Braslovčani odločno TrgovGi bodo proti trasi hitre ceste izmolzli živilce 9"770353"734020" Stran 3 Stran 4 Št. 92/ Leto 62 / Celje, 20. november 2007 / Cena 0,81 EUR fownirade .°vntaAe t rP*2j*2J§ i / banka V sporu za stanovanje živi v avtu Izpolnjena želja: srečanje z Natalijo Derepasko foto: GREGOR KATIČ 9770353734020 2 DOGODKI NAVI ft HI V Cilj Je Everest Novi predsednik SLS Bojan Šrot napoveduje naskok na vrh slovenske politike Celjski župan in dosedanji podpredsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Bojan Šrot je od sobote naprej predsednik te velike parlamentarne in koalicijske stranke. »Zame to pomeni nov izziv, tudi nekaj sprememb v življenju, za stranko pa priložnost, da naredi korak naprej v smislu volilne podpore in postane ena vodilnih strank v Sloveniji,« komentira svojo izvolitev na čelo stranke Bojan Šrot. Dejali ste, da je strankin cilj dvoštevilčna odstotna podpora na naslednjih volitvah, na kongresu pa ste napovedali, da bo SLS postala najpomembnejša slovenska stranka do leta 2012 Za naslednje volitve je cilj 10 in več odstotkov, v program pa smo zapisali, da želimo postati do leta 2012 vodilna slovenska stranka in da želimo prevzeti odgovornost za vodenje države. Prav je, da imamo ambiciozne cilje. Program je realen, že leta 1996 smo imeli več kot 20-odstotno podporo volivcev in smo bili druga največja stranka po rezultatu na volitvah. Ne gre pozabiti, da ima SLS daleč največjo moč med slovenskimi strankami na lokalni ravni in le vprašanje časa, znanja, trdega dela in politične spretnosti je, da bomo znali rezultate lokalnih vo- litev prenesti na državnozbor-sko raven. Imamo več kot 60 županov in županj, župane v največ mestih v Sloveniji. To je političen in kadrovski kapital, ki ga moramo znati unovčiti. Komu boste vzeli člane in volivce? Naša ciljna množica je 1,7 milijona Slovencev, ki imajo volilno pravico, pri Čemer se ne usmerjamo na določene profile, sloje in podobno. Se že pripravljajo kakšni odmevnejši prestopi? Rasti stranke ne gradimo na prestopih, to so kratkoročne okrepitve, smo pa odprti za vse, ki jim je blizu sodoben, evropski program stranke, ki temelji na programu evropske ljudske stranke. Kako komentirate zadnje izjave premiera, ki pravi, da ste zanj še neznanka. Boste politik ali bo na nek način Šrotov klan zamenjal Podobnikovega? V politiki je normalno, da se ljudje menjujejo tudi na najvišjih vodstvenih mestih. S predsednikom Janšo sva imela doslej stike le na ravni predsednik vlade-župan in ob koalicijskih pogajanjih. Imam se za korektnega človeka, ki drži besedo, tudi odločitve SLS niso le odločitve predsednika, ampak gradimo na tem, da stranko vodi ekipa. Ostajate trden člen koalicije, v kateri zdaj škripa? Glasovanje o zaupnici vladi je normalen demokratičen inštitut. Zanj se premier odloči, ko dvomi, ali še ima podporo v koaliciji. V SLS ne vidimo potrebe, da bi podporo preverjali. Želimo, da se tudi ostale stranke vedejo odgovorno do največjega državnega projekta po vstopu v Evropsko unijo, da polletnega predsedovanja uniji. Če ne bomo vsi odgovorni do tega projekta, ne bo nihče nič pridobil, veliko pa bo, zlasti pri ugledu, izgubila Slovenija. Menim tudi, da bo v tej polovici leta vlada tako ali tako na nek način bolj tehnična, saj se bo z domačimi političnimi zadevami ob predsedovanju le težko ukvarjala. Je v tem času še realen sprejem pokrajinske zakonodaje? Vladna procedura je končana, torej je možno vse to izpeljati tudi v parlamentu, pri čemer je veliko odvisno od zaupnice vladi in enotnosti koalicije. Rekli ste, da ste mož beseda in nekje sem prebral, da ste res izpolnili vse obljube - razen tržnice, katere gradnja se bo začela spomladi, in selitve parlamenta iz Ljubljane v Ce-lje... Ponudba o selitvi parlamenta je bila provokativne ji narave, v razmislek politikom, da je treba državo fiskalno in institucionalno decentralizirati. Hkrati sem s tem protestiral proti zakonu o glavnem mestu, kjer je takratna županja Ljubljane veliko govorila o tem, koliko ima občina stroškov, zato ker je glavno mesto, na drugi strani pa je jasno, da vsaka prestolnica s tem veliko pridobi, nenazadnje kvalitetna delovna mesta, mestno infrastrukturo, ki si jo moramo v drugih mestih graditi sami... Kandidirati boste morali na državnozborskih volitvah, tako se predsednikom stranke spodobi. Kje boste kandidirali? Kandidiral bom v Celju, drugače bi bilo nenavadno, čeprav marsikdo taktizira. Pričakujem podporo Celjanov, saj menim, da bodo 399,™ € Bojan Šrot znali nagraditi moje dosedanje delo v občini in upoštevati, da se poslanstvo vsakega človeka nekje konča. Presodil sem, da je čas, da se počasi poslovim od funkcije, ki sem jo z velikim veseljem, predano in po najboljših močeh opravljal vsa ta leta. Vsaj do volitev bom funkcijo še naprej opravljal korektno, čeprav nepoklicno, tako kot zadnji dve leti. Nadaljnji koraki so odvisni od mojega in rezultata stranke na volitvah in predvsem od tega, ali bo SLS prišla v naslednjo koalicijo ali bo v opoziciji. Če bomo v opoziciji, bi lahko funkcijo korektno oddelal do konca Vlada je s sprejemom preostalih treh zakonov zaokrožila paket t. i. pokrajinske zakonodaje. Med njimi je zakon o ustanovitvi pokrajin, ki določa njihova območja, sedeže in imena /a njegovo sprejetje pa bosta morali v DZ glasovati dve tretjini navzočih poslancev. Vlada je za obravnavo v DZ pripravila še zakon o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete ter t. i. tehnični zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajin. Zagotovo se bodo o predlogih še kresala mnenja, ki znajo spremeniti katero od določb. Načeloma velja, da je vlada na širšem celjskem območju predlagala ustanovitev dveh pokrajin. Celjske in Savinjsko-šaleške. Iz Celjske pokrajine so izvze-li občini Bistrica ob Sotli in Radeče, tako da ie v njej zdaj 21 občin s 192 tisoč prebivalci. Sedež bo v Celju, prvi pokrajinski svet pa bo štel 45 Članov. Celjska pokrajina obsega občine Braslovče, Celje, Dobje, Dobr- mandata in tako izredne volitve v Celju ne bi bile potrebne. Prve osebne in strankine cilje ste opisali. Kakšen pa je cilj po letu 2012? Boste predsednik vlade? Zadnji cilj v alpinizmu je vedno Everest. Sem človek, ki rad dela stvari po najboljših močeh in znanju, in rad plezam na visoke vrhove. To si v politiki moraš postaviti za cüj. Ker je realno, da bo stranka postala vodilna v državi, lahko povem, da se čutim sposobnega prevzeti tudi najvišjo funkcijo v državi. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK na, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogaiec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. V Savinjsko-Šaleški pokrajini je deset Občin (Gornji Grad Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje) z več kot 61 tisoč prebivalci. Po predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin naj bi bil sedež pokrajinskega sveta v Mozirju, sedež pokrajinske uprave pa v Velenju, zaradi česar je poslanec Matej Lahovnik že zahteval odgovor od pristojnega ministra Ivana Žagarja, zakaj so predvideli takšno razdelitev. Sicer bo prvi pokrajinski svet štel 33 članov. Te naj bi izvolili prihodnje leto, pokrajine pa naj bi zaživele s i. januarjem 2009. Po predlogu vlade naj bi pokrajino vodil predsednik„ki ga bodo izvolili člani sveta. US NOVA KLASIKA KUHINJE PRIHODNOSTI www.gorenje-oraito.com QOr©nj© OfO-ltO STEKLOKERAMIČNO KUHALIŠČE CE SE BOJITE, DA VIDITE TROJNO, SE MOTITE. Sedaj vam samo v trgovinah 5i Tehnika ob nakupu VSAKEGA kuhinjskega aparata iz linije Gorenje Ora-lto podarimo frajerski sesalnik Black Jack. Ponudba velja od 4.10. do 27.11. 2007. Saša z dvema sedežema? Odločno proti trasi! Prizadeti Braslovčani odločno proti hitri cesti skozi občino - Odločitev znana konec tedna Priključitveni trak hitre ceste bi Jezernikovim iz Pariželj prepolovil hišo in uničil precejšen del kmetijskega in stavbnega zemljišča. V Braslovčah imajo čas, da do konca tedna sporočijo svojo odločitev o umestitvi trase hitre ceste skozi občino. Ko so pred slabim mesecem dni ugotovili, da za premislek potrebujejo dodaten čas in da bo soglasje treba poiskati skupaj s prizadetimi krajam, člani civilne iniciative in političnimi strankami, krajani odločno nasprotujejo trasi. V petek na zboru krajanov v Pa-rižljah in včerajšnjem zboru občanov so se najbolj prizadeti Braslovčani odločno izrekli proti hitri cesti skozi občino. Namen zborov je opozoriti na škodo in trajno izgubo kvalitete življenja, ki naj bi jo umestitev hitre ceste prinesla, pri čemer občani vse doslej o tem niso imeli možnosti odločanja in sodelovanja pri projektih. »Naj torej le gledamo, kako bodo s hitro cesto razdelili našo občino na tri dele, uničili zemljišča in kmetijske površine, razvrednotili naravne, turistične in estetske potenciale, uničili zrak, ki ga dihamo, in vodo, ki jo pijemo?« pravijo v civilni iniciativi (CI) v Braslovčah. Kot poudarja njihov vodja Jani Perger, bi z izgubo rodovitne zemlje propadlo nekaj najbolj perspektivnih kmetij, pri čemer o manjših sploh ne govorijo, trasa bi uničila podtalnico in spremenila mikrokli-mo. »Si lahko predstavljate pogrebne obrede ob hrume-nju tovornjakov?« se sprašuje in doda, da ob tem nihče ni pomislil na divje živali, prav tako ni nakazane rešitve v primeru, če bi Savinja' v Letušu prestopila bregove. »Namesto po turističnih znamenitostih nas bodo tranzitni gostje poznali po sanitarijah.« Cesta skozi hišo Jezernikovim iz Pariželj bi priključitveni trak hitre ceste prepolovil na novo obnovljeno hišo. Cesta bi uničila 11 tisoč kvadratnih metrov kmetijskih površin in stavbno- zemljišče veliko okoli 4 tisoč kvadratnih metrov in s tem razdelila celotno posest. »Izgubili bi vse,« pravi Romina Jezernik, ki se ji potek trase zdi povsem nepojmljiv. Tudi zato, ker je po njenem mnenju izdelan nestrokovno, nepremišljeno in predvsem nesmiselno. »Priključitveni trak je nepotreben, prav tako krožno križišče, saj je obstoječa cesta skozi Parižlje, med Braslovčami in Polzelo, le nekaj metrov stran.« Na posestvu Jezerni-kovih, kjer živita dve generaciji, se ukvarjajo z zelenja-darstvom in sadjarstvom za lastne potrebe. Odškodnina jih ne zanima in na razlastitev ne pristajajo. »Ne bomo dovolili, da bi po tem, ko smo celo življenje vlagali v delo in razvoj, zaradi interesov države postali brezdomci,« je odločena Romina. Kako se bo usoda poigrala s hišo Štefana Obala in nje- govega soseda v Letušu, prav tako še ni znano. »Trasa je speljana točno skozi mojo in sosedovo hišo,« pravi in s prstom pokaže na z debelim krogom obkroženi hiši na načrtu trase. Preslišan glas ljudstva Očitki krajanov v največji meri letijo na župana Marka Balanta, ki ne upošteva glasu ljudstva in izvaja pritisk z enim samim namenom - da bi bila trasa čim prej sprejeta. »Podlegel je Korošcem in Velenjčanom, za nas pa mu je malo mar,« so prepričani. »Trasa je izbrana politično in ne strokovno in je v njej prevladal velenjski lobi.« Braslovčani so veliko pričakovali tudi od včerajšnjega zbora občanov, ko so sicer prvič predstavili prednosti trase, vendar ob tem še enkrat pozvali k uporu in nasprotovanju umestitvi trase. Že v soboto so na 1.200 gospodinjstev naslovili tudi dopis, v katerem so predstavili argumente proti in računajo na prevlado zdravega razuma. »Občina je že zdaj obkoljena s prometni- cami, ki jih ne zna izkoristiti,« je bilo še slišati v petek. Kakorkoli, odločitev bo padla v četrtek na izredni seji občinskega sveta, odnos večine predstavnikov političnih strank, kot to zatrjujejo občanom, pa naj bi bil odklonilen. MATEJA JAZBEC Ste bili poškodovani v prometni nesreči. na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu? Uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. Telefon 051 624-950, Baten, d.o.o.. Zagrebška 20, Maribor. Prodajamo novoustanovljena podjetja. Preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo (d.o.o.) in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Telefon 051 624-950, Baten, d.a.o., Zagrebška 20, Maribor. Zlati svinčniki arhitektom Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je na drugem kongresu slovenskih arhitektov podelila stanovska priznanja v več kategorijah. Dobitnika zlatega svinčnika sta tudi arhitekturni biro Krušec in skupina arhitektov iz Razvojnega centra - planiranje Celje. Slednji so zlati svinčnik prejeli v kategoriji študij, strokovnih podlag in raziskav na področju prostorskega načrtovanja, in sicer za izdelane podlage za urbanistični načrt Celja in reurbanizacijo starega mestnega jedra. Komisija je presodila, da so s svojim delom kvalitetno posegli v značilno urbanistično strukturo mesta, ki se nezadržno širi in ob tem terja prestrukturiranje, reciklažo urbanih površin, odnos do starega mestnega jedra, in v razmeroma kaotičnem stanju ustvarili nova razmerja in oporne točke za bodočo sliko mesta. »Podlage so zato vzorčne za študije mesta srednje velikosti v Sloveniji in tem delu Evrope,« so zapisali v obrazložitvi za nagrado, ki so jo prejeli mag. Alenka Po-lutnik, Radovan Romih, Aleksandra Geršak Podbreznik, Irena Povalej, Selma Čosić in Darka Domitrovič Uranjek. Biro Krušec je dobil zlati svinčnik v kategoriji javna zgradba za projekt Celjska koča, v katerem so po mnenju komisije nazorno razrešili dilemo, kako graditi v regionalnem kontekstu brez zdrsa v domačijsko. Nagrado so prejeli Tomaž in Lena Krušec ter Vid Kurinčič. BS »Ne rovarimo proti hitri cestiti Civilna iniciativa Šaleške doline zahteva okolju in prebivalcem prijazno umestitev hitre ceste Civilno iniciativo so pred dnevi, po zboru krajanov v Skalah, formirali tudi v Šaleški dolini in kot so povedali člani, se povezujejo tako s Korošci kot z Braslovčani. Šaleška CI se bori predvsem za okolju prijazno in prebivalcem sprejemljivo umestitev hitre ceste skozi Šaleško dolino. Kot poudarjajo predstavniki CI, ne rovarijo proti projektu hitre ceste, do petka pa je njihova prizadevanja podprlo 1.500 podpisnikov. »Sama pobuda za formiranje CI je nastala po zbora krajanov v Skalah, saj je to območje eno najbolj degradiranih v Šaleški dolini. Že od leta 1950 je bilo zaradi potreb rudarjenja porušenih skoraj 200 objektov, kar v grobem pomeni, da se je odselila skoraj tretjina prebivalcev. Na to območje so dovažali komunalne odpadke, zasuto je s pepelom iz Teša, zato smo bili še toliko bolj šokirani zaradi trase, ki bi po diagonali precepila KS, spet pa bi morali porušiti najmanj 30 objektov,« je razložil Miran Ahtik in dodal, da v uradni občinski politiki zanje ni posluha. Predstavniki šaleške civilne iniciative, ki se povezujejo tudi s CI v drugih okoljih. Zahteve šaleške CI so jasne. »Želimo, da bi bila hitra cesta umeščena tako, da bi bila prijazna okolju in sprejemljiva za občane. Ob tem želimo aktivno sodelovati pri načrtovanju tega projekta, ki nosi odgovornost do naših generacij,« je poudarila Damjana Kotnik. »Ne nasprotujemo nobenemu infrastruk-turnemu projektu, ki je koristen, sprejemljiv in umeščen v okolje tako, da ne kvari kakovosti življenja prebivalcev. Vsi pa menimo, da bi se trasa lahko umestila drugače, da ne bi tako kvarila doline. Zato za- govarjamo stališče, da mora biti trasa v skladu z načeli, cilji in zahtevami prostorskega načrtovanja.« Kar nekaj pripomb, mnenj in tudi predlogov so doslej že izrekli člani šaleške CI, po podatkih Romana Rebernika pa v ministrstvu za okolje iz velenjske občine do petka niso prejeli nobenega variantnega predloga o popravkih načrtovane trase. »Gre za okoljsko izjemno pomemben projekt, ki se dela za dolga leta, mogoče stoletja, zato imamo pravico do bolj razširjene, bolj detajlne in večvariantrie obravna- ve,« meni Tomo Lipnik ter na podlagi preteklih dogajanj v Šaleški dolini upa, da bodo našli rešitev za okolju in ljudem prijazno umestitev hitre ceste. »Verjamem, da bodo v MO spoznah, da je treba s CI sodelovati. Mi smo namreč prepričani, da je sklep mestnih svetnikov glede na zbrane podpise ničen, zato bo treba kolo zavrteti nazaj. Upamo, da bomo slej ko prej le sedli za skupno mizo in si skupaj prizadevali za dobro rešitev hitre ceste v našem prostora.« US »Sveta trojicacc bo izmolzla živilce »Zakaj ne bi država omejila cene energentov, ki jih >tankam< v želodec?« -Trgovci inovativni, ko gre za nove rabate Sindikat kmetijske in živilske industrije je v petek na kongresu na Dobrni sprejel sklep, da se bo aktivno vključil v prizadevanja, s katerimi bi država posegla v odnose med trgovino in proizvajalci hrane. V cenah živil na polici zaslužki v korist trgovine znašajo od 50 do 70 odstotkov, zaradi dodatno izsiljenih novoletnih popustov pa so določeni proizvajalci delavcem že morali znižati plače. Če bo šlo tako naprej, živilske industrije v desetih letih sploh ne bo več, opozarjajo. Namesto živilskih proizvajalcev, ki si zaradi bojazni izgube odjemalcev ne upajo tarnati nad pritiskom trgovcev, je nanje znova, tokrat še ostreje, opozoril sindikat kmetijske in živilske industrije. Slovenska predelovalna industrija, ki je še vedno razdrobljena in nepovezana, je, kot pravi predsednik sindikata Srečko Čater, lahek plen monopolno, če ne že kar kar-telno organizirane trgovine. »Zlasti je v zadnjem času v ospredju >Sveta trojica< Mercator, Tuš in Spar, ki medsebojno kar tekmuje, kdo bo bolj uspešno molzel slovensko predelovalno industrijo. Pri tem nesramnem početju Nekaj postavk, s katerimi trgovine pri proizvajalcih izsilijo nove popuste: - plačilo v 90 dneh: 1,5-do 3-odstotni rabat - logistika znotraj trgovine: 5-odstotni rabat - uničevanje nepovratne embalaže: 1-odstotni rabat - računalniška obdelava Črtne kode: 0,5- do 1-odstotni rabat - dobrodelni nameni: 0,1-odstotni rabat - pospeševanje prodaje: 16- do 18-odstotni rabat - nevračilo izdelkov: 1- do 2-odstotni rabat - prispevek za stalnost pogodbe: 4- do 5-odstotni rabat - posebej oklicane akcije trgovcev: do 23-odstotni super rabati ob zelo izdatni asistenci države, z direktno pomočjo ministra za gospodarstvo in ministra za finance, slabo plačani slovenski delavci plačujejo naše prehrambene proizvode krepko nad ceno, ki velja v sosednjih državah.« Rabati, super rabati ... »Sveta trgovska trojica« je v izmišljanju novih postavk, s katerimi dobi večje popuste pri proizvajalcih, izredno inovativna. »Za prodajo izdelkov poleg zakonsko in poslovno običajne marže v višini od 22 do 47 odstotkov si zaračuna še številne druge usluge, katerih neplačilo bi pomenilo takojšnjo odpoved pogodb s proizvajalci in substitucijo z nizkocenovnimi izdelki sumljivega izvora. Tako proizvajalci kruha, mle- ka ali mesa, zato da svoj proizvod, ki se proda v dveh ali treh dneh, dobijo plačan v 90 dneh, plačujejo od 1,5- do 3-odstotni rabat, za logistiko znotraj trgovin 5 odstotkov, za uničevanje nepovratne embalaže odstotek in podobno (glej tabelo). Vsi ti zbrani odstotki ter hkrati še najnovejša, dodatna zahteva Merca-torja po petih odstotkih za novoletne akcije, so izbili sodu dno. Živilski delodajalci Le Pivovarna Laško zaradi lastništva največjega slovenskega trgovca lahko kljubuje zahtevam trgovcev - največja marža, ki jo še dopustijo, znaša zato le 22 odstotkov. »Tudi zato lahko ima pivovarna v povprečju precej višje plače,« dodaja Čater. so odreagirali tako, da zaradi vzdržnosti števila zaposlenih znižujejo plače zaposlenih.« V zadnjih mesecih so se zato plače zaposlenih v živilsko-predelovalni industriji v povprečju znižale za 20 evrov, izsiljeni popusti trgovcem pa so se povečali za 11 odstotkov, kar je za primerjavo skoraj dvakrat toliko, kolikor znašajo stroški dela v mlečnopredelo-valni industriji. Nenormalno delitev dobičkov, po kateri od končne cene izdelkov trgovec pri mlečnih izdelkih prejme od 50 do 64 odstotkov, pri kruhu (ker ni obremenjen z vračanjem neprodanih izdelkov) od 52 do 74 odstotkov ter pri mesnih izdelkih od 48 do 70 odstotkov, bi po mnenju sindikata lahko zaustavila država. »Če lahko država omejuje določene obresti, če lahko omejuje ceno energentov, ki jih >tankam< v avto, zakaj ne bi še cene energentov, ki jih >tan-kam< v želodec,« pravi Čater in napoveduje, da bodo sicer morali še bolj agresivno zahtevati od vladnih inštitucij, ki iz sebi znanih razlogov ne ukrepajo, vzpostavitev evropsko primerljivih razmerij, sicer slovenske živilskopredelovalne industrije čez deset let ne bo več. ROZMARI PETEK Protest dosegel namen Sobotni protestni shod je bil po oceni šestih sindikatov uspešen, saj naj bi se ga po njihovi oceni udeležilo okoli 70 tisoč protest-nikov, po oceni policije pa od 15 do 17 tisoč ljudi. Od delodajalcev zdaj pričakujejo resna pogajanja o sindikalnih zahtevah, sicer so januarja pripravljeni pripraviti splošno stavko. »Tako delodajalci kot vlada so videli, da mislimo skrajno resno, da imamo dovolj veliko mobilizacijsko sposobnost (s Celjskega se je protesta udeležilo več kot dva tisoč ljudi). Glede na odzive Združenja delodajalcev in vlade so naša pričakovanja optimistična,« je povedal Srečko Čater, sekretar celjske izpostave Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sindikata, ki je protest pripravil. »Združenje delodajalcev je sicer vladi z zahtevo po znižanju Zastopanje, zagovarjanje in svetovanje Protestniki, med njimi več kot dva tisoč s Celjskega, so zahtevali dvig plač zaradi vse višjih življenjskih stroškov, udeležbo delavcev pri dobičku ter zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi. obremenitev dohodka družb vrnilo žogico, a kljub temu pričakujemo, da bodo vse aktivnosti pripeljale do bistvenega - da delavec za svoje de: lo prejme znesek, od katerega bo lahko normalno živel.« Koliko bo država znižala obremenitve in koliko bo delodajalec zmanjšal svoj dobiček in ga razdelil tudi delavcem, je stvar nadaljnjih pogajanj. »Če bomo vse tri strani dovolj razumne, bomo našle skupen jezik ter uskladile možno z želenim. A ne na način, da ni možno takrat, ko se deli delavcem, je pa možno takrat, ko se deli menedžerjem in tajkunom.« Če ne bo napredka za pogajalskimi mizami, bodo sindikati januarja pripravili generalno stavko, s katero bodo »Slovenijo dobesedno ustavili«. RP Krvavi teden Trgovanje na Ljubljanski borzi se je v minulem tednu obrnilo krepko navzdol. Torkovemu rekordnemu dnevnemu padcu v letošnjem letu je sledila razprodaja tudi naslednje dni, bolj optimistično pa se je trgovalo le na zadnji dan v tednu, ko je slovenski borzni indeks nadoknadil delček izgubljenega. Oznaka Ime Enotni tečaj romet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 142,00 12,20 -0,41 CETG Cetis 92,25 1,80 0,00 CHZG Comet Zreče 13,95 0,00 0,00 GRVG Gorenje 41,13 3.562,30 -6,57 PILR Pivovarna Laško 92,23 818,70 -2.25 JTKS Juteks 125,00 67,40 -4,38 ETOG Etol 200,00 10,70 -0,50 Kljub temu je osrednji borzni indeks na tedenskem nivoju izgubil več kot 5 odstotkov, njegova vrednost pa se je ustavila pri 11 tisoč indeksnih točkah. Razlogov za padanje tečajev v tem trenutku je več, med glavnimi pa je potrebno izpostaviti prvo javno prodajo druge največje slovenske banke NKBM. Prospekt za prvo javno prodajo delnic je medtem potrdil svet agencije za trg vrednostnih papirjev. Včeraj se je tako začela prodaja prvega svežnja 49 odstotkov delnic banke, ki se bodo razdelile med »manjše investitorje« in institucionalne, vrednost teh delnic po pričakovani ceni iz medijev pa znaša okoli 300 milijonov evrov. Dokončna ce-. na delnice bo 30. novembra določila vlada. Zaradi tega ni presenečenje, da se kapitalski trg spopada s prodajnimi naročili, saj na ta način vlagatelji zbirajo sredstva za sodelovanje v prvi javni prodaji. SBI20 Zadnji tečaj 11.014,75 6.733,28 116,65 % spr. -4,65 -1.71 Prodajno razpoloženje, h kateremu je prispevala tudi izjava predsednika vlade o možnem odstopu vlade, pa so s pridom izkoristile tudi banke, izdajateljice certifikatov, ki so dodatno pospešile zniževanje vrednosti delnic. Namen likvidirati posamezne izvedene vrednostne papirje je bil na trgu očiten, saj so v določenih trenutkih avkcije sprožala prav prodajana naročila, ki so imela enako ceno kot so znašale mejne vrednosti, pri kateri certifikat propade. Med tednom so bili tako likvidirani certifikati, vezani na delnice Mercatorja, Gorenja in Telekoma. Glede na omenjeno zagotovo ni mogoče izključiti, da se drsenje tečajev ne bo nadaljevalo tudi v ta teden. Na drugi strani pa je hladen veter včasih tudi dobrodošel. Nižji nakupni nivoji privabljajo nove vlagatelje in prinašajo svež zagon, v zraku pa še vedno visi nekaj pomembnih zgodb, ki bi v primeru pozitivnega razpleta lahko povzročile tudi pozitiven obrat. Ena od teh zgodb je zagotovo privatizacija Telekoma, koliko prostega denarja jc na trgu, namenjenega za naložbe, pa bo pokazal tudi rezultat prve javne prodaje delnic NKBM. V kolikor bo prevpis precejšen, lahko pričakujemo, da bo nekaj neporabljenega denarja končalo tudi na Ljubljanski borzi, kar bi lahko preobrnilo trenutno negativno vzdušje. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Spet dražji bencin Cene naftnih derivatov so od danes v skladu z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov spet spremenjene. Cena motornega bencina NMB 95 je višja za 0,024 evra za liter in znaša 1,059 evra. Enako se je podražil motorni bencin NMB 98 in liter stane 1,075 evra. Dieselsko gorivo se je podražilo za 0,049 evra in stane 1,080 evra za liter, ku- rilno olje KOEL pa je dražje za 0,037 evra in je za liter treba odšteti 0,731 evra. Gotovinske in hipotekarne kredite uredimo. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže, bančne, zavarovalniške, davčne, stečajne in druge ob- KRAJEV Celje potrebuje dnevni center za odvisnike »Droga ni zgolj težava lokalnih skupnosti in občin. T\idi na regionalni in državni ravni bo treba marsikaj storiti. Mestna občina Celje je že pripravila strategijo s predlogi konkretnih ukrepov, ki se jih je treba nemudoma lotiti,« pravi Željko Cigler iz oddelka za družbene dejavnosti. Celjski mestni svet bo o strategiji razpravljal danes. Javno tribuno je v petek pripravil Celjski mladinski center in k sodelovanju pritegnil številne dijake. »Čeprav bo treba starostni prag glede preventive na področ-ju zlorabe drog še znižati. Osveščati je potrebno že v osnovnih šolah in vrtcih,« pravi Cigler in dodaja, da bi bilo treba marsikaj storiti še na področju zmanjševanja tveganih posledic uživanja drog. »Na Celjskem je število odvisnikov v zadnjem letu zelo naraslo. V centru beležimo letos približno dvesto takšnih, ki so vključeni v substitucijske terapije, približno štiristo je tistih, ki so se zanimali za tovrstno pomoč. Na enega v program vključenega odvisnika pride gotovo štiri do pet takšnih, ki se ne zdravijo. Zadnja leta je manj smrtnih žrtev zaradi novih zdravil, ki se rabijo v primeru prevelikega odmerka, na drugi strani po drogi posegajo vedno mlajši. Najmlajši odvisnik od heroina v našem centru je bil star 13 in najstarejši 65 let.« Ne moremo sicer reči, da glede slednjega v Celju in širši celjski regiji ni bilo nič narejeno. V Celju imamo center za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog, metadonski center. Zavod Vir z visokopražnim programom za nekdanje odvisnike, ki so že »čisti« in se poskušajo reintegrirati v družbeno in socialno okolje. Za preventivo skrbi predvsem lokalna akcijska skupina. Celotno regijo »pokriva« tudi terenska mobilna ekipa. »Žal pa se je le dvanajst občin v regiji odločilo za sofinanciranje dejavnosti vozila, čeprav se ga poslužujejo občani precej širše,« Željko Cigler pravi Cigler. Velik pomen ima žalski dnevni center Želva, namenjen aktivnim odvisnikom od drog, ki v njem dobijo pomoč, nasvete, hrano, čiste igle in higiensko oskrbo. »Ukrepati bi morali že včeraj!« »Vsekakor pa čim prej,« pravi Cigler, ki meni, da bi v Celju nujno potrebovati dnevni center, kot je žalska Želva. Z njim se strinja tudi Veronika Jazbec, predstojnica celjskega centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki je sodelovala pri pripravi občinske strategije, o kateri danes razpravlja mestni svet: »Pri nas vidimo, da se odvisniki pogosto nimajo kam zateči.« To je eden od petih poglavitnih ciljev, ki so zapisani v strategiji. Sogovornika naštejeta še ostale; finančno in organizacijsko je treba okrepiti preventivno delo. »Nujno bi potrebovali svetovalni center oziroma regijsko mrežo centrov za mladostnike in starše. Slednji pogosto hitro zaznajo problem pri otroku, preden pride do hude kronične Veronika Jazbec zasvojenosti, a ne vedo, kako ukrepati,« pravi Jazbečeva. »Vzpostaviti bi morali še visokopražni program in dnevni center za tiste, ki so že »čisti«, ne morejo pa samostojno živeti brez droge, dodaja Cigler. Potrebovali bi tudi terapevtsko skupino za tiste, ki že abstinirajo in pri tem potrebujejo podporo. »Država bi morala ponovno vzpostaviti delovanje nekoč uspešnega urada za droge. Vendar se dogaja ravno nasprotno; financiranje programov za preprečevanje odvisnosti želi prenesti nazaj na občine oziroma nastajajoče pokrajine. Celjska regija se mora povezati v okviru razvojne agencije in za izvedbo programov iskati sredstva na razpisih.« Kot pravi Cigler, je celjska občina v programe za preprečevanje odvisnosti že vložila veliko denarja, za izvedbo strategije bi ga morala še več. Tudi o tem bodo celjski svetniki razpravljali danes. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Nevarni odpadki pobrani Letošnja akcija zbiranja nevarnih odpadkov, ki so jo v 12 občinah na Celjskem pripravile Javne naprave, se je končala. V njej so zbrali kar 31.322 kilogramov nevarnih odpadkov, kar je dobro tono in pol več kot lani. Nevarne odpadke je na zbirnih mestih oddalo 1.492 občanov, skoraj 800 več kot pred letom. V Javnih napravah ugotavljajo, da zavest o potrebi ločevanja nevarnih odpadkov od komunalnih na območju narašča. Še bolj jih veseli, da so porast količin ločeno zbranih nevarnih odpadkov zabeležiti tudi na odlagališču Bukovžlak, kjer so v desetih mesecih zbrati dobrih 13 ton nevarnih odpadkov, pet ton več kot v enakem lanskem obdobju. Med zbranimi nevarnimi odpadki so prevladovali akumulatorji in baterije, ki jih je bilo za dobro petino zbranih količin, zatem motorna olja, premazi. lepila in smole ter zavržena elektronska oprema. Po količini zbranih nevarnih odpadkov prednjači občina Žalec s 6.626 kilogrami, sledita ji Mestna občina Celje ter Šentjur. V Javnih napravah so izžrebati več nagrajencev nagradne igre, ki so jo izvedli sočasno z akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Glavno nagrado, mestno kolo, bo dobil Vladimir Verdnik iz Griž. BS Novi svetovalci za laktacijo V Muzeju novejše zgodovine v Celju so podeliti 14 priznanj novim mednarodnim pooblaščenim svetovalcem za laktacijo IBCLC. Med njimi je tudi Romana Vasiljevič z ginekološko porodniškega oddelka celjske bolnišnice. Priznanja je podelilo Druš- nim odborom za spodbuja- tvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, ki ima sedež v Celju. Društvo je letos v sodelovanju z Nacional- nje dojenja pri Unicefu Slovenija pripravilo tečaj, na katerem se je 20 udeležencev pripravljalo na zahteven med- narodni izpit za mednarodno pooblaščene svetovalce za laktacijo. V Sloveniji je le 30 takšnih svetovalcev, ki so vedno pripravljeni dati strokovne in sodobne nasvete v zvezi z dojenjem. V začetku tega meseca so člani društva po vsej Sloveni- ji pripravili aktivnosti ob tednu dojenja, s slovesno podelitvijo priznanj pa so zaokrožili svoja letošnja prizadevanja. Predsednica društva Cvetka Skale, ki je prav tako mednarodna pooblaščena svetovalka za IBCLC, pa že napoveduje nov tečaj za kandidate, ki bodo mednarodni izpit opravljali prihodnje leto. MBP V razpredelnici označite dve polii, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com Došljite na dopisnicah na naslov: !elje, Prešernova 19, Celje AE3AIVIAS Ime, Priimek: Naslov:_ In še presenečenje! ^ Vsak mesec bomo medvedke pripeljali v sanjskem avtomobilu Mercedes SLK, veliki nagradi Casinoja Faraon 2007! Ljubo doma, kdor ga (n)sma? Družinski spor, ki se bo končal na sodišču - Brezdomec ali lastnik stanovanja? Celjani, vsaj tisti, ki jih opravki vodijo v mestno središče, so zagotovo že videli 64-letnega Ernesta Jan-žovnika. Po imenu ga mogoče ne poznajo, a če napišemo, da ga je pogosto mogoče videti z muckom na vrvici ali celo na ramenu, potem bodo vedeli, o kom govorimo. Janžovnika je še kot najstnika želja po tujini odpeljala čez mejo in tako je videl Francijo, Italijo, Nemčijo, Kenijo, nazadnje je pristal v Kanadi. Največ delovnih let je tako pustil ravno v Kanadi, kjer je opravljal delo ključavničarja, naslednje leto ga čaka tudi kanadska pokojnina. Toda v pokoj ne bo odšel, kot si je želel. Doma so ga namreč pričakali zapleti in težave, ki jim ni videti konca. Prvič je po odhodu iz Slovenije nazaj prišel leta 1994 in kot pravi, sta se takrat z mamo Antonijo, ki je danes stara 94 let, dogovorila in tudi pisno dokumentirala, da ji je dal 19 tisoč takratnih mark. Denar naj bi šel za nakup stanovanja v Stanetovi ulici 22, v katerem je bila mati, saj se je nakazala možnost, da lahko stanovanje odkupi od države. Dogovorila naj bi se tudi, da bo Janžovnik zatem tudi solastnik stanovanja.»Vedno, ko sem prihajal domov, sem materi prinašal nekaj denarja, tudi uredil sem ji centralno kurjavo in nekaj stvari v stanovanju. A ko sem se vrnil leta 1995, sem videl, da nisem naveden kot solastnik!« Nadalje se je začelo zapletati leta 1999, ko je prišel v Slovenijo z ženo Lynette Atie-no - Camillo, ki jo je spoznal v Keniji. »Želela sva nazaj v Kanado, a sva se ustavila v Celju. Ona je ostala tukaj, sam sem odšel v Toronto, da bi zanjo uredil dokumente. Takrat sem videl, da »To je dobra beseda!« (IKr 18 24) Osrednja knjižnica Celje. Muzejski trg 1 a 29. oktober - 8. december Spremni program ob razstavi: Četrtek, 22. november, ob 18. uri. predavanje: Andraž Arko: Sveto pismo in filmska umetnost; Celjski dom Organizatorji: Osrednja knjižnica Celje. Svetopisemska družba Slovenije. Ljubiteljsko gledališče Teharje. Zavod Celeia Celje Medijski sponzorji: so se moji sorodniki obrnili proti meni,« razlaga Janžovnik. »Camilla je, medtem ko sem odšel v Kanado, ostala v stanovanju pri moji mami, kar ni bilo pogodu mojim sestram, saj je tujka! Ko sem se vračal nazaj, sva bila oba v stanovanju. Mater so sestre zatem začele nagovarjati, naj naju izseli, kar so kasneje tudi naredili,« pojasnjuje Janžovnik. Deložacija! Septembra letos so ju de-ložirah, saj Janžovnik kot solastnik ni nikjer omenjen, kot podnajemnik pa ni imel nobene pogodbe. Odpeljali so tudi veliko stvari, ki sta jih Janžovnik in njegova žena prinesla v stanovanje. »Nisem vedel, da potrebujem najemno pogodbo, če živim pri materi. Odnesli so, menda nekam v Domžale, tudi vse stvari in orodje, ki sem jih prinesel domov iz Kanade! Toda ne dam se, imam vse dokumente, ki kažejo na to, da sem mami dal denar in da sem solastnik stanovanja, čeprav so, ko mene ni bilo tukaj, delali vse po svoje,« še razlaga Janžovnik. Pravi tudi, da ne ve, kje je njegova mati zdaj, saj je stanovanje prazno, mamo pa naj bi odpeljale sestre. Avtomobil kanadskih registrskih oznak stoji na parkirišču stanovanjske zgradbe Stanetova 22, poleg našega sogovornika tam prenočuje tudi mačka Ivy, žena Camilla pa je bila po izselitvi prisiljena oditi v Ljubljano, kjer stanuje pri prijateljih. »Vidiva se ob koncu tedna. Vodi me volja, da dokažem svoje, ker imam prav. Čez dan imam kakšne opravke, oko-pat se grem v celjsko bolnišnico, z Ivy greva tudi na sprehode na bližnja polja, da se malo razbeži, jaz pa se malo spočijem od vsega skupaj,« Ernest Janžnvnik naj bi po izselitvi spal v avtomobilu na parkirišču, čeprav sorodniki v to dvomijo. razlaga Janžovnik, kako mu minevajo dnevi z mislijo, da so se sorodniki zarotili proti njemu, da bodo prodali stanovanje, ki je po njegovem njegovo in za katero je materi z ženo redno plačeval vse stroške v času bivanja. A sorodniki Janžovnikovo zgodbo zavračajo, toda ne želijo biti imenovani. »Nihče ne zanika, da materi pred leti ni dal denarja. Razlika je v vsoti denarja, ki jo omenja on in ki je dejansko bila. Ponudili smo mu vračilo denarja, a zahteva preveč. In ni res, da bomo stanovanje prodali. Ne. Kar nekaj časa bo namreč trajalo, da bo stanovanje takšno, kot je bilo včasih. Potrebna je temeljita prenova. Problem je v tem, da mati v stanovanju z njima enostavno ni več zdržala, in tudi ni res, da sta redno plačevala stroške. V stanovanju je bilo toliko navlake, da je neverjetno,« dodajajo in prilagajo tudi fotografijo, kakšno je bilo stanovanje videti septembra ob deložaciji. »Daleč od resnice so navedbe, da smo mater skrili. Mati je pri eni od njegovih nečakinj, kjer skrbijo zanjo. Treba je vedeti, da je ženska stara 94 let in ne prenese toliko pritiska, zato smo jo želeli obvarovati pred stresom,« še navajajo Janžovni-kovi sorodniki. Toda on se z njimi ne strinja: »Ne dam se! In nimam problema s tem, da moram spati v avtomobilu in biti kot brezdomec. Če bi šel nazaj v Kanado, sploh ne bi vedel, kaj se tukaj dogaja, saj me nihče ne bi obvestil, zato vztrajam.« SIMONA ŠOLINIČ RAZSTAVA OB SLOVENSKEM LETU SVETEGA PISMA IN BLIŽNJI 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (1508-2008) . EV VODNIK Brezplačna e-šola za vse Bi radi uporabljali računalnik, pa ne zberete poguma, da bi začeli? Ali pa bi radi vstopili v elektronsko bančništvo, urejali stvari na upravni enoti preko spleta, si poiskali zaposlitev ... Morda pa nimate drage računalniške opreme, a si vseeno želite spoznati možnosti, ki jih ponujajo računalniki? Če ste pritrdilno odgovorih na vsaj eno vprašanje, je pravi naslov za vas tako imenovana e-šola. Ta teden so jo odprli na Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah. V sodobni računalniški učilnici Čaka na obiskovalce 14 računalnikov, vsa potrebna sodobna oprema za delo z njimi, pa tudi mentor, ki bo priskočil na pomoč vsem, ki bodo to potrebovali ali želeli. Da je v učilnici vse tako, kot mora biti, je poskrbel koordinator Boštjan Žugman, mentorstvo so zaupali Davidu Horvatu, ki ima že kar nekaj izkušenj z vodenjem tečajev. V računalniški učilnici je vsem, ki si to želijo, na razpolago ob ponedeljkih, torkih. Četrtkih in petkih med 15. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro. Čeprav je šola namenjena vsem, je ravno zaradi stalne strokovne pomoči zelo primerna za starejše, invalide, slabovidne in ljudi s posebnimi potrebami. Šola Ob Dravinji je šele četrta osnovna šola na širšem celjskem območju, ki je uspela na razpisu ministrstva za visoko šolstvo in pridobila sredstva za več kot 26 tisoč evrov vreden projekt. MILENA B. POKLIČ 8.00 do 14.00 Medobčinska : matična knjižnica Žalec Knjige menjajo lastnike -bukvama 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje___________ Pečatnik Hennanova ustvarjalnica 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje ........ Čevljar Anton Mužič demonstracija obrti 17.00 Dom kulture Šmartno ob Paki Prireditev ob svetovnem dnevu otroka 18.00 Knjižnica Velenje, pesniška klop ■ Branje je žur, reading is cool ob dnevu splošnih knjižnic 18.00 Knjižnica Mozirje___ Franci Rogač: Pravica do branja, mladostim sreče pogovor s pisateljem, prav-: Ijičarjem m socialnim de- ■ lovcem 19.00 Knjigarna Antika : : Predstavitev avtorjev založbe Ved program bo povezoval Matej Krajne 19.00 JZ Socio, Projektna pisarna Celje, zdravo _____mesto_______ Urša Koce: Vrani, ali jih poznamo predavanje. ' . 19.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Likovna razstava umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami odprtje razstave 19.00 Dom H. slovenskega tabora Žalec Premiera filma o Ristu Sa-vinu 19,19 Knjižnica Velenje, ____študijska čitalnica _ Branje v medkulturnem položaju ob dnevu splošnih knjižnic Trobilni kvintet Juvavum Brass glasbem abonma 20.00 Galerija sodobne . umetnosti Celje Kitarski duo: Janež Golob in Nejc Kuhar končen 9.30 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Srečanje zVito Mavrič ob dnevu slovenskih spb-šmhknjižnic 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Okvir za fotografijo fotografska ustvarjalnica 11.30 Splošna knjižnica Slovenske Konjice ; Srečanje 2 Matjažem Pi-kalom ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 17.00 Knjižnica pri MiSku __Knjižku______ Guliver med Liliputanci gledališka predstava, ki jo bo izvedel Renaio Jenček 18.00 Celjski dom Celje Maja R. Mrevlje: Potova-njepo Tibetu Mohorski večer 18.00 Mestni kino Metropol 18.00 Splošna knjižnica _____Slovenske Konjice_ Samo Onič: Po Latinski Ameriki potopisno predavanje 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Trubar pred slovensko procesijo monodrama, vvlogi Primoža Trubarja nastopa Ana-tolštem ga projekta Društvalikov-:h umetnikov Celje 18.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec____________ Ervin Fritz: Vrane predstaintevpesniškezbirke 18.00 Mladinska knjigaCelje Zmenek »knjigo 1'9 00 Galerija sodobne umetnosti Celje __ ~ Media fokus: Zmago Leprostor n/ Liquid space 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje____________ Pečatnik Hermanova ustvarjalnica 15.00 Medobčinsko društvo __prijateljev mladine Celje Prosti čas mladih odprtje otroške likovne raz- ' 17.00 Dvorana Glasbene šole skl ipavcev Šentjur _ Ipavčevi kulturni dnevi 2007 pravljica o klarinetu in as-tvarjakieglasbenedelawüce o pihalihza otroke 18.00 Celjski dom____ Andraž Arko: Sveto pismo in filmska umetnost predavanje 18.00 Osrednja knjižnica Celje -___Levstikova soba__ 19.00 Celjski dom Celje - _______kavama __j___________ Informativno predavanje o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo Učenja Bruna Groeninga predavanje 19.30 Celjski mladinski center Fotografije Ane Cencelj Odprtje razstave . 19.30 Glasbena šola Velenje, Kitarski duo - Janez Golob in Nejc Kuhar koncert 20.00 Dom II. slovenskega _ _ tabora Žalec _ _ Ansambel Veseli svatje ter Barbara in Martin Jehart narodnozabavni abonma in izven David Horvat, Boštjan Žugman, Helena Pačnik in Miran Gorinšek BIO jabolka Topaz poreklo Slovenija, 1 kg : podjetnike. Možen je nakup \ primernih za gospodinjstva. SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, VSAKA IZBIRA - SVEŽA IZBIRA! I NTERSPAR Ponudba velja do 2S.11.2007 OI. do razprodaje zalog, fonudba neueljazapraurteos Rdeči radič poreklo Italija, 1 kg 0 85 € 203 SIT 2 29 € 548 SIT settRßmt poživi ' plesalke Plesnega valaCelje. Z zimo tudi smučarski sejmi Smučarsko društvo Snežak že po tradiciji kot prvo na Celjskem pripravlja sejem nove in rabljene smučarske opreme. V stari rokometni dvorani na Golovcu bo sejem odprt od četrtka do vključno nedelje. Gre za enega največjih sejmov in posredovalnic nove in stare smučarske opreme na Celjskem- Samo lani je bilo na tem sejmu v štirih dneh preko 8.500 ljudi, ki so svojo opremo prodajali ali kupovali. Tudi letos bo Snežak na sejmu zagotovil prodajo oziroma zamenjavo stare in nove opreme, deloval bo tudi servis za popravilo in pripravo smuči na zimo, vsi, ki se bodo odločili prodati opremo, pa bodo ponudbo in uspeh pri prodaji lahko spremljali tudi preko spletnih strani kluba na medmrežju. > Smučarski sejem bo v četrtek in petek od-prt od 10. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 20. ure. BS Lepotna kirurgija laškega mostu V Pivovarni Laško si želijo, da bi bilo njihovo mesto čim lepše in čim bolj urejeno. S tem namenom so v letošnjem letu začeli obnavljali oziroma olepševati most čez Savinjo sredi Laškega. »V Pivovarni smo se odločili, da bomo mestu vsako leto nekaj podarili. V prete- klih letih smo olepšali že precej objektov, letos pa je prišel na vrsto most, saj je bil na pogled že precej grd,« je dejal vodja sektorja informatike in poslovnega tajništva v Pivovarni Laško Gorazd Šetina. Izvajalska dela so zaupali Cestnemu podjetju Maribor, ki je na mostu zgradil štiri, na vsako stran dve, razgledne ploščadi (na sliki), uredil pa bo še razsvetljavo mostu. Dela naj bi bila zaključena okoli 10. decembra, lepotna »kirurgija« mostu pa bo pivovarno stala približno 350 tisoč evrov. Naslednje leto bo najverjetneje prišla na vrsto streha občinske stavbe. BA, foto: GK f Iti in Mi it liliiiprk Celeiapark v Aškerčevi ulici 14 v Celju je minuli četrtek popoldne s plesom in pihanjem svečk na torti praznoval četrti rojstni dan. Za veseli dogodek so v Celeiaparku poskrbeli s povabilom plesalk Plesnega vala Celje. Nastop kar sedmih plesnih skupin (dveh tudi iz Šentjurja), od najmlajših plesalk ao članic, je pošteno ogrel dlani obiskovalcev praznične prireditve, ki so si nato lahko vzeli čas še za obisk ali ogled številnih trgovin in butikov v Celeiaparku, kjer s svojo ponudbo in ugodnimi popusti v tem času prav tako naznanjajo obletnico centra in bližajoče se praznične dni. Več kot šestdeset plesalk Plesnega vala je z mladostno prešernostjo in plesnim gibom v slogu hip-hopa in orientalskim plesom razgibalo ambient Celeiaparka na robu starega mestnega jedra, v neposredni bližini avtobusne postaje, ki v zadnjem času postaja vse bolj priljubljeno nakupovalno in družabno stičišče Celjanov. Da je bilo praznovanje četrtega rojstnega dne Celeiaparka takšno, kot se šika, je z veliko torto za plesalce in najmlajše obiskovalce v imenu trgovsko-poslovnega centra poskrbela vodja marketinga Nataša Matijevič, ki se je ob tej priložnosti zahvalila kupcem in jih povabila na praznične nakupe tudi v naslednjih dneh. Slavje se je nadaljevalo v 5, nadstropju v klubu Terazza s pihanjem svečk In. rezanjem torte za najmlajše. Do kulture v obnovljenem domu Minuli sobotni zvečer je bil za Kulturno društvo Galicija in za ves kraj prav poseben, saj so slovesno odprli prenovljeno dvorano v Domu krajanov Galicija. Kot je povedal predsednik KD Galicija Peter Vipavec, so za obnovo potrebovali kar nekaj let, da so po fazah z malo denarja, veliko truda in s prostovoljnim delom izvedli celotno investicijo. Nekdanja sušilnica za hmelj je sedaj postala pravi kulturni hram. V prihodnje jih čakajo še nakup novih stolov, postavitev nadstreška pred vhodom in asfaltiranje celotnega dvorišča. Za popestritev programa je Gledališka skupina Elektroelement iz Izlak v režiji Jožeta Krajnca uprizorila burko v treh dejanjih Penzion Jelen. TT Med bučami, vinom in zdravjem Sredin večer v Hotelu Žalec je bil v znamenju buč, saj so predstavih knjigo Buče na mizi avtorja Gregorja Vovka Petrovskega, v pogovoru pa sta se mu pridružila Andrejka Korošec, ki v žalski Ondini skrbi za obdelavo telesa, in Aci Urbajs, vinar z Rifnika, ki vino prideluje po biodinamični metodi. Tako je pogovor, ki ga je vodila Maja Štamol, izzvenel kot pogovor o hrani, tradicionalni in moderni kuhinji, zdravem načinu življenja ter vinu in kulinariki. Vsi sogo- vorniki so priznavali, da imajo radi buče, pri čemer so izdali nekaj podrobnosti iz svojega vsakdanjega dela. Tako je Urbajs s posebnim žarom spregovoril o Rifniku, njegovih energijah in razglednih točkah ter tudi razložil, da biodinamična metoda združuje tisočletno modrost naših dedov o sobivanju v naravi. Koroščeva je pred kratkim izdala zgoščenko z naslovom Smejoči porod, njeni kliniki v Žalcu in Šmarju pri Jelšah pa delujeta kot centra za naravno zdravljenje in protibolečinsko terapijo. Za Gregorja Vovka Petrovskega knjiga o bučah ni prva publikacija, z njo pa je med drugim želel pokazati, da se da kuharska knjiga napisati na več načinov. V ospredju so enostavni recepti, napisani v razumljivem jeziku, ki se jih tudi ni treba povsem držati. »Kdor po teh receptih ne bo znal kuhati, potem je res bolje, da se v kuhinji ničesar ne loti,« je prepričan Vovk Petrovski, njegovo knjigo pa poleg uporabnih receptov odlikujejo duhoviti nasveti, ki se jih da uporabiti tudi v praksi. US, foto: GK Miklavževa dežela Celjski zavod Sofistek, v katerem se ukvarjajo s kakovostno animacijo otrok in drugimi dejavnostmi za mlade, se v sodelovanju s Hotelom Celjska koča pripravljajo na prav posebno miklavževanje. V soboto, 1. decembra, bo namreč na Celjski koči zaživela vesela Miklavževa dežela. V njej pripravljajo otroški bolšji sejem, zabavo s čarovnikom, glasbeni kotiček, delavnico plesov in »naravni disko«, postavili pa bodo tudi Miklavževo vas in pripravili pohod z baklami in lampiončki. Ves dan bo trajala tudi dobrodelna prireditev Otroci otrokom, kjer bodo na stojnicah prodajali voščilnice in druge izdelke, ki so jih izdelali otroci, izkupiček pa namenjajo za božič otrokom iz socialno ogroženih družin. Na Miklavževo soboto se že vestno pripravljajo, zato bodo posebno Miklavževo delavnico izpeljali to soboto in nedeljo. Udeležba na delavnici in na Miklavževi soboti sta brezplačni. ' BS Otroci s plakati za mir po svetu Lions klub Konjice je letos že četrtič organiziral akcijo Plakat miru, v kateri so sodelovali učenci štirih osnovnih šol. Najboljša dela so razstavili v avli konjiškega Kulturnega doma, v petek, ob zaprtju razstave, pa so pripravili slovesnost. Na zaključni prireditvi so podelili priznanja sodelujočim šolam in zmagovalnim delom iz vsake izmed njih. Priznanja so prejele Anja Vrečko iz Osnovne šole Pod goro, Ana Rezar iz šole Ob Dravinji, Laura Sevšek iz OŠ Loče in Kornelija Kamenik iz OŠ Vitanje. Njihova dela bodo sodelovala na izboru slovenskega distrikta za najboljše likovno delo o miru, prijateljstvu in sožitju med vsemi ljudmi na svetu. Zmagovalno delo bo zastopalo Slovenijo na dvajsetem mednarodnem natečaju za mirovni plakat z naslovom Mir po svetu. Natečaja se po vsem svetu vsako leto udeleži preko 350 tisoč otrok, za veliki finale pa posebna mednarodna komisija izbere 24 del. Slovenski lions klubi sodelujejo na natečaju od sredine devetdesetih let. Letno sodelujejo povprečno 25 klubov, ki pritegnejo 40 do 50 osnovnih šol s približno 2500 otroki. MBP ®S Hj"m,,—-_Ji j ^j-jui/j -gn/uiiJ JJ V J w Žarek v temi za Filipa Lions Club Celje z dobrodelnimi akcijami že vrsto let pomaga slepemu Filipu Jagodiču iz Laškega. V četrtek ob 19. uri bodo zanj v Narodnem domu v Celju spet pripravili dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili Majda Petan, Celjski oktet, Alenka Godec in skupina Jararaja. Izkupiček od koncerta bo tudi tokrat šel na poseben račun, s katerega bodo lionsi Filipovi mami vsak mesec nakazali določeno vsoto za Filipove potrebe (prevoze v šolo in na rehabilitacijo, posebno prehrano, pripomočke...). »En koncert na leto je ponavadi premalo, tako da moramo zraven zbirati še sponzorska sredstva, da lahko pokrijemo celoletne Filipove potrebe,« pravi predsednik Lions Cluba Celje Marijan Petan, ki je bil z ženo Majdo Petan pred leti tudi pobudnik dobrodelne akcije za Filipa. »Ko sva Filipa pred kakšnimi petimi leti prvič obiskala, sva bila preseneče- na, ko sva videla, kako je glasbeno nadarjen. Pri štirih letih je znal več kot tristo pesmic, sploh pa mu je glasba v življenju edino pravo zadoščenje. Zato sva se odločila, da Filipu pomagamo razvijati njegov talent,« se spominja Petan. Vstopnice za četrtkov koncert so na voljo v Hotelu Štorman, pri članih lions kluba ter uro pred koncertom. Dobrodelni koncert se je včasih imenoval Za Filipa, zdaj pa so ga lionsi preimenovali v Žarek v temi, saj pričakujejo, da se bo našel še kakšen pomoči potreben, ki bi mu prav tako radi poma- www.novitednik.com Igralni salon Casino Faraon je minulo soboto podelil dolgo pričakovano nagrado - novi mercedes SLK. Jeklenega konjička, o katerem lahko govorimo s samimi presežki, se prav gotovo nihče ne bi branil. Le enemu pa je bila v sobotnem večeru sreča naklonjena. Toda pot do nagrade je bila dolga in trnova. Najprej je komisija, ki so jo sestavljali Jernej Ramšak, Tatjana Klopčič in Matjaž Lesjak, izžrebala 36 ku-pončkov, ki so se uvrstili v drugi krog žrebanja. Nato so na ruleti s 36 polji kroglico zavrteli petkrat in tako dobili pet finalistov. Vzdušje je bilo vse bolj vroče, pričakovanja vsakega finalista pa ogromna. Usoda je določila, da je v soboto sreča svojo puščico namerila v Ene-sa Bajramoviča, ki je tako prejel glavno nagrado Casino-ja Faraon - lepotca mercede-sa SLK, s katerim prav gotovo ne bo ostal neopažen. Tudi ostali finalisti domov niso odšli s sklonjenimi glavami - prejeli so namreč denarne nagrade, vredne 500,300, 200 in 100 evrov. Za konec so finalisti in dobitnik glavne nagrade vtise strnili še ob kozarčku penine in klepetu ž direktorjem Casi-noja Faraon Francijem Peter-nelom, nato so se prepustili prigrizkom in ostalim dobro-. tam, ki so jih za obiskovalce »Vse čestitke in srečno vožnjo!« Dobitnik mercedesa SLK Enes Bajra-movič je v teh dneh prejel obilico tovrstnih čestitk. Prvi mu je srečo na cesti pred sanjskim avtomobilom zaželel direktor Casinoja Faraon Franci Peternel. pripravili v igralnem salonu Casino Faraon. Novi mercedes SLK je tako novo domovanje našel v garaži Enesa Bajramoviča, ker pa igralni salon Casino Faraon svoje zveste obiskovalce nenehno razvaja in preseneča, se lahko nadejamo novih druženj in novih bogatih nagrad, ki morebiti ob ščepcu sreče pristanejo prav v vaših rokah. Atrakcija avstrijskega orkestra Marktmusikkapelle so bili goreči nastavki na inštrumentih. Spektakel, ki mu ni para Odzivi občinstva so govorili, da si želijo še več takšnih spektaklnv. Slovenci nismo vajeni, da bi godbe na pihala uprizarjale šove in svoje nastope spreminjale v spektakle, a v Laškem se je v petek zgodilo prav to. Najboljši pihalni orkestri iz Slovenije, Avstrije, Italije in s Češke so poskrbeli za enega največjih godbeniških šovov vseh časov. Laškim godbenikom, ki so lani postali državni prvaki v korakanju, so se v Treh lilijah pridružili še člani pihalnega orkestra KUD Pošta iz Maribora, avstrijski godbeniki, nacionalni orkester češke armade, ki sodi med pet najboljših pihalnih orkestrov na svetu, ter italijanski vojaški orkester, ki je znan po svoji hitrosti. S skupnim nastopom je več kot štiristo nastopajočih napovedalo več kot dveurni program, ki so ga obiskovalci sproti nagrajevali z bučnimi aplavzi ter vzkliki navdušenja in občudovanja, nato je sledila predstavitev vsakega orkestra posebej. Prvi so svoje spretnosti in znanje pokazali laški godbeniki z ma-žoretami in bobnarsko skupino. Da so bih izvrstni, je že tako ah tako samoumevno. Bolj drzni so bili Avstrijci, ki so igrali na goreče inštrumente, medtem ko so Italijani »zažgali« s svojo hitrostjo. Med igranjem na inštrumente so pretekli vso dvorano, a jim je ostalo še dovolj sape za skupni zaključni nastop. Za obilico humorja so poskrbeli mariborski »poštarji« in češki godbeniki. Oboji so svoja nastopa popestrili s skečema -Mariborčanom je sredi nastopa »izdihnil« eden od godbenikov, Čehom pa je skoraj pobegnil del orkestra, a ga je iznajdljiv dirigent še pravočasno vrnil na svoje mesto. Mednarodno šov parado, kakršne pri nas še ni bilo, so popestrili tudi nastopi folklornih skupin z obeh bregov Savinje - FS Antona Tanca z Marija Gradca in rečiška Lipa. V soboto so pihalni orkestri z istim programom kot v Laškem nastopili še v Avstriji ter v nedeljo v Kopru. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN V šov paradi ni manjkalo niti takšnih prizorov, ki so sprožali salve smeha med obiskovalci. Italijani sn pravi šprinterji med godbeniki. Njihova pnsebnost je tudi v tem, da v svojem orkestru nimajo Enega največjih godbeniških spektaklov v Laškem si bomo zapomnili tudi po nastopu Laške pihalne tolkal. godbe z mažoretno skupino. ———- Št. 92 - 20. november 2007 - mm VASE SKRITE ZELJEURESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE !P MESTNA OBČINA CELJE. Trg celjskih knezov 9 Celje, objavlja JAVNI NATEČAJ za prosto uradniško delovno mesto: OBČINSKI BEDAR v Občinskem inšpektoratu - 6 delovnih mest Delovno mesto občinskega redarja je uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivih občinski redar I, II in III. Javni uslužbenec bo naloge opravljal v nazivu »občinski redar III«. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisano prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - V. stopnja izobrazbe; - 6 mesecev delovnih izkušenj ; - strokovni izpit iz upravnega postopka; - strokovni upravni izpit; - preizkus znanja za občinskega redarja; - preizkus znanja za vodenje postopka o prekršku in izdajo plačilnega naloga; - znanje uradnega jezika; - državljanstvo Republike Slovenije; - ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; - zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva visti stopnji izobrazbe, ne glede nato, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe. Delovno področje: nadzor nad opravljanjem nalog po zakonu o varnosti cestnega prometa in odlokih občine, vodenje enostavnih upravnih postopkov na prvi stopnji, izrekanje in izterjava denarnih kazni na kraju prekrška, odrejanje odvozov nepravilno parkiranih vozil itd. Prijava mora vsebovati: 1. izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe in opravljenih izpitov in preizkusov znanja, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe, datum mature ali zaključnega izpita in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena ter navedbo, kdaj in na kateri ustanovi so bili izpiti oz. preizkusi opravljeni; 2 .opis delovnih izkušenj, iz katerega mora biti razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj; 3.izjavo kandidata, daje državljan Republike Slovenije; 4.izjavo kandidata, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev ter da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti; 5 .izjavo, daza namen natečajnega postopka dovoljuje Mestni Občini Celje pridobitev podatkov iz predhodnih točk iz uradnih evidenc. K prijavi je potrebno priložiti tudi kratek življenjepis in navedbo o tem, katera druga znanja in veščine, ki si jih je kandidat pridobil poleg formalne izobrazbe. Kandidat, ki nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka in strokovnega upravnega izpita, preizkusa znanja za občinskega redarja in preizkusa znanja za vodenje postopka o prekršku in izdajo plačilnega naloga, mora ta pogoj izpolniti v roku enega leta od imenovanja v naziv. Formalno nepopolne prijave v skladu z 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Ur.l. RS, št. 139/2006) ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Natečajna komisija bo v izbirnem postopku presojala strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi predstavitve v vlogi, dokazil, referenc, pisnega preizkusa znanja ter osebnih razgovorov. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom treh mesecev. Izbrani kandidati bodo delo opravljali na sedežu Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave z zahtevanimi izjavami v roku 8 dni od dneva objave v Novem tedniku, na naslov: Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (Kadrovska služba, zaprta ovojnica - za javni natečaj). Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri. Dodatne informacije lahko pridobite pri Tini Vrečko, na tel.št. 03/42-65-737. V besedilu javnega natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. MESTNA OBČINA CEUE »Natalija Derepasko Je zakoncc Darija Kačičnik je spoznala rokometašico Krima Mercatorja »Moja največja želja je, da bi spoznala in čim več časa preživela z rokometašico Krima Mercatorja Natalijo Derepasko,« je pisalo v pismu, ki je prispelo v naše uredništvo. 28-letna Darija Kačičnik, ki sicer aktivno sodeluje v društvih za duševno zdravje Šent in Ozara, je namreč visoko rokometašico, ki v Sloveniji igra že enajst let, prvič na televiziji videla pred dobrim letom in od takrat sanjala, da bi jo nekega dne tudi spoznala. »Derepaskova je najboljši človek. Po televiziji gledam njene tekme, v časopisu skušam najti vse, kar napišejo o njej, in potem zbiram članke in njene fotografije. Včasih tudi koga prosim, da mi priskrbi kakšne izrezke iz časopisa,« je svojo simpatijo do rokometašice, ki se je rodila v Ukrajini, predstavila Dari- ja. Z Natalijo smo se srečali v dvorani na Galjevici v Ljubljani, kjer trenirajo rokometašice Krima. Darija si je lahko najprej ogledala trening. »To je moj najsrečnejši trenutek, da jo vidim v živo. Še bolje izgleda kot na televiziji. A bodo še dolgo trenirale?« je bila že kar malo nestrpna. A ni bilo treba dolgo čakati. Po dveurnem treningu je Natalija pristopila k Da-riji. »Vas lahko objamem?« je bilo eno prvih vprašanj. Natalija se je izkazala kot zelo sproščena in je z veseljem odgovarjala na številna Dariji-na vprašanja. Posebej je slednjo skrbelo, ko je Natalija omenila, da v prihodnosti najverjetneje ne bo več igrala v Sloveniji. »Jaz samo zaradi vas gledam tekme Krima Mercatorja,« je priznala. »Enkrat je celo prišel fant, ki je želel preživeti čas z menoj, a je bila ravno na sporedu vaša tekma, zato sem ga odslovila.« Sicer je Natalija priznala, da zadnje časa manj igra na tekmah, kot je v preteklosti, a jo je Darija takoj potolažila, da je ona najboljša. »Ko bi jaz živela blizu centra Ljubljane, da bi vas vsak Natalija Derepasko v akciji dan videla.« A bi bilo to skoraj nemogoče, saj ima Natalija zelo natrpan urnik. »Zjutraj vstanem, sprehodim psa, grem na trening, potem kosilo, nato sprehod s psom, počitek in spet trening.« Darija si je posebej za srečanje z Natalijo kupila telefon, s katerim jn je pnsnela tudi med pisanjem v spominskn knjigo. Vse za spomin Posebej za to priložnost si je Darija kupila tudi telefon, s katerim je potem naredila nekaj fotografij in video posnetkov. »Tega ne bom nikoli izbrisala, to je najdragocenejše,« je bila navdušena. Natalija je ob koncu priznala: »Sem bila zelo presenečena, ko sem slišala, da želi nekdo spoznati prav mene.« Darija bi sicer rada uspela v glasbi. Igra kitaro in sinteti-zator, piše pesmi. Eno je posvetila tudi svoji najljubši športnici. »Natalija Nataša Derepasko, kadar le imam možnost, gledam vsako tekmo, v kateri igraš, obraniti žogo in dati gol res dobro znaš ...« je začela. Sledilo je obdarovanje. Darija je Natalijo zelo presenetila. V vrečki so se skrivali dva zlata obeska, v obliki srčka in črke N, plišasta ovčka in nekaj sladkega. A tudi Darija ni ostala praznih rok, v zameno je dobila Natalijin dres in za spomin, poleg posnetkov na telefonu, še vpis v spominsko knjigo. Zagotovo bo tudi ta stran Novega tednika našla posebno mesto v Darijini zbirki. ANDREJ KRAJNC Foto; ALEKS ŠTERN Ko vstane za Celji Junak tekme je bil, tako kot lani proti Flensburgu, Miladin Diko Kozlina, čigar projektili so skorajda parali mrežo. Rokometaši Gorenja so se kljub porazu že uvrstili v drugi del lige prvakov (Bosni je spodrsnilo v Belorusi-ji), Celjanom pa to še ni uspelo kljub nepozabni zmagi. Velenjčani bodo odpotovali na izlet v Sarajevo, saj imajo drugo mesto že zagotovljeno, medtem ko se bodo morali varovanci trenerja Slavka Iveziča zanj še krepko potruditi. V nedeljo zvečer so navdušili športno Slovenijo, zadnjih 15 minut so dobili z izidom 10:3. Minus pred zadnjo četrtino Na drugi tekmi pod vodstvom novega trenerja.Slavka Iveziča so njegovi varovanci izkoristili izključitev Feren- ca llyesa in povedli z 8:4, za +5 pa se niso podvizali, pa čeprav so imeli še 9 sekund igralca več. Sledil je padec v celjski igri, ki ga je Ivezič zaustavil pri 9:8 in vzel minuto odmora. Sledilo je sicer izenačenje na 10, po golih Miladi-na Kozline in Dragana Ga-jiča za 14:12 pa je trener gostov Lajos Mocsai moral poseči po time-outu. Obramba pivovarjev 5-1 je bila vsaj solidna, Gorazd Škof je do odmora - petkova poškodba komolca je terjala protibolečin-sko injekcijo - zbral dve obrambi manj od Dejana Pe-riča. Deset minut nadaljevanja je bilo enakovrednih, obrambi sta postajali vse trši, dveminutna kazen pa je doletela Renata Suliča, ki ni zapravil niti enega strela. Ma- džari so dvakrat poleteli v pro- j tinapad in pred zadnjo četrtino dvoboja povedli z 20:18! Položaj je bil neugoden, remi bi Celjanom dopuščal le še teoretične možnosti za drugo mesto. Vsi na noge! Zgodilo se je nekaj, kar potrebuješ v športu. David Špi- ; ler je odlično prodiral, bil je J nepravilno zaustavljen, po nje- i govem mnenju za sedemme-trovko, Danca pa nista doso-dila niti devetmetrovke, temveč prekršek v napadu. Špiler se ni kar predal, temveč je odkrito in malce glasneje »povprašal« enega izmed sodnikov, zakaj je ostal nem, kar se je kasneje le izplačalo. Poziv med Ivezičevo minuto odmora Florijanov je bil ja- Florijani dvignili občinstvo za 15 minut delirija - Prva, a zl Gummersbach mora pa 5. krog skupine F lige prvakov Garaško delo je opravil Renato Sulic. Celje Pivovarna - Veszprem 28:23 (15:14) CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 5.500, sodnika Martin Gjeding in Mads Hansen (Danska), delegat Roland Bürgi. CELJE: Škof 5 obramb, Rezar 8; Sulič 5, Gregore, Gajič 4, Špiler 3, Kozlina 6, Furlan 1, Terzič 1, Trivundža, Gorenšek 1, Stojanovič 2, Kokšarov 4, Kos 1. Trener Slavko Ivezič. VESZPREM: Tatai, Perić 12 obramb; Gulyas, G. Ivancsik 3, Šešum 7, Gal 3, Cozma, M. Ivanczik 4 (1), Perez 1, Vujin 1, Markovič 3, Lužnikov, Eklemovič, Ilyes 1. Trener Lajos Mocsai. Sedemmetrovke: Celje -, Veszprem 1 (1). Izključitve: Celje 10, Veszprem 6 minut. Bistveni potek rezultata: 0:1, 4:4, 8:4, 9:5, 9:8, 10:10, 14:12, 15:14; 18:17, 18:20, 24:20, 26:21, 28:22, 28:23. SZEGED -5 Rodriques (Šj SZEGED: Pi Andjelković 4 Starnate 3. GORENJE: Sovič 3, Sirk Trener Ivica C Sedemmetr Izključitve: »jo vsi & — I QJ Jože Kuzma (desno) je bil stalni spremljevalec športnih dogodkov, rad se je družil s svojimi kolegi, ki so ga imeli zelo radi zaradi njegovega vedrega karakterja. Pepija ni več krog skupine H lige prvakov NA KRATKO 20 medal] za Neptun Celje: Marines Neptun je organiziral plavalni miting za Pokal mesta Celja 2007. Nastopili so plavalci iz 20 slovenskih klubov, pa tudi s Češke, Hrvaške, iz Srbije in Italije. Celjski plavalci so med kadeti in mladinci osvojili 5 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih medalj. BSakeova ostaja? Celje: Košarkarice Merkurja so v 4. krogu lige NLB zabeležile riov poraz. Z 61:53 jih je premagala ekipa Šibenika. Pri Celjankah je prvič zaigrala Američanka Monique Blake (8 točk, 8 skokov, 4 ukradene žoge), katere usoda bo znana danes zvečer, saj se mora trener Zeljko Ciglar odločiti, če zadovoljuje njegove pogoje. (MK) Regata vseh regat Kon-tiki sailing, navtična kluba Rogla in Attems ter Jadralno društvo Ojstro organizirajo od 21. do 25. novembra med Biogradom na moru in Komati regato vseh regat, Kon-tiki Stajer-grand prix. Na njej bodo z zmagovalcem dobili najboljšo posadko na Štajerskem. Na regati bo sodelovalo 8 ekip, zmagovalcev ali uvrščenih do 6. mesta na regatah Ptuj-čanka, Konjičanka, Attems, Celjanka, Prekmurka in Mariborčanka. Tekmovali bodo na povsem enakih jadrnicah (Elan 340) z vso regatno opremo in olimpijskim načinom regatnega jadranja. Da bo imela regata še večjo težo, so prvič razpisali tudi bogate nagrade. Zmagovalec bo prejel veliki kristalni prehodni pokal in tisoč evrov nagrade. MBP IZJAVE: Lajos Mocsai, trener Veszprema: »Čestitam domačinom za zmago, ki je previsoka glede na dogodke na igrišču. Celjsko občinstvo in odločnost domačih rokometašev sta bila previsoki oviri za nas.« Slavko Ivezič, trener Celja: »To je prvi korak, drugega moramo storiti v soboto. Fantom iskreno čestitam, säj so >umirali< v obrambi. V drugem delu so pripomogle še Re-zarjeve obrambe, odločilno vlogo v napadu pa je odigral Diko Kozlina, za kar sem še posebej vesel.« Aljoša Rezar: »Soigralci so bili zaslužni za moje obrambe. Zadovoljen sem, da se mi je uspelo izkazati, ter da nismo padli, ko so gostje imeli dva zadetka prednosti.« Žarko Šešum: »V končnici tekme smo bili premalo zbrani. Poceni smo zapravili nekaj napadov, žoge so nam padale iz rok in domačini so preveč izkušeni, da tega ne bi znali izkoristiti.« lata vredna zmaga nad Veszpremom -sti sen in odločen. Na noge so dvignili preostalih pet tisoč gledalcev in začelo se je pravljičnih 15 minut. Celjsko občinstvo in igralci v rumenih majicah so poskrbeli za delirij. To je bila nova zgodba o dvorani Zlatorog, ki je spet preživela epsko tekmo. V 45. minuti so pristaši celjskega kluba stisnili v kotlu tekmece in danska sodnika ter ponesli svoje ljubljence v ekstazo. Sledil je delni izid 6:0, v zadnjih 15 minutah je bilo 10:3 in zagotovljena je bila končna zmaga z 28:23, spet v nepozabni končnici, ko je Mi-ladin Kozlina zabil štiri gole (skupni met 6-8). Igor Kos se je po dveh »kik-sih« v obrambi boril kot lev in zagotovo zadovoljil, pred Aljošo Rezarjem, ki je na hi- tro nanizal 6 obramb, pa je blestel predvsem Sulič. Za 25:21 je ob igralcu manj Vas-ji Furiami imenitno asistiral Edi Kokšarov, potlej pa je odkorakal z igrišča zaradi pekoče bolečine v preponi. Ko je nato z levega krila zabil še Miha Gorenšek, je občinstvo »igralo« že 15. minuto svoje tekme - na nogah. V zadnjem krogu bo Veszprem pojutrišnjem gostoval na Islandiji, Celjani pa za napredovanje potrebujejo vsaj točko proti Gummersbachu (če bodo Madžari zmagali). V soboto sledi nova veselica. Manj motivirano nemško moštvo naj bi bilo lažje premagljivo, čeprav se na to ne gre zanašati. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Madžarska delegacija na čelu z županom Veszprema Janošem Debrecinijem se je v Taverni Carrara zahvalila za projektno dokumentacijo športne dvorane. Celjski župan Bojan Šrot: »Vesel sem, da je celjski mestni svet sprejel sklep o donaciji. Konec maja bo zaključena gradnja dvorane v Veszpremu, celjski klub pa je povabljen na otvoritveno tekmo. Obenem smo se dogovorili tudi za sodelovanje med mestoma. Rokometni navijači pa so že prijatelji nekaj let.« Na vrhu VIP tribune so pesti za celjske rokometaše stiskali Boško Šrot s soprogo in Bojan Šrot. Jože Kuzma - Pepi je umrl v ponedeljek zjutraj, v 73. letu starosti. Dolga leta je bil sodelavec Novega tednika in Radia Celje. Prvi novinarski članek je za Večer oddal leta 195.8. Bil je častni član celjskega hokejskega kluba, eden izmed ustanoviteljev plavalnega kluba.Neptun, od leta 1949 je opravljal skorajda vse funkcije v celjskem rokometu, ,Bloudkovo plaketo je prejel leta 2002, Zlati grb Mest-e Celje pa leta 2005. Pogreb ria celjskem pokopališču bo jutri ob 15.30. Pick Szeged - Gorenje 30:23(15:11) portna dvorana, gledalcev 2.000, sodnika Franco in Monroy anija). ljezevič, Marjanac, Herbert, Bendo, Djurkovič 2, Vadkerti 1, , Krivokapič 4, Ghionea 4, Petrea, Bajusz 5 (1), Žvižej 7, Skok, Prošt, J. Dobelšek 3 (1), Kavaš 3, Vukovič 4, Oštir, >, Mlakar 1, Gautschi, Baškin 5 (1), Rezniček, Blaževič 2. brvan. >vke: Szeged 1 (1), Gorenje 7 (4). Szeged 10, Gorenje 12 minut. Slavko Ivezič ni skrival navdušenja, mnogijia tudi ne zadovoljstva z njim, saj je dvignil raven kolektivnega duha. V nadaljevanju napolnili koš Alposa ČE SE BOJITE, DA VIDITE TROJNO, SE MOTITE. Sedaj vam samo v trgovinah Si Tehnika ob nakupu VSAKEGA kuhinjskega aparata iz linije Gorenje Ora-lto podarimo frajerski sesalnik Black Jack. Ponudba velja od 4.10. do 27.11. 2007. "PEČICA 369«€ B2CHW-E gorenje ora ito Minuli, šesti krog v ligi UPC Telemach je bil, kar se tiče ekip s Celjskega, razvlečen na ves teden. Izkupiček na koncu so trije porazi in dve zmagi. Ni dober, a glede na nasprotnike povsem pričakovan. Harris se je le prebudil Lokalni derbi v Laškem je imel dva povsem različna polčasa. V prvem so bile misli igralcev Zlatoroga usmerjene k današnji tekmi pred-kroga pokala Fiba proti La-rissi, kar so gostje iz Šentjurja znali dobro izkoristiti. Ves čas so namreč držali stik z nemotiviranimi »pivo-varji«. V 17, minuti so še vodili z 41:40, in če bi spret-neje in natančneje odigrali zadnje tri napade, bi lahko celo dobili prvi polčas. Očitno je bilo v domači garderobi med odmorom precej povzdignjenega glasu, kajti v drugi del je Zlatorog krenil precej bolj agresivno. Z dobro obrambo je ustavil napad Alposa in z delnim izidom 8:0 prišel do +12, kar je bilo dovolj za mirno nadaljevanje tekme oziroma višanje razlike do končnih 103:76. Peterka 7. kroga: Harris, Mali (Zlatorog), Šporar (Rogla), Kune, Šimunič (Elektra Esotech). Predvsem je bila za trenerja Damjana Novakoviča razveseljiva predstava Američana Lancea Harrisa, ki je ob samo enem zgrešenem metu dosegel 25 točk (met 11:12) ter dodal še štiri skoke. »To je bil tisti Harris, ki ga pričakujemo že vse od začetka sezone. Tako dobro ni igral niti na treningu. Upam le, da ni to samo preblisk, temveč da se je le aklimaliziral in bo pokazal tisto, za kar smo ga kupili,« je povedal trener Zlatoroga. Ob Harrisu je Grega Mah dosegel 19 točk, veliko je pri naletu do prve prednosti pripomogel še Nejc Strnad (12). Na drugi strani je do zadnjih šestih minut solidne Šentjurča-ne vodil Srboljub Nedeljko-vič (16), je pa ekipa pokazala povsem drugačen obraz kot v sredo v pokalu proti Zagorju. »Dobro smo se upirali, dokler smo imeli moč za boj v obrambi. Laško ima precej več kvalitetnih igralcev in to je prišlo do izraza v zadnjem delu tekme, po kateri nisem nezadovoljen, saj so fantje pokazali, da se jih je oster razgovor po sramoti v pokalu le prijel. Po odslovitvi Mihajla Delića, ki ni zadovoljil naših ambicij, zdaj pospešeno iščemo visoka igralca na položaju štirice in petice,« je povedal trener Alposa Matjaž Čuješ. Oba sobotna nasprotnika čakata v 7. krogu nova lokalna derbija. PANORAMA KOŠARKA Izidi 6. kroga 1. SL: Elektra - Kraški zidar 91:77; Kune 25, Vrečko 23, Šimunič 20, Bubnič 12, Vidovič 10, Jer-šin 1; Jurič 22, Rozman 10, Zlatorog - Alpos Šentjur 103:76; Harris 25, Mati 19, Strnad, Mašič 12, Jelesije-vič 11, Nuhanovič 8, Maček 7; Nedeljkovič 16, Kobale 11, Dragšič, Sebič 10, Palč-nik 8, Ribežl, Koštomaj 6, Lapornik 4, Grušovnik 3. Vrstni red: Helios Domžale, Zlatorog, Krka 11, Geo-plin Slovan 10, TCG Mercator, Elektra, Koper, Hopsi Polzela 9, Alpos Šentjur, Kraški zidar 8, Rogla 7, Zagorje 6. 6. krog 1. B SL: Rogaška -Medvode 96:60, Konjice - Rudar Trbovlje 89:96, Postojnska jama - Celjski KK 72:54. Vrstni red: Postojnska jama, Parklji 11, Nova Gorica, Gradišče 10, Rogaška, litija, Janče, Rudar Trbovlje, Radenska Creativ, Hrastnik, Triglav 9, Celjski KK 8, Konjice 7, Medvode 6. 6. krog 2. SL - vzhod: Nazarje - Terme Olimia 76:83. Vrstni red: Casino Maribor 12, Maribor, Union Olimpija mlajši 11, Grosuplje 10, Ilirija, Ježica 9, Pakman Celje, Terme Olimia, Calcit Mavrica, Nazarje 8, Ruše 6, Lastovka 5. 4. krog I. SI. {/): Kraiy-ska Gora - Citycenter 87:56; Bečanovič 16, Gačner 15; Serdar 18, Baloh 15, Lesjak 8, Knez 6, Muhovic, Božič 3, Mauhar 2, Polajžer 1. Vrst- ni red: Kranjska Gora 8, Odeja 7, Merkur Celje, Ježica, Neso Ihke, Citycenter 6, Konjice, Triglav 5, AJM, Črnomelj 4, Domžale 3. 4. kroglige NLB (ž): Merkur Celje - Šibenik 53:61; Komplet 12, Čonkova, Ev-toukhovitch, Blake 8, Verhole 7, Barič 6, Tavić 4; Dickson 21, Jelavič 12. Vrstnired: Šibenik, Gospić 8, Bodii-ćnost, Ragusa 7, Medveščak 6, Crvena zvezda, Merkur Celje, Jedinstvo,. Mladi krajišnik 5, Vojvodina 4. mau M®mmm 9. krog 1. SLMN: Živex -Svea 0:3 (0:2); Srniljanič (12), Bizjak (14), Vedran (23), Gorica - Dobovec 3:1 (2:1); Drobnič (8), Gorano-vič (16), Režonja (33); Jev-šek (20, ag) . Vrstni red: Puntar, Svea, Gorica 18, Živex 17, Ajdovščina 14, Izola 13, Dobovec, Tomi Press Bronx 10, Sevnica 8, Sodražica 1. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR mmBk;.:^ Sreda, 21.11. BOtCSSUai? 1. SL, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (16.30), Ljubljana: Slovan - Gorenje (20). 1. SL (ž), 5. krog, Rogaška Slatina: Citycenter - Merkur Celje (16.30). www.radiocelje.com Za uvod v že osmo sezono v evropskih pokalih so se košarkarji Zlatoroga skupaj s trenerjem Damjannm Novakovičem včeraj ndpravili v Osnovno šolo Hudinja, kjer sn si ogledali del polfinalnega turnirja osnovnošolskega prvenstva. Med udeležence tekmovanja so razdelili 100 vstopnic za nocojšnjo tekmo z grško Olympio. Ws© odločeno do polčasa Polzelani so med tednom gostovali pri Heliosu in doživeli pričakovan poraz. V Domžalah je bilo vse odločeno že do polčasa, po katerem je bila razlika že 30 točk za Helios, ki je v prvem delu spiral grenak okus porazov v regionalni ligi, Polzelani pa so le nemo spremljali polnjenje lastnega koša. V nadaljevanju se je igra Hopsov le dvignila in do konca so poraz pošteno omilili, čeprav je zatajil skok ekipe Boštjana Kuharja. »V prvem delu se nikakor nismo mogli prilagoditi agresivni in na trenutke grobi igri Helio-sa, ki je na ta način prišel do ključne razlike. V nadaljevanju je bilo bolje, a se še mo- Laščane gostovanje na Polzeli in Šentjurčane pomembno domače srečanje proti Elektri. Trojica dovolj za zmago Šoštanjčani so gostili moštvo Kraškega zidarja in se dodobra namučiti za pričakovano zmago (91:77). Gostje so bili namreč precej trd oreh, ki ga je razbila trojica Aleš Kune (25+6), Žan Vrečko (23, 5 trojk) in Ivan Šimunič (20+8). In to šele v zadnjem delu tekme, saj so Sežanci v 32. minuti zaostajali samo za tri točke, nato je sledil juriš »električarjev«, ki so odšli na +20, tako da so znova igrali prav vsi igralci Ivana Stanišaka: »Vedeti smo, da bo Kraški zidar neugoden in trd nasprotnik, za kar smo se tudi pripraviti. Imeli smo dovolj živcev, da smo čakali na svoje minute, ki so prišle po začetku zadnjega dela tekme, ko smo s serijo le ušli na dvajset točk razlike. Ključ je predvsem v tem, da smo v nadaljevanju zaustavili napadalen skok gostov.« NOVA KLASIKA KUHINJE PRIHODNOSTI www. gorenje-oraito. com ramo navaditi na agresivnost te ravni tekmovanja,« meni strateg Polzelanov. Ključ je bila tretja četrtina Tudi Rogla je svoje delo opravila že med tednom in izgubila pri Slovanu s 67:98. Zrečani so se dobro držati prvi polčas, po katerem so zaostajali le 8 točk, nato pa potonili v tretji četrtini, ki jo je Slovan dobil za 19 točk. A razlika je povsem realna, še posebej ob težavah, ki jih imajo pri Rogli ob poškodbah Jureta Broliha in Boštjana Sivke. Miloš Šporar je ob petih trojkah dosegel 21 točk, a je imel premalo pomoči soigralcev za boljši odpor, kajti samo še Davorin Škornik (12+5) je dosegel več kot 10 točk. »Mojim fantom zamerim le, da so se prehitro predali, ko so začeli domačini v serijah zadevati. Sicer.pa je vse skupaj to realnost trenutka, v katerem sta oba kluba,« je bil po srečanju kratek trener Rogle Slobodan Benič. Igralec kroga: Lance Harris (Zlatorog). JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ radjjoceUe Če verjamemo besedam malčkov vojniškega vrtca, je med celo okusnejši od čokolade. Kaj vse je potrebno, 'fi^mt*.radioceije.com da si ga lahko namažemo na kruh, pa bodo otroci spoznali spomladi. _ S0TR05KI ČA50PI5« Med za zajtrk Čebelarska zveza Slovenije je pripravila dobrodelno izobraževalno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. Akcijo so podprli tudi župani. V četrtek in petek se je čebelarjem na medenem zajtrku v vrtcih pridružila več kot tretjina županov, podžupanov in drugih predstavnikov občin. Čebelarska zveza Slovenije je v sklopu akcije izdala zgibanko Čebelica moja prijateljica in jo razdelila otrokom v vrtcih in osnovnih šolah. V vrtce so podarili tudi več kot 1.500 kg medu in razdelili stripe o okoljski junakinji Čebelici Binci, ki skuša rešiti okolje pred onesnaženjem ter pla- kate Od čebele do medu, ki prikazujejo življenje v panju in vlogo čebele v okolju. V celjski regiji sta se med drugimi pridružila akciji tudi vrtca Dramlje in Vojnik, ki smo ju obiskali. V Dramljah je otroke zabaval čebelarski mojster Andrej Jernej. Pokazal je, kako izgleda panj, razložil, kako nastane med in otroke poučil o življenju čebel. O čebelah in medu pa sta otroke učila tudi Jernej Bobnar in Drago Ko-ritnik, ki je oblekel čebelarsko obleko. Otroci so zapeli več pesmic in podarili čebelarjem risbice čebel. Nato pa so se odpravili na težko pričakovani zajtrk, kjer so se posladkali z medom. Vojniški otroci so vse o čebelicah in medu izvedeli že pred uradnim medenim zajtrkom, zato je bilo petkovo jutro namenjeno izključno sladkanju z medom. Čebelarji so jim namreč pripravili 15 kilogramov zdravega, domačega medu, še nekaj kilogramov več pa so ga zmazali osnovnošolci, ki so jutro tudi začeli medeno. »Za zdaj smo z akcijo končali, nadaljevali pa jo bomo spomladi, ko se bodo čebelice prebudile,« je povedala vzgojiteljica Magda Šrekl. »Takrat bodo pridobivanja medu spoznali 'v živo' v občinskem vzorčnem čebelnjaku.« KŠ, RP Čebelarji so drameljske otroke poučili o življenju čebelic, malčki pa so jim v zahvalo zapeli več pesmic. Uspešna prva tekma Osnovna šola Primoža Trubarja Laško se je v letošnjem šolskem letu na pobudo KK Zlatorog vključila v Šolsko košarkarsko ligo. Pripravljali se že v preteklem šolskem letu, kar se je najbrž poznalo že na letošnji prvi uradni tekmi: v sredo, 7. novembra, gostili ekipo Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj in jo premagali z rezultatom 54:34. Na tekmi je sodelovala tudi plesno-navijaška skupina ter foto, video, računalniški in novinarski krožek, člani likovnega krožka pa so izdelali plakate. »Veseli smo, da je bila prva tekma kvalitetna in je potekala v pravem športnem vzdušju,« je dejala ravnateljica Slavica Šmerc. BA Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. mnwvir.iaovitediiik.com vmww.radioceij8.com Kako je nastal televizor Televizor ni nova iznajdba. Nastal je že v kameni dobi. Seveda ne tako hrupen, kot ga poznamo danes, pa tudi slika se je takrat odvijala bolj počasi. Začelo pa se je takole. Neka ženska je doma čakala, da se mož vrne z lova. Skrbelo jo je, saj je bilo že pozno popoldne, moža pa od nikoder. Kmalu je zaslišala moško govorjenje. Razveselila se je, ko je zagledala moža in ji je ta pod nos pomolil raco. »Kako bo dišalo,« je pomislila. Kar naenkrat pa jo je prešinilo: »Le kaj pa je dobila soseda?« Ni ji dalo miru. Skozi steno je prevrtala luknjico, da je videla, kaj je- do v sosednji votlini. Pomirila se je šele takrat, ko je tudi pri njih videla raco. Z vsakim novim dnem se je ta luknja večala. Ženi ni bilo več dolgčas, ko je čakala moža, saj se je v čudežnem kvadratku vedno kaj dogajalo. To zanimivost so kmalu opažih tudi drugi. Tako so čudežni kvadratki nastajali po vseh labirintih votline. Tako je torej nastal televizor. Seveda je minilo veliko časa, da je nastal televizor, kot ga poznamo danes. Toda verjemite, televizor je že zelo stara iznajdba. NAJA BEDEK, 7. b OŠ Polzela Primer 1 Seriša i: ■ maratonsko zasl liše va "J je priče Zaradi komentarjev odvetnikov »grožnja« z opomini - Odvetnica Beriševih: »Naj da kapo dol!« stič, ki je pri sebi kar nekaj kontakta z Berišo, kaj točno časa imel tulec, ki ga je, kot je na kraju po streljanju in Včerajšnje sojenje celjskemu policistu Mateju Bo- beri zaradi umora Naserja je znano, po kriminalističnem po prihodu na policijsko po- ogledu kraja dogodka našel stajo počel Bobera in podob- Berišev sorodnik. Prav tako no. Največ časa je trajalo od- je Nosanova tudi tokrat zah- govarjanje na vprašanja gle- Beriše leta 1999 se je nadaljevalo z maratonskim sliševanjem prve izmed številnih prič, ki bodo zašli- tevala, da se popišejo vsi kri- de tiralice, ki je bila razpisa- šane v tem primeru. Kot je minalisti, ki so bili včeraj pri- na za Berišo, ter od kod po- že znano, je Bobera v Berišo streljal med zasledovanjem, saj ga je hotel prijeti, ker je bila za njim razpisa- sotni na obravnavi. datek, da naj bi bil Beriša Nekaj minut čez 9. uro je sploh oborožen. Hojnik je po-pred senat stopil policist Da- vedal, da Beriša usodnega dne mir Hojnik, ki je bil usod- pred policijo ni bežal prvič, na tiralica. Med sojenjem nega dne v patrulji skupaj z to naj bi storil že prej, ven-se je pojavilo kar nekaj no- Bobero. Ker je v tistem veče- dar takrat za njim še ni bilo vih informacij. Obtoženi to- ru on vozil policijsko v krat na sodišče ni prišel za- lo, je bil Bobera prvi, ki je krit, kot je bil na prvi obrav- začel zasledovati Berišo, za-navi, še vedno pa je, kot je tem ko je le-ta izstopil iz dru- razpisane tiralice. Včeraj so zaslišali tudi takratnega pomočnika komandirja celjske policijske posta-dejal njegov zagovornik Da- gega vozila in začel bežati, je Stanislava Brgleza (zdaj nijel Planinšec, zaradi oseb- ko je opazil policijo. Ko je je zaposlen v Sektorju krimi-ne varnosti na glavi imel Hojnik zapustil vozilo, sta sc kapo. Beriša in Bobera že oddalji- Ravno kapa pa je jezila od- la, strele je zaslišal čez ne-vetnico Beriševih Marjetico kaj časa, ni pa vedel natanč-Nosan, ki je večkrat glasno no, kje se nahajata kolega in kateri podatki so kazali na poudarila, »naj da obtoženi pobegli. To naj bi mu pove- to, Brglez ni mogel popolno-dali kolegi po policijski zvezi, a ko je prišel do kraja stre- kapo dol!« Situacija se je v dvorani nekoliko umirila še- nalistične policije PU Celje), ki je policistom svetoval previdnost zaradi suma, da je Beriša oborožen. Na vprašanje. ma odgovoriti. Kot je povedal, gre za dve zadevi, ki ima- le, ko je predsednik senata ljanja, je bilo tam že nekaj ta stopnjo zaupnosti. Šlo naj Mate Bobera je tokrat prišel na sodišče s kapo na glavi. Martin Jančar omenil opomin odvetnikom. Nosanova policistov. Hojnika so včeraj zasliše- se je, čeprav je zadnjič bila vali kar tri ure, med drugim kim osebam, ki prijave niso umora, a menda podale, ter za primer do da- osumlj> bi za primer, ko naj bi Beri- pred smrtjo Beriše. Beriša naj gala, da bi javno obravna ša z uporabo orožja grozil ne- bi se pojavljal v preiskavi vo zvočno snemali. Obram drugačnega mnenja, tokrat so mu postavljah vprašanja, strinjala s tem, da se zasliši ali so umora sumih tudi nje- kot ba in tožeča stran sta se na mreč na obravnavi kar ne nes še nerazrešenega umora, Odvetnica Beriševih Mar- kajkrat ostro napadli zara odvetnik Beriševih Milan Kr- ga, ali se spominja fizičnega ki se je zgodil dve do tri leta jetica Nosan je še predla- di različnega dojemanja ne katerih izjav. Predsednik senata je predlog Nosanove zavrnil. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA CE SE BOJITE, DA VIDITE TROJNO, SE MOTITE. Sedaj vam samo v trgovinah *i Tehnika ob nakupu VSAKEGA kuhinjskega aparata iz linije Gorenje Ora-lto podarimo frajerski sesalnik Black Jack. Ponudba velja od 4.10. do 27.11. 2007. 879,® € gorenje oro ito NOVA KLASIKA KUHINJE PRIHODNOSTI www.gorenje-oraito.com Kradel denar a Minuli torek so policisti prijeli 24-letnega Celjana, ki ga sumijo več drznih tatvin in vlomov. Večino teh kaznivih dejanj je storil tako, da je vstopal v odklenjena stanovanja in nato ob prisotnosti stanovalcev kradel. Odnašal naj bi predvsem gotovino. Gre za brezpo- a nakup droge selnega odvisnika od prepovedanih drog, ki se je preživljal izključno na tak način. V tatvinah in vlomih pridobljen denar je namreč porabil za nakup prepovedane droge. Preiskovalni sodnik je zanj tokrat odredil pripor. Ob spominu na žrtve nova žrtev Minuli konec tedna je 26 celjskih policistov in kriminalistov spet izvajalo poostren nadzor v petih lokalih na območju Celja in Velenja. Tokrat so preverjali upoštevanje oziroma kršenje več zakonov, med drugim tudi Zakona o orožju ter Zakona o-zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja. V enem izmed lokalov so zaznali kršitev Zakona o javnih zbiranjih, lastnik namreč ni imel ustrezno urejene redarske službe. V drugem primeru bodo lastnika lokala kaznovali zaradi neupoštevanja Zakona o omejevanju porabe alkohola. Nadzorovali so tudi promet. V noči na soboto so med 1. in 5. uro ustavili več kot 500 vozil in z alkotestom preizkusih 114 voznikov, kar 15 preizkusov je bilo pozitivnih, 13 voznikom so začasno odvzeli vozniška dovoljenja. Koncentracijo 0,76 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka je presegel en voznik. SŠol fMsiednihi Neurejena redarska služba Minuli konec tedna, ko smo obeležili prvi svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, je v Celju 24. So-do- HfWt TT fittiti 17 Ulica Alme Karlin je v Celju na Ostrožnem. Od Alme Karlin do Kranjca Danes pojasnjujemo poimenovanje Ulice Alme Karlin, ki je v Celju na Ostrožnem. Poimenovali so jo po popotnici, pisateljici in zbirateljici Almi Maksimilijani Karlin, ki se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju. Alma Maksimilijana Karlin je bila zanimiva in v svojem času kontroverzna osebnost, saj s svojim, za žensko dokaj nenavadnim načinom življenja pri someščanih ni zbujala posebnega odobravanja. Svoja nagnjenja k popotniš-tvu in spoznavanju novega, nenavadnega sveta je kazala že v letih pred I. svetovno vojno, saj se je po študiju jezikov, najprej v Gradcu, nato v Parizu in Londonu, umaknila na Švedsko in Norveško. Leto po končani vojni se je vrnila v rodno Celje, kjer ni več našla duševnega miru. V letih 1919-28 je prepotovala domala ves svet; bila je v Južni Ameriki, Združenih državah Amerike, na Daljnem vzhodu, Tihomorskih otokih, v Avstraliji in Aziji. Že med potovanjem je objavila številne novele, reportaže in podlistke v več časopisih in revijah, med drugim precej v glasilu celjskih Nemcev Cillier Zeitung. Najpomembnejša dela, med katerimi je največ potopisov, romanov in etnoloških del, je nato izdala v tridesetih letih 20. stoletja. Pisala je v nemškem jeziku, nekaj njenih del so prevedli tudi v francoščino, angleščino in celo finščino. Po II. svetovni vojni se je umaknila v samoto, kjer je v hišici v Pečovniku 14. januarja 1950 tudi umrla. V zadnjih letih smo priča ponovnemu »odkritju« Alme Karlin, o čemer pričajo številne raziskovalne in diplomske naloge o njenem življenju in izdaje njenih del v slovenskem jeziku: Samotno potovanje (1969), Urok Južnega morja (1996), Zmaji in duhovi (1996), Modri mesec (1997), Popotne skice (1997), Angel na zemlji (1998), Svetlikanja v mraku (1999), Pod košatim očesom (2002), Samotno potovanje v daljne dežele (2006), Japonske novele (2006), Do- živeti svet (2006) in Smrtonosni trn in druge nenavadne zgod(b)e iz Peruja in Paname. Pri tem več njenih del še čaka na slovenski prevod. Še pred desetletjem in pol ni o njej skoraj nihče vedel povedati nič. Dama, ki se je Celjani bolj spominjajo kot velike samotarke in čudakinje, je bila ves čas prezrta. Redke notice o njej v časnikih so izzvenele v prazno in njena veličina je kot »urok našega morja« čakala na bolj ugodne čase. Toda zakaj je bila Alma Karlin prezrta, skoraj pozabljena? Ženska, ki je dobršen del svojega življenja preživela kot pustolovka na samotnem potovanju, se ni hotela in verjetno niti ni znala pokoriti takratnim družbenim vzorcem. Živela je življenje, »ki še dandanes ne priliči ženskemu spolu, kaj šele v tistih časih«. Njena potovanja so bila pravi nemir, nenehen beg pred sabo in svetom. Kot je izrekla Alma sama, je želela »na planet, od koder se ne vidi Zemlje«. Njeno pisanje pri nas ni naletelo na prav ugoden odmev. Pisala je v takrat osovraženem nemškem j ezi-ku. Slovenščine ni bila vešča, »hči slovenskih staršev« je znala izreči le nekaj besed v našem jeziku. Tudi Avstrija njenega dela ni sprejemala, čeprav se je imela za Av-strijko. Njena dela so izšla pri nemških založnikih v Leipzigu. Večina poznavalcev jo je označila kot veliko an-tifašistko, a se je v nekaterih svojih pisanjih znala spustiti tudi na raven evropskih ko-lonialistov, ki so bili do tihomorskih domorodcev hudo žaljivi. Sama pravi, da se je morala braniti pred njihovo nesramnostjo, zaničevanji, ropi in celo telesnimi napadi. Jo je vodil strah ali spoznanje o svoji drugačnosti, da je v iskanju zadoščenja svo- jih žalostnih izkušenj postajalo njeno pisanje tudi malce rasistično? Vendar je to le ena od mnogih podob Alme Karlin. Po drugi plati nam njena kurioz-nost odkriva pogumno, odločno in radoznalo žensko, ki se ni hotela niti znala prilagoditi stereotipom o vlogi žensk v takratni družbi. Ožigosana kot čudakinja je bila obsojena na življenje v samoti. Tako je bilo vse do začetkov devetdesetih let, ko jo je slovenska javnost »odkrila«. Kar naenkrat je postala velika Slovenka. Kot jastrebi so se najrazličnejši raziskovalci spustih v preučevanje njenega življenja in dela. Kdo bo hitrejši in boljši, udarnejši in ekskluzivnejši. Znamenita Celjanka je ob tem postajala vse bolj zlorabljena. Iz njene »življenjske filozofije« se v zadnjih letih napaja tudi del »ekstremnega« ženskega sveta. V Almi vidijo svojo predhodnico, pravega malega Jahveja, obdanega s svetniškim sijem. Več kot očitno je, da podalpski feminizem njenega življenja ne pozna oziroma ga ne razume prav dobro, še manj njena dela in čas, v katerem je živela. Njen svet je bil precej drugačen, kot ga njene »ideološke« naslednice razumejo in dojemajo. Še veliko bo treba postoriti, da se bomo svoji rojakinji oddolžili za »zlo«, ki s (m) o ji ga storili v preteklosti. Potem bo tudi poznavanje in razumevanje njenega dela in življenja boljše in kvalitetnejše. Naslednjič bomo predstavih Kranjčevo ulico na Polulah. Zgodbo o Almi Maksimi-ljani Karlin je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Ilustracija najpomembnejša V času, ko se postavlja učiteljem, staršem in starim staršem vedno več vprašanj, kako naj otrokom izberejo pravo slikanico, skupaj s strokovnjaki in slovenskimi ustvarjalci iščejo odgovore tudi pri Društvu Bralna značka Slovenije. Zato so v Hermanovem brlogu v muzeju novejše zgodovine pripravili srečanje in pogovor s sodobnimi slovenskimi ilustratorji. Program je bil povezan tudi z razstavo o knjigah in branju, kjer si je bilo mogoče ogledati ilustracije predstavljenih avtorjev. Jože Zupan, član odbora Društva Bralna značka Slovenije, je spregovoril o ilustraciji kot bližnjici do knjige in o tem, kako se otrok za knjigo odloča na osnovi slik. Srečanja sta se udeležila ilustratorja Peter Škerl in Suzi Bricelj, ki sta poudarila pomembnost slik za najmlajše, saj se otrok za knjigo najprej odloči na podlagi ilustracij in ne besedila. Pomembnost slikanic je poudarila tudi umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin: »Ilustracije so izjemno pomembne za otroke, ker je slika starejša kot beseda in ker jo otrok drugače ter lažje dojema. Je simbol za neko pripoved. Najmlajši otroci sploh še ne znajo brati, sliko pa lahko ra- Lila Prap (levo) je obiskovalce popeljala po razstavi. zumejo.« Srečanju se je pridružila tudi Lila Prap, ki je z muzejskim svetovalcem Tonetom Kregarjem ustvarila poučno razstavo v otroškem muzeju z naslovom Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Ob koncu srečanja je obiskovalce po- peljala tudi na ogled te razstave ter razložila, zakaj je slika pomembna za najmlajše: »Za otroke so pomembni vsi zunanji dražljaji, da se uči in uživa v besedah ter ilustraciji. To dvoje je skoraj enako pomembno.« KŠ Branje kot pravica otrok Dan slovenskih splošnih knjižnic je 20. november. Ker je na ta dan tudi obletnica Konvencije o otrokovih pravicah, so za osrednjo temo letošnjega šestega dneva knjižnic izbrali pravico otrok do branja. Temu je prilagodila svoj program tudi Splošna knjižnica Slovenske Kunjice. V sredo, 21. novembra, bodo v Splošni knjižnici Slovenske Konjice ob 9.30 in 10.30 pripravili srečanje z Vito Mavrič, vsestransko ustvarjalko, ki je tudi amba-sadorka Unicefa. V tej funkciji je med drugim obiskala Afriko in bo lahko marsikaj povedala o življenju tamkajšnjih otrok in o tem, kakšne možnosti imajo za branje. Ob 11.30 bo srečanje s prav tako vsestranskim ustvarjalcem, pisateljem Matjažem Pikalom. Predstavil bo ne- kaj odlomkov iz svojih del, seveda pa bo tudi on spregovoril o pravici do branja. Dan bodo končali s potopisnim predavanjem o poti po Latinski Ameriki. Gost bo Konjičan Samo Onič, ki hodi po svetu s široko odprtimi očmi. Tako ne bo predstavil le slikovite pokrajine in pred-kolumbijske kulture, ampak tudi življenje otrok in najstnikov v tem delu sveta. MBP Kuhar in Golob na GM Odru Zavod Celeia Celje pripravlja v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije nocoj, v torek, ob 19.30 drugi koncert iz cikla GM oder. V Galeriji sodobne umetnosti se bosta predstavila kitarista Janez Golob in Nejc Kuhar. Glasbenika sta leta 2004 movanju dosegla zlato pla- pod mentorstvom profesorja Igorja Sajeta združila glasbene ideje kot Golob-Kuhar guitar duo, naslednje leto pa sta na 34. državnem tek- keto ter drugo nagrado. Od takrat delujeta brez mentorja ter redno nastopata in kon-certirata po Sloveniji (gosta sta bila na skoraj vseh pomembnih festivalih) ter v tujini (Italija, Hrvaška, Avstrija ...). Kot duo sta se dvakrat udeležila poletne šole Glasbeni julij na Obali, kjer sta lani za svoje uspehe prejela nagrado Antonia Tarsie. BA Klavirski dnevi v Celju Glasbena šola Celje je bila minuli konec tedna v znamenju 8. slovenskih klavirskih dnevov, ki jih je organiziralo Društvo klavirskih pedagogov Slovenije. Od petka do nedelje so se zvrstila predavanja priznanih pianistov in pedagogov, na okrogli mizi pa so razpravljali o položaju glasbenega šolstva. Društvo klavirskih pedagogov Slovenije je imelo v soboto tudi svoj občni zbor, medtem ko so se vse tri dni vrstili tematski koncerti učencev, študentov in priznanih pianistov. Pripravili so tudi prodajno razstavo klavirske literature. Vsi tečajniki in vodstvo vodniškega tečaja na Gorenju pri Zrečah Vodniški tečaj na kmetiji Krompirjeve počitnice so na celjsko-zasavskem območju za tabornike minile v duhu vodniškega tečaja. Območje je v sodelovanju z Rodom Zelena Rogla iz Zreč in Rodom Bistre Savinje iz Šempetra v Savinjski dolini znova organiziralo vodniški tečaj na Gorenju pri Zrečah. Devetdnevnega »usposabljanja« za vodnike vodov MČ in GG se je udeležilo 24 tečajnikov. Rdeča nit se je na- vezovala na aktualni resničnostni šov Kmetija. Štirje vodi so za vsak dan posebej določili glavo družine, hlapca in deklo, ki so jim bile dodeljene dnevne naloge. Za učni program je skrbelo osem predavateljev (Erika, Tadeja, Polona, Bojan, Emil, Jure, Tomaž in Miha), ki so na svojevrsten in zanimiv način podali obvezno snov. Tečajniki so se tudi zelo dobro odrezali pri organizaciji zabavnih večerov, kjer so pripravili privlačne uprizoritve raznih komedij, grozljivk, baleta ter oddaj (Na zdravje in Trenja). Vodja vodniškega tečaja Jure Vrenko je tečaj označil za uspešen, vendar je poudaril, da so bile pri tečajnikih na začetku opažene vidne razlike v predhodnem znanju iz rodov. »Najbolj sem vesel, da so vsi domov odhajali nasmejani, saj mislim, da so bile njihove želje in pričakovanja dosežene.« Načelnik celjsko-zasavske-ga območja Emil Mumel je povedal, da je območje tečaj organiziralo že petnajstič. Skupaj z vodjo tečaja sta izpostavila še visoko udeležbo tečajnikov, in to kar s celotnega območja Slovenije. Vsi tečajniki so uspešno opravili tečaj in na novo pridobljeno znanje bodo s pridom koristih pri vseh nadaljnjih aktivnostih v vodu, rodu in na mednarodnem področju. MIHA MATAVŽ Dragan Gajič na Forumu spominov Forum spominov na Srednji ekonomski šoli v Celju je zakorakal v tretjo sezono delovanja. Na prireditvi, ki je nastala na pobudo ravnatelja Ivana Pokliča in profesorice Grete Jenček ob bližajoči se stoletnici šole, vsako leto gostijo nekaj vidnejših bivših dijakov šole in sproščeno poklepetajo o spominih na šolske klopi, poklicni in življenjski poti sogovornikov ter o aktualnih vprašanjih. Tokrat so na šoli gostili blisk z desnega krila Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Dragana Gajiča, ki je poklicno maturo uspešno opravil pred dobrimi štirimi leti. Vedno nasmejani Gajo je poudaril, da ima na šolo same lepe spomine, dijake pa je očaral s svojim prepoznavnim optimizmom in sproščenostjo. Prijazni odzivi sogovornikov ter vedno nabito polna predavalnica so zagotovo tudi pokazatelji za to, da je prireditev dobrodošla popestritev šolskega vsakdana. Forum spominov je pravzaprav prerasel prvotno idejo o promociji šole in krepitvi motivacije dijakov za šolsko in ob-šolsko delo. Pri sedanjih in bivših dijakih, pa tudi pri učiteljih, krepi občutek pripadnosti ustanovi, ki enim daje kruh, drugim pa odpira pot v samostojno življenje. Forum spominov je voljna in rodovitna podlaga, ki ustvarja, utrjuje in prepleta korenine. MS Foto: ROK TRŽAN Ekipe občinskega poveljstva, ki so se pomerile na kvizu Vaje in kviz V občini Tabor delujejo tri prostovoljna gasilska društva: Ojstriška vas-Ta-bor, Kapla-Pondor in Loke. Oktobra so aktivno delovala na požarni preventivi. V ta namen sta bili organizirani dve gasilski vaji. Poskrbljeno je bilo tudi za izobraževanje najmlajših -otrok v vrtcu. Obiskali so jih gasilci iz PGD Kapla-Pondor z gasilskim vozilom in jim razkazali vso opremo. Lahko pa so tudi preizkusili delovanje vedro vke. Pionirji in mladinci so se pomerili na gasilskem kvizu GZ Žalec. Udeležilo se ga je S ekip iz občinskega poveljs- tva (OP), ki so se zelo dobro odrezale. V kategoriji mlajših pionirjev sta ekipi iz PGD Kapla-Pondor zasedb 1. in 5. mesto. Med starejšimi pionirji sta ekipi iz PGD Loke osvojili 2. in 5. mesto. V mladinski konkurenci pa so si mladinke iz PGD Kapla-Pon-dor priborile 1. mesto. Vse ekipe, ki so zasedle prva tri mesta, so se uvrstila na regijsko tekmovanje Savinjsko-šaleške regije. Dve predstavnici mladine iz našega OP sta se udeležili srečanja gasilske mladine, ki je bilo 20. oktobra v Novi Gor rici. AP PROFORM Proform d. o. o., Obrrte 124, Bohinjska Bela želi zaposliti več sodelavcev za delo v delavnici. Zaželjena je IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri. Delo bo potekalo v Preboldu. Informacije na: 051 313 369 Posebna predstava slovenskega filma INSTALACIJA LJUBEZNI. Obiskala nas bo filmska ekipa: režiserka Maja Weiss in igralci Bernarda Oman, Branko Jordan, Boris Kobal, Bojan Kastelic 8 Finalna prireditev: Državno prvenstvo v ^^ B-demanih za otroke v avli kina. 8 Popoldanska zabava v avli Planeta Tuš z Natalijo Verboten, pihalno godbo Laško, s 5-nadstropno torto in izjemno zabavo. B Nastop hrvaške skupine Colonia na Bowlingu. Pohitite - zaradi omejenega prostora bomo obiskovalce sprejemali do zapolnitve ^gg^ prostora. Vstopnine ni! ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Cepimo se pravočasno! Vprašanje bralke: Ali je cepljenje proti gripi in drugim boleznim še potrebno, saj ga nekateri odsvetujejo in celo ustanavljajo združenja proti cepljenju. Kaj mi vi lahko svetujete ? Cepljenje je še vedno najuspešnejša uporaba imunoloških načel za obvladovanje bolezni. Pripomoglo je k naglemu razvoja človeštva in omogočilo zdravje in preživetje celim generacijam. Na žalost pa zaradi ekonomskih vzrokov še ni dostopno enakomerno vsem ljudem na svetu! V številnih deželah se cepi premalo ljudi, zlasti proti hepatitisu B. Celo proti ošpicam se ne cepi v nekaterih deželah predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Poseben problem pa je HIV. Veliko jih ne ve, da so cepiva zelo preizkušena in raziskana oblika zdravljenja. Da z aktivno imunizacijo preprečimo epidemije, kot tudi številne komplikacije, ki bi jih bili deležni otroci, odrasli ali starejši in bolniki, če bi prišli brez imunske zašči- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog te v kontakt z infekcijskim agensom. Difterija, pertusis, herpes zoster, gripa, mumps, rdečke, koze, in še druge bo- Za informacije o izdelkih lahko pokličete ali obiščete zeliščno lekarno in trgovino z zdravo prehrano BIOT Center Celja, Glavni trg 10: 03 5441 631 City center Celje, nadstropje:03 490 31 91 lezni so skoraj izginile zaradi precepljenosti populacije. Če bo precepljenost med ljudmi padla, se te bolezni lahko ponovno pojavijo in ogrozijo zlasti otroke in bolnike. Uspešna in varna cepiva Danes se za cepljenje uporabljajo cepiva, ki so varna in uspešna. Delujejo na več načinov. Dvigujejo nespecifično imunsko odpornost proti okužbi, poveča se aktivnost makrofagov, poveča se količina citokinov, ki spodbudijo tvorbo interferona in rast B- in T-limfocitov, zavirajo tvorbe faktorjev nekroze (TNF), kar je zlasti pomembno pri dednih imunskih pomanjkljivostih, kot tudi pri sekundarnih imunskih defektih, ki se javlja pri ne-dohranjenosti, pri HIV-u, raku, pri zdravljenju z imuno-supresivi. Prav zato, da bomo okrepili naš imunski sistem, se bomo cepiti, tako kot nam svetuje stroka. Odgovorni nismo le zase, saj s tem varujemo tudi svoje drage, ki jim ne želimo drugega kot lepo, zdravo življenje. Res je, da lahko povečamo obrambne mehanizme tudi z uživanjem polnovredne hrane, z redno fizično aktivnostjo in odpravljanjem stresa. Pri tem nam pomagajo številne bioaktivne substance, vitamini, minerali kot so selen in cink, ki povečujeta aktivnost B- in T-limfocitov, kot tudi jogurt iz soje, ki povečuje tvorbo properdina in povečuje odpornost na mutacije celic. Imunostimulativ-ne snovi so tudi v kitajski gobi in gobi shi take, pomembne snovi so tudi v čebuli in česnu, ameriškem slamniku, odpornost povečujejo tudi omega 3 in gamalinolenska MK, medtem ko omega 6 in sladkor zavirata tvorbo protiteles. Če imate vprašanje za primaria Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Torej je pred nami čas cepljenj. Ustavimo se in pomislimo na svoje zdravje danes, ko smo še zdravi. Res je, da si lahko skuhamo, čaj iz lučni-ka, pljučnika, plavice, divje češnje, z dodatkom sleza in bezga, a ta nam bo samo olajšal simptome, ne bo pa odvrnil virusov, ki nas ogrožajo. ROŽICE IN CAJCKI Soja zoper holesterol O, ja, soja! Le uživajmo jo, pa naj bo to sojino mleko, tofu, sojino meso, kosmiči, olje, lecitin ... Popestrili bomo jedilnik in ugnati kakšen zdravstveni problem. Denimo, povišan holesterol, težave v meni, prekomerno težo ... Ta nizka in drobnozrnata stročnica, ki ji pravimo tudi veliki bob, vse bolj pridobiva na veljavi in postaja živilo prihodnosti za ves svet. Sodi med najstarejše kulturne rastline na svetu. Kitajske medicinske knjige navajajo, da jo je človek uporabljal že 5000 let pred Kristusom. Dve tisočletji kasneje jo je zaukazal gojiti kitajski cesar Chen Nung. Na stari celini se je pojavila šele sredi 18. stoletja. Nekatere sorte so gojili in jih še gojijo v srednji Evropi, sicer pa najbolje uspeva na Daljnem vzhodu, kjer velja tudi danes za eno od osnovnih živil. Veliko soje pridelajo tudi Američani, ki so se sicer s sojo srečali najpozneje. Soja (Glycine max) vsebuje beljakovine, maščobe, sladkorje, minerale, provitamin A, vitamine B-skupine, K, C, provitamina D in E. Vsebuje vseh osem esencialnih aminokislin in visokovredno sestavino lecitin. Sojine beljakovine, ka- brezplačnih bančnih storitev za podjetja in zasebnike Ponudba je namenjena podjetnim, ki se na novo odločate za poslovanje z Abanko, in vsem, ki želite razširiti sodelovanje in nabor storitev. Paket vsebuje naslednje ugodnosti: • transakcijski račun -12 brezplačnih mesečnih vodenj transakcijskega računa, 2 • 12 brezplačnih mesečnih nadomestil za uporabo I elektronske banke Abacom (skupaj s programskim * paketom in čitalnikom zaščitnih kartic), J • spletni Pregled poslovnega sodelovanja, 3 • poslovno kartico MasterCard - brezplačno enoletno s članarino, «; • splošno depozitno pogodbo - depozit z najmanj 19-krat I višjo obrestno mero od obrestne mere za sredstva na | transakcijskem računu. m. Ponudba je paketna. Pogoj za sklenitev splošne depozitne pogodbe je S polog vsaj 1.000 EUR za vsaj 3 dni. Kvalificirano digitalno potrdilo na ^ zaščitni kartici v paket ni vključeno. Paket tudi ne vključuje stroškov g zavarovanja pri zavarovalnici za poslovno kartico MasterCard. < www.abanka.si | info@abanka.si | Abafon 080 1 360 ABANKA Piše: PAVLA KLINER terih vsebnost (35-45%) presega povprečno količino v drugih živilih, se po kvaliteti lahko docela kosajo z vsemi živalskimi beljakovinami. Nič čudnega torej, da se pogosto svetuje vegetarijancem. Sojina zrna so bogata z maščobami, od katerih je več kot 90 odstotkov večkrat nenasičenih. Prav zaradi tega soja znižuje raven holesterola v krvi in zavira aterosklerozo. Značilnost nenasičenih maščobnih kislin je, da varujejo vse organske strukture, med drugim celične membrane in kožno oblogo. Soja se tudi zaradi tega silno obnese pri zdravljenju kožnih obolenj, denimo pri der-matozi, luskavici, tvorih in ek-cemih. Vsebuje obilo vlaknin, ki so koristne ža urejanje redne prebave. Za zdravljenje pomanjkanja koncentracije, spomina, možganskih, živčnih iti obolenj jeter in žolča, slabokrvnosti ter oslabelosti se uporablja sojin lecitin, ki ga pridobivajo iz zrelega sojinega semena, in ga lahko kupimo v lekarnah in naravnih prodajalnah. Uporaba soje in sojinega lecitina naj bi, kot smo že rekli, silno koristila pri visokih vrednostih holesterola. Učinek nižanja ravni holesterola je tudi znanstveno potrjen. Soja zanesljivo lajša tudi težave v menopavzi in pripomore k zmanjševanju telesne teže v okviru shujševalne diete. Kitajska naravna medicina uporablja sojine kalčke proti vročini. Ti naj bi namreč spodbujali krvni obtok in nevtralizirali strupe. Sojo pa priporočajo tudi za preprečevanje raka. Kot živilo uporabljamo sojine beljakovine z izaflavonoi-di in lecitinom. Lecitin lahko občasno povzroči prebavne motnje, zlasti napenjanje in bolečine v trebuhu, zato sojina zrna namakamo v vodi, jih skuhamo in dobro prežvečimo. Iz sojinih zm pridobivajo različne izdelke, kot so tofu - zelo priljubljen sojin sir, sojini kosmiči, sojina moka... 8 - 12 kg ■ Dr. PIRNAT Slovenska zveza društev gojiteljev pasem ski h malih živali vabi na ogled 14. državne razstave malih živali, ki bo v hali K Celjskega sejma od 23. - 25. novembra 2007. Na ogled bo več kot 1500 živali: kunci okrasna perutnina, golobi, morski prašički, ptice in južnoameriške činčile. t-suiwltidnik-n Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika, v_/ minit brezplačna številka (((• 080 12 37) DELOVNI ČAS -NON STOP Zaradi širitve dejavnosti sodelavke/sodelavce - VOZNIKE - stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.o.. Mariborska 204, 3000 Celje V. PRODAM PEUGEOT 307 1,4 hdi, letnik 2003, prvi lastnik, 84.000 km, modre barve, veliko dodatne opreme in odlično ohranjen, prodam za 7.600 EUR. Telefon 041 369-311. 5821 ŠTIRIKOLESNIK Bashan, 400 cm3, 4 WD, priklop, vikla, nov, registriran, prodam za 3.700 EUR. Telefon 041 482-820. 5941 KUPIM OSEBNO vozilo, staro deset let, lahko poškodovano ali ne, kupim. Telefon 041 361-304. 5849 ELEKTROMOTOR Elektrokovina, 3 km, 2900 obratov, z jermenico in šoltarjem, prodam za 200 EUR. Telelon 041 918-342. 5937 TRAKTORSKI hidravlični nakladač, za gnoj in žlico, noge so hidravlične, cepilnikza drva na sveder, skoraj nov, črpalko za dstemo gnojevke, generalno obnovljeno, prodam. Telefon 031285-550. 5934 PRODAM V CENTRU Vojnika prodam starejšo hišo, na parceli 590 m7. Telefon 031 814-463. 5881 ŽALEC, center. Takoj vseljivo manjšo hišo, velikost 115 m2, prodam. Telefon 041 389-238. 5889 PARCELO s stanovanjsko hišo, pod planinskim domom Gore, KO Hrastnik, 20 km iz Celjo, prodom. Telefon 041741-719. 5943 www.radiocelje.com KUPIM STAREJŠO hišo, v Celju ali okolici (Vojnik, Ljubečna), tokoj kupim. Telefon 041 672-374. 5390 PARCELO oli nadomestno gradnjo, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 352-267. 5390 V CEUU z okolico kupim hišo, lahko v slabem stanju. Plačilo gotovina. Sem resen kupec brez posrednika. Telefon 031309-555. 5950 V STROGEM centru Celja kupimo ulični lokal. Borza nepremičnin, d. o. o., Linhartova 22, Celje, telefon 041601-555. n ODDAM GARAŽO v Celju, ob Vrunčevi cesti, oddam. Telefon 5862-523,051 348-302. p mmnm PRODAM ENKRATNA priložnost! V Celju na Glaziji, dupleks stanovanje, 140 m1, terasa, 3 leta, ugodno prodam za 250.000 EUR. Irena, telefon 041 605-786. Ž 229 KUPIM DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 321-946. 5390 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okofici, nujno kupim za gotovino. Telefon 041 727-330. 5390 STANOVANJE v Celju nujno kupim, od 45 do 60 m2. Plačam takoj, vselil bi se do 15.2.2008. Telefon 031 309-555. 5950 • ODDAM V CEUU oddam v najem garsonjero. Telefon 041 516-811. 5890 TRISOBNO stanovanje z garažo, v hiši, na relaciji Petrovie-Arjo vos, oddam. Telefon 051265-173. Ž 226 bseshi PRODAM Bill nI ' 11 i Ml -vpisi v zemljiško knjigo - posredovanja, svetovanje in varen prenos lastništva pri nepremičninah sestava kupoprodajnih pogodb Vzgoja pasjega nedebudneža No, kaj je sedaj? Se ne bova več igrali? A ne vidiš, da sem ravno v elementu? In zdaj naj grem pa spat, ali kaj? Ph, to pa ne! No, daj, igrajva se! (5032) Aaaahhh, tako sem še zaspan. Ne razumem, zakaj so me morali zvleči iz stanovanja med mojim popoldanskim počitkom. Pa saj fotografiranja v resnici sploh ne maram! Nič, jaz grem nazaj spat. (5049) Moram biti čisto pri miru-poziram namreč fotografu za tihožitje. Umetniško delo se bo imenovalo Jabolko s psom. Ja, tudi jaz se sprašujem, zakaj ne Pes z jabolkom, ampak saj poznate umetnike. (5054) Zame so nekaj najbolj prisrčnega in simpatičnega pasji mladički, ki me s svojimi velikimi očkami in vragoli-jami nemudoma osvojijo. A mali kuža ni plišasta igrača, temveč živo bitje, ki zahteva vzgojo in nego kot človeški otrok. Vzgoja pasjega nadebudne-ža je nujen proces, ki ni koristen le zanj, pač pa tudi za njegovega lastnika. Ko pride namreč kuža v nov dom, je to zanj popolnoma novo okolje, ki ga želi vsega okusiti z zobmi. Če ne želimo vsak teden nadomeščati spraskanih in zgrizenih stvari, moramo kuž-ku že takoj postaviti omejitve in ga seznaniti s pravili. Kuža se mora zavedati, da ni on vodja krdela, temveč je to njegov lastnik, zato ga mora brezpogojno ubogati. Če kužku nečesa ne dovolimo, moramo pri tem tudi vztrajati - otožnemu pogledu in navidezni neboglje- nosti navkljub. K pravilni vzgoji veliko pripomore šolanje psa, zato je že mladička priporočljivo vpisati v malo šolo. Seveda pa moramo ob prihodu novega člana poskrbeti, da bo novo okolje zanj varno. S tal pospravimo rastline, pospravimo električne kable, vtikače pa pokrijemo, pospravimo zdravila, čistila in detergente ter ostale strupene tekočine, ki utegnejo škodovati mladičku. Ko navihanca prinesete domov, mu pokažite njegov prostor, igrače in njegove posode za hrano. Tako bo kmalu vedel, kje je njegov poseben kotiček. Zavedati se morate tudi, da bo morda mladiček imel domotožje, zato se zna zgoditi, da bo noč ali dve jokal in cvilil. Za mladička morate poskrbeti kot za svojega otroka. Verjemite, nekoč mali kužek vam bo kot velika mrcina z veseljem izkazoval vso naklonje- Očitno moji sestrici nista vajeni fotografskega objektiva, jaz pa naravnost obožujem medijsko pozornost! Drugače smo vse tri prav živahne in malce nagajive,vendar nas imajo v zavetišču vseeno zelo radi. (4893) nost in ljubezen, če boste enako počeli tudi vi. Naši mladički so že sedaj zelo navihani in nujno potrebni pravilne vzgoje. Da ne bodo zrasli v pasje nadloge, vas pozivajo, da si jih ogledate na fotografijah in jih pridete obiskat tudi v zavetišče, in sicer od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Slike vseh ostalih si lahko ogledate tudi na internetni strani www.go.to/ zonzani ali jih pridete pogledat v živo, za vse informacije pa smo dosegljivi na telefonski številki 03/749-06-02. NINA ŠTARKEL A bi šla z menoj na zmenek? Obljubljam ti obilo romantike: večerja v soju mesečine, polnočni sprehod... Sem namreč nepoboljšljiv romantik (5075) Moja rdeča rutka je moj zaščitni znak. Brez nje ne grem nikamor. Zaradi nje se name lepi cvet pasjih lepotic. Ampak vseeno pogrešam prav posebno osebo - svojega lastnika. Če me prepoznaš po moji rutici, me pridi iskat. (5042) Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telelon (03) 422S190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_ Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agenrija@nt-rc.si Lighting, d Dobrna 7,3204 DOBRNA tel: 03 780-10-70, 780-10-72, Zaposlimo: - KV električarja monterja z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Možna je zaposlitev za nedoločen čas s predhodnim preizkusnim delom na montaži in izdelavi svetil - skladiščnika s končano izobrazbo KV električar z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na elektro delih. Možna je zaposlitev za nedoločen čas s predhodnim preizkusnim delom v vodenju skladišča. nabavi in dostavi blaga in občasnem delu v delavnici. Od kan jv pričak ustrezno izobrazbo, samostojno opravljanje del in nalog, sposobnost timskega dela, komunikativnost in prijaznost, vozniški izpit B-kategori-je, tekoče znanje slovenskega jezika, nekaznovanost. Kandidatom nudimo: stimulativni osebni dohodek, povračilo prevoznih stroškov, dobre pogoje dela, delo v prijetnem kolektivu. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ETT lighting d. 0.0., Dobrna 7,3204 DOBRNA z dvajsetletnimi izkušnjami pri prodaji pomožnih medicinskih sredstev zaradi odpiranja novih področij in povečanja obsega dela. Možnost kariere za osebe obeh spolov od 18 do 58 let -full-time in part-time! Zaželeno je pogovorno znanje italijanščine. Pokličite in pridružite se riami FULL-POINT d.o.o., Vojkovo nabrežja 23. 6000 Koper ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero, v Celju ali bližnji okolki, išče 57-letno samska žensko. Nudim pomoč v gospodinjstvu. Telefon 041285-346. 58615862 1EP0 ohranjeno otroško posteljico, 141 «70 cm, prodam za 40 EUR. Telefon (03) 5731-829. L 535 PEČ Kuppersbusch prodam. Telefon (03) 5416-578,041 907-565. 5931 ŠTEDILNIK, 2 + 2, hladilnik, trosed, fotelja, kuhinjo, mizo, stole, jedilni kot, kavč, posteljo, jogi, sušilni stroj, prodam. Telefon 051 424-303. 5948 POTREBUJEM PEČ na gorivo, s tušem, potrebu jem. Telefon 5417-626. 5921 fi» PRODAM METRSKA drva ugodno prodam. Telefon 031 584-539. 5887 BUKOVA drva, možna dostava do 10 km, prodam. Telefon 031 298-697,5730-913. L 541 DRVA, nažagana in nasekana, prodam. Telefon (03) 5805-145. Š791 BUKOVA drva prodam. Telefon 041 524-358. 5936 BUKOVA drva, klaftre, 40 EUR/meter, prodam. Telefon 041 946-759. Ž 230 hlodovino javor, hrast in ostalo. Plačilo takoj. IM.: 041-636-739. PRODAM ŠVICARSKI planšarski pes, appenzeller, mladiče čistokrvne, cepljene, brez rodovnika, prodam. Telefon 041 208-999. 5753 DVE rjavi kozi, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5461-066 ali051221-261. 5868 PRAŠIČA, dva, po 150 kg in enega 200 kg, krmljeni z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5821-319,041 956-883.5873 BIKCA simentalco, starega tri tedne in križanca, starega 14 dni, prodam. Telefon 051 219-910. 5918 ŽREBETA, starega 8 mesecev, 3 ovne in več jagnjetov, za zakol, prodam. Telefon 5735-189. 5917 TELICO, staro 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 57384)82. L538 PRAŠIČA zo zakol, težjega, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5821-794,041 580-149, Jed. 5878 BIKCA simentaka, težkega 120 kg, prodam za 500 EUR. Ivan Zagrušovcem, Zovrh nad Dobrno 36. 5877 TELICO simenlalko, staro 6 tednov, ugodno prodam. Telefon 5488-158. 5898 DVA prašiča, težka približno 180 kg, krmlje-na s kuhano hrano, prodam. Telefon 031 840-078. Š785 PRAŠIČA, 220 kg, hranjen z domačo kuhano hrono, prodam. Telefon (03) 5821-578. 5919 HITRO NAROČITE MM Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa 6 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 i» WO i» tudi letnik 2007 4i'W0;l hrs prMogo TV-OKNO! ^ * ^ j ' " Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: ____ NT&RC d.o,o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika PRAŠIČA za zakol, 150 kg, prodam. Telefon (03)5794-590,041 915-982. Š793 PUJSKAza zakol, od 120 do 140 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 5741-333. 5916 TELIČKO simentolko in brejo telico prodam. Telefon 051 621-416. Š7§9 BIKCE simentalce, od 200 do 220 kg, prodam. Telefon 041653-165. Š788 PRAŠIČE, od 100 do 250 kg, prodam- Cena po dogovoru. Telefon (02) 8019-354, 041 708-154. p PAŠNO telico simenlalko, v 6. mesecu brejo-sti, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 288-114. Š790 PRAŠIČA, mesnate pasme, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 5733-330. 5933 KRAVO simentolko, pašno, z bikcem, težkim 120 kg, prodam. Telefon (03) 5845-258,041 946-759. Ž231 POL leta starega mucka, vajen življenja v naravi, oddam. Telefon 5442432, po 18. Uri. 5876 PRODAM KAKOVOSTNO belo in rdeče vino prodam. Telefon (03) 5821-578. 5919 KAKOVOSTNO vino, večje količine, novo, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 667-223. 5938 PRODAM ZIMSKE gume Michelin, na platiščih, velikost 305-70-22,5, malo rabljene, prodam. Telefon (03) 5739-044. 5920 SADNI mlin in enofazni motor prodam. Telefon 040141-097. 5885 ZIMSKE gume, 175/70-13, rabljene eno sezono, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 647-525. 5935 ŠTIRI jeklena platišča, 16 col, za audi, 20 EUR/kos, prodam. Telefon 041 531-334. 5909 ZIMSKE gume Michelin, 165/70/13 in 100 let staro jedilno mizo, prodam. Telefon 051 6364)33, (03) 5715499. Ž228 PRIKOLICO za kampiranje Adria Unica 502 dk, z baldahinom, letnik 1997, reg. do leta 2011, prodam. Telefon 041 741-719. 5944 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold. n stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Ljubil je klasje v polju rumeno, delo mu tuje bilo ni nobeno, zdaj le spomin je med žitnimi klasi, žalosti solza suši se počasi. ZAHVALA V 71. letu nas je nenadoma, mnogo prezgodaj zapu- stil dragi JOŽE DOBRAJC sTinskega 52 V najtežjih trenutkih nismo ostali sami, zato se želimo zahvaliti sindikatu in vsem sodelavcem Alposa Šentjur, govornikoma, g. Čandru in predstavniku Društva upokojencev Pristava pri Mestinju za ganljive besede slovesa in gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala Barbari Lavre z družino ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena pisna in ustna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Že leto dni na tvojem grobu svečke gorijo, t/ žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. V SPOMIN JAGICI JAKSE (6.12.1942-21.11.2006) Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo, st ustavite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Izteklo se je življenje naši TONČKI OSTRUH profesorici biologije in kemije v pokoju Rad se je spominja kolektiv lil. Osnovne šole Celje ADAPTACIJE, zidarska dela, obnova streh, barvanje stanovanj, hiš, fasad, nopuš-čev, v Celju in okolici, v letu 2007 z 10 % popustom. Telefon 041 578-917, BEE Plestenjak, s. p., Planina 144, Planina. RAZPISUJEMO štipendijo na Srednji šoli za ka cesta 2,3202 Ljubečna. INŠTRUKCUE za fiziko in angleščino, gimnazija, potrebujem. Pokličite po telefonu 041 980-929, po 16. uri. 5925 ZAKLJUČNA dela v gradbeništvu: beljenje, knauf, parket, keramika, kakovostno in ugodno. Marjan Starič, s. p., Šlandrov trg 26, Žalec, telefon 040 750-820. Podjetje GRABAR Božida Božidar Grabar s.p.. Podvin 211,3310 Žalec Honorarno, z možnostjo redne zaposlitve sprejmemo 6 perspektivnih, urejenih oseb s pričetkom dela takoj. www.novitednik.com 8. do 15. i Tel.: O3/425-61-50. o. Mariboiska c. 44. Celje m ^ PROMETNI TEHNIK REFERENT ZA LOGISTIKO IN AVTRPAHK - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 25.11.2007; EHO 0.0.0., OREZNO7 A. 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI EKONOMIST (VSI VIŠJI SVETOVALEC V REZIJSKEM 03RA ILI - M/i NEOOLOČEN ČAS. Z3.II.ZOOI: OBČINA LAŠKO. MESTNA UUCA 2. 3270 LAŠKO SVETOVALEC ZA OKOLJE IN PROSTOR. TER UREJANJE STAVONIH ZEMUIŠČ ■ M/ t NEDOLOČEN ČAS, Z3.I1.Z007; ORČINA LAŠKO. MESTNA UUCA Z. 3270 UŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE LAHKO -M/Z: NEDOLOČEN ČAS.27.112017;EHO D.O.O.. OflEZNO 7 A 3Z70IAŠK0 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KMETIJSTVA SVETOVALEC ZA GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO - M/Ž: DOLOČEN ČAS. Z3.112007; ORČINA LAŠKO. MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO ue mozirje POMOŽNI DELAVEC SESTAVUALEC / POSLUŽEVALEC V PROIZVODNJI MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV: SESTAVA IN MONTAŽA P00 KLOPOV. SKLOPOV ALI K0NČEN1AIZDEL-KA, POSLOŽEVANJE ALI UPRAVLJANJE DELOVNE OPREME- M/Ž: DOLOČEN ČAS 0 MESECEV, 23.11.2007; ADECCO H.R. D.O.O. ADECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE. 0.0.0. PODRUŽNICA CEUE, ULICA »V. DIVIZIJE 0,3000 CEUE PRODAJALEC PRODAJALKA V PE NAZARJE ■ M/h DOLOČEN ČAS 3 MESECE, Z3.1I.Z007; METRO. D.D. METRO D.D. PE NAZARJE, SAVINJSKA CESTA 1.3331 NAZARJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; DOLOČEN ČAS 0 MESE-CEV. 23.11.2007: JURE MAROLT S.P., RA-OEGDNOAB3 A, 3330 MOZIRJE STREŽDA - M/Ž; DOLOČEN ČAS g MESECEV, Z3.11.2007; JOŽICA MAROLT S.P., SAVINJSKA CESTA 2.3330 MOZIRJE STREŽBA V SLAŠČIČARNI ■ M/ž; DOLU ČEN ČAS S MESECEV. 23.11.2007; JOŽICA MAROLT S.P., SAVINJSKA CESTA 2. 3330 MOZIRJE ue slovenske" komjice OSNOVNOŠOLSKA 1ZOBRAZRA ČISTILKA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 0 MESE-CEV. 20.112007: PANRYGIA D.0.0. »RJA VAS 101.3301 PETROVČE DELAVEC V PROIZVODNJI DELO V SLOVENSKIH KONJICAH - »/Ž; DOLOČEN ČAS 0 MESECEV. 20.11.2007; Kl INTERIM D.O.O. PEZDPANČIČEVAJAMA.ŽELEZNA CESTA», 1010 UUOUANA -VARNOSTNIK" NA OBMOČJU SLOVENSKIH KONJIC: VAROVANJE PREMOŽENJA - M/Ž: D010ČEN ČAS 0 MESECEV, 23.11,2007; ISS SERVISYSTEM D.O.O., PTDJSKA CESTA OS, 2001 MARI80« ČISTILKA ■ M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV, Z7.11.Z007; PANRYGIA D.O.O., ARJA VAS 101, 3301 PETROVČE DELAVEC V PROIZVODNJI - DEIOVNO MESTO SLOVENSKE KONJICE-M/Ž; DOLOČEN ČAS 0 MESECEV, Z0.11.Z007: KI INTERIM0.0.0. PEZDPANČIČEVAJAMA, ŽELEZNA CESTA H, 10DOUOOUANA KMETIJSKI MEHANIK VODJA MEHANIČNE DELAVNICE, VODJA SERVISA M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. Z1.11.Z0D7; KLAS D.O.O., TEPANJE 71 A. VZDRŽEVALEC - KINOOPERATER - M/Ž; NEDOLDCEN CAS. 24.12.2007; SK SLO VENSKE KONJICE. MESTNI TRG 4.3210 SLOVENSKE KONJICE VOZNIK VOZNIK LAHKEGA DOSTAVNEGA VOZILA (KOMBIJA) V MEDNARODNI ŠEDICIJI. M/ Z; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 23.I1.20D7; FLORJANC D.O.O., ŽIČE 54,3215 LOČE KUHARSKI POMOČNIK POMOČNIKOELOVNO MESTO V SLOVEN-SKIH KONJICAH - M/Ž; D010ČEN ČAS 0 MESECEV. 23.11.2007: SODEXHO D.O.O. UUBUANA. ŽELEZNA CESTA II. 1000 UUBUANA TRGOVINSKI POSLOVOOJA TRGOVINSKI POSLOVODJA PE SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 ME-SECE 22.11.2BB7; VELEIEKSUL D.D., LE-SKDŠKOVA CESTA 10,1000 UUBUANA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 23,11.2007: PAN AGENT. 0.0.0, BOHOVA BO, 2311 HOČE KUHAR - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 23.11.2007; PA« AGENT. D.O.O, BOHOVA SO, 2311 HOČE PLESKARSKA IN FASADEBSKA DELA ■ M/ Ž: DOLOČEN ČAS 0 MESECEV. 15.12.2007; ALOJZ VEZJAK S.P, TEPANJE 24,3210 SLOVENSKE KONJICE STROJNITEHNIK OPERATER CNC STROJEV. REZKALEC M/ Ž: NEDOLOČEN ČAS. 20.11.2001: RAMAX ENGINEERING. D.O.O. PDUSKA CESTA 20,3210 SLOVENSKE KONJICE OPERATER CNC STROJEV ŽIČNA EROZIJA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 20.11.2007; RAMAX ENGINEERING. D.O.O, POUSKA CESTA 20.3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTROTEHNIK NAČRTOVANJE IN IZDELAVA TISKANIH VEZIJ. MONTAŽA IN UMERJANJE IN-STRUMENTDV. PROGRAMIRANJE. DELO Z RAČUNALNIKOM. MERITVE FIZIKALNIH IN KEMIJSKIH PARAMETROV NA TERENU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 2.12.2007: ECHO D.O.O, S10VFNSKE KONJICE. STARI TRG 37,3210 S10VENSKE KONJICE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER IZVEDBA ELEKTBO INŠTALACIJ ŠIBKEGA IN JAKEGA TOKA -M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. I.1Z.Z007: ELPBB KRIŽNIC D.O.O, ZEČE 25. 3210 SLOVEN. SKE KONJICE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIKAR VEZALEC- ELEKTRO IZVEDBA IN MONTAŽA NIZKONAPETOSTNIH RAZDELILNIH OMAH - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 1.1Z.ZD07; ELPRO KRIŽNIC D.O.O, ZEČE 25. 3210 SLOVENSKE KDNJICE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE KONSTRUKTER IZOE1AVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA MEHANSKO I« ELEKTRO IZVEDBA NIZKONAPETOSTNIH RAZDELILNIH OMAR - M/2; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 1.12.2107; ELPRO KRIŽNIČ 0.0.0, ZEČE 25. 321T SLOVENSKE KO-NJICE INŽENIR STROJNIŠTVA PROGRAMER NA CNC STROJO - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, Z3.11.Z0Đ7; ORODJAR-STVO POČNIK THANC S.P. VINOGRADNA UUCA 30.3Z10 SLOVENSKE KONJICE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE FIZIOTE RAPI JE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE OSKRBOVANCEV - M/Ž; DOLOČEN ČAS Z MESECA. Z0.1I.Z007: UMBRECHTOV DOM, SLOVENSKE KONJICE. ŠOLSKA UU CA 4,3Z1Ü SLOVENSKE KONJICE nakudalec- čistilec gelo obsega nakudanje materi au v fazi predpriprave, čiščenje ter brušenje c pri pre-belavi in tauenju kovin.., - m/ž; ---"'n čas iz mesecev, 20.11.20u7; :h d.o.o, 4. 3000 STREŽBA PIJAČE IN HRANE - ŽENSKE; NEDOLOČEN ČAS; ŠPORTNO DRUŠTVO RAJSKI OTOK, PROSENIŠKO 38. 3230 ŠENTJOR DELAVEC BREZ POKLICA MONTAŽA KNAOF STEN IN STROPOV - MOŠKI; NEDOLOČEN ČAS. 20.II.ZD07: SIMON SITER S.P.. DRAMUE 13 C. 3222 DRAMUE VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA V02IU PO SLOVE-NIJI ■ M/Ž; D010ČEN ČAS 0 MESECEV, 23.11.2007:STRNAR BOŠTJAN S.P., 0ĐLE-TINA 7,3232 PONIKVA MIZAR MIZAR - OPRAVUANJE VSEH MIZARSKIH DEI V MIZARSKI PROIZVODNJI IN NA HRENI- M/Ž: DOLOČEN ČAS 2 MESECA, 20.11.2007; ALPOS MIZARSKA PROIZVODNJA D.O.O.. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 2. 3230 ŠENTJUR MONTAŽANATEBENDTEBOPBAVUANJE POMOŽNIH MIZARSKIH DEL V DELAVNICI. POMOČ PRI STROJU. BRUŠENJE. ROČNA MIZARSKA DEU - M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV. 8.12.2BB7: KUPEC D.O.O, GORICA PRI SLIVNICI 3D A 32G3 DORICA PRI SUVNICI CVETLIČAR CVETLIČAR PRODAJALEC M/Ž: DOLOČEN ČAS 2 MESECA. 23.11.2007; ZAGAJŠEK D.O.O, UOOUANSKA CESTA 13, 3230 ŠENTJDR ELEKTRIKAR ENERGETIK SERVISER GOSTINSKE OPREME NA TERENU IN V DELAVNICI. - M/Ž - MOŠKI; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. ZI.11.Z007; SEDON KLEMEN ŠKET S.P.DORIČICA 13, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA STROJNIK AVTODVIGAU- M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 21.11.2007; LUDVIK VRŠNAK S.P, ŽAGAJ PRI PONIKVI 25. 3Z3Z PO N1KVA CNC OPERATER - REZKALEC NA VEČJIH CNC STROJIH - M/Ž: NEOOLOČEN ČAS. 21.11.2017: LIGRESD.0.0. POUSKA ULICA B, 3230 ŠENTJDR SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA SODEUVEC ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI ■ OPRAVUANJE PREGLEDOV ODJEKTOV KS. SPREJEMANJE VLOG KS IN POSREDO-VANJE LE-TEH V ODLOČITEV. IZVAJANJE NALOG NA PODROČJU JN. KS . SPRE-JEMANJE PBGBBBENIH DBVESZNOSTI ■ M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. Z3.1I.Z007; OBČINA ŠENTJUR, MESTNI TRG 10.3Z30 ŠENTJUR SUUE1AVEC ZA KRAJEVNE SKDPNUSTI ■ UPRAVUANJE PREGLEDOV ODJEKTOV KS. SPREJEMANJE VLOG KS IN POSREDOVANJE LE-TEH V ODLOČITEV, IZVAJANJE NA10G NA PODROČJU JN. KS, SPRE-JEMANJE POGODBENIH OOVESZNDSTI - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS, 23.11.2007: OBČNA ŠENTJDR. MESTNI TBG 10.3230 ŠENTJDR ELEKTROMONTER VZDRŽEVALEC - ELEKTRIČAR ■ M/Ž: DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 20.112007: ACER FURNIRNICA D.O.O, CESTA LEDNA DDRH01INŠKA 0,3Z3D ŠEN1JUH GRADBENI TEHNIK NADZORNIK POTEKA GRADBENIH DEL IN PISANJE POROČIL- M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, Z3.11.Z0D7: HATKO ROŽIČ S.P, VRH-NO BZ.3Z30 ŠENTJOR EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST NA TERENO - M/Ž: NEDOUČEN ČAS, Z0.1I.ZD07: AHAC D.Đ.O., STOPČE 31.3231GR00ELN0 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE ARHITEKT. IZDELOVANJE IDEJNIH PRO. JEKTQV ZA OBLIKOVANJE IN1ERIERJEV. RAZVIJANJE ELEMENTOV NOTRANJE OPREME M/Ž; DOLOČEN CASfi MESECEV. Z0.11.Z007: ALPOS INŽENIRING D.O.O. AL-POS ENGINEERING GMBH. CESTA LEDNA DOBROTINŠKA 2.3230 ŠENTJUR ČAS. 24.11.2007; ZO ŠENTJOR. CESTA LE- OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA STREŽRA PIJAČ - M/Ž: ODLOČEN ČAS IZ MESECEV, 0.12.2067; KAVA GAH AS DARJA ANDRLON S.P. SUKE 2. 32B4 PODČETRTEK KUHINJSKI POMOČNIK - POMOČ PRI KUHANJU IN PRIPRAVI OBROKOV M/2: NEDOLOČEN ČAS. 23.11.2007; COMETT DOMOVI 0.0.0. COMETT DOMOVI D.O.O, PODRUŽNICA PEGAZOV DOM. CEUSKA CESTAH. 3Z50 ROGAŠKA SUTINA POMOČ V PROIZVODNJI SEDEŽNIH GARNITUR. - M/Ž: DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 23.11.2007: MAKAL, D.O.O, SPODNJE SEČ0VO3B A, 32B0 ROGAŠKA SUTINA DELAVEC BREZ POKLICA KBOVSKA DEU NA STREHI -M/Ž; DOLOČEN ČASI MESEC;MOČNIK-JSMD.O.O, P01ŽANSKA VAS 17.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SERVISER BELE TEHNIKE IN HLADILNIH NAPRAV - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. ZB.11.Z107; TDPLISEK 0.0.0, RJAVICA 12 3250 ROGAŠKA SUTINA NATAKARICA ■ TOČENJE PIJAČ - M/Ž; NEODLOČEN ČAS. 28.112007; ŠMAR-JETBANS CVETKO JEZOVŠEK. 0.0.0. OBRTNIŠKA BUCA 10. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOORAZBA PLESNI VADITELJ M UČITEU ZA PRED ŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 7 MESECEV, 30.11.2007; DPD R0LLY ROGAŠKA, CEUSKA CESTA 3 A, 3Z60 ROGAŠKA SUTINA NATAKAR STREŽRA HRANE IN PUAČ ■ M/Ž; DOLO-ČEN ČAS IZ MESECEV. 20.11-2007: U-PNIK, D.O.O. ŠMARJE PRI JELŠAH, MAU PRISTAVA 10,3240 ŠMARJE PHI JELŠAH PRODAJALEC PRODAJA ŽIVIL- M/Ž: OOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 29.11.200J: MILAN BARIČ S.P. MESNICA IN THGDVINA AM-AM. KIDRIČEVA DUCA 3D. 3Z50 ROGAŠKA SUTINA MESAR MESAR-M/Ž: DOLOČEN ČAS I2MESECEV. 29.11.2007: MIIAN BARIČ S.P. MESNICA IN TRGOVINA AM-AM, KIDRIČEVA OUCA 30. 3250 ROGAŠKA SUTINA PROMETNI TEHNIK PROMETNIK - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 20.112007; MAO TRANSPORT D.O.O, KIDRIČEVA DUCA 52 A. 3Z5D ROGAŠKA SUTINA INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTNI VODJA -PROJEKTIRANJE IN PRIPRAVA PROIZVODNJE ■ M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 27.112107; PETEK, D.O.O, CEUSKA CESTA 38 A. 3250 ROGAŠKA SUTINA_ UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA VARNOSTNIK . PODROČJE INTERVENCIJE, FIZIČNO VAROVANJE PREMOŽENJA - DELO NA ORMOČJD VELENJA ■ M/Ž; VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 20.11.2007: G). D.O.O, ŠPRDHA 33.1231 TRZIN DELAVEC OREZ POKLICA ZIDARSKA DEU - M/Ž: DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 21.11.2007; MEI- BAU. D.O.O.. JENKOVA CESTA 17.3320 VELENJE VARILEC DELO NA NIZOZEMSKEM M/Ž: NEOOLOČEN ČAS; VEMITA D.O.O, ŠALEŠKA CESTA 10.3320 VELENJE ČISTILKA - M/Ž; DOLOČEN ČAS G MESE CEV, 23.11.2007: PANRYGIA 0.0.0. ARJA VAS 101,3301 PETROVČE SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR: ČISTI IN PRIPRAVUA STENE IN DROGE POVRŠINE 2A PLESKANJE. NANAŠA ALI RAZPRŠDJE BARVE. UKE IN POD11NE MATERIALE NA PO VOŠINE. OPBAVUA DROGA PLESKARSKA IN ZAKUOČNADE1A- M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, Z1.11.Z007: GORIŠ TRS S.P., ŠUN-UROVA CESTA IB. 3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR KUUČAVNIČAR-DEED NA NIZOZEMSKEM ■ M/Ž; NEDOLOČEN ČAS: VEMITA D.O.O. ŠALEŠKA CESTA 19.3320 VELENJE STROJNIK STROJNIHADZOROJE DELO STROJA NA RAZREZU KABELSKIH SETOV. POSLUŽUJE STROJ, OPRAVUA NASTAVITVE IN MANJŠA VZDRŽEVANA DEU - M/Ž: DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 23.11.2007: GORENJE I.P.C. D.O.O. PARTIZANSKA CESTA IZ. 3B03 GORENJE VELENJE VPENJALEC ORODIJ - MENJAVE ORODIJ NA AVTOMATIH 2AIZDEUVO STIROPDR- NE EMBALAŽE IN MANJŠA VZDRŽEVALNA DEU «A ORODJIH - M/Ž: DOLOČEN ČAS 3 MESECE, ZD.1I2«; GORENJE I.P.C.. D.O.O, PARTIZANSKA CESTA 12, 3S03 GORENJE VELENJE PRODAJALEC ZASTOPNIK . ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA DOJAVE IN OGUSE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU VELENJA. -M/Ž; UU10ČEN ČAS 3 MESECE. 31,112007: SLOVENSKA KNJIGA. D.0,0, STEGNE 3.1010 UOBUANA ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROMONTER. ELEKTRIKAR ENERGETIK. ELEKTRONIK M/2: OOLOČEN ČAS 3 MESECE. S.12.2037: ATM SL. D.O.O., PRE ŠERNOVA CESTA 11.3321 VELENJE GRADBENI DELAVEC POMOČNIK V GRAOOENIŠTVD - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS, 23.112007; NOX TEHNOLOGIJE. D.O.O. KIDRIČEVA CESTA Z G, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK PODJETJE SE UKVARJA Z VELEPRODAJO ELEKTRIČNEGA MATERIAU.ZARADI ŠIRITVE POSLOVANJA IŠČEMO: PRODAJNI ZASTOPNIK (M/Ž) ZA ORMOČJE SAVINJSKE. KOROŠKE, PODRAVSKE. 2ASAVSKE IN SPODNJE POSAVSKE REGIJE. VAŠE GUVNE ZADOLŽITVE: - POSPEŠEVANJE PRODAJE TEHNIČNIH PROIZVODOV- STALNA SKRR ZA KOPCE: SV ■ M/Ž; NEOOLOČEN ČAS, 24.11.2007; TRACON LENDAVA 0.0.0. KOLODVORSKA OUCA 20 A, 0220 LENDAVA-LENDVA EKONOMSKI TEHNIK POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž: OOLOČEN ČAS G MESECEV, 25.11.2007; N0X TEHNOLOGIJE. D.O.O. KIDRIČEVA CESTA Z B. 33ZD VELENJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC II - DELO V VELENJD - M/Ž; DOLOČEN ČAS 0 MESECEV. Z3.I1.Z007; FINPRO C 0,0.0. SUMNIKARSKA CESTA 3. 1230 DOMŽALE INŽENIR INFORMATIKE (VSŠ) PROGOAMER - NASTAVUANJE PARAMETROV V APUKACIJI PANTHEON. 08U-KOVANJE RAZNIH IZPISOV. POROČIL RAZUMEVANJE OSNOV SOL JEZIKA, POZNAVANJE BUGDVNIH TOKOV (PREVZEMI. IZDAJE, POHARA MATERIAU, PROIZVODNJA...). SKRDI ZA STROJNO IN PROGRAMSKO OPHEMO - M/Ž: NEOOLOČEN ČAS, Z0.11.Z007; PLASTIKA SKAZA D.O.O.SELDZO A, 33ZD VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST VODJA ODRAČUNA PLAČ: VODI. RAZPOREJA IN ORGANIZIRA DELO V ENOTI OBRAČON PUČ. NA PODLAGI DOG» VOR JENIH SPECIFIČNOSTI ZAGOTOVI USTREZEN DBRAČUN PUČ ZA POSLOVNE PARTNERJE, SPREMUA DAVČNO ZA-K0N0DAJ0 IN ZAGOTAVUA DOSLEDNO IZVAJANJE DEU PO PREDPISIH. IPD. ■ M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 20.11.2007; TR-GOTDR, 0.0.0. UOBUANSKA CESTA 13 0, 3320 VELENJE ue " OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SESTAVUALEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, Z3.ll.2007: SAPS D.O.O. TOVARNIŠKA CESTA IZ, 33IZ PREROLD ČISTILKA - M/Ž; DOLOČEN ČAS G MESECEV, 30.11.2007: PANRYGIA O.O.O, ARJA VAS 101,3301 PETHOVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NASTAVUALFC STROJEV - M/2; NEDOLOČEN ČAS, 23.11.2007; SAPS D.O.O, TOVARNIŠKA CESTA 12,3312 PREBOLD SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA TEHNOLOG . M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 23.112007: SAPS D.O.O.. TOVARNIŠKA CESTA 12,3312 PREEOLO GIMNAZIJSKI MATURANT TEHNOLOG STROJNIŠTVA V KOVINSKI INDUSTRIJI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 1 ME. SECEV, 23.112107: MANPOWER D.O.O. MANPOWER D.0,0. PE CEUE, STANETOVA DUCA 4,3000 CEUE ORODJAR ORODJAR - m/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 23.11.2007; SAPS D.O.O. TOVARNIŠKA CESTA 12.3312 PRER010 NATAKAR STREŽRA PIJAČ - M/i DOLOČEN ČAS 1 MESECEV, 20.11.2007; AGIES S. k, D.O.O. AGIES s. k.. D.D.O. PE POLZELA, POLZELA 85.3313 POLZELA STREŽDA PIJAČ IN MALIC. M/Ž: NEDDL0-ČEN ČAS, 23.11.2007; "PIVNICA METKA", JOŽEFA K1HAR, S.P. VELIKA PIREŠICA 311,3310 ŽALEC ELEKTROMEHANLK HEZALEC UPRAVUANJE REZALNE NA PRAVE PD TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH, NADZIRANJE REZAINE NAPRAVE, SKRR ZA KOORDINACUO DELOVNIH STROJEV, VZDRŽEVANJE DELOVNIH SREDSTEV, IZVAJANJE AVTOKONTHOLE IN PRIPRAVE VZORCEV NOTRANJI TRANSPORT GOTOVIH IZDELKOV. JEDER IN ODSTRANJEVANJE ODPADNEGA MATERIAU VODENJE EVIO-; OOLOČEN ČAS 12 MESECEV, Z3.ll.2007: MANPOWER D.O.O. MANPOWER 0.0.0. PE CEUE, STANETOVAD1ICA 4.3110 CEUE VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAHDDNEM PROMETU. M/Ž; UULOČEN ČAS 3 MESE-CE. 0.12.2007: PREMAX. O.D.O. ŽALEC. KVEOBBVA ULICA 22.3310 ŽALEC PRODAJALEC TOGOVSKI POTNIK/ PROOAJALEC- PRO DAJA V TRGOVINI s TEHNIČNIM IN INSTALACIJSKIM MATERIALOM. DELO NA TERENU PRI STRANKAH. POSPEŠEVANJE POODAJE: DELO V ŠEMPETRU - M/Ž: NE DOLOČEN ČAS, 8.12.2B07: TEBMO SHOP D.0.0, CESTA TALCEV 5.3321 VELENJE ZASTUPNIK - ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KDPCIH ZA 1UAVE IN OGLASE V PRODOKTIH PODJETJA: PIRŠ, POTRO ŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU ŽALCA. - M/Ž: OOLOČEN ČAS 3 MESECE. 2I.11.2UU7: SLUVENSKA KNJIGA, U.a.a.. STEGNE 3.1dou UUBUANA PRODAJA V ŽIVILSKI TRGOVINI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 5.1Z.Z017; TONIPEK D.O.O.. ŠLANDROV TRG 1,3310 ŽALEC ELEKTROMONTER STROJNIK PGM -OPRAVUANJE S STROJEM. VZDRŽEVANJE M/2: OOLOČEN ČAS 3 MESECE, 23.11.2007; NIVO, D.O.. LAVA 11.3000 CEUE STROJNITEHNIK STROJNIK DETONARNE OPRAVUANJE S STROJEM. VZDRŽEVANJE. SKRB ZA BETON . M/Ž: DOLOČEN ČAS 3 MESECE. Z3.1120D7; NIVO, D.D., UVA 11, 3000 CEUE PROMETNI TEHNIK PROMETNIK ORGANIZIRANJE IN POSREDOVANJE PREVOZOV V MEDNAHDDNEM PROMETO ■ M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. Z0.11.ZD07; ENES DRAGANOVIČ S.P. TRANSPORTI DRAGANOVIČ ENES. CESTA DR ŽELEZNICI 4.3310 ŽALEC UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST svetovalec za dkoue in prostor ter komonalno infhasthoktoro v od orčine tabor - m/2; nedoločen čas, 20.11.2007; odčina tabor. tabor 2i.3304tar0r www.novitednik.com www.radiocelje.com m ~ domačih krajev V Savino*! hiši v Žalcu je bila v soboto skrdmne, zato so morali otroci zgodaj pozlato poroka, ki sta jo dočakala zakonca prijeti za delo. Maks se je pri 12. letih poS-Marija in Maks Tuminšek, doma iz Griž. kodoval pri spravilu lesa, kar mu je pustilo Obred sta ob prisotnosti domačih in pri- posledice za vse življenje. Pozneje se je za-jateljev opravila žalski župan Lojze Po- poslil v rudniku Zabukovica, ker pa za delo sedel in matičarka Darja Ažnik, za slo- rudarja ni bil sposoben, je odšel v Montano vesen začetek pa je poskrbela vnukinja Žalec in se leta 1984 invalidsko upokojil, zlatoporocencev, Klementina, ki je na kla- Marija in Maks sta se spoznala v Zabuko-virju zaigrala poročno koračnico. vici in se leta 1957 tudi poročila. Po poroki Marna se je rodila v Zabukovict leta 1937 sta živela skromno kot podnaiemnika v Mj• v rudarski družini kot najstarejši otrok Ko gòjnicah, po treh letih pa sta se preselila v je bila stara štiri Jeta, je umrla njena mama, garsonjero v Grižah. Leta 1961 se jima je oče pa se je ponovno poročil. Po končani rodila hčerka Božena, ki je žal deset mése osnovni šoli se je zaposlila v Zdravstvenem cev stara umrla. Štiri leta pozneje se je ro-domu Zabukovica, pozneje pa v žalskem dil sin Edvard, po osmih letih pa še hčerka Juteksu, kier se je izučila za tkalko m to Saša. Čeprav skromno, je družina živela le-naporno delo opravljala vse do upokojitve po in prijetno življenje, zakonca pa sta se leta 1989. Maksimiljan ali Maks, kol ga kli- zelo trudila, da bi otrokoma zagotovila to-Čejo, se je rodil leta 1934 v Libojah kot najm- pel dóm in šolanje. Sedaj imata vsak svojo lajši izmed osmih otrok Družina je živela druži no, zlatoporočenca pa razveseljuje pet na manjši kmetiji na vrhu hriba, kjer je da- vnukov. našnje smučišče. Razmere so bile zelo ' . , TT. Zlata poroka zakoncev Tominšek v Savinovi hiši Sneg napoveduje zimo Na obletnici so se po 50 letih spet zbrali nekdanji sošolci. Po 50 letih spet skupaj Obujanje spominov, nostalgija, veseli pozdravi in objemi so bili prisotni na srečanju nekdanjih sošolcev 3. b-razreda celjske industrijsko-kovinarske šole, ki so se ponovno zbrali po 50 letih. Za organizacijo se je odločil Vladimir Stišovič. Začel je iskati naslove nekdanjih sošolcev in jih vabiti na obletnico. Nekaj jih ni mogel najti, ostali so se vabilu navdušeno odzvali, eden izmed njih je na obletnico pripotoval celo iz Nemčije. Šolo, ki.so jo obiskovali pred petdesetimi leti, da bi se izučili za poklice orodjarja, strojnega ključavničarja in strugarja, je v b-raz-redu obiskovalo 21 učencev. Približno po- lovica se je odzvala povabilu na obletnico, kamor so povabili tudi nekdanje učitelje. Nekateri stikov niso izgubili, medtem ko so se drugi po 50 letih srečali prvič, vendar so se vseeno spoznali. »Zbrali smo se, da se pozdravimo in obudimo spomine na lepa šolska leta,« je povedal Vladimir Stišovič, »zelo sem vesel, ker se je vabilu odzvalo toliko nekdanjih sošolcev.« Na obletnici so se najedli, napili in pozabavali ter se odločili, da na naslednjo srečanje ne bodo več čakali tako dolgo, ampak da bodo morda zabavo ponovili že čez pet let. KŠ Še zadnji darovi narave Mariborčan Marjan Breznik, ki zdaj živi v Sel-cah pod Jožefovim hribom, se je minuli ponedeljek odpravil v avtopral-nico na Bukovžlaku, kjer je v službi. Pa ga je. pot zanesla malce v gozd in glej, čudo -našel je kar pet prekrasnih gob, ki so kljubovale slani in že precej hladnim jutrom. Sicer Marjan pravi, da je bila letošnja gobja bera, sploh na območju Rifengozda, zelo dobra. Pobira samo gobe, ki jih pozna> večino jih doma z veseljem pojedo, nekaj pa tudi posušijo ali shranijo v skrinjo. Naš gobar se večkrat odpravi v gozd, pobere tudi kakšen kostanj in predvsem uživa US f iZaanji rok z Boštjanom Dermolom Že nekaj dni po tem, ko je bilo treba avte opremiti z zimskimi gumami, je zapadel sneg tudi v nižje ležečih krajih. Tisti, ki so zamudili, jim je bilo verjetno kar hitro žal, za otroke pa je že nekaj centimetrov dovolj, da uživajo in postavijo prvega snežaka, kot je tale na fotografiji iz Kovinarske ulice v Celju. Foto: SHERPA