|,TT/ l^"TW 070:323.15(450=163.6) Siililliiiiii^ PRIMORSKA DELAVSKA ENDTND5T GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenskega Primorja in Trsta želimo obilo uspeha v novem letu. Leto 2., šter. 4 - Cena 4 lire TRST, petek 4. januarja 1946 Uredništvo in uprava: Via Monfort 3 tel. 23-2(X». — Rokopisi se ne vračajo. Ob novem leto Iz federativne ljudske republike Leto 1945 je za nami. Preteklo lelo, ki je najveličastnejše leto v zgodovini našega naroda, leto končnega padca naci-fašizma in leto vstajenja tlačenih narodov vsega sveta in posebno Julijske krajine. Stopamo v novo leto, leto v katerem bo delavski razred brez dvoma znal biti kos svojemu veli- _ . v kemu poslanstvu kot ga je vršil doslej Po- roditve. Prinašamo nekaj z.ai imivosti frebno je, da se ozremo nazaj, da bi na omenjene brošure: trdnih izkušnjah prejšnjega leta boljše de- : Na|o socialne po,jtike so bile že v pred Jali in prinašali delovnemu ljudstvu Slo- . & r y c ... venskega primorja in Trsta vedno boljše v0Jnem casl' •«romne* ^ pOV°irl,mi P"hHf-pogoje za življenje in vedno večje socialne mi Pa 50 se povečale. Z usvojitvijo Socialno zaSčitn v pnktiCnent izoolonlu I Invalidi iz narodno osvobodilne vojne dobe proteze brezplačno po predhodni prijavi I Invalidskemu domu v Ljubljani, invalidi iz i prejšnjih vojn pa na podlagi utemeljenih prošenj ki jih vlože pri krajevnih NOO, na Ministrstvu za socialno politika. Invalid ima Naše vasi so porušene, naša industrija uničena, naš promet onesposobljen. To j« :siti'ZZZsir; rsL-ams. Z novim letom v nove domove stvu, ki se vprašuje, ali bo kdaj rešeno vprašanje obnove, nismo mogli ničesar po- . _ predvojne. Uspešno reševanje ga je ministrstvo izvršilo v časti od osvo- stanovanjske stiske pa ne zavisi le od ukrepov, dekretov in navodil državne uprave, zato sodelujejo pri tem delu vsi organi ljudskih oblasti, ki imajo neposredni stik s terenskimi prilikami. pridobitve. osnovne misli socialne politike, da se SOCIALNO ZAVAROVANJE Delovno ljudstvo Slovenske,,, prlmorj, in gStfTZS ST" JSSt SZ**** hSlUt T,,„ n je preživelo veliko !,■ugodijo d, o- ““fj dj Tve d rfbe se e d ‘o «K. * f«"* M=<& edinice j. ge svetovne vojne in ki je dalo za osvobo- ampan urna ooveznosr oruzoe sc je aeio , ustanov|ien noseben zavod Ta sam,.„tn,- ditev tega skrajnega kota naše zemlje ne- v Pogledu socialne pomoči kvantitativno i ' ^„,s, k^i ,-m . . J' šteto najdražjib življenj, je izšlo v majskih zvišalo. Namen socialne pomoči je v tem. 1 1 _'aJa bolniško zavarovanje in v imenu dnevih zmagoslavno in prekaljeno v borbi da se širokim ljudskim množicam trajno Usrednjega zavoda vsa ostala zavarovanja, v enotnem neomajnem bloku, pripravljeno zviša življenjska raven. Za dosego tega ta nacin so delavci in nameščenci Jugo. za nadrUjno borbo za dosego stoletnih teženj cj|ja viaga nova ]judska oblast vse svoje slav'je dosegli v pogledu organizacije so-dc!o\ nega ljudsta. j sile in pri tem delu jo krepko podpirajo! ciainega skrbstva končni cilj. Že za časa osvobodilne borbe je delavski | množične organizacije, zlasti sindikati 1 '•“rr rokroži"'- ok,,iii,,iv?'- zemlje. V majskih dnevih, ki so brez dvo- : Jlh Je bl1 Postavljen upravm aparat, kale. protezno delavnico. Upravičen je tudi do brezplačnega zdravljenja in do brezplačnih zdravil. V teku je popis invalidov, združen s pre. gledom in določitvijo invalidnine. V ?skrbo Ministrstva socialne politike bodo verjetno prišli tudi mirnodobski invalidi. Za reševanje invalidskega vprašanja pa so prvenstveno poklicani invalidi sami. V to svrho je bila ustanovljena organizacija vojnih invalidov Jugoslavije. REPATRIACIJA Od okoli 1(X).000 Slovencev, ki so jrli Nemci preselili, internirali ali prislno odpe- vsem protivnikom naših teženj. Vse ao-spodarske panoge so vsa prejšnja leta težile k cilju »etniškega zedinjenja« italijanskih državljanov katerekoli narodnosti, kar je za nas pomenilo raznarodovanje. Prometne žile so služile temu raznarodovalnemu cilju Ljudstvu pa lahko čisto odkrito odgovorimo. Dokler ne bo imelo svoje oblasti, dokler ne bo lahko po svojih odlokih izvršilo mobilizacije kapitala in obsodilo njegovo zločinsko neaktivnost, ne bo popotne obnove. Obljube in fraze, to že. toda, strehe bodo in ustvarjanju povoljnih pogojev za naskok . ostale nepokrite, hiše porušene bolezen in na vse ostale jugoslovanske narode. Trža- smrt bosta naraščala itd. šku industrija je predstavljala zaledno Tudi ko smo prestopili prag palače in se skladišče in delavnice za imperialistične javili kot sotrudniki našega lista, smo opa-italijanske cilje. Trst ni imel zaledja. Tudi žili na ustnah uradnice neprijazen na-nich. njegovo pristanišče je predstavljalo le etra Takih je bilo mnogo tudi še pred enim ie-teško postojanko za širjenja zaledja na ško- , mm. Zavedali smo se. da prihajamo v ime-do sosednih narodov. j nu našega ljudstva, da zastopamo njegove Danes je položaj v pristanišču obupen: na- interese, ko zahtevamo pojasnila o ukrepih, prave so uničene, vasi v neposredni bližini ki naj bi bili v njegovo korist. Zalo smo rega naloga je, na osnovi zdravih predlogov izboljšati delo. Nadalje je njihov namen z zdravo kritiko ter javno kontrolo odpravljati vseh državah Jugoslavije. ma na j večji v zgodovini naše zemlje smo postavili temelje delavske organizacije na legalna tla. Delavski razred se je tako končno združil v enotno fronto: strnjen v enotni volji in težnjah nr> svoji liudski oblasti in ohra-nitvi pridobitev narodno osvobodilne borbe. Postavljeni so bili trdni temelji naše sindikalne organizacije po vsej Primorski, organizirano je bilo vse napredno delavstvo. Posebno važno je. da so bili strti stoletni okovi, ki so ovirali naše kmečke množice, da bi se z delavskim razredom združile v skupni borbi za svoje pravice. To nam dokazuje velika večina kmetskega ljudstva, ki je po vsem Slovenskem primorju pristopilo v vrste organizacij delovnega ljudstva. Beakcioilarne sile. ki niso prenehale delovati po fašističnem porazu, so spet poskušale motiti enotnost delovnega ljudstva, ki je edini porok, da se nam ne povrnejo časi kot so bili po prvi svetovni vojni, ki so porok, da ne bodo široke ljudske množice spet ogoljufane in ponovno zavedene v vode novega fašizma. V to svrho so neki krogi v Trstu ustano- . , ...... ... , vili še eno sindikalno organizacijo, ki naj Prt*0 60 m>Mnoy preživnin nad bi se imenovala Julijski sindikati. Značaj j 'O-000 upokojencem. V Sloveniji je trenut-te organizacije in njene težnje so danes no bednih, slabotnih in dela nezmožnih, ki poznane vsakemu zavednemu delavcu in so navezani izključno na javno pomoč, pri-demokratu. Dejstvo je, da reakcionarji niso bližno 14,000; od teh živi v različnih do-tispeli « svojimi temnimi načni razbiti movih preko 2000 oseb. Takih domov je enotnosti delovnega ljudstva v 1 rstu. se I v Sloveniji 30. Za preskrbo teh oseb je bilo manj pa v pokrajini. Delovno ljudstvo t® izplačanih 7,500.000 dinarjev, pri čemer ne sarsst-rj: s! i" uspele razbiti enotnost, delovnega ljudstva | cmokih ljudskih množic v obiUi saniopomo. in omogočile nastanek fašizma. Ti sindi- i či, nabiralnih akcij in slično, kati. katerih'edini namen je. da razbijajo mesta požgane, prometne zveze prekinjene, kapital pa leži neizrabljen v blagajnah. V samem Trstu pa je 18.000 brezposelnih delavcev. Preprost človek, ki zdravo misli, ne more imeli še bolj jasen občutek, da zastopamo junaško in zmagovito ljudstvo, ki je s pu ško v rokah uničevalo tisie. ki so ga preganjali 27 let. V sobi je bilo toplo, a v nas grenko, ko Ijali na delo, je večji del že prispel v domo-, vino. V inozemstvu biva od teh še približno Socialno zavarovanje je na ozemlju biv- ! ena petina. Preko severne slovenske meje še Ljubljanske pokrajine izplačalo v treh , in Trsta se je vrnilo v zbirne baze okoli mesecih preko 6.000.000 dinarjev. j 70 000 repatriirancev Slovencev, skupno pa ' 1 je prispelo v Slovenijo okoli 190 000 povrat. ZAŠU 1 A MA I ER IN 01 ROK i nikov. V bazah so biii dezinfecirani in V prejšnjih časih se je skrb za mladino ! zdravniško pregledani. napake pri delu. Z druge strani pa dobivajo j oslanjala na dobrodelnost. Sedaj pa je dr-• 'z južnih federalnih edinic se je od 15.000 navodila za izvajanje nalog socialne poli- j žava sama prevzela skrb za primerno vzgo- i pregnanih Slovencev dozdaj vrnilo že čez tike od nadrejenih organov ljudske oblasti, J jo in zaščito mladine. Računa se, da je da- ' ' ' Dejansko izvajanje vseli nalog socialne po. ' nes v Sloveniji okoli 200.000 otrok potreb-litike se vrši na kraju, kjer žive pomoči po- j nih socialne zaščite- Otrok, katerih domovi trebni ljudje, isti je tudi slučaj v vprašanju . so bili delno ali popolnoma porušeni, je javne kontrole in odpravljanja napak, ker j okoli 170.000, Seznam sirot partizanov in je edino tu dejansko kontrola mogoča. Fe- ! aktivistov šteje doslej približno 3.400 otrok, j ni;nLti"tvu derahto ministrstvo socialne politike ima v j Najprej se je izvršila obnova starih usta. j ferenca\i,i,... ..... JH1 svoji i io a i e ce o •tipno 'Ois ' nat 'z. Temu je sledilo ustanavljanje zasilnih ! ljudskih republik Jugoslavije. Konferenca ... kar končno pomeni gospodarsko moč : voljo in špekulirajo z našim zdr.-n , m n vajanjem socialne politike v območju fede- ; m ^ zavodovV s lem delom se ■' * vprašanja,k, so izredne vaz- države kot celote. Sistem, ki se izvaja da- življenje,n.Ne morejo reši. i Snovne prob> ralne enote. Zvezno ministrstvo pa skrb, za ( do d o5novilo a|i na novo llstanoviio j ?a zdravstveno službo, zlasti o usta- nes pri nas. pa dovoljuje ljudstvu prosto . me. ne morejo najti zveze med nuhovim! izvajanje enotnih načel socialne politike v ,ictnnni, 7J ^ z ! državnega gospodarskega načrta, miciative. Iz tega sledi jasen sklep, da nrivi. sebičnimi interesi. Toda naj vedo. da bodo 14.000, Konferenca ministrov za narodno zdravje BEOGRAD TANJUG — V zveznem razumeti teh nasprotij, in ne vidi opravi- j smo pomislili, da naši Komenci. Stan jeki, rila za to stanje. Naš preprosti in pošteni j Rihenberčani, Mavhin joi in ostali nima io človek sklepa, da se mora delati in obnav- j ne ognjišča, ne krova; njihovi otroci pa so ijali, kadar je kaj porušenega. | skoraj nagi. In vendar ni tako.Zalo je potrebno po ja- j Tako tople sobe irnajo tudi vsi tisti, k! sniti,zakaj vlada pri nas tako nasprotje med ! razpolagajo s finančnimi sredstvi, še niko. potrebo izvajanja del ljudskega interesa in j li niso pogledali od blizu, kako živijo do-sebičnimi, kakor ttidi reakcionarno politič- j sledni protifašistični borci, ki nimajo stre-nimi interesi »gospodarjev«. j he. Oni le računajo in računajo, in ko pri- Po pojmih našega ljudstva je osnovna toč. I dejo do sklepa, da se ne obetajo dobički, ka podrejanje vseh proizvajalnih sredstev j odklanjao svoje sodelovanje. Zato sloji ob-splošnim javnim interesom — na drugi nova. ljudje pa zmrzujejo in stradajo, strani se pa izvaja »prosto« gospodarjenje, ! Zato se to vprašanje ne da rešiti brez oziroma načelo »vsak za sebe«. Po naših'na-j ljudskega soodločanja v javni upravi. To za narodno zdravje je bila kon čelih se vsa finančna, prevozna in proizva- j si pa moramo preskrbeti sami. 'Gounodje 1 Najprej se je izvršila obnova starih usta. | ferenca ministrov za narodno zdravje vseh jalna sredstva podrejajo interesom skupno- I skušajo z lakoto in zatiranjem uničiti našo div o s t k)0 °če z ^ G^OO Srok ^oSniške Tota’ ^ f"'?vslvena. vV!j! organizirana. Jeranih gospodarskih ustanov ali finan- | neizogibno premagani. Ijivostjo tez 6400 otrok Počitniške kolo-, da bo resnično sluzila zasedi zdravja siro-, čnih magnatov. Saj imajo tudi oni prostost; -Govorijo in pišejo kako ie važna res; a mje so trajale od 2, VII. do 1. X. preteklega , kih ljudskih množic. | iniciative. Iz Iga sledi jasn sklep, da pri ve- Trst—Trbiž. Pri njeni gradnji naj bi zapo- ieta. Skupno je bilo v kolonijah okoli 3.330 } Da bi dosegli potrebno število zdravnikov ' ligirane gospodarske ustanove in finančni j s]j]j kakih 60.000 delavcev medtem pa iiud- in drugega sanitetnega osobja, bodo usta- kapital želijo dobro zaslužiti, vsakega izko-1 sfvo nima niti stanovanjskih hiš Jasno e novljene tri nove medicinske fakultete tei ristiti, nobnemu nič dati, ter začeti dela ! da je za njih nujno vprašanje "gradnje 'Ve 15 do .20 'medicinskih srednjih šol. ( s skritimi protiljudskimi in političnimi na- | avtomobilske ceste, ker imajo pri 'tem po- Narortno zdlavje bo imelo svoje mesto v j meni. V njihovem interesu ni, da bi ljudstvu | sebne namene. V 'take gospodarske rešit'e ..... ......J X " ": **“ " ’ ' ‘ ' '.................... ki jih enotnost delovnega ljudsva, skušajo s svojim protirazrednim nast rojenjem danes SPLOŠNO SKRBSTVO Do l.X. prejšnjega leta je bilo izplačanih ' 07;;k Za otroke političniI) jetnikov in in. rodbinam padlih borcev NOV ,n POJ, rodb,- ternirancev so bile ustanovlie„e dečje baze, nam hraniteljev, ki so se v JA ah v vojnem skozi katere je 51o 1200 otrok. Za podp0ro Ujet,"''St«U^^at^a V.8em- najpo4r5b?eJs'!r- 6000 visokošolcem in srednješolcem je bila , , , , ...-......... okoli 80,000.000 dinarjev in to približno 28 , . Federalna diiaška nodnorna ?ržavnem. gospodaj-sken, načrtu. Novi na . kaj nudili, /ato imamo na eni strani jav- vključujejo tudi politične momente, tisoč družinam. V istem času je bilo >zpla_ , ; T k • • ■ L ' , 4 • (,rt predvideva ustanovitev številnih novih ne potrebe in ljudsko voljo po obnovi, na : verjetno tudi diktirajo, vendar nikakor ne ^2‘^fTT^6116 Z material0m’ , Strat,i P0P°ln0 ^l^o mr-j morejo dokazati, da je. njihovo izvajaj.-,tif ki ga dobavlja LNRRA. j tvilo. .... , v ljudskem interesu. Ljudstvo pa vztrajno Razširili bodo mrežo terapeutičnih zavo- j Potrebno je torej doseči neko povezanost j zahteva obnovo pristanišča ter tržaške indu-dov. Ustanovili bodo zavode po vseh fede-j med obema nasprotujočima elementoma, strije. Govorijo tudi o kovinarjih, ki raj bi ralnih republikah, ki morajo tudi ustano- j To povezanost bi inothia doseči vlada. Ker se prelevili v zidarje, kar je na očitno viti potrebnp število ambulant. Vse te usta- j pa po pojmih našega ljudstva predstav- ; škodo vse domače kovinske industrije. Na nove morajo prispevati k zdravstveni službi 1....,-J‘ : “ za zabito' zdravja'ljudskih množic. Borba proti tuberkulozi predstavlja resen problem; načrt predvideva ustanovitev 80 protituberkuloznih dispanzerjev v vseh okrožjih in mnogih mestih, število postel j; j™ .T!?11?*1 v snnatoniih za. nlinčne bolezni bodo no- , aP tal tja , -- - - , ■ I i'!! !l.U!ilVLia °mlianje 8kUp-! bo j poigraval njdi- na obrazih 'jacih tako dolgo zasmehovanih, toda juna- ZAŠČITA VASI Ta problem se je pričel reševati takoj po zapeljatNta.lijanške dejavce s tem. da^so se osvoboditvi. Za oceno, kako velike so” na- varaj©,"da^so priznani od° ItaUjamke glavne '°Se ,v tem Pogledu, dajemo sledečo sliko: federacije dela. Dejstvo pa je da se delovno Pofusenih his- ljudstvo ni pustilo ogoljufati in stoji danes, poškodovanih hiš 35.077 lijone kredita za organizacijo šolskih kuhinj in internatov. Izvršene so bile tudi vse priprave za naselitev 5000 otrok iz Bosne in Hercegovine preko zime v Sloveniji. INVALIDSKO VPRAŠANJE Različnost pravnih predpisov in načinov izplačevanja so spočetka močno ovirali redno izplačevanje invalidnin. Invalidi narodno osvobodilne borbe so prejemali na podlagi odloka začasno denar, no pomoč. Izplačevanje te pomoči jt prevzelo Ministrstvo narodne obrambe, ki 'je v sanatorijih za pljučne bolezni bodo večali za i().000 postelj l.ja vlada izraz volje večine državljanov, mo- ; ta način bodo ladjedelnice pozabljene ra tudi izvajati program, ki si ga je posta- ; vsaj kot si to oni predstavljajo. \ilo ljudstvo. Vlada, ki nasprotuje tem na- j Mi pa nočemo pozabiti na ladjedelnic« celom, m ljudska vlada, -ker ne dela v in- , marveč jih bomo spravili v pogon'stroji se teresu ljudstva pa zato tudi nima pravico bodo spet vrteli, kladiva bodo pela a na do vladanja, Vlada ima dolžnost prisiliti j obrazih naših lad jedeh,iških in tovarni-se /.aktivizma za pne cilje, ki sil škili delavcev bo spet zasijal nasmeh. Ta se Za preprečevanje epidemij je bil sestav-i ne tprspodarske dejavnosti. | — ... ....... Ijen načrt, (Ja se poleg: 30■ epidemioloških j nekaj uue\i sniu se pniali k zavez .-škili Idrcev po vaseh. j • .j.i. _i: i niškemu 1’PfflVPnfll •/ u rili r' <»\ - n U- HIL4 1 Afl .t i._* postaj, ustanovi 37 novih postaj; izvežbali porušenih gospodarskih poslopij , . 25.035 poškodovanih gospodarskih poslopij 20.571 Pri tem pa nismo vpoštevali Primorske in Koroške. Nekateri predeli so vsled vojne izgubili do 80% živine. Mnoge pokrajine so docela opustošene. Za gradbeno obnovo je ustanovljenih doslej 20 tehničnih baz in prav tolikšno število obnovitvenih zadrug. Za obnovo vasi je bil določen kredit 50,000,000 dinarjev. STANOVANJSKA POLITIKA Med vojno je bilo uničenih preko 30.000 stanovanj in vsled tega je bilo ob osvobo. ditvi okoli 150.000 ljudi brez strehe. Zato je ministrstvo za socialno politiko s posebno kakor je stalo v majskih dneh ob strani prave revolucionarne sindikalne organizacije. to je Enotnih sindikatov. Pripominjamo. da so Julijski sindikati nacionalno-šovinistieno nastrojena organizacija, ki teži in skuša razbiti italijansko slovensko bratstvo v Julijski krajini, skovano s krvjo v težki narodno osvobodilni borbi. Če je italijanska konfederacija dela prava In sindikalna organizacija in vredna slavne tradicije, ne bo mogla nikdar priznati za del svoje celote take sindikate, ki streme za tem, da bi razbili enotnost delovnega ljudstva v Julijski krajini in predvsem, da bi razbijali bratstvo slovenskega, italijanskega in hrvaškega naroda v Julijski krajini. Kljub vsem tem zaprekam so se naši sindikati nemoteno razvijali. Organizirana so bila sindikalna okrožja in okraji po vsem Slovenskem Primorju. Zelo uspešno se je razvilo kulturno - prosvetno delo sindikalnih organizacij. Ustanovili smo slovensko italijansko sindikalno šolo Naš odsek za tisk izdaja dva dobra sindikalna časopisa od trboveljskih rudarjev, junakov bitke t j. »Unita ope « n . V . j za obnovo Jugoslavije, smo sprejeli sledeče sko enotnost«. Končno so od majskih dni | igmo. pa do danes Enotni sindikati organizirali v >>0d^ p0CimžniCe je na svoji XIII. redni svoje vrste 70.000 članov samo v pasu A - - Slovenskega Primorja 'Prvič v zgodovini gibanja delavskega razreda, se je zgodilo, da je delavska organizacija uspela' zajeti toliko delovnega ljudstva v svojih vrstah in v tako kratkem času Tovariši in tovarišice! Naša pot je ena , . . —■ . sama od katere ne moremo kreniti, to je j o6111 dobi miru, napredka svobode in občepet trdne enotnosti vsega delovnega ljud- I 2a blagostanja delovnih ljudskih množic, stva Slovenskega Primorja in Trsta. I Sprejmite izraze našega bratskega in „ , . 1 tovariškega zbližanja v tem smislu in Vas Jo popolno enotnost moramo doseči za prosimo, da nam'pošljete vsako številko vsiko ceno četudi se peščica , italijanskih ! Vašega glasila do nadaljnjega... šovinistov in bivših fašistov temu se tako , v tem smislu Vas tovariško pozdravljamo postavilo posebne komisije pri komandah ,.se bodo novi epidemiološki kadri, nadalje področij, ik so imele nalogo ugotoviti stopnjo delanezmožnosti in odmeriti začasne podpore vsem potrebnim. Podeljevanje denarne pomoči je drugorazrednega pomena. Težišče invalidske za. ščite je v preusmeritvi invalidov v nove poklice. V ta namen so bili organizirani prvi tečaji. Računa se, da je invalidov iz narodno osvobodilne borbe okoli 6000. Veliko je tudi število invalidov, žrtev fašističnega terorja, invalidov radi vojnih operacij ter onih, ki jih je okupator nasilno mobiliziral v svoje edinice. Ena temeljnih pravic invalidov je pravica do ortopedskega zdravljenja in nabave pro. tez. Protezna delavnica v Ljubljani, katere izdelki so bili pred vojno znani širom srednje Evrope, je povečala svojo kapaciteto za 100 odstotkov. Pismo trboveljskih rudarjev Ljudska oblast, ki ste jo dosegli vi, je za nas šele, cilj prihodnosti. Vendar pa bodite uverjeni — jo znamo toliko bolj ceniti, ------ ___________ .... - ... ------------, kolikor si jo iskreno želimo ter si jo bomo odborov! seji razpravljal o naročbi na Vaše ! priborili in ne bomo odnehali, dokler ne cenjeno tovariško glasilo, h kateremu Vam j bo naša. V tem cilju smo si enotni vsi, s tem iskreno in tovariški čestitamo. Mi vsi 1 Vam želimo res prave svobode udejstvovanja tudi na tem sektorju,'kakor pri vseh sektorjih ali področjih ljudskega udejstvovanja in narodnega življenja v tako zaže- bakteriologi, kemiki in drugi specialisti Za izboljšanje higijenskih prilik na deželi predvdeva konferenca zakon o državnem in zdravstvenem nadzorstvu. V okviru teh ustanov, ki doslej niso obstojale v Jugoslaviji, bodo ustanovili državni higijenskr zavod, ki bo sestavljal in kontroliral zdrav, stvene norme. Da bi zagotovili delovanje te službe, je potrebnih 80 zdravnikov In več inženerjev, ki bodo vršili to službo. Načrt predvideva, tudi potrebne ustanove za zaščito mater m otrok. Organizirali bodo otroške dispanzerje v okrožjih, v bolnicah bodo uredili potrebno službo za otroke. Končno je konferenca razpravljala o vprašanju razdelitve zdravil. Posluje že dsrecl- j nja direkcija za nabavo in razdeljevanje i medikamentov; ta direkcija mora postati J enotno državno podjetje, s katero bodo po | vezane vse podružnice v raznih federalnih republikah. Konferenca je podčrtala, potrebo, da pridejo iz inozemstva specialisti zaradi niškemu referentu za obnovo g. majorju ; _ Mi sami hočemo odločati o svoji usodi Rtchardsonu, da bi se zanimali za vpraša- o svoji obnovi, o svoji bodočnosti a kdor nje obnove naših porušenih vasi. Gospod nima vesti in občutka dolžnosti ter ne da, major nas je napotil na drugo instanco, ob- kot član naše edinice na razpolago sr«? enem pa.na naše vprašanje, kako je z ob- štev proizvodnje, bo nujno izobčen k 'n*S. novo, bežno dejal, da je ze precej storje- ; srede kot naš največji sovražnik. nef,ar .. . : S temi občutki bomo stopali v novam 1*- Bdi smo v Komnu, Štanjelu, Mavhmjah, j tu po začrtani poti do končne dosege nsših Vižovljah — nikjer sledu o tem delu. Ljud- ' pravic. Borba za življenjske pravice Zahteve Enotnih sindikatov za izboljšanje mezdnih pogojev osobje. Z najrazličnejšimi ukrepi in odredbami izvajajo v Jugoslaviji vse ono, kar Jim na reku jejo interesi najširših delovnih slojev, katerih zaščita in biagostanje v federativni ljudski republiki ni samo puhla fraza, temveč neizpodbitna resnica, ki vliva najširšim slojem zaupanje v ljudsko oblast. Na žalost pa mora vedno znova ugotavljati, vda nam Slovenci in Italijani Julijske krajine. Zato n j mogoče konstruktivno delati v interesu vedro gledamo v prihodnost kljub podlim, | delovnih slojev, ker nimamo ljudske obla-reackionarnim mahinacijam raznih raz- ; rK, ] to uredstavlia v n™ vabltano^^epidemlSoško^3'!!!^ ^higUeniko ?i‘iš,rše s,oie delovnega ljudstva žaljivo bi { prehranjevanja najširših slojev resno \ahljeno epicietruoi sk.c m mg jet s ne zacr0(0vpj najproduktivnejšim slo- varnost. To ie še en v/,.,i. žele bi sicer moral biti višji od življenske-ga minimuma. Če pa tega svojega stvarnega zaslužka zaradi bnep.primernega uničenja gospodarskih dobrin v tej vojni ne morejo doseči, tedaj se mora delovnemu ljudstvu zagotoviti' vsaj najnujnejši življenjski minimum. Vsakdanje življenjske potrebe zahtevajo določene dobrine: živila, oblačila, obutev, stanovanje itd. Vse to se mora proizvajati ali pa dobiti v zamenjavo za druge predmete. Skratka, potrebna je proiz.vajaina delavnost ali produktivnost, ki mora biti načrtna in uravnana po interesih delovne Edina rešitev iz teh težkih prilik, če iskreno želimo doseči dokončno ureditev gospodarskega in socialnega položaja, je vzpostaviti ljudsko oblast, l aka oblast, kakršno so veliki zavezniki obljubili vsem demokratičnim množicam, bo hitro in dosledno reševala vse najaktualnejše probleme vsakdanjega življenja. Z vzpostavitvijo ljudske oblasti bomo mogli pričeti z obnovo; produkcija se bo načrtno uredila in večala, dela in zaslužka bo dovolj. Z večanjem proizvodnje se bodo ustvarjale potrebne dobrine, kar edino vodi k blagostanju in mirnemu razvoju kulture m ctvi- upira. Nikdar ne smemo pozabiti, da je naše temeljno stremljenje dosega ljudske obbieti. Le ta o > v stanju zagotoviti delavskemu razredu de!ol in boljšo bodočnost. Obtožujejo nas, da se vmešavamo v politiko Kdo obtožuje? Prav gotovo oni. ki hi želeli, da bi naši sindikati ostali sindi in beležimo Smrt fašizmu — svobodo narodu! Trbovlje, dne 26. XII. 1945 Dragim trboveljskim tovarišem udarnikom se najtoplejše zahvaljujemo za tople besede in voščila. Prepričani bodite, da je in cilj našega prizadevanja. Srečno novo leto! $ Uredništvo Primorske delavske enotnosti ljudstva borimo dosledno tn neizprosno, dokler si ne priborimo vseh tistih pravic, ki nam jih nihče ne more in ne sme ospo-ravati. * skupnosti, če hoče biti uspešna. Tako gospo- I lizacije. Plače bi se uredile, cene maksjmi-darsko dejavnost, ki edina lahko sigurno . rale, trgovina urejevala, špekulacija in čnm vodi v normalizacijo prilik in blagostanje, ' borza pobijali. Skratka, pod vzeli bi vse one more izvajati samo prava ljudska oblast. ; ukrepe, ki jih narekuiejo interesi spložno-Samo taka oblast, ki izhaja iz ljudstva. ; sti. * da so naši cilji isti, tako 'r: i W m našem delu omejevali na gosnodarske akcije in bi govorili le o mezdah in pogojih dela. Mi pa izjavljamo, da smo s tako sindikalistično in reformistično linijo odločno more razumeti_ vse ljudske potrebe in želje j Pri dejanskem položaju, kakršen ie sedaj ter jih uresničiti. j v pasu A. morajo predstavniki Enotnih sin Kaj pa opažamo v pasu A na področju ! dikatov v borbi za interese delovnega Ijud-proizvajatne in obnovitvene dejavnosti? Sko- ; stva sprejeti edino možno rešitev v pogledu ro nič se ne proizvaja, nič se ne obnavlja, j začasne ureditve življenjskih razmer. Po-Zato ni dela. oziroma delo iz dneva v dan svetiti se morajo izključno sami ureditvi peša. Na kaj bomo oslanjali naše pravice . plač, brez možnosti zagotoviti te plače z do dela, če ne na pravico in možnost pro- ; nadaljnjimi prepotrebnimi, dovolj učinko-izvajanja dobrin in obnavljanja. Ce smo 1 vitimi ukrepi na gospodarskem in socialnem koristni člani družbe, ni to samo pravica, polju. In na tem delajo z vso resnostjo In temveč dolžnost. Ta neproduktivnost resno vnemo. no preskrbel, da se bodo izbrale nove ko- j de'|'a'vci','poclalt"'v 'ulico Machiaveni ' 0?r°^ )zad0}'0'jev»ni? e!»’oSnih življenjskih Spodaj prinašamo tabelo, iz kafre mo- svobodnih resnično demokratič- |it‘\ da bi SDreje,j t0 pomoč so iim funk | Potr®b (er obstoj življenjskega mmima. V se , rano razviden predlagano ureditev Plač s st. l. ua m sprejeli ro pomoč, so jim nintc. - to povzroča resno nevarnost inflacije. Infla- , strani Enotnih sindikatov na eni in luiij- Postopki svojstveni Julijskim sindikatom V zvezi' s trditvami lista »Voce libera« od hočejo med drugim doseči tudi intervencijo 18. decmebra p. L, da je baje polkovnik zavezniške vojaške policije pri štrajkih. S Smuts izjavil delegaciji delavcev CRDA-e Delavci iz Mantove so poslali tržaškim sledeče: »Ker sedanji tovarniški odbori niso ; nezaposlenim delavcem nekaj živeža v to-dovolj sposobni zagotovljam,^ da bom oseb. i varjško pomoč. Ko so se naši tovariši, ne- ! rodno osvobodilni borbi proti fašizmu nacizmu. Naša borba za enotnost delavskega raz- | misije na reda za svobodno udejstvovanje in odlo-! nih volitvah« | cionarji Julijskili sindikatov dejali, da lahko | ^a^arja'namreč ni "nikdaV sorazmerna skih sindikatov na drugi .tram tanje o javnih m delovnih pl obletnih ja j .Delegacija tovarniškega odbora CRDA e sprejmejo pomoč samo tisti, ki so vpisani , , . neomajno. Vi ste dosegli to, za čimer mi se je zato podala k polkovniku Smutsu 20. v Il]]ijske sjndikate. Na ta način ju|jjskj sjn. končali Preveč je imel delavski razred ta- šele težimo, za kar se moramo boriti vsak I decembra p. 1. ter ga naprosila za pojasnila. | djkatj k caio k..niti svoje eianstvo z ne. Wb izkušenj v preteklih desetletjih, da bl ®as. na vsakem koraku in ob vsaki priliki. . ^„„1 ji je, da se vsebina njegovega od. ' n X kar pa seveda danes dal povrniti k staremu v korist reakcije in finančnega kapitala. P°t mora ostati tudi nadalje odločna borba za naše socialne pravice, za našo ljudsko oblast, kar nomeni borbo za. boljšo in srečnejšo prihodu jost vsega delovnega ljudstva. Ivan Bukovec — Voimir Iz Sovtetske zveze Moskva, 31. Tass. — Sovjetske tovarne, raziskovalne ustanove, državne ustanove so daleč prekoračile načrte za leto 1945 Se. daj so si zastavile nove načrte za leto 1946. Strojne tovarne bodo začele z množično proizvodnjo prvovrstnih kamionov in osebnih avtomobilov, velikih traktorjev, motor-nih koles, koles in drugih modernih strojev. ; Odgovoril ji je, da se vseotna njegovega ou. ; kaj kj|ogranij moke, kar pa seveda ni bil i govora ne strinja z ono, ki so jo objavili Ju- namen nabiralcev Vsaka socialna akcija naj Sindikalne MgjK » Sercnii:1^ SsrSfU llulljl j da, če se bodo v bližnji bodočnosti vršile : paganc|a jer se ne dajo prodati šovinistični RIM — TANJUG — Kakor javlja agen- ' nove vol'tvei zeh zagotoviti njihovo demo- jn razcjjralni organizaciji za dva kilograma cija »France presse«, so pri .volitvah sindi- ! kratično izvajanje. Delegati so zato pojas- ■ kalnih organov kovinske industrije v Se- i nili polkovniku Smutsu, da z ozirom na or. verni Italiji dosegli komunisti dvakrat večje : ganizatorno strukturo Enotnih sindikatov število glasov, kot socialisti ter skoraj de-; imajo možnost in pravico zahtevati nove setkrat toliko glasov, kot demokristjani. j volitve za tovarniške odbore le Enotni sindi- ----♦-— j kati. Sfavkovno gibanje v »razilji v istem članku CiIamo’da 80 preastavni~ moke. Usposobi; enost Družinski poglavarji: strokovni delavci usposobljeni delavci specialni strežniki navadni strežniki Samski delavci: -strokovni delavci usposobljeni delavci specialni strežniki navadni strežniki Dosedanji zaslužek Predlog Jul.sind.' Povišek Predlog En. simi. T.. 292 i.. 280 L. 276 L. 272 L. .'Uš L. 3"? L. 52 i L. :no 19% 18% 17% 10% 392 570 500 5 H L. 272 L. 200 L. 256 L. 252 L. 518 I,. 302 L. 291 L. 286 10% 16% 15% 13% L. 372 L. :u; L 340 L. 324 Povišek 34% 56% 34% 57% 19% 17% 18% 16% Iz razpredelnice razvidimo, da so Enotni da bodo naletele na popolno v pretres ter ................ ............. sindikati predlagali višje povišanje plač, : razumevanje s strani merodajnih 'krogov, ki je utemeljeno s splošnimi življenjskimi Vsekakor pa moramo ponovno poudariti, prilikami in potrebami današnjega gospo- da smatramo to rešitev le kot začasno, km in pod nobenim Mednarodna sindikalna delegadfa obišče Nemčijo London 30. — (NNU) — Informacijska .. ......... ..... ... ,w ( I ki italijanskega delavstva včlanjeni v razbi-| amerikanska služba v Nemčiji je izvedela, darekega poioža7a.""pil‘‘umn!eenju“ trure- to m"more' bHi''nikdar m puu nonemm RIO OE JANEIRO — TANJUG — Agen jaških Julijskih sindikatih, izrazili polkovni.; da so britanske vojaške oblasti v Nemčiji d it. ve plač se ni mogoče spuščati v nobeno pogojem zadovoljiva iu uspešna rešitev. Xa-dja Tass javlja, da je v poslednjem času v , Smutsu svoje želje, ki so dokoj čudne j pooblastile delegacijo angleških, ameriških, debato, ker so te plače vsekakor neobhodno še .stališče smo jasno in nedvoumno oz n a Braziliji število stavk, ki so izbruhnile radi ^er nedemokratične. S svojimi nedemokra- i sp' Jetskih, francoskih, holandskih in ceno- potrebne Le riajpredrznejši in najnesram- čili ter se bomo za n jeza bor ili z v^cmi ” isvss srs pgATtssrcsJssns* lavcev, delavcev v angleški tekstilni tovarni j v • . .x,.- . , , , / 1 j Verujejo, da bo Zavezniški kontrolni svet ! val janjem v zgoraj navedenem primeru ; polovičarji in kompromisarji. če iskreno že »Moinzo Englese« ter nameščencev ame ne nioci si umisljajo, da oodo pn tem uspe n dovolil obisk tudi ameriški sovjetski in j Zato smo prepričani' da se bodo utemeljene ; limo mir. blagostanje in napredek vseh riške družbe »Western Union company«. I ^Jlnova nesramnost gre celo tako daleč, da j francoski coni. i zahteve delovnega ljudstva vzele kot nujne I najširših delovnih slojev. # Stran 2 t PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST 4. januarja 1946, Sindikalna Skupščina Goriškega Okrožja Dne 30. 12. 1945 se je vršila v Gorici skupščina vseh organizacij Enotnih sindikatov goriškega okrožja. Skupščine so se udeležili delegati vseh okrajnih sindikalnih organizacij, zastopniki mestnega odbora in delegati poedinih odborov v podjetjih. Skupščine se je udeležil tudi tajnik Pokrajinske zveza Enotnih sindikatov iz Trsta, tov. Voj-mir-Ivan Bukovec in predstavnik sindikalnega tiska. Tov. Batti, predsednik mestnega odbora Enotnih sindikatov v Gorici, je otvoril skupščino, pozdravil tov. Ivana Bukovca in vse ostale udeležence. Nato je podal izčrpno poročilo o delu mestnega odbora od 27. oktobra 1945, ko se je vršila zadnja skupščina organizacij Enotnih sindikatov v Strašicah pa do danes. Ker so dogodki na polju socialnega vprašanja naglo razvijajo in se pojavljalo vedno novi problemi v območju potreb in interesov delovnega ljudstva, se je pojavila nujna potreba, da se skliče novo zborovanje predstavnikov sindikalnih organizacij. V tem razdobju so zlasti obravnavali problem plač, ki je v današnjih prilikah pač eden od zelo važnih vprašanj, ki tare vse delovno ljudstvo'v coni A. Že dva dni po skupščini v Strašicah, to je 29. oktobra 1945, je mestni odbor predložil Združenju delodajalcev zahteve glede povišanja plač. Šele v dneh 14. in 16. novembra 1945., po dveh dolgih in trudapolnih sestankih z zastopniki delodajalcev, je pri šlo do sporazuma, ki je določal za vsakega družinskega poglavarja povišanje 100 lir na dan. Brez vsake motivacije pa je ZVU v Trstu znižala to svoto na 90 lir, kar je med delavstvom povzročilo veliko in upravičeno nezadovoljstvo Podelitev te doklade za izenačenje plač, ki je stopila v veljavo s 1. novembrom 1945., je imela trajati le en mesec. ZVU se je namreč obvezala, da bo uvedla splošno ureditev plač in mezd. Toda tudi tokrat niso •obl.mbatn sledila • dejanja in ZVU je z odlokom št. 8 podaljšala veljavnost doklade tudi za mesec december. Delavstvo pa ne more živeti iz dneva v dan, marveč mora vedeti in ima za to tudi pravico vedeti, koliko bo zaslužilo jutri in naslednji teden. Za to vprašanje se vodi od strani Enotnih sindikatov še nadalje borba, dokler ne bodo dosegli uspeha Nadalje so v teh zadnjih mesecih revidirali in izbolišali delavske pogodbe nekaterih strok, kot nameščence v kavarnah, barih, restavracijah in gostilnah. Tudi čr-kostavci so bili prisiljeni stopiti v stavko za svoje zahteve Po dveh tednih so dosegli povišanje plač od 15% do 50%. .le še ena delavska kategorija, ki ji niso priznali svojih pravic. To so občinski nameščenci. Finančna kriza, katero preživlja občina, ni nikako opravičilo, da so občinski delavci tako slabo plačani v primeri z onimi, ki so nameščeni v privatni industriji. 'Ako se bo sedanje vznemirjenje te stroke delavcev spremenilo v protestno akcijo, naj ne bo nihče, ki bi ne videl v tej akciji izključno ekonomskih potreb. Druge stroke se pripravljajo, da predstavijo svojim delodajalcem načrte in predloge za nove delovne pogodbe. Upamo, da bodo ti predlogi naleteli na razumevanje in da bodo v kratkem času prišli do sporazumov. Zanimanje in udejstvovanje Enotnih sin-, dikatov se ni omejevalo le na vprašanje plač. Pridobitve delavcev in nameščencev je treba braniti na vseh področjih socialnega in gospodar«kega življenja. Veličastna manifestacija »Festivala dela« 'je dokazla, da je delovno ljudstvo cone A pridobilo tudi na kulturnem in organiza-tornem polju. Kulturne občutljivosti je naše delovno ljudstvo dokazalo, ko se je izkazala potreba braniti svobodo tiska. Čeravno stavka z dne 15. decembra 1945. ni bila. oklicana od Enotnih sindikatov, so ji dali svojo moralno zaslombo. Nihče ne bo mogel trditi, da vodijo naši sindikati politiko stranke. Mi smo vedno javno trdili, da so Enotni sindikati borbena razredna organizacija. Taka Organizacija mora vedno podpirati vse upravičene zahteve delovnega ljudstva in braniti njegove pridobitve. Ome; jiti to akcijo samo na mezdno polje, bi pomenilo, izvrševati samo del tega, kar se imenuie dolžnost sindikatov. Ni dovolj podpisovati dogovore, temveč je potrebna stalna pažnia in aktivna obramba. To velja za vse pridobitve, ki smo jih mogli doseči od razrednih izkoriščevalcev z dolgotrajno in težko borbo. Na žalost pa Julijski sindikati ne mislijo in ne delajo v interesu delovnega ljudstva, katerega enotnost skušajo vedno znova razbrati in razdvajati slovenske delavce od italijanskih^ Ta različni postopek obeh sindikatov jasno 'dokazuje, da so- »Enotni« izraz volje množic, medtem ko »Juljanci« brezvestno branijo interese gospodujoče klike in reakcije. Toda delovno ljudstvo naše pokrajine je že uvidelo in razumelo, kako in kdo se bojuje za pravo demokracijo. Zdravo in zavedno delavstvo je že dalo svoj pristanek Enotnim sindikatom. Neprestani dotok članstva, tako v mestu, kakor v sedmih okrajih I goriškega okrožja, jasno dokazujejo, kako j je delavstvo orientirano. Enotni sindikati so ’ že sedaj mogočna, masovna organizacija, j Naloga pas samih pa je, da to organizacijo j izpopolnjujemo in pripravljamo za prihod-! nje naloge. j Tudi tajnik Pokrajinske zveze Enotnih . sindikatov, tov. Ivan Bukovec je imel zani-' miv referat, ki je vzbudil pri navzočih veliko zanimanje. ! Opisal je kratko zgodovino o nastanku ! Enotnih sindikatov, katerih predhodnica je | bila »Delavska enotnost«. Ta »Enotnost« je j nastala v času najhujšega zatiranja demo-; kratičnega ljudstva, takrat, ko je bil naci-' fašizem najmočnejši. Delavstvo se je zavedalo važnosti takratnega trenutka, občutilo je -nujno potrebo, da se bori za svobodo in enakopravnost ter je zato čutilo nujnost, da se organizira. V svojih vrstah je »Delavska enotnost« združevala vse ono delavstvo, ki mu žrtve za svobodo, za resnična demokratska načela niso bila nikdar prevelika. Zavest nesebične pripravljenosti, obvarovati svet vseh nacifašističnih grozot je bila tako močna, da so se z najskromnejšimi sredstvi in najmočnejšo voljo lotili borbe ob strani vseh svobodoljubnih narodov. Ta »Delavska enot« nost« je organizirala odpor, zbirala denarna sredstva, jestvine, obleke, vodila propagando, bodrila in pošiljala v partizanske vrste borce. Po osvoboditvi v maju lanskega leta pa se je občutila potreba, da ta organizacija nadaljuje z delom na sindikalnem področju. Iz »Delavske enotnosti« so nastali »Enotni sindikati«, ki naj nadaljujejo s čuvanjem delavskih interesov v miru. Ti sindikati niso nasledniki nacifašističnih, reformističnih sindikatov, to so sindikati, ki organizirajo napredno delavstvo po tovarnah In obratih v borbi za socialne in gospodarske pravice. Reakcija pa je poskusila organizirati druge, sebi naklonjene sindikate, ki bi razbijali delavsko enotnost. Ob Vsaki priliki in vedno znova poskuša ta reakcija razbijati naše vrste, pri čemer niso prav nič izbirčni v sredstvih. Mi smo realisti, oslanjamo svoje delo na dejanske prilike in nimamo po-trebe posluževati se pri naši propagandi laži in izmišljotin. To je bilo jamstvo za vse dosedanje naše uspehe in jamstvo za uspešnost našega prihodnjega dela Mi se zavedamo, da je za dosego naših socialnih in gospodarskih pravic potrebna ljudska oblast in se bomo vedno ozirali tja, kjer bomo najlaže dosegli svoje življenjske zahteve. Le ljudska oblast nam lahko zagotovi, da bomo megli doseči vse i one pravice, do katerih je delovno ljudstvi.' upravičeno. Pri svojem delu gremo za tem, da vršimo tudi na kulturnem polju za delovno ljudstvo naše poslanstvo in da' usposobimo , najširše sloje za življenjsko borbo, ki ni , samo v borbi za izboljšanje plač in delovnih i pogojev, temveč v možnosti sourejevanja so- 1 cialnega in gospodarskega življenja. Delovno ljudstvo se mora zavedati svojih pravic in biti sposobno boriti se za najosnovnejše pra ‘ vice. Delovno ljudstvo ne sme biti sredstvo i za bogatenje poedincev in objekt izrabljanja j s strani protiljudskih Ciementov. Vse to pa | bo utegnilo delovno ljudstvo etoseci, če se i ljudstvu izroči oblast. Reakcionarna politika na- sindikalnem polju poskuša usmeriti sindikalno delovanje na pot reformizma. S tem bi si želeli lajšati svoje sedanje, dokaj šibke položaje in ustvariti take jfirilike, da bi lahko ponovno pričeli s svojimi starimi metodami izrabljanja. Delovno ljudstvo je pa s svojo kulturno preobrazbo že tako napredovalo, da ga ni možno več zaslepljevati, ker dobro ve, kaj so njihovi interesi. Za razkrinkavanje vseh podlih načrtov reakcije imamo tudi sindikalni tisk, ki s stvarnimi dokazi pravočasno ugotavlja vse umazanosti. Preskrbljeno je tudi za strokovne kurze sindikalne šole in večerne tečaje. Vsa delavnost ni všeč reakciji in je razumljivo, da nas poskuša prikazati v slabi luči. Vse to pa jim ne pomaga prav nič, ker se najširše mase delovnega ljudstva v polni meri zavedajo, da so le Enotni sindikati tista organizacija, ki pazi na njihove interese in se zanje tudi bori. Zato nas ne sme prav nič čuditi, da se dotok članstva iz dneva v dan veča in da vključujejo sedaj Enotni sindikati v svojih vrstah 70.000 članov. To dejstvo je za vse napredne množice razveseljivo dejstvo, ki jim vliva zaupanje v zrelost delavskega razreda. Razvila se je diskusija o vseh važnih in tekočih zadevah, na kar je skupščina prešla k volitvam okrajnih predstavnikov v mestni odbor Enotnih sindikatov. S slučajnostmi je bil dnevni red okrožne skupščine Enotnih sindikatov izčrpan. Predsednik zborovanja se je zahvalil vsem prisotnim za udeležbo in sodelovanje in ga zaključil. O ljudskem zadružništvu Če je potrebno obnoviti. pospeSiti in dvigniti deželo na višjo gospodarsko stopnjo, je nujno, dati možnost razvoju starim zadrugam in ustvarjati nove. Izkustva iz preteklosti nas učijo, da se lahko rešijo mnoga vprašanja s skupnimi napori in z akcijo samopomoči, ki se izvaja z združenimi silami. Iz tega siedi, da je potrebno organizirati ljudi tako, da sami skrbijo za svoje koristi, da delajo in da ne pričakujejo pomoč od drugod. To pomeni, da se mora ta organizacija oslanjati na skupno delo, na borbo za napredek ljudskega gospodarstva, za rešitev pred izkoriščevanjem špekulantov, črnoborzijancev in delomržnežev. Danes je potrebno bolj.' ko kdaj poprej, pospeševati razvoj zadrugarstva. Po končani narodno osvobodilni borbi in pospeševanju in napredovanju našega gospodarstva, mora sprejeti zadružništvo na sebe resno i nalogo. Ta vloga je iz dneva v dan očit-i !1.e'i®.a' a 'j® nekih področjih gospodarskega I življenja je celo nujno potrebna, j Zadružništvo mora biti postavljeno na ■ prave in realne osnove. Mišljenja mnogih ideologov, da mora zadrugarstvo obsegati celotni ^sektor gospodarskega življenja je navadna utopija. Take ideje se niso mogle nikoli uresničiti, četudi so imele več pobor-nikov. To pomeni, da zadružništvo ne more zajeti in postati osnova vseh gospodarskih delovposti. Nekatere gospodarske veje se nikakor ne morejo organizirati na zadružni osnovi (n. pr. promet). Želja mnogih zadružnih delavcev, da rešijo ta ekonomska vprašanja s pomočjo zadrug, so ovirale pravilen napredek za. družništva. Zaradi takih napačnih mišljenj zadružništvo ni napredovalo in ni dajalo zadovoljivih rezultatov na raznih gospodarskih področjih. Ker ni moglo postati splošno veljavno v gospodarskem sistemu, je med tem životarilo, namesto dh bi doživelo največji procvit in razvoj. Iz junaške osvobodilne borbe izhajajo kot zmagovalci vsi svobodoljubni narodi s plemenito pomočjo svojih zaveznikov, posebno pa Sovjetske zveze. Z zlomom in prestan-k°m nacifašizma izginjajo tudi največji neprijatelji zadružništva. Izginjajo tudi stari, motni režimi in parazitske klike — a. z njihovim nestankom bo imelo zadružništvo. v življenju ljudskih množic nov, pravilnejši in boljši smisel in značaj. fflmetijstvo Zatiranje borovega prelca Naši dragoceni borovi nasadi so zaradi vojnih dogajanj že v precejšnji meri uniče-1 ni. To uničevanje še vedno ni popolnoma | končano, čeprav so se razmere že deloma : ustalile. Poleg tega pa preti tem borovim ! nasadom druga, morda še večja nevarnost s strani gosenic borovega prelca. Gnezda teh^ gosenic so se letos pojavila v 1 izredno velikih množinah, ker v teku zad-’ njih dveh let ni bilo prav nič podvzeto za I njihovo zatiranje, tako da imamo v neka-I terih predelih velik odstotek borovcev, ki j so že popolnoma usahli. | Uničevanje gosenic borovega prelca je po vseh gozdarskih predpisih obvezno za vse lastnike borovih nasadov. Za čim bolj učinkovito zatiranje gosenic i borovega prelca dajemo sledeča navodila: 1. Nabiranje in uničevanje goseničnih : gnezd mora začeti v mesecu decembru in mora biti dovršeno najkasneje do kraja l meseca februarja 1940. Pred in po tej dobi ' pobiranje ni dovolj učinkovito, ker se tedaj gosenice zaradi nfeustaljenega mraza še niso vse zatekle v svoja gnezda. 1 2. Nabiranje gnezd borovega prelca se vrši tako, da se odrežejo vse vejice, na ka terih |e gnezda nahajajo, i 3. Nabrana gnezda se morajo zložiti na kupe na primernem prostoru in zažgati. Pri tem je strogo paziti, da ne pride do gozdnega požara. Smemo jih tudi opariti v vreli vodi ali pa zakopati globoko v zemljo. 4. Gosenice so pokrite s pekočimi dlakami, ki zelo lahko odpadejo in jih veter, prenaša tako, da pridejo v dotiko z rokami, obrazom in vratom nabiralca, kjer povzro-čajo neprijetne bolečine, ki so še večje, če i pridejo dlake v oči ali v želodec. I 5. Zato morajo nabiralci imeti predvsem zavarovane oči in ne smejo vdihavati prahu, ki prihaja iz gnezd. Boke naj imajo i namazane z vazelino ali s kako drugo olj-| nato tekočino. (i. Če opeklina kljub temu nastopi, je treba j boleče mesto umiti s toplim mlekom ali z l vodno raztopino amonjaka. ■ Narodno osvobodilni odbori so dolžni s pomočjo svojih organov voditi nadzorstvo tako, da se mrčes v celoti in v odrejenem roku dejansko pobere. Vsa podrobnejša navodila dajejo krajevni NOO in gosp. pol. komisija pri PNOO. 1 Prehrana Da bi razumeli, zakaj tržaško delavstvo tako odločno zahteva borbo proti črni borzi in ljudsko oblast, ki je edina v stanu izva jati jo dosledno, je potrebno pregledati današnje prehranjevalne prilike v Trstu in Julijski krajini. Današnje tižne cene so nedostopne za delavce in uradnike, ki živijo od- svoje odrejene mesečne ali dnevne plače. To občutimo vsi na svojih plečih, ki živimo v tem kričečem nasprotju med nizkimi in nezadostnimi plačami ter visokimi cenami. Ugotovljeno je, da je potrebno za povprečnega človeka, v srednji delavnosti 3300 kalorij dnevno, medtem ko je potrebno pri intenzivni delavnosti 4000 kalorij dnevno. Pri mirnem ležanju v postelji brez slehernega dela je vročina, ki jo proizvaja organizem (tako imenovani bazalni metabolizem) 1680 kalorij dnevno. Če napravimo povprečno številu med intenzivno in srednjo delavnostjo, dobimo 3600 kalorij, ki so potrebne .normalnemu človeku. Naj omenimo, da so določene za vojake sledeče količine hrane izražene v kalorijah: angleški vojak pri operativnih edinicah dobi 4200 kalorij, v zaledju 3700, medtem ko je določeno za italijanske trupe 3600 kalorij dnevno. Tako navaja v svoji razpravi Botazzr. Z časa internacije v taborišču Chiesa-nuova pri Padovi so dobivali naši interniranci — sicer za kratek čas — okoli 800 kalorij dnevno. To so ugotovili interniranci zdravniki, ki so obenem prišli do sklepa, da bi morali interniranci podleči sestrada-nju v roku 3 mesecev, če bi se nadaljevalo tako stanje. Po podatkih, ki smo jih zbrali, opazimo, da nam daje danes ZVU v Julijski krajini hrano, ki izražena v kalorijah za povprečnega delavca znaša okoli 800 kalorij dnevno. Za vseh ostalih 2800 kolorij, ki so potrebne, kot zgoraj navedeno, se moramo obračati na črno borzo. To pomeni, da dobimo hrane za malo več kot eno petino, oziroma 22,2%. . Naše ljudstvo je izšlo iz borbe kot zmagovalec, dosleden antifašistični borec ter je zato moralo drago plačati svobodo na bojnem polju, v zaledju in v internaciji. Tudi v nemški internaciji so Primorci dobivali več hrane, kot jo dobivajo danes. Po nekih izjavah je bilo tam hrane za 1009 do 1200 kalorij dnevno. Po poročilu dopisnika Agencije Reuter dobijo današnji internirani SS-ovci, ki živijo v Langvvasser-ju, 8 milj južno od Niirnberga, hrano za 2400 kalorij. Prebivajo v toplo kurjenih iti čistih kolibah. Često imajo na sebi ameriška oblačila. Smejo se udeleževati službe božje. OČE doma kar naprej sprejemajo zavitke s hrano. Ob nedeljah lenarijo, ali pa igrajo nogomet. »Ti ljudje še nikdar niso bili tepeni, nikdar niso korakali oprtani s težkimi utežmi, nikdar niso stradali, z njimi zdravniki niso delali nobenih poizkusov. Vsako delovno uro dobijo plačano.« »...do bivajo dnevno 80 ameriških centov.« Otroci od 1 do 4 let dobijo pri nas na nakaznice 200 gr kruha, 67 gr zakuhe, 6 gr maščobe, 17 gr sladkorja in 50 gr mleka v prahu. Drugega ne dobijo ničesar. Mati, ki pri današnjih razmerah nima dovolj hrane, da bi otroku nadoknadila, kar mu je potrebno, posebno v prvih časih dojenja, ne more dopolniti otročjo nezadostno hrano. Zato ona zaskrbljeno gleda na svoje dete, vsak javni delavec se pa vprašuje, kaj bo z naraščajem. Prihodnost tega ljudstva je v zelo kritičnem polrržaju. Če človek v tej dobi ne dobi toliko hrane, kolikor je potrebno za njegov normalen razvoj, je tudi jasno, da je manj odporen proti boleznim. Rahitis, ki se pojavlja vsled nezadostne hrane, ho v Trstu masovna pojava, bodoča pokolenja pa bodo na vsak način občutno šibkejša. \ Otroci od 4—9 let so dobili v istem mesecu (novembru) 200 gr kruha, 67 gr zakuhe, 6 gr maščobe, Sk) gr sladkorja in nič drugega. Mleka v prahu ti otroci niso dobili, če-ravno,.bi ga nujno potrebovali. Mesa tudi ne, sadja in zelenjave ravno tako. Otroci v tej dobi rabijo polno energije, radi tekajo in se igrajo. Pri tem trošijo več- energije. Zato pa skoraj vsi otroci v Trstu izgledajo zelo slabo, kar vsak tujec takoj opazi. Isto količino hrane dobijo tudi otroci od 9—19 let. Normalno dobijo 831,5 kalorij dnevno. Jasno je, da ti otroci rabijo še več hrane, kot odrasli prej navedeni. A to ni dovolj. Še manj razumljiva je prehranjevalna politika za ljudi od 19 do 65 let, ki so v novembru dobili 200 gr kruha, 67’gr zakuhe, C gr maščob. Sladkorja, mesa, mleka in ostalih potreb sploh niso .lobili. Ti obroki, izraženi v kalorijah, znašajo skupaj 796,7 kalorij, oziroma okoli 800 kalorij, kot smo že navedli v začetku našega članka. Ljudje v tej dobi so produktivni. Vendar pa produktivna sila, ki ima tako prehrano, ne more več biti produktivna, ker ne more niti živeti od tega. Če je ugotovljeno, da človek umre v treh mesecih, ko uživa 1000 kalorij, bo še manj vztrajal pri življenju pri 800 kalorijah. Zato je tudi razumlpva opazka delavca v tovarni Sv. Marka, ki je dejal ob priliki obiska angleških parlamentarcev pred mesecem dni, da mu je bilo Sindikalno gibanje v Sovjetski zvezi Ker dobiva zadnje čase sindikalno gibd-nje po vseh državah vedno večji pomen in važnost1 in vedno bolj narašča, smatramo za potrebno, da seznanimo naše čitatelje z vsemi posebnostmi sindikalnega gibanja v Sovjetski zvezi, kar nam bo utegnilo koristiti, ako bomo po potrebi in sčasoma uvedli tudi v naših sindikalnih organizacijah vse ono, kar se je v razvoju sindikalnega gibanja v Sovjetski zvezi pokazalo kot oči-vidno koristno. Predvsem moramo vedeti, da ima v Sovjetski zvezi vsako industrijsko podjetje, vsaka tvornica, svojo lastno sindikalno organizacijo. Članstvo vsake take sindakalne organizacije je prostovoljno. Z drugimi besedami rečeno, nihče ni prisiljen včlaniti se v sindikalno organizacijo podjetja, kjer je zaposlen. Članstvo odvisi torej izključno od njegove proste volje, oziroma od uvidevnosti in spoznanja, ali in kakšne koristi mu prinaša članstvo v taki organizaciji Sovjetska zveza šteje vsega skupaj 191 osrednjih sindikalnih organizacij, ki obse ga jo vsa- podjetja, ustanove itd. in ki imajo vsega skupaj 27,0000 000 članov. To pomeni, da je v Rusiji 85% vsega delavstva sindikalno organiziranega. Odstotek neorganiziranega delavstva je torej razmeroma majhen. Pri tem moramo upoštevati, da je od tega neorganiziranega delavstva 15% takih delavcev, ki so šele stopili v službe oziroma na delo pit tvornicah in ki torej niso mogli spoznati vso koristnost članstva pri sindikalnih organizacijah. So v Sovjetski zvezi industrijska podjetja, kjer so vsi od pometača do ravnatelja sindikalno organizirani. Sindikalna organizacija v Sovjetski zvezi ni torej omejena na uslužbence, oziroma delavce pri eni vrsti posla, temveč obsega vse delavstvo in usluž-benstvo v tvornici brez ozira na spol, starost in vrsto posla. Sindikalni organizator Sindikalna organizacija v vsakem po edinem industrijskem podjetju na področju Sovjetske zveze se deli na brigade. Brigada je najmanjša edinica sindikalne organizacije in šteje nič več in nič manj kot dvajset članov. Ti člani izberejo na tajnih volitvah sindikalnega organizatorja, ki stoji na čelu brigade. Dolžnost vsakega takega sindikalnega organizatorja je, skrbeti za koristi vsakega poedinega člana brigade, bodisi v službi, pa tudi izven nje, v zasebnem, tim žinskem življenju. Sprejema pritožbe, zbira članarino, opravlja socialno delo itd. Nehote se moramo vprašati, čemu šteje vsaka brigada ravno 20 članov in ali ne bi bilo nemara umestnejše in koristnejše, da vsaka brigada šteje večje število članov? Na to vprašanje nam voditelji poedinih sindikalnih organizacij v SZ odgovarjajo skoraj soglasno, da se je v teku razvoja sindikalnega gibania v SZ pokazalo, da moremo edino pri tolikem organiziranem številu govoriti o popolni medsebojni povezanosti in da sindikalni organizator more biti kos svojim nalogam edino pri tolikem številu članstva. Razmerje sindikalnega organizatorja do vsakega poedinega člana brigade je razumljivo ne samo tovariški, temveč tudi prijateljski. Z delovnimi življenjskimi pogoji, pa tudi z zasebnim življenjem vsakega po-edinega delavca, je sindikalni organizator znan v tolikšni meri, da mere vsakikrat. ako treba, usnešno posredovati in zastopati koristi vsakega noedinca. Sindikalni organizator je dolžan sklicati vsaj enkrat na mesec redno konferenco brigade ter od čara do časa na taki konferenci članstvu polagati račun o 'svojem dosedanjem delovanju. Organizator pobira članarino za časa dela osebno. Ta članarina znaša en procent od celokupne mezde. S tem denarjem se krijejo stroški za vzgojno delo, poboljšanje življen- zdravila takoj pribavijo in da se pacient drži zdravniških navodil in predpisov. V primeru, da bolnik potrebuje bolniške o- in materialnih pogojev poedinega skrbe, mora delegat poskrbeti, da se tak skih člana in #splošnega njegovega standarda. Kot smo že omenili, pobira organizator članarino osebno. To osebno pobiranje članarine ima čisto določeno svrho in pomen. Na ta način namreč pride za časa.dela organizator v stik z vsakim poedinim članom brigade, ki mu ob tej priliki mora dajati tudi pojasnila, v kake namene je bila | članarina potrošena. Pri tej priliki ima 1 vsak član možnost, da se z organizatorjem do dobra pomeni o vsem, kar ga teži in kar ! ga ali zapuščenega, po njegovem mnenju zahteva, da se po- Sindikalne organizacije v Sovjetski zvezi ; boljša ali pa odpravi. Organizator ne bi j skrbijo za delovno nodžorstvo In zaščito, mogel nikdar priti v‘tako tesen stik s po- j varnost in zdravstveno zaščito, edinim članom ter se seznaniti z najmanj- Delovni nadzornik odgovarja za izvrše-j širni, njegovimi potrebami in zahtevami, ako vanje svoje funkcije brigadi Zahtevati sme i bi bilo uvedeno plačanje članarine na kak ! od preddelavca, da odstrani vse, kar bi I drug način. Za ta drugi način pobiranja | moglo biti škodljivo zdravju ali lugi jeni. ■ članarine pa ni tudi nobenega posebnega j Take pomanjkljivosti navadno odpravi jajo razloga, saj podjetje ne izvaja nikakega | takoj. V primeru, da se to ne zgodi, odsto-pritiska proti sindikalni organizaciji in pijo slučaj v razprava odboru delavnice, ki bolnik čim prej prepelje v bolnico. Bolnik, ki je ostal v hišni oskrbi, je ravno tako s pomočjo delegata "oskrbljen z vsem, kar njegovd^dravstveno stanje tirja. Kdor nima nikogar, ki bi doma skrbel za njega in mu kuhal, je prav tako rešen vsake take skrbi s posredovanjem omenjenega delegata. Na ta način je vsak bolnik, član brigade, venomer v najožjih etikih s svojimi tovariši v podjetju, in se ne more čutiti osamljene njeni delovnosti. j S tem denarjem se plača predsednik sin-| dikalne organizacije in pri večjih industrij-| skih podjetjih predsednik konzuma. Vsi ostali funkcionarji sindikalne organizacije v podjetju za svojo službo niso plačani. o tem razpravlja z upravnim odborom. Na vadno pride do sporazuma brez večjih tež-koč. Ako se pa uprava upira, potem pri tiče sindikalni organizaciji pravica, prisiliti u-pravo na sporazum oziroma obratovanje podjetja zaradi tega ustaviti za tako dolgo Honorar predsednika in pisarniški izdatki j časa, dokler se pomanjkljivosti ne odpravi ne smejp prekoračiti gotovega odstotka do- ; jo. oziroma stanje ne 'izboljša, tako kot se hodkov sindikalne organizacije. Ta odstotek zahteva. Ni tudi nič nenavadnega, da se je različen, vendar skoraj nikdar ne presega upravo globi. Po potrebi' pa se tak sporni 35 procentov. Razen organizatorja izbere vsaka brigada j tudi ’ svojega delegata za socialno zavaro vanje in delovnega nadzornika. Sovjetska zakonodaja je socialno zavarovanje prepustila v celoti sindikalnim organizacijam. Pri tem je treba posebno po slučaj sme odstopiti v dokončno odločitev višjemu organu. Omenili smo že odbor delavnice, ki koi tak predstavlja v sindikalni organizaciji višjo organizacijsko edinico kot brigado in je izvoljen prav tako na tajnih volitvah. Industrijska podjetja, ki imajo več delav- vdariti, da niti najmanjši strošek za socialno ; nic. izberejo takozvan tvorniški odbor ali zavarovanje ne gre na breme zavarovanca, 1 »Zavkom«. temveč vse na breine podjetja j Delegat za socialno zavarovanje je dolžan ! Zavkom in njegove naloge, skrbeti za vsakega poedinega člana briga- : Zavkom se izbere na občnili zborih vseh de, ki oboli, ali ki se je ponesrečil. Njegova ! delavcev podjetja Kjer pa to ni praktično, naloga je, rta poskrbi za zdravniško oskrbo, , izbirajo posamezni oddelki oziroma delav-oziroma pomoč takega člana v industrij-: niče, na občnih zborih svoje delegate, ki skem dispanzerju, da se mu predpisana nato: izberejo'na'tajnih volitvah za leto'dni raškega delavstva bolje v Buchemvaldu Precej je takih delavcev, ki izgledajo približno tako, kot so : izgledaii povratniki iz taborišč. i Starci, preko 60 let dobijo nekaj več hrane, kot delaci; dobijo dodatek 8,5 gr slad-, korja dnevno, kar pomeni 34,8 kalorij. To znaša dnevno vsega skupaj 831,5 kalorij j Dojilje dobijo dodatek 5 gr maščob in 50 gr ' mleka v prahu, kar znaša 011,5 kalorij dnevno dodatka, tako da dobijo vsega sku i paj dnevno 1398,2 kalorij. Težki delavci do bijo 322.8 kalorij dodatka dnevno, medtem ko dobijo najtežji delavci 576,6 kalorij do-datka. Bolnišnice dobijo vsega skupaj 2234.5 kalorij dnevno za osebo, vojne ustanove : 2331,9 kalorij dnevno, civilni priporniki do-i bijo 1827,2 kalorij dnevno, a konzhli dobijo naj večji obrok, t.j. 2647,4 kalorij dnevno. Kako je urejena dobava hrane v Trstu, je jasno razvidno tudi iz dejstva, da obstojijo nič manj kot 4 vrste dobav: uradna, ki se izvaja preko SEPRAL-a, po normiranih cenah; »siva borza«, ki predstavlja legalizirano črno borzo oziroma svobodno trgovino; čma borza, ki ni legalizirana ter se preganja ter izredne nabavke, kot je na primer papeževa pomoč, ki jo nekateri imenujejo »rumena borza«. K tem štirim virom bi ■lahko dodali še peti, ki izhaja iz političnih razlogov, kot so na primer sicer skromne vendar cenene dobave, ki jih od časa do časa dajejo Julijski sindikati. Da bi bila jasna slika prehrambenega stanja in visokih cen, naj omenimo le ne kaj najvažnejših prehrambenih artiklov. Surovo maslo stane okoli 950 lir, riž 100—• 115 lir, grah 110—145 lir, fižol 120—170 lir, žito 80 lir, beli makaroni 150 lir, enotni makaroni 120 lir, sveža slanina 440—480 lir, suha slanina 800—900 lir, jajca 30 lir 1 komad, salama 1.100 lir, sir 400—1.100 lir, svinjsko meso od 440—480 lir koruzna moka 70—74 lir, pšenična moka 90—98 lir, sveže mleko 45—50 lir, olje 570—720 lir, mast 620—680 lir, vino 90—160 lir, mila 450—1.200 lir, oglje 25 lir, mehka drva 10 lir za kg, trda drva 7,50 lir, pomaranče 42— 100 lir, zelje 24—50 lir, cvetača 18—38 lir, ohrovt 12—24 lir, čebula 48—54 lir, razne vrste salat 48—120 lir, jabolka 30—90 lir, krompir 48—66 lir, goveje meso 220—300 lir, gosje meso 420 lir, itd. Delavske plače se sučejo povrečno od 300—500 lir dnevno. Vse trgovine so polne blaga, jestvin, obleke in obutve. Kljub temu si vendar ljudstvo ne more nabavljati, ker so plače prenizke in živež predrag. Po statističnih podatkih, ki niso popolni, ker žive tu razni politični pritepenci od tajnih virov, je danes v coni A sledeče število prebivalcev: Socialna akcija A.F.Ž. Dve tovarišici sta obiskali 30. decembra p. 1. zavod vojnih sirot v Št, Petru na Krasu, v coni B. Otroci so jih zelo prisrčno sprejeli. Vsem 113 sirotam sta izročili razna darila, kot zavitke in denar. Slovenska in italijanska tovarišica sta v kratkih po-I zdravnih besedah izrazili čustva medsebojne povezanosti in razumevanja italijanskih Vsega v Leta Trst Gorica Pulj coni A 0—1 3054 1827 665 554S 1—4 12895 6205 1415 20513 4-9 22827 11934 2454 37215 9—19 45401 21447 4696 71604 19—65 215971 73124 20969 312064 65—dalje 25312 11179 2949 39440 vsega/ 325520 127716 33148 486388 To ljudstvo dobiva po redni poti in odre- jenih cenah po raznih dobah količino hra- ne, izraženo v kalorijah, kakor sledi: Leta kalorije 0- -1 938,4 ’ 1- -4 938,4 4_ -9 831.5 9- -19 831,5 19- 65 796.7 65- -dalje 831,5 razen malega dodatka za razne stroke ali posebne položaje, kot smo že navedli preje. Za naše demokratične pojme je skoro nerazumljiva »liberalna« politika cen in plač-in nam ni jasno, kako naj bi se pod danimi pogoji skladale Visoke cene in nizko plače. Brez stroge discipline nad nenasitnimi trgovci, ki zagovarjajo »svobodo« trgovine je nemogoče popraviti to težko stanje nrehrane ljudstva v coni A. Preprost meščan nima nobene možnosti pomagati pri preganjanju črne borze, ker je ta borza uza* konjena in se celo niti ne imenuje več »črna« temveč »siva«, da ne bi izgledala tako strašna. Ljudstvo ima tukaj le pasivno vlogo, ima pravico le gledati, kako se cene spreminjajo, nikakor pa ne sme sodelovat! v pogledu plač in cen. Ljudska oblast ni priznana, čeravno je delovala že za časa nemške okupacije in je nadaljevala svoje delovanje tudi za časa jugoslovanske ter prve čase zavezniške okupacije. Danes ukinjajo zadnje ljudske ustanove, ljudsko oblast, ki se je edina uspešno borila proti tem nezdravim pojavom. Gospodarska anarhija in »libei alna« poj litika povzročata tako ogromna nasprotja* in zmedo v gospodarskem življenju cone A, da ni mogoče upati na nikakršno rešitev pod takimi pogoji, ki vladajo danes. Narod se tega zaveda in vidi rešitev le v ponovnem vzpostavljeniu ljudske oblasti, v dirigiranem gospodarstvu, ki bi uvedla odrejen splošni načrt in bi končno izgladila vsa ta preostra nasprotja. Svobodna trgovina je v teh prilikah najnesrečnejši pojav, ker sa 'pojavljajo visoke cene, ki omogočajo le odrejenemu krogu ljudi nabavo dovoljnih količin hrane, medtem ko delovne ljudske množice ne morejo kriti niti najnujnejših potreb vsled kapitala, ki ni zaradi političnega položaja na razpolago narodnemu gospodarstvu. .................................................a in slovenskih žena za kruto usodo teh vojnih žrtev. Otroci so jim priredili miting z recitacijami in se jim tudii v zboru zahvalili. Ves obisk je potekal brez vsake formalnosti ter prisiljenosti. Izredna prisrčnost se je posebno pokazala ob slovesu. Ko sta to. varišici odhajali, so jih gruče otrok ustavljale, ju objemale in poljubljale ter prosile, naj bi jih zopt čimprej obiskali. »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••* Pogreb žrtev Civilne policije Tržaško delovno ljudstvo je zopet utrpelo izgubo dveh tovarišev, Pina Coverlizze in Maria Rose, ki sta padla kot žrtvi -fašističnih metod. Oba sta bila vneta pristaša demokratičnega razpoloženja tržaškega delov-nega ljudstva. Na sliki vidimo povorko ob priliki pogreba omenjenih žrtev civilne policije. Sprašujemo se !e, kako je možno, da je varnost tržaškega prebivalstva izročena ljudem, ki, kakor dejanja sama dokazujejo, niso moralno kvalificirani vršiti te naloge, ] Zato razumemo nerazpoloženje in odpor de-1 mokratičnih množic, ki si žele reda in varnosti. Vedno znova čujemo pritožbe v tem pogledu in zahtevo, da se sedanja civilna policija odstrani in nadomesti z narodno milico. Upamo, da se bodo želje demokratičnega ljudstva upoštevale in da se bodo odstranile vse one nevarnosti, ki resno ogrožajo mirno življenje in izzivajo uvidevnost in potrpežljivost Tržačanov. Odgovorili urednik: Albin Zabric I Zavkom. Uradništvo. Zavkoma se pa izbira z aklamacijo. Zavkom ima sledeče pododbore: 1. Mezdni pododbor. Splošno mezdno tabelo sestavlja osrednji odbor sindikalne organizacije v j sporazumu z ministrstvom, pod katero spa- ! da ta specialna panoga industrije. Ta mez- i dna skala se v posameznih podjetjih sprej- j me in uporabi po predhodnem sporazumu | med upravo in odborom sindikalne organizacije. Mezdni odbor skrbi, da se mezdna skala uporablja pravilno, nadzira izplačilo mezd, kategorizacijo delavstva itd. Nadalje ta odbor pomaga organizirati socalistično tekmovanje med delavci in oddelki, s čimer se skuša povečati proizvodnjo najboljših delavcev in razmerje proizvodnje do mezd. Nadalje skrbi, da pridejo martj izkušeni delavci v roke izkušenih delavcev, da se uporabijo nove metode za dosego večje proizvodnje, 2. Odbor za zaščito delavcev. Ta odbor skrbi v smislu obstoječih predpisov za delovne pogoje, zdravje in varnost. V večjih podjetjih, imajo sindikalne organizacije svo- j je posebej plačane nadzornike, ki opravljajo i to delo. 3. Odbor za splošno blagostanje ima dolž j nost predvsem skrbeti za nastambo delavca ! in njegove družine. Pribavlja tudi kredit za nabavo pohištva in gospodarskih, oziroma gospodinjskih potrebščin. Onim pa, ki so potrebni posebne finančne pomoči, pribavlja iz sredstev »osrednjega sklada za pomoč« posojilo proti odplačilu ali pa v ; vidu pomoči. 4. Kulturni in rekreacijski odbor skrbi za prosvetljenost članstva in za njegovo blaginjo. v prostem času. Predvsem moramo vedeti, da ima vsaka tvornica svoje klubske prostore, svojo knjižnico, svoje igrališče in tako dalje. V klubskih prostorih se vrš« I redni sestanki članstva, kulturne prireditve, tečaji itd. Ta odbor ima nalogo, da vsakemu, ki se osebno odlikuje na teh tečajih, omogoči študij in izpopolnitev v oni panogi, za katero kaže posebno, nadarjenost in veselje. Vzgojni program delavstva je ena od prvih nalog tega odbora. Vsak delavec ima dosti prilike, da se izpopolni v svojem delu tako, j da vedno -bolj in bolj napreduje v katego-1 rizaciji pa tudi v materialnem položaju. 5. Prehrambeni odbor. Ta odbor nadzira restavracijo tvornice, trgovine tvornice in ekonomije podjetja. 6. Odbor za proizvodnjo in iznajdbe. Ta odbor spodbuja delavce, da predlagajo vse, kar povečava proizvodnjo in njeno racionalizacijo. 7. Odbor za socialno zavarovanje. Omenili smo že delegata za socialno zavarovanje, ki> je izvoljen na glavni skupščini in ki mora sodelovati z zdravnikom, delavnim nadzornikom in vsemi drugimi osebami, ki so v zvezi s prdgrainom socialnega zavarovanja. Ta odbor upravlja vse glavnice socialnega zavarovanja, skrbi za bdi:iške podpore in podpore v nezgodi, starostno zavarovanje plačilo dopusta itd. Določa plačilni obtok za časa bolezni in nadzira, da podjetje izplačuje potrebno socialno zavarovalnino, ako bi podjetje zavlačevalo s takim plačilom, se lahko ta odbor pritoži na višji sindikalni organ, ki mu pripada v skrajnem slučaju pravica, da odredi izplačilo iz bančne glavnice podjetja, ako samo podjetje, to se pravi njegova uprava ni v stanu navesti zadosten razlog za svoje zoperstavljanje. Ta odbor skrbi tudi za pošiljanje otrok-pionirjev v kolonije in za njihovo razvedrilo za časa počitnic. Njemu pripada tudi organizacija in skrb tako zvanih nočnih sanatorijev. To so sanatoriji, kjer so delavci v bolniški oskrbi zgolj ponoči, dočim podnevi delajo kot ostali. Ti sanatoriji so ustanovljeni predvsem za delavce, ki se počutijo slabo, a niso bolni, ki potrebujejo posebno dieto in posebno zdravniško skrb. Tudi to zdravljenje gre v bretrie podjetja. Vsi člani goraj omenjenih odborov se volijo iz delavskih vrst in vršijo svojo dolžnost prostovoljno. Seveda so pod nadzor stvom Zavkoma. Ako člani Zavkoma ne bi ustrezali željam članstva, imajo delavci pravico sklicati glavno skuoščino ter na tej odločiti, da se člani razrešijo dolžnosti in da se izvoli nov odbor. Pa tudi višjemu sindikalnemu organu pritiče pravica, odpustiti odbor Zavko-ma, vendar vse to samo v primem, ako se s tem predhodno strinja glavna skupščina delavcev. (Se nadaljuje).