Poštnina plačana v (Dtorfol Leto XX., št. 55 Ljubljana, petek 10. februarja 1939 Cena 1 Din Upraviustvo ^jubij&oa ti-nailjeva B — relefoD St 8122 8123. 8124, 8125 «126 Inseratni xldelek: Ljubljana, ftelen-burgova ai - Tei »492 tn 2492. Podružnica Maribor 3ra)skl trg 1, relefoc «t 2455 Podružnica JeHe K oc enova ulica S, - Telefon 9t 190 Računi on pošt fteR zavodih: Ljub* t Jana 11842. Praga dalo 78 180 Wi«n 105 241 Palestinska konferenca v Londonu V ponedeljek se je začela v Londonu palestinska konferenca, ki naj doseže sporazum v sporih za Palestino, predvsem pa v nasprotjih med Židi in Arabci Na konferenci so zastopane poglavitne arabske države: Egipt, Irak, Saudova Arabija, Jemen in Transjor-d ani j a Poleg njih so seveda zastopani palestinski Arabci in vodstvo cionistič-nega židovskega gibanja. Konferenco vodijo visoki funkcionarji britanske vlade, sai ic je osebno otvoril sam ministrski predsednik Chamberlain. Angleški vladi je bilo na tem, da se konference udeležijo vodilni predstavitelii arabskih držav ki imajo popolino legitimacijo, da zastopajo svoje vlade, k:ar se ii je v polni meri posrečilo. Niti enega glasu ni bilo doslej čuti, da bi napovedoval konferenci lahek uspeh. Nasprotno, vsi poznavalci razmer se izražajo jako pesimistično. Zares so se delegati sestali pri skrajno neugodnih pogojih in začeli svoje razgovore ob izredno ostro podanem na-sprotstvu idej. zahtev in interesov. 2e zunanji dogodki, v katerih se je začela konferenca, so bili neugodni. Chamberlain jo je moral dejansko dvakrat otvoriti najprej za arabski del, nato še za židovskega. Arabski delegati namreč za nobeno ceno niso hoteli sesti k skupni mizi s predstavniki t. zv Jewish Agency, legitimiranega vodstva cionističnega pokreta. ki sestoji iz jako vidnih m vplivnih osebnosti. Pričakovati je torej, da bo konferenca soloh ves čas tekla po dveh tirih; toda poznavalci razmer naglašajo, da v tem ločenem zasedanju nikakor ni gledati samo neugodnih osnov, marveč da bo tako postopanje nemara v marsikaterem pogledu celo koristno. Druga težava, ki je stopila v ospredje že prve dni, je nasnrotje med samimi arabskimi delegati iz Palestine. Stranka velikega muftija. ki je sprožila najprej raik. potem pa organizirala upor, je -ipuščena na konferenco. Angleži si-r niso dovolili, da bi se je udeležil v L iki mufti sam, ki je pobegnil v sosedno Sinijo. od koder vodi borbo zoper britansko oblast in Žide v Palestini, pač pa so povabili nanjo muftijeve delegate, ki so se mogli s svojim šefom posvetovati ter bodo zagovarjali v Londonu njegovo politiko. Na konferenco pa je bila povabljena tudi mufti-ju nasprotna, t. zv. »zmerna« stranka, ki je res poslala svoje delegate. Toda muftijevci z njimi ne marajo sesti k skupni mizi in zahtevajo, da se sploh ne smejo pripustiti k zborovanju. Angleži seveda ne morejo pristati na to stališče, tem manj, ker se zdi, da je pristašev stranke zmernih v Palestini 2;natno več, nego je razvideti iz zunanjih pojavov zakaj metode teroristov so take, da se ne pokaže pravo razmerje političnih sil v deželi. Sicer pa vsi naglašajo, da se zmerni razlikujejo od ekstremistov le po tem, da zametu j e jo njihove metode, dočim so politične zahteve obeh taborov v bistvu enake. Kljub temu pa je pričakovati, da bodo ta notranjepolitična nasprotstva na palestinski konferenci povzročila še marsikatero nepriliko. V glavnem pa gre seveda za nasprotje med židovskim in arabskim stališčem, ki se ni niti najmanj omililo. V enem se vse arabske delegacije ujemajo, namreč v zahtevi, naj se doseljevanje Židov takoj neha ter tako opusti ideja obnove židovske Palestine. To bi pomenilo toliko kot preklic slovite Balfourjeve deklaracije,, ki pomeni temeljni kamer, za obnavljanje nekdanje židovske domovine. Židovsko vodstvo s svoje strani zahteva neomejeno nadaljevanje židovskega d„seljevanja, sklicujoč se pri tem zlasti na preganjanje Židov v srednji in vzhodni Evropi, odkoder dohajajo vedno nove trume beguncev, ki se nimajo kam obrniti. Med židovskim in arabskim stališčem se nasprotja niso niti najmanj zmanjšala, marveč se še poostrila. Odkar so Angleži opustili idejo, da bi razdelili Pak-tino na arabski in židovski del, niso postavili novega konkretnega na-č-. za likvidacijo spora, marveč zahtevajo, naj vsaka stran nekaj popusti, odnosno naj se doseže kompromis po načelu, da mora vsakdo, kdor hoče kaj doseči, tudi nekaj dati. Iz raznih enuncia-cij proseva, da naj bi se nudil kompromis tem smislu, da bi Arabci popustili napram Židom, zato pa bi se jim dovolil pričetek urejanja nekake zveze arabskih držav. Toda dosedanje izjave se skrbno ogibajo vsakršnim konkretnostim. Arabski ekstremisti zahtevajo, naj se hkrati s preklicem Balfourjeve deklaracije Velika Britanija odreče mandatni oblasti nad Palestino, ki naj se preuredi v samostojno državo. Toda v tem -^ogledu so nasprotja med arabskimi državami samimi. Trdi se, da soglašajo z ekstremisti delegati iz Jemena in Iraka, dočim jim nasprotujeta Egipt in Saudova Arabija. V Egiptu se bojijo, da bi mogla oslabitev britanskega vpli- Izhaja vsak 1an razen ponedeljka. Naročnina zna Sa mesečne Din 25.—w Za Inozemstvo Din *0— Uredništvo. LJubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 8122. 3123 3124 3125 <126 Maribor, Grajski trg àt 1. telefon St 2455, Celje. Strossmayeneva ulica fttev 1, telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo VSA KATALONIJA ZASEDENA čete generala Franca so že prispele do francoske meje in razvile tamkaj zastavo nacionalistične Španije ' Perplgnan, 9. febr. br. Spanski republikanski min. predsednik Negrin, ki je včeraj prispel s šefom generalnega štaba republikanske vojske v Kataloniji generalom Rojom in še nekaterimi drugimi višjimi oficirji v Perthus. se je včeraj popoldne odpeljal dalje v notranjost Francije, zvečer pa se je zopet vrnil v Perthus in se nastanil v neki hiši, ki leži na španski strani. Med tem se nacionalistične čete čim dalje bollj bližajo francoski meji. Ponoči so republikanski motorizirani oddelki, ki pripadajo 2. in 12. armadnemu zboru, prekoračili francosko mejo pri Perthuvu, pehotni oddelki pa so prišli preko meje čez druga sedla Tovorni avtomobili republikanske armade vozijo velike količine vojnega mate riala proti Boulouju Po informacijah španskih častnikov, ki so ponoči s svojimi od delki prekoračili mejo, se republikanci umikajo proti severovzhodu po cesti Figueras-Perthus Evakuacija materiala po tej cesti je pod varstvom 18 armadnega zbora ki se pod poveljstvom polkovnika Baria počasi umika. Pokrajino med Figuerasom in fronto obvladujejo čete generalov Modesta in Vistra Ob 14.05 so nacionalisti razobesili na meji pri Perthusu svoje zastave. Francozi «o na meji pomnožili število svojih zastav, da se preprečijo morebitni incidenti. Prav tako so bile pomnožene obmejne straže. Okoli 10.000 republikanskih vojakov so na njih željo poslali v nacionalistično Španijo. Tudi otok Minorca okupiran Port Mahon, 9. febr. br. Včeraj popoldne je priplula v Port Mahon angleška križarka »Devonshire«. Z njo se je pripeljala na Minorco delegacija nacionalistične španske vlade, ki ima nalogo pogajati se z zastopniki oblasti na Minorci za predajo otoka nacionalistom. Prvi kontakt med njo in zastopniki republikanskih oblasti na otoku se je vzpostavil že snoči V mestu so včeraj nastali nemiri, ki pa so trajali Le nekaj ur. Oblasti so kmalu obnovile red in mir. Port Mahon, 9. febr. br. Pogajanja med zastopniki oblasti na otoku Minorci in špansko nacionalistično delegacijo so se zaključila. Otok je prešel v nacionalistično oblast Ze v prvih popoldanskih urah je prispela iz Malorce neka vojna španska ladja z oddeiki vojaštva in falangistov, ki so zavzeli Port Mahon S križarko »Devonshire« je odpotovalo tudi nekaj španskih republikanskih političnih prvakov. Križarka »Devonshire« je danes popoldne zapustila Port Mahon. Z njo se je odpeljalo z Minorce 400 Angležev, Francozov in Američanov. Burgos, 9. febr. w. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se je razširila vest, da se je Minorca predala generalu Francu, vendar pa še ni uradno potrjena. Burgos, 9 februarja .AA Reuter: Uradno poročajo, da so se nacionalistične čete danes dopoldne izkrcale pri Ciudadeli na I do v korist španskih republikanskih voja-zahodni obali otoka Minorce Nacionalistič- kov, ki so prišli na francoska tla Ze nekaj dni so med Parizom in Londonom v teku razgovori, da se organizira oskrba beguncev in njihova vrnitev v nacionalistično Španijo ali pa odhod v one države, od katerih dobe dovoljenje, da se lahko tamkaj naselijo. V tej smeri sta obe vladi stopili v stik r mehiško in čilsko vlado, vendar pa še nista dobili odgovorov. n: vojski so se pridružili oddelki tamkajšnjega vojaštva, ki so se uprli republikanskim oblastem Kakor Izjavljajo, je večina republikanskih vojakov zapustila Minorco, ki je po trditvah nacionalistov že skoro vsa v nacionalističnih rokah Ko so se čete izkrcale, je bila nacionalistična vojska pod poveljstvom polkovnika Rodri*, r-ra že gospodar večine otoka Nocoj Je bila ena cela nacionalistična divizija pod poveljstvom polkovnika Lopeza Brava odposlana iz Barcelone na Minorco v pomoč onim četam, ki so se že tam izkrcale. Francove čete prispele do francoske meje Barcelona, 9. febr. w. Iz glavnega stana Francove vojske poročajo, da so danes ob 12.15 prispele nacionalistične čete na francosko mejo, kjer so razvile Špansko nacionalistično zastavo. Rim, 9 febr. AA. >Piccolo« poroča, da so italijanske legicnarske čete ustavile svoje prodiranje proti francoski meji General Miaja za sklenitev miru? London, 9. febr. AA. »Daily Mail« poroča: Pozno ponoči se je zvedelo, da se general Franco pogaja t generalom Mia jo o pogojih za sklenitev premirja. Mislijo, da bo sovražnosti čez ncfcaj dni konec. Pariz, 9. febr. AA. Tukajšnje Špansko republikansko poslaništvo zavrača glasove, da se general Miaja pogaja c zastopniki generala Franca za sklenitev premirja. Berlin, 9. febr. AA. »Völkischer Beobachter« komentira prizadevanje angleške ln francoske diplomacije, da bi na španskem prišlo do premirja List pravi da imata London m Pariz samo politične nagibe, zlasti glede na veliki pomen Španije na Sredozemskem morju. Ker posredovanje v korist republikanske Španije ni rodilo uspeha, skušajo sedaj posredovati za sklenitev miru da rešMo svoje prejšnje zaveznike v republikanski Španiji ker se pojavlja nova politična in moralna sila generala Franca. Toda London in Pariz se motita, če mislita, da bi. neka j prijaznih besed na naslov generala Franca moglo pripomoči k miru, ki bi bil v škodo španskim koristim in v korist Velike Britanije in Francije. Takšno ravnanje pomeni Žalitev diplomatskih sposobnosti španske nacionalistične vlade. Žapadni velesili ne delata v svojo korist, ko skušata nadaljevati svojo prejšnjo slabo politiko, in pozabljata da ne morejo biti zaman neštete žrtve državljanske vojne na Španskem ki so rodile veliko zmago generala Franca. Prezident Azana prispel v Pariz Pariz, 9. febr. AA. Davi Je prispel iz ženeve v Pariz predsednik španske republike Manuel Azana ki se je točno ob 7. pripelial z avtomobilom pred špansko poslaništvo Oblasti so ukrenile vse potrebno za njegovo varnost. Akcija Francije in Anglije za normalizacijo odnošajev z vlado v Burgosu Pariz, 9. febr. h. Zunanji minister Bonnet je poslal angleškemu zunanjemu ministrstvu poročilo senatorja Leona Ber arda o njegovih razgovorih z zunanjim ministrom Francove vlade v Burgosu generalom Jordanom. Odgovor angleškega zunanjega ministrstva pričakujejo še za da-nes. V oficielnih krogih so mnenja, da se morejo dogodki razviti tako da bo senator Leon Berard še enkrat odpotoval v Burgos, kjer naj bi dobil od Francove vlade naknadna pojasnila. Kasneje morda v 14 dneh. bo pričela francoska vlada skupno z angleško proučevati vprašanje priznanja Francove vlade de jure. Nepojasnjeno Je še, ali bo francoski diplomatski zastopnik še nadalje ostal pri španski republikanski vladi ali pa bo odpoklican. Glede na notranjepolitični položaj v Franciji je najboli verjetno da bo Francija za-stooana po diplomatsk'h zastopnikih v bo-doče tako pri Francovi kakor pri republikanski vladi. Berlin, 9. febr. o. Z velikim zanimanjem in precejšnjim nerazpoloženjem gledajo berlinski politični krogi na prizadevanje Anglije Ln Francije, da bi normalizirali svoje odnošaje z vlado v Burgosu. V Berlinu ne verujejo, da bo zapadnim silam uspelo z enim udarcem doseči simpatije generala Franca in nacionalistične Španije. Kljub vsemu pa računajo z dvema momentoma. ki sta zapadnima velesilama zelo v prilog. Prvi moment je da bo general Franco za obnovo države rabil velike kredite in mu bodo mogli dati potrebni denar le v Angliji in v Zedinjenih državah. Na drugi strani je računati s tem, da bo tudi Vatikan delal na to da se Franco sporazume 9 Francijo. PoVtična igra v nacionalist čni Španiji je bila zelo zapletena že tedaj, ko je bil nemški poslanik v Sa-lamanci general Faupel priseljen zapustiti svoje mesto, ker ni znal dovoli elastično presojati razmerla razVčnih političn:h sil v španiii. Položaj se še doslej ni popolnoma razčistil. London. 9. febr AA V dobro poučenih krogih govore, da je britanska vlada pristala na finančno sodelovanje s francosko vla- va v Palestini izrabiti kaka druga sila ter preko te dežele ogražati severno-vzhodno egiptovsko mejo Podobno bojazen javljajo tudi za Saudijo. Ze nekaj časa se ponavljajo tudi predlogi, naj bi se stvorila nekaka federacija med Palestino in Sirijo, odnosno med arab. državami skupno s Sirijo. Ideje te vrste so se postavile v raznih oblikah in iz raznih nagibov. Iz britanskih virov se je pojavila ta ideja z motivacijo, da bi se na ta način zagotovila obramba židovstva pred Arabci. Ko so Francozi urejali svoje mandatno ozemlje v Siriji, so tamkaj uredili kar štiri ločene državne teritorije, enega za Libanon, v katerem imajo večino kristjani, drugega, kjer je v večini muslimanska sekta Alavitov, tretjega z večino Dru-zov, ki tvorijo svojo islamsko sekto, pa končno kot četrti največji teritorij, v katerem so v večini pravoverni muslimanski Arabci. Ideja, razdeliti Palestino na židovski in arabski del, je izšla iz francoskega primera v Siriji, toda v dobi vlade ljudske fronte je francoska uprava sama jela zapuščati načela te ureditve. Kako bi mogli Angleži izkoristiti naslonitev Palestine na Sirijo, ostane še uganka. Arabci si seveda svojo zamisel priključka Palestine k Siriji predstavljajo drugače, kot okrepitev panarabskega gibanja in protižidovske težnje. Dejstvo, da Sirija na palestinski konferenci sploh ni zastopana, dovolj jasno pove, da v tej smeri ni pričakovati nikakih konkretnih pobud in da v tem pogledu sploh ni računati za sedai z realnimi možnostmi pozitivnih solucij Ostane torej resnica, da so na palestinski konferenci brez primere bolj v ospredju nasprotja in razlike v nazira-nju in stremljenju, nego predlogi kot osnove pogajanj za kompromise. Pesimizem se zdi zato utemeljen in so razumljivi oni glasovi, ki ne pričak'nejo od konference drugega, kakor da b -io-ločno prezicirala različna stališča. Vsi Spanci morajo zapustiti Gibraltar Gibraltar, 9. febr. br Angleški guverner Je danes izdal naredbo, po kateri bodo morali polagoma vsi Spanci zapustiti gi-braltarsko področje. Odpotovati bodo morali ali v nacionalistično ali republikansko Španijo ali pa kamorkoli drugam Kakor zatrjujejo Je bil izdan ta ukrep v zvezi z novimi utrjevalnimi deli okrog Gibraltarja Severozapadno od mesta so namreč že pričeli izravnavati teren, na katerem bodo uredili novo letališče in oporišče za letala V ponedeljek odpotuje gibraltarski guverner s križarko »Newcastle« v francoski Maroko na uradni obisk. ★ Povečanje francoske stalne vojske Pariz, 9. febr. AA. Od 10. do 12.15 je bila plenarna seja senatnega odbora za vojsko, mornarico in letalstvo. Izmed treh ministrov za narodno obrambo je govoril samo CamplncM, ker je Slo izključno za mornariška vprašanja. Čeprav ni izšlo uradno poročilo, se je zv-edelo, da je na seji poročevalec Gorzet Izrazil zadovoljstvo, ker je francoski pomorski aparat v dobrem stanju in kes vsaki možnosti. Nato je minister Campinchi podal obširen eks-poze o položaju francoskega vojnega bro. dovja ln o ladjah, ki jih misli Francija zgraditi Podčrtal je, da se je v tem po-i gledu doseglo v zadnjem letu znatno zboljšanje. Poimorski program se naglo uresničuje. Pariz, 9. febr. br. Na popoldanski seji senatnega odbora za državno obrambo je min. predsednik Daladier podaj zanimive izjave, po katerih se bodo kadri francoskih na borri: kov že letos znatno povečali. Nabornikov letnika 1919 bo kar za sto tisoč več, kakor jih je bilo iz letnika 1918. prihodnje leto pa se bo število novih nabornikov povečalo še za nadaljnjih 50.000. Utrditev maroške obale Pariz, 9 febr AA V zvezi z inšpekcijskim potovanjem admirala Darlana po Maroku se je zvedelo, da bodo obrambni sistem maroške obale znatno ojačili Več obrežnih baterij bodo nadomestili z novimi večjimi Razen tega mislijo pristanišče Casablance preurediti tako. da bodo mogle vanj tudi velike ladje. Podobne preureditve pripravljajo tudi v agadirski lukL Bonnetov obide v Berlinu odgoden Berlin, 9. febr. o. 2e napovedano potovanje francoskega zunanjega ministra Bonneta v Berlin je bilo odgodeno. Tukajšnji politični krogi tolmačijo odgodi-tev v tem smislu, da bi se nemški odgovorni faktorji radi izognili nezaupljivosti ki bi jo Bonnetov obisk nedvomno izzval v Italiji Papež zopet resno bolan Papež se že od srede od časa do časa onesvešča Vatikan, 9. febr. AA. (Reuter). Papel Pij XI. je po današnjem obedu padel v agonijo. Rim. 9. febr. br. V Vatikanu se je te dni zaradi desetletnice lateranskege pakta z Italijo in 17 obletnice kronanja papeža Pi-»a XI. zbral ves itali lanski episkopat V nedeljo bi se morale vršiti v Vatikanu ▼ zvezi z obema obletnicama velike svečanosti Papež Pij XI bi moral ob tej priliki darovati pontifikalno mašo. Nenadno pa se je njegovo zdravstveno stanje resno poslabšalo. Papež boleha za srčno astmo Od včeraj se od čas« do časa onesvešča. Rim, 9. febr. br. Danes ob 16. je dobil papež Pij XI srčni krč. Spočetka je bil napad lažjega, pozneje pa težjega značaja. Papežev osebni zdravnik prof Milani ter prof dr Rossi sta bila nujno pozvana v Vatikan. Okrog 17. ure je papež krizo premagal Medtem so se bili ob njegovi postelji zbrali njegov nečak Franco Ratti, vatikanski guverner in še drugi vatikanski dostojanstveniki Tudi državni tajnik kardinal Pacelli, ki se je mudil izven Vatika-is, se Je takoj vrnil, dobil pa je ž«? pomirljive vesti V vseh rimskih cerkvah so bile io-coj molitve za papeževo zdravje. Rim, 9 febr AA Kardinal Schuster, milanski nadškof, ki ga omenjajo kot naslednika sv. očeta Pija XI. je prispel danes v Rim. Demisija Spaakove vlade IzzvaH so jo liberalni ministri zaradi odpora proti imenovanju dr. Martensa za člana flamske akademije Bruselj, 9. febr. a. Belgijska vlada Je po današnji izredni seji na kateri je razpravljala o položaju, nastalem po imenovanju dr Martensa za člana flamske akademije, podala ostavko Objavljeno uradno poročilo pravi, da so liberalni ministri izjavili na današnji izredni vladni seji. da ne morejo sodelovati v vladi, če dr Martens ne poda ostavke kot član flamske akademije Predsednik vl^de je mnenja, da pomeni stališče liberalnih ministrov oviro za bodoče skupno delo vade in je zato sklenil podati ostavko vsega kabineta. Kralj Leopold I Je poveril ministrskemu predsedniku Spaaku nadaljnje vodstvo vladnih poslov. Dr. Martens Je po rodu Flamec. Med svetovno vojno je pobegnil iz belgijske vojske in je bil obsojen zaradi tega na smrt, takoj po vojni pa je bil amnestiran. Pred kratkim je bil imenovan za člana medicinskega odseka flamske akademije znanosti in umetnosti. To imenovanje, na katerega je pristala tudi vlada, je izzvalo v belgijski javnosti veliko nezadovoljstvo in so zlasti v liberalnih krogih z vedno večjo vnetro zahtevali, naj Martens poda ostavko na akademsko čast ali pa naj liberalni ministri izstopijo iz vlade Vpoklici v Italiji V Libijo in Tripolitanijo bo odposlanih okrog 60.000 rezervistov iz Italije Rim, 9. febr. o. Po informacijah agencije United Press je bilo vpoklicanih pod orožje večje število italijanskih rezervnih oficirjev in vojakov, ki služijo v tehniških formacijah. Vsi pripadajo letnikom 1898, 1899 in 1900. O vpoklicu okro-g 60 000 italijanskih vojakov se sedaj zatrjuje, da so bili vsi koncentrirani v posameznih hi-kah tn čakajo na odhod v Libijo in Tripolitanijo. Vrhovni italijanski obrambni svet zaseda že tri dni in se bavi s podrobnostmi novih vojaških priprav. Glede na kritični mednarodni položaj je razpravljal tudi o vpoklicu nadaljnjih rezervistov v vojaško službo. Obrambni sivet je pospešil svoje delo, da bi bili lah'"o njegovi zaključki predloženi velikemu f"" ,:"nemu svetu že na jutrišnji seji Tudi v Egiptu grade Maginotovo črto Kairo, 9. febr. a. List »Mokatan« poroča, da bodo v kratkem začeli evakuirati prebivalstvo v vojaškem predelu zapadne puščave. Razen egiptskih čet bodo poslali tja tudi britanske oddelke. V Matruku se vrše velike vojaške priprave in utrjevanje tamkajšnje pokrajine zelo hitro napreduje. V Matruk so poslali včeraj 400 tovornih avtomobilov in vlak vojakov. Egiptske vojaške oblasti proučujejo skupno z glavnim inšpektorjem britanskega vojaštva, ki se mudi v Egiptu, načrte za zgraditev Magi-notove obrambne črte v Egiptu. Rum umska nšenlca za Italijo Rim, 9. febr. h. Te dni bo odpotovala v Bukarešto posebna trgovinska delegac ja, da bi se pogajala z romunskimi oblastmi o večji dobavi péanice za Italijo. Spopadi na mandžurski meji Moskva, 9. febr. AA. Sovjetska vlada objavlja uradno, da je prišlo na mandžurski meji ob reki Arguì do spopada med sovjetsko obmejno stražo in japonskimi vojaki ter je ob tej priliki padlo ali bilo ranjenih 15 Japoncev. Na sovjetski strani je padel en vojak, eden pa je bil ranjen. NemSko-poljska pogajanja o manjšinah Berlin, 9. febr. br. Prihodnji teden bo pi i spela v Berlin delegacija poljske vlade. Delegacija ima nalogo pogajati se z zastopniki nem5ke vlade za ponovno in končno uredi lev poV"i'-> po!;,«kih manjšin v Nemčiji ter nei j n na Poljskem. Prva izjava našega novega zunanjega ministra Cincar-Markovič nemškim novinarjem ob odhodu iz Berlina Berlin, 9 februarja AA Pri svojem odhodu iz Berlina je zunanji ministei dr Aleksander Cincar Markovič dal za nemško " pisje tole Izjavo: »V trenutku, ko zapuščam Berlin, smatram za potrebno, da na kratko opišem svoje dosedanje delo tti v Berlinu Ko sem konec Iet8 1935 bil postavljen za poslanika v Berlinu m' je bila poverjena naloga, da odnoSaje med Nemčijo in Jugoslavijo politične in gospodarske čim bolj zbolišam in trajno izbnljSuiem Doeodki zadnjih treh let so mi nudili veliko možnosti, da se odnošaji med obema državama dovedejo v prijateljsko skladnost Nemrüa in Jugoslavija sta se vsaka na svoj način trudili kot varna faktorja v evropski politiki miru, da bi delali z uspehom. Glede trgovinskih poslov Je sodelovanje rodilo najlepše sadove in moremo računati na to. da bo ta izmenjava dobrin med ob»ma narodoma, ki stojita na tako zdravi ( pod'agi. postala še večja Naša nova skupna meja nas glede posameznih vprašanj pripravlja do sknnne med ebojne jasnosti in ena naivažnejš:h nalog na mojem novm službenem mesto bo, da kot zunanji minister obstoječe ndnošaje ne camo ohranim takSne, k?kr«nf so. temveč jih v vsakem ozira še rboljSam in na ta način prinesem še večji prispevek k utrditvi evropskega miru. Tudi kulturni odnošaji med obema državama bodo postali tesnejši, za kar se je treba zahvaliti ustanovitvi nemško-jugo-slovanskega društva v Berlinu Prijateljstvo in medsebojno spoštovanje med obema narodoma bo radi tega pomembno poglobljeno Pri tej priliki smatram za prijetno dolžnost, da izrazim svojo zahvalo vladi nemškega rajha. nemškemu časopisju in vsem "nojim prijateljem za dragoceno pomoč, ki so mi jo pri izvrševanju mojega poslanstva izkazovali Berlin, ki ga poznam že iz svojih dijaških let pred vojno, mi je bil vedno drag, zadnja leta pa ml je postal tako domač, da meni osebno ni lahko zapustiti to lepo in toliko živo mesto, ki mi je v vsakem oziru toliko nudilo Velikemu nemškemu narodu želim iz vsega srca blagostanje in napredek pod vodstvom njegovega vodite'Ja Adolfa Hitlerja.« Na poslovilnem kosilu pr! maršalu Göringu Berlin, 9. februarja. AA. (DNB). Maršal Göring in njegova žena sta priredila novemu jugoslovanskemu zunanjemu ministru in njegovi ženi na čast kosilo. Na kosilu so bili tudi minister za narodno go-" spodarstvo Funk državni podtajnik Körner in generali Udet Kassner in Boden-schätz s svojimi ženami. Kdo bo predsednik narodne skupščine Beograd, 9 febr p Ko se je razvedelo. da bo prihodnja seja narodne skupščine najbrž šele sredi prihodnjega tedna, se je včeraj in danes mnogo narodnih poslancev odpeljalo zopet na svoje domove. Kljub temu je v skupščinskih prostorih še vedno zelo živahno Poslanci predvsem razpravljajo o konstituiranju, ki ga bo morala narodna skupščina izvesti na svoji prvi seji 2e sedaj je izven dvoma, da bo imela vlada veliko večino in da bodo zato izvoljeni njeni kandidati Za predsednika prihajajo v poštev bivši minister pravde Simonovič. ki je sicer senator, a je bil 11 decembra izvoljen tudi za poslanca in bi v primeru svoje kandidature moral obdržati poslanski ter odložiti senatski mandat. Dalje se kot predsedniška kandidata navajata bivši prosvetni minister Dimitrij Magaraševič ter bivši minister in sedanji predsednik verifikacijskega odbora dr. Veijko Cvrkič. Ali bodo opozicijske skupine postavile za predsedstvo in podpredsedstvo svoje kandidate, ali pa se bodo glasovanja vzdržale. še ni znano Ravno tako se Še ne ve, kaj bodo storili poslanci, ki bodo še do takrat ostali pri dr Stojadinoviéu. Splošno pa se misli, da tudi oni ne bodo postavili lastnih kandidatur, temveč ali glasovali za vladne kandidate ali pa se tudi vzdržali glasovanja. Novi minister pravde o zadevah sodnikov Beograd 9 febr. p. Novi minister pravde dr, Viktor Ružič je danes službeno obiskal kasacijsko sodišče v Beogradu v spremstvu načelnika ministrstva Lazare-viča. Sprejel ga je predsednik kasacijske-ga sodišča Rusomir Jankovič, ki ga je naprosil naj čim prej predloži narodni skupščini predlog novega zakona o sodni- kih, ki ga Je Izdelala posebna komisija ministrstva v skladu z ustavnimi odredbami in sodobnimi potrebami. V nadaljnjem svojem govoru je poudarjal važnost te zadeve kakor tudi razne potrebe naših sodišč. Minister dr. Ružič se je predsedniku Jankoviču zahvalil za pozdrav ter je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je čul na najvišjem sodnem mestu želje glede potreb naših sodišč. Izjavil je, da bo podvzel vse, da bo ostalo sodstvo na višini in da se bo čim bolj dvignila avtoriteta sodišč. Prav tako bo čim prej ukrenil, da bodo o zadevah sodnikov odločali sodni ko'egiji. Zatem je minister pravde obiskal vrhovno državno tožilstvo. Gospodarska konferenca pri ministru trgovine Beograd, 9. februarja AA Trgovinski minister Jevrem Tomič je imel danes v j svojem kabinetu konferenc- z guverner- 1 jem Narodne banke dr Radosavljevičem, ! generalnim ravnateljem Pr>7ada Markovi-cem, zastopn kom upravnika zavoda za pe 13ševan je zunanie trgovine Milanom Andričem in svetnikom trgovinskega mi-nistrst/a Boškom Diordjevičem Na konferenci so razpravliali o naiaktualneiših vprašanjih ki se tičejo resora poštnega ministrstva in Narodne banke in ki so v zvezi z našo zunanjo trgovinsko politiko. Šefa vodstva HSS Beograd, 9. febr p Zastopnik KDK dr Jura j Šutej je po včerajšniem posvetova- : nj uz voditelji celotne opozicije odpotoval ; ob 14 v Zagreb, kjer bo jutri seia vodstva HSS pod predsedstvom dr. Mačka. Dr Kramer je odpotoval že sinoči iz Beograda v Ljubljano. Gospniarski program češkoslovaške vlade Govor predsednika Berasia na prvi seji novega gospodarskega sveta — Podpiranje zasebne iniciative Praga, 9. febr. a. Dopoldne Je bila v veliki dvorani praškega senata pod predsedstvom g. Hodača prva seja državnega gospodarskega sveta. Udeležili so se je člani vlade z min. predsednikom Beranom na čelu. zastopniki slovaške in podkar-pa tak o-ruske avtonomne vlade, mnoge ugledne osebnosti iz parlamentarnih, gospodarskih in kulturnih krogov ter višji državni uradniki. V svojem govoru je predsednik Beran podčrtal voljo vlade, da izvrši velike naloge na gospodarskem in političnem polju, ter je dejal med drugam: »Rekel sem že, da želimo živeti v čim lepšem sporazumu z vsemi državami, posebno pa s sosedi zlasti z Nemüjo. To velja tako s političnega, kakor z gospodarskega vid'ka. Storili bomo vse, da dvignemo življenjski standard vseh elementov naših narodov To bomo dosegli po .iačr-tu, če bomo pomnožili naš Izvoz, posebno pa. če bomo zb-Mišali našo produkcijo in podpirali kmetiistvo, industrijo ln obrt. Prednost bodo imela privatna podjetja pred državnimi Strogo bomo kaznovali vse ekscese gospodarskega sistema kar. telov človeški napredek se doseže samo z delom ter s poštenim in vzajemnim sodelovanjem Gospodarski državni svet, ki ga pravkar otvarjamo. bo viden simbol takšneea sodelovanja. V njem so zasfopa-nl produkcija, delavci, kmetiistvo, finance, obrt in trgovina Prav tako so v njem zak opane vse pokrajine naše republike. Mnogoštevilni strokovnjaki bodo imeli priložnost. da dajo v niem na razpolasro svoje poklicno znanje da bo tako domovina imela od njih dejansko korist. Ml hočemo z razumevanjem hi odkritosrčno realnim presojanjem položaja sode" lovati s svojimi s<>sedi, s katerimi ima naša država zelo velike in že dolgoletne gospodarske zveze, V svojih razpravah ln posvetovanjih ne bomo spregledali, da tvorijo češki, slovaški in podkarpa sko-ruski narod predvsem mali ln srednji stanovi. Iz tega izhaja, da moramo malim tn srednja m stanovom največ pomagati Potrebno je pozitivno obnovitveno delo po trdnem načrtu, ki ga mora izdelati vlada. Danes nI časa za neslogo med po=amp7iimi deli naroda Delo je težko in bo zelo dolgotrajno. Toda prepričan sem, da brmo to borbo prestali častne ln izšli iz nje okrepljeni. Ob koncu je govoril kot zastopnik Slovaške podpredsednik vrhovnega gospodar- . skega sveta bančni ravnatelj Anton Me- j derli iz Ružomberka. Zavzemal se je za j gospodarsko sodelovanje Slovakov s Ceni. ! Poudarjal je da je treba uvesti harmonično gospodarsko življenje v vseh delih češkoslovaške republike. Vezani smo drug na drugega, je dejal, ter moramo pomagati drug drugemu in moremo združiti vse svoje sile za nadaljevanje gospodarske zgraditve češkoslovaške republike. "red razpustim parlamsnta Praga, 9 febr. h. V političnih krogih govore da st bo poslanska zbornica pred svojim razpustom fie enkrat sestala na kratko formalno zasedanje. Na tej seji bodo izvoljeni novi člani permanentne parlamentarne kontrol ter komisije za šte-denje. Razen tega bo Izvršena preosnova stalnega parlamentarnega odbora ki nadomešča parlament, kadar ta ne zaseda. Razveljavljeni mandati raz-pušcemh slovaških strank Praga, 9 febr. AA Senat za verifikacijo mandatov državnega sveta države je sklenil razveljaviti mandate poslancev Ivana Markoviča, Ivana Dererja, Ferdinanda Benda, Jana Beck a in Jožefa Kopača ter mandate senatorjev Jana Počika, Frantisfca Zi-maka in Fridrika Netviha. Dr. Beneš v New Yorku New York, 9. febr. AA. Dr. Beneš je prispel v New York. Nocoj mu je priredil newyorSki župan Laguardia v občinskem domu uraden sprejem. " Irski teror v Angliji London, 9. febr. w. Davi Je bil izvršen nov atentat na enega izmed londonskih kolodvorov. Ob 6- zjutraj sta nastali v skladišču premoga na kolodvoru v Kings-crossu dve eksplcalji, ki pa nista povzročili znatnejše škode. Pri preiskavi so našli dva zavoja z vnetljiv ijoü aacjvjaL 4 Beležke Seja vodstva JNS Poročali sino že na kratko o seji vodstva JNS. Beograjski in zagrebški listi objavljajo o seji naslednji službeni komunike: »Predsedstvo Jugoslovenske nacionalne stranke je imelo skupaj s člani političnega odbora 7 in 8 februarja sejo pod vodstvom predsednika stranke g Petra 2ivkovič Na ">J1 so razpravljali o položaju, ki je nastal s padcem vlade Ugotovljeno je bilo. da je razvoj dogodkov v celoti opravičil politično stališče in volilno borbo Jugoslovenske nacionalne stranke. Bilo je tudi sklenjeno, da se skliče glavni odbor stranke.« Odloženi mandati Zagrebške »Novosti« poročajo, da Je dal dr. Anton Korošec ostavko na poslanska mandata v Ljubljani in ljublianski okolici Minister prosvete Stevan C'rié Je odložil mandat za sremsko-karlovški srez ter si zadržal novosadski mandat. V senatu bo ostal tudi bivši minister za poljedelstvo Svetozar Stankovič. ki je odlotfl oba poslanska mandata ki sta mu pri volitvah pripadla. Na vsa izpraznjena poslanska mesta pridejo sedaj namestniki. Apel „Samouprave4* Službeno glasilo JRZ »Samouprava«, ki sedaj že podpira politiko nove vlade, objavlja nov uvodnik o potrebi sloge v vrstah J jgoslovenske radikalne zajednice. Med drugim pravi: »V vsaki stranki Je predvsem potrebna disciplina. Včeraj smo že apelirali na strankarsko sdlidarnost Danes še enkrat ponavljamo ta svoj poziv. Vsak član JRZ rr.ora dobro pretehtati vsak svoj politični korak Pre Ivsem se mora izogibati vsem prenagljenim in nepremišljenim Iz-avam V moramo lojalno podpirati tiste činite-lje, ki predstavljalo celoto na§e stranke. Zaradi '-ega je naloga nas vseh. ki smo člani JRZ da se vzdržlmo vsake samovoljne agitacije, porojene Iz pomanikanja čuta odgovo.. "ti napram st-^nki. Sleherni med nami mora storiti vse, da se ohrani avtoriteta JRZ kot celote. Vsaka gesta, ki bi zanesla razdor v naše vrste in preko njih med naše prvake, bi predstavljala čin zelo nepremišljc e državljanske ln človeške destruktivnosti. Taka gesta bi imela lahko že jutri zelo da!ekose?ne in usodne posled'ce. Maščevala bi se ne samo nad njenimi povzročitelji, temveč tudi nad celo državo.« „Domoljub" o naši univerzi »Domoljub« piše o izidu Studentovskih volitev na ljubljanski univerzi Pri tem pravi: »Slovensko vseučilišče bo. ko pride čas — upajmo da ni več daleč — visoka šola pravega slovenskega in katoliškega duha. Slovensko ljudstvo potrebuie katoliško in slovensko mislečih Izobražencev tn samo takim bc t-aJo delo ln kruh v slovenskem občestvu, č* danes to načelo Se ni izpeljano, bo pa jutri.« Zagrebške želje Zagrebški »Obzor« razpravlja o nujnih nalogah nove vlade katere bi morala pričet1 takoj izvrševati. Med drugim izvaia: »Vlada mora že z novim proračunom dokazati. da misli hoditi v finančni politiki po nov h potih in prekiniti s prakso bivših rež'mov. SI čni ukrepi bi mnogo pripomogli k pomirjenju politične atmosfere kar je nujno potrebno, da se omogoči reševanje hrva'skega vprašanja. Vsekakor bo morala vlada takoj omogočil v tisku dostojno ln stvarno razpravo o vseh lavnih vprašanjih Primer dr Stojadinoviče-vega režima najbolje dokazuje potrebo takega javnega raznravlianja Ako bi bilo mogoče dr. Stoiadinoviča s tiskom opozorit'" na škodilivost n*emitno zaključek o na£em finančnem položaju po objektivni presoji dejstev.« Abel Gardey je nato naštel najprej ugo dne tehnične činitelje finančnega na p red ka v zadnjem času. ki so po njegovem m ne nju naslednji uravnovešen je rednega dr žavnega proračuna, razbremenitev državne blagajne, globoko znižanje obrestne mere pri kratkoročnih posojilih ter večja razpo lož!jivost kapitala K tem «goli tehničnim činiteljem finančnega napredka pa je treba dodati še naslednje ugodne elemente bolj šega razvoja: povečanje rudniške proizvod nje ter proizvodnje ▼ tekstilni, kemični in težki industriji, a ne nazadnje tudi izbolj Sanje franoosike zunanje trgovine v zadnjem četrtletju preteklega leta. Seveda, nadaljuje Abel Ga^dev, Je ie vedno tudi nekaj senc v našem finančnem položaju, predvsem brezposelnost in razvoj cen. Vsokekor »mo ie daleč od onih 25 — 30®/« zvišanja gospodarske kapacitete, ki nam je potrebna ako naj dosežemo potrebno raven naše popolne gospodarske obnove Sele ko bomo dosegli to mero svojega napredka, bomo odstranili vsa on« ne-ravnovesja. ki nas »edaj Se motijo, tako na primer neravnovesje med državnimi prejemki in skupnimi izdatki ter neravnoves-ja med narodnim dohodkom in davčno obremenitvijo Trenutno pa gre predvsem ti to da vzbudimo pri varčevalcih in pro-izvodnikih potrebno zaupanje, da torej zagotovimo notranji red stalnost franka in primerno priznanje podjetjem Francija ima še vedno i-zdatne finančne vire, kajti kapitala je dovolj na razpolago. Nizozemska zunanja politika Pri razpravi o državnem proračunu Je dal nizozemski zunanji minister Patijn nekaj zanimivih Izjav o nizozemski zunanji pol tlki. Dejal je med drugim: Ve1es:le ne kažejo nobene prave volje za ohranitev mednarodnega reda ln miru Edina logična posledica ki jo morajo iz tega 3e1ntva Izvaia ti male države, je. da še ni prišel trenutek za uresnčenje idej Društva narodov Navzlic temu pa ie nizozemska vlad6 slej ko prel za ohranitev DN kajti neodvisnost malih držav more uspešno ln vsestransko zaentoviti samo sistem kolekt'vne varnost'. Nizozemska vlada se bo znto trudila, da ob vs^kl nr liki no^nre nrir^ovonla v to smer Fakultativni značaj člena 16 pakta DN (sankcije) vsekakor dopuftča sodelovanje pri Izvajanju vojaških sanke j, toda N'zozemska ne bo dovolila nobeni tuji armadi prehoda preko svojega ozemlja. Pri tem pa Nizozemska ne namerava glede čl. 16. pakta DN zavzeti stališča kakršnega je zavzela gvV» ki je prosta vseh obveznosti po paktu DN. V svoj'h nadaljnfh Izvajanjih Je Patijn poudaril potrebo vzpostavitve dobrih odnošajev z Nemčijo in z veseljem ugotovil, da obstoii enaka želia tudi na nemški strani. Nizozemska ln sosedna Belg:ja bosta nedvomno varoval-' svoli dediščini ln svojo tradicllo zato pa za sedai Se ni potrebno da M to svolo vol Vi potrdili tudi s sklenitvijo obrambne vojaške zveze. Prepoved framasonskih lož v Klajpedi Ki a]ped a, 9. sebr AA. Na ozemlju Klaj pede so prepovedane prostozidarske lože. Dovoljeno je razširjati list »Der Stürmer«, ki zavzema protižidovsko stališče. „Danziger Vorposten" prepovedan na Poljskem Varšava, 9. febr. h. Uradno objavljajo, da je notranje ministrstvo odvzelo za nedoločen čas poèmi debit narodno socialL stičnemu glasilu v Gdansku »Danzi gei Vor post* n« zaradi žaljivih napadov na poljske državne olritotl. Hud vihar na Atlantiku New York, 9 febr AA Na Atlantskem oceanu razsaja vzhodno od New Yorka silna burja Radiopostaje so dobile znake z ladje »Maria de Marin-jga«, ki ima 4.400 ton. da se potaplja Nahaja se 120 milj vzhodno od Nev Yorka Več ladij Je od-plulo potapljajočemu se parmku na pomoč. Snežni vihar vrgel vlak s tira Salt Lake City, 9 febr AA. Med silnim snežnim viharjem je plaz zasul neko hišo. Pet ljudi je ubilo Vihar je vrgel s tira neki viak na progi Denver—Rio Grande Potniki so ostali v snežnem metežu, ne da bi si mogli pomagati. In da Je tudi v bodoče vedno pripravljena, da se v primeru 'potrebe bori za državo Kongres je po Peyerjevem referatu sprejel resolucijo, ki pozdravlja najprej priključitev obrobnih slovaških krajev k Madžarski, nato pa pordarja, da je madžarska socialna demckracija v načelu za samoodločbo narodov, toda v madžarskem primeru upošteva tudi zgodovinske pravice in gospodarske potrebe. Stranka se odslej ne bo več Imenovala »Madžarska socialnodemokratska stranka«, temveč »Socialncdemokratska stranka Madžarske«, ker hoče dobiti pristaše tudi med nemadžarskimi narodi na Madžarskem. Vohunska afera v Franciji Vojaško sodišče v Besan^onu v Franciji je razpravljalo pred dnevi o vohunski aferi nekega švicarskega državljana, po imenu Rudolfa Walterja, rojenega leta 1916 v curiškem kantonu in usi už ben ega pri švicarskih železn cah ter stanujočega v Ba-slu. Walter Müller je bil obtožen, da je v septembru lanskega leta Izvršil neko vohunsko miš jo v južnem delu gornjerenske-ga departmaja. Policija v Saint-Louisu ga je aretirala v trenutku, ko si je v avtomobilu. a katerim se je vozli skozi de-partma, zapisoval položaje francoskih vojaških posadk. Sodišče je Walterja obsodilo na 20 let prisilnega dela. Prostovoljen razid nizozemske stranke Kakor poroča nizozemski katoliški list »De T Jd«, je sklenil izvršni odbor nizozemske katoliško-demokratske stranke, da bo na kongresu te stranke dne 19. t m. predlagal prostovoljni razid stranke in njeno združitev a katoliško državno stranko, kateri pripada tudi ministrski predsednik. Latvija : Jugoslavija 4 m {X : i** o è V) z : Ammìiìju iciviua uuolu ud i»> evo »nem pr»fcii»iv u Uuiià, w. le binar ja V zadnji tekmi tolaz-m^a. luxn-rja je ju^oo.o v lluacjilio iikio^o pvjzjiu ùllo- ci iitLsujp^iO prou repic/ifcnuuic. i^aivije, j;iOu Kameri jts, tuuvUi zuauo, lzloCuiio teK-UlO i^aUJO Z U : Ö. jugoäio v eiLska ekipa je tudi v tej LeAiiu uoiui^čua, da je od Zd^aijiii nastopov mnogo pr-uouiia. Za tekmo je viauiuo po iifcouiocenem rezultatu z Belgijo piecejüije zanimanje. LÄlvijci so 38 tuoi Lo pot pokazali ko t oul.čne nasproiniRe in so «ioč-njo zmago oaloc-li preuvsem z veiLumi siA*30ünüotmi v arsanju in streljanju, igra je bila v od Lai ein pepo inuma izravnana in v-iìeio se je, oa so jug oslovem oa Lei-mie do tekme boljši. Spioano mnenje je baio, da je Jugoslavija v snočnji tekmi zaslužila boljši re z ui Lat. Med Jugoaxovem sta bila najooljàa Pavletič in Äiuiik. S to zmago se je Latv.ja kvalificirala za prvega finalista v tekmah za toiažaini pokal in bo igrala drevi odločilno tekmo z Italijo, ki je zmagala v baselski skupini premagan-h moštev. V teku danaànjega dneva sta bih odigrani še dve tekmi glavnega turnirja, in sicer Je Češkoslovaška zmagala nad Anglijo z 2 : 0, Amerika pa nad Poljsko m 4 : 0. 81 japonskih mornarjev na dnu morja , Tokio, 9. febr. AA. Le maio je upanja, da bi bilo mogoče, rešiti 81 mož posadke podmornice, ki se je potopila 1. februarja v morski ožini Bongo. Doslej so izmed 87 reš-li le pet ljudi. Reševanje posebno otežkoča okoliščina, da je morje, kjer se je podmornica potopila, zelo globoko. Podmornica leži namreč 100 m pod morak« gladino, razen tega pa so v teh vodah morski tokovi zelo močni. Dve justifikaciji v Budimpešti zaradi vohunstva Budimpešta, 9. febr. br. Včeraj Je bil končan proces proti skupini ljudi, ki so bili obtoženi vohunstva. Dva obtoženca sta bila obsojena na smrt. Davi sta bila Justificirana. Cenerai Lutze v Trlpolisu Rim, 9. febr br. šef generalnega étaiba nemških narodnosocialist&nih napadalnih oddelkov, general Lutze, je danes dopo L dne v spremstvu miličn^kega generala Russa z letalom odpotoval v Tripolis. Odvetnik osumljen zvez z razbojnikom Beograd, 9. febr. p. Iz dabca poročajo, da Je zbudila tamkaj veliko senzacijo aretacija nekega tamožnjega odvetnika in njegove žene. Aretirana sta bila v zvezi s preiskavo proti razbojniku živoradu Je. remiču. Vrei2*32*ska napoved Zemunska: Pretežno Jasno v vsej kraljevini, nekaj mraza v notran'5č:nl države, zjutraj megla v dolinah in kotlinah. Dunajska: Se nadalje jasno, polagoma oblačno in porast temperaturo, c Gospodarstvo In spletkarstvo na Kočevskem Vrsta značilnih primerov propadanja Kočevje, 8. februarja Življenje na Kočevskem, zlasti kar se tiče gospodarskih in narodnostnih razmer, postaja iz dneva v dan bolj težavno. V kratkem se bo končalo novo dejanje velike katastrofe, v katero je bila pred desetletjem pahnjena mestna občina kočevska. Občina. ki je bila prvib 10 let po vójni zmerom aktivna, ie po nesreči Merkantilne banke in Mestne hranilnice zabredla v milijonske dolgove. Vsi po-izkusi sanacije so «e ponesrečili. Ker mestna občina jamči za hranilnico z vsem svojim premoženjem, bodo na javni dražbi pri okrajnem sodišču v Kočevju v kratkem prodane naslednje nepremičnine: ves mestni gozd. travniki in njive, mestno kopališče, mestna hiša in mestni mlin z vodno pravico in turbino. Ce-nilna vrednost znaša 5,059.393 din. izklicna cena pa je 3,710.596 din Zaradi vprašanja krivde nad propadom mestnega gospodarstva so tekle že velike tožbe, vendar si še do danes oficielno nismo na čistem. Le eno je gotovo, da se je v Kočevju gospodarilo relo neprevidno in lahkomiselno. Mestna hranilnica je v likvidaciji, Nemci imajo močan denarni zavod, medtem ko se Slovenci grizemo do žolča. Enako zavoženo je bilo gospodarstvo slo-renskega Dijaškega doma v Kočevju. Kljub temu, da je imel dolga leta do 100 dijakov v oskrbi in to z vse prej ko skromnimi mesečnimi prispevki, je zdaj na robu propada. Pred nedavnim smo poročali o njem ln njegovem pomenu za kočevsko slovenstvo. Položaj Dijaškega doma je danes tak, da bo gotovo prišlo vsaj do delne prodaje. Dolgovi ao veliki in Mestna hranilnica je le postavila upravitelja nad premoženjem te velevažne ustanove. Vprašanje bi se dalo najkoristneje rešiti tako. da bi se v prvi vrsti prodala zemljišča in gospodarski in- Vspeh zagrebške umetnice Znana plesalka Mercedes Goritz-Paveli-ifeva Je te dnf gostovala v Nemčiji, ter Je v Gradcu in na Dunaju dosegla velik uspeh. Nemški tisk Je objavil daljše članke, polne priznanja. Med drugim pišejo: Mercedes smo kot predstavnico Jugoslavie spoznali ie na olimpiadi v Berlinu, «daj pa tmo imeli priliko občudovati jo pri njenem nastopanju v mestnem gledališču v Gradcu in v dunajski Urani ji v okviru solo-baletne prireditve. Plesalka katere lepo, harmonično grajeno telo se popolnoma prilagodi in pobotava plesni volji, spada med izbrane hčerke Terpsihore. Vsak svoj gib in vsako nianso mimike črpa iz glasbe. K popolnemu učinku in harmoniji pripomorejo še z izrednim okusom izbrani kostumi, za katere je sama izdelala načrte V plesih »Rusko kmetsko dekle« in »Dalmatinski vaški ples* se je pokazala kot nedosegljiva umetnica v izvajanju stilizira-nega narodnega plesa. Omeniti je treba še tri njene plese: »Olimpijski ples«, Albeni zov tango, posebno pa še kteacijo »La plus que lente«. Občinstvo je zahtevalo večkratne ponovitve in tako si je Mercedes osvojila mnogo novih oboževalcev. Umetnica bo to soboto zvečer na elitnem hrvatskem plesu v Kazini nastopila v treh plesih in tako dala priliko občudovati svojo umetnost. Maribor, 7. februarja. Na Pobreški cesti se dviga tik ob javni splošni bolnišnici mrko poslopje. Marsikoga, ki gre to mimo, navdaja ob pogledu na to poslopje strah. Nehote si misliš: »Ni dobro biti v tej hiši.« To je zgradba moške kaznilnice, edina te vrste v naši banovini V zadnjem času si je nadela novo, belo obleko Bliža se čas njene 50-letnice. Ko se je pokazalo, da sta kaznilnici v Karlau pri Gradcu in Ljubljani prenapolnjeni, se je avstrijska justična uprava morala odločiti za gradnjo nove kaznilnice. Odločitev je padla v prid Mariboru. V ta namen so kupili posestvo barona Rasta v magdalenskem predmestju in so pozneje dokupili še tako zvano Göbblovo zemljišče. V avgustu 1884 so pričeli zidati. Dne 1. oktobra 1889 je bila stavba izročena svojemu namenu. Moška kaznilnica je zgrajena v preizkušenem kaznilniškem slogu. Vstop v kaznilnico posreduje vhodno poslopje, na katero se priključi na levo in desno zi-dovje v višini 5 m Na prostoru v notranjosti vhodnega poslopja in obzidja se nahaja prava kaznihvška zgradba, obstoječa iz več posebnih, vendar pa potom kritih hodnikov med seboj vezanih poslopij Glavna os teče precej točno od severa proti jugu. Če pridemo skozi vhodno poslopje na dvorišče, stoji pred nami čelno poslopje, obstoječe iz treh delov. Srednji del služi kot pisarna poveljnika paznikov, stražnega poveljnika ter stražnica Desni del je tako-zvani mladostni oddelek, to je poseben del za mladostne zločince. V levem delu pa je ventar. Izkazalo se je namreč, da se lastno : gospodarstvo Dijaškega doma ob sedanjih J nizkih cenah poljskih pridelkov ni več ren-tiralo. Najvažnejše in nujno potrebno pa je, da začne Dijaški dom spet z delom. To je potrebno za njegov in za obstoj popolne kočevske gimnazije! Vprašanje je zdaj, kdo bo dobil v roke vse to imetje? Doslej so vse slovenske hiše v mestu pokupili Nemci in slovensko posestno stanje v Kočevju je danes močno pod predvojnim. Kar po vrsti so prehajale v nemške roke: vila industrijca Kajfeža, hiša odvetnika dr. Rajha v središču mesta in vila notarja Maurer j a, ki so se vsi izselili iz Kočevja, Ali bo šlo tako naprej? Kje smo bili pred vojno in kje smo danes? Vsaj deloma v zvezi z gospodarsko šibkostjo naše občine je bedno stanje slovenskega delavstva v Kočevju. §e nobeno leto, niti v času najhujše krize, ra bilo v mestu in okolici tako velike brezposelnosti ko letos. Edino rudarji redno delajo, če bi se ti ne, bi bilo vse brez posla ali samo napol zaposleno. Stavbinci so na cesti, tekstilci po večini, z lesnimi delavci je vsak dan slabše. Žalosten je pogled na gruče slovenskih delavcev, med katerimi so očetje številnih družin, ki postajajo pred cerkvijo. Pred kratkim je dobila občina od banske uprave 5.000 din za javna dela, da Maribor, 9. februarja Znano je vzorno in sistematično uspešno delovanje krajevnega in oblastvenega odbora Jadranske straže v Mariboru. Mariborska JS se je uvrstila med najmarlji-vejše v naši državi. Plemenita iniciativnost zaslužnih funkcionarjev je ustvarila čvrste temelje, na katerih je zgrajen obsežen program bodočega delovanja. Vsako leto prihajajo iz kroga mariborske JS nove sveže pobude, ki pričajo o topli ljubezni, ki jo čuti naša severna prestolnica in z njo vse zaledje do našega sinjega morja. V delovnem programu letošnje sezone je poleg številnih predavanj, propagandnih prireditev ter organizacij letovanja mariborske mladine razvitje treh praporov Jadranske straže. Razvitje bo zelo slovesno in se bo izvršilo v nedeljo dne 7. maja. Razvili bodo naši vrli Jadranski stražarji prapor Oblastnega odbora JS, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj Peter II. ob 15-letnici uspešnega ter izredno razgibanega delovanja JS v Mariboru. Razvitju novega prapora bo kumoval Nj. Vel. kralj Peter II. Drugi prapor, ki ga bodo razvili, je prapor mestnega odbora JS v Mariboru. Razvitje bo v počastitev lOletnice obstoja in Gornja Radgona, 9. februarja Za dvajseto obletnico je polagal naš obmejni Sokol v nedeljo obračun svojega dela. Radostno je ugotovil dolgoletni starosta br. Mavrič v pozdravnem nagovoru, da zborujemo prvič v lastnem prostoru. Med letom je telovadilo šest oddelkov. Lani je bil v Gornji Radgoni 12. okrožni zlet, ki je zlasti v moralnem pogledu izredno lepo uspel. Tudi prosvetni odsek izkazuje precejšnjo marljivost pod vodstvom s. Milke Prelogove. Med letom je bilo več družabnih in drugih prireditev v lastnih prostorih, od katerih je izredno lepo uspela proslava 201etnice Jugoslavije. Pri tej priliki se je obmursko sokolstvo oddolžilo spominu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Sodelovala sta odbor Maistrovih borcev in društvo »Nanos« iz Maribora Na praznik Vseh svetih je društvo imelo skupno z gasilci častno stražo ob njihovem grobu. Blagajniški promet izkazuje 261.448 din dohodkov in 145.979 din izdatkov. Razveseljivo poročilo gradbenega odseka je podal predsednik br. Stane Cividini, ki je poročal, da je kupnina za poldugi oral z obsežnimi stavbnimi objekti v znesku 90.000 din v celoti plačana, zagotovljena pa so tudi denarna sredstva za dograditev pre-potrebne prireditvene dvorane in prostorov, v kolikor so predvideni za gradnjo v prvi etapi. Proračun za vsa ta dela iznaša 110.000 din. Pohvalno je omenil požrtvovalnost članov bratskega društva Krško- kaznilnlška bolnišnica in kuhinja. V mladostnem oddelku so v spalnicah posebne kabine. Tukaj so ponoči obsojenci vsak zase. kabine so iz železne pločevine, W m široke, 2.10 m dolge in približno prav toliko visoke. Od spredaj so vrata iz močne železne mreže. Tudi zgoraj so kabine zamrežene z železno mrežo po vzorcu kletk. Velike, svetle spalnice obsegajo 72 takih kabin. V levem krilu je zavodova bolnišnica z ordinacijsko sobo in domačo lekarno Kaznilniška bolnišnica ima tudi svoje moderne pripomočke, med drugim višinsko sonce. Vzhodno in čelno poslopje imata po eno nadstropje, vsa ostala zgradba je dvonadstropna. V pritličju so pisarne, celotni prostor prvega in drugega nadstropja pa zavzemajo rimsko-katoliška in pravoslavna kapela, šolski prostori in knjižnica Na srednje poslopje se neposredno priključi centrala. Iz te potekajo 4 trakti z zapori in sicer 2 skupna zapora, ki imata po 3 hodnike, in 2 trakta z enakim številom hodnikov s celicami. Trakti so zgrajeni v kotih 60 stopinj. Vse sobe skupnega zapora so obrnjene proti jugu Okna enostranskega hodnika pa proti severu. Sobe so predvidene za 12, 8, oziroma 4 može. Celice obeh traktov samotnega zapora so zgrajene po panoptičnem sistemu. V celoti obsegajo 136 celic poleg 6 celic za paznike ter 6 celic za zračenje. Centrala je opremljena z velikimi okni, ki dajejo lepo svetlobo. Disciplinske celice, temnice, kab"'ne I za kopanje, centralna kurjava in potrebni I dodatni prostori so primerno razdeljeni v J i se zaposlijo brezposelni, ki pa ne smejo do-j biti več ko 2 din na uro. Večina delavstva ! se je pri tem uprla in ni šla ne delo. Tekstilna tvornica SLavoteks je zadnje dni sprejela nekaj delavcev. Izkazalo se je ptu da pride laže kamela skozi uho ši varilce kakor slovenski delavec brez pismenega priporočila neke vplivne osebe v tovarno. Brezposelnost je enako velika tudi po drugih občinah, zlasti pa v okoliški Potrebna je izdatna in hitra pomoč! Delavstvo je v skrajni bedi in na robu propada. Ob razmišljanju o opisanih dejstvih nam prihaja v roke zadnja številka »Kočevskega Slovenca«. V vsej številki ni niti enega članka o življenjsko važnih vprašanjih na Kočevskem. Kolone so polne malenkostnih prepirov, umazanih napadov in vsakovrstnih groženj. Ali je pošteno, da se tako strupeno napadajo slovenski narodni in kulturni delavci, kakor to dela ta »narodno-ob-rambni« listič? Slovenski javnosti je še dobro v spominu, kdo je tazbil enotni slovenski narodni odbor v Kočevju, ki je bil pričel z žilavim delom na zdravi, nešovinistič-ni podlagi! Na lastna ušesa smo slišali izjave vodilnih mož na Kočevskem, ki pisanje tega lista z odporom odklanjajo in izstopajo iz njegovega konzorcija. Kočev-s;ke Slovence je sram, da izhaja pri nas tak list v slovenskem jeziku 1 delovanja mestnega odbora JS. Temu praporu bo kumovala mestna občina po svojem zastopniku. Znano je marljivo delovanje železničar-ske Jadranske straže, ki ima v Mariboru svoj poseben krajevni odbor. Železničarska JS je v teku 61etnega obstoja zajela širok krog našega nacionalno zavednega želez-ničarstva ter ga navdušila za vzvišene ideale, ki jih oznanja in razglaša Jadranska straža. Letos bo razvila prapor, ki mu bo kumoval inž. Rudolf Kavčič kot predstavnik železniške direkcije v Ljubljani. Tako bo Maribor 7. maja praznoval ob razvitju treh praporov, ponosnih simbolov ideje Jadranske straže, 151etnico oblastnega odbora JS. lOletnico mestnega odbora JS in 61etnico železničarske JS. Te slovesnosti bodo na Glavnem trgu. Prapore bo blagoslovil škof dr. Tomažič. Svečanost bo po vzdignjena s 15. glavno skupščino JS, ki bo isti dan v mestni posvetovalnici Oblastni odbor JS v Mariboru je tudi temeljito izvedel akcijo za spominske žebljičke, ki bodo 7. maja zabiti v poseben društveni ščit. Oblastni odbor JS je trdno prepričan, da bo akcija za žebljičke žela prodoren uspeh. Videm br. Burje in Debeljaka, ki sta s svojimi nasveti kot praktika priskočila na pomoč ter se izjavila pripravljena pomagati do končne izgraditve našega doma. Iz načrtov društvenega doma povzemamo, da je predviden dvodvoranski sistem, torej dom, ki bo odgovarjal vsem potrebam in kakršnih zlasti mnoga podeželska društva pogrešajo. Gradnja je predvidena v treh etapah. Najprej bo urejena velika dvorana z garderobami in sicer do poletja, da bo društvo ob svoji 201etnici lahko prirejalo vsakovrstne prireditve. Občni zbor je sprejel obvezni sklep za vse članstvo, da izvrši za prvo etapo po 20 ur obveznega delovnega kuluka, bodisi z ročnim delom ali odkupom. Iz moralnih ozirov je želeti, da opravi po možnosti vsak član obvezni kuluk osebno, ko bo pozvan na delo. Treba bo sicer še mnogo žrtev do končne izvedbe te težke naloge, ki si jo je nadejal gradbeni odsek, toda vztrajno članstvo nudi jamstvo, da bo dom vkljub raznim zaprekam prejšnjih let stal kot mogočna obmejna postojanka kakih 200 m od meje na koščku zemlje, kjer je prej tisočletja gospodarila tuja gospoda. Pri volitvah je bila z malimi spremembami izvoljena dosedanja uprava z dolgoletnim in izkušenim starostom br. Mavri-čem na čelu, gradbenemu odseku pa načelu j e br. Stane Cividini. To vodstvo nam je jamstvo, da bo dom stal še letos tak, kakršnega si želimo. Vsi oni, ki so prejeli doslej prošnje za blagohotno podporo, se kleti. V skupnem zaporu pride pri normalnem stanju na posameznega jetnika 18 do 20 kub. m zraka, na mladostnem oddelku 24 do 26 kubikov, v celicah in bolnici pa 28 do 30 kubikov. Trakti skupnega in samotnega zapora, ki so zidani ločeno in ki tvorijo obliko zvezde, se lahko vsak čas brez škode podaljšajo. V tem primeru bi se stanje jetnikov lahko primerno zvišalo. Normalno je prostora ža 542 obsojencev. Vrhovno nadzorstvo nad mariborsko kaznilnico je imelo prvotno višje državno tožilstvo v Gradcu, krajevno pa državno tožilstvo v Celju. Ob ustanovitvi okrožnega sodišča in državnega tožilstva v Mariboru so prešli ti posli na državno tožilstvo v Mariboru in sicer s 1. januarjem 1898. Ob prevratu 1918 je prevzelo vrhovno nadzorstvo višje državno tožilstvo v Ljubljani. Mariborska kaznilnica je od novembra 1925 lastnica posestva pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, za katero je plačala 950.000 din. Vodstvo kaznilnice je poverjeno upravniku g. Niku Vrablu, ki slavi istočasno s 50 letnico obstoja kaznilnice tudi 15 letnico, odkar je na čelu tega zavoda. V pomoč so mu dodeljeni 4 upravni uradniki. Vseh uslužbencev je v moški kaznilnici 83. Med onimi, ki prihajajo v kaznilnico »delat pokoro«, sta dve vrsti grešnikov in sicer obsojenci in pridržanci. Do 31. decembra 1929 so v mariborski kaznilnici prestajali jetniki samo kazen ječe in težke ječe in sicer odrasli od 1 leta naprej, pri mladostnih pa od 6 mesecev. Od 1 januarja 1930 je uveden tudi v mariborski kaznilnici irski progresivni sistem: Kazen se začenja praviloma v celici, se nadaljuje v skuonem zaporu, nato v oddelku za svobodnjake in končno na poeoinem odpustu Do 31. decembra 1938 je bilo spre- naprošajo, da se držijo gesla: »Kdor hitro da, dvakrat da!« — Na pustno soboto priredi društvo veliko mažkarado v vseh prostorih restavracije Hibler in je dobiček namenjen za gradbeni fond. Peter Wudler f Celje, 9. februarja Kakor smo že na kratko poročali, je umrl v sredo v Zrinjskega ulici št. 17 v Celju v visoki starosti 87 let šolski upravitelj v p. g. Peter Wudler. Pokojni se je rodil 17. februarja 1852 v Spodnjem Porčiču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah kot sin uglednih kmetskih staršev. Ko je dovršil učiteljišče v Mariboru, je služboval najprej na skrajni severni meji slovenskega ozemlja ob Muri. Kot mlad učitelj je prišel 1. 1879. na Ljubno v Gornji Savinjski dolini in prevzel tam vodstvo takratne dvorazredne ljudske šole. V začetku je bilo mnogo borb za uredbe v šolskih razmer, a g. Wudler je s t Ino voljo in ljubeznijo premagal vse ovire. V dobi njegovega učiteljevanja se je šola na Ljubnem razširila v štirirazred-nico in leta 1900. je bilo svečano otvorje-no novo šolsko poslopje. Iz zatohlih in nezdravih prostorov stare šole se je preselil v svetle in higienične, v katerih je deloval vse do leta 1923., ko je stopil v zasluženi pokoj po 44 letih uspešnega dela v šoli in izven nje. Najljubša zabava izven šole mu Je bilo delo na šolskem vrtu in pospeševanje sadjarstva. Iz šolske drevesnice so se v šolskem okolišu širila drevesca priznanih sort, ki so še danes okras marsikateremu Največji in najbolj obljudeni otok na Jadranskem morju je Krk. Slovencem je Krk splošno znan in je v letnem času tudi najbolj obiskovan. V Omišlju je že zgrajena cela vrsta ličnih vil, last Ljubljančanov, Ribničanov in drugih Slovencev. »Društvo krčkih Hrvata v Zagrebu« je tudi za leto 1937. izdalo Krčki kalendar. Vsebina je pestra in zanimiva. Ivan Drpič prinaša članek o preob'judenosti otoka spričo skromne plodne zemlje in to pod naslovom: »Pet hiljada suvišnih muževa i mladica na otoku Krku«. Koliko je zemlje? Vkupno 42.724 ha čistega kamna jo 1.936 ha. golice in slabih pustih travnikov pa 20.168 ha, za ljudi in živino ostaje zemlje 20.620 ha in če od tega odbijemo gozdove. močvirnata tla, kamenite ograje in kamen sploh (14.092 ha) ostane zemlje za obdelovanje samo 6.528 ha. Koliko prebivalcev je na Krku? Ognjišč je 5.815. prebivalcev je doma 20.043 (moških 9.000 in 11.043 žensk), za delo nesposobnih otrok 4 980, za delo nesposobnih starcev je 2.490. izseljencev moških 1900 (22%). ženskih 950. Na 1 km* pride 47 prebivalcev, na količkaj rodni zemlji (vštevši gozdove) pride na 1 km* 190 ljudi, na čisto zemljo za obdelovanje pa na 1 km1 345 ljudi! Njiv je 5.121 ha vrtov in oljčnih gozdov 705 ha. vinogradov 2456 ha. 58°/« prebivalstvo ima po 2 ha posesti. 29% ima od 2 do 5 ha, 11%, od 5 do 10 ha, 2% ima čez 10 ha. Vsekakor je statistika zelo zanimiva in poučna. Pisec Drpič navaja še podrobno, kakšno korist prinaša ta zemlja in morje, kolikšne so potrebe za življenje, posledice preobljudenosti. kako sf more temu odpo-moči in kako naj se otok kolonizira. Otok Krk ima v Hrvatskem Primorju največ oljk. Hrvatsko Prrmorje (Savska banovina) ima skupno 310 tisoč dreves (olja), od tega ima samo Krk 250 tisoč oljk. Ce vzamemo, da vsaka oljka rodi povprečno 10 kg ploda, je to 25.000 stotov, če da vsaka oljka povprečno 2 1 olja, dobimo 5.000 hI. In po kakovosti je to najboljše olfje, ker ima zaradi manjšega vpliva gorkote manj stearinske kisline ter je lažje, finej-še in manj mastno. Na Krku se gradi velik vodovod iz vrelca Ponikve do mesta Krka v doižini 10 km, do Aleksandrova 13 km, do Maiinske 9 km. Pri hemoroidih, bolečinah v križa, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi ; zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico. ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. S. br. 15. 485-35 Ijetih v mariborsko kaznilnico 14131 obsojencev. Zanimivo je, da je vpisan kot prvi obsojenec N. N., posestnik iz Benetk, ki je bil obsojen pred celjskim sodiščem radi dvoboja na 3 leta. V letu 1938 je prišlo v kaznilnico od sodišč 210 obsojencev, iz drugih kaznilnic pa 25. V istem času jih je izstopilo radi končane kazni 129. Premeščenih jih je bilo v druge kaznilnice 7. Na pogojni odpust jih je odšlo 33. umrlo 8, pobegnili so trije. Statistika kaže, da pobegi iz kaznilnice niso uspešni. Od ustanovitve do konca leta 1938. je pobegnilo 157. V kaznilnico se jih je vrnilo 133, na pobegu jih je umrlo 13, tako da jih je ostalo na pobegu komaj 11. Od ustanovitve kaznilnice do danes je umrlo v kaznilnici 621 obsojencev. Po poklicih je bilo stanje obsojencev z 31. decembrom 1938 sledeče: poljedelcev je bilo 246, iz industrije in obrti 181, trgovine in bančništva 16, državne in samoupravne službe 1, svobodnih poklicev 13, dninarjev in služinčadi 17, drugih poklicev 7, brez poklica 4. Po veri: rim kat. 436, pravoslavnih 35, grko kat. 1, protestantov 8, 1 Zid, 1 musliman, brez konfesije 2. Po obsegu kazni: 3 obsojenci z 1 letom, 99 od 1 do 2 leti, 159 od 2 do 5 let, 65 od 5 do 10 let, 62 od 10 do 15 let, 71 od 15 do 20 let, potem 14 dosmrtnih, 10 obsojenih na smrt in pomiloščenih na časno I kazen, 1 pa obsojen na smrt in pomiloščen I na dosmrtno kazen. Po državljanstvu: 472 1 Jugoslovenov, 7 Italijanov, 2 Čehoslovaka, 1 Nemec, 2 Madžara, 1 nedoločenega državljanstva. V moški kaznilnici v Mariboru so tudi pridržanci, to so oni naši državljani, ki so bili zaradi naklepnega zločinstva najmanj trikrat obsojeni na robijo, pa so izvršili v času pet-'h let, ko so prestali poslednjo kazen, zopet naklepno zločinstvo, pa jim je < 1 JlrfÄ. 2 i_Z zrnci omogočajo lahko normalno „i stolico. .i 2 komada din 1.50; 12 komadov din 8.—; <2 60 komadov din 27.—. kmečkemu domu. G. Wudler je v prostem času kmetom tudi požlahtnjeval divjake in precepljeval odrasla drevesa z dobrimi sortami Za produkte s šolskega vrta je bil odlikovan s častno diplomo na veliki kmetijski razstavi v Celju v začetku tega stoletja in prejel tudi priznanja šolskih oblasti. Mnogo njegovih bivših učencev zavzema danes ugledna mesta širom domovine. Tudi oni, ki so ostali zvesti domači zemlji, se ga vedno radi in s hvaležnostjo spominjajo. Gostoljubno je vedno sprejemal tovariše in znance, ki so se na potu v Logarsko dolino oglašali pri njem. Kot odločen narodnjak in napreclnjak je vzgojil svoje otroke v nacionalnem duhu. Štirje njegovi ot-oci so se posvetili učiteljskemu stanu. Najhuje ga je zadela smrt njegove žene pred 12 leti, kmalu nato pa smrt sina Maksa, učitelja na mestni narodni šoli v Celju in smrt sina Ernesta, uradnika pri rudniku v Mežici. Pokojni je v oskrbi svojih hčerk mirno in zadovoljno preživlial dneve svojega pokoja v hiši svoje snahe v Celju. Petru Wudler ju bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Za časa suše daje vrelec 25 '1 vode na sekundo. Pro"ačun iznaša 5.500.000 din. Izseljeci otoka Krka ima.jo v Ameriki več podpornih društev. Najnovejše društvo je »Ujedinjeni sinovi i kčeri sa otoka Krka«. Njihova zamisel je bila, da se otok Krk filma, kar se je lani avgusta tudi zgodilo. Film je izvrstno uspe' in se je že predvajal na Sušaku. Zagrebu, nakar se bo podal v obljubljeno deželo, v Ameriko. Skoda da ga nismo videli v Ljubljani! Morda še ni prepozno? Izkupiček tega filma je, poleg drugih sredstev, namenjen gradnji bolnišnice na Krku. Zelo posrečena ideja naših izseljencev! J- Dr. Vasi Savicu v spomin Minilo je komaj mesec dni, odkar si nas zapustil dobri »Čika Vaso«, ko si v* spremstvu svoje zveste pomočnice ge. dr. Mare Kučerove odšel iz Topolšice, kjer si neumorno deloval od početka zdravilišča za jetične pa do zadnjega dne. ko si odpotoval v prestolnico. Težko je bilo tedaj slovo, s solzami v očeh smo Ti poslednjič stisnili roko, z željo v srcu, da se kmalu vrneš med nas, nam lajšaš grenko življenje, da ješ nove upe k sreči in ozdravljenju. Nihče med nami ni tedaj mislil, da je to Tvoj poslednji pozdrav, saj si nam dejal: »Na svidenje«. Zimsko sonce je s svojimi prvimi toplimi žarki ogrevalo zmrzlo naravo, ki se je začela prebujati k novemu življenju, ko je med nas prišla grozna vest... Dr. Savica ni več — umrl je, padel, klonil pod silo narave, proti kateri si se boril s tako velikim uspehom. Nihče ni mogel verjeti pre-bridke resnice, da smo Te izgubili in da Tvoja dobra roka nikoli več ne bo tajšala gorja najbednejšim. Odšel si... Hrepeneli smo, da se vrneš! Vrnil se ne boš več. ostal bo samo spomin na Te, dobri naš doktor. Tisoči so bili, ki so Ti zaupali svoje življenje, — tisočem si s svojo znanostjo pomagal do ozdravljenja, do novega življenja: a vsi ti danes niso bili v stanju, da Ti olajšajo gorje, katero si nosil v srcu in ga nisi zaupal nikomur. Bil si dober, usmiljen, idealist v svojem delu, za katero nisi nikoli poznal plačila. S teboj je znanost izgubila velikega, nena-domestljivega zdravn:ka-u me t n i k a, cenjenega po vsej naši domovini, a Tvoji pacienti so izgubili zdravnika-odrešenika. Delal si, a strašna usoda Ti započetega dela ni pustila dokončati. Tvoji zlati nauki nam bodo vedno ostali v trajnem spominu, in mi. ki Ti dolgujemo svoje življenje. Te nikoli ne bomo pozabili, ostal boš trajno zapisan v naših srcih. Naj Ti bo lahka domača gruda! Počivaj v miru! — /c. sodišče poleg kazni izreklo očuvalno odredbo pridržka po prestani kazni v smislu člena 51 kazenskega zakona. V mariborski kaznilnici se pridržujejo jetniki, ki so bili obsojeni na pridržek od sodišč v območju ljubljanske apelacije. Do 31. decembra 1938 je bilo v kaznilnici 178 pridržancev. Dne 31 decembra 1938 pa jih je bilo v kaznilnici 75. Vsi obsojenci in pridržanci v kaznilnici morajo delati. Posebna važnost se posveča temu, da se vsakdo izuči koristnega dela, s katerim se lahko pozneje v življenju preživlja. Radi tega so v kaznilnici tudi razne delavnice. Telesno delo pa še ni vse. Tudi duševnemu razvoju jetnikov se posveča primerna pažnja. Kaznilnica ima dve knjižnici in sicer knjižnico za odrasle, ki šteje 5877 knjig in knjižnico za malolet-nike, kjer je 1684 knjig. V prvi je 2993 slovenskih knjig, 955 srbohrvatskih, 1522 nemških, 294 italijanskih in 57 drugih. V drugi knjižnici pa je 987 slovenskih, 234 srbohrvatskih, 449 nemških in 14 italijanskih knjig. Razen tega obstoja še gospodarska knjižnica pri Sv. Miklavžu, ki šteje 105 knjig. Maloletniki posečajo redno šolo, kjer se obravnavajo predmeti iz osnovne šole, razen tega dvakrat tedensko telovadijo. Odrasli obsojenci pa obiskujejo po potrebi analfabetski tečaj, obrtno nadaljevalno šolo, pevsko šolo in godbeno šolo. To je le bežna, površna slika o naši mariborski kaznilnici. Letos poteka 50 let njenega obstoja in razvoja. Želimo, da bl v nadaljnjih desetletjih čim uspešneje in za človeško družbo čim koristneje preoblikovala ljudi, ki so zašli na stranpota in ki so ji za časa prest?iarja kazni izročeni v; varstvo, nadzorstvo in vzgojo. Trije jadranski prapori v Mariboru Svečano razvitje ho na nedeljo, 7« maja Otok Krk je preobljuden Številke o gospodarskem stanju našega največjega otoka Mogočen sokolski dom ob meji Zgradili ga bodo v Gornji Radgoni Pol stoletja mariborske kaznilnice Pogled v življenje za njenimi zidovi Domače vesti * Promocija Draška Willaua. Liauet opoldne bo v veliki slavnostni dvorani dunajske univerze promoviran g Dr ško Wiifan za d i.torja vsega zdravilstva Naš novi doktor je na.,..ilajši sin znanega bivšega voditelja tržaških Slovencev in predsednika kongresa evropskih nacionalitet g dr Josips. Wilfana Ime Draška Wilfana ;e znano v vseb evropskih sp' rtnih «ro/ih saj nami 't rekorder--k; plaveč pribori' že mnogo lenih uspehov. Iskreno mu čestita mo k promociji! ♦ Pronnocija. V soboto 11 L m bosta na univerzi v Ljubljani promovirana za doktorja prava gg. Oton HötzJ tz Prager skega in Bojan špicar z Jesenic. Čestitamo.' • Dlpl»:>infranl so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg Peter Pavlič iz Javornikiv Boris Verbič iz Ljubljane in Savo Zužič iz Celja. Na zagrebški univerzi pa je bil diplomiran za Gumarskega inženl rja g. Tugomir Cajnko iz Brežic. Čestitamo-! * Smrt vrlega narodnjaka. V Sibeniku je nenadno umrl upokojeni železniški urad nik Ivan Strniša ki je bil v narodnih kro gib v pradvojnem Trstu znana osebnost Več let jI? «ta^nval v Trstu kjer ie imel širok kron znancev in prijateljev Svoje otroke je vzgojil v stroaem nacionalnem duhu. Ova živita v Mariboru in sicer profesor Mitico in Albin, uradnik splošne stavbne dnužbe Možu dela in plemenitega značaaj čas ten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! DsaAa očala po nutro lotu dobruspdpčo in iasQnpoqied pri S LJUB LJ ANA PASAŽA NEBOTIČNIKA • Smrt narodnega duhovnika. V starem Unska železniška proga se lahko smatra upokojeni župnik in dekan msgr. Štefan Kropek. ug ednj cerkveni, prosvetni in narodni delavec med hrvatskim življem Istre. Doma je bdi Lz Varaždina ln je prišel za kaplana najprej v Lo vrano potem za žup-nega upravitelja v Grdo Selo pri Pazinu, nazadnje pa za župnika v Stari Pazin. kjer je služboval do upokojitve ln tam tudi zaključil svoje narodu in poklicu posvečeno življenje. Pn pogrebu mu je izkazala zadnjo čast velika množica ljudstva. » • Umrl Je prvi profesor «a nego In zdravljenje zob na zagrebški medicinski fakulteti. Zaradi bolezni je bil nedavno upokojen prof dr. Eduard Radoševič, prvi profesor zobarstva na zagrebški medicinski fakulteti, ki je zdaj svoji bolezni podlegel. Rodil se je v Mrkopnju v Gorskem Kotarju leta 1884., medicinske in strokovne študije pa je dovršil leta 1909. na Dunaju ln se je potem za svojo stroko usposabljal še v Berlinu. Leta 1922. je postal na zagrebški medicinski fakulteti docent za stomalogijo In zobarstvo, a se je že prej v znanstvenem svetu proslavil z raznimi strokovnimi razpravami. Redni profesor zagrebške medicinske fakultete je bil nad 10 let. • Novi su pienti. Za suplente so postavljeni naslednji diplomirani filozofi: Vida Podgornikova na 3 realni gimnaziji v Ljubljani, Anton šifrer ln Boris Skerl na ptujski realni gimnaziji. Iz Ptuia je premeščen na celjsko rea'no gimnazàjo prof. Ludvik Gabrovšek, v 8. skupino so postavljeni suplenti: Edbln Boje na učiteljišču v Ljubljani, Marija Gundetova na klasični gimnaziji v Ljubljani ln Vladimir Potočnik na realni gimnaziji v Mariboru. • Ali ste se že naročili na 59. letnik »Ljubljanskega Zvona?« Najlepša reklama za to edinstveno slovensko literarno revijo Je 11. in 12. številka lanskega letnika, ki Je kot češka številka Zvona vzbudila vseobčo pozornost in priznanje. Čitajte navedeno dvojno številko ln se prepričajte sami o njeni odliki ln naročite novi letnik pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Dalmatinova ulica 10. Celo'etna naročrina znaša din 120, (za dijake din 90.), plačljiva tudi v mesečnih obrokih! • Novi grobovi. V Cerknici Je umri v starosti 64 let g Alojzij pogoreiec. Pogreb bo jutri ob 9 — V Tržiču Je umrl g. Robert Stransky, vodja predilnice v pokolu ln posestnik, star 66 let. Pokopali ga bodo danes ob 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! • O zvaničnikih finančne kontrole Je finančni minister predpisal spremembo uredbe z dne 10. septembra 1932. Po tej spremembi se smejo zvaničniki finančne kontrole (pregledniki, podpredgledniki ln pomožni podpregledniki) ožendtl le tedaj, če so prebili v službi finančne kontrole vsaj deset let. • Tuji učenjaki na delu v zagrebškem botaničnem zavodu. V mednarodnem znanstvenem svetu ima zagrebški botanični zavod ki ga vodi prof. dr. Vale Vouk, dober sloves. Mnogokrat so že ta zavod obiskali učinjaki svetovnega slovesa ter se tudi bavili s praktičnim delom v njegovih oddelkih. Tako Je zdaj zavod obiskal znameniti ruski učenjak prof. dr. Vladimir Lepeškin, ki je bil nekdaj profesor vseučilišča v Kazanu, a je pozneje emigrerai v Severno Ameriko ter se tam udejstvoval na raznih vseučiliščih. Ko se je preselil v Evropo, Je de'oval nekaj časa na Dunaju ln v Parizu, zdaj pa se Je nastanil v Zagrebu, kjepem vremenu. * Tujskoprometna zveza sporoča da bodo konec t m na razpolago sporedi za potovanje na razstavo v New York. Vsem. ki so se pismeno obrnili na posamezne bilefa~aice »putnika«, pošljemo sporede po pošti. * te četrti vlom Je bil v razmeroma Kratkem ča*u izvršen v Slovenjem Gradcu. Vlomilci so v torek zjutraj vlomili s cepini v pisarno le nega velo rgovca Štefana šerbaka, razbili predale pisaln h miz in se spravili nad težko železno blagajno. Hoteli so jo odpeljati, toda na ukradenam vozu se je str^o kolo. Blagajno so zakota-lili s ceste pori progo in jo začeli razbijati Neka delavka ki je šla na vlak. jih je zasačila Obvestila Je sosede, ki so zločia-ce pregnali s kamenjem iin priklicali orožnike Medtem se je bilo vlomilcem vendarle posrečilo razbiti veliko blagajno in vze"i lz nje ročno blagajnico, katero so na begu v gozdu razbili itiuc a. Vsem je želela srečo ln se vzorno trudila za družino. Ko postajamo ob pre racem grobu, se je hvaležno spominjamo. Maša zadušnica bo jutri ob 8 v frančiškanski cerkvi. Klub Primork vabi vse njene znanke, prijateljice in odbcrnice ženskih društev. u— Za mestne reveže je darovala tvrdka Novak Franjo & Comp. 7.80 m volnenega blaga za moške obleke ln 7.20 m volnenega blaga za ženske obleke. Neimenovan dobrotnik Je posla. 300 din. a gdč. Mellta Steletova, šolanca uršulinskega samostana, je poslala za mestne reveže 50 din. Za zavetišče najbednejših v stari cukrarnl je neimenovan dobrotnik podaril 500 din, tvrdka Srečko Koba d. z o. z., trgovina z lesom na Ižanski cesti, je pa darovala za adaptacijo prenočeval nlce ln prehran je-valnlce v cuktami za 450 din raznih desk in se tako pridružila že prej objavljenim dobrotnikom med lesnimi trgovci. Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom revnih najtoplejše zahvaljuje. u— predavanje Prirodoslovnega društva V torek 14. L m bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. univ. docent dr. inž V Kersnlč o temi: »Nesreče v rudnikih«. Predavatelj bo podal pregled različnih rudniških nesreč, razmotri-val o njih vzrokih ln na podlagi teh opisal razne varnostne naprave in varnostne mere, ki so potrebne za očuvanje življenja rudarjev, številne skioptične slike bodo napravile predavanje nad vse zanimivo. Začetek bo ob 18.15. u— Slavčeva maškarada obeta biti ena najprijetnejših letošnjih predpustiiuh prireditev. 2e lanska društvena maškarada je sijajno uspela, a letošnja bo sodeč po pripravah, lansko še prekosila. Prireditveni odbor zagotavlja, da bo za letošnjo svojo maškarado oskrbel izredno lepo dekoracijo dvorane v hotelu »Metropol Mi-kllč«, kai bo povzdignilo razpoloženje vseh onih. ki se bodo te maškarade ude e-žili Princ Karneval nam je sporočil, da bo najlepše maske tudi nagradil z lepimi darili. Vsi ki želite preživeti predpust v prijetnem. neprisiljenem razpoloženju, pomnite, da bo to mogoče le na »Slavčevi« maškaradi na pustno soboto 18. t. m. v veliki dvorani hotela »Metropol-Miklič«. u— Prodaja vstopnic za tragedijo »Grohar« Je dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. pri blagajni pred Frančiškansko dvorano. Ker je zanimanje veliko, prosi vodstvo, da si občinstvo oskrbi vstopnice že v naprej. Poleg avtorja ln režierja Mraka, ki predstavlja dvoje nosilnih vlog, na. stopajo še: Vida Kosova, Deželan. Marjan Dolinar ln Zalogar. Maske Je zamislil L. Dežman, ki nastopa v vlogi dr. Krigler-Ja. u— Plajbesa so vnovič zaprli. V torek ponoči so v neki hiši v Ulici na Grau domači začutili, da imajo v gornjem nad-strupju ne vabljen obisk. Gospodar je stopil po stopnicah m v spalnici naletel na maljšega neznanca, ki je z žepno svetilko stikah okrog omare. Se preden ga je gospodar utegnil prijeti, se je mož skozi odprto okno pognal na tla in zbežal proti Gradu Dumači pa so hiteli za njim in ga nekaj korakov od hiše zajeli. Ko so ga odgnali na stražnico, so v njem spoznali 301etnega bivšega čevljarskega pomočnika Ivana Plajbesa, ki je bil komaj v ponedeljek prišel lz zapora, v katerem Je presedel 7 mesecev. Na policiji je Plajbes pripovedoval, da je na svojem tavanju skozi mesto čisto slučajno prišel mimo hiše, in Ro Je našel okno samo priprto, Je zlezel v sobo, da bi poiskal jestvan. V hiši je Plajbes v resnici nakradel nekaj klobas, a razen njih so našli pri njem tudi nov vitrih in nekaj got vine. Plajbes Je znan kot eden najbolj nevarnih vdiralcev v tuja stanovanja. V Ljubljani je nazadnje delal s skupino treh drugih vlomilcev, ki so po navadi čez dan obiskovali tuja stanovanja, ponoči pa tudi trafike ln trgovine. u— Prebivalci Gerbičeve ln Mencingerjeve uhoe prosijo za izboljšanje električne ces.ne razsvetljave. Deli teh ulic so ob nočeh ko ne sveti luna, skriti v popolno t^mo, ker so električne s.k.Like pre.eò oddaljene. Iz Cef|a e— Občni zbor mestnega odbora A »roki uba »Naša krila« v Celju bo v petek 10. t. m. ob 20. v Celjskem domu C ani kluba in prijatelji letalstva vabljeni. — Odbor. e— Drzen vlom pri Novi cerkvi. V torek okrog 21.15 se je pojavilo pred hišo posestnice Minke Goričanove v Rau'goru pri Novi ceikvi šest s samokread oboroženih razbojnikov. Vlomili so skozi kuhinjsko okno. K sreči pa jih je zasačila domača služkinja Na njeno vpitje je pritekla gospodinja, nakar so razbojniki pobegnili Vojniško orožništvo je takoj uvedlo obširno preiskavo. Zbegano prebivals: vo iskreno želi, da bi kmalu uspelo izslediti in aretirati drzne razbojnike, ki že nekaj časa vznemirjajo vojniški okoliš. e— Krinvnnlnt od 'elek celjske policije se Je preselil lz pritličja mestnega poglavarstva v prvo nadstropje levega dvoriščnega trakta mestnega poglavarstva. e— Goljufije na račun krstnih boter. V Celju se je v zadnjih tednih večkrat pojavil neznan, okrog 35 let star moški. Obiskal je več gospa in jih prosil da bi šle za krstno botro njegovemu otroku. Imel Je precej uspeha ln je ob tej pri Ud Izvabil gospem razne zneske na račun daril za otroka. Gospem katoliške vere je pravil da je katolik, gospem evangeljske vere pa, da je evangeličan. Policiji še nd uspelo izslediti sleparja e— Zabodel se je In hotel nato pod vlak. V Cretu pri Celju blizu Piškove go-sti'ne si Je včeraj okrog 12.50 zasadil brezposelni delavec Rado Janežič iz Creta nož v prsi. Nato je pohitel proti železniški progi, po kateri se je bližal osebni vlak, ki vozi lz Celja v Šmarje, Janežič se je hotel pognati pod vlak, bil pa Je prepozen ln mu je vlak ušel. Janežiča so prepeljali v celjsko bolnišnico Predno so ga na'ožlli v reševalni avtomobil. Je še strgal neko pismo, ki ga je imel v roki Obupno dejanje Je najbrž izvršil zaradi nesrečne ljubezni. e— Umrl Je včeraj na Krekovi cesti 14 v starosti 75 let znam trgovec in posestnik g. Franc Batič Pogreb bo jutri ob 18 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojnemu, kl Je bi. primorski rojak in odločno naroden mož. bodi ohranlen lep spomin, svojcem naše Iskreno sožalje! Iz Marlbdra a— Kulturni Maribor, drevi v gledališčel Triumfalen je bil uspeh in spiejcm mariborskega dramskega ansambia v Ljubljani. Mailbor je dobil s tem sijajno zadoščenje za svoje kulturno umetniško delovanje pred gledališkim občinstvom v središču naše kulture. Sedaj pa je na Mariboru, da vrne ljubljanskim dramskim igralcem tn igralkam, ki gostujejo drevi s Cankarjevimi »Hlapci« v našem Narodnem gledališču, toploto in prisrčnost, s katero so bili naši igralci sprejeti v Ljubljani. Nocoj bodi naš Talij in hram natrpan do zadnjega kotička Sprejmimo drage ln ljube nam goste z navdušenjem ln priznanjem Nocojšnji večer v gledališču bodi veličastna kulturna manifestacija ob naši meji Pozdravimo ljubljanske igralce, ki jih pripelje v Maribor naš prvi pesnik Oton Zupanč č. že na kolodvoru. Drevi pa vsi v gledališče, kjer bo kulturni Maribor dal primernega duška svojemu prepričanju, da je pametno in dobro, da se misel izmeničnih gostovanj ljubljanskega in mariborskega gledališča postavi na širše temelje rednih Izmeničnih gostovanj, ki naj bi bila predvidena že v vsakoletnem re-pertoarnem načrtu. Ljubljanskim igralcem in igralkam pa kličemo ob prihodu v naš obmejni Maribor iskreno bratski: Dobrodošli! a— Zaradi gostovanja ljubljanske drame se preloži za nocoj napovedano predavanje dr. E. Spektorskega na kasnejši čas. V ponedeljek 13. t. m. bo predaval univ. prof. dr. Grga Novak iz Zagreba o temi: »Herlkulanum in Pompeji«. a— Udružcnje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor v nedeljo 12. t. m ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. a— Življenje so rešili v splošni bolnišnici viničarjevi ženi Mariji Šprajc iz Ga-bernika št. 15. V grlu ji je obtičala kost Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji še ob pravem času potegnili kost iz grla ln ji tako rešili življenje. VELIKA MAŠKARADA bohems'ca noč Pustna sobota 18. Ii. 1939 ▼ vseh prostorih Sokolskega doma! Vstopnina Din 20.— a— Vsi po 2.500 din. V zvezi z včerajšnjim poročilom o odkupu posameznih osnutkov kraljevega spomenika pojasnjujemo, da se Je v poročilo vtih-tapil tiskarski škrat. Pravilno se mora glas ti 2510 din ža osnutke, ki jih je žirija sklenila odkupiti, in prav teliko, to je 2500 d;n za osnutke, ki jih Je žirija predlagala v nakup odboru za postavitev spomenika. Danes nepreklicno zadnjikrat! KRIŽ OB POTOKU Jirlna Stcpnlčkova, Vit °''liv Vo'r;>7ka, Mirko Eliai Predstave ob 16., 19. in 21. mi. — KINO UNION — tel. 22-21 Viktoria v. Ballasko Clalre Winter Werner Hins Varšavska cltadela! Veličanstveno filmsko delo o junaški borW za svobodo Poljske! Lucie Höflich Veren p-"^' naJvz\P' nejše ljubezni — Pi^znl do tf ro '«e* /RE"MER* DANES Prirejeno po znanem gledališkem komadu »T A M T E N« od ob 1&, 19. in 21. ori! Gabriele Zapolske. Danes in jutri ob 14.30 po gniftani^ cenah: NA BULVARU! IzvioL. jlagcikjin-Jlja, pri Kateri se boste nasmejali do solz! Ne zamudite! KINO SIX1GA — Tel. ,£7-80 a— Pri telovadbi se je ponesrečila 19-leina uijalurija iMuda Zeiget jeva iz Tatten bactiu v e uuee lö. Ziom.ia si je levo nogo Prepeljali so ju v s>piwMiu bolnišnico. a — liiuiuiui na svüiUi. v Paiigercih so imeli svaibo Po aUui atgi se je morai.ženi nu^kupui in au oiu /.aiadi tt^ tantje precej dobre volje. Pozneje so dobili še 2l) i v.aa in ra^it jeatvin«. To jim pa še ni bilo dovolj led svatbo so vdm v hišo, pol ali razne jestvme na bogato obloženi mizi in odšli, noto so pa še nišo obsuli s kamni Nek. Anton K pa je še pobu okna r h ši nevestine domačije. Oiozniki iščejo kri* t«.. a— Surovine. K notici pod tem naslovom, ki je izšla te dni v n^šem listu, smo doznali, da je zadeva precej drugačna Orožniki so zbrali že precej zanimivega grad.va, ki se bo bravnavalc pred sodiščem K ARMA H. eksperimentalni pslhografo log pisec eponalnt Knjige »Nas život in okuiti.e tajne« \ Mariboru sprejema obiske v notelu »Zamorec« do 20 februarja 1939 Odgovarja na došlo Korespondenco a— Kolesa izginjajo. Mcško kolo znamke »Licerman« evid št 510 604 so odpeljali izpred neke gostilne na Tržaški ces+i A'ojziju Mlaksu iz Sv. Ane v Slovenskih goricah Tudi čevljarski pom čnik Jernei Fer -uš?k iz Spodnjega Radvania je prišel ob svoje kolo znamke »Bradenburg« z evid št 225.168. Policija poizveduje za tat vi. Iz iivljsnja na dežsli 12 šfcoSfe Loke §1— Abrahamovino je obhajal te dni pi.-dstojnik škofjeloškega sodišča g. Fra-njo Ustar. Izrečenih mu je bilo mnogo čestitk. Prispel je v škofjo Loko iz Laškega pred dobrimi štirimi leti in se brž udomačil. S široko uvidevnostjo vodi urad in uživa sloves pravičnega in dobrohotnega predstojnika, še mnogo let! šl— Spet rogovilež v občinskem zaporu. Loški občinski zapor dobiva zadnje tedne svojevrstne goste. Nedavno se je. sredi trde zime nekdo popolnoma slekel. Zdaj pa so privedli v zapore orjaka, ki se je vedel neznansko divje. Brezposelni hrust je Lojze Ko ošec. V zaporu js zbil vse deske, da so mu ostala za ležišče gola tla Ob vrata se je zaletaval s toliko .silo, da so se stresale stene. Orjak je star šele 34 let. šl— Loški šah isti so zelo delavni, šahovski klub je bil ustanovljen pred 6 leti in se trdno drži. Vodi ga mag. pharm. Oton Burdych, ki je prevzel predsedniško mesto tudi na občnem zboru v ponedeljek. Igrajo pri Kroni dvakrat tedensko. Klub šteje 30 aktivnih članov. Tehnični vodja je France Brumen Ob koncu januarja je bila medkrajevna tekma s Kranjem, re-vanžna pa bo v nedeljo. : Nesreča dveh Očetov «j 0 S P O «I a T S t V O Posestnik Ocenit- e T;^,^ __„ t» Ba Iz Litije i— Sokolsko društvo v Litiji priredi na pustno soboto 18. t. m. maškarado v pek u. čiani obojega spo ? so pridno pri delu in vse kaže. da bo to najlepša m največja predpustna prireditev v Zasavju. * SLOVENSKA BI vitilCA. Deseti jubilejni ples je sijajno uspel, saj Je postal že tradicionalen in daleč znan po prijetni domačnosti in zabavnosti. Za letošnji jubilejni deseti planinski ples, ki je bil 4. t. m., se je podr užnica SPD v Slovenski Bistrici še posebno potiudila ter ni štedila s požrtvovalnim delom števi nih planincev pri pripravan, da je ples v resnici si jajno uspel. Ples je bil letos prvič v vseh prostorih Okrajne hranilnice, ker je upravni odbor dal prezzati stopnice tako, da je nastal direkten dohod iz dvorane na balkon in v dve stranski sobi. Tako povečani prostori so letos odpomogli preveliki gneči pri prejšnjih plesih. Dvorana je bila z umetniškim okusom dekorirana s transparenti in slikami, ki so predstavljali najlepše motive z našega Pohorja in iz pohorskega življenja. Dom pri Sv. Treh kraljih, cerkev, črno jezero, slap šum, lovce it.d. Efektna razsvetljava cvetlic je nudila izredno harmonijo barv in luči. Dekoracija, ki jo je izvršil g. Josip Tomažič iz Celja, je bilo po splošni sodbi do sedaj gotovo najlepša v Slovenski Bistrici. številne goste je sprejemal podružnični odbor z zelo delavnim podnačelnikom g dr. A. žniderričem. Kako znan je planinski ples, je dokazal obisk iz Maribora. Ljubljane, Celja čakovca, Oplotnice itd. Izmed Slovenjebistričanov smo opazili skoraj vse predstavnike uradov in društev, posebno pa še gg. oficirje in pod-oficirje lani došle planinske baterije. Za pravo planinsko razpoloženje je poleg odličnega domačega jazza pod vodstvom g. Oreharja skrbel še harmonikar Janez in sicer v baru, ki ga je nad vse okusno uredil ter tudi v njem gostem strokov-njaško postregel, g inž. G. Souvvent. V šotorih pa so imenitno postregle naše vrle planinke. Obilo zanimanja je žela izvolitev najveselejše p'amnke. Za najvesele ;še p'a-ninke so bile izbrane: ga. žnideršičeva, ki je prejela kot prvo nagrado krasno keramiko iz Liboj, drugo nagrado je dobila ga. Muhičeva tretjo gdč. Breda Kolenče-va in četrto gdč. Julka Razbor'kova. Polog moranega uspeha pač ne bo izostal tudi gmotni uspeh v pTid naši postojanki pr,- Sv. Treh kraljih na Pohorju. SV. MIKLAVŽ NAD LAŠKIM, po krasno uspeli božičnici, ki jo je priredilo š: Isko upraviteijstvo pod vodstvom šolske upraviteljice Anice Bendetove in učitelja Franceta Logerja. je na svečnico uprizorila pod ist in' vodstvom in pod okriljem PRK mladina v Sv. Miklavžu »Pe-terčkove poslednje sanje«. V ta namen je izdelal načrt za nov šolski oder šoiski upravite'j Dolfe Prešern, ki je naslikal tudi nove kulise Igra je uspela v obče zadovoljstvo Za igro je bilo treba velikega truda tako Od strani učiteljstva kakor tudi od učencev Gledalci so sledili z velikim zanimanjem H koncu je občinstvo sog'asno Izjavilo,, da si še želi takih prireditev. Pri igri pa smo pogrešali one. ki bi morali na vsak način prednjačiti. Prirediteljem za njihov idealizem in trud prav lepa hvala l Pismo Vojak pride domov na dopust. Vse njegovo viselie je dekle in njegova prva pot je namenjena njej. Naposled pride do njenega doma. potrka na vrata in — ko odpre, vidi da sedi de kle z drug:m pri peči in se poljub'ja. Tedaj obstali? u^ogi voiak ves pobit -»Hm, - ali nisi dobila mojega pisma? In zaječi ja. Posestnik Ocepek s Tirne je peljal v St. Lambert voz prašičev Konji so se mu -»plašili in voz je v diru zadel ob velik kamen. Ocepek |e zlete! na t»a in voz se je zvrnil nanj Moža je tako stisnilo da se ni mogel ganiti Ponesrečenca je zvlekel sopot nik izpod voza in ga rešil smrti. Iz Kolov rata pa je vozil drva 19-letni Jože Ocepek, ki ni s prvim nič v sorodu. Preden je pripeljal na Razpotje, se je voz nagnil v -tru-go Krepki fant je vo7 podprl toda tovor ie fante potegnil v strugo Nes-ečni mladenič je izdihnil, preden <»o prihiteli ljudje na pomoč Z vehk-m trudom so mladega pokojnika spravili izpod tovora in ga pokopali na poikopa1 išč u v Kolovratu. Komaj so tudi redili oba konja, ki sta bila v strugi tik pred poginom. Iz sodne dvorane Ljubljana. 9. februarja Z vitami nad orožnika za ečino krava pri hiši Rubežni za davke po kaščah in hlevih so že nekaka strašila iz polpretekle dobe. Tu in tam se še pojav!'ajo m z njimi obnavljajo izgredi, ki so jih bili deležni predstavniki oblasti. Danes je stal pred sodnikom poedincem posestnikov sin France Kadi vc iz Dola. V septembru lani se je pri njih pojavil finančni podp-eg'ednik iva.i Kalčič. Pravkar je hotel stopiti v hlev da izvede, kakor je pravila obtožnica »transferacijo za-rubljene krave« Pred hlevom je France prijel za vile in jih naperil proti financar-ju Odstranil se je 5ele. ko je Kalčič segel po orožju. V onemoglosti e potem zlil ploho psovk na financar la n njegovega spremljevalca S tem je zagrešil prestonek zoper državno oblastvo in zeper čast Dejanje je P"ed sodnikom v celot' priznal, zagovarja' pa se je. da je to storil v razburjenosti, ker je bila zarubljena krava nri hiši »edinka« in ker ga je ba'e tudi financar nagnal s prokletim kme*tk;m psom Sodnik mu je za kazen naložil 20 dni zanora in 480 din denarne kazni, toda Ie pogojno za dobo 2 let. Poškodovani mrtev, avtomobllist oproščen Pred sodnikom poedincem je bila danes zakpučena pretekli mrwec prekinjena razprava proti hotelirju Francu Paaru z Jesenic. ki je bil obtožen, da ìp z neprevidno vožnjo oktobra lanf pod večer na Kre-kovem trgu na Jesenicah z neprevidno vožnjo povzročil ->mrt delavca Ignaca Kr;sla-tia Kristan je na posled'tah zadoblienih poškodb v ljubljanski bolnišnici umrl. Paar pa je moral pred sodnika Ze od vsega noče tka je zanikal vsak "pno krivdo in zatrjeval. da ie vozil p-evidno po'asi da je :mel luči pravilno prižgane m da se je celo umaknil nasproti priba'ajočemu pešcu proti <-ohr>-'b avto- mobilov ip l5,n' jtaHia. smo uvo'ili364 ocebn:h avtomob'lov (12% c1 ot"^"a uvoza* v vpdno*fi 7 3 miiiiona d'n (8 rrod+^m V o «mo v n^piJ^i^m letu uvorili lz T+ii;ie 1.R<* av+omoViov ITvcz iz se je po številu lani več , nego podvojiL I Na tretjem mestu so amerifice države, od koder je lani prišlo 31» avtomobilov (10.5%), v vrednosti 14J ottons din (16.3%), v prejšnjem letu pa smoVo-zili iz Zedinjenih držav 197 avtomobilov (8.2%) v vrednosti 6.7 milijona din (11.6%). Iz Zedinjenih držav smo lani uvažali predvsem dražje tipe, kajti število uvoženih a.neriških avtomobilov je bilo manjše nego uvoženh italijanskih avtomobilov, vrednost pa je bila pri ameriških avtomobilih še enkrat večja nego pri italijanskih. Na četrtem mestu je Češkoslovaška. Uvoz osebnih avtrmobDov is Češkoslovaške se je dvignil kar ca 15C". Lani smo uvozili 227 češkoslovaških avtomobilov (7 5% celotnega uvoza) v vrednosti 3 8 milijona din (4.4%), medtem ko je v prejšnjem letu znašal uvoz le 92 avtomobilov v vrednosti 1.8 milijona din. Na petem mestu je Avstrija, od koder smo lani uvozili 114 avtomobilov v vred-nr-ti 3.9 mil'jona din (v prejšnjem letu 63 avtomob'lov v vrednosti 1.9 milijona din), na še~tem pa je Francija, od koder smo uvozili 108 avtcmobilov v vrednosti 3.1 m'iijona din (v preišniem letu 8 avtomobilov v vrednosti 15 nv'liiona din). Precej je nazadoval nvr* is BelpfJe. ki je do=e«el le 82 avtomob'Tov v vred^octi 3.5 milijona din nasproti 127 avtomobilom odnosno 4 8 milijona din v letu 1937. V izrednem ob«egu se je lani povečal uvoz ir Nizozemske (gre za montirane ameriške avtomob'leV od koder smo leta 1037 uvozili le 3 avtomobile, lan ipa 54. Podvojil se je tudi uvoz iz AngPie od 24 avtomobilov v letu 1937 na 49 avtomobilov v lan=kem letu. Končno smo lani uvozili še 14 avtomobilov iz Sv1'ce (v prejšnjem letu 0), 2 avtomobila iz M?d?arske (1) in 2 zvtomrb*)a lz Švedske (0) Tri uvozu tovornih avtomobilov je lani Nemčija bolje držala svoje pozicije Njen delež v celotnem uvozu avtomobilov se je zmanjšal le od 89 na 86% po številu in od SO na 84% po vrednosti. Lani smo uvozili iz Nemčije 1142 tovornih avtomobilov (v prejšnjem letu 719) v vrednosti 61.9 milijona din (43.6). Uvoz iz Zedinjenih držav se je popetoril in je znašal 42 avtomobilov (8) v vrednost: 1.7, milijona din (0 2) Nadalje smo uvozili 46 to vorn :h avtomobi'ov iz Češkoslovaške (20) v vrednosti 2 3 mili-jc lin (M), 32 avtomrb"r>'- iz Avstrije (19) v vrednosti 22 milijona din, 28 avto-mr* "!ov iz Pc'gije (27) v vrednosti 1.1 mi-lijonr din (0.9), 17 avtomobilov iz Francije (12). 16 aviomobilov iz N'irczemske (5) in 11 avtomobilov iz Italije (5). I sklada za pomoč zadružništva v prejšnjem I koledarskem let». Ravuvjska zvaxa, ki o« bi ustregla predpisom pravilnika giade prèsta pokwrèe icYvaaj*kih rtroàtov po evo* jih zadružnih članicah ali jveaah, pnbodttj* leto *c bo imela pravice do podpore. Člani upravnih odborov «we u» zadrafc ki M dovolili, da se s podeljeno podporo drugače ravna, kakor določa pravilnik, phdej« pred sodišče. Ce se «gotovi, d» j* La torà aadru** oa organizacija navedla napačne podatke o stroških, da dobi mu ati aadruga pod» pom. ali da dobi reč jo podpora, kakor JI gre, ji sme kmetijsko ministrstvo sa eno ali več tet odreči podporo. Rzklznmz prsd&je, ki niS3 d spusta Združenje trgovcev v Ljubljani je pos a-lo svojim članom okrožnico glede nedo voljen.h in nedopustnih reklamnih prodaj Okrožnica pravi med drugim naslednje: Ker se dnevno pojavljajo prestopki za kona o pobijanju nelojalne konkurence Je kraljevska banska uprava že lani 25. aprila poslala sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom vsebino navodil trgovinskega min strstva, ki pravijo, da se v mnogih krajih opaža pojav, da oglašajo posamezni trgovci prodajo blaga za 10 15 pa tudi za 20% ceneje od običajnih dnevnih cen za dotično b'ago. Ugotovljeno je bilo. da tako oglašanje ne ustreza dejanskemu stanju in ima samo namen dotično blago čim hitreje ra^.p. odati. Na ta način se pri konzumentih ustvarja prepričanje, da je v dotičnem obratu razprodaja, kar pa ni resnično. Tak postopek je v nasprotju z odredbo § 168. obrtnega zakona ln se kaznuje po § 399. istega zakona Postopek takih trgovcev se da v onih primerih, ko se morda daje kak popust, subsu mirati pod določbe zakona o pobijanju ne lojalne konkurence. Kljub takim predpisom pa se ne opaža, da bi oblastva postopala proti trgovcem v primerih takega oglašanja. Da bi se ta običaj, ki se vedno bolj širi na škodo solidnih trgovcev in konsumentov Iz očil lz trgovskega prometa je ministrstvo pozvalo banske uprave naj prvostopnim oblastvom naročijo, da v takih primerih najenergičneje postopajo po omen enih zakonskih predpisih. Zbornica za TOi v Ljubljani pa je z odlokom od 30. aprila 1928 pojasnila fle naslednje: Po ugotovitvah . zbornice in zainteres5ranih združenj se krš!jo zakonska določila tudi s tem, če se ogla'a razprodaja pod označbami »odprodaja«, »opu st'tev zaloge«, »izpra^n'tev zaloge«, »inventurna odprodaja« ali »delna odprodaja« kar vse predstavlja krš'iev označenih določb, četudi se popust pri ceni iz- recno ne omenja. Kar se tiče obetanja popusta 10% in več, vezanega na določen čas, je banska uprava že v nekaterih primerih potrdi a kazenske razsodbe po § 32. zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Tud) upravno sodiSče se je pridružilo stališču banske uprave in je torej to stališče smatrati kot pravno veljavno. Zd.uženje trgovcev nato citira določbo § 32. zakona o pobijanju nelojalne konkurence, ki se glasi: »Prepovedano je v trgovini ali ob izvrševanju kakšnega dela ali posla gospodarskega značaja zaradi privabljenja po'ro nikov obetati ali dajati nagrado v denarju, blagu ali v kakršni koli obliki, in sicer ne glede na to. kako se dobiva ta nagrada, bodisi po sreči, bodisi po neposredni predaji (premiji). Za pre-oovedane nagrade se ne smatrajo: bonifikacije. ki se dajo v zvezi z rokom dospelosti plačilne obveznosti, kakor tudi cassa sconto, popust pri plačilih v gotovini takoj, udomačeni rabat, udomačeno dajanje daril ob novem letu ali drugih pri'ikah raznim stalnim potrošnikom ali predmeti udomačene reklame, dodar.i kupljenemu blagu.« Za nedovoljeno reklamo je smatrati tudi oz: ačjvanje zn žanje cen v izložbah na ta način, da se prvotna cena prečrta in se pod njo napiše nova znižana cena, n. pr. »prej 120 din, sedaj 60 din«. § 33 zakona o pobijanju nelojalne konkurence vrhu tega določa, da so vsi posli po ku-ponskem sistemu prepovedani ter so na ta način sklenjene pogodbe n:čne. § 34 pa odreja ka^ni v denarju do 15.000 din ali z zaporom do 1 meseca. Združenje na koncu pristavlja, da je dobilo od mestnega poglavarstva obvestilo, da ho v bodoče proti kršiteljem zakona o nelojalni konkurenci in navcdil trgovinskega ministrstva uporabilo vsa zakonita sredstva in uvedlo kazenski postopek. Gosnodarske v — Tridnevna konfnawa'Aania V trgovinski zfcorn ci v Beograda je büa anodi zaključena konferrnca vseh trgovinskih m industrijskih zbornic v državi, ki je trajala tri dni. Razpravljali ao o izpranem!* obdavčenja poslovnega prometa, o zahtevah posameznih zbornic glede trgovinskih pogajanj z drugimi državami o izvedb! pokojninskega zavarovanja zasebnik utrne-ščencev, o davčnih vprašanj h v zvezi s prihodnjim finančnim zakonom, o pavša-1 ranju pridoon ne za male trgovine in o izvedbi volitev v ustanovah delavskega zavarovanja. Posebno obS rna debata se Je razvila o tečaju nemške marke. Razpravljali so tudi o kreditiranju po državnih denarnih zavodih. Dne 21. t. m. se bo konferenca nadaljevala v Novem Sad«, kjer bodo razpravljali o načrtu carinskega zakona. Med konferenco so zastopniki zbornic ob skall guvernerja Narodne banke dr. Milana Raòcsavljevióa in razpravljali z njim o zadevah, ki se tičejo interesov naše trgovine in industrije. Zatem so ob ska-U načelnika davčnega oddelka finančnega minirtrstva dr. Sladekov"ča in končno novega, trgovinskega minrstra Jevrema Tb-miča. = Podpis trgovinske pogodbe a Francijo. Kakor poročajo iz Pariza, bo jutri aii pojutrišnjem podp:sana nova trgovinska pogodba med našo državo in Francijo. Kakor je znano so se po4 65 Kg 152 uf - 155 ian 68 kg 180 — 185 Oves: baški sremski tn slavonski 165 - 167 50 Koruza baška pariteta Indjija in Vršac 97 — 98; baška paritet. Indjija in Vršac sušena 109 — 110. Moka: oaška Osem živih bakel Nesreča pri čiščenju stanovanja z bencinom V Oberhansenn Je uprava rudnika preuredila neld opuščeni rov v dvorano za kinematografske predstave za radarje. Prostor leži 600 m pod zemljo V stanovanju poljskega inženirja Rzazo- wa v Galiciji se je primerila strašna nesreča. Inženirjeva žena je najela za čiščenje v velikem stanovanju osem žensik. Naročila jim je, da morajo tla zdrgniti najprej z bencinom. Med čiščenjem pa se je zgodila neprevidnost. Ena izmed žensk je z obleko dregnila v vratca pri goreči peči. Odprla so se in Smrtnonevama „črna vdova" V Kaliforniji je pičil pajek, znan pod imenom »črna vdova«, prirodoslovca Drummonda, ki je kmalu po usodnem ugrizu umrl. iz peči je padel velik ogeij. To je zadostovalo, da se je vnel bencin na tleh in v posodah, kamor so čistilke pomakale cunje. Trenutkoma je bila soba v plamenih. Ogenj pa je zajel obleke vseh žonsk, ki so med obupnim vreščanjem zdirjale na ulico. Tam so ljud/je skušali pogasiti ogenj. Ena izmed čistilk je dobila tako hude opekline. da je na mestu umrla. Druga se bori s smrtjo v bolnišnici. Ostalih šest ne-srečnic je odneslo tako hude poškodbe, da bodo morale ostati še dolgo v zdravniški oskrbi in ne bodo zmožne za nobeno delo. Kino 600 m pod zemljo •tarile Lato (Ilirija), Florjane» rww (Ljubljana), Novtak Albin (Bohinj), tinger Anton (Bratstvo), ift Nagode Jo» (Ljubljana). Mnogo uspenov! Mars - Hermes Prijateljska tekma ha Igrišču Ilirije — V nedeljo ob 15» Neumorni poljanski fantje *> «a hédeJJO povabili na zeleno polj« Hermež&he. Med tema dvema kluboma se Se nekaj let vrü tiho tekmovanje sa dobro Ime in vodstvo» Tekma bo prijateljska, dobrodošla obema kluboma kot dober trening. Kljub temu pa bo prav zanimiva in borbena, ker Imata že oba kluba po eno letošnjo tekmo za seboj. Tekma bo na Igrišču Ilirije aa Ko&inSko tovarno ob 18 popoldne. Vabimo občinstvo, da se te tekme udeleži ln prisostvuje borbi dveh starai nasprotnikov. V nekaj vrstah Za močno nogometno edinico v zapadnem delu LJubljane Glanek, kl Je izšel v Vašem cenjenem listu t. t m je bil na Viču sprejet s popolnim razumevanjem. Bojimo se pa, da bo poizkus združitve obtičal na Isti točki, kakor je že enkrat. To je vprašanje imena! Združitev med Ilirijo in Primorjem nam kaše najbolje, kako naj se obide ta kamen spodtike. Novi klub, ki bi gojil za sedaj le nogomet, naj bi Imel tretje ime. Tako bi bili obe stranki zadovoljni Zagri-senel pa se gredo Se dalje Rečane ln Jadran aše pravi športni poborn ki pa bodo posvetili svoje moči mnogo obetajočemu novorojencu ki bo tudi od strani publike prijamo sprejet. Sodelovanje na športnem polju med Trnovim in VIčem bi bilo s tem ustvarjeno Da so računi pravilni. Je najbolj Si dokaz tudi to ker bo vse rečanske prireditve pa naj so to tekme ali zabave, dobro obiskane tudi od strani »nasprotnikov«. Kot Rečan. ki so mu znani naiporl sa ftt-zijo v prejšnjih letih, sem prepričan, da bo pri obojestranski volji zmagal razum Saj le fuzlja more dati Ljubljani v kratkem času resnega pretendenta za 1lgt>. S Stvarjo pa se bo treba vsekakor požuriti da bi se novi klub plasiral že letos v podsavezni finale. Se nekateri Izidi te Švice Po končanem izločilnem tekmovanju f tekmah za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu so bili razen neodločenega Izida med Jugoslavijo ln Belgijo, o katerem smo poročali V zadnjih dveh številkah doseženi Se naslednji Izidi: Holandska : Finska 2 :1, Latvija : Belgija 5 :1 Nemčija : Češkoslovaška 1 :1. Amerika : Madžarska 3 : 0, Švicarska : Poljska 4 : 0, Kanada : Anglija 4 :0 Italija : Holandska 2 :1, Poljska : Madžarska 5:2 Kanada : Češkoslovaška 2 ; 1, Italija : Finska 2 :1. Športno čtivo »Revija« ali a polnim nazivom »Jugoslovenske sportSka revija« štev. 2 (za fe. bruar) J« Izšla. Ta številka je predvsem posvečena zimskim športom ln je zato v njej Se posebno mnogo gradiva, ki bo zanimalo naše smučarje in prijatelje zimskih športov. Tako je Joso Goreč prispeval članek o možnostih organiziranja svetovnega smučarskega prvenstva, ki ga za sezono 1940-41 pripravljajo pri nas, dalje Inž. Stanko Bloudek kot graditelj planiške skakalnice o pomenu in dosedanjih uspehih naše Planice. M. Milanovič (ljubljanski sotrudnik beograjske »Politike«) nekaj o tem, kakor se igra hokej na ledu ln slednjič Silva Palmeto va, naša državna prvakinja v umetnem drsanju, nekaj vrstic o svojem športu ln prvih početkih njene drsalne kariere. Revija vsebuje še vrsto drugih prijetnih čitljivih Člankov e vseh področij sporta, največ o nogometu, v glavnem pa je prikupna zato, ker je tako bogato ilustrirana kakor pri nas do zdaj še ni bila nobena športna publikacija. Z eno besedo: »Revija« Je športni magazin, ki ga moremo vsakemu športniku le najbolj toplo priporočiti. Posamezne številke so po din 5. šestmesečna naročnina pa znaša din 25. Naroča se v Beogradu, Krunska uL 24 (ček. raft. 60273 Beograd), ★ »Jeseniški Kovinarji vodijo v smučar-stvu... « tako Je naslovljen na uvodnem mestu objavljeni članek v »Tovarniškem vestniku KID« (številka z dne 1. febr. t. L), ki Je ves posvečen našim vrlim Jeseničanom in Mojstrančanom, nameščenim v velikem Jeseniškem podjetju, ki so steber našega smučarstva v alpskih disciplinah in skoraj nič manj tudi v vseh ostalih. Številka ima namen prikazati veliko delo. ki so ga dozdaj opravili nameščenci KID na zimskosportnem polju, in opozoriti na glavne uspehe ki so jih našemu smučar« stvu ln domovini priborili kovinarji z Jesenic. Za izvirno vsebino te športne številke »Tov. vestnlka« so med drugim poskrbeli tudi znani mojstri z belih poljan, predvsem oba ollmpijca Franc Smolej ln Ciril Praček, nekaj zan'mlvosti pa Je zbranih v tej številki tudi o Jesenišk h smučiščih ln o udejstvovanju Jeseniške ženske mladine na smučeh. Matija SnSnlk je napisal članek z glavnimi podatki o uspehih pravkar minulega n. zleta gorenjskih smučarjev. Prizadevanje urednika, da je v tej obliki zbral raztresene podatke o ogromnem delu naših JesenJšk;h športnikov iz velike delavske družine KID, zasluži vse priznanje. Motosekclja Avtomobilskega klub* poziva vse svoje člane, da se udeleže rednega občnega zbora, ki bo v petek 10. t. m. ob 20. v klubskih prostorih, Kongresni trg 1-L SK Mars. Drevi db 20. sestanek vseh Igralcev zaradi nedeljske tekme. Vsak igralec naj prinese po eno sliko zaradi legitimacij. Sestanek bo na običajnem mestu poleg klavnice. SK Slavija. Drevi ob 20. zelo važen &an-ski sestanek vseh nogometašev v klubskem lokalu. Ob 20.30 redna odborova seja isto-tam. Zaradi važnosti dnevnega reda ln bližnjega občnega zbora prosim vse gg. odbornike na sigurno udeležbo. Kdor ima bloke, naj jih prinese a seboj. Vel Igralci, ki imajo opremo doma. naj jo brezpogojno vrnejo. Poravnajte članarino! Predsednik. Smučarski klub Ljubljana (damska sekcija). Seja damake sekcije bo drevi ob pol 19. v damski sobi kavarne »Emona«. Zèlo važno mradl tečaja na Pokljuki. Na novo se v tečaj sprejme nekaj lžvežbanih smučark, prijave se bodo sprejemale n* tej seJL LZSP. Seja bo drevi ob 20. v kavarni »Emoni«. Maski 6voap«v, pripovedka o Orahi ln par svetih »borov Je le nekaj biserov s te •tiri ur« trajajoče operne tvorbe. In čeprav nam je večkrat dolgočasno to ali ono, na pr. dolgoveznost v melodiki, neskočno naraščanje v stopnjevanju, često ainkopiranje (Se bolj očitno v poznejših delih, na pr.; v Tristanu, Parslvalu). tuhtanju slično gibanje spremijevaln h glasov (najočitneje v Prstanu Nlbelungov ln mestoma v Pevcih NorimberSkih), ln o dolgočasju se je ob priliki izrazil sam S tra vinski j — moramo vedno znova priznati Impozantno težo, germansko doslednost ter glasbeno polnokrv-nost, v katere je vklesal Wagner svoje duševne proizvode. Kar se tiče novotarij, s katerimi J« Wagner pokazal nova pota, j« treba omeniti najprvo, da Je razširil tn pomnožil orkester tako po Številu godal, kakor po vrstah ' n predvsem trobil Tej rnht^v ž*' ne mor« zadostiti nač operni orkester, saj ga Je na primer v godalih komaj tretjina od predpisanega Števila godcev. Da so Wagner jeve glasbene drame »prekomponlrane« na vodilne teme, to se pravi nerazčlenjene na posamezne glasbene točke, je splošno znano. Podčrtati pa je treba, da Je bil Wagner eden tistih mojstrov pretklega stoletja, ki je ne 1« v harmonskem zmlslu. temveč pravtako v ustroju melodije prekoračil okvir ln meje običajne dlatonike — dur ln mol — (glej Tristana), kar je mestoma občutiti že v Lohengrinu. — In tako Je Wagner na eni strani naznačil z uporabo pogostih disonano na težko taktovo dobo akordikl nove smernice, na drugi strani pa t nasičenim zvokom povzročil posredno v delih svojih eplgonov tisto preobloženost. ki je rodila revolucijo v glasbi 20. stoletja. Wagnerjeve pevske vloge so razvpite kot obsežne In naporne Za njih Izvedbo so potrebni v vseh večjih vlogah močni, težki in obsežni glasovi, zmožni jakih dramatičnih vzponov. Čeprav vloga Lohengrtna ne pre- sega tenorskega m«, j» wndar ost» toga. v kateri se giblje glas, tako visoka, dà smemo g. Franclu čestitati k zelo uspafr-nemu podajanju. S« več miline v ljubevni sceni tretje slike, miru r prvem delu gral-pripovedk« in plemenitega ponosa v igri bo vlogi 1« v prid Elzo mladodramatsko vlogo, je prav tako uspešno emlogla ga Vidalljeva. ki Je brez dvoma z letošnjim letom močno napredovala z naravnejšo Igro ln okusnejšim petjem. Bari tonska vloga Telramunda ln altovska vloga Ortrude, ln-trigafttskega para ki hoče 1« sebičnega slavohlepja podlo odstraniti KI so ln njenega rešitelja, sta bili v rokah g. Janka ln ge. Kogejev«. Z basovsko partijo kralja Henrika Ptičarja (g. BeUtto) tvorijo te vloge maksimum, kar Je možno zahtevati od pevcev glede glasovne sile ln obsega Vsestransko idealno Je rešil težko nalogo mojster Betetto, ostalima dvema pa gre vse priznanje, da sta se s prepričevalnim uspehom založila celotni izvedbi v prid Prav dober je bil klicar g Dolničarja. mani je ogrel pomnoženi zbor ki agolj S ambicijo ne more zadostiti nakopičenim težko-čam. Fortissimo zveni v moških glasovih surovo, hudo omejeni nrostor pa tbor ovira v gibanju ln mu otežju potrebni kontakt z dirigentom. Sceneri ja drug« »like — notranjost srednleveškega gradu Je po načrtih Inž. Pranza napravila močan vtis Na vseh koncih ln kraj:h se 1e pOKnal napor g. Primož ča da kot režiser in izvrsten poznavalec Wagnerjevih del vllje uprizoritvi tisto enotnost, mogočnost ln umerlenost. ki ustreza zahtevam delanja in glasbe ter Warnerl^vim lastnim predpisom. Pretesni prostor žal povzročit je nerodnosti, ki jih pri tako številčno močnem ansamblu sodelujočih ni mogoče v celoti odpraviti Za g dr Svaro je zelo uspel* pmlstav» že sama na sebi nRjvečle priznanje. — Izvedba »Lohensrrina« tnr*1 zasluži vsestransko pozornost ln pohvalo. P.S. Pri nas Je bil z nagradami te vrste storjen šele prvi korak. Treba ga je priznati, treba mu dati vzpodbudo. Mestna občina 1 juhi lanska 1e dobro storila, ko je preko sivoleea kulturnega odseka sprejela predlog zastopnikov obeh pisateljskih organizacij, da Pesnik »Večnih studencev« obliki posebnih študij. V Italiji Je pisal o nji U Urbani, posamezne pesmi pa sta prevedla Marija Samer in Luigi Salvini. N agre jena zbirka »Večni studenci« vsebuje Gradnikove pesmi iz zadnjih let Če se je Gradnik s knjigo »De profundis« uvrstil med prve slovenske pesnike, Če je z antologijo svoje poezije »Svetle samote« izpričal, kako raznovrstna in miselno globoka je njego> va pesem, je z »Večnimi studenci« pokazal nove možnosti svojega umetniškega snovanja. V tej knjigi čiste, iz obilne čustvenosti in močnega duševnega doživljanja izvirajoče lirike je Alojz Gradnik zapel svojo visoko pesem kmetu in zemlji. Iz sveta vrelih omam, temnih misli na smrt in minljivost se je pesnik vrnil k prvotnosti, k večnim vrelcem sleherne narodne obnove, tja, kjer skladno utripijeta srce človeka in ritem prirodnega življenja. Knjiga »Večni studenci« ni samo značilen osebni izraz pesnika Gradnika, marveč je tudi eden najtanjših izrazov splošnega razpoloženja, ki giblje naš nemirni in težki čas Delu takega pesniškega in miselnega pomena je torej po pravici priznana prva literarna nagrada mesta Ljubljane, saj »Večni studenci* niso samo najboljša pesniška zbirka l 1938, marveč zadnjih let sploh Bojimo se, da je knjiga širšemu izob-raženstvu še vedno neznana. Naj bi ji priznanje mesta Ljubljane odprlo pot v širše čitateljske vrstel Prva nagrada mesta Ljubljane ra poezijo je bila priznana avtorju knjige »Večni studenci« dr. Alojzu Gradniku Lepo opremljena knjiga, ki Jo kra-se lesorezi Božidarja Jakca, je izšla la- Pred dri. prvenstvom v smuku in slalomu Nekaj besed o prizorišču letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo v alpski kombinaciji — Odlična lega Izključuje odpoved prireditve — 50% popust na železnicah Ribnica s okolico leži na Širokem planinskem sediu, odprtem proti severu, ter Je tako že po svoji legi pripravna za zimski sport Ko prihajajo od vseh strani odpovedi tekmovanj zaradi neugodnega vremena m pomanikanja snega, pokriva smuška terisča na severnem pobočju Pohorja po 1 m debela snežna odeja ter se po sporedu lahko vršijo vsa tekmovanja Zato se ni bati, da bi bilo potrebno prireditev v poslednjem trenutku odpovedati zaradi pomanjkanja snega. 50*/» popust na državnih Železnicah Na prošnje Mariborske zimsko-sportne podzveze je generalna direkcija državnih železnic dovolila 50°/(, popust normalne voz- _ ^^ ne cene vsem udeležencem tekmovanja ca državno prvenstvo v alpski kombinaciji. S*""1, Vif Podrobnejša navodila bomo Se pravočasno /—-/ J| objavilL Gorenjci na črnem vrhu Enake tekme za prvenstvo GZSP bodo v soboto in nedeljo nad Jesenicami Gorenjska zlmsko-sportna pod zveza priredi pod pokroviteljstvom tehničnega ravnatelja KID g dr. Inž Hermana KTnarJa v dnevih 11. In 12. t. m. drugi del svojega prv. tekmovanja, in sicer tekme za prvenstvo podzveze v alpski kombinaciji. Tekmovanje bo na Črnem vrhu nad Jesenicami, ki je vsem smučarjem in planincem znan po krasnih smuških terenih. Na Crnl vrh je z Jesenic eno uro In pol hoda, s Pla-nlne-Sv. Križ pa se lahko pride v pičli pol uri. Smuško zavetišče »Gorenjca« Je stalno oskrbovano ln lahko v njem prenoči okoli 30 oseb. Črni vrh Je lahko dostopen vsakemu smučarju, zato prireditelj pričakuje te dni čim več gledalcev, ki bodo Izkoristili krasne solnčne dneve bi al ogledali obe najlepši smučarski disciplini. Opazovati tekmovanje v smuških likih je največji užitek za vsakogar. Tehnično vodstvo GZ8P aa živahno pripravlja na to svojo zadnjo prireditev v tej sezoni ln bo storilo vse, da bo brezhibno potekla. Na Črnem vrhu bodo to soboto ln nedeljo zbrani najboljši smučarji v alpski kombinaciji razen Pračka in Hei-ma ki sta šla na tekme za svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopane. Nastopili bodo žnldar. žvan. Klein, Koblar ln »e cela vrsta drugih gorenjskih smučarskih prvakov. Poleg starih smučarskih gadov bo nastopil skoraj cel bataljon mladih moči. ki vztrajno slede svojim mojstrom ▼ vseh panogah smučarskega sporta. Borba za prva mesta bo pri članstvu ln naraščaju izredno huda in bo nudila vsem, ki Jo bodo prišli gledat, najlepši športni užitek. Naši skakači v Celovcu Z današnj m jutranjim Gorenjcem M Je odpeljala pod vodstvom savezne ga generalnega tajn ka g. Toneta Kunstlja sedemčlanska ekipa naših skakačev. ki bodo v nedeljo nastopili na veliki mednarodni skakalni tekmi blizu Celovca. Na« skakači imajo s podobne prireditve lanskega leta že odličen sloves ln prepričani smo, da bodo tudi letos zasedli dobra mesta, čeprav so trije najboljši trenutno na tekmah v Zakopanem. Našo ek'po sestavljajo Jakopič Albin (Dovje M.), Zupan Ivan (Bratstvo), Su- SJavnostno ozaljšana postajna poslopja obeh mariborskih kolodvorov ter onega v Breznem-Ribnici bodo potnikom, ki bodo v začetku marca potovali z železnico po Dravski dolini proti državni meji, naznanjala prireditev državnega prvenstva v alpski kombinaciji v okolici Ribnice ln Senjorjevega doma na Pohorju Tekmovalci ln športu naklonjeno občinstvo lz vse države bo 4. ln 5. marca pohitelo na skrajno severno mejo v prijazno planinsko vas Ribnico na Pohorju. Zato ne bo odveč nekaj podatkov o toriščih letošnjega državnega prvenstva. Dr. Alojzij Gradnik ni za veliko noč v založbi »Modre ptice« Zbirka je takoj vzbudila pozornost slovenske, srbskohrvaške in italijanske kritike Ne le naši dnevniki, tudi vse vodilne revije so priobčile o nji daljše, ugodne ocene, delno celo v Wagnerjev »Lohengrin« noetjo ln delom. Najlažje ga dobimo, če pomislimo na veliki vtis, ki ga je napravila številne prisotne poslušalce letošnja zo-petna Izvedba Lohengrina in če podčrtamo nedeljeno priznanje, ki ga je žela poslednja, za naše razmere zelo dobra vprizontev. V »Lohengrinu« in drugih svojih pomembnih delih je Wagner dosegel svoj — nam često tuji — ideal v tako popolni obliki in umetniško tako skladno in dovršeno, da ne moremo biti ravnodušni do njegovih odrskih stvaritev. Ni moči zanikati močnega učinka obče glasbenih lepot ln vrednot ln teh je tudi v »Lohengrinu« dovolj. Tolikaj analizirana predigra, ki slika božje poslanstvo Lohengrina, padajoč z visokih flažole-tov godal do sočnih zvokov trobil nakar se zopet dvigne v eterične višine. Elzino pritajeno kramljanje z jutranjo sapico, mnogo igrana svatbena koračnica, topli ljube- Po večletnem presledku smo 1. februarja zopet pr.siuškovali pestrim, nasičenim zvokom Wagner je vega orkestra in klenim pevskim melodijam njegovih odrskih junakov. Kopica vprašanj se nam vsiljuje ob pazljivem poslušanju Lohengrina, romantične opere pravega ustanovitelja tipično nemške glasbene drame Riharda Wagnerja. Kaj opravičuje to delo v letošnjem repertoarju? Zakaj se Wagnerjeva dela Igrajo l\e vedno z uspehom po vsem svetu, ko sta glasba in dejanje po izrazu tipično nemškega značaja? Katere so pridobitve in novosti, s katerimi je Wagner — kakor vsak velik genij — obogatil glasbeno umetnost? i. t. d. Na vsa vprašanja si lahko poiščemo odgovor v že težko pregledni literaturi, ki se bavi v obliki kritične obravnave, življenjepisa ali romana z Wagerjevo osebo, oseb- Ribnica na Pohorju (715 m) ln Senjor-jev dom (1522 m) sta najlaže dostopna lz Dravske doline z Izhodiščem v žel. postaji Brezno-Ribnica. Lz Brezna v Ribnico je stalna avtobusna zveza po lepi bano-vinski cesti, do doma pa Je nato Se dve url hoda, prav tako po zelo udobni poti. Proga za slalom bo v neposredni bližini Senjorjevega doma, cilj za smuško tekmo pa bo 20 min. oddaljen od Ribnice, dočim bo start prav tako daleč od S. doma. Za stanovanje za goste bo preskrbljeno, kolikor bodo le prilike dopuščale. Nastanjeni bodo predvsem v Senjorjevem domu, opremljenem z vsem komfortoro, elektr. razsvetljavo, mrzlo ln toplo vodo, udobnimi sobami, dvema Jedilnicama itd., saj je zaradi ugodne klimatske lege stalno letovišče za goste iz vse države poleti in zlasti pozimi, ko je tu centraliziran ves zimski sport. Ko bodo do prihodnje zime zgrajene tudi skakalnice po načrtih inž. Bloudka, graditeljs svetovno znane skakalnice v planici, bo mogoče gojiti tukaj vse panoge smuSkega sporta. Ostali gosti bodo nastanjeni v Ribnici, losipdolu Itd., mnogim pa bo zelo ugodna avtobusna zveza Maribor-Ribnica dovoljevala, da se pripeljejo Sele v nedeljo zjutraj iz Maribora ter pridejo pravočasno do tekmovanja v slalomu ki bo tako za občinstvo najzanimivej&l del tekmovanja. Tekmovalci bodo nastanjeni v Pesniku, na poti k Senjorjevemu domu, v Kamnolomu, v koči pod Kopo itd., kjer bodo tudi deležni čim največjih ugodnosti. Preskrba s hrano Je poverjena gostoljubnim domačinom pod nadzorstvom občine v Ribnici in tamošnjega Tujsko-pro-metnega društva kolikor gostje ne bodo ! Domači gostinski oEK voičn apaje V.BZ ! na Senjorjevem domu, postojanki SPD. j Domači gostinski podjetniki se naglo pri-! lagodujejo vedno večjim zahtevam, ki Jih I nanje stavi tujski promet, tako da čaka Ribnico fte lepa bodočnost. Ne smemo ! pozabiti, da bo letóSnje FIS prvenstvo v Zakopanem, ki je dapes mondeno letno ln zimsko tujsko-prómetno mesto s 25 000 prebivalci, Id ae Je razvilo lz male vasice samo zaradi svoje dlvne planinske lege ln idealnih športnih terenov na eni ter razumevanja domačinov sa tujski promet na i drugi strani. Kulturna in socialna revija p. a 54 Strel v grajski bnližnlci Roman »Gospod Fawcett, nočem vam dajati obljub, ki jih ne bi mogel izpolniti, a zdi se mi — skoraj prepričan sem, da ga ne bodo obesili. Hej, Beef, hitro stoli Zavedite se, sir, zavedite se! Da tako je, kakor pravim Mislim da sem na sledi pravemu morilcu! Ce dovolite, sir, bi vzel s seboj kovčeg vašega sina — kovčeg iz krokodilovega usnja.« Pri hišnih vratih je stari gospod zadržal višjega nadzornika »Ali smem... ali smem že povedati ženi ali še ni gotovo?« Meredith se je nekoliko obotavljal, vendar ne dalj kakor nekaj trenutkov, nato pa mirno odvrnil: »Da povejte ji, da se njen sin svoboden vrne k nji.« »Bog vas blagoslovi!« je z mokrimi očmi zajec-ljal stari mož. Bile so zelene kakor oči njegovega sinu. Kmalu po polnoči je Meredith odklenil vrata svojega stanovanja. Juanita je sedela v najkrajši vseh kratkih kombinež pred kaminom v slanici in si česala temne lase. »Ti je bila sreča mila?« je vprašala, ko se je sklonil k nji in jo poljubil na tilnik. »Sreča? Tu ne gre za srečo, ampak le za nezaslišano sposobnost tvojega moža.« »Kakopak, kakopak. Nu, sedi lepo in popij svoje mleko s sladom« »Rajši bi popil kaj pravega.« »Da, srček. A mleko s sladom je zate veliko bolj zdravo.« »Čuj, Juanita, pol noči sem bil z doma in to ne v kinu, ampak morilcu za petami. Rad bi pil nekaj, kar je za odrasle — velik kozarec.« »Torej velik kozarec mleka s sladom« Meredith je zastokal. »Groza me je, če se vprašam, kaj neki Hobbs misli o meni. Dokler sem bil samec, takšnih grdobij vobče ni bilo pri hiši. Stavim, da poslušaš v radiu zdravniško uro!« Preden je legel spat, je popil višji nadzornik Meredith dva kozarca mleka s sladom Drugo popoldne se je napotil k Astierju na Bond Steet. Tvrdka Astier je imela nezaslišano izbran krog odjemalcev, tako izbran, da so govorili o tem krogu samo kot o »naši klienteli«. Trgovina ni bila trgovina, ampak razstavna dvorana, prodajalci pa polbogovi, ki so nad baronom vihali nos in se pri vojvodi baš toliko ponižali, da so mu voščili dober dan. »Dober dan« so rekali tudi milijonarjem in najzalšim krasoticam. »Smem vprašati, kaj izvolite?« je izpregovoril eden izmed prodajalcev, ko je priplaval do višjega nadzornika. Meredith je vedel primeren odgovor, ki ga le zato ni dal, ker je imel danes vljuden dan. Rekel je samo: »Rad bi govoril z ravnateljem.« »Imate z njim kak domenek?« »Ne, a videl bi ga vzlic temu rad. Sem namreč iz Scotland Yarda.« Prodajalca je izpreletelo, kakor da bi ga bil za- vratno sunil z iglo, in zastrmel je v Johna kakor v poškodovano plinsko cev. »Upam, da se ni zgodilo nič hudega?« »Samo umor«, Je John ljubeznivo odvrnil. Prodajalec se je opotekel v zakulisje. Ko je sedel Meredith ravnatelju nasproti, ga je vprašal: »Rad bi vedel, ali morete dognati, komu je bil prodan ta kovčeg.« »Ako je izdelek naše tvrdke, ima skladiščno številko, in tedaj lahko po knjigah vsak čas vidimo, kdo ga je kupil.« »Saj sem si mislil.« Čez deset minut je zapustil prodajalno, obogaten z novim členom v verigi, ki naj bi spravila morilca na vešala, nedolžnega pa v prostost. Popoldne je obiskal gospoda Erika Warrena, slavnega grafologa. »Hm«, je dejal veščak in skozi naočnike pogledal umazani listek, ki mu ga je prišlec podal. »Ta pisava se mi vidi pretvorjena.« »To sem domneval. Zanima me pa, ali Je napisala ta listek ista oseba kakor tegale?« To rekši je vzel iz žepa nov listek in ga položil k prvemu. »Ali morate to takoj vedeti ali lahko potrpite dva, tri dni?« »Lahko potrpim, če je treba.« Okrog petih je prišel narednik Beef v Meredi-thovo uradno sobo na Scotland Yardu poročat. »Bil sem pri tej svojati, pri Pritchardu & Leeju.« Višji nadzornik je molče poslušal poročilo, ki je trajalo dalj ko četrt ure. Nato je rekel: »To bi bilo treba povedati lordu Colchestru.« »Lordu Colchestru?« je osuplo ponovil narednik. »Prej ali slej bo moral tako in tako zvedeti; stvar se mi zdi dovolj važna, da ga pokličemo s Korzike domov. Spojite me z lady Colchestrsko.« Ko je končal telefonski pogovor z mlado grofico, je odprl predal pisalne mize in vzel iz njega za-pisni blok, ki ga je bil prinesel iz Mardleigh Ab-beya. Nato je šel z njim v četrto nadstropje, v pre-verjevalnico za listine; vodja tega oddelka je bil pravkar zaverovan v neko oporoko. »Odložite to, Farron«, je rekel. »Saj ne boste ničesar podedovali. Mar poglejte tole!« Podal mu je zapisni blok. Farron je vzel močno povečevalno steklo in pogledal papir, ki je bil na oko gladek. »Najbrže bi radi vedeli, kaj je bilo napisano? Se pravi, kaj je bilo napisano na prejšnjem, odtrganem listu?« Meredith je pritrdil. »To ne bo lahko. Svinčnik je bil očividno zelo top.« »Mislil sem, da vam mora to še olajšati posel, ker je moral pisec močneje pritiskati.« Izvedenec je posul zgornji list bloka z mehkim črnim prahom. Na vprašanje, kaj je to, je odvrnil: »Samo drobno zmlet grafit, kakršen je v svinčnikih.« Previdno je zibal blok sem in tja, da se je prah enakomerno razdelil, ga nato prav tako previdno odpihal, in površina je bila spet gladka kakor prej, izvzemši posamezne sledove, ki jih je pre-iskal skozi povečevalno steklo. »Prosim, zapišite, kar vidite!« je rekel Meredith. »Nočem vam pomagati, da ne bi vplival na vas.« MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naalova S din NaJmanJ-61 znesek 17 din. Frizerka dobra moč, z mojstrskim izpitom, dobi mesto, event. tudi kot družabaica. Naslov ¥ vseh poslovalnicah Jutra. 2643-1 > - Pisarniški sluga dobro pismen, spreten, vesten in agilen, 25—30 let star, dobi službo Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Praktičen«. 2637-1 1- 2 simpatični gospodični ilčem ▼ familijarnj potujočo kapelo za takoj, ki se hočeta nč:ti igranja in petja — Ponudbe s sliko na: Marija Lončarevič, kapel-cica, pension »Jugoslavija«, Omil. 2626-1 h- Frizerka prvovrstna moč, dobi stalno službo takoj. Plača po dogovoru. Jurij Simunac, brivec in damski frizer, Kranj. 2631-1 r—- Dekle za rse hišne in domače posle, razen kuhe, išče mala rodbina štirih članov, mesečna plača din 200, stanovanje in hrana. Potni stro-Iki do Požarevca vrnjeni. Prednost imajo poštena de Lieta, ki so teh poslov že veš* "onudbe na naslov: Dragan Djordjevič, advokat Požarevac. 2609-1 Izvežbane pletilje » raznem pletilstvu, kakor tudi pletilje za rokavice, sprejmem. Savnik Anton, Skofja. Loka. 2606-1 j-- Natakarico Ltufjeno, prikupno, z nekaj kavcije, išče Ivanka Lončai Tržič. 2581-1 Izvežban prirezovalec gornjih delov čevljarske obrti in spretna pripravljal-ka za prebnanje okraskov v zgornje dele (herrihterca), dobita službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čevljar«. 2585-1 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! 1- Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Brivski pomočnik mlad, dobra moč, išče službe, najraje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na Eppich Alojzij, pri Treun Fritz, Dravograd 51. 2625-2 Pisarniško mesto primerno, iščem. Ponudbe poslati pod »Dobro mesto 122937« na ogl. odd. Jutra. _ 2621-2 f'nFjiMif(inmrftifrif(immiTni»rirfmimirimmimmiinfifr Vajenci (ke) '""«'«iNiiiiiiiiiiiiiiiiìiiiii'iiiiiiiiìiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii! Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Vajenko čedne zunanjosti, sprejmem. Frizerski salon »Mimi«, Erjavčeva 15. 2647-44 2-stanovanjska hiša z vrtom, ugodno naprodaj. Rožna dolina VIII-27. 2268-20 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Potnika za pletilno stroko, kateri potuje z avtom po vsej Sloveniji in je pri strankah dobro vpeljan, sprejmem takoj. Savnik Anton, Škofia Loka. 2605-5 Radio Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Naj nanj -šl znesek 17 din. Radio aparat znamke »Telefun-ken« 5-cevni, z elektromag-netičnim zvočnikom, dobro ohranjen, prodam za 1000 din. A. Kožuh, Zidani most. 2603-9 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj, šl znesek 17 din Pol tovorni avto Opel - Blitz, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 2507-10 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, kupim do višine cca 200.000 din s 100% vrednostjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«. 2616-16 Naprodaj Tristanovanjska hiša, Bežigrad. Netto donos 18.000. Cena 300.000. Potrebno 150.000. Tristanovanjska hiša, Spodnja Šiška, cena 195.000, hipoteka 90.000. Dalie imamo naprodaj več lepih parcel in donosnih hiš. Brezplačne informacije daie Realitetna pisarna, Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7. 2630-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din 3-sobno stanovanje s kopalnico in drugimi pri-tiklinami, pridično, v Zvona rski ulici št. 3, oddam v najem 1. marca t. 1. Po izvedbe v pisarni Javnih skladišč, Ljubljana, Tyrševa cesta 33. 2636-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, komfortno, I. nadstropje, oddam v Šiški. Vprašati: trafika, Pasaža. 2622-21 Dvosob. stanovanje oddam takoi ali 1. marca za ceno 400 din. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 2560-21 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj či znesek 17 din Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom v centru mesta, oddam solidnenu gospodu. Ponudbe pod »Center 707« na ogl. odd. Jutra. 2611-23 JJLL Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. 2 osebi iščeta 15. februarja sobo v tližini bežigrajske gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi«. 2602-23a -1 IJ I Vsaka beseda 2 din, davek 5 din, za dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 20 din Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! Agilna in pedantna. April mare, Brežice 1000, Buffet, Blizu mesta, Dama, Delovna zanesljiva. Din 4*0.000, Delaven, Dobra eksistenca 70, Diskrecija 36, Dober promet. Gostilne vaiena. Gotovina 787, Gorenjka, Inteligenten, Jordan 115, Kavcije zmožna, Krasen, Kcctoar, Ljubljana 450.000, Lepa lega, Mirna lega 50.000, Mladost, Navedba cene, Nova hiša, Obrt, Pokojnina, Pomlad, Pošten plačnik, Prijazna mlajša moč, Postrežnica, Pisarniške potrebščine, Plačam, Fivovrsten prevajalec nemščine, Pošten in zmožen. Pošteno delo. Pošten. Plačam od 300—350, Rentabilno, Restavracijska kuharica, Sigi'tno, Srčna kulmra. Stalno mesto, Saviničanka, Ssma, Stara hiša, Sigurna bcdo<"nost. Sodelovanje, Samostojen, Stalnost, Sreča 48, Stnior, Soliden ponudnik, Soliden, Skrbna in zanesljiva, Skupni izprehodi. Stalna služba, Strokovno iz v-žban. Sreča v zakonu, Ste'en dom, Skupni izpre hodi, Simpatiia, Skupno de-o najvišja ljubezen, Stalna, Točen plačnik snažno, Tyr-ševa, Temperamentna, Udo-btn dom, Upokojenki, Ur na in čista. Vestna natakarica, Vpeljan, Velik promet, Vsestransko zanesljiv, Vzajemnost, Vdovec, Vest na in poštena, Zanesljiv in ošten. Zanesljiv uradnik, Vestoba, Z dobrimi referencami, Zimzelen dvor, Zračajen, 777, 22, 28119. Razno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din POT DO SREČE Knjigo in ostale Infor-nacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega grafologa Karmaha, Žalec. 81-37 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čiatltl ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlotikalmo 5? Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nad! I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. -VEÀABVNg'i' JUGOMAPIKA uspehov m oglas »JUTRU« Iz Julijske krajine Promet v tržaški Inki INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Najslajša in najboljša krepi Ina pijača je 3ERMET-VINO ČRNINA IZ FKUŠKE GORE. Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Frti&ka gora. m um E NO- IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA CVETLIČARNA F. HERZMANSKY nasi. I. SKALE vljudno javlja cenj. občinstvu, da je ukinila svojo podružnico na Starem trgu št. 3. Zahvaljuje se vsem odjemalcem za izkazano naklonjenost z prošnjo, da se blagovolijo v naprej poslužiti cvetličarne v pasaži palače Viktorije, tei. 23-97 Vrtnarstvo na Večni poti Ima sedaj teL 31-70. Posisi Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Hiše trgovske in stanovanjske tei stavbene parcele, nudi v ugoden nakup Prista.ec Franjo, real, pisarna, Ljub liana, Erjavčeva c. 4a. 96-?( G. Ih. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 78 Kapitan Kozlostrelec je zvito pome-žiknil in zvezal konca vrvi, ki sta bili še vedno pričvrščeni k vozu, v dve zanki, kakršno poznamo pri »lasu«. Ko sta se čez nekaj časa približala dva nosoroga, jim je vrgel zanki okrog glav. Ej Kozlostrelec je bil lisjak, da malo takih! Dotrpel je naš ljubljeni ata, mož, tast in dedek filoizij Pojorelec star 64 let. Pogreb nepozabnega bo v soboto ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Janezu. CERKNICA, 9. januarja 1939. Žalujoči rodbini POGORELEC — ZAGORJAN Nenadoma nas je danes zapustil v 66. letu starosti naš predobri soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod ROBERT STRANSK9 VODJA PREDILNICE V POK. IN POSESTNIK Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 10. februarja 1939 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Prosimo tihega sožalja. tržič, dne 9. februarja 1939. Žalujoča rodbina STRANSKY in sorodniki Te dni so bih objavljeni podatki o lanskem blagovnem prometu v tržaški luki. Promet je dosegel 5,162.795 stolov, v primerjavi s prometom v L 1937 se je povečal za dobrih 500 tisoč stotov. Glede na priključitev Avstrije in sudet-skih krajev k Nemčiji se, kakor smo pred meseci podrobneje obrazložili, ni spremenil. Novi sporazum med Italijo in Nemčijo o razdelitvi gospodarskih sfer v Srednji Evropi Ln novih prevoznih tarifah, se je uveljavil, kakor je bilo v maju določeno àele a 1. januarjem t. L Vendar so listi že pred kratkim v daljših člankih ugotovili, da je posebno izvoz železne rude iz Avstrije in nekaterih vrst blaga iz sudet-skih krajev preko Trsta znatno nazadoval, ker rabi Nemčija sama te surovine za svojo industrijo. Nazadovanje prevoza surovin iz Srednje Evrope preko Trsta se kaže posebno v tem, da je znašal v celoti še 1. 1937 dotok blaga po železnici 1 milijon stotov, lani pa le dobrih 700.000 stotov. Pač pa se je lani povišal uvoz preko Trsta v Srednjo Evropo. Drobne novice Nov grob. Na svečnico je v Borštu pri Trstu umrl znani in daleč na okrog priljubljeni posestnik in gostilničar Ivan Auer v starosti 71 let. Pokojnik je bil trdnega značaja in je ostal zvest svojemu prepričanju do smrti. Tudi svoje otroke je skrbno vzgojil v tem duhu. Pogreb je bil preteklo soboto. Pokazal je, da ljudje v resnici niso pozabili vsega dobrega, kar ga je storil pokojnik na svoji trnje-vi življenjski poti v zadnjih 20 lotih. Nešteto je bilo pogrebcev, ki so tokrat še posebej pokazali, da se niso izneverili nazorom, ki jih je pokojnik vse svoje življenje seja! med nje. Na njegovem tihem skromnem domu, ki so ga razmere up ropaš tile, je zavladala žalost. Vsej njegovi družini naše sožalje! potre®. Preteklo nedeljo je nastal, kakor po vsem Primorju daleč v južno Dalmacijo, tudi na tržaškem Krasu potres, katerega sunki so se v 24 urah trikrat ponovili. Skupno jih je bilo okrog 15. Vsi so bili komaj občutljivi, tako da se večina prebivalstva v Trstu in po kraških vaseh elementarnega dogodka ni niti zavedla. Na Reki pa je potres v nedeljo ponoči nekoliko vznemiril ljudi Prava panika je nastala med obiskovalci kinematografov, v katerih so se pravtedaj predstave zaključile. posojilnici in hranilnici na Občinah je bila v smislu enotnega zakona iz 1. 1937 z dekretom z dne 27. januarja, ki je bil objavljen pretekli ponedeljek, odvzeta pravica do izvrševanja agrarnih kreditnih po. slov. S posebnim dekretom so bili imenovani tudi likvidacijski komisar in nadzorstveni svet. Pri goriš«! mestni hranilnici sta bila imenovana odv. Valentin Pascoli za predsednika in baron Pirro Hagenauer Locateli za podpredsednika. Zagonetna 8mrt neznanke na Konkone-lu je bila končno pojasnjena. Preiskava je dogala povsem nove okoliščine in momente, ki so popolnoma v nasprotju s prvotnimi domnevami. V ponedeljek, 30. januarja se je 40 letna Franja Uršičeva iz Kostanjevice, ki je bila nekaj časa zaposlena v tržaški ladjedelnici in ki je živela v bednih razmerah ter bolehala za tuberkulozo, na lepem odpravila na Opčine in od tam proti Konkonelu. Kakor poročajo listi, je na tej poti omagala. V noči od ponedeljka na torek je bolezni J U T R O < »«•IXBiiIR Petek, 10. februarja Ljubljana 11: šolska ura: Obisk v Ko-linski tovarni (razgovor v obliki reportaže (g. M. Demšar). — 12: Slovenske pesmi (plošče). — 12.45: poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Vzgojna vprašanja (gdč. A. Lebarjeva). — 18.20: Veseli zvoki iz Pariza (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leoen). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: O naših izseljencih (g. Jože Premrov). — 20: Prešernov spominski večer ob 901etnici njegove smrti. Sodelujejo: Oton Župančič, prof. Fr. Koblar, g. Tone Petrovčič, ga. M šaričeva, g. Slavko Jan, člani rad. igr. družine in RadijsKi orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 11. februarja Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in nastop otrok pod vodstvom gdč. Slavice Vencajzove. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Ukrajinska vstaja (prof. Etbin Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finž-gar). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: O žabah, klobasah in drugih rečeh — pisan kmečki večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra Radijski orkester. Beograd 16.45: Plošče in narodni nape vi. — 20: Narodne pesmi. — 21: Operna glasba. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.25: Iz zvočnih filmov. — 20.40: Harmonika in saksofon. — 21.10: Od Haydna do Straussa. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Mešan program. — 23.15: Plesi. — Sofija 16.30: Lahka in komorna glasba. — 19: Mandoline, petje, violinske skladbe. — 20.55: Lahka in p'as-na muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Koncert po željah. — 18.50: čelo in klavir. — 20.10: Kmečki večer. — 21.10: Večer v rokokoju. — 22.40: Plesna muzika. — Berlin 19: Skladbe R. Straussa. — 20.10: Plesni večer. — 22.40: Kakor Dunaj. — München 19: Lahka godba. — 20.10: Kmečki predpust. — 22.20: Lahka glasba. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ia konzorcij »Jutra« Stanko ViraaL — Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskainaij* tran Jeran. - Za uiseratm del ie odgovoien Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.