupnosti, v
—	kulturnih skupnosti, v
—	telesnokulturnih skupnosti, v
—	skupnosti otroškega varstva, .
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,	^
—	zdravstvenih skupnosti, v
—	skupnosti socialnega varstva, v
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevke za vse samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. in se jim ne ugotavlja dohodek, pa plačujejo prispevke le za samoupravne interesne skupnosti iz pete in šeste alinee prejšnjega odstavka.
3.	člen
Prispevki iz osebnega dohodka delavcev in drugih občanov se plačujejo samoupravni interesni skupnosti, ki delavcem in drugim občanom zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev.
V	skladu z določbami prejšnjega odstavka tega člena se prispevki za financiranje dejavnosti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, zdravstvenih skupnosti in republiško skupnost: otroškega varstva plačujejo skupnosti, na območju katere je sedež temeljne organizacije združenega dela, v kateri delavec združuje svoje delo oziroma druge organizacije organa ali skupnosti oziroma kjer ima občan registrirano dejavnost (v nadaljnjem besedilu: organizacija — izplačevalec), kolikor ni z zakonom drugače določeno.
V	skladu z določbami prvega odstavka tega člena se prispevki za financiranje dejavnosti občinskih izobraževalnih skupnosti, kulturnih skupnosti, telesnokulturnih skupnosti, temeljnih skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega varstva plačujejo skupnosti, na območju katere ima delavec ali drug občan stalno- prebivališče. Ce delavec oziroma drug občan nima stalnega prebivališča na območju samoupravne interesne skupnosti, kjer stalno živi njegova ožja družina, se prispevek plačuje samoupravni interesni skupnosti, na območju katere stalno živi njegova ožja družina.
4.	člen
Ce ni za posamezne kategorije' delavcev s samoupravnim sporazumom oziroma splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti ali zakonom drugače določeno. osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki, obsega:
—	osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto osebni dohodek),
—	del, ki ga v obliki prispevkov iz osebnega dohodka združuje v samoupravnih interesnih skupnostih,
—	del, ki ga v obliki davka iz osebnega dohodka zagotavlja za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevke iz tistega dela osebnega dohodka ki se šteje za osebni dohodek, če ni s splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti, ali zakonom za posamezne prispevke drugače določeno. Merila za ugotavljanje, kaj se šteje za osebni dohodek, se določijo z družbenim ' dogovorom, ki ga sklenejo Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
i
5.	člen
Pri obračunavanju prispevkov iz osebnega dohodka za posamezne samoupravne interesne skupnosti se kot osebni dohodek za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb (neto osebni dohodek) izjemoma ne šteje tisti del osebnega dohodka, ki se v skladu z 38. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. st. 21-224/74) in v skladu s splošnimi akti samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1973 v celoti ali deloma ni štel v osnovo za obračun prispevka, ali je bil v teh aktih drugače opredeljen.
6.	člen
Prispevke, ki jih delavci plačujejo iz osebnega dohodka, obračunavajo in neposredno vplačujejo organizacije — izplačevalci osebnega dohodka.
Organizacije —" izplačevalci iz prejšnjega odstavka morajo delavca ob izplačilu osebnega dohodka obvestiti o obračunanih in vplačanih prispevkih.
Obrazec za obvestilo iz prejšnjega odstavka predpiše republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance.
7.	člen
Organizacije — izplačevalci obračunavajo prispevke iz osebnega dohodka za samoupravne interesne skupnosti po stopnjah, ki so uveljavljene v samoupravni interesni skupnosti, kateri se plačuje prispevek.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se prispevki samoupravnim interesnim skupnostim iz drugih republik do uveljavitve ustreznega zveznega zakona obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki so uveljavljene na območju, kjer ima organizacija — izplačevalec sedež.
8.	člen
Organizacije — izplačevalci, razen zasebnih delodajalcev, plačujejo prispevke iz osebnega dohodka ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, zasebni delodajalci pa v sedmih dneh po izplačilu osebnih dohodkov, če ni s posebnim zakonom, samoupravnim sporazumom ali splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti drugače določeno.
Ce ni s posebnim zakonom, samoupravnim sporazumom ali splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti drugače določeno, plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, prispevke Iz osebnih dohodkov na način, kot je določeno v naslednjih odstavkih.
Občani iz prejšnjega odstavka plačujejo med letom akontacije za prispevek, akontacija prispevka zapade v plačilo prvega dne v trimesečju, plačana pa mora biti v petinštiridesetih dneh po zapadlosti.
Višina akontacije prispevka se' ugotovi glede na vjšino osebnega dohodka, ugotovljenega za preteklo leto, dokler višina osebnega dohodka za preteklo leto ni ugotovljena, se akontacija plačuje na podlagi osebnega dohodka kakršen je bil nazadnje ugotovljen.
Dokončen obračun prispevkov se opravi po , re-teku leta na podlagi osebnega dohodka, ugotovljenega za preteklo leto. Strokovna služba, ki za samoupravno interesno skupnost opravlja posle v zvezi z evidentiranjem in pobiranjem prispevkov, mora občana pismeno obvestiti o obračunu" prispevkov in o akontacijah za tekoče leto.
III.	PRISPEVKI IZ DOHODKA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, IZ SREDSTEV DRUGIH ORGANIZACIJ IN DELOVNIH SKUPNOSTI IN IZ SREDSTEV OBČANOV
9.	člen
S prispevki iz dohodka temeljnih organizacij 'združenega dela, iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti in iz sredstev občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: prispevki iz
dohodka), se v skladu s tem zakonom financirajo dejavnosti naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti:
— Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti;
—	raziskovalnih skupnostih;
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	zdravstvenih skupnosti;
—	skupnosti za zaposlovanje.
10.	člen
Prispevki iz dohodka se plačujejo samoupravni interesni skupnosti, na območju katere je sedež temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije ali delovne skupnosti oziroma občana, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravlja gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kolikor ni za posamezne prispevke z zakonom drugače določeno.
11.	člen
Prispevek iz dohodka za financiranje izobraževalne skupnosti Slovenije, posebnih izobraževalnih skupnosti in raziskovalnih skupnosti plačujejo temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in 13/74), in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ugotavlja dohodek.
Osnova za obračun prispevka, ki ga po prejšnjem odstavku plačujejo temeljne organizacije združenega dela, se ugotovi tako, da se od celotnega dohodka odbijejo odbitne postavke po 11., 12. in 13. členu zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Tako določena osnova za obračun prispevka se lahko zmanjša glede na lastna vlaganja temeljne organizacije združenega dela v izobraževalno oziroma raziskovalno dejavnost, če je tako določeno s samoupravnim sporazumom o zagotovitvi sredstev za izvedbo programov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti oziroma s splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti ali z zakonom, in sicer po merilih, določenih s tem aktom.
Osnova za obračun prispevka, ki ga po prvem odstavku tega člena plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, je osnova, od katere plačujejo davek od dejavnosti.
12.	člen
Prispevek iz dohodka za financiranje skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije — za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in za zavarovalno dobo s povečanjem, zdravstvenih skupnosti — za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo in skupnosti za zaposlovanje plačujejo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosrti, ki izplačujejo osebne dohodke, zasebni delodajalci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se .jim ne ugotavlja dohodek, ne plačujejo prispevka iz dohodka za financiranje skupnosti za zaposlovanje.
Osnova za obračun prispevka, ki ga po prejšnjem odstavku tega člena plačujejo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti, zasebni delodajalci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ugotavlja dohodek, je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
Osnova za obračun prispevka, ki ga po prvem odstavku tega člena plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in sc jim ne ugotavlja dohodek, je osnova, od katere plačujejo prispevek iz osebnega dohodka za financiranje dejavnosti ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti.
13.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, plačujejo za financiranje dejavnosti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji poseben prispevek iz dohodka.
Osnova za obračun prispevka iz prejšnjega odstavka tega člena so sredstva poslovnega sklada temeljne organizacije združenega dela (brez tujih sredstev) po stanju, ki je izkazan v zaključnem računu za leto 1974 v bilanci stanja, zmanjšana za sredstva, vplačana kot obvezno posojilo za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo, za sredstva, vplačana kot posojilo v sklade skupnih rezerv in za sredstva, prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74).
14.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti, ki ugotavljajo dohodek po zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 71/72), oziroma za katere smiselno veljajo določbe omenjenega zakona, krijejo in nadomeščajo prispevke po 11. do 13. členu tega zakona iz dohodka po določbah drugega odstavka 7. člena navedenega zakona.
15.	člen
Temeljne organizacije združenega dela plačujejo mesečne akontacije prispevkov iz dohodka po prvem odstavku 11. člena tega zakona do 20. v mesecu za tekoči mesec.
Mesečna akontacija za čas od 1. januarja do 28. februarja 1975 znaša eno devetino obveznosti, izračunane za prvih devet mesecev 1974, mesečna akontacija za čas od 1. marca do 30. junija 1975 pa eno dvanajstino obveznosti, izračunane za leto 1974.
S periodičnimi obračuni se ugotavlja in poračunava obveznost za preteklo obdobje in določi akontacija za tekoče obračunsko obdobje. Dokončni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom za leto 1974.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ih se jim ugotavlja dohodek, plačujejo akontacije prispevkov iz dohodka po prvem odstavku 11. člena tega zakona na podlagi ugotovljene osnove za preteklo leto. in sicer na način, kot je določeno v drugem do petem odstavku 8. člena tega zakona.
16.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti plačujejo prispevke iz dohodka po prvem odstavku 12. člena tega zakona ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodi v v letu i975, zasebni delodajalci pa v sedmih dneh po samoupravnim sporazumom ali splošnim aktom samo-izplačilu osebnih dohodkov, če s posebnim zakonom, upravne interesne skupnosti ni drugače določeno.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gpspodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo akontacije prispevkov iz dohodka po prvem odstavku 12. člena tega zakona na podlagi ugotovljenega osebnega dohodka, in sicer na način, kot je določeno v drugem do petem odstavku 8. člen tega zakona.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ne ugotavlja dohodek, plačujejo prispevke iz dohodka po prvem odstavku 12. člena tega zakona do 7. v mesecu za pretekli mesec, če ni s posebnim zakonom, samoupravnim sporazumom ali splošnim ak-- tom samoupravne interesne skupnosti drugače določeno.
17.	člen
Temeljne organizacije združenega dela plačujejo prispevek iz dohodka po prvem odstavku 13. člena tega zakona mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka, in sicer do 20. v mesecu za tekoči mesec.
V času do predložitve zaključnega računa za leto 1974 plačujejo organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena akontacije prispevka na podlagi osnove, po kateri so plačevale prispevek v letu 1974. Te akontacije se poračunajo ob prvem plačilu prispevka po predložitvi zaključnega računa za leto 1974.
IV.	SKUPNE DOLOČBE
18.	člen
Stopnje prispevkov, določene v samoupravnem sporazumu oziroma splošnemu aktu samoupravne interesne skupnosti, morajo biti objavljene v Uradnem listu SRS.
Objavo pregleda stopenj iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi odbor udeležencev družbenega dogovora na ravni republike, ki bo urejal temeljna načela in splošne obveznosti udeležencev pri sklepanju in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohod’ ^ ter na področju splošne in skunne porabe.
19.	člen
Spremembe osnov in stopenj prispevkov, uveljavljene med letom, s katerihri se obveznosti povečujejo, ne morejo imeti učinka za nazaj, če ni z zakonom drugače določeno.
20.	člen
Za opravljanje evidenčnih, analitičnih in drugih finančnih opravil ustanovijo samoupravne interesne skupnosti skupno strokovno službo v občini oziroma v regiji ali pa se dogovorijo, da izvajanje teh Opravil za vse samoupravne interesne skupnosti zagotavlja strokovna služba ene skupnosti. Z dogovorom c ustanovitvi skupne strokovne službe oziroma z dogovorom
o prenosu navedenih opravil na strokovno službo ene skupnosti se uredi tudi način financiranja te službe.
Strokovna služba iz prejšnjega odstavka tega člena za vse samoupravne interesne skupnosti obračunava, pobira m izterjuje prispevke, ki jih tem skupnostim plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ter delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
Po dogovoru med občino in ustrezno samoupravno interesno skupnostjo lahko občinski davčni organ opravlja kontrolo nad obračunavanjem in, plačevanjem prispevkov iz prejšnjega odstavka tega člena.
21.	člen
Ce prispevek za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti po tem zakonu ni plačan v predvidenem roku. mora zavezanec za prispevek plačati poleg prispevka še povečan prispevek v višini 0,05 "/o od neplačanega zneska prispevka na dah, če v posebnem zakonu, splošnem aktu samoupravne interesne skupnosti ali samoupravnem sporazumu ni drugače določeno.
22.	člen
Ce občan, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravlja gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, zapadlega prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti ne plača v predvidenem'roku, se ri-spevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov.
23.	člen
Za zavezance, ki so bili po dosedanjih predpisih oziroma splošnih aktih oproščeni plačevanja določenih prispevkov za samoupravne interese skupnosti, se lahko s samoupravnim sporazumom o zagotovitvi sredstev za izvedbo programov samoupravnih interesnih skupnosti oziroma splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti ali zakonom določijo olajšave oziroma oprostitve pri plačevanju teh prispevkov.
V.	ZAČASNO FINANCIRANJE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V PRVEM TRIMESEČJU LETA 1975
24.	člen
Stopnje prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975 morajo biti sprejete najpozneje do 28. februarja 1975.
Odbor udeležencev družbenega dogovora iz drugega odstavka 18. člena tega zakona zagotovi objavo pregleda stopenj v Uradnem listu SRS najpozneje do 10. marca 1975.
25.	člen
Prispevki za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti se do 15. marca 1975 začasno plačujejo po stopnjah, ki so. veljale na dan 31. oktobra 1974.
26.	člen
Prispevki, plačani po 25. členu tega zakona, se štejejo kot akontacije in se dokončno poračunajo ob prvem naslednjem izplačilu osebnih dohodkov po 15. marcu 1975, vendar najpozneje do 15. aprila 1975.
27.	člen
Samoupravne interesne skupnosti smejo za financiranje svojih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1975 porabiti dohodke iz prispevkov po 25. členu tega za kona največ do višine 25 °/o sredstev, predvidenih za izvedbo valoriziranega programa posamezne samoupravne interesne skupnosti za leto 1974, razen samoupravnih interesnih skupnosti na področju izobraževanja, ki smejo porabiti te dohodke do višine 28®/o.
28.	člen
Družbenopolitične skupnosti, ki so v letu 1974 po posebnih predpisih del sredstev za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti zagotavljale iz svojih dohodkov, zagotavljajo ta sredstva na enak način kot v letu 1974 še v obdobju začasnega financiranja.
29- člen
Ce s samoupravnimi sporazumi ali drugimi splošnimi akti o delitvi osebnih dohodkov še ni uveljavljeno ustavno načelo o osebnem dohodku (čruto osebni dohodek) se za ugotovitev osebnega dohodka Iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, iz katerega se plačujejo prispevki, višina prispevkov in davka ugotovi na podlagi skupnih sredstev iz osebnega dohodka, ki so potrebna za izvedbo programov samoupravnih interesnih skupnosti in za splošne družbene potrebe v občini ter so določena z družbenim dogovorom o skupni in splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1975.
VL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1975, razen določb 29. člena, ki se uporablja od prvega izplačila osebnih dohodkov po 15. marcu 1975.
St. 420-40/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
465.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975
Razglaša se zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974 In na seji Zbora občin dne 25, decembra 1974.
St. 422-22/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
ZAKON
o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975
1.	člen
Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: davek) se v letu 1975 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene s tem zakonom, ob upoštevanju odbitnih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in 13/74), in s tem zakonom.
2.	člen
Davek se plačuje po stopnji 6,5 %.
♦	3. člen
Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo bruto osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca v višini 2600 dinarjev mesečno za polni delovni čas, za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek pa v višini 2850 dinarjev mesečno za polni delovni čas.
Število pogojno nekvalificiranih delavcev in drugi elementi za ugotovitev osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi metodologije, ki jo predpiše republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance.
4.	člen
Zakonske obveznosti se upoštevajo kot odbitna postavka v višini, ki je določena z zakonom oziroma z odlokom Skupščine SR Slovenije o uvedbi obveznosti.
Zakonske obveznosti, katerih višina ni določena z aktom iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo v naslednjih stopnjah:
1.	prispevki iz dohodka za financiranje:
— Izobraževalne skupnosti Slovenije — 8,14 %>, ^
— Raziskovalne skupnosti Slovenije — 1,80 "/o,
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in za zavarovalno dobo s povečanjem — 0,80 0/o,
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (posebni prispevek) v dogovorjeni višini — 0J5 odstotka oziroma 1^35 °/o,
—	zdravstvenih skupnostih — za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo — 1.83 Va,
—	skupnosti za zaposlovanje — 0,20 °/». *-
2.	prispevek za stanovanjsko graditev (zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj — (Uradni Ust SRS, št. 5/72, 54/72 in 24/73) v obračunani višini — vendar največ 9®/«,
3.	prispevek za uporabo mestnega zemljišča — (Uradni list SRS, št. 7/72), in sicer na kvadratni meter:
—	za stanovanjske prostore v prvi coni največ 0,20 dinarjev, v drugi coni največ 0,15 dinarjev, v tretji coni največ 0,10 dinarjev; če ni delitve na cone, največ 0,15 dinarjev;
—	za poslovne prostore v prvi coni največ 0,50 dinarjev, v drugi coni največ 0,15 dinarjev, v tretji
coni največ 0,10 dinarjev; če ni deUtve na cone, največ .0,15 dinarjev;
— za zemljišče največ 0,05 dinarjev.
5.	člen
Članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim, katerih članstvo je po zakonu obvezno, se upoštevajo kot odbitna postavka v višini oziroma po stopnji, ki jo določi pristojni organ gospodarske zbornice oziroma skupnosti za leto 1975.
6.	člen
Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov, se upoštevajo kot odbitna postavka v naslednji višini:
1.	dnevnice za potovanja v državi — 120 dinarjev,
2.	dnevnice za potovanja v tujino v višini, določeni s predpisom, ki velja za upravne organe,
3.	povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene — 1,30 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer,
4.	povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje. — v višini dejansko izplačanih zneskov, vendar največ 1.000 dinarjev mesečno,
5.	nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču zunaj stalnega prebivališča (terenski dodatek) — v višini dejansko izplačanih zneskov, vendar največ 54 dinarjev na dan,
(6y izdatki za strokovno izobraževanje delavcev v višini 1,5 %> od mase osebnih dohodkov, izračunane po 3. členu tega zakona.
V celoti se kot odbitna postavka upoštevajo nagrade učencev v poklicnem izobraževanju, nagrade za delo študentov in dijakov srednjih strokovnih šol na praksi, nagrade tujim študentom, štipendije in krediti študentom in dijakom srednjih šol, plače tujim delavcem na podlagi mednarodnih sporazumov o menjavi in razlike med osebnimi dohodki v državi in tujini za delavce, zaposlene v tujini.
7.	člen
Sredstva za skupno porabo delavcev se upoštevajo kot odbitna postavka v naslednji višini:
1.	regres za letni dopust — v višini dejansko izplačanega zneska, vendar največ 900 dinarjev na leto za zaposlenega delavca, povečano za prispevke,
2.	sredstva, namenjena za stanovanjsko graditev neposredno iz sklada skupne porabe, vendar tako, da skupno z obračunanim prispevkom v odstotku od osebnih dohodkov ne presežejo 9 °/o.
8.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec:
1.	vložil v Izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak,
2.	po občinskem predpisu ali po pogodbi z občino združil v občini za potrebe splošnega ljudskega odpora,
3.	vložil v razvoj kmetijstva,
4.	vložil v opremo raziskovalnih organizacij,
5.	vložil v zavarovanje družbenega premoženja v smislu načel o družbenih samozaščiti.
Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak po 1. točki prejšnjega odstavka, predpiše za varstvo okolja pristojni republiški upravni organ.
Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje v kmetijstvo po 3. točki prvega odstavka tega člena, In kaj se šteje za opremo raziskovalnih organizacij po 4. točki prvega odstavka tega člena, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Podrobnejše določbe o tem, kuj se šteje za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja, predpiše republiški sekretar za notranje zadeve,
9.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje tudi od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil:
—	v investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji, tloločenih ptT zakonu~b ukrepih za pospeševanje manj razvitih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/71);
—	v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih v SFR Jugoslaviji, določenih po zakonu o republikah in pokrajini, ki se štejejo za gospodarsko nezadostno razvite (Uradni list SFRJ, št. 33/71);
—	v razvoj surovinske industrije.
Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za naložbe po prejšnjem odstavku, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po predhodnem posvetu z Gospodarsko zbornico SR Slovenije.
10.	člen
Davčnim zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo, in celotnim dohodkom davčnega zavezanca.
11.	člen
Ne glede na določbe 3. točke 11. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se davčnim zavezancem s področja proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter določenih panog oziroma skupin s področja kmetijstva, prometa in surovinske industrije, pri ugotavljanju davčne osnove od celotnega dohodka odšteje amortizacija v dejansko obračunani višini.
Panoge oziroma skupine s področij iz prejšnjega odstavka določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
12.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka invalidskih delavnic iz prvega odstavka 1. člena zakona o razmerju med številom invalidov in skupnim številom v invalidski delavnici zaposlenih ljudi ter o namenski uporabi sredstev posebnega sklada (Uradni list SRS, št. 46/70).
Davčni zavezanec, pri katerem je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 odstotkov delovnih in vojaških invalidov, plačuje davek po stopnji 6 °/o.
13.	člen
Davčnim zavezancem — premogovnikom, ki plačujejo prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v zvezi z delom preko polnega delovnega časa v smislu družbenega dogovora o upoštevanju osebnega dohodka, doseženega v delu preko polnega delovnega časa v premogovnikih za izračun pokojninske osnove in osnove za nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja, se plačilo obračunanega davka zniža za 40 °/o.
14.	člen
Davčnim zavezancem s področja založniške dejavnosti se plačilo obračunanega davka zniža za 60 odstotkov.
Razliko med obračunanim in plačanim davkom uporabijo davčni zavezanci iz prejšnjega odstavka za pospeševanje založniške dejavnosti s področja znanosti, umetnosti, kulture, izobraževanja in vzgoje.
15.	člen
Ce se z vplačili davka po obračunu za leto 1975 nabere več sredstev, kot je za ta vir predvideno v republiškem proračunu za leto 1975, se presežna sredstva prenesejo v republiški proračun za leto 1976 in se štejejo kot akontacija za davek za leto 1976.
16.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.	----------------
St. 422-27/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1, r.
466.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A 25
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
Razglaša se zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25 decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1974.
St. 422-10/74
Ljubljana, dne 20. decembra 1974.
I
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
1.	člen
V	zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72, 42-330/72, 3-6/73, 4-29/74 in 13-90/74) se v 1. členu črtata točki 3 in 4.
Dosedanje točke 5 do 10 postanejo nove točke 3 do 8.
2.	člen
3.	in 5. člen se črtata.
3.	člen
Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1974 se neobdavčljivi del dohodka iz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določa v znesku 40.000 dinarjev, znesek za vzdrževanega družinskega člana iz 156. člena navedenega zakona pa v višini 16.000 dinarjev za otroka, za druge vzdrževane družinske člane pa po 13.000 dinarjev.«
4.	člen
Prvi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi;
»Dohodki iz 3. in 7. točke prvega odstavka .u dohodki iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se v celoti odstopijo občinam, dohodki iz 4. točke pa v višini 50 0/o.«
V	tretjem stavku drugega odstavka se za besedo »občinam« postavi pika, nadaljnje besedilo tega odstavka pa črta.
5.	člen
Ne glede na določbo 2. člena tega zakona se do uveljavitve odlokov občinskih skupščin o davkih občanov za leto 1975 plačuje republiški davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, po dosedanjih predpisih.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 422-10/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
467.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin
Razglaša s zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974 in na seji zbora občin dne 25. 'decembra 1974.
St. 421-2/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o davku ha promet nepremičnin
1.	člen
V	zakonu o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72), se v 3. členu prvi odstavek spremenj tako, da se glasi:
x »S prometom nepremičnin je po tem zakonu mišljen odplačni prenos lastninske pravice na nepremič-' ninah, prenos pravice uporabe zemljišč v družbeni lastnini pa le. kadar je vsaj ena od pogodbenih strank občan ali zasebna pravna oseba«.
2.	člen
V	4. členu se spremeni tako, da se glasi:
1.	točka:
»1. pri prenosu nezazidanih stavbnih zemljišč, kadar je ena od pogodbenih strank občina«;
6.	točka:
»6. če gre za prodajo še nenaseljene nove stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe, kadar je bila hiša ay stanovanje zgrajeno s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev; za novo stanovanjsko hišo se šteje tudi nedograjena stanovanjska hiša ali stanovanje«;
V	7. točki se za podpičjem doda naslednje besedilo:
»davka na_promet nepremičnin tudi ne plača dru-ga oseba za nepremičnino, ki jo v enem letu od dneva pravnomočnosti odločbe o razlastitvi oziroma od sklenitve kupne pogodbe, ki je sklenjena namesto razlastitve, proda lastniku razlaščene oziroma prodane nepremičnine, in sicer do zneska odškodnine oziroma kupnine, ki je bila kupcu priznana za razlaščeno oziroma odkupljeno nepremičnino«.
9. točka:	1
»9. če gre za prenos nepremičnine v okviru programa ljudske obrambe«.
Za 9. točko se dodata novi 10. in 11 točka, ki se glasita:
»10. če gre za prenos nepremičnin od ustanovitelja na pogodbeno organizacijo združenega dela;
11. če občan kupi stanovanjsko hišo ali stanovanje zaradi svoje invalidnosti ali invalidnosti člana družine, ki je trajno vezah na uporabo invalidskega vozička in je konstrukcija novega stanovanja glede na stanje invalidnosti ugodnejša«.
Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Od prodaje stanovanjske hiše ali stanovanja, v katerem je prodajalec prebival najmanj 5 let, se davek na promet nepremičnin ne plača od tistega dela kupnine. ki jo prodajalec uporahi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, v katero se bo preselil. Oprostitev je možno uveljaviti najkasneje v enem letu po izvršeni prodaji. Če oseba, ki je uveljavila oprostitev v roku petih let odtuji kupljeno oziroma zgrajeno stanovanje ali stanovanjsko hišo ali če se v tem roku iz nje izseli, se ji davek naknadno odmeri.
Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka tega člena se na zahtevo zavezanca prizna oprostitev davka tudi v primerih, če je bila prodaja potrebna zaradi povečanja števila družinskih članov in površina prodanega stanovanja ne presega normativov, ki jih je po 13. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občinska skupščina določila med pogoji za uveljavljanje pravice do delne nadomestitve stanarin.
Če je prometnega davka oproščen gradbeni objekt, velja oprostitev tudi za zazidano in pripadajoče funkcionalno zemljišče.
Davek na promet nepremičnin se ne plačuje tudi v primerih, ki jih določa poseben zakon.«
3.	člen
V	6. členu se drugemu odstavku doda nov drugi stavek: ki se glasi: »Pri zamenjavi stanovanjskih
stavb ali stanovanj se ugotovi prometna vrednost stanovanjske hiše ali stanovanja vsakega udeleženca v menjavi posebej, na tej osnovi ugotovljena razlika v prometni vrednosti zamenjanih nepremičnin pa predstavlja davčno osnovo«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Če se kupec pogodbeno zaveže plačati prometni davek, se davek" odmeri od osnove, ki ustreza prometni vrednosti, ugotovljeni s cenitvijo.«
4.	člen
Tretji odstavek 8. člena se črta.
5.	člen
V	9. členu se v prvem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Pri zamenjavi stanovanjskih stavb ali stanovanj se za ugotovitev prometne vrednosti kvadratnega metra upošteva celotna površina in vrednost vsakega večvredneda objekta; pri odmeri davka pa se upošteva le sorazmerni del površine, ki ustreza razmerju vrednosti objektov v menjavi.«
V	tretjem odstavku se beseda »stavbna« nadomesti z besedilom »nezazidana stavbna«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če gre za prenos gradbenega objekta, se vrednost zazidanega in pripadajočega funkcionalnega zemljišča vključno s stroški komunalne ureditve zemlji-
šča prišteje k vrednosti gradbenega objekta in uporabi stopnja, predpisana za gradbene objekte.«
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:	L
»Če gre za prenos gradbenega objekta, za katerega ni mogoče ugotoviti uporabne površine (kozolci, vrtne lope, ograje, škarpe, parkirišča, plesišča itd.), sč davek odmeri glede na celotno vrednost objekta po najnižji stopnji za gradbene objekte.«
6.	člen
V tretjem odstavku 13. člena se besedilo »v šestih mesecih« nadomesti z besedilom »v enem letu«.
7.	člen
Ta zakon prične veljati 1. januarja 1975.
St 421-2/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
468.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov," ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1974.
St. 422-5/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
«■ spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov
1.	člen
V zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št 21-224/74) se prvi in drugi odstavek 19. člena spremenita tako, da se. glasita:
»Davki po odbitku se obračunavajo po predpisih in plačujejo v korist družbenopolitične skupnosti, na katere območju ima zavezanec stalno prebivališče.
Ce zavezanec za davek po odbitku nima stalnega prebivališča na območju družbenopolitične skupnosti, v kateri stalno živi njegova ožja družina, se davek po odbitku obračunava po predpisih in plačuje v korist družbenopolitične skupnosti, v kateri stalno živi njegova ožja družina.«
/
2.	člen
Prvi odstavek 54. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnja davka iz kmetijstva je proporcionalna ali progresivna.«
V	drugem odstavku se beseda »republiškega« črta.
3.	člen
V	13. točki 75. člena se na koncu podpičje nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »razen prispevkov iz dohodka, ki jih zavezanci za sebe plačujejo samoupravnim interesnim skupnostim.«
4.	člen
V	drugem odstavku 113. člena se pika na koncu črta in doda naslednje besedilo: »oziroma pri prodaji stanovanjskih stavb in stanovanj v skladu s porastom cen stanovanj, kot ga ugotovi republiški sekretar za urbanizem.«
5.	člen
V	prvem odstavku 114. člena se dodar nov drugi stavek, ki - se glasi:
»Kot osnova za davek na dohodke od premoženja se šteje tudi zakupna vrednost poslovnega prostora v lastni stavbi, ki je bila občanu priznana kot Strošek po 9. točki 75. člena tega zakona.«
6.	člen
V	tretjem odstavku 128. člena se znesek »150.000 din« nadomesti z zneskom »300.000 din«.
7.	člen
V	prvem odstavku 164. člena se besedilo: »5 %> od odmerjenega zneska« nadomesti z besedilom: »10 “/o od odmerjenega zneska oziroma najmanj 100 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo: >*10% od odmerjenega zneska« nadomesti z besedilom: »20% od odmerjenega zneska oziroma najmanj 200 dinarjev«.
8.	člen
165. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občan, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi prične samostojno opravljati gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, mora pričetek opravljanja dejavnosti v tridesetih dne^i naznaniti za odmero davka pristojnemu davčnemu organu.«
9.	člen
V	251. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
-Davki po odbitku, ki po 19. členu tega zakona pripadajo družbenopolitičnim skupnostim v drugih republikah, se do uveljavitve ustreznega zveznega zakona obračunavajo po predpisih družbenopolitične skupnosti. na katere območju ima organizacija — izplačevalec svoj sedež.«
10.	člen	'
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v U: ad-nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 422-5/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
409.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve
Razglaša se zakon o podaljšanju veljavnosti zakona v uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1974.
St. 421-17/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju veljavnosti zakona o uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve
1.	člen
Veljavnost zakona o uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve (Uradni list SRS, št. 26-285/74) se podaljša za čas do 31. decembra 1975.
2.	člen
Za plačevanje davka od meničnih kreditov se uporabljajo menične golice dosedanje enotne izdaje.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 421-17/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
470
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1975
Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1974.
St. 400-54/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
■	1 Predsednik
Sisrgej Kraigher 1. r.
ZAKON
e proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1975
1.	člqp
Skupni dohodki republiškega proračuna za leto 1975 znašajo
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
2.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 1. člena tega zakona, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino SR Slovenije in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene posameznih republiških organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala.
Za proračun pristojni republiški upravni organ opravlja med letom poračuna vanj a, ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest organov in dodeljuje sredstva s postavko »nove namestitve«, rezervirana sredstva »za posebne namene« in za »povračila stroškov prevoza delavcev na delo«.
4.	člen
Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v republiških organih z gibanjem osebnih dohodkov na ostalih področjih v posameznem trimesečju leta 1975 zagotavlja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije iz sredstev proračuna.
V primeru, da uskladitve osebnih dohodkov delavcev v republiških organih ne bo mogoče izvesti, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlagal ustrezno spremembo proračuna.
V 5. člen
Ce se med letom ustanovi nov republiški upravni organ, potrdi njegov predračun Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Sredstva za delo takega organa se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve).	I
Ce se med letom odpravi republiški upravni organ, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo).
6.	člen
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1975 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja
v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Organi ne morejo porabiti sredstev za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se delovno mesto med letom izprazni.
Za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1975 morajo izvrševati sklepe in priporočila Skupščine SR Slovenije in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih po- . stavk.
Republiški organi ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1975 in tudi ne ustvarjati obveznosti za republiške proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z republiškim zakonom ali s kakšnim drugim aktom Skupščine SR Slovenije oziroma z aktom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, izdanim na podlagi zakona.,
Obveznosti iz petega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje.
7.	člen
Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, ali ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo.
8.	člen
Vsi dohodki, ki jih republiški organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek republiškega proračuna, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
9.	Sten
Zavod za šolstvo SR Slovenije lahko pridobiva sredstva (z izobraževalno in založniško dejavnostjo) in jih uporablja za svojo osnovno dejavnost.
Za zdravstvo pristojni republiški upravni organ uporabi dohodke iz dejavnosti sanitarnega inšpektorata, ki jih ta doseže s svojimi tehničnimi storitvami za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost.
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije in Geodetska uprava SR Slovenije uporabita dohodke, ki jih dosežeta s prodajo svojih uslug in iz naslova prodaje geodetskih izdelkov za pokrivanje stroškov redne dejavnosti, nabavo in vzdrževanje opreme in za reprodukcijo geodetskih izdelkov.
Republiški sekretariat za notranje zadeve lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin in podobno, za posebne namene.
2.345,500.000
2.341,000.000
4,500.000
Luška kapitanija Koper uporabi svoje dohodke za redno dejavnost in posebne namene.
Zavod SR Slovenije, ki je pristojen za zadeve regionalnega prostorskega planiranja, uporabi dohodke, ki jih pridobi s publicistično dejavnostjo in podobno za redno dejavnost.
10.	člen
Dohodki od upravnih in poslovnih stavb, ki jih upravlja za organizacijo uprave pristojni republiški upravni organ, se stekajo na poseben račun in se uporabljajo za delno kritje izdatkov, ki nastanejo pri upravljanju teh stavb.
11.	člen
Dohodki, s katerimi razpolaga Zavod SR Slovenije za statistiko po posebnih predpisih prek posebnega računa, se uporabljajo še nadalje za namene in na način, ki je določen s temi predpisi.
12.	člen
Zavod SR Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo kot sredstva za svojo redno dejavnost. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko predpiše, da zavod del sredstev uporabi za posebne namene (investicije).
13.	člen .
Organi iz 9. do 12. člena tega zakona predložijo za proračun pristojnemu republiškemu upravnemu organu finančne načrte in zaključne račune o uporabi sredstev, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona oziroma na podlagi posebnih predpisov.
14.	člen
Od dohodkov po 1. členu tega zakona, razporejenih po posebnem delu proračuna, se vlaga v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije 1 %>.
15.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih:
— v razdelku »sredstva za splošne republiške potrebe« so:
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavkah: protokolarni stroški, sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb, nadomestila funkcionarjev v službi v organih federacije, nadomestila za pripravnike in štipendije Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, štipendije za republiško upravo, dinarsko kritje za nakup deviz, sklad za financiranje stanovanjske izgradnje in nosilci partizanske spomenice.
2.	Za proračun pristojni republiški upravni organ po postavkah: regres za skupinska potovanja otrok in mladine, preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, odškodnine po sodnih sklepih, bančni stroški in obresti, stroški dvojezičnega poslovanja, razlika za socialno zavarovanje duhovnikov, modernizacija davčne službe, sredstva za proslave republiškega pomena in znanstvene raziskave.
3.	Za zdravstvo in socialno varstvo pristojni republiški upravni organ po postavkah: razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve, dodatek zaposlenim borcem NOV. zdravstveno zavarovanje kmetov borcev NOV, priznavalnine, invalidsko varstvo, žrtve fašističnega nasilja — izdatki za
varstvo, varstvo borcev za severno mejo, ter posebna komisija po 117. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
4.	Za delo pristojni republiški upravni organ po postavki: izjemne upokojitve rudarjev in dimnikarjev in prispevek republike za obvezno starostno zavarovanje kmetov, za ugodnosti kmetov-borcev in za varstveni dodatek socialno’ ogroženih kmetov-borcev po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.
5.	Za organizacijo uprave pristojni republiški upravni organ po postavki: elektronski center.
6.	Za kulturo pristojni republiški upravni organ po postavki: socialno zavarovanje umetnikov.
7.	Štab za splošni ljudski odpor SR Slovenije za sredstva, ki so mu dodeljena po postavki: sklad za financiranje enot in služb teritorialne obrambe.
Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »sredstva za negospodarske investicije in za plačilo anuitet« je:
Za proračun pristojni republiški upravni organ po postavkah: obveznosti po odlokih, odplačilo anuitet, sredstva za nove odločitve in že sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev« je:
koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, po postavki: zvezna in republiška vodstva družbenih organizacij in društev za razporeditev po družbenem dogovoru skupaj z republiško konferenco" Socialistične zveze delovnega ljudstva.
16.	člen
Nosilec sredstev, razporejenih za intervencije v gospodarstvu, ki se financirajo iz proračuna SR Slovenije je za finance pristojni republiški upravni organ v soglasju s pristojnimi republiškimi sekretariati.
Nbsilec sredstev republike za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju je Izvršni svet Skunščine SR Slovenije.
17.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za dejavnost zavodov družbenih služb na podlagi pogodb, smejo republiški organi uporabljati le na podlagi sklenjenih pogodb, po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
18.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerve, in sicer do višine 1,000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74);
—	o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku »namenska dopolnilna sredstva občinam«;
—	o razdelitvi sredstev razporejenih v razdelku »negospodarske investicije za nove odločitve«.
19.	člen
Za proračun pristojni republiški upravni organ izvršuje proračunski nadzor finančnega, materialnega in
računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev republiškega proračuna ter nadzor investicij, ki se delno ali v celoti financirajo iz republiškega proračuna.
Za proračun pristojni republiški upravni organ ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter o tem seznanja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
20.	člen
Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci re-
publiškega proračuna za leto 197p, ki je sestavni d čl splošnega dela tega proračuna.
21.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1975.
St. 400-54/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega
proračuna) za leto 1975
A. DOHODKI
Klasifikacijska številka oblika	podoblika dohodka	dohodka		Dohodki	podoblika dohodka	Znesek oblika dohodka
n 12	121	Vrsta 1 — Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Posebna stopnja davka iz osebnega dohodka delavcev Davek od skupnega dohodka občanov Skupaj vrsta 1 — Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov	756,566.270 455,000.000 30,000.000	1.241,566.270
21 27		Vrsta 2 — Davki Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od' plačil za storitve Davek na dobiček od tujih oseb Skupaj vrsta 2 — Davki	860,000.000 10,000.000	870,000.000
33		Vrsta 3 — Takse Sodne takse Skupaj vrsta 3 — Takse	34,000.000	34,000.000
51		Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih Denarne kazni Skupaj vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih	37,000.000	37,000.000
611		Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* Dohodki od prodaje tiskovin Republiškega sekretariata za notranje zadeve Ostali dohodki Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organbv in drugi dohodki	137,933.730 7,000.000 18,000.000	162,933,730
		Skupaj dohodki za razporeditev (vrsta 1—6)		2.345,500.000
		*— Dohodek od obresti Narodne banke Jugoslavije za leto 1971 (Uradni list SFRJ, št. 18-256/73) —	Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73) —	Odstopljeni kredit Narodne banke Jugoslavije za leto 1975 (Uradni list SFRJ, št. 21/74 in 37/74 ter 5/73) —	90 °/o presežka dohodkov nad izdatki Narodne banke Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73)		4,403.830 26,429.900 35,100.000 72,000.000
		Skupaj dohodki		137,933.730
ti — SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV				t
Klasifikacijska številka razporedne razporedne skupine	podskupine		Splošni razpored dohodkov	rezporedna podskupina	Znesek razporedna skupina
01	01—1 01—2	GLAVNI NAMEN — 01 — DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Sredstva za redno dejavnost Sredstva za posebne namene Vsega glavni namen 01	910,838.338 217,690.367	1.128,528.705
03	.	GLAVNI NAMEN — 03 — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV		86,025.364
04	04—1 04—2 04—3 04—4 w	GLAVNI NAMEN — 04 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Sredstva za obveznosti po odlokih Sredstva za odplačevanje anuitet Sredstva za nove odločitve Sredstva za že sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in sklepih Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije VSEGA GLAVNI NAMEN 04 '	25,622.694 13,083.000 5,333.196 31,578.646	75,617.536
06		GLAVNI NAMEN — 06 — ZNANSTVENA DEJAVNOST		5,856.000
07		GLAVNI NAMEN — 07 — KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST		10,721.510
08		GLAVNI NAMEN — 08 — SOCIALNO SKRBSTVO		276,502.715
09		GLAVNI NAMEN — 09 — ZDRAVSTVENO VARSTVO		3,674.000
14	14—2	GLAVNI NAMEN — 14 — DOPOLNILNA SREDSTVA Namenska dopolnilna sredstva		66,565.000
16		GLAVNI NAMEN — 16 — INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU		664,054.170
17	17—1	GLAVNI NAMEN — 17 — TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET Tekoča proračunska rezerva		4,500.000
18		GLAVNI NAMEN — 18 — KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA IZLOČENA SREDSTVA REZERV (rezerva)		23,455.000
		SKUPAJ		2.345,500.000
471.
Na podlagi 3. točke 379. člena Ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o obveznem združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela za financiranje odsekov avtocest v Socialistični republiki Sloveniji
Razglaša se zakon o obveznem združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela za financiranje odsekov avtocest v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. de-
cembra 1974 in na seji Zbora občin ane 25. decembra 1974.
St. 402-199Z74	'	'
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o obveznem združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela za financiranje odsekov avtocest v Socialistični republiki Sloveniji
1.	člen
Sredstva za financiranje posameznih odsekov avtocest v Socialistični republiki Sloveniji, določenih z
družbenim planom Socialistične republike Slovenije v letih 1971—1975 (Uradni list SRS, St. 4/73), združujejo po tem zakonu temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in'so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in 13/74 — v nadaljnjem besedilu: zavezanci).
Zavezanci iz prejšnjega odstavka združujejo svoja sredstva po stopnji 4 “/o od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. dokler se v okviru samoupravne interesne skupnosti za ceste in cestni prevoz ne sporazumejo drugače, vendar ne dalj kot do 31. decembra 1976.
2.	člen
Za mesec januar in februar 1975 združujejo zavezanci sredstva z 1. člena tega zakona kot akontacijo v višini 4 °/o od ene dvanajstine davčne osnove, izračunane za leto 1973.
Po predložitvi obračuna davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1974 se akontacije obračunavajo in poračunajo ustrezno davčni osnovi za leto 1974.
Akontacije se plačujejo do 15. v mesecu za pretekli mesec.
3.	člen
Sredstva, ki so jih dolžni združevati po tem zakonu, vplačujejo zavezanci na poseben račun pri Republiški skupnosti za ceste.
4.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki po tem zakonu združujejo sredstva, upravljajo s temi sredstvi v samoupravni interesni skupnosti za ceste in cestni prevoz, in sicer na podlagi medsebojnega sporazuma, s katerim določijo tudi pogoje vračanja in druge svoje pravice in obveznosti glede gospodarjenja S temi sredstvi.
Sredstva združena po tem zakonu, upravlja do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za ceste in ces(ni prevoz sedanja republiška skupnost za ceste.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
. St. 402-199/74 '
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
472.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina So-
cialistične republike Slovenije, na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1974.
St. 423-5/74
1	Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah
1. člen
V	29. členu zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-76/72) se točka 7 spremeni tako, da se glasi:
»7. V sporih o vrstnem rčdu terjatev v izvršilnem poetopku — višina terjatve, vendar pri občinskih sodiščih ne več kot 1500 dinarjev, pri okrožnih sediščih in okrožnih gospodarskih sodiščih pa ne več kot 3000 dinarjev.«
«	2. člen
30, člen se spremeni tako, da se glasi:
»V primerih, v katerih ni mogoče ugotoviti vrednosti spornega predmeta po prejšnjih določbah, se plača v sporih, o katerih odloča občinsko sodišče, taksa na znesek 1500 dinarjev, v sporih, v katerih odloča okrožno sodišče, taksa na znesek 3000. dinarjev m v sporih, o katerih odloča okrožno gospodarsko sodišče, taksa na znesek 10.500 dinarjev.*
3.	člen
V	53. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Sodnih taks so oproščeni občani za vknjižbe zastavne pravice denarnih zavodov, organizacij združenega dela ali samoupravnih interesnih skupnosti za posojila za gradnjo, adaptacijo ali nakup stanovanj, stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij iz sredstev organizacij in skupnosti ali iz solidarnostno zbranih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč.«
4.	člen
Tarifna številka 1 taksne tarife se dopolni tako, da se pod besedilom »za vsak dinar nad 5.000 din še 1,6 i/o« duda besedilo »oziroma pri gospodarskih sodiščih še 1,1 °/o«, pod besedilom »nad 50.000 din še 1 °/o vendar največ 30.000 din« pa besedilo »oziroma pri gospodarskih sodiščih še 0,75 °/o, vendar največ 15.000 din«.
5.	člen
V	tarifni številki 16 taksne tarife se vnese v opombi nova točka 14, ki se glasi:
»14, Ne plača se taksa ne za prošnjo in ne za overitev podpisa na listini ali za overitev prepisa listine, na podlagi katere občani pridobijo pomoč iz solidarnostno zbranih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč«.
Sedanja 14. točka postane 15. točka.
6.	člen
V	tarifni številki 17 taksne tarife se v drugem odstavku 4. točke opombe za besedo »drugem« doda še »in tretjem«.
V. poglavje taksne tarife z naslovom »Vpis v register gospodarskih organizacij in register zavodov« se tako spremeni, da se glasi:
»V. Vpis v sodni register organizacij združenega dela in drugih organizacij.
1. Vloge
Tarifna številka 22
Za vlogo za vpis v sodni register se plača 20 din.
Opomba:
1.	Ce se zahteva z isto vlogo več vpisov za isto organizacijo, se plača ena sama taksa iz te tarifne številke.
2.	Za priloge k vlogi in za druge vloge, ki niso zajete v tej tarifni številki, se ne plača taksa.
2.	Vpis v sodni register Tarifna številka 23
1.	Za vpis akta o ustanovitvi delovne organizacije se plača 300 din.
2.	Za vpis ali izbris vsake predznambe ali zaznambe se plača 50 din.
3.	Za vpis konstituiranja temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, v katere sestavu ni temeljne organizacije združenega dela, in za vpis sporazuma sestavljene organizacije združenega dela, se plača 500 din.
4.	Za vpis konstituiranja delovne organizacije, v katere sestavu sta dve ali več temeljnih organizacij združenega dela, se plača poleg takse iz 3. odstavka te tarifne številke še za vsako temeljno organizacijo združenega dela oziroma skupnost temeljnih organizacij 250 din.
5.	Za vpis vsake nastale spremembe v sodnem registru, ki nastane po vpisu akta o ustanovitvi delovne organizacije do njenega konstituiranja ali po vpisu konstituiranja organizacije združenega dela, se plača 50 din.
6.	za vpis izbrisa organizacije združenega dela se plača 100 din.
Opomba:
1.	Določbe te tarifne številke veljajo tudi za vpise statusnih sprememb, ko se ustanovi delovna organizacija z izločitvijo temeljne organizacije združenega dela iz sestava dosedanje delovne organizacije ali s spojitvijo dveh ali več delovnih organizacij v novo organizacijo ali z razdelitvijo dveh ali več delovnih organizacij.
2.	Za posamezne vpise v zvezi z vpisom ustanovitve ali konstituiranja delovne organizacije, temeljne organizacije združenega dela, skupnosti temeljne organizacije združenega dela in sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela se ne plača posebna taksa,
3.	Za vpise v zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka se ne plača taksa.
4.	Če se zahteva z isto vlogo več vpisov, se plača taksa za vsak vpis ali izbris posebej.
3.	Vpis poslovne enote Tarifna številka 24
Za vlogo za vpis in za sam vpis poslovne enote
se plača polovica takse iz tarifne Številke 22 in 23.
Opomba:
1. Kadar se več organizacij združenega dela spoji v eno ali kadar se ena ali več takih organizacij pripoji k drugi ali kadar se taka organizacija razdeli v več organizacij združenega dela ali če se organizacija združenega dela izloči, se za vpis poslovnih enot v okviru teh organizacij ne plača taksa iz te tarifne številke!«
8.	člen
Prvi odstavek tarifne številke 35 se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za izpisek iz sodnega registra se plača za vsako začeto stran 30 din, za vsako overjeno fotokopijo registrskega lista pa 5 din.«
Točka 1 opombe k tej tarifni številki se .spremeni tako, da se glasi:
»1) Če napravi izpisek ali fotokopijo sama stranka in ga predloži sodišču v potrditev, se plača polovica takse iz te tarifne številke«.
9l člen
Taksa za vloge, dejanja jrf listine, glede katerih je nastala taksna obveznost do dneva, ko je začel veljati ta zakon, se bodo plačevale po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi.
Če je bila do uveljavitve tega zagona plačana taksa za dejanje, ki naj bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, ni treba plačati nove takse po tem zakonu, vendar pa sc preveč plačana taksa ne vrne.
10. člen
Določbe 3. in 5. člena tega zakona se uporabljajo od 1. junija 1974, določbe 4. člena tega zakona pa od 1. januarja 1975.
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 423-5/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
473.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije
Razglaša se zakon o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, ki ga-je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1974, Zbora občin dne 25. decembra 1974 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974.
St. 0207-6/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije /
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine socialistične republike Slovenije, ki skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, družbenega plana SR Slovenije in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenopolitično in ekonomsko stanje ter razvoj SR Slovenije in je odgovoren Skupščini SR Slovenije, v okviru pravic in dolžnosti republike, za stanje na vseh področjih družbenega življenja ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni :ilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja SR Slovenije.
Izvršni svet je odgovoren Skupščini SR Slovenije v okviru pravic in dolžnosti republike, tudi za delo republiških upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina, ter izvajanje zakonov ter drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, po tem zakonu in po drugih zakonih.
2.	člen
V uresničevanju svoje odgovornosti sprejema in izvaja Izvršni svet ustrezne politične, gospodarske in socialne ukrepe ter izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen; predlaga Skupščini SR Slovenije določanje politike ter izdajo zakonov in drugih splošnih aktov; usmerja, usklajuje in nadzoruje delo republiških upravnih organov; spremlja delo in sodeluje pri usklajevanju dela samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena; sodeluje z občinskimi skupščinami in njihovimi organi in v skladu z ustavo nadzoruje njihovo delo; sodeluje z Zveznim izvršnim svetom in z drugimi organi v federaciji pri oblikovanju in izvrševanju politike federacije; sodeluje z izvršnimi sveti drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin pri reševanju vprašanj, ki so skupnega pomena za republike oziroma pokrajine.,
3.	člen
Pri odločanju o vprašanjih, ki se tičejo varstva z ustavo določenega reda (služba državne varnosti), mednarodnih odnosov, ljudske obrambe, temeljnih političnih vprašanj, ki se pbstavljajo v zvezi s pripravo zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije ali izvajanja politike, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije ter glede vprašanj, pri reševanju katerih sodeluje Izvršni svet v federaciji ali skupno z izvršnimi sveti drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin, zagotavlja Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo uresničevanje stališč, pobud in predlogov Predsedstva SR Slovenije.
4.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje Izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami s
samoupravnimi in drugimi organizacijami ter z njihovimi skupnostmi in združenji; pri svojem delu se povezuje tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter s posameznimi družbenimi, strokovnimi in znanstvenimi delavci
5.	člen
Izvršni svet opravlja svoje naloge na svojih sejah, pa tudi po svojih komisijah, odborih, komitejih in drugih svojih posvetovalnih oziroma delovnih telesih.
6.	člen
Izvršni svet zastopa SR Slovenijo kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom drugače določeno.
Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi SR Slovenije, in od-’ loča o njihovem razpolaganju, razen nepremičnin, ki jih neposredno uporablja Skupščina SR Slovenije in Predsedstvo SR Slovenije.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Socialistični republiki Sloveniji kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena v republiki.
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, s katerimi se izvaja v zakonu, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti Skupščina SR Slovenije.
7.	člen
Izvršni svet izdaja uredbe in odloke za izvrševanje republiških zakonov, splošnih aktov Skupščine SR Slovenije ter zveznih zakonov v okviru republiške pristojnosti, razen za izvrševanje zakonov iz 324. člena ustave SR Slovenije.
Z uredbo Izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje z zakonom oziroma z drugim splošnim aktom Skupščine SR Slovenije, določena razmerja.
Z odlokom Izvršni svet ureja posamezna vprašanja ali predpisuje ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je tako določeno z zakonom ali z uredbo.
V mejah zakonskih pooblastil Izvršni svet izdaja tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme Izvršni svet sklep.
8.	člen
Izvršni svet zagotavlja javnost svojega dela z informacijami, ki jih daje tisku in drugim sredstvom javnega obveščanja, na konferencah, ki jih imajo člani Izvršnega sveta in drugi funkcionarji v Izvršnem svetu s predstavniki tiska in drugih informacijskih sredstev ter z ustvarjanjem drugih možnosti, da se javnost seznani z njegovim delom, stališči in odločitvami.
Ce bi bila javna objava v nasprotju z družbenimi interesi, lahko Izvršni svet odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti, oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa.
II.	SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV
9.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov ii> člani, katerih število določi ob izvolitvi Skupščina SR Slovenije na predlog kandidata, ki ga je Predsedstvo republike predlagalo za predsednika sveta.
Ob izvolitvi članov Izvršnega sveta imenuje Skupščina SR Slovenije na predlog predsednika Izvršnega sveta izmed članov Izvršnega sveta republiške sekretarje, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate, predsednike republiških komitejev in druge republiške funkcionarje, ki bodo vodili republiške upravne organe.
Predsednik Izvršnega sveta ima pravico predlagati Skupščini SR Slovenije razrešitev posameznih članov Izvršnega sveta in izvolitev novih.
10.	člen	^
Skupščina SR Slovenije lahko imenuje na predlog predsednika Izvršnega sveta posameznemu republiškemu sekretarju oziroma predsedniku republiškega komiteja namestnika; ta nadomestuje republiškega sekretarja, oziroma predsednika republiškega komiteja, če je odsoten ali zadržan, pri opravljanju dolžnosti in sicer v vseh njegovih pravicah in dolžnostih v republiškem sekretariatu oziroma v republiškem komiteju in v Izvršnem svetu.
11.	člen
Predsednik in člani Izvršnega sveta ter namestniki republiškega sekretarja oziroma namestniki predsednika republiškega komiteja podajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom Skupščine SR Slovenije tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije*.
12.	člen
Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v Izvršnem .svetu, skrbi, da se uresničujejo delovni programi in sklepi sveta, kakor tudi, da se organizira sodelovanje z organi občin, družbenopolitičnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
Predsednik podpisuje predpise, ki jih sprejema Izvršni svet; predsednik podpisuje tudi druge akte Izvršnega sveta, kolikor ni za to pooblaščen sekretar Izvršnega sveta ali predsednik pooblaščene komisije Izvršnega sveta.
13.	člen
Podpredsednik Izvršnega sveta nadomestuje predsednika v vseh pravicah in dolžnostih, če je ta odso-
ten ali zadržan; če je več podpredsednikov, odloči predsednik, kateri izmed njih ga nadomestuje.
Predsednik Izvršnega sveta lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika, da ga stalno nadomestuje v dolpčenih zadevah.
14.	člen
Vsak član Izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti Izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo zakonov in drugih predpisov, predlagati Izvršnemu svetu, da določi načelna stališča ali smernice za delo republiških upravnih organov, ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja Izvršni svet.
V skladu s poslovnikom Izvršnega sveta imajo člani sveta pravico sodelovati pri delu vsakega telesa Izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
15.	člen
Člani Izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč Izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri Izvršni svet, kakor tudi za delo republiških upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo Izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni, in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj in pristojnosti Izvršnega sveta.
16.	člen
Člani Izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v Skupščini Socialistične republike Slovenije.	(
O imuniteti člana Izvršnega sveta odloča Izvršni svet.
Predsednik Izvršnega sveta mora obvestiti Skupščino SR Slovenije o odločitvah Izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov.
17.	člen
Člani Izvršnega sveta imajo enake pravice do nadomestila za opravljene funkcije, do uporabe javnih prometnih sredstev in do povračil za službena potovanja, kot jih imajo delegati v Skupščini SR Slovenije, ki so izvoljeni na stalne funkcije v Skupščini.
III.	ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
18.	č^en
Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih Iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
Za odločanje v upravnem postopku in o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko ustanovi Izvršni svet posebne komisije, ki jih sestavljajo njegovi člani.
19.	člen
Zadeve, o katerih razpravlja in odloča Izvršni svet na svojih sejah, se praviloma-predhodno obravnavajo v njegovih komisijah, odborih, komitejih, delovnih skupinah in v drugih- njegovih stalnih ali začasnih posvetovalnih oziroma delovnih telesih.
20.	člen
Izvršni svet ima koordinacijsko komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in podpredsedniki Izvršnega sveta, predsedniki republiških svetov, ki jih imenuje Izvršni svet, ter določeno število članov Izvršnega sveta.
Koordinacijska komisija koordinira delo teles Izvršnega sveta, spremlja in obravnava družbeno problematiko, pomembno za delo Izvršnega sveta, obravnava uresničevanje delovnega programa Izvršnega sveta, obravnava in predlaga Izvršnemu svetu ukrepe za izboljšanje dela v Izvršnem svetu in republiških upravnih organih.
S poslovnikom ali z drugim splošnim aktom Izvršnega sveta so lahko določene posamezne vrste zadev iz pristojnosti sveta, o katerih ta komisija oblikuje odločitev in jo pošlje vsem članom sveta; če noben član Izvršnega sveta v roku, ki ga določi poslovnik, ne izjavi, da se ne strinja s. predlagano rešitvijo, se šteje, da je bila odločitev sprejeta na seji Izvršnega sveta; v takem primeru sodeluje v komisiji član Izvršnega sveta, ki vodi republiški upravni organ, oziroma predsednik v čigar delovno področje spada zadeva.
21.	člen
Izvršni svet si skladno z določbami tega zakona s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja.
IV.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO REPUBLIŠKIH UPRAVNIH ORGANOV
22.	člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo republiških upravnih organov mora imeti Izvršni svet vpogled, kako ti organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, družbenih planov SR Slovenije, drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije in predpisov Izvršnega sveta.
Republiški upravni organi obveščajo Izvršni svet o stanju stvari ter o problemih na ustreznem področju; na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila v zadevah s svojega delovnega področja.
23.	člen
Izvršni svet usklajuje delo republiških upravnih organov in ga usmerja; pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij več upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča tudi o temeljnih in drugih po-mčmbnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo zakonov ali drugih predpisov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih.
Republiški upravni organi lahko zahtevajo od Izvršnega sveta, da obravnava in zavzema stališča o posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo zakonov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.
24.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo republiških upravnih organov; pri tem lahko razveljavi predpis republiškega upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, z drugim predpisom ali s splošnim aktom Skupščine SR Slovenije oziroma s predpisom Izvršnega sveta ali pa tak predpis odpravi, če meni, da je zaradi narave stvari potrebno, da se obenem s predpisom odpravijo tudi pravne posledice, ki so nastale na njegovi podlagi.
25.	člen
Izvršni svet skrbi za 'to, da delajo republiški upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.
V.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
26.	člen
Izvršni svet poroča Skupščini SR Slovenije o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije ter ji predlaga določanje politike, izdajo zakonov in drugih splošnih aktov.
Na zahtevo posameznega zbora Skupščine SR Slovenije je Izvršni svet dolžan zboru dati poročila o stanju in problemih, o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov ter o drugih vprašanjih z delovnega področja zbora.
27.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru Skupščine SR Slovenije, da odloži obravnavanje predloga zakona ali drugega splošnega akta, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora Skupščine in članov Izvršnega sveta, ali da se skliče seja pristojnega zbora Skupščine, na kateri bi Izvršni svet razložil svoja stališča.
28.	člen
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori Skupščine SR Slovenije, njihova telesa in delegati v zborih Skupščine.
Ce posamezen zbor Skupščine SR Slovenije sprejme predlog delegatov za interpelacijo v zvezi z delom Izvršnega sveta, ima Izvršni svet pravico in dolžnost, da pred obravnavo v zboru poda svoje poročilo o vprašanju, na katerega se nanaša interpelacija.
29.	člen
Ce Izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanje zakona ali drugega splošnega akta Skupščine SR Slovenije, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt,, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor Skupščine SR Slovenije lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu.
Ce skupščina izglasuje Izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
30.	člen
izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik Izvršnega sveta ali vsak njegov član.	,
Odstop predsednika ali večine članov Izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega Izvršnega sveta.
Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži,
31.	člen
Ce Izvršni svet kolektivno odstopi, ali .če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega Izvršnega sveta.
.	32. člen
Določbe 26. do 29. člena, ki se nanašajo na zbore Skupščine SR Slovenije, veljajo tudi za skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te na podlagi 343. člena ustave SR Slovenije enakopravno soodločajo s prostojnimi zbori Skupščine SR Slovenije.
VI.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
33.	člen
Izvršni svet poroča Predsedstvu SR Slovenije na lastno pobudo ali na njegovo zahtevo o vprašanjih iz svoje pristojnosti.
Izvršni svet obravnava stališča, pobude in predloge Predsedstva SR Slovenije, ki se tičejo reševanja vprašanj na področju varstva z ustavo določenega reda (služba državne varnosti), mednarodnih odnosov, ljudske obrambe, temeljnih političnih vprašanj, ki se postavljajo v zvezi s pripravo zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije, izvajanja politike, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije, kakor tudi stališča, pobude in predloge Predsedstva SR Slovenije glede vprašanj, pri katerih reševanju sodeluje Izvršni svet v federaciji, vprašanj, ki jih rešuje Izvršni svet skupno z izvršnimi sveti drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin ter glede drugih vprašanj v zvezi z delom Izvršnega sveta, ki jih v skladu z ustavo obravnava Predsedstvo SR Slovenije. Izvršni svet obvešča Predsedstvo SR Slovenije o svojih stališčih oziroma storjenih ukrepih.
34.	člen
Izvršni svet lahko predlaga Predsedstvu SR Slovenije, da sc sprejme zakon o začasnih ukrepih, s katerim naj se začasno uredi vprašanje, glede katerega ni bilo doseženo soglasje med pristojnimi zbori v Skupščini SR Slovenije, če ugotovi, da je ureditev takega vprašanja nujna, ker bi sicer lahko nastala za republiko občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev posebnega družbenega pomena.
Ce se Predsedstvo SR Slovenije strinja s tem, da je zakon o začasnih ukrepih potreben, določi Izvršni
svet predlog zakona in ga predloži Skupščini SR Slovenije.
35.	člen
Za opravljanje strokovnih in drugih nalog za potrebe Predsedstva SR Slovenije zagotavlja Izvršni svet Predsedstvu na njegovo zahtevo sodelovanje republiških upravnih organov ter svojih strokovnih služb.
VII.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
36.	člen
Razmerja Izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike temelje na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. -
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
Kadar obravnava Izvršni svet na svoji seji zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalnih dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, ima predstojnik strokovne službe ustrezne samoupravne interesne skupnosti pravico, da spdeluje v razpravi na seji Izvršnega sveta.
37.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja zakonov in politike, ki jo je za ustrezno področje določila Skupščina SR Slovenije.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo Izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami.
38.	člen
Samoupravne interesne skupnosti za območje- republike, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, dajejo Izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in politike, določene v Skupščini SR Slovenije ter druge podatke in informacije, ki jih Izvršni svet potrebuje za svoje delo.
Samoupravne interesne skupnosti, ki na podlagi ustave enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije sprejemajo zakone in druge splošne akte s svojega delovnega področja, dajejo Izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede tistih zadev posebnega družbenega pomena, ki jih opravljajo samostojno, in glede izvajanja zakonov in politike, določene v Skupščini SR Slovenije.
39.	člen
Izvršni svet lahko predlaga Skupščini SR Slovenije, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje republike, ki opravlja določeno dejavnost ali zadevo posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu Izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
40.	člen
Ce Izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih iz prejšnjega člena tega zakona bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga Skupščina SR Slovenije, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe.
VIII.	SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA PRI OBLIKOVANJU POLITIKE V FEDERACIJI
41.	člen
Izvršni svet sodeluje na podlagi usklajenih stališč s pristojnimi organi in organizacijami v republiki pri oblikovanju politike v federaciji, in sicer prek svojih predstavnikov v medrepubliških komitejih pri Zveznem izvršnem svetu, s sodelovanjem svojih predstavnikov v zveznih komitejih ter s sodelovanjem predsednika Izvršnega sveta oziroma drugega svojpga člana na seji Zveznega izvršnega sveta in njegove koordinacijske komisije.
42.	člen
Izvršni svet skupaj z izvršnimi sveti drugih republik in pokrajin in z Zveznim izvršnim svetom sporazumno ustanavlja medrepubliške komiteje ter vanje delegira svoje predstavnike.
43.	člen
Člani medrepubliških komitejev so za svoje delo v teh komitejih odgovorni Izvršnemu svetu.
Člani medrepubliških komitejev lahko sprejemajo obveznosti in izjavljajo stališča v medrepubliških komitejih le v skladu s politiko," ki jo je določila Skupščina SR Slovenije ter v skladu z ustreznimi stališči Izvršnega sveta. Ce je o zadevi, ki se obravnava v medrepubliškem komiteju, zavzelo stališče Predsedstvo SR Slovenije, je član medrepubliškega komiteja dolžan to stališče upoštevati,
Člani medrepubliških komitejev morajo po vsaki seji obvestiti Izvršni svet o sklepih, ki so bili sprejeti v medrepubliških komitejih.
Izvršni svet obvešča delegacijo Skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ o sklepih oziroma stališčih, ki so bila sprejeta v medrepubliških komitejih.
44.	člen
Izvršni svet predlaga Zveznemu izvršnemu svetu v imenovanje predstavnike iz republike za člane zveznih komitejev.
Glede vprašanj, ki so pomembna tudi za SR Slovenijo, so člani zveznih komitejev dolžni upoštevati politiko in stališča Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta; .o takih vprašanjih obveščajo Izvršni svet oziroma njegova delovna telesa ter lahko zahtevajo, da Izvršni svet oziroma njegova delovna telesa zavzamejo do njih svoja stališča.
45.	člen
Izvršni svet obvešča delegacijo Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ in-delegate iz SR Slovenije v Zveznem zboru o sklepih oziroma stališčih, ki so bila "sprejeta v zveznih komitejih glede zakonskih in drugih predlogov, ki se pripravljajo za sprejem v Skupščini SFRJ.
Izvršni svet obvešča delegacijo Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in poltrajin Skupščine SFRJ oziroma delegate iz SR Slovenije v Zveznem zboru tudi o svojih stališčih oziroma o stališčih republiških upravnih organov do zakonskih predlogov, ki se pripravljajo za sprejem v Skupščini SFRJ.
Izvršni svet zagotavlja delegaciji Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ oziroma delegatom iz SR Slovenije v Zveznem zboru na njihovo zahtevo strokovno pomoč republiških upravnih organov kakor tudi strokovno pomoč svojih strokovnih služb.
46.	člen
p sklepih oziroma stališčih, ki so bila sprejeta v medrepubliških komitejih, o vprašanjih, ki se obravnavajo v zveznih komitejih, in se tičejo tudi SR Slovenije, kakor tudi o svojih stališčih oziroma o stališčih republiških upravnih organov do zakonskih in drugih predlogov, ki se pripravljajo za sprejem v Skupščini SFRJ, obvešča Izvršni svet Predsedstvo SR Slovenije, člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, Predsedstvo Skupščine SR Slovenije, člane Zveznega izvršnega sveta iz SR Slovenije ter republiška vodstva družbenopolitičnih organizacij in Gospodarsko zbornico SR Slovenije.
IX.	SAMOSTOJNE STROKOVNE SLUŽBE V IZVRŠNEM SVETU
47.	člen
Za opravljanje določenih strokovnih zadev ima Izvršni svet: sekretariat za zakonodajo, sekretariat za kadrovska vprašanja, sekretariat za informacije in protokol, kot samostojne strokovne službe.
Izvršni svet lahko ustanovi še druge organizacijske enote s položajem samostojnih strokovnih služb za opravljanje posameznih strokovnih zadev.
48.	člen
Sekretariat za zakonodajo daje s stališča skladno- . sti z ustavo in s pravnim sistemom mnenja o predlogih 'za izdajo zakonov, o osnutkih oziroma o predlogih zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih sprejemajo Skupščina SR Slovenije, Izvršni svet ter republiški upravni organi, pripravlja osnutke oziroma predloge zakonov in drugih predpisov Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta, ki ne spadajo v delovno področje republiških upravnih organov, ali za katere mu to naroči Skupščina SR Slovenije oziroma Izvršni svet; spremlja in proučuje vprašanja s področja političnega sistema in izgradnje pravnega sistema ter daje Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu mnenje in predloge o teh vprašanjih; opravlja za Izvršni svet strokovne naloge v zvezi z nadzorstvom zakonitosti nad splošnimi akti občinskih skupščin in jim daje mnenja o zakonitosti osnutkov njihovih predpisov; skrbi za objavljanje predpisov Izvršnega sveta ter predpisov republiških upravnih organov v Uradnem listu SRS.
Sekretariat za zakonodajo je dolžan opozoriti Izvršni svet na nezakonit ali protiustaven predpis oziroma splošen akt republiškega upravnega organa ali občinske skupščine.
49.	člen
Vsak predlog za izdajo zakona in vsak osnutek oziroma predlog zakona ali drugega akta je treba pred predložitvijo Skupščini SR Slovenije ali Izvršnemu svetu poslati sekretariatu za zakonodajo v mnenje glede njegove skladnosti z ustavo in s pravnim sistemom.
50.	člen
Sekretariat za kadrovska vprašanja obravnava strokovna vprašanja na področju kadrovske politike v SR Sloveniji, spremlja razmere na tem področju in predlaga ustrezne ukrepe za izvajanje kadrovske politike, vodi evidenco kadrov za potrebe kadrovanja na samoupravne in druge družbene funkcije ter za potrebe republiških organov in organizacij, skrbi za načrtno kadrovanje strokovnih delavcev v republiških organih in organizacijah in pripravlja plan kadrovanja delavcev iz SR Slovenije za zvezne organe in organizacije, sodeluje z republiškimi organi in organizacijami ter jim nudi strokovno pomoč pri kadrovanju in pri organiziranju dopolnilnega izobraževanja in štipendiranja, pripravlja predloge za odlikovanja, sodeluje s kadrovskimi službami v občinah in organizacijah združenega dela, pripravlja predloge za imenovanja, o katerih odloča Izvršni svet, skrbi za enotno metodologijo podatkov na področju kadrovske politike in opravlja druge naloge na tem področju, ki mu jih določi Izvršni svet.
51.	člen
Sekretariat za informacije skrbi za obveščanje javnosti o delu Izvršnega sveta in republiških upravnih organov; skrbi za informiranje tujine o Socialistični republiki Sloveniji; spremlja in preučuje delovanje tiska, radia, televizije in drugih informacijskih sredstev ter informacijskih služb in predlaga ukrepe za razvoj teh dejavnosti; izvršuje upravna pooblastila iz republiške pristojnosti na navedenih področjih; seznanja Izvršni svet in republiške upravne organe o poročanju informacijskih sredstev glede vprašanj, ki so povezana z njihovim delom.
52.	člen
Protokol kot enotna strokovna služba v republiki opravlja protokolarne zadeve za potrebe Predsedstva SR Slovenije, Skupščine SR Slovenije, Izvršnega sveta ter za potrebe vodstev družbenopolitičnih organizacij in drugih nosilcev protokolarnih obveznosti v republiki.
Protokol upravlja objekte in prevozna sredstva za reprezentančne in protokolarne potrebe SR Slovenije.
Protokol opravlja strokovne zadeve v zvezi z obiski predstavnikov tujih držav in mednarodnih organizacij, ki se mudijo v SR Sloveniji na povabilo zveznih ali republiških organov in organizacij, ureja službene obiske v drugih republikah in v tujini za predstavnike organov iz prvega odstavka tega člena ter udeležbo teh predstavnikov na javnih prireditvah.
Protokol sodeluje z ustreznimi protokolarnimi službami federacije ter drugih republik in pokrajin.
Protokol opravlja protokolarne zadeve po poslovniku, ki ga sprejme Izvršni svet.
53.	člen
Delo samostojne strokovne službe — sekretariata v Izvršnem svetu — vodi sekretar, delo protokola pa šef protokola, ki ga imenuje in razrešuje Izvršni svet. Sekretar oziroma šef protokola odgovarja za delo samostojne strokovne službe Izvršnemu svetu.
Glede medsebojnih razmerij delavcev v samostojni strokovni službi ima sekretar oziroma šef protokola pravice in dolžnosti predstojnika republiškega upravnega organa.
54.	člen
Vsaka samostojna strokovna služba v Izvršnem svetu ima v republiškem proračunu posebej zagotovljena finančna sredstva v okviru predračuna Izvršnega sveta.
X.	STROKOVNI SVET IZVRŠNEGA SVETA
55.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi strokovne svete kot svoje strokovno-posvetovalne organe za posamezna področja.
Strokovni sveti proučujejo posamezna vprašanja z ustreznega področja, in sicer na lastno pobudo ali na zahtevo Skupščine SR Slovenije ali Izvršnega sveta in dajejo o njih svoja mnenja in predloge.
Z aktom o ustanovitvi določi Izvršni svet naloge, sestavo in organizacijo strokovnega sveta.
XI.	SEKRETARIAT IN DRUGE SLUŽBE IZVRŠNEGA SVETA
56.	člen
Izvršni svet ima sekretariat, ki opravlja zanj strokovne, tehnične in druge naloge; Izvršni svet lahko ustanovi tudi skupne službe za svoje potrebe in za potrebe republiških organov.
57.	člen
Sekretariat Izvršnega. sveta vodi generalni sekretar sveta, ki ga imenuje in razrešuje Izvršni svet.
Generalni sekretar pomaga predsedniku pri pripravljanju sej Izvršnega sveta in skrbi,'da so pripravljena gradiva za seje, skrbi za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih Izvršnega sveta, vodi delo sekretariata Izvršnega sveta in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v Izvršnem svetu, ki mu jih poveri Izvršni svet ali predsednik Izvršnega sveta.
Generalni sektretar je odredbodajalec za izvrševa-je predračuna Izvršnega sveta in drugih sredstev republiškega proračuna, katerih nosilec je Izvršni svet.
Generalni sekretar ima pravico in dolžnost predstojnika glede medsebojnih razmerij delavcev, zaposlenih v Izvršnem svetu.
,	58. člen
V	Izvršnem svetu je urad za narodnosti, ki opravlja strokovne - zadeve v zvezi z uveljavljanjem pravic italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji.
59.	člen
Za opravljanje zadev za predsednika in podpredsednikov ima Izvršni svet kabinete.
V	Izvršnem svetu se lahko postavijo tudi svetovalci Izvršnega sveta, svetovalci predsednika in drugih članov sveta kakor tudi funkcionarji v rangu republiškega podsekretarja, v sekretariatih Izvršnega sveta pa svetovalci sekretarja in pomočniki.
Generalni sekretar Izvršnega sveta ima lahko enega ali več pomočnikov in svetovalcev sekretarja.
Pomočnika sekretarja v Izvršnem svetu in pomočnika generalnega sekretarja Izvršnega sveta imenuje in razrešuje na predlog sekretarja Izvršni svet, svetovalca sekretarja oziroma generalnega sekretarja pa sekretar oziroma generalni sekretar s pritrditvijo Izvršnega sveta.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 16/72 in 23/73).
61.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 0207-6/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
474.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o republiških upravnih organih
Razglaša se zakon o republiških upravnih organih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974, Zbora občin dne 25. decembra 1974 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974.
Št. 021-53/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
'	Predsednik >
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o republiških upravnih organih
Prvi del
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Republiški upravni organi in republiške organizacije opravljajo upravne naloge Iz republiške pristojnosti.
Republiški upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije, zagotavljajo izvrševanje zakonov, drugih predpisov ter drugih splošhih aktov in jih tudi sami neposredno izvršujejo, kadar je tako izrecno določeno, spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katera šo ustanovljeni, seznanjajo Skupščino SR Slovenije in Izvršni svet o pojavih in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, pripravljajo predpise in druge splošne akte ter oprav-
ljajo druga strokovna opravila za Skupščino SR Slovenije in njen izvršni svet.
Republiške organizacije opravljajo specializirane strokovne naloge, ki so pomembne za SR Slovenijo in zahtevajo posebne oblike organiziranja in metode dela; republiške organizacije imajo položaj republiških upravnih organov; z zakonom so jim lahko dana tudi posamezna upravna pooblastila.
Republiški upravni organi in republiške organizacije se ustanovijo in odpravijo z zakonom; z zakonom se določi tudi njihovo delovno področje.
2.	člen
Republiški upravni organi in republiške organizacije (v nadaljnjem besedilu: republiški upravni organi) so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, ravnati pa se morajo tudi po splošnih smernicah in načelnih stališčih Skupščine SR Slovenije ter izvršnega sveta; v zadevah, za katerih izvrševanje so po zvezni ustavi odgovorni zvezni upravni organi, se morajo ravnati tudi po obveznih navodilih pristojnih zveznih upravnih organov.
V skladu s posebnim zakonom se republiški upravni organi ravnajo tudi po stališčih in smernicah republiških svetov.
3.	člen
Republiški upravni organi so za svoje delo in za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni Skupščini SR Slovenije in izvršnemu svetu.
Republiški upravni organi so dolžni s svojim delom zagotavljati učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
i
4.	člen
Pri izvajanju politike, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije ter pri izvrševanju zakonov m drugih predpisov izdajajo republiški upravni organi izvršilne predpise in druge upravne akte ter v skladu z zakonom določajo sankcije, odločajo o upravnih zadevah, izvršujejo upravna dejanja, odrejajo upravne ukrepe, opravljajo Inšpekcijsko nadzorstvo in druge oblike upravnega nadzorstva.
5.	člen
Republiški upravni organi pripravljajo zakone in uruge predpise ter druge splošne akte, pripravljajo poročila, elaborate in analize, ter opravljajo druga strokovna dela za Skupščino SR Slovenije, izvršni svet in njegova delovna telesa oziroma posvetovalna telesa.
Republiški upravni organi opravljajo strokovne in druge naloge s svojega delovnega področja tudi za Predsedstvo republike na njegovo zahtevo.
6.	člen
Republiški upravni organi v okviru svojega delovnega področja pripravljajo programe obrambnih priprav in načrte dejavnosti za primer vojne, spremljajo uresničevanje teh programov in načrtov ter skrbijo za njihovo izvrševanje; opravljajo tudi druge zadeve s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni, drugi predpisi in načrti obrambnih priprav.
Republiški upravni organi sodelujejo pri opravljanju zadev s področja ljudske obrambe z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo in pristojnimi poveljstvi oboroženih sil.
7.	člen
Medsebojni odnosi med . republiškimi upravnimi organi ter med republiškimi in občinskimi upravnimi organi temelje na medsebojnem sodelovanju in na medsebojnih pravicah in dolžnostih, določenih v ustavi in zakonih.
8.	člen
Republiški upravni organi ne morejo prenesti zadev iz svoje pristojnosti na občinske upravne organe in tudi ne morejo prevzeti zadev iz pristojnosti občinskih upravnih organov, kolikor ni z zakonom v skladu z ustavo drugače določeno.
9.	člen
Republiški upravni organi in strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti razvijajo oblike medsebojnega sodelovanja, dogovarjanja in reševanja vprašanj, ki so za njih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo mnenja, izkušnje in podatke ter uresničujejo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
10.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije, društva in druge organizacije lahko na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih ter izvršujejo druga javna pooblastila iz republiške pristojnosti, kadar jim je to poverjeno z zakonom.
Z zakonom je lahko določen način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, njihova odgovornost organom SR Slovenije ter pravice teh organov glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzorstva v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
11.	člen
Delo republiških upravnih organov je javno.
Republiški upravni organi seznanjajo javnost prek sredstev javnega obveščanja o izvrševanju nalog s svojega delovnega področja, o predpisih in ukrepih, ki jih pripravljajo, kakor tudi o predlogih drugih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Republiški upravni organi dajejo predstavnikom sredstev javnega obveščanja na njihovo zahtevo obvestila in podatke o vprašanjih s svojega delovnega področja, predstavnikom organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pa obvestila in podatke o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja, ki imajo neposreden pomen za te organizacije in skupnosti.
Obvestila in podatke o delu republiškega upravnega organa daje predstojnik organa ali funkcionar oziroma delavec, ki ga on določi.
'	12. člen
Republiški upravni organ mora varovati tajnost podatkov, ki so, z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna ali uradna tajnost.
Za uradno tajnost se štejejo tudi podatki in zadeve, za katere predstojnik republiškega upravnega organa odloči, da pomenijo tajnost, ali da se ne smejo objavljati, ker njihova objava ne bi bila v skladu z druž-
benimi interesi, ali za katere odloči, da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa.
13.	člen
Predstojnik republiškega upravnega organa vodi in predstavlja upravni organ, organizira delo v organu, izdaja posamične upravne akte tei izdaja predpise in odloča o drugih zadevah, za katere je pooblaščen z zakonom.
14.	člen
Republiški sekretarji, predsedniki in člani republiških komitejev in republiških komisij ter predstojniki drugih republiških upravnih organov in republiških organizacij, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije, so odgovorni Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu za svoje delo, za delo organa, ki ga vodijo, kakor tudi za stanje na ustreznem področju družbenega življenja v okviru delovnega področja organa, predstojniki republiških upravnih organov, ki jih imenuje Izvršni svet, pa so odgovorni Izvršnemu svetu.
Funkcionarji v republiških upravnih organih, ki . jih imenuje Skupščina SR Slovenije, so odgovorni za svoje delo Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu, funkcionarji, ki jih v teh organih imenuje Izvršni svet, pa so odgovorni za svoje delo Izvršnemu svetu in predstojniku republiškega upravnega organa.
15.	člen
Republiški sekretarji in drugi funkcionarji republiških upravnih organov, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije za štiri leta, so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. Izjemoma so lahko ti predstojniki oziroma funkcionarji po posebnem postopku, ki ga določa ustava, imenovani še za nadaljnja štiri leta.
Predstojniki in drugi funkcionarji republiških upravnih organov, ki jih po določbah tega zakona imenuje' Izvršni svet, so po preteku štiriletne dobe izvrševanja svoje funkcije lahko ponovno imenovani za tako funkcijo.
Štiriletna doba začne teči z dnem imenovanja.
16.	člen
Osebni dohodek funkcionarjev, ki jih v republiških upravnih organih imenuje Izvršni svet, določi v skladu z družbeno dogovorjenimi osnovami in merili Izvršni svet.
17.	člen
Predstojniki in drugi funkcionarji republiških upravnih organov, ki jih po določbah tega zakona imenuje Izvršni svet. dajo predsedniku Izvršnega sveta slovesno izjavo v besedilu, ki ga določi Izvršni svet.
18.	člen
Delavci delovnih skupnosti v republiških upravnih organih opravljajo svoje delo v skladu s predpisi in po navodilih predstojnika, odgovorni so za pravočasno, pravilno in zakonito opravljanje svojega dela.
19.	člen
Samoupravne pravice in obveznosti delavcev ter razmerja pri delu v republiških upravnih organih ureja poseben zakon.
20.	člen
Financiranje republiških upravnih organov ureja poseben zakon.
II. ORGANIZACIJSKE OBLIKE
1.	Republiški upravni organi
. 21. člen
Republiški upravni organi se ustanovijo za eno, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij, če se izvrševanje upravnih nalog na teh področjih zaradi skupnih interesov, značaja nalog in načina delovanja upravnega organa lahko smotrneje organizira v enem organu.
22.	člen
Za opravljanje določenih nalog z delovnega področja republiškega upravnega organa se lahko ustanovijo upravni organi v sestavu, če zahteva izvrševanje teh nalog določeno samostojnost in posebej organizirano službo.
Republiški upravni organ v sestavu predstavlja nasproti drugim republiškim upravnim organom in organizacijam njegov predstojnik, nasproti Skupščini ŠR Slovenije in Izvršnemu svetu pa predstojnik upravnega organa, v čigar sestavu je ta organ, kolikor ni s posebnim zakonom drugače določeno.
23.	člen
Republiški upravni organi so: republiški sekretariati, republiški komiteji, uprave, zavodi, komisije in republiški inšpektorati.
Kot republiški upravni organi v sestavu republiškega sekretariata in republiškega komiteja se lahko .ustanovijo uprave, zavodi, komisije in republiški inšpektorati.
24.	člen
V republiških sekretariatih, upravah in zavodih se lahko oblikuje svet, kot' strokovno posvetovalno telo predstojnika.
Izvršni svet določi republiške upravne organe, v N katerih se oblikuje svet, in na predlog predstojnika republiškega upravnega organa imenuje člane sveta.
' Svet obravnava načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov z delovnega področja upravnega organa ter daje predstojniku o tčh vprašanjih strokovna mnenja in predloge.
25.	člen
Republiški sekretariati se ustanovijo za področja, na katerih je izvrševanje politike in zakonov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnih organov.
Republiški sekretariati opravljajo na področjih, za katera so ustanovljeni, vse vrste upravnih nalog iz republiške pristojnosti in so odgovorni za stanje na teh področjih.
26.	člen
Republiški komiteji se ustanovijo za področja, na katerih je pri opravljanju .upravnih nalog iz republiške pristojnosti potrebno zagotoviti sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z upravnimi organi o vprašanjh skupnega interesa in pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju začrtane politike.
27.	člen
Republiški komiteji so kolegijski organi, k, jin sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sesta-
vo republiškega komiteja določi Skupščina SR Slovenije.
28.	člen
Republiški komite dela na sejah.
Republiški komite obravnava na seji zadeve s svojega delovnega področja, izdaja predpise in druge akte, izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu ustrezne ukrepe, predlaga zakone, druge predpise ter druge splošne akte s svojega delovnega področja, daje mnenja o vprašanjih s svojega delovnega področja ter opravlja druge naloge, za katere tako določa zakon ali drug predpis.
Republiški komite odloča z večino glasov vseh članov.
Republiški komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
29.	člen
Po sporazumu, ki ga skleneta republiški komite s soglasjem Izvršnega sveta in samoupravna interesna skupnost se lahko v republiškem komiteju opravljajo tudi strokovne, upravne in druge naloge za ustrezno samoupravno interesno skupnost.
30.	člen
Uprave se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih nalog iz republiške pristojnosti, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
31.	člen
Zavodi se ustanovijo za proučevanje, Raziskovanje m strokovno obdelavo vprašanj z določenega področja, za pripravljanje gradiva za potrebe republiških upravnih organov ter za opravljanje določenih upravnih zadev in drugih nalog z ustreznega področja.
32.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih nalog, ki imajo pomen za dva ali več republiških upravnih organov ali po svoji naravi zahtevajo, da jih ti organi skupaj rešujejo.
Komisije so kolegijski organi, ki jih sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo komisij določi Izvršni svet.
Komisije delajo na sejah.
33.	člen
Republiški inšpektorati se ustanovijo za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, drugih splošnih aktov in samoupravnih splošnih aktov v skladu s posebnimi zakoni.
Pristojnosti in organizacija inšpektoratov se urejajo s posebnimi zakoni.
2.	Republiške organizacije
34.	člen
Za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, ki so pomembne za SR Slovenijo, ali za opravljanje strokovnih nalog za potrebe Skupščine SR Slovenije, Izvršnega sveta in drugih republiških organov, ki zahtevajo posebne oblike organiziranja in metode dela, se z zakonom ustanovijo republiške organizacije.
Republiške organizacije se lahko ustanovijo kot zavodi, inštituti, direkcije ali biroji.
Z aktom o ustanovitvi se lahko določi, da ima republiška organizacija lastnost pravne osebe.
35.	člen
Republiške organizacije lahko izjemoma v mejali svojega delovnega področja in v okviru svojih zmogljivosti opravljajo proti plačilu storitve tudi za druge« koristnike, kolikor opravljanje teh storitev ni ovira za redno izvrševanje nalog iz lastne pristojnosti in če ni ustrezne druge- organizacije, ki bi opravljala take storitve.
Okvirni program storitev iz prvega odstavka tega člena predloži republiška organizacija v soglasje Izvršnemu svetu.
Za obveznosti, ki jih prevzamejo s pogodbo o opravljanju storitev iz prvega odstavka tega člena, odgovarjajo republiške organizacije izključno s sredstvi, ki jih dosežejo s takimi storitvami.
Republiške organizacije ne morejo zahtevati posebnega plačila za storitve, ki so jih dolžne opravljati po zakonih in drugih predpisih ali v okviru njihovega medsebojnega sodelovanja z republiškimi upravnimi organi.
36.	člen
V republiških organizacijah, ki delujejo na področju, za katerega ni ustanovljen republiški komite, se oblikuje svet kot posvetovalno telo predstojnika.
Svet obravnava načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov z delovnega pod-fočja organizacije ter daje o teh vprašanjih predloge in mnenja predstojniku organizacije.
37.	člen
Sestavo in število članov sveta republiške organizacije določi Izvršni svet Skupščin^ SR Slovenije; Izvršni svet imenuje tudi člane sveta.
3.	Položaj in pooblastila funkcionarjev
38.	člen
Delo republiškega sekretariata vodi republiški sekretar, delo uprave in zavoda direktor, delo republiškega inšpektorata pa glavni republiški inšpektoc.
Republiški komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja.
39.	člen
Republiške sekretarje in predsednike republiških komitejev imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog predsednika Izvršnega sveta izmed članov Izvršnega sveta, člane republiških komitejev, direktorje uprav in zavodov ter glavne republiške inšpektorje pa imenuje in razrešuje Izvršni svet.
Predstojniki strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva so po položaju člani ustreznega republiškega komiteja.
40.	člen
Predsednik republiškega komiteja skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.
Predsednik predstavlja republiški komite); podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite, ter skrbi za njihovo izvrševanje; izdaja odločbe v uprav-
nem postopku; izdaja predpise in druge akte ter ukrepa, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Predsednik, republiškega komiteja je predstojnik delavcev delovne skupnosti v republiškem komiteju.
41.	člen
Republiški sekretarji in drugi funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, so odgovorni za zakonito, pravilno in učinkovito izvrševanje nalog iz delovnega področja republiškega upravnega organa, kakor tudi za pobude in ukrepe, s katerimi se zagotavlja izvajanje določene politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov.
42.	člen
V	posameznem republiškem sekretariatu se lahko imenuje namestnik republiškega sekretarja, v republiškem komiteju pa namestnik predsednika republiškega komiteja.
Namestnik republiškega sekretarja nadomestuje republiškega sekretarja z vsemi pooblastili republiškega sekretarja, če je ta odsoten ali zadržan, in ga zastopa v zadevah republiškega sekretariata, ki mu jih določi republiški sekretar.
Namestnik predsednika republiškega komiteja nadomestuje predsednika z vsemi pooblastili, če je ta odsoten ali zadržan.
Namestnika republiškega sekretarja in namestnika predsednika republiškega komiteja imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog predsednika Izvršnega sveta.
43.	člen
V	republiškem sekretariatu in v republiškem komiteju se imenuje eden ali več republiških podsekretarjev.
Republiški podsekretar pomaga republiškemu sekretarju oziroma predsedniku republiškega komiteja pri vodstvu zadev republiškega sekretariata oziroma republiškega komiteja, vodi oziroma usklajuje delo posameznih sektorjev, po pooblastilu zastopa predstojnika in ga nadomestuje v zadevah, ki mu jih ta določi, skrbi za napredek organizacije in metod dela, za pripravo programov dela organa in za njihovo izvršitev ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi predstojnik.
Republiškega podsekretarja imenuje in fdzrešuje izvršni svet na pVedlog republiškega sekretarja oziroma predsednika republiškega komiteja.
44.	člen ■
V	republiškem sekretariatu oziroma republiškem komiteju se imenuje eden ali več.pomočnikov republiškega sekretarja oziroma predsednika republiškega komiteja.
Pomočnik vodi sektor dela ter zastopa upravni organ v zadevah, ki mu jih določi predstojnik republiškega upravnega organa.
Pomočnika imenuje in razrešuje Izvršni svet na predlog republiškega sekretarja oziroma predsednika republiškega komiteja.
45.	člen
V	republiškem sekretariatu oziroma republiškem komiteju se lahko imenujejo svetovalci predstojnika.
Svetovalec predstojnika samostojno opravlja naloge z delovnega področja upravnega organa, katere mu poveri predstojnik, in je njemu odgovoren za svoje delo.
Svetovalca republiškega sekretarja, oziroma svetovalca predsednika republiškega komiteja imenuje predstojnik s pritrditvijo Izvršnega sveta.
46.	člen
Glede na obseg nalog se v upravi oziroma zavodu lahko imenujejo namestnik direktorja, eden ali več pomočnikov ali svetovalcev direktorja.
Namestnika in pomočnika direktorja imenuje Izvršni svet na predlog direktorja, svetovalce direktorja pa imenuje direktor s pritrditvijo Izvršnega sveta.
<»7. člen
Predsednika in člane republiških komisij imenuje in razrešuje Izvršni svet.
Predsednik komisije pripravlja, sklicuje in vodi seje komisije, podpisuje akte in druge sklepe, ki jih sprejema komisija, in skrbi za njihovo izvrševanje.
48.	člen
Predstojnika organa v sestavu oziroma predsednika in člane komisije v sestavu imenuje in razrešuje Izvršni svet na predlog predstojnika upravnega organa, v čigar sestavu je ta organ.
V organu v sestavu upravnega organa se lahko imenujejo pomočniki in svetovalci predstojnika organa v sestavu; imenuje in razrešuje jih predstojnik upravnega organa s soglasjem Izvršnega sveta.
49.	člen
Delo republiške organizacije vodi direkto*, ki ga Imenuje in razrešuje Izvršni svet.	%
Glede na obseg nalog se v republiški organizaciji lahko imenujejo namestnik direktorja, eden ali več pomočnikov ali svetovalcev direktorja.
Namestnika in pomočnika direktorja imenuje Izvršni svet na predlog direktorja, svetovalca direktorja pa imenuje direktor s pritrditvijo Izvršnega sveta.
III.	NOTRANJA ORGANIZACIJA
50.	člen
V republiških upravnih organih se^ ustanavljajo notranje organizacijske dnote. Organizacijske enote se oblikujejo glede na značaj in obseg dela upravnih organov tako, da se zagotovi učinkovito, smotrno in racionalno izvrševanje nalog upravnih organov, kakor tudi pravočasno uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
"ih.
51.	člen
Notranja organizacija republiških upravnih organov se določi z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v skladu s tem zakonom in s splošnimi načeli o notranji organizaciji, ki jih določi Izvršni svet.
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predpiše predstojnik upravnega organa, potem ko so o predlogu akta obvezno razpravljali delavci v delovni skupnosti upravnega organa.
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest upravnega organa v sestavu predpiše predstojnik tega upravnega organa v soglasju s predstojnikom upravnega organa, v katerega sestavu je upravni organ, potem ko so o predlogu akta obvezno razpravljali delavci delovne skupnosti upravnega organa v sestavu.
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest republiškega upravnega organa začne veljati z dnem, ko ga potrdi Izvršni svet.
52.	člen
Strokovne naloge v zvezi s potrjevanjem aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest republiških upravnih organov, opravlja za Izvršni svet republiški sekretariat, pristojen za organizacijo uprave.
53.	člen
Z' aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest republiškega upravnega organa se lahko določi, da se za obravnavanje načelnih in drugih pomembnih vprašanj z delovnega področja republiškega upravnega organa ustanovi kolegij kot posvetovalno telo predstojnika. S tem aktom se določa tudi sestava in način dela kolegija ter pravice in dolžnosti članov kolegija.
Kolegij sklicuje in vodi predstojnik organa.
IV.	PRAVNI AKTI
54.	člen
Predstojniki republiških upravnih organov lahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter drugih Splošnih aktov.
V republiških komitejih in komisijah izdaja predpise iz prejšnjega odstavka kolegijski organ, kolikor z zakonom ali drugim predpisom na podlagi zakona ni posebej določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa.-
Pravilnik, odredbo ali navodilo z delovnega področja upravnega organa, v sestavu, izda predstojnik republiškega upravnega organa, v katerega sestavu je upravni organ.
55.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe zakona, drugega predpisa ali drugega splošnega akta za njegovo izvrševanje.
Z odredbo, se za izvršitev posameznih določb zakona, drugega predpisa ali drugega splošnega akta zapoveduje ali prepoveduje ravnanje v določeni situaciji, ki ima splošen pomen, ali se uredi taka situacija.
Z navodilom se za izvršitev posameznih določb zakona' drugega predpisa ali drugega splošnega akta predpisuje način dela upravnih organov.
56.	člen
Republiški upravni organi ne morejo s svojimi predpisi uvajati za delovne ljudi in občane ter za samoupravne organizacije in skupnosti pravic in jim tudi ne
nalagati obveznosti, kolikor niso za to pooblaščeni z zakonom.
Izvršilni predpisi republiških upravnih organov morajo biti v skladu z ustavo in zakonom ter s predpisi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
57.	člen
Predstojniki republiških upravnih organov oziroma republiški kolegijski organi lahko dajejo občinskim upravnim organom obvezna navodila za opravljanje upravnih nalog, ki so splošnega pomena za republiko, če so z zakonom za to pooblaščeni. Obvezna navodila vsebujejo pravila za strokovno organiziranje službe in za strokovno delo upravnih delavcev ali pravila za izvrševanje posameznih upravnih zadev.
58.	člen
Pri odločanju v upravnih stvareh izdajajo predstojniki republiških upravnih organov odločbe.
Predstojniki republiških upravnih organov lahko pooblastijo posamezne republiške funkcionarje in druge delavce v upravnem organu, da izdajajo odločbe v upravnih stvareh.
V.	RAZMERJA
1.	Medsebojna razmerja republiških upravnih organov
59.	člen
Republiški upravni organi morajo v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelovati v vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena. V ta namen lahko sklicujejo republiški upravni organi skupne sestanke in posvetovanja, ustanavljajo začasne skupne strokovne komisije in delovne skupine, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
60.	člen
Republiški upravni organi lahko ustanavljajo tudi skupna kolegijska delovna telesa v zadevah skupnega pomena, ki terjajo po svoji naravi stalno sodelovanje zainteresiranih republiških upravnih organov.
Kolegijsko delovno telo se ustanovi v okviru republiškega upravnega organa, v katerega delovno področje pretežno spadajo takemu telesu poverjene naloge.
61.	člen
Republiški upravni organi morajo drug drugemu pošiljati podatke in obvestila, potrebna za opravljanje nalog z njihovega delovnega področja, ter med seboj izmenjavati izkušnje v zadevah, ki so zanje skupnega pomena.
62.	člen
Pri pripravljanju osnutkov predpisov si mora republiški upravni organ priskrbeti mnenje drugih zainteresiranih republiških upravnih organov,
Ce republiški upravni organ ne sprejme načelnih in drugih važnejših pripomb, ki jih dajo zainteresirani organi k osmitku predpisa, ki naj ga izda Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet, mora ob predložitvi akta sporočiti te pripombe in svoje stališče do njih.
63.	člen
Delo upravnega organa v sestavu nadzoruje predstojnik republiškega upravnega organa, v katerega sestavu je ta organ.
Pri tem nadzorstvu ima predstojnik republiškega upravnega organa pravico in dolžnost: da odloča o pritožbah zoper odločbe organa v sestavu, izdanih v upravnem postopku, in izvršuje nadzorstveno pravico po predpisih o upravnem postopku, -če ni v zakonu drugače določeno; da nadzoruje izvrševanje predpisov, ki jih neposredno izvršuje upravni organ v sestavu, daje obvezna strokovna navodila, določa posamezne naloge v mejah njegovega delovnega področja ter da zahteva poročila in podatke o opravljanju njegovih nalog.
2.	Razmerje med republiškimi in zveznimi upravnimi
organi	,
64.	člen
Razmerja med republiškim upravnimi organi in zveznimi upravnimi organi glede izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov ter drugih splošnih aktov, temeljijo na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju.
65.	člen
Republiški upravni organi morajo v skladu z zveznim zakonom poročati zveznim upravnim organom o izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter mednarodnih pogodb, ki jih neposredno izvršujejS upravni organi v republiki in za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi.
66.	člen
Republiški upravni organi sodelujejo z zveznimi upravnimi organi pri pripravljanju aktov, s katerimi se določa politika federacije in način njenega izvajanja, kot tudi pri pripravljanju zakonov in drugih predpisov, družbenih dogovorov ter drugih splošnih aktov, kadar se ti akti sprejemajo na podlagi soglasja republik in pokrajin.
3.	Razmerja republiških upravnih organov do občinskih upravnih organov
67.	člen
Republiški in občinski upravni organi se med seboj obveščajo o delu, izmenjujejo izkušnje, strokovno gradivo ter predloge za izboljšanje poslovanja, ter razvijajo druge oblike medsebojne pomoči pri delu.
,	68. člen
Republiški upravni organi v mejah svojega delovnega področja in pristojnosti skrbijo za to, da se učinkovito in zakonito opravljajo ustrezne dejavnosti v občinskih upravnih organih; v ta namen si zagotavljajo pregled nad stanjem na ustreznem upravnem področju.
69.	člen
Republiški upravni organi lahko zahtevajo od ustreznih občinskih upravnih organov poročila, obvestila in mnenja ter tiste podatke, ki jih ti že imajo oziroma so jih dolžni zbirati.
70.	člen
Republiški upravni organi so dolžni zagotavljati občinskim upravnim organom strokovno pomoč.
Republiški upravni organi zagotavljajo občinskim upravnim organom strokovno pomoč s tem, da jim dajejo mnenja in pojasnila v zvezi z organizacijo dela ter uporabo predpisov lahko pa tudi mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev in glede osnutkov splošnih
aktov, ki jih občinski upravni organi sprejemajo v zvezi z izvajanjem zakonov in drugih predpisov, da prirejajo strokovna posvetovanja, organizirajo tečaje in seminarje, da sestavljajo in izdajajo priročnike za delo, ter z drugimi oblikami strokovne pomoči, s katerimi je mogoče vplivati na izboljšanje dela v občinskih upravnih organih.
71.	člen
Republiški upravni organi spremljajo delo občinskih upravnih organov ter jih opozarjajo na nezakonitosti in nepravilnosti pri delu.
Republiški upravni organi opozarjajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na nezakonite akte občinskih skupščin ter na njihove akte, ki so v nasprotju s politiko Skupščine SR Slovenije, in na nezakonite akte občinskih upravnih organov.
72.	člen
V zadevah, ki so splošnega pomena za republiko, imajo republiški upravni organi razen pravic in dolžnosti iz 88. do 70. člena tega zakona tudi pravico m dolžnost, da v skladu z zakonom opravljajo nadzorstvo nad delom občinskih upravnih organov, izdajajo tem organom obvezna navodila, zahtevajo obvezno sodelovanje občinskih upravnih organov v zvezi z zagotavljanjem izvrševanja zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov ter ukrepov republiških upravnih organov. Republiški upravni organi lahko zadržijo izvršitev nezakonitih aktov občinskih upravnih organov, izdanih izven upravnega postopka.
Republiški upravni organ, ki je zadržal izvršitev splošnega akta občinskega upravnega organa, mora tak akt takoj predložiti pristojnemu organu, da odloči o njegovi zakonitosti.
73.	člen
Ce občinski upravni organ kljub opozorilu ne izvršuje zakonov, ima republiški upravni organ pravico, da na stroške občine neposredno zagotovi izvrševanje zakonov, dokler tega ne zagotove občinski upravni' organi.
*	4, Razmerja republiških upravnih organov
do Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta
74.	člen
Republiški upravni organi poročajo Skupščini SR Slovenije o svojem delu.
Na zahtevo Skupščine SR Slovenije, posameznega zbora in telesa Skupščine SR Slovenije so dolžni republiški upravni organi dajati podatke, pojasnila in obvestila o zadevah s svojega delovnega področja.
Republiški upravni organi so dolžni po naročilu-Skupščine SR Slovenije, posameznega zbora oziroma Izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju oziroma proučiti posamezno vprašanje, pripraviti poročilo, elaborat ali osnutek predpisa oziroma drugega ukrepa, ali izvršiti v določenem roku posamezno zadevo s svojega delovnega področja ter o tem poročati.
Za republiški upravni organ daje podatke, pojasnila in obvestila predstojnik organa, lahko pa tudi drug funkcionar, ki ga on določi.
75.	člen
Predstojniki republiških upravnih organov oziroma predsedniki kolegijskih upravnih organov so dolžni dati pismeni ali ustni odgovor na vprašanja in na zahteve po pojasnilih, ki jim jih postavljajo delegati v Skupščini SR Slovenije.
76.	člen
Republiški sekretarji in drugi funkcionarji na čelu samostojnih republiških upravnih organov lahko predlagajo Skupščini SR Slovenije zakon ali drug akt s svojega delovnega področja.
77.	člen
Republiški upravni organi obveščajo Izvršni svet o stanju stvari ter o problemih na ustreznem področju; na zahtevo Izvršnega sveta so dolžni dajati poročila, podatke in pojasnila o svojem delu in o zadevah s svojega delovnega področja.
78.	člen
Republiški upravni organi se morajo ravnati po načelnih stališčih in splošnih smernicah, katere jim za usklajevanje dela daje Izvršni svet.
Če je republiški upravni organ mnenja, da načelno stališče ali splošna smernica za delo iz prejšnjega odstavka ni v skladu s politiko, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije, oziroma ni v skladu z zakonom, drugim predpisom ali drugim splošnim aktom, opozori na to Izvršni svet in zahteva, naj znova obravnava načelno stališče ali splošno smernico.
5.	Razmerja med republiškimi upravnimi organi,
samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami
79.	člen
. Razmerja med republiškimi upravnimi organi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi temelje na medsebojnem sodelovanju ter na medsebojnih pravicah in dolžnostih ter odgovornostih na 'podlagi ustave in zakonov.
80.	člen
Republiški upravni organi spremljajo delo samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Republiški upravni organi v skladu z zakonom opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
81.	člen
Republiški upravni organi smejo nalagati posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki izvršujejo javna pooblastila, obveznosti glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno .pooblaščeni, in v postopku predpisanem z zakonom.
82.	člen
Republiški upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, zahtevajo od njih občasna poročila in podatke, s katerimi ti že razpolagajo, ali so jih v okviru svojega delovnega področja dolžni zbirati, ter pojasnila in mnenja o vprašanjih z njihovega delovnega področja. Organizacije in skupnosti so jim zahtevane podatke, pojasnila in mnenja dolžne dati
Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti so dolžne obveščati republiške upravne organe o izvrševanju zakonov in o izvajanju politike, ki jo je. določila Skupščina SR Slovenije, kakor tudi o izvajanju splošnih smernic in načelnih stališč Izvršnega sveta.
83.	člen
Pri pripravljanju zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov, si mora republiški upravni organ priskrbeti mnenje organov zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov.
Ce republiški upravni organ ne sprejme načelnih in drugih pomembnih pripomb, ki jih dajo zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti, mora ob predložitvi akta sporočiti te pripombe in svoja stališča o njih.
84.	člen
Republiški upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravi poročil, informacij, predlogov in drugega gra-, diva za Skupščino SR Slovenije in za Izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki imajo skupen pomen za samoupravne interesne skupnosti in republiške organe. -
Republiški upravni organi in strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti lahko ustanavljajo skupne delovne skupine za proučevanje posameznih strokovnih vprašanj ali za pripravo gradiva za Skupščino SR Slovenije.
85.	člen
Republiški upravni organi spremljajo samoupravno sporazumevanj e in družbeno dogovarjanje, pri katerem sodelujejo organi SR Slovenije, ter vodijo evidence o takšnih sporazumih, če je tako določeno s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori oziroma zakonom.
86.	člen
Republiški upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o vprašanjih s svojega delovnega področja, ki imajo pomen za te organizacije, zlasti o stanju in pojavih na posameznih področjih družbenega življenja, ki imajo širši družbeni pomen in na katere lahko s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije.
Izvršni svet določi, o katerih vprašanjih s svojega delovnega področja so republiški upravni organi dolžni obveščati družbenopolitične organizacije.
Drugi del
VI.	ORGANIZACIJA IN DELOVNA PODROČJA
— Republiški kmetijski inšpektorat,
— Republiški gozdarski inšpektorat.
5.	Republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
6.	Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje;
V	njegovem sestavu je:
— Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno kulturno sodelovanje.
7.	Republiški sekretariat za notranje zadeve;
8.	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun;
9.	Republiški sekretariat za urbanizem;
V	njegovem sestavu sta:
— Republiški urbanistični inšpektorat,
— Republiški vodnogospodarski inšpektorat.
88.	člen
Republiški komiteji so:
1.	Republiški komite za vzgojo in izobraževanje;
V	njegovem sestavu je:
— Zavod SR Slovenije za šolstvo.
2.	Republiški komite za raziskovalno dejavnost;
3.	Republiški komite za kulturo; •
4.	Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo;
V	njegovem sestavu je.
— Republiški sanitarni inšpektorat,
5.	Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov;
6.	Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem;
7.	Republiški komite za energetiko:
V	njegovem sestavu sta:
— Republiški elektroenergetski inšpektorat,
— Republiški rudarski inšpektorat.
8.	Republiški komite za promet in zveze;
V	njegovem sestavu sta:
— Luška kapitanija v Kopru,
— Republiški prometni inšpektorat.
9.	Republiški komite za tržišče in cene;
V	njegpvem sestavu so:
— Zavod SR Slovenije za cene,
— Zavod SR Slovenije za rezerve,
— Republiški tržni inšpektorat.
Zavod SR Slovenije za rezerve je pravna oseba.
10.	Republiški komite za varstvo okolja.
1.	Organizacija
87.	člen
Republiški sekretariati so:
1.	Republiški sekretariat za delo;
V	njegovem sestavu je:
— Republiški inšpektorat za delo.
2.	Republiški sekretariat za finance;
V	njegovem sestavu je:
— Republiška davčna uprava.
3.	Republiški sekretariat za industrijo;
V	njegovem sestavu sla:
— Republiški inšpektorat parnih kotlov,
— Republiški gradbeni inšpektorat.
4.	Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
V	njegovem sestavu so:
— Republiška veterinarska uprava,
89.	člen
Republiška uprava je:
Geodetska uprava SR Slovenije.
90.	člen
Republiška komisija je:
Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skup-
Republiške organizacije so:
1.	Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje;
2.	Zavod SR Slovenije za statistiko;
3.	Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo;
4.	Meteorološki zavod SR Slovenije;
5.	Arhiv SR Slovenije.
2.	Delovna področja republiških upravnih organov
92.	člen
Republiški sekretariat za delo opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na medsebojna razmerja delavcev v združenem delu; na delovna razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; na razporejanje dohodka in na delitev sredstev za osebne dohodke; na pokojninsko in invalidsko zavarovanje; ng zaposlovanje delavcev doma in v tujini; na varstvo pri delu in na strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev v združenem delu.
Republiški inšpektorat za delo opravlja zadeve delovne inšpekcije iz republiške pristojnosti.
93.	člen
rtepuotiSKi seicretariat za linance opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter posameznikov do družbene skupnosti; na kreditno monetarno politiko in bančništvo; na zavarovalstvo in carine; na splošno in skupno porabo, posebej na financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti; na pospeševanje razvoja manj razvitih območij; na določene intervencije v gospodarstvu; na odplačevanje kreditov republike in druge zadeve, ki so povezane s sistemom financiranja.
Republiška davčna uprava opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na področje davkov, taks in drugih virov za splošno porabo ter na enotno poslovanje davčnih služb.
94.	člen
Republiški sekretariat za industrijo opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na industrijo, razen dejavnosti proizvodnje električne energije, premoga in nafte ter primarne živilske predelave; na gradbeništvo; na rudarstvo razen premogovništva; na obrt; na turizem in na gostinstvo.
Republiški inšpektorat parnih kotlov opravlja zadeve inšpekcije parnih kotlov iz republiške pristojnosti.
Republiški gradbeni inšpektorat opravlja zadeve gradbene inšpekcije iz republiške pristojnosti.
95.	člen
rvepuoiiSKi senretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na kmetijstvo; na gozdarstvo; na primarno živilsko predelavo (mesna industrija, mlekarstvo, vinarstvo, predelava rib in jajc, skladiščenje kmetijskih proizvodov in proizvodov primarne živilske predelave); na veterinarstvo; na lovstvo in ribištvo.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremlja izvajanje družbenih planov na področjih iz prejšnjega odstavka in skrbi za izvajanje prostorskih, planov glede kmetijskih in gozdnih zemljišč ter predlaga ustrezne ukrepe; vzpodbu.ia povezovanje družbenih in zasebnih proizvajalcev na teh področjih, zlasti v kmetijstvu in gozdarstvu; skrbi za urejanje, varstvo in združevanje kmetijskih, zemljišč in gozdov ter za urejanje drugih družbenoekonomskih vprašanj, ki nastajajo v zvezi z razvojem kmetijstva in gozdarstva.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremlja izvajanje politike prehrane glede proizvodnih in oskrbovalnih možnosti ter potreb po trajnem izboljševanju prehrane občanov. V ta namen
predlaga ustrezne ukrepe in' skrbi za proizvodnjo neoporečnih živil, zlasti glede kvalitete živil, uporabe pesticidov, hormonov, konzervansov in drugih aditivov v kmetijstvu in živilski industriji.
Republiška veterinarska uprava skrbi za razvoj veterinarske službe; opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov s področja zdravstvenega varstva živali, higiene živil živalskega izvora ter kakovosti živil živalskega izvora v proizvodnji.
Republiški kmetijski inšpektorat opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov s področja kmetijstva in kakovosti mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev, semen, sadilnega materiala, vina in krmil.
Republiški gozdarski inšpektorat opravlja zadeve gozdarske inšpekcije iz republiške pristojnosti ter kontrolo kakovosti gozdnih semen in gozdnega sadilnega materiala.
96.	člen
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na obrambni načrt SR Slovenije, ukrepe pripravljenosti, vojne zveze, civilno zaščito in varstvo pred naravnimi nesrečami, službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, pouk za obrambo in zaščito prebivalstva, vojaško, delovno in materialno obveznost na področju ljudske obrambe in na inšpekcijsko nadzorstvo nad izdelavo obrambnih načrtov in izvajanjem obrambnih priprav.
97.	člen
Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje evidentira, spremlja in proučuje vprašanja mednarodnih odnosov SR Slovenije in SFRJ s stališča republiških pristojnosti, zlasti glede mednarodnega sodelovanja na področju političnih, ekonomskih in kulturnih odnosov ter znanstveno-tehničnega sodelovanja SR Slovenije s tujino, zadeve zunanjetrgovinskega sistema in deviznega režima, zadeve v zvezi s pripravami za sklenitev mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na SR Slovenijo, zadeve v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v zamejstvu, zadeve zdomcev in izseljencev, zadeve pravnega varstva občanov SR Slovenije v tujini in pravnega varstva tujcev v SR Sloveniji, zadeve v zvezi z vzdrževanjem stikov SR Slovenije s tujimi diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi ter zadeve v zvezi z izvrševanjem mednarodnih konvencij v SR Sloveniji ter v zvezi s tem opravlja strokovne naloge, daje informacije, mnenja in predloge Izvušnemu svetu in Skupščini SR Slovenije'ter njunim organom.
Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje sodeluje s pristojnimi zveznimi upravnimi organi, ki obravnavajo . problematiko mednarodnih odnosov, opravlja upravne naloge iz republiške pristojnosti na 'področju ekonomskih odnosov s tujino ter druge upravne zadeve na področju odnosov s tujino, ki niso v pristojnosti drugih republiških upravnih organov.
Zavod SR Slovenije za mednarodno, znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje, opravlja zadeve s področja znanstvenega, tehničnega in prosvet-no-kulturnega sodelovanja s tujino, proučuje možnosti in oblike sodelovanja s tujimi državami in mednarodnimi organizacijami, pripravlja in skrbi za izvrševanje republiških programov in sodeluje pri pripravah za sklepanje meddržavnih sporazumov na teh področjih.
98.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na varstvo ustavne ureditve (državna varnost), na javno varnost, na druge upravne zadeve s področja notranjih zadev, na mednarodno pravno pomoč in druge oblike mednarodnega sodelovanja na področju notranjih zadev in na družbeno samozaščito.
99.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na redna in samoupravna sodišča, kazen-sko-poboljševalne zavode in organe za kaznovanje prekrškov; na odvetništvo in druge oblike pravne pomoči; na mednarodno pravno pomoč; na pomilostitve; na izvajanje prostostnih kazni in drugih kazenskih sankcij; na enotno načrtovanje in izvajanje kadrovske politike v pravosodnih organih, organih za kaznovanje prekrškov in kazensko poboljševalnih zavodih; na prganizacijo in metode dela upravnih organov; na samoupravljanje delovnih ljudi v upravnih organih; na nadzorstvo nad izvajanjem in uporabo predpisov o upravnem postopku in pisarniškem poslovanju; na strokovno izobraževanje delavcev v upravnih organih; na informacijsko dokumentacijsko dejavnost za republiške organe; na upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki jih uporabljajo republiški upravni organi; na zagotavljanje materialnih pogojev za delo republiških upravnih organov; na volitve in volilne imenike; na določanje območij občin; na premoženjsko pravna razmerja (agrarna reforma — zemljiški maksimum, razlastitev, nacionalizacija, promet z zemljišči); na proračunu in devizni plan SR Slovenije; na nadzorovanje izvajanja proračuna SR Slovenije ter finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja republiških organov in organizacij.
100.	člen
Republiški sekretariat za urbanizem opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na izvajanje prostorskega plana; na urbanistično urejanje; na smotrno izrabo prostora; na vodno gospodarstvo, na stanovanjsko in komunalno gospodarstvo; na izvajanje predpisov o naseljih.
Republiški urbanistični inšpektorat opravlja zadeve urbanistične inšpekcije iz republiške pristojnosti.
Republiški vodnogospodarski inšpektorat opravlja zadeve vodnogospodarske inšpekcije iz republiške pristojnosti.
101.	člen
Republiški Komite za vzgojo in izobraževanje (predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo, usposabljanje opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na vzgojo in izobraževanje (predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo, usposabljanje otrok z motnjami v razvoju, srednje in visoko usmerjeno šolstvo, izobraževanje ob delu in druge vzgojne in izobraževalne dejavnosti); na vzgojo in izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti; na vzgojo in izobraževanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in delavcev na začasnem delu v tujini; na telesno kulturo; na uresničevanje stikov s tujino na teh področjih.
Zavod SR Slovenije za šolstvo opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na pedagoško službo.
102.	člen
Republiški komite za raziskovalno dejavnost opravlja upravne naloge ki se nanašajo: na znanstveno, raziskovalno in razvojno delo ter na uresničevanje stikov s tujino na teh področjih.
103.	člen
Republiški komite za kulturo opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na kulturno-umetniško in kul-turno-prosvetno dejavnost ter na varstvo kulturnih vrednot in naravnih znamenitosti; na uresničevanje stikov s tujino na teh področjih.
104.	člen
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo.
Republiški sanitarhi inšpektorat opravlja zadeve sanitarne inšpekcije iz republiške pristojnosti.
105.	člen
Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov opravlja upravne naloge, ki se na-nanašajo: na varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, vojaških invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala, družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, na urejanje vojaških pokopališč in grobišč.
106.	člen
Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem usmerja delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja ter opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo srednjeročnih družbenih planov razvoja SR Slovenije; na oblikovanje izhodišč za opredelitev tekoče družbenoekonomske politike; na izdelavo dolgoročnih osnov razvoja SR Slovenije; na uresničevanje družbenih planov in razvojne politike; na oblikovanje izhodišč za urejanje prostora; na izvajanje prostorskih planov za območje SR Slovenije in območja s posebnim namenom; na pripravo strokovnega gradiva v zvezi z razvojnimi iniciativami širšega družbenega pomena z vidika ekonomskega, socialhega in prostorskega razvoja; na sodelovanje pri izdelavi tekoče družbenoekonomske poljtike, srednjeročnih družbenih planov in osnov družbenoekonomske politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije ter s tem povezanih medrepubliških dogovorov v okviru SFR Jugoslavije, na skrb za razvoj sistema in metologije ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja, na družbeni sistem informiranja ter zagotovitev družbenih interesov na tem področju; na pospeševanje graditve in delovanja tega sistema z uvajanjein sodobnih osnov za razvoj družbenega sistema informiranja.
Za Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem opravlja strokovne naloge s področja družbenega in prostorskega planiranja Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje.
107.	člen
Republiški komite za energetiko opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na energetiko; na razvoj ener-
getskih dejavnosti in virov (elektrogospodarstvo, premog, nafta, tekoča goriva in plini).
Republiški elektroenergetski inšpektorat opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov s področja elektroenergetike.
Republiški rudarski inšpektorat opravlja zadeve rudarske inšpekcije iz republiške pristojnosti.
108.	člen
Republiški komite za promet in zveze opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na železniški, cestni, pomorski, zračni, luški, letališki in poštno telegrafski telefonski promet ter na druge žične in brezžične zveze in sisteme zvez, žičnice, naftovode in produktovode ter na mednarodne odnose v prometu.
Luška kapitanija v Kopru opravlja upravne, tehnične in druge strokovne naloge, ki se nanašajo na varnost plovbe na morju. Luška kapitanija v Kopru ima svoje luške izpostave v krajih, ki jih določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Luška kapitanija ima položaj uprave.
Republiški prometni inšpektorat opravlja zadeve prometne inšpekcije iz republiške pristojnosti.
,	109. člen
Republiški komite za tržišče in cene opravlja upravne naloge, ki se nanašpjo: na promet blaga in storitev ter na cene; na pojave'in razmerja na trgu blaga in storitev; na preskrbljenost trga, vključno z družbenimi blagovnimi rezervami; na učinkovanje ukrepov tekoče ekonomske politike na področju tržišča in cen; na gospodarska gibanja in pogoje gospodarjenja v trgovinski dejavnosti.
Zavod SR Slovenije za cene opravlja strokovne, upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na družbeno kontrolo cen.
Zavod SR Slovenije za rezerve zagotavlja in skladišči tržne in druge rezerve v SR Sloveniji ter po potrebi intervenira z rezervami na tržišču.
Republiški tržni inšpektorat opravlja zadeve tržne inšpekcije iz republiške pristojnosti.
110.	člen
Republiški komite za varstvo okolja usmerja in usklajuje delo samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upravnih organov v zvezi z varovanjem prvin in kompleksnosti naravnega in človekovega okolja (tla, voda, zrak, hrup, odpadki); z vzdrževanjem ekološkega ravnotežja; s preprečevanjem onesnaženja ali degradacije okolja na določenem območju; z odpravljanjem posledic naravnih nesreč ali hujših posledic onesnaženja okolja ter opravlja upravne naloge na področju varstva okolja, kolikor ' niso v pristojnosti drugih rdbubliških upravnih organov.
111.	člen
Geodetska uprava SR Slovenije opravlja upravne naloge, ki se nanašajo: na temeljno geodetsko izmero; na geodetsko evidenco^ na zemljiški kataster; na kataster komunalnih naprav in kataster zgradb; na geodetsko prostorsko dokumentacijo in na republiški arhiv geodetske dokumentacije.
112.	člen
Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi opravlja upravne in druge naloge, ki se nana-
šajo na položaj verskih skupnosti in na odnose med državo in verskimi skupnostmi.
3.	Delovna področja republiških organizacij
113.	člen
Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje pripravlja strokovne in raziskovalne osnove ter analize družbenoekonomskega razvoja in srednjeročnih družbenih planov; pripravlja izhodišča za opredelitev tekoče družbenoekonomske politike razvoja v letnih resolucijah ali drugih dokumentih; pripravlja družbenoekonomske osnove za politiko dolgoročnega razvoja SR Slovenije in predloge družbenoekonomskih ukrepov v zvezi z oblikovanjem in uresničevanjem razvojne politike, sodeluje pri oblikovanju srednjeročnih družbenih planov in dolgoročnih razvojnih usmeritev ter osnov tekoče politike družbenoekonomskega razvoja SFR Jugoslavije; pripravlja analize o izvajanju srednjeročnih družbenih planov ter politike družbenoekonomskega razvoja; proučuje sistem družbenega planiranja in skrbi za izpopolnjevanje metodologije družbenega planiranja; oblikuje osnovna kompleksna izhodišča za urejanje prostora ter prostorske plane za območje republike in območja za posebne namene; pripravlja strokovno gradivo v zvezi s posegi v prostor širšega družbenega pomena z vidika kompleksnega urejanja prostora; razvija prostorski informacijski sistem kot integralni del družbenega informacijskega sistema.
114.	člen
Zavod SR Slovenije za statistiko opravlja upravne in druge naloge, ki se nanašajo na statistično informacijski sistem kot del družbenega sistema informiranja in v zvezi s tem opravlja naloge, ki se nanašajo: na zbipnje, obdelovanje, analiziranje in objavljanje statističnih podatkov, ki imajo pomen za vso državo, SR Slovenijo in občine; na strokovno usklajevanje statističnih raziskovanj v SR Sloveniji med seboj in z osnovnimi evidencami ter na opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad delovanjem poročevalskih enot.
115.	člen
Zavod za spomeniško varstvo ŠR Slovenije opravlja upravne in druge naloge, ki se nanašajo na varstvo kulturnih spomenikov.
116.	člen
Meteorološki zavod SR Slovenije proučuje in raz-/ isicuje meteorološke in biometeorološke pojave in procese; zbira, obdeluje in objavlja meteorološke in biometeorološke podatke; vodi ustrezno dokumentacijo; opravlja druge zadeve na področju meteorološke službe.
117.	člen
Arhiv SR Slovenije opravlja upravne in druge naloge, ki se nanašajo na arhivsko in arhivsko matično službo.
Tretji del
s	'	.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
118.	člen
Republiški sekretariat za gospodarstvo, Republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter Zavod SR Slo-
venije za vodno gospodarstvo se odpravijo in prenehajo z delom dne 1. februarja 1975.
S tem dnem začnejo z delom Republiški sekretariat za industrijo, Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, Republiški komite za raziskovalno dejavnost, Republiški komite za kulturo, Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem, Republiški komite za energetiko, Republiški komite za promet in zveze, Republiški komite za tržišče in cerje ter Republiški komite za varstvo okolja.
119.	člen
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo nadaljuje delo od 1. februarja 1975 kot »Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo«.
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo nadaljuje delo od 1. februarja 1975 pod imenom »Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun« v okviru delovnega področja, določenega s tem zakonom.
120.	člen
Republiški sekretariat za narodno obrambo nadaljuje delo pod imenom »Republiški sekretariat za ljudsko obrambo«.
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo nadaljuje delo pod imenom »Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano«, v okviru delovnega področja, določenega s tem zakonom.
Komisija SR Slovenije za verska vprašanja nadaljuje delo pod imenom »Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi«.
121.	člen
Geodetska uprava SR Slovenije nadaljuje delo kot samostojni republiški upravni organ.
122.	člen
Kot republiški upravni organi v sestav.u ustreznih republiških sekretariatov oziroma republiških komitejev nadaljujejo delo od 1. februarja 1975 dalje Zavod SR Slovenije za šolstvo, Luška kapitanija v Kopru, Zavod SR Slovenije za cene in Zavod SR Slovenije za rezerve ter Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje pod imenom »Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno kulturno sodelovanje«.
123.	člen
Zavod SR Slovenije za planiranje in Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje se združita in nadaljujeta delo od 1. julija 1975 koi republiška organizacija pod imenom »Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje«.
124.	člen
Kot republiške organizacije nadaljujejo delo od 1. februarja 1975 Zavod SR Slovenije za statistiko. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo in Arhiv SR Slovenije.
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, nadaljuje delo od 1. februarja 1975 pod imenom »Meteorološki zavod SR Slovenije« v okviru delovnega področja, določenega s tem zakonom.
125.	člen
Republiški upravni organi, ki prevzamejo po določbah tega zakona upravne naloge iz delovnega področja odpravljenih republiških upravnih organov oziroma drugih republiških upravnih organov, prevzamejo hkrati tudi delavce, ki so na dah uveljavitve tega zakona delali na delovnih mestih, na katerih so se opravljale te upravne naloge.
126.	člen
Kolikor je v dosedanjih predpisih določeno, da iz-uaja izvršilne predpise republiški sekretar, izdaja na področjih, za katera so ustanovljeni republiški komiteji, v skladu z 28., členom tega zakona izvršilne predpise republiški komite.
127.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti:
1.	da določi, kako se izvrši prenos neporabljenih sredstev, inventarja ter pravic in obveznosti odpravljenih republiških upravnih organov na upravne organe, ki prevzamejo zadeve z njihovega delovnega področja;
2.	da določi način, kako, se prevzamejo oziroma predajo nedokončane zadeve odpravljenih upravnih organov in uredi druga vprašanja v zvezi z njihovim prenehanjem;
3.	da daje pojasnila o tem, kateri republiški uprav-mi organ je pristojen za določeno zadevo, če tega po
določbah tega zakona ni mogoče ugotoviti;
4.	da določi, v katerem roku morajo novi republiški upravni organi pripraviti in mu predložiti programe dela za leto 1975.
128.	člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v republiških upravnih organih in republiških organizacijah je treba uskladiti z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi najkasneje v štirih mesecih po njegovi uveljavitvi.
129.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata ve-veljatl:
—	zakon o republiški upravi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/65);
—	zakon o organizaciji republiške uprave (Uradni Ust SRS, št. 23/72 in 25/72).
130.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-53/74
. Ljubljana, dne 25. decembra 1974,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
475.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije Izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglastitvi zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije
Razglaša se zakon o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1974, Zbora občin dne 25. decembra 1974 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974.
St. 011-36/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
,	Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republik^ Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustavno sodišče) vodi postopek po določbah ustave Socialistične republike Slovenije in tega zakona.
Glede vprašanj postopka, ki niso urejena z ustavo in s tem zakonom, uporablja ustavno sodišče smiselno pravila zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči.
2.	člen
Postopek pred ustavnim sodiščem je javen.
Javnost se zagotavlja z javnim obravnavanjem pred ustavnim sodiščem, z objavljanjem njegovih, odločb, mnenj in predlogov ter na druge načine v skladu s tem zakonom in poslovnikom ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče lahko iz upravičenih razlogov odloči, da obravnava ali del obravnave ni javen.
3.	člen
Udeleženci postopka pred ustavnim sodiščem so:
—	predlagatelj ozlrčma pobudnik postopka za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta;
—	družbenopolitična skupnost ali druga samoupravna skupnost ali organizacija ali organ, ki je izdal predpis ali drug splošni akt. glede katerega se je začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti;
—	družbenopolitične skupnosti v sporu zaradi medsebojnih pravic in dolžnosti;
—	predlagatelj spora o pristojnosti ter sodišče in organ, ki si lastita, oziroma, ki zavračata pristojnost, v sporu o pristojnosti.
4.	člen
. postopku pred ustavnim sodiščem zastopajo udeležence njihovi predstavniki oziroma zastopniki.
Udeležence v postopku in njihove predstavnike oziroma zastopnike lahke zastopajo pooblaščenci na podlagi posebnega pooblastila za zastopanje pred ustavnim sodiščem.
Ce udeleženec v postopku pošlje na obravnavo predstavnika, zastopnika ali pooblaščenca, ki zaradi nepripravljenosti ali iz drugih razlogov ni sposoben dati za odločitev potrebnih podatkov, in je zato treba obravnavo preložiti, lahko ustavno sodišče sklene, da stroške preložitve nosi udeleženec, zaradi katerega je bila obravnava preložena.
5.	člen
Udeleženci v postopku imajo pravico vpogleda v spise ves čas. ko teče postopek, druge osebe pa, če jim to dovoli predsednik ustavnega sodišča oziroma med pripravljalnim postopkom sodnik, ki le-tega vodi.
6.	člen
Pri odločanju o ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta ustavno sodišče ni vezano na predlog, marveč lahko oceni tudi ustavnost in zakonitost drugih določb predpisa ali splošnega akta, katerih ustavnost ali zakonitost predlagatelj oziroma pobudnik ne izpodbija.
7.	člen
Pri obravnavanju zadev sodeluje ustavno sodišče z družbenopolitičnimi skupnostmi, državnimi organi, organizacijami združenega dela ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkgij, družbenimi organizacijami in občani ter obravnava mnenje In obvestila. ki jih le-ti samostojno ali na zahtevo ustavnega sodišča dajo ustavnemu sodišču.
8.	člen
Ustavno sodišče izvaja dokaze in zbira podatke ter mnenja bodisi po sodniku, ki vodi pripravljalni postopek, bodisi neposredno na obravnavi ali seji ter pri tem ni vezano na predloge udeležencev v postopku.
Ustavno sodišče lahko zahteva, da izvede ustrezne dokaze oziroma zbere potrebne podatke drugo sodišče ali drug organ.
9.	člen
V postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče iz upravičenih razlogov ne odloči drugače.
10.	člen
Sodnik ustavnega sodišča je lahko" Iz upravičenih razlogov v določeni zadevi izločen od sodelovanja v postopku. O Izločitvi odloča ustavno sodišče na seji.
II.	ZAČETEK POSTOPKA
11.	člen
Postopek pred ustavnim sodiščem se začne:
—	z vložitvijo predloga organa družbenopolitične skupnosti, drugega organa in organizacije ali skupnosti, ki jih kot predlagatelje postopka določa ustava Sodiali-listične republike Slovenije;
—	s sklepom ustavnega sodišča, s katerim ustavno sodišče začne postopek na podlagi pobude;
—	s sklepom ustavnega sodišča, da samo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti;
—	z vložitvijo predloga skupščine družbenopolitične skupnosti v sporu med družbenopolitičnimi skupnostmi glede njihovih pravic in dolžnosti;
— z vložitvijo predloga s tem zakonom določenega predlagatelja postopka za rešitev spora o pristojnosti med sodiščem in organom družbenopolitične skupnosti.
12.	člen
Predlog skupščine družbenopolitične skupnosti za začetek postopka vloži skupščina družbenopolitične skupnosti, v okviru svoje pristojnosti pa lahko tudi vsak zbor skupščine.
13.	člen
Predlog oziroma pobuda za začetek postopka se vloži pri ustavnem sodišču. V predlogu oziroma pobudi je treba opredeliti zahtevek in navesti dejstva ter dokaze, na katere se ta zahtevek opira. Pismene dokaze je treba predložiti skupno s predlogom oziroma pobudo.
14.	člen
Vlogo, s katero se daje ustavnemu sodišču pobuda za ocenitev ustavnosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, preizkusi najprej z razporedom dela določeni sodnik; le-ta zbere podatke in pojasnila, ki so potrebna za odločitev o tem, ali naj ustavno sodišče začne postopek.
15.	člen
Po preizkusu vloge, s katero se daje ustavnemu sodišču pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, ustavno sodišče oceni na seji utemeljenost pobude in odloči, ali bo začelo postopek.
Ce ustavno sodišče sklene, da ne bo začelo postopka, obvesti o tem pobudnika, če oceni za potrebno, pa tudi družbenopolitično skupnost, drugo samoupravno skupnost ali organizacijo, oziroma organ, katerega predpis ali splošni akt je pobudnik izpodbijal.
III.	PRIPRAVLJALNI POSTOPEK
16.	člen
Predlog za začetek postopka in pobudo, na podlagi katere je ustavno sodišče začelo postopek, obravnava ustavno sodišče najprej v pripravljalnem postopku.
Pripravljalni postopek vodi sodnik, ki ga določi ustavno sodišče. Ustavno sodišče lahko na seji sklene, da bo pri izvedbi pripravljalnega postopka sodelovalo več sodnikov.
17.	člen
Sodnik, ki vodi pripravljalni postopek, pošlje predpis predloga oziroma pobude drugim udeležencem in jim določi primeren rok za odgovor.
Sodnik, ki vodi pripravljalni postopek, lahko zaradi pojasnitve dejanskega stanja zahteva potrebna pojasnila od udeležencev v postopku ter od organov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti ter posameznikov; lahko zahteva tudi mnenja strokovnjakov, strokovnih in znanstvenih organizacij ter zasliši priče in izvedence ter izvede druge dokaze, ali pa zahteva, da izvede posamezne dokaze drugo sodišče ali drug organ.
18.	člen
Pripravljalni postopek po določbah tega zakona se izvede tudi, če ustavno sodišče sklene, da samo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
19.	člen
Ce ustavno sodišče med postopkom ugotovi, da predlog ne izpolnjuje pogojev, ki jih za obvezen začetek postopka določa ustava Socialistične republike Slovenije, obravnava vlogo kot pobudo. Sklep o tem sprejme ustavno sodišče na seji.
20.	člen
Ko je pripravljalni postopek končan predloži sodnik predsedniku ustavnega sodišča celoten spis s pismenim poročilom in predlaga, ali naj se zadeva reši na obravnavi ali na seji sodišča.
Predsednik ustavnega sodišča ali ustavno sodišče na seji lahko odločita, da se pripravljalni postopek dopolni.
IV.	OBRAVNAVANJE IN ODLOČANJE
21.	člen
Predno ustavno sodišče odloči o ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, lahko omogoči organu, organizaciji oziroma skupnosti, da sam v roku, ki ga določi ustavno sodišče, odpravi neustavnost ali nezakonitost predpisa oziroma splošnega akta.
22.	člen
Ce je zakon, drug predpis ali splošni akt družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt med postopkom usklajen z ustavo oziroma zakonom in so odpravljene posledice neustavnosti ali nezakonitosti, ustavno sodišče ustavi postopek.
23.	člen
Pri odločanju o tem, ali naj se predpis ali splošni akt družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt, glede katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z ustavo ali zakonom, odpravi ali razveljavi, upošteva ustavno sodišče vse okoliščine, ki so pomembne za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, zlasti naravo, težo in obseg kršitve ustave in zakona, samoupravnih in drugih pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, razmerja, ki so bila ustvarjena na podlagi predpisa ali splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta ter druge okoliščine, pomembne za ekonomsko, socialno in pravno varnost.
24.	člen
V postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta za katerega se. trdi, da ni v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije ali republiškim zakonom hkrati pa tudi da ni v skladu z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, oziroma, da je v nasprotju z zveznim zakonom, oceni ustavno sodišče samo skladnost predpisa splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta z ustavo Socialistične republike Slovenije ■ter z republiškim zakonom oziroma nasprotje z zveznim
zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni organi v republiki.
Če ustavno sodišče v primeru iz prejšnjega odstavka odloči, da je predpis ali splošni akt družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije in z republiškim zakonom, oziroma, da ni v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni organi v republiki, pošlje vlogo Ustavnemu sodišču Jugoslavije.
25.	člen
Ustavno sodišče odloča na podlagi javne obravnave, razen kadar je s tem zakonom določeno, da odloča na seji.
Na seji odloča:
—	če ustavno sodišče ni pristojno za odločanje v zadevi;
—	če je ustavno sodišče v isti stvari že odločilo;
—	če predlog ni vložen v predpisanem roku;	»
—	če je bil predpis ali splošni akt družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt med postopkom usklajen z ustavo ali zakonom in so bile odpravljene tudi posledice neustavnosti ali nezakonitosti;
—	če vložnik umakne predlog oziroma pobudo ter ustavno sodišče sklene, da ne bo nadaljevalo postopka;
—	če prenehajo obstajati drugi procesni pogoji za nadaljevanje postopka.
Na seji brez javne obravnave lahko ustavno sodišče odloči tudi:
—	ko odloča v sporu glede pristojnosti med sodiščem in organom družbenopolitične skupnosti, in
—	ko odloča o zadržanju posamičnega akta ali posamičnega dejanja na podlagi 416. člena ustave SR Slovenije.
26.	člen
Ce je za odločanje o predlogu pristojno drugo ustavno sodišče, mu ustavno sodišče pošlje predlog in sklep o odstopu ter obvesti o tem predlagatelja.
Enako lahko ustavno sodišče ravna tudi s pobudo.
Ce ustavno sodišče ni pristojno za odločanje v zadevi, lahko odstopi s privolitvijo vložnika vlogo pristojnemu sodišču oziroma drugemu organu. Privolitev mora vložnik sporočiti ustavnemu sodišču v roku 8 dni od prejema obvestila, da ustavno sodišče ni pristojno za reševanje zadeve. Ce tega vložnik ne stori, se šteje, da ni dal privolitve.
27.	člen
Na obravnavo se vabijo predstavniki oziroma zastopniki in pooblaščenci udeležencev v postopku In druge osebe, katerih udeležbo na obravnavi šteje ustavno sodišče za potrebno.
Izostanek udeležencev in drugih vabljenih oseb ne preprečuje ustavnemu sodišču, da izvede postopek in odloči v zadevi.
28.	člen
Obravnave in seje ustavnega sodišča razpisuje oziroma sklicuje in vodi predsednik ustavnega sodišča, če je predsednik ustavnega sodišča zadržanega nadomešča sodnik, ki ga določi ustavno sodišče.
29.	člen
Sodnik ustavnega sodišča, ki je vodil pripravljalni postopek, oziroma, ki ga določi ustavno sodišče na seji, razloži na obravnavi dejansko stanje in opredeli vpra-
šanja, ki so pomembna za odločitev, ne da bi navedel svoje mnenje.
Udeleženci imajo pravico, da nato povedo in obrazložijo svoja stališča in predloge.
30.	člen
Po končanem obravnavanju z udeleženci se ustavno sodišče posvetuje in glasuje na nejavni seji.
Predsednik in sodniki ustavnega sodišča se ne mo-' rejo vzdržati glasovanja.
Po končanem posvetovanju razglasi predsednik ustavnega sodišča odločitev ustavnega sodišča z navedbo bistvenih razlogov, na katere je ustavno sodišče oprlo svojo odločitev, ali pa sporoči, da bo odločba izdana pismeno.
31.	člen
Ustavno sodišče izdaja odločbe in sklepe. Ustavno sodišče izda odločbo, kadar odloči o sami stvari; v vseh „drugih primerih odloči s sklepom.
Odločba in sklepi morajo biti obrazloženi.
V.	SPORI ZARADI PRAVIC IN DOLŽNOSTI. .
MED DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN SPORI O PRISTOJNOSTI
32.	člen
Ustavno sodišče odloča v sporih zaradi pravic in dolžnosti med družbenopolitičnimi skupnostmi na predlog tiste družbenopolitične skupnosti, ki misli, da so kršene njene pravice, če za odločitev v sporu ni pristojno drugo sodišče.
Pri odločitvi v tem sporu ustavno sodišče z odločbo ugotovi, da je z aktom ali opravilom ene družbenopolitične skupnosti kršena pravica druge ter odredi, da se odpravijo posledice takšnega akta ali opravila, ali ugotovi, da obstaja določena obveznost ene družbenopolitične skupnosti do druge, oziroma ugotovi, da pravica družbenopolitične skupnosti ni bila kršena.
33.	člen
Ce pride do spora o pristojnosti med. sodiščem in organom družbenopolitične skupnosti z območja Socialistične republike Slovenije zato, ker si oba lastita pristojnost v isti zadevi, vloži predlog za rešitev spora o pristojnosti prizadeto sodišče oziroma organ družbenopolitične skupnosti: predlog pa lahko vloži tudi republiški javni tožilec ali družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Ugtavno sodišče lahko odredi, da se do njegove odločitve prekine postopek pred sodiščem in organom družbenopolitične skupnosti.
34.	člen
Ce pride do spora o pristojnosti med sodiščem in organom družbenopolitične skupnosti z območja Socialistične republike Slovenije zato, ker oba zavračata pristojnost v isti zadevi, lahko vloži predlog za rešitev spora o pristojnosti vsakdo, ki zaradi zavračanja pristojnosti ne more uveljavljati svoje pravice; predlog pa lahko vloži tudi republiški javni tožilec ali družbeni pravobranilec samoupravljanja.
VI.	ORGANIZACIJA IN DELO USTAVNEGA SODlSCA
35.	člen
Organizacija In delo ustavnega sodišča sta urejena s poslovnikom in drugimi splošnimi akti ustavnega sodišča.
VII.	IZVRŠITEV ODLOČB USTAVNEGA SODlSCA
36.	člen
Družbenopolitične skupnosti, sodišča, državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so v okviru svojega delovnega področja dolžni izvrševati odločitve ustavnega sodišča.
Če je glede na naravo odločbe oziroma sklepa potrebno, določi ustavno sodišče v posameznem primeru, kateri organ je dolžan izvršiti odločbo oziroma sklep in na kakšen način.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Organ, ki je zadržal izvrševanje predpisa ali splošnega akta družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, je dolžan brez odlašanja začeti pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega predpisa ali splošnega akta.
Dokler ne bo z drugim zakonom natančneje določen časovni učinek takega zadržanja, preneha veljati odločba o zadržanju, če v 15 dneh od njenega sprejema ni vložen pri ustavnem sodišču predlog za začetek postopka.
38.	člen
Z dnem ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o ustavnem sodišču Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/63 in 1/64).
39.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-36/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1, r.
476.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščihe SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in zbora občin, dne 25. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o razporeditvi sredstev, zbranih s povečanjem zveznega prometnega davka v maloprodajni ceni za bencin
I
Odlok o razporeditvi sredstev, zbranih s povečanjem zveznega prometnega davka v maloprodajni ceni za bencin (Uradni list SRS št. 21/72) preneha veljati 31. decembra 1974.
II
Skupnosti za ceste SR Slovenije po odloku iz prejšnje točke tega odloka pripada ustrezen del dohodkov, ki bodo vplačani na račun priliva davka od "prometa nafte in naftnih derivatov do St. decembra 1974.
Št. 38-14/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r./
477.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka'o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine. SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in zbora občin, dne 25. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi obveznosti Socialistične republike Slovenije do Ljubljanske banke, Ljubljana, v zvezi z njenimi obveznostmi za Izgradnjo nuklearne elektrarne Krško in termoelektrarne Šoštanj IV
I
V	skladu s pooblastili, ki jih dajeta ustava SR Slovenije in zakon o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73 in 26-74) Skupščini SR Slovenije, se Socialistična republika Slovenija zavezuje^ da bo pravočasno izvedla ustrezne ukrepe, dg se zagotovi polovica dodatnih sredstev, potrebnih za dograditev Nuklearne elektrarne Krško in dodatna sredstva, ki so potrebna za dograditev Termoelektrarne Šoštanj IV.
II
V	skladu s pooblastili, ki jih dajeta ustava SR Slovenije in zakon o elektrogospodarstvu Skupščini SR Slovenije, se Socialistična republika Slovenija zavezuje, da bo izvedla pravočasno ustrezne ukrepe, da bodo Ljubljanski banki, Ljubljana, zagotovljena sredstva, če bi Ljubljanska banka, Ljubljana, kot porok tujim posojilodajalcem morala plačati obveznosti namesto
—	investitorja Nuklearne elektrarne Krško, ki so nastale s črpanjem polovice sredstev tujih posojil;
—	investitorja Termoelektrarne Šoštanj IV, Šoštanj, ki so nastale s črpanjem sredstev tujih posojil.
III
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi obveznosti SR Slovenije do Ljubljanske banke, Ljubljana, v zvezi z njenimi obveznostmi za izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in Termoelektrarne Šoštanj IV (Uradni list SRS, št. 13/74).
IV
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 315-18/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
478.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin, dne 25. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o prevzemu obveznosti iz sporazuma o posojilu za modernizacijo Jugoslovanskih železnic, sklenjenega med Mednarodno banko za obnovo in razvoj in Skupnostjo jugoslovanskih železnic (IV. železniški projekt — posojilo št. 1026 Yu)
I
Socialistična republika Slovenija zagotavlja Mednarodni banki za obnovo in razvoj, da bo izpolnila vse pogoje in obveznosti, dogovorjene v VII. členu, oddelku 7.01. (e), točke (i) do (vii) sporazuma o posojilu (IV. železniški projekt — posojilo št. 1026 Yu), ki ga bo uporabilo Železniško gospodarstvo Ljubljana, kolikor teh obveznosti ne bi izpolnila Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-72/74
Ljubljana, dne 25. decdmbra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
479.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 25. decembra 1974 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in o imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike
Slovenije
1.	Dolžnosti sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije se razreši:
Miha Ribarič,
2.	Za sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije se imenuje:
Marko Herman, dosedanji pomočnik sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije.
St. 02003-1/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
„	Marijan Brecelj 1. r.
480.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter tretjega od-
stavka 16. člena zakona o skupnostih socialnega varstva je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o imenovanju predsednika in članov iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti socialnega varstva Slovenije
V iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti socialnega varstva Slovenije se imenujejo:
za predsednika:
Majda Gaspari, tajnik republiške skupnosti otroškega varstva,
za člane:
Tilka BI aha, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za izobraževanje, znanost in kulturo,
Dolfka Boštjančič, svetnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za mladinska vprašanja in druge posebne naloge,
Marija Cigale, pomočnik republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo,
Pavle Dolar, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice,
Maver Jerkič, vodja tehničnega oddelka v podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Kranj,
Ignac Nagode, predsednik izvršnega odbora Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
Vida Rudolf, član skupščine Republiške skupnosti otroškega varstva,
Zofija Stojanovič, direktor Centra za socialno delo v Celju.
St. 111-112/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina^
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
481.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1974 sprejela
ODLOK
• o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Kopru
Za sodnika Okrožnega sodišča v Kopru se ponovno izvoli s 30. decembrom 1974 Silvo Gregorčič, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Kopru.
St. 111-46/74
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
482.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1976
1.	člen
Neprestani del kazni se odpusti:
Bučar (Alfonza) Emiliji,
Hojnik (Rudolfa) Mariji,
Mačku (Franca) Mirku,
S t u š e k (Franca) Angeli,
Šrajnerju (Franca) Viliju.
2.	člen
Kazen se zniža:
Birku (Vinka) Vinku se kazen 3 let in e mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev.
Bojovič-Vrhunc (Antona) Mariji se kazen 2 let in 10 mesecev zapora zniža za 6 mesecev.
Gaberšek (Antona) Ani se kazen 3 let strogega zapora zniža za 6 mesecev.
H a r 1 u (Franca) Štefanu se kazen 2 let strogega zapora zniža za 6 mesecev.
Hericu (Antona) Stanetu se kazen 1 leta zapora zniža za 4 mesece.
Pogačarju (Ferda) Martinu se kazen 1 leto in 10 mesecev strogega zapora zniža za 4 mesece.
R a d a t u (Pere) Tomu se kazen 4 leta strogega zapora zniža za 4 mesece.
Sekuliču (Filipa) Vladimirju se kazen 2 let strogega zapora zniža za 4 mesece.
3.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
Družini (Ivana) Antonu se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
Gruberju (Martina) Martinu se kazen 3 mesecev in 15 dni zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
Gostečnik (Jožeta) Rozaliji se kazen 6 mesecev zapora,pogojno odloži za dobo 2 let.
Jovanoviču (Pavla) Radu se izvršitev denarne kazni v znesku 3.000 din pogojno odloži za dobo 2 let.
Klajnčarju (Štefana) Janezu se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
K o d b a (Stanislava) Mileni se kazen 3 mesecev in 20 dni zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
Lazarju (Štefana) Franju se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
Luteršmitu (Franca) Štefanu se kazen 4 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
Predaniču (Josipine) Marjanu se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 1 leta.
Sajevcu (Jožeta) Jožetu se kazen 3 ‘mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let
S a 1 j i (Teodorja) Slavku se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
Sipek (Jožefa) Danici se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
Vrhu (Franca) Antonu se kazen 5 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 1 leta.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem odločitve Predsedstva Socialistične republike Slovenije, 24. 12. 1974.
St. P 25-1/74
Ljubljana, dne 24. decembra 1974.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Rredsednik Sergej Kraigher 1. r.
483.
Na podlagi 6. člena odloka o načinu uporabe sred- , štev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS. št. 22/72. 54/72 in 21/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za leto ,	1974
1.	člen
Iz sredstev po 1. členu odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22/72, 54/72 in 21/73), ki bodo na razpolago v letu 1974 in ki ostanejo po izločitvi sredstev vojaškemu servisu, sredstev za kredite za pospeševanje PTT prometa in sredstev za kredite za izgradnjo letališke infrastrukture, bo Narodna banka Slovenije v letu 1974 dala reeskontne kredite za dobo 5 let poslovnim bankam, ki bodo kreditirale orgamzacije združenega dela, članice Združenega podjetja strojegradnje, za prodajo investicijske opreme do višine 50 milijonov dinarjev, s pogojem, da poslovne banke zagotovijo enak delež in da same organizacije zagotovijo vsaj SO0/« lastnih sredstev.
Narodna banka Slovenije bo pod enakimi pogoji in rokom vračanja reeskontnega kredita odobrila kredite poslovnim bankam, ki bodo odobrile kredite organizaciji združenega dela Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor za kreditiranje prodaje tovornih motornih vozil do višine 30 milijonov dinarjev.
2.	člen
Poslovne banke plačujejo za kredite iz 1. člena tega odloka obresti po letni obrestni meri, ki je za 0,5 °/o večja od obrestne mere, po kateri plačuje Narodna banka Slovenije obresti Poštni hranilnici.
3,.člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 44-47/72
Ljubljana, dne 14. decembra 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
484.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 25-225/72, 23-201/73 in 45-383/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
»
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije
1.	člen
V odloku o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30-270/72, 38-319/72,	53-397/72,	54-421/72,	27-273/73,	41-335/73,
14-121/74 in 19-216/74) se v prvi alinei prvega odstavka 2.b člena besedilo »za dobo enega leta« nadomesti z .besedilom »za dobo dveh let«, v tretji, alinei istega člena pa se številka »10« nadomesti s številko »20«.
2.	člen
Za 2. členom se doda nov »2.d člen«, ki se glasi: »2.d člen
Iz sredstev depozita bo Narodna banka Slovenije reeskontirala kredite, ki so jih poslovne banke dale za dokončanje turističnih objektov naslednjima organizacijama združenega dela:
— Alpskemu turističnemu centru BOVEC do višine 12 milijonov dinarjev;
— Hotelu Laško do višine 3,5 milijona dinarjev.
• Reeskont iz prejšnjega odstavka daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam po obrestni meri 3 °/o na leto. s tem, da dajo poslovne banke kredite iz teh sredstev po obrestni meri največ 4 %> na leto.«
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 403-3/71
Ljubljana, dne 14. decembra 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
— z nosilnostjo nad 8 ton do 10 ton .
13.300 dinarjev + 2350 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton
— z nosilnostjo nad 10 ton
18.000 dinarjev + 3.000 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton
Ce nosilnost tovornega vozila ni izražena v celih tonah, se plača za nosilnost do pol tone 50 "/o cestnine, ki je določena za eno tono, za nosilnost nad pol tone do cele tone pa cestnina, ki je določena za celo tono;
b) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kilogramov — kot za motorna kolesa, navedena v tej točki pod 9, glede na delovno prostornino motorja, za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 150 dinarjev;
2.	ža avtobus®, kombi-buse in kombinirana vozila (kombi) za prevoz oseb
3.	za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo
150 dinarjev od vsakega potniškega sedeža;
410 dinarjev za vsako posamezno vozilo;
4. za priklopna vozila:
a) za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovdrov, glede na nosilnost, in sicer:
—	z nosilnostjo do 3 tone
—	z nosilnostjo nad 3 do 8 ton
—	z nosilnostjo nad 8 do 10 ton
750 dinarjev od vsake tone nosilnosti
2250 dinarjev + 1050 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 3 tone
7500 dinarjev + 1200 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton
— z nosilnostjo nad 10 ton
9900 dinarjev + 1500 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton
485.
Na podlagi drugega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
Ce nosilnost tovornega priklopnika ni izražena v celih tonah, se plača za nosilnost do pol tone 50 cestnine, ki je določena za eno' tono, za nosilnost nad pol tone do cele tone pa cestnina, ki je določena za celo tono;
ODLOK	>
o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila
1. Za cestna motorna vozila in njihova priklopna vozila sč plačuje pristojbina za uporabo javnih cest (v nadaljnjem besedilu: cestnina), ki znaša za 12 mesecev :
1. za tovorna vozila:
a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki). specialna tovorna vozila in kombinirana vozila (kombi) namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost:
—	z nosilnostjo do 3 1350 dinarjev do vsake tone
ton	nosilnosti
—	z nosilnostjo nad 3 4050 dinarjev + 1850 dinarjev
do 8 ton	za vsako tono nosilnosti nad
3 tone
b) za potniške avto-	150 dinarjev od vsekega pot-
busne priklopnike	niškega sedeža
c) za delovne priklop-	225 dinarjev za vsak priklop-
nike	nik ne glede n^ težo
5. za vlečna vozila:	
a) za traktorje:	
	dinarjev
— do 25 KM	270
— nad 25 do 40 KM	400
— nad 40 do 63 KM	506
— nad 63 KM	600
b) za vlačilce s polpriklopnikom se plača cestnina glede na moč motorja vlačilca in nosilnost polpriklop-nika.
\ •
za vlačilce s polprlklopnlkom
—	do 90 KM in nosilnost do 8 ton
—	nad 90 do 130 KM in nosilnost nad 8 do 15 ton
—	nad 130 do 180 KM ■in nosilnost nad 15 do 20 ton
—	nad 180 do 240 KM in nosilnost nad 20 do 26 ton
13.000 dinarjev
13.000 + 1300 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton
22.100 + 1.500 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 15 ton
29.600 + 1.900 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 20 ton
.Vlačilec in en polpriklopnik se štejeta za eno tovorno vozilo in se cestnina plačuje za vlačilec po nosilnosti polpriklopnlka, ki ustreza moči motorja vlačilca.
Ce se registrira samo vlačilec brez polpriklopnika, se plača zanj enaka cestnina kot za vlačilec s polpri-klopnkiom, ki ustreza po nosilnosti moči motorja vlačilca. Za vmesne moči motorja se v skupini vlačilcev nad 90 do 130 KM računa 6 KM za tono nosilnosti polpriklopnika, v skupinah vlačilcev nad 130 do 180 KM in nad 180 do 240 KM pa 10 KM za vsako tono nosilnosti polpriklopnika.
Ce se polpriklopnik registrira brez vlačilca, se plačuje cestnina v enaki višini kot za priklopna vozila pod točko 4 a.
Za specialni priklopnik, ki služi samo za prevoz kontejnerjev in se registrira brez vlačilca, se cestnina plača v višini 50% pristojbine za priklopna vozila pod točko 4 a.
6.	za specialna vozila za prevoz določenih oseb:
410 dinarjev za vsako vozilo
7.	za osebne avtomobile glede na delovno prostornino motorja, in sicer:
	dinarjev
— do 900 cm3	360
— nad 900 do 1350 cm3	4	600
— nad 1350 do 1800 cm3	1000
— nad 1800 do 2500 cm3	1500
— nad 2500 do 3150 cm3	2500
— nad 3150 cm3	5000
8.	Osebna vozila iz točke 7, ki so preurejena za pogon na plin morajo poleg cčstnine iz te točke plačevati letno še dodatno pristojbino v višini 2000 dinarjev. Preureditev osebnega vozila na plinski pogon se ugotavlja pri vsakokratnem tehničnem pregledu in se označi na predpisanem kartonu tehničnega pregleda motornega vozila z okroglim pečatom »PLIN- premera 15 milimetrov.
9.	Za motorna kolesa glede na delovno prostornino motorja, in sicer:
dinarjev
— do	, 75 cm3		75
— nad	75 do	125 cm*	120
— nad	125 do	250 cm*	170
— nad	250 do	500 cm3	220
— nad	500 do	1000 cm*	270
— nad	1000 cm*		320
2.	Pristojbina za cestna motorna vozila po določilih tega odloka se ne plačuje:
' — za cestna motorna vozila enot in zavodov Jugoslovanske ljudske armade, teritorialne obrambe in milice;
—	za osebne avtomobile in motorna kolesa (7. in 8. točka tega odloka) vojaških invalidov iz prvega odstavka 60. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SFRJ, št. 67/72) in delovnih invalidov za 80% ali večjo telesno okvaro ali s telesno okvaro, ki ima za posledico 60 “/o ali večjo nesposobnost spodnjih okončin (nog), če je vozilo namenjeno za njihov osebni prevoz;
—	za cestna motorna vozila oseb s telesnimi hibami.
Za osebe s telesnimi hibami se štejejo tisti, pri katerih'je podana 60% telesna okvara spodnjih okončin (nog) kot posledica okvare, povzročene:
—	zaradi fašističnega nasilja; zaradi bolezni, ki povzročajo telesno okvaro kot so: poliomyelitis, otroška možganska paraliza, himiplegiju in purapl^gija; zaradi elementarnih, prometnih in drugih nesreč; ali pa posledica prirojene okvare.
Potrdilo o stopnji telesne okvare spodnjih okončin, da zdravstvena organizacija:
—	za cestna motorna vozila tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, če je oprostitev predvidena z mednarodnim sporazumom in v primeru vzajemnosti.
3.	Imetniki cestnih motornih vozil plačujejo cestnino pred vložitvijo zahteve za registracijo ozirorria za podaljšanje veljavnosti registracije vozila v enkratnem znesku za 12 mesecev naprej; pri tem se upošteva tudi mesec, v katerem registrirajo oziroma podaljšajo veljavnost registracije vozila.
Izjemoma lahko plačujejo avtomobilska transportna podjetja cestnino v obrokih, in sicer vsake tri mesece naprej po eno četrtino.
Pristojni upravni organ sme registrirati cestno motorno vozilo le, če mu imetnik vozila priloži potrdilo o plačani cestnini.
4.	Ce registrira imetnik motornega vozila svoje vozilo začasno (za dobo manj kot 12 mesecev), plača za ta čas sorazmeren del cestnine.
5.	Cie imetnik motornega vozila ali priklopnega vozila, vozilo odjavi pred iztekom dobe, za katero je plačal cestnino, lahko v roku treh mesecev po odjavi, pri pristojnem občinskem upravnem organu, zahteva vrač|ilo plačane cestnine za vse preostale cele mesece.
6.	Za odtujeno motorno vozilo ali priklopno vozilo, za katerega je že plačana cestnina po 1. točki tega odloka, novemu imetniku, za ta čas, ni treba plačati cestnine.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je pri odtujitvi vlačilca brez polpriklopnika ali polpriklopnika brez vlačilca prejšnji lastnik dolžan vozilo odjaviti, novi lastnik pa lahko to vozilo registrira le po določilih 3. in 4. odstavka točke l/5b tega odloka.
7.	Imetnik cestnega motornega vozila, ki je registriral svoje vozilo pred iztekom dvanajstih mesecev od zadnje registracije, mora doplačati razliko do višine zneska s tem odlokom določene cestnine, in sicer od meseca, ko je ta odlok stopil v veljavo.
8.	Republiški sekretar, pristojen za ceste v sporazumu z republiškim sekretarjem za finance predpiše po potrebi način plačevanja cestnine.
9.	Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SRS, št. 15-125/74).
10.	Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 423-2/65
Ljubljana, dne 14. decembra 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
486.
' Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 32/72), 5. točke odloka o maksimalnih cenah za pšenično moko (U«adni list SFRJ, št. 36/74) in
2.	točke odloka o oblikovanju cen za sladkor, jedilno olje, svinjsko mast, slanino in salo po tržnih pogojih (Uradni list SFRJ, št. 61/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o načinu oblikovanja cen pri prodaji na debelo in na drobno za določene proizvode
1.	S tem odlokom je določen način oblikovanja cen pri prodaji na debelo in na drobno za pšenico, pšenično moko, sladkor, jedilno olje hvdoločene rastlinske maščobe.
2.	Cene za proizvode iz 1. točke tega odloka oblikujejo organizacije združenega dela pri prodaji na debelo in na drobno kalkulativno tako, da k nabavni ceni dodajo maržo za kritje svojih stroškov.
3.	nabavno ceno iz prejšnje točke je mišljena čista fakturna cena, povečana za odvisne stroške. Na raven čiste fakturne cene ne vplivajo superrabati (količinski, vrednostni, sezonski) in ne popusti v zvezi s plačilom.
Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški nakladanja pri "dobavitelju in razkladanje pri kupcu, stroški prevoza od skladišča dobavitelja do skladišča grosista oziroma do prodajaln na drobno, stroški zavarovanja blaga v prevozu, transportni kalo, lom ter stroški vrnitve embalaže.
4.	Marže smejo znašati največ:
a)	za pšenico	V prodaji na debelo 0,07 din/kg	V prodaji na drobno 0,15 din/kg
b)	za vse vrste pšeničnih mok	0,20 din/kg	0,45 din/kg
c)	za sladkor, kristalni in v kockah — rinfuza	0,30 din/kg	0,95 din/kg
	— industrijsko drobno-pakiran	0,30 din/kg	0,75 din/kg
č)	za jedilno olje — v sodih	0,40 din/kg	1,10 din/kg
	— v litrski embalaži	0,40 din	1,10 din
	— v tričetrtlitrski embalaži	0,35 din	0,85 din
	— v pollitrski embalaži	0,25 din	0,65 din
Marža v prodaji na debelo za margarino, jedilno rastlinsko mast, rastlinske maščobe, koil rastlinsko mast in vse vrste shorteninga sme znašati največ 0,50 dinarjev/kg.
5.	Z maržo pri prodaji na debelo, se krijejo stroški prometa na debelo ne glede na število udeležencev v tem prometu; organizacija združenega dela je dolžna v tem primeru v svoji fakturi izkazati del marže, ki si ga je zaračunala.
6.	Organizacije združenega dela smejo za: sladkor drobno pakiran do 30 g; sladkor v prahu; rafinirano olivno, koruzno, bučno, repično in ricinusovo jedilno olje; rženo, koruzno, ajdovo, ovseno, ječmenovo in riževo moko in zdrob; ajdovo in proseno kašo ter ješprenj oblikovati maržo pri prodaji na debelo In drobno po tržnih pogojih.
7.	Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odredba o marži za sladkor, jedilno olje in vse vrste pšeničnih mok v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 27/74).
8.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 28-095/74
Ljubljana, dne 27. decembra 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
487.
Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 32-392/74) izdaja izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o vlaganjih v kmetijstvo, ki so oproščena plačevanja republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974
1. člen
Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974 se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, s katerim je razpolagala v tekočem letu temeljna organizacija združenega dela, če ga je vložila:
1.	v kmetijsko mehanizacijo In opremo, ki je namenjena za vse vrste rastlinske in živalska proizvodnje,
2.	v nasade hmelja in jagodičevja, v sadovnjake in vinograde ter v pripadajoče objekte in v objekte za vzgojo semena ter sadik,
3.	za graditev in preureditev živinorejskih objektov za proizvodnjo mesa, mleka in jajc s pripadajočimi objekti (silosi, skladišča krme, valilnice, mešalnice. zbiralnice in hladilne naprave za mleko),
4.	za nabavo in vzrejo osnovne črede,
5.	za graditev in preureditev objektov za osnovno predelavo grozdja, sadja, vrtnin, rib ter hladilnic, su-
t
Silnic In skladišč za kmetijske pridelke iz Lastne ali kooperacijske proizvodnje,
6.	v objekte in opremo za predelovanje vrtnin,
7.	za prostorsko-ureditvene operacije iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) in za nakup kmetijskih zemljišč,
8.	za graditev in opremljanje objektov za vzgojo sladkovodnih rib,
9.	za trajna obratna sredstva pri vlaganjih iz točk 1 do 8.
2.	člen
Za vlaganja v kmetijstvo po namenih iz prejšnjega člena se štejejo naložbe iz lastnih sredstev temeljne organizacije združenega dela in anuitete (odplačilo glavnice), ki jih temeljna organizacija združenega dela odplača v tekočem letu.
Za naložbe iz prejšnjega odstavka se štejejo vlaganja temeljne organizacije združenega dela v osnovna in trajna obratna sredstva iz poslovnih sredstev in dela amortizacije, ki presega znesek amortizacije, ki se šteje kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove.
3.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
St. 402.286/73
488.
Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 1U-64/4U, št. 8-35/49 in št. 20-108/50) v zvezi s 5. členom uredbe o prenosu zadev v pristojnost republiških upravnih organov (Uradni list LRS, št. 20-112/58) ter v zvezi z
12.	členom in z drugim odstavkom 29. člena zakona o organizaciji republiške uprhve SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-214/72) izdaja republiški sekretar za pravosodje m občo upravo s pritrditvijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki je bila dana na 2. seji Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dne 30. maja 1974
ODREDBO
o priključitvi nekaterih naselij v občini Ljubljana Šiška naselju Ljubljana
'I
V občini Ljubljana Šiška se naselja Podutik (del), Glinica, Kamna Gorica, Dolnice (del) v k. o. Glince (del), Dolnice (del), Šentvid (del) v k. o. Šentvid nad Ljubljano in Šentvid (del) v k. o. Vižmarje priključijo naselju Ljubljana.
S tem prenehajo, obstajati na območju občine Ljubljana Šiška kot samostojna naselja Podutik, Glinica, Kamna Gorica, Dolnice in Šentvid.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 27. decembra 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
St. 015-3/73
Ljubljana, dne 19. decembra 1974.
Namestnik
republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo
Vlado Tance 1. r.
AKTI USTAVNEGA SODISCA SRS
489.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Brileja, ob sodelovanju sodnikov Milena Apiha, Jožeta Boršt-narja, Marijana Jenka, Rika Kolenca, dr. Mihe Potočnika, Tineta Rernškarja in Olge Vrabič v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v podjetje »Marles« Maribor, statuta tega podjetja in statuta TOZD združenih dejavnosti Limbuš v sestavi istega podjetja, po javni obravnavi dne 16. 12. 1974
odločilo:
Razveljavijo se
—	določbe 18. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v podjetje »Marles« Maribor, ki določajo pravni status združenih dejavnosti podjetja in posle, ki jih te združene dejavnosti opravljajo,
—	določbe 28. člena istega samoupravnega sporazuma v tistem delu, kjer se na podlagi v tem členu
določenih .osnov dodeljujejo sredstva in viri sredstev dosedanji TOZD združenih dejavnosti,
—	določbe statuta podjetja »Marles«, kolikor se nanašajo na notranjo organizacijo, poslovanje ter družbenoekonomske in druge samoupravne pravice združenih dejavnosti podjetja,
—	statut TOZD združenih dejavnosti Limbuš.
Obrazložitev
V podjetju »Marles« so delavci organizirali 10 TOZD, ki so nato sklenile samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Med podpisniki sporazuma je bila tudi TOZD skupnih služb. Ki se je pozneje, ko je že tekel postopek pred ustavnim sodiščem preimenovala v TOZD združenih dejavnosti Limbuš. Njen pravni status in dejavnosti, ki jih opravlja v okviru poslovnega medmeta delovne organizacije, so določeni v 18. 'denu samoupravnega sporazuma, njena podrobnejša organizacija in način poslovanja pa nato še v statutu podjetja in njenem lastnem statutu
V	18. členu samoupravnega sporazuma je določeno, da ima podjetje poleg proizvodnih temeljnih organizacij tudi TOZD združenih dejavnosti, ki jo sestavlja več sektorjev in oddelkov za opravljanje upravne, strokovne in druge dejavnosti, ki naj zagotovi uspešno izvajanje osnovnih nalog podjetja, razen tega pa še enote »Avtptransport«, »Vzdrževalne delavnice« in »Prodajalna za prodajo lastnih proizvodov na drobno«.
Osnove za razdelitev- sredstev in njihovih virov na posamezne temeljne organizacije so določene v 28. členu samoupravnega sporazuma, pri čemer te osnove, enako kot za vse druge temeljne organizacije, veljajo tildi za TOZD združenih dejavnosti.
Ker je registrsko sodišče zavrnilo vpis predza-znambe sklepa o ustanovitvi omenjene TOZD v sodni register, je podjetje »Marles« predlagalo ustavnemu sodišču, da oceni ustavnost in- zakonitost tistih določb že sklenjenega samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ki urejajo pravni status in dejavnosti ter obseg družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic TOZD združenih dejavnosti. Vlagatelj meni, da delavci, ki delajo v teh dejavnostih,.izpolnjujejo pogoje, da se organizirajo v TOZD. Zato naj bi bile tiste določbe samoupravnega sporazuma, ki se nanašajo na to temeljno organizacijo — med njimi zlasti 18. in 28. člen — v skladu z ustavo, kar naj bi ustavno sodišče ugotovilo s svojo odločbo.
Ustavno sodišče je preizkusilo vlogo najprej s pro-cesno-pravnih vidikov. Ugotovilo je, da se vloga podjetja »Marles« ne more šteti za predlog legitimiranega predlagatelja po 7. točki drugega odstavka 411. člena ustave SR Slovenije, in sicer prvič zato, ker se v njej predlaga ocena lastnega samoupravnega splošnega akta, to je samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenili in podpisali delavci temeljnih organizacij v sestavi podjetja — vlagatelja, cjrugič pa zato, ker se v njej predlaga njegova potrditev. Organizacija združenega dela ima lastnost legitimiranega predlagatelja le tedaj, kadar izpodbija predpis ali samoupravni splošni akt, s katerim je prizadeta neka njena pravica, ki je določena v ustavi ali zakonu. Ustavno sodišče tudi ni organ, ki sprejema v obravnavanje predloge za potrditev predpisov in samoupravnih splošnih aktov, marveč ocenjuje njihovo skladnost oziroma neskladnost z ustavo ali zakonom tedaj, kadar predlagatelj ali pobudnik zatrjuje, da predpis ali samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo ali zakonom. Zato se v obravnavanem primeru vloga podjetja »Marles« tudi nc more šteti za pobudo v smislu prvega odstavka 411. člena ustave SR Slovenije.
Ne glede na to je ustavno sodišče preizkusilo vlogo tudi v vsebinskem pogledu. Pri tem je ugotovilo, da obstajajo utemeljeni razlogi za oceno predloženega samoupravnega sporazuma ter je na seji sklenilo, da na podlagi zadnjega odstavka 411. člena ustave SR Slovenije samo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 18. in 28. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v podjetje »Marles« ter na teh členih temelječih določb statuta podjetja in statuta TOZD združenih dejavnosti Limbuš.
V	pripravljanem postopku in na javni obravnavi je ustavno sodišče ugotovilo, da ima TOZD združenih dejavnosti Limbuš v svoji sestavi večje število oddelkov, sektorjev in enot. ki se ukvarjajo z narazličnejši-mi dejavnostmi. Nekateri oddelki in sektorji opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in nekatera
druga dela skupnega pomena za vse TOZD. Trije sektorji opravljajo administrativno strokovna, pomožna in tem podobria dela, in še nekatera druga dela, ki so neposredno skupnega pomena le za nekatere TOZD. Enota »Avtotransport« opravlja s svojimi vozili prevoze za potrebe vseh TOZD, enota »Vzdrževalne delavnice« pa opravlja za vse TOZD strojna, elektro- in gradbeno vzdrževalna dela. V sestavo TOZD združenih dejavnosti spadata tudi pohištvena marketa v Limbušu in Zemunu, ki poslujeta kot prodajalne za prodajo pohištva in drugih izdelkov podjetja »Marles« na drobno.
Glede pridobivanja in oblikovanja dohodka v omenjenih oddelkih, sektorjih in enotah je ustavno sodišče ugotovilo tole:
Oddelki in sektorji se financirajo s prispevki temeljnih organizacij. Višina prispevka je odvisna od obsega opravljenih storitev. Oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov, prav tako pa tudi projektivni biro, ki deluje v okviru sektorja montažnih stavb, opravljata delno storitve tudi zunanjim naročnikom. Občasno opravljata razne storitve zunanjim koristnikom tudi nabavni sektor pri uvozu blaga in razvojni sektor pri izdelavi investicijske dokumentacije. Storitve zunanjim koristnikom se fakturirajo po tržnih cenah. Tudi avtotransport in vzdrževalne delavnice opravljajo svoje storitve delno za potrebe zunanjih koristnikov. Storitve, ki jih opravita ti dve enoti za lastno delovno organizacijo ali za zunanje koristnike, se fakturirajo. Pohištvena marketa zaračunavata pri svojem delu normalno trgovsko maržo. Družbeni standard opravlja svojo dejavnost z normalnim zaračunavanjem obrokov hrane in pijač oziroma z.zaračuna vanjem penzionskih dni v počitniškem naselju.
Ustavno sodišče ugotavlja, da opisana organizacijska oblika združenih dejavnosti glede na njeno notranjo sestavo in raznovrstnost dejavnosti, ki se v njej opravljajo, niti v organizatijskem niti v tehnološkem pogledu ne pomeni delovne celote ter zato glede na 38. člen ustave SR Slovenije ne izpolnjuje pogojev, da se v dosedanji obliki in obsegu organizira v TOZD. Zato 18. člen samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ki je samoupravna pravna podlaga za dosedanjo ureditev združenih dejavnosti, ni v skladu z 38. členom ustave SR Slovenije, prav tako pa tudi ne z 31. členom iste ustave, ki ureja oblikovanje posebnih delovnih skupnosti za delavce, ki v organizacijah združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela, pa tudi druga dela, ki so skupnega pomena za več temeljnih organizacij. Iz enakega razloga niso v skladu z 38. in 31. členom ustave SR Slovenije tudi določbe 28. člena samoupravnega sporazuma! ki določajo osnove za razdelitev sredstev in virov sredstev na posamezne temeljne organizacije, kolikor se po teh osnovah določa dodelitev sredstev in njihovih virov združenim dejavnostim v njihovi dosedanji organizacijski obliki. To velja tudi za vse tiste določbe statuta podjetja, ki se nanašajo na organizacijo in poslovanje ter družbenoekonomske in druge samoupravne pravice združenih dejavnosti, prav tako pa tudi za statut TOZD združenih dejavnosti Limbuš.
V vseh delih, ki sestavljajo prejšnje »skupne službe« oziroma sedanje »združene dejavnosti«, je treba ponovno izpeljati postopek organiziranja TOZD ter pri tem v skladu z določbami zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register ugotoviti, kateri deli izpolnjujejo pogoje, da se organizirajo v TOZD, kateri deli pa teh pogojev ne izpolnjujejo. Delavci tistih delov sedanjh združenih dejavnosti, ki pomenijo delovno celoto in ki izpolnjujejo tudi druge ustavne in zakonske pogoje za organiziranje temeljne organizacije, imajo po 38. členu ustave SR Slovenije ne samo pravico, marveč tudi dolžnost, da tak del organizirajo v TOZD. Delavci tistih delov sedanjih združenih dejavnosti, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokov-na, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij v njeni sestavi, pa oblikujejo v skladu z 31. členom ustave SR Slovenije delovno skupnost, oziroma — če gre za dela, ki so skupnega pomena le za nekatere TOZD — ustrezne delovne skupnosti. Delavci v teh delovnih skupnostih uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosu do tistih temeljnih organizacij, ki so uporabniki njihovih storitev, s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, notranja medsebojna razmerja znotraj svoje delovne skupnosti pa s svojim lastnim samoupravnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom.
Ko bodo v skladu z ustavo in zakonom o konstituiranju organizirane v podjetju nove temeljne organizacije in ustrezne delovne skupnosti za opravljanje določenih del skupnega pomena, je treba skleniti v podjetju nov samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, ki mora temeljiti na novi organizacijski strukturi podjetja. Treba je sprejeti tudi statute in druge splošne akte novih TOZD ter novih delovnih skupnosti, hkrati pa uskladiti z novim samoupravnim sporazumom tudi statut podjetja.
Po 423. členu ustave SR Slovenije jc ta odločba obvezna in izvršljiva.
St. U-V-32/74-13
Ljubljana, dne 16. decembra 1974.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
490
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Bril.eja ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Boršt-narja, dr. Josipa Globevnika, Marijana Jenka. Rika Kolenca, dr. Mihe Potočnika. Tineta Remškarja in Olge Vrabič v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb III in "V sklepa skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o višini in načinu prispevka, ki ga zavanevanci-delavci plačajo, da se jim čas opravljanja samostojne dejavnosti všteva v pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 7/73) po javni obravnavi dne 19. decembra 1974
odločilo :
I.	Določbe III sklepa skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o višini in načinu prispevka, ki ga zavarovanci-delavci plačajo, da se jim čas opravljanja samostojne dejavnosti všteva v pokojninsko dobo, ki določajo vrste prispevkov in osnovo, od katere se ti prispevki obračunavajo, niso v nasprotju z določili zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
II.	Določba V istega sklepa, ki se glasi: »Pravice do dokupa lahko uveljavijo zavarovanci-delavci iz I. točke tega sklepa najdalj do 31. decembra 1974.'«, ni v skladu z zakonom in se razveljavi.
III.	Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Obrazložitev
Ustavno sodišče SR Slovenije je na pobudo Alojza Klineja iz Bukovžlaka št. 1, Teharje, začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb III in V sklepa skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaroV""ia v SR Sloveniji z dne 21. februarja 1973.
Alojz Kline je v svoji pobudi menil, da je z obsegom in načinom plačila prispevka, določenem v sklepu skupščine skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, kršeno ustavno oziroma zakonsko načelo o vzajemnosti in solidarnosti, ker bi moral po tem sklepu plačati za dokup časa opravljanja samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo ponovno prispevek od osebnega dohodka za obdobje, za katerega ima že vse prispevke plačane. S tem, da je postavljen tudi v neenak položaj z zavarovanci-obrtniki, ki so to še danes, ker se je njim čas opravljanja samostojne dejavnosti pred uvedbo obveznega zavarovanja tj. pred 1. januarjem 1965, vštel v pokojninsko dobo.
Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku in na javni obravnavi ugotovilo:
Skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja je v določbah III sklepa določila, da zavarovanci-delavci za vštetje časa opravljanja samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo plačajo prispevek zavarovancev, prispevek za primer nesreče in poklicne bolezni ter prispevek iz minulega, dela. Kot osnovo za obračun prispevka je določila povprečni osebni dohodek zavarovanca-delavca v koledarskem letu pred letom, v katerem je prispevek plačan oziroma povprečje osebnega dohodka in osnovo nadomestila za osebni dohodek, • če je zavarovanec-delavec tako nadomestilo prejemal.
Po 42. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72) imajo zavarovanci-delavci pravico, da dokupijo čas opravljanja obrtniške, gostinske in prevozniške dejavnosti v pokojninsko dobo. To pravico je zakon vezal na to, da zavarovanec-delavec plača prispevek, ki je potreben za kritje obveznosti, nastalih z vštevanjem omenjenega časa v pokojninsko dobo. Določitev obsega in način plačila prispevka je zakon v celoti prepustil samoupravnemu urejanju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavarovanec-delavec na osnovi 42. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavlja pravico do dokupa časa opravljanja samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo kot delavec in ne kot obrtnik. S tako dokupljeno pokojninsko dobo bo zavarovanec-. delavec uveljavljal tudi pravico do pokojnine kot delavec in bo višina odmerjene pokojnine odvisna v pre-
težni meri od višine njegovega osebnega dohodka kot delavca, dočim bo zavarovancu-obrtniku pokojnina odmerjena po zavarovalni osnovi, po kateri je zavarovan, katere višina pa je omejena.
Glede na povedano ustavno sodišče ugotavlja, da določba III sklepa skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni v nasprotju z 42. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Po določbi V cit. sklepa lahko zavarovanci-delavci uveljavijo pravico do dokupa najdalj do 31. decembra 1974.	s
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravice do dokupa ni časovno omejil. Po 42. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ima skupnost le pravico, da določi obseg in način plačila prispevka za kritje obveznosti, nastalih z vštet jem časa opravljanja dejavnosti v pokojninsko dobo. To določilo zakona jo ne pooblašča, da odloča o sami pra-
vici do dokupa oziroma, da to pravico omejuje neposredno z določitvijo roka ali pa posredno z določitvijo takega načina plačila prispevka, ki bi zavarovancu-delavcu preprečil njeno uresničitev. Določba V sklepa, ki veže uveljavljanje pravice do dokupa pokojninske dobe na določen rok ni v skladu z 42. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter jo je zato ustavno sodišče ob uporabi 413. člena ustave SR Slovenije razveljavilo.
Po 423. členu ustave SR Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva.
St. U I 53/74-15
Ljubljana, dne 19. decembra 1974.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r
SPLOSNS AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
491.
«
Na podlagi 5. točke 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je Skupščina Samoupravne interesne skupnosti / elektrogospodarstva SR Slovenije na svojem 2. zasedanju dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o potrditvi tarife za prodajo električne energije na
prenosnem omrežju, ter pravilnika za prodajo električne energije na distribucijskem omrežju in o določitvi tarifnih postavk na prodajnih mestih prenosa za neposredne porabnike električne energije ter tarifnih postavk za dobavo električne energije na predajnih mestih distribucije za vse napetostne nivoje
1
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije sprejme »Tarifo za prodajo električne, energije na prenosnem omrežju« in »Pravilnik o tarifi za prodajo električne energije na distribucijskem omrežju« v obliki kot sta jih sprejela delavska sveta Združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije in Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije s spremembo 32. in 34. člena tarife za prodajo električne energije na prenosnem omrežju in 22., 33., 34. in 40. člena pravilnika o tarifi za prodajo električne energije na distribucijskem omrežju.
2
32.	člen tarife za prodajo električne energije za prenosnem omrežju glasi:
Tarifne postavke za prodajo električne energije na prenosnem omrežju so:
Obračunska	Energija
Nape- Tarif. „	moč	_ ,
tost stopnjaSezona me-	Delovna	Jalova
sečno	p/kWh	p/kVArh
		din/kW	VT	MT	VT	MT
	I	VS	188,57	37,80	22,70	7,55	3,85
110 kV	1	NS	64,12	13,25	7,55	3,85	1,80
	II	VS	69,78	41,50	28,40	7,55	3,85
	NS	47,15	30,25	15,05	3.85	1.80
	I ' V'b' NS	199,88	39,95	24,00	7,90	4,00
35 kV		67.89	13,85	7,90	4,00	2,10
	II	VS	73,89	43,95	30,05	7,90	4,00
	11	NS	50,06	32.05	16,10	4,00	2,10
3
22. člen pravilnika o tarifi za prodajo električne energije na distribucijskem omrežju glasi:
»Tarifne postavke za odjemalce na visoki napetosti«
Obračun- Energija
Odjemna	ska moč Delovna Jalova
skupina bezona mesečno p/kWh p/kVArh din/kW vT MT VT MT
odjem 35 kV odjem 10 kV
VS	74,20	45	31	13	8
NS	50,40	32	17	13	8
VS	88,20	48	34	13	8
NS	57,40	■ 36	21	13	8
33.	člen pravilnika o tarifi za prodajo električne energije na distribucijskem omrežju glasi:
Tarifne' postavke za »gospodinjski odjem«
Tarifna
stopnja
Obračunska moč mesečno Nazivni
Priključek tok varovalke A
Energija p/kWh din VT	MT
	do 25 A	19,32
Enofazni	35 A	25,76
	50 A	35.42
	do 3 X 25 A	32,20
Trifazni	3 X 35 A	48,30
	3 X 50 A	67,62
II	6,44 67	67
3-1. člen pravilnika o tarifi za prodjao električne energije na distribucijskem omrežju glasi:
Tarifne postavke za »ostali odjem«
Obračunska	Energija
Tanina mo{ mesečno Delovna p/kwh Jalova p/kVArh stopnja din/kw	VT MT	VT	MT
I	32,20	71	46	14	10
II	32,20	116	116	14	14
4
34.	člen tarife za prodajo električne energije na prenosnem omrežju glasi:
Ta tarifa velja za odjemalce in kupce električne energije od 26. decembra 1974, uporablja pa se od 1. januarja 1975 do preklica.
40.	člen pravilnika za prodajo električne energije na distribucijskem omrežju glasi:
Ta pravilnik velja za odjemalce in kupce električne energije od 26. decembra 1974, uporablja pa se od od 1. januarja 1975 do preklica.
5
Ta sklep velja od 26. decembra 1974.
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije
Janez Šter, dipl. oec. 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
skupščina občine Grosuplje
1118.
Svet krajevne skupnosti Staro apno je na podlagi
2.	čl. zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), v skladu s statutom krajevne skupnosti Staro apno in izida referenduma z dne 8. decerpbra 1974, na sVoji seji 16. decembra 1974 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju dela krajevne skupnosti Staro apno in to za naselja: Železnica, Male Lipljene, Rožnik in Velike Lipljene za sofinanciranje gradnje vodovoda
1.	člen
Za del območja krajevne skupnosti Staro apno, ki obsega naselja: Železnica, Male Lipljene, Rožnik in Ve- ; like Lipljene se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 8. decembra 1974 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje vodovoda za navedena naselja.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo treh let od 1. I. 1975 do 31. XII. 1977. Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so hišni posestniki, ki ga plačujejo v znesku 2.670 din letno v štirih enakih obrokih.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določajo zakoniti predpisi.
5.	člen
Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se bo sofinancirala gradnja vodovoda za naselja: Železnica, Male Lipljene, Rožnik in Velike Lipljene.
6.	člen
Samoprispevek se zavezancem obračuna na podlagi seznama v navedenih naseljih in ga pobirajo člani gradbenega odbora v enakih zneskih ob koncu vsakega četrtletja.
Od občanov, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, sp obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Obveznosti prisilno izterja davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
7.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se vodijo na račun krajevne skupnosti Staro apno.
8.	člen
Svet krajevne skupnos-ti Staro apno je dolžan o zbranem samoprispevku na krajevno običajen način seznaniti občane. O zbranih sredstvih samoprispevka in o uporabi teh ter o opravljenem delu je dolžan svet krajevne skupnosti izdelati" posebno poročilo in ga predložiti zboru občanov krajevne skupnosti Staro apno.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
Staro apno, dne 16. decembra 1974.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Staro apno Svetozar Marolt 1. r.
1119.
Volilna komisija krajevne skupnosti Staro apno daje po 10. čl. zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju dela krajevne skupnosti Staro apno in to naselja: Železnica, Male Lipljene, Rožnik in Velike Lipljene, ki je bil dne 8. decembra 1974
Referendum je razpisala krajevna skupnost Staro apno s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda za naselja: Železnica, Ma^e Lipljene, Rožnik in Velike Lipljene, ki bi bil predpisan za dobo treh let in to od 1. I. 1975 do 31. XII. 1977.
Referendum je bil 8. decembra 1974.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 170 volilnih upravičencev, glasovalo 147 volilcev, da je glasovalo »za« 125 volilcev, »proti« 18 volilcev, neveljavne glasovnice so bile 4, glasovanja pa se je vzdržalo 23 volilcev.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejeti saj se je zanj .izrekla večina glasovalnih upravičencev.
Staro apno. dne 8. decembra 1974 Volilna komisija krajevne skupnosti Staro ■ apno Tajnik	Predsednik
Franc Kanduč 1. r.	Anton Kraljič 1. r.
Član
Svetozar Marolt 1. r.

SKUPŠČINA OBČINE LENART
1120.
lovnih ljudi in občanov (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek), ki se pobira v letih 1975, 1976, 1977, 1978 In
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in poročilu občinske volilne komisije št. 014-1/74 z dne 8. decembra 1974 na podlagi 5. in 8. točke sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 35-1027/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno--sti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1974 sprejela
ODLOK	'
o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest V občini Lenart
1.	člen
1979.
2.	člen
Zavezanci za samoprispevek so aeiovni ljudje in občani, ki imaj,o stalno prebivališče na območju občine Lenart, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila samoprispevka po tem odloku.
3.	člen
Samoprispevek se uporabi za asfaltiranje lokalnih cest na območju občine Lenart po sprejetem programu, ki se bo izvajal v dveh fazah in sicer: prva faza v letih 1975 in 1976, druga faza v letih 1977 do vključno 1979.
Vrednost del, ki se bodo financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1975 do vključno 1979, znaša 25,718.000 din.
Za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart, se	Od skupnega zneska se razporedi na posamezne
na območju občine Lenart uvede samoprispevek de- faze in odseke:
I. faza v letih 1975, 1976 do 31. maja 1977
Štev.	Cestna relacija	Dolžina	Potrebna
ceste		km	denarna sredstva
L-I/l	Zg. Senarska (križišče Gradišče)—Osek (razdelilna TP)	3,8	1,800.000
L-I/2	Lenart—Jurovski dol—Maina	8,0	4,220.000
LrI/4	Lormanje—Voličina (križišče Čuček)—Selce (zadružni dom)	7,2	3,380.000
L-1/5	Žice—Ana (neasfalt. del)	1,5	750.000
L-I/ll	Voličina (križišče Čuček)—Voličina (zadružni dom)	0,8	400.000
L-I/12	Dražen vrh (križišče reg. ceste)—Zg. Ščavnica (križ. lokal, ceste)	0,5	250.000
	Skupaj I. faza	21,8	10,800.000
II. faza L-I/l	v letih 1977 do vključno 1979 Osek'(razdelil. TP)—Cogetinci	7,2	4,320.000
L-I/2	Maina—križišče Ornik	1,0	600.000
L-I/4	Selce (zadružni dom)—Rogoznica del	1,1	660.000
L-I/7	Cogetinci—Cerkvenjak	2,0	1,200.000
L-I/7	Cerkvenjak—Vitomarci — del	0,8	480.000
L-I/8	Dolge njive—Korena	1,5	900.000
L-I/10	Osek—Benedikt	3,0	1,800.000
L-I/12	Dražen vrh (križišče reg. ceste)—Zg. Ščavnica (križi-	*	
	šče lok, ceste)	2,0	1,200.000
L-I/l 3	Zamarkova—Vinička vas	2,0	1,200.000
L-II/l	Zg. Ščavnica—Rožengrunt	2,0	1,200.000
L-II/5	Benedikt—Drvanja	1,0	600.000
	Ureditev nevarnih in težjih cestnih odsekov	—	758.000
	Skupaj II. faza	23,6	14,918.000
j	4 člen
Dela. ki se bodo financirala iz sredstev samoprispevka. morajo biti zaključena v I. fazi do 31. maja 1977. v II. fazi do 30. junija 1980. leta.
Za izvajanje del po tem odloku skrbi Izvršni svet Skupščine občine Lenart ob sodelovanju krajevnih skupnosti in občinske samoupravne skupnosti za ceste.
5. člen
Za financiranje potreb, navedenih V 3. členu tega odloka prispevajo ‘delovni ljudje in občani — zavezanci:
3 % od mesečnih neto osebnih dohodkov zaposlenih in od pokojnin,
25°/o od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč,
3 °/o od prispevne osnove obrtnih ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.
6. člen
Samoprispevek kmetom in obrtnikom odmeri in pobira davčna uprava Skupščine občine Lenart obenem s splošnimi davki teh zavezancev.
/
Samoprispevek zaposlenih delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov oz. pokojnin ob vsakem izplačilu mesečnega osebnega dohodka oz. pokojnine in ga vplačujejo na poseben račun samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart.
Delovnim ljudem in občanom, ki majo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomcem, odmerja in pobira samoprispevek davčna uprava skupščine občine Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek tem zavezancem in zdomcem se odmeri v višini 3 °/o od povprečnega letnega neto osebnega dohodka na območju SR Slovenije v letu pred letom, za katero se samoprispevek odmerja.
7.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznost izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od svojih nagrad.
Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) kot veljajo na dan uveljavitve tega odloka.
Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti. se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 21-224/74) kot veljajo na dan uveljavitve tega odloka.
Plačila samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
Oprostitve po prejšnjem odstavku tega člena priznava posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina izmed predstavnikov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
9.	člen
O uporabi sredstev zbranega samoprispevka se ob koncu vsakega leta sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev občinski skupščini.
10.	člen
Za odmero in pobiranje samoprispevka ter izvajanje kazenskih sankcij za prekrške, ki niso podrobneje predpisani s tem odlokom, se neposredno uporabljajo določila zakona o samoprispevku- (Uradni list SRS, št. 3-8/73).
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 422-4/74
Lenart, dne 19. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
v
skupščina občine Ljubljana Bežigrad
1121.
Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974
«
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 15/74) se spremeni in glasi:
din
»Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad
v letu 1974 znašajo	58,423.000
Razporejeni dohodki proračuna znašajo 58,401.600 Nerazporejeni dohodki:
— tekoča proračunska rezerva	21.400«
*	2. člen
2.	člen se spremeni in glasi:
»Občina združuje za skupne mestne potrebe in za solidarnost v Ljubljani in republiki 81,7 °/o prometnega davka od prometa proizvodov in prometnega davka od alkoholnih pijač.
Sredstva nakazuje Skupščini mesta Ljubljane Služba družbenega knjigovodstva ob vsakokratnih praznitvah.«
3.	člen
5. člen se spremeni in glasi:
»Za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad, se zagotavlja v skladu s 127. členom statuta občine 1,735.000 din, kar znaša 4,53 % predvidenih-neto proračunskih dohodkov občine za leto 1974.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 400-1/74-9
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974
Zap.
št.
Dohodki
Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov
Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja Takse
Dohodki upravnih organov in drugi dohodki
Vsega
23.859.000
34.014.000 500.000
50.000
St. gl. namena
01
03
04 08
09
10 11 12 16
17
18
Razpored dohodkov	Vsega
Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	10,663.000
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij inx društev	2,661.000
Negospodarske investicije	13,968.000
Socialno skrbstvo	4,798.000
Zdravstveno varstvo	1,^02.000
Komunalna dejavnost	2,047.600
Dejavnost krajevnih skupnosti	1,735.000
Proračun mesta Ljubljane	20,129.000
Pospeševanje kmetijstva in veterinarska služba	116.000
Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva	21.400
Vlaganje v rezervni sklad	382.000
Bruto razpored dohodkov
58,423.000
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER
1122.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43-70) in 154. člena statu- _ ta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščiha občine Ljubljana Bežigrad na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1975
L člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975 se bodo začasno, najdalj pa do 31, marca 1975, financirale proračunske potrebe občine Ljubljana " Bežigrad na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov' ter njihove razporeditve.
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme presegati 25 °/o razporejenih sredstev za preteklo leto. s
3.	člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka bodo sestavni del proračuna za leto 1975.
4.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1975.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
Št. 400-4/74-9
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
1123.	.
Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 23. decembra 1974 'in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Center se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse.
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72).
2.	člen
Kot organi so po tem odloku mišljeni:
1.	upravni organi občine Ljubljana Center,
2.	upravni organi Skupščine mesta Ljubljane,
3.	organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona iždan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
3.	člen
Občinske upravne takse $e plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini.
4.	člen ••
Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, določene z zakonom o upravnih taksah.
5.	člen
Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda izvršni svet skupščine občine, na katere območju je prosilec. Pooblaščeni prodajalci
morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti' občanom na razpolago v poslovnem času organizacije združenega dela oziroma njene poslovne enote aii organa.
6.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje občinska davčna uprava na svojem območju.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 423-02/74
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r.
1124.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 23. decembra 1974 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o komunalnih taksah
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Center se plačujejo komunalne takse:
1.	za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi
prostori,	,	,
2.	za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa),
3.	za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov, na mestih na katerih je organizirano čuvanje vozil,
4.	za uporabo javnega prostora za parkiranje ali druge začasne namene (gradbišča in podobno),
5.	za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in zabavnih prireditev za gospodarske namene.
Komunalne takse za točko 3. in 4. se plačujejo v skladu z odlokom o ureditvi ter uporabi posebnih javnih parkirnih prostorov na območju 'mesta Ljubljane.
Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Taksni zavezanec je organizacija združenega dela ali posameznik, ki uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse. V taksni tarifi je določeno, v katerih primerih je obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžna zagotoviti organizacija združenega dela ali posameznik, ki ni taksni zavezanec.
3.	člen
Zavezanec je dolžan davčni upravi v 15 dneh prijaviti nastanek taksne obveznosti, če ni v taksni tarifi drugače določeno.
Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse.
Organizacija združenega dela in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačam turistični taksi z naslednjimi podatki:
a)	priimek in ime turista oz. potnika.
b)	število nočnin,
c)	- višina plačane takse.
4.	člen
Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci v gotovini v naprej, če ni v taksni tarifi drugače določeno.
Če taksni zavezanec ne plača takse v naprej, se mu plačilo takse predpiše s posebno odločbo.
Če je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno dovoljenje pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo dovoljenja.
5.	člen
Komunalne takse so dohodek občinskega proračuna. Takse po tarifni številki 1., 3., 4. in 5. se uporabljajo za vzdrževanje, izgradnjo in modernizacijo javnih parkirnih prostorov, takse po tarifni številki 2 pa za razvoj turistične dejavnosti. r
6.	člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki v določenem roku ne prijavi predmete ali storitve, za katere je predpisano plačilo komunalne takse, pravna oseba pa z denarno kaznijo do 2000 din.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 423-03/74
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Drago Flis 1. r.
TARIFA KOMUNALNIH TAKS Tar; št. 1
Za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori za vsak uporabljeni kvadratni meter površine mesečno 6,00 din.
Kot uporaba javnega prostora pločnika pred poslovnimi prostori se šteje uporaba teh površin za poslovno dejavnost.
Tar. št. 2
Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine
—	od nočnine (razen campinga)	3.00 din
—	od nočnine v campingu	1.00 din
Taksa se plačuje za bivanje na območju občine,
vendar za največ 30 dni neprekinjenega bivanja.
Turistične takse so oproščeni
1.	otroci do dopolnjenega 15 leta starosti.
2.	vojaški in mirnodobski vojni ter delovni invalidi.
3.	vojaki in gojenci vojaških/in kad°ts>ih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju.
4.	člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije,
5.	udeleženci šolskih ekskurzij,
6.	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini (starši, otroci, bratje in sestre),
7.	osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih,
8.	tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev,
9.	mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah,
10.	člani počitniške zveze in zveze tabornikov,
11.	osebe, ki prebivajo v lastnih stanovanjih ali stavbah in njihovi družinski člani.
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračuna in pobere gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu vplačati na ustrezni račun. Na taksno obveznost ne vpliva okoliščina, ali je bilo pre"-nočišče oddano proti odmeri ali ne.
Tar. št. 3
Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov, na katerih je organizirano čuvanje vozil, se plača za določeno število ur po vrstah vozil:
dinarjev
—	za osebne avtomobile:
1. osebni avtomobil do 3 ur parkiranja	2,00
—	za tovornjake in avtobuse:
1.	tovornjak do 12 ur parkiranja	22,00
2.	tovornjak od 12—24 ur parkiranja	44,00
3.	tovornjak s prikolico do 12 ur parkiranja 40,00
4.	tovornjak s prikolico od 12—24 ur
parkiranja	80,00
5.	avtobus do 12 ur parkiranja	10,00
i— sejem motornih vozil:
1.	osebni avtomobil na dan	20,00
2.	tovornjak na dan	50,00
3.	priklopnik na dan	30,00
4.	motor in motorno kolo na dan	5.00
Taksni zavezanec po tej tarifni številki je uporabnik vozila, ki vozilo parkira na posebnih javnih parkirnih prostorih. Taksa se plača za enkratno parkiranje osebi, ki je določena za čuvanje vozil.
Tar. št. 4
Za uporabo javnega prostora za parkiranje ali
druge začasne namene se plača:	din
1.	za avtotaksi (mesečni pavšal)	200,00
2.	od vsakega kioska, stojnice, točilnice ali druge začasne uporabe javnega prostora se plača dnevno:
—	do 10 m! zavzete površine	2,00
—	za vsak nadaljnji m2	0,10
3.	za uporabo parkirnega prostora s par-
kirno uro — za parkiranje osebnega avtomobila za določen čas, ki je posebej označen	1,00
4.	rezerviran parkirni prostor od parkirnega mesta — mesečno	200,00
Taksni zavezanec je uporabnik javnega parkirnega prostora. Ce je uporaba javnega prostora organizirana, obračunava in pobere takso organizator, ki je pobrano takso dolžan mesečno plačevati na .ustrezni račun.
Tar. št. 5	»
Za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene se plača dnevno:	din
1.	do 20 m2 zavzete površine	5,00
2.	za vsak nadaljnji m2	0,10
Taksni zavezanec po tej tarifni številki je uporabnik prostora.
1125.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 23. decembra 1974 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Center se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem prometnem davku) po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Poseben občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje poseben republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine žaeanepa in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega renubliškega prometnega davka.
4.	člen
5.	člen
r-oseum ouumsKi prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Poseben občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometnega davka v preteklem letu.
8.	člen
Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska davčna uprava.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 421-02/74
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r.
TARIFA A — PROIZVODI Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev — 4 °/o.
Opomba:
1.	pavek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega ali dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tar. št. 3	■>	dinarjev
Od alkoholnih pijač:		za liter
1. naravno vino, razen penečega		1.50
2. peneče vino		2.80
3. naravna žganja in medice		4,50
4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aro- Omarjev matiziranih ter desertnih pijač, če znaša
nabavna cena za liter	*
—	nad 12 do 15 dinarjev	6,10
—	nad 15 dinarjev	9,30
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:
—	nad 17 do 24 dinarjev	18,10
—	nad 24 dinarjev	25,00
v •/• od vrednosti
6.	pivo <	25 «/o
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah 1 do 6	43 Vo
Tar. št. 3
Od alkohola (etanola) — 1,00 din Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska štopnja čistega alkohola.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 30 %>.
B — OBRTNE STORITVE
v
Tar. št. 5
I.	Kovinska stroka :
1.	popravljanje strojev in naprav
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike
3.	popravljanje ihotomih vozil
4.	popravljanje kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva
5.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov in storitev obrtne predelave kovin
II.	Elektro stroka:
6.	popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno)
7.	popravljanje električnih gospodinjskih aparatov električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, bojlerjpv in podobno
8.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov
9.	popravljanje drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke
III.	Ostale stroke:
10 protektiranje in popravljanje plaščev (vul-kaniziranje)
11.	knjigovezništvo
12.	gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebne pravne osebe
13.	osebne' in druge obrtne storitve
•/.
15
10
10
5
10
10
5 10 10
6 5
10
10
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistlnj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov. izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pediki-ranje, dimnikarjev, za. predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč. popravila dežnikov, oglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, kovačev od pod-kovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravila dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in
kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage ih obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv, storitve fotografov.
2.	Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
C — DRUGE STORITVE .	. Tar. št. 6
\	V.
Od vstopnic
a)	za	kinematografske	prireditve	5
b)	za	ostale prireditve	10
Opomba:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic ze prireditve iz točke b) te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni daVek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne.(športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno umetniške ali telesno vzgojne prireditve odloča izvršni svet občine.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi poseben občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. -7
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo ter na vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 »/o.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali d nage igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati'v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. fi
Od plačil za prevoze potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili In plovnimi objekti — 10 °/o.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če t? storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. *
Tar. št. 9
Od plačil (provizij) za posredniške agencije in komisijske storitve — 15%.
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske -storitve, opravljene za zasebne pravne osebe in občane.
1126.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 5. seji zbora združenega dela dne 23. decembra 1974, na
5.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 in na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1974 sprejela .
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1974
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 14/74) se 1. člen spremeni tako. da se glasi:
Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1974 znašajo
Razporejeni dohodki znašajo
Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva znaša
2.	člen
V	2. členu se odstotek 91 nadomesti s 93.
3.	člen
Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
■ St. 400-01/74
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
din
143.881.000
143.081.000
800.000
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna
v rsia dohodka
Dohodki
Skupaj
St. gl. namena
Razpored dohodkov
1	Davki iz osebnega dohodka
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja
3	Takse
6 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki
32,010.000
102,730.000
8,250.000
891.000
143,881.000
Skupaj
01
03
04
07
08
09
10 11 12
15
17
18
Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Kulturnoprosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti Gospodarske investicije Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva
Skupaj
15.932.000
3.178.800 14,199.900
100.000
11,532.500
1.144.000
2.497.000
2.947.800
89.539.000
1.300.000
910.000
600.000
143,881.000
1127.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju druž-benopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 145. in 155.. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na
5.	seji zbora združenega dela dne 23. decembra 1974, na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 in na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1975
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1975 se bodo začasno financirale proračunske potrebe, vendar najdalj do 31. marca 1975 na podlagi proračuna za leto 1974.
2.	člen
V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah za preteklo leto, vendar največ eno četrtino vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1974.
3.	člen
Izvršni svet skupščine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 402-05/74
Ljubljana, dne 23. decemora ta/a.
1128.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/57) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10-232/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 4. seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1974 in 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in napolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka PG — 3, ki obsega območje med Titovo cesto—tirnimi napravami železniške postaje Ljubljana—podaljškom Metelkove ulice—Masarykovo cesto in Trgom OF
^	1. člen
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Titovo cesto —tirnimi napravami železniške postaje Ljubljana—podaljškom Metelkove ulice—Masarykovo cesto in Trgom OF (Uradni list SRS, št. 26-758/74), se spremeni in dopolni tako, da se v 1. členu črta sedanji drugi odstavek in doda novega, ki se glasi:
»Območje za gradnjo objekta za poštno-prometni cčnter ob Trgu OF na zemljišču pare. štev. 536/1, -690 in .691 k. o. Petersko predmestje I. del se ureja z aneksom k zazidalnemu načrtu za zazidalni otok PG — 3, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1944/74 z dne 7 oktobra 1974 in je sestavni del tega odloka.«
2. člen
Aneks k zazidalnemu načrtu za zazidalni otok PG — 3 iz prejšnjega člena tega odloka, je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka PG — 3, ki obsega območje med Titovo cesto—podaljškom Metelkove ulice—Ma-sarykovo cesto in Trgom OF (Uradni list SRS, št. 23-605/71), ki se nanašajo na območje, na katerem je predvidena gradnja objekta za poštho-prometni center.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-231-72	'
Ljubljana, dne 24. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1129.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68, 43/70) in 7. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra ,1974 sprejela
ODLOK	t
o ustanovitvi sklada' za štipendiranje učencev in študentov v občini Ljubljana Moste-Polje
I
Ustanovi se sklad za štipendiranje učencev in študentov občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu, sklad).
Namen sklada je omogočiti učencem in študentom občine' Ljubljana Moste-Polje, ki zanje združeno delo še nima neposrednega kadrovskega intereša in jih starši v času šolanja ne morejo v celoti vzdrževati, čimbolj izenačene materialne možnosti za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah ter jih spodbujati k boljšim študijskim rezultatom in k pravočasnemu dokončanju študija.
II
Sklad je pravna oseba.
Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja.
S skladom.upravlja skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ki je oblikovana po delegatskem načelu na enak način, kot zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljano Moste-Polje.
Skupna komisija ima svoj izvršilni odbor.
Sklad ima statut, ki ga sprejme zbor podpisnikov, Potrdi pa ga Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
III
Sredstva sklada se oblikujejo po določbah tega sporazuma in se smejo uporabljati' za štipendiranje
učencev in študentov kot to določa samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov.
IV
Dohpdki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom.
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju, kot določa 13. člen samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Moste-^olje.
V
Sklad sme najemati posojila v breme svojih sredstev. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje odgovarja za dolgoročne obveznosti sklada, če je zanje dala svoje soglasje.
VI
Finančno poslovanje za sklad opravlja odsek za finance Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, upravno administrativne zadeve pa kadrovsko-organizacij-ska služba Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
VII
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-27/74-1
Ljubljana, dne 19. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
1130.
Na podlagi 29. 159 in 242. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov mesta Ljubljana na območju občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se po 31. decembru 1974 še naprej uporabljajo kot občinski odloki naslednji odloki Skupščine mesta Ljubljane:
1.	odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54/72. 7/73 in 45/73),
2.	odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 11/72),
3.	odlok o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45/70, 16/71, 7/73 in 31/74).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 010-26/74-1
Ljubljana, dne 19. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič L r.
1131.
Na podlagi 159. in 199. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenga dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Za opravljanje upravnih zadev v okviru pravic in dolžnosti občine ter za izvrševanje upravnih, strokovnih, organizacijsko tehničnih in drugih nalog, ki imajo pomen za občino, ima Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupščina) temeljne upravne organe ter druge upravne organ? in službe.
2.	člen
I. Temeljni upravni organi so:
1.	Oddelek za splošne zadeve in skupne službe
2.	Oddelek za gospodarstvo
3.	Oddelek za komunalne in gradbene zadeve
4	Davčna uprava
II.	Drugi upravni organi in službe so:
1.	Odsek za finance
2.	Služba za kadrovske in organizacijske zadeve
III.	Strokovna služba
1.	Sekretariat skupščihe
3.	člen
Upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil opravljajo upravne, strokovne in druge naloge na upravnem področju, za katero so ustanovljeni:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti,
—	spremljajo stanje in razvoj na področjih za katera so ustanovljeni, redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o pojavih, ki jih ugotovijo pri izvajanju določene politike, zakonov in drugih predpisov ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
—	pripravljajo odloke in druge splošne akte, poročila, analize in informacije ter opravljajo druga strokovna dela za skupščino in izvršni svet,
—	odločajo o upravnih zadevah, izvršujejo upravna dejanja in odrejajo ukrepe, izdajajo izvršilne predpise ter druge upravne akte, v skladu z zakonom določajo sankcije in opravljajo upravno nadzorstvo,
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost po ustavi, zakonih in drugih splošnih aktih.
.4. člen
Oddelek za splošne zadeve in skupne službe:
—	izvršuje upravne, strokovne in druge naloge s področja splošnih zadev, družbenih dejavnosti ter varstva invalidov in borcev NOV, za katere je pristojen upravni organ občine;
—	sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti glede usklajevanja dela in izvajanja določene politike;
—	sodeluje s krajevnimi skupnostmi in spremlja njihovo delo;
—	skrbi za zakonitost osnutkov predpisov in drugih aktov, ki jih predlagajo v obravnavo izvršnemu
svetu upravni organi in drugi organi, organizacije in skupnosti ter daje pravna mnenja drugim upravnim organom in službam;
—	zbira, pripravlja in strokovno obdeluje gradiva s področja samoupravnih aktov organizacij združenega dela, preventive in vzgoje v cestnem prometu, s področja notranjih zadev in pravosodnih organov in opravlja tajniška opravila za delovna telesa izvršnega sveta;
—	sodeluje pri pripravi sej izvršnega sveta, zbira gradivo in pri tem sodeluje z drugimi upravnimi organi ter izvršuje vsa druga administrativno-tehnična opravila za izvršni svet;
—	izvršuje v^a strokovna in tehnična opravila, ki imajo skupen pomen in zagotavljajo nemoteno poslovanje vseh upravnih organov;
—	izvršuje administrativno tehnična opravila v zvezi z volitvami;
—	opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
5.	člen
Oddelek za gospodarstvo:
—	spremlja in proučuje stanje in razvoj na področju gospodarstva ter sodeluje pri izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih družbenih načrtov, spremlja razvoj samoupravnih odnosov ter Integracijska, stabilizacijska in investicijska gibanja v gospodarstvu;
—	opravlja upravne in druge zadeve s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in drugih panog gospodarstva ter s področja dela in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu oziroma v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih za katere je pristojen upravni organ občine;
—	sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja gospodarstva;
—	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo za potrebe skupščine in njenih organov, vodi razne statistične akcije in skrbi za statistično dokumentacijo:
—	pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za skupščino in njene organe s področja družbenega nadzorstva.
6.	člen
Oddelek za komunalne in gradbene zadeve:
—	opravlja vse upravne, strokovne in druge naloge s področja gradbeništva, urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in zadev prispevka za uporabo mestnega zemljišča, za katere je pristojen upravni organ občine;
—	skrbi za izdelavo in potrditev urbanistične dokumentacije in v ta namen sodeluje z vsemi pristojnimi upravnimi in drugimi organi in organizacijami ter skupnostmi;
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja premoženj.sko-pravnih zadev:
—	sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s svojega delovnega področja glede usklajevanja dela in izvajanja določene politike;
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z izvajanjem investicij občine.
7.	člen
Davčna uprava:
—	opravlja upravne, strokovne, inšpekcijske in druge naloge s področja odmere, kontrole, izterjave in
evidence davkov, prispevkov, taks in drugih obveznosti, ki so finančne narave, za katere je po predpisih pristojen upravni organ občine;
—	zbira, pripravlja in strokovno obdeluje gradivo v zvezi z ugotavljanjem izvora premoženja.
8.	člen
Odsek za finance:
—	opravlja vse upravne, strokovne in druge naloge s področja financ, proračuna občine in skladov, za katere je po predpisih pristojen upravni organ občine in opravlja vse naloge v zvezi s finančnim načrtom uprave;
—	spremlja in analizira izvajanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o financiranju splošne in skupne porabe.
9.	člen
Služba za kadrovske in organizacijske zadeve:
—	spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in dijakov in drugih dogovorov, nanašajoč se na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe za uveljavitev, spremembo in dopolnitev teh aktov;
—	spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in vodi evidenco teh kadrov, pripravlja predloge in sodeluje pri delt) paritetnih razpisnih komisij za imenovanje individualnih in kolegijskih poslovodnih organov;
—	pripravlja predloge za imenovanje in razrešitev individualnih poslovodnih organov v organizacijah in skupnostih, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega interesa;
—	spremlja in proučuje kadrovsko problematiko skupščine in njenih organov, pripravlja predloge, poročila, analize in drugo gradivo s področja kadrovskih zadev za skupščino in njene organe ter izvršni svet in vodi potrebne evidence kadrov;
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s Področja kadrovskih in organizacijskih zadev, samoupravnih in drugih notranjih medsebojnih odnosov, ki Imajo skupen pomen za vse upravne organe, vodi potrebne evidence;
—	sodeluje s kadrovskimi organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti.
10.	člen
Sekretariat skupščine opravlja strokovne, administrativne, organizacijske in druge naloge za skupščino občine, njene zbore in druga telesa, delegacije in konference delegacij ter skupine delegatov za mestno in republiško skupščino. Pri tem zlasti:
—	sodeluje pri sestavi programov skupščine In njenih teles ter spremlja njihovo realizacijo;
—	pripravlja seje zborv in drugih teles skupščine;
—	skrbi, da je gradivo za seje pravočasno pripravljeno in dostavljeno delegatom ter predstavnikom organizacij, ki bodo na seji sodelovali;
—	skrbi za pravočasno obravnavo predlogov in gradiv v skupinah delegatov za mestno, republiško skupščino in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;
—	nudi strokovno pomoč delegatom in delegacijam pri izdelavi predlogov, ki jih vlagajo pri občinski
skupščini, njenih zborih ali pri skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti;
—	opravlja za skupščino, njene zbore in druga telesa administrativne posle;
—	vodi evidenco o sprejetih sklepih ali drugih aktih in spremlja njihovo realizacijo;
—	hrani dokumente skupščine in njenih teles ter zapisnike sej;
—	skrbi za informiranje javnosti o delu skupščine;
» — skrbi za organizacij? in potek javnih razprav
ter zbira stališča, mnenja in predloge iz javne razprave;
—	sodeluje pri organizaciji referenduma, volitev in drugih podobnih akcij in opravlja druge naloge v zvezi z delom skupščine.
11.	člen
Temeljni upravni organ (oddelek oz. upravo) vodi načelnik oddelka oziroma uprave, odsek šef odseka in službo vodja službe, sekretariat skupščine pa sekretar skupščine (v nadaljnjem besedilu: predstojnik). .
Predstojnika temeljnega upravnega organa in sekretarja skupščine imenuje skupščina, predstojnike drugih upravnih organov in služb pa izvršni svet.
12.	člen
Predstojnik vodi in predstavlja upravni organ, organizira delo, skrbi za pravilnost in zakonitost dela ter učinkovitost in uspešnost izvrševanja nalog organa, ki ga vodi.
Predstojnik izdaja posamične upravne akte v upravnih stvareh, za katere je pristojen upravni organ, izdaja predpiše in odloča o drugih zadevah, za katere je pooblaščen z zakonom ali statutom občine.
13.	člen
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov,, in smernic skupščine in izvršnega sveta odgovoren skupščini in izvršnemu svetu.
14.	člen
Upravne in strokovne naloge upravnega organa opravljajo na ustrezno organiziranih delovnih mestih praviloma referenti oziroma sodelavci s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, organizirani v notranjih organizacijskih enotah. Posebno zahtevne naloge, ki se odražajo predvsem v strokovnem proučevanju stanja in problematike na določenem področju, v strokovno-ana-litičnem delovanju ter v pripravljanju ustreznih rešitev (osnutki predpisov, dogovorov, sporazumov, programov. strokovnih mnenj ipd.) opravljajo svetovalci (z višjo ali visoko izobrazbo) in samostojni svetovalci (z visoko izobrazbo).
s	15. člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest upravnih organov skupščine določi svet delovne skupnosti v soglasju z izvršnim svetom.
16. člen
17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-2/69-1
Ljubljana, dne 19. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
1132.
Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o organizaciji, pristojnosti in delu Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
I.	POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina), ki opravlja svojo funkcijo v okviru z ustavo, zakoni in statutom občine določenih pravic in dolžnosti občinske skupščine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike ter za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov bbčinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
2.	člen
V okviru svoje funjccije izvršni svet:
—	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine,
—	skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plan, proračun, odloki in drugi akti občinske skupščine,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo. pooblaščeni predlagatelji,
—	predlaga družbeni načrt občine,
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
—	izvršuje proračun občine,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, za katere je pooblaščen.
—	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine,
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov,
—	skrbi in je odgovoren za to. da občinska uprava kot celota dobro deluie in. da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in statutu občine.
—	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi.
—	odpravlja oziroma razveljavlja predpise upravnih organov, ki so v nasprotju s splošnimi akti občinske skupščine in predpisi, ki jih je sam izdal,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov,
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	daje soglasje k notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinskih upravnih organih,
—	imenuje pomočnike predstojnikov temeljnih upravnih organov,
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
—	sprejme poslovnik o svojem delu,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom oziroma statutom občine oziroma odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine.
3.	člen
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi, temeljnimi organizacijami 'Združenega dela, drugimi organizacijami, njihovimi združenji in skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, mestnimi in občinskimi izvršnimi sveti ter republiškimi organi in organizacijami.
4.	člen
Izvršni svet zastopa občino Ljubljana Moste-Polje kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanje z zakonom, predpisom ali drugim splošnim aktom drugače določeno.
5.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet je dolžan obveščati javnost o svojem delu.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti, oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa.
6.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu.
V pbslovniku določi izvršni svet skladno z dolo-ločili tega odloka, svojo notranjo organizacijo in način delovanja.
7.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo. Socialistična republika Slovenija. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Izvršni svet.
II SESTAVA IN IZVOLITEV IZvpRN^oa SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV
8.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani, katerih število določa statut občine
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščing.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina, na predlog 'predsednika izvršnega sveta, enega ali več podpredsednikov in predstojnike temeljnih upravnih organov.
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta ter izvolitev novih.
9.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, sltrbi za izvajanje sklepov sveta in podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Predsednik Izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine in finančnega načrta upravnih organov. Za opravljanje teh nalog lahko izvršni svet pooblasti tudi podpredsednika izvršnega sveta.
10.	člen	/
Predsednika izvršnega sveta, če je ta odsoten ali zadržan, nadomestuje v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta.
Predsednik lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika tudi, da ga stalno nadomešča v določenih zadevah.
11.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta imajo enake pravice in dolžnosti pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih o katerih razpravlja oziroma odloča izvršni svet na svojih sejah, dajati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
Član izvršnega sveta — predstojnik temeljnega upravnega organa, izvršuje sklepe izvršnega sveta, o njih obvešča delavce v upravnem organu, ki ga vodi ter skrbi, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno -n učinkovito izvajajo.
12.	člen
Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini In posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktoV občinske skupščine.
13.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov' ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sVeta in občinskih upravnih organov.
Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnosti, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v občinski skupščini.
14 člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odvzemu imunitete članu izvršnega sveta.
15.	člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije in pravico do drugih osebnih prejemkov skladno z ustreznim družbenim odgovorom. To velja tudi za druge pravice, ki gredo delavcem iz medsebojnega razmerja v druž-enem delu.
II. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
16.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik izvršnega sveta na svojo pobudo, na zahtevo predsednika občinske skupščine ali na zahtevo najmanj 3 članov izvršnega sveta.
17.	člen
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
18.	člen
Na povabilo predsednika izvršnega sveta so lahko na seji izvršnega sveta navzoči tudi predstojniki upravnih organov in drugih organov, ki niso člani izvršnega sveta, strokovnjaki upravnih organov, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij, da dajejo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
19.	člen
Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet na svoji seji obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja občinskega upravnega organa, ki ga vodi oziroma s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar ugotovi, da gre za vprašanja splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike občinske skupščine ali za vprašanje, ki ga je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi.
20.	člen
Izvršni svet izdaja odredbe, odločbe, smernice in navodila, kadar je za to pristojen.
Odredbe izvršni svet izdaja, kadar je to potrebno za izvrševanje odlokov občinske skupščine ter za izvrševanje zveznih in republiških zakonov in uredb, kadar je tako predpisano.
Z odredbo izvršni svet odreja posamezna vprašanja ali predpisuje ukrepe, ki imajo splošen pomen ter sprejemg druge odločitve, za katere je to določeno z zakonom ali z uredbo.
V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe, v upravnem postopku in druge odločbe.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izrvršni svet sklep.
21.	člen
Izvršni svet sprejema splpšne smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike, zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov zvezne, republiške in občinske skupščine.
Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim organom, da ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukreniti; lahko jim tudi naloži, da raziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem, ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje; lahko naloži občinskim upravnim organom, da pripravijo predloge odlokov in drugih aktov občinske skupščine in jim da smernice za sestavo takih aktov.
22.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih 1 organov pri izvrševanju politike oziroma pri sestavi odlokov in drugih aktov z zavzemanjem stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega občinskega, upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi občinskimi upravnimi organi.
Izvršni svet skrbi za to, da občinski upravni organi delajo racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva ter da pri svojem delu uporabljajo sodobne delovne metode.
23.	člen
Izvršni svet ima za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, pripravljanje predlogov ter opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja, stalne odbore in komisije.
Odbori in komisije so posvetovalna telesa izvršnega sveta, ki oblikujejo predloge, zavzemajo stališča in dajejo izvršnemu svetu mnenja za reševanje vprašanj s področja, za katero so ustanovljeni.
24.	člen
Izvršni svet ima naslednje stalne odbore in komisije:
1.	Odbor za gospodarstvo
2.	Odbor za finance
3.	Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
4.	Odbor za komunalo, urbanizem in stanovanjsko gospodarstvo
5	Odbor za vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo
6.	Odbor za zdravstvo, socialno varstvo in delo
7.	Odbor za krajevne skupnosti
8.	Komisija za samoupravne akte temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti
9.	Komisija za oprostitev plačevanja samoprispevka
Izvršni svet lahko po potrebi ustanovi še druge stalne odbore in komisije s svojega delovnega področja.
25.	člen
Predsednike in člane odborov in komisij imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokonjakov ' upravnih organih občinske skupščine, predstavnikov temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah
Predsednik odbora oziroma komisije je praviloma član izvršnega sveta. Odbori in komisije imajo od pet do petnajst članov.
26 člen
Izvršni svet lahko ustanovi za proučitev določenih vprašanj na posameznem področju občasno komisijo. Občasno komisijo ustanovi izvršni svet s sklepom, v
katerem določi sestav komisije in naloge, ki jih mora komisija opraviti.
27.	člen
Odbori in komisije delajo in sprejemajo stališča na sejah.
Seja je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica članov odbora oziroma komisije.
Odbor oziroma komisija sprejema sklepe oziroma stališča z večino glasov navzočih članov.
Odbori oziroma komisije lahko povabijo na svojo sejo poleg predlagatelja predpisa ali drugega akta tudi predstavnika zainteresiranih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in druge strokovnjake.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Do uskladitve predpisov z ustavo oziroma statutom občine, prevzame izvršni svet tudi vsa tista pooblastila zs odločanje, za katera so bili s posameznimi predpisi pooblaščeni prejšnji sveti občinske skupščine.
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-28/74-1
Ljubljana, dne 19. decembra 1974.
t Predsednik i Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1133.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-225/72), 1. in
2.	člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odlokov o potrditvi urbanistične dokumentacije za dela zazidalnih otokov BS 1 — Savsko naselje — območje PTC ob Linhartovi cesti in MS 12/1 — Nove
* Jarše — območje druge faze zidave
1. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah odlokov o potrditvi urbanistične dokumentacije za dele območij zazidalnih otokov BS 1 — Savsko naselje — obmečje PTC ob Linhartovi cesti in MS 12/1 — Nove Jarše — območje druge faze zazidave (Uradni list SRS. št. 50-955/71), se v drugem odstavku drugega člena spremeni in dopolni tako. da se besedilo tega odstavka glasi:
»Del območja zazidalnega otoka MS 12/1 — Nove Jarše — območje druge faze zazidave se na novo ureja s spremembo in dopolnitvijo zazidalnega načrta, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1815/73 iz maja 1974«.
2.	člen
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta iz prejšnjega člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljene.
3.	člen
Manjše odmike od sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta iz prvega člena tega odloka dovoljuje, v smislu določb drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju, odbora za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati drugi odstavek drugega člena odloka o spremembah in dopolnitvah odlokov o potrditvi urbanistične dokumentacije za dele območji zazidalnih otokov BS 1 — Savsko naselje <— območje PTC ob Linhartovi cesti in MS 12/1 — Nove Jarše — območje druge faze zazidave (Uradni list SRS, št. 50-955/71).
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 351-415/73-1
Ljubljana, dne 25. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine ' Ljubljana Moste-Polje
■ Marjan Moškrič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK
1134.
Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 52. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št 31/64) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1975 1 2
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik, za leto 1975, se bodo začasno, vendar naj-dlje-tri mesece financirale proračunske potrebe na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov skladno z določili proračuna za leto 1974.
«
2.	člen
Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati ene četrtine izdatkov proračuna občine za leto 1974.
3.	člen
Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1974.
4.	člen
Zaradi neenakomernega priliva proračunskih dohodkov se za financiranje proračunskih potreb najame kratkoročno posojilo pri občinskem rezervnem skladu do zneska 500.000 dinarjev.
Posojilo iz prejšnjega odstavka je brezobrestno in se mora vrhi ti najkasneje do 10. X. 1975.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 400-27/74
Ljubljana, dne 13. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r.
1135.
Na podlagi 25., 148. in 223. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se bo po 31. decembru 1974 še naprej uporabljalo kot občinske odloke naslednje odloke Skupščine mesta Ljubljane:
1.	odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54/72. 7/73 in 45/73),
2.	odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št 11/72),
3.	odlok o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45/70, 16/71, 7/73 in 31/74).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 421-78/74
Ljubljana, dne 13. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
1136.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora'dne 12. decembra 1974 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 17-448/74), se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1974 znašajo 61.178.800.
Razporejeni dohodki proračuna znašajo 60.118.800.
Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva znaša 1.060.000.
2.	člen
v tretjem otistavku 2. člena se številko »3.315.000« nadomesti s številko »2.412.000«.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve v bilanci sredstev v splošni razporeditvi dohodkov proračuna, v skupnih dohodkih, za razpored v posebnem delu proračuna ter v pregledu vseh proračunskih dohodkov po vrstah in njihova razporeditev, se sprejemajo hkrati s tem odlokom in se vroče prizadetim uporabnikom proračunskih sredstev in pristojnim organom.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-26/74
Ljubljana, dne 13. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r.
Pregled spremembe dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974
Vrsta
dohodka
Dohodki
1	Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke premoženja
3	Takse
6	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih
skupnosti	________
Skupaj
Skupaj
35.690.000
22.050.000
424.000
577.000 2,437.800
61,178.800
namena	Razpored dohodkov		Skupaj
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih	
	skupnosti	13,692.000
031	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	2,809.600
04	Negospodarske investicije	16,322.900
08	Socialno skrbstvo	10,796.800
09	Zdravstveno varstvo	2,088.000
10	Komunalna dejavnost	8,600.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	4,096.000
16	Intervencije v gospodarstvu	1,064.000
17	Tekoča proračunska rezerva kot	
	obveznost iz prejšnjih let	1,122.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	587.500
	Skupaj	61,178.800
1137.
Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne 13. decembra 1974, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o prenosu sreastev pravic in obveznosti občine Ljubljana Vič-Rudnik za investicije v gospodarstvu na temeljne organizacije združenega dela
1.	člen
Izvenproračunska sredstva občine Ljubljana Vič-Rudnik za investicije v gospodarstvu in iz njih izhajajoče pravice ter obveznosti, se po stanju na dan 1.
I.	1975 prenesejo na temeljne organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju občine.
2.	člen
Izvenproračunska sredstva občine Ljubljana Vič-Rudnik za investicije v gospodarstvu so:
1.	sredstva bivšega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine, ki so bila na podlagi 15. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) prenešena
1.	I. 1971 v novo ustanovljeni samoupravni sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Vič-Rudnik.
2.	sredstva bivšega družbcno-investicijskega sklada občine, ki so bila s sklepom o izločitvi sredstev bivšega družbeno-investicijskega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik prenešena po stanju 30. XI. 1972 na posebni račun občine Ljubljana Vič-Rudnik za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanja v gospodarstvu,
3.	sredstva proračunskega presežka, ki so bila z odlokom o prenosu presežkov občinskega proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1970 prenešena na posebni račun občine (Uradni list SRS, št. 15/71),
4.	sredstva proračunskega presežka, ki so bila z odlokom o zaključnem računu proračuna občipe Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 25/73), prenešena na posebni račun občine,
5.	sredstva proračunskega presežka, ki so bila z odlokom o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973 prenešena na posebni račun proračuna.
3.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti iz 1. člena tega od- / loka, ugotovi in potrdi na podlagi bilančnih podatkov Izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	člen
Razdelitev sredstev in njihova uporaba po poravnavi že sprejetih obveznosti, se določi s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki imajo sedež na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Predlog samoupravnega sporazuma o razdelitvi in uporabi sredstev pripravi Izvršni svet občinske skupščine, ga dostavi temeljnim organizacijam združenega dela do 1. I. 1975 in o tem poroča zborom občinske skupščine. V samoupravnem sporazumu je treba določiti samoupravni organ, ki bo upravljal in gospodaril s sredstvi.
Do konstituiranja samoupravnega organa iz prejšnjega odstavka tega člena, upravlja s sredstvi upravni odbor sklada skupnih sredstev rezerv, ki vodi ta sredstva ločeno za poseben račun.
5.	člen
Ta odlok stopi v veliavo osmi dan 'po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-191/74
Ljubljana, dne 13. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine •	Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
1138.
Na podlagi prvega odstavka 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/ 67) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št- 12-295/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za dei območja zazidalnega otoka VS-4 Bonifacija
1.	člen
S tem odlokom se sprejme dopolnitev zazidalnega načrta, ki ga je sprejel mestni svet Ljubljane z odlokom c potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, št. 7/65).
Dopolnitev zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1750 v novembru 1973, obseg del območja zazidalnega otoka VS-4 Bonifacija med Tržaško cesto. Tbilisijsko ulico, Tomažičevo ulico in podaljškom Gorjančeve ulice.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim' pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Manjše odmike od sprejete dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejeta s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/74
Ljubljana, dne 13. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
1139.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za det območja zazidalnega otoka VS-3 ob Tržaški cesti
1.	člen
S tem odlokom se sprejme dopolnitev zazidalnega načrta, ki ga je sprejel mestni svet Ljubljane z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, št. 7/65).
Dopolnitev zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št 1437 v maju 1971. obsega del območja zazidalnega otoka VS-3 med Tržaško cesto, Jadransko, Jamovo in podaljškom Gre-gorinove ulice in del območja zazidalnega otoka VS-3 med Tržaško cesto, Merčnikovo, Jamovo in Tbilisijsko ulico.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Manjše odmike od sprejete dopolnitve zazidalnega načrta, ki jc sprejeta s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	Sen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane*
5.	Sen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/74
Ljubljana, dne 13. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
1140.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za del območja
zazidalnega otoka VS-103-faza I in II — Murgle
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja zazidalnega otoka VS-103 faza I in II — Murgle, ki sta ga izdelala Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1692/73 v februarju 1973 in Ambient pod št. 115 v januarju 1974.
2.	člen
Fazi I in II zajemata vzhodni del območja zazidalnega otoka VS-103 — Murgle, to je območje med Cesto v Mestni log na severu, predvidenim podaljškom Titove ceste (Gorupove) na vzhodu, zaščitenimi površinami za avtocestni sistem ob Malem grabnu na jugu in Mokrško cesto na zahodu.
3.	člen *
Zazidalni načrt sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu določb drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Št. 350-6/70
Ljubljana, dne 13. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
1141.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je sprejela v skladu s 32. členom zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti 'v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24.
12.	1974
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Šmarje pri Jelšah za prvo trimesečje leta 1975
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1975 se sme trošiti največ ena četrtina proračunskih sredstev, porabljenih v letu 1974.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je pooblaščen, da skladno z določili 7. člena odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1974 (Uradni list SRS. št. 19-554'74) odloči o najetju kredita iz rezervnega sklada do višine 800.000 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 010-119/74-2
Šmarje pri Jelšah, dne 24, decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
1142.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 220. in 241. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah ter v skladu z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 12. 1974 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi in načinu izvajanja družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem
gih osebnih prejemkov, ki izhajajo iz členov 3., 6., 7.,
8.	in 9. družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom, voljenim in imenovanim predstavnikom (v nadaljnjem besedilu družbeni dogovor).
2.	člen
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja določi konkretne zneske nadomestil v skladu s splošnim aktom, ki ga sama sprejme.
Pri tem upošteva določbe družbenega dogovora ter predloge in stališča organov, v okviru katerih delujejo delegati in drugi upravičenci po družbenem dogovoru in tem odloku.
3.	člen
Ustrezne določbe družbenega dogovora iz tega odloka se uporabljajo tudi za člane stalnih in občasnih organov in teles izvršnega sveta.
4.	čleh
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o povračilu stroškov in izgubljenega dela osebnega dohodka delegatom, članom svetov in komisij Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 50-968/71).
St. 010-117/74-2
Šmarje pri Jelšah, dne 24. decembra 1974.
*	Predsednik
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 1143
Na podlagi 7. člena pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda (Uradni list FLRJ, št. 44/60) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71, 17/71 in 30/72) je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 6. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o zaščitnih pasovih izvirov pitne v.odc na območju občine Vrhnika
1.	člen
Da bi se zavarovala pitna voda pred naključnim ali namernim onesnaženjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode. se določajo zaščitni pasovi javnih vodnih virov na območju občine Vrhnika.
2.	člen
Kot javni vodni vir po tem odloku sc na območju občine Vrhnika smatra;
1.	zajetje pri Primcu,
2.	izvir Hribščica,
3.	zajetje Staje,
4	zajetje Lintvern.
5	zajetje Malenca v Borovnici,
6.	izvir na Pakem.
7.	zajetje vodovoda Stare Vrhnike,
8.	zajetje vodovoda v Veliki Ligo j ni,
9.	zajetje vodovoda Male Ligojne,
10.	zajetje vodovoda Drenov grič,
11.	zajetje vodovoda Log,
12.	zajetje vodovoda Dragomer—Lukovica,
13.	zajetje vodovoda Ohonica,
14.	zajetje vodovoda Zabočevo,
15.	zajetje vodovoda Brezovica,
16.	zajetje vodovoda Podlipa.
3.	člen
Zaščitni pas vodnih virov: Hribščica, Primc, Staje in Lintvern (v nadaljnjem besedilu zaščitni pas vrhniškega vodovoda) obsega območje prikazano v overjenem načrtu M 1 :1000, ki je sestavni del tega odloka. Meja zaščitnega pasa izven načrta se nadaljuje na južni strani od gostilne »Mlinar« po 100 metrski zahodni vzporednici ob cesti pare. št. 2869/1 k. o. Vrhnika protj Štampetovcm mostu. Severna meja do meje vojaškega poligona na Vrhniki poteka ob njej v zahodni smeri do razglednega stolpa na Planini.
4.	člen
Meje oz. območja zaščitnih pasov vodnih virov navedene od 5. do 16. točke 2. člena tega odloka obsegajo naslednje pare. številke:
1.	Zajetje Malence v Borovnici, pare. št. 2505, 2566, 2567. 2569, 2570/1, 2571, 2573/8, 7, 6, 5, 4. 15, 13, po naravi gozd, pašnik in pare. št. 2371, 2569, 2570/2 po naravi pašnik in gozd.
2.	Izvir v Paku. pare. št. 238, 237, 236, 235. 234. 240. del 241, 243, 245. 244, 268. 269/1, 271. 270/2, 274, 116. 288. 333, 286. 287, 281 po naravi travnik, njive, pare. št. 278, 277/1, 2, 279. 275, 833. 805, 239 ter del 238. zemljišče, so po naravi njive, travniki, sadovnjaki, ter pozidana s stanovanjskimi ''stavbami.
3.	Zajetje vodovoda Stara vrhnika, pare. št. 670, 668. 671 ter del 745, 746, po naravi gozd, pare. št 669, po neravi gozd.
4.	Zajetje vodovoda Velika Ligojna, pare. št. 1011, 1012/1. 1013. 1014, 1015. 1007, 1008. po naravi gozd, pare. št. 1102, ter 1796 po naravi gozd. pašnik.
5 Zajetje vodovoda Mala Ligojna, pare. št. 102/11, 1796, 1796/22, 23-17, 18, 19, 8. jl02/7, 6, 1104/2, 3, 4, 5, 6, 1175, 1106, 1105, 1104/1. 1102, 3. 4, 5, 12. po naravi gozd, pare. št. 1102, ter 1796 po naravi gozd. pašnik.
6.	Zajetje vodovoda Drenov grič pare. št. 1564, 1596, 1598, 1599, 1665/2, 1603, 1604'2, 1607, 1611. 1616, 1664, 1686, 1668, 1685/1. 1693/1. 1693/2. 1635/3. 169 2 1669. 1668, 1619, 1616, 1618, 1621, 1620/1. 2, 1657/2, 2. 1659, 1680/1, 2, 1695/1, pare. št. 1691. 1692/2, 1693/2, 1566, 1568, 1564, po naravi gozd, travnik.
7.	Zajetje vodovoda Log, pare. št 1696, 1695. 1698, 1694, 1693, 169V1. 1692. 1681. 1680, 1781/1. 1754. 1757, 1749, 1746, 1755. 1752. 1751, 1766. 1754. 1788 po naravi gozd. pare. št. 1676 1. 1750, 1753, 1765, 1781/1, 1782, 1779,-1788, po naravi gozd.
8.	Zajetje vodovoda Dragomer—Lukovica pare. št. 679. 682. 646. 702. 727/1. 673 po naravi travnik, njiva, pare. št 669, 670, 700, 727 1. 728/1, 666. po naravi njive, travniki.
9 Zajetje vodovoda Ohonica, pare. št 2512. 2497/7, 2497/5. 2509. 2508. 2503. 2497/^. 2502. 25/6. 2506. 2502/2. 2497/8. po naravi gozd pare. št 2514. 2512, 2515. 2497/6 po naravi gozd.
ip. Zajetje vodovoda Zabočevo. pare. št. 1727/5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 92, 1727/90, 1727/63, 1727/21, 22, 23, 24 po
naravi gozd, pare. št. 1729/19, 1727/19 ter zgornji del parcele 1727/8, 7 — zemljišč po naravi gozd.
11.	Zajetje vodovoda Brezovica, pare. št. 1994, 1966, 1997, 1998, po naravi travnik in gozd, pare. št. 697, 694, 692, 690 po naravi travnik in gozd.
12.	Zajetje vodovoda Podlipa, pare. št. 970/3, 970/2, 971/1, deli 1061, 1062, 1077, 1062 po naravi gozd, pare. št. 1061, 970/1, 971/2 po naravi gozd.
5.	člen
V	zaščitnih pasovih izvirov pitne vode je prepovedana vsaka novogradnja, izlivanje gnojnice, izpuščanje tekočih odpadnih snovi, odmetavanje kakršnihkoli odpadkov, izvajanje golosekov, odstranjevanje prsti, puščanje odprtih izkopov in uporabe pesticidov ter drugimi kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin.
6.	člen
V	primeru, da se odvajanje odplak od obstoječih stavb, ki so v zaščitnih pasovih, zgradi javna kanalizacija, se morajo vse greznice opustiti, objekti pa obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.
7.	člen
V	soseski Betanjeva, ki predstavlja zazidljivo območje znotraj varstvenega pasa vrhniškega vodovoda, se dovoljuje gradnja individualnih stanovanjskih hiš pod pogojem, da se objekti pred uporabo direktno (brez greznice) priključijo na vodotesno javno kanalizacijo.
.	8. člen
V	soseski Betanjeva je prepovedano opravljanje obrti in druge dejavnosti, ki lahko vplivajo na ones-nažitev zemlje do take mere, da bi s tem bila ogrožena talna vode.
9.	člen
V	vseh zaščitnih pasovih vodnm virov je prepovedano vkopavanje rezervarjev za kurilno olje. Rezer-varji za kurilno olje se lahko nameščajo v skladu s tozadevnimi predpisi le nadzemno in v prostore same zgradbe.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ah druga organizacija, ki krši določila tega odloka.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije, ki krši določila tega odloka.
12.	člen
Z denarno kaznijo od'20 do 5.000 din se kaznuje za prekrške posameznik, ki krši določila tega odloka.
13.	člen
Določbe tega odloka 'nadzoruje organ sanitarne inšpekcije, oz. organ, ki je po zakonu pooblaščen.
14.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok c zaščitnih pasovih izvirov pitne vode na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS. št 37/66), odlok b spremembi odloka o zaščitnih pasovih izvirov pitne vode na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, *1.,35/67)
in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zaščitnih pasovih izvirov pitne vode na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 35/69).
15.	člen
Ta .odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-08/74
Vrhnika, dne 23. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar d;i>I. inž. 1. r.
1144.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68, 43/70 in 4/74) ter 152. in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika, na 5. seji zbora združenega dela, dne 23. decembra 1974, na 5. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. decembra 1974 in na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1974
1.	člen
Spremfeni se 1. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 19/74) tako, da se glasi:
»Proračun občine Vrhnika za leto 1974 obsega:
—	dohodke v znesku	12,005.000 din
—	razporejene dohodke	12,005.000 din.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v. Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 1/1-010-019/68-74
Vrhnika, dne 24. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1145.
Na podlagi 27. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih ter 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 5. seji zbora združenega dela dne 23 decembra 1974, na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 in na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem nnaneiranju splošnih družbenih potreb v občini Vrhnika za I. trimesečje leta 1975
1. člen
Doklei ne bo sprejet proračun občine Vrhnika za leto 1975 se financiranje začasno nadaljuje na podlagi .proračuna za leto 1974. vendar najdalj še tri mesece.
2.	člen
Pri začasnem financiranju se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v istih dobah po proračunu za leto 1974, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1974.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 1/1-010-017/71-74
Vrhnika, dne 24. decembr-a 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. *•
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
1146.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 144. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 9 74) in
5.	člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22 73) na svoji seji 16. decembra 1974 sprejel
SKLEP
o določitvi najvišje stopnje marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno
I
V prodaji na drobno smejo organi/.«, ijv združenega dela in druge organizacije, ki se.ukvarjajp s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih naj višjih stopnjah:
»/,
—	mesni izdelki	20
—	mlečni izdelki	20
—	mesne in ribje konzerve	20
—	konzervirana (in vkisana) povrtnina	20
—	marmelade, džemi in kompoti	20
—	maščobe (razen jedilnega olja)	15
—	testenine	15
—	riž,'fižol, grah in leča	15
—	izdelki iz žitaric (razen moke tipa
1000. 600 in 400)	15
—	sadje, zelenjava in južno sadje,
razen agrumov južnega sadja	25
—	krompir za ozimnico	10
—	krompir v prometu na aroono	. 15
—	.kavovine	20
—	kava surova, pražena in mleta	15
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-8/73-74-3/7
Žalec, dne 16. decembra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r.
1147.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člčna statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 16. decembra 1974 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za industrijski kompleks strojne industrije SIP Šempeter v Savinjski dolini na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta za industrijski kompleks strojne industrije SIP Šempeter v Savinjski dolini.
,	II
V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta za industrijski kompleks strojne industrije SIP Šempeter v .Savinjski dolini poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini.
Št. 350-4/74-6
Žalec, dne 16. decembra 1974.
1	Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Žalec .
Jože Jan 1. r.
SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
1148.
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73),
sklenejo
— Ljubljanske mlekarne Ljubljana. TOZD Kmetijstvo
— Kmetijska zadruga Stična
— Kmetijska zadruga Dobrepolje
— Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Grosup-
— Gozdno gospodarstvo Novo mesto — Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo Kočevje
— Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje — Krajevne skupnosti z območja občine Grosuplje — Občinska konferenca SZDL Grosuplje — Skupščina občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: podpisniki)
DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Grosuplje
I
1.	S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Grosuplje v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom ter kmetijske politike v skladu s programom razvoja kmetijstva v občini Grosuplje.
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Grosuplje.
2.	Podpisniki soglašajo, ,da ustanovijo na območju občine samoupravno skupnost — kmetijsko zemljiško skupnost v občini Grosuplje in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah lega zakona.
3.	Kmetijska zemljišča skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.
4.	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme, skupščina kmetijske * zemljiške skupnosti'v občini, potrdi pa občinska skupščina.
Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic in sicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje:
—	za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine,
—	za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami,
—	za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči,
—	za prostorsko-ureditvene operacije in
—	za skupne pašnike.
5 Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost občinski zemljiški sklad.
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti.
II
0. Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Grosuplje zlasti naslednje:
6.1.	Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in
občinskimi organi; sodelovanje pri sprejemanju občinskih, prostorskih planov; dajanje soglasja k lokacijskim. dovoljenjem na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine; evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini).
6.2.	Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja deia in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmet® in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov, kooperantov, za zaščitene).
6.3.	Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
6.4.	Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture: poskusi zbližan j a nesoglasij udeležencev operacij prek poravnalnega sveta skupnosti: dajanje pobud za zamenjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege: organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih. kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
6.5.	Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov?
6.6.	Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne ^skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Nadalje bo pripravila program pospeševanja kmetijstva in skrbela zlasti za:
—	preusmerjanje kmetijskih gospodarstev v smeri sodobne kmetijske proizvodnje,
—	pokrivanje izdatkov v zvezi z reprodukcijo živine — govedi, prašičev in konj,
—	regresiranje obrestne mere za kredite, ki jih posamezni kmetovalec najame za modernizacijo svoje kmetije — proizvodnje,
—	za izobraževanje kmetov ter štipendiranje,
—	financiranje ostalih pospeševalnih akcij za kmetijstvo na osnovi programa kmetijske pospeševalne službe.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
8.	Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
9.	Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
III
10.	Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a)	kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini;
b)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine;
c)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov'tega družbenega dogovora;
č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih;
d)	sredstva iz drugih virov, lei jih opredeljuje ta družbeni dogovor.
11.	Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi lastnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena.
Vse KS in občinska konferenca SZDL pa so oproščene prispevka za stroške strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti.
12.	Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
13.	.Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
14.	Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela:
a)	odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti.
Ta prispevek naj bi znašal v primeru, če se spreminja namembnost:
1.	njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda 10 din po m1.
2.	njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov III in IV. katastrskega razreda 6 din po m*.
3.	vseh ostalih zemljišč pod 1. In 2. od V. do VIII katastrskega razreda ter vseh drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč 2 din po m2.
4.	Za vrtce, šole, bolnišnice, domove za ostarele, za gradnjo družbeno pomembnih objektov in-usmerje-no gradnjo stanovanj naj bi znašal prispevek 0,50 din
za vse kategorije zemljišč, po potrebi in presoji pa kmetijska zemljiška skupnost lahko koristnike iz te točke tudi oprosti plačevanja prispevka1.
Prispevka po tem členu so v celoti oproščeni investitorji za zemljišča, na katerih gradijo ali adaptirajo gospodarska poslopja, ki služijo za kmetijsko proizvodnjo.
Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.
b)	odlok o Uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza, peska in mivke iz gramoznic, peskokopov, in rečnih nanosov v korist kmetijske zemljiške skupnosti,
c)	občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog del sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči, če sredstva iz točke 11. točke 14a) in b) ne bodo zadostovala za poslovanie
IV
16.	Kmetijska zemljišča skupnost ■ lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom,
1 17. Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo:
—	skupščina občine na seji,
—	vse krajevne skupnosti na svojih svetih,
—	organizacije združenega dela na pristojnih samoupravnih organih.
V
18.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Pobudi'za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
19.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina sc izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega (družbenega dogovora) in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške.skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti, sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku treh mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini.
20.	Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 35 primerih, ki jih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost.
21.	Z dnem. ko začne veljati ta družbeni dogovor, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva, ki je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1973
22 Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-15/73
Grosuplje, dne 16. januarja 1974.
Podpisniki:
1.	Ljubljanske mlekarne, Ljubljana TOZD Kmetijstvo
2.	Kmetijska zadruga Stična
3.	Kmetijska zadruga Dobrepolje
4.	Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Grosuplje
5.	Gozdno gospodarstvo Novo mesto
6.	Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo Kočevje
7.	Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje
8.	SZDL Grosuplje
9.	Skupščina občine Grosuplje
10.	Krajevna skupnost Ambrus
11.	Krajevna skupnost Dob
12.	Krajevna skupnost Grosuplje
13.	Krajevna skupnost Ilova gora
14.	Krajevna skupnost Ivančna gorica
15.	Krajevna skupnost Dobrepolje
16.	Krajevna skupnost Krka
17.	Krajevna skupnost Mlačevo
18.	Krajevna skupnost Muljava
19.	Krajevna skupnost Metnaj
20.	Krajevna skupnost Polica
21.	Krajevna skupnost Ponikve
22.	Krajevna skupnost Podtabor
23.	Krajevna skupnost Račna
24.	Krajevna skupnost Spodnja Slivnica
25.	Krajevna skupnost Staro apno
26.	Krajevna- skupnost Stična
27.	Krajevna skupnost Šmarje
28.	Krajevna skupnost Šentvid
29.	Krajevna skupnost Temenica
30.	Krajevna skupnost Višnja gora
31.	Krajevna skupnost Zagradec
32.	Krajevna skupnost Žalna
Klemenčič Just 1. r. -Smolej Franc L r. Zgonc Rajko 1. r.
Breznik Branko 1, r. Piškur Jernej J. r.
Prcložnik Slavko 1. r. Krašovec Anton 1. r. Nered Jože L r. Lesjak Janez 1. r. Hrovat Jakob 1. r.
, Kastelic Alojz 1. r. Skubic Herman 1.' r. Hrovat Janez 1. r. Kalar Franc 1. r. Lendero Tomaž L r.
Strah Alojz 1. r. Kastelic Franc 1. r. Tekavec Anton 1. t. Což Franc 1. r. Fine Pavel 1. r. Tomšič Janez 1. r. Stibernik Janez 1. r. Potokar Anton 1, r. Perme Anton 1. r. Marolt Svetozar 1. r. Ljubič Alojz 1. r. Frbežar Anton 1. r.
Ložar Franc 1. r. Fajdiga Franc 1. r. Groznik Pavel 1. r. Maver Ciril 1. r. Zupančič Franc 1. r.
1149.
Na podlagi 14. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Lenart, predloga IS Skupščine SRS ter sklepov in predlogov ukrepov odbora podpisnikov družbenega dogovora o-uskladitvi skupne in splošne porabe z resolucijo o družbenoekonomski politiki za leto 1974 in sklepa republiške skupnosti otroškega varstva je koordinacijski odbor Skupščine občine Lenart za družbeno dogovarjanje o financiranju splošne in skupne porabe na seji dne 12. novembra 1974 sprejel
SKLEP
o znižanju prispevne stopnje za izvedbo programa republiške skupnosti otroškega varstva za mesec novem-l, ber in december 1974
1
Prispevna stopnja 2,43 0/o od bruto osebnih dohodkov za financiranje programa republiške skupnosti otroškega varstva se v novembru in decembru 1974 zniža na 1,85 %>.
2
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-7/73
Lenart, dne 12. novembra 1974.
Predsednik
koordinacijskega odbora za družbeno dogovarjanje o financiranju skupne in splošne porabe
Franjo Muršec 1. r. ,
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA KOPER
1150.
Na podlagi 143., 144. in 146. člena statuta. Skupnosti zdravstvenega zavarovanja' delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72 in 26/73), IV. in VII. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 45/73) ob upoštevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije — razdelek IV. naloge na področju stabilizacije, točka 3 (Uradni list SRS, št. 45-374/73) in v zvezi z dAžbenim dogovorom o osnovah programiranja nalog'
in o oblikovanju Sredstev za splošno in skupno porabo v letu 1974 (Uradni list SRŠ, št. 16-34/74) ter samoupravnega sporazuma o uresničevanju programskih nalog o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 17-502/74) je Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na skupni seji obeh zborov dne 24. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper za leto 1974
1
V sklepu o finančnem načrtu Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 17-495/74), se besedilo pod točko 3 nadomestil z naslednjim besedilom:
Finančni načrt izkazuje:
skupnih dohodkov skupnih Izdatkov od tega za:
—	zdravstveno varstvo (A program)
—	prednostne naloge (B program)
—	denarne in. druge dajatve
—	obvezno rezervo
—	investicije v zdravstvu (za I. poli. 0,5 za II. poli. 1 »/o od osnove bruto OD)
—	za skupne in solidarnostne potrebe prevzete od SR Slovenije)
din
250,527.000
250.527.000
175.590.000
4.632.000 39,177.000
2.900.000
18,328.000
9,900.000
2
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1974.
St. 420-7/1974-5
Koper, dne 24. decembra 1974.
Skupščina
Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper
Predsednik
dr. Vida Vadnov 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA MARIBOR
1151.
Po 5. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 26-147/70, 46/70 in 42-889/72) in po 5. točki 79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70 in 46/70) ter 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) v zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 44-1025/73) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 14. novembra 1974 sprejela
SKLEP
o spremembi finančnega načrta dohodkov in izdatkov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor za leto 1974
1
V sklepu o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor ža leto 1974 /Uradni list SRS, št. 19-576'74) se 1. točka sprerheni in se glasi:
»Finančni načrt dohodkov in izdatkov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor izkazuje:
—	skupnih dohodkov
—	izločitev za investicije v zdravstvu na območju skupnosti
—	izločitev za pokrivanje potreb, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo
—	izločitev v obvezno rezervo
—	čistih dohodkov
—	skupnih izdatkov
din
556,538.100
40,345.850
21,699.700
9,889.850
484,602.700
484,602-700
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1974.
St. 022-130/74
Maribor, dne 14. novembra 1974.
^	Skupščina začasne skupnosti
zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
Predsednik
Leo Cepič 1. r.
VSEBINA
Stran
458.	Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju
Socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1875	2135
459.	Zakon o socialnem skrbstvu	2148
460.	Zakon o skupnostih socialnega	varstva	2153
461.	Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v
družbenopolitičnih skupnostih	2155
462.	Zakon o ukrepih za zagotovitev dogovorjene ravni
splošne porabe v občinah za leto	1974	2160
403. Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975
464.	Zakon o osnovah ter načinu obračunavanja in pla-
čevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975	2162
465.	Zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olaj-
šav za republiški davek Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975	2165
466 Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov In taks	2167
467.	Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o davku
na promet nepremičnin	2168
468.	Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o davkih občanov	2169
469 Zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve	2170
470. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiški proračun) za leto 1975	2170
471 Zakon o obveznem združevanju sredstev temeljnih
1 organizacij združenega dela za financiranje odsekov
avtocest v Socialistični republiki Sloveniji	2174
472.	Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o sodnih taksah	2175
473.	Zakon o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije 2176
474.	Zakon o republiških upravnih organih	2183
475.	Zakon o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije	2195
Stran
476.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o razpore-
ditvi sredstev, zbranih s povečanjem zveznega prometnega davka v maloprodajni ceni za bencin	2195
477.	Odlok o določitvi obveznosti Socialistične republike
Slovenije do Ljubljanske banke, Ljubljana, v zvezi z njenimi obveznostmi za izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in Termoelektrarne Šoštanj IV	2198
478.	Odlok o prevzemu obveznosti iz sporazuma o posojilu za modernizacijo jugoslovanskih železnic, sklenjenega med Mednarodno banko za obnovo ih razvoj in Skupnostjo jugoslovenskih železnic (IV. že-
lezniški	projekt	— posojilo št. 1026 Yu)	2198
479.	Odlok o razrešitvi in o imenovanju sekretarja Druž-
benopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije	2199
480.	Odlok o imenovanju predsednika in Članov inicia-
tivnega odbora za ustanovitev Skupnosti socialnega varstva	Slovenije	2199
481.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Kopru	2199
482.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo mesto
1975	2199
483.	Odlok u namenih za dajanje kreditov poslovnim
bankam iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za leto 1974	2200
484.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uporabi
sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije	2200
485.	Odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna
motorna vozila	2201
486.	Odlok o načinu oblikovanja cen pri prodaji na debelo in na drobno za določene proizvode	2203
487.	Odlok o vlaganjih v kmetijstvo, ki so oproščena pla-
čevanja republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974	2203
488.	Odredba o priključitvi nekaterih naselij v občini
Ljubljana šiška naselju Ljubljana	2204
AKTI USTAVNEGA SODIŠČA SR SLOVENIJE
489.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega spo-
razuma o združitvi TOZD v podjetju »Marles« Maribor, določb statuta podjetja in statuta TOZD združenih dejavnosti v Limbušu	2204
490.	Odločba o oceni določb sklepa skupščine skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS o višini in načinu plačila prispevka zavaruvancev-deiavcev za dokup časa opravljanja samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo	2206
ŠPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
491.	Sklep o potrditvi tarife za prodajo električne ener-
gije na prenosnem omrežju, ter pravilnika za prodajo električne energije na distribucijskem omrežju in o določitvi tarifnih postavk na predajnik mestih prenosa za neposredne porabnike električne energije ter tarifnih postavk za dobavo električne energije na predajnik mestih distribucije za vse napetostne nivoje	2207
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
1118.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob-
močju dela krajevne skupnosti Staro apno in to za naselja: Železnica, Male Lipljene, Rožnik in Velike Lipljene za sofinanciranje gradnje vodovoda (Grosuplje)	2208
1119.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju dela krajevne skupnosti Staro apno in to za naselja: Železnica, Male Lipljene, Rožnik in Velike Lipljene (Grosuplje)	2208
1120.	Odlok o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart 2209
1121.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto	1974	2210
1122.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I trimesečju 1975 2211
1123.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Ljubljana Center)	2211
1124.	Odlok o komunalnih taksah (Ljubljana Center)	2212
Stran
1125.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa
proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Center)	2213
1126.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Ljubljana Center za leto 1974	2215
1127.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v I. trimesečju 1975 (Ljubljana Center)	2216
1128.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o sprejetju
zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka FG — 3, ki obsega območje med Titovo cesto — tirnimi napravaritl železniške postaje Ljubljana — podaljškom Metelkove ulice — Masarykovo cesto in Trgom OF	2216
1129.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev
in študentov v občini Ljubljana Moste-Polje	2217
1130.	Odlok o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov mesta Ljubljane na območju občine Ljubljana Mostc-Folje 2217
1131.	Odlok o organizaciji in področju dela. upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje	2218
1132.	Odlok o organizaciji, pristojnosti in delu Izvršnega
sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje	2220
1133.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odlokov o potrditvi urbanistične dokumentacije za dela zazidalnih otokov BS 1 — Savsko naselje — območje PTC ob Linhartovi cesti in MS 12/1 — Nove Jarše — območje druge
faze zazidave (Ljubljana Moste-Polje)	2222
1134.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
za leto 1975 (Ljubljana ViČ-Rudnik)	2223
1135.	Odlok o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Ljubljana Vič-Rudnik)	2223
1136.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974	2224
1137.	Odlok o prenosu sredstev, pravic in obveznosti ob-
čine Ljubljana Vič-Rudnik zn investicije v gospodarstvu na temeljne organizacije, združenega dela	2224
1138.	Odlok o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za
del območja zazidalnega otoka VS-4 Bonifacija (Ljubljana Vič-Rudnik)	2225
1139.	Odlok o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za
del območja zazidalnega otoka VS-3 ob Tržaški cesti (Ljubljana Vič-Rudnik)	2225
1140.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta, za del območja
zazidalnega otoka VS — 103 —- faza I in II — Murgle (Ljubljana Vič-Rudnik)	2226
1141.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Šmarje pri Jelšah za prvo trimesečje	leta 1975	2226
1142.	Odlok o pooblastitvi in načinu izvajanja družbenega
dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem (Šmarje)	2226
1143.	Odlok o zaščitnih pasovih izvirov pitne vode na območju občine Vrhnika	2227
1144.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1974	2228
1145.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Vrhnika	za	I.	trimesečje	leta	1975	2228
1146.	Sklep o določitvi najvišje stopnje marže za neka-
tere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Žalec)	2229
1147.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za
Industrijski kompleks strojne industrije SIP Šempeter v Savinjski dolini	na	javni	vpogled	(Žalec)	2229
SFLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
1148.	Družbeni dogovor o ustanovitvi in flnanciraziju
kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Grosuplje	2229
1149.	Sklep o zniževanju prispevne stopnje za Izvedbo programa republiške skupnosti otroškega varstva
za mesec november	in	december 1974	2232
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
1150.	Sklep o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper ža leto
1974	2232
1151.	Sklep o spremembi finančnega načrta dohodkov in
izdatkov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja	Maribor za	leto	1974	2233
izdaj* Casopism zavoo Uiaam u»i sna — Oiiektoi in odgovorni urednik Milan tiiDer — lisk* uskarna fone Tomšič, vsi v viudllanl - Naročnine ee »eto i»74 U0 din inozemstvo 800 din - Rekiamac^ »e upoštevale mesec dni oc tzldu vsake številke — Uredništvo in uorava. Llubljana Veeelove n ooStm oredai ?79''VI1 - Telefon direktor uredništvo uprava in knjigovodstvo: ?n 70i orodnle oreklici in naročnine »s 57fl - Žiro račun soi00-603-40323 - Oproščene orometneca davka oo mnenlv Sekretariat* informadle v fzvrSnem tvetu Skupštine SP Slovenije 121-1/79