številka 50 • leto XXXIX • cena 40Jln _________________________________________________________________Celle^lO^ aecembr^^^^ nvi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZA^^U SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Kstava orožja v celjski vojašnici I)b Dnevu oboroženih sil - praznujemo ga 22. decembra na dan, ko je I. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada b svoj prvi boj - bo tudi v vseh občinah na našem območju slovesno. Osrednja slovesnost v celjski vojašnici Jožeta miha-Rajka bo na sam praznik v nedelje^ ko bosta starešine sprejela tudi komandant Ratko Cvijanovič in predsednik |ske občinske skupščine Edi Stepišnik. Že od ponedeljka pa je v vojašnici odprta razstava orožja in bojne tehnike, ki si |e ogledalo predvsem veliko šolarjev. Foto: EDI MASNEC drltorlalna obramba pomembna ila splošne liudske obrambe >anes prinaša delo v Dini ljudski obrambi in libeni samozaščiti tudi : večji ugled in veljavo, je pravzaprav posledica icesa podružbljanja Mnbe in tesne povezano- Btruktur splošne ljudske ambe z družbenopolitič- >i skupnostmi in organi- ijami. eritorialna obramba osta^ i^masovnejša in tudi zelo nembna sila našega kon- ta splošne ljudske ambe. Zaradi tega so stal- prisotna prizadevanja za )oIjšo usposobljenost teh apredek je viden tudi na_ em območju, pravijo na" skem Pokrajinskem šta- čeprav se zaradi trenutne Podarske situacije otepa- s finančnimi težavami, ■ib temu pa so z večjim ažiranjem _ starešin, ivsem stalnega sestava eli doseči, da je izurje- t in bojna pripravljenost t vse boljša. Gre pred- ^ za racionalnejšo orga- ranje usposabljanja, kot primer individualno osabljanje starešin, večje število vaj ob sobotah in ne- deljah in pa za prizadevanja, da se čas med v^o res kar najbolj izkoristi. Seveda pa pri varčevanju ne velja pretiravati. Tako se je na primer že pokazalo, da je stalno skrajševanje urje- nja enot in štabov slabo vpli- valo na bojno pripravljenost enot, zato so že letos spet ne- koliko podaljšali čas urjenja. Poleg tega pa varčevanje ne sme zavreti procesa poso- dabljanja oborožitve, čeprav ima danes velika večina enot že najmodernejše orožje. Ker predstavljajo sredstva za teritorialno obrambo več- jo obremenitev predvsem za manj razvite občine, je že se- daj prisotno prelivanje sred- stev oziroma bolj pomoč bo- gatejših občin. Na Pokrajin- skem štabu pa si prizadeva- jo, da bi že v naslednjem srednjeročnem obdobju sprejeh enotne prispevne stopnje v vseh občinah (ena- ke obremenitve iz družbene- ga dohodka), kar bi seveda odpravilo precej finančnih zadreg teritorialne obrambe v slabše razvitih občinah. Velik pomen za teritorial- no obrambo ima tudi sodelo- vanje z JLA. Na zunaj nzu- bolj vidna obhka takega so- delovanja so seveda skupne vojaške v^e, vendar pa je to sodelovanje veliko bolj raz- vejano. Tako strokovnjaki iz JLA stalno pomagajo pri usposabljanju starešin in drugih pripadnikov TO, po- mag^o z materialnimi sred- stvi in vzdrževanjem orožja in opreme, skupno načrtuje- jo in izvajajo idejno-politič- no delo v enotah, vpeljane pa so tudi še druge oblike sode- lovanja. Trenutno je v enote vklju- čenih več kot 200 žensk in nekatere med njimi imajo tu- di že čine in opravljajo odgo- vorne naloge, Žal pa je pro- ces vključevanja žensk v te- ritorialno obrambo v zad- njem času nekoliko zamrl, predvsem zaradi slabega de- la osnovnih organizacij sin- dikata v delovnih organizaci- jah in krajevnih konferenc SZDL, g^ Konus gradi Razvojna nuja konjiškega Konusa je zahtevala začetek gradnje osem nadstropnega poslovno-upravnega objekta, pod čigar streho bo tudi raču- nalniški center. 62 terminalov pa bo razmeščenih po vsej to- varni. Z gradbenimi deli je za- čel včeraj konjiški tozd Ingrad. Naložba bo veljala dve mili- jardi dinarjev in pol, ki jih bo Konus zbral iz lastnih sred stev. Novi objekt v neposredni bližini Konusa bodo gradili etapno, na površini 8500 kva- dratnih metrih. Gradbena dela bodo predvidoma zaključena že v prvi polovici prihodnjega leta. j^p Se na Dobrni roleva ženski Kaspam? ponedeljek se Izteka 2. svetovno prvenstvo mladink v šahu. Stran 13. BoU domače ¥ celiski porodnišnici Voščilnice, kot nadomestilo za cvetje, se še niso uvelja- vile. Stran 5. Polena pod nogami In puške v koruzi v Rogaški Slatini je premalo delavoljnih ljudi. Stran 6. Jutri bodo odprli poulični sejem Po vsej Stanetovi ulici in na Tomšičevem trgu v Celju so že postavljene stojnice, na katerih bodo obrtniki iz vse Jugoslavije prodajali izdel- ke, ki so zanimivi tudi kot novoletna darila, V Zavodu Golovec, ki je organizator te- ga sejma, pravijo, da je bilo zanimanje za sodelovanje izredno, saj so morali več kot šestdeset obrtnikov tudi od- kloniti. Predvsem tiste, za katere so ocenili, da njihovi izdelki niso primerni za takš- no prodeOo in pa tiste, ki so zamudili rok prijave. Letos bo tako na pouličnem sejmu sodelovalo 113 prodajalcev oziroma obrtnikov. Prodajali bodo vsak dan od desete do dvajsete ure, sejem pa bo od- prt od 20. do vključno 28. de- cembra. Zanimiv pa bo pro- stor pred Tkanino, ki ga bo imela turistična poslovalnica TTG. Tam bodo vrteli risan- ke za otroke, otroci bodo tek- movali v risanju in dobili le- pe nagrade, vsak dan pa bo TTG predstavil tudi kakšen turistični kraj v naši regiji. JANEZ VEDENIK Rudarji izpolnili načrt Velenjski rudarji so vključno s soboto nakopali 4 milijone 900 tisoč ton pre- moga in tako izpolnili letni načrt. Računajo, da bodo do konca leta izkopali približ- no 5 milijonov 100 tisoč ton premoga, kar bo največ v njihovi 110-letni zgodovini. Največji izkop doslej je na- mreč znašal 5 milijonov in 25 tisoč ton premoga. Sicer pa so velenjski rudaiji največ premoga prodali šoštanjski termoelektrarni, medtem ko so za široko potrošnjo proda- li le nekcg več kot 700.000 ton premoga. Ko govorimo o rekordih velenjskih rudarjev, je veli- kokrat moč slišati, da ni no- bena težava izkopati toliko premoga, ker je že 95 odstot- kov odkopov mehaniziranih. Delo je res nekoliko lažje kot pred leti, vendar je še vedno veliko ročnega dela in zaradi tega ne gre zmanjševati uspehov velenjskih rudar- jev, Da bodo rudarji dosegli zastavljeni cilj tudi m nobe- nega dvoma, saj morajo za dosego tega cilja izkopati dnevno približno 17,000 ton premoga, kar sicer ni malo, vendar precej manj kot so znašali njihovi letošnji re- kordi. L. OJSTERŠEK CELJSKI SEJEM UP ZA DOBER NAKUP Od 20. do 28. decembra bo v Celju veselo na IV. novoletnem pouličnem sejmu. Okoli sto stojnic, velika izbira igrač, prazničnih daril. Vsak dan dedek Mraz na Tomšičevem trgu. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 10. DECEMBER 198! Rešujemo probleme, torej smo v Celju za predsednika SZDL ponovno izvolUi Draga Medveda Na volilno-programski konferenci SZDL v Celju so minuli teden poskušali oce- niti delo frontne organizaci- je v enoletnem obdobju. To- da res je vse skupaj ostalo pri poskusu, saj smo pogre- šali predvsem glas iz baze, iz krajevnih organizacij SZDL. Ce bi celjsko SZDL ocenjevali po konferenci, bi ji lahko po krivici prisodili prenizko oceno, tako pa lah- ko ugibamo, ali je bilo poro- čilo preveč skrbno priprav- ljeno, ali se je večina ocen dobila že na krajevni ravni, ali pa so ljudje že malce na- veličani tolikih razprav- ljanj, četudi na konferenci SZDL občine. Vsekakor je mogoče raz- pravo označiti približno ta- ko, kot jo je duhovito Slavko Glihšek, ki se je je udeležil kot član predsedstva repu- bliške konference SZDL: Rešujemo probleme, torej smo! Razpravljalci so res nani- zali vrsto vprašanj, vsak iz svojega zornega kota, pa z redkimi izjemami postregli s podatki, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na razsež- nost obravnavanih pro- blemov. Upokojenci so opozorili na gmotni položaj svojih članov in edini povedali, da so proti Ti02-dva. Kar štiri razprave so prispevali predstavniki mladih: o problemih zapo- slovanja, brez podatkov, ka- ko je s tem v celjski občini, o nikakršnih stanovanjskih možnostih mladih družin, žal spet brez podatkov, iz ka- terih bi lahko sklepali na raz- sežnost problema v Celju. O kakovosti življenja smo po- slušali zanimivo, četudi dol- go razpravo iz slovenskih razmer, ki pa bi bolj sodila na kakšen simpozij, ali vsaj na samostojno problemsko konferenco. Še najbolj konkreten je bil kmet Jože Dimec iz Šmart- nega v Rožni dolini, ki je opozoril na nemogoč položaj v kmetijstvu oziroma pri pri- delavi hrane, predvsem zara- di neupoštevanja tržnih za- konitosti kmetijstva, pa naj gre za družbeni ali zasebni sektor. Predstavnika celjskega iz- vršnega sveta Zvone Hudej in Janko Poklič sta orisala trenutne gospodarske raz- mere in posebno težaven po- ložaj družbenih dejavnosti, pri čemer je za celjsko obči- no značilen sicer uspešen iz- voz, vendar premajhna aku- mulacija v gospodarstvu in preveč širokogrudna delitev osebnih dohodkov. Slišali smo tudi zagotovilo, da od- govorni s sredstvi sklada za intervencije v kmetijstvu pa- metno gospodarijo in, da ob- činska politika gospodarstva dodatno ne obremenjuje ter, da so v igri višje ravni: repu- bliška in še bolj zvezna, torej državna. Skoraj čisto nič pa nismo slišaU, icako se bo frontna SZDL v prihodnje mobilizi- rala, da bi reševali vso pisa- no problematiko, ki jo je de- jansko mogoče strniti v ok- vir kakovostnega življenja. Konferenca je v razmerju 73 prisotnih in 51 odsotnih od 124 delegatov sicer spre- jela programske usmeritve za prihodnje leto, soglašala, da vodstvo celjske občinske konference SZDL zaupa še naprej Dragu Medvedu, za neprofesionalna podpred- sednika pa je izvolila Antoni- jo Zatler iz Kovinotehne in Andreja CVetka iz Forma- torja. MITJA UMNIK Usiiel relereiifiiim za zilruzitev Družbenopolitični zbor ve- lenjske skupščine je v pone- deljek, ko je obravnaval poro- čilo o izvajanju ukrepov za odpravo motenj v samo- pravnih odnosih v šoštanjski termoelektrarni ugotovil, da so ukrepi zalegli. Da je temu res tako, priča tudi uspešen izid referenduma za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi delovne organizaci- je v sozd Rek Frane Leskošek- Luka. Rezultati številnih aktivno- sti. ki. so jih morali opraviti v tem šoštanjskem kolektivu po sklepu velenjske skupščine, se kažejo tudi v usklajenem in enotnem nastopanju poslo- vodnih delavcev, v usklajenem delovanju družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih or- ganov m poslovodnih delav- cev ter v dobrem sodelovanju v okviru sozda. Ce temu ne bi bilo tako, referendum ne bi uspel že pred iztekom šestme- sečnega obdobja, je na pone- deljkovem zboru poudaril ve- lenjski družbeni pravobranilec samoupravljanja. Ob tem je treba še zapisati, da v šoštanjski termoelektrar- ni pred tem, zaradi motenj v sarhoupravnih odnosih, refe- rendum za združitev v sozd dvakrat ni uspel. V kolektivu so izvedli tudi druge spremem- be in dopolnitve samouprav- nih aktov, mod drugim, so se odločili za kolektivni poslo- vodni organ. Kar zadeva neučinkovitost samoupravnih organov so sprejeli izhodišča za izdelavo programov izobraževanja vseh delegatov in opravili analizo obstoječe samoupravne • orga- niziranosti. Z izobraževanjem bodo začeli že jeseni, medtem ko samoupravne organizirano- sti ne bodo spremenili. Z na- grajevanjem po delu pa imajo nemalo težav, ker v energet- skem gospodarstvu še ni zaži- vel nikakršen sistem nagraje- vanja in ker delitev dohodka sploh ni odvisna od proizvod- nih rezultatov. V zvezi z neučinkovitim in- formiranjem so po opravljeni analizi ugotovili, da je najbolj pomanjkljivo informiranje de- lavcev o aktivnostih izven de- lovne organizacije, sicer pa se je obveščanje izboljšalo. Skrat- ka, ukrepi so se pokazali kot uspešni, vendar hitrejše razre- ševanje notranje problematike še vedno ovira neučinkovito dogovarjanje in neuresničeva- nje nalog v energetskem si- stemu. V. E. »I\lajti pot do ljudi, nI lahka naloga« l/elenjska valUno-programska seja je odprla številne aktualne probleme »Ugotavljamo, da osnutki planov niso realni, da so prispevne stopnje, zlasti v sisih materialne proizvod- nje previsoke in so tako obremenitve organizacij združenega dela in delav- cev, v primerjavi z drugimi občinami, izredno velike, toda prav nihče ni priprav- ljen zmanjšati progra- mov .,.« je med drugim de- jala Nada Hudarin-Zavo- lovšek, predsednica velenj- ske Socialistične zveze, na volilno-programski seji, ki je hila sredi prejšnjega tedna. Konkretni, kot je bila Na- da Hudarin, so bili tudi drugi razpravljalci. Tako je Slobo- daft Kneževič, predstavnik krajevne konference Sociali- stične zveze Topolšica," ki je edina krajevna skupnost, kjer še niso izpeljah pro- gramsko volilne seje izjavil, da bodo to storili šele takrat, ko bodo lahko'pojasnili kra- janom, kaj bo s preskrbo in nadaljnim razvojem zdravili- škega turizma. Ob tem je tre- ba zapisati, da so edino trgo- vino v Topolšici zaprli pred nek^ tedni in krajani morajo hoditi nakupovat v Šoštanj. Veliko govora je bilo tudi o neučinkovitosti zbora kra- jevnih skupnosti, ki se vse. preveč ukvarja s potrjeva- njem raznih odlokov, kot je dejala Majda Naglast iz kra- jevne skupnosti Konovo, in premalo z življenjskimi pro- blemi krajevnih skupnosti. V imenu velenjskih mladin- cev pa je razpravljala Zden- ka Kodrič, ki je med drugim dejala, da mladi še vedno ne odločajo enakopravno z dru- gimi. Velenjski mladinci ne ra- zumejo, da čaka na zaposli- tev več mladih strokovnja- kov kot delavcev. Sprašujejo se, zakaj se šolstvo in izobra- ževanje še vedno obravnava kot obremenitev družbe. Ne- zadovoljni so s stanovanjsko politiko, ker so po njihovem mnenju merila za pridobiva- nje novih stanovanj krivična do mladih. In nenazadnje, ni jim jasno, zakaj morajo rav- no mladi nositi posledice sti- hijskega razvoja preteklosti in grehov, ki so jih zakrivili drugi. Vlado Slane iz velenjske Kulturne skupnosti je spre- govoril o problemu varova- nja in vzdrževanja kulturne dediščine, za kar po njegovih besedah preprosto m dovolj denarja. Sicer pa se v Kultur- ni skupnosti še kako zaveda- jo perečih problemov kot je na primer Šaleški grad ali Pavčnikova domačija. Konkretne so bile tudi ostale razprave, veliko kriti- ke pa je letelo tudi na ne- učinkovitost delegatskega sistema. Nada Hudarin je ob tem dejala: »Če bomo še na- prej dopuščali, da se bodo pomembne odločitve spreje- male izven skupščinskega si- stema. se bo vse bolj krepila vloga upravnih in izvršilnih organov ter bank « VILI EINSPIELER Gorenje v Italiji Gorenje je pred krat- kim sklenilo novo dolgo- ročno prodajno pogodbo z italijansko firn>o Com- nital, po kateri bodo že prihodnje leto prodali ita- lijanskim kupcem za 8 milijonov dolarjev izdel- kov. Gre za štirikratno povečanje prodaje Gore- njevih izdelkov italijan- skim kupcem, ki imajo pri izbiri bele tehnike izredno stroga merila. Iz- voz naj bi letno naraščal za 5 odstotkov, v Gorenju pa se z italijanskim part- nerjem dogovarjajo tudi o prodaji malih gospodinj- skih aparatov. V. E. Priprave pohoda pd poteh štirinajste Mladi na celjskem se že pripravljajo na pohod po poteh XIV. divizije, ki se bo pričel 6. februarja prihod- nje leto. Potekal bo v štirih etapah tako kot doslej, obe- ta pa se nekaj sprememb v trasi in pri organiziranju prehrane med pohodom. O vsem tem so govorili na zadnji seji medobčinskega sveta mladine, kjer so mladi z občinskih konferenc pred- stavili svoj del trase, organi- zacijo prehrane, prevozov in stroške pohoda. Letos naj bi se pohoda udeležilo več kot 500 mladih, vojakov in bor- cev, ki na ta način ohranjajo revolucionarno tradicijo. N kateri so predlagali, da bi j četek pohoda prestavili zai teden, saj sovpada z zimsl mi počitnicami, ki bodo ri koliko okrnile število ude] žencev. Vendar pa je več^ menila, da naj začetek poh da ostane isti kot doslej, | tudi nekateri deli etape, ki; se v preteklosti spreminja naj bi prihodnje leto upoši vali pot, ki jo je prehodi XIV. divizija. To velja za d pohoda med Stranicami Dobrno, za del od Svetij proti Kompolam, spremei ba pa bo tudi pri zaključi pohoda, ki bo 14. februai na Ljubnem. Med pohodo načrtujejo usposabljali mladih v vojaških veščina različna tekmovanja, pros! ve in prireditve. Večje boi v Gračnici, na Graški gori pri Belih vodah. Na seji so govorili tudi stroških pohoda, ki bodo 1 krat dosegli 2 milijona. ' denar bodo morale občins konference zbrati v glavne same, predlagali pa so, da del prispevale tudi osti družbenopolitične organi; cije in občinski štabi za te torialno obrambo. Celjski delegati o uspehih In neuspehih V celjski občini letos ni razlogov za zadovoljstvo z rezultati poslovanja, še zla- sti ne zaradi nadaljnjega padanja ekonomičnosti po- slovanja, slabšanja likvid- nosti in večanja izgub. Le pri industrijski proizvod- nji, kmetijski proizvodnji in pri zunanjetrgovinski menjavi v občini dosegajo resolucijske cilje. Časa, da bi uresničili tudi ostale cilje, je letos že skoraj zmanjkalo, prihodnje leto pa naj bi v občini povečali druž- beni proizvod za 2,6 odstot- ka, industrijsko proizvodnjo za 3 odstotke ter kmetijsko za tri odstotke in pol. K rasti družbenega proizvoda naj bi pomembno prispevala večja produktivnost - kar 73 od- stotkov. To so skupno z 9 od- stotnim povečanjem skup- nega izvoza in 6 odstotnim povečanjem uvoza zapisali v osnutek občinske resolucije za leto 1986, ki so ga prejšnji teden, tako kot poročilo o uresničevanju resolucije v tem letu, sprejeh delegati zborov občinske skupščine. Delegati so ugotavljali uspešno uresničevanje nalog na področju kmetijstva. zemljiške politike in gozdar- stva in med drugim soglasno podprU družbeni dogovor o nadaljevanju modernizacije objektov specialistično am- bulantne in hospitalne de- javnosti Zdravstvenega cen- tra Celje v letih do 1990 in s tem združevanje odstotka iz bruto osebnih dohodkov. Soglasnost pri sprejemu sporazuma in odlokov s po- dročja davčne politike pa je pokazala, da je pomisleke delegatov ob obravnavi os- nutkov teh dokumentov po- gojevala slaba obveščenost. V tem sklopu so delegati sprejeli tudi povečanje stop- nje davka od osebnega do- hodka od 0,35 odstotka na 0,75 odstotka, saj gre pri tem le za prerazporeditev, ne pa za povečanje obveznosti. MILENA B. POKLIČ Danes sem zdrav, kaj pa jutri? Tudi Društvo upokojen- cev Trnovlje pri Celju se je vključilo v humano akcijo zbiranja finančnih sredstev za modernizacijo bolnišnice Celje. Zavedamo se velikega po- mena te pridobitve za prebi- valce Celja in okolice. Fi- nančna sredstva so prispeva li po svojih močeh člani in nečlani Društva upokojen- cev Trnovlje. Zbrali smo 133.400 din. Vsem daroval- cem se zahvaljujemo za ne- sebično pomoč. Na žalost pa je med nami tudi nekaj takih, ki ne more- jo oziroma nočejo razumeti, da bomo le s skupnimi rnoč- mi uspeli v tej človekoljubni akciji. L. P. Bratska brigada žalski mladinci so se h povezali z mladimi iz pobi tenega Biograda na moru, so imeli težave pri sestavj nju brigade za delovno akct Takrat so sestavili pobrat« brigado, letos pa so se ji g družili še brigadirji iz Sul tiče. Sodelovali so na akciji J« novac in večina je bila tak zelo zadovoljna s takšnim delovanjem. Zato so skler da postane bratska brigi stalna oblika na naslednjih cijah. Pripravili so sporazun oblikovanju brigade in p časom so ga v Žalcu tudi p pisali. S tem so se obvezali, da b( vsako leto sestavili brat brigado Ljubo Zorica, zag( vili vsak tretjino brigadiije jo na isti način tudi fmancii Znano je že tudi, da se b prihodnjem brigadirskem letju udeležila akcije Palic. Ob podpisu sporazuma gostom iz Biograda in Sut ce predstavili tudi nekaj de nih organizacij v občini te menjali izkušnje o delu v r dinski organizaciji. Hkrati so se dogovorili tudi o me< bojnih obiskih mladih v č počitnic. Tako bo ostala b ska brigada po kčnčani al še teden dni v Biogradu, v cu pa bodo že konec janu gostili 150 mladih iz Subot Vse te aktivnosti in sodel( nje mladih kaže, da skuša; Žalcu v praksi uresničevati čelo o bratstvu in enotnost Petina učencev v celodnevni šoli Izvršni svet skupščine občine mo- zirje je na zadnji seji obravnaval pro- blematiko vzgoje in izobraževanja v mozirski občini. Bistveni zaključek •razprave je bil, da na eni strani bele- žijo lepe uspehe pri vzgojno-izobraže- valnemu delu, na drugi strani pa se družbeno-ekonomski položaj šolstva iz leta v leto slabša. Iz poročila Občinske izobraževalne skupnosti iz Zavoda za šolstvo je raz- vidno, da ni odstopanj od predpisane- ga predmetnika. Posebej razveseljivo je dejstvo, da se kadrovska struktura učiteljev iz leta v leto boljša. V tem trenutku le še štiri odstotke učiteljev nima ustrezne strokovne izobrazbe. Nič manj ni razveseljiv podatek, da le 0,5 procenta učencev ni vključenih v šolsko prehrano. Kljub temu, da je več kot polovica učencev v mozirski občini vozačev, je vključenih v interesne dejavnosti 90 odstotokov učencev. V preteklem šolskem letu je napre- dovalo 98^5 odstotkov, kar je nad regij- skim povprečjem. V mozirski občini je petina učencgv vključenih v celodnevno osnovno šo- lo. COŠ Fran Kocbek iz Gornjega gra- da ima 18 oddelkov. Do konca letoš- njega leta je izobraževalna skupnost financirala 12 oddelkov celodnevne šole, šest oddelkov pa kot klasične od- delke. Razliko je pokrivala šola sama z notranjo porazdelitvijo dela in notra- njimi rezervami. Seveda se je to odra- žalo v nižjih osebnih dohodkih učite- ljev v primeijavi z dohodki učiteljev na podobnih šolah v drugih občinah. S L januarjem 1986 ^a je po sklepu skupščine izobraževalne skupnosti le- ta dolžna financirati v celoti tudi teh šest oddelkov. V izobraževalni skup- nosti si sed^ belijo glave, kako zagoto- viti ta sredstva, saj je skupna poraba omejena. Pri tem omejevanju I izobraževanje v preteklih petih le zelo prizadeto. Zgovoren je podal da izobraževalna skupnost v letošn: letu razpolaga samo še z 86 odst( sredstev napram letu 1981. Primerj je podana na osnovi stalnih cen. V i istem obdobju pa se je osnovna de nost bistveno razširila. Zaradi preh na normativ, ki predpisuje 32 učen na oddelek, izobraževalna skupno letošnjem letu financira štiri odd< več, gornjegrajska šola pa je prešli celodnevno šolo. Na izvršnem svetu so govorili tu zelo nizkih osebnih dohodkih u^ Ijev pripravnikov in učiteljev, ki ni jo ustrezne izobrazbe in so sprejet določen čas. Ta problem so šol« razrešile, saj so bistveno popra osebne dohodke tej skupini učitelj RAJKO PINl 19. DECEMBER 1985 NOVE TEDNIK - STRAN 3 Tisoča seicciia samotiodnega liidraviičnega podporia v velenjski delovni or- ganizaciji Elektrostroj- na oprema so samo s pro- gramom samohodnega hidravličnega podporja prihranili družbi okrog trideset milijonov dolar- jev uvoza. V kolektivu delajo na tem proizvod- nem programu že deset let, danes pa bodo izdela- li in predali uporabniku že tisočo sekcijo samo- hodnega hidravličnega podporja. V kolektivu so pred dvema letoma osvojili tu- di proizvodnjo hidravlič- nih krmilnih sistemov za različna podporja, kar je pomenilo prodor v naj- zahtevnejšo tehnologijo. Poleg tega so začeli prvi v Jugoslaviji s proizvodnjo kompletnega vtičnega si- stema za visokotlačne vo- de, ki so nujni za oprem- ljanje samohodnega hi- dravličnega podporja. Osvojili so tudi proizvod- njo kompletnega čela, ra- zen odkopnega stroja in črpalnega agregata, ki ju proizvaja le nekaj firm v svetu. Vse to so v delovni or- ganizaciji Elektrostrojna oprema dosegli z lastnim znanjem, o njihovem uspehu pa pričajo tudi priznanja, ki so jih prejeli na razstavah rudarstva v Zagrebu. Njihovo opre- mo koristno uporabljajo v velenjskem rudniku lij?- nita, med drugim dva- najst čel samohodnega hidravličnega podporja, in v številnih drugih rud- nikih po vsej Jugoslaviji. Doslej so izdelali že 30 težkih odkopnih tran- sporterjev, 160 lahkih od- kopnih transporterjev^ 250 kilometrov trančnih transportov, 60 drobilcev, 400 vitlov, vehko stiskal- nic za ločno podporje in podobno. Proizvajajo tu- di več načinov stropnega tirnega transporta za pre- -voz tovora in ljudi, najno- vejše sedežnice, varnost- na mejna stikala in drugo rudarsko opremo. V. E. Ob dnevu olioroženiii sil Ob Dnevu oboroženih sil Jugoslavije bo tudi na na- šem območju več proslav, športnih srečanj in drugih prireditev, ki jih organizi- rajo celjska garnizija in po- samezni občinski komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V Celju bo osrednja pro- slava v Narodnem domu da- nes, to je v četrtek, 19. de- cembra ob 18. uri, ko bodo tudi podelili priznanja. Pre- cej bogat spored prireditev pa so pripravili tudi vojaki iz vojašnice Jožeta Meniha- Rajka. Že v ponedeljek so pripravili kviz z vprašanji na temo »Tito-partij a-revoluci- ja«, kije bil v Dgmu JLA. Ta dan so v vojašnici ob Mari- borski cesti odprli tudi raz- stavo orožja in bojne tehni- ke. ki si jo je ogledalo predv- sem veliko šolarjev. Razsta- va ie odprta samo še danes. Vojaki so pripravili tudi tradicionalni turnir v nogo- metu, starešine pa so tudi obiskali nekatere delovne organizacije na našem ob- močju. Jutri, to je v petek, bo v Domu JLA srečanje z upo- kojenimi starešinami in nato tovariško srečanje s plesom, v nedeljo dopoldne ob 10. uri pa bo v vojašnici Jožeta Me- niha-Rajka zbor z bojnimi zastavami. Po proslavi bosta komandant garnizije Ratko Cvijanovič in predsednik celjske občinske skupščine tdi Stepišnik sprejela stare- šine. V Laškem dvorcu bo da- nes ob 9. uri otvoritev razsta- ve radioamaterske dejavno- sti v Laškem, vojaških zvez in lahke oborožitve. V poča- stitev dneva JLA in 40-letni- ce osvoboditve razstavo or- ganizira oddelek za ljudsko- obrambo občine Laško. Raz- stava bo odprta do vključno nedelje vsak dan od 9. do 18. ure. Na otvoritvi bodo,v kul- turnem programu sodelovali učenci osnovne šole Primož Trubar iz Laškega. V Slovenskih Konjicah bo- do jutri, 20. decembra, slo- vesno počastili dan oborože- nih sil. Ob 17. uri bo sprejem pri predsedniku skupščine občine Tonetu Turnšku za vse, ki bodo prejeli priznanja in nagrade ob tem dnevu. Razglasili bodo tudi rezulta- te s tekmovanj osnovnih šoli v streljanju z zračno puško. Dve un kasneje bo v kul- turnem domu v Slovenskih Konjicah proslava, kjer bo zbranim govoril predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Janko Kovač, igrala bo godba na pihala, pel pa moški pevski zbor iz Sloven- skih Konjic. Ob koncu bo za- igral še ansambel Lačni Franz. Praznovanje dneva oboro- ženih sil so si letos v konjiški občini široko zastavili. Orga- nizirajo pa ga svet za ljudsko obrambo, komite za SLO, občinski štab za TO, oddelek za ljudsko obrambo, Občin- ska konferenca zveze rezerv- nih vojaških starešin. » Proslavo ov dnevu JLA so v Žalcu pripravili že v sobo- to. V kulturnem domu je bil koncert orkestra ljubljan- skega armadnega območja s solisti, pred tem pa je o po- menu praznovanja dneva JLA govoril predsednik skupščine občine Žalec, Vi- ljem Petek, nato pa so pode- lili več priznanj, pohval in plaket. Zlato plaketo ZRVS Jugo- slavije je prejel Občinski štab teritorialne obrambe, zlato značko ZRVS Jugosla- vije Vinko Virt, priznanja ZRVS Slovenije Jože Kučer, Bojan Verdev, Ivan Šuler, Bernard Grešak, Zoran Vu- čar, priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je prejela Do Sa- djarstvo Mirosan, pohvalo komandanta TO SR Sloveni- je Ivan Močnik in Rudolf Orel, pohvale komandanta TO Zahodnoštajerske pokra- jine Vojko Gorišek, Damjan Kos, Jožef Klančnik,, Dam- jan Tavčar, Darko Son in Alojz Kronovšek. Bronaste značke občine Žalec, ki jih je podelil svet za SLO in DS občine,,pa so prejeli OŠ Mi- roslav Sirca Petrovče, Izlet- nik Celje TOZp Potniški promet, Edvard Šribar, Miha Bračko, Janko Senica in Henrik Kranjc. Pred proslavo je bila kraj- ša slovesnost, na kateri so izročili namenu 1300 kva- dratnih metrova novih pro- storov za vse strukture SLO. Namesto v Novi vasi vrtec na Hudinji? Program tretjega samoprispevka v celjski občini uspešno uresničujejo. V treh letih so skupno zbrali 433,609.271 dinarjev. Velik del sred- stev so namenili za izgradnjo vodoo- skrbnega sistema v Celju, za medi- cinsko opremo v Zdravstvenem cen- tru Celje, za izgradnjo zdravstvene postaje Dobrna ter kanalizacijo, ce- ste in drugo po krajevnih skupnostih. Vse za letos predvidene objekte že gradijo ali se na gradnjo pripravlja- jo, razen otroškega vrtca Nova vas. Delegati zbora združenega dela so na zasedanju občinske skupnosti ob poročilu o uresničevanju občinskega samoprispevka predlagali, da bi otro- ški vrtec, ki v Novi vasi ni bil zgrajen, raje postavili na Hudinji. O tej pobudi so obvestili odbor za izgradnjo progra- ma tretjega samoprispevka, o spre- membi programa pa bi tako bilo po- trebno odločitev sprejeti na referen- dumu. Za uspešno uresničevanje programa samoprispevka imajo veliko zaslug krajani. S svojim praviloma zavzetim delom in dodatnim zbiranjem denarja za pridobitve v krajevnih skupnostih, so sredstva samoprispevka oplemeni- tili za 100 in več odstotkov. Ob tem pa vsi občani ne zmorejo plačila samopri- spevka. V preteklem letu so dvakrat povečali cenzus oprostitve plačevanja samoprispevka, tako da so sedaj oproščeni vsi delavci in upokojenci, ki imajo osebni dohodek ali pokojnino manjšo od 22.000 dinarjev ali 15.000 dinarjev na člane družine. Zlasti upo- kojenci menijo, da bi bilo potrebno mejni znesek še povišati. Sedaj je pla- čevanja samoprispevka v celjski obči- ni oproščenih 1300 občanov, od tega največ upokojencev. MBP V oličini Laško ne liodo širili obsega stanovanjslce gradnje v prihodnjem srednjeroč- nem obdobju si bo stano- vanjska skupnost Laško prizadevala za enakomer- nejšo gradnjo družbenih stanovanj v tistih krajev- nih skupnostih, kjer le-teh najbolj primanjkuje. Ob tem pa bo upoštevala kon- centracijo stanovanj na po- sameznih površinah zaradi racionalnejše izrabe zem- ljišč in cenejše komunalne ureditve. Da pa ostali kraji, zlasti manj razviti in bolj oddaljeni zaselki ne bi bili prikrajšani pri stanovanj- ski gradnji, bo stanovanj- ska skupnost kreditirala za- sebno gradnjo in obnovo pod ugodnejšimi pogoji,, višjimi posojili, daljšo od- plačilno dobo in nižjo obrestno mero. Stanovanjska skupnost občine Laško predvideva tu- di, da bi bila nekoliko nižja obremenitev združenega de- la pri sredstvih, ki se združu- jejo na ravni stanovanjske skupnosti. Spremenili pa bi notranjo delitev teh sredstev tako, da bi povečah prispe- vek za kreditiranje stano- vanjske gradnje in prispevek za prenovo stanovanj, zmanjšali pa prispevka za občinsko in republiško soli- darnost. Osnutek sporazuma o te- meljih plana stanovanjske skupnosti Laško so obravna- vali delegati skupščine sta- riovanjske skupnosti na seji, ki je bila prejšnjo sredo. De- legati so se strinjali s temelj- mmi usmeritvami. Dali pa so tudi nekaj pripomb, ki jih bodo upoštevali pri izdelavi predloga tega planskega do- kumenta. Delegati so obravnavali nekaj pripomb večjih de- lovnih organizacij, ki se zavzemajo za to, da bi sred- stva za amortizacijo stano- vanjska skupnost uporab- ljala za razširjeno repro- dukcijo, ne zgolj za enostav- no. To pa bo mogoče le, če bodo do konca srednjeroč- nega obdobja v celoti uve- ljavili ekonomske stanari- ne. Zavzemajo se tudi za to, da se v okviru solidarnost- nih stanovanj več prednosti da mladim družinam. Meni- jo tudi, da ureditev mestne- ga jedra ne bo mogoča, če ne bodo v akcijo vključili last- nike zasebnih hiš v mestu. To pa bo mogoče urediti le z občinskim odlokom. Nena- zadnje se zavzemajo za spremembo zakona o stano- vanjskem gospodarstvu ta- ko,* da bi se uveljavil domi- cilni princip združevanja sredstev. V občini Laško bodo uresni- čili sedanji srednjeročni na- črt tako pri gradnji in odku- pu stanovanj kot tudi ostalih dejavnostih (solidarnostnih stanovanj bo 105, v zasebni gradnji so kreditirali 220 sta- novanj, zgradili pa so tudi preko dvesto družbenih sta- novanj). Večjega obsega gradnje v naslednjih petih letih ne načrtujejo. V načrtu imajo sto stanovanj v La- škem, okoli 50 v Radečah, 24 v Rimskih Toplicah, do 10 v Jurkloštru in največ 18 v Zi- danem mostu. V kolikor se bodo pokaza- le potrebe po dveh ali treh kadrovskih stanovanjih v krajevni skupnosti Breze, bodo tam zgradili večna- menski objekt in če se bo rudnik Laško uspel dogovo- riti s sozdom in delovno or- ganizacijo za 15 stanovanj za potrebe rečiških rudarjev, bodo zgradili še blok na Re- čici. VVE So icrivi potnilci? Včeraj 16. decembra, so ne- kateri potniki, ki so vstopili na celjski železniški postaji v vlake, ki vozijo šele zvečer, doživeli neprijetna presene- čenja. Imeli so hude spore s sprevodniki, ki so zahtevali plačilo kazni oziroma jim grozili, da jih bodo izkrcali, ker so imeli na voznih kartah datume iz prejšnjega dne. Ni se jim posvetilo, da če je-dosti teh primerov, je vendarle lah- ko napaka kje drujgje, ne pa pri goljufiji potnikov. Na- mreč na železniški postaji so pozabili zamenjati datum in izdajali karte' s starim datu- mom. Se bo za neprijetne scene potnikom kdo opra- vičil? J. K. ZDRAV SEM Prispevke za nadaljevanje izgradnje in po- sodobitev novih prostorov BOLNIŠNICE CELJE lahko nakažete na naslov: SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJE Žiro račun: 50700-640-100084 POGLED V SVET S kovinMeiinb Teden pomembnili sporazumov v tem nemirnem svetu, v kate- rem živimo, se sredi poplave novic o političnih, gospodarskih kata- strofah, vojaških spopadih, oboro- ževanju do zob, rožljanju z jedr- skim orožjem, poplavah, tajfunih in letalskih nesrečah, kdaj pa kdaj pojavi tudi kakšna dobra novica. Taka, ki obeta mir namesto vojne, spravo namesto prepirov. Ta teden smo dobili dve taki novici. Prva se glasi: predsednik Paki- stana Zia Ul Hak je obiskal glavno mesto Indije. Nič posebnega, bi kdo rekel, državniki tako rekoč kar na- prej potujejo, hodijo na obiske. To- krat, v tem primeru pa gre za obisk, ki je v marsičem presenetljiv in ploden. Indija in Pakistan sta si bi- la hudo v laseh takoreč nepretrga- no od razglasitve neodvisnosti obeh držav po razpadu britanskega imperija na indijski podcelini. Dr- žavi sta se večkrat vojskovali. Ne- nehno je bilo v zraku pričakovanje, da bo ena ali druga stran uporabila jedrsko bombo (Indija jo že ima, Pakistan ima po vsem videzu vse možnosti, da jo hitro izdela). Zadnje čase pa se odnosi zboljšu- jejo. Zia Ul Hak in indijski ministr- ski predsednik Radživ Gandhi sta se tokrat že šestič sestala. In če- prav je bil pogovor sorazmerno kratek, sta se državnika dogovorila o nečem, kar je sila pomembno za obe državi, pa tudi za mir in stabil- nost v Aziji nasploh. Gre za spora- zum, da nobena od držav ne bo na- padla jedrskih naprav druge drža- ve. Drugi dogovor: indijski premi- er bo prihodnje leto obiskal Paki- stan. To bo prvi obisk indijskega ministrskega predsednika po letu 1960! Tedaj je bil namreč na obisku Gandhi je v ded, Nehru. Tako so nastale možnosti za po- stopno razgrajevanje nezaupanja in sumničenja med dvema veliki- ma azijskima državama, ki lahko bistveno prispevata k zboljšanju razmer na azijskih tleh. Druga dobra novica: v kenijskem glavnem mestu Nairobiju so v dr- žavljansko vojno v Ugandi zaplete- ne strani podpisale sporazum. Vse vojaške formacije, ki so doslej na- padale vlado v Kampali, so skleni- le odložiti orožje in i^ihovi vodite- lji so dobili položaje v vojaškem svetu, ki vodi Ugando. Podpis sporazuma so nekajkrat napovedali in - odložili. Še prejšnji teden je bilo videti, kakor da je nesrečna Uganda obsojena na ne- pretrgane krvave obračune, na po- polno razsulo gospodarstva in dr- žavnega ustroja. Čeprav ni treba hvaliti dneva pred večerom, če- prav lahko iz Ugande vseeno pride kakšno neprijetno presenečenje, je sporazum vsekakor pomemben. Tej afriški deželi, ki že več kot de- setletje živi v znamenju nenehnega terorja, pobojev, krvavih obraču- nov, anarhije se bržkone obeta lep- še leto 1986, kot so še n^večji opti- misti do nedavna upali. S tem se odpirajo možnosti za ob- novo sodelovanja v okviru nekda- nje, razpadle vzhodnoafriške skup- nosti Ugande, Tanzanije in Kenije. Takšno sodelovanje bi bilo dober vzvod za premagovanje gospodar- ske nerazvitosti, ki slej ko prej tepe vse tri dežele. Piše Jože ŠircelJ 4. STRAN - NOVI TEDNIK 10. december 198! V Libeli za humanejše delo mmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmBmmmmmmmmmmm OUlskall smo skupino nagraJoMh Inovatorlev v prej6nji itevilkl smo za- beležili, da Je skupina inova- torjev i/ celjiike Libele preje- la visoko priznanje in nagra- do, ki jo za najbolj^ inovaci- je s področja humanizacije dela vsako leto podeljuje svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Po vrnitvi iz Beoi^rada »mo se sestali z Adom Koitomajem, Danijem Krempušem in Av- ifUKtom Blaziniiikom, avtor- jem inovacije, v pogovor pa se Je vključil te Jože Freiern, referent za inovacije v Libeli. Vni po vrsti so si edini, da je visoko priznanje obenem mo- ralno zadoščenje za njihovo delo na novatorskem področ- ju. Druga nagrada med tridese- timi, ki jih je komisija uvrstila v ož^i izbor, je tudi spodbuda za nadaljnja snovanja in razmi- šljanja o tem, kako delavcem na posameznih delovnih me- stih poenostaviti in olžgšati de^ lo in pri tem dosegati bol^Se ekonomske učinke. Inovacija, ki so jo poslali na natečaj v Beograd v Libeli živi že dobri dve leti, Prisp^ivek k humani- zaciji dela je v tem primeru ve- lik, Pred tem je moral delavec ročno postavljati uteži na teht- nico, moral je »premetati« oko- li 18 ton dnevno, da je dosegel točnost, ki je potrebna za žigo- sanje tehtnice. Avgust Blazin- Sek, vodja oddelka, je več let spremljal delo na tem delov- nem mestu in ramišljal. kako to delo delavcu ol^jSati, Pobu- do je dal Se Alojzu KoStomjvju in Daniju KrempuSu, ki so se sestali, izdelali osnovni kon- cept in Idejna rešitev je bila na dlani. Potem so se lotili še kon- strukcije nove naprave. Pove- zali so se Se s kontrolo meril in dragocenih kovin v Celju in Beogradu, Nova naprava pnevmatska tatima naprava je za decimalne tehtnice nosilosti 100,200 in 300 kilogramov. De- lo na tem delovnem mestu je neprimerno lažje, istočasno pa se je pokazalo, da se da veliko prihraniti na času, okoli 1.500 ur letno. Inovacije s področja humanizacije dela je pravza- prav težje celovito ovrednotiti s Številkami. Kot je povedal Jože PreSem, je inovatorstvo v Libeli že kar množična dejavnost z veliko moralne in materialne podpo- re vodilnih in ostalih delavcev, Inovatorstvo sega na vsa po- dročja, vključno s humanizaci- jo dela, saj se zavedjyo, da no- beno delo ni tako dobro orga- nizirano, da bi ne bilo lahko Se boljSe. L^ni ie Libelina komisi- ja prejela 152 predlogov. Pri okoli tisoč zaposlenih je to ve- lik odstotek razmiSljigočih de- lavcev, V kratkem bodo spie- jeli Se nov pravilnik in z i^im odpravili sedarge pomanjklji- vosti, s tem pa bo tovrstno za- nimanje in snovanje Se večje. Zanimivost pri Libelinih ino- vacijskih predlogih je ta, da jih je okoli 90 odstotkov tudi reali- ziranih. MARJKLA AGREŽ Libelina inovatorsku trojka: Avgust Blazinšek, Ado KoitomaJ in Dani Krempuš. Jubilej Pekarne Rogla wmmmmmmmmmmnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^ Slaščičarsko IzUelke bodo okušali tuUI na tulem Pekarna in slatčičama Ro- gla Slovenske Konjice slavi Štiri desetletja obstoja in v tem Času s« je iz majhne obrt- ne delavnice razvila v skoraj 80-članski kolektiv, ki si je s svojimi izdelki pridobil slo- ves predvsem v domači obči- ni, pa tudi izven nje. Spogleduje se tudi s tišino, kamor ni^ bi že kmalu začeli izvažati slaščičarske izdelke. Jubilej bodo proslavili v sobo- to opoldne v osnovni Soli Du- Sana Jereba, kjer bodo po slav- nostni seji delavskega sveta in kulturnem programu podelili tudi več priznal^ in zahval de- lavcem, zaslužnim za razvoj delovne organizacije. Odprli bodo tudi razstavo nagrsjenih proizvodov hrane in pyač s Rmetgskega živilskega sejma v Novem Sadu, Slavnostni go- vornik bo univerzitetni profe- sor dr. France Cegnar z Biolo- ške fakultete v Ljubljani, V Pekami-slaSčičami Rogla spečejo na dan okoli 6000 pe- karskih izdelkov. Konec tedna bo končana nova delavnica za izdelovanje domačih rezancev, ki bo dopolnila niz naložb, ki 80 se jih delavci Pekarne lote- vali v zadnjih letih s pomočjo združenega dela v kor\jiSki ob- čini, ki ima za gmotne težave pekov veliko razumevat\je. Za razširitev delovnih prostorov in opremo so v Pekarni v mi- nulih petih letih namenili 30 milnonov dinarjev, prav toliko sredstev pa bo za nadaUnji raz- voj Pekarne Rogla namenil ko- njiški Konus. V Pekarni bodo s tem denaijem kupili novo strojno opremo in tako pove- čali produktivnost ter na novo zaposhli Se nekaj žensk. Prav nova strojna oprema je skupna želja celotnega kolektiva. Ob povečani proizvodrvji bodo že prihodi\ie leto skušali uresni- čiti dogovore o izvozu svojih izdelkov na tuje. Ce bodo rešili problem z embalažo za slašči- ča.je in pomoč pa že nij jo več časa. To je pravza« že kar sistem posamezniifl Ne razumem tistih, ki so nekoč postavljali kot vd domoljubi, komunisti, dal pa jih nikjer ni, Pritegniti čim več i sobnih ljudi Je pra« prav delo socialistu zveze v krajevni sid nosti.... Tudi tu so težave, ljudjfl prih^ajo več na sestan Do neke mere jih celo r^ mem. Dovolj jim je pog( praznih obljub, načelnih govorov, fraz. Sicer pa n( let v praksi sploh nismo i 11 organizacije socialisti! zveze, enostavno zato ne,j nismo našli človeka, ki bi pripravljen žrtvovati svoj prosti čas, to kar p( nja sedanji predsednik jevne organizacije SZ Lahko rečem, da je si njegova zasluga, da se j nek^ zganilo, ker bi bilo ko še slabše. V krajevni o nizaciji pogrešamo poi občinske konference SZ Če v nekem kr^u škripljfi prav v občinski konfer^ dolžni, da problemom svetijo več pozornosti ir pomag^o. MARJELA AGI Novi tednik - Radio C IJe, Trg V, kongresa - Celje. Telefoni uredn tva: 22-369, 23-105, > 728,28-408. december 1985 NOVI TEDMK - STRAN 7 jejanje je boljše od besed zobozdravstveno prosveto In vzgolo do zdravih zob pa je bolje preprečiti kot Iraviti Je pravilo, ki zlepa f pokaže svoje upraviče- Mti tako kot v zobozdrav- V nekaterih državah, Ur so se izrazito usmerili v feprečevanje zobnih in tjoh ustnih obolenj, zobo- ksvnikom že zmaigkuje Ua. Pri nas sicer še ni tako llei, čez leta pa si že lahko Mamo bistveno zmanjša- le obolevnosti zob pri ge- kacijah, ki so danes še v Mih letih. Njim je na- gnjen obsežen program Kventive v mladinskem bozdravstvu. V Celju so ^dili že več kot samo pr- r odločne korake, pravi toeh pa ni odvisen zgolj od (ozdravstvenih delavcev, ^več v veliki meri' tudi I vzgojiteljev, učiteljev in ^ev. Koliko pa so ti pri« kvljeni prisluhniti, se že paj kaže pri preprostem kavilu - uvajanju umiva- k zob v osnovne šole. Med cilji, ki so si jih v mla- nskem zobozdravstvu za- ivili do leta 2000, je ohra- wye čimvečjega števila ravih mlečnih in stalnih b osrednji. Do leta 2000 bi U bila polovica pet do šest «ih otrok brez kariesa, pri 'Enajstletnih otrocih nju ne bilo v povprečju več kot je kariozni, manjkajoči ali Ipolnjeni zobje na otroka, odstotkov osemn^stletni- W pa bi n^ imelo še vse »je zobe. Da bi te cilje dosegli, bo potrebno veliko dela, s^ je lažje poudarjati, da so teme- lji zdravih zob pravilna pre- lirana (z malo sladkorja), pra- vilna in zadostna ustna higi- ena (čist zob ne oboli), si- stemsko in lokalno dovaja- nje fluoridov in redne kon- trole pri stomatologu, kot vse to zagotoviti. Za to je po- trebna zobozdravstvena pro- sveta in vzgoja od nosečnic in otrok do zdravstvenih so- delavcev, vzgojiteljev, učite- ljev in staršev, V celjskem mladinskem zobozdravstvu so že utečeni sistematski pregledi tri ter pet do šest letnih otrok ter kasneje šo- larjev, pregledi in predava- nja v šolah pa so pomembna priložnost za zobozdravstve- no vzgojo. Tudi tekmovanja »za čiste zobe«, dajanje Flu- oronatril tablet in enkrat te- densko ščetkanje zob z Aminfluorid želejem se vse bolj uveljavljajo. V dispan- zerju za mladinsko zoboz- dravstvo načrtujejo, da bi si vsi otroci v osnovnih šolah umivali zobe, tako kot so to dosegli v mali šoli. Potrebnih osnovnih pogo- jev za redno umivanje zob v večini Sol še nedavno ni bilo, a s skupnimi prizadevariji šole, občinske zdravstvene skupnosti in seveda dispan- zerja so higienske kotičke že uredili na osnovnih šolah Ivanke Uranjek, Fran Roš in Franca Kranjca na Polulah, kmalu bodo urejeni na šoli Franja Vrunča na Hudinji, pripravlj^o pa se še na Soli Dr. Danica Homan, pred- stojnica mladinskega zo- bozdravstva v Celju: »Red- no nadziramo umivanje zob, tabletke in želiranje so najcenejša oblika prepreče- vanja zobne gnilbbe in bo- lezni obzobnih tkiv." Veljka Vlahoviča in Ivana Kovačiča-Efenke. Ni potrebno veliko - v vsa- kem razredu nekoliko večji umivalnik s tremi pipami, lončki in zobne Sčetke, Umi- valnike mora urediti šola, lončke prispeva občinska zdravstvena skupnost, za Sčetke pa primaknejo starši. Pravzaprav je vse odvisno le od dobre volje vodstev šol in učiteljev. Vse nadzira Di- spanzer za mladinsko zobo- zdravstvo, iz katerega vs£0 enkrat mesečno obišče vse šole tudi preventivna medi- cinska sestra, ki kontrolira, kako si šolarji čistijo zobe, kako si jih želir^o. Ker je to seveda premalo (potrebovali bi več sester za preventivno delo), je uspeh v veliki meri odvisen od učiteljev. Na osnovni Soli Franca Kranjca na Polulah je učite- ljica četrtega razreda Vera Zgoznik, ki je tudi poverje- nica Rdečega križa na Soli, poudarila, da za umivanje zob in želiranje ni potrebno veliko časa - s pripravo, iz- vedbo in pospravljanjem n^več 10 minut. So pa te mi- nute izredno pomembne: »To je vzgoja. Otroci, ki od doma nimajo osnovnih na- vad, jih lahko pridobijo v šo- li. Potem bodo znali tudi svoje otroke pravilno vzgaja- ti. Te minute s ščetko v roki več zaležejo kot ure najbolj- ših predavanj.« Na šoh, kjer dela Vera Zgoznik, ni z umivanjem zob težav. Higienske kotičke so uredili letos ob 30-letnici šo- le. Pri tem jim je pomagalo združeno delo z denarjem, strokovno pa mladinsko zo- bozdravstvo. Pričeli so s ta- bletkami, potem so dobili lončke, sedcu otroci nestrpno pričakujejo nove enotne zob- ne Sčetke, Starši so bili takoj zato, da zanje prispev£yo de- nar, za tiste, ki jih vsak izda- tek prehudo obremeni, pa bo prispevala šola preko organi- zacije Rdečega križa. Tovari- Sice učiteljice so imele sprva sicer nekeu pomislekov, češ, da se bodo v bodoče starši še bolj zanašali, da bodo vso vzgojno delo opravili na šoli. Ni tako hudo, vendar: »Star- ši doma še premalo naredijo. Mi bi morali r\jihovo delo le dopolnjevati, ne pa ga prev- zemati,« pravhVera Zgoznik. Tako si sed^ na tej in še na nekaterih drugih šolah, kjer jim ni vseeno, kako je z zdravjem otrok, otroci do 1. do 4. razreda vsak dan po malici umivajo zobe pod nadzorstvom tovarišice, zra-, ven iedo Se tabletke, otroci v viSjih razredih pa si enkrat tedensko Sčetk^o zobe z Aminfluorid želejem. Za to pa Se vode ne potrebujejo, ne umivalnikov. Res samo do- bro voljo. MILENA B, POKLIČ Na osnovni šoli Franca Kranjca na Polulah si šolarji radi umivajo zobe. Četrtošolci so že pravi mojstri. Silva Črepinšelc Skromna in delavna je bila Silva Črepinšek. Tako se je tudi poslovila; dovolj stara, da je lahko s pono- som pogledala naz^ na prehojeno življenjsko pot in premlada, da se ne bi z fnožem Blažem naužila le- pot narave in planin, ki so Jima bile več kot veselje, prej strast Rojena Laščanka je bila Po očetu in materi skoraj dedno zaznamovana z de- lavskim občuterijem krivic, 2ato ni niti čudno, če je še nedoraslo dekle nosilo OF njateriale in rdečo literatu- ro naokrog. Z novo Jugoslavijo in Polnoletnostjo, se je zapo- slila v rudniku in nato v volni, se v zaposlitvenem obdobju svojega življenja srečala še z gozdarji na GG Celje in nato za 20 let po- klonila zvestobo Ingradu, do svoje smrti. Tu se je tudi poklicno izpolnila, s^ je kot ekonomistka vodila zahtevne računovodsko- knjigovodske posle. Red dela s srebrnim vencem 1979 in plaketa Ingrada za požrtvovalno delo pri zah- tevnih nalogah delovne or- ganizacije 1981, sta le dva od bolj javnih priznanj. Kot materi sta ji bila največje priznanje dva sinova, rdeča nit, ki je tudi povezovala družino in ryo še posebej z možem, pa je bila ljubezen do narave. Prav zanjo, za naravo, ji ni bilo žal prostega časa, se- veda, dokler ji bolezen ni preprečila pristnejših sti- kov z rijo. Zato pa bo ostalo zapisano; neumornega dela pri gradnji planinskega do- ma na Šmohorju ni štela v urah, kot ni štela znojnih kapljic na planinskih po- teh. Še lani je na njih po štajerski in zagorski trans- verzali skušala nabirati mo- či za zdravje. Tudi letos je to poskušala, vendar ji, žal, to ni uspelo. Četudi na Šmohor nad Laškim Silve ne bo več, je ne bodo pozabili številni planinski prijatelji. -nik V SPOMIN Mcert za bolniinico led tiste, ki prispevajo sredstva za modernizacijo bolniš- « v Celju, se bodo v nedeljo 22, decembra ob 16, uri vključili li pevci vokalnega kvinteta Frankolovčani. dvorani gostišče Turist na Frankolovem bodo obiskovalcem «11 na Novoletnem koncertu. Ta koncert pa ne bo običebnega finančnega uspeha li bilo. Druga nova oblika Jonudbe so vabila, ki jih »kupno s čestitkami pošilja- no jubilantom ob rojstnih Inevih, za kar smo morali )praviti tudi obsežno tržno malizo. Ti gostje radi priha- ajo v naši restavraciji, saj im ta malenkostna pozor- nost, ki je sicer ponavadi ni- so deležni niti v lastni kra- evni skupnosti, največkrat veliko pomeni. Pri takšni )bliki ponudbe smo menda r Petrolu kar nekakšni ino- vatorji. Poleg tega bi radi v vseh Petrolovih lokalih uve- ljavili samopostrežno obliko ponudbe, saj je tisto, kar po- čenjamo v našem gostinstvu, nesprejemljivo. Nemogoče je namreč, da v jedilnikih po- nujamo tudi do tristo vrst je- di, saj to bistveno vpliva na kvaliteto ponudbe, večajo pa se tudi zaloge, slatiša finanč- ni položaj. Podobno, kot to počenja o drugod v Evropi, nameravamo ponujati le ne- kaj, največ deset vrst jedi, a te kvalitetne.« To pa menda niso edine novosti, o katerih razmi- šljate v delovni in temeljni organizaciji? »Res ne, svoj prispevek že- limo dati tudi pri razvoju sin- dikalnega, izletniškega in tranzitnega turizma. Ob naši restavraciji nameravamo po- staviti šest pristnih sloverl- skih kozolcev, ki bodo vsak po svoje predstavljali del na- še dežele. Pri gradnji nam bodo pomagali tudi strokov- njaki, saj gre za natančne ko- pije slovenskih kozolcev. Sredi teh objektov bo ple- sišče pa tudi manjši gostin- ski objekt za »suho« strežbo, ki jo bomo imeli poleti, ko bomo poleg stalnih gostov lahko sprejeli tudi sindikal- ne skupine. V novih objektih bo približno 1000 sedežev, ocenjujemo pa, da bomo za gradryo rabili 40 milijonov dinarjev. Izven sezone bodo kozolce uporabljali kmetje.« Prireditve pod kozolci bomo skušali popestriti s prikazom kmečkih običajev, kultur- nim programom in po- dobnim. Poleg tega bosta dru'go le- to na prostem, poleg Atlaso- ve poslovalnico, svoje infor- macije posredovala tudi Tu- ristična zveza Jugoslavije in naša Avto moto zveza, o so- delovanju pa se dogovarja- mo tudi z nemškim Adacom. Novost bi bil tudi YU-butik, ki naj bi ga ob naši restavra- ciji odprl Merx. O tem se si- cer še dogovarjamo.« Ste kadrovsko dovolj usposobljeni za tako pove- čan program ponudbe? »Zaenkrat ne, a upamo, da nam bo to uspelo. Na razpi- sane štipendije je sicer bolj malo odziva, vendar pa upa- mo, da bomo kadre dobili. Žal nam težave pri tem povzroča tudi naša zakono- daja, ki ne dovoljuje zaposli- tve sezonskih delavcev. Ve- mo namreč, da je delo v go- stinstvu, vsaj v nekaterih primerih, tipično sezonske- ga značaja.« Restavracija Tepanje je takoj za mejnim prehodom prva večja postojanka, kjer naj bi turist dobil čim več infbrmacij o deželi, v katero prihaja. Ali pri vas opozori- te tudi na naše turistično območje, ki je dovolj zani- mivo in privlačno? »AtlaŠ se sicer trudi, da bi Slovenijo predstavil kar naj- bolj celovito, za propagando našega turističnega območja pa bi morali pokazati več za- nimanja turistično gostinski delavci regije. Lani smo sku- šali s pomočjo Centra za eko- nomsko in turistično propa- gando pri GZS in Splošnega združenja za gostinstvo in turizem Slovenije, pripraviti turistični kažipot, za katere- ga pa ni bilo posluha niti že- lenega odziva. To velja tako za Roglo, Dobrno, Rogaško Slatino in tudi ostale, kjer smo iskali sodelovanje. Zal namesto širših interesov, če- mur bi morali podrediti sno- vanja v našem turizmu, še vedno prevladujejo zasebni interesi. Problemi se pojav- ljajo že v občini, kaj šele v regiji. Poleg možnosti, ki jih vidimo v kvalitetnejši po- nudbi imamo torej v našem turizmu še eno veliko rezer- vo, skupen jezik, ki ga bomo morali za izboljšanje tega po- dročja našega gospodarstva čimprej najti.« RADO PANTELIČ Prizadevno šoštanjsko olepševalno turistično društvo Konec prejšnjega tedna so zborovali člani Olepše- valno-turističnega dru- štva Šoštanj, ki letos praz- nuje že 83-letnico delova- nja. Društvo je v zadnjem letu veliko naredilo, bili pa so nezadovoljni, ker se zbora ni udeležil nihče iz velenjskega društva in iz občinske turistične zveze. Društvo je letos organizi- ralo dva turistična tedna, s številnimi prireditvami, ki so bile zelo dobro obiska- ne. Izdali so novo šoštanj- sko razglednico, na kateri je tudi zimski posnetek iz Za vodenj, ki tako opozarja na ta že dokaj uveljavljen zimsko-Športni center pod Uršljo goro. V načrtu imajo še ponovno izdajo društve- nih značk, prospekta in monografije Šoštanja. Po- leg tega velja še omeniti udarniško akcijo, kjer jo šlo za popravilo ceste na Pusti grad, ki je izredno lepa raz- gledna točka, postavitev večje orientacijske table na zelenici pri Kajuhovem do- mu in predavanja o gojenju okrasnih rastlin in o var- stvu okolja. Na zboru so podelili tudi letošnja priznanja, ki so jih za najl^še cvetje prejeli: Štefka Čebul, Ana Lužnik, Marija Plazi, Milka Uršič, Antonija Leskošek, Irena Verdnik, Hiacinta Praznik in Dragica Klančnik. Priz- nanje za pomoč pri cvetlič- ni razstavi pa sta. prejela še Kajuhov dom iz Šoštanja in Vrtnarstvo iz Titovega Ve- lenja. V. KOJC SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LAŠKO razpisuje na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) in sklepa izvršnega sveta 80 Laško z dne 9. 12. 1985 JAVNI NATEČAJ za prodajo naslednjih družbenih stanovanj: 1. V stanovanjski hiši Zg. Rečica 25 (Rečica 1C2) - trisobno stanovaje v izmeri 63,10 m^ - dvosobno stanovanje v izmeri 46,24 m^ s tem, da je ena soba na podstrešju. Hiša je bila zgrajena leta 1905 in je potrebna obnove, zlasti ostrešja in strešne kritine, kar je v celoti dotra- jano. Izklicna ceria trisobnega stanovanja je 614.315 din. Izklicna cena dvosobnega stanovanja je 497.942 din 2. V stanovanjski hiši Zg. Rečica 23 (Rečica 103) ' - enosobno stanovanje v izmeri 37,22 m^ z izklicno ceno 282.328 din. Hiša je bila zgrajena leta 1905. Vsa stanovanja v omenjenih hišah so zasedena. Pod enakimi pogoji imajo pri nakupu prednost imetniki stanovanjske pravice v omenjenih zgradbah. Kupec mora plačati celotno kupnino po izklicni ceni ter stroške postopka v 30 dneh po sklenitvi kupopro- dajne pogodbe. Dan pred natečajem morajo interesenti plačati kavci- jo v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št. 50710-662-300021. Javni natečaj bo v petek, 27.12.1985 ob 8 uri v sejni sobi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško, Titova 3/i. Podrobnejše informacije o pogojih prodaje dobijo interesenti na 888 občine Laško. Namesto čestitk - za bolnišnico Skupščina in izvršni svet skupščine občine Celje sta skle- nila, da bosta namesto za novoletne voščilnice denar name- nila za posodobitev bolnišnice v Celju. V sklad za bolnišnico so nakazali 20.000 dinaijev s prepričanjem, da so tako nty bo- lje izrazili lepe želje. Še več takih odločitev si lahko želimo, saj bodo tako tudi želje po zdravju v prihcoajočern letu bližje uresničitvi. Enodnevni zaslužek so od 28. novembra do 12. decembra prispevali: OBČINA CELJE Friškovec Srečko, Stanetova 21 Celje 3.072,00 Klima Celje - razlika v enodn. zasl. 13.193,00 Varteks Varaždin - Prod^alna Celje 11.481,00 Oprema Celje 122.569,00 Šter Breda, Frizerstvo Lilekova 1 Celje 6.750,00 Libela Celje,DSSS 933.296,00 Libela Celje, TOZD Servisi 86.184,00 Libela Celje, TOZD Finornehanika 348.944,00 Libela Celje, TOZD Tehtnic 984.555,00 Gregorič Ljudevit, Janševa 14, Celje 2.000,00 Butinar Maijan, Dobojska 8 Celje enodnevni zaslužek obrtnika, del. 10.000,00 Letner Erna. Frizestvo Celje 3.155,00 Novak Milica, Strmec 27 a. Frizerstvo 1.000,00 Fajs Pavel, Krajgeijeva 16, Celje 3.000,00 Jus Franc, Na Otoku 4, Celje, enodnevni zaslužek obrtnika delavca 6.729,00 Toni Branko, avtoprevoznik Grčatjeva 20 c 748,00 Venek Marija, Mariborska 32 20.000,00 Samec Truda, Mariborska 146 Celje 5.717,00 Koštomaj Irma, Kuhoričeva 1, Celje, enodnevni zaslužek del. 6.197,00 Matjaž Pavel, Zidanškova 16, enodnevni zaslužek obrtnika, delavca 3.677,00 Petek Janez, Tržaška 18 5.000,00 Bornček Maksimilja, gostilna Barbo, enodnevni zaslužek Bornšek Rafaele 954,00 Mulej Marija, Prožinska vas 43, enodnevni zaslužek obrtnika del. 3.000,00 Anton Romih, Štore 15 ' 11.550,00 Weilguhgy Zvonko, Tomšičev Trg 12, Celje, enodnevni zaslužek obrtnika, delavca, štipendista 3.830,00 Jereb Danilo, Teharje 36, izolaterstvo, enodnevni zaslužek obrtnika delavca 11.935,00 OBČINA ŽALEC Gradnja Žalec 140.100,00 Hmezad Žalec, DS Interna banka 127.779,00 DO Montana PNKR Žalec 95.065,00 Strojna Žalec, TOZD Gramoz 201.327,00 Strojna Žalec, DSSS 41.140,00 OBČINA ŠMARJE Krsnik Bara, Rogatec 253 1.400,00 Jeranko Erih, avtoprevoznik Šmarje 1.880,00 Žgajner Srečko, avtomehanik R. Slatina 3.200,00 Strašek Marjan, ključavničar Mestinje 17 11.950,00 Ogrizek Stanislav, gostilna R. Slatina 1.400,00 Bele Antonija, Frizer Podplat 1 400,00 Zakošek, Anton, avtoprevoznik Lesično 1.800,00 Tadina Anton, kovinostrugarstvo Podplat 2.200,00 Tadina Anton, kovinarstvo Podplat, enod. zasl. del. 1.600,00 Orel Danica, Frizerstvo Mestinje 13 a 1.260,00 Hohnjec Martin, Sopota 14. Podčetrtek 15.400,00 Senič Jože, Prešernova 34, Rogaška Slatina 1.800,00 Križnik Milan, Lesično 69 1.000,00 Plevčak Andrej, Rogaška Slatina 1.120,00 GORENJE, DO Gospod, aparati - Kodenzatorji Rogatec 280.507,00 Plevnik Elizabeta, plastika Rog. Slatina 1.800,00 Plevnik Janez, plastika Rog. Slatina 1.800,00 Valentič Štefanija, Podplat 1.000,00 Haložan Anica, Podplat 1.000,00 Simotovič Terezija, gostilna Podplat 1.400,00 Škrobin Anton, mizar R. Slatina 1.800,00 Kramar Anton, avtoprevoznik Kunšperk 17 1.800,00 - Saj ko Franc, Kidričeva 80 R. Slatina 1.800,00 OBČINA LAŠKO Ivanšek Erika, Frizer Rimske Toplice 5.000,00 Cementarna Trbovlje, TOZD PGM Zidani most 97.012,00 Hanšek Drago, Laško, enodn. zasl. obrt. in del. 2.520,00 OBČINA SLOVENSKE KONJICE Kidrič Mladen, orodjarstvo SI. Konjice 3.084,00 Delavska univerza Slov. Konjice (Pungelj Milan, Pleš Dušan) 4.797,00 Sotler Elica in Mirko, Draža vas 59, enodnevni zasl. zav. del. 22.958,00 IMP DO EMOND TOZD ind, stikala oprema 194.004,00 Prispevki iz OD - Dravinjski dom 113.741,00 Petelinek Anton, kleparstvo vodovod Zreče enodnevni zaslužek obrtnika in delavca 8.340,00 OBČINA MOZIRJE Došen Jure, Luče 10 a, enodn. zasl. obrtn. in del. 6.200,00 GORENJE GLIN Nazraje TOZD Žagarstvo 633.890,00 GORENJE GLIN Nazarje TOZD Stavbno pohištvo 1.004.248,00 GORENJE GLIN Nazarje TOZD Iverna 464.140,00 GORENJE GLIN Nazarje TOZD Energetika in vzdržev. 262.886,00 GORENJE GLIN Nazaije TOZD Gostinstvo 58.435,00 GORENJE GLIN Nazarje DSSS 577.898,00 OBČINA VELENJE GORENJE TOZD Pralna-pomivalna tehnika 1.194.079,00 SKUPAJ VPLAČANO DO 12.12. 1985 140.845.717,50 REKAPITULACIJA PO OBČINAH CELJE 72.578.178,00 ŽALEC 20.971.162,50 ŠMARJE 13.077.716,00 LAŠKO 10.324.225,50 SLOVENSKE KONJICE 10.231.652,00 MOZIRJE 7.787.419,50 ŠENTJUR 4.403.691,00 VELENJE 1.371.031,00 SEVNICA _100.642,00 SKUPAJ VPLAČANO__140.845.717,50 Namesto čestitk - za modernizacijo Sklad za modernizacijo bolnišnice ŽR 50700-640-100084 10. STRAN - NOVI TEDNIK 10. DECEMBER 198! V Žovneku bodo zmanišali čredo Na farmi v ŽovnehLU pri Braslovčah so neposred- no povezani s farmama Podlog in Zalog, saj za njiju proizvajajo ple- menske telice. Ni še tako dolgo, k^ so v vzrejnem ccntru v Žovneku zgradi- li hlev za 250 plemenskih telic, razmere v naši živi- noreji pa so takšne, da ne vedo ali se jim hlev iz- plača napolniti ali ne. Vzreja plemenskih telic je namreč odvisna od mlečne proizvodnje, le-ta pa v žalski občini v tem letu nazaduje, kar je predvsem posledica ne- urejenih razmer v živino- reji. Če bodo zaradi tega v mlečnih farmah še naprej zmanjševali stalež molz- nic, potem bodo v Žovne- ku primorani zmanjšati stalež plemenskih telic, kar bo imelo daljnosežne neugodne posledice. Na Žovneku poudarjajo, da bo slej ko prej treba ure- diti razmere na ravni re- publike in države, kajti zavedati se je treba, da se čreda ne da obnoviti v enem letu, pač pa gre za postopek, ki traja več let. JANEŽ VEDENIK Naslonitev na lastne moči v agroživiistvu ni novost Toila kmetijstvo, prltJeiava hrane te nima nobene moči več »Sedaj ponovno oživljena parola naslonitve na lastne moči, je bila delovni motiv v sozdu Merx vsa zadnja le- ta, to je vseh pet let obstoja sozda,« trdi predsednik KPO Franc Ban. Težko pa, tudi v sozdu Merx, razumejo vse hujša ce- novna neskladja v pridelavi hrane oziroma v vsem našem kmetijstvu. Absurd je, da marsikje v pridelavi hrane dosegamo izjemne, celo evropske rezultate, smo do- bro produktivni in na neka- terih področjih dejansko so- dimo v evropski vrh. To je pri farmski živinoreji, pri proizvodnji jajc in pri mleku, hkrati pa te dejavnosti ob predragem kapitalu za kme- tijstvo, izgubljajo dih in ustvarjajo izgube. Tudi na zadnji seji sveta občin smo slišali, da »dose- gamo marsikje v kmetijstvu, v živinoreji, evropski vrh, pa svetovnega v izgubah«. Franc Ban je prepričan, da moramo v obeh sozdih, Hmezadu in Merxu, v kme- tijstvu nasploh, prebroditi sedanjo krizo, vendar ne ta- ko, da se bo nadaljevala ago- nija cenovnih neskladij, da se bodo cene reprodukcij- skih . materialov in stroški pridelave ali prireje poveče- vale s sto in več odstotki, ce- ne pridelkov pa zaostajale daleč za njimi. Potrebujemo hitrih in odločnih ukrepov v , kmetijstvu, saj ne moremo v nedogled računati z vztraj- nostjo in trdoživostjo naših kmetov, da bodo kljub do- hodkovno vse manj zanimivi živinoreji v hlevih držali kra- ve ali pitance do zadnjega stojišča. Kmetijstvo in trgovina sta v dohodkovnem smislu v ce- loti ne ekonomsko, ampak politično omejena, trdijo go- spodarstveniki, ki naj bi se na to spoznali. Pridružujejo se jim še, vse bolj na glas. agrarni filozofi, ki ugotavlja- jo, da se v našem kmetijstvu, pretežno še vedno zaseb- nem, nismo ideološko-poli- tično odločili, kako ga bomo, ali ne bomo, držali na vaje- tih. In v tem vidijo celo na- čelno zmedo, ki povzroča na tem sektorju gospodarstva nemogoča in skrajna niha- nja, ukrepi ekonomske poli- tike pa so po vrsti kratkega daha. Vsekakor se bomo morali že v prihodnjem letu odločiti za izrazite reze v kmetijstvu, v pridelavi hrane, meni Franc Ban, kajti ne moremo si več privoščiti takšne krize pri hrani, ki bi povzročila ra- cionirano ponudbo in po- trošnjo prehrambenih izdel- kov, hrane. Odpraviti cenov- na neskladja v pridelavi hra- ne pomeni z drugimi beseda- mi tudi popravek cen za 60 do 80 odstotkov navzgor; po- meni ustvariti tržne razmere za kmetijstvo, ki bi se počasi moralo pripraviti na večjo reprodukcijsko in akumula- cijsko sposobnost. Sicer se bo že sedaj 4700 praznim sto- jiščem v družbenih hlevih na območju pridružilo še nekaj sto. Normalno, da se ob takš- nem razmišljanju postavlja vprašanje, kako bo takšne ekonomske cene prenesel delavčev ali zlasti upokojen- čev žep. Gospodarstveniki iz kmetijstva odgovarjajo, daje rešitev v večjih osebnih do- hodkih, večjih pokojninah, večjih štipendijah, ne pa v nasilnem držanju cen kme- tijskih pridelkov, hrane, navzdol. MITJA UMNIK Franc Ban: »Samo primer nekega agroživilskega ab- surda. Še ne tako nazaj, smo skoraj po kolenih hodili po Jugoslaviji za sovlaganja, da bi na domačih policah imeli sladkor. Danes je sladkorja v Jugoslaviji toli- ko, da ne vemo, kam bi z njim. ■K Dodajmo še to, da od 24 sladkornih tovarn, 17 prideluje izgubo! KMETIJSKI NASVETI Higiensko pridobivamo mleka Verjetno je večini proizv^alcev mleka že poznano, da se v zadnjem času tudi pri nas posveča več pozorno- sti higienski kakovosti mleka. V bodoče bo higienska kakovost mleka bolj upoštevana tudi pri ceni mleka. Mleko, ki bo higiensko oporečno bo plačano po 10% nižji ceni, nadpovprečno čisto mleko pa bo plačano po 5% višji ceni. Da bi bilo nehigienskega mleka čim- manj, vas želimo opozoriti na nekatere nujne opravke v zvezi s higieno pri pridobivanju mleka. Mleko je najbolj popolna naravna hrana, pod pogojem, da nje- gova izvirna sestava ni spremenjena. Da bi proizvajalci mleka ta cilj dosegli, morajo zagotoviti: - največjo možno higieno pri in po molži - takojšnje učinkovito hlajenje mleka po molži S prvim ukrepom preprečimo okužbo mleka z mikroorganizmi, ki povzročajo nezaželene spremembe v mleku in s tem zmanjšajo njegovo hranilno vrednost. S hitrim hlajenjem pa omejimo možnost razmnoževa- nja tistih mikroorganizmov, ki so kljub higienskim postopkom prišli v mleko. Predpogoj za higiensko pridobivanje mleka je sna- žen, svetel, zračen in primerno urejen hlev. Priprava na molžo - eno uro pred molžo, posebno pa še med molžo v hlevu ne krmimo, ne kidamo in ne nasteljamo, kajti s tem dvigamo prah, ki potem okuži mleko. - molznikova obleka naj bo snažna in oprijeta, lasje pa pokriti. Pred molžo obvezno oprati roke! - vime moramo oprati s toplo vodo (okoli 40 ®C) in nato obrisati s čisto brisačo. S tem vime tudi masi- ramo in kravo pripravimo na molžo. - v posebno posodo (lonček za kontrolo prvih cur- kov) izmolzemo iz vsakega seska nekaj prvih curkov mleka. S tem preverimo, če so na mleku kakšne spre- membe (spremenjena barva ali usedek v mleku, je znak za vnetje vimena ali mastitisa). To mleko prvih curkov je vodeno in onesnaženo z mikroorganizmi, zato ga izlijemo v kanal, nikoli pa na stojišča. (Nadaljevanje prihodnjič) JOŽE ERJAVEC dipl. ing. Kmetija s štirimi »tozdi« Pri Cevzarjevilt imajo za vsako dejavnost svoj tozd čeprav je Cevzarjeva kmetija v Andražu nad Pol- zelo usmerjena in skoraj vsa dela opravijo strojno, pa se gospodar Rudi nika- kor ne more odločiti za eno samo proizvodno panogo. Na 41 hektarov velikem po- sestvu imajo tako štiri »toz- de«; živinorejo, hmeljar- stvo in gozdarstvo je že pred leti prevzel gospodar, njegova žena Marjana pa skrbi za vzrejo prašičev. Sicer pa im^o Cevzarjevi v novozgrajenih hlevih po- prečno nekaj nad tritieset govedi. Že leta so kooperant- je Kmetijske zadruge Savinj- ska dohna, kjer dobivajo tu- di pitance za nadaljnjo vzre- jo. S kooperantskimi odnosi so zadovoljni, vse bolj pa jih skrbijo cenovna reskladja. Včasih so letno oddajali po 45 pitancev, lani le 21, letos pa jih bodo vzredili še manj. Čeprav pitance krmijo predvsem z domačo krmo, pa so potrebna tudi krmila. Le-ta pa so danes že tako draga, da se kmetom vzreja preprosto ne izplača več. Po- leg tega pa jih pestijo še viso- ke obrestne mere, katerim cenovna politika že dolgo ne sledi več. »Gozdarstvo zahteva prav- zaprav n^manj dela, a je naj- donosnejša panoga v družin- skem proračunu,« pove Ru- di Cevzar. I.«tno oddajo Cev- z^evi približno 120 kubič- nih metrov mešanega lesa. So kooperantje gozdnega go- spodarstva Vransko in Rudi je tudi član tamkajšnjega de- lavskega sveta. Ob tem naj zapišemo še to, da sodi obči na Žalec med tiste, ki imajo največ kilometrov urejenih gozdnih cest. V zadnjih treh letih so samo na Cevzarjevi domačiji uredili 3 kilometre gozdnih cest in nekaj več kot 2 kilometra vlak za spravilo lesa. Sicer pa je v vsej občini trenutno le nekaj domačij, ki še nimjioo urejene cestne po- vezave. »Pa še te domačije so v večini takšne, da se nihče ne zavzame zanje. Sam me- nim, daje že malo zanimanja in pripravljenosti za delo do- volj, da pri Gozdnem gospo- darstvu lahko pričnejo z de- lom. Sicei- pa je to potrebno tudi njim«, dodaja Rudi Cevzar, Tri »tozde« na Cevzarjevi kmetiji smo na kratko že predstavih. Zadnjega, četrte- ga, vodi gospodinja Marjana. »Vzreja prašičev je na naši kmetiji bolj obrobna dejav- nost. Vsako leto imamo v hlevu pribUžno 15 do 20 pra- šičev, kupujemo le plemen- sko živino, za razplod pa po- skrbimo doma. Pujske ima- mo potem za nadaljnjo rejo, nekaj pa jih tudi prodamo,« na hitro zaključi Marjana. In načrti za vnaprej? Pred pribUžno šestimi leti so Cev- zarjevi pričeU razmišljati, da je tudi v kmetijstvu prihod- nost. »Še sreča, da so bili ta- krat boljši in la^i časi,« pri- pomni gospodar Rudi, ki da- nes že lahko ponosno pogle- da na nova gospodarska po- slopja in stanovanjsko hišo. »Danes si česa takšnega ne bi več upali začeti,« zamišlje- no dodaja in skoraj razočara- no pove, da kmetje kljub raz- vojnim programom, ki daje- jo prednost kmetijstvu, niso v prav nič boljšem položaju. »Zato sem še toliko bolj ve- sel zaradi sina Nika, ki se bo lahko odločil tudi za kmečki turizem, če bo le hotel,« ob koncu pove gospodar Rudi. IVANA FIDLER FOTO: EDI MASNEC Na približno 90 arih zem- ljišča imajo Cevzarjevi po- sajen hmelj sorte Golding. Letošnja letina je bila sicer slaba, saj so pridelali le ne- kaj nad 1200 kilogramov hmelja - to pa je približno 20 odstotkov manj kot dru- ga leta - a Cevzarjevi svoje- ga hmeljišča ne mislijo opu- stiti. Prav tako bodo tudi vnaprej še vedno gojili sor- to Golding, saj sodi med najkakovostnejše. Pred leti so na Cevzarjevi kmetiji letno zredili tudi po 45 pitancev, sedaj pa jih zarai neusklajene cenovne politike oddajajo vedno manj. V novozgrajenem hlevu pa je vedno privezanih nekaj nad trideset glav živine. Načrtno kmetovanje do leta 2000 Aktivnosti bodo uperjene predvsem k ziožbam Dobršen del pozornosti so Konjiča- ni v dolgoročnem načrtu razvoja ob- 'čine do leta 2000 namenili razvoju kmčtijstva, ki ostaja poleg industrije glavni nosilec razvoja, ne samo zavo- ljo strateškega pomena pri dobiva- nju hrane, ampak zaradi prirodnih danosti, ki jih ponuja ta zemlja in klima. V poljedelstvu se nameravajo Ko- njičani bolj usmeriti, zlasti v zasebnem sektorju, v pridelovanje krme za gove- do in prašiče, v govedoreji pa izboljšati pasemske strukture črede in genetske zmogljivosti živali. Na področju, kjer ni možna intenzivna obdelava zem- ljišč, kjer se tudi z govedorejo in praši- čerejo ne da uspeti, se bodo v prihod- rye pasle ovce. Zdajšnjo čredo petsto- tih ovac kanijo v konjiški občini pove- čati za štirikrat. V občini razmišljajo, in to so zapisah tudi v planske dokumente, da je po- trebno bolj izkoristiti stoječe in tekoče vode, ki naj bi v bodoče postale večja gojišča za proizvodnjo rib in kožuhar- jev. Razen tega ima občina tudi ugod- ne talne in vremenske pogoje za pride- lovanje kakovostnega sadja. Sedanji obseg povprečne letne pridelave - 2000 ton sadja za prehrano in 1000 ton za predelavo - bodo dolgoročno pove- čali na 4000 ton za prehrano in 1500 ton za predelavo. Povečali bodo tudi vino- rodna območja. Za cilj so si zastavili: do leta 2000 naj bi trte obrodile milijon 600 tisoč kilogramov grozdja iz katere- ga bodo stisnili 1 milijon 200 tisoč li- trov vina. Zamenjati in obnoviti pa bo potrebno tudi dotrajano opremo v vin- ski kleti, Skratka: načrti za razvoj kmetijst^ do konca tisočletja so zasejani. Kal bodo rasli in uspeh, pa bo v marsiče; odvisno od kmetijskih strokovnjake pridelovalcev, predvsem od kmeto pa tudi od načrtovalcev, politikov - od vremena. Vsekakor pa niso mačje solze dos gati štiri odstotno rast kmetijske prol vodnje. Zatorej bodo morale biti akti nosti uperjene predvsem k ziožbam, združevanju dela in sredstev, ekofl' mičnejšemu pridelovanju hrane t vseh zemljiščih predvsem z ustrezni šim gnojenjem, dobrimi semeni in zi čitnimi sredstvi. V nasprotnem prinl ru bodo še tako krepko zapisani sprejeti planski dokumenti samo sf sek želja. MATEJA POD J i 19. DECEMBER 1985 N0¥l TEDNIK - STRAN 11 Še en kupček »banalnosti« Delavskega razreda delež iz kulturnega dinarja res ne bo rešil, kar pa ne pomeni, da mora biti delavcem vse- eno, kako bo ta denar porab- ljen. In če Drago Medved to priznava ali ne, stabilizacij- ski nož je že začel rezati kul- turo in kot zaenkrat kaže, jo bo še bolj. Za slovensko in celjsko kulturno-umetniško snovanje bo gotovo manj bo- leče, če bo najprej porezal tretjerazredne amaterske do- sežke. V kolikor Drago Med- ved tega ni priprav^en pri- znati, bo moral v bodoče še marsikoga etiketirati z dog- matikom. Čeprav Drago Medved za- gotavlja, da ni noben brez- oseben kulturniški birokrat, kar morda tudi drži, s svojim pisanjem tega ne dokazuje. Nadarjene glasbenike in sli- karje pošilja na izobraževal- no skupnost, mlade literate in pesnike pa v vrsto k založ- bam, kar je tipično birokrat- sko ravnanje. Naloga vseh kulturnih delavcev je, da skrbijo za dvig kulturne rav- ni in da podpirajo vse umet- nike, ki lahko s poštenim de- lom iri kakovostjo karkoli prispevajo za hitrejše uresni- čevanje tega cilja. Od vrat do vrat, iz ene institucije v dru- go, pošiljajo umetnike le kul- turni uradniki. Nihče nima namena ko- garkoli metati iz lastnih pro- storov, temveč gre le za nji- hovo smotrno uporabo. Go- tovo bo tudi Drago Medved priznal, da je lokalpatrioti- zem, v tem primeru zapira- nje v meje krajevnih skup- nosti, razvoju in napredku prej škodil kot koristil in to ne le v kulturi. S posluhom za kakovostno kulturno- umetniško snovanje, bi šte- vilni udarniki svoje krvave Žulje le še dodatno opleme- nitili. Kar zadeva celjske plesal- ce, me prav=malo zanima, s kom in zakaj so se sprli. Tr- ditev Draga Medveda, da bi jim pogrevanje zgodovine škodilo, le dokazuje, da sem imel še kako prav, ko sem zapisal, da celjsko kulturno politiko še vedno vodijo tudi takšni posamezniki, ki ne znajo ločiti med umetnikom in njegovim delom. Drago Medved ob tem tudi pozab- lja, da so bili poizkusi ples- nega ustvarjanja že pred pri- hodom Damirja Zlatarja Fre- ya v Celje (Sonja Gorjanc in Ciril Jagrič), vendar je očitno moral priti v Celje nekdo od. zunaj, da je plesna dejavnost v Celju sploh zaživela. Če kdo na kakšno vpraša- nje ne želi odgovoriti, se lah- ko temu izogne tudi tako, da ga razglasi za banalno. Za zaključek le še to, s tem, ko skaša Drago Medved raz- vrednotiti moje pisanje, dela celjskim poklicnim in nepo- klicnim kulturnim delavcem zgolj mačehovsko uslugo, ker zožuje problem celjske kulturne politike na raven medsebojnega razhajanja mnenj. VILI EINSPIELER Celje Na rob objektivnosti Štefana Žvižeja Povod mojega pisanja je pismo Štefana Žvižeja »Za- vajanje z umetniškim pov- prečjem«, kije bilo objavlje- no v 47. številki Novega ted- nika. Štefan Žvižej namreč obsoja pisanje novinarja Vi- lija Einspielerja, češ daje ne- objektiven, čeprav nima ni- kakršne strokovne podlage, da bi lahko sodil o uspešno- sti ali neuspešnosti plesnih ustvarjalcev. Njegov edini argument je, da ne želi ustvarjati napetih odnosov z uredništvom Novega tedni- ka. kar ne pomeni ničesar drugega kot to, da argumen- tov za svoje trditve sploh nima. Sodbo o tem ali je koreo- graf Damir Zlatar Frey kul- turni delavec ali ne prepuš- čam drugim, kajti povsem se strinjam z novinarjem Vili- jem Einspielerjem, ki je v svojem komentarju zapisal, da o kulturi in umentnosti še vedno odločbo takšni posa- mezniki, ki jih bolj zanimajo govoricfe kot to, ksO so posa- mezni Imetniki dejansko naredili, Čeprav Frey v Celju ni imel podpore, je kljub te- mu ustvaril s Plesnim gleda- liščem Celje vrsto dobrih predstav. Uspehe, ki jih je požel v Ljubljani in drugih jugoslovanskih mestih, bi lahko ob pravi podpori dose- gel tudi v Celju. O njegovih uspehih prič^o tudi številne nagrade. Naj bo dovolj, če omenim Zlato ptico tednika Mladina, nagrado, ki jo je prejel na Analu jugoslovan- ske akreditirane kritike v Osijeku in Zelenega Jurija, nagrado jugoslovanske kriti- ke Kosta Abraševič. Skrat- ka, postavlja se vprašanje: ali sodi med kulturne delav- ce tisti, ki pri umetniškem ustvarjanju izhaja iz samega sebe in se dokazuje z izvirni- mi deli, ali pa tisti, ki se po- stavlja z izvirnostjo, čeprav ustvarja po konceptu in pod korekturo drugih. Kar zadeva »naročena« po- ročila verjetno ni treba po- sebno razlagati, da ima vsa- ka kulturnoumetniška sku- pina pravico povabiti na svo- je predstave novinarja, kar je celo zaželeno, ker bi sicer no- vinarji ob obilici dogodkov marsikaj spregledali. Gre za ustaljeno obliko obveščanja novinarjev, ki se je poslužu- jemo prav vsi, tudi celjska Zveza kulturnih oi-ganizacij. Celjski koreografinji Gor- dana Stefanovič in Ana Volk-Pezdir sta s svojim de- lom dokazali, da sodita v sam vrh jugoslovanske so- dobne plesne umetnosti. Če Štefan Žvižej z besedami »pomanjkanje realne ocene situacije« dvomi v kakovost dela Gordane Stefanovič in Ane Volk-Pezdir, ne gre za nič drugega kot spreneveda- nje. Za omenjeni ustvarjalki pa je takšen odnos krivičen. Boleče ali ne, v Celju imamo premalo posluha bodisi za klasični balet, kjer je dolgo delala priznana balerina So- nja Gorjanc, bodisi za sodob- ni plesni izraz. CIRIL JAGRIČ, Celje Odskočna deska za kariero? Predsedstvo Občinske konference ZSMS Laško je na izredni .seji predsedstva dne 9. 12. 1985 obravnavalo članek pod naslovom »Je mladinska organizacija od- skočna deska za kariero« no- vinarke Novega tednika Vi- olete V. Enspieler, objavljen v Novem Tedniku št. 48, z dne 5. 12. 1985, Članek naj bi bil nekakšno poročilo s pro- gramsko volilne seje OK ZSMS Laško. Pravimo bil, ker po svoji vsebini in z iz- krivljanjem dejstev to ne more biti. Na omenjeno sejo je predsedstvo povabilo tudi predstavnike Novega tedni- ka, ki pa jih, žal, ni bilo. Ze v uvodnih stavkih ome- njenega članka tov. Enspi- eler zaključuje, da je mladin- ska organizacija v laški obči- ni v preteklem odobju ures- ničila le naloge s področja kulture, .športa in mladin- skega prostovoljnega dela. Bila je torej .servisna orga- nizacija za navedene usluge, torej to, kar je mladinska or- ganizacija kot taka že davno prerasla. Ostale naloge (in teh je večina) pa naj bi ostale neuresničene. Predsedstvo se s takšnimi zaključki vse- kakor ne more strinjali. Iz materijalov, ki jih je občin- ska konferenca dala na raz- polago tov. Einspieler, pa tu- di iz poročil posameznih ko- misij namreč jasno izhaja, da je bilo uresničenih večina nalog. V kolikor je predsed- stvo nezadovoljno z uresni- čevanjem zadanih nalog je nezadovoljno s kvaliteto do- ločenih opravljenih nalog. Kvantiteta je vsekakor zado- voljiva, kvaliteta pa bo ena od nalog v prihodnjem ob- dobju. Ko govorimo o neaktivno- sti med mladimi, nikakor ne gre podčrtovati, da so mladi neaktivni samo v laški obči- ni. Občina Laško ima svoje specifičnosti, kljub temu pa gre za širši pojav, ki je pogo- jen s trenutno družbeno-eko- nomsko situacijo in ki se po- javlja v vseh sredinah, ne sa- mo v naši družbenopolitični organizaciji. Iluzorno bi bilo pričakovati od predsedstva laške mladinske organizaci- je, da bo našlo »čarobno for- mulo« za odpravo tega pro- blema. Takšne formule niti ne išče, vsekakor pa si po svojih močeh in zmožnostih prizadeva k povečanju števi- la aktivnega članstva. Bolj kot prejšnja leta je bi- lo pri delu predsedstva opa- ziti prizadevanja, da bi se vzpostavil pristnejši stik z mladimi v krajevnih skup- nostih in delovnih organiza- cijah. Člani predsedstva so opravili vrsto obiskov v os- novnih organizacijah, bilo je mnogo razgovorov z vodstvi osnovnih organizacij, ugoto- vitev pa je ta, da se stvari obračajo nekoliko na bolje. Informacije žal še vedno ni- so povratne. Ker pa gre za novo obliko dela, pričakuje- mo, da bo razmah na tem po- dročju prišel šele prihodnje leto. Res pa je, da je tako med mladimi kot med ostali- mi delovnimi ljudmi in obča- ni razpoloženje nezadovolji- vo in je aktivistično delo zelo težavno. Daje temu res tako, potrjujejo tudi podobne ugo- tovitve programsko volilne konference OK SZDL Laško. Strinjamo se z navedbami, da imajo mladi v mestu dru- gačne probleme kot mladi na vasi. Paradoksalno pa je, da nam tov. Einspieler očita nepoznavanje problemov mladih na vasi zato, ker smo podali informacijo o zaposlo- vanju in stanovanjski politi- ki-v občini Laško. Zavedamo se, da ta problematika v laški občini ni tako pereča, ome- njena informacija pa je bila podana na pobudo gosta na konferenci - predsednika iz- vršnega sveta občine Laško. Samo zato, ker na program- sko volilni seji ni bilo ome- njeno sodelovanje mladih pri prostovoljnem delu (gradnje cest in podobno) in ker ni bila omenjena uspela proslava ob dnevu izgnan- cev v Svibnem. pa predsed- stvu še ne gre podtikati ne- poznavanja problematike. Glede programa dela mla- dinske organizacije predsed- stvo smatra, da je program večplasten in raznolik in da bodo z uresničevanjem zada- nih-nalog zadovoljeni pred- vsem interesi mladih v bazi. Predsedstvo je vse pripom- be, ki jih je dobilo med pri- pravami za izdelavo plana od posameznih osnovnih orga- nizacij, tudi upoštevalo pri izdelavi programa. V zaključnih stavkih nave- denega članka tov. Einspi- eler povzema zaključke Ko- misije za kadrovska vpraša- nja, organiziranost in razvoj. Od tu izvaja tudi naslov član- ka Gre za povsem svojsko gledanje tov. Einspieler, stavki pa so iztrgani iz kon- cepta. kar popolnoma spre- minja njih namen. Gre na- mreč za mišljenje nekaterih mladih občine Laško o druž- beni moči mladinske organi- zacije kot družbeno-politič- ne organizacije in s tem v zvezi s pripravljenostjo ak- tivno delovati v organih ob- činske konference. Ob ta mi- šljenja je komisija trčila pri kadrovanju v organe občin- ske konference, redno pa ob njih zadevajo osnovne orga- nizacije. Problem je globlji kot se zdi ha prvi pogled. Gre za dvoje stališč: da se v mladinski organizaciji ne splača delati, ker ima ta or- ganizacija premajhen druž- beni vpliv in preko nje ni mogoče reševati primarnih problemov mladih ljudi in stališče, da v kolikor mlad človek želi biti aktiven, druž- beno aktiven, je bolje, da je aktiven v kakšni drugi, »uglednejši« družbenopoli- tični organizaciji, kjer ima večje možnosti za napredo- vanje kot v mladinski orga- nizaciji. Komisija je ti stališ- či vključila v poročilo, ki ga je podal predsednik komisi- je. Ob slabem spremljanju poročila in verjetno nepoz- navanju problematike je tov. Einspieler takšno mišljenje pripisala poročevalcu. Ker pa je predsednik komisije tudi član predsedstva javna objava te zmote pomeni pra- vo diverzijo na predsedstvo, saj bi v primeru resničnosti tega dejstva moralo najprej očistiti svoje vrste in IZLO- ČITI oportuniste, šele potem bi lahko delovalo tako kot se od njega pričakuje. Ni prvič, da se predsed- stvo srečuje s tendencioznim in enostranskim pisanjem omenjene novinarke. Pred- sedstvo smatra, da imajo de- lovni ljudje in občani pravi- co do popolne in celovite in- formacije, zato smo skušali pojasniti nekatere trditve iz omenjenega članka. KONRAD ZEMLJIČ za predsedstvo OK ZSMS Laško Dvoje velja dodati mne- nju predsedstva ZSMS Laško: Prvič: ne gre za »nekakš- no« poročilo s programsko volilne seje OK SZSM Laško temveč za poročilo s seje, na kateri je bila naša novinarka ves čas prisotna in jo je po- #)rno spremljala. K temu ve- lja dodati še to, da pač ni dolžnost glavnega in odgo- vornega urednika, da se na telefonski poziv tri ure pred sejo na vrat na nos odhiti »zagovarjati« za pisanje, če vemo da obstojijo legitimni organi, ki obravnavajo ures- ničevanje programske zas- nove medija in so pooblašče- ni ocenjevati tudi deviantne pojave, če seveda do njih za- res pride. Drugič: Nikoli si nismo dovolili omalovaževati dose- ženih rezultatov v mladinski organizaciji. Še več, pogosto smo jih celo bolj cenili kot rezultate v drugih organiza- cijah. saj vemo, da so doseže- ni v izjemno težkih pogojih dela in da mladinska organi- zacija v praksi še vedno ni povsod vrednotena enako kot druge družbenopolitične organizacije. To pa seveda ne pomeni, da tudi v mladin- ski organizaciji ne prihaja do mlačnosti, pasivnosti, različ- nih gledanj vodstev in baze m iz tega izhajajočih nerazu- mevanj in konfliktov. Pa, ro- ko na srce, tudi do pojavov karierizma. Ne trdimo, da je programsko volilna seja mla- dine v Laškem izzvenela zgolj v to smer, toda pojav takšnih razmišljanj je ned- vomno zaskrbljujoč in je no- vinarjeva dolžnost, če seve- da svoje poslanstvo odgo- vorno in zavzeto opravlja, da na. takšno razmišljanje reagi- ra kot na negativno pojavno obliko. BORIS ROSINA, glavni urednik Novega tednika Praznik na tujem Javljamo se vam iz Zvezne Republike Nemčije, iz mesta Radolfzell ob Bodenskem je- zeru. Kot ste že seznanjeni, smo skor£y novo in malo slo- vensko društvo »PLA- NINKA«. Po vsej domovini so praz- novali naš n^večji praznik, praznik naše države, rojstni dan naše domovine »29. no- vember«. Tudi naše društvo je priredilo proslavo že neko liko prej - to je 23. nov. v Bohringenu, dva km odda- ljenem od Radolfzella. Ude- ležilo seje veliko ljudi, kajti naši rojaki - Slovenci so se pripeljali iz oddaljenih kra- jev Ravensburg, Tuttlingen ter iz Kreuzlingena-Švica. Za program je poskrbel tu- kajšnji slovenski učitelj, VLADO VIRANT ki se vsak torek pripelje iz Tuttlingena, da pri triurnem pouku uči naše otroke materinega jezi- ka. Proslava se je začela s himno »Hej Slovani«. Nato so se vTstile pesmi in recita- cije namenjene za ta praznik. Največji praznik pa je bil se- veda za naše najmlajše. Pr- vič v tem letu sta prestopila šolska vrata mlada cicibana ANNEMARIE FANTINATO in BENJAMIN KURNIK. Glasno in jedrnato sta po- navljala »Pionirsko zaoblju- bo« in postala pionirja. Na koncu sta še potrdila z reci- tacijo Pionirji smo postali. V otroškemu programu so še sodelovali oz. se pridružili še otroci iz Kreuzlingena' in Ravensburga, kar so v lepih slovenskih narodnih nošah zaplesali par plesov. Po dvg- urnem programu se je začela zabava. Za veselo razvedrilo je poskrbel ansambel »Vese- li Hmeljarji«, ki je bil to leto že drugič naš gost. Razvedri- lo in veselje je trajalo do ju- tranjih ur. JOŽE MIKLAVŽIN, predsednik slovenskega društva Planinka Nepoštenost pri optiki Aba 21. oktobra je žena odnesla moja očala k optiki Aba v Celju, da bi prest^ili stekla iz počenega okvirja v druge- ga. Stekla in okvirji so biU moja last. Ženi so povedali, da bo delo opravljeno že na- slednji dan. Sel sem jih iskat, pa ob 11. uri še niso bila po- . pravljena. Počakati bi moral še pol ure. Raje sem se odlo- čil, da delo plačam in da bo po očala prihodnji dan prišla žena. Namestnik šefa mi je napisal račun, za 1300 dinar- jev. Naslednji dan je šla žena po očala, ker pa se mi je zdel račun prevelik, sem ji naro- čil, naj pove, da so okvirji in stekla moji. Neprijazna tova- rišica si je ogledala cenik in zaračunala še dodatnih 500 din. Žena je plačala tudi to. Ni mi bilo jasno, da presta- vitev stekel iz okvirja v okvir toliko stane. Zato sem šel h Merkurju na Tomšičev trg ter povprašal, koliko bi to delo stalo pri njih. Vljudno so mi odgovoril, da 640 din, po ceniku, ker pa tega ne morejo toliko zaračunati, bi delo stalo 400 din. Ko sem povedal, koliko sem sam pla- čal, mi je dejal, da je to ne- mogoče, saj da ni več dela kot 20 minut, največ pol ure. Povprašal sem tudi pri za- sebnem optiku Rožiču na Tr- gu svobode. Tudi njemu sem razložil zakaj gre in povedal je, da bi, ker je šlo za stara stekla, ki jih je bilo treba ma- lo pobrusiti in prestaviti delo stalo 500 din. Nato sem šel naza,) k Abi in vprašal po namestniku šefa ter izvedel, da ga ne bo tri dni. Mislil sem urediti s pro- dajalko, ki sem jo vprašal, zakaj je toliko zaračunala. Šla je gledat cenik ter ga ta- ko nervozno vrtela, da si ga nisem mogel ogledati, pa tu- di spoznal se ne bi iz njega. Zato sem šel k inšpektorju, mu pojasnil problem, poka- zal očala in račune. Inšpek- torju so dejali, da so bili ok- virji uvoženi, o čemer me je obvestil, da bi se soočili. In- špektor je pregledal cenik in ležal mu je kot Avseniku harmonika. Takoj je vprašal namestnika, zakžg mi je že prvič zaračunal 300 din več, čeprav je cena samo 1000 din. Zgovarjal se je, da je že- na naročila delo pod nujno, kar pa ni res. V ceniku je pod nujno popravilo zapisano, da delo opravljeno v 24 urah stane 3000 din, ekspresno popravilo po osmih dneh pa še dodatnih 500 din. Delo ni bilo opravljeno v 24 urah. In- špektor je vprašal prodajal- ko, kako je zaračun^a še do- datnih 500 din. Molčala je in zkomizgnila z rameni, ker ni vedela odgovora. Inšpektor ju je še vprašal, če namerava- ta vrniti preveč zaračunan denar. Hotela sta ga vrniti ta- koj, jaz pa ga nisem sprejel, saj sva z ženo denar prinesla v prod^ahio, oni pa ga naj dostavijo k meni domov. Če bi mi inšpektor ne bil v po- moč, bi bil potegnil kratko. STANE ZALOŽNIK, Arclin Opeka s stolpa v stari stavbi nekdanjega doma OF, kjer je zdaj dom JLA, Kinopodjetje in še ko- pica diTigih uporabnikov, kliče na popravilo stolp, ki je večkrat v zgodovini Celja menjal svoje ime. To veliko poslopje so v Celju zgradili Nemci v protest proti otvori- tvi nižje slovenske gimnazi- je. Poslopje so poimenovali Deutscheshaus. Po razpadu star e monarhije je bil tu Celj- ski dom, potem Hotel Union, med okupacijo spet" Deu- tscheshaus in potem Dom OF. Samoupravna stano- vanjska skupnost že ne bi srnela več odlašati s popravi- li te zgradbe in z njeno obno- vo. Seveda je problem denar. Pred dnevi bi se malodane pripetila nesreča, ko je s stre- he stolpa doma padla opeka. Na tem kraju je čez dan ved- no veliko prometa iri streho stolpa bo na vsak način treb^ nemudoma pregledati. Dr. ERVIN MEJAK, Polzela Žalostno zadnje slovo Oktobra letos je umrla na- ša draga mama Fani Ukman iz Hude jame, članica KO ZB Rečica. Bila je iz družine, ki je vsa vojna leta pomagala partizanom. Tudi mama je med vojno kot 20-letno dekle veliko pretrpela in žrtvovala in posledice tega trpljenja je čutila vse življenje. Za svoje sodelovanje in pomoč pa je prejemala le 2.000 din. Bila je preveč skromna in se ni vle- kla za denar, čeprav ji najbrž ni bilo vseeno, ko je vsak mesec podpisovala položni- co za 2.000 din. Tako sramot- no je bilo plačilo za njeno sodelovanje med NOB, če- prav je morala jemati svoji- ma otrokoma hrano od ust, da jo je lahko dala parti- zanom. Najbolj boleče pa je, da ta- krat, ko nas je za vedno za- pustila, nihče iz organizacije ZB Rečica ni ob njenem gro- bu spregovoril vsaj nekaj be- sed v zahvalo in priznanje za njeno sodelovanje med NOV, čeprav si je to brez dvoma zaslužila. Ob tej priložnosti se žehm zahvaliti vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih kakorko- li pomagali. ZOFIJA ŠERGAN, Rimske TopUce 12. STRAN - NOVI TEDNIK 19. Vse več tesnih In pristnih vezi med vojaici in icrajani Vsako leto se stke kup pri- jateljstev med vojaki in krajani; najpogosteje na de- lovnih akcijah, ko vojaki nesebično priskočijo na po- moč ljudem, pa tudi na športnih in kulturno zabav- nih srečanjih. Generacije vojakov se menjajo, toda ostajajo fotografije in lepi spomini na prijatelje. Marjan Šokec, komandir enote v celjski vojašnici si je najbolj zapomnil akcijo na Golteh, ko so vojaki tri dni pomagali urejati smučarske proge za evropski pokal. Or- ganizatoiji, ki so se zavedali, da brez pomoči vojakov pro- ge ne bi bile tako urejene, so jih povabili kot častne goste na tekmovanje. Podobno je bilo v Dram- Ijah, kjer je več kot 250 voja- kov pomagalo kopati jarke za vodovod. Kasneje, ko je imela ta enota v^je v Dram- Ijah, so bili vojaki dobrodošli gostje v vsaki hiši. »Meni osebno takšne akci- je zelo veliko pomenijo,« pravi Marjan Šokec. »Na ta način spoznavam nove ljudi, ostajajo prijetni spomini in kup novih prijateljstev.« Tudi vodnik stažist Slobo- dan Jovanovič in vojak Iz- tok Močnik sta odnesla pri- jetne vtise z akcije na terenu; v Kalobju sta pomagala gra- diti odsek ceste. »Z mladinci in tudi drugi- mi iz Kalobja smo navezali zelo prijateljske in pristne odnose,« pravi Slobodan Jo- vanovič, »Organiziran smo številna športna in kulturno- zabavna srečarija. Tukaj v vojašnici čas bolj počasi teče in komgj čakam, da grem spet na teren.« Iztok Močnik je po poklicu gradbeni inženir in je na od- seku ceste v Kalobju skrbel, da so dela potekala po na- črtih. "Čeprav sem se pred služe- njem vojaškega roka ukvar- jal s, projektiranjem hidro- elektrarn, sem tudi na cesti lahko precej pomagal s svo- jim znanjem. Dobil sem tudi precej novih izkušenj,« pravi Iztok Močnik. »Mogoče bom kdaj v življenju še imel pri- ložnost, da bom projektiral ceste, pa mi bodo prišle te izkušnje zelo prav.« Zaradi težkega terena (naj- prej skala, potem pa močvir- je) so se dela na cesti v Ka- lobju zavlekla in pripadniki inženirskih enot komaj čaka- jo pomladi, da bodo lahko spet odšli na teren. Pomembno vez med voja- ki in Celjani predstavlja tudi Dom JLA, čeprav je seveda osnovni namen, da se v teh prostorih organizirajo kul- turno-umetniške, zabavne in športne prireditve za garnizi- jo in vojaško zdravilišče Rimske Toplice. Vendar pa v domu nikoh niso odrekU go- stoljubja drugim, posebno kar zadeva razne sestanke in posvetovanja. Žal pa, ugo- tavljajo, je bilo letos premalo prostih terminov, da bi ustregli vsem. Sicer pa je osnovna naloga doma vendarle organiziranje predavanj in kulturnih prire- ditev za starešine in vojake in, ugotavljajo, letos so ures- ničili vse zastavljene naloge. Vendar pa imajo za prihod- nje leto še bolj smelo zastav- ljene načrte; predvsem naj bi organizirali več razstav, da bi omogočili krajanom, še po- sebej najmlajšim, da bolje spoznajo delo in življenje v JLA. Pomembno poživitev kul- turnega utripa pomeni tudi ansambel, ki vadi v domu, nastopa pa širom na celj- skem območju. Celjska gar- nizija je pravzaprav znana, da ima ponavadi za vojaške razmere zelo dober ansam- bel in tudi fantje iz te genera- cije - Matjaž Šček (orgle), Miroslav Grabar (bas kita- ra) Darko Komlinovič (bob- ni), Aleksandar Draskovič (kitara) in Danijel Grbec (harmonika) - so to še enkrat potrdili. Skup^ igrajo od lanskega decembra, vaditi pa so začeli kmalu potem, ko so prišli na služenje vojaške- ga roka v Celje. »Združila nas je muzika,« pravi Matjaž Šček. »Dopold- ne smo izvrševali svoje voja- ške dolžnosti, popoldanski prosti čas pa smo žrtvovali za vaje. Imeh smo tudi soraz- merno veliko nastopov, ven- dar na žalost premalo za ci- vilne osebe. Igrali smo na vseh vojaških prireditvah v naši garniziji, poleg tega pa smo štirikrat gostovali na os- novni šoli Fran Roš, trikrat na mladinski delovni akciji na Planini pri Sevnici in še na nekaterih prireditvah. Po- skušali smo organizirati tudi plese v Domu JLA, vendar vse kaže, da ni bilo dovolj dobro organizirano oziroma je bilo premalo reklame in obisk je bil slab, tako da smo igrali samo trikrat, potem pa smo prenehah.« Trije fantje bodo kmalu odšli domov, tako da bo v ansamblu spet zazijala praz- nina, vendar pa vsi verjame- jo, dajo bodo hitro zapolnili. »V vojsko prihajajo vedno mlajši fantje in med njimi je težje najti dobre muzikante,« meni Matjaž Šček. »Morali bodo najti še dva instrumen- talista in, seveda, veliko va- diti, da bo ansambel spet ta- ko dober,« Pomembno vlogo v celjski garniziji ima tudi mladinska organizacija, ki se trudi, da se loteva predvsem konkret- nih težav. Njena vloga je še posebej velika med usposab- ljanjem novih vojakov, »Na svojih sestankih odpr- to razpravljamo o vseh pro- blemih,« pravi Bajro Kož- Ijak, predsednik mladinske organizacije v enoti, »To po- meni, da tudi kritiziramo. Komandirji enot mogoče pri tem le nimajo toliko možno- sti kot mladinska organizaci- ja in mislim, daje dobro delo organizacije pomembno za uspešno usposabljanje voja- kov, kakor tudi za vse življe- nje, ki se odvija v vojašnici. Zato organiziramo sestanke najmanj enkrat na mesec, če je potrebno pa še pogosteje.« Aktivnost mladinske orga- nizacije se zrcali tudi v šte- vilnih športnih in kulturno- zabavnih prireditvah, ki jih pripravijo vsako leto. »Zelo dobro sodelujemo tudi z mladinskimi organiza- cijami v krajevnih skupno- stih in delovnih organizaci- jah,« pravi Darko Mazalica, sekretar mladinske organi- zacije v enoti. »Še posebej dobro sodelujemo z mladin- ci iz delovne organizacije EMO in tudi z nekaterimi šo- lami. Pri delu imamo mla- dinci tudi polno podporo na- šega komandanta in tudi ostalih starešin v kasarni.« »Mi, starešine, še posebej ml^ši, lahko veliko pomaga- mo pri delu v mladinski or- ganizaciji,« meni B^ro Kož- Ijak. »Prav tako skrbimo, da delo v organizaciji ne zamre, potem, ko se zamenja gene- racija vojakov; vedno skrbi- mo, da je jedro organizacije iz mladincev, ki še ostanejo v vojašnici, novi vojaki pa se po približno mesecu dni že dobro vživijo v življenje v vojašnici in aktivno delajo v organizaciji.« »Imeli smo teden dni pri- prav, vseeno pa sem bil pre- senečen nad tako dobro uvr- stitvijo, ker sem bil še mlad vojak in nisem imel izkušenj z vojaškimi vozili,« je pripo- vedoval Peter Poderžaj. »Potem so vsi videli, da sem dober šofer, in sedaj imam vsak dan veliko dela. Do- poldne vozim, veliko po- poldnevov pa žrtvujem za vzdrževanje vozila, tako da mi čas zelo hitro mine. Poleg tega pa ohranjam stik s po- klicem, ki ga bom opravjal tudi kasneje doma.« SREČKO ŠROT Peter Poderžaj, vojak iz Ljubljane, je postal v celj- ski vojašnici kar precej po- pularen, potem, ko je letos septembra na republiškem tekmovanju šoferjev zase- del drugo mesto med vozni- ki-vojaki Ljubljanskega ar- madnega območja. Nenad Grubič: Pred letom dni sem bil v Celju z roko- metno ekipo Crvene zvezde in takrat sem rekel, da bi rad prišel za nekaj časa v Celje, čeprav, seveda, sploh nisem vedel, da bom tu služil voja- ški rok. Časa ni veliko, ven- dar vseeno dovolj, da ga ne- k^ ostane tudi za šport. Z bratom sva vzpostavila prija- teljske odnose z vsemi vo- jaki. Predrag Grubič: Teh pr- vih nekaj mesccev Je zelo hi- tro minilo. Ker sva tukaj skupt^j z bratom. Je bilo pri- vajanje na vojaščino še toli- ko lažje. Z bratom sva bila že prej v Celju in mesto mi je bilo všeč. Ker treniram roko- met pri Partizanu, že od prej poznam nekaj fantov iz Ce- lja. Upam, da bomo tudi tu- kaj v vojašnici lahko sestavi- li rokometno ekipo in odi- grali nekaj eksibicijskih te- kem v Celju in okolici. Milorad Slavuljica: Ker sem bil pred služenjem voja- škega roka aktiven šahist, sem se tudi v vojašnici vklju- čil v šahovsko sekcijo. Šahi- ramo, kolikor nam dovoljuje čas, seveda pa tukaj ni tako velika vojašnica, da bi lahko izbrali dovolj dobro ekipo. Na armadnem prvenstvu v Novem mestu smo bili sed- mi med petnajstimi ekipami, zmagah pa smo na šahov- skem tumiiju v Celju, ki so ga organizirali upokojenci. Dragan Trifunovič, dese- tar: V celjsko vojašnico sem prišel februarja, ko so bili težki vremenski pogoji za usposabljanje. Kljub temu sem se izkazal in starešine so odločili, da grem na tečaj za desctarja. Tudi na tem tečaju sem se izkazal, sedaj pa pri- dobljeno znanje prenašam na mlajše vojake in starešine so zadovoljne z mojim de- lom, tako da so me predlaga- li tudi za značko »Primeren vojak*. Srečko Tratnik, desetar: Desetar mora biti vzor voja- ku in mu pokazati, kako se prav dela. Sam sem se kar dobro znašel, ker med vojaki ne delam razlike, cenim brat- stvo in enotnost in sem z vse- mi prijatelj. Ker smo složen aktiv. Je moja enota med naj- boljšimi v vojašnici; to smo dokazali z delom na uspo- sabljanju in tudi na akcijah izven vojašnice. Ni slabo, če si desetar. Če imaš dobre vo- jake, seveda. Se na I V ponedeljek, 23. de dosedanjih Igrah Izsi še štiri dni bo Dobrna najstih držav, ki se že od čudoviti dvorani stareg najbojša na 2. svetovnen teh štirinajstih dneh je zazvenelo po domala v Prva dva dni 2. svetovnega svetovne šahovske federacij tudi predsednik skupščine o nazaslužnejših za dobro tehn Ne ie tudi Vi Odmev na reportA V moji dolgi novinari praksi se ml ni zgodilo! nikoli, da bi prišel k mi sosed osebe, o kateri sen svojem pisanju govorila mo pozitivno. Sosedje imeli največkrat pripora ti le kaj slabega ali pa bila zadaj zavist, ki ni p nesla, da bi o sočloveki katerim praktično živi I sosed vse življenje, pove la kaj dobrega. 1 Tokrat pa se je to zgodr Pri meni se je oglasil Af Jošt, sosed Marice Pre^ nik, o kateri sem pisala pf nek^ tedni. Predstavila sj jo kot idealno mater devef otrokom, kot izvrstno gosi dinjo, ki skupaj z možK Martinom srečno gospodf ta v Kladnartu nad V nikom. ^ Veliko dobrega sem o^ družini slišala že takrat,* smo se potikah po vp škem koncu v času na.-^f letečega uredništva na h jevni skupnosti v Vojniki/* mi o tej družini govorili v| mrh presežnikih, zato ni či no, da sem se napotila k niJ Slika, ki sem si jo ustvar ko sem govorila z zakon, ma Preložnik in dvema h<' kama, mi še danes ne grr glave. Srečna in idealna (L žina je to, ki kot primef, življenja iz nekdanjih C kljubuje današnjemu čC se mu prilagaja, napredC Moč je v njih samih, v nji' E)|ig85 NOVI TEDNIK - STRAN 13 )rni roleva ženski Kasparov? i^e bo na DobmI končalo 2. svetovno šahovsko prvenstvo mlatlink Uo 20 let, kjer po 'iistavnica Sovjetske zveze Ketevan Ravazovna Arahamla T-- 1 Mladih šahistk iz devet- ^ ^Ije vsako popoldne v blišča merijo, katera bo Utaladink do 20 let. V vseh i|e bolj kot kdajkoli prej apr je vsekakor izredno dobro. Ime Dobrna pa bo zvenelo tudi takrat, ko se bodo mlada dekleta vrnila na svoje domove in pripovedovale o čudovitem kraju pod Paškim Kozjakom z zdravilno vodo, lepim okoljem ter prijetnimi ljudmi, ki so se kljub kratkemu času za izvedbo prvenstva potrudili, da domala vse teče tako, kot se za takšno prireditev spodobi. je bil prisoten tudi predsednik I Campomanes, ki ga je sprejel lEdi Stepišnik, levo pa je eden IVO prvenstva - Franci Pešec. Že pred prvenstvom je bila v središču pozornosti čmola- sa predstavnica Sovjetske zveze Ketevan Revazovna Arahamia, rojena 19. julija 1968. Ob otvoritvijo samoza- vestno sedla za šahovnico in takoj na naši n^boljši pred- stavnici Miijani Marič doka- zala svojo moč. Zmagala je brez posebnih težav. To se je dognalo vse do danes, ko je nanizala osem zmag (brez poraza ali remija) in tako bo veijetno ostalo do konca pr- venstva v ponedeljek po- poldne. Zaradi odlične igre ni zastonj ugotavljarge ša- hovskih strokovnjakov, da se morda prav na Dobrni ro- jeva bodoči ženski Ka- sparov. Eden najbolj prizadevnih pri tehnični izvedbi prven- stva je vsekakor znani celj- ski šahist in šahovski dela- vec Franc Pešec: »Arahamia je na tem prvenstvu razred zase. Igra s takšnim znanjem kot pri nas moški z naslo- vom mojstra. V drugi skupi- ni so po jakosti naša Mirjana Marič pa Madžarka Madl in Romunka Badulescu. Im^o moč naših moških mojstr- skih kandidatov. Sledi sku- pina petnajstih solidnih igralk, ki šele prihajajo, slab- ši od vseh sta le Belgijka in Avstralka. Prvenstvo je izredno kvalitetno, zlasti še če pomislimo, da gre za mla- de šahistke,« V hotelu so zlasti za dopol- danski čas pripravih za vse tekmovalke možnost kopa- nja, obiska savne, igranje na- miznega tenisa in kegljanja, obiska trim kabineta, vendar,,. Franc Pešec: »Naše pred- stavnice si tega ne privošči- jo. Vsak dan se že takoj zju- trju po zajtrku začnejo pri- pravljati na popoldansko srečanje. Bolj sproščene so predstavnice zahodnih dr- žav, kar se vidi tudi pri uvr- stitvah, saj so na repu le- stvice.* Franc Pešec se je tudi po- govarjal s sekundantom predstavnice Sovjetske zve- ze, ki ima velemojstrski na- slov. Povedal je, da Araha- mia vse posveča šahu. Zani- mivo je, da predstavnik SZ ne zna nobenega jezika razen svojega in je posredoval kot prevajalec gost iz Izraela, ki pa zna poleg svojega jezika še angleško in seveda rusko. Vsem na svetovnem pr- venstvu, zlasti pa organiza- torjem je bilo izredno težko, ko je morala odpotovati do- mov naša četrta udeleženka Vesna Markov, Sam pred- sednik Campomanes je kli- cal v Italijo, na Ciper, Portu- galsko, da bi dobil še eno udeleženko in da bi lahko potem pri parnem številu na- stopila tudi naša Vesna, ki je menda celo trenutno boljša kot vse ostale tri, ki nasto- pajo. Prijetnih in neprijetnih drobcev z 2. svetovnega pr- venstva na Dobrni je veliko. Med neprijetnimi je primer avstrijske predstavnice Ca- rin Ladner, ki je po spregle- danemu matu proti poljski predstavnici Jagodzinski iz- gubila. Prijetna drobna po- zornost pa je obvestilo v in- formativni omarici v hali zdraviliškega hotela, kjer je na listku narisan dežnik z in- formacijo, da je za udeležen- ke možna v primeru dežja iz- posoja dežnika v recepciji. Pojavih so se tudi spominki, ki so jih izdelali v Keramični industriji Liboje in so seveda naprodaj. Za res lep videz so poskrbeli tudi v celjskem Vrtnarstvu, ki so pripravili na vseh vstopnih mestih v hotelske prostore izredno domiselne cvetlične aranž- rnane. Posebne pozornosti je deležen zaščitni znak grafič- nega oblikovalca Minje Baja- giča iz Celja. Domiselen je tudi plakat kot šahovnica, namesto figur pa so narisani cvetovi, ob njih pa tisti, ki so omogočili svetovno prven- stvo. Pri biltenu sodeluje tu- di sekundant poljske dvo- članske reprezentance ša- hovski mojster Andrej Si- dor, ki pripravlja partije za bilten, kar zahteva pet ur krepkega dela vsak dan. O Arahamii pa meni, da se ne smemo čuditi, če bo že čez nekaj let svetovna prvakinja med članicami ali vsaj v boju za ta naslov. Dobrna bo še do ponedeljka, 23. decembra popoldne v znamenju šaha, ki je v zadnjih jesenskih dneh vnesel pravo veselje v polno zasedeni zdravihški kraj. kjer je vsaka prireditev ob zdravstveni terapiji do- brodošla. Zato ni čudno, da imajo dekleta vsak dan res- nično vehko gledalcev. Za dobro organizac ijoje potrebno tudi nemoteno delo organizatorjev in tiskovne službe, ki jo tokrat vodijo tisti, ki so to že večkrat počeli pri podobnih prireditvah v Celju in okolici. Na posnetku je del ekipe (od leve proti desni) predsednik organizacijskega odbora Jure Toplak, Peter Drofenik, direktor Zdravilišča Dobrna Stane Bizjak in direk- tor pokrovitelja SOZD Merx Franc Ban. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Mirjana Marič, Jugoslavija, rojena leta 1970, mojster FI- DE, učenka 2. razreda sred- nje šole Rade Končar v Beo- gradu, največji uspeh: zma- ga na svetovnem kadet- skem prvenstvu v Izraelu aprila 1985. Poleg šaha se rada ukvarja s košarko, na- miznim tenisom, posluša zabavno glasbo ter spozna- va skrivnosti programira- nja računalnikov. Alisa Marič, Jugoslavija, rojena (kot sestra) 10. janu- arja 1970, mednarodni moj- ster, učenka 2. razreda sred- nje šole Rade Končar v Beo- gradu, največji uspeh deli- tev 4. do 6. mesta na super- turnirju Goša 1985 ter osvo- jitev bala za mednarodnega mojstra. V šoli dobitnik Vu- kove diplome in Oktobrske nagrade, konjički zabavna glasba, literatura, košarka. Slavica Markov, Jugoslavi- ja, rojena 1967, maturantka srednje šole Uroš Predič v Pančevu, s šahom se ukvar- ja deset let, ima naslov ša- hovskega mojstra, največji uspeh 1. mesto na mladin- skem državnem prvenstvu, nastop na Dobrni je njen pr- v i-večji mednarodni nastop, konjička pa ima v posluša- nju glasbe in branju knjig. Iti devetim otroicom, ivanica ostareiiii sosedov rlcl Preložnik Iz KlaiJnarta odnosu do sveta, ki iz njihovega notranje- lovnega sveta, mojo .sliko o družini nik je dopolnil njen že omenjeni Alojz / zgubanem in ostare- >razu so žarele njegove > je pripovedoval o do- 2lih, ki jih mati Marica to let opravlja za vse " je soseda Marica go- ni dovolj, ker vsega ni sla. Veste, preveč na je, pa je to kar za- a. Jaz pa sem prišel, iodam, kajti ni je dru- »leč naokoli, ki bi bila poštovana, priljublje- lumana.« Marica iz Kladnarta je t pet let skrbela za za- par Frančiško in Ja- 'obnika. ko sta v viso- osti onemogla. Če ni i mati Marica sama, so iemdesetletnima >ma nosili hrano njeni odrasli otroci, rbela je tudi za osam- 'dovo Marijo Knifiic, 5 vsak dan prinašala >seda Ivana Blazinška a kruh in ga oskrbova- lni, dokler je živel, štirje sosedi so že e jaz še živim. Ko sem >olnoma osamljen, je poskrbela zame. Pri- domov po treh mese- »nja v bolnišnici in po Peraciji. Vso skrb in ime je prevzela dobra Vsak dan je prihajala k meni, prišla je že zjutraj z zajtrkom. Za njo so drobili njeni otroci, ki še v šolo niso hodili. Za mene je skrbela bolj kot moja mati. Tudi molzla je pri meni, dokler ni- sem šel k hčerki, ki zdaj skr- bi zame.- Doslikava Alojza Jošta k portretu matere Marice, je več kot popolna. Še bolj je osvetlila svetal lik matere, ki ji v današnjem času ni para. ZDENKA STOPAR Marica Preložnik iz Kladnarta nad Vojnikom. Alojz Jošt: »K vam sem pri- šel zato, da bi vam povedal, da ne bi že več let živel, če ne bi bilo Marice Preložnikove, moje sosede. Ni skrbela samo za me- ne, ampak za vse onemogle lju- di v njeni bližini. Ona ni samo mati svojim devetim otrokom, ampak mati tudi vsem sose- dom. Jaz ji danes v imenu ti- stih, ki so že umrli in v svojem imenu, izrekam najglobjo zah- valo za vse, kar nam je dobrega storila. To pa se ne da popisati z besedami. Strahotno nehva- ležen bi bil, če tegfl ne bi storil. Zdaj, ko sem vam povedal, mi je veliko lažje. Breme se mi je odvalilo od srca, lažje diham, toplo mi je postalo. Pa boste res dali v časopis, to kar sem vam povedal? To ni hvala, to je zahvala za plemenito delo.« 14. STRAN - NOVI TEDNIK 10. DECEMBER 198! Pionirji fotografirajo Robert Novosad iz osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju je avtor «plesa«, igre zanimivih gibov. Nekaj gibov je kompozicijsko zelo lepo zajel v en posnetek ter nas pustil razmišljati, kot razmišlja tudi oseba na levi. To je dosegel z zelo dolgim časom in verjetno z aparatom, kije bil postavljen na stativ. Takšnega načina se seveda obič^no ne poslužujemo, saj neostra slika ni prav nič simpatična, strokovno posneto, z elementi kakršne je dobil tudi Robert, pa nekateri zelo cenijo. Delo z mladimi v Velenju se pozna na vsakem koraku in upamo, da se jim bodo pridružili tudi ostali foto krožki, s^ smo na nedavnem inštruktorskem teč^u videli tudi mentorje iz številnih šol našega območja. Veseli smo bili, da je nek£y mladih, ki pridno že tretje leto sodelujejo z nami, ta seminar obiskalo in bodo seveda svoje izkušnje prenašah na svoje kolege, ki jih ob koncu leta čakajo lepe nagrade. Robert Novosad prejme za objavljeni posnetek nagradni Kupon Fotolika. Urednik fotografije Kulturni dan v drugi polovici novembra smo imeli na naši šoli kulturni dan, ki Je bil zelo pester. Učenci višje stopnje smo po razredih pri- pravili razstave z naslovom: No- tranja oprema kmečkega doma na Kozjanskem. Razstave so bile zelo bogate in vredne ogleda. Tu- di sama si nisem mislila, da pod- strešja naših domov še premore- jo toliko lepega. V našem razredu smo razstavili na roke vezene prte, lanene rju- he, lončeno posodo, stare svetil- ke, likalnike, mlinčke in še bi lahko naštevala. Na naši razstavi je bilo vredno ogleda tudi staro čevljarsko orodje. Prinesel ga Je sošolec, ki ima deda čevljarja. K vsaki razstavljeni stvari smo za- pisali, kaj Je, od kod Je, letnico - če smo Jo vedeli - in kdo jo je pnnesel. Ko Je bila razstava pripravlje- na, smo imeli svečano otvoritev. Skupina, v kateri sem bila Jaz, Je pripravila opis kmečke hiše iz del Josipa Jurčiča; Domen in So- sedov sin. V drugem delu kulturnega dneva smo si ogledah diapoziti- ve: Kulturnozgodovinski spome- niki Kozjanskega. Predstavil nam jih Je gost, tovariš Jože Bri- lej, nekdanji ravnatelj osnovne šole v Podčetrtku. Ker je bilo v diapozitivih področje Kozjega z^eto v manjši meri, smo se s tovarišem zmenili, da mu bomo pripravili seznam stvari v Koz- jem in okolici, ki bi bile vredne fotografiranja. Po ogledu se Je Tomaž, predsednik našega.kul- turnega društva, gostu zahvalil in mu podaril lesenega z^čka, simbol našega kraja. Veseli in obogateni z mnogimi novimi znanji in vtisi, smo se razšh. TINA KOLAR, 6. r. OŠ Bračičeve brigade KOZJE Našla sem ptičko Nekega dne sva s sestro odšli v gozd. Tam sva nabirali gobe. Ko sva se vračali domov, sva v gnnu zagledali majhno ptičko. Ujeli sva Jo in odnesli d6mov. Dali sva Ji hrane. Potem sva jo odnesli na- zaj v gozd. .BOJANA ŽUP \NC. 1. b OŠ Franja Malga.ja ŠENTJUR Med odmorom Po drugi uri pouka imamo od- mor. To je veselje za vse. Tedaj si imamo deklice toliko povedati, dečki pa se pretepajo in razgraja- jo. Ko se dečki najhuje pretepajo, zaškripajo vrata. Stečemo ha me- sta, prepričani, da prihaja tovari- šica. A vstopi sošolka. Bruhne- mo v smeh. Dečki nadaljujejo z razgrajanjem in prenehajo šele,, ko učenec, ki Je na straži, zakriči: Tovarišica prihaja!« In res pride. NATALIJA DVORJAK, OŠ 3 bataljon VDV VITANJE Na luni Nekega sobotnega večera sem se z Jezo odpravljal spat, saj Je bila na televiziji moja najljubša nadaljevanka: Sokoli. Ležal sem v postelji in premišljeval, ksg bo naredila čarovnica Zelda. Zaprl sem oči in premagale so me sanje. Pogledal sem skozi okno in vi- del raketo z napisom G 10 L. Ta- koj me Je prešinila misel, da bi šel vanjo. In res: odri sem vrata in počasi stopal proti njej. Odprl sem vrata rakete in si ogledoval prostore. Ker pa sem bil radove- den, sem se že počasi dvigal proti vesolju, proti luni. Prispel sem na luno in Jo z občudovanjem gledal, a na žalost ne dolgo, ker sem zaslišal svoje ime. Pogledal sem okoli sebe in videl mamico. Škoda, ker me Je zbudila, kdo ve, kai bi na luni še doživel. , GORAN GRZINČIČ, 4. b OŠ Frana Krajnca CELJE Pretep Odmor. KcU pa se dogaja? Damjan se podi za Gregorjem. Tresk! Prevrnil seje stol na Dam- janovo nogo. A to ga ne vznemir- ja. Sicer ga boli noga, a ne popuš- ča. Zraven se vmeša še Joži, ki hoče zaustaviti Gregorja. Gregor ga mahne in Joži se zvali na bla- zine, te se zrušijo nanj. Potem gre mimo Tomaž, a Damjan ima ovi- ro na poti. Poskuša se mu ogniti, a je, žal, že prepozno. Tomaž pa- de na blazine in skoraj zmečka Jožija, ki kobaca izpod blazin. Potem izginejo vsak na svoje me- sto in Damjan si hladi Jezo. Še med poukom kaže Gregojju Jezik. VID ŠELIH, 4. a OŠ Dušan Jereb SLOVENSKE KONJICE Splavarstvo v naših kraim Včasih, ko še ni bilo dosti cest in kamionov, so ljudje les preva- žali s splavi. Okrogel les so zveza- li skilpaj, na vrh so dali rezanega. V Mitrovici so zvezali več spla- vov skupaj. Takemu splavu so rekli Mitrovčan. Potovali so od LJubnega do Zidanega mostu po Savinji, od tam pa po Savi do Mitrovice in po Donavi do Črne- ga morja. JURE GOLOB, 3. b OŠ Šlandrove brigade LJUBNO OB SAVINJI Ptice vedo Ptice vedo, kam gredo, veter ve, kam zaganja se smeje. A jaz ne vem, če napisati to snum. Ne vem, kam grem, vem tudi ne, zakaj pusto je srce. Srce boli, krivica se mi godi. Vroča je moja kri, zato v srcu lučka tli. Ta lučka pa gori zato, ker piše, piše, piše moje pero. ALENKA JERAMEL, 7. a OŠ Bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Franček Moj Franček - to ni moj star ata, ki mu je tako ime. To je moj kanarček P^anček. Živi v kletki, je rumene barve in zelo lepo poje. Z nJim se pogovarjam, ker nimarn bratca in ne sestrice. TJAŠA KOVŠE, 2. r OŠ Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE Želvi Doma imam dve želvi, ime jima je Tom in Jeri. Imam ju v steklenem akvariju. V ak- variju imata pesek in velik kamen. Hranim ju z vodnimi bolhami in me- som. Zelo rada jesta tudi solato. Vsak dan jima moram menjati vodo. Zato, ker imam živali rad, mi ni tež- ko skrbeti zanju. MATEJ KOLENC, 3. d OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE To je znak nekega svetovnega prvenstva, ki se odvija pfav te dni pri nas. .Ali veš, katerega? Odgovor ni težak, kajne? Zato ga takoj napisi na dopis- nico in jo pošlji na naslov: NOVI TKDNIK. Trg V. kon- gresa 3 a, 63000 CKL.IK V uredništvu bornem v torek. 23. decembra izžrebali nagrajepca AERO. Pa še rešitev iz prejšnje Atkine zanke: Pravilno ge.slo je AERO. Nagrado pa dobi: Alenka Banovšek. Rudarska 2 c, 63320 Titovo Velenje. i december 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 15 fjoCne cvetke »Vrč hodi po vodo ta- |o dolgo, da se razbije« kravi slovenski pregovor, hušan O. pa je le mislil, da {o ostal dlje časa neodkrit p da ga ne bodo prijeli že ,ri drugem vlomu. Ker je » enkrat prej uspešno vlo- lil v Merxovo trgovino na olulah, je prejšnji petek, ekaj po polnoči ponovno oskusil - in za nekaj časa idi zadnjič, ker so ga na elu zalotili in prijeli milič- iki. I ! • Anton K. iz Ribarjeve jlice v Celju je v soboto fztrajno izzival miličnike pa tudi druge). Najprej se p grdo obnašal v celjskem Zdravstvenem centru, a se f izmazal le z opozorilom jtiiličnikov. Nam.esto do- hov, je odšel v gostilno ;ulk in, ker je tudi tam raz- rajal, so ga miličniki pri- ržali toliko, da se je Itreznil. • Precejšruo vztrajnost e pokazal tudi Borislav J., a je prejšnjo sredo razbil teklo v samskem domu v libaijevi ulici. Miličniki so {a najprej opozorili, kar pa li zaleglo, zato so Borislava lagradili s prenočiščem v »rostorih za treznerye. iNočnino« bo zaračunal lodnik za prekrške. S. Š Soseda rešila deiiiico iz ognja v garsonjeri v četrtem nadstropju pri Rabiji Ibri- ševič na Kidričevi cesti 55 v Titovem Velenju je minuli petek, 13., zagorelo. V tem bloku v zadnjem času že če- trtič. Nekaj minut po trinajsti uri je učenka Katja Plešej od doma pokhcala velenjske ga- silce in jih opozorila, da gori stanovanje pri stari Nami, skoraj v istem času pa je iz gorečega stanovanja pogum- na soseda Džemsa Sulkano- vič reševala triletno Erdino, ki je ostala zaklenjena v sta- novanju, ker je bila mama Rabija Ibriševič odšla v trgo- vino, »Sluč^no sem bila pri oknu,« je pripovedovala so- seda Džemsa, »ko sem opazi- la opozorilne znake fantov iz rudniškega samskega doma. Postala sem pozorna in opa- zila, da gori pri sosedi nad- stropje niže. Nisem vedela, da je v stanovaju otrok sam doma. Odločila sem se, da vdrem in iz stanovanja se je takoj začel valiti gost dim. Vdihnila sem in se pognala v stanovarpe, ko sem zaslišala otroški jok. Z nogami sem otipala deklico, jo pograbila in stekla na hodnik ter v svo- je stanovanje, kjer sem ji po- nudila prvo pomoč. Ko je de- klica začela glasneje jokati, sem vedela, da sem jo rešila. Potem sva obe jokali.« Pri reševanju so bili sila hi- tri tudi gasilci, s^ so morali gasiti še sosednja stanova- nja. V vehko pomoč jim je bila raztezalna lestev. Komi- sija vzroke požara še ugotav- lja, bržčas pa gaje povzročila električna napeljava. Škoda je veUka, s^ je uničena vsa oprema v stanovanju. L. OJSTERŠEK Nabavna referenta zaiitevala podkupnine Končana je preiskava proti 43-letnemu Viliju Kastelicu iz Celja, Pucova 2 in 34-letnemu Antonu Vrancu iz Dobrne 11/ a, ki sta osumljena, da sta v sostorilstvu izvršila kaznivo dejanje neupravičenega spre- jemanja daril. Kastelic in Vrane sta zapo- slena kot nabavna referenta v celjskem EMO, položaj v služ- bi pa sta začela izkoriščati ob koncu leta 1983. Ker sta v ime- *nu delovne organizacije skle- pala posle tudi z obrtniki, sta za sklenitev posla sprejela podkupnino oziroma jo zahte- vala. Preiskovalni sodnik je zaen- krat razjasnil le poslovanje z obrtnikom Alojzom Kraljem, ki je moral Vinku Kastelicu in Antonu Vrancu dajati 10 od- stotkov od bruto plačila za iz- vedena dela, če je hotel dobiti naročilo. Kralj je bil v škripcih in je zaradi pomanjkanja naro- čil pristal na takšne pogoje. Do 23. oktobra letos, ko so Vihja Kastelica in Antona Vranca za nekaj časa priprU, pa naj bi ji- ma na različnih krajih izročil najmanj 600.000 dinaijev. Pod- kupljiva delavca iz Ema naj bi si ta denar razdeUla na pol. Vih KasteUc je v preiskoval- nem postoku vse zanikal, med- tem ko je Anton Vrane priznal,, Alojz Kralj pa je celo navedel tudi mesta, kjer jim je izročil posamezne podkupnine za sklenjene pogodbe. S. ŠROT Obvezni varnostni loki Od 1. januarja prihodnjega leta bodo po zakonu o varno- sti cestnega prometa morali imeti vsi traktorji var- nostni lok ali kabino. Vse pa kaže, da bo marsikateri lastnik traktorja imel precej težav, da bo zadostil zahte- vam zakona (in seveda nekaj več naredil tudi za lastno varnost): lokov namreč primanjkuje v trgovinah, neko- liko lažje je dobiti le kabine. Traktor je sicer prinesel napredek v kmetijstvu, vendar pa je vse prevečkrat tudi vzrok družinskih tragedij in s tem v zvezi propadanj kmetij. V zadnjih petih letih se je samo v naši repubhki smrtno ponesrečilo s traktorjem 281 ljudi, večinoma starih od 15 do 44 let. če bi na vseh traktorjih imeli varnostne loke ali kabine, potem bi bilo tako hudih nesreč neprimerno manj. Medtem ko novih traktorjev že dve leti ne prodajajo več brez kabin, pa bodo morali lastniki starejših letnikov kupiti kabine, ki stanejo približno 100.000 dinarjev ali pa lok, ki je trikrat cenejši. Republiški svet za preventivo in vzgoje v cestnem prometu je pred časom po precej dolgih zapletih dosegel, da so traktorske kabine in loki oproščeni temeljnega in republiškega prometnega davka (skoraj 30 odstotkov prodajne cene). TT OBJAVA o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutica dolgoročnega plana občine Celje za obdobje 1986-2000 in osnutl1 Pravijo, da je vsak začetek iežak. V avto-moto športu pa Ije posebej. Je bilo tudi v va- jem primeru tako? ^ »S trincOstimi leti sem prvič l^edel v go-cart in prevozil ne- <^aj krogov. Tako se je začelo. Kadarkoli je bila možnost za Vožnjo z avtomobilčkom, sem ^ z veseljem izkoristil. Ko sem I; osamosvojil, je bilo že laže. bral sem denar za star, sko- ijda odslužen stroj in ga sam opravljal. Z njim sem pričel idi tekmovati. Mnogo dinar- 'V je bilo treba privarčevati, la se danes lahko pohvalim s (remi motorji za go-cart in ifnim go-cartom.« 1 Ste imeli kakšnega pokro- vitelja in kakšna je pomoč av- to-moto društva? • »Pokrovitelja do sedjg nisem ^el. Avto-moto društvo mi se- teda pomaga, toda le s tem, da mi povrne potne stroške, zava- pvanje in skrbi za prijave za iekmovanja. Vsi ostali stroški ba so bili na mojih ramenih.« ' Ti pa najbrž nisi majhni? ' »Seveda ne! Nov go-cart sta- ne 600.000 din, potem so tu še gume, olje, bati itd. Vse to je treba dobiti iz tujine, k^ti na našem tržišču tega materiala ni.« Koliko vas potemtakem stane ena dirka? »To je težko reči, ker je vse odvisno od posamezne dirke. Bate menjam na vsake tri dir- ke, gume pa na dve do tri dir- ke. To je odvisno od vremena. Ce je vročina, se gume mnogo hitreje obrabijo, kot pa v dežju. Ne manjka pa tiidi trčenj, kar predstavlja dodatne stroške.« Zakaj si ne poiščete pokro- vitelja? »V naslednji sezoni ga bom najbrž imel.« Je njegovo ime še skriv- nost? »Ni. Dogovarjam se s Kovin- sko galanterijo Miro Cigale iz Nazarij.« Deniva, da bodo pogovori uspeli. Ali bodo potem rezul- tati še boljši? »Lanska sezona je bila zame ncuuspešnejša. Zasedel sem še- sto mesto na državnem prven- stvu in peto na republiškem. Če bo več finančnih sredstev, bodo tudi rezultati še boljši. Predvsem si bom lahko pri- voščil več treningov. Do sedaj sem treniral enkrat tedensko na avto-moto poligonu v Šem- petru ali v Ljubečni pri Celju. Na vsako dirko grem dva dni prej, da se spoznam s tekmo- valno stezo, kar pa sev^eda bi- stveno podraži stroške bi- vanja.« Vsaka dirka je doživetje za- se. Kako jih vi doživljate? »Dirke za letošnje državno prvenstvo so mi prinesle res- nično vse vrste doživetij. Od veselja pa do vehkega raizoča- ranja. Začelo seje zelo obet^o- če. Prva dirka v Zagrebu mi je prinesla četrto mesto, druga na Reki tretje mesto in moja upa- nja so bila vse večja. Že na tret- ji dirki mi je sreča obrnila hr- bet. V prvem zavoju sva se z nekim tekmovalcem zapela s kolesi, se vrtela po dirkališču in vsega je bilo konec. Še huje je bilo na naslednji dirki. Dru- gi najboljši čas na treningu mi je zagotovil odlično startno po- zicijo. Tudi start je uspel, bil sem na tretjem mestu, zatem pa mi je odtrgalo izpušno cev. V naslednji vožnji je odpove- dal še motor, kar je bila posle- dica odtrgane izpušne cevi. Med eno in drugo vožr^o je bi- lo pač premalo časa, da bi po- pravili izpušno cev.« Uspeh na dirki je prav goto- vo odvisen tudi od dobro pri- pravljenega go-carta. Ali ga pripravljate sami? »Motoije mi pripravlja Niko Matjaž iz Bleda, ki velja pri nas za n^večjega strokovnjaka na tem področju. Pred vsako tek- mo odpeljem stroj na Bled in šele nato se odpravim na dirko.« Kaj pa ambicije v kaki dru- gi disciplini avto-moto športa? »Vsakdo, ki se začne ukvarja- ti z avto-moto športom, si žeh tekmovati v močnejših katego- rijah. Če bi imel finančne mož- nosti, bi rad tekmoval na avto- mobilskih cestno-hitrostnih dirkah. Seveda pa so možnosti zelo majhne. To je domena tek- movalcev v večjih mestih.« Začela sva s primerjavo s formulo I. Tam fantje drvijo po cesti s tristotimi kilomet|-i na uro. Kakšne pa so največje hitrosti z go-carti? »Na ravnih delih dirkališča dosežemo hitrost okoh 130 km/h, kar tudi ni tako malo glede na moč in veUkost mo- torja.« RAJKO PINTAR Marjan Livk med vožnjo v majhnem avtomobilčku, ki pa zna biti tudi izredno hiter. Grega Jurak izpolnil normo Trije celjski plavalci so gostovali v Beogradu, kjer so se udeležili mitinga, ki ga je v počastitev bližnjega praznika dneva JLA pripravil plavalni klub Partizan. To'je bilo zadnje tekmovanje v 50 meterskem bazenu, kjer je bilo možno tudi osvojiti normo za mednarodni ali zvezni razred. Saši Lavrič to žal ni uspelo, je pa uspelo Gregi Juraku izpolniti že drugo normo za zvezni razred. Mateja Cvirn je osvojila 3. mesto na 200 m delfin. Vsi trije pa so dosegli dobre rezultate, kar je ohrabrujoče pred naslednjimi zahtevnimi tekmovanji. Miadi plavalci v Avstriji Skupina petnajstih plavalcev Klima Neptuna je sodelovala na dvodnevnem mednarodnem plavalnem mitingru v Grazu v Avstriji Dosegli so nekaj lepih uvrstitev. Jure Vračun je osvojil celo tretje mesto. V soboto kvaiilikaciie Plavalci Klima Neptuna iz Celja bodo v soboto in nedeljo nastopili v Mariboru, kjer se bodo v kvalifikacijah potegovali za uvrstitev med osem najboljših plavalnih ekip v Jugoslaviji. Kandidati za dve prosti mesti so: Branik iz Maribora, Rudar Trbovlje, Fužinar Ravne, Ilirija Ljubljana in Klima Neptun Celje. Lepo bi bilo, če bi mladi celjski plavalci v tem poskusu uspeli, kajti potem bi v soboto in nedeljo, 28. in 29. decembra nastopili doma v Celju na državnem zimskem ekipnem prven- stvu. Skakalci v MIslinll V Mislinji je bilo tekmova- nje za pokal Štajersko-Koro- ške regije v smučarskih sko- kih, kjer je nastopilo 81 tek- movalcev iz osmih klubov. Nžgboljši s celjskega območ ja med pionirji C (29 tekmoval cev): 5. Marko Podkrižnik (B A), 9. Janez Senger (Toper Ce Ije), 13. Ber^jamin Mesič, 14 Sergej Krk, 15. Boštjan Čre možnik (Vsi B-A), 17. Rudi Rozman (Zbelovo) itd. Pionirji B: 1. Boštjan Redr\jak, 2. Bran- ko Kanduti (oba TV), 3. Jure Jerman (B-A), 4. Janez Turnšk (Partizan l>opata), 5. Matej Oprešnik (Zbelovo), 6. Igor Lu- kič (Toper) itd. Pionirji A (24 tekmovalcev): Viki Čepelnik (TV), 2. Boris Podkrižnik (B- A), 3. Boštjan Rednjak (TV), 4. Primož Gerčar (Toper Celje) itd. Življenjsko zavarovanje pomeni ljudsko zavarovanje življenjsko zavarovanje je na- menjeno vsem tistim, ki mislijo na bodočnost, ki žele preprečiti, da bi jim nepredvideni dogodek preprečil dosego ciljev, ki so si jih namenili doseči zase, za otro- ke, za svojo družino in za samo- stojno življenje svojih otrok. Izrednega pomena je življenj- sko zavarovanje predvsem tudi za celotno družbo. Res je, da je z visoko inflacijsko stopnjo živ- ljenjsko zavarovanje izgubilo izredno pomemben varčevalni vidik, vendar ga je s primerno visoko zavarovalno premijo mo- Nezgodno zavarovanje Bučarjev Vsi smučarji na Rogli in Golteh so z nakupom vstopnice nezgod- no zavarovani za nezgodno smrt 360.000 din invalidnost 720.000 din stroške zdravljenja m reševanja 24.000 din goče še vedno zadržati. V zad- njem letu je življenjsko zavarova- n,ie na območju Zavarovalne skupnosti Triglav, območne skupnosti Celje spet v rahlem po- rastu, čeprav še zdaleč ne dosega vsaj nominalnega porasta ostalih, premoženjskih zavarovanj. Prav čudno, da pri zavarovanju še vedno bolj mislimo na premo- ženjska zavarovanja, kot pa na osebna in še posebej na življenj- ska in nezgodna zavarovanja. Da- nes vas želimo spomniti: mislimo nase, na svojo družino, na svoje otroke! zavarovalna skupnost t r i g I a V Zavarovanje obrtnikov Obrtniki se lahko zavarujejo za posledice nezgode in za naravno smrt. Zavarovani so povsod, v službi in izven nje. Življenjsko zavarovanje To ni samo zavarovanje, ki ga nekdo sklene zaradi izplačila do- ločene zavarovalne vso^e v pri- meru doživetja, smrti in invalid- nosti. Pomembno je poudariti, da so pri tem zavarovanju brez do- plačila zavarovani tudi otroci. Če imata starša sklenjeno vzajemno zavarovanje, iz- plača zavarovalna skup- nost za prvorojenega otro- ka 10 odstotkov od zavaro- valne vsote oziroma naj- manj 2000 dinarjev Od izpolnjenega 30. dneva starosti do izpolnjenih 14 let izplača zavarovalna skupnost za pogrebne stro- ške 10 odstotkov od zava- rovalne vsote za doživetje oziroma najmanj 2000 di- narjev. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 10. december 198! FRAN ' ' Piid^s vobodniiir soncenvf Kopja so sviščala po zraku in vrtala luknje'v železno streho ščitov: Začel seje boj moža proti možu. Sekire so treskale po ščitih in jih klale, meči so se pomahali v kri in bliskovito švigali po telesih Slovenov. Vsa dolga dolina je bila zamotana veriga besnečih vojakov, ki so se z grozno silo bili in klali. V sredo te gneče je pribesnel še Radogost. Kiji so se dvigali in strašno telebah po brona- stih šlemih. Bilje hrup in krik, vzdihi in rjovenje, žven- ket mečev, trušč lomečih se kopij. Iztok Je planil s strelci naprej po bregu. Konjiča se je pravkar utrgala izmed gneče in hotela zbežati. Posuli so konje s strelicami, da so se gradili pod Jezdeci. Mladci pa so planili z nožmi za njimi, glava za glavo Je padla pod urnim mečem izbornih konjikov, ali čez mrličq,so tiščali drugi, podrli Bizantince na tla in Jih zadušili s težo svojih trupel. ■ Noč je legla na zemljo. Po travi so tekle kaluže krvi, vzdihi so Ječali do neba, Sloveni pa so peli divje davo- rije, da je donelo pod jasno svobodno nebo. Šesto poglavje Zmagovalci so zakurili ognje in se zbrali v velikih tolpah okrog njih. Z ogorki so iztikali potem po dolini in iskali svojcev, katerih so pogrešali. Morana Je strašno gospodarila. Potok se Je na več krajih zs^ezil, toliko mrličevje ležalo v nJem. Se mrtvi so se davili, stiskali nože v rokah tiščali v zobeh kose človeškega mesa, ki so jih odtrgali, ko so se bili zagrizli v sovražnika. Kroka so dobili v Jarku, krog njega deset poklanih pračarjev. Eden Je ležal na iyem, v njegovem srcu je tičal Krokov nož. Velika žalost Je obšla Svaruna, ko so prinesli na smrt ranjenega Radogosta. Preko prsi mu je zevala dolga rana, dvakrat Je še dihnil pri ognju in ugasnil. Bilje najslovitejši starešina Antov. 1 Sloveni so zmagali, pa plačah zmago s potoki krvi. Zakaj Hilbudijevi vojaki so se besno borili, bili so dobro oboroženi in zavarovani. Zlomila jih je samo mogočna sila Slovenov, sicer bi si bili presekali pot skozi čete in ušli. »Vsi Bizantinci so padlil* Tako so sodili četniki in starešine. Svarun ni verjel. Trikrat Je imel presekan oklep iz konjskega roga, zmučen Je bil, pa ni miroval. Obhodil Je vse mrliče, štel Bizantince in zmajeval. »Več jih je bilo, HilbudiJ ima močnejšo vojsko! V taboru Jih je pustil, če ne, so ubežali." Zato ljudem ni dal pokoja. V gradišču so že zvedeli za zmago in hitro poslali številno konj, da bi povezali ranjence nanje in jih prene- sli domov. Svarun je od bral dvajset dobro oboroženih vojščakov. Jim ukazal na konje in jih še v noči pognal čez ravan proti mostu. Velel jim Je, naj se poskrijejo in varno čuvajo most. Če zalotš potoma beguna, naj ga umorš, če bi hotel kdo proti mostu, naj ga takisto napadejo in hitro pokončajo. Če zve posadka v taboru o Hilbudijevem porazu, razdere most in vojska Slovenov bi ne mogla čez Donavo. Nato so pobrali ranjence in Jih odvedli na konjih v gradišče. Med njimi Je bilo kakih petdeset še živih in onemoglih bizantinskih vojakov. Te so odgnali v suž- nost. Ko so bojevniki počivali, Je slonel Svarun sam ob ognju in razmišljal. Jasno mu Je bilo, da Je treba osvojiti tabor. Toda tabor Hilbudijev! To Je trdnjava, katero bi kupil samo z življenjem polovice vojske. Premišljeval Je, čelo se mu je gubančilo, s prsti Je brodil po beli bradi, ki Je bila vsa oškropljena s krvjo. Tu in tam so se zakrohotali mladeniči ob ognju, tam so zapeli pesem. Svarun pa seje ključil bolj in bolj v dve gubč. Ni se mu rodila pametna zvijača, kako bi zasegel tabor, da bi ne ' žrtvoval preveč ljudi. »Svetovit, vdahni mi modro ukano! Samo eno še pošlji v mojo sivo glavo, saj potem ležem počivat. Samo še eno..Glava mu Je zlezla čisto nizko, da Je čelo naslonil na ročnik meča, kije bil zaboden pred nJim v tla.'Trudne oči so se zaklopile, po spanju Je hrepenelo telo, ali duša Je bila nemirna, polna skrbi. Bolj in bolj se Je poizgubljal šum in krik okrog nJega, ognji so ugašali^ nebo seje na vzhodu zažarilo v tanki rdeči progi. Kakor bi se utrgal žarek te luči z neba in šinil v glavo Svarunu. Od veselja Je vzkliknil in hitro vstal. \ Takoj so zapeli rogovi, vsa vojska se Je dvignila in gnetla v gosto črto. Starešine so obkolile Svaruna. »Bratje, starešine Slovenov, veljaki med Anti, vrli vojščaki,« Je izpregovoril Svarun. »Bogovi so bili d nami, Perunje po pravici udaril oholega Hilbudija, tatu naše svobode, udaril njegovo vojsko, da trohn^ sed^ njihova trupla v hrano Jastrebov in lisic. Ali padlo Je komaj polovica i^egove vojske. Udariti moramo nJ gnezdo na Donavi, razsuti moramo tabor, sicer pridejo drugi Hilbudiji in nas vnovič pokoljejo in oropajo. Todi Bizantinec sedi kakor zms^j v gnezdu. Poznate njegov^ okope, raztopljeno smolo, silna kopja in meče urn^ kakor blisk. Več ko pol vojske si razbije glavo ob zako\ pih, pa Jih še ne vzamemo.« | »Razderimo most in se vrnimo k čredam!« svčtuje stat An t. I »Ne, brat! Most Je naš. Ne smemo si odlomiti veje, ni kateri stojimo. Po mostu pojdejo naši voji, da si povrt nemo, kar so nam ugrabili. Zato moramo razsuti tabor!i »Udarimo nanj! Izstradamo vojsko Bizantincev! Sea gimo Jih v gnezdu!« I Navdušenje se Je oglasilo v zboru. Zadaj so dvigat vojščaki kopja in meče, s sekirami so mahah nad gla\ vami. I »Da, v tabor udarimo, a naše glave bodo cele, Morankt bo sedela in od daleč gledala zmago!« j Vsi so široko odprh oči, s hrepenečimi usti so strmeB v Svaruna. Vsa gneča seje še bolj stisnila in poslušal^ »Bratje, Svetovita zahvalite! Podaril Je moji sivi gla\i ukano!« r Vesel krik je šinil skozi množice. h »Hitro slecite vse bizantinske vojščake, nadenite seii šleme in prnje, ščite obesite na roke, pa naprej nh tabor!« r Vsi so ostrmeli. Nihče si ni upal izpregovoriti. V takt nerodni opravi! Svarun Je blazen! Usmili sega, Svetovit, Nihče se ni ganil z mesta. Ah Svarun zapove odločni,^ še enkrat: »Šleme na glavo, oblecite oklepe!« ^ Vsi borci so se razpršili in planili nad mrtva trupl^ Bizantincev. Snemali so Jim šleme, odpenjali oklepe ii^ odpasovali lepe, okovane Jermene. P Proizvodni program: - kotli na lesne odpadke - trajnožareče peči na trda goriva > KU VIN b K A - dozirne naprave za lesno industrijo k I KI ni ICTDI I A ~ ^^^^^^ trajnožarne peči za gospodinjstt^ IINUUO I m JM - kovinske konstrukcije \/RAMQk'nn rt ~ odsesovalne in odpraševalne naprave ^ p. - oprema za ladje (hidroforji) ^ 10. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 10. DECEMBER 198! I j [11Wtu k jl^fmf^^ Tlakovane steze so pripravnejše, če med ploščami m fug. To je izvedljivo pri tlakovanju z betonskimi in obdela- nimi kamnitimi ploščami. Rustikalne poti s tlakom iz neobdelanega naravno hrapavega kamna in lesenih čokov pa imajo seveda tudi neenakomerne fuge. Vmes je treba posejati travo ali posaditi tržnice, ki prenašajo teptanje, da jih s hojo ne uničimo. Zato tedaj fug ne zasujemo z mivko, pač pa s presejano humozno zemljo. Za ta namen bi najbolj ustrezala mešanica naslednjih vrst trav: 60% travniška latovka (poa pratensis), 20% rdeča bilnica (Festuca rubra), 20% šopulja (Agrostis tenuis). Vzdrževanje bo lažje, če bodo fuge nekoliko pod ravnijo plošč, ker bo tako lažje kositi. Zato njo bodo tudi obrobne trate nekoliko nižje od poti. Pri nasaditvi tržnic v fugah pazimp predvsem, da posa- dimo iste vrste rastlin na večji površini poti. Zavedati se moramo, da je to pot in ne cvetna greda. Toda ne sinemo zaiti v drugo skrbnost. Dvajsetim sadikam Sagina naj .sledi ob robu nekoliko homuUc s plazečim jetičnikom. Pet sadik timijana in morda tri pritlehne plamenice bi štela ta skupnost. Sledila bi skupina desetih gorskih klinčkov v družbi s petimi plazečimi se zvončnicami in morda ena smiljka. Tej družbi bi dodali še alpski pečnik in pokalico, nakar bi smeli uporabiti spet nekaj sadik Sagina itd. To .seveda ni recept, pač pa primer, kako naj bi uporabili pritlehne rastline za zasajanje fug in bi pri tem ne zašh v kakšno skrajnost. Sploh pa priporočamo zasaditev fug s trajnicami le tedaj, če vodi pot čez nasad trajnic. Če pa pot drži po trati, naj bo posejana vselej tudi s travo. (Nadaljevanje in konec prihodnjič). HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE O vrtnih poteh vemo vse premalo Ljubo doma stanovanje je odraz naših življenjskih navad, potreb, materialnih zmožnosti, pa tudi želja po varnosti, udob- nosti in domačnosti. To je najintimnejši življenjski prostor, ki kaže socialna, ekonomska in estetska nag- ^enja posameznika. Vsak človek ustvarja svoj stano- vanjski ambient od trenut- ka, ko z vselitvijo vnese v prazen prostor osebno noto in s tem oblikuje stanova- nje po svojem okusu. Seve- da vsako stanovanje terja kompromise: potrebe se največkrat uklonijo zmož- nostim. Stanovanje se stalno spre- minja, prilagaja se dinamiki življenja. Nove potrebe vzni- knejo, stare odpadejo. Kot mlad par, id je srečno ubežal oblasti staršev, smo veijetno zadovoljni z m^hno, zvečine bolj neugledno, a domiselno opremljeno sobo, v smislu pregovora »ljubo doma, kdor ga ima«. S to sobo dru- žina shaja nekaj časa, vsaj do prvega otroka, ko je treba najti »pravo« stanovanje. Nato drugi otrok, morda tretji, venomer se pojavljajo potrebe po novi opremi. Naj- večkrat zaradi novih potreb, včasih pa preprosto zato, ker smo se stare naveličali in že- limo v stanovanje vnesti ne- kaj novega. Rubrika »Arhitekt svetu- je« je namanjena stanovalcu kot pomoč pri soustvarjanju lastnega bivalnega okolja. V njej bomo najprej analizirali elemente oblikovanja notra- njega prostora (barva, svetlo- ba ...) in njihov vpUv na ce- lotni ambient. Vendar teh navodil ne smemo jemati kot toge recepte, sžg skušamo s temi nasveti le posredovati prijeme za čim uspešnejše usklajevanje individualnih želja pri oblikovanju ambi- enta. • Kava bo dolgo obdržala aromo in vonj, če v posodo, v kateri jo shranjujete, vsujete žličko sladkorja. • Če so keksi, ki so stali v odprti škatli ali posodi, po- stali po nekaj dneh neužitni, jih damo v celofansko vreč- ko, dobro zapremo ter posta- vimo v hladilnik. Po nekaj urah bodo keksi spet sveži. • Kolači se ne bodo prijeli dna pekača, če ga boste do- bro namastili in posuli z drobtinami. • Sveče se ne bodo tako hitro topile, če jih za štiriin- dvajset ur potopite v močno razstopino kuhinjske soli. BOGDANA FERLEŽ, Grobelno Obenem pa vabimo bral- ce, da se oglasijo z vpraša- nji glede opreme prostorov in s problemi, na katere so morda naleteli pri ustvarja- nju svojih bivalnih ambien- tov. Nanje bomo skušali od- govoriti v skici in besedi. Zato sodeli^te s konkretni- mi vprašanji, saj je nova ru- brika namenjena vam. Vprašanja posredujte na Novi tednik, s pripisom: Za rubriko »Arhitekt svetuje«. imZGIBAJMO tELOm Noge in hoki L. Ležimo na des- nem boku, opirajoč se na komolec, drugo ro- ko zaradi ravnotežja postavimo pred sebe na tla. Pazimo na pra- vilno držo in stegnje- ne noge. 2. Dvigujemo levo nogo stegnjeno, ne da bi pri tem premikale telo. Boki ostanejo za- prti. 8-krat ponovimo. 3. Leva noga ostane dvignjena, z desno no- go. ki jo stegnjeno dvigujemo s tal, doti- kamo levo. Vajo pono- vimo 8-krat. 4. Ot>e nogi skrči- mo Se vedno leže na 5. Levo nogo skrče- no dvigujemo in spuš- čamo Š krat Po kon- čani v^i se spet steg- nemo in zamenjamo položaj in drugi bok - ponovimo vse vaje po istem principu. GORDANA STEFANOVIČ Postrv v belem vinu Potrebujemo: dve postrvi po 800 g, (ali več manjših), 100 g masla, pol žličke posušenega žajblja, en kozarec suhega belega vina, tri žlice moke, sol in poper. Postrvi pravilno očistimo, jim odstranimo drobovje, jih ope- remo in osuširno. Postrvi zdrgnemo z rezinami limone, da se med kuhanjem ne bo raztrgala koža ter jih pomokamo. Maslo raztahmo in ga segrejemo toliko, da se sp^i. Nato vročino 'mar\jšamo in damo napj postrvi. Previdno jih popecimo z obeh itrani, sohmo, popopramo in odišavimo z žebljem. Žalujemo jih ■: vinom in takoj postavimo v vročo pečico. Ko jim izstopijo oči, h vzamemo s pekača, jih položimo na pladery in jih okrasimo z elenimi listi solate. Zravan ponudimo F>ečen krompir in seveda '.ozarec dobrega vina. Materina dušica Rod materine dušice obsega kakih 50 različnih vrst. So pa tudi zvrsti, ki .se razlikujejo med seboj po stalnih znakih in morda pripadajo drugim, sorodnim enotam v sistemu. Rod materinih dušic zajema s svojimi vrstami širna področja Evrope in Azije os južne grenlandije do severne Kitajske In po drugi strani do Etijopije. Večina vrst pa uspeva na suhih in vročih pobočjih v južni Evropi, predvsem v Sredozemlju. Čim bolj so, tla suha, tem močneje rastlina diši. Znanstveno ime rasthhe je morda v zvezi s staro egip- čansko besedo tham, s katero so stari Egipčani označevali neko rastlino, ki so jo z drugimi rastlinami vred uporab- ljali za balzamiranje mrličev. Divja materina dušica (Thymus serpyllum L.) je majhen, le nekcO centimetrov visok polgrmiček, ki nastopa v števil- nih varietetah po Evropi. Njegovi listi so na spodr\ji strani gosto porasli z dlačicami in so zato belo polsteni. Robovi lista so zapognjeni navzdol. Tako je rastlina dobro zašči- tena pred močnim izhlapevanjem vode. Rastlina izredno močno diši. Mali cvetovi so vijoličasto rožnati in združeni v podolgovata socvetja. Posebno v sončni pripeki izpuhte- vajo iz rastlin razna ostra a prijetno dišeča eterična olja. Materina dušica vsebuje največ eteričnega olja, ki je sestavljeno iz timola, karvakola. cimena, borneola, linalola in pimena, nato smole, tanin, grenčine, saponozide, neki flavon, rudninske soh itd. Ker je materina dušica bogata na eteričnem olju, jo moramo na hitro posušiti, v senci. Že od nekdaj jo uporab- ljamo kot začimbo ter kot zdravilno rastlino. Zaradi eterič- nega olja vsi pripravki delujejo a entiseptično, to je razku- ževalno, mehča sluz in pospešuje i^egovo izločanje. Zato je zelo priporočljiva pri obolenjih dihal, zlasti pri bronhial- nem katarju, pri hudem kašlju itd. Zaradi grenčin, tanina je materina dušica odlično zdravilo pri težavah v prebavi- lih, eterično olje pa tudi pomirja ter preganja nespečnost. V ta namen si kuhamo č^ in sicer vzamemo žličko droge in jo poparimo s skodelico vrele vode, pustimo da se ohladi in sladkamo z žličko medu. Tak čaj pomaga zoper glavobol, nespečnost, živčno napetost, ljudsko zdravilstvo pa ponekod zdravi z materino dušico tudi pijance in jim povzroča odpor do alkohola. Pripravimo si lahko tudi odlično čo^no mešanico zoper slabokrvnost in sicer vzamemo enake dele materine dušice, rmana, kamilitnih cvetov žajblja, poprove mete in regratovih korenin. Poparek materine dušice pa uporabljamo tudi kot doda- tek kopelim in se v ryej kopamo pri prehladnih obolenjih, pri utrujenosti po napornem delu, če nas muči nespečnost in nas trga po udih. BORIS JAGODIC Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. CHERIE CHERIE LADY - MODERN TALKING 2. WOODY BOOGIE - BALTIMORA 3. FRANČEK PIROMANČEK - AGROPOP 4. DEČKO. AJDE OLADI - POSLEDNJA IGRA LEPTIRA 5. DANCING IN THE STREET - MICK JAGGER-DAVID BOWIE 6. MARIJA MAGDALENA - SANDRA 7. SHOT IN THE NIGHT - SAPHIR 8. BOLJE BITI PIJAN NEGO STAR - PLAVI ORKESTAR 9. JA SAM LAŽLJIVA - DENIS-DENIS 10. PIŠI, PIŠI Ml - MAGAZIN Lestvica zabavnih rvelodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. UUBIM TE SLOVENIJA-ALPSKI KVINTET 2. NA ZDRAVJE - SLOVENIJA 3. DIDL BOOGIE-WOOGIE - HENČEK 4. ZDRAVICA OB VRNITVI - RŽ 5. SREČE SI VSAK ŽELI - STARE 6. NAPITNICA - RUPAR 7. NA ŠTAJERSKEM - SAVINJSKIH 7 8. V KRALJESTVU ZLATOROGA - AVSENIK 9. MAMA, PRIHAJAM DOMOV - SLAK 10. KADAR SLOVENEC ZAPOJE - PETRIČ Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. KUPON lestvica zabavnih melodij___________ izvajalec---------------- lestvica domačih melodij.........—________________— izvajalec____________________ ime in priimek__________________________ naslov-------------- Nagrajenca: Jurij Loštrk, Milanskega 8, Celje Silva Košir, Glinsko 7, Škofje vas Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. ČETRTEK, 19.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va^ vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperar 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvest 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V ži Obnova kulturno zgodovinskih spomenikov na celjsk območju, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 20.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplomef 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvesi' 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, I7j Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 21.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.15 Kola prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek »spore 15 00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdri 17.00 Kronika. 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17,45 Kulti feljton, 18.00 Zaključek sporeda. NEDEIJA, 22.12.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, K Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna odd 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, IJ Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 23, 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Špor dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, K Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, K Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, li Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zak ček sporeda. ; TOREK, 24.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vr ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek s reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in f dravi, 16..30 Srečanje z leti. 17.00 Kronika, 17.15 Iz ari resne glasbe. 17.45 Iz delovnih organizacij 18.00 Zaklju' sporeda SREDA, 25.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vJ ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prir tev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obves 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupne ,16.45 Iz zakladnice zborovske glasbo. 17.00 Kronika, 1' Glasbene vzporednice: Talking hoads, 3. del, 17.45 Al alno, 18.00 Zaključek sporeda. DECEMBER 1885 NOVI TEDNIK - STRAN Zt 22. STRAN - NOVI TEDNIK 10. DECEMBER 198! 19. DECEMBER 1985 NO« TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 10. december 198! Malta Je pravi biser Sredozemlja Po prvem obisku na Malti ostaja toliko vtisov, da pre- prosto ne veš, kaj si velja bolj zapomniti. Ali je to bo- gata malteška zgodovina, njihove številne cerkve in arhitektura, ali morda nji- hova prizadevanja, da se kar najhitreje vključijo v sodobno življenje? Vseka- kor je to, zadnje, na Malti najbolj opazno. Pravzaprav pa turizem na Malti vključuje vse troje. Prelepe peščene plaže in ce- lodnevni ribiški pikniki ter križarjenja gredo v korak s spoznavanjem malteške kul- turne dediščine. Sredozem- ska državica se obiskovalcu že takoj razgrne v vsem svo- jem bogastvu in revščini. Rastje, značilno za ta klimat- ski pas in kamenine, značil- ne za Malto na eni strani ter pokriOina brez rek in jezer na drugi strani. Malta je namreč dežela, ki uvaža pitno vodo, nekaj pa je zbere tudi iz de- ževnice in prečiščene mor- ske vode. Več kot 2000 let civilizacije Dolga in burna zgodovina Maltežanov sega v 60. leto pred našim štetjem, ko so se na otočju naselili feničanski trgovci. Odtlej so na otočje prihajali Grki, Arabci, Rim- ljani - skladno s tem pa seje spreminjala tudi malteška oblast. Rimsko cesarstvo, Normansko kraljestvo, pa v letu 1530 vzpon španskega kralja Karla V ... V tem času je postala Malta tudi branik pred turškimi napadi. Malte- ški vitezi so ponesh ime svo- je državice v svet. Potlej so n