Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nede.lska tzdo)a celole no vjugo-slovlli 50 Din, za Inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp petlt-vrslo innll oglosl po i 50 In 2 D, veCJI oglosl noti 43 mm v.Sine po Din 2-30, velllsl po 3 In 4 l>ln. v uredniškem delu vrstico po 10 0Id o Pr. veciem c noi oillu popust Izide ob 4 zlulrcvJ rožen pondelif.o ln dnovo po proznlKu UrerlnlStvo /e v Kopitarjevi ulici ti. 6 111 Kokoplsi se ne vraCa/o, nelranUIrana pisma se ne spre/cmajo ^ Uredništva telefon Si. 2050. upravnIStva St. 2328 Voliiičen Ust sza sloven&lzi narod Uprava /e vKopltarlevl ui.SI.O - CeUovnl račun: £/ubl/Slov.«) Danes je izšel veliki vojaški ukaz, v katerem se med drugim nahajajo sledeče spremembe: Za vojnega atašeja v Tirani je imenovan major Miloš M n šalov i č, ki je bil dosedaj v generalnem štabu. Dosedanji vojni ataše, podpolkovnik Atanasij I) i n i č je postavljen na razpoloženje ministru. Za vojnega atašeja v Londonu je imenovan divizijski general Mihajlo J o v a n o v i č Zn vojnega atašeja v Turčiji je imenovan polkovnik Bodi. Dolžnosti častnega adjutanta Nj. Vel. kralja sta razrešena generalštab. polkovnik Djordje Ostoič in generalštab. polkovnik Lazar M i losa v-I j e v i f. Nadalje so se izvedle številne upokojitve. Med drugimi so se upokojili: Upravni kapetan I. razreda Vilko Hohnjec, ka- ( liani: Tso Lin k novim nemirom na Kitajskem. petan II. razr. llija Dietrich, upravni podporočnik Vekoslav Krže, pehotni kapo-lun 1. razr. Karel Zaje, upruvni poročnik inž. tehnične stn ke Robert Burko, kapel-nik Julij Germani, upravni poročnik sanitetne stroke Franc T o m a ž i č. Debata o daven h odborih m oredr>isu dav!:a. r Belgrad, 14. der. (Tel. Slov. :) Davčni odbor je na današnji seji razpravljal o davčnih odborih. V načrtu so se izvišile mnoge spremembe. Poslanec P u S e n j a k je zahte-val, da se davkoplačevalci pismeno obvestijo j o predpisanem davku in da sc pošiljajo pla-I čilni nalogi, kakor je bilo duslej v Sloveniji, ; kar je v interesu države in davkoplačevalcev. I Razglas po občini ne zadostuje. Poslanec I'u-šenjak je ponovno opozarjal ua to, da se naj ne nalagajo občinam posli, ki so v zvezi s predpisovanjem davkov, ker nimajo občine za to potrebnih strokovnih moči. Prihodnja seja bo jutri. Razpravljalo se bo o predpisu davka. — Jutri imajo vsi klubi seje. da zavzamejo stališče glede tega, ali naj se ukiue dohodnina. Začele* debs»e o oiveJ-n shem zakonu. r Belgrad, 14. dec. (Tel. >Slov.«) V začetku današnje seje sekcije zakonodajnega odbora se je odložila razprava o poglavju o sodniških plačali v načrtu zakona o sodnikih, ker je pravosodni minister izjavil, da je treba popreje ugotoviti finančni efekl novih določb, kar se bo v najkrajšem času zgodilo. Nato se je prešlo na razpravo o zakonu o odvetnikih. Sprejel se je prvi paragraf, v katerem se je črtala splošna definicija odvetništva, ker je težko navesti njegov deh krog. Odvetništvo jo v službi javnopravnega reda in se pridobi z vpisom v odvetniški imenik. V § 2. se je spremenilo, da mora bili odvetnik sposoben za pravni posel, ne samo pravno sposoben. H o d ž a r j e v predlog, da je pogoj za advokaturo tudi doktorat, ni dobil večine. Pri S se je vnela daljša debata o tem, kdo in pod kakšnimi pogoji more kdo prestopiti v odvetniški stan. Na H o d ž a r j e v predlog se j« sklepanje o te:n paragrafu odložilo, da se omogoči primerna stilizacija na podlagi konkretnih predlugov. Prihodnja seja bo jutri | popoldne. | Dr. Žerjav in slovenska univerza, Bc-lgrad, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na trditve v »Jutru«, da nismo prav repro-ducirali dr. Zerjavovih izjav glede slovenske univerze v finančnem odboru, vztrajamo na tem, da je dr. Gregor Žerjav, kojega stranka po svojem ljubljanskem tisku uganja največjo demagogijo z vprašanjem univerze, v finančnem odboru zelo blago govoril in dejal, da bi sc po njegovem mišljenju mogel najti način, da se ukine ena ali druga fakulteta v Ljubljani in Zagrebu. Glad v severni Dalmaciji. č Šibenik, 14 dec. (Tel. »Slov.«) V severni Dalmaciji in v južnem dalmalinsl cm Zagorju je veliko slučajev gladu. Ljudstvo jc obupano. č Mostar, 14. dcc. (Tel. »Slov.«) Tekom tedna se sestane oblastna skupščina. Na prvi seji bodo razpravljali o prehrani Hercegovine. V zadnjem času sc glad vedno bolj širi. Mimster dr. Gosar za mariborske delavce. Minister dr. Gosar je izdal odlok 7 dne lit. decembra 1927. št. 9004, tki podlagi prošnje mestne občine v Mariboru i. dne 9. nov. 1927. Odlok se glasi: Odobravam, da se iz kvote »fonda za dajanje posojil za gradbo cenenih delavskih stanovanja, ki pripada teritoriju Delavske zbornice v Ljubljani, da znesek l milijonov dinarjev kot brezobrestno posojilo mestni občini mariborski pod pogojem, da tudi mestna občina \ isti namen odobri enako vsoto in da se cel znesek 4 milijonov dinarjev porabi v smislu uredbe o posredovanju dela od 26. novembra 1026, objavljene v Službenih Novi-uah 10. decembra 1927 na način, kakor to uredba predvideva. — Dr. Gosar s. r. Mestna občina pod vodstvom SLS bo torej s sodelovanjem ministra dr. Gosarja za zgraditev cenenih družinskih hiš porabila 4 milijone Din. Delavci bodo lahko kupili te stanovanjske hiše s š t i r i odstotnim obrc-stovanjcin kapitala ter primerno amortizacijo. Mariborski delavci, pazite dobro, kdo je, ki vam pripravlja boljšo bodočnost in ustvarja družinske domove! Zapustite demagoško socialistično stranko, podprite delo SLS, ki bo mogla za vas storiti tem več. čimbolj jo boste podpirali vi sami! Mariborski delavci, volite v?i z SLS in vrzite 1 roglice v nedeljo v prvo skrinjico! Resnica o sra^lniku z« volitve delavskih in nam. zaupnikov. Prvotni načrt pravilnika o volitvah delavskih in nameščenskih zaupnikov je bil tako sestavljen, da bi vseboval tudi pravilnik o po-slovanj-i delavskih in nameščenskih zaupnikov. Ker je pa dr. Kukovec, bivši SDS minister, izdal silno pomanjkljiv zakon o zaščiti delavcev, v katerem niso delavski in name-Scenski zaupniki prav nič zaščiteni, zato je moral naš delavski minister dr. Gosar spremeniti prvotni že izdelani načrt zgoraj omenjenega pravilnika in ga spraviti v sklad z zakonom o zaščiti delavcev in jc tako izdelal najprvo pravilnik o volitvah delavskih in nameščenskih zaupnikov, za tem bo pa izdal pravilnik o poslovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov. Na ta način bo minister dr. Gosar zaščitil vsaj deloma delavske in nameščenske zaupnike, katere zakon o zaščiti delavcev sedaj ne ščiti. Kajti, če bi obveljal načrt pravilnika o volitvi in poslovanju del. in nam. zaupnikov, bi že lahko najmanjša pritožba delodajalca izpodbija pri upravnem sodišču pravilnik o poslovanju delavskih zaupnikov, ker ne temelji na zakorski podlagi. Ker sta pa ta dva pravilnika sedaj ločena, drži pravilnik o volitvi del. zaupnikov popolnoma, pravilnik o poslovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov bo pa veljal le tedaj, če pride med poslovanjem zaupnikov in delodajalcev do kakšnega nesporazuma. Pribijemo, da imajo dr. Gosarjevi pravilniki edino to napako, da ščitijo vse povsod delavca in nameščenca. In ta velika «napaka«, k> obenem izboljšuje SDS arski ponesrečen dr. Kukovčev zakon o zaščiti delavcev, je vzrok, da pravilnik o delavskih zaupnikih napada »Jutro«! Naše delavstvo in nameščenci bodo vedeli drugače ceniti neumorno in požrtvovalno delo za delavski in nameščenski stan sedanjega ministra za socialno politiko dr. Gosarja! Seja demokratskega kluba. r Belgrad, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba. Seji je predsedoval Ljuba Davidovič. Takoj se je prešlo na poročilo o posameznih zakonskih predlogih. O zakonu o sodnikih sla poročala poslanca Dukanac in Vlaič. Teza poročevalcev je bila. da je treba sodniške plače urediti s tem zakonom o sodnikih. Po daljši razpravi je demokratski klub sklenil, da se sodniške plače takoj sprejmejo v zakon o sodnikih, ne pa, da bi se, kakor se namerava, plače uredile s posebnim zakonom. Sklenilo *e je, da bo govoril k proračunu v imenu kluba Voja Veljkovič. k zakonu o davkih pa Večerov. Avdijence pri kralju. r Belgrad, 14. dec. (Tel. -»Slov.-!) Kralj je danes sprejel v daljšo avdijenco predsednika ministrskega sveta Vukičeviča, dalje je sprejel vojnega ministra Hadžiča in ministra An-gjelinoviča, Ministru Angjelinoviču je podpisal pooblastilo, da lahko predloži narodni skupščini zakonski predlog r> osrednji upravi, katerega je, kakor smo poročali, sprejela vlada O tem zakonskem načrtu se bo raz-orava pričela v kratkem. Za komircializacijo drž. gozdarskih podjetjih. r Belgrad, 14. dec. (Tel. Slov.«) Člani Jcomisijc za sestavo zakonskega načrta o ko-mercializaciji drž. gozdarskih podjetij so predlagali gozdarskemu ministru dr. Mioviču, da naj se najpreje izdela splošen zakon o komer-cializaciji državnih gozdarskih porljetij in predlagajo, da se čimpreje skliče v ta namen konferenca strokovnjakov iz vse države. Naročajte .Slovenca* I Vse dela za zbližanje obeh sester. v Pari«, 14. dec. (Tel. Slov.«) Očitno na vladni migljaj je po vrnitvi Brianda iz 2eneve umolknila v listih razprava o francosko-itali-janski napetosti. Izhajanje protifašističnega lista »Corriere degli Italiani«, ki izhaja v italijanskem jeziku v Parizu, je hilo prepovedano zato, ker se list navzlic večkratnemu svarilu ni držal dolžnosti gostoljubja in je dne 11. decembra objavil nadpis: »Mož mora umreti, da bo rešena domovina!« V tem nadpisu je francoska vlada videla neprikrit poziv na umor. Novi francoski poslanik v Rimu Bcaumarchais je slično, kakor Mussolini v intervjuju pri nekem banketu novinarjev izjavil, da sc veseli, da more delati za zbližanje med Francijo in Italijo. Obe albanski pogodb! tsrejeti v Rim, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji senata sta bili obe albanski pogodbi skoraj soglasno spreieti. V debati je govoril bivši zunanji minister Schanzer, da sta pogodbi temeljnega pomena za italijansko jadransko po-j litiko, ki je merodajen faktor za italijansko sredozemsko politiko. Govornik je dodal, da pogodbi ne zadevata samo partikularnih interesov obeh narodov, temveč sta tudi garancija za mir na Balkanu in Evropi. Po Schanzerjevem govoru, katerega so so'lasno odobravali, je senator Bevione pojasnjeval predzgodovino albanske neodvisnosti ter jc izjavil, da vzroki, ki govorijo za sklenitev pogodbe, ovržejo trditev, da bi na podlagi teh pogodb moglo priti do vojne. Po govoru senatorjev Pitazza in Bosellija sta bili obe pogodbi sprejeti. Dr. Markovič pri Poincarešu. v Pariz, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski finančni minister dr. Markovič je takoj po svojem prihodu v Pariz imel daljši razgovor s Poincarejcm v zadevi dolgov in sklenitve trgovinske pogodbe. Danes bo za en teden odpotoval na oddih na Riviero. DvDbof Poincare - Bokanovski. v Pariz, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor piše »Roumere«, je na včerajšnji seji ministrskega sveta prišlo do srdite diskusije med Poincarejcm in trgovinskim ministrom Bokanovvskim, med katerim so nastali zelo hladni odnošaji, odkar je novela o carinski tarifi doživela fia-sko. Bokanovvski je v zvezi s svojim poročilom o stanju trgovinskih pogajanj s Švico izrazil svoj namen, da bo takoj po zopetnem sestanku parlamentu v mesecu januarju predložil v novi, revidirani obliki tarifno novelo, ki je bila poleti odklonjena ter da bo zahteval, da sc sprejme še pred zaključkom legislatume periode. Poincare se je temu načrtu ostro uprl ter je baje prišlo med obema ministroma tudi do osebnega razračunavanja. Biamandi — francoski doktor. v Pariz, 14. dec. (Tel. »Slov.-) Romunski poslanik v Parizu Diamandi je bil na vseučilišču v Toulousu imenovan za častnega doktorja. Pojutrišnjem potuje v Toulouse, da tam sprejme diplomo. Študenti v vladni nemilosti. v Bukarešt, 14 dec. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Titulescu je dal obvestiti ameriško poslaništvo, da se bo ameriškemu državljanu Kellenu dala popolna odškodnina ter da se je uvedla preiskava v svrho ugotovitve škode, ki jo je trpel radi študentovskhi nemirov. — Židovski poslanci liberalne stranke so danes prišli k notranjemu ministru Duca in ga prosili, da izda stroge naredbe za vzdrževanje reda in da se ka-^uje uradnike, ki so kršili svojo dolžnost. Duca je prosil poslance, da sporoče židovskemu prebivalstvu, da je poskrbel za red po vsej deželi. — Oni študenti, ki so nastavljeni v javnih uradih in ki so se udeležili nemirov, so bili danes odpuščeni. Drugi pa so bili izključeni iz dijaških domov in z univerze. Boris Štefanov še vedno v zaporu. v Bukarešt, 14. dcc. (Tel. »Slov.«) Proces proti komunistu Štefanovu, ki je poleg nekaterih drugih komunistov že tri leta v preiskovalnem zaporu, se je odgodil, ker mnoge priče niso prišle. Od 112 prič jih je prišlo samo 40. Študenti so oživeli tudi v Angliji. v London, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Pri pouličnih bojih študentov v Oxfordu in Cam-1 bridgeu je bila popolnoma demolirana notra-, nja oprava dveh gledališč in več restavran-: tov. Danes je bilo v parlamentu stavljeno | Baldvvinu vprašanje, kai misli napraviti proti ! takim izgredom, ker je bilo aretiranih samo devet študentov in je najvišja kazen znašala samo 3 funte. Malo revizije, a še vedno milijarda! v Newyork, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj objavljeni program za izgraditev mornarice se bo radi odklanjajoče kritike revidiral, šc preden sc bo predložil kongresu. Odpadla bo najbrže nadomestna zgraditev štirih velikih bojnih ladij, ki sc bodo izločile leta 1932., tako da se bodo stroški od 1.5 milijarde znižali na 1 milijardo dolarjev. Umor ali samomor princa Rudolfa ? v Praga, 14. dec. (Tel. >Slov.«) Bivši du-j uajski parlamentarni dopisnik >Narodnih Li« i stovc Penišek pripoveduje v svojih inemoar-: jih doslej neznano verzijo o smrti avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, V dokaz resničnosti svojih trditev navaja izjave osebnosti, ki so imele s takratno afero uradnega opravka, tako izjavo prof. dr .Alberta, ki je podpisal protokol, da je Rudolf izvršil samomor. Dr. Albert mu je pripovedoval, da je zvedel, da je dotično noč prišlo v Majerlingu do sledeče scene: Baltazzi, varuh baronese Večere, se je peljal za Rudolfom v Majerling, kjer je našel Rudolfa, baroneso Večero, princa Filipa Koburškega in njegovo prijateljico, neko dunajsko koristko. Baltazzi je očital Rudolfu, da je zapeljal njegovo varovanko, ter je pri tem rabil oster izraz. Rudolf je napadel Baltazzija z biljarskim kejem, Baltazzi pa je zagrabil lovsko puško in s kopitom razbil Rudolfu lobanjo. Grof Tisza je potem sveto- i val, da se objavi pravljica o samomoru. Anatom in kirurg prof. dr. Albert je videl popolnoma razbito Rudolfovo glavo, ki jo je moral prav umetno zakrpati, da je zakril strašno rano. Se eden ob;avlis soomine. , v London. 14. dec. (Tel. »Slov.«) Sir Alfred Evving poroča, kako je med vojno vodil tajno sobo št. 40 v angleški admiraliteti, kjer so razkrivali zajete nemške radiograme. Od decembra 1914 dalje se nemško brodovje ni inoj;lo premakniti, ne da bi angleška admira-liteta (i tem ne zvedela potom zajetih radio-gramov. Dasi so bile nemške šifre vsako noč drugačne, je Anglija dve do tri ure pozneje vedela za vsebino brzojavk. Med zajetimi depešami je bila tudi znana Zimmermannova brzojavka, s katero se je predlagala Mehiki zveza proti Zedinjenim državam in ki je povzročila, da je Amerika vstopila v svetovno vojno. Zajeta je bila tudi depeša o bombardiranju »Luzitanije«. Rusija naj dobi v Ženevi op?zova'ca. v Ženeva, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik, so se izmenjavale misli o pogojih, s katerimi bi se mogel nastaniti stalen ruski opazovalec pri Društvu narodov v Ženevi. Proučavali so možnost, da se ustanovi stalna ruska delegacija pri tajništvu Društva narodov po vzorcu številnih že obstoječih takih delegacij. Imela bi nalogo, da sovjetsko vlado informira o onih zadevah Društva narodov, na katerih ima interes. Taka rešitev pa ni bila izvedljiva, ker bi se dovolitev diplomatskih privilegijev po švicarskem zveznem svetu mogla dati samo na primerno prošnjo ruske vlade. To ne pride v poštev, ker med Švico in sovjetsko Rusijo ni diplomatskih odnošajev ter bi pritrdilo zveznega sveta pomenilo priznanje Rusije de jure in de facto. Do sporazuma je prišlo na ta način, da bi se zvezni svet omejil na to, da pooblasti švicarsko poslaništvo v Parizu, da podeli potni vizum za Rajevskega, zastopnika uradne ruske brzojavne agenture. Rajevski sc označi kot opazovalec Rusije. Njegov položaj napram Društvu narodov se uredi tako, da se da kot novinar tajništva akreditirati pri Društvu narodov. Na nobeni strani ni bilo mobilizacije. v Varšava, 14. dec. (Tel. »Slov,«) Pooblaščenci velesil, ki so iz Kovna in Varšave prepotovali poljsko-litvansko mejo, so se vrnili. Kakor poroča vladni list »Epocha«, so ugotovili, da na nobeni strani nc more biti govora o kaki mobilizaciji. Voldemaras pri Briand u. v Pariz, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Briand je danes na čast litvanskemu ministrskemu predsedniku Voldemarasu, ki se že nekaj dni nahaja v Parizu, priredil zajtrk na Quai d' Or-sayu. Iz puža - vstaja kmetov in delavcev. v Peking, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Puč v Kantonu je zadobil obseg vstaje oboroženih delavcev in kmetov proti vojaški diktaturi s pomočjo Moskve. Tudi v Hankavu, Honanu in v srednji dolini reke Jangcc je nevarnost, da se izvrši prevrat. V Kantonu je bil postavljen narodni svet in Borodin imenovan za vojnega ministra. V Šanghaju zahtevajo reakcionarci, da se stiki z Rusijo ukinejo in sovjetski konzulati radi komunistične propagande odpravijo. Močne čete nankinške vlade so z naskokom zavzele Kanton, V pouličnih bojih je bilo na obeh straneh 4000 mrtvih. Vsi Madjari hočejo v opozicijo. v Praga, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Madjarska narodna stranka jc sklenila, da se vse i madjarske stranke združijo v en madjarski opozicijski blok. Novo imenovanemu madjarske-mu primasu Szcrcdvju je bila odposlana pozdravna brzojavka. Ing Gvidon Gulič : Parni stroi in parna turbina. Navodila za strojnike in obrntovodie parnih obratov — Vezano knjigo Mane 80 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1 Scotus Viator o mali antanti. Naš prijatelj angleški publicist Seton Watson objavlja v reviji »The Conteinporarj Rcvievv« članek o mali antanti, o kateri pravi Svetovna vojna je stvarila novo razpre-delitev v Fvropi in odstranila stari princip ravnovesja, ki jc bil za Anglijo kardinalna politična modrost. Društvo narodov jc doseglo kot mednarodni činitelj velik uspeh. Stare sile so vendar na delu. Z Locarnom še ni bila zaključena definitivno prehodna doba. V Evropi obstoja dvoje nevarnosti: boljševizem in fašizem. Oba zistema sta sovražnika demokracije. Poleg teh pa obstojajo trije zistemi za konkretne politične cilje: Lokarnski pakt, defenzivni dogovor med Poljsko in Romunijo za varstvo njunih vzhodnih mej in zistem pogodb, znanih pod imenom male antante. Mala antanta jc ena najtrdnejših tvorb v do sedaj neustaljeni srednji in južni Evropi. Ni to združba, ampak trojevogelni zistem pogodb med tremi glavnimi nasledstveninv državami. Četudi je to zelo rahel organizem, jc vendar edino dejansko nadomestilo za bivšo Avstro-Ogrsko. Mala antanta ima 43 milijonov prebivalcev. Je torej v obrambenem cilju politična sila, ki sc nc more prezirati. Tisti, ki verujejo, da pomeni v celoti novi red svobodo in napredek, bodo videli v mali antanti eno glavnih stabilizacijskih sil v Evropi, ravno v dobi, ko stoji moč društva narodov na preskušnji. Videli bodo v njej tudi garancijo v tem, da velika sprememba 1. 1918. ni imela le političnega, narodnostnega, ampak tudi socialni pomen, Tu gre glavno za agrarno reformo, Dalekosežne agrarne reforme v teh državah so-vplivale kot pomirjevalno sredstvo na živce teh tako preskušenih narodov! V na-sledstvenih državah je nastala popolna sprememba v agrarnem stanju in te dežele se nahajajo sedaj v kmetskih demokracijah — Porotnik nai sodeluje tudi pri kazni. v Pariz, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Pariški porotniki so pred zaključkom sodnega zase-daja poslali predsedniku sodišča pomembno resolucijo, v kateri zahtevajo, da morajo v bodoče porotniki sodelovati tudi pri določitvi kazni. Samo na ta način se more doseči resnično tesno in koristno sodelovanje sod-nikov-laikov s poklicnimi sodniki, samo tako se more kazen individualizirati in določiti točno po velikosti krivde. Predvsem bi se na ta način preprečile škandalozne oprostitve, ki so se izrekle zato, ker so porotniki želeli, da obtoženec ne dobi preostre kazni. Lin d bergli v Mehiki. v Newyork, 14. dec. (Tel, »Slov.) Lind. bergh jc na svojem poletu v Mehiko ob 9.30 njujorškega časa preletel Tampico ter ga ob 11 pričakujejo na cilju. v Newyork, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Lind-bergh je ob 3.39 ameriškega časa srečno priletel v Mexico City, Furlanski duhovniki na svobodi. v Laški Videm, 14 dec. (Tel. »Slov.«) Onih pet furlanskih duhovnikov, ki so bili obsojeni v konfinacijo, jc Mussolini pomilostil in spustil na svobodo. Izpremeniti pa bodo morali svoje bivališče. Na pomoč proti komunistom —-orožje in brizgal ne. v Atene, 14, dec. (Tel. »Slov.«) V paria. mentu je bila včeraj razprava o izključitvi vseh komunistov. Pred parlamentom se jc zbralo 500 komunistov, ki so hoteli vdreti v parlament. Orožništvo in vojaštvo jc njihove namero preprečilo z oroijem. Tudi ognjegasci so naperili proti njim ognjegasne cevi. Demonstrante so le s težavo mogli potisniti nazaj. Okolico parlamenta so zaslražili z vojaštvom. V parlamentu samem so sklenili energične ukrepe proti prevratnikom. Zakonski načrt o posevkih. r Belgrad, 14. dec, (Tel. »Slov.«) Kmetij-ski minister je imenoval posebno komisijo, da izdela zakonski načrt o posevkih. Cilj tega načrta bi bil, da sc povzdigne poljedelska produkcija. Čim se bo ta zakonski načrt sprejel, se bo predložil narodni skupščini. Nova industrijska banka. r Belgrad, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister pripravlja uredbo za ustanovitev enotne industrijske banke, ki bo posredovala med tujim kapitalom in našo industrijo. Ta banka bi se organizirala po zgledu Drž. hipotekarne banke. Belgrajska TOI proti davku na poslovni promet. r Belgrad, 14 dec. (Tel. >Slov.«) Belgrajska obrtna zbornica je le dni imela sejo, na kateri je sprejela resolucijo, ki se tiče davkov. V resoluciji se ugotavlja, da je sedanji davčni sistem naše države nepravičen in da je davpk na poslovni promel škodljiv gospodarstvu. Zato se zahteva, da nc davek na poslovni promet ukine. Darda Marinkovič. Bordrera pomočnik Pavlovič. r Belgrad, 14- dec. (Tel. sSlov.c) Zunanji minister dr. Marinkovič je danes sprejel v avdienco francoskega poslanika v našem dvoru Darda, italijanskega poslanika Bodrera pa je sprejel ministrov pomočnik Pavlovič. nska oblasta Proračun za leto 1928. na, Včeraj se je ljubljanska oblastna skupščina sestala na drugo zasedanje. Sejo je ob pol 9 otvoril predsednik dr. Natlačen. Kot vladni zastopnik je bil navzoč vladni svetnik dr. Borštnar. Kot tajnika sta fungrala poslanec Lebinger in P e t e r li n. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsedstva. Za ohranitev slovenska uitfverze. Poslanec Brecelj in tovariši (SLS) so vložili sledeči nujni predlog glede univerze: Če se sme verjeli časopisnim vestem, je zopet ogroženo dvoje fakultet naše univerze in z gotove strani se baje celo ventilira vprašanje, naj bi v Ljubljani ostala samo ona fakulteta, vse druge pa naj bi se prenesle v Zagreb, odnosno Belgrad. Kot zastopniki slovenskega naroda protestiramo zato najodločnejše proli kakršnikoli okrnitvi ljubljanske univerze. 1. Slovenska univerza ie naš narodni po-stul.it, simbol našega naroda in zato nam je nedotakliiva. Če nam Avstr ja ni hotela dovoliti univerze, še ra umemo, saj nam je bila tuja — mačeha. Da bj pa nam mogli lastni bratje vzeti lo, kar nam je sveto in kar so nam ob prevratu nudili, to nam pa ni razumljivo. 2. N.iSa u ni vena klpb nezadostnim dotacijam pridno dola in si je s svrjim znanstvenim delom pridobila ugled ludi v inozemstvu. Demontiramo t"ke univerze bi bilo obenem tudi demontiran.!« kulturo in sicer v zemlji, ki je vsled svoje lege po našem Vodniku Evropi prstan. Naša univerza bi morala 1 it' obenem trdnjava prve vrste zoper tujn inva-ijo in na-silno ra-nnrrdovaire, morala bi bi!i v tolažbo ir zavetlče fstim bratom in sestram, ki so jim nas:lno zatrli sladko materijo govorico. 3. Mi ^lovenci smo narod, ki ni bil nikdar v nasprotju z ostalimi jugoslovanski'«! narodi. Slovenske zemlje so nevtralna tla in ljubljanska un ver-a ie razven te?a. da goji si venske kulturne debrine, na'r>ripravne;ši kraj, kjer si jugoslovanska akademska mladina od goriških Brd pa do Soluna lahko bratski seže v roko in pripravlja novo slovansko družbo na Balkanu, kj bo z medsebojnim bratstvom, slogo in temeliitim znanjem zna^ utreti pot mod svet in vel ke narode. Za lako v"?ojo ie ljubljanska univerza prav posebno vsposobljena. 4. Boj proti liishPanslvi univerzi je.noto-n-takom tudi bo i proti celokupnim državnim interesom in obenem podiranj našega prestiža nr« naših veOkh sosedih. 5. Okrmtev li"bljausko univerze bi bil tudi nesoeial^n akt. ker bj se s tem mnogim slovenskim siromašnim diiakom onemogočil šlud'j v domačem mestu in bi se iim vzela možnost do višje i7 ' a -be. ker bj več"h stroškov študij v tujih mestih ne zmogli. ZaV> predlagamo: Oblastna skupščina skleni: 1. Oblastnemu odboru se naroda, naj na inerodainih mestih v Belsradu tolmači naše mišbenje o slovenski univerzi n naj stori vse, kar je mogoče, da se prepreči vsako okrne-nje liuhbanske univerze. 2. Oblastni odbor na' dalje posreduje, da se 1'ubljanska univerza še izpopolni in se ji zvišajo dotacije v primernem razmerju z dotacijami, namenjenimi zagrebški in belgra>>ki univerzi. 3. Oblastni odbor naj ipokrene končno vprašanje, kako bi se slo^ enski alma mater v doglednem času zagotovil las'ni dom. V formalnem oziru predlagamo, da se temu predlogu prizna nujnost v z.mislu § 28 poslovnika. Posl. dr. Brecelj je kratko izjavil: Gospodje, ko je vsa naša slovenska javnost v zadniih tednih se zavrela za to zadevo, se mi zdi. da bi žalil vašo čast ako bi nujnost tega predloga še posebej utemeljeval, ker se vsi zavedamo, da gre pri tem vprašmju, vprašanju slovenske univerze ne samo za naš narodni prestiž ampak naravnost za naš narodni obstanek. (Ploskanje.) Prj glasovanju se je nujnost priznala. — Predsednik je odredil desetminuten odmor. Odsek za uredbe in druge predloge se je se-s!al na sejo in obenem obravnaval tudi podoben predlog posl. Puca (SDS). Po zapetni otvoritvi je poročevalec posl. Evgon Jarc poročal, da se je odsek posvetoval o nujnem predlogu poslancev dr. Brec-lja in tov. glede slovenske univerze. Obenem je obravnaval tudi predlog dr. Puca in kluba SKS. V odseku se je dosegel popoln sporazum glede predloga, ki se naj stavi tej visoki .skupščini. Predlog, kakor ga stavlja odsek in priporoča visoki skupščini, da ga sprejme, se glasi: 1. Kot zastopniki slovenskega naroda pro-tosfrnmo najodločneje proti kakršnikoli okrnitvi ljubljanske univerze. 2. Kraljevo vlndo porivljemo, da erla iz finančnega zakona za leto 1928-25) člen 44. v kolikor daje vladi pooblastila, ki niso v skladu r zakonom, s katerim je bila ustanovljena ljubljanska univorza. 3. Oblastni odbor naj posreduje pri kraljevi vladi, da se ljubljanska univerza še izpopolni in da se ji zvišajo dotacije v primernem razmerju z dotacijami, katere imata zagrebška in bclgrajska univerza. Oblastni odbor naj končno pokrene vprašanje, kako bi se slovenski almae matri v doglednem času zagotovil lasten dom. Gospodje, predlog ste slšali. Utemeljila sla ga natančno nujni predlog in predlog g. dr. Puca in tovarišev. Mislim, da ne moremo dati lepše izraba čuvstvom, ki prevevajo nas vse v tej visoki skupščini, iu da ne moremo dati bolje izraza mišljenju vsepa slovenskega ljudstva, kakor če enoglasno brez ozira na strankarske boje, ki divjajo med nami, sprejmemo odsekov predlog. (Odobravanje.) Poslanca dr. Puc in ing. Zupančič sta v svojem govoru izjavila, da bosta glasovala za predlog. Za njima jc govoril posl. dr. A Brecelj (SLS) in izva:al: Kot načelnik kluba poslancev SI.S izražam svojo zadovoljnost in zahvalo, da se je doseglo tako leno soglasje glede zahteve po ne-okrnitvi ljubljanske univerze, Zaunam vam lahko, dn ic v proračunu za leto 1928, ki vam bo danes predložen, nr; prvi postavki določena zn zeradb.a slovenske univerze večja vsota, kakor 1 osle to, gospodje, pri razpravi o proračunu čuli. Mislim, da ie popolnoma odveč, da bi še nadalje razmotrivali ju utemeljevali to zadevo. Pozivam samo celokupno zbornico, da se združimo vsi ;n sojrlasno glasujejo 7a ta skupni predlo?. (Živahno odobravanje in plos1 ane.) Sklepčno besedo ;e dobil poročevalec Evg. .Tare (SLS), ki je dejal: Gospodje, zanimalo vas bo, ako vam novem, da je v načrtu prornč"na *a našo obhst orertvHena za povzdivro šolstva vsota 1 m;li-iona dinarjev kot prvi prspevek za zsra^bo slavonske univerze (Živahno odobravanie in ploskanje). Gospodje, prepr čan som. dn bo temu zgledu 1'nil lanske oblasli sledila ;udi maribor^ a oblast in da tudi mesto Ljubljana v tem oziru nc bo zaostalo. Gosoodio. vem, da ho zgradba, ki se bo zgradila za slovensko univerzo, poims slovenski Ljubliam. Mali slovenski narod ho zgradil znanstveno sred;šče zase. Seveda urp-mo pri tem lud' na pomoč zunanjih prijateljev. Prosim skupščino, da ta predl-g sprejme. Nato se je predlog soglasno sprejel. P^ed ožlfev i Ta Nato se je prešb na dnevni red. Predsednik dr. Natlačen poroča v svojem poročilu, d,a je eblasini cd bor sertavil proračun /a leto 1928. Ta proračun se je predložil slnin-ščini. Proračun -naša: redni d Iv d' i 60,138,573 Din, re ln' izdatki: 60.J38.575 Din. Specifikacija proračuna. Izdatki. Izdatki znašajo po posameznih poslrvbah: 1. Za splošno oblastno upravo. Dnevnice in potiiMie oblastnih poslancev, nagrade stenoarafom in pisarjem, na«rrado uradnikom in slugnm '00 Din; stvarni stroški 05.000 Din; odškodnina skupščinskemu predsedniku in oklastnim- odbornikom ter potnine oblastnih odbornikov 3S0.000 D:n; oblastni e.srednii urad in sicer osebni izdatki 1,226.0':0 Din; stvarni stroški pa 825.0C0 Din. II. Za deželno kulturo. Osebni izdatki in stvarni izdatki (pisar-n ške potrebščine) 412.000 Din: deželni posestvi Mala T oka 209.166 Din, posestvo na Ro-bežu 38 600 Din; kmetijski pouk in kmetijska izobrazba in sicer Kmetijska šola na Grmu 864 "70 Din; Mlekarska šola v Škof ji Toki 242.007 D'n; pospeševanje vinarstva 455.000 Din; Kmofjska poskusna in kontrolna postaja 512.262 Din; Deželno kulturni urad in agrarne operacije 1.889.rOD Din; Državna žrebčarna na Selu 722.047 Din; Državna podkovska šola 254.348 Din; Kmetijska izolira ba 305 000 Din; Gospodinjsko šolstvo in gospodinjska izobrazba 175 000 Din; Neposredno pospeševanje kmetijstva 2005.000 D n; Pospeševanje sadjarstva 190.000 Din; Pospeševanje vrtnarstva 25.000 Din; Za, kmetijsko zadružništvo 435.000 Din; Podpore v slučaju izrednih elementarnih nezgod 500.000 Din; Veterinarstvo 70.000 Din; Pospeševanje gozdarstva 65.000 Din. III. Za javna dela in deželno imetje. Stroški stavbnega urada 975.000 Din; Stroški za deželne in okrajne ceste z mostovi ter železniške dovozne ceste 10,754.000 Din; Vzdrževanje narodnega gledališča in deželnih poslopij 1.000.000 Din. IV. Stroški za obrt in trgovino. Pouk in izobrazba 300.000 Din; Podpore obrtnim zadrugam domače obrti 475.000 Diu; Tujski orojiiet in «>iristik& 150.000 Din. V. Zn zdravstvo. oddelek za zdravstvo in dobrodelstvo, osebni in materialni izdatki 347.000 Din; Okr. zdravniki in babice 810.400 Din; Osebje zdrav-stvonih zavodov v Ljubljani in Brež'cnli Din 5 326.200; Miloščina uslužbencem zdravstvenih zavodov in njihovim vdovam, ki si še niso pridobili pravice do pokojirne 60.000 Din; Ma-terijalni izdatki oblastnih zdravstvenih zavodov (Ljubljana in Brežice) 12,346.400 Din; Povračilo oskrbnin hirnlirci pri sv. Jožefu 1,260.000 Din; Povračilo oskrbnih stroškov, nastalih z.a pripadnike ljubljanske oblasti v tujih bolnicah 1,000.000 Din; Pomoč bolmšuicain Knndi-ja, Krško in Novo mest« 1,000.000 Din; Šola za bolniško strežbo 150.000 Din; Investicija za i zgradbo novo bolnice za duševne bolezni, prvi : obrok 3,000.000 Din. i VI. Socialno skrbstvo. Dnčji zavodi, Gluhoiiemnica. vzsr«iališče in zavod za slepce v Kočevju 1,774.175 Din; Oskrbovanje in podp'ranje sirot 300.000 Din; Skrb z,a izseljence in preselience 200 000 Din; Podpora za delavske gospodinjske šolo in te-I čaje 100000 Din; Podpora za strokovno izobrazbo delavstva 200.0°0 Din; Pospeševanje gradnjo stanovanjskih hiš 1.000.C0d Din. VII. Prosveta. Podpore raznim prosvetnim napravam 250.000 Din; Pospeševanje prosvete 250.000 j Din; Za povziVgo šolstva v oblasti 2,000.000 Din; vsega skupaj 2,500.000 Din. VIII. Dolgovi. Obrostovan.jo in amortizacija oblastnih i dolgov 10f>0 000 Din; Delu pri i j-ulski poso-j'ln.'ci 5C0.000 Din, skupaj 1.500.000 Din. IX. Razn; stroški. Podporo za gasilstvo 100 000 Din; Proračunske rezerve za povečanje proračunskih po- j stavk 1000 000 Din. Stroški obustne kontrolo 100.0:10 Din; skupaj 1.200.000 Din. Dohodki. 1. Obresti vrednostnih papirjev 37.072 D.; 2 Najemnina deželni dvorec in vojašnica kralja Petra 100.000 Din: 3. Zakupnine 9635 D n; 4. Priznavalmne 237 Din; 5. Obresti danih posojil 125.952 Din: 6 Donos oblastnih posestev 322.000 Din: 7. Prispevek mariborske ol-lasti z.a podkovsko šelo 71.991 Din; 8. Prispevek države o prenosu poslov na oblastne samouprave 2,612.084 D n: 9. Prispevek ministrstva poljedelstva 1 "00.000 Din; 10. Prispevek interesentov za agrarne operacije 50.000 Din; 11. Doiaeije države za ptkrajinsko komisijo z.a agrarne operacije v višini državnega pro- 1. -ia 689.232 Din; 12. Pri pevek države a kmelijsko preizkuševališče in kontrolno postajo ter dohodek kmetijskega prei kuševališča 380.000 Din; 13. Prispevek države za 62 km državne ceste 462.000 Din: 14. Prispevek države z.a vzdrževanje deželnih cest 2.560.'00 Din; 15, Prispevek države za državno cestno osebje 387.000 Din; 10. Prispevek države za deželne cestar e 1,359.445 Din; 17. Dohrdki zdravstvenih ustanov 22.300.000 D n: 18. Dohodki skrbstvenih ustanov 1.493.015 Din; 19. Mos'nine na deželnih mostovih 80 000 Din; !'0. Dohodki lovsl ega za'lada 50.000 Din: 21. 50-odstotni nrihitok na državno taksa od kinematografskih predstav 600.000 Din; 22. Donos takse na gledalske vstnnnico 200.000 Din; 23. 25 odstotna dokl.ada na dobiček družb zavezanih javnemu polaganju računov, ki se odmerja po bilanci 4.500.000 Din: 24. Donos takse na javne plesne prireditve 500.000 Din; 25. Donos takse na nočni obisk javnih zabavišč iu okrepčevališč 500.000 Din: '.'O. Donos takso na motorna voz la 1.500 000 Din- 27. Donos takse na produkcijo premoga 6,000 900 Din; 28. Oblastna doklada k državni trošarini na alkohol 11.227.758 Din; 39. Državni dolg pri likvidacijski komisiji n leta 1920 za pod rešene predmete prisilne delavnice 263.854 Din. Rekanitulacija. rednih izdatkov po peglavjih: 1 Splošna oblastna uprava . . . 2,991.000 : 2. Deželna kultura......9,719.400 3. Javna dela in deželno imetje . 12,729.000 4. Obrt in trgovina...... 925.000 5. Zdravstvo in socialno skrbstvo . 28.874.175 0. Prosveta..................2.500.000 7 Dolgovi......... 1,500.000 i 8 Kazni stroški in prorač. rezerva 1,200.000 Vsota • • . Din 60,438.575 Redni dohodki: Din 60,438.575 Davščine. Za kritje izdatkov predloženega oblastnega proračuna z.a leto 1928 se pobira: 1. 25 odstotna oblastna doklada k državnemu davku na dobiček družb, zavezanih javnemu polaganju računov, ki se odmerja po 1 bilanci; 2. 50 odstotni pribitek nn državno takso od vstopnic za kinematografske predstave. 3. Oblastna davščina na nočni obisk javnih zabavišč in okrepčevališč po določilih toza~ dovne oblastne uredbe, ki se obenem predlaga. 4. Oblastna taksa na juvne plesne prireditve po določilih tozadevne oblastne uredbe, ki so obenem predlaga. 5. Oblastna doklada k državni trošarini ua opojne pijače po določilih tozadevno oblastne uredbe, ki se obenem predlaga. 6. Oblastna taksa na motorna vozila po določilih tozadevne oblastne uredbe, ki se obenem predlaga. 7. Oblastna taksa na produkcijo premoga po določilih tozadevne oblastne uredbe, ki s« obenem predlaga. Najvažnejše tozadevne odredbe so: Uredba o oblastni taksi na produkcijo premoga. V področje oblastne samouprave spadajo podpiranje obrti in industrije, oblastna javna dela in vobče skrb za pospeševanje gospodarskih nalog. Za uspešno izvrševanje teh nalog je treba denarnih sredstev, h katerim naj prispevajo tiste gospodarsko ustanove, ki bodo imele največjo korist od pospeševanja teh panog. Zato predlaga oblastni odbor uvedbo oblastne takse na produkcijo premoga in sicer na stol produkcije 50 par, kar bi dalo letno okroglo 6 in pol milijona dinarjev. Za lastnike premogovni i; o v ne bi bila preobčut-na, njen letni finančni efekt pa bo pomenil znatno oporo oblastnim financam. Lastnikom premogovnikov pa tudi ne more biti vseeno, v kakem stanju so občila, sa.j jih uporabljajo v izdatni meri. Uredba o cestnem gradbenem in vzdrževalnem fondu. Oblastni odbor je predložil skupščini obenem s proračunom z oziram na predlog, da se uvede oblastna taksa na motorna vozila, uredbo o cestnem gradbenem in vzdrževalnem fondu. Naše cesle se splošno nahajajo v slabem slanju. Zato jc treba a njih vzdrževanje, katere najbolj kvarijo avtomobili, poiskati novih finančnih virov. Po zgledu drugih držav, ki so uvidele, kolikega pomena so za razvoj prometa dobro v: drže vene ceste, predlaga oblastni odbor uvedbo posel nc davščine na motorna vozila. Dohodki iz te davščine so namenjeni zgolj zboljšanju cest, kar bo imelo z.a posledico manjše stroške z.a vzdrževanje in popravljanje motornih voz.il. Kot podlaga za obdavčenje avtomobilov bo služilo šlevilo konjskih sil, oziroma teža vozila. Da ne bo raz.voj avtomol li.mia preveč Irpel, se je vzela v primeri z, drugimi sosednimi državami razmeroma nizka taksa: pri osebnih avtomobilih po 300 Din od HP, pri motornih kolesih po loO Din od HP, pri molom h kolesih s prikolico po 200 Din onT overi, jc odgovoril: -Nekaj mi jc šinilo v glavo*. FORMAN PROTI NAHODU Idpe/i jc čudovit k Poskušen samomor mladega profesorja. Pred par mcseci je nastopil na Krku na gimnaziji službo mlad profesor Miroslav Tušek, doma iz Bjelovara. Kmalu se je prikupil tako meščanom kot dijakom. Bil je veselega značaja. Naenkrat pa je postal otožen in te dni se je v bližini Aelksandrova vrgel v morje. K sreči sta to opazila dva kmeta, ki sta profesorja potegnila iz morja. Ker pa je bilo morje tam samo dva metra globoko, jc profesor z vso močjo priletel na skalovito dno in se pri tem težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico v Zagreb. ~k Strašna smrt železniškega delavca. V torek po maši se je dogodila na železniški postaji Pazarič pri Sarajevu težka nesreča. Železniški delavec Milan Milanovič je padel z vozeče lokomotive tako nesrečno, da so ga zgrabila kolesa in čisto razmrcvarila. Milanovič, ki ie bil splošno spoštovan, zapušča štiri otroke. k Sam se je prijavil policiji uradnik oddelka za prehrano in knjigovodja uradniške kreditne zadruge Ivan Marek v Sarajevu. Izjavil je, da je v uradu in pri zadrugi poneveril nad 100.000 Din Marek je najprej hotel izvršiti samomor, pa se je premislil in šel na policijo, ki ga je pridržala v zaporu. k Živa baklja. V Sarajevu je ostala štiriletna deklica liasnija Pinič za malo časa sama v sobi. Hastnja je potegnila z mize, na kateri Je gorela pretrolejka, prt. Svetilka se je razbila, pretrolej se vnel in naenkrat je bilo dekletce v plamenih. Na obupne klice je prihitela mati, kateri se je posrečilo pogasiti ogenj. Kljub iemu je deklica dobila tako hude opekline, da skoraj gotovo ne bo ostala pri življenju. k Nevaren ropar ustreljen. Te dni so orožniki urctirali roparskega morilca Velička Veljevnjkoviča. Ko so ga peljali po cesti Sv. Naum — Kumanovo, je ropar nenadoma pobegnil proti gozdu. Ker se na poziv orožnikov ni ustavil, so za njim ustrelili in Vfclje-vojkovič se je zgrudil mrtev. Obsojen industrijec. Pred belgrajskim sodiščem je bil obsojen 'ndustrijec Miloš Ja-čimovič na eno leto zapora radi goljufivega konkurza. * Preblizu ognja je prišla v Belgradu gospa Katarina Milanovič, ko je pripravljala bencol za čiščenej parketov. Bencol se je vnel in gospa je bila na mah vsa v plamenu. Sostanovalcem se je posrečilo, da so ogenj pogasili, nakar so močno opečeno gospo prepeljali v bolnico Knjiir«.'. 10 urruo ir. rok v roko, predstav'Jajo veOkrul v lit i, nevarnost o'tlže»'a. Okusni- DERI} V •»m muliju najboljše varstvo. OBLAČILA TVRDKE J MAČEK Ljubljana Aleksandrova 12 «o najbtiljSa in najcenejša. k Pozor veterinarji mesarji in trgovci z zaklano živino! Pravilnik za ogledovanje klavnih živali in ntesa se dobiva v Delniški tiskarni d. d. v Ljubljani. Miklošičeva cesta 10 v priročni knjižici. Cena 3 Din, s poštnino 50 par več. Pri haemeroidali, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, krvavenju debelega črevesa, pritisku vode. bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne >Franz-Jcscl grenčice vselej prijetno polajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki . za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca sFranz-,1 ose t vode — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Tudi najhujšega sovražnika naših sadnih vrtov uničimo z jesenskim in zimskim škropljenjem z Arborinom. k Godbene inštrumenti» na pihala in lok čiste harmonije in precizno izdelane, in vse potrebščine, dobite najceneje v tovarniški zalogi in zastopstvu za kralj. SHS Joško Grom. Vrhnika, kjer so nabavile inštrumente že razne boljše godbe Slovenije. Alphonse Dandet: Gospod podprefekt. Podprefekt M. je na potovanju. Kočij? podprefekture, s kočijažem spredaj in lakajem zadaj, ga vozi veličastveno na pokrajinski shod \ Čarovniški dolini. Za ta pomembni dan je podprefekt M. oblekel svojo lepo okrašeno obleko, svoj mali klobuček, tesne dokolerike z zlatimi našivj in slavnostni meč z bisernim ročajem... Na njegovih kolenih leži velika mapa za akte iz šagrenovega usnja. Podprefekt M. žalostno pogledu je mapo iz šagrenovega usnja; on misli na slavnostni govor, ki ga ho imel takoj po prihodu pred prebivalci Čarovniške doline. — Gospodje in dragi podaniki... Pa naj se tako lepo zvija plavo svilo svojih zaliscev jn ponavlja dvajsetkrat zaporedoma: Gospodje in dragj podaniki . . nadaljevanje govora ne pade v glavo. Nadaljevanje govora ne pade v glavo... Tnko vroče je v tej kočiji... Kakor daleč «ega oko. cesta v Carovniško dnlino je v prnhti pod južnim »olncern ... Zrak žari... iu na brestih ob cesti, ki so docela pokriti z belim prahom. si odpeva tisoč čričkov od enega drevesa dr. drugega. Nenadoma se podprefekt M. zgane lam doli na v/.nožju nekega griča j« ba; mu t! a I mali gozd zelenih i i radiov, ki je izgledal kot bi mu hotel namignitL Malj gozd zelenih hrastov je izgledal kot bi mu hotel namigniti: — Pridite vendar sem, go«pod podprefekt, da sestavile vaš govor, vam bo šlo mnogo bolje pod mojimi drevesi ... Podprefekt M se je dal zapeljati; skoči iz svoje kočije in reče svojim l judem, naj ga počakajo, da bo sestavil govor v malem gozdiču zelenih hrastov. V malem gozdiču zelenih hrastov so ptiči, vijolice in studenci v nežni travi... Ko so zagledali podprefekta M. v lepih dokolenkah in z inapo v šagrenovem usnju, so se tički zbali in so prenehali peti, studenci se niso več upali žuboreti in vijolice so se skrile v trato... Ves ta mali svet še ni nikoli videl podprefekta in se sprašuje s tihim glasom, kdo je ta lepi gospod, ki se'sprehaja v zlatih dokolenkah. S tihim glasom se sprašuje, kdo je ta lepi gospod v zlatih dokolenkah.. Med tem časom podprefekt M., prevzet od tihote in svežo-st: gozda, privzdiguje okrajce svoje suknje, položi klobuk na travo in se vsede v mak ob '.vnožju mlad;-ga hrasta; potem odpre na kolenih svojo veliko mapo iz šagrenovega usnjn io izvleče velik list uradnega papirja. — To je umetnik! pravi pernica. — Ne, pravj kalin, to ni umetnik, ker ima piTidačene hlače; ampak to je knez. _ Ampak to je l*ne7, prnvi kalin. — Ne umetnik ne knez, ju prekine star imiiiiimiiiiiiii Lepota v živ ieniu žene. V življenju žene je lepota odločilna za njeno srečo in usodo. Privlačna je čista tn nežna polt, zato naj vsaka žena v porablja Nivea-cremo, ki da koži že po kra'ki dobi vporabe mladostno svežost. Nivea-crema I8HIIIR6I3IB BIBtilEl CfMfolforna NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevj imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * * -.'i O Izjava. V času volivnq borbe v TOT smo v našem listu v št. 243 od 26. 10. 1927 obdolžili gg. Rudolfa Saksido in Franca Trša-na volivnega nasilja s tem, da sta imenovana krojaču Ivanu LLpovšku brc/, njegovega dovoljenja vzela volivno kuverto in jo odnesla. Prepr čali smo se, da je bil očitek neosnovan, vsled česar s tem lo alno popravljamo storjeno krivico. — Uredništvo. O Rojstni dan Nj. V. kralja Aleksandra I. V soboto 17. decembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra, bo ol> 10 dopoldne v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifi-kalna sv. maša. po kateri se bo zapela zahvalna pesem Te Deum z molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli se vrši svečana služba božja ob 9, v evangeljski cerkvi pa ob 10. V šolah se ne vrši pouk in v državnih uradih počiva delo. Med slovesno službo božjo v stolnici naj bodo trgovine in obrati zaprti. Po končanem cerkvenem opravilu v stolnici bo v čakalnici tajništva velikega župana (županijska palača, Blei\veisova cesta 10, I. nadstropje) razpoložena knjiga, v katero naj se blagovolijo vpisati oblastva, uradi, korporacije in vob-če vsi, ki žele izrabiti k rojstnemu dnevu Nj. Vel. svoje častitke. Veliko županstvo. 0 Kjer jc nekoč Mojzes vodil Izraelce iz egipčanske sužnosti, po teh potih bo vodil vseučiliški profesor dr. Slavič p. t. občinstvo prihodnjo nedeljo ob 5 popoldne v veliki dvorani Uniona, ko bo s pomočjo krasnih skicptičnih slik pokazal svoje zanimivo letošnje potovanje i* Zgorn ega Egipta na Sinaj in od tamkaj v obljubljeno deželo. Ker je predavanje za vsakega čitatel ja sv. pisma nujno potrebno, zato prosimo, da si p. t. občinstvo nabavi vstopnice že v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. © Radiovereri Prosvetno zveze. Sledeč duhu časa je sklenila Prosvetna zveza vpeljati posebno novost: namreč stalne tedenske prosvetne radiovečere. S tem bo ustregla predvsem članom naših društev, kakor tudi drugemu občinstvu, ki se zanima /n radiofonijo. T; večeri se bodo vršili vsako soboto ob pol 9 zvečer v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Spored prvih večerov, ki se začno v soboto 17. decembra, bodo izpolnili radiokoncerti, pozneje pa se bodo na eventuelno željo občinstva vpeljala tudi kratka predavanja o radiju. Ker je na razpolago prvovrstni aparat z izbornim sistemom zvočnikov, kj bodo nameščeni po celi dvorani, bodo nudili ti večeri olvskovalcem poseben užitek. Za kritje stroškov je določena mala vstopnina 2 dinarja od osebe za cel večer. Prvj večer, kot že rečeno, bo 17. decembra ob pol 9. O Božična drevesa. Iz trdega kamna je tlak Kongresnega trga in vendar je na njem črez noč zrastel kar cel gozdiček. Sama lepa smrekova drevesa so pripeljali posestn;ki iz bližnje in daljne okolice Drevored »Zvezde« je sedaj pust in brez zelenja, zato pa je novi drevoredek poleg njega poln življenja. Mla- elavec, ki je cpIo poletje pel v vrlih podprefekture... Jaz vem. kdo je to: to je podprefekt. In ves mali go/d je začel šušteti: — To je podprefekt! To je podprefekt! — Kako je plešast! pripomni škrjanec z veliko čopo. Vijolice vprašajo: — Ali je hudoben? — Ali je hudoben? vprašajo vijolice. Stari slavec odgovori: — Nikakor ne! In ob tej zagotovitvi začno ptički prepevati, studenec žuboreti, vijolice dišati, kot bi ne bilo tam gospoda... Nepotrpežljiv sredi vsega tega ljubeznivega hrupa, pokliče podprefekt v svoje srce muzo kmetskih zadev in začne z dvignjenim svinčnikom deklami niti s slavnostnim glasom: — Gospodje in dragi podaniki! — Gospodje jn dragi podairld, pravi podprefekt s svojim slavnostnim glasom... Glasen smeh ga prekine; obrne se in nc vidi drugega kakor veliko žolno, ki ga gleda smejaje, sedeč na njegovem klobuku. Podprefekt dvigne ramena in hoče nadaljevati govor; toda žolna ga prekine znova iu mu med tem zakliče: — Zakaj pa? — Kako! Zakaj pa? pravi podprefekt, ki postane ves rdeč; in prepodivši s kretnjo to dtz.no žival, povzame kar najlepše; — Gospodje in dragi podaniki... — Gospodje in dragi podaniki... je povzel gospod podprefekt kar najlepše. Toda tedaj se male vijolice nagnejo k njemu na koncih svojih stebelc In mu ljubeznivo govore: — Gospod podprefekt. ali čutite, kako lepo dišimo? In studenci mu delajo pod mahom božansko godbo; in v vejah nad njegovo glavo mu pridejo množice penic prepevat svoje najlepše melodije; in ves mali gozd se zaroti, da ga ovira pri sestavi anju govora. Ves tnali gozd se zaroti, dn ga ovira pri sestavljanju govora ... Podprefekt M., opojen od dišav in pijan od godbe, zastonj poskuša, da bj se ustavil novemu čaru, ki ga prevzema. Nasloni se nn travo, odpne svojo lepo ob leko in zaječi,ja še dva ali trikrat: — Gospodje in dragi podaniki... Gospodje in dragi poda ... Gospodje in dragi ... Potem pošlje podanike k hudiču, in muza kmetskih zadev si mora le zagrniti cbrr.tz. Zagrni si obraz, o muza tunelskih zadev! I\o so po preteku ene uro ljudje podprefekture v skrbeh /a svojega gospoda prišli v mali gozd, so zagledali prizor, da so se z grozo odmaknili. Podprefekt M. je ležal na trebuhu, v travj razgaljen kot cigan. Odložil je bil svojo obleko... in, medtem ko jc žvečil vijolice, je podprefekt M. delal verze. Prevedo.1 dr J š dlna se sprehaja med drevesci, si ogleduje in pregleduje vse razstavljeno blago; kaka skrbna mamica se tu pa tam spusti v pogajanja s prodajalcem in po dolgem prevdarku ter izbiri končno le kupi smrečico; »Naj imajo otroci še letos to veselje!« Kdor pride mimo in se za hip ozre na te smrečice, mu pogled navda srce z blaženostjo, seveda če ni že prevelik zakrknjenež: »Božični čas je tu!« Te smreke na Kongresnem trgu so živo, zgovorno znamenje, da nas čas še ni toliko zagrabil v svoj blazni tok, da nas banalnost vsakdanjosti še ni toliko objela, da se ne bi mogli iztrgati enkrat vsaj iz njenega objema in si za trenutek, dva, privoščiti skromen povzdig nad njo in če ni drugače nikdar, je to o Božiču. Te smreke pomenijo mir, oni mir, ki so ga razburkane človeške duše tako potrebne v naših razburkanih dneh. Ko dobe te smrečice na sveti večor svoje okraske, ko zažare nad njih lučice Im ko zadoni pod njimi slovesna božična himna, tedaj pride v marsikoga božična ubranost in v tej ubranosti bo marsikdo očiščen. 0 Baržunaste plašče kemično Čisti, damske ln moške obleke tudi samo lika tovarna Jos Reicli. ^ 0 Oglejle si krasno izbiro bluz in otroških oblačil. — Kristofil-Bufnr, Stari trg 0. O Glej isloibe Iv dke F. čuden, Ljubljana, Prešernova 1, ki nudi krasna boiična darila za dame in gospode. | Maribor Na naš shod! Jutri v petek zvečer ob pol 8 je v dvorani Zadružne gospodarske banke VOLIVNI SHOD SLS. Vsi naši somišljeniki in naši priajatelji, pridite na svoj shod! Nu shodu bodo govorili j kandiuatje. Zaupniki, storite svojo dolžnost, da bo i shod veličastna manifestacija, ki naj pokuže, da je Maribor proti orjiiusko-sarialistični komandi na magistratu! * * □ Našim somišljenikom! Ne pišemo veliko v »Slovencu« o naši občinski politiki. Vendar se zanesemo na vse sveje somišljenike, da bodo te dni vršili agitacijo od osebe do osebe! To največ zaleže! Z živo besedo, z razgovorom boste mnoge, ki še omahujejo, pridobili. Bliža se odločilni boj za naše mesto Maribor! Te dni storimo vsi vse, da bo zmagala 1. skrinjica! Na delo! Na osebno agitacijo! □ Da preprečimo socialistične goljufije. Pri zadnjih volitvah so socialisti dobili do 100 glasov na goljufiv način. Volili so za odsotne, rajne, celo za take, ki so pozneje prišli, a se jim je reklo, da je že nekdo za nje volil. Predrzni so bili dovolj, da so celo svojega zaupnika poslali volit — za bogoslovca! Da preprečimo te nakane socialistov, je potrebno: 1. javite nam vse. ki bodo v nedeljo odsotnil 2. Pojdite volit čim preje! 3. Vzemite seboj kako legitimacijo, karkoli imate, da se boste lahko legitimirali. 4. Javite nam takoj, če izveste za kako socialistično goljufijo. Volivni odbor SLS. □ Iz Nazareta v Betlehem po potu *vete Družine — o tem bo predaval g .dr. Jehart danes zvečer ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Izvirne številne slike! □ Smrtna kosa. Umrla je v Mariboru Gabrijela Veličnik, vdova po profesorju, v starosti 76 let. Pogreb bo v petek ob treh popoldne. — Umrl je še 13. t. m. trgovski nameščenec Ludvik Haas, star komaj 29 let po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se vrši danes ob 3 popoldne na pobrežko pokopališče. Cel/e •0" Drzen vlom v celjsko vikarijatsko pisarno. V noči od torka na sredo je neznan vlomilec vlomil v pisarno celjskega vikari-jata in odnesel v denarju in dragocenostih preko 20.000 Din. V pisarno je prišel skozi dvojna vrata, katerih prva — ona s ceste — je odprl z vitrihom, druga pa s sekiro, ki jo je pobral v shrambi za drva. V pisarni je bil v raznih predalih spravljen denar za razne svrhe, za katere je pisarna denar sprejemala, skupno okroglo 6000 Diu- Vlomilec je denar pobral. Našel je tudi dragocene insignije o. opata — srebrno pozlačeno ovratno verižico, zlat križ in prstan s smaragdom — in jih odiiesei. O storilcu ni doslej Še nobenega sledu. Na licu mesta je pustil sekiro, s katero je vlomil. Delal je z vratmi zelo »nestrokovnjaško«, vendar pa tako mirno, da ga nista mogla slišati nad pisarno stanujoča gospoda kaplana. •©• Trgovski obrati ostanejo na rojstni dan Nj. Vel kralja po odredbi velikega župana predpoldne zaprli. 0 Božičnim v okoliški šoli. Deška okoli, ška šola priredi svtjo Božičnico v pelek dne 23. decembra ob 10 dopoldne in ne 18. t. m., kakor smo zadnjič poročali. Na sporedu so deklamacije, pelje in obdarovanje šolskih otrok. Ljubitelje revne šolske dece vljudno vabimo, da se udeleže lepe božične prireditve. G V blatu se potapljamo. Oni namreč, ki moramo po Klavniški cesti in pod železniškim viaduktom hodili. Prosinio merodajne gospode, da se potrudijo tako-le opoldne enkrat po tej cesti na sprehod. Brez dvoma bodo potem iakoj dali cesto ostrgati in jo z drobnim peskom nasuti. 'Dopisi Ptuj Krajevni odbor '/.druženja vojnih invalidov je sklenil za letošnji božič obdariti svoje revno članstvo, to jo one člane in članice, ki so že dalj časa redni člani (ce) in ki nimajo niknkega posestva, a imajo majhne otroke, kar morajo dokazati s potrdilom one občine, v kateri stanujejo. Brez takega potrdila se ne bodo izdajala darila, pa tudi onim članom ne, ki so dobili letos podpore v denarju. Darila se bodo delila 18., 21.. 23. in če kaj še preostane, 28. decembra t. 1. Reflektantt se morajo izkazati tudi s člansko knjižico. Občinske predstojnike pa prosimo, da izdajajo potrdila res potrebnim in edino le našim članom. Trbovlje & Velika akademija Orla. 20 let že obstoji trboveljski Orel. Ta jubilej hoče dostojno proslaviti v nedeljo dne 18. dec. z veliko akademijo v Društvenem domu. Že prva točka bo vzbudil i pozornost in napetost bo naraščala pri vsaki točki. Ne zamudite priti. Vstopnice se prodajajo v obeh konzumih. Smrtna kosa. Umrla je danes znana delavka na kr-čansko socialnem polju Viktorija Ham roj. Aljančič, iz Tržiča, ki je bivala začasno pri svoji hčerki, omoženi Knez v rudniški koloniji pri Sušniku. Pogreb bo v petek dopoldne ob pol 10, na kar naše ljudi obvoščimo, da se ga udeleže v obilnem številu. — V ponedebek je umrla vdova po rudniškem upravitelju Alojzija Lapornik. — V Zagrebu je umria Roza Werlhelmer, soproga bivšega uradnika v cementni tovari. Moste pri Ljubljani Krekova mladina v Mostah otvori v petek dne 16. dec. ob osmih zvečer socialno šolo. Vršila sp bo vsek petek v Ljudskem domu. Prihajajte vsi gotovo in točno! Vlncencijeva konferenca Karmelske Matere Božje bo imela v nedeljo dne 18. dec. ob treh popoldne v Mladinski m domu na Kodeljovem dobrodelno prireditev v korist siromaš. deci obč. Moste. Obrtno nadaljevalna šola. Vsak večji kraj že ima obrtno nadaljevalno šolo. Pri nas pa, kjer imamo dovolj vajencev, prostore in učiteljstvo, se za ustanovitev šole nihče ne pobriga. Vajenci hodijo v šolo v Ljubljano celo tja na Prule, ali pa nič ne hodijo. Čas je, da se začne s pripravami za šolo. • v • 7 ist di Podčetrtek. Dne 13. dec. je bilo odlikovanih sedem tukajšnjih ognjegascev za njihovo požrtvovalno delo. — Pred tednom dni so se tu vršile občinske volitve. Volilo se je 7 odbornikov in 2 namestnika. Kompromisna lista je dobila 5 odbornikov. Tu je zraven močno zastop-na SLS — Letošnje vino je tudi tukaj izredno sladko in dobro. Ni čudno, če je žc skoro vse razprodano. Le tuin-tam ga je še kaj malega za dobiti. Cene so od 8 do 10 Din. Tržič. Umetniški užitek je imel vsakdo v nedeljo. kdor je gledul v Našem domu krasno Grill-parzerjevo žaioigro »Ljubezni in morja valovi«. Poznamo izborne igralce tega odra, a z nedeljskim nastopom so nas še presenetili. Tudi scenerija je bila prvovrstna. Dvorana je bila naravnost natrpana. Na splošno željo bo to očarljivo Grilparzer-jevo delo ponovljeno v nedeljo 18. dec ob 8 zveč. Mar.borska oorota. Maribor, 14. decembra. Razsodbe včerajšnje po, olne razprave. Štefan Tavličevič je bil obsojen na 4 lela težke ječe. Aia-rija Vogrinec, ki je bila obtožena požiga, je bila vsled pomanjkanja direktnih dokazov oproščena. Uboj v Majšpergu. Dne 20. oktobra 1926 zvečer so delavci, ki so bili zaposleni pri popravilu cerkve, v Majšpergu, obrezovali repo pri gostilničarki Mariji Drezinšek. Med njimi je bil tudi današnji obdolženec Franc llojs. Pri delu so iirecej |)ili, tako da so bih nazadnje že precej vinjeni Po končanem delu so se odpravili na svoja skupna ležišča. Obdolženec, dalje Jožef Golob, Mihael Muhič in Alojz Curk pa so ostali še nadalje na cesti. Med njimi je nastal spor ter so se naposled stepli. V pretepu jo obdolženec najprej udaril Goloba z lato po roki ler ga lahko poškodoval, ko pa jc pribitel temu na pomoč Mihael Muhič ter prisolil napadalcu zaušnico, je to ilojsa tako razpalilo, da je potegnil nož ler ga z vso silo zasadil Muhiču v prsi. Sunek je temu pre-rezal srčno žilo, kar jc imelo /.a posledico takojšnje izikrvavljenje in seveda tudi smrt. Obdolženec svoje dejanje v polnem obsegu priznava. Sodni dvor go je obsodil na 18 mesecev ječe. Ropar in nasilnež. Proti Janezu Žinku se je vršila tajna razprava radi grožnje rojia in posilstva, katero je izvršil 25. avgusta nad Marijo S. ko jo je spremljal s postaje 1'rngersko proti domu v Črešiijevee. Žinko je poznan kot nasilen človek ter je sedel v ječi radi poskuSenega uboja 4 lela. Obsojen je bil na 4 letu težke ječe. j Uboj v Rušah. Ivan Skarlovnik jc poznan v Rušah kot velik nasilnež in prepirljivec, ki neprestano išče priliko za pretep. Že opetovano je bil radi tega kaznovan. Dne 24. avgusia je obdolženec srečal pred*Podgor-nikovo hišo Stanka Mohorko in njegovega prijatelja Jakoba Megušarja. Po svoji stari navadi se je zaletel v Megušarja, nakar ya je Mohorko pozval k redu in mu dal dve zaušnici. Obdolženec se je nato odstranil z opombo, da ga bo Mohorko že še pomnil. Čez kakih 20 minut so je obdolženec res vrnil nazaj, držeč roki v žepih. Pristopil je mirno k Moburku ler ga z vso silo udaril z odprtini nožem v levo sence. Udarec je Mohorku jirebil lobanjo ler mu ranil možgane. Mohorko je bil Iakoj prepeljan v mariborsko bolnico, toda vsaka pomoč je biia zaman. Umrl je vsled otrpnenja možganov. Morilca so navzoči delavci takoj po zločinu prijeli tor mu odvzeli nož, nakar pa se jim je iztrgal ter pobegnil. Bil je nato od orožnikov aretiran Zagovarja se s silno jezo, ki ua popolnoma omami, kadar ga kdo razdraii. Obsojen je bil na 4 leta težke ječo. Prepriialte se, do kupile najceneje zimske suknje dolge in kratke pri Fran Lukič, Siriiarjevu VOi aarovi d ^Božičnim drevescem- okusne % Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek oh 8 jvečer. Četrtek, 15. decembra: Zaprto. Petek, 16. deccmbra: IDEALNI SOPROG. Red C. Sobota, 17. decembra ob 15. uri: MEDEA. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek oh not S zvečer Četrtek. 15. decembra: BAJADERA. Red A. Pelek, 16. decembra: Zaprto Sobota, 17. decembra: MILOŠEVA ŽENITE V. C. Mariborska gledislišče Četrtek, 15. decembra oh 20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Ab. I). Premijera. Petek, 16. decembra ob 20. uri: KAR HOČETE. Ab. B. Prvič. Slavnostna predstava. Ljubljanski Ljudski oder V nedeljo dne 18. dec. ob pol osinih zvečer vprizori Ljudski oder za božični čas prav primer-no zgodbo »Zmaga ljubezni (Božični blagoslov). "Prireditve in društvene vesli Ljubljana. »Ljubljana« ima dmes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Vsi in točno! — Pevovodja. Klub esperantistov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. dec. ob 20. uri v zeleni dvorani hotela Union v proslavo lojitnega dne dr. Z men-hofa družabni večer z družen s ptoslavo 40 letnice obstoja esp. jezika. Vsloji prost. Esperant;sti. udeležite se vsi zanesljive današnjega sestanka v Narodni kavarni. Predavanje priredi danes zvečer ob 8 v dvorani Akademskega doma. Miklošičeva cest i 't. 5, Strokovna skupina mostnih delavcev in n-luihen-icv. Predavata gg. prof. Kvgon Jarc in dr. Vinko Šarabon. Sv. Krištof v Ljubljani. Danes ob pol osmih je v Prosveti predavanje o Ameriki s posebnim ozirom na tamkajšnje delavske razmere, (lovori p. dr. Ilugo Hren. Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V petek dne 16. dec. ob 10. uri v balkonski dvorani univerze predavanje univ. j>r< f Mihaila .latinskega o predmetu »Očrti zgodovine družine in zakona (brako). Očrt 111 Vstop urost. Poselska zveza priredi dne IS. decembra zvečer ob osmih v Rokodelskem domu božičnico s srečolovom. Dekleta pridite v velikem številu k tej prireditvi Na sjioredu je tudi len božični govor, božično petje itd. Srečolov bo tak, da bo vsaka številka nekaj zadela. Seja stolne prosvctc bo v petek dne 16. dec. ob osmih v tiskarni Krekova mladina. Danes ob pol 8 zvečer se prične socialna šola na Starem trgu 2. Celje. »Goilčeva pesem« je naslov lepi narodni igri, ki jo kot svojo 14. predstavo vprtzore v nedeljo dne 18. t. m. ob pol štirih popcldne v Narodnem domu celjski Krekovci. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Ostali kraji. Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo dne 18. decembra takoj po prvim cerkvenem opravilu to je ob pol 0 v šoli svoj občni zbor z važnim dnevnim redom. Orel Duhovniški letaj se vrši 27, 28. In 20 do. cembra t. 1. Gospode duhovnike prosimo, da poš-ljejo svoje prijave najkasneje do 20. 12. Navedejo naj. če refleklirajo na hrano in stanovanje. Vprašanja, ki se bodo obravnavala, so jako važna. Zato pričakujemo, dn se bndo gospodje vabilu v čim obilnejšem številu odzvali. Darovi Za Slovensko Stražo so dat ovala Kat. prosv, društva: 1'išece 35, Sp. šišku 50, Sv. .Kil. rt nad Laškim 50, Kranjska gora 20, Grosuplje iOO. Blagovica 150. Resnica 00, Sv. Križ pri Rog. Slatini 100, Orlovski odsek Gor. Radgona 20, Doinžile 620, Združene kal. organizacije na Vrhniki 930. Gorje jiri Bledu 50, Orel Solf.ivu 8; občine. N klo 25, ; ferbegovci 50. Ljubno 500, Cven 100, Zerovuica , r" Ptuju 30, Šmartno pri Liliji 100, Šmartno na Poh. 5, Kamnik 1(H). Mozirjo-okolieu 25, Moste pri Ljubljani 50, Raji enburg-trg 100, Šmartno pri Slo-venjgradcu 100, Račna pri Ljubljani 80; Aoisko upravitel jslvo Kropa 17, Dobuikar Jan., Janče 10, Krepek 'i Din Za A. Oahronov spomenik so darovali: Dr. Ravnik Ifudolf, Maribor 500, Marout M., Ljubljana 80, dr. Brejc Janko 200, dr. Arnejc Janko 23, Erat Fran 20. Serajnik .loško 55, dr Roinian Gregor 50, Franc Treiber 10, Jernej liojnik 30, Primožič Lud. 10 Din. — Vsem darovalcem unjiskrenejša izlivala. Kulturni pregled !. Stcherh Pastirci iz span a. (16 božičnih pesmi Cvekovi, Gerbičcvi, Vavk novi in drugi napevi. Za mešani zbor uredil Jos. Sicherl, org v pok. Z dovoljenjem kn - škof. ordinariata v Ljubljani z dne 3. oktobra št. 3218. Jugoslovanska knjigarna v i.jubliani 1927. Cena: part. 36 Din. glasovi po 6 Din.) Smilg - Benario: Cvek in Gerbič imata po tri, Levičnik eno, Rihar uve. Sicherl pet, Vavl.en eno, če št. 13. ni morda tudi njegova. Zbirka nudi v tej množici vsakovrstnega biaga, od prav du-brega do koma) zadostnega. Tudi prireditev je zelo različna- mestoma izvrstna, pa zopet zelo zeio slabotna. Splošno je manj skrbna kot )e bila v prvi zbirki »Pridite molit Jezusa dasi je tudi tam med opremo posameznih pesmi velikanska razlika. V pričujoči zbirki na nekaterih mestih najbolj moti to, da pri-rejevalec za enake melodične tvorbe, oziroma za enak, melodični potek enakega ritmičnega poteka ni dal tudi spremljevanju, pa bodisi v lastnih ali prirejenih skladbah. Pri nekaj pesmih bi zeio radi imeii izvirnik pred seboj, ker se zdi, da ima izvirnik sedanjo ohlapno harmonično podlago V živ lesket razdrobljeno. Pa tudi zato, da bi videli, kako je skladatelj svoj napev sam harmonično opremil; včasih se nam namreč zazdi, da je harmonična opre- ro m antike »poživili* z impresionističnimi svetlobnimi odsevi. Dissonanca, ki v novejši, povsem ni dis-sunantno harmonično kontrapunktičn« ozadje umerjeni skladbi učinkuje dražijivo. v starejši skladbi lahko učinkuje surovo, robato, kar brutalno, ker predstavlja nekaj, kar je duhu skladbe čisto tuje. To je tako malo umestno, kakor je bilo malo umestno. da je n pr arhit. Jeblinger po potresu podiral zvon;ke in njih strehe, izmenjaval iii.nia baročna cerkvena pročelja — katere zmote morda najbolj kričav zgled imamo v Ljubljani v brezobz rnem rnon-stru šentjakobskega zvonika in »moderniziranem« cerkvenem pročelju in snloli v vsej preurejen: cerkveni zunanjosti Zato se ie tudi žc v prvi 'zdaji prirejevalčevo pero ra dveh, treh 'tiestih nekolik-.- pregloboko zadrlo Vzorno, z nepričakovano poglobilv jo v zmi-sel in čas skladbe je Premrl uredil Riharievo: »Zvcličar nam je roien zdai«. Te nobena dru- ma v tej prireditvi poslabšana (št, 2, 3, 11, j ga ne v prvi ne v drufi zbirki ne dosega. Ve- 12, 14, 15). Sploh se zdi, da je do teh melo- j čina — tudi po Premrl« prirejenih — si je le dično tako izrazitih stilno čisto samosvojskih, j zdaleka boli ali mani bliža Vse '-ar ima ta za določeno dobo naše preteklosti tako zna- j pesem Rihar;eve>'a dobrega — melod:'o har- čilnih pesmih treba imeti zelo veliko skrb- ' monno — je pustil samo okvir ;e pozlatil, na nega spoštovanja, poleg tega pa obilo stil- tako da pesem v čono'nopv b^PzHbno onrnvi'i Pevci in a-"' nedoetafVov ne bodo či-tili atnrisl' umival! lo meblro lo-op'0 pesmi ki s-1 v ni;k n- ta'o bla?a srčna božion-- rados* K. Zdravstvo Dr V. Sporn. špecijalist za notranje bolezni: O sremft napakah. Mroiovrstr-e, pogosto prav neprijetne težave bolnikov, ki tožijo o svojem srcu, so večkrat v živem nasprotju z organom, na katerem ni mogoče ugotoviti bolezenskih sprememb. Vznemirjenje srca in okolice jc krivo osiabelo živčevje. Neredno življenje, razne bo;ezni, boj za obstar, k pma:e mnogim živčevje, drugi pa prineso shbotr.o živčevje že s seboj na svet. Prav težko je opisovati to bolezen, ki se javlja na najrazličnejše načine, z vsemi mogočimi znaki na raznih delih telesa, često tudi na srcu No ni treba, da bi za vse srčne »napake« od^ovarjiU predniki, ali ca bi obdolžili težke življenjske razmere; treba je, da si sami izprašamo vest. V mnogih slučajih ugotovimo kmalu vzrok teh vznemirjajočih prikazni: spolne zablode pri doraščajoči mladini, ponoče-vanie, a posebno strupi, ki jih uživamo dan na dan: alkohol, nikotin, kofein. Alkohol je strup, to ve vsak pivec. Ve, sc temu smeji in pije. Alkohol povzroča le v začetku nedolžne srčre napake. Pri trajnem uživanju pa nastopijo vidne spremembe srca. Mišična vlakna, zastrupljena po alkoholu, zamirajo, manjvredno vezivo jih nadomešča. Srčna mišica slabi, srce se začne širiti. Nabira se pa ludi maščoba krog srca in ta oklep ovira raztezanje in krčenje organa. Potem sc pojavijo težave: težka sopa, vodenica itd. Imruno pravo srčno bolezen s težkim potekom in žalostnim koncem. Tobak močno podcenjujemo, čeprav jc nikotin strup, ki ne povzroča le vnetja žrela, sapnika in želodčne sluznice, ampak prav posebno škodljivo vpliva na srce in žilje. Seveda ne «kpdi vsakemu enako, Pa tudi ni vseeno, koliko in kakšne vrste tobak kadimo. Pri strastnih kadilcih se javlja močno utripanje srca, neredno bitje žile, ki je pogosto pospešeno, občutki tesnobe, včasih tudi bolečine v prsih. Vsi ti znaki so navadno nedolžni, vendar ne vselej. Zakaj lahko tudi pomenijo, da so srčne žile obolele in da grozi takemu kadilcu nagla smrt. Od nedolžne srčne »napake« smo spet prišli na resno obolenje srca z vsemi nev; -^"istmi. Kava in čaj vsebujeta dva strupa, ki tudi vplivata na srce: kofein in tein. Seve ni to kava, ki jo pijejo naše tetke in mamice v ogromnih skodclab, zjutraj, popoldne in zvečer, ampak tista prava, lepo dubteča, turška kava, ki jo > pečejo« na Balkanu. Ta kava. ki je 7. dobro cigareto neštetim prav poseben užitek, povzroča že v sorazmer-o majhnih množinah neprjet: osli: lahko tresenje udov, čuden občutek strahu v pr;ih, močro utripanje srca, mrzel znoj itd. Podobni znaki nastopajo, če pijemo mnogo močnega ruskega čaja. Celo vrsto srčnih »napak« povzročajo torej strupi, ki jih nezmerno uživamo. Od počitka so le neprijetne, pozneje pa nevarne. Tiho in zavratno se po;a», ijo bolezenske spremembe srca in žilja. Profesor patološke anatomije na graški univerzi dr. Beit/he je pred leti poročal o zanimivem slučaju zastrupljenja z nikoti om. Mlad gospod, ki je bil tako strasten kadilec, da si je od ogorka pokajene cigarete nažgal novo, se je zgrudil enadoma mrtev. Ni mogel ugotoviti izrazitih, bolezenskih sprememb tudi na srcu ne. Znanci in sorodniki umrlega pa so vede'i, da je imel večkrat svojevrstne srčne napade in celo verjetno je, da ga je nezmerno kajenje spravilo v prerani grob. Tudi preobilno zauživanje čaja povzroča lahko neprijetnosti. Znameniti francoski učenjak H. Huchard poroča v svoji knjigi »O srčnih boleznih«: Pred petnajstimi leti jc privihrala v ordinacijsko sobo mlada, elegantna duma, mi pogledala v oči in rekla: »Gospod doktor, srce mi je obolelo; vem, da mi ne verjamete, vendar trpim vsled nep-eslancga, bolestnega utripanja srca in nc dvomim o resnosti svoje bolezni.« Po točni preiskavi sem ugotovil, da niso poškodovane lopute, kakor tudi. da ni nobene organske motnje Zatrdil sern dami, da ima nervozno utripanje srca in odredil potrebno zdravilo. Odkrito rečeno, nisem bil zadovoljen niti s svojo diagnozo, pa tudi nc z odredbo Kar zagledam ^apisnik, ki ga jc položila bolnica na mojo pisalno mizo. V njem si je zabeležila se obiske. Prosil sem jo za vpogled in pripomnil, da imu dnevno prilično dvarajst obokov. Pripovedovala mi je, da izpije pri vsakem obisku eno ali dve skodelici čaja s pecivom. »No,< sem ji rekel, »s pecivom si lahko kvečjemu pokvarite želodec. Velika množina čaja pa je brez dvoma vzrok vznemirienia srca, kar čutite kot nadlež"o utripanje Opustite par mesecev Vaše številne obiske, ne pijte toliko čaja in Vaše težave bodo preš'e brez zdravil.« Zares čudno, da je dama ubogala, po par mesecih se je vsa vesela vrnila in mi povedala, da sem pogodil in da se je prej tako trdovratno utripanje srca skoro popolnoma zgubilo. Lieninovi možcani. »Ljenin je umrl, a njegova misel živi«, glas1 znano komunistično geslo. Ljenin je umr'. a njegove možgane raziskuje poseben institut pod vodstvom prof. Fochta. Znanstveno delo je seveda »strogo marksistično«. Navadni pohlevni znanosti seveda ne bi prišlo na misel »ugotoviti materialistične vzroke Ljen:nove genialnosti«. (To je ponosna naloga prof. Fochta!) V to svrho je že naredil ^4.000 izrezkov iz Ljenimovih možganov! Primerjal jih je z možgani navadnih smrtnikov in je Usoda carske družine. »9. marca 1917 jc prispel v spremstvi štirih poslancev dume vjeti tkscar v Carskoje selo. -Bog nebeški, kako so se spremenili časi!« kliče v svojem dnevniku. Sicer stoji, kakor prej, straža pred palačo, loda ne v varstvo, ampak za nadzorovanje carske družine. Toda ta slabi mož, kateremu je usoda naprtila tako težko breme, k :kor je carska krona, se kljub temu veseli, da je zopet pri svoji »zvesti AUksi«, katera mu je bila v političnem in zasebnem življenju čestokrat v podporo. Četudi je carica že vnaprej slutila nesrečo, jo je zadelo sporočilo v odpovedi carja v korist velikega kneza Mihaila, katero ji je prinesel vc'iki knez Pavel Aleksandrovič, kakor težak udarec. Samo njena močna moška volja in skrb za bolne otroke sta jo držali pokonci. Četudi težka nesreča, katera je radela to ženo v februarskih dneh, vzbudi čisto človeškega stališča sočustvovanje in simpatijo, se mora vendar objektivno priznati, da je sama v teh dreh igrala politično zelo klavrno vlogo. lakoj drugi dan po odpovedi njenega mo-ž na prestol jc pričela presti intrige, ki so bile usmerjene na zopetno vzpostavitev stare monarhije. Z ozirom na to dejstvo je bilo razumljivo, če je revolucija radi neke instinktivne samoohranitve oropala carja in njegovo soprogo prostosti. Usoda A'eksandre Fjodorovne jc enaka oni Marije Antoinette. Obstoja celo neKa podobnost značajev obeh nemških knežjih hčera. Obe sla bili ponosni, imeli sta močno voljo in sta 1 "'i reakcionarnega mišljenja. Obe sta bili tujega pokoljenja, obe sta doživeli čase te-l-ih notranjih prevratov in sta moreli slednjič, brezdomovirski in izkoreninjeni, pasti kot žrtev zmagovite revolucije. 9. marca se je pečalo rusko javno mnenje ponovno z osebo carja in njegove soproge, Eksekutivni komite delavskih in vojaških de-pulatov je ponovno dobil sporočila, da je internacija carske družine samo prehodna in da se bo v kratkem prepeljala na Angleško. To sporočilo je bilo potrjeno po govoru, katerega je imel Kerenski v Moskvi. Kerenski je odgovoril na neki seji moskovskih sovjetov na vprašanje o usodi carske družine tako-le: »Trenutno se nahaja Nikolaj II. v mojih rokah, v rokah generalnega orokuratorja, in jaz vam rečem, tovariši, ruska revolucija ni bila krvava, iti jaz ne želim, jaz lega ne bom trp'1 da bi bila omadeževana. Jaz nočem biti Marat ruske revolucije. V prihodnjih dneh bo Nikolaj II. pod mojo osebno pažr:o prcr"';an v neko pristanišče in se bo tam vkrcal na parnik za Argleško.« 9. marca se je vršila v zvezi s tem govorom Kerenskega burna seja petrograjskega eksekutivnega komiteja. Od različnih strani se je podčrtavalo mnenje, da vo^i provizorična vlada dvolično in nečastno po'itiko. Raditega se je sprejel zaključek, da bodi ods'ej komite svoja pota in da se takoj podvzamejo vsi koraki, da se prepreči odpotovanje carja v ino-zt.. 'vo. Ker so se razširjale govorice, da je car ravnokar zapustil Carskoje, je bil član eksekutivnega komiteja Mstislavski, opremljen z izrednimi pooblastili in zanes.jivimi četami, odposlan v Carskoje, da prepreči s silo odhod carja. Istočasno so bili brzojavno ob- V Almathea založbi na Dunaju izide v kratkem dokuuientarično delo »Polom carske monarhije«, katerega zadnje poglavje prinašamo v naslednjem: veščeni vsi železniški delavci in uradniki, da zadržijo carski vlak, kjerkoli bi se pojavil, in ekscarja aretirajo. Mstislavski je prispel v Carskoje selo, se je podal takoj v palačo, se prepričal, da jc palača zastražena, pa zahteval kljub temu osebno konfrontacijo s carjem, da eksekutivni komite lahko prepriča, da se eks-car resnično še nahaja v Carskojem selu. Okolica ekscarja se je sprva upirala tej zahtevi, češ da bi bila taka konfrontacija ponižanje za osebo pravkar še vsemogočnega vladarja Rusije. Toda, da se izogne vsakim nasilnim korakom od strani odposlanca eksekutivnega komiteja, se je izjavil car pripravljenega, da se pokaže Mstislavskemu. Po tem se je podal Mstislavski nazaj v Petrograd, kjer je poročal eksekutivnemu komiteju o svoji misiji. Med tem so obravnavali zastopniki eksekutivnega komiteja z vlado o usodi carske družine. Slednjič so se zedinili, da sc sme izvršiti odhod carske družine v inozemstvo samo s pristankom sovjetov. S tem je bila zapečatena nadaljnja usoda carja in njegovih. Car in njegova družina so ostali ujetniki revolucije in so šli nasproti usodi zadnjega zastopnika dinastije Kape-tingov. V noči od 1. na 2. avgusta so bili odposlani pod osebnim nadzorstvom tedanjega ministrskega predsednika Kerenskega v Tobolsk v Sibiriji. Vzroki, ki so napotili Kerenskega, do je carsko družino odposlal v Sibirijo, ležijo še v temi. Potovanje jc trajalo mnogo dni. Če se hoče prili v Tobolsk, se mora peljati dalj časa po reki Tobol. Med to vožnjo je priplui parnik »Rus«, na katerem so se nahajali ujetniki, mimo vasi Pokrovskoje. Na visokem obrežju Tobola je stal stran od drugih hiš čeden kmetijski dvorec. Bila je hiša Grigorija Raspulina. Tako se jc izpolnilo prerokovanje »starca«, da bo nekoč carska družina spoznala njegovo rodno hišo. Carska družina je stala na krovu, da bi videla »čudež«. Kdo bi mogel vedeti, kaj so v tistem trenutku mislili in čutili ekscar, njegova žena in njuni otroci...« lokrat je ravnala revolucija s svojimi ujetniki še prizanesljivo. Tragedijo, ki je temu sledila in sc končala s strašno smrtjo cele carske družine v hiši trgovca Evoatijeva v Jekaterin-burgu, pa je že splošno znana. Bržvn aparat Din 48" Brivna garnitura Mani»ir garnitura -Hf- ' j.- , 18'-, 15-Din 180 — 120— 65- Britve, Gi lette noži. žepni noži, škarje. .Jamči se, da se proaaia blago samo najbolje kakovosti. Vei&rgovirca R. Siciw,cKi. celic Nakuuu primerna se povrne V' žma KUPUJTE SREČKE II. ST/^DfOMSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila .Stadion«, Din 160.000__. Lady Houston Angleški bogataš Robert Houston, lastnik neš^eih parnutov, »kralj obaine paropiov-be«, je zapustil svoji vdovi velikansko ded-ščino: pet milijonov funtov šterlingov. Državni davek bi znašal skoro polovico tega kapitala, loda rajni Houston je uredil svoje zadeve pametno. Njegova vdova bi se lahko davkar-jem v pest smeja a ker ne smejo zahtevati niti pare. Vse to je mogoče samo na Angleškem. Huoslon je namreč bival na otoku Jerseyu. Ta in drugi normanski otoki pa so od nekdaj prosti vseh davkov, ker so čuvali angleške meje Veliko bogatašev se zato trudi pridobiti domovinsko pravico na otokih, pa to ni lahko. Houston pa je dosegel svoj cilj s tem, da je prepustil otočanom svoje parnike za prevoz živil zastonj in izbolšai njih pristanišče. (Davkarji tedaj niso mogli bogati vdovi do živega. A časniki so dvignili krik in zahtevali enako pravico za vse. Angleži plačajo in n en ček. zapuščinske davke in milijonar ne bi smel tvoriti izjeme! Ognjeviti člankarji so bili malo spoštljivi napram rajnemu, in zato je sklenila lady Houston narediti konec temu obrekovanju. Povabila je ministra za fincnce Churchilla na čaj. Pri mizi je ministra naprosila, naj ji posodi svoje nalivno pero in je prostovoljno izpolnila ček v znesku en in pol milijona funtov. Vdova je zaupala novinarjem, da je z veseljem plačala svoj dolg državi. Bala sem se ,da se bom zmotila pri ničlah. »Churchill me jc dvakrat popravil. Gotovi ček sem položila a njegovo skledico in rekla: »Ali nisem pridna?« — »Seveda,« je odgovoril in me je udaril po pleču. Ločila sva se kakor prijatelja« Churchill je tudi poroJal o »prostovoljni žrtvi« nesebične vdove v parlamentu. A »Ivning Standard«, ki prinaša to zgodbo, je mnenja da je vdova premalo nesebična, ker je še vedno premalo plačala! Resnica in san e. ugotovil velikansko razliko. »Ljeninove navpične slanice so neprimerno jačje razvite in število vlakenc, ki vežejo slanice, je izredno veliko. Prof. Focht bo nadaljeval svoje globoko delo. »lzvest'ja« so navdušena: »Zdaj vemo, zakaj je bil Ljenin genialen in vemo, da je duševno življenje samosvoje vrste telesna posebnost.« — Oh, kako daleč so za resnično — »Izvestija« bi rekla: btiržujsko —- znanostjo tovariši boljševiki! »Izvestija« prinašajo nad vse zanimive Stalinove odgovore odposlanstvu Francoske Delavske Zveze, ki mu je čestitalo k desetletnici. »Sovjetska Rusija,« je dejal Stalin, »še zdavnaj ni socialistična dežela Glavna ovira so kmetje, njih sebičnost, ki ovira napredek kolektivizma. Predvsem moramo vstvariti novo električno in strojno poljedelstvo, razpresti zadružno zvezo. Potem bodo kmetje bolj zavedni. A to se ne bo kmalu zgodilo. Po izboljšanju poljedelstva moramo vstvariti obrežen posredovalni aparat, ki bo zadovoljil istočasno mesto in vas. Potem pride čas, kdaj bomo odpravili denar. A to je v nedosegljivi bodočnosti.« Francozi so vprašali Stalina, kako se vjenia proletarska vlada z monopolno prodajo 30—40% žganja. Stalin je odgovoril: »Tukaj ni nobenega soglasja, temveč vpijoče nasprotje. Žganje je nesreča. Toda žganje vrže državi letno 500 milijonov rubljev dobička. Ne moremo gospodariti brez tega denarja. Žganje je manj nevarno kakor inozemski kapital, katerega sužnji bi sicer morali poslati.« Na vprašanje o Glavni Politični Upravi (poprej Čeka) je odgovoril Stalin: »GPU je kazenska oblast vojno-političnega značaja. Namenjena je vohunom, zarotnikom, razbojnikom, verižnikom in ponarejevalcem denarja. Uničiti ta organ bi bila usodna napaka. Potem bi bili mi razoroženi. Tako so storili narški komunardi in zato je potem ustrelil TFer« desettisoče delavcev. Revolucija se ne sme razorožiti, ker ve, da so njeni sovražniki oboroženi.« (,-Izvestija«., 11. dec. 1927,1 Gospodarstvo Turi f a za plačilo takse pri, iigosanju meril. Kakor pore čajo iz Belgrada, je trgovinski minister predpisal novo tarifo za plačilo taks pri pregledu m žigosanju mer ter naprav za merjenje, steklenic in čaš za točenje alkoholnih pijač in mleka. Zato preneha veljati stara tarifa z dne 15. novembra 1922. Za prežigosanje, ki se vrši v začetku vsakega lela za nova merila, ki so v skladiščih na prodaj, se ue bo plačalo takse. Nova tarifa stopi v veljavo 1 januarja 1928. Pravila za plačilo takse pri ugotavljanju čistine m žigosmiu zlatih ter srebrnih izdelkov. Iz Belgrada poročajo, da je trgovinski minister predpisal nova pravila /,a ugotavljanje čistine ter žigosanje zlatih i 11 srebrnih izdelkov, ki bodo veljavna ? 1. januarjem 1928. Promet naših borz v preteklem tednu ie znašal (v milijonih Din): Ljubljana devize 19.0 (12.3), Zagreb les (01.4), cd tega devize 59.1! (59.3), efekti 1.4 (2.1), Belgrad 00.5 (60), od tega devize 48 (52) efekti 12.5 (8). Občni zbor Carl Pollak, d. d. (industrija usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani) 28. dec. ob 11 v I jubljani, družb, prostori (bilanca poslovnega leta 1926-1927, volitev uprave in nadzorstva, dopolnitev pravil). Premogovniki Oojla in Paklenica d. d. v Zagrebu sklicujejo za 27 dec. občni zbor, kjer bodo sklepali o likvidaciji. Družba je bila ustanovljena 'eta 1923. s kapitalom 250.000 Din. Hors&a Dne 14. decembra 1927. DENAR. Na današnji devizni borzi je bilo izredno malo privatnega blaga (le v devizah Trst in Ne\v-york): vso ostalo potrebo pa je morala kriti Narodna banka, ki je dajala zlasti devize London, Curih in Praga Berlin se je učvrstil na 13.565, Curih na 10.959 ter London na 277.12, dočim pa je popustila Praga od 168.37 na 168.35. Trst in Dunaj sta pa ostala neizpremenjena: 308 ozir. 8 01. Ljubljana. Berlin 13.55—13.58 (18.565), Curih 10.944—10.974 (10,959), Dunaj 7.995-8.025 (8.01), London 276.72-277.52 (277.12), Newyork 56.60-56.80 (56.70). Praga 167.95^168.75 (168.35). Trst 807 —309 (208). Zagreb. Amsterdam 22.S5—23.01, Berlin 13.55 -13.58, Curih 10.944-10.974, Dunaj 7.995-8.025, London 27672—277.52, Nevvvork 56.596—53.796, Pariz 223-225, Praga 167.95—168.75, Trat 307.51 -309.51. . Belgrad. Berlin 13.545-13.575, Budimpešta 0.96—9.99, Curih 10.9440—10.9740, Dunaj 7.985— 8.015, London 276.72-277 52. Newyork 56.60— 56.80, Pariz 223—225, Praga 167!>0-168.70, Trst 306.75-308.75. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.70, Budimne-šta 90.60, Buloreš! 3.20, Dunaj 73.02, London 23.28, Newyork 517.75, Pariz 20.385. Praga 15.35, Trst 28.09, - Sofija 3.73, Varšava 58.10, Madrid 86.80. Dunaj. Devize: Belgrad 12.485, Kodanj 190, London 84.5925, Milan 38.44. Nevvvork 708.50, Pariz 27.90. Varšava 79.46. Valute: dolarji 707.25, lira 38.37, dinar 12.395, češkosl. vaška krona 20.97. 1'ra-a. Devize: Lira 183.10, Belgnd 59.45, Pariz 132.CO, London 161.80, Ne\vyork 33.74375. Dinar: Nevvvork 170.20. Berlin 7.375, London 277.20, VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani je beležiti izprememba le v ta-ksaciji Liublj. kreditne den. 138 napram den. 132. Vojna odškodnina se je v Zagrebu ponovno učvrstila. Med bančnimi p-pirji se je učvrstila Jugo od 95 nn 95—95.25. med industrijskimi pa je Slavonija popustila od 12—14 na 11—12. Ljubljana. Celjska 104 den., Ljublj. kreditna 138 den.. Kred. zavod 1.60 den., Vevče 133 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 110 den. Zagreb. 1% invest. posoj. 83.5. agr >ri 53.5, vojna odškodnina 414.5—415, dec. 415.5, Hrv. esk. 91, Hipo 57.5-58, Jugo 95-95.25, Praštediona 880, Ljublj. kreditna 132—135, Šečerana 575, Drava 560—570, Slavonija 11—12, Trbovlje 470-477.5, Vevče 132—136. Belgrad. Narodna banka 5730 ponudba, vojna odškodnina 415-417 (3.r.00), uit. dec. 415—417 (2050), 7% invest. posoj. 85.50 (10), agrari 52.75. Dunaj. Podon.-s.ivska-jadran. 83.10, Jugo 11.75, Hipo 7. Alpino 42.25, Trbovlje 59, Mundus 167.50, Slavonija 1.45. BLAGO. Ljubljana. Les: Orehovi hlodi 2 m 30 cm prem. fko vag. meja 1 vag. po 1.120; povpraševanje je za: hrastove pragove 1.70—1.80 m 80% 10X10X10 in 20% 10X18X12, dobava februar-marec fob Sušak 21.75 den., hrastovi pragovi 2.55 m 15X25X15 cm, hriistove podnico 43 mm 2.65 m 33 mm "Š85 fko vag. nakl. post. 1000 den., smrekove hlode od 25 cm daljo fko vag. nakl post. 180 den.; zaklj. 1 vag. Tendenca mirna. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt, ml. tar.): Pšenica b'ška 78 -79 kg 2% 347.5—352, dec. 347.5—852, sr. 345 —3-17.5, slav. 342.5—845, oves ha-ki zdrav rešetnti 275, koruza stara baška 207.5, nav. vozn. 272.5, Času primerno suha s kval. gui 245, dec. 2.32.5, iaa. 205, marec 272.5, april 280, nuj 282.50, moka 0 g vag. bi fko Ljubljana, plačilo po prejemu >00; zaključek —. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 300, potiska 306— 307.50, sr. in slav 300, rž bačka 290—295, ječmen ban. in sr. 24?—250, oves bač iu sr. :o0—252.50, koruza bač. sUra 225—230, bač. nova kval .gar. 215—217.50, 12—1 210—215, 3—4 210—212.50, ban. nova 12—1 par. Vršac 205- 210, sr nova kval. gar 210—215, inoka 0 g in gg 425-437.5, št. 2 403— 415, št. 5 305-375, št. 6 817.5- 320, št. 8 200-207 ,Otrobi bač., sr, slav 190—195, fižol bač. iu sr. beli 360—370. Tendenca: za koruzo spremenljiva, sicer neizpremenjena Promet skupno 43 vag. Budimpešta (tenninsku borza). 14. dec. Tendenca medla. Pšenica marec 31.86, 31.76, zaključek 31.80-31.82, maj 32.06, 32.18, zaklj. 32.14-32.16, rž marec 30.72, 30.80. zaklj. 30.60—80.82. maj 30.70 —80.68, koruza maj 25.62—25.58, zaklj.' 25.58— 25.62. Chicago (začetni tečaji),- 14. dec Pšenica, tend. dobra, držana .dec. 126.62, marec 129.75, maj 131.12, koruza, tend. dobra, držana, dec. 85.25. marec 89.50, maj 93, oves, tend. mirna, marec 54.12, rž, tend. dobra, držana, marec 108. Glasba Premrl St. Dve božični pesmi za mešani zbor. (»Le spi, le spi,< in pa >0 ve lesene jaslice«..) Ta dva priljubljena božična napeva sta pravkar izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne in staneta 3 Din. Cerkvenim zborom te skladbe toplo priporočamo. Božični dar naši klavirski mladini! V založbi pevskega društva Ljubljanski Zvon« izide še pred prazniki Deset poiesti za našo klavirsko m ladinb, skladatelja Vasilija Mirka. Zbirka lahkih rondojev na podlagi narodnih pesmic: O čuku in sovi. o črvem kosu, o samotnem potniku, o bar tiri na morju', o rožmarinu, o rožicah na polju, o veselem pasti čku, o škrjančku. o meglici nad jezerom, o vojaškem bobnu. Zanimiva edicija bo naprodaj v vseh knjigarnah, lahko se pa naroči tudi na naslov založnika pevskega društva »Ljubljanski Zvon v Ljubljani. __ Politično -sosoodarskl tečaj v Novem mestu. Okrožje kmetskili zvez v Novem mestu priredi 27., 28 in 29. t. m. v Rokodelskem domu v Novem mestu poUtiino-gospodarski tečai po teni-le sporedu: 27. 12 : Ob 10 otvorilov: 10.30—11.45: Geografski opis kraljevine SHS; 13.80-14.30: O po-godbnh L; 14.45-16: Naš parlament; 1015—17: Naše časopisje; 17.30—18.30: Produktivna zmožnost kraljevine SI IS. 28. 12. Od 8—9.30: Politično delo na deželi L; 10—11: Avtonomija; 11—12: Kmetsko vprašanje; 13.15—15.15: Politične stranke; 15.30-17: Kreditno zadružništvo; 17.15—1830: O pogodbah 11.; ob pol 8 zvečer predavanje s skioptičnlmi slikami In družabni večer. 29. 12 Od 8—9.30: poiilično delo na deželi II.; 10—11.30: Vzorno gospodarstvo; 18—15: Ogled grmske šole in mlekarne;. 15—16.45: O testamentih; ob 17 sklep. Tečaj je brezplačen. Stroški prehrano za vse dni tečaja bodo znašali okrog 50 Din. Prijave naj se blagovolijo poslati na tajništvo SLS v Novem mestu vsaj do 20. t. m. Spori ŠPORTNE DROBTINE. Kakor je bilo pričakovati, je D i e n e r Brei-tenstraeterja potolkel, in sicer že v 5. rundi k. o. Diener je bil ves čas v popolni premoči. — S p a r -t a je prvi zmagi v Carigradu pridejala drugo, nič manj učinkovito; porazila je moštvo Fener Bagdže 6:1; 8000 gledavcev. Tretja tekma se vrši proti kombiniranemu carigrojskemu moštvu, in Sparta bo zaslužila 3000 dolarjev. Zmaga v tretji tekmi ji nakloni četrto igro in nadaljnjih 1250 dolarjev. — Sloviti ameriški sprinter Murchison je obolel na smrt in pričakujejo vsak čas kata- strofe. — Okoli Pariza so hodili, 20 km: prvi je bil l)aci|uay, v 1:40:88, Can hrai Je prišel 500 m za njim na cilj. — Teniške ollmpijade se Francija ne bo udeležila, bo imela preveč posla z obrambo D a v i s o v e g a pokalu Borba za pokal sc bo pridela s prvimi izbirnimi tekmami 8. niuja in se bo zaključila v dneh 28.-29 julija. D o u m e r g u e, predsednik francoske republike bo 3 lebr. v navzočnosti zastopnikov udeleženih držav izžrebal vrsto nastopov. Lacoste že zopet igra. DUHOVNIK BO PLAVAL CEZ KANAL. Župnik cerkve sv. Andreja v Jersevu, Amerika, rev. Ilerbert Quarrie, je hotel zgradili novo cerkev, pn je prišel samo do polovice; zn drugo polovico mu Jo zmanjkalo denarja Je pa ta žurmlk, sedaj 45 let star, izboren plavač, ki je žo veJkrat plaval na dolgo razdalje in sicer večinoma z velikim uspehom. Pravi, da hoče plavati čez Kanal, čo mu Jamči kdo za plavanje takšno \30t0, da bo lahko cerkev dozidal »Upam. da bo moja ponudba našla zanimanje športnikov in da bom dobit za moj namen potrebno vsoto. Vse boni naredil, kar bom le mogel, da preplavam Kanal. Ne maram osebne koristi in ludi ne slave; ves denar, ki mi gu bodo izročili, bom brez vsakega odbitka dal v sklad za zgradbo cerkve.> To so jako lene besede, vsega posnemanja vredne. To ie veliko lepše, kol v de narju čepeti in čez šport zabavljati. jabolka in čebulo dobite najceneje pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Upraya veleposestev grofa Josipa Herberstcina v Ptuju proda iz letošnjega etata: 1. v revirju Vurberg pri Ptuiu: ca. 350 m' bukevih hliidov, ca. 300 m' brestovih hlodov, ca. 60 m" hrast, hlodov. 2. v revirju Hrastovec pri Sv. Lenartu: ca. 80 m' bukovih hlodov, in sicer la, Ha od 2 m dolžine in 25 cm srednega premera navzgor. Ogled lesa na licu mesta je interes, ntom dovoljen. — Ponudbe je vposlati n a j k a s n c | e do 30. dectmbra t. 1. na gornjo upravo z navedbo najvišjih cen loko gozd ali pa franko nakladalna postaja, katera jc za bukovimi pod 1. Ptuj, ta brestov in hrnstov les pod 1. Marihor ali Račje-Fram in za L ikovino pod 2. Maribor ali pa Pesnica pri Mariboru. Bi ers 2= <-m »3 CD 2 od E3 O > i 2 CI2 S«« S^-i o* fr* rs in £3 Božji Vrtnar je presadil v boljši svet našega dobrega, ljubljenega očeta, tasta in starega očeta, gospoda Ivana Močnika žgalničnega načelnika v pokoju v torek dne 13. decembra 1927, v 73. letu starosti Zemske ostanke prepeljejo v petek 16. t. m. ob >511. uri dopoldne iz Šateka pri Velenju v Ljubljano, kjer jih poloie k večnemu počitku pri Sv. Križu ob uri popoldne. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v soboto dopoldne v farnih cerkvah v Šmartnem pri Velenju m v Ljubljani. Blag pokoj zlatemu srcu, ki jc prenehalo biti... Velenje - Ljubljana, dne 15. decembra 1927. K, ERNEST, IVAN, JOSIP, sinovi. — M1NKA, PAVLA, hčeri. — Ing. RUDOLF SELAK, zet. — FANČI, STANA, MAftENKA, sinahe. — RASTKO, ERNOUŠ. TATJANA, vnuka in vnukinja. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. t mFmi Torifhi B-alJa d Ra-^efah naznauja tužno vest, da je njena mnogoletna disponentinja, gospodična Gabrijela p!. Fiadung danes po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v petek, dne 16. decembra 1927 ob pol 3 iz hiše žalosti na Njivicah na pokopališče v Radečah. Zvesti in vestni dragi pokojnici ohranimo častni spomin. 3ir H. Rider Haggard: 12 K eonatra, egiptovska kraPica. V resnici mogočno so kipeli templji v noč. Nikdar se mi niso videli tako veličastni kot v tisti uri — ta večna svetišča, ki je pred njihovim zidovjem sam čas zvenel. In meni je bilo usojeno, da bom vladal to, v mesečini razsvetljeno deželo, da bom ohranil ona sveta svetišča in gojil čast njihovih bogov; usojeno mi je bilo, da bom pregnal Ptolemejce in osvobodil Egipt izpod tujega jarma! Po mojih žilah se je* pretakala kri onih velikih kraljev, ki spe po grobnicah Tebanske doline in čakajo dneva vstajenja. Moj duh je vzkipel v meni, ko sem sanjal o tej sijajni usodi; sklenil sem roki in tam na stolpu templja sem molil kakor še nisem nikoli molil k božanstvu, ki ima mnogo men in se pojavlja v mnogih oblikah. O Amen, sem molil, »bog bogov, kateri si od začetka; gospod resnice, ki si in iz katerega je vse, ki oddajaš svoje božanstvo iri ga zopet jemlješ k sebi, v čigar krogu se duhovniki gibljejo in so, ki si od vseh časov samospočeti in ki boš do konca časa — poslušaj me! 0 Amen — Oziris, žrtev, po kateri smo rešeni, gospod pokrajine vetrov, vladar vseh dob, stanovalec na zapadli, najvišji v Amantiju, poslušaj me. jO Izida, velika mati, boginja, mati Hora — skrivnostna mati, sestra, žena, poslušaj me. Ako sem jaz v resnici tisti, ki so me bogovi izvolili, da izvršim namero bogov, naredite, ila se mi dn znamenje in to sedaj, da posvetim svoje življenje življenju zgoraj. Izlegnite svoje roke proti meni, o bogovi, in razkrijte sijaj svojega obraza. Čujte, oj, čujte me!« In vrgel seni se na kolena in povzdignil oči proti nebu. In ko sem klečal, se je na obličju meseca ne- nadno prikazal oblak in ga zakriU tako da je noč postala temna in tišina naokrog globlja — celo psi, daleč spodaj v mestu so nehali lajati, in ta tišina je vedno bolj naraščala, dokler ni bila kakor smrt. Čutil sem, kako mi je duh vzkipel v meni in lasje so se mi ježi I i na glavi. Tedajci se mi je zazdelo, da se je mogočni stolp iznenada začel zibati in majati pod nogami, močan veter mi je pihal mimo čela in v mojem srcu mi je rekel nek glas: Poglej, znamenje! Obdaj se s potrpljenjem, Harniakis! In ko je glas končal, se je neka-mrzla roka dotaknila moje roke in pustila nekaj v njej. Nato je oblak splaval z obličja meseca, veter jo minul, stolp se je nehal tresti in noč je bila, kakršna je bila poprej. Ko se je svetloba povrnila, sem pogleda! ono, kar mi je bilo puščeno v roki, Bil je popek svetega lotusa, ki se je razvijal v cvet, in iz njega je prihajal jako prijeten vonj. In ko sem ga gledal, glej, je lotus šel iz moje roke in izginil, pustivši me vsega začudenega. Četrte poglavje. Ilarinakis odide v svet. — Njegovo srečanje s stricem Sopa, velikim duhovnom v Anu-el-Ho. — Njegovo življenje v An«. — Besede velikega duhovna Sepa. Drugo jutro me je ob zori zbudil duhoven iz templja, ki mi je prinesel naročilo, da naj se pripravim na pot, o kateri mi je bil govoril oče, posebno ker sc je nudila ugodna prilika, da se odpeljem po reki nlzdol do mesta Anu-el-Re. Orl i so mu rekli Heliopolis, in tja naj bi potoval v družbi duhovnov Ztaiia v Memfisu, ki so bili prišli semkaj v Abutis, da bi položili truplo enega svojih velikih mož v grob- nico. ki so jo bili pripravili v bližini kraja, kjer počiva sveti Oziris. Zavoljo tega sem se pripravil in ko seni prejel pisma ter objel očeta in vse one v templju, ki so mi bili dragi, sem se taisti večer podal k bregu reke Kiitor in odpluli smo z južnim vetrom. Ko je pilot stal na rilcu in je s palico v roki velel mornarjem da zrahljajo kole, s katerimi je bil čoln pritrjen k bregu, je prišepala stara Atua s košaro z zdravilnimi zelišči v roki, mi želela srečno pot in vrgla eno sandalo za menoj za dobro srečo; to sandalo sem hranil mnogo let. Tako smo odrinili in se šest dni vozili po čudoviti reki. Vsako noč smo se ustavili, izbrali primeren prostor in privezali čoln. Ko pa nisem več videl znanih reči. ki sem jih videval dan za dnevom, odkar sem imel oči, tla vidim, in sem bil sam med tujimi obrazi, mi je bilo jako težko pri srcu, tako da bi se bil zjokal, ako bi me ne bilo sram. Ne bom tukaj opisoval vseh čudovitih reči, ki sem jih videl; nove so bile meni zares, ampak jniznali so jih ljudje izza tistih časov, ko so bogovi vladali v Egiptu. Toda duhovni, ki so bili z menoj, so mi izkazovali nemajhne časti in so mi pojasnili vse, kar sem videl. Sedmega dne zjutraj smo dospeli v Alemfis, mesto belega zidovja. Tukaj sem počival tri dni od naporov vožnje kot gost duhovnov čudovitega templja stvarnika Ptaha, ki so me pogostili in mi razkazali lepote •velikega mesta. Veliki duhoven me jo v spremstvu dveh drugih duhovnov peljal skrivaj pred svetega boga Apisa, Plaha, ki blagovoli bivati med ljudmi v podobi bika- Ta bog je bil črn, na čelu je imel štiri-og'ato belo liso na hrbtu belo znamenje, podobno orlu, pod jezikom je imel narastek v podobi svetega hrošča, v repu dvojnato žimo, med rogovoma pa mu je visela ploča iz čistega zlata. Stopil sem v prostor, kjer je bival Bog in ga pofastii, veliki duhoven in spremljevalci pa so resnobni opazovali. * s e x s s _ ; r- ■«* 2 ' _ s w a r P' * g. $ = ? N ° i S g 3- —. "W ^ 3 S V I _ i X a S - <* * 15 t 8r m r — > Z f % a > p l S a n O s > (7 g 'ir k Is. 75 3 — * S - _ « p t » r X- J ! c 3 t io d rc S. j* O — a Z' M • s i s r:? =H D - 3 a n mr a w t:: ic — =■ 3 a S •I i i =iii=m Za nogo neprtttradni čeulii ome!u!e|o llašo sposobnost, preprečujeta uspeh pri delu in škodijo Vašemu ztirauju. od la Bsxa na rom šiuani, črni ali rumeni Din zadošča usem zahteuiin, iiresni£uie naše napore, da Vim Kdor more za sedai nabanfti samo en par čeuiien, nai izbere ppifrečf. f& m&del MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši o.alas 3 ali S Din. Oglasi Q3d devet vrstic se raunajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Učenka Bivši drž. uslvžbenec trezen in pošten, vajen vsakega posla, išče služ- , bo sluge ali temu podobno, zmožen slov. in i nem. Nastop v začetku januarja 1. 1928. - Naslov prosim v upravi »Slovenca« pod št. 9939. IŠČEM DELA kot pomočnica gospodinji, za pospravljanje sob, ribanje, najraie kot služkinja. - Naslov v upravi .Slovenca« pod št. 9977. Poravnate naročnino? za strojno pletenje se sprejme brezplačno, stara 15 let. - Naslov v uprnvi »Slovenca« pod St. 9973. pomočnika" ki je dalj časa služboval pri peči parne pekarne, sprejmem. Nastop po Božiču. Prednost imajo taki, ki so že delovali v Gradcu ali na Dunaju. Plača dobra, mesto "stalno Ponudbe na »PublicUrs < d. d., Zagreb, Pur.dti^č^va 11, pod- »ZA. 14562«. i Kratek klavir dobro ohranj., 7M oktav, skoraj nov, se ceno proda. Naslov v upr. št. 9975. se sprejmeta na stanovanje in zajtrk. - Naslov v upravi lista pod št. 9974. PIA NIN O kupimo. Ponudbe upravi pod: »Planino« št. 9946. razpisujemo ~ dobavo 400 m jamskih tračnic in 25 tabci črne pločevine. Ponudbe je vložiti do 27 t. m. Dir.-kc ja :'rž. rudnika Zabukovca, p. Giiže Božična darila kakor žepne robce, jedilne garniture, preproge Itd. priporoča tvrdka A. a E.Skaberne, I/ubljana Mestni trg štev. 10. »Organizator« -Knjigovodstvo' do 70 % prihranka na času — dnevna bilanca Termirske kartoteke. — Strokovno zamišljene kartoteke za vse vrsto obra- j tov - »ORGANIZATOR «, • Ljubil. Vil. Kamniška 20. I KnT*nvor'stfG' Vsak praktičen trgovec ho zavrgel svoi dosedanji j in okoreli sistem knii"o-vodstva, čim se bo uve-ril o prik^drosti knjigovodstva »Organizator«. — »OrtfarizMor« Liubliana VII., Kamniška 20. Ajdovo moko pristno domačo, razpošiljam od 50 kg naprej. -Paromlin Peter OSTERG. Beltinci — Prekmurje. peugeot - avto dvosedežni, dobro ohranjen, proda-n zaradi nabave večj-ga. - Naslov v upravi lista pod št. 9378. Prvovrstno SvevpVst za gradnjo gozdnih riž, sc išče. Osebe z doHoktno prakso naj pošljejo ponudbe nujno na T.tf^vač-ka Industrij, ba ka B-o-grarf Karagjorgjeva 61. Wi: ima narro^aj .JOSIP KOS' ER, Ljubljana j Šelenburo VB ulica 3. | MCn ajdov, deloma V/l X. Lr., tudi cvetlični, izborno zdravilo /op r prehlajenje, prodaja kilogram po 25.— dinarjev j AL. TPINK, Linhartova ulica 12. Ljubljana. I uskinaste otrobe kupite n«icenelc ■».•> tvrilkl \. VOi M. L«UH;KX10 KsIIppvk eestn : DftS Si i / s ho.tsi Cebin, Wolfovd 1/2 Družba »tli i]a« 1 Premoa - drva - koks - ntj-Js Dunajska ces'a 46 pol, << Iv Zakolnika lel i8.0 sc odda, velika soba in kuhinja. Koritkova ul. 23. Meiilov soho oddam gospodu ali zak. paru. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 0972. Išrem stanovanje za dijaka 3 realke, pod strogim nadzorstvom. — Ponudbe na upravo pod: »Dijak« štev, 9949. 2>SS r I GOL-idealno sredstvo za Čiščenje želodca in Crev. tiohp. ilr. Seme Ii. Dubrovnik II. Makolc pri PolJCanah 28. 4. 1927 Trosim Vas, p"St 'te ni zopet " medeni) stekl VaSeuu zdravila »FI«oi«, kl lako ilobro di lu'e pr! moni. Zadnjih sem naročil :l steklenice, od katerih sem p n-ubil do edaj Se le 1 1, stekl. in se počutim jmpolnoinazdrave -a na ieloCni in Črevesni probavl. Trp I eni i.■ 3 1" n nn teilioe n obenem s celim tel snlm zaporom. Zdravil sem se lia vse načine, pn vse m i u nič pomairalo, a VaSo »Fleol« zdrn vilo le zn mene edino, ki me je ozdrav lo in itn bodem vedno naročal iu tudi drugim priporočal. S poslovanjem Mesaric Jožef v. Pečke Naša skrbna mati in stara mati 14 nadvse ljubljenih vnukov a J . v»v Hiktoria Hom pol. Miivlmn notijHl.tr atCETTO 1 drugo« drntivi o. i \l »r t oi te: r^čevn u previdena s svetotajstvi. je danes, 14. decembra ob 4. uri zjutraj v 57 letu starosti udana preminula. Pogreb sc bo vršil iz hiše žalosti, Retje št. 6, na pokopališče Trbovlje ob pol 10. uri dopoldne. Vsem, ki ste jo poznali, se priporoča v molitev. Trbovlje Tržič, dne 14. decembra '927 'f.kju n^m ŽALUJOČI. ■kariiaria dr (> I' ceo i-'c : JfS » l,)i'h h n * urepčri oglu i fl le. ma'01 rvne odrasle { .u.____ .v-?——^ tsHnjSS^Ff in otroke. • M^silPjfchig^grž^-^^aSfcifc««^ Cene