Leto VIIM štev. 20 (»Jutro« xv., št. 108 a) Ljubljana, ponedeljek 14» maja 1934 Cena ž Din upiavmaivo. L.juoijana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3123, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja Poneueijiita troaja »Jutra« r/.nnj* vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po ramaftaJ-dh dostavljena Din 5.- mesečna Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Maribor: 'Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa VELIKODUŠEN DAR NJ. VEL. KRALJA Primorje manifestira Nj. Vel. kralj Aleksander je poklonil novi beograjski dvor za muzej umetnosti in arheologije Veličastne manifestacije NJ. VeL kralju in Jugoslaviji ob posetu naših parlamentarcev na Jadranu Beograd, 13. maja. AA. Danes so odprli 6. pomladno razstavo v prostorih paviljona Cvijete Zuzorič. Svečani otvoritvi so prisostvovali v imenu Nj. Vel. kralja polkovnik Božič, prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič, papeški nuncij Pelegri-netti, več senatorjev in narodnih poslancev, višje uradništvo, književniki, novinarji, umetniki itd. Ob 11. uri je razstavo otvoril prosvetni minister g. Ilija Šumenkovič z naslednjim govorom: Gospoda! Po zaslugi uglednega društva Cvijeta Zuzorič nam je tudi letos bila dana prilika, da na 6. pomladni razstavi uživamo v delih domala vseh najboljših naših slikarjev in kiparjev. Ta razstava je samo ena v vrsti tolikih drugih, in vse te razstave so samo dostojne manifestacije nepretrgane intenzivnosti in nepretrganega umetniškega ustvarjanja. Obnovo našega nacionalnega političnega življenja je kronala ustvaritev naše velike nacionalne države, in kakor se vidi, je to imelo srečen vpliv na vse udejstvo-vanje našega naroda. Razširjenje našega nacionalnega obzorja pomeni za narod tudi trajno možnost za razširjenje obzorja tudi v vseh drugih smereh, predvsem na polju umetnosti. Največji del našega umetniškega ustvarjanja v srednjem veku pripada dobi, ko je cvetela najlepša umetnost v veliki Nemaničevi državi. L. 1904 se je vršila velika jugo-slovenska razstava v Beogradu: ni dvoma, da je ta datum velikega pomena za umetniško življenje našega naroda. 2e takrat je začela na nacionalno političnem polju zoreti jugoslovenska misel in jugo-slovenska politična aktivnost. V najhujših trenutkih svojega življenja, ko ni imel naš narod na razpolago nikakih sredstev za ohranitev svojega edinstva ta za napredek svoje bodočnosti, nam je ta naš narod dal edinstven primer svojega stremljenja na polju umetnosti in kulture: našel je izhod iz vseh težav v umetniškem ustvarjanju, v poeziji, v svoji narodni poeziji. Ta naš narod je pa tudi imel v dobah svojega velikega državnega razvoja vladarje, ki so pokazali na kulturnem polju isto široko pojmovanje, ki jih je odlikovalo v vsem njihovem političnem delovanju. Saj vsi poznamo veliko umetniško prizadevanje Nemaničev, ki je našlo izraza v sijajnih umetniških zadužbinah. Okolje, kjer danes govorim, najbolje čuti velik nedostatek naše prestolnice za umetniško ustvarjanje in umetniško vzgajanje množic. Naše veliko umetniško in arheološko blago je raztreseno v Beogradu po raznih in pogosto neudobnih prostorih. Nj. Vel. kralj, ki je zvest Nemaničevim tradicijam in je vedno kazal veliko zanimanje za kulturno življenje ter podpiral umetnost, je blagovolil odrediti, da se poslopje novega dvora v Beogradu porabi za veliki kraljev muzej umetnosti in starinoslovja; tam se bo uredila reprezentacijska razstava naših doslej razmetanih umetniških del. Ta plemenita odločitev našega vladarja bo dala nove in pomembne pobude našemu umetniškemu in kulturnemu svetu. Prepričan sem, da bo javnost sprejela ta kraljev muzej z velikim navdušenjem in z globoko hvaležnostjo. Sedaj se vrše dela za definitivno ureditev tega muzeja, pri čemer bomo deležni dragocenega sodelovanja Nj. Vis. kneza Pavla, velikega poznavalca muzejskih problemov, kar je najboljše poroštvo, da bo ta kraljevi muzej z velikim uspehom vršil svojo dvojno nalogo: umetniško in znanstveno vzgajanje vseh slojev naroda z ene strani, gojenje znanosti na vseh področiih. ki so v zvezi z muzejem, z droge strani. Naša dolžnost je, da s hvaležnostjo podpremo visokega darovalca v njegovih namerah. Naše združeno prizadevanje bo brez dvoma služilo naši nacionalni kulturi in razvoju naše umetnosti. Ko se zahvaljujem za tako lepo svečanost, mi je v veliko radost, da morem otvoriti 6. pomladno razstavo jugoslovenskih slikarjev in kiparjev. * V paviljonu Cvijete Zuzorič razstavlja 80 umetnikov iz vseh krajev naše države 250 del. Sporočilo prosvetnega ministra dr. šumenkoviča o poklonitvi Nj. Vel. kralja, ki je že od nekdaj znan kot po-speševatelj naše umetnosti in vseh kulturnih dobrin jugoslovenskega naroda, so vsi prisotni sprejeli z velikimi ovacijami kraljevskemu domu. Novi dvor je, kakor rečeno, po dobrotljivosti Nj. Vel. kralja določen v bodoče kot hram umetnosti in arheologije, predvsem pa kot središče vseh panog našega kulturnega življenja, ki so bile sedaj razcepljene in razmetane po raznih ustanovah brez celotnega pregleda. Za enkrat je to samo začetek ši-rokopotezno zasnovanega načrta, ker bo tudi okoliš novega dvora prirejen primerno svojemu novemu namenu. Stan dvor bo ostal še v bodoče ohranjen za dvorske sprejeme in slavnosti, dočim je v načrtu na pobudo Nj. Vel. kralja določeno, da odpade ograja okoli novega dvora in da postane tudi park okoli njena dostopen občinstvu. Ta velikodušna odločitev Nj. Vel. kralja bo izzvala najgloblji odmev ne samo v neposredni beograjski javnosti, nego v najširših krogih vsega jugoslovenskega naroda, ki vidi v. nje j nov dokaz mecen-ske naklonjenosti našega vladarja napram jugoslovenski umetnosti in kulturi. Novo posredovanje Italije Mussolini pristaja na zahteve po Jamstvih, de Francija sprejme njegov razorožitveni načrt in prizna nemško enakopravnost Pariz, 12. maja. 6. V pariških političnih krogih se širijo govorice, da namerava italijanska vlada ponovno sprožati novo pobudo v razorožitvenih pogajanjih. Italija bo skušala zinova posredovati med Neaničijo in Francijo. Listi menijo, da je Mussaolini pripravljen sprejeti znaten del francoskih zahtev po jamstvih, zato pa zahteva, naj Francija v celoti sprejme njegov razorožitveni načrt, po katerem naj bi velesile nekoliko skrčile svoje oborožene sile, Nemčiji pa priznale enakopravnost v oborožitvi. Splošno sodijo, da Barthou tutii tega italijanskega predloga ne bo sprejel. O misiji nemškega razorožitvenega delegata Ribbentropa v Londonu piše »L'lfn-Sormation«, čigar glavni urednik Fernand de Brinon ima dobre osebne zveze z njim, med drugim: Hitler ima hude notranje politične boje na raznih področjih. Zapletljaji v raz-orožiitvenem vprašanju so se tako poostrili, da skuša najti državni kancelar pot k sporazumu. Ribbentrop je sondiral terem v tej smeri, adi pa se, da ni imel nobenega uspeha. Znani francoski vojaški strokovnjak general Bourgeois, ki je obenem senator za žigom je-rensko ozemlje alzaškega de-partementa, je objavil pregled sedanjega stanja nemške oborožitve. Bourgeois pripominja izrecno, da podajajo te številke o stanju vojaštva in materijala samo delno sliko nemške oborožitve, ki je v resnici mnogo večja. Pri tem ugotavlja, da more Nemčija v primeru vojne takoj poslati v boj 25 do 30 divizij po 15.000 mož Vsa.ka teh divizij je najmoderneje oborožena s strojnicami, lahkimi in težkimi to- povi, okLopmimi avtomobili, letali itd. Poveljniki višjih in nižjih činov bodo vzeti iz mili tarifi rani h policijskih oddelkov in narodno-socialističnih napadalnih in obrambnih formacij, ki štejejo sedaj 1 milijon 200.000 mož ter so razdeljene v čete, polke, brigade in dlivizije. Njihova vojna oprema bo letos kompletna. Lz teli formacij se bodo ustvarili posebni kadri za približno 30 obmejnih zborov, ki imajo izključno nalogo, zagotoviti mobilizacijo v lastni državi ter motiti mobilizacijo sovražnika. O oboroževalnem delu nemške vojne industrije poroča Bourgeois, da je pod nadzorstvom vojaških uradov. Zelo veliko je tudi število vojaških pilotov. Bilo je ugotovljeno, da je bilo 1. 1932 iz-vežbanih nič manj kakor 300 letalcev Nemčija namerava postaviti še nadaljnjih 100 divizij ter v to svrho zopet uvesti siptošno vojaško dolžnost. London, 13. maja. d. Reuterjev urad sporoča o uspehu Hendersonovega obiska v Parizu, da je več kot dvomljivo, ali je mogel Eden ponuditi francoski vladi jamstva za varnost, kakršna smatra Francija za potrebna. Francoska vlada zahteva, da se vprašanja oborožitve na kopnem, na morju in v zraku ne smejo ločiti, ker jih smatra kot nerazdružljiva Kakor zatrjujejo, Barthou ni govoril o možnosti, da bo Francija zahtevala preiskavo nemške ponovne oborožitve. Han-dersonov obisk je bil vsekakor francoski vladi dobrodošel kot prilika, da ponovno pojasni svoje stališče, vendar pa ni mnogo pripomogel k Hemdersonovim poizkusom, da bi rešil razorožitveno konferenco. Amerika proti svojim dolžnikom Washington, 13. maja. AA. Ameriška vlada je sporočila svojim dolžnikom, da pristaja glede na 15. junija zapadli obrok vojnih dolgov na delno plačilo, toda kljub ^temu bodo za njene dolžnike veljale določbe Johnsonovega zakona, ki prepoveduje vsako finančno transakcijo z državami, ki ne bi popolnoma izpolnile svojih obveznosti nasproti Washingtonu. Ameriška žitna letina ogrožena Washington, 13. maja d. Kmetijski minister Henry Wallace je izjavil, da Ameriki ne grozi nevarnost lakote, čeprav bo zaradi dolgotrajne suše letošnja pšenična žetev zelo trpela. Po vesteh s srednjega za-pada uničujejo neugodne vremenske razmere vsak dan na milijone bušljev pšenice. Okoliščine za pomladansko žetev so vsak dan slabše in so po katastrofalni slabi letini l. 1894. doslej najslabše. Sedaj ima Amerika še 260 milijonov bušljev presežka iz prejšnjih žetev. Volitev predsednika ČSR Praga, 13. maja. d. Ministrski predsednik Malypeter je poslal članom poslanske zbornice in senata povabilo na skupno sejo, na kateri se bo vršila volitev državnega predsednika. Seja je sklicana za 24. maja ob 9. dopoldne na HradCanih. Na dnevnem redu je najprej volitev predsednika republike, nato pa njegova zaprisega. Ugrabitev petrolejskega magnata London, 13. maja. AA. Iz Los Angelesa poročajo, da je policija organizirala zasledovanje dveh razbojnikov, ki sta ugrabila bogatega petrolejskega magnata Uilitza. Ugrabila sta ga pred očmi mnogih gostov pri sprejemu, ki ga je priredi! bogati Američan. Sredi najlepšega razpoloženja sta vdrla razbojnika v dvorano, odvedla milijonarja v avtomobil, ki je spodaj čakal, in izginila. Pomoč za rudarske rodbine v Kaknju Sarajevo, 13. maja. č. Odbor za pomoč rodbinam por eerečenih rudarjev ? Kal:nj<, je zbral doslej 606.141 Din. Rumunski in turški zunanji minister v Beogradu Beograd, 13. maja. p. Jutri prispe v Beograd rumunski zunanji minister skupno s turškim zunanjim ministrom Tevfikom Ruždi bejem. Mladinska organizacija JNS Beograd, 13. maja. p. Tajništvo glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke je objavilo naslednji komunike: Vodstvo JNS je imelo dne 11. t m. sejo. ki je trajala od 10. do 14. Pod vodstvom predsednika stranke g. Nikole Uzu-noviča je razpravljalo razen o delu v stran" kinih organizacijah tudi o poročilih sreskih in občinskih organizacij v zvezi z izdano okrožnico ter o političnih zborovanjih. — Sklenilo je opozoriti tudi na naslednje: 1. Izvedeli smo, da se v mnogih krajin pojavljajo omladinci pod raznimi imeni. Zaradi tega smatramo za potrebno, da objavimo, da je omladinec naše stranke sam> oni, ki je pod zastavo »Omladrne JNS«. Vse druge omladinske organizacije ne pripadajo naši stranki, čeprav bi bila v njihovem nazivu tudi besda »jugoslovenska«. 2. Vodstvo stranke je definitivno sprejelo statute »Omladine JNS«, ki jih bo tajni štvo glavnega odbora v kratkem razposlalo vsem strankinim organizacijam. Obsodba vohuna Beograd, 13. maja. AA. Državno sodišče za zaščito države je imelo javno razpravo proti Žarku Vasiču zaradi vohunstva v korist neke tuje države. Sodišče je Vasiča obsodilo na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Pojasnilo glede šolnine Beograd, 13. maja AA. Po pojasnilu finančnega ministra se od 1. aprila 1934 neplačana šolnina poravna po določbah zakona, oziroma tar. št. 318. a taksne tarife, ki velja v trenutku, ko se šolnina plača, ne pa po zakonu, ki Je veljal ob vpisu. Ce je bila šolnina pravilno plačana po prejšnjih zakonskih določbah, se smatra, da Je šolnina pravilno paravnana, čeprav je sedaj veljavna šolnina večja. Kongres samoupravnih hranilnic Beograd, 13. maja p. V Beogradu bo 20. t. m. dopoldne prvi kongres Zv^ze samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije, popoldne pa kongres Zveze slovan. hranilnic, v kateri so včlanjene češkoslovaške, poljske in ugoslov-nske hranilnice. Oba kongresa ea bosta vršila v dvorani beograjskega občinskega doma. Obsodba zaradi ponarejanja žel. voznih listkov Novi Sad, 13. maja n. V petek je bila razglašena sodba v procesu zaradi ponarejanja železniških voznih listkov. Bivša bla-gajničarka na novosadski železniški postaji Katarina Dejanovič je bila obsojena na 5 let ječe in izgubo državne službe. Ostala dva obtoženca Božidar Defranceschi in M. Galamboš sta bila oproščena._ Al? si že član V bikove dražbe"? apnt, IX. maja. Narodni poslanci ta senatorji so ia Stpdita odpotovali v M a.kar-Oko. Vse vael, mimo katerih so se peljali, so bile slavnostno okrašene, topiči ao pokali, ljudje pa so Jdh navdušeno pozdravljali io vakiikati Nj. VeL kralju, Jugoslaviji in narodnim zastopnikom. Par-nik je plul mimo Poreča in Badke vode ter je kmalu prispel v Makarsko, kjer so narodnim zastopnikom priredili kar naj-svečamejšrf sprejem. Na obali je bilo vse črno ljudi z zastavicami ln godbo. V imenu prebivalstva in občine je narodne poslance in senatorje pozdravil načelnik Barlieri. V imenu narodnih zastopnikov se m« Je zahvalil poslanec dr. Boguimiil Vošmjak. Nato so poslanci in senatorji pod vodstvom poslanca iz makar-skega Breza g. Maštroviča in načelnika Bartierija odšli v mesto. Ostali so v nJem okoli pol ure ln si ga ogledali, potem eo se pa prisrčno pozdravljeni vrnili na ladjo. Pannik je nato poepešril vožnjo proti Konftuli, kamor je priplul kmalu po 7. uri. Pri tem je vozil mimo Smokvic, rodnega kraja predsednika senata g. Tomašdča. kjer Je zbrano prebivalstvo posebno navdušeno pozdravljalo narodne zastopnike Ln burno vzklikalo Nj. Vel kralju, kra- ljevskemu domu ln veliki Jugoslaviji. Na Korčuli je narodne zastopnike pozadravila in sprejela velika mmožrica ljudi z sodbo na čelu. Poslance im senatorje je pozdravil načelnik Arneri z dobrodošlico. Odgovoril mu je narodni poslanec dr. Stojadi-novič. Ko so se gostje poslavljali od gostoljubnega otoka, jih je spet sprejela burja navdušenja. Davi ob 4. je parmhk odipilul g KorčnJe proti Dubrovniku. Dubrovnik, 13. maja. Narodini poslanca im senatorji so prispeli v g ruško luko davi ob pol 8. V pristanišču je zastopnike naroda pozdravil načelnik mesta senator dT. Mičič z zastopniki mestnih olblasti. Uradnega sprejema ni bilo, ker bo šele popoldne v Dubrovniku samem. Dopoldne so si narodni poslanci ta senatorji ogledali mesto in njegove anaane-nitosti Pri obedu na ladji je svirala dta-brovniška mestna godba. Ob 14. so se poslanci in senatorji odpeljali iz Dnbrovnd-ka na Lopud s parnikotm »šipan«. Popoldne je posebna depntacija narodnih poslancev in senatorjev odšla k la-služnemu narodnemu delaven šlkoCu dr. Uocelimiju. Z Lopud a je parnfk odpiral ob 18. ta bo v Dubrovniku ob 17.30. Nov uspeh JNS Pri ponovnih občinskih volitvah v metliški okolici Je Jugoslovenska nacionalna stranka pomnožila svojo moč Metlika, 13. maja. Daaes so se vršile ponovne volitve v občini Metlika-okolica, ki je po številu prebivalstva ena največjih v Beli Krajini. Prejšnje volitve dne 16. oktobra je upravno sodišče razveljavilo in zato so se danes ponovile. Zavedno nacionalno prebivalstvo je šlo tudi to pot odločno v boj ter je v polni meri izvršilo svojo dolžnost. Z narodnimi zastavami na čelu so prikorakali zjutraj napredni volilci v strnjenih vrstah na obe volišči, mnogi pa so se pripeljali na vozovih, ki so bili okrašeni z zelenjem in narodnimi zastavami. Volilnih opravičencev je bilo 1S58, glasovalo jih je pa 877. Oddanih je bilo za nacionalno listo, katere nosilec je bil g. Martin Bajuk, član banovinskega sveta« 523, za opozicijo g. Nemanica pa 254. b-med 24 odborniških mest je dobila nacionalna lista 22, Nemanič pa 2. Volitve so potekle v sijajnem razpoloženju nacionalnih ljudi, ki so tudi sedaj kljub hudim gospodarskim razmeram, glasovali spontano za nacionalno listo in s tem manifestirali tudi za njene ideje. Zvečer se je zbralo kmetsko prebivalstvo iz okolice, pa tudi mestno prebivalstvo, ter priredilo g. Bajuku prisrčne ovacije. Nosilec kandidatne liste in narodni poslanec Dako Makar sta se volilcem prisrčno zahvalila za izraženo zaupanje ter apelirala na prebivalstvo, da vedno ostane pod zastavo nacionalne stranke. Trgovski kongres v Skopi ju Zakonodaja naj se preuredi za zaščito domačih produ- centov in trgovcev Skopi je, 13. maja. Včeraj dopoldne se je v SkopAju v Oficirskem domu pričel kongres trgovcev iz vse države. Zveio trgovcev za dravsko banovino zastopa g. Josip Kavčič ia LJubljane. Trgovci so na kongresu predvsem zelo ostro nastopali proti kartelom. V obsežni razpravi so govornika naglašali, da so se znašli trgovci zaradi kartelov, pa tudi zaradi padanja kupne moči kom®u-mentov v obupnem položaju. V veliki meri Jim je Škodila tudi ukinitev kreditov in tesavriranje denarja, posebno hudo pa jdh Je posredno prizadelo poslednje znižanje dohodlkov državnega uradmištva, ki Je bilo doslej njihov glavni konzument Na kongresa so izrazili željo, da bi stopiti v tesnejše stike z obrtniki ln industrije*. Posamezni govorniki so tudi poudarjali, da se industrija v Jugoslaviji razvija razmeroma v zelo ugodnih okoM-Sčinah Zaščitena Je s carinami in drugimi takimd privilegiji. Ugotovili pa so, da je lmdnstrija v pretežnem deta v tujega kapitala, ki se povrh vsega ne se-dovoljuje z majhnimi dobički, marveč ta spekulativmih razlogov ustvarja kartede ka tako upropašča trgovino in Obrt. Obširno so se bavili tndi z načrtnim gospodarstvom. Ugotovili so, da je tako gospodarstvo pri nas možno in potrebno. Na današnjem zborovanju Je bila n<& predlog predsednika odposlana NJ. Vel. kralju vdanostma braojavka, ki so Jo vel prisotni sprejeli z žrivahnim odobravanjem in ovacijami kraljevskemu dknztu. V resolucijah, ki so bile sprejete po obširnih referatih in razpravah, se na-vajajo razne želje našega trgovstva, predvsem pa po odipravi kartelov, po zaščita domače produkcije, po reformni raznih davčnih dajatev na pravičnejši sorazmerni podlagi, po prepovedi fcnošnjar-stva, izvzemtši hišne obrti, v prvi vrsti pa, da se ne priznavajo tujcem privilegiji pred domačini. Izmenjava dvolastniških posestev na madžarski meji Kapošvar, 13. maja p. V smislu sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko, je j>ila danes izvršena izmenjava vseh dvolastniških posestev na jueoeloveneko - madžarski mrji v Kapošvaru in okolici. V bodoče v tem erezj ne bo več posestnika, ki bi imel svoje njive, vrtove in vinoerad* na drugi strani meje. Izmenjavi posestev je prisostvovala kontrolna iugoslovensko - madžarska komi-siia. Trošarina na cementne izdelke Beograd, 13. maja p. Na osnovi čl. 48 zakona o državni trošarini je finančni minister določil, da se pobira na pred^te-delane iz cementa, trošarina v višmi 1CU3 Din za vsakih 100 kg. Ta trošarina se mora plačati takoj pri uvozu. Iz zdravstvene službe „ _. ,, mo4a č Minister za socialno reonega w»u ^ Hugona Rotfiča, LTa^elL^ £ bolezni bolnišnice v sicer na mesto pok. dr. Frana Jankoviča. Za kinematografe Beoerad. 13. maja. AA. V zvezi z okrož-niccTdržavne filmske centrale od 20. aprila 8t SlOse opozarjajo lastniki kinov, da se morajo odslej posluževati samo novih obrazcev za nadzorstvo pri predvajanju kul-turnih in domačih filmov Obrazce dobe oc centrale po Din 1. S tem izgube veljave prejšnji obrazci. Zlet Ljubljanskega sokol« skega okrožja na Vrhniki dne 3. junija 1934 4568 Poljedelski muzej v katedrali Sovjetska vlada je zaprla v Kijeva najstarejši ukrajinski hram, katedralo Sv. Sofije, kjer je po starem ustnem izročilu baje pokopan veliki knez Jaroslar Kijevski. Ko je bil Herriot v Moskvi, ga je povabila sovjetska vlada tudi v Kijev, kjer mu je pokazala katedralo Sv. Sofije, da mu dokaže versko strpnost v Rusiji. Herriot je prišel v katedralo baš, ko se je pričela maša. Katedrala Sv. Sofije je bila v rokah ukrajinske pravoslavne cerkve in službe božje se niso opravljale v nji v cerkveno-slovanskem jeziku, temveč v ukrajinščini. Ker je bilo pa glavno mesto sovjetske Ukrajine premeščeno iz Harkova v Kijev, ni mogla tu več ostati tako velika in priljubljena narodna svetinja in tako je kijevski sovjet brezobzirno položil na njo svojo roko. Sklenil je, da preide katedrala v roke poljedelskega komisari-jata, ki jo preuredi v poljedelski muzej. Omeniti je treba, da spada katedrala Sv. Sofije med najstarejše ukrajinske svetinje Hram slave v Skoplju Ob koncu meseca bodo v Skoplju na najsvečanejši način posvetili „Hram slave", postavljen ob grobnici 3200 bojevnikov, padlih v osvobodilnih vojnah Skoplje, 13. maja. AA. Za pravoslavne binikoštne praznike bodo v Skoplju mogočne nacionalne svečanosti. Prvi dan bo posvečen posvetitvi »Hrama slave« na vojaškem pokopališču, pred katerim stoji grobnica, kjer počiva 3200 bojevnikov iz osvobodilnih vojn od 1. 1912. do 1918., padlih za svobodo naroda in domovine iz vseh krajev današnje Jugoslavije. Pri tej priliki bodo posvetili v Kučko-vu v skiotpeljski črni gori spomenik pokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, zadnji dan proslave pa bo posvečen 401etniei skopeljske gimnazije. »Hram slave«, ki je zgrajen kot cerkev, bo okrašen z dragocenostmi. Nj. Vel. kralj Aleksander je poklonil cerkvi itoo-mostas iz oniksovega marmorja. Obzidje •bo okrašeno z reprodukcijami fresk iz raznih NemanjiSkali zadužbin. Cerkev bo podtoba hvaležnosti vse domovine junakom iz vse Jugoslavije, za katero so žrtvovali svoja mlada življenja. Spominsko kapelico v Kučkovu so zgradili tamkajšnji poljedelci iz lastnih sredstev. Postavili bo Jo na holmu, raz kateri je diven razgled po vsej suopeljski Črni gori. Kapelica je obenem simbol nacionalne zavesti našega tamošnjega kmetovalca ln dokument našega časa za državno in narodno edinstvo. Proslava 401etnice skopeljske gimnazije pade v isti čas kakor obletnica naših gimnazij v Carigradu in Solunu. Vsi ti zavodi so bili za dobe našega robovanja svetilniki naše kulturne in nacionalne savesti ca jugu pred 1. 1912. Vse tri proslave, notranje Idejno združene v enoto, bodo hkratu mogočna manifestacija naše državne skupnosti. Počastitev naših padlih herojev bo združena obenem z veliko vojaško svečanostjo. Svečanosti bodo tudi manifestacija naše moralne in vojaške sile, ki naj vsemu svetu pokaže, da je Jugoslavija silna in močna država, vseskozi zedinjena in nacionalna, Ki ji načeiuje vzvišeni vladar kralj Aleksander, ki je sam osebno sodeloval v vseh vojnah za osvoboditev in zedinjenje od 1. 1912 do 1918. Svečanosti se bodo pričele na pravoslavno bimkoštno soboto d®e 245. t. m. popoldne. Najprej bo v »Hramu slave« služba božja, ki jo bo opravil Nj. Sv. patri-jarh Varnava. Nato bodo položili v grobnico kosti naših junakov. To svečano dejanje narodne pietete bo pozdravilo 21 topovskih strelov. V nedeljo 27. t. m. ob zjutraj bo v novi cerkvi svečana jutranjica, fci jo bo daroval patrijarh Varnava. Nato bo ob 7. zjutraj patrijarh posvetil novo cerkev. Ob 8. bo prva slavnostna arhierejska služba božja v novem »Hramu slave«. Ob 9.3-0 bo patrijarh Varnava posvetil grobnico v kri.p-tl »Hrama slave«. Pri tej priliki bo najiprej govoril patrijarh, »a nJim pa bo povzel besedo poveljnik III. arosijsise oblasti general Nedič. Za generalom bo govoril omladinec iz južne Stflbdje, za njim učenec skopeljskih sred- toi bojevnik in za njim neki bojevmlšfld poveljnik, ki bosta proslavljala svoje padle tovariše. Vse te govore bo prešiinjal duh hvaležnosti, kd Jo čuti vsa naša domovina do naših padlih junakov. To sodelovanje med bivšimi bojevniki, nekdanjimi tovariši nesmrtnih junakov, omladlino ter šoIsko deco bo simbol za sedanjost in bodočnost: država je večna in trajna in eno pokolenje jo mora izročati 4 (2), L. Steiner in Stahlberg 4 (1), Elis- kases 3 in pol (2), dT. Tartakower 3 in pol (1), Havasi 3 in pol, Sterk 3 (2), dr. Trey-bal 3 (1), Thomas 3, Andrej Steiner 2 (3). Direktor mednarod. urada dela g. Butler v Ljubljani Z zagrebškim brzim vlikom je vit raj 5SWC SZZSTESSSZ I p-® J^fT^KftSSSB sem »Kumanovo«. Sledil bo pevski nastop urada dela t 2ene> g t lanc.,i Beres.ora zbora srednješolcev. Nato bo govoril ne- Butler naslednik po< ..*eja Albjria Jho- irasa. Spremlja * ga niv.Mi.K masusiv« za socialno Do.itiko g. Jeremč m generalni tajnik centro.c d^av*k h zbornic g. dr. Zivko Topalovič. Na postaji s> pozdravili odličnega gosta zastopnik banske upravo, načelnik oddelka za socialno politiko g. dr. Karlin in inšpektor g. Guštin, predsednik Delavske zbornice g- Sedej in tajnik g. Uratnik. za niCotno občino direktor g- J*3" ui ajLia M ---- ^-----------, čigaj, za Zbo^iico za TO I g. dr. Pless, dirugemu pOkolenju kot primer poirtvo- I predsednik OUZD g. Tavčar, zastopnik ir-valne ljubezni za skupno domovino in za govske bolniške blagajne podpredsednik g. častno življenje. Joško Zemljič, predsednik pomočniškega Svečanost bodo nato spe* pozdravili zbora g. Miiicer, zastopniki Zveze mdu-topovi, z višave pa bodo metala letala I strijcev gg. inž. Suklje, dr. Golia in inž. dveh polkov cvetje na vojaške grobove. Boris Hribar, tajnik Pokojninskega zavoda Poleg »Hrama slave«, kjer so grobovi g dr £stl, vaj^t NSZ g. Kravos, zastop-ših zavezniških vojsk, ki so se skupno z j ^ Zveze društev privatnih nameščencev ših zavezniških vojsk, ki so se ob rami z g Ladislav Čargonja, skupina predstavni-hnnii »o 1« zertl- I poedinih ljubljanskih nameščenskih organizacij in drugi. Po prihodu 'e odšel g. Butler na bansko upravo, kjer ga je v odsotnosti bana sprejel podban g. dr. Pirkmajer, nato pa na magistrat, kjer g« je sprejel župan g. dr. Puc. Nato je imel konferenco s predstavniki delodajalcev v zbornici za TOI, kjer ga je v zadžanosti predsednika pozdravil tajnik g. dr. Pless. G. inž. Suklje je v daij-ših izvajanjih obrazložil g. direktorju gospodarski in socialni položaj v dravski banovine in stališče delodajalcev nasproti socialni zakono-laji. Po konferenci je posetil g Butler PokojninsV zavod, da se informira o položaju pokojninskega zavarovanja nameščencev. Popoldne se je g. Butler odpeljal z avtomobilom na Bled. . Po po vrat k u z Bleda se j« ob navzočnosti številnih de'avskih zaupnikov in odbornikov nameščencih strokovnih organizacij ter ostalega občin*ta vršil v Delavski zbornici oficielni sorejeir g. Butlerja, ki je prispel v dvorano v spremstvu centra'neg« sekretarja De.a/skih zbornic g. dr Z.vka Topaloviča m načelnika iz ministrstva zi socialno po^iko g Dušana Jeremiča M> Južnozapadnl deli banovine so v marcu trpeli tudi zaradi povodnji in v zadnjem času zaradi suše. Zato je stanje ozimin manj povoljno. Krompir je ponekod v banovini zelo slab zaradi slabega semena. Trave in druge rastline za krmo so po- Gibanje JNS v šmarskem srezu Tudi v minulem mesecu je bilo gibanje JNS v našem srezu prav živahno. Narodni nekod precej redke in obetajo skromen i » - . . . . ^ pridelek Na sadnem drevju, ki je v iz- poslanec g. Vekoslav Spindler je imeloa redno toplih dnevih druge polovice aprila 14. apriia naprej več zborovanj, ae.oma v zvezi z občnimi zbori občinskih organizacij JNS. , . V soboto 14. aprila Je bil v Šmarju sestanek občanov iz trga, ki so si v smislu statuta JNS za novo ustanovljeno trško občino ustanovili svojo občinsko organizacijo JNS pod predsedstvom ciativnega trškega župana g- našimi četami borili za svobodo ln ze*! njenje Jugoslavije in Jugoslovenov. Od 11. do 12. bo velika vojaška parada, pri kateri bodo sodelovale vse vrste orožja in pri kateri pri lini bo mogoče videti tudi naše moderno močno orožje. Ob 13. bo svečan banket v veliki dvorani Oficirskega doma, ki se ga bodo udeležili zlasti naši stari bojevniki z našimi častniki in drugima uradnimi zaatop- Nk podoben način bo proslava v Kmč- | sm j nnlnS.1 V dravski ba' kovu istega dne popoldne. Goetje bolo | spodarski mamini jgkgaJj dravski ba odišli iz Skoplja z avtomobili ob 15.3« in bodo ob 16. prispeli v Kučkovo, kjer jih bo najprej pozdravil pred vrati samostana sv. Gjiorgja, stare zadnžbine kralja Milutina, narodni poslanec tega sreza Veljko Veljkovič in predsednik občine Svitanovič. Ob 16.20 bo posvetitev kapelice s službo božjo, po kateri se bodo gostje vpisali v spominsko knjigo. Po ogledu nove ljudske šole kralja Aleksandra •! se bodo gostje vrnili v Skoplje. Dne 28. t m., na pravoslavni binkoštni ponedeljek, bo tretji dan svečanosti: proslava 401etndce skopeljske gimnazije Pri proslavi bodo sodelovali bivši in sedanji učitelji zavoda in bivši in sedanji učenci Svečanost se bo pričela ob 10.30 s posvetitvijo spominsice plošče, na ka teri so vdolbeua imena zaslužnih profe sorjev ln učencev, padlih za zedinjenje domovine. Prvo ime je mitropolita Vi-kentija, nakar slede imena drugih narodnih in kulturnih delavcev in profesorjev zavoda. Pri tej priliki bo govoril ravna telj gimnazije Zatirovič, ki bo orisal preteklost zavoda in njegov pomen za kulturno in narodno prebujenje našega Juga Nato se bodo gostje vpisali v spominsko knjigo. Ob 15.15 bo svečana seja profesorskega zibora, nato pa koncert učen-cev. S tem bodo svečanosti zaključene. začelo prav zgodaj cveteti, je cvetoder napravil obilo škode. Pozimi je po drevesnicah in drugod pozeblo mnogo dreves. — Vreme je bilo v začetku maja precej Iz-premenljivo. So kraji, kjer je bilo obilo dežja, drugod pa so tudi v začetku maja občutili sušo. Zadnje dni se je v mnogih krajih položaj izboljšal, ker je deževalo. Tivoli - otroški park Ljubljana, 10. maja. Svoje čaee so se ljubljanski očetje in matere pogosto pritoževali, po tisku in po anonimnih pismih, ki so jih naslavljali na I "' 'e7anH predsednik podžupan upravo mestnih vrtov in nasadov, da I s«>n Pci uo^ua ui manjka v Tivoliju primernega kotička za otro&ki park ln igrišče. Prav to, kako glasno se je neprestano Javljala zahteva, mora Tivoli služiti v prvi vrsti otrokom, Je najznačilnejše za dejstvo, da Je Ljubljana mesto malih ljudi, mesto očetov, mamic in otrok, mesto uradnišMh družin, kd imajo po hišah pač svoja stanovanja, ki jim pa privatno manjka koščka dvorišča, trave in solnca, na katerem bi se njihovi malčki lahko razigrali do radosti in zdravja. Znano je, da velja med velikim delom ljubljanskih hišnih posestnikov pravilo, da so zaželene v hišo »samo stranke brez otrok«, in značilno Je, da se ravna po tem geslu tudi pretež- . -------- - N na večina posestnikov in posestnlc, ki se gospodarskih ukrepih vlade, o aeiu v aicer strogo drže katolišikih načel. Pri r0(Jni skuTŠ5ini in o drugih aktualnih vpra-takfendh naomerah je skoraj vsa skrb za ,. 0d£0varja,i pa je tudi na razna to, da pridejo otroci v mestu do solnca, ' • zb<)rovaicev ter sprejemal želje zraka In svobode, pripadla mestni ob- vpraSania zoorova v čini. Ravnateljstvo mestnih nasadov je in pritožbe. Pritožbe se v giavncm razumelo to živo potrebo in tako opa- davčnih bremen, ki so za sedanji položaj žamo, da Tivoli v celoti postaja v pra- na$c vasi absolutno neznosliiva. vem pomenu besede otroški park. Na shodu v Rogatcu so bile pa izre- Pred nedavnim časom je ravnateljstvo jenft ^ tež^e pritožbe glede propadanja mestne vrtnarije odprlo kostanjev drevo- . industrije brusilnih kamnov, in je red, ki teče ob igrišču društva »Atena« od , M]ub[\ da bo sklical po- želeanice do tivolskega gradiu, za otroKe. narodni rosanecoDiiuo^ud Prav tako je že delj časa služil otroAkim sebno anketo. Na njegovo prošnjo je » auvut^a n --1----- V nedeljo 15. aprila zjutraj po masi je bilo v Spornovi dvorani v Rogatcu javno Zborovanje, ki se ga je udeležilo nad oseb iz trga in okolice, nato pa občni zbor občinske organizacije JNS. kateri na čelu g. Gajser. V četrtek 19. aprila je bil na verandi hotela »Solnce« v Rogaški Slatini lepo ob£ skan občni zbor občinske organizacije JN& za zdraviliško občino, ki je za predsednika ponovno izvolila g- dr. Koltererja. V nedeljo 22. aprila se je zbralo po masi v šoli v Polju pri Podčetrtku nad 200 zbo-rovalcev pod vodstvom -bivšega župana in predsednika občinske organizacije JNS g. Jakopina, ob 15. pa v Soli v Pristavi okrog 100 zborovalcev. Na vseh zborovanjih je narodni poslanec g. Vekoslav Spindler poročal o P^ložaiuv'T_° igram nasad, kd se nahaja levo od glavnega drevoreda. Tu je mestna vrtnarija vsako leto nasula kup peska, s katerim so se otroci lahko IK> mili volji igrali. sreski načelnik sklical anketo za ponedeljek 23. aprila v Rogatec. Na anketi se je obširno in temeljito razpravljalo o vzrokin, ki so krivi propadanja te industrije io s tem Pevske svečanost! v Celju Proslava 4® letnice Celjskega pevskega društva in odkritje spominske plošče skladateljem Ipavcem v St. Juriju ob južni železnici Celje, 13. maja. Celjsko pevsko društvo je ob priliki svoje 401etnice priredilo sinoči slavnostni koncert ki je bil izredno lepo obiskan. Pri odmoru so društvu čestitali k jubileju g. dr švigelj za Hubadovo pevsko zupo, g. Završan za ljubljansko Glasbeno Matico g. Sancin v -menu celjske Glasbene Me- & _ - . • 1 . 1...J: onih VPT1. mji;iuiiiu pu u»u g —----------. , nasaj.1 ou sa uu«, ^ ški zbor »Grafike« je najprej zapel je- , n>ž(ne gTede ta v 9VOji n©dolžni fantaziji lavsko himno, nat ) je pa gosta pozdra-U gQ gvojdh kan^llc p predsednik Delavske zbornice g. Ljjz« Sedej, ki je v svojem govoru orisal p> ložaj delavsta . naši državi m težke gospodarske pri' ke m izročil g. diretoTju v spomin anglsasi prevod Cankarjeve zgodbe: »Hlapec Jernej in njegova pravica-Direktor Bv'er se je v angleškem jeziku zahvalil za prisrčen so^ejem in izroc ai dar. zatem pa jc v daljšem govoru prikazal pomen Me Jnaroonega urada dela v Ženevi in njegove delovanje in napor za ur* ditev delavskih mezd po vsem svetu. Na vzhodu Evrope »• ie prepričal, da ča.a urad še veliko dalo, ki ga je treba nujao izvršiti. Razum?, zakaj je bil pokojni direktor Meda. urada Albert Thomas u*c velik prijatelj Jugoslovenov, ki so pokazali resno voljo za sanacijo doiMčib soci alnih razmer. Mednarodni urad dela je izdelal pogodbo, po kateri so določene delavske mezde. Ta konvencija da je porok za dostojno vi3:no mezde in se je v Angli- Razume se. da otroci sredi parka s pe- ^^ ^ . d narod<>m okrog Ro-skom niso počeli ravno dobrih del. Raz- | vedno več e b edemed^ ^ ^^ ^ indu. a 1m\ našali so ga okrog, posipali so z njim tiče/ Društvo je prejelo tudi več lepih ven- cev. Danes dopoldne pa je bilo svečano od-kritze spominske piošče skladatelju ipav cu na rojstn hiši v Št. Juriju ob juztii ze-leznici. Goste je pozdravil in čestital dru štvu k jubileju šentjurski občinski predsednik g. Čretnik. Obenem se je tudi zahvalil Ipavčevi pevski župi, ki je vodila priprave za odkritje. Pri slavnosti sta govorila predsednik Ipavčeve zupe profesor g. Mirk in sk'adatelj g. dr. Schwab, nato pa je profesor g. Mirk izročil krasno spominsko ploščo v varstvo občinskemu predsedniku. Sledili sta še blagoslovitev temeljnega kamna za spomenik skladateljem Ipavcem in poklonitev spominu Josipa m Benjamina Ipavca na pokopališču. Gostje so se potem odpeljali v Celje, kjer se je vršilo slavnostno zborovanje Celjskega pevskega društva. Predsednik društva g. Fink je pozdravil goste iz Ljubljane, Maribora in Celja in zastopnika oblastev, občin m prosvetnih društev.. Nj. Vel. kralju kot pokrovitelju Pevske zveze je bila odposlana vdanostna brzojavka, g. ministru prosvete pa pozdravna. Ko je zbor odpel državno himno, je predsednik g. Fink govoril o delu društva, e g. dr. Rajh je podal pestro zgodovino tega ji dobro obnevla. Direktor Butler je končno pozval zboro/€C.\ naj ne izgube nade v končni uspeh socialne politike. Po govoru g. Butlerja so pevci »Grafike« zapeli pod vodstvom g. Dachsa troje pesmi, nakar je bil spre.,em zaključen. Danes se di-ektor Butler vrne v Ženevo. Padavine in stanje rasti v dravski banovini Ljubljana, 12. maja Po mnogih pokrajinah naše države Je nastopila huda suša. samo zapadni del kra- sto Celje še ni doživelo tako veličastne ma nifestacije in afirmacije slovenske pesmi. Mariborski dogodki Maribor, 13. maja. Zbor matih harmonikarjev se Je v soboto zvečer po sijajno uspelih nastopih v drugih mestih predstavil Mariborčanom v popolnoma razprodani dvorani Uniona. Mali harmonikarji so nastopili % Istim sporedom kakor drugod in so bili deležni velikega odobravanja za svoja izvajanja. Zibor Je vodil profesor Svajger. Danes dopoldne je bil na tezenskem vežbaJišču svečan krst brezmotornega Jadralnega letala, ki ga je zgradila jadralna sekcija mariborskega Aerokluba. Na vežbališču je bilo precej ljudd, ki so z zanimanjem sledili obredu in poizkusneimu letanju. Letalo je dobilo Ime »Vrana« In bo odslej naprej delalo dnižffoo »Kobilici«. V kavarni Central pa »e Je odlgraio dopoldne prvo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora. Po štiriumem boju je bila odločena samo ena partija. L.ukež je v meranekd obrambi kot črni porazil Strnišo. Partiji Ostanek-Lešnik in Stupan-dr. LipaJ sta bili prekinjeni v nejasnih pozicijah. Le Kulcovec ima dobljeno partijo proti Lob-kovu Preloženi sta partiji Kramer-dr. Goleč In profesor Sila-Fišer. Turnir, ki Je pod vodstvom dr. Daneua, zbuja med tukajšnjimi šablsti mnogo zanimanja. Prihodnje kolo ae bo igralo v sTedo ob 20. istotam. popoldne Je priredil na svojem letnem telovadišču. Sokol Maribor III svoj prvi letošnji Javni nastop, H je zelo dobro u-spel. Na lepo okraše-em telovadtfS&u se je zforalo precej so- r---r- - lievine ie imel v aprilu obilo padavin, oso- najstarejšega spodnještajerskega slovenske- ijevroe je H.. banovini. Pa tudi v ga pevskega društva. Po številnih ceitit- bito^ ^ padayinske priH. kah, izrečenih jubilantu, je g. tmk izročil razi5£ne Poučna je primerjava padavin štirim članom diplome. JPF za več ko 20 f "Z^eZnih delih Slovenije. So kraji ln letno nepretrgano delovanje pn društvu. . apriia izredno mnogo Popoldne je bil v Celjskem domu velik S drugi kraji pa so bili spet deležni koncert Ipavčeve župe, na katerem je so- malo mokrote. Nastopila je ponekod ce-delovalo 11 pevskih zboroov in 4oO pevcev . mo5no ovirala rast. in pevk. Zvečer je bil družabni večer. Me- dež'ja sta ime\a ljubljanski pas od -X. X--, A.SJ..1« »-t« ma- I Notranjske preko Ljubljane tja do Gor- njega grada in pa Gorenjska. V prvem pasu je padlo aprila povprečno 130 do 18« m/m pa tudi več dežja.. Mnoge bo zanimalo, kakšne padavine zaznamujejo v aprilu posamezni kraji v ljubljanskem pasu. Imeli so Ljubljana 203.4■ mlm (najvišja padavina v zadnjih 3 letih) nekaj kilo-x i metrov proti jugu ležeče Zelimlje pod Ku-kotetvu naklonjenega občinstva. Navzoč- I "'5xkomKsamo 572 m/m. Vrhnika 97.6 m/m nI so bili tudi sreski načelnik dr. Sene- ' „ . . g7 2 Ostali kraji so bili v kovič, magistratni ravnatelj Rodošek, sa- ačže^rieiši. tako 2iri s 164.1, vezna načelnica sestra Skalarjeva, po- P"8" - q Logatec s 128.5, Plapi- veljniik pod oficirske šole polkovnik Put- „a0 n!: Rakeku sll96in Cerknica s 130.7 nitoovič, člani žuipne uprave in župnega " . v . .. qd t jubljane proti severo-tehniOnega odibora, ravnatelj trgovske ° { • j Kamnik 89.9 in Gornji akademije Dolenc, upokojeni šolski inšpektor dr. Poljanec in zastopniki sosednih bratskih društev. Nastop Je pokazal lepe sadove sistematične sokolske vzgoje ■in napredek velike družine Sokola ITI. pogostokrat z njim zalivali rože. Kljub temu pa se vodstvo mestnega vrtnarstva zaveda, da se otro c! brez peska v parku ne morejo igrati Zato so letos dejali v načrt, da zgradi )o sredi tega nasada majhen betonski rezervoarček, v katerega bodo nasuli nekaj kubičnih metrov peska. Ta betonska ograja bo svobodo ljubljanskih otrok najbrž prikrajšala ravno za toliko, da se bodo z veseljem igrali okrog nje In da peska ne bodo raznašali po gredah. Razen tega nasada služi v zadnjem času otroSkim igram tudi novi park, ki le ži med Lattermanovtm drevoredom in železniškim tirom. V bližini tega nasada leži triaotni travnik, ki se razprostira za bivšim tivolskim buffetom. Ta travnik gatca, ki jt ----------------.. strije. Storjeni so bili konkretni sklepi, m so predloženi merodajnim mestom. Prvenstveni turnir sabljačev V eni izmed najlepših dvoran Ljubljane, v dvoran' Trgovskega doma, so se vrti« tekmo van.a naših, mariborskih in zagreb-ških sab:.ačev za prvenstvo dravske bano- V'sabljanje je pri nas 8e mlad šport Prvič se je pričel gojiti pred petimi letu so J« ustanovila Ilirija sabljaško sekcijo, katere vodstvo je prevzel podpolkovnik v pok. g. Cvetko Kot učitelj mladih sabljačev je spravil g. Cvetko sekcijo na tako stopnjo, da zavzema Ilirija vodilno mestov safolja- doteo časa ni služil nobenemu določene- da zavzema iinia vuuuu« mu namenu. Ob deževnem vremenu se Je škem športu Jugoslavije. Njena moč leži v zlasti v njega spodnjem delu zbirala ne- fioretu, to je orožju, ki zahtcuva.na]Vfro„"I kakšna močvara, ker Je bil travnik na- ^ in pri katerem pride tehnično sproti drevoredom ln kanalu, ki teče pod sabIjača najbolj do izraza. Napredek liin- njim, malo preglobok. Pred dnevi so de- borilcev v tem orožju nasproti osta- lavoi mestne vrtnarije pričeli dovažatl | janskin boruccv v ^ ^ ,n/v Mednarodni sabovski ternir v Budimpešti Budimpešta, 13. maja. V VIII. kolu je Flohr v krasni igri po vzhodu sta imela grad 119 m/m. , .. Se več padavin so imeli v aprilu kraji na Gorenjskem, kjer je bil v Bohinju dosežen pravcat rekord. Položaj na Gorenjskem je bil aprila naslednji: Škof j a Uka 70.5, Kranj 101, Jesenice 194.2, Bled 154.3, Dovje - Mojstrana 214.3. Rateče - Planica 235.3 Bohinjska Bistrica 257.3 izvir Savice Bohinjke 3536. Jezerski vrh 178.3, Železniki 183.5 in Trata v Poljanski dolini 157.8 m Povsem drugo sliko v pogledu padavin 45 potezah prtmagal Frydmana, Lilienthal kažejo kraji na Štajerskem, v Prekmurju dr. Treybala. Dr. Vidma«- je remiziral pri- in na Ekilenjskem. Prekmurje je močno tr- jateljski gambit s Pirc^m. Partija Rethy- pe/0 zaradi suše, kajti tam je bilo aprila Eliskases je bila prekinjena, istotako igra jn v začetku maja najmanj dežja Na Sterk-Andrej Steiner. Dr. Tartakover je Štajerskem so aprila zaznamovali prav remiziral s Stahlbergom, Griinfeld z Lajo- njzke padavine: Celje 35.6, Trbovlje 56, šem Steinerjem. Havasi je gladko porazil Maribor 19.7, Slovenjgradec 49 5. Sv. Ana Thomasa. Prekinjena partija Steiner- j v Slovenskih goricah 9.1, Ormož 19.1, Pti»j nanj pre t, da ga niveUrajo s cestami, ki tečejo okrog njega, in da ga tako rešijo močvirja. Travnik bo v novi oblici ravno toliko padal proti kanalu, ki teče ob Lattermanovem drevoredu, da se bo voda zlahka odtekala z nJega. Ko bo travnik urejen, bo Izročen otroSkim Igram. Tako M na* Tivoli zmerom bolj smotrno ureja v otroSki park. Korist, ki jo bo imelo od tega ljubljansko prebivalstvo, Je toliko večja, ker so otroci po mestnih hišah v resnici preveč zaprti med zidove in Jim manjka solnca in narave še celo tam, kjer razpolagajo hišni gospodarji za svoje zasebne potre^ s ce llmd parki to vrtovi okrog privatnih hiš Nevarna pustolovca Ljubljana, 11. maja Meseca februarja letos sta P^spcla v Ljubljano neki Anton Cačko^č iz Sam£ bira in Zlatko Drugovič iz Z atara ki s a pohajala nekaj časa po m^tu ter iska a zvez z gotovim smotrom. Ze PoP«Je ^a nohaiala no raznih delih Hrvatske, kjer sta spravlfala v denar plakete iz mavca, sta se predstavila nekim dijakom tud, za visokošolca in se tako vtihotam^i v prostore akademskega združenja, fojaviia sra Se s nrSilogom. da bosta odstopila zdru-ženju če j^ma da svoje priporočilo zaprem Solini« nlaket po 15 Din od prodanega komada Odbor združenja jima je res iz. dal Sriporočilo s štampiljko. Cim sta .me-la navihanca priporočilo v rokah, sta a« ilkSi bodala na posel in pričela z ra^ro-dajanjem plaket. Svojo delavnico sta im* fa jr nekem ljubljanskem hotelu,, kier sproti lahko odlivala plakete k, sta j h ZTem prodajala po 200. pa tudi po 300 m So več dinarjev raznim strankam v Ljub-i,_„ tudi v Celju, Mariboru ter po raznih drugih mes^S in trgih. Strankam sta pripovedovala, da gre čisti dobiček zapro-dane plakete akcijskemu odboru a po-ft avi te v univerz i t e tn e knjižnice, drugič pa sta govorila, da oddajata denar temu ali onemu visokošolskemu zdrazenju. Kamor sta prišla navihanca. povsod sta imela prav lahko delo. Obiskala sta nairazličnejše vi-soke osebnosti, med drugimi tudi ljubljanskega in pa mariborskega škofa ter prejela S znesVe. Iztržila sta tekom časa nad dr. Tartakower je končala rem:s. 18 2. Murska Sobota 13.9 in Lendava ll.9 z^^nju, od katerega sta do V IX. kolu je doživel naš velemojster dr m/m. Na Dolenjskem so mieli grm-Novo gMWi"" ^ sta tekom mesecev odda-Vidmar svoj drugi poraz. Izgubil je namreč mesto 164. Star. trg ob Kolpi- 38.3. Adle- nad 1500 Din, dočim sta ostale proti slabotnemu Frydmanu. vasje r.rc jc j S]ci iy, Nocevje 03 1J * Tf i ?___•__ «<9 A •.altlr« TnKkc S Kostanjevica .7.9 ne bi pričeli slednjič zanimati natančneje oba nekateri člani dijaškega zdruzenja. banske premagal nadarjenega mladega madžarske- melj 17.1, Krško 16.1, ga mojstra Rethvja, ki je vodil do šestega in Trebnje 21 m/m. kola. Rethy je obenem doživel s tem svoj Po podatkih kmetijskega odseka prvi poraz! Nadaljnja senzacija IX. ko^a uprave je bilosfanje posevl^ "fnfft je zmaga madžarskega mojstra SterUned | ^"JJJ^^ . . i_ —-— iede- po IX. ko,o: Liltenthal 6 in pol. I ^J ^^JT^^^ ^»(.U-^^potK- ' S?ft SiJnfrMi STnSS. oico in a.ano.^sko so,o velemojstrom dr. Tartakowerjem. Flohr je cnp;<,no ;n it ~1 dr. Treybala, Aodre) S.eineI Ha- j-jgj-..^jg* VdSI lu. . I . < «■ __-S_ — .1/tf.n! ZA yyjj uvnw»«>« ____m _ pa tudi člani akcijskega odbora za postavitev univerzitetne knjižnice. Ti so zadevo slednjič prijavili varnostni oblasti to je oba pustolovca aretirala sele sedaj po Um klubom v državi, ki imajo svoje Inozemske poklicne mojstre ter člane boru-ce ki se vežbajo že 8 do 10 let, se je pokazal na lanskem prvenstvu Jugoslavije v Mariboru, kjer so si Ilirijani osvojili dam-sko prvenstvo ln prvenstvo gospodov-se-niorjev. Na nedeljskem turnirju, katerega pokrovitelj je bil naš župan dr. Puc, se j© zbralo mnogo prijateljev tega viteškega športa. posebno mladine ter mnogo dam. vsi gledalci so z napetostjo spremljali posamezne borbe prvakov. V prvi vrsti nastope državnega prvaka Podhraškega (fflana Concordie iz Zagreba) ter obeh najboljših Ilirijanov Pengova in Koršiča. Posebno je ugajala borba Pengov-Koršič, kjer sta oba pokazala svoje odlično znanje. Končala se je rezultatom 4:5 v prid Pengova. Borba Podhraški : Koršič bi bila postala kmalu senzacija. Koršič je vodil nasproti državnemu prvaku 1:4. »Planšo« so takoj obkolili številni gledalci ter v popolni tiiun čakali, kdaj bo padel odločilni »tuš«. Toda rutinirani Podhraški se je kmalu znašel, v 1 minuti izenačil na 4:4 ter v naslednji minuti zadel s 5 zadetkom nekoliko nepazljivega Koršiča. Najboijši iamed na$i& je bil Marjan Pengov, ki ima odlično šolo in je na poti. da postane eden Izmed najboljših floretistov države. Njegovo 'borenje je bilo najkorektnejše ter se ne da pr.-merjati z boreniem zagrebških borilcev, ki jih po znanju daleč nadkriljuje. Kakor vsem Hirijanom, manjka tudi njemu le rutine, ki si jo bo pridobil edino na mednarodnih turnirjih. S posebno lahkoto >e premagal z rezultatom 1:5 prvaka savske banovine Tretinjaka, o katerem se je govorilo, da je v odlični foimi, česar pa ni mogel pokazati v Ljubljani. Rezultati turnirja so bili: Dame juniorke (4 tekmovalke): 1. šole, 2. Pechein, 3. Mudrinič. vse Conoordia, Ilirija ni postavila nobene dame, ker ju-niork začetnic nima. — floret juniorjl (7 tekmovalcev): 1. Radovič (Concordia), 2. Prezelj (Ilirija), 3. Reichenfedl (Makabi). — Floret seniorji (7 tekmovalcev): 1. Podhraški (Conoordia), 2. Tretinjak (Concordia), 3. Pengov (Ilirija). Tretinjak je postal drugi, ker je imel v končnem zbiru 1 zadetek manj od Pengova. — Sablja juni-orji (4 tekmovalci): Radovič (Concordia), 2. Pengov (Ilirija). 3. Mandeljc (Ilirija). — Sablja seniorji (9 tekmovalcev): 1. Podhraški (Concordia). 2. Stein (Makabi). 3. Pintarič (Concordia). Ilirija ni nastopila, ker nima sabljačev seniorjev. — Meč lu-niorji (5 tekmovalcev): 1. Koršič (11'rija). 2. inž Arnstein (Makabi). 3. Radovič (Concordia). — Meč seniorji (5 tekmovalcev): 1. Tretiniak (Concordia), 2. PodHrafki (C) '3. Stein (MakabO. Ilirija afena Motorjev v meču. Impozantno slavje zdravilišča v Topolšici Topolšica, 13. maja. Danes popoldne se je obenem z zaključkom prvega iugoslovenskega protituber-kuloznega kongresa vršila v našem zdravilišču otvoritev novega doma »Mladike« s svečanostmi, kakršnih ta čudovito lepi kot Šaleške dolina najbrž že dolgo ni doživel. Vsa dolina od Šoštanja do sanatorija je bila v nacionalnih zastavah. Otvoritvi, ki se je vršila pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, so prisostvovali tudi dvorna dama ga Tavčarjeva kot zastopnica Nj. Vel. kraljice, ban dr. Marušič, generalni inšpektor ministrstva za narodno zdravje dr. Kulrn kot zastopnik resornega ministra, lavantinski knezoškof dr. Toma-žii, sanitetni eferent pri-komandi dravske divizije podpolkovnik dr. Stojilovič za komandanta div'«ije, sreski podnačelnik dr. Potočnik iz Slovenjgradca, predsednik jugoslovenske p roti tuberkulozne lige general dr. Stajic, pr&dsedmk Juqoslovenskega fti-zeološkega društva uuiv. prof. dr. Radosav-ljevič, inšpektor zdravstvenega odseka pri banski upravi ar. Maver, direktor Higienskega zavoda dr. Petrič, šef Zavoda za zaščito mater in dece primarij dr. Dragaš, šef zdravilišča dr. Neubauer z Golnika, sreski sanitetni referent dr. Pohar in šef internega oddelka primarij dr. Radšel iz Slovenj-gradca, župani domačih občin, množica zdravnikov specialistov in mase domačega prebivalstva, ki so od blizu in daleč prihi- tele na slavje. Manifestaciji je dala Se slavnostnejši značaj udeležba Sokola, gasilcev in šolske mladine. Visoki pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji in Ni. Vel. kralju sta bili z otvoritve poslani vaanost" ni brzojavki. Svečanost se je vršila na prijaznem gričku pred novim poslopjem »Mladike«. Vrsto govorov je otvoril domači šef-zdravnik dr. ŠaviČ, pod čigar veščim vodstvom se je Topolšica dvignila do najmodernejše^ sanatorija v dižavi, nakar so govorili še ga. Tavčarjeva, predsednik pripravljalnega odbora šoštanjski župan dr. Mayer, ban dr. Marušič, generalni inšpektor dr. Kuhn, general dr. Stajič in direktor dr. Petrič. Ko je škof dr. Tomažič opravil slovesno blagoslovitev, je sefzdravnik dr. Savič goste povabil na ogled novega zdraviliškega poslopja, ki je po svoji legi s krasnim razgledom, po moderni arhitektonski lepoti in po vzorni, dragoceni opremi gotovo najlepši objekt, kar jih služi pri nas v zdravstvene svrhe. Proti večrj so »e odlični gostje, ki so se zbrali iz vseh krajev države, deloma z vlaki, deloma z avtomobili odpeljali proti domu. po cestah, ki drži jo iz tihe, samotne lopolšice, pa *o še dolga v noč rorna^ množice domačega občinstva, so » svojo navzočnostjo dale akvju rssn^no Ijvdski značaj. Praznik ilcev Včeraj je bila slovesno blagoslovljena moderna motorna brizgalna delavnih barjanskih gasilcev Ljubljana, 13. maja. Med našimi številnimi gasilnimi društvi je zlasti barjansko, ki se lahko ponaša z najlepšimi uspehi. Ta vzorna edinica, ki ji na-čeluje agilni načelnik g. Vrbinc, si je pred leti na Ilovici postavila krasen Gasilski dom, a letos je spet storila korak naprej in danes popoldne je bik na izredno svečan način blagoslovljena nova društvena motorna brizgalna. Na večer pred proslavo so imeli barjanski gasilci po mestu sprevod z godbo na čelu. Najprej so priredili podoknico pod stanovanjem >-jpana g. dr. Dinka Puca kot ku:ma pri blagoslovitvi brizgalne, svojo hvaležnost so pa izkazali tudi ministru g. dr. Kramerju, ki je bil vedno velik prijatelj Barjanov ter je podpiral njihove težnje. Posebna deputacija je odšla v Kazino, kjer je bil g. minister na zborovanju JNS, in mu izročila krasno diplomo častnega članstva. G. minister se je gasilcem prisrčno zahvalil in jim obljubil svojo pomoč tudi za bodoče. Na povratku se je sprevod ustavil na Dolenjski cesti, kjer je priredil podoknico kumici gc. šuštarjevi, soprogi lesnega industrijalca. Danes ob 14. so se pa mestni prostovoljni in barjanski gasilci zbrali pred Češno-vaijevo gostilno na Dolenjski cesti, Dolgemu sprevodu gasilcev z godbo »Zarje« na čelu se je pridružila tudi pestra skupina narodnih noš in deklic. Vsi skupaj so krenili pred stanovanje kumice ge. šuštarjeve. Gasilci so čakali še na prihod g. župana, ki je prispel ob 14.45, in takoj nato se je razvil impozanten sprevod z godbo na čelu po Dolenjski in Peruzzijevi cesti pred Gasilski dom. Za godbo so se razvrstile narodne noše in belo oblečene deklice, ki sta jim sledili kočiji z zastopnikom ministra dr. Kramarja g. dr. Cepudrom in magistrat-nim direktorjem g. Jančigajem, nato pa župan g. dr. Dinko Puc in kumica ga. Su-štarjeva. Med sviranjem godbe in troben-tanjem gasilcev je pestri sprevod prispel pred Gasilski dom, katerega pročelje je bilo v zelenju in zastavah. Narodne noše so napravile na vsaki strani špalir, godba se je postirala na desno stran, gasilci so sc strumno postavili ob cesti, a častni gostje z g. županom m go. kumico na čelu so se zbrali pred hišo tik poleg krasnega novega avtomobila, odnosno motorne brizgalne, ki je bila vsa v cvetju. Tedaj je stopil na improvizirani, z državno zastavo okrašeni oder načelnik g. Vrbinc in med drugim izpregovoril: »Radosten sem, ker ste se odzvali v tako lepem številu in nas počastili s svojim obiskom. V zavesti, da lahko svojo nalogo uspešno vršimo le tedaj, če smo opremljeni z modernim orodjem, smo si nabavili naš prvi avtomobil, ki ra bomo danes blagoslovili. V prijetno dolžnost si štejem, da se v imenu barjanskih gasilcev zahvalim vsem, ki ste nam izkazali svojo naklonjenost.« Govornik je nato pozdravil vse navzočne zastopnike, izrekel prisrčno zahvalo tudi novinarjem in vsem gasilskim tovarišem ter se spomnil očetovskega borca za vse lepo m dobro Nj. \7el. kralja Aleksandra, kateremu je zaklical trikrat »Zdravo!« Njegovemu vzkliku so se navzočni viharno odzvali, godba »Zarje« je pa intom rala himno »Bože pravde«. Ko so izzvenel, zadnji akordi, je načelnik prebral še vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo dT. Grgi Andjelinoviču, ki se pošljeta v Beograd. Nato je načeiaik prosil župnika g. Finžgarja, da magoJovi brz-galno. Župnik g. Finžgar je najprej v lepem nagovoru očrtal dolžnosti gasilcev, poudarjajoč, da morajo biti vedno pripravljeni vsakomur priti na pomoč. Klic »Na pomoč!« ne sme biti napisan samo na praporih, temveč mora biti globotco vdoiben v srcih gasilcev. Naposled je g župn k še povedal, da morajo biti ga3;lci tudi odločai v obrambi države. Nato je vTv.š 1 cerkvene obrede in blagoslovi' novr> motorno briz-galno. Medtem se 'c /rala majhna ploha ki pa ni mogla pokvariti lcr>"ga vtiska svečanosti. G. dr. Cepuder je izrazil prisrčne pozdrave rarodnega p-jslatua in min^tra g dr Alberta Kramerja, ki zelo obžaluje, da ne more bit. na sv .ttcosd, izreke p«- društvu svoje iskrene čestitke in obljublja, da mu bo tudi v bodo«'i ad poma&J «ktae J« v dvorani OUZD atoorovalo DruStvo drnžavniih upokojencev ln upokojenk. Občni abor Je otvoril predsednik g. Lile g. Navzo&nih Je biLo le Okoli »to članov in članic, ker jih je bilo mmogo zadržanih zaradi socialnih in starostnih neprilifc Po (kratkem pozdravnem nagovoru Je predsednik ori6al bor-ibe organizacije upokojencev in upokojenk za dosego socialno upravičenih zahtev. Grajal je politiko obljub in ugotovil, da so bili uspehi društva v preteklem (poslovnem letu kljub številnim spomenicam prav neznatni. Izrazil je željo, naj bi država že vendar pokojnine sta-rouipoikjojencev izenačila a pokojninami drugih upokojencev. To Izenačenje se je v večjem delu evropskih držav že lzvTši-Jo. Pri nas pa je staroupokojenec Bkoro-da Obsojen na počasno umiranje. Hudo so ufpokojend tndi prizadeti, ker 6e jdm Je vzela pravica do polovične vožnje na državnih progah in parnikih. Predsednikova izvajanja so bila vseskozi stvarna in tehtna ter so Jih zborovalci živahno odobravali. Obsežno poročilo tajnika g. Sipende-ta Je predsednikova izvajanja o neugodnem socialnem stanju upokojencev še podrobneje obrazložilo Društvo je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da b1 se državnim upokojencem eksistenčno stanje izlboljšalo, vendar je kljub napornemu delu, kar je poudaril že predsednik, bil doslej ves trud zaman. Po poročilu blagajnika g. Petrovčiča društvo sa mo socialnega stanja svojih članov seveda ne more blažiti lz lasfinlb sredstev, ki so dokaj pičla. Društveni dohodki zadostujejo le za tekoče društveno delo. Debata je bila precej živahna. Vsi so na-glašali bedno stanje upoaojencev ter med drugim utemeljevali zahtevo po izenačenju pokojnin. Razrešnica, ki sta jo predlagala preglednika računov staremu odboru, je bila soglasno sprejeta. Občni abor ni sprejel nikakih spomenic, nego so zborovalci vse to deLo prepustili novemu odboru. Volitve so potekle mirno. Za predsednika je bil izvoljen davčni nadupravitelj v pokoju g. Lileg, za i. podpredsednika poštni ravnatelj v pokoju g. Vidmar, za H. podpredsednika pa višji sodni svetnik v pokoju g. Antloga. Zborovalci so za dobo dveh let, kakor ptve tri, izvolili še deset odlbomikov, za dobo enega leta pa šest namestnlKOV in dva preglednika računov. Pred zaključkom zborovanja so bile odposlane Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, pozdravni pa finančnemu ministru Djordjeviču ln finančnemu direktorju v Ljubljani g. dr. Valjavcu. Predsednik g. L i 1 e g je lepo napeli občni zbor, na katerem so vsi zborovalci Dokazali lepo slogo, malo pred 12. zaključil s pozivom na vztrajnost v boju za pravice upokojencev. Pr! prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Strela je zanetila požar Na škofiji poleg Šmarja pri Jelšah so postale zaradi strele žrtev plamenov štiri zgradbe Sonarje pri Jelšah, 13. maja. V noči od četrtka na petek je udarila med neurjem strela v šramlovo hišo na Škofiji pri Šmarju pri Jelšah. Vse poslopje Je bilo takoj v plamenih, da so domači mogli rešiti le sebe in nekaj reči. Zaradi močnega vetra se Je ogenj tatcoj prenesel na bližnja poslopja. Ker Je bilo vse krito s slamo, seveda ni bilo mogoče misliti na rešitev poslopij, posebno še, ker nI v bližini vode. Tako so zgorela štiri poslopja. Od vseh posestnikov je bil le eden zavarovan, pa še ta samo za manjšo vsoto. Ker niso mogli pogasiti tlečih brun, so poslali drugi dan po gasilce v preko dve uri odidaljeno Šmarje, da so prišli z nvo-torko na požarišče. Zaradi pomanjkanja vode v bližini so morali napeljati cevi skoro 800 m daleč v hrib, da so dobili zadostno množino vode in ugasili tleče ostanke. Ob tej priliki je neznanec v zmešnjavi ukradel pogorelcu Sramlu 1900 Din denarja, ki ga Je imel shranjenega v pogoreli hiši. Tatvino je izvršil nekdo med reševanjem. Pogorelec je tako še bolj ošKodovan. Ljubljanska kronika ^ • S _ J na« SV « m J » n iim i /1 i LJubljana, 13. maja Snoči in danes Je priredilo požrtvovalno Kolo jugoslovenskih 6ester materinski dan, katerega dohodlkd so namenjeni za siromašne otroke, ki Jih pošlje kolo na morje ali pa na Gorenjsko, da se tam okrepijo. Čeprav so časi hudi, so se vendar številni odzvali z darovi ljubeznjivim deklicam, ki so prodajale cvetlice. Popoldne danes so Kolašice tudi v štepanji vasi priredilo majhno proslavo materinskega Karlovca. dne, in sicer v Tavčarjevi sobi Novakove gostilne. V uvodu je predsednica ga. Be-nedekova govorila o materi, nato pa je več deklic deklamiralo prigodne pesmice. Nato je bilo obdarovanih 19 siromašnih žen z denarjem Vsi otroci in odrasli so bili pogoščeni s čajem ln pecivom. V Ljubljani ni bilo danes posebnih dogodkov in so imeli mir tako na reševalni postaji kakor na policiji. Pač pa je sprejela uprava bolnišnice v oskrbo več poškodovancev. Danes so prišli v Tržič cigani z medvedi ln opicami, ki so seveda povzročala veliko veselje otrokom. 71etni Viktor Hlr-schenfelder, sinček delavca na žagi barona Borna, je tekal za cigansko diružino in preslišal pri tem signale prihajajočega avtomobila, kd je v otroka treščil z veliko silo. Mali Viktor si je nevarno pretresel možgane in dobil tudi notranje po-škodlbe. Feliks Anzelc, 41etnl sinček posestnika z Blošlke police, občina Lož, je včeraj padel z voza in s! poškodoval obe roki in obe nogi. Oba poškodovanca se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Tudi dve žrtvi pretepa sta morali v bolnišnioo. Prvi je delavec Friderik Čuden, kl so ga v Kranju fantje pretepli in poškodovali na glavi in po hrbtu. Druga je Katarina T., 331etna kuharica iz Ljubljane, ki so Jo v petek zvečer na Cesti dveh cesarjev pretepli. Kakor pripoveduje, sta jo brez povoda aa-padfla dva moška, ki sta jo imela za neko drugo. ja družba, med njimi direktor ženske realne gimnazije g. Jug in večje število profesorjev tega in drugih zavodov, ravnateljica gospodinjske šole v Mladiki gdč. Zemljanova in v velikem šitevilu starši odhajajočih gojenk. Mlada lica deklic so žarela od navdušenja, ko so ofo odhodu iz oken Pulmanov pozdravljale svojce in vneto mahale in vzklikale v slovo zaostalim, ki so odimahovali in želeli mladim iz-letnicam srečno pot. Družba se vrne v sredo ob 15.20 z dolenjskim vlakom pre- Izlet gojenk ženske realne gimnazije na morje Danes opoldne je odšla z ljubljanske glavne postaje družba 120 gojenk IV ln višjih razredov mestne ženske realne gimnazije, članic podmladka Jadranske straže na tem zavodu, na ekskurzijo preko Zagreba v Split, od koder bodo obiskale še Divulje. Solin in Trogir Skupino vodi organizator izleta Spiitčan profesor Kuljiš. V njegovem spremstvu Je za nadzorstvo še pet profesorjev in profesoric tega zavoda, železniška uprava je dala iiružbi na razpolago dva lepa Pulmana, ki pojdeta z izletnicami direktno do Splita V Snlitu bodo gojence prenočevale v zavodu Jadranske straže, tako da Je za udobno vožnjo in vso oskrbo deklic prav dobro preskrbljeno. Pri odhod« vlaka ob 12.39 se je zbrala na postaji več- Naše gledališče Drama. Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 14. maja: Zaprto. Torek, 15. maja: »Gospoda Glembajevi. Gostovanje v Kranju. Izven. Sreda, 16. maja: »Bratje Karamazovi«. Red Sreda. četrtek, 17. maja: »Mojster Anton«. Red četrtek. Opera Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 14. maja: Zaprto. Torek, 15. maja: Gostovanje »Sinje ptice«. Izven. Sreda, 16. maja: »Luiza«. Red A. Ljubljanska opera. V torek 15. t. m. bo edino gostovanje znamenitega ruskega teatra »Sinje ptice« pod vodstvom ravnatelja Južnega. Sinja ptica je prvovrstni ansambel, ki z veliko dovršenostjo uprizarja razne slike resnega in komičnega značaja. Med posameznimi točkami bo nastopal kot konfe-rencier ravnatelj g. Južni. Vse točke bo spremljal orkester. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi po običajnih opernih cenah. — Opera »Luiza« se ponovi v ljubljanski operi v sredo 16. t. m. za red A. — Poleg »Jenufe« je opera »Katja Kaba-nova« najmočneje muzikalno delo slavnega češkega komponista Janačka. Vsebina je zajeta iz ruskega življenja. Muzikalno je delo naštudiral kapelnik štritof. Režija je Debevčeva. — Ob binkoštnih praznikih uprizori opera na terasi hotela »Tivolija« dve deli iz svojega repertoarja: na binkošt-no nedeljo ob 15. izredno priljubljeno opereto »Pri belem konjičku«, na binkoštril ponedeljek ob 15. pa Foersterjevo opero »Gorenjski slavček. Prodaja vstopnic bo od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Občutno vrzel. v izobrazbi, Id vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha izpolnite s čitanjem Ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET« Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega ln zabavnega fttlva z mnogimi slikami). Cprava: LJubljana, Rna-fljeva ulica 5 DOGODKI PO ŠIRNEM Letalska nesreča nad Rokavskim prelivom Dn mlada gojenca angleške letalske šole v Southamptonu sta te dni podvzela poskusni polet čez La Manche in sta, ker jima je na vožnji zmanjkalo bencina, padla v morje. Imela sta srečo, da sta opazila ladjo, ki ju je rešila Relfortu Vohunstvo v Froftli teden so francoske vojaške oblasti aretirale vojaškega intendanta F r o z 6 j a Stanislava K r a u s s a, rodom Po-ld je zbiral vojaške vesti ter jih pro- dajal Nemčiji. Podoba je, da se bo iz teh aretacij izcimila nova velika vohunska afera Trocki bo konfiniran Iz Londona poročajo, da je irska vlada odklonila prošnjo Trockega-Bronsteina za naselitev na Irskem. Zdaj je Trocki vložil enako prošnjo na južnoameriške republike. Dokler ne bo rešeno vprašanje, kam x večnim Židom, bo francoska vlada konfi-loirala Trockega v neki francoski gorski vasi. Bizoni In losi v Nemčiji V Berlinu so te dni otvorili lovsko raz-Btavo, nad katero je prevzel pokroviteljstvo pruski min. predsednik Goring. G6-ring je imel ob otvoritvi pozdravni govor, v katerem je omenjal, d* bo podprl akcijo za zopetno uvedlo losov v Nemčiji, zlasti pa se bo zavzel za to, da se bo v nemških lovskih revirjih ponovno udomačil iztreb-Ijeni bizon. žrtve mazaštva Policija v Lyonu je prijela neko mazačo, ki je zakrivila smrt dveh oseb, dočim se dva njena klienta še borita s smrtjo. Mazača je imela v mestu svoj »salon«, kjer je sprejemala bolnike. Kurirala jih je. kakor je vedela in znala, ženske so jo raz-kričale kot čudežno zdravnico in tem glasovom so nasedle tudi nekatere matere, ki so prinesle mazači svoje otroke. V zadnjem času so se pojavili pri več pacientih, ki so se zaupali mazači, znaki zastrupljenja. Najprej je umrl neki odrasli bolnik, za njim neki otrok. Ob istem času sta dve osebi zboleli. To je napotilo policijo, da si je pozorneje ogledala mazačo, ki je v nji spoznala pravcato struparko. Dokazano je, da je mazača »zdravila« svoje paciente s kreozotovo raztopino, ki jo je primešavala jedem. Ce je to delala iz nevednosti ali iz hudobije, se še ni moglo ugotoviti. So pa znamenja, ki pričajo, da je mazača ravnala holj iz nevednosti kakor iz zlobe, zato so jo izročili psihiatrom v preiskavo. Spor Hedžas-Jemen ff§s™B erf PALESTI NE^e .e' /ETHIODIE OBOK= C-oe>SOMALI 1 BOUTT; Med arabskima državicama Uedžasom tn Jemenom so izbruhnila nasprotstva. Hedžas spada v Interesno sfero Anglije, Jemen pa v italijansko interesno sfero. Obe evropski državi, ki sta v evropski politiki često za skupno fronto, se v arabskem vprašanju ne gledata preveč prijazno SVETU Ameriški „kral} elektrike" zopet doma Z ladjo »Exilona« se je te dni pripeljal v Ameriko razstoličeni kralj v ameriški električni industrij — Samuel Insull. Njegova usoda je znana: Ameriko je zapustil zaradi utaj in sličnih manipulacij, ki so doma povsod po svetu, ne samo v Zedinjenih državah, le s to razliko, da so bile In-sullove vsote mnogo večje kakor pri drugih sleparjih. Insull je začel svojo kariero kot Edisonov tajnik. Takrat je bila električna luč v Ameriki redkost hi čudež. S čarovnikom iz Menlo parka sta dala Ameriki novo razsvetljavo. Z žarnico se je začela njegova •trma pot navzgor. Ne čez noč, postopoma je obogatel in si nakupičil 170 milijonov dolarjev potem, ko je oskrbel z električnim omrežjem 5300 mest v 32 zveznih državah ameriške Unije. Samo ena izmed družb, katerih lastnik je bil Insull, je imela 324 elektrarn in 80 plinarn z 32.000 delavci. Zdaj je vse to Insullova preteklost. Nekdanji »kralj elektrike« je danes skoro berač. Njegov beg iz Amerike na Grško se je posrečil, pot v ostalo Evropo pa je bila tako operetna, da bi ji človek skoro n« verjel, če ne bi poznal vseh njenih faz. V Ameriki so sprejeli Insulla z velikim zaničevanjem in kakor je v svojem življenju splezal do najvišjega klina na lestvi kariere, tako bo zdaj zatonil v pozabljenje. Ko so se :zčrpali milijoni, je sprhnela v niv tudi njegova slava. Iz akvaristove torbe O malih živalcah in drugo Kako lepe postanejo v maju naše ribogojnice! V zimskih mesecih so rastline vsaj delno počivale. V marcu sta se zbudila rmanec in rumeni lokvanj, v aprilu se je zdramil beli lokvanj in dristavec, zdaj pa poganjajo valisnerije. sagitacije, habombe in helodeje, ki so otroci toplote. Tudi ribice se kaj naglo in živahno gibljejo, zlasti če jim spustiš v akvarij živo hrano. Ves dan bi jedle in vse, kar jim pride pod zob. Dafnije, nastrgano meso, tubifekse, razkosane deževnike, zdrob, vse izgine v nena-sitljive želodčke. Tudi hrošči si vzamejo vsak svoj košček mesa, ki ga niti ne spuste, če prihajajo pod gladino po zrak, polži pa pozobljejo vestno, kar ostane na dnu. In tako mora biti, kajti dober tek oznanja akvaristu, da so mu gojenci zdravi. Užitek je, opazovati obljudeno ribogojnico zlasti zdaj, ko se mešajo s starim temnim zelenilom mladi svetlozeleni poganjki in ko je vse tako živo. Blagor onemu, ki umeva uživati v lepoti akvarija -n ki ogleduje svoje akvarije dnevno z isto radostjo kakor takrat, ko jih je prvič uredil, kajti njemu je postala njegova majhna podvodna pokrajina ne samo predmet zabave, temveč tudi vir vsakovrstnih znanstvenih zanimivosti. Akvarist, ki vestno opazuje, vidi vedno kaj novega, doslej neznanega, zlasti v kraljestvu manjših in najmanjših še vid- 11 Račiči^ (dafnije ciklops in sorodniki), ki spadajo prav tako kakor potočni rak v skupino skrluparjev (Crustacea), niso vsi enaki. Nekateri so manjši, nekateri večji, nekateri imajo krajše, nekateri daljše tipalke in končine, poleg tega se pa razlikujejo po obliki telesa. Mnogi imajo po dve nežni napol odprti lupini okoli tnipa kakor školjke, tipalke in nožice pa mole iz lupin (Ostracoda). Oglejmo si jih pod po-večalnim steklom, zatem jih pa primerjajmo s slikami v knjigah in čudili se bomo mnogoštevilnosti in raznovrstnosti. V akvariju na primer, kamor smo vrgH nekaj vodne leče. najdemo često zelenega trdoživa (Hydra vrridissima), ki spada med mehovce (Coelenterata). Zasidran je na; vadno na dolnji strani lista, bolj rastlini podoben kakor živalci s svojimi 6 do 8 tenkimi lovkami. Gorje bolhi, če se dotakne lovke. Takoj je omamljena od strupa majhnih niti, in če se še brani, pridejo na pomoč ostale lovke, ki jo pot.snejo k ustom. Nehote sem prinesel v akvarij rjave trdožive. Kakor rastlince stoje kratki, pol do 1 cm dolgi trupi na steklu, na gornjem koncu je pa po 5 do 6 tipalk, ki so zvezdnato razporejene okoli ust. Prvotno je bil samo eden. Ta je dorasel, dobil orstiče na trupu, iz brstičev so se razvili miadči ter zapustili matico in tako jih je zdaj že oko" trideset v al '.riju. V istem akvariju gojim vodne pršice (Hydrachnidae) iz vrste Piona, ki so ideče. Nedavno sem opazil na steklih rde*.e maroge, njih jajčeca, a .:daj čakam, da te pojavijo mladiči. Tako se nudi -ikvaristu *esto prilika za vsakovrstna opazovanja. Ljubitelji, ki uživajo v opazovanju raz-vitka ribjega zaroda, naj si lalove za poseben akvarij najmlajši pol do 1 cm d^lg zarod. Zadnjič sem namreč videl v Ljubljanici zarod zelenik in podustov. Kdor ima veselje s pupki ali vodnimi močeradi, naj si jih omisli brez pomisleka glede prehrane. V muzejskih akvarijih sem jih branil prvotno s postranicami m ličinkami enodnevnic. Nekega dne sem poizkusil x nastrganim mesom. Spustil sem košček tik pred pupka in ker se zanj ni zmenil, še enega; s tem sem zbudil njegovo pozornost. Približal se je mesu kakor krokodilček, si ga zelo natančno ogledal m smuk _ že ga je zagrabil m tudi hitro pogoltnil. Po redu sem jih navadil vse na meso, vendar so jim tudi deževniki in ličinke komarjev po volji. Zdaj jih navajam, da mi pridejo na obed, če jim potrkam na steklo. Opozariam akvariste z majhnimi akvariji, da ne puste ležati mesa na dnu. kajti poleti dobi voda od tega takoj neprijeten duh. Najbolje je, če denemo v majhen akvarij kakih 10 večjih svitkov v večje akvarije pa tudi kalužnike. ki ostanke hitro zavohajo in pojedo. Med ribicami ne gojimo pupkov, ker pograbijo vse, kar miglja, torej tudi majhne ribice. Univ. profesor Vumift: Nov projekt za vseučillško knjižnico Gg. slušatelji mojega seminarja so v moji odsotnosti a z mojim pristankom objavili poročilo o našem projektu za vseučiliško knjižnico. (»Jutro« 29. IV. 1934.) Na zgolj stvarno in brezosebnostno poročilo so jim tovariši iz Akad. akcije odgovorili (»Jutro« 6. V. 1934.) tako, da ta njihov odgovor zahteva v interesu stvari še krepkejšega poudarka; zato izjavljam: 1. Univerzitetni seminar'i so bili in ostanejo fora, kjer se aktualni, v njih stroko spadajoči problemi, strokovno obravnavajo. V seminarjih pridobljeni izsledki veljajo povsod kot znanstvena dela. 2. V odgovoru na poročilo mojih semina-ristov si pomagajo gospodje z omalovaževanjem nasprotnika. To ni noben protido-kaz to je vedno priznanje lastne duševne onemoglosti. Prav vsi v poročilu navedeni nedostatki v projektu g. prof. Plečnika dejansko obstoje. V odgovoru se izpodbijajo samo podrobnosti, ki so navedene v poročilu svojih seminaristov šel na drugem mestu; glavni nedostatek prejekta: da to sploh ni projekt za sodobno knjižnico, -' v odgovoru enostavno prezrt. Odgovor sliči zagovoru dijaka, ki je pisal nalogo slabo, potem pa išče, kje mu je profesor kaj podčrtal, štej- in osporava napake, d aje pa vrh vseh napak zgrešena celota, tega se pa ne zave. Kaj drugega je temu vzrok kakor pomanjkanje avtokritike! 3. še tole: prvi načrt je vporočilu od 30. jan. 1930 označen kot »abstrakten, pre-splošen, brez upoštevanja konkretnih lokalnih potreb«, zato ni mogel služiti niti za podlago aproksimativnega proračuna. V ta namen je moral izdelati nov osnutek g. inž. arh. Cernivec. Z dopisom od 30. V. 1930, štev. 2083-1 je sporočila banska uprava rek-toratu, da se strinja s tem, da izdela g. prof. Plečnik nov načrt, po katerem bi se gradila knjižnica, čeprav je bil kredit in odo-brenje osnutka izdano od ministrstva na načrt g. ing. Cernivca. V tem dopisu stoji izrecno: če bodo načrti predloženi do 15. oktobra 1930, bodo vsi krediti likvidni. Časa za napravo novih načrtov je bilo dobre štiri mesece in pol — za strokovnjaka dovolj, da bi se bila ta zadeva lahko in dobro uredila. Tako smo pa doživeli: »pokale so gore, rodila se je miš.« V našem najmodernejšem zavoda za umobolne Novo Celje, 12. maja Ko sem te dni imel opravka okrog Celja, sem spotoma napravil tudi majhen obisk Novemu Celju in njegovemu znamenitemu zavodu za umobolne. Novo Celje je najmlajši izmed zavodov te vrste pri nas in njega ustanovitvi gre zasluga, da so v zadnjem času ponehale večne stisKe in zadrege, v katerih so se naše umobolnice nahajale poprej. Kar občudovanja je vredno, kako je mogel v teh skopih časih krize zrasti zavod tako odlične znanstvene višine. Sef zavoda, primarij dr. Pestotnik, me je prijazno uvedel v dejanje in neha-nje hiše, ki je po svojem obratu podobna vsakemu žalostnemu domu za duševno ool-ne, ki pa je med vsemi našimi sličnimi zavodi najbolj vzorno in moderno urejen. Sredi prijazne Savinjske doline, kakšnih sto korakov od stare cesarske ceste stojita med travniki in hmeljniki druga kraj druge dve zgodovinsko znameniti graščini, Novo Celje ln plumberg, ki sta bili svoj čaa lastnina celjskih grofov in ki 1u je pred leti kupila banska uprava od barona Turkoviča. V kratkem času je sredi zelenja in njiv zraslo okrog obeh gradov celo majhno prijazno mestece, ki na tujca od daleč niti malo ne napravlja vtisa blazm-ce Posebno pozornost vzbuja, da v Novem Celju zavoda ne obkroža kakšno visoko obzidje, kakršna so običajna pri starejših norišnicah. Poslopje stoji prosto sredi sveže, zdrave narave in ves kraj diha ozračje prijaznega, lepo urejenega sanatorija- Zavod posluje od januarja 1932. Prvotno je bilo Novo Celje namenjeno za izgradnjo velike centralne hiralnice, v teku časa pa je iz te zamisli zrasla lepa, moderna umobolnica. Prostora je v zavodu za 310 bolnikov (za 119 žensk in 191 moških). Ko je bila bolnica otvorjena, je najprej prevzela nekaj bolnikov s Studenca, ki je dotlej nad vsako mero preobremenjen, oe-daj prihajajo bolniki direktno od zunaj m se zavod nahaja v polnem obratu. Poleg obeh starih gradov je v teku časa zrasel Se cel venec novih objektov. Razen lepih higienskih prostorov razpolaga Novo Ce- lje z vsemi novimi in najnovejšimi modernimi aparati za zdravljenje živčnih in duševnih bolezni ter ima poleg roentgena tudi moderno urejen laboratorij za histopa-tološka dela (za mikroskopsko raziskavo živčnih bolezni). Razen na zdravljenje sprejema Novo Celje bolnike tudi na opazovanje, kar je brez dvoma velika pridobitev za vzhodni del banovine. Zdaj ni več treba, da bi zdravniki z najbolj oddaljene periferije, s Koroškega in iz Prekmurja pošiljali bolnike na opazovanje v oddaljeno Ljubljano, kar je bilo v zvezi z velikimi stroški in neprilikami. Zavod sprejema v svojo oskrbo paciente najrazličnejših živčnih in duševnih bolezni in beleži v svojem delu doslej prav lepe uspehe. V zdravstvenem in administrativnem oziru je povsem samostojen. V Novo Celje prihaja na zdravljenje največ pacientov, ki so živčno ali duševno oboleli na podlagi raznih infekcijskih bolezni. Tako se nahaja na zdravljenju prav mnogo oseb, katerim je živčna ali duševna bolezen 'ostala kot posledica španske, ki je razsajala v letih 1918. do 1920. Mnogo nesrečnikov je, ki jih je napotil v umobolnico alkohol, in precej jih je, ki so duševno oboleli zavoljo spolnih bolezni. Znatno število duševnih obolenj, ki jih leči zavod, je tudi takšnih, ki so nastala vzporedno s tuberkulozo. Socialno prihajajo v Novo Celje pacienti prav vseh stanov, od najvišjih do najbolj proletarskih. živčni razpad in duševni mrak ne prizanese nobenemu fta-nu in nobenemu poklicu. Pravilno je pred nedavnim časom zabeležilo »Jutro«, da preprosto ljudstvo pri nobeni drugi vrsti bolezni ne počne toliko zmede in krivice, kakor pri umobolnem človeku. Mnogo smotrne vzgoje bo še treba, preden se bo široka javnost dokopala do' preprostega spoznanja, da duševno bolni ni manj vreden človek in da je duševna bolezen bolezen kakor vsaka druga. Skrajni čas bi že bil, da prenehajo ti predsodki, ki utegnejo včasi zakriviti mnogo škode in gorja. Rudolf Kresal: Oprosti! V mraku je tiho stopila v sobo in sedla k njemu. Obraz mu je vznemiril lahen smehljaj. Čutil je njene tihe, drobne korake, kako se je za trenutek ustavila zraven njega, potem pa zašepetala: »Dober večer!« Dvignil je glavo in Nado objel z očmi, kakor da je hotel reči: Kaj bi rada? — Ali iz njegovih ust ni bilo besede. Nocoj je ni bilo. Nada je vztrepetala in sedla. Sobo je zajela gluha tišina. On se ni genih Nepremično je strmel predse. Kaj je mislil? — Prav za prav svojega odnosa do nje nikoli ni mogel prav dojeti. To, kar ga je vezalo nanjo, je bilo neko globoko spoštovanje in strah pred lahno rdečico na njenih licih. Nemara je že vedel tisto, kar si je ona tajila. Njenih lic se je bila doteknila bela žena in jih otožno pobarvala. Ta Nadina, nekoč tako lepa, cvetoča lica. — Zadnje tedne je čutil do nje vse večjo privlačnost. In ponoči je ugibal, ali ljubi ali ne ljubi — njo, ki se je je oklenil nekaj mesecev po tistih dneh, ko ga je zapustila edina ljubezen. Takrat se je Nadi tako čudno približal, kakor da je hotel imeti le nečesa dobrega v svoji bližini. V Nadinem obrazu je ugledal čudovito podobnost z izgubljeno podobo, ki je ni mogel preboleti. Kadarkoli je ugledal Nado, se je spomnil one, ki je šla nazadnje kakor siv oblak mimo pomladanskega solnca. _Pozneje je na ta siv oblak pozabil. Doživetje se je umirilo. In Nada je bila v njegovi duši le še Nada brez sence. Nekega večera jo je poljubil. Njen obraz je postajal od trenutka do trenutka bolj bolesten in vprašujoč. On je pa molčal in strmel predse. V sobi se je bilo že povsem zmračilo. Nada je prižgala luč. Tedaj je tiho dejal: »Hvala! — Ali veš Nada, da prihodnji teden odpotujem?« — Nada je prebledela. Drhte se je dotaknila njegove, kakor okamenele roke. »Moram!« je šepeta je, vendar s čudnim, trdim naglasom dodal. Bilo je, kakor da se je delal nalašč osornega. Hotel je skriti svojo nejevoljo, svoj nemir. Iz njega je vel nerazumljiv hlad, kakor od kamenitega kipa, ki se ne more zeniti. Nada je sklonila glavo na prsi. »Kdaj ?« je tiho vprašala. — Na roko ji je kanila solza. »Prihodnji teden. V četrtek. V Slezi-jo. Za dali časa. Morda se več ne vrnem.« Zadnje besede je izgovoril mrko. strmeč nekam daleč v prazno. Povedal ie vse v eni sapi. Bal se je Nadinih vprašanj. Saj bo odpotoval spet zgolj iz neke notranje potrebe. ★ Potekli so meseci. Nadina duša se je utrudila. Nič več ni pisala pisem. On se je izgubil v svetu. Iščoč kdo ve kai. Miru in dela. morda ljubezni — in tudi boja. — Potem se je spet spomnil Nade. Pisal ji je dolgo pismo iz Finske. Nada ga je brala en dan. dva dni. ves teden. V njeno dušo je sijalo solnce. Zdaj pa zdaj je pa zakašljala. Oči so se ji zasolzile. Njena bela, tenka, prosojna roka je vz-trepetavala. Nado je zeblo. Le to pismo ji je dajalo nekaj toplote, nekaj tiste bolečine, v kateri vriska vsako srce in je vsaka misel od njega posvečena. Pisal ji je, da še ne ve, kdaj se vrne in da mu je v svetu povsem dobro. — * Ni mu odpisala. Ni vedela, ali je še tam, kjer je bil, ko ji je pisal. Vstajala je ob šestih zjutraj ln hitela uro daleč na delo. Potem je ves dan do večera sedela pred strojem in tipkala, da so ji časih izza nohtov pritekle drobne kapljice krvi. Predstojnik je pričel majati z glavo. Dejal pa ni ničesar. Narekoval je dalje pisma in račune. * Dan po tem, ko se ji je ulila kri, je napisala pismo. Našlo ga je. Prebral ga je na nekem shodu, na katerem so delavci protestirali proti nočnemu delu otrok. Ko je spoznal pisavo, se je trudno nasmehnil. In potem — v pismu ni bilo nič posebnega. Le besede na koncu so ga pretresle. »Jaz sem pa bolna. Oprosti!« Pismo je v tisočglavem trušču vtaknil v žep, kakor toliko stvari, in kmalu pozabil nanj. V tem tisočglasnem trušču je bila zdaj vsa njegova duša. V tem delu vsa njegova ljubezen. Besede: Jaz sem pa bolna. Oprosti! — so mu bile vzkrik iz tisočere množice. V teb vzklikih se je izgubil, utonil. Tvegal svoje življenje. Pozabil na sebe. Vse, kar je bilo, je zahajalo v daljnem meglenem obzorju preteklosti. Vendar v trenutkih, ko je z brzečega vlaka ali skozi okno te in one sobe na svoji poti gledal svet, se je spominjal Nade in vseh. Tedaj je slišal njen glas, zadnje besede v njenem pismu. Ah euv-stvo ee nm je kmalu porazgubilo ▼ topi domnevi, da je Nada ze mrtva. Nada je hirala in tipkala v oblakih tobakovega dima od jutra do večera dalje. Zvečer je sedla kraj njegove mize in šivala pozno v noč. Okoli nje je vladala grobna tišina. Vse ji je umrlo Sama. Ž on tam v svetu s tisoči m tisoči vzkriki, ki so mu bili s krvjo pisane besede Kadar je tako mislila nanj, je bil njen obraz angelsko lep. Bila je vzknk poln bolečine med vzkriki Spominjala le je nekdanjih večerov, ko sta si v smehu pripovedovala to in ono, majhne dogodke. O polnoči je ugasnila luč. * Vrnil se je. Vrnil ~>e je, kakor se vrne tisti ki ne more utajiti srca. Z vlaka je stopil v mrzlo zimsko noč. Nihče ga m pričakoval. Kdo? O sebi že dolgo m nikomur več pisal. Zdaj, vso dolgo pot je mislil le na Nado. Njene besede: Jaz sem pa bolna. Oprosti! — so se mu raz-bolele in ga preganjale vsepovsod, kamorkoli je prišel. .. Kovčeg je pustfl na postaji. Se prej ea ie stražnik ustavil in prosil, da se ie-fftknira. Zdel se je tulec. Pretopil je mejo. Kdo ve, odkod je pnsel Kdo ve kaj je. Moral je odpreti tudi kovceg. S trpkim smehljajem je ugodil stražniku, potem pa s trudnimi koraki zapustil po- StSnežilo je. Od severa je pihal mrzel veter — Prav! si je dejal in pospesil korake. Dobro sem naletel. Sprejemata me snežna kraljica in snežni kralj. Ni se mogel ubraniti mrzlega smeha. Smejal se je, kakor da je s smehom hotel prepoditi vse zle, vse hude in sladkobne misli Naslednjega dne je šel na pokopališče. S sklonjeno glavo, kakor hudodelec. Spomnil se je materinega groba. In morda najde tudi Nado tam. Na pragu pokopališke pisarne je zaše-petal: »Jaz sem pa bolna. Oprosti!« — in vstopil. Uradnik je zaman iskal Nadino ime. Mora biti še živa! je dejal in začudeno strmel v človeka v ponošeni obleki, ki je bil videti ves premražen. Tedai se je zdrznil. Pogledal je po sebi in* si mislil, da tak Nade ne more obiskati Dnevi so potekali. Nada je ležala že tretji mesec na postelji Vsako dopoldne je prisluškovala, ah ne potrka na njena vrata pismonoša. Še zmirom je pričakovala pisma od njega. Nihče ji ni povedal, da hodi on že nekaj dni mimo njenega okna. Beden in utrujen, brez dela. Februarski dan. Sivo nebo. Zvon poje. Skozi ozko ulico se vije pogreb. M veliko pogrebcev. Nekaj žensk in neikaj starcev. Nihče ne joče. V trafiki vprašuje mlad moški, kdo je umrl. V njegovem obrazu je bolestna napetost. Ko je prejel odgovor, se je opotekel na cesto in se z izbuljenimi očmi zastrmel v belo, preprosto krsto. Nada! — Nada! V njegovih prsih je ječalo: »Jaz sem pa bolna. Oprosti!« Čez nekaj minut je utihnil zadnji glas grušč tročih koles. Na cesti je ostal en sam človek. Potem je šel s topo bolečino spet dalje v svet. — Do svojega konca. Z eno samo, mehko obtožuj o^o besedo v sebi: »Oprosti!« Hemis v Mariboru Z napetostjo pričakovano srečanje med Mariborom In železničarji se |e končalo z delitvijo točk — Vrstni red v prvenstveni tabeli ostane Maribor, 13. maja. Današnja prvenstvena nedelja je prinesla srečanje med Železničarji in Mariborom. Za to tekmo je vladalo ne samo v Mariboru, temveč tudi v Ljubljani in po drugih podsaveznih središčih veliko zanimanje. Tekma se je proti pričakovanju — saj je bil Železničar po letošnji formi odločen favorit — končala neodločeno, tako da je Železničar s 13 točkami ostal prav toliko za Ilirijo, da ji sedaj ne more biti več nevaren. Zadnjo besedo po vrstnem redu v tabeli bo imel še Rapid, če in ko bo posegel v konkurenco. Prvenstvena tabela je po današnji tekmi naslednja: Ilirija 9 6 2 1 34:18 14 Železničar 9 6 1 2 33:17 13 ČSK 10 4 4 2 27:24 12 Hermes 11 3 4 4 19:33 10 Celje 1,1 2 2 7 22:32 6 Rapid 4 2 1 1 11:7 5 Maribor 10 1 2 7 20:35 4 Železničar: Maribor 1:1 (0:0) Na igrišču Maribora se je zbralo za današnjo ^tekmo do 700 gledalcev. Favorit je bil SK Železničar, toda v teku dogodkov se je pokazalo, da mora biti Železničar prav za prav zadovoljen, če je po današnji tekmi rešil vsaj točko. „ . Maribor: Zelen, Koren, Savo. Kokot, Kukanja, Pepček. Miloš, Stare, Miro, Pri- veršek, Jurgec. Železničar: Mahajnc, VVagner, tran-geš, Ronjak, Frangeš II, Škof, Habiht, Pezdiček, Eferl, Pavlin, Lešnik. Maribor je danes nastopil v precej spremenjeni postavi, toda zelo posrečeno Crno-beli so po dolgem spet zaigrali tako, da so navdušili gledalce Izkoristili so vsaKO slabost nasprotnika ter od vsega začetka krepko napadali. Če bi ne bilo nekaj nerodnosti in riekaj smole, bi bili morali danes spraviti obe točki. Med posamezniki je treba v prvi vrsti imenovati Mira kot vodjo napada, ki je lepo pripravljal akcije. Poleg njega se je odlikoval še srednji krilec Kukanja, ki je pomagal bodisi v obrambi ali v napadu kjer je bilo potrebno. Po odmoru so se skoraj vsi igralci povzpeli do odlične forme, tako da ie težko reči, kdo je bil slab. Kot celota je moštvo napravilo dober vtis lepo je kombiniralo in le pred golom je bilo nekoliko premehko. V ostalem je nadknljevalo nasprotnika tudi po tehničnem znanju, zlasti pa z boljšim startom. . Pri Železničarjih se je že takoj po uvodu pokazalo, da so brez prave krilske vrste. Pozneje je bilo to zmerom bolj očitno in v precejšnji meri je to tudi odločilo neodločen rezultat. Železničar je prav za prav igral samo z dvema linijama, in tako je razumljivo, da se razmeroma dober napad skoraj ni mogel preriniti v območje nasprotnikovega gola. V moštvu je bila dobra edino ožja obramba, ki je pa bila preveč zaposlena. V napadu je najbolj ugajal Pavlin dočim se ostali niso pokazali z najboljše strani. Pogrešali smo zlasti elana m požrtvovalnosti, pa tudi starta. Igra je bila v splošnem na boljšem nivoju kot smo jih videli zadnje tedne v Mariboru. Gole sta zabila v 1. min. drugega polčasa Pavlin za Ž, izenačil pa je v 38. mm. Miro. Sodil je g. Nemec v splosnem dobro. Po predtekmi je rezerva Maribora igrala neodločeno 1:1 z rezervo Železničarjev. Prvenstvo mariborskega okrožja LNP Preteklo nedeljo sta se oUgrjil;r tetoOTanJU za prvenstvo mariborskega okrožja.LNP dve teknil, ln sicer sta se srečala v M"1*™ Svoboda. in Gradjanski lz Cakovca, v Ptuju pa Mura la Murske Sobote ln SK Ptuj. SK Svoboda : SK Gradjanski 2 : : Tekma, ki se Je odigrala na lgnšcu Železničarja. ise je končala z zasluženo zmago domačl-Sov Po lepi, vseskozi zanimivi Igri, Je Svobodi uspelo premagati svojega najnevarnejšega tekmeca. Svobodašl so se odlikovali z izredno dobro igro; vsi igralci so viožlli v borbo vse ložajnih skupinah, v katere so pokli-5 razdefjeni, in število mest uradniških pripravnikov; to število se no proračunu ne sm? povečati. Podobno dofocbo vsebuje čl. 48. zakona o državnem prometnemosebju od 22. junija 1931. Svrha teh pdredb je. da se točno dožene število vseh službenih mest in da se izvršilnim oblastem postavijo točno določene meje tako glede imenovanj kakor glede napredovanja državnih name- Sistem a ti zaci j a službenih mest Je neobhodno potrebna že zaradi same strukture novih zakonov o državnih civilnih uradni- Tek 400 m (4 tekm.): 1. Kovači« A. 55.4; 2. Stok 55,7; 3. Skušek 59. Odličen čas obeh izrazitih sprinterjev v začetku sezone. Skok v višino z zaL (5 tekm): 1. Žgar (Pr.) 1,70 m; 2. Egger (KAC) 1,65 m, (v borbi za mesto 1,70 m), 3. Bertoncelj St (Pt.) 1,65 m; 4. in 5. mesto sta si delila Putinja in Slan.na z višino 1.60 m. Zlasti je ugajal zaradi odličnega odskoka nogometaš Bertoncelj. Žgur siguren. Met diska (4 tekm.): L SerSe di&i, 2. Csurcte 33,99 m; 3. Skoberne 31,30 m. Talentirani metalci, toda Se precej nesigurni. Tek 800 m (6 tekm.): L Kuntschitz (KAC) 2:02,4; 2. Krevs 2.03,8; 3. Žorga A 2:09, 4. Csurda 2:10; 5. Srakar Fr. (v« Pr.) 2-12. Zelo dobri časi, ker je tekališče še mehko in v popravilu. Taktično zeio zgrešen tek, ker so tekmovalci potrebovali za prvih 400 m od 62—66 sekund. Tek 200 m (4 tekm.): 1. Ranner 24,8; 2. Žorga A. 24,9; 3 Stok 25.5; 4. Csurda 25,6; Ranner lepo napreduje. Taktično slab tek ostalih! _ . Met kladiva (3 tekm.): 1. Korče 36,17; 2. Svigelj 27,08; Korče je pred tekmovanjem vrgel 37,10! Troskok (4 tekm.): L Perp« 12,64; 2. Korče 12,57; 3. Malnarič 11,54; Egger (KAC) 11,85 ▼ škotskem etftu. Dobri rezultati obeh prvih; vidno pomanjkanje tre- mT$k 400 m (4 tekm.): L Kuutsddtz (KAC) 53,8; 2. Žorga Aleš (Pr.) 54,1; 3. Csurda (Pr.) 55; 4. Ranner 57,8. — Ktm-tschitzeva sigurna zmaga zaradi »do dobrega taktičnega teka. Njegov tek je lahek in zelo elastičen. Žorga, ki je zaostal » 2 m, je tekel taktično zelo slabo med 200 m 300 m. Csurda je pokazal v vseh disciplinah razveseljiv napredek. Med odmorom popoldanske nogometne tekme je bil tek 1500 m, pri kater«n je nastopil tudi Celovčan Kuntschitz. Prvih 800 metrov je vodil Srakar tesno spremljan po Krevsu in Kuntschitzu. Krevs in Kuntschitz preideta v vodstvo in se odmikata. Od130» do 1400 m se Kuntschitz tesno . prcbliža Krevsu na 2 m, toda zadnjih 100 m Krevs zopet poveča naskok in reže v odlični kon-diciji cilj v izbornem času 4:13.2 Kuntschitz mu sledi močno izčrpan v razdalji 10 m v času 4:16.4. Po daljšem presledku sledijo Srakar Fr. 4:31.2, Skušek 4:42.8 ter Grad 4-45 To je najboljši dosedanji Krevsov rezultat v teku na 1500 m, ki ga je treba še bolj oceniti, ker je bil dosežen v začetku sezone in na slabem tekališču. kih, ki zahteva točno določeno število vseh službenih mest in položajev v skladu s potrebami in pomenom posameznih funkcij v državni službi. Potrebo takojšnje izvedbe sistematizacije nalagajo razen navedenih razlogov tudi proračunske oziroma finančne razmere v državi. Zato je predsednik ministrskega sveta dal imenovani komisiji nalog, naj začne takoj delati m naj dokonča svoje delo najkasneje v dveh mesecih. S tem bo dana možnost da se bo mogel proračun za prihodnje proračunsko leto sestaviti po novem stanju, kar bo zelo ugodno vplivalo tudi na finančne razmere v državi. Preosnova poljske vlade Varšava, IS. maja. C. Poljski tisk se mnogo bavi z bližnjimi izpremembami v poljski vladi. Listi naglaSajo, da se bo v mno-gočem izpremenila tudi vsa zunanja in notranja politika poljske republike. Pričakovati je tudi novih gospodarskih smernic. Izprememba vlade se bo izvršila pod geslom političnega in gospodarskega ojačenja poljske države. Kot vzrok za te izpremembe navajajo listi predvsem deficit državnega proračuna in bližnje občinske volitve. Po mnenju listov naj bi odstopil sedanji ministrski predsednik Jendrzejewtcz. V vsakem primeru pa bo zunanji minister Beck Se nadalje vodil poljsko zunanjo politiko. TEDEN DNI FILMA „Jenny Gerhardtova" V Ljubljani bomo imeli kmalu priliko gledati sloveči film »Jennie Gerhardtova« z nam že znano Silvio Sidneyevo v glavni vlogi. Vsebina dela je povzeta po romanu Tbeodora Dreiserja. Zunanja kritika je polna hvale o tem filmu ne samo glede na vsebino, temveč tudi glede na glavno vlogo, ki jo dovršeno podaja filmsika umetnica Sidneyeva. Vsebina filma je v kratkih obrisih naslednja: Jennie Gerhadtova je lepa hčerka ubogih staršev. Iz velike bede se družina reši tako, da dobita mati in hčer zaposlitev v v velikem hotelu. Tu stanuje senator Bran-der, ki pomaga družini, ker se je zagledal v lepo Jennie. Mladenka ima toliko re-špekta do uglednega darežljivega gospoda, da se mu ne upa odbiti zmerom po- __ ® v gostejših prošenj, naj hodi z nJim na večerne zabave. Sosedje začnejo šušljati in oče prepove hčeri sestanke s senatorjem, četudi se ta želi poročiti z njo. Ko pa je bil eden njenih bratov aretiran zaradi tatvine premoga. je Jennie kljub očetovi prepovedi prosila senatorja za pomoč. Iz hvaležnosti hoče postati njegova žena. Pri železniški nesreči pa se je senator smrtno ponesrečil. Jennie obupuje. Pri neki sestriCni v Cincinnatiju rodi hčerkico. Sama nase navezana dobi Jennie službo pri neki bogati obitelji. Lester Kane, eden domačih sinov, se zagleda v Jennie in razbije zaroko z bogato Letty Pacejevo. Boječe skriva Jennie, da ima hčerkico, in Lester meni, da je prvi mož v njenem življenju. Lester prevzame po očetovem naročilu vodstvo poslov v Chicagu, kamor se preseli tudi Jennie. Otrok je v njeni bližini, čeprav ne more stanovati pri njej. Leta minejo. Lester obožuje Jennie, dokler Le-sterjeva družina nekoč ne zahteva, da je treba to razmerje končati. Prav tedaj sklene Lester napraviti Jennie za legitimno ženo, a Jennie mu izda, da ima hčerko Vesto. Lester je zdaj pripravljen, ugoditi zahtevam staršev in se ločiti od ljubljene Jennie, vendar je njegova ljubezen do te žene prevelika. Čeprav se zdaj pri izpre-menjenih okoliščinah ne more poročiti z njo, je vendar ne more zapustiti. Spre se z rodbino in odpotuje z Jennie in njeno hčerko v Evropo. Med potjo naletijo na Letty Pacejevo, prejšnjo Lesterjevo zaročenko, ki je bila medtem poročena in spet postala vdova. Letty je poučila Jennie, kakšne žrtve je IPglSfS lična gonja ;i tržaškemu škofu Trst, 10. maja V poslednjih dveh tednih je tržaški fašistični tisk nenadoma sprožil ostro kampanjo proti tržaškemu škofu dr. Alojziju Fogarj-u. Namen je docela odkrit: odstraniti ga hočejo od vodstva tržaške škofije, katero naj bi prevzel kak drug škof, ki bi bil bolj fašistično, t. j. protislovansko usmerjen. Kakor listi sami priznavajo, so škofu Fogarju tudi Italijani in fašisti spočetka zaupali. V poslednjih dveh letih pa so se jim pričele »odpirati oči«, ker se je zavzel za svojih 200.000 slovenskih vernikov v njihovi borbi proti raznarodovalni politiki fašističnega režima tudi s pomočjo cerkve. škofa Fogarja so skušali najprej kompromitirati na nepolitičnem polju. Sredi meseca aprila se je namreč v Trstu vršil proces proti nekemu Arturju Stefaniju, nameščencu premogokopne družbe v juž-novzhodni Istri, ki je s ponarejanjem dokumentov poneveril baje 3 milijone lir in je ta denar stavil deloma na razpolago tržaški višji duhovščini. Na procesu so baje ugotovili, da je izvršil poneverbe iz političnih razlogov, o čemer naj bi pričale tudi njegove tajne zveze z nekimi vsekakor ne fašističnimi elementi v Rimu. Od teh začetnih inkriminacij je fašistični tisk kmalu prešel na politične napade. Tržaški »Popolo« je preteklo nedeljo v velikem stilu »razgalil« slovansko protifašistično usmerjenost tržaškega škofa z objavo klršeja uvodne strani lanskega koledarja Mohorjeve družbe, kjer je pod naslovom »Vladike Slovencev« tudi Fogarje-vo ime. List je pograbil za to kost in de-magoško pribil, češ: če že Slovenci v tržaški škofiji morajo imeti svojega škofa, bi bilo pač toliko bolj primerno, da ga imajo tudi Italijani kot gospodarji dežele. Zato bi bilo najbolje, če bi se povrnil v tržaško škofijo nekdanji tržaški vojaški škof Bartolcmasi. Dva dni pozneje se je v Fogarja zagnal tržaški »Piccolo«, ki ga neposredno obtožuje protidržavnega in protinacionalnega delovanja ter v podkrepitev svojih obtožb navaja kar celo vrsto dogodkov in okoliščin. Obtožil ga je, da je odklonil prošnjo nekega Oberdankovega potomca, da bi blagoslovil kosti Oberdankove matere, da je zavrnil odposlance bivših italijanskih bojevnikov, ki so ga prosili, da bi blagoslovil njihov dom, da nazadnje tudi ni hotel blagosloviti Oberdankovega spomenika, ko so ga odkrili. Za vse te zahteve je baje rekel škof, da niso v skladu z načeli cerkve, ki ne more odobravati umorov in tudi ne poskušenih atentatov. še hujša pa je naslednja obtožba, ki jo z velikim pompom objavljajo fašistični listi: Pričetkom tega leta je škof dr. Fo-gar bil v Gorici, pregledal tamkajšnje bogoslovje in imel oster protifašistični govor tamkajšnjim teologom. Biti Italijan, je baje dejal, ni nikaka zasluga. On rajši ščiti podjarmi jene Slovence, ki z njimi sočustvuje. Nacionalistični fanatizem, ki sili ljudi, da še na smrtni postelji oblečejo črno srajco in mesto Kristu vzklikajo Mussolini ju, pomeni nasilje, ki ga cerkev ne more odobravati. Nasilje pa je še hujše, ker nihče ne sme spregovoriti o milijona, ki jih fašistični mogotci kradejo državi v imenu domovine in domovinske ljubezni. O teh in takih stvareh mora tisk molčati kot grob in še celo vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ne sme s svobodno besedo na dan. Tudi on sam ne sme javno povedati, da ima v svoji škofiji 200.000 slovenskih vernikov. Italijanske bogoslov-ce je škof v svojem govoru baje pozival, naj skušajo razumeti zatirani slovenski narod, med katerim bodo vršili svojo duhovno misijo. Nazadnje pa jih je rotil, naj o vsem tem, kar jim je povedal, nikomur ničesar ne povedo, zlasti pa naj se varujejo, da za njegove besede ne bo izvedela tržaška policija. »Piccolo« je očital Fogarju tudi avstri-jakanstvo in protektorstvo nad reakcrio-jakanstvo in protektorstvo med reakcionarno klerikalnimi duhovniki, ki delujejo sedaj cek> proti Vatikanu. S tem pa se fašistična gonja proti Fogarju še ni nehala. »Popolo« se je sicer omejil na citate drugih listov, ki so se prav tako pričeli zanimati za tržaško »škofijsko afero«. »Piccolo« pa je v petek objavil nov napad zaradi stališča, ki ga je škof Fogar zavzel v zadevi blagoslovitve Oberdankove matere in njegovega spomenika. Fogar, pravi list, se je v svoji anti-nacionalni zagrizenosti spustil celo tako daleč, da postopa kar v očitnem nasprotju s katoliško cerkvijo. Tudi v Bocnu je bil sličen primer. Tam so odkrili slavolok zmage, pod katerim počivata Cesare Battisti in Fabij Filzi. Pa čeprav sta oba »mučenika« še tik pred svojo amrto celo odklonila poslednjo versko tolažbo, si je tridentski nadškof Endricci štel v čast, da je smel blagosloviti njune zemske ostanke. Iz časopisja se je kampanja proti tržaškemu škofu prenesla tudi v ostalo javno življenje. V Kopru je fašistični direktorij v petek sprejel posebno resolucijo, v kateri aplavdira »energični in pravični kampanji tržaških listov proti škofijski kuriji in škofu« ter zahteva, da se končno že razčisti položaj in povrne tudi v tržaško cerkev mir. do katerega ima polno pravico. Nedvomno ta fašistična demonstracija v Kopru ne bo ostala osamljena in bodo sledile po vrsti še druge. Zaman so bili demantiji, ki jih je objavilo glasilo tržaške škofije, zaman protesti verskih organizacij, ki so nastopile proti fašistični kampanji. Fašistična strahovlada se je odločila, da spravi s poti poslednjega izmed vidnejših zagovornikov slovenske pravice do življenja. Tudi če bi se Vatikan zavzel za tržaškega škofa, bi bilo vse bržkone zaman. Za nadškofom Sedejem bo dr. Fogar druga in menda poslednja velika žrtev, ki jo bo zahteval in ugonobil fašistični režim iz vrst najvišjih cerkvenih zastopnikov v Primorju. .Omenimo naj še samo, da škof Fogar m Slovenec, marveč furlanski Italijan. Njegova edina »napaka« je ta, da priznava tudi Slovencem in Hrvatom v Primorju pravico do življenja. Kmečki domovi razpadajo Na pobudo fašističnega režima so v poslednjih mesecih v smislu fašistične agrarne politike pokrenili veliko akcijo za proučitev kmečkega stanja v Italiji. Med drugim so ugotovili, da je v Italiji 3,400.000 kmečkih hiš, od katerih odpade 64.720 na slovenske in hrvatske pokrajine. Znamenita je bila ta akcija, ki jo je po-krenil sam Mussolini, še posebej z nekega drugega vidika. Fašistični režim je hotel dokazati, koliko je v dobi svoje vlade storil za kmetijstvo in ne v poslednji vrsti za kmečke sloje v »odrešenih slovenskih in hrvatskih pokrajinah«. Zbrane številke pa dokazujejo baš nasprotno. Na Goriškem je 26.619 kmečkih hiš, od teh 5.017 takih, ki so potrebne manjših popravil, 1.886, ki jih bo treba prezidati, in 441, ki so že popolnoma razpadle, tako da niso več primerne za bivališča. V Istri je položaj še hujši. Od 20.732 hiš bo treba nekoliko popraviti 11.472. prezidati 5.614, docela nerabnih pa je 923 hiš. Tudi v tržaški pokrajini je od 8.835 kmečkih hiš 2.038 nekoliko poškodovanih, 768 hudo poškodovanih, 154 pa nerabnih. Končno bi morali od 8.533 kmečkih hiš v reški pokrajini nekoliko popraviti 1.166, prezidati 931 hiš, podreti pa 212, ker niso več za nobeno drugo rabo. Od 64.720 hiš je torej skoraj polovica takih, ki so potrebne popravil in prezidav, ki jih pa njihovi lastniki, slovenski in hrvatski kmetje, v današnjih časih ne zmorejo. p_ Museottnijeva moka. Med najnižjimi sloji ljudstva v Gorici se je položaj v zadnjem času znova poslabšal. Ljudje se dan za dnem vedno bolj pritožujejo zaradi bede in brezposelnosti. Fašistični hierarhi, ki so še tik pred volitvami ljudem obljubljali takojšnje izboljšanje, delo m zaslužek, so bili sedaj prisiljeni, razdeliti med ljudi spet nekaj tako zvane Mussohnijeve moke, da preprečijo tako morebitne izgrede in demonstracije. p— Izpred goriškega sodišča. Pred dnevi se je v Gorici vršil proces proti Josipu Oblaku in Ivanu Dornu, dvema kmetoma, ki sta bila obtožena, da sta skrivala pred oblast vi večjo količino streliva. Josip Oblak je bil obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora, Ivan Dorn pa na 300 lir globe. p— Novi tržaški občinski svet. Pričetkom tega meseca je prefekt Tiengo na predlog sindikalnih organizacij imenoval dane novega tržaškega občinskega sveta. Izmed 24 novih občinskih svetnikov je skoraj polovica zastopnikov tržaškega kapitala in industrije. Med njimi so bančnik Capurso, dr. Cosulich, Tripcovich, inž. Cro-vetti, Josip Cipriani in Leonzint. Novi tržaški občinski svet je imel v petek svojo prvo sejo, na kateri so bili občinski svetniki zapriseženi. moral doprinesti Lester, ker se je spri s svojo družino. Tiho je vzela Jennie te informacije na znanje. Ne bo delala napotja ljubljenemu možu, ki je zaradi nje moral vzeti na svoje rame tolike žrtve. Prijateljsko se razstane z Lesterjem in se vrne s hčerko v Ameriko, čez mesece se Lester poroči z Letty. Jennie živi samo za hčerko. Tragična nesreča uniči življenje hčerke Veste in Jennie je sama. Brez moči stoji nasproti Lesterju, ko jo po letih obišče. Lester je postal v javnosti zelo ugleden mož, katerega beseda mnogo zaleže, a njegov zakon je brez ljubezni. Spet minejo leta. Lester leži na smrtni postelji in prosi, naj ga obišče Jennie, edina žena, ki mu je v življenju res kaj pomenila. Kljub vsem zunanjim uspehom je bilo njegovo življenje brez vsebine. Zdaj spoznava svojo strahopetnost, da se ni v odločilnem trenutku poročil z Jennie. Prepozno. V njenih rokah izdihne. Truplo prepeljejo v mrtvečev rojstni kraj. Medtem ko sorodniki spremljajo krsto do železniške postaje, stoji Jennie ob strani in gleda v tihi žalosti prstan, ki ji je ga nekoč v lepših časih podaril Lester. Novi filmi »36 noči v Hollywoodu« je naslov najnovejšega filma z Liliano Harveyevo. Pripravlja se film »Larina«, ki ga bodo delali v gorah in bo kazal strašni boj med človekom in prirodo. Režiral ga bo Dr. Fanck, glavno moško vlogo pa bo igral Sepp Rist. Po romanu Herman na Lonsa bodo napravili film »Volkodlak«. Zasedba v filmu bo odlična. Glavno vlogo bo dobil Hein-rich George, razen njega pa bodo igrali še Hertha Thiele, Peter Voss in Theodor Loos. Heinrich George bo igral tudi v fil- mu »Nižava«, ki ga delajo po znani D' Albertovi operi. Imel bo vlogo Sebastiana. Harry Liedtke bo spet igral z Ano Steno vo, ki se je nedavno vrnila iz Amerike. Dejanje njunega filma bo posneto po Wil-deovi drami »Idealni mož«. Londonska družba British Gaumont pripravlja za prihodnjo sezono film »Jud Silss« po manem Feuchtwangerjevem romanu. Glavno vlogo bo igral Conrad Veidt. Fritz Kortner je pravkar dovršil z Ano May-Wongovo film »Chu-chin-chow«. Schmkitov znam film »Pesem sveta« delajo zdaj v Londonu v angleški verziji. Gl. žensko vlogo je dobila Charlotta Ander-jeva. Filmske zanimivosti Doroteja VVieckova, ki je pred dvema letoma iznenada zaslovela s svojim filmom »Dekleta v uniformi«, se je v začetku lanskega leta odpravila v Ameriko, kjer je dobila lep angažman pri Paramountu. Sedaj pa je pogodbo s to družbo razdrla in nastopa v nekem hollywoodiskem gledališču. Baje se bo kmalu vrnila v Evropo. V Parizu so se odločili, da bodo obnovili i govorečem filmu vse večje uspehe nemega filma. Zdaj snemajo Sardoujevo »Ma-dame Sans-Gčne« in Benoitov »Konigs-mark«, ki smo ga nedavno dobili tudi v slovenskem prevodu. Charlie Chapiin, ki se je pred nekaj dnevi naposled res poročil s Pauletto Goddar-dovo, je napovedal svoje načrte za prihodnji dve leti. Najprej bo igral glavno vlogo v filmu »Posestvo brez gospodarja«, kjer mu bo žena za soigralko. Del ateljej-skih posnetkov za ta film je že gotov. Drugi film bo govoreča verzija nekdanje mojstrovine »The VVoman of Pariš« — pri nas je dobil ta film neokusno ime »Pariška metresa«, — ki je prinesel slavo Me- Naš! parlamentarci na Jadranu Rab, 9. maja. Veselo in ponosno križari po Jadranu največja in najlepša ladja Jadranske plo-vidbe »Prestolonaslednik Petar«. Po celem dnevu vožnje smo zvečer, ko je legla že gosta tema na morje, otoke in Primorje, pristali na Rabu. Samo sprejemi in pozdravi so prekinjali vožnjo. A ni bilo prehudo. Nič dosti govoričenja in dolgoveznih slavospevov in nič jadovanja. Kar je bilo sprejemov, so bili prisrčni dokaz hvaležnosti za počaščenje, ker je narodno predstavništvo vendarle enkrat prišlo gledat po Jadranu in spoznavat tegobe, ki so bolj očitne kakor kjerkoli drugje na svetu. Še posebno svečan pečat pa daje temu potovanju poglavitni namen: poklonitev — Po lanskem kraljevem zgledu — na grobovih onih, kd so dali kri za Jadran, za Jugoslavijo. Zakaj brez Jadrana ni Jugoslavije. * * • Zjutraj že prav zarana je živžav na ladji, ki je tako lepo mirno počivala v su-šašikem pristanišču. Tasoj po prihodu ju-trnjega vlaka, ka je iz Beograda in Zagreba pripeljal veliko število poslancev in senatorjev, je ladja vsa obljudena. Izbiranja ali prerekanja ni prav nič — kajti organizacija odibora, ki je potovanje pripravil, je v redni. Vsak ima svojo kabino, izbere si le še sedež v jedilnici — v ostalem je pa lahiko vsa ladja njegova, še na poveljniški mosit pohitijo nekateri, da si ogledajo prvo panoramo, ko odrinemo od sušaških poanolov in se zasučemo proti Grikvenici. Morje je malo svojeglavno, nebo oblačno. Ali Criavenica je tako sveža, tako pomladno nasmehljana, da »i po sprejemu in po urnem sprehodu do kopališča in glavnih hotelov požel i mo vsaj še nekaj ur postanka. Ali že tako smo po starem našem narodnem običaju za debelo poldrugo uro v zamudi, ki jo bomo nadomestili proti večeru na poti proti Rabu, ki ga bomo dosegli po celodnevni vijugavi vožnji okrog otoka Paga. feven programa pristanemo tudi v Novem Vi-nodolu Topiči, zastave, godlba, poln pomol. Očarujoč kraj. Ali kar imajo poleg najlepšega, so jezik in pa dekleta. Nekaj narodnih noš se je pomešalo med črno množico, takih da bi se še Goreofke labKo jezile nad zmagovito konkurenco. župan vinodolski nas podem spremlja na poti. In vneto razlaga potrebe teh krajev Potrebujejo cestno zvezo s Prokuko. Samo dva kilometra zveze. Bog pomagaj, letos je najibrž ne bodo dosegli, ker teea ni v proračunu. Velebit se nam razkazuje z vso svojo sinjo divjino. Oblaki mečejo sence nanj in na morje. Tako so kontrasti vse živahnejši, pogledi vse bolj osvajajoči. Gledamo, gledamo ... Kar se - količkaj vidneje odraža od zelenega borovja in sivega kamenja, vse je vredno natačnejšega ogleda. Vodoravni stolpič na okroelem hribu je na primer v tej pokrajini kar dragoti-na. Vodovod je napeljan 12 Km iz Znma-nice in napaja Novi, Selce in Crikvenico. Vinodolski župan pa nam dalje razlaga, da je treba njihovo luko na vsak način podaljšati. Vsaj obrambni pomol je treba potegniti za 100 m. Potrebnih bi bilo ne Kaj milijonsko v Za enkrat pa je odobrenih eetih 90.000 Din za najnujnejši popravek, da se vse skupaj ne zruši v morje. Trdnjave so po hribovju. Solnce je posvetilo nanje. In nihče drugi — ostali so se pred burjo poskrili v zavetje, naa trojica ali četvorica pa je ostala spredaj na »provi« — tedaj, nihče drugi kakor nemški poslanec dr. Krafit nam je v blagoglasna posebno skrbno izbrani vojvodinščini itotanačdl lepote hrvatskega Primorja, kjer je bival doslej večncrat kakor ml. ki mnogi tod še nismo jadrali nifcoM * • • Kar se narodmostnega problema tiče, je o njem težko govoriti. Imamo namreč s seboj poleg nemškega predstavnika samo še madžarskega poslanca. Ali o slikovitosti celotne deputacije in o fotogeničnosti posameznih gospodov — da, o tem se pa dA reči kaka beseda. BH®u stodvajset je vseh člarnov narodnega predstavništva vseh starosti, obrazov in raznolikih mo škili vrlin. Nekateri naši dičmi predstav nifed so tudi v narodnih nošah. Prostora je na ladji dovolj in tako se razvija živah na promenada. A najzanimivejši je vendarle zbor opoldne in zvečer v elegantni obednici. Razume se, da je lastništvo ladje poskrbelo za najboljšo postrežbo, — a gospodje sami skrbijo, da pridejo do besede tudi zdravi 6a rji. Kaj prav resnega povedo, a ta in oni prijetno zavije na šaljivo plat in Kar mu zmanjka soli. Jo pri-vržejo drugi z medklici Tedaj tako rekoč permanentno zasedanje narodnega predstavništva, samo da brez stenografekih zapisnikov. Slovenska delegacija ni mnogoštevilna, toda zvesto tovariško povezana. Da je pri nas humor izumrl? Kje neki! Samo to je, da je na morju bolj zasoljen. To je od vode in zraka. Kratek reasume prvega dne: videli smo mnogo, mnogo obale in otokov, pluli smo od uskoškega Senja vzdolž strmih sten Velebita v Novograjsko morje — in potem zavili nazaj mimo Paga proti Rabu. Program potovanja je sestavljen tako dobro, da udeleženci izleta spoznajo prav vse pomembnejše kraje ln zanimivosti našega Jadrana z otočjem vred. Solnce je Krvavo rdeče tonilo za neke daljne gore. ko smo zavili proti Rabu. Pre-Iestni biser našega severnega Jadrana nas je sprejel ves razsvetljen ln živ. In adajle, ko končujem pismo in stoji ladja mirno v pristanišču, doni od nekod petje, naše domače slovensko petje Pojo Hrvatje in Srbi lepo po naše V pesmi se pač najbolj razumemo, še blesti ves Ra'b pozno v noč, a preden zardl zarja, se poslovimo od njega in pobi tim o dalje nazdol po Jadranu, že smo vsrkali toliko lepote, da smo od nje opojenl. Otvoritev vodovoda na Stranicah Konjice, 12. maja. Narodma postojanka Stranice je do zavela v nedeljo 6. t. m. velik dogodek. Stranice so dobile vodovod in s tem je usitre-ženo dolgoletni želji vaščanov. Vsa vas se je za to svečanost lepo okrasila. Pred vhodom v vas je velik slavolok pozdravljal številne goste iz Konjic, Oplotnice, Zreč Vitanja in bližnje straniške okolice. bošle goste je pri slavoloku pozdravil posestnik Fijavž Martin, ki je tudi vodil dela pri napravi vodovoda. V lepem sprevodu z državno zastavo na čelu so kreoili udeleženci k vodovodu v gozdu na Mali gori. Tu je pozrfra-vil v imenu domačinov došle goste posestnik Seljak Ivan s prisrčno zahvalo vsem, ki so pomagali, da se je zgradal vodovod, posebej zastopniku g. bana sre-skemu načelniku g. dr. Suhaču Mateju, odposlancu Higienskega zavoda g. dr. Reberniku, domačemu narodnemu poslancu g. Gajšku Karlu, članu bacovinskega sveta g. Jereb« Radu ln drugim javnim delavcem. Za njim je povzel besedo sre-ski načelnik dr. Suhač Matej, fci je naglasil pomen asanacije naših vasi, pozval občinstvo k složnemu delu za državo m nato otvoril vodovod. Član banovinskega sveta notar g. Jereb Rado je »p«salp"-pravljalna dela za zgradbo vodovoda ožigosal razdiralno delo nasprotnikov Savne stranke in škodljivo početje raznih novih pokretnikov in bojevnakov. Ugotovil je tudi, da Je napravi o na prebivalstvo zelo slab vtis, ker ^ domači ži^ik odklonu blagoslovitev v^oda. Narodni poslanec g. Gajšek Karel je enako govoril o delu za zgradibo vodovoda iapodbujal vaščane k nadaljnjemu koristnemu delu za blagor mi^Oftc« pri otvoritvi vodovoda je vodil domag občinski predsednik K- Konec Pavel fei se ie v prisrčnih besedah zahvalil Javnim delavcem za njihov trud pri delu za VOŽSVOdkončanih govorih so udeleženci drug za drugim pristopili k vodovodu m pokueili dobro pitno vodo i* novozgrajenega vodovoda. Udeleženci so se napotili nato na Seljakov dom in tam sta pri vodovodnem koritu govorila odposlanec Hi-gijenskega zavoda g. dT. Reberoik iz Celja in sanitetni referent iz Konjic g. dr. Rudolf Ivo. Vsa družba je šla potem v Marinškovo gostilno na prijateljski sestanek Tam se je z-bral tudi pripravljalni odlhor za zgradibo vodovoda, ki ga sestavljajo: predsednik posestnik Fijavž Martin, učiteljica Štefanija Hasenbichlova. učiteljica Seručarjeva Minka, šolski upravitelj Ambrož Martin, učitelj Sodin Konrad in posestniki Marinšek Ivan. Fijavž Leopold, Klančnik Anton in Furman Alojzij vsi iz Stranic. Početki akcije za napravo vodovoda v Stranicah segajo nazaj v leto 1929., ko so sprožili misel za zgradbo vodovoda takratni šolski upravitelj Dobmik Leon, bivši župan Klančnik Anton, posestnik Fijavž Matija in posestnik Fijavž Martin. Ideja pa se ni dala takrat uresničiti in šele, ko je vzela to akcijo v roke vsedržavna stranka JNS. se je želja uresničila Po zaslugi Hlgijenskega njouju. Kot tretji film pa namerava Chapiin izdelati že tolikokrat napovedanega »Napoleona«, ki ga bo sam režiral in igral tudi glavno vlogo. Vesela svatba Dobre filmske operete, ki res zabavajo ljudi pa niso preveč šablonske, so še zmeraj redke. Kaj rado se pripeti, da izdelovalci operet do nezavesti ponavljajo iste motive v le malo izpremenjem obliki. Zato pa pomeni tudi vsaka opereta, ki da res nekaj novega, uspeh in veliko priznanje občinstva. Taka opereta je »Vesela svatba«, ki jo bomo tudi v Ljubljani kmalu videli. Godi se v prekrasnem Salzkiimmergutu s čudovito lepim, slikovitim ozadjem, ki mu daje še posebno vrednost. Ze ta čudovita okolica ustvari v človeku prijetno razpoloženje. Dejanje je pestro in zapleteno. Po duhovitosti ga lahko primerjamo z »Belim konjičkom«, nedvomno pa bo zbudila še večjo senzacijo kakor ta popularna opereta. Tudi igralci, ki jih v tem filmu srečamo, so same znane osebnosti. Najprej moramo omeniti nedavno umrlo veliko dunajsko igralko Hansi Niese, ki je tu odigrala svojo najboljšo, najbolj živo vlogo. Kdo ne pozna te slavne igralke materinskih vlog; ki s svojo preprečljivo igro vsakogar priklene? že zaradi nje je vredno, da si film vsakdo ogleda. Razen nje nastopajo samo znani »kanoni«. Oskar Sima, Hans Junkermann in drugi so sama imena, ki jih že dobro poznamo iz samih dobrih filmov. Glasbo je napisal Robert Stolz. 2e njegovo ime pove več kakor dolgi članki. Skratka — film, ki bo senzacija! zavoda, banske uprave, konjiških javnih delavcev in vaščanov Fijavža Martina. Seljaka Ivana, Cvelferja Jožefa, Adamiča Štefana, Pristovška Jožefa in Albina in drugih vaščanov so Stranice dobile vodovod. Svečanosti sta se poleg ramlh narodnih društev udeležili tudi gasilski četi iz Konjic in Vitanja. Sodelovala je domača godba iz Vojnika. Domača dekleta so okrasila vas, slavoloke in vodovod pod vodstvom Kvasove Marije. Nedeljska prirediitev ostane straniSkfim vaščanom in došlim gostom v najlepšem spominu. Vodovod pa je dokaz, da se naša oMastva in naši javni delavci brigajo za napredek in blagor prebivalstva. 2rtvnjmo za mladi rod! ZOPER PEGE la nečlBtoetl na obrazu uporabljajte samo novo odlikovano RTVOLI specljalno kremo, ki eo lo vpr^L>iri.'tvai: teta ln leta najboljši strokovnjaki. Uspeh zajamčen. Zvečer «1 umijte lice z milom BIVOLI, z mlačno vodo ln na lahno zmasirajie s to specljalno kremo. Zjutraj si ponovno -umijte lice ln ga lahno zopet »masirajte s to kremo in na to ga dobro napudrajte z RIVOLI pudrom, ker vsebuje ta puder najfinejše snovi, brez živega srebra. Krema stane 20 Din. Puder v vsaki barvi, srednja škatljica 20 Din; milo 8 Din. Poskusite tudi druge BIVOLI specijalltete. Dobvalo se povsod; kjer pa niso v zalogi, jih razpošilja Parfumerija i kozmetika RTVOLI Francuski magazin. Osijek L Katalog za polepšavanje ln cenik pošljemo brezplačno. Komfortno stanovanje na Miklošičevi cesti, kompletno, L nadstropje, sestoječe iz 5 velikih sob in 2 kabinetov, kopalnice m vseh pritiklin, se odda 1. avgusta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4442 d o • • o i «* oM*ft«