' Štev« 145 (Posamezna številka 8 vinarjev.) 31. majnlka tttt izhaja vsak dun zjutraj, tudi oh nedeljah is praznikih. — Uredništvo*-Ulica sv. Frančiška Asisiega št 20, L nadstr. — Dopfei naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefcn Godina. — Lastnik kcnsorcij Usta »Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančišk.i Asiškegn št. 28. — Telefon uredništva'ln uprava it. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 31-20, pol leta K 1560, trt mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol teta K 3-601 fcfnlk Xlllf. Posamezne številke po S vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na tnilimett* v airokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po iu vini osmrtnice, zahvale, poslanice, vabita, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vini oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K i— Ma» oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina bi reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Piačii* m Izključno le upravi .Edinosti1*. Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni midelek •c nahajata v uLsv. Frančiška As. Št. 20. Poštnohranilnični račun it. 841 652. Dr. RoroSec v Trstu. — — SB&mosfni zborovanje. — Jugoslovanski Trst jc doživel svoj veliki dan. Težki oblaki so se zbirali nad njim in iz teh oblakov je tudi že rohnel grom in sc udarjale strele, a po plodonosnih poljanah našega snovanja In delovanja se je že vsipala ledena toča; a kakor vse kaže, je bil lo morda komaj začetek nevihte, ki naj bt ponictla z naših rodnih jugoslovanskih tržaških tat nas in vse naše, kajti včerajšnji naš veliki dan nam je pokazal, da nam novi veter, ki je zapihal tam gori z visokega, prinaša v resnici ono. kar so nam obetali: vse hujše in vedno hujše. Toda naj le prihaja in naj le tudi pride vse ono, kar so nam namenili: včerajšnji naš veliki dan nam je pokazal tudi, da je .v nas dovolj tiste neomajne, tiste nezlomljive, tiste neuničljive odporne sile, ki je vzrastla iz združenja nas vseh brez razlike strank, brez razlike mišljenja, brez razlike svetovnega naziranja, da bomo kljubovali vsem viharjem, da bomo tudi iz najhujšega, kar so nam namenili, vstali prerojeni in očiščeni v tisto zlato svobodo, ki nam jo vrne uresničenje naše velike misli • " 'f Zato je tudi ostal prihod na-: •cinika Jugoslovanskega kluba, državnega poslan--a dr. Antona Korošca v Trst skorajda neopazen, zato tudi predstavi telja naše jugoslov. ideje ju-goslovanski Trst ni mogel sprejeti tako, kakor bi se bilo zgodilo v drugačnih razmerah. Sprejeli st gi na postaji južne žeteznice zastopniki našega naroduopolitičnega vodstva in zbrala se je- pred postajnim poslopjem tudi večja množica, toda sprejem je bil tih, kakor rečeno, skoraj neopazen. Saj smo bili vendar pr.epričpni, da bi nam bili isti hip prepovedali vsako nadaljno manifestacijo tudi v najskromnejšem obsegu, ki ga - dovoljujejo izredne" razmere v ožjem vojnem ozemlju, kakor hitro bi se bilo v sredo zvečer oglasilo na ulici nekoliko pozdravnih vzklikov. r se vedno zavedali resnosti vprašanja o skupnem življenju z drugimi narodi, da se nismo nikdar dali voditi po slepem šovenizmn in da nI resnica, kar nain. očitajo Italijani, da bi jim bHi Itedaj grozili, da jih hočemo pometati v morje. — Slanost uri Sv. Ivanu Savnoslno zooravanie. Trst se ie že dalje časa pripravljal, da kar naj-ilovesneje proslavi veliki narodni praznik, obletnico majniške deklaracije. Ker pa veljajo za Trst In celo Primorsko še vedno izredne odr-dbe, ukre-njene za cž]o vojno ozemlje, odredbe, ki se v za-drtfein času uveljavljajo tudi po drugih krajih nafte jugoslovanske domovine, v katere se ne čuje trom topov, temveč edino le hreščanje zaledijskih hvjskačev, seveda ni bilo mogoče sklicati javnega zborovanja, ki bi bilo dostopno vsem in vsake mur Naše politično društvo »Edinost« je zato sklicalo izreden občni zbor in povabilo s posebnimi vabili nanj kar največje število našega ljudstva, katero se je tudi odzvalo vabilu v tako velikem številu, da ni bilo zani prostora v veliki dvorani Narodnega doma. Izredni občni zbor je bil napovedan na 10 uro dopolone, a že dolgo prej so se začeli zbirati zbo-ruvalci, in ob določeni uri so bile lože in galerijo zasedene do zailnjega prostorčka po našem zavednem narodnem ženstvu, dvorana sama pa tudi polna do zadnjega kotička. Daleč nad tisoč ljudi jc v pravcatem svečanostnem razpoloženju pričakovalo trenutka, da se pokaže na odru tisti, ki si ga je ves jugoslovanski Trst tako iskreno žilel imeti v svoji sredi, predstavitelj misli, s katero je do zadnjega prežeto pTi nas v Trstu vse., kar le Čuti v sebi slovansko kri, načelnik Jugoslovanskega kluba. Viharni pozdravni vzkliki so za-orlli po dvorani, ko je vstopit, in polegli so se komaj, ko je že predsednik političntrga društva dr. Josip Wlllan otv-i.rjal to tako velepomembno zborovanje, omenjajoč, kako željno smo tržaški Jugoslovani pričakovali tega zborovanja, ki pa se mora zaradi iz-reU?;ih razmer vršiti v tako skromnem obsegu izrednem občnega zbora. Pozdravil je zborovalce, potij.n vse one. ki so sc brez razlike strank in načel odzvali vabilu, in predvsem pa našega milega gosta (Dolgotrajno viharno vzklikanje: Zivio dr. Korošcc! Vsa dvorana vzklika in ploska.) Ni je besede. je dejal, s katero bi mogli izraziti, kar danes čutimo, ko vidimo v svoji sredi načelnika Jugoslovanskega kluba. V imenu vseh tržaških, in primorskih Jugoslovanov ga pozdravljamo kot apostola Jugoslavije! Pozdravil je nato zvestega njegovega spremljevalca i.urnika Bajca (odobravanje) in potem pred-stavitc'.ja jugoslovanske socijalne demokracije g. Goluuha ter končno izrekel vsem ostalim gostem prisrčen jugoslovanski pozdrav. Nadaljevaje je poudarjal, da smo se zbrali na najpomembnejši dan, cb obletnici enega dne, ko so naši jugoslovanski zastopniki v avstrijskem državnem zboru proclasili takoimenovano niajniško deklaracijo, v kateri so izrazili trdno volje nas Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se združimo Ta dan jc dan poroda Jugoslavije in ta dan moramo slovesno praznovati posebno mi Jugoslovani na tržaških tleh. Kajti culi so se in to celo v kritičnih Časih dvomi, ali imarno mi tržaški Slovani pravico, da se postavljamo pod zastavo majniške deklaracije. Totia mi sami nismo dvomili nikdar in danes jc slovesno zopet sprejemamo! V tej slovesni url pa tudi poudarjamo, da smo Zakaj se nas hoje Italijani? Saj smo vendar narod, ki postavlja ves svoj op v samoodločbo, v sporazum med narodi, ne pa v spletke diplomatov. Tak narod vendar ne more biti nevaren sosedom! To bi lahko spoznali tndi naši Italijani. Če mi zahtevamo Trst za Jugoslavijo, ne zahtevamo tega iz sovraštva do Italijanov, ne zato, da bi Jih izriniti odtod, temveč zahtevamo to le zato, ker globoko razumemo, da je ta zemlja jugoslovanska, ker vemo, da nam ie neobhodna potreba za razvo) Jugoslavije. Saj Je vendar morje od izliva Soče pa do zadnjega rtiča Dalmacije slovansko! Ce so na zapadni obali Adrt-je italijanske naselbine, katerim v ostalem hočemo priznati vse pravice, če so te naselbine, nastale tedaj. ko ja vladala tod beneška republika, vzdržale kot italijansko -tudi avstrijske vlade, zato Jc vendar ta obal ostala, kakor Je Ma, — Jugoslovanska! (Živahno odobravanje). Opozarjajoč na to, da sc je postavila na dnevni red zborovanja poleg majniške deklaracije tudi točka »šolstvo«, je poudarjal govornik, da je to tem nujneje potrebno danes, ko posebno Nemci zastavljajo vse svoje sile, da bi na naših tleh še bolj utrdili svojo pozicijo na šolskem polju, obenem pa tudi zato,-ker s svojimi šolskimi zahtevami kažemo jasno, da Je naš boj kulturen, da hočemo doseči uspehe tu in zmagati z orožjem prosvetc, s kulturnim orožjem, ki je dostojno kulturnega naroda! (Burno pritrjevanje.) Kot podlago za razpravo na zborovanju je predložil nato podpredsednik poUtičnega društva dr. Edvard Slavlk naslednje resolucije: Jugoslovani, zbrani na Izrednem občnem zboru političnega društva »Edinosti« 30. raajnika IfM. leta v Narodnem domu v Trsta L -se vnovič enogiasio In na v dušen o izjavljajo za majnliko deklaracijo Jugoslovanskega kluba v avstrijskem državnem zboru in izrekajo poslancem, zbranim v tem klubu, ia posebej g. dr. Antonu Korošcu, klu-bovemu načelniku, zahvalo za njihovo delovanje, in polno zaupanje; H. izrekajo svoje prepričanje^ da Je v žlvijenskera interesu monarhije in njenih narodov, da se sklene čim preja splošen mir na podlagi sporazuma V. ' povzdigajo vnovič, po dolgoletnem In vedno brezuspešnem zahtevanju, svoj glas, ki naj zveni kot obtožba proti avstrijskim vladam vpričo vsega kulturnega sveta, radi vztrajnega ln dosledne za zanemarjanja potreb domačega slovenskega prebivalstva na Primorskem in posebno v Trsta na šolskem polju hi prosijo svoje zastopnike, naj store vse korake, da sc enkrat napravi konec teinu kulturnemu škandalu. Zborovalci so pozdravili resolucije z dolgotrajnim odobravanjem. Nato pa je vstal načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Nepopisno, navdušenje ie zavladalo po dvorani. Vzklikov: *2ivio dr. Korošcc!« =2ivel Jugoslovanski klub!« »Živela Jugoslavija!« ni bilo ne konca ni kraja in ž lož se je, kakor že tedaj, ko ga je pozdravil predsednik zborovanja, ponovno vsulo cvetje v toliki meri, da je bil pokrit ves oder. Le polagoma se je poleglo vzklikanje in ploskanje, a ko je zadonel mogočni govornikov glas po dvorani. je hipoma utihnilo vse: glas apostola Jugoslavije ! Dragi narod! , f 1 V 48. letih se je potem pojavila misel združenja slovenskega ozem-Ij-j in v času taborov, v letih 68. se je začela ta misel poglabljati v slovenskem ljudstvu. Zdaj tu zdaj tam se je potem pojavljala misel, da bi se srbski, hrvatski in slovenski narod združil v eno enoto, ali da bi bila ta ideja razburkala naš narod vse do dna, tega ni bilo. Krive so pač bile temu neugodne politične situacije, a bila pa je tudi naša krivda, ker smo se pehali, strastno pehali za strankarskimi cilji, tako da je bil nemogoč razmah teh velikih idej. Potem je prišlo leto 1914. iu žnji-n veliki ogenj svetovne vojne. kateii bi tvorili prvo etapo, pri čemer bi se seveda Jugoslavija potem pustila za bodoče stoletje. Toda kakor se vsaj sedaj nanovo nI našel med nami izdajalec, upam tudi, da se ne najde v bodoče Izdajalec, ki bi hotel štajerske in koroške Slovence izdati smrti. (Klici: Nikdar!) To bi bilo pač prestrašno, če bi bil sad svetovne vojne in krona vsega navdušenja za narod izdajstvo na koroških hi štajerskih Slovencih! Ce kdo. so potrebni koroški in Štajerski Slovenci, da se otmejo nevarnosti, so potrebni oni svobodnega diha r Trst, Reka* Nemci in iVladžarji zahtevajo svobodno pot do morja in mi niti ne smatramo to za toliko krivično in tudi ni v našem interesu, da bi bil Trst odtrgan od zaledja. Toda Nemci hočejo več, oni hočejo s tem povečati svojo politično in gospodarsko moč proti nam. Vsakdo ve, kaj pomenjata za naš narod Trst in Reka. Saj tu sem naginja ves naš narod, saj ve, da tu živi, da ima tu svoj življenski smoter. Saj tu sem, v Trst, teče stoletja njegova -najboljša kri, saj skozi to okno gleda v svet, saj skozi to haljo diha vase življenje. Zato smo tudi s tako veliko pozornostjo zasledovali vse vaše delo, vaš boj, zato smo se tako veselili vaših uspehov ln vaših zmag, zato smo vedno občudovali vašo požrtvovalno navdušenost za narodno stvar. Alpski Nemci so celinski narod, ki pač ne potrebuje pomorske šole. Vse to so le znaki, dokazi, da sedaj res vlada drug duh v Avstriji«.. frtife ostal* so tudi Međ mml JJudlfe, W pravilo; Dobro, to je naš končni cilj, toda če hočemo živeti, morimo od časa do časa paktirati z vlado. Pri tem pa vendar obdržimo vedno svoj končni cilj. OpTOstitcl Jugoslovanski khib hi pač najlažje paktiral z vlado. Gotovo, ako bi narod hotei. to,-in-gotovo bi tudi spravil kakega našega človeka za slugo k okrajnemu glavarstvu, za vratarja k okrožnemu sodišču, aH dobil tudi kakega slovenskega rodoljubnega eksekutorja. Tudi nekoliko več naših ljudi bi oprostil vojaške službe. Da nc bi bolj drzno upali, bi morda dobili celo tudi enega ali dva jugoslovanska ministra. Toda ali bi s tako politiko dobili svojo jugoslovansko državo? Ne, jugoslovanske države in svobode bi ne dobili nikdar, nikdar! Kdor rad služi, se mu ne ponuja svoboda in pred hlapcem se gospodje ne odkrivajo! Je pa še neka druga vaba, s katero prihajajo tu-pataiji razni politični krogi, takozvane etape. Vlada sama vabi na take etape. Ponuja avtonomijo v okraiih, deželah, na podlagi okrožij. In so mnogi, ki premišljajo, ali bi to ne bilo prav. Toda negle-de na to, da se taka politika načelno križa z našimi cilji, ie popolnoma gotovo, da bi mi, četudi bi sprejeli to ponudbo, nikdar ne dobili izpolnitve. Zato naj se pač nihče ne da preslepiti, Vlada pač ponuja, toda vlada ni vsemogoča. # ^ _ _ V nemških krogih se pač sedaj pojavlja, tiho in šepetaje, skromno in boječe kot etapa misel, da bi se štajerski in koroški Slovenci Odločili od Kranjske in Primorske, Prv<» Teto de1t!a#fteljc je minilo. Naša jugoslovanska misel se ie zanesla do zadnje koče. Sedaj prihaja drugo: smotreno, enotno delo za vzvišeno našo Jugoslovansko misel! Trst, ti slavni Trst si bil vedno tisti, ki si se z navdušenjem zavzemal za velike naše ideale, za skupno, enotno delo, U si nam bil učitelj za skupno delo, ker nisi poznal prepirov med strankami. Zato stojiš ti slavni Trst tudi danes na čelu nam kot naš vzor. kot naš učitelj za skupno delovanje vseh Jugoslovanov, za skupno idejo svobode naše domovine. Živel Trst pri našem bodočem delu za odrešenje našel Dolgotrajno viharno odobravanje in vzklikanje je sledilo govomikovim izvajanjem. Pozdrav tržaškega lusoildvanskesa icnslva. Tedaj so pristopile odposlanke tržaškejra jugoslovanskega ženstva gdčne. Milka Martelančeva, Stana Pertotova Ih Štefanija Vatovčeva. Gdč. Martelančeva je nagovorila načelnika Jugoslovanskega kluba tako-le: Gospod načelnik! Dodeljena nam je častna naloga, da se Vam poklonimo v imenu vsega tržaškega jugoslovanskega ženstva! Ne bomo Vam razkrivale svojih Čustev, o njih govore pole z našimi podpisi, ki smo Vam jih poslale na Dunaj. Srečne smo, da Vas imamo vendar enkrat v naši sredi, srečne, da moremo slišati Vašo besedo, katere smo le redkokdaj deležne, ker ima med drugimi tudi to čudovito lastnost, da jc — papir ne prenese! Z občudovanjem in zaupanjem zremo na Vas, ki se bojujete v prvih vrstah, in. četudi od daleč, kot zadnja rezerva. Vam sledimo zvesto korak za korakom, zvesto za Varni do končne zmage. Vi ste naši vitezi; globoko v srcu nosimo Vaše barve — našo sveto trobojnico, a naše plačilo bo — ljubezen, ljubezen in spoštovanje, ki ga slovenska mati vsadi svojemu otroku v srce, ljubezen in globoko spoštovanje do Vas, ki ste stali neustrašeno v prvih vrstah v tem težkem boju, morda najtežjem, kar jih je prestal naš rod, in še posebej do Vas, gospod načelnik, ki ste neustrašeni vodja teh hrabrih vrst. Z vso dušo smo z Vami in prepričane smo, da nas po težkem, vztrajnem boju končno gotovo privedete do cilja, ki ste si ga postavili — do srečne, združene velike Jugoslavije! Ob živahnem ploskanju občinstva so odposlanke izročile dr. Korošcu krasen šopek cvetic in Iz lož se je zopet vsulo cvetje na oder. V svojem odgovoru je poudarjal dr. Korošec, da je bilo ravno slovensko ženstvo tisto, ki ni ostajalo v ozadju, ko je šlo za razširjanje jugoslovanske misli, temveč da jc prav ono stalo tu v prvi vrsti in največ storilo za oživotvorjeuje naše velike ideje in mu sre torej pred vsemi zahvala za njegovo delo za naš skupni ideal naše skupne svobode. Po ponovnem navdušenem odobravanju in vzkli-kanju je izpregovorit nato dr. poslanec dr. Otokar Rybit k naslednji točki dnevnega reda: Naše šolstvo. Obširneje bomo o njegovem govoru poročali rri-hodnlič, danes naj omenimo le toliko, da je odločno zavračal stališče, ki ga zavzemajo Nemci glede šolskeca vprašanja v Trstu, poudarjal dolgoletne zahteve tržaških Slovencev po slovenskih šolah, zlasti pa posebno sedaj v zadnjem času tako nul-no potrebno rešitev srednješolskega vprašanja. V imenu tržaške organizacije jugoslovanske so-cljataodemokratske stranke Jc sporočil zboroval-cem solidarne pozdrave gospod Goloah. poudarjajoč, da naj ve jugoslovansko ljudstvo, ki danes združeno zahteva zedinfenie vseh narodnjfi vrst, da ima v slovenskih socijalnih demokratih najkrepkejše, najodločnejše sobojevnike za ukupni cilj. Narod, ki ne stremi po svobodi, ni vreden, da bi bil. Naj vedo vsi tisti, katerim gre, da si bo jugoslovanski narod, ves, brez razlike strank ln razredov, znal priboriti, kar smatra za pogoj svoje svobodne, lepše bodočnosti. Nato je izprcgovoril spremljevalec načelnika jugoslovanskega kluba. župnik Bufec, ki je sporočil pozdrave onih Slovencev, KranJccv, o katerih je dejal, da smo Tržačani svoje čase imeli nekake dvome. Toda sedaj, je dejal, se je ozračje na Kranjskem popolnoma razbistrilo. Ljudi, ki so. žal, stali dolgo časa na čelu, sedaj nI več. Naše ljudstvo je začulo glas onega velikega kli-carja dr. Kreka (Živahni klici! »Slava!«) in ljudstvo, za katero je on žrtvoval vse, mu Je sledilo, in danes ga ]e velikanska večina za našo Jugoslavijo. Zadnje Čase, ko je bil dr. Krek pri meni, je pripovedoval govornik, sva sedela nekikrat pri kozolcu in s strahom sem opazoval, kako mu gl-nejo telesne sile. »Ljubi Janez, kaj pa potem, če tebe izgubimo?« sem dejal. Tedaj se mu Je za-iskrilo oko, in dejal Je: »Pant, nič se ne boj; eno povej ljudem: ljubezen naj Jih veže. hi naroda, ki ea reže ljubezen, ne moro-nihče več ugonobiti!« Tako pravim tudr Jaz: Ljubezen naj vas veže v >rdr.o falango, v nepredorno vrsto, katere potem itc zruši noben tujec, noben sovrag! V ljubezni pojdemo v boj do končne zmage! (2ivahnt> odobravanje in ploskanje.) Predsednik dr. Josip WUfan je končno iznova poudarjal zgodovinski pomen tega zborovanja na dan obletnice majniške deklaracije. Danes smo tržaški Jugoslovani postavili mejnik in sicer dvojen: v prostoru in času. Povedali smo brezdvemno, da Trst in vse Primorje -pripada k Jugoslaviji in da v tem ne poznamo nobenega kompromisa. Postavili smo pa mcinik tudi v času in to na izrazit način, ko smo od borfteljev za avtonomijo postali kulturen narod, ki se bori za svojo državo. Združili smo tudi vse svoje sde. a sedaj poglobimo še svoj boj v socijalni smeri, v kulturnem delu. predvsem pa v politični odločnosti, v skupnem delu. Tedaj bo naš Trst res vreden, da ga sprejme Jugoslavija v svoje okrilje. Zahvalivši ponovno zborovalce na udeležbi ter. Jujtoslovanski klub in posebno dr. Korošca na* njegovem delovanju za narod, je dal na glasovanje^ predlagano resolucijo. »Saj ni treba!« so sc oglasili stoteri klici; »saj smo vsi zanjo!« In roke so se dvigale in odobravanja in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. , Zasadite si jo torej v srce. da ne bo ostala samo na papirju; mož pri možu. žena pri ženi, vsi za našo veliko idejo! S temi besedami je zaključil zborovanje. Navdušena množica je nato stoje zapela himni »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina« ter se po-Isgcma začela razhajati, mirno, svečanostno, zavedajoč se, da je pravkar proslavila največji dan svojega življenja, ko se je zaprisegla svoji veliki domovini Jugoslaviji. Stran II. »EDINOST* itev. 145 V Trstu dne 31. maj«lka MH& SSavnosti v Narodnem domu pri Ivanu. Mogočna in veličastna je bila dopoldanska manifestacija za naše majniško deklaracijo in islotako mogočno in silno jc valovilo narodno navdušenje v vseh prostorih »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu na Dopoldanski veselici- Neprestano so prihajali ljudje v v-likih trumah od vseli strani, iz mesta in okolice, da se udeleže vesciicc, ki se je kljub vsem policijskim odredbam in omejitvam izpremenila v pravcat narodni tabor. 2e dolgo pred napovedano uro so bih vsi prostori, vrtni in notranji, napolnjeni navdušenega občinstva. Lica so kar žarela radosti in narodnega zadovoljstva. Ljudstvo je z veliko nestrpnostjo pričakovalo prihoda našega prvo-borrtelja, ljubljenca našega troimenega naroda, dr. Korošca. Sprejem na vesellčnem prostore. Cenjeni gosi sc jc pripelja! okoli 5 popoldne v kočiji z dr. Rvbafem in njegovo gospo soprogo, v drugi kočiii sta sledila spremljevalec slavljcnca, župnik Bale In dr. Wilfan. Ko sta se ustavila vozova pred Narodnim domom, je priredila množica dr. Korošcu in njegovim spremljevalcem neepisne ovacijc. Svetoivanska dekleta, v pestrih narodnih nošah, so obsula dr. Korošca s cvetjem, s katerim Jc hrta v trenutku posuta vsa kočija. Gosta Je pozdravila gdč. Stana Grraekova s sledečim nagovorom* »Preblagorodni gosnod predsednik! V svojem neprestanem aoostolstvu po naši širni Jugoslaviji, ste prišli končno na obal našega sinjega Jadranskega morja/ k?er smo Vas že toliko časa tako *?eHno pričakovali, da Vam izrazimo imenom na-;šeea slovanskega ženstva prisrčno zahvalo ■ za ' brezprimeren trud. ki ga imate za lasno bodočnost našega troimenega naroda, ter Vam izražamo evoie brezpogojno zaupanje, poklanjajoč Vam malo j kito cvetja z naših slovenskih tal.« Globoko gi-uien se je dr. Korošec z žarkimi besedami zahvaljeval za preprisrčni sorejem, ki mu ga je priredilo to divno naše tržaško slovenstvo. Ob gromo-vitem vzklrkanju tisočere množice Je predragi gost od^el s svojimi spremljevalci skozi špalir, ki so ga priredila okoličanska dekleta v narodnih nošah, na prostrani vrt »Narodnega doma«. Drevesa. med katerimi se je nahajala slavljenčeva miza, so bila okrašena z girlandami. Veselica. Začel se je razvijati spored. Mešani zbor »Glasbene Matice« je zapel Jenkovo »Bože bra-tinistva«, nakar je. koljkor je bilo pač dovoljeno, izpregovoril dr. Wi!fan v imenu narodnih društev, ki so priredila slavnost, naglašujoč, da je zabranjeno, da bi pozdravili predstavitelja Jugoslovanskega kluba tako, kakor bi ga radi. Toda tudi [ molk govori in gore na?a srca, ko imamo v svoji sredi voditelja naših vitezov, ki ga pozdravljata tudi zemlja sama in sinje nebo. Slavljenec naj si bo svest, da žari danes krog njega vreča ljubezen zanj. Naša ljubezen do njega in idej. za katere so bori Jugoslovanski klub tako neustrašeno, je ognjevita, a trdno in neomajno je tudi zaupanje v našo pravično stvar V tej veri in upanju kličemo dr. Korošcu: Pozdravljen"v naši sredi! (Viharne, dolgotrajne ovacije načelniku Jugoslovanskega kluba). Pevski zbor »Glasbene Matice« je zapel Dartlovo i Dneva nam pripelji žar«, nakar je go-spiea Llvira Kralj s krenkim naglasom in globokim čustvom deklamirala Aškerčevo »Mi vstajamo«. Po nastopu ženskega zbora pevskega društva ■Hajdrih* s Prošeka — v narodnih nošah —, ki jc zapel dve narodni pesmi, je stopila pred slav-ijenca na čelu proseško-kontoveljskih narodnih deklet gca. Alojzija Nabergoi, gn nozdravila s prisrčnim nagovorom in mu izročila krasen šopek in v kuverti »kamenček«, darilo Prosečanov in Kontovcljcev za slovensko šolo v Mariboru. Daritcc proseških deklet za slavljenčeve zatirane ožie sorojake, je dr. Korošca vidno globoko gan'lo. V 1'ubkih in žarečih besedah sc je zahvaljeval za znake prijaznosti in upoštevanja delovanja Jugosl. klrba, še prav posebej pa za vidno zanimanje tržaških Slovencev za njegove ožje rojake, katerih usoda mu je tako pri srcu. Nato sc je podal dr. Korošec na verando, da izpregovori še enkrat v svojem in Imenu svojih tovarišev v Jugoslovanskem klubu besedo zahvale za vse znake ljubezni in ljubavi, sijajne sprejeme in pozdrave in divne Šopke. Orkan navdušenja je zopet zavihrcl med množico. Dr. Korošec je izpregovoril: »Z veseljem in ronosem me navdaja zavest, ko vJd'm. kako je Judi Vam omiljena Ideja našega ujedinjenja, za katero se tako neustrašeno bori ves naš klub. Pred par trenotki je deklamiralo slovensko dekle »Mi vstajamo in Vas jc strah*! Res je! S prvega so se nam smejali in gledali na nas kot na kake Čudake, ki imajo neko originalno idejo. Ko pa *o uvideli, da nam je našajdeja sveta in resnica, ki postaja zgodovinsko dejstvo, so začeli gledati na nas drugače in nas črniti, da nismo več patriiotični. Toda mi smo še vedno domoljubni, ker slir/mio svojemu narodu, ki mu hočemo pripomoči do svobode. Sprva so hotel'' nasilno razbijati naša zborovanja, a so žalostno pogoreli. Sedaj so izbrali drugo metodo in prepovedujejo In ovirajo naše tabore in sicer, kakor pravijo — radi izrednih razmer in medklicev, ki se delajo na naših shodih. Vsa ta preganjanja niso nič drugega, kakor: Mi vstajamo in nje je strah! In ko bodo uvideli, da mi ne popustimo, bo njihov strah še večji. In ravno radi tega, ker ne m'slimo odnehati v boju za svobodo našega naroda niti za pičico, smo pa tudi pripravljeni, da bo besr.enie sovražnikov ?e hujše. Poslanci mo- ramo biti pripravljeni, da Vas sploh ne bomo sme!i pozdravljali niti Vam odzdravljati, in listi naši ne bodo smel niti crkniti o veliki naši ideji. Sre-čavali in pozdravljali se bomo molče. Pretrpeli bomo tudi to. Kajti naših src in naših čustev ni mogoče zapečatiti in zakleniti ' zabava. 2arečih lic in v neskaljenem veselju so se zabavale dobrodušne mase slovenskega ljudstva iz Trsta in okolice pozno v večer, v bratski družbi z neustrašenim voditeljem troimenega jugoslovanskega naroda. Tako na izrednem občnem zboru pol. dr. »Edinost« v tržaškem Narodnem domu, kakor tudi na veselici v svetoivanskem Narodnem domu je vladal vzoren, naravnost čudežen red. Tržaški Slovani so zopet enkrat sijajno dokazali, da so mojstrsko disciplinirana narodna četa, ki se brezpogojno pokori ukazom in nasvetom svojih voditeljev in da ne potrebujejo na svojih shodih in manifestacijah ne policijske straže, ne policijskega nadzorstva. Policija, ki je bila v izredni pripravljenosti, ni imela niti najmanjšega povoda za intervencije. Nai omenimo še končno, da je tekom narodnega slavja pozdravila dr. Korošca tudi deputacija iz Skednja, na čelu ji g. Sancin-Drejač, ki je obžalovala. da ne more imeti odličnega gosta v svoji sredi, v zavednem Skednju, in to vsled prekratko odmerjenega čas?, ki ga Ima slavljenec še na razpolago. imm ASHAĐHA POROČILA. Adriatica«. naslovljen na ministrskega predsednika dra Seidlerja, proti nastopu tirolskega italijanskega poslanca Concija na slavnostih v Pragi in je rečeno glasilo prililo k vsemu 5e golidico svoje omake. Vsi ti pojavi so oči vidno v kavzalni zvezi med seboj. Uprizorjeni so pod isto režijo. Zatp spajamo tudi naš odgovor v eno celoto. »•Associazione Politica Adriatica« protestira kot glasilo italijanske nacijonalne stranke v Trstu proti »stališču, ki Je je zavzel rečeni tirolski poslanec na slavnostih v Pragi. Ta poza »italijanskega glasila je istotako laž, faizifikacija in uzurpacija kakor je bila laž in falziiikacija dejstev, ko si je dr Krauseneck usvajal vlogo branitelja interesov Trsta, trdeč, da je zaledje Trsta po večini nemško, in kakor je bila uzurpacija, ko je pretvezno v imenu najviših interesov našega trgovskega mesta zahteval — remško gospodstvo,v tem mest:-! ■ Kje, za vraga so sc gospodje, ki sede v odboru reče nega političnega društva, in ki blizu edini tvorijo to društvo, še kedaj ešotirali na brambi tržaškega italijanstva, — recimo: italijanskega značaja mesia — v vsem tem času vojne, v Času torej, ko bi bila taka brsmba najboij potrebna, ko ]■: italijanstvo mesta pod silo razmer ostalo brez vsake druge organizacije, ki bi bila poklicana za AVSTRIJSKO-DUNAJ. 30. (Kor.) Uradno se razglasa: Boj: v tonaiskem ozemlju se nadaljujejo. Tudi v adamelskem ozemlju je naraste! sovražen topovski ogenj. Odbitih jc bilo več sovražnih napadov . na našo postojanko južno ledenika Preseue. So- j s 1 upr; jo grajo proti temu. da so se začela genrtanizirati celc otroška vzsraia!!5čn, zavetišča rikreatoriji?! ripravljeni moramo biti tudi na i.tvc: ne mislim samo na denar, komoditeto. duševne in telesne sile. ampak še več. kajti mi hočemo zje-dinjenje naroda, mi hočemo Jugoslavijo, Navdušenje je priMpclo do viška. Spontano je ladonela mogočna himna »Hej Slovani« in sledila ji je nam vsem sveta jugoslovanska himna »Ljepa naša domovina«. Nato jc »Glasbena Matica« zapela Še Premrlovo »Zdravico« in Nedvedovo -Naša zvezda«, nakar se je pričela preprosta družabna tako brambo?! Nai n^in le pokažejo, če morejo, le na en sam svoj nastop, na eno samo izjavo, ali ce1) protest v tej smeri! So-li kedaj odprli svoja usta proti zistematični infiltraciji nemštva, ki se _____ s svojimi eksponenti zajedlo celo v komunalno vražen poizvedovalnrpoiikus preko Plave, sever-) upravo?! So-li izpregovorili že J^f^k no S. Done, se je izjalovil. Načelnik generalnega Šiuba. NEMŠKO. DEROLIN. 30. (Kor.* Veliki davni stan lavlja:' Zapadno bojišče. — Na bojnih frontah med Ysero in Oiso Je ne več krajih nsrastlo bojno delovanje. Krajevni pebotnl boji. Napad bojnih armad nemškega cesarjevima zmagovito uppreduje. Severno Alsne smo po krutih bojih pri Cresy au Montu, Jtivignyti In Cufllesu pridobili na prostoru. Braniborske čete so zavzele Soissons. Južno Vesie se je na novo sestavljajoča se fronta Francozov v neprestanih napadih naših divizij zopet razbHa. Vrgli smo sovražnika po trdovratnem napadu preko črte VlHemontolre—Fere— Tardcnois — CouJogne — Brouille* — Bfancourt. Fort! severozapadrrc fronte pri Retnsu »o padli. Zavzeli snte severa? del La NenvSIetta to Bethe«y. Število ujetnikov Jr narastlo na preko 35.000. Pten na topovih In voinem materijalu Je silen. Uplenjeni sn b!!f topovi vseh vrst do železniškega topa najtežjega kalibra. Viharno prodiranje naših imr» .ifttnlb če* je prenrečilo sovražniku, da bi odpeljal bogate vojne zaloge. Velike zaloge smo uplenili v Soissoitsu. Braisae In Fismesu. Polastiti smo se obsežnih munfcijsklh skladišč, vlakov, bolnišnic in številnih z^log sanitetne opreme in letalskih pristanišč s stroji in letalskim materijalom. Pri Ga!lwltzevi armadi in armadi vojvode Albrehta Je le začasno oživelo bojno delovanje. Naši letalci so sestrelili v zadnjih treh dneh 38 sovražnih letal. Nadporočnik Berthold je izvojeval 29. zmago, poročnik Roeth je v poietu od Di*-mnidna do Yperna uničil pet sovražnih priveznih balonov. Prvi gencr*jlm ' vartirrroister p!. Lnđcnđorfl NEMŠKI PLEN NA ZAPADU. BEROLIN, 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Povsod v zasedenem ozemlju se gromadijo velikanske zaloge uplenjenega materijala. Treba bo dolgih tednov, predno bodo pospravljeni vsi topovi in vendar so torovi in velikanska municijska skladišča le del uplenjenega vojnega blaga. Za našo črtp se nahajajo rrzsežna velikanska pijenirska skladišča. Vsa dolina Aisne je ena sama veriga velikih skladišč vojnega materijala vseh vrst V rečni nižini so bila uplenjena obsežna skladišča živil. Vse to je dobrodošlo ojačenje naše armade. Številni uplenicni avtomobili pomenijo istotako izpopolnitev nagega dovoznega parka. Treba bo mesecev in mcsecev, predno bo že tako ob težavnih razmerah delujoča vojna industrija aliiran-cev zamogla izpolniti to vrzel. TURŠKO. CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Severno JT.rtvcga morja napredujoče konjeniške patrulje in avtomobile Je pregnala naša Taka je njihova bramba italijanskih interesov, tak;; jc njihova borba za »naš narodni obstanek proti vsakemu zatiranju«! Gorje za italijanske interese, dokler jih bodo branili taki — bianitclji! In ti ljudje, ki niso nikdar prejeli ni-kakega mandata od resničnega ljudstva, ki nimajo tudi nlkakih stikov s tem ljudstvom, ker jim to zabranjujejo — drugi stiki, ki vsak svoj korak ureja]o po navodilih * % ti ljudje ima- j.j žalostnega poguma, Ua zaKonito izvoljenemu poslancu odrekajo pravico, do besede v imeni! tega ljudstva! Da pa ti ljudje enostavno prezirajo dejstvo, da živi tu tudi slovanski živelj, istotako avtohton na tem ozemlju, da nimajo niti ene dobrohotne besede za to, kako naj bi se uredilo življenje med obema avtohtonima narodoma, da bo služilo tudi državnemu interesu: to nas ne preseneča. Ne preseneča nas. ker jih poznamo, ker ver.:c, pod kakim poveljstvom so, ker vemo, komu služijo, in ker vemo. da v tej službi morajo mrziti in prezirati slovanski, kakor ne morejo in ne smejo braniti nacijonaluih interesov italijanskega življa! Zato je tudi njihov avstrijski patrijotizem iste dvomljive kvalitete, kot njihova obramba« italijanstva, naglašana 1q_po potrebi momenta. Zastonj — gospoda — si sedaj nadevljete lažnjivo masko, ker ljudstvo žc pozna vaš pravi obraz in se mu vaša sedanja hinavska poza le studi. Ne morete biti V^nitelii i ta lijanstva- Si- t — cer pa sfe to svoio neKvalificiranost za brambo italijanskih interesov sami priznali v svojem protestu, kjer prepuščate rečeno brambo — ministrskemu predsedniku dru. Seidlerju! On naj vam da rappoggio! Kozla postavljajte za vrtnarja. To je resnica, ki vam jo Iučarno tu v lice. S tem se za danes poslavljamo od — veleitalijanov v~ odboru društva »Associazione Politica Adriatica«. Pa tudi njihovo glasilo — res vredno svojih br^niteljev — je prililo golico svoje omake. Oni od Associazione poverjajo usodo italijanstva dru. Seidlerju; »Gazzetta« pa — Nemcem. Klasična priča »Gazzetti« je nemški poslanec Waiuner, ki je zatrdii na zborovanju v Celovcu, da Nemci hočejo spoštovati nacijanalni značaj Trsta in da hočejo imeti le svoj delež na gospodarsko-trgovskem snovanju. Vprašati jih pa moramo: Čemu njihovi napori, da bi germanizirali vsevprek v našem ADrovizacšiske stvari. GOVEDINA. Jutri, v soboto, se bo prodajala govedina proti preščipnjenju Št. 19 izkaznice za nakup mesa in maščob in izročitvi izkaznice št. 36 serije, a, b, c, d. Na vsako izkaznico se bo moglo dobiti eno osminko kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesmeah: Spangher, Barkovlje 99. Panter, Gornja Greta, Bin. Rojan 9, Callin, ul. Boroevičcva • 18, Trocca, ul. Commerciaie 5, Concilia, ul. B. Cellini 1, Ca-vallieri, ul. Poste 3. Stanislawsky, ul. Camnanile 17, Visintini, ul. Cavana 22. Borzer, ul. Tigor 10. Castro. ul. Fontanone 19, Vosak, ul. Cavana 10, Bruna, ul. Beccherie 1, Polacco, ul. Beccherie 47, Fabbro, ul. Marije Terezije 33, Zadnik, P. S. Gio-vanni 6, Simonetta, P. Legna 4. Pintcr, ul. Faneto 9. Zafutta, ul. Farneto 3S, Polli, ul. Acquedotto 13, Pangonl, ul. Gittlia 18, Penso, ul. Giulia 7, Otto-niseher, ul. Molingrande 10, Periatti, ul. Barriera 4, Cossich, ul. Foscolo 2, Mocenigo, ul. Barriera 31, eJnco. ul. Istituto 4, ^olacco, ul. Settcfontane 44, Pozzi, ul. Settefontane 1, Del. Zadruge, ul. Settefontane, Rizzian, ul. deli* Istria 1, Rocco, ul. 5. Marco 2, Culot, ul. Giuliani 23. CENE: r Prednji deli s priklado ... po K 13*60 kg. Zadnji deli s priklado ... po K 15'40 kg. Prodala kuriva. Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice. Staro mesto; št. 1001—1300 (ob. 17) 31. 5. ul. Voito 2, 84 vin. za kg. — Novo mesto: št. 601— 1200 (ob. 14) 31. 5. ul. S. Zaccaria 3, št. 1201—1300 (ob. 14) .31. 5. ul. Toricelli I, 84 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 1201—1300 (ob. 15) 31. 5. ul. Carpison I, Št. 1301—I40U (ob. 15) 31. 5. ul. Acquedotto S4. 84 vin. za Peftiace vesti. JADRANSKU BAUKA Trstr Via Cassa di Rfsoarmio 5 (lastno pošlo »!«) KapItaS In rarama K 23, ;09.999.* FI LIJ ALKE: Dunaj Tegeth >fiti us? 7 9 Dubiovnik, Kotor, LjujlJin t, rt^tKovič, Op-.tlja Split, &i eni k. Za VLOGE NA KNJIŽICE 31 o 2 O------— od dneva vlogo do dneva vi li **, ifontui p ačare banka svojega Ob tj-^tjv.inje vl^^ '»a tekočom in žiroraiunu p > ao^ >v »m - A ..i, revizija žreo aja xrefi i i. t. 4. brezplačno Stavbai kre iit. re:nb«»ur4 kieJiti. Bor'na naročila. — tulca"*. MENJALNICA ----ESKOUr HEXIO Telefoni: 1161. 1703 iu Uradno ura: od 9 da 1 popaliiv Brzojavi: J A1J It A v A. vodo (,.SiIva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSE T p. Guštan (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst terzamaskosiare nove, Pevci In pevke, M so kdaj v zb«rn naSega gr^e dalisča peli »Prodano nevesto« in »Zrtnjsbega«, sc poživljajo, da pridejo danes ob 7XA v prostore »Glasbene Matice«, kjer bodo posvetovanja in vaje. Ta zbor bo služil v ojačen;e gledališkega zbora zagrebškega kazališta. DAROVI. — Za Magdalensko podružnico CMD so darovali o priliki birme Mirka Macarorr.: družina Macaro! K 13, družina Kodrič K 1S'40, k temu dodrli pri veselem omiziu, Fiegel Anton, Gasperšič Mihael, Kresič Ivan, Furlan FrančiSka po K 2. Denar brani Vekoslav Kodrič. MM.1 GC^ASI, fH izdeluj'Jo in prodajajo skosje za kosit travo Kariž, uL Med a 3i. . :>30 MU* vrvi še precej dete'e, 3 vrata, b zapili! rala široka 1-20 m visoki 2 3» m, železna. < rata široka Z m vi olva m «>e zamenj.i cl so ]>roiia. Ka-lov pove las. odd. Edin sti. 22 O I^ffim klffinr v Ba.ieK1* Natančne psmei. iivill RiUVil ponu bd pod „Klavir- na In- seratni • dd-le< t.d uos*i. E 7 1000—16000 K &&Z ptS««7.u nudfce pod .P ijatelj" na ins odd E inosti. (22^5 S i U S* g 1M uniči (uMli) hitra sten i ca. Vzorce, steklenica . . K 4. Večja scekleniea ... K 16. Brizgalniea.......H 2. BMr Dobiva se povsod Glavno po$il?a!no me-to fekartia k „Nadi' „Žur Hoffnui.g'1 Pc^s Ogrsko. Trst - Uta Stadion 13 - Trst OdprtoM^ZTO?«^ OsiopniiiB K Z ^^ r ZCBOZDRAVN K -7 „Uquore sedim" (j roti i evral^riji sev-• _ niatizmu. bkrniui n! pratintr so prodaja v vseh lekarnah. lf:, i Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecc'iis 12 vogal ulice del! 2 Po-.t*. Izdiranje zobov brez bo« le6in. — Plombiranje, • — UMETNI ZOBJE -h I ■■ rnv lil ■ «UBJ>--|*—-■'■-.»gjar-gfc* umnu, -- vzhodna skupina, ki je zasedla tudi ozemi]e iugo- ; vzhodno Kcrkuka. j Trstu? V kak namen vsiljujejo na čelo naših ura- j do v same Ncmce? Cemu infiltracija nemštva celo ! v na?o občinsko upravo v upravo občine, katere nacijonalni značaj hočejo — po besedah poslanca SOVRAŽNA URADNA POROČILA, Italijansko poročilo. 29. majnika. — V Capo Sile sta sc v noči od 27. na 28. t. m. razbila pred našimi novimi postojankami dva od močnega topovskega ognja podpirana srdita napada sovražnika. V dolini Presene in na Tonale smo ujeli iz enega oficirja in 12 vojakov obstoječo patruljo. Več ujetnikov ie bilo privedenih tudi iz ozemlia prelaza Caprile. Na Monte Cornu in Asolonu so bili sovražni oddelki odbiti. Letalski napadi na Pariz. PARIZ. 29. (Kor.) Včeraj zvečer je metal sovražnik bombe na raznih točkah za fronto. Ker so bila letala prijavljena s smerjo proti Parizu, se je takoj pričela obrambna akcija. Niti eno sovražno letalo ni prodrlo skozi zaporni ogenj obrambnih topov. Pariško mestno ozemlje je bilo nedotaknjeno. Le par bomb je bilo zmetanih v okolici mesta. En sovražen aparat je bil sestreljen. Tekom ene ure je bil alarm končan. Angleži v Kavkaziji. KIJEV, 29. (Kor.) Ccsopis »Poslednje Novosti« poroča: Iz Baku prihaja poročilo, da so pred tremi tedni angleške čete v tovornih avtomobilih iz Mezopotamije prispele v Kavkazijo. Močna sprednja garda je poizkušala deseči zvezo % oddelkom generala Krrnilova. Angleži so zasedli polotok Apšercn in Baku. Prodiranje se vrši v smeri Ti-ilisa, AIcksnndropola, Sarikamiša, Karsa in Erze-luma. Gibanje je naperjeno le proti Turkom. M eter ik Mrnnk foIMsm la Mm .latniolcm". h. Istočasno — v isti številki, v kateri le prinesla -poročilo o sprejemu deputacije pri cesarju, v kateri je bil tudi naš dr. Krauseneck, zahtevajoč za nemštvo gospodstvo v avstrijskem Trstu, — je divna »Gazzetta di Trleste«, to preklavrno trobilo naših xpalri-otov« — da Bog pomagaj! — priobčilo tudi protest preslavne »Associazione Politica W;.Idnerja — respektirati! Mari je temu ponem-čevanju namen, da se bo tem izraziteje odražal — italijanski značaj mesta?! Sicer pa je dr. Kram-smeck — hvala mu na odkritosti! — postavil v pravo luč vse hinavstvo Waldnerjevo in slepomišenje »Gazzette«. Frank und frei je povedal, da Nemci hočejo tu gospodovati! rZato bo — tako j^ rekel Krauseneck, Če korespondenčni biro ni lagal — naše pristanišče moglo uspevati in procvitati, ako bo spoštovalo in zaupalo pretežno nemškemu zaledju, ako bodo neoiško delo, «em$ka kultura in nemški Jezik zamogli zagospodovati neovirano !& Ce te besede Krauseneckove ovajajo voljo Nemcev za spoštovanje italijanskega značaja Trsta, potem pa so tudi gospodje — z najetim prepričanjem okolo »Gazzette« res branitelji.narodnih interesov Trsta! Le nadevljajte si maske! Saj služite ljudem, ki bi v tem hipu hoteli varati pod hinavskimi maskami! Toda pritte čas, ko bo ljudstvo hotele videti obraze in ne maske. Tedaj pride čas obračuna, ko sc zopet utegne zgoditi, kar sc ie že zgodilo. Bilo }e časov, ko so ljudje istega kova kot so sedaj moile, ki v odboru »patrijoti-čner.a« političnega društva — branijo interese tržaškega italijanstva. Iskali nas In milo prosili naše pomoči! Razmere, kakor jih je ustvarila vo-na, ne bodo večno trajale. Pridejo zopet razmere, ko bo imelo tržaško italijanstvo drugačne branitelje. In ni izključno, da se bo zgodovina od nekdaj ponavljala. Vedo naj pa, da so si pot do nas sami zaprli In zagradili! In tedaj, ko bomo imeli mi na italijanski strani druge ljudi proti sebi. zopet — kakor je, že bilo, se pokaže, da so današnji širo-kcustueži neizrečeno — majhni! Zaključujemo! Napovedali so našemu narodu^ boj! Sprejemamo ga verujoč v ideje, ki jih je do-nesla ta vojna in ki dado nove smeri življenju med narodi. PROSIMO RABLJENEGA PE ILA KRP ZA NASE UBOGE RANJENCE. — nnni NAJ SF, V »NAROPNf DOM«. bele platnene žt-nske »tvlje ste*, 38, tud že rabljene. Ponudbe na Inserat-v oddlek Kd'nosti. E U fiflfRfV izuče a * rokovnjaLa, operira kvrj.i UvapU očesa iu neapjje no^e. Sprejema o-l 0 • o pt.lrine v uliei Carr dori 0. B 21 IČfoffl Uico ve3-o flov« n-ke^a )n nem- laltsill ;kega je .ka. sredrj" staro-ti. biez otrok Dobu hrano in stanovanje 1'onmlbe pod „\*7;