Leto V.,stev. 296 L*ubitana, petek, 19. decembra 1924 Poštnina pavšaflrana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Dia zi z boljševiki. List navaja besedilo spo- ferate eksekutive komunistične interna« razuma, podpisanega med Radičem in cionale. Člen 19. določa, da se glede ruskimi sovjett, ki je bil te dni na Ru- , gmotne podpore, ki jo je intcrnacionala skem od boljševikov objavljen. Pogod- ; dolžna dajati HRSS. skene poseben doa bo. ki vsebuie 22 členov, so podpisali v . govor, ki naj reši to vprašanje v do!oče« imenu sovjetske vlade Zinovjev in Smir- , nem roku. Člen 20.: Vsi organi HRSS, nov, v imenu HRSS pa Stjepar. Radič in preasedništvo ter glavni in okrajni odbo« n.egov zet inž. Košutič. j ri, se imajo izključno voliti le iz najza« Člen 1. pravi, da ima vsa propagandi i nesljivejših elementov, ki so jim znane in agitacija HRSS nositi pravi komuni- i določbe te pogodbe, stični značaj In odgovariuti programu in ; Člen 21. pravi, da ima HRSS poslati na sklepom tretje internaeionale. Njene liste ] vsak kong;e3 komunistične internaciona= morajo urejevati samo zanesljivi komu- le svoje zastopnike, ki naj predložo refe* Beneš o zunanjepolitičnih zadevah CSR NEUREJENO RAZMERJE DO VATIKANA. — PODONAVSKA KONEEDERACI~ J A. — OBSODBA KOMUNISTIČNE PROPAGANDE. Praga, 18. decembra, s. Glavni odbor 1 sije nima ničesar reči, ker so tozadevni poslanske zbornice je imel danes sejo, | njegovi nazori znani in jim nima ničesar j katere glavno točko je tvorilo vprašanje I dodati. Slično se je izrazil o podonavski ' socialističnega poslanca Hrušovskega, aii j konfederaciji. Ker so vlade in zunanji bo vlada vztrajala na priznanju svojih ministri zavzeli odkionilno stališče, jo kandidatov pri imenovanju knezoškofa v j brezpredmetno povračati se na to vpra* Trnovu in škofa v Roženovu. Ob tej pri« ; šanje. nisti, ki so dokazali svoje proletarsko rate o delovanju stranke in branijo in« mišljenje. Člen 2. veli, da mora HRSS iz terese svojih orgnnizacij. Ti delegati ima« svojih vrst izključiti se one elemente, ki . io pravico glasovanja in debatiranja. ČI. ne odgovarjale pravilom ali nočejo po- j 22. končno določa, da se vsa druga vpra» nale. Člen 3. predvideva, da je HRSS v vsej s\'oji politiki odvisna od tretje inter- ' ša Beograd, 18. decembra, p. Besedilo po« godbe med Radičem in boljševiki, ki jo naeionale, ker je formalno vstopila v svo-; ie objavila današnja cReč», dokazuje ji celoti vanjo in ker dobiva od njene zvezo Radiča z ruskimi sovjeti, kakor centrale vse bojne direktive. Tretja in- ' tudi, da je on popo'noma odvisen od ko« ternacionala določa tudi taktiko, kl naj munistov. Člen 11. pogodbe z boliševiki jo uporablja HRSS v svojih posebnih' pojasnjuje sedaj zadržanje radičevcev razmerah. Člen 4. določa, da ima usta- i za časa Davidovičeve vlade, ker ta člen noviti HRSS povsod vzporedne ilegalne \ nalaga HRSS, da more sodelovati le s organizacije, ki naj jo podpirajo v odlo- | komunističnimi organizacijami. Članek čllnem trenotku. Te določbe se ima HRSS «Reči» ie zbudil ve'iko senzacijo v vseh strogo držati. političnih krogih. Davidovičcvci so po« V členu 5. se priporoča HRSS, da so-' polnoma konstcrnirnni. ker vedno bolj deluje z »revnimi kmetU. Člen 6. določa, j uvidevajo, v kako družbo jih je spravil da ima HRSS, ker pripada kmečki inter naeionali, pobijati vsako burtoazno giba- \ nje. Delavcem je treba sistematično pre-: dočevati, da brez revolucionarnega uni-; čenja kapitala ne more nobeno mednarodno razsodišče, nobena pogodba o omejevanju oboroževanja, nobena demokratska obnova Zveze narodov preprečiti nove imperialistične vojne. V členu 7. se nalaga HRSS. da prekiite s politiko re-lormizma, ker le-ta omogoča dosledno .. •--3* -u . .... komunistično politiko. Komunistična in- vseh odločilen važnih trenptkih ternacionala zahtev3i da je treha brezpo_ ravnal ter vedno »skal samo sebe in m- Radič. Danes in jutri sta zadnja dneva za vse inte/esente, ki i se hočejo v nedeljski števili »Jutra« z I uspehom priporočiti kupujočemu občin« stvu za praznike. V soboto do 14. pop. je liki je ostro kritiziral politiko rimske ku= rije. češ da je republiki sovražna. Zunanji minister dr. Beneš je na vpra« šanje poslanca Hrušovskega ugotovil, da cerkveno » pravne razmere v republiki še niso urejene. Navedel je celo vrsto vprašanj, katerih razčiščenje je nujno potrebno. Tekom štirih let je imel mini« ster nešteto prilik, da se je z Vatikanom Glede razmerja tretje internaeionale dO sovjetske vlade je dr. Beneš poudaril, da ni res, da je tretja intcrnacionala od vla« de neodvisna in da njena propaganda ni« ma opravka s sovjetsko viado. S komu« nističnimi agitatorji, ako bodo nastopili na Češkoslovaškem, se bo postopalo po obstoječih zakonih. Vlada nc bo dovoli« la motenja in razdiranja notranjih raz« razgcvarjal o nerešenih vprašanjih in tu« mer ter bo v konkretnih primerih izvaja« di pri njegovem zadnjem obisku v Rimu se je govorilo o načelnih vprašanjih. Pri tej priliki je formuliral stelišče vlade in slišal stališče Vatikana. Potrebno je, da zavzame vlada precizno stališče, ker je v koaliciji zastopanih pet strank, od ka« terih presoja tc probleme vsaka po svoie. Dr. Beneš je nato odgovarjal na neka« tera druga vprašanja, ki so bila stavlje« na tekom debate. Izjavil je, da glede Ru« U najskrajnejše konsekvence. Praga, 18. decembra, s. Izjavo zunanje« ga ministra dr. Bencša glede podonavsko konfederacije ie treba v toliko popraviti, da je trdil, da so se razni notranji nacio« na'ni krogi, ne pa države pot take, bi« vili s tem vprašanjem in da se oficiclno r.i nikdar nobena vlada pogajala o tem s praškim kabinetom. Angleška adresa sprejeta ZAKLJUČNI RALDVINOV GOVOR. - SITUACIJE. — LIBERALNA London, IS. decembra, s. V svojem govoru v spodnji zbornici je izvajal ministrski predsednik Baldwin med drugim, da upa, da bo izvedba Dawesnvega načrta pripomogla do us'aljenja in utrditve ' gospodarskega položaja v Srednji Evropi, i Vse sile je treba osredotočili na to, da se Evropi pomaga v dveh ozirih: pri obnovi gospodarskega zaupanja In pri preganjanju strahu pred bodočnostjo. Pre-mijer upi dalje, da bo mogoče, ne da bi bilo treba naložiti previsoke davke, dvig- OPTIMISTIČNA PRESOJA EVROPSKS NEZAUPNICA PROPADLA. niti živahnost trgovine v prid angleška države in naroda. Nalo je prešla zbornica na glasovanje o adresi. Predlog liberalcev, v katerem se izraža obžalovanje radi lega, ker vlada še vedno ni stavila nikakih pozitivnih predlogov za zmanjšanje brezposelnosti, napoveduje pa tarifske ia carinske usodnosti zn uvoz in tako sama povzroča draginjo, je bil s 339:151 glasovom odklonjen. Nato je bila adresa v navadnen j glasovanju sprejeta z ogromno večino. terese politikujoče duhovščine. Narodnost je smatral vedno le za sredstvo in narod le za objekt svojih kupčij in špekulacij. Naravno je bilo, ker je bilo v interesu klerikalizma, da je SLS v Avstriji vedno stala na strani naših narodnih sovragov jn tlačiteljev. Kot eksponenti in plačanci cesarskega Dunaja so klerikalci pri nas igrali ulogo svetopisemskega Judeža Iškarijota ter so z veliko vnemo širili narodno mlač-nost, kjer že niso mogli z zadostnim uspehom opravljati rabeljske službe nad slovenskimi nacijonalnimi organizacijami ter narodnimi možmi. gojno In v najkrajšem času prekiniti s to politiko. HRSS se ima odreči sodelovanju z vsako stranko ali organizacijo, čile politika se ne krije z intencilami komunistične internaeionale. Člen 8. nahga HRSS. da mora vedno podrediti svoje postopanje interesom narodnih manj^n in gledati na to, da napravi iz narodnih manjšin zveste pristaše internaeionale. Člen 9. veli, da mora posvečati vse svoje j moči vztra nemu komunističnemu delo-! vanju v strokovnih organizacijah, delavskih In kmečkih svetih, konzumih in kmečkih zadrugah in drugih delavskih in kmečkih organizacijah. V tem zmislu mora ustanavljati posebne komunistične Zmagovita revolucija v Albaniii • zadnji Delegacija SLS je bila v dunajskem ceiice> k, naJ razvijajo komunistične "ideje. parlamentu splošno znana kot tista parlamentarna skupina, ki je bila dunajskim mogotcem vedno na prodaj za skledo leče. Za zatiranje Sokola. Ciril-Metodove družbe. Slovenske Matice, za preganjanje najodlionejših kulturnih delavcev, ki so zanašali med slovensko ljudstvo narodno zavest in ponos, so dobivali klerikalni voditelji in njihova ožja klika osebne ugodnosti. Izdajalska politika klerikalcev je šla tako daleč, da je glasilo SLS »Slovenec* prejemal iz reptilskega fonda dunajskega kabineta nagrado za svoje ju-deževstvo nad slovenskim ljudstvom. Slovenski klerikalizem je v Avstriji Člen 10. določa, da se mora HRSS ostro boriti proti amsterdamski interna-cionali in stremeti za tem, da spravi vse strokovne organizacije v mednarodno zvevo rdečih strokovnih organizacij v Moskvi. Člen 1 1.: HRSS mora v svojem področju začeti boj proti parlamentarizmu ln pripra\'iti tla delavski in kmečki diktaturi. V zmislu člena 12. se ima HRSS kot stranka i nadalje organizirati na načelu strogega strankarskega centralizma, ker se more doseči popolna zmaga le z močno centralistično upravo, propagando in železno centralistično disciplino. Člen 13. pravi, da odobrava redni kon gres komunistične internaeionale doseda dejansko postal najjačja opora za; nji progTam HRSS kot stranke, da pa most, ki so ga Nemci gradili preko slo- mora v vsakem konkretnem slučaju spra- venskega ozemlja do Adrije. Slovenski klerikalci so bili tisti, ki so že v Avstriji za svoje interese zabarantali koroške Slovence ter jib I. 1907. navzlic vsem protestom narodnih ljudi in vsem prošnjam iz lastnih vrst kratkomalo prodali nemštvu. Klerikalci so bili tisti, ki so dopuščali nele obstoj nemških mest in trgov na Štajerski, in ki so naravnost favorizirali širjenje nemških oaz s ponemčevanjem Slovencev. Klerikalec je izustil v Avstriji krilatico, da je Celje sfremdes Gebiet* za Slo- ko uprava še lahko sprejema za nedelj« sko številko ?no. da ie h'la Fan Nolijeva *-ladn r intimnih ndno:->jih z ru-kimi Sovjeti. Ko > bil predsednik dosedanje albanske vtnde v Rimn, je stop i v stike p tamnšniim sovjetskim zastopnikom. Od tetra časa dalje se e začelo govoriti, da namerava Albanija priznati Pov;ete in dn bo stopila z njimi v d:p1omatske odnosi je. Roliševiki so začeli teda; veliko in enerr-ično propa"an-'do za svoja načela. Prep'avili so vso Al-jbamjn s svovmi acifatorH :n so v to svr-ho i7dili velike «vnte. V T'rano '« prišel sovjetski poslanik Krakov!eckii. ki ima posebno mis^-v da onranizira Fnn i Nolijero vo^ko. V Tirano :e prišel s šestimi nradn:Vi ;n eno ž«>n«' o. Ko se je Krakovjeeki' izkrcal v Dnčn. je protestiral ancleški odpravnik poslov proti n;ecovemu prihodu in proti temu. da je Albanija priznala Poviete. Nadalje so doznava. di se ie Krskocjeckii na svo:em 1 potu v Tinino n=tavil n.t Otinain. kjer je imel več konferenc z albanskim zastopnikom Bušatijem in z veči:m stevi- : lom Tn-pIVi t--rrmr-'rtn- T> ■ <.' •(. f-idi r uredništvo »Federation Balran^ine«. Ver ie posebno dolgo govoril z zastopnikom HRSS. Do«enom- Krakovjeckij je hotel še nek3i časa. ostati na Dunaju, pa te Bajrama Cura so v dirj'em beeru. Prebivalstvo, ki je proti d.v | naftn;i vladi, jih zasledire. tako da so se morale čete umikati preko Drima. ITALIJANSKA SUMNIČENJA. Rim, 18. decembra, v. Današnji listi prinašajo poročilo , po katerem se Italija ne namerava vmešavali v dogodke v Albrmiil. Dodatno omenjajo listi, da je bil z italijanske strani sklenjen z Jugoslavijo sporazum, s katerim bi bila, ako bi se izvedel, kršena neodvisnost in Integriteta Albanije. Zato da Je treba ta sporazum revidirati. Končno razširja i6ta agencija neko veri albanske časopisne agenelje v Tirani, češ da as so t Albaniji vršila zborovanja, na ANDE. — VSTASKE ČETE KORAKAJO POSKUSI LAN NOLLIJEVE VLADE. — katerih je prebivalstvo zagotavljalo Fan Nolijevo vlado svoje iojaln.-**ti ter zaht& valo od Zveze narodov energičnih ukr& pov rroli Jugoslaviji in Grški, ki da podpirata albanske upornike. ITALIJANSKE VOJNE LADJE PRED ALBANIJO. Rim, 18. decembra, r. Tlalijar.ska vlada je radi nemirov, ki so izbruhnili v Albaniji, oiposiala v albanske vode dva vojni ladji. INTERESIBANJE ANGLIJE. Beograd, 18. decembra, p. Angleški poslanik Voung je bil d.meg pri pomočniku zunanjega ministra Markoviču in je imel z njim daljši razgovor. Kakor se doznava, «;e je angleški poslanik informira! o položaju v Albaniji. Dobi! je odgovir, da razmere v Aibaniii kažejo že štiri m ec« na to. da je bilo pričakovati izbruha revolucije. GRŠKA REPUBLIKANSKA USTAV*. Atene, 18. decembra, r. Grška narodni skupščina je sprejela prvih pet članov neve ustave, ki določajo republikanski značaj države. PODRAŽFVJE FRANCOSKIH ŽELEZNIC. I Pariz, 18. decembra, s. Vrhovni železniški svet je sklenil zvišanje transport-I nih tarifov za 7.4 odstotka. NOVA VSTAJA NA KITAJSKEM. London, 18. decembra, s. >Times» jav l;a>o Iz Pekinga, da je med četi mi v Kal-ganu Cseveroz.npadno od Pekinga) izbruhnila vstaja. Polovica mena je pogorela. IBoa^a 18. decembra: CURIH: Beograd 7.70, New-York 516.6C London 24.23, Pariz 27.57. MPan 22.12. Praga 15 70, Budimpešta 0.0070, Bukarešta 2.00, Sofija S,SO, Dunij 0.007'J75. DUNAJ: Beograd 1050 do 10», Budimpešta 96 do 96.80, Bukarešta 3o6 do 358, Milan 3032 do S044, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3797 do 3813, Praga 2153 do 2163, Varšava 13.610 do 13.710, Sofija 514 do 518, Curih 13.735 do 13.785, dinarji 1051 do 1057, dolarji 70.460 do 70.860, lire 3010 do 3030. PRAGA: Beograd 50.55, Dunaj 4.70, Berlin 809. Rim 145.20, New-York 33.90 Curih 657.625. BERLIN: Beograd 6.255, Milan 16.924, Praga 12.72, Pariz 22.41, New-York 4.185. Curih 81.20. LONDON: Beograd 813, Pariz 80.7S Rim 109.70. Dunaj 333, Praga 155. NEW-YORK: Beograd 149.625, Rim 426.25, Pariz 536, Curih »0.38 Dunaj 0.1412, Praaa 303.75. Slovenski starši, ne daite se varati! KLERIKALCI BI RADI TUDI NASE DIJAČKE ZLORABILI KOT SVOJE AGITATORJE. Klerikalni listi so se t ogromno vne- i ba ministrstva je bila ie pred koncem mo zavzeli za pravice latinskega je- j lanskega Šolskega leta izdana. Reduk-zika. Nikdar če niso bili tako ogorčeni! eija bi ge bila torej le letoe pričetkom nad zapostavljanjem slovenskega jezi-j šolskega leta izvedla, ako dr. Korošec ka, kakor so nesrečni nad »krivico«, za časa svojega kratkodobnega režima ki se baje godi latinščini. Da naš. te naredbe ne bi bil sistiral. Z njego-ilovek svojega Boga v cerkvi ne sme vim odhodom se je le vzpostavilo sta-častiti v častitljivi stari slovenščini, je ro stanje. klerikalcem prav, da je prosvetni mi- j V stvarnem oziru te treba Se dodati, nister naše otroke v prvih dveh razre-da strokovnjaki [*> svoji ogromni vo- dih realnih gimnazij rešil stare latinščine, to se jim zdi vnebovpijoč greh. Najnovejša klerikalna pobu na velja torej odpravi latinščine iz obeh' najnižjih razredov naših realnih gimnazij. •Slovenec* pravi, da je to nekak smrt-*d sunek za izobrazbo našega narašča- čini odobravajo redukcijo latinščine kot peda/roirično in didaktično po]io!-noma utemeljen ukrep. Pokazalo se je celo, da se dijaki latinščine boljše in temeljitejše naučijo, ako se je lotijo potem, ko so si v prvih razredih srednje šole pridobili več izurjenosti v ma- ja in dnslovno trdi, da so z odpravo torinščini in morda š? v kakem moder poduka latinščine pri 10 in llietnih nem jeziku. Za to imamo pri nas otrocih «kruto ogroženi kulturni inte vencih samih klasičen dokaz. Oojenke resi vsega našega naroda*! Nastale ljubljanske ženske reformne gimnazije, bodo grozne j»oslediee: če se prvo !n ki so se pričele učiti latinsko želo v drugošolci realnih gimnazij ne bodo 5. razredu, so v štirih letih prav dobro več učili latinščine, «se .ie bati», da predelale v criavnem vso ono latinsko abiturijent bodoče gimnazije ne bo tvarino. ki jo predelajo fantje v osmih mogel s pridom študirati nobere stro- letih gimnazije ter kot shitnrijentke v ke razen matematično prirodoslov- latinščini niso bile nič slabejše nego nih ...» In v tem lažnivem tonu. ki žonglira s pojmi realne in humanistične gimnazije gre naprej. Svrha v-eh teh brezvestnih izvajanj je izključno hujskaška in vsa »Slovenčeva. izvajanja 80 le varan je naše javnosti, ki naj bi se »razburila* nad ministrom Pribič«-vičem in demokratsko stranko kot kulturnim škodljivcem slovenskega na roda. Predvsem je treba konštatirati. da ee odprava latinščine v najnižjih dveh njihovi moški vrstniki! Hinavsko jadikovanje. da pomeni redukcija latinščine »udarec vsej Sloveniji«. se nam pa v vsej svoji nagoti razkriva, če primerjamo poduk lati« Sčine pri nas in v državah ostalih naj kiiltnrnejših narodov sveta. V<-čina srednjih šol izhaja v teh državah brez latinščine, odnosno * znatno skrajšanim lafin-drim |>odiikom. In kar je Nemcem Angležem. Francozom. Dancem dobro in koristno, to naj ho »a ja vsa trezna Evropa režtm Narodnega bloka in da vsi prijatelji našega naroda iskreao želijo politiki Pašič-Pribiceviče-ve vlade popoln uspeh. Razorožitev Nemčije Mnogo se je že pisalo in se še piše o razoroževanju Nemčije. Zlasti francoski nacionalistično orijentirani listi so skoraj vsak dan polni vesti, da se Nemčija skrivaj oborožuje in da pripravlja re-vanšno vojno. Te vesti pa — kakor poro-ra «Matfn> — v marsičem ne odgovar-Ja,o Ist i ni, čeprav je nasprotno res, da se Nemčija le nerada in z odporom raz-orožuje, pri čemer skuša, kjer le more, prevarati med/.aveznlško komisijo, ki nad zoruje razoroženje. »Matinov. poročevalec, po katerem posnemamo spodnje navedbe, se je obrnil glede nemške razorožitve na neko visoko francosko osebnost iz vojaških krogov, ki mu je dala dokaj pomirjajoče izjave. Na vprašanje, da-li .e Nemčija zmožna pripraviti in sprovesti novo napadalno vojno, pa le general odločno odkimal. — Izključeno, popolnoma izključeno. Odkar poslujejo v Nemčiji naše komisije, smo že uničili nad 87 tisoč mitraljez, 33 tisoč topov in okrog 5 milijonov nabojev. Sodobna Nemčija ne razpolaga niti z artiljerijo. še man z letalskim parkom. Niti artiljerija niti aeroplani pa se | odgovor nam ne more delati sivih ias. ne morejo ustvariti na novo Cez noč. Zato le narod lahko brez skrbi — a le toliko časa. dokler ne izpustimo nadzorstva nad Nemčijo iz rok. Res je sicer, da Nemčija še daleč ni Izpolnila svojih obveznosti, zagotavljam pa vas, da jc v sedanjem trenutka vojaško mnogo prešibka, da bi mogla le misliti na novo vojno. Slabo za nas je le, da smo početkom leta 1923. opustili kontrolo nad vo aškfmi zadevami Nemčije. Tako se še vedno Izdeluje municija, čeprav ni mogoče ugotoviti, v koliko se pri tem prekoračujejo meje. ki jih je postavila versailleska mirovna pogodba. Nič manj opasno za nas je stanje nemške policije, k' šteje 100.000 mož. Ta policija stoji namreč pod vrhovnim poveljstvom v. Seeckta, ki Ima pod seboj tudi 100.000 reichswehrovcev. Generala von Seeckta obdaia velik generalni štab, ki ie za nemške vojaške razmere mnogo prevelik. Zavezniki so vedno zahtevali, da morata biti policija In vojaštvo ločena, a njihova zahteva še do danes ni izpolniena. Skratka. Nemčija do danes nI Izpolnila vseh svojih obvez. Pri vsem pa ni niti pokazala dobre volje, da b: ustrtgla zaveznikom. Ce bi sc zahotelo, bi Imela na mah lahko pod orožjem pol milijona vojaštva. Toda to voja shingtona se poroča, da namerava predsednik Zedinjenih držav Coolidge v kratkem nastopiti proti vsem ameriškim milita-rietičnim strankam, ki streme za nadaljevanjem oboroževanja, kar je v direktnem nasprotju z odredhami vasbingtonske razorožit vene konference. — Zakon o amnestiji v Franciji. Francoski parlament je odklonil komunistični predlog glede razširjenja amnestije a 378 proti SI glasovom, nakar js bil zakon o amnestiji sprejet z, £65 proti 123 glasovom. — 3IarLir poslanik r.a Dnnaju? Bivši generalni inšpektor češkoslovaške armade, Machar, je bi! v soboto sprejet od predsednika Masarjrka v posebni avdijenci. Klskor poroča »Narodna Politika*, je vlada ponudila Macharju mesto češkoslovaškega poslanika oa Dunaju. — Hardonald odpetnje v indijo. Bivši angleški ministrski predsednik Mardo-nald zapusti dne 22. t. m. Anglijo in odpotuje iz zdravstvenih ozirov za dalje časa v zapadno Indijo, Avatrijska carinska politika in vu sh Ing tonska konvencija o Surniku. Av« strijski parlament je sprejel sledeči pred log: Vlada se pooblašča, da v sporaz« umu z glavno komisijo (carinsko) naredi brnim potom carinske pristojbine zviša zs eno tretjino na one predmete, ki so uvaža io iz držav, ki še niso ratificirale vashinetonsko konvencijo iz leta 191°. o 8=urnem delovnem času in kier so de« lovni pogoji manj ugodni, kakor jiii predvideva omeniena konvencija. da bo rr!i 3 padne velike narode In zl isti pri Anglc- prlvzetjem radičeveev v vltrlo. Zaman ie Žih in Franeozih. Scvida so bila vrain inteligenci, se je stvar v novej-ku'ant in šar'atan ie zavajal neuko maso i Se^n času zasukala drugače. V periodi nove gospodarske politike se delajo resni poskusi za dosego s-ojlnsja med sovjetskimi oblastmi. komunistično teorijo in Inteligenčnimi sloji. To raz-fvoloj. nje je v precejšnji meri poJprU intelicrenea «ama. ki se je ir lastne Inf-eijatlve začela lotevati nalog, katere ji po vsej pravici pripadajo. Tsh -zv.v na --fanovska zborovanja v Rti«;ji ro razmerje med ob«-ma p»ej sovražnima t.i^»'>roma omilila, kar je ne>lavno jsv- blikansko predsedniško instalacijo. Po« sreči! «e mu jc sicer prvi cili, da ie po« no priznal <=:im predsednik rtls' :h zvf-stal bogataš, prevaril pa se je v po itič« ' nih renuMik Rykov. fei ;e na vsi»ru-'e dokaz dvo'ičnosti in goljufivosti k le« ' nem špekulantstvu. Že'el je razpad naše skem kongresu inZenjerskega društva rikalne politike, ki prikazuje framazone države — ostV pn bo mr'ič sam. Izjavil odkrito pripravijnost moskov- kot brezverce in zločince, medtem koj -{- Pobrodejni pritiski. To je čudna »ke 'lnde za sodelovanje in t- tigenco. k!erika'ni kolovodje istočasno framazone i in vr'o dvoumna stvar: Vse opozicijske fntcllgenre f»0 prestani rii^k! potlpirajo in T njimi vzdržujejo pobrati« i stranke odnosno niihovi šefi se hvulijo, mijo. Res ostudna je ta škofovska poli« j da »pritiski« oblasti le dobro demo vpli« tika! Ivaio na njihove volfee. Radičevci so se Strah je početek modrosti. Radi« že vnaprej hvsli i s temi pritiski, kleri« čevski separatistični barjaktari, ki so za kalci tudi, od muslimanske stranke pa časa separatističnega režima z razvitim! sta v pondePek ao*pc's v Beograd efen« zastavami in bombastičnimi repuh'ikan« ; dija Hasan Milikovič in F.dhem Mu'abdič skimi napisi prihaiali na shode, so dobili .ter glasom to?neq3 registriranja izpove« sedai od svoiega komindanta R-dičn ne* 'dala, da je «JMO prepričana o porastu na dom a nov uk»z. ki se glasi: »Umakni« j svoiih moči. ker je navdušenj? med mu> lev republikanskih zastav iz strategičnih ' slimini veliko in jih pritisk oh'asti, ki se razlogov. Na dan voMtev naj s? nosilo že čuti, le še bolj zbližuie...« Po takih samo hrvatske narodne zastave brez vsa« kega napisa. Tudi vo'ilci naj nc prihaja« jo pa volišča z nobenimi znaki!« Z dru« gimi besedami: vse dosedanje rožiike, ki so za časi Davidovič « Koroščev« vlade tako lepo poganjali, ie treba zopet skriti, kajti bliža se sovražnik, ki «e pozna sa« le, ampak bi ostro reagiral na separati« stične provokacije. Strah je res početek modrosti, zdi p* se nam. da je Radiča in njegovo vodstvo stresel prepozno. 4- Radič vojni dobičkar. V zadnji števijkj .Slobodnega doma« je prevzel radičevski poslanec Jure Valečič. očivid« bo pod poraznim vtisom Lcvrekovičevih razkritij o bogatenju Radičeve dinastije na račun nevedne hrvatske seljaške ma« se, žalostno nalogo, da tkuia oprati «a» izjavah je povsem logično, da si skrahi« rani voditelji opozicije želijo čim huj« šib pritiskov, k?r zase vedo, da se jim še nikoli ni skrivil las ca glavi. In dru« go, če bi se v državi godi'o tako, kakor »poročaien opozicijski žurnf.li, bi že dav« eo morala biti zasigurana absolutna ve« čina federalističnih mandato'ovcev. To« da pritiskov ni, separatističnih manda« tov ne bo, in s tem bo po p. februarju konec vseh dvoumnosti. Bagdadski kalif ri volueiji vidi Rvkov p-pdvs"m v re-orsranizaoijj splošne dnžbe. ki mora l*l-or! ll^Me z življenjem v industriji, kme ij->m go»"Oilarstvu itd. Dru-«• mora povzjK-ti r»a najvišio sf-n. njo ip mora nadvladstj orranizaejjo kniitalistično dntžbe. ki irmblia inteligenco v svo;e »eiilčne namene. Za komunistične revolnrije se te na-hr-mlfi inteligenca v Rusiij med kla 1i-vom in nakovalom, med ognjem nov^ Rusjje in starega prejierelesa earizma. Danos je temu dnjgaee. Inteligenca j« sjirevjdela. da je starega sistema za vedo-) konee, Pomirila se je z novjrni rszmerami. sprejela je sovjetsko staiir clodo nstanov nove?a družabnega reda. prizna!« ie sovjetski si«tem in oktobrsko revolneiio. Zdai oa nastooa čas tež-«vne?e palojre; približania narodu Rvkov predpostavlja, da mnr^ ruski 5ntel;"-e«03 or«ro«t!ti prepro-temn narodu v«e napake in trrehe kaiti samo na ta način se da doseči korifikt z maso in odnrnvbi propad ki i<* iirine-sel m«''i Inteligenci v zJidniTl de»etih letih toliko snažnega gorja Ln bridkih ■ razočaranj. ti' _ »-nn-M-J;, sfna> s čemer je sasigurano vprašanje I z očmi, kod hi našel ono, ki jo je iskal. Uigijcnsua propaganac Narodnega gledališča in mestne študijske| p0 par korakih je bil ie poleg nje; bo- v naši državi Prošlo nedeljo je biia otvorjena v Osi knjižice — pravi župan Grčar Pravilno: tel }o je nagovoriti na sladek način Vsled energičnega protesta demokratov je kot se pač nagovarja take deklice. To- _______________________ . -- vlada končnoveljavno zavrnila reku« j da Polde je prišel nakrat v zadrego in Ueku v posiopju tamošnje ljudske šole mariborskih Nemcev in poslopje gleda-1 ni našel bosed. Z nekakim zadovolj-išole zdravstvena razstava »Mati in dete®, ki jo je priredil inšpektorat ministrstva za narodno zdravje. Razstavo je otvoril Sej omenjenega inšpektorata dr. Lochertv navzočnosti 200 odličnih oseb. Osiješko mestno občino je zastopa! župan dr. 51enj;L Razstavo je uredil v veliki dvorani šolskega poslopja šef instituta za socijalno medicino zagrebškega inšpektorata ministrstva za narodno zdravje dr. Riesner-Rosubin ob sodelovanju dr. Mau-ceviča in mlade osiješke zdravnice dr. Ficntnerove. V razstavi je mnogo slik in modelov iz sadre, a osobita pažnja je posvečena tuberkuloznemu oddelku. Razstava bo otvorjena do 1. januarja 1925. Po oiicijelni otvoritvi razstave je Imel tir. Lochert predavanje o temi cDeie in tuberkuloza®. Predavanje, ki so ga izpopolnjevale filmske slike, je vzbudilo obilo zanimanja. V fiimu je bila številnemu občinstvu razkazana otroška poliklinika Se' danes 19. in jutri 20. t m. Alfons Frjland r krasni življenski drami TeL 730 Predstave vsak dan ob '/,&•> 6., '/|8. in 9. uri. Kino Ljubljanski dvop TeL 730 ženskemu svetu. Dospel je na Madžarsko in od tam v Jugoslavijo, kjer so ga aretirali lišča je dobila občina brezplačno. (Opom- stvora je naposled opazil, da ima tudi ba korespondenta.) ona sklonjeno glavico, da je bila brž- Svcjo posebno skrb in naklonjenost pa j kone tudi sama gotovo v mali zadregi, je občina kazala gledališču. Dovolila je No. naposled sta vendarle spregovori-novo moderno razsvetljavo, redno sub- Ja, in sicer obadva naenkrat. Besedi venrijo in ga sploh ob času hudih kriz ^ je kot bj odrezal našlo več ko do-rešila propada. V gledališču je občina volj in Polde ter Anica sta s<» držala odkazala lepe prostore umestni študijski pod pazduho ter hitela na njegovo sta-knjižnicis, kateri vzdržuje tudi redno pla- novanje. Pod neko cestno svetilko, čano osobje in veiiko čitalnico z dnevnim ravno ko sta se hotela umakniti v več-obiskom do 50 ljudi. Znatno podporo je jo temo. sta pa nenadoma oparila v odkazala občina šo cljudski knjižnici* in krocrn luči majhno, okrocrlo punčko, ki neštetim drugim kulturnim in človeko- jjma je poredno nasmejala. Polde ijubnim ustanovam. Tudi umetnike je tu prišel v strašansko zadrenro. misleč, in tam znatno podprla a. r. da ga punčka pozna, ta pa je za vpila, da so čuli mimoidoči na-anti. «.!a. Ančka, ali me ne poznaš?! Tvoj »stari:. Lani se je igrala v Kazini »Atlantida«; dal sem takoj prodajati ta roman Pierrea Benoisa pri bioskopski blagajni. Prav tako so se zadnjič, ko je bil pri »Kolar- Usoda človeka je pač vedno enaka. Sedaj bo namreč rlermann zojiet odve- i cu» na programu »Zločin ln kazen«, na t r\ . 1 _ •_ •__• _____1*1 v a. tli.« _ — XI_ -I..I: ulia Jt^lpio l«v«rs-wtS V- rt • IT o Povratek makedonskih emigrantov te pozdravlja in naročil mi je. da lahko ostaneš. koder si. On ima že drugo —■!» Zdaj je prišla vrsta na Anico, kajti Znano je, da se nahaja veliko število PoJ(Je ^ 2VP^P] nakrat, kako je prav-naših državljanov iz južne Srbije na M„rnv j njo. Pred časom se je nnm-profesorja Pirqneta na Dunaju in otroški 1 Bolgarskem v emigraciji. Mnogi od njih rPg Ančka naveličala svojega moža na sanatorii za tuberkulozne na morski oba- imajo hiše in svoje družine v naši dr , p0len'*--kem, zapustila njega in otroka ii v Franciji. Razen tega so osiješki žavi, vendar pa se ne ujtajo vrniti v ter sfrčala." zdravniki sklenil!, da bodo priredili v ča- j domovino, ker imajo na vesti razne I ]\rflne pove VPg jP nago- zlofine in pogreške. Med temi nesrrč- vnn1a f>nrico prav priiazno in ker"je niki, ki se skrivajo že nekaj let po tu- ,)iIa ^ t„di iz!r„h!ieno deklp. se ie pojmi, nabira makedonska revolucijonar- : hrz0 70,IPt naj na organizacija ljudi za svojo akcijo ck,lrirln vsi triie? Dorica je gledala su razstave še daljšo serijo zdravstveno-bigijenskin predavanj. Maribor v letih 1921 do 1924 den v Dresden, kjer je prebil že toliko grenkih uric svojega življenja. Knjige brez čitatelfev Beogradska »Politika« Je objavila pred nedavnim pod gornjim naslovom razgovore z glavnimi ber.gradskiml založniki o prodajanju knjig. Vzpričo silne stagnacije, ki vlada na slovenskem trgu v našem času. je gotovo zelo Intercsant-no primer ati razmere na srbskem književnem trgu. Znani beograjski založnik Oeza Kohn (Oeca Kon) je dejal med drugim: »Srbska knj'ga je danes najcenejša knjiga na svetu. Stane desetkrat manj nego nemška, petkrat manj kot francoska ln dvakrat manj nego hrvatska. Danes je cena papirja dvajsetkrat višja, tisk tridesetkrat, vezava desetkrat, a honorar desetkrat večji nego poprej, pri tem Kragujevac. Niš, a v Južni v sledeči dražja nego pred vojno. To pa se more vzdržati le vsled tega, ker so se knjige ta način prodali trije štirje Izvodi knjige. Ali na primer sedaj, ko Je umrl Anatole France, sem izrezal iz časopisa njegov življenjepis s sliko in ga uvrstil v izložbe ter postavil okrog njegs vse Franceovc knjige. Toda nihče ni prišel kupiti. Neki gospodični, ki |e prišla kupit neke note za shimy, sem priporočil še prav posebno Anatola Francea. »Eh, sal sem čitala v časopisih, da Je umrl!« je odgovorila gospodična. »Kaj bi z njim?« proti našim obmejnim Jcnijem na_s,h- tr^Ta" se od mraza, ni bilo LTpufe SUrl Sb^v sko - bolgarski meji. Z zadnjo amnestijo je bil omogočen f>ovratek vsem Maribor, 16. decembra. IL (Socijalno ia kulturno politično delo lika večina. Toda po podatkih, ki jih 1 ^ Občine.) emigrantom iz južne Srbije, ki niso za- dp,0 pIJ15tjvVobe v »tanovaniu. Obe, ! krivili nobenih zločinov in teh je ve- i f ' prijetno č«btiali med seboj/ tttro TrnXtn ruši®, ki jo jc izborno prtdnašal učcnec Jakec Slebir, je vplivala kakor prisega. Mladina je še ubrano zapela »Boi; prav« de», nakar je g. nadučitelj zaključil lepo slavje. HRASTNIK. V soboto dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo dne 21. decembra ob 3. uri popoldne se vrši slav« bo mogel novi občinski svet izkazati več no. jim je notranje ministrstvo dovo vp",;Vnni,.;) 7r,,lrp„a pf.v na - - - , ... .. ■ tudi brezplačen prevoz na nolie!ii Polde pa V ?e da^e« poooldne Velike tezKoce je imela obema radi naših zeleznicah. Vrh tega te naša vla- vrnitve zdravstvenih agend, ki jih je po da zahtevala od bolgarske, da preneha . ', n «1«..------- fll. _ ___.•___i____»"v._____. 1. IZnfMIll. na, se je prodalo v Zagrebu 600 Izvodov, v tal-; zadregi, da ne vč, kako bi se jc p0 vojnj je jZ5ia tretja izdaja, toda sedaj do 28. ulija, ko je bila vojna napovtda- nega doma v Hrastniku. Spored: 1.) Ko» račnica (orkester). 2.) Slavnostni govor. 3.) Živa slika. 4.) A. Jaki: Slovenski bi- prevratu pritegnilo okr. glavarstvo. Občina ze!o frekventirano ubožno kuhinjo, ki ima vedno polno dela. Za uboge in brezposelne vzdržuje oblina zelo frekventirano vloženo kuhinjo, ki je že marsikatero rodbino rešila propada. S pobijanjem draginje se je občina pečala, dokler so obstojala obč. sodišča za njeno pobijanje. Njihova dobra stran je bil velik strah verižniškemu svetu. Sedaj občina aa tem polju nima nobene inicijative. Samo občinska mesnica, prosta •tojnica in dobava kuriva za občane pomaga prebivalstvu, čeprav ne more upli-vati na splošne cene. Nastavljencem in delavcem je občina v okvirju svojih ma-terijelnih zmožnosti zadovoljivo uredila alužbene prejemke. z oviranjem naših emi«rrantov gled< povratka. Povratek emigrantov iz južne Srbije je nedvomno jako važno "f rašanje za našo državi k»r H s t°rr prenehal velik del nezadovoljstva, ki vlada &&daj v Makedoniji. Šestkrat na praga smrt? se ni prodalo v celih dveh letih v Za- seri. Narodni potpouri (orkester). 5.) F. grehu niti 200 izvodov, dasi ni nobene | Milčinski: Vo.kašin (;oparska pj-avljica slične knjige v latinici. ' s petjem in orkestrom; uglasbil E. Ada« Dalje sc je Kohn pritožil, d3 država | mič). Po sporedu prosta zabava z nasto« založnikov ne gre na roko izdajateljem. pi pevskega zbora, dvospevi. sviranjetn Zadrega . . . Ljubljana, IR. decembra. „ , . , ,. .. . ... . j., kakor proti proji ktiranemu zakonu o av-1 orkestra itd. — Zveze z vlaki ugodne. Na beograjsko polic,jo je bil te du« prevodih, dasi njega vozovi na postaji. Vabimo k najohilnejfi |pnpeljt.n nek. Herman« Kuper tovar- » kcr lma on med „50 - «i = *,pIavec- st:,r 31 ,Pt <1omM l,res' knjigami, ki jih je izdal, komaj štiri pre- ■ dena v Nemčiji. Tujec je bil aretiran na naši meji, ker ni imel pri sebi nobe-Včeraj je bi! za malo kopico ljudi nih dokumentov. — Ker je varnostna dan zadreg, ki so se pravzaprav po- straža domnevala, da ima opraviti z navijale neprestano od prejšnjega ve- madžarskim vohunom ga je aretirala ua ^ ^ _ _ ^ _ ------- . , „ in odpeljala v Beograd. Pn zasliševanju ^ na {g revpe e]e_ !stavj GoI,eve b Polde, sicer prav dostojen človek, na beogra?k, |k»I,c,j, je Hermanu op,- ; Beograda! Toda, če bi vsaj Režija jc v rokah br. se je dolgočasil, kajti njegova ženica sal ves histonjat svojega tragičnega * K K............. I. ■ ------ J« XI- — -----r»„t_1.I.„ no ¥ivli«»,ia L-nt tKtotni mta-l^ni?! icn i vode. Drugi založnik Cvljanovič je s turobnim nasmeškom pokazal na promenado, ki šumi pred n egovo knjigarno: »Kdo ne bi rekel, da smo zares veliko . - « ... ' " r. „.. f. « A , . . _, 1 -v - UtJIUVIVa ICII ljudi ivupilcl vsaj u.fcl '«■ vj/iv..— -------------B-- • --,-j- J9 šla po opravkih na Dolenjo. Bil Ze kot lBletni mladenič se je k Zahavne k . s loh dohit v kaleri se vrši igra. Vstopnice so » Hft"5"0 u ^j: ne kupuje. Letošnjo jesen so se celo šol............ * udeležbi. — Konzorcij za gradbo Narod« nega doma v Hrastniku. LJUTO.MFR. Na praznik ujedinjenjs je dramatični c«3sck Sokola uprizoril pod režijo br. Stoparja dr. Lahovo »Noč na hmeljniku®. V soboto dne 20. t. m. p« vabi vse, ki se žele od srca nasmeiati, k burke «Žen:tev» Ogrins. Kostumi kupila vsaj po dve j in oprema sobe natančno odgovarjajo .... i«.-- ,;U » uavuv^l. ^«.11» liti J ,-c [""M, MIIIV.HJ ---J............................. V bnl.nrno političnem pravcu je ome- pa ^ je odl^il ter'krenil v majhno kmalu zapustila. Takrat si je 1 nit, vrnitev šol referata občini. Šolstvo g08tilnico v Trnovem. Sedel je v uprav skušal prerezati žile na vratu, ia tt mopikapii dnhna nvamrm akx;_____°..........j . vi • je v Mariboru dobro urejeno. Občina vse melanholičnem C" A t A /1/\Kf./\ IUma«. _" ___ _ _ IIermann a načrt ske knjige zelo slabo prodajale. Na bolje se prodaja knjiga »Ford«, avtobiografija dobe v predprodaji, kakor običajno D^ g. Repiču. za mizo »ličnem razpoloženju v kotičku *e mu ni posrečil Kmalu nato se je sc- naJh,;Batej$esa ' moža v Ameriki. Brez-Nakrat so se odprla vrata in =nan,l z neko mlado vdovo, a tudi ta dvomno k , ečinj haS vsled io afnntlA .raltl-r. liuliP7e,n se ie kmalu otd.T i s. IIermann ............... lin odšlo. Gostilničar je Poldeta skrivaj je Hermanna stalno spremljala nesreča, f de®kl, meščanski šoli je urejena 0?ini] z jn ^ nasmPhnil. kajti Po dveh letih se je namre« znova zalju moderna delavnica za ročna dela. Občina; bržkone je vedel, da je Polde v zndre- bil v neko natakarico, ki ga je najbolj je uredila tudi razmere na zavodu Ves- Vj da bi na, čigar krasno poslopje je prejela brezplačno od države po razpustu . Edino v Mariboru je bila nepretrgoma s pomočjo občine vzdržana obrt-nonadaljevalna šola. ki šteje 22 razredov. Pa tudi trgovsko nadaljevalno šolo podpira mesto z redno subvencijo. Nadalje vzdržuje mestna občina deško in dekliško dnevno zavetišče, ki mu že primanjkuje zadostnih prostorov. Mestna občina je uredila tudi lastninsko vprašanje bivšega tKazino in teater-ver- rad plačal ter odšel 7a dekle- upropastila. Skušal je že tret jič izvršiti ! ; kef jo prUnhm f ie vč. kako bi naredil, da ne samomor, a zopet brez uspe!,a Po tej j _ zak il sumnie. tretji nesreči je Hi-rmann živel nekaj ,___ *......... _ . Zahvala Moj pokojni soprog, nadučitelj Janki zavaro-skupne edeni kma-začel bole- »Knjige se ne prodajajo zato, ker siro- j hati in je že dne 5. septembra t. 1. umri . i mašni ljudje nimajo denarja, da bi kupo- . bode banka »Slavija« vseeno otrokoma, vali, a bogati misli o, da so dovolj pa- i ko doživita 20 leto. izplačala celo zava« tom. a ne . ________, bi vzbudil sumnje. trPtji nesreči je H"rmar>n živel nekaj Končno pa se je vendarle pogumno časa prav samotarsko. Kmalu pa je zo-! odločil. Kar naenkrat je stal vsled pet zajadral na duru. 3.) Krsto Odak: Komorni kvartet v P*duru. 4.) Hindemith: Kvartet op. 32. 5.) Haba: Godalni kvartet v četrtton« skem sistemu. Slavni Hindemithovci ka« žejo tudi veliko zanimanje za jugoslo« vensko moderno glasbo, dokaz temu no« cojšnji spored, kjer izvajajo med drugim tudi delo mladega hrvatskega skladatelja Kreto Odaka. Kakor pa smo informira« , izvajajo meseca februarja 1925. v | ponovi »Missa solemnis> od Beethovna, i gdč. Kraljeva, ga. Vavra ter gg. Sotošek -- ----- I . . ...ii.----... Gerašič in Pavič. Purcinijeva proslava v Beogradu. V Ljubliani, Zagrebu j Grundom v glavni vlogi. Lisinskera . Ako bo nakup tega klavirskega izvlečka s tekstom našel zaželjeni odmev v vrstah občinstva, bo z-čelo izdajati imenovano društvo tudi druga glasbene dela domaČih skladateljev. Naročila za cPori-na» je naslavljati na g. Oskarja Joselovi-ča, dirigenta Nar. gledališča v Zagrebu. sredo, 17. decembra je imelo beograjske gledališče žalno komemoradjo za skla date^em Puccinijem. Ka sporedu je bila opera , v kaleri je pel vlo^c Scarpije g. Balaban, slikarja Marija tenorist Zinovjev, Tosco pa ga. Rogovska. Ii repertrarja beograjske:* gliila-lišča. V beograjski operi Li drami poj& jo sedaj sledeče 0f>ere. odnosno igrajo drame: Židovka, Don Pasrjunle, Onicgia in Sevilski brivec. V opernem gledališči je bil zadnje čase tudi koncert kvarteta Hindemith ia produkcija orkestra kralje- Milan Bepovič: Eažji človek. Pis"telj j ve garde. Drama je imei.a premijero Čt-Milan Begovič. katerega so radi erotičnih i l.ovega , večer Maksa Nordaua tudi cene za parteme sedeže in lože so _ na novo urejene. V operi sc poje ob pol motivov, katerim ie posvečal svojo pozor-! in bo igrala v soboto zvečer , daa pozueje pa komedijo , katero je Gojenci dramske šole v Zagrebu so te , zagrebško gledališče takoj sprejelo v svoj dni uprizorili dramo v p&tih dejanjih | repertoar ter jo v soboio zvečer uprizo-. katero je napisal prerano umrli ( rilo. prav za prav ni dra- pisatelj Galovič. Kritika se izreka o tem nastopu zelo laskavo in bvali zlasti mlado igralko gdč. Nevenko Mikulič, ki kaže, da postane sčasoma vredna naslednica vlog igralke ge. Nino Vavre. Zagrebška opera ima ie dni na repertoarju: Fikovo damo z go. Zikovo in Šimencem v glavnih vlogah; Verdijevo s go. Majo de Strozzi In g. Ri-javcem. V soboto, dne 20. decembra ae ma v globokem pomenu te besede, mar- tera?. Ii *pli'ske drame. Splitsko gledališče pripravlja premijero ruske drame . Glavno žensko vlogo ie v tem ' Dostojevskega roman kot libreto. — komadu igrala slovenska rojakinja gospa Češki komponist Otoka r Jcrcmijaš pri-. Podgorska, ki se je povzpela nad najboljše članice zagrebške drame. V par letih je vse druge ne le dosegla, ampak deloma ie tudi prekosila. Poleg ge. Pod-sorake ao nastopili šo gg.: Pavič, Maričič, pravlja opero ro. ki se je vila v krčih. Prepeljali »o • Razpis stalnih učnih mest na osnovnih jo r bolnico, kjer je bila po zdravniški šolah. Prosvetni oddelek 7,8 Slovenijo rat- I pomoči zasMšana. Povedala je. da se Ime-pisuje veliko iievilo stalnih mest na' nuje Frančiška Krpelič. učenka zavoda osnovnih šolah v ljubljanski oblasti, in za socijalno higijeno in zaščito dece v sicer za šolske okraje Rrežire. Kamnik, j Ljubljani Ker jc bil« iz zavoda od>ušče-Kočevje, Kranj, Laško. Litij«. Logatec. ■ na. je prišla v Zagreb, da si poišče za-JJovo mesto, Radovljica in Sevnica. Proi-: slnžka. Ker se ii to ni posrečilo, je iz-Oje naj se vlože pri pristojnem šolskem ! pila v obupu večjo dozo lizola. jipraviteljsfvu do dne t. janmrja 1 JV2f>. | • Kaj ho s Carugo? Sodni akti proti Interesente opozarjamo na razpis v v Če- Carugi so prispeli » minislrvl vo pravde: rajšnji številki »Uradnega lista*. j v Beogradu. ki bo odločilo, ali naj se! • Inienjerskj izpis so položili na šu- Čaruga predlaga » pomilostitev ali ne. | marsko-gospodarskj fakulteti v Zagrebu Ako ne bo pomiloščen. bo slavonski raz- j gg. Jože Miklaužič iz Ljubljane. Drago bojniški poveljnik najbrže Že leto« Kajfcž iz Sela pri Kočevju ter Bogdan obešen. Žagar iz Brežic. Ceslitamol | * m"«t tez Lofnice. Kakor znsno, • Podpore znfasno n*ta Goric. ne-Sora. Da »e omogoči promet, ustavi, ker je tozadevni fond popolnoma i« gradil tamkaj nov most. ki je že izčrpan. izročen svojemu namenu. Tudi most čez • Toihe drž>*nib nameščencev ca Tr l,r> Medvodah je zopet popravljen, lavni gret. Iz Beograda nam pišejo: Na Vee »roške je pokril cestni erar. Državni svet je vloženih nešielo pritožb • Smri itaj-tarcjera flerrka. V Cari-držuvuih nameščencev rs.lt prevedbe, gmdu je nedavno umrl Loro Agiia, ro-Drža vui svet jih rešuje marljivo in sploš- dom Kurdec, w 150. letu starosti. Sicer no se priznava, da dela pri te.m temeljito v orientu matrike niso posebno točne, in pravično Tožitelji seveda neslrpno ča- gle. sekrije Zagreb, se je v Za- beo. v čeljuslili pa ima ostre zobe. Riba j grebu te dni ustanovil novinarski klub. je do'ga dv« metra. Zanimivi ek sem plar | ki bo obenem središče tamkajšnjega in- so ribiči podarili prirodoslovuemu muze-: teleklualnega =veta. Klub se je osnoval ju v Splitu s sodelovanjem »Društva hrvatskih knji- * Ogenj » SMji Lr-ki. Rne 15. t. m,' ievnikov>, cITdruŽPnj« glasbenikova, — wkrije Zagreb, la velika, ker se nahaja zraven žiga in 1 • Odm« ra tak« na alkoholne pl*a^e je valjčni m'in. Gasilci iz Škofje In Slare splošno znano tržko prizadela t tekočem Loke ler iz Virmažev so prihiteli pravo-! letu manjše trgovce ln gosHIničnrje. Dne časno na kraj neoreče In se jim je po 8. t m. sc je vršila tngndcvna anketa, ' udih naporih p«>«ri>čilo ogenj zadušili h kateri «o bili povnbljeni Ittdi rjistopnlki in preprečili večjo katastrofo. Tožrtvo-I gostilničarjev in trgovcev. Ker se ps tudi vnlnn so pomagal! pri reševatnih delih ! tu niso upoštevale težnje manjšls obra- 'udi domačini, posebno uradniSIvo. Davč-' tov. so zastopniki gostilničar jev ln trgov- ni upravitelj Adr-mič j« k sreči tudi v j cev vložili na pristojno oblast posebno pravem času zaprl električni tok. Pogo-vlogo, v kateri je natančno obrazložena relo je samo ostrešje na gospodarskem dosedanja krivična odmera tak« ter «o se Poslopju in tamkaj se cahajajoČa turščica v znak protesta vzdrž. II glasovanja. To- in mrva. liko v vednost vsem prizadetim. j * Vlom. Iz Škofje Loke nam pišejo: V • Društvo odvetniških in notarskih noči od 15. ns 16. t. m. so neznani zlikov-nradnikov ljtiMa anes zvečer ob 8. uri slnvnetfa /mar IjinBemilhovega komornega kia»t ta v Un:nnn Iz Ltubliane u— Koliko rodbin je v Ljubljani brez st-novanis. V pome ri i u Ljubljanskega me st« je danes še približno 300 rodbin brez družinskegf stanovania. ki imajo zssib na stanovanj« v kleteh, podstrešjih in vagonih. Let« 1020. ie bilo v Ljubljani nad 1100 rodbin brez stanovanja. u— Z motorjem okoli svets. Včer«| tt« prispe!« v naše mesto poljska moto« ciklista gg. L. A. Duhienski in Z. Grze« szczvnski. ob« čl«n« sportneg« kluba «Pogon» v Lvovu n* clndi«n*«motociklu s p-ik'opnim vozom. Ob« športnik« st« tudi korespondent« «merik*nskih in poli« skih spo»tnib Hstov. Zapustil« st« dne 10. novembra Lvov, prepotovs'« Polisko ter prispe'« preko Brn« in Dun«i« v Liub!j«no. Od tuk«j nameravate preme« riti progo preko Trst«, Milan« in Benetk na Špansko ter potem preko Gib-»lt«ri«. k>er se vkrcat« n* parnik za Afriko. N«« da!;e posetita francoske in »ngVške ko« 'onije in potu'eta preko Ma'e Aziie n« Japonsko in Ameriko. Iz Amerike se ns« meravata napotiti na Kitajsko ter preko Rusije nazaj na Polisko. Do Liubljane sta prevozil« gospod« približno 3700 km. Odnotu'eta danes izpred hotela «iSlon» ob 9. uri cJopoMne. u— Policiiske prijave. Od srede n« če« trtek so bili prijavljeni po'iciji sledeči slučaji: 2 poškodbi tuie Ustnlne, 1 te> lesna poškodba, 1 izgred v gostilni. 4 pre« stopki pijanosti, 4 prestopki cestnega policijs':e2a reda, 1 prekor«čenie po'icij» ske ure, 1 prestopek j«vnega pohujšani« in 1 prestopek tatvine. Aretacije so se izvrši'e štiri in sicer: I radi prestopka nevsrne grožnie. 1 radi sum* tatvine in 2 radi suma taine prostituciie. u— Razne tatvine. Izpred neke hiše n« Sv. Petra ccsti ie bilo dne 13. t. m. ukra« deno Rudolfu Matzelu 12.S0 Din vredno črno p'eskanb kolo znamke «Styria». — V gosti'ni «Vitez» n« Bregu je neznan t«t odnesel 1000 Din vredno lisičjo boo, last Marije Briif«ch. — Pred nekaj dne« vi v noči je neznan uzmovič odprl na« hiralni vagon na kamniški p.*ot»i poleg gorenjskega koodvora in izmaknil iz nje« ga vrečo z 98 kg fižola ter zaboj kandi« tov. u— Božičevanje. Prostovoljno gasilno ' in reševa no društvo y Ljubljani priredi j na Štefanovo dne 26. t. m. ob 7. uri zve« čer v dvorani Mestnega dom* božičeva« nje x nairaznovrstnejšim sporedom. N« večeru bo sode'ova!a godba Dravske div. ob'asti, nastopal bo zelo agi'ni pevski zbor društva Krakovo « Trnovo, skrbi je« no pa je tudi za dobro kspliico in oku« sen prigrizek. Prirediftv ima dobrode« en znač«j in dolžnost Ljubljančanov je, d« » obilnem številu posetijo to priredi« ttv. Vstopnina za osebo zn«š« 10 Din. 3543 Bagtiadski kalif j mrnmmmamim u— Pevski zbor Glasbene Mati:e. V«« j je za čas do Božiča se bodo vrši e v sle« dečem redu: V petek dne 19. t. m. ob 18.15 ženski zbor, v soboto ob 18.15 mo* 5ki in v torek ob 18.15 mešani zbor. Vsi in točno! — Odbor. 3515 u— Orjuna. Cetniki V. čete (rezerva) j In vsi še neoprede''eni člani Mestne Or« june Ljubljana se pozivajo n« redni mc« sečni sestanek, ki se vrši v soboto dne . 20. L m. ob 20. uri v areni Narodnega j doma. Sestanek obvezen. 3535 ! u— Kulturna 6ekcija Orjuna v Slškl javlja članom in prijateljem, d« se vrli drugo predavanje ▼ soboto dne 20. t m. točno ob 8. uri zvečer v lokalu br. Ste« pic«. Pred«v«l bo g. dr. Čadei »O zemetj« skih k«tastrofab». Udeležite se pred«« vanj« polnoštevilno! Po pred«v«nju rez« govor o »F.konomski Orjuni*. u— Tvrdka J. Maček, A!eks«ndrov« cesta St. 12 prod«ja v«« oblačil« za go« spode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah. 2052 u— Društvo trgovskih In industrijskih nameščencev vabi n« redne plesne vaje oh nedeliah popoldne od 15. do 19. are v Mai Naroda— dom« VO j Iz Maribora a— Cerkvene zadeve. V nedeljo do« poldne bodo potegnili tudi v stop stol« ne cerkve ns S'otnškovem trgu 3 nove zvonove, ki jih bo pred škoTijsko pa!«« čo hlagos'ovil škof dr. Ksrlin. Glavni rvon. težak okrog 40 mq. so samo pre« lili. ker je L 1921. poči! ob priliki zvo« nenja z« umrlim kraljetn Petrom. — Celjska mestn« župeniia in opatija je podeljen« dosedanjemu vikarju tn pro« vizorju celiskemu, g. Petru Jura^u, .i g« bo v nedeljo 28. decembra slovesno ustoliP' škof dr. Karlln. «— 7.s obrne>ne šole. Mariborska mo« ška CM podružnica je tived'« letos ob= sežrvo nnbir«'no akcijo v svrho podpore obmejnih šol z božičnico. Z nabrano vso« to in skl«oom bivšega odbor« S'ovcnske So'e v Mariboru je bi'o te dni razdelie« no obmejnim šo'sm 23.675 Din. Posamez« ne šo'e so dobi'e povprečno po 1500 Din. a— Mati učiteljev. Včeraj ie umrla ns Pohrežiu pri Mariboru gospa Ceci'ii« Breg«nt, vdov« po n»dučite'ju. Pokojni« c* je hi!« mati oziroma tašč« nič mini nego šest učiteljev in učiteljic. Blag ji spomin! «— Mariborska krontks. V soKr-.to 20. t m. priredi d-uštvo Jad'an pri Gtmbri« nusu d>- žinski večer z obič«ino d-užab« no zs^aro. — V Krčevini pri Msrihoru ie priče'« škr!«tink« pojem«ti, tako da ho kma'u konturnac nsd hišimi dvignjen. — Po'icij« ie «retir«l« e!ektrotehnik« Valterj« Ko'enc«, ki ima na vesti več drznih tntvin. •— Voi«*ke barake se odstranilo. Ba« r«ke v Samostanski ulici, ki so slu?i'e ne« koč namenom voisJke bolnice, se bodo v kratkem podrle in odstr«n<'e. Ako ostrine vreme ugodno, se bodo odstra« ni'e še pred novim letom. Prostor je na« menjen za nove st«vbe !* Cel'a e— Na rojstni dan NJ. VeL krsljs je priredi!« celjska vojaška girnizijs ▼ ve« liki dvorsni celjskega Narodnega doma elitni p'es, katerega »e je ude'eži!o poleg častniškega zbora prav lepo število celj« skega meščanstva. Kmalu je vladalo v vseh gornoh prostorih Narodnega dom« prav prisrčno rfizpo'oženje, mladi svet p« je raja' brezskrbno ob zvokih prizna« ne godbe Dravske divizije v pozno noč. e— V zaščito nasadov. Za Ljuhlj«nsko cer*o ob Rskuschevem travniku na obeh ttraneh mostička, ki pe!ie proti prote« stantski cerkvi in državni re«!ni gimns« ziji v Celju, se ie nahajal« dolg« vrsta prest«rih in lepih topolov, ki so služili bolj ob periferiji temu delu mesta res v kras. Bivši Celjani bodo prav neprijetno izner. Jeni. ko zvedo, d« je posekala te dni te velikane, ki so doživeli lep del cePske zgodovine prejšnjega stoletja, ne« izprosna «ekšra. Tudi ce':sko prebival« stvo se zaman povprašuje, kaj je bil vzrok zato; to tembolj, ko izginev«jo n« gotovih prostornih mestih v mestnem okolišu brez tehtnega povoda lepi stari ntsadi. Ne more se prav verjeti ljudski govorici, da se je to zgodilo na pritožbo sosedov, katerim so baje delal« škodo. Naj bi v bodoče posestniki raznih pose« stev v mestu mislili tudi na o'epšavo me« tt« in b ez tehtnega raz'oga ne pokon« čuvali dreves, ki jih je po mestu in v bližnii oko'ici že itak ma'o. e— Tatvina » trgovini StermeckL Ve« letrgovcc g. Stermecki nam spo-oča z ozirom na naše poroči'o o tatvinah v njegovi trgovini, d« je škoda, ki jo je utrpel mnogo man:šs, kakor se je prvot« no domncva'o in nit? od d»'eč ne dosega označene vsote 100.000 Din. J.z Primorja • Slovenski veslaški klnb v Trstu. V Trstu se je ustanovil veslaški klub »Sirena«. Klub ima namen oživeti narodnostne tradicije v svojem športnem delokrogu in bo imel dne 28. decembr?. svojo prvo družabno prireditev. • Obč nske volitve v Renčah. V nedeljo. dne 14. decembra so se vršile v Renčah na Goriškem občinske volitve. Kandidatni listi sta bili dve. komunistična in narodnjaika. Prva je dobila 12 manda- j tov. druta šest. Izid vol'tev |e osupnil ; vse dobre poznavalce renn je bil 24. decembra 1854. starci pa teegr.m ter se podali v vel,le stek eni • funtov, to je okrog dva lo mu bili knez Edvard Callato in gro- salon. Razpoloženje je bilo zelo nepn« jmai{M. Ainmriav ' Ii;,, A,„u,nr! Pokojnik je prijela! siljeno. Vse se ie čutilo srečno in vse ; milijona dinarjev. . . . . , . i X Povratek nemfekega raziskovalca, pra-t ari langobnrdski rodbini, e H,k> zCdovolino, d« se le stvar t«U I razi,koTOiec Oskar Iden-Zeller utemeljitelj je bil Rambaid I. iztekla m videt, ,e bilo,, aa se belgijs*. g5 r tji j t . ._„, . ... se w podal v Indijo, imel je pred očmi nn fu Fl,odrskem k, ,e imel ob te ^ ^eue eiIje. Vojna je njegovo ekr- prilikl nagovor, v k,terem ,e r.nzdravl! ^^ yJ fa£ lflf4i_1918. aa Zemlji. 8© več'"e začudenje bo pa zbudilo dej-»tvo, da je mosrla sedaj znnnsteena razmikava s precejšnjo natančnostjo ugotoviti celo vročino zvezd. Dokazalo se je pri tem. da nimoV> vse samosvetpče stalnice iste topline. Tako so na primer našli, lia ima neka zvezda v Zmaju približno 2000 stopinj vročine, neka st&lnSca v Perzeju pa celo 28.000. Aldoharan je približno tako vroč kot električni svetlob-ai lok. namreč 3250 stopinj, zvezda v Orionu kot aeetilenski plamen, to je 2400 stopinj. Rolnee ima vročino 5000 stopinf. Polarna zvezda 8000. Alfa v Andromedi 10000. Vega 12.000 ta Algol 13.000 stopinj. Postopanje pri merienm topline zvezd %vira iz spektralne analize. Deloma se <3a sklepati na vročino iz absorpcijskih Srt zvezdnih spektrov, deloma pa iz razdelitve svetlobne moči v zvezdnem spektru. Ako se primerjajo uspehi oheh metod, se dosežejo merjenia temperature posameznih zvezd s precejšnjo natančnostjo. Zadnjih 50 gori! Zadnje gorile, kakih 50 po številu, se •ahajalo po angleških listih, ki se krepko bore zoper iztrebljanje te človeku najbolj podobne opice, samo še v belgijskih kolonijah in v nekaterih krajih zapadne Afrike. Zadnja leta lovijo tako močno te opice, da obstoja bojazen, da bo ta žival v 5par letih popolnoma izumrla, ako ne preneha dosedanji divji lov nanjo. Zoolog Akeley trdi, da sploh ni na svetu več kot kakih petdeset goril. Glavna krivda na divjem lovu na gorile gre v prvi vrsti muzejem, zlasti new-yorškemu, londonskemu ln stockholmske-aiu, ki vedno zopet dajejo pobudo raziskovalcem za lov na te orjaške živali. So pa tudi ljudje, in teh je hvala bogu vedno več. ki ostro nastopajo proti iztrebljanju gotove zverjadi. Angleški pesnik John Oalyworth pravi: »Naši športniki bi morali priti do prepričanja, da bodo veliko bolj slavni, ako streijajo na dlviad s fotografično kamero, kot pa s puško. Jasne fotografije dajejo boljšo sliko o živali kot nagačeni eksemplari v muzejih. Ubijanje živali za majhen dobiček oprav v kupčijske svrhe, je zelo 4» los teti posel.* možnih čekov, vam izjavljam, da ju nisem Izpolnil jaz, marveč maharadžev tajnik fiandah Singh. Mene torej ne more zadeti nikaka krivda. In Charies Arthur jc še pristavil, da ga je vdanost in zvestoba do maharadže stala dozdaj že nad 1 milijon frankov. Afera z maharadževimi milijoni torej nI tako jasna, kakor se je mislilo v začetku — če smemo seveda verjeti izpo-vedbam Charlesa Arthurja. Rudolf in Štefanija Snubitev avstrijskega prestolonaslednika ca belgijskem dvorn. Tajnosti rodbinskega življenja zadnjih Habsburžanov prodirajo vsak dan bolj v javnost. Franca Jožefa, nad katerim je do nedavno ležala gosta koprena ne« dostopnosti, vidimo seda i po objavi hahs burškega tainega arhiva v čisto drugi luči. Zdaj čitamo v dunajskih in praških listih pismo grofa Choteka, očeta poz« nejše žene Franca Ferdinanda d°Esta, ka« terega je mož pisal avstrijskemu cesar« ju Francu Jožefu dne 8. marca 1880. iz Bruslja o priliki zaroke med Rudolfom in Štefanijo. Prestolonaslednik Rudolf se je odpe« ljal z Dunaja v Bruselj prve dni meseca marca 1880. S svojim spremstvom je do« spei na mesto že 4. marca in istega dne ob 6. uri zvečer je bil prvi sestanek med avstrijskim princem in belgijsko prince« sinjo. Bodoči ženin in nevesta sta se sre« čala na družinskem dineju, kjer je bil Visokosti Rudolfovi cesarski nevesti. Ca« so ie dvignil tudi krali LeopoM in njemu je odgovoril nadvojvoda Rudo'f v lepi. pristni f-ancošflni. s katero je dosegel občudovanje vseh navzočih. Poročne svečanosti po tej zaroki so W'e do'očene np. pustno doSo 'eta IT Devet let pozneje, 30. januarja 1R80. pe ni bi'o p"-o?str>!onns!edniVa Rndo'fa več med živimi. Strel v MevcMneu pri Du« naiu mu je pretrgal nit živl'enis iz !iu« beze"s'-!h raz'o"r*v do Hnife ženske. de baronice Večere, kateri ie dal Ru« do'f vse prednosti pred svoiim nesreč« nim zakor.em s Štefanijo. Rodbin^a tragedija v CMovcu V torek zvečer se le zgodila na Belia-ški cesti št 57 v Celovcu krvava rodbinska tragedija. Upokoieni poštni podurad-nik In hišni posectn!k Marko Vclik-nla je Imel v Imenovani hiši s svojo ženo Marijo trgovino z mešanim blagom. Zakonska dvoiica pri kateri se je nahajala tudi soprogina sestra Angela, je bila neposredno nred ločitvijo zakona. Oboie-stranska tozadevna tožba le bila vložena namreč že pred tremi meseci. V torek, okoli devetih zvečer, se je med vsemi tremi razvil v kuhinii ki se nahaja v pritličju, prepir, tekom katerega ie žena zadala svojemu možu z nožem rano na desnem licu. 2ena in niena sestra sta pobegnili nato v stanovanje, ležeče v dru- j gem nadstropju. Velikrnja, ki je bil obo- 2odiT so došli najnovelii nočni Itsri za dum(■ rr. gosotMfe IJobe se v Ti' skovnt zadrugi v LjuMjam. Prešernova ulica 54 Nove mladinske Levstik Vladimir. Deček brez imena in druge zgodb« za mlade čitatelje. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 130. Sestero povesti in bajk je zbral Vladi« mir Levstik mladini za letošnjega Miklav« ža in Bc" č. Prvi, ki je dala kniigi naslov, je junak«sirotek, ki mu je vojna ubila mamico, dedka, strica in ki bi ubila skoro tudi njegovega očeta in šc njega samega. Božična povestica vsakdanje vsebine, a pripovedovana originalno, v krasnem sti« lu ter s čutom, ki osvaja vsako srce. Druga, i->«cft!» r^Vrt niku, konju regazu, carovnic, Literatur, vali med seboj® in prinaša petero ruskih j carjIlo. Najmočnejša je poslednjega narodnih basni, ponišsnih vzorno, <' w »Blanka«, najfinejša Thomsonove «Skriv« ma celo v ritmični prozi z rimami. Šesta, I nogtj na5jh rok». Angleško slovstvo za« naiduhovitej.ša, se zove »O godčevem i st0pa je La Fcadio Hearn z dvema apart« InoVt« luoCifiam rA« i i > Sn hItIaH tra! :iri»_ t • * ____z_ ^vliAni* Maharadže vi mili'oni Charles Arthur, nekdanji kapetan v angleški armadi, pozneje zastopnik bogatega maharadže Harija Singha, o koicga milijonski aferi smo že obširno poročali, je bil pred nekaj dnevi znova pozvan pred sod'šče. Kakor znano, je tudi on zapleten to še nepojasnjeno zadevo, in angleško poslaništvo zahteva, da ga francoske oblasti izreče britanskemu sodišču. Zahteva po izročitvi temelji zlasti na Izsleditvah detektiva iz Scotland Yarda, ki je baje ugotovil, da je Charles Arthur na nepojasnjen način prišel v posest čeka na 150.000 funtov, ki sa je vnovčil 27. decembra 1919. Arthurjeva zastopnika Leroy in Trop-briand pa sta mnenja, da ta delikt ne more povzročiti izročitve njunega kliicnta, ker je stvar zastarela. Člen 11. mednarodne konvencije za izročitev zločincev s 14. avgustom 1916. določa namreč, da | smrtno nevarno poškodovana. ! Ko ie morilec videl učinek svolih strelov, se odrezano. Oprema knjige ie prav čedna. Med celo vrsto slovenskih in slovanskih pripovedk so te afriško vestnimi kraji, hišami, hribi, gozdovi cerkvicami, kmeti, in vsi so imenovani, tako da jih lahko vsak turist pose« in ? ^i^tven^pojavrPriporočnmo. og'eda. Vse so zanimive, živahno pnpo« vedovane vesele in žalostne, realistične, romantične in fantastne okusno pome« Sane. M'adi in odrasli iih bodo nedvom« no čitali z užitkom. Tu so povestice o povodnikih, žalik « ženah, škratih in (Jtva: Kragnljčki. i Zbirka mladinskih pesmL Ilustrirala Ksenija. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. na prsih princesinia Štefani;a. Princesinia pet v dovoli elnboko vodo. škratovkah, o vragih, škopneku, mrličih, strani 64. Cena originalno vezani knjigi ie bila vsa objokani, vendar pa vesela X Brezžični noziv k transfuziji krvi. o ajdih « velikanih. pr«žite!jih v Mežiški jg ^inarje¥. in kraljica Marija Henrika is stala po= Bolnišnica v MaJiobestrn je dala pri . dolini, o kugi, ki se zdravi s pibercem, | utTJ) nam prezentira za Miklavža ta leg mladega para s solznimi očmi. Krali vsakodnevnih brez.ži&nih predavan:ih ' o Turkih in Francozih, o Jožefu II. in ^jjj eleganten šopek ljubkih, gladko in kraljica sta jedva utegni'a govoriti, povprašati občinstvo, ali bi se našel Mariji Tereziji, o zakladih, zakletih gra« • zvenečjh, deloma liričnih, večinoma pri- tako sta bila gan:ena. Kralj Leopold pa, med poslušalci človek, ki bi hotel dati ščakinjah, divji jegi, o prikaznih in god« j poginih, marsikje nedolžno-šegavih mla- Izročitev ni mogoča v tistih slučajih, ka-1 ki je bi! ves b'ed, je bi! očividno pre« nkaj svoje krvi m tako rešiti življenje cih itd. Torej zelo pester zbornik prist« : jinuUih pesmic, ki obravnavajo za nežna otroško dušo zgolj privlačne in lahko ra- L Albreht: Trdinovi čevlji Ker sta bila v Podgori samo duhovna, župnik in kaplan, je stara navada, da je župnik ob že-gna njn fK>vabil še tretjega, namreč žnpni dva bila »Lepo jih prosim, duhovni gospodje če bi rni dali kaj vbosrajme.* Trdinu je bilo nerodno. Rad bi bil 1 odslovil nezvanega gosta, vendar ni hotel storiti tega. ker se je bal. da bi mu utegni! gospo-l Koren kaj očitati. Zato je narof-5! dekli, naj da beraču ca, bi jih še enkrat prav lepo prosil —» Gospod Koren je seznl svoje čevlje, ki so bili sicer že malo zakrpani, a vendar še razmeroma dobri, in jih je ponudil prosjaku. »Kar pomerite. 5e so vam prav.* Berač je pomeril in ugotovil: »Ka- _______kor nalašč.* Po slovesni maši so se zbrali duhov, notni "mož se j" temeliito okrepčal in1 izrekel še vse najlepše be- Bki sosjiodje j»ri pojedini v žn[»nišču. kapljica mu ie segla tudi malo v gla- ka.r jih je poznal, in je ostavil Tiste dni je župnikoval na Lokvi go- vo, pa je bil naenkrat spet med go- župnije. Zunaj je celo zavriskal. epod Koren, gosr>od Trdin pa v Pod- Spodi. i »Danes je pa žegnanje. danes. »Ce me gospod nimajo samo za nor-'tej draginji! Nazaj jih pa lahko kar zumljive predmete. Ker so verzi gladki us ju. t---1—----1—----:< - —:---- -n —o- 1 jn beseda prožna in neprisiljena, se vtia- dekla prinese, ali ne?» ka z Lokve. Tako so bili zadovoljni jestj ;'n pjtJ, da ne bo hodil lačen in ljudje in lok viški župnik. |ne žejt-n iz hiše. Re5e.no. stor jeno. Po »Lahko,* se je namuznil gospod Ko- 1 nejo otroku prav lahko v spomin, tako ren. ko je obuval čevlje. Z veoeljcm da so pesmice prav porabne za priliine je opazil, da *o mnogo boljši 'm lepši j deklamacije. nesro so bili njegovi, in je pripomnil z nasmeškom: »Kraguljčki* »o ie izšli pred leti v Trstu v prvi «kromni izdaji, ki je ie dav-»Tako dobro pa že dolgo nisem bil no popolnoma pošla. Sedanja bolj ra»- »Je že dobro.* ga je prekinil Trdin. L v - . . ® * .. trenotek nekoliko omajana. »Je, je, pa še boljše bi bilo —* je gori. Koren ie bil star, sivolas gospod, ki je ljubil dobro kapljo in veselo besedo. Hodil je vedno v ponnšeni in omiljeni obleki. Tndi pod paleem navadno ni imel mno?o več nego nič. Kar je dobil, je porabil sproti in spro ti razdal. Ljudje so ga imeli radi in »pori so bili neznani v njegovi fari. Gospod Trdin je bil mlad. isker in tako bolj moderen človek. Znan je bil zlasti (>o tem. da mu ni nikoli nič zdrk- |»R'l nilo tz|*id nalca. Kar je prijel, to je ' Gospod drža! in obdržal. i gospod Koren pa sr je zasmejal: Ob žegnan ju so bili tedaj gospodje »Če vam moji niso preslabi, iih lah tki,pa j in vsi prav židane volje. Pa jo ko imate.* pripeka berač, ki ni prav nič s- adal v Beraču so se zaiskrile oči: tisto svečanost Bil je ve« razcelran, re«?* *olorlav in bo*. ' pod,. j «l»an«s je pa žegnanje. flanes. pn »No?* je vprašal eot=-pod Koren. " " " »Jib nrav leno zahvalim! Bog naj1 ^ V"'r" K"rdKe ,H' ' ' nepričakovani dar od v?eh strani, jim f»o\rne * ----- I V žnpniščn je bila obuL* I košna izdaja, ld je prevzela iz prve izdajo Ko je minulo popoldansko opravilo, | le manjši del priljubljenih pesmic, pa jo bistveno pomnožena in spopolnjena z novimi pesmicami. Tekstu je dodala Ksenija primerne obstal berač, gospod Koren je pa hitro povprašal: »Kaj pa. kaj?* »I. no. bos sem. Ce bi mi dali kak se je 208pod Koren kmalu poslovil in se odpravil domov. Gospod Trdin je čakal, kdaj dobi ! svoje čevlje nazaj, čakal dneve, tedne, j ljubke ilustracije, ki sluiijo knjigi v okras Veselo je meril korake in ogledoval toda nič ni hotelo biti. Nazadnje ga je ln ponazorjenje opevane snovi Kakor --*-u-----s J---J vseh strani. začelo skrbeti. Ni kazalo drugače, ka- ! pesmice »o tudi ilustracije po avoji teh- dobra volja za kor da sede in piše pozahljivemu tova- | niki in izvedbi prijetno dojmljire za ajana. Go«pod rišu ter ga tako opozori. j otroJko dušo. tako da se tekst in sliko Trdin je menil, da se s preveliko do- ; Dolgo je čakal odgovora, nazadnje : medsebojno »popolnjujeta. Tudi po ovpjl brotl jivo^t jo daje ljudem samo potuha. lje pričakal. Gospod Koren mu je apo-1 lični ln okusni zunanji opremi in po o rt- a w . 1 •« ! «•! i _t__1-1 ...IamI »SntAl: la IrnitllM gospod Koren pa se je nasmehnil vsem njegovim naukom in je pripomnil nazadnje: »I, v božjem imenu mi bo§ zdaj po-Gospod Trdin je postal nejevoljen, sodil svoje čevlje, če hočeš, da grem še popoldne v cerkev.* Res, tudi gospod Trdin je uvide!, dn ne srre drugače. Ker je ime! potrebne-€Ali ga blaga vedno dovolj na razpolago, v I j® Prficej dal tovarišn par čevljev. »Samo oaa malo! Saj vel, danes v ročil: j ginalni naslovni vinjeli je knjižica zelo »Jaz sptn dal v božjem imenu svoje vabljiva. Prepričani smo, da bo za nate čevlje beraču, ti si dal v božjem imenu ! najneinejšo kakor tudi bolj odraslo mla-svoje meni. Kadar prinese meni moje 1 dino. kateri je namenjena, kaj mično ta berač, prinesem tebi tvoje .iaz. Dotlej j primerno božično darilo, kakor sploh za pa ontani v božjem imenu zdrav!* j našo šolsko mladino dobrodošlo ttivo. Hudo je bilo gospodu Trdinu re«. ali Saj so nekatera teh peomte ie iz prve tekaj je "hotel! Sklenil je. da nikoli več daje prevzete v šolska berila ta deloma ne povabi gospod* Korena na žegna- tudi uglasbeno. Gotovo bo tudi iz drufo nje in se je tudi držal tega sklepa, čev- j iz-iaje marsikatera poomica v to ■*■»■* ljev p« kljub temu nI hotelo biti naaaj *>hrodnti» vo Sp!ošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1925 (Opozoritev Trgovske in obrniške zbornice v Ljubljani). L VLOŽITEV NAPOVEDI. a) Za dohodnino. Rok za vložitev nar povedi za leto 1925. poteče koncem meseca januarja 1925. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. b) Za rentnino. Hkrata z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačuejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1924. Jiiso izpremenili, ako se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi so po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki ss prilepi na napoved. Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno ute-meHfvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. IL NAZNANILO O IZPLAČANIH SLUŽBENIH PREJEMKIH. Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke na leto za eno osebo več nego 5000 Din. je dolžan vložiti naznanilo o izplačanih prejemkih v leta 1934. do konca meseca ,januarja 1925. Za to naznanilo ni plačati nobene tar kse. OL RAZGRNITEV PREDPISNIH IZKAZOV IN PRIZIVNI ROKI. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v četrtem četrtletju 1924 bodo predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1925., kalikor niso bili davčni zavezanci na razjrrnitvi izven tega roka posebej opozoreni. Prizivni rok se pri?enavo in plačati davek na poslovni promet ze četr*o četrtletle 1924. do 30. januarja leta 1925. Pri;ave za davek na poslovni promet so zavezane taksi 5 Din. Davčni zavezanci, ki p-ijav sploh ne bi Vložili aH jih ne bi vložili v določenem roku. odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, zapadejo kazni ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka. VI. DOSPELOST DIRFKTNIH DAVKOV Dne 1. februarja 1925. dospejo v plačilo direktni davki za L četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni, j'h prisilno izterjavati, če se ne plačah v 14 dneh po dospelosti, in zaračunati poleg 8 odstotnih zamudnih obresti še za opomin 4 odst. terjanega zaostanka. v celotnem iznosu do dne 31. januarja 1925.; ako pa taksa preseza 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za 1925. Kdor ne plača te takse v določenem roku, plača poleg redne takse 8-cdstotne zamudne obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. č) Do dne 15. januarja 1925. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjenih in tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 dinarjev (na leto) prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso. d) Točarinsko takso (za pravico, da se točijo pijače) za prvo polletje 1925. je plačati do 31. januarja 1925. Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso. Pravico za točenje pijač nora-io oni, ki zaradi občutnosti te takse od I. 1925. dalje ne nameravajo več točiti pijač, od-;aviti še tekom 1924. pri finančni kontroli ali pri finančnem okrajnem ravnateljstvu. e) Letna taksa no 200 Din za biljarde za 1925. zapade v plačilo do dne 15. januarja 1925., sicer se pobere kazen v izmeri trikratne redne takse. f) Takse za vozila (avtomobile. fi'aker-ske in polfrakerske vozove) je plačati v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja, v drugih krajih pa do konca januarja 1925., in sicer se zamudniku naloži kazen v izmeri trikratne redne takse. = Rezultati pobiranja direktnih davkov. V mesecu oktobru so dosegi] v nati kraljevini direktni davki znesek 85 milijonov dinarjev napram 57 milijonom dinarjev v proračunu in 57 milijonom dinarjev v enakem času 1923. Obrtnega prometnega davka se je v oktobru nabralo 23 milijonov dinarjev napram 16 milijonom dinarjev v proračunu, a izrednih državnih doklad 59 milijonov dinarjev napram 41 milijonom dinarjem v proračunu. V prvih 15 dneh novembra t. 1. se je pomrlo ra direktnih davkih 46 milijonov dinarjev. := Pospeševanje živinoreje v Jugoslaviji. Na inicijativo Srbskega kmetijskega društva je sklican za nedeljo 21. decembra v Beogradu kongres za pospeševanje živinoreje. Na kongresu se bo med dnigim" razpravljalo tudi o vprašanju Centrale živinore'skih zadrug ter ustanovitve strokovne šole v okolici Beograda, v Rremu ali pa v Banatu. = Izmenjava vagonov med Poljsko in •Jugoslavijo. Na Du.na:a so se vršila te dni posvetovanja med jmroslovenskimi in noljskimi delegati komisije za mednarodno i/.menjavo vagonov. Posvetovanja so dovedia do popolnega sporazuma med oho:n:mi dele—iti. Oro n.-ttnre* za večje število zaostalih poljskih vagonov na ju-gos!over>skih železnicah ic jugosiloven-skih v»"nnov nr> r>~,'",-;h JeVziicah. — Znižana provizija za Izstavljanje če!-:Ov proti angleškim funtom. Finančni minister je odločil, da Narodna banka in podružnice pobirajo za iz«tavV'anje čekov v izmen ia vo proti dobljenim valutam za račun države tudi za angleške funte 1 t, , _ .... , _ _ odstotek kakor za vse ostale valute. Do- Po podatkih ministrstva za kmetijstvo . . . .. . y,iir, coni. „ „.,si 8'«J » za angleške funte pob.ralo Stani e posevkov v novembru in vode je bilo stanje posevkov v naši kraljevini nastopno: Ozimni posevki: Občno stanje ozimnih posevkov je bilo zelo dobro. Izjemo delata valjevska in kruševska oblast, kjer je stanje ozimnih posevkov odlično; v bitoljski, bregalniški, dubrovniški. splitski, moravski in požarevski oblasti je stanje dobro. Škode: Poljske miši so povzročile škodo na ozimnih posevkih v ljubljanski, mariborski in primorsko-krajiški oblasti. Atmosferske spremembe in prdjska dela: V prvi polovici novembra je bi'o le- 1.5 odstotka. = Konknrz je razglašen o imovini Leopolda Bamrurartnerja. trgovca v Studencih pri Mariboru. Prvi zbor upnikov je 2. jannaria 1925. ob 9. — Položaj na baškem hmePskem trgu. Tz Petrovca poročajo, da je b!l na hmelj-skem sejmu 12 t m. precej živahen promet. Predalo se ;e okrojr 5000 ksr hmelja. in to skoro vse za izvoz ter po ceni 52 do 75 Din za 1 kg franko skladišče v Petrovcn. = Dovotfenja za uvoz vina v Češkoslovaško daje v okvirju kontingentov po, suho vreme, povoljno za oranje in •od , t m min za u y pra£ri in ne sejanje ozimnih posevkov. V drogi polovici je padel močan sneg v južnih in južnoiztočnih oblasteh, ki je prekinil nadaljnje delo na polju, dočim je bilo v severnih in zapadnih oblasteh malo snega z dežjem, knr ni v večji meri motilo poljski'i deL Oranje in gnojenje njiv *e nadaljuje. Stanje živine: Zdravstvene in prehrambene prilike živine so zelo dobre. Le sem in tja so bile nastopne kužne bolezni: svinjska kuga v ljubljanski ob'a-sti (črnomeljski, krški in novomeški srez); svinjska rdečica v ljubljanski oblasti (kamniški, kastovski. kranjski, ljubljanski, novomeški in radovljiški srez). Nekaj jasnega seveda nam ti službeni podatki ne povedo. 'sk:h zaključkov. Prodnkcra narašča. Položaj ra evropskih tve priPčno neizpremenjen. Cene kažejo lahno oslabljenje. V strokovnem časopis-'n se mnoio razpravl;a o evropskem jeklenem trustu. ki se pripravil. Cene v Ne*nč'ji: že'ezo v pal"cah 120 zlatih mark. pločevina 135 do 190 zlatih mark po kakovosti. Šport NAŠA UDELEŽBA NA ŽENSKI OLIMPIJADI. Kakor znano se vrše vsako leto v Mon-te Carlu mednarodne lahkoatletske tekme, ki so znane pod kratkim naslovom igrali z belimi kamni: število v oklepaju pomeni viseče partije. — Prihodnje (4.) kolo &e igra v soboto. 20. t. m., ob 18. • šahovska simnltanka svet. mojstra dr. Milana Vidmarja, ki ie bila napovedana za preteklo soboto v kavarni Evropa in vsled dr. Vidmarjeve odsotnosti od-godena, se vrši nepreklicno v sobote, točno ob 20. uri v veliki sobi Narodne kavarne. Pristop vsakomur prost- Šahisti naj prineso po možnosti seboj svoje šahovnice. Kibici in gostje dobrodošli. LiuMisna 18 decemlir* 19'»4 poročilo l.iithlisuH PO« unij moriera zelo potrebno reforme. TrTna ^oro^ra Novosadska blagovna borza (18. decembra). Pšenica: baška. 3 vagoni ,450 d0 470. Turščica: ba5fea. 61 va- , . , . . .., . .... igonov. prompfno 180; baška 185; zonet oshabela ™ Je b!,° .,rzi?žu *>- nakladalna postaja, 4. ZAGREB. V etektib tendenca nespre- j menjena. Pri bančnih papirjih je bilo. večje zanimanje za Eskomptno in Jugo. 1 V industrijskih papirjih je bil promet j slabši — V devizah je tendenca danes Kril opazovanja ob Zracui tlak /,ra:*aa temperatura Veter Oblačno 0-10 Cadavme tiini Ljubljana . 7. 77i 1 -16 jogo vzhod oblačno — Ljubljana . 14. 775 4 00 n *• — Ljnbliaua . 21. 776* —1 6 n n — 1 /aeren . . 7. 776 1 —2-0 brezvetra M — Be ograd . 7. 7752 —2-0 zapad n — Duna; . . 7. — 1 raca • . 7. 775 0 —00 jug megla 01 loomost . 7. sremska "za marec in april, šlep Donava ali Tisa. duplikat kasa 220; sremska. pa- pet v izobilju biaga. Vsi tečaji so nazadovali, le Praga, ki je mednarodno čvr- riteta Celebija. zacanVena Iflfi Kč. M o- i ?.,a' s® K »krepila. Promet je bil srednji. ka: »Ose. 1 vagon 595: »6«, 1 vagon | Naf ^ f.3 ^ T V.T T ----- — - 0 1 naj, Italijo in Švico. Notirale so devize: Dospelost nekaterih perijodičnih taks (Opozoritev Trgovske fn obrtniške zbor niče v Ljubljani). a) Dne 15. januara 1925. je drugi termin za plačilo takse ra reklamo v obliki napisanih in naslikanih objav, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobn;h objav. Če se taksa ne plača pra\-očasno, se naloži za kazen trikratna redna taksa (tar. post. 8. tarife k zakonu o taksah in pristojbinah). b) Od kuponov ali dlvldende kakor tudi od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1 odst. Ta taksa se mora položiti pri pristojnem finančnem oblastva v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaz-jnre s trikratnim zneskom redne takse. e) Dopolnilno prenosno takso po tarifni p>stavki 12.. pripomba 12.. za 1925. kolikor 119 doseza višine MO Dia, je plačati 427.50. Tendenca živahna. Zagrebški tedenski sejem (17. t. m.) Do^on in kupčija s'aba. Cene za kg žive teže: voli L 14 — 15. II. 12.50 — 13. III. 9 _ 10.50. krave I. 11 — 32. II. 10 — 10.50 Amsterdam 2688 do 2718. Dunaj 0.0936 do 0.0956, Budimpešta 0 do 0.0916, Italija izplačilo 286 75 do 289.75, ček 287 do 200, London izplačilo 313.8 do 316.8, New- III. 6 - 7. biki 11.50 - 12, junice I. 12 i York 06 625 d° 67^ do 12.50, II. 11.50 _ 12, junci T. 14 - 15. I do m Pra8a 202"75 do 205 75> bosanski voli L 11.50 - 12.50, II. 10.50 i 202 3 do Stockholm O do 1900. Svi- do 11.50. krave II. 8 - 10. III. 6 - 7, i M 1296 5 do T»ln,e: aK 00945 tc'eta 18.50 - 21. svinje nepit.ne 17 do ! 0(i965- Kf 0 ,do efekti: bančni: 18.50. pitane domače 21.50 - 22.50. nras* | Trg° 29 do ^komptna 110 do 112, ci do 1 leta 16 - 18.50. sta-e=ši 17 do ! HiP° 59 do ^ Ju"° 101 do 104' L]ub~ 18.50. Krm:i: seno I. 100 _ 125. II. SS do i ')anska kreditna 223 do 224, Praštediona 100. stisnjeno 120 - 125. detelja navad. 890 do ^ Ravenska 85 do 87. Srpska na 135 — 150. lucerna 125 — 150, otava s'abša 90 — 130, slama za krmo 125 do 150 Din za 100 kij. 136 do 137; industrijski: Eksploatacija 75 do 77, Sečerana 770 do 780. Isis 65 do 68. Narodna šumska 55 do 0, Gutmana Dunajska borza za kmetijske pro- 730 do 0 Slaveks 210 do Slavonija dukte (17. t. m.). Kupčija je bila bolj sla, 665 a° f.;5' «roJn® 0 do Trbovlje ba. čeprav je čvrsto razpoložene traja-!415 d° ^ VevJe 90 do 92drza™,: Io dalje. Pšenica se ponuja madžarskega. jugoslovenskega in domačega izvora, vendar v nezadostnih količinah, radi če- V Ljuhl>an< barometer višji temper. risja Solne« vzhaja ob 7-40. eabaia ob 1614 Vremenska napoved za petek: V gorovju pretežno jasno, po nižinah meglo no. Temperatura okoli nič!e. ! 7 odst. posojilo 65 do 65.5. agrarne 0 do 24, Vojna škoda 124 do 125. EEOGRAD. V devizah tei.denca nesta- sar cene dnevno naraščajo. Precej^e je novitna" B1a§a v izobi|Ju- Vsi povpraševanje tndi po turščici. pivovar-skem ječmenu in moki. Za kg vključno zadovali. Notirale so devize: Dunaj 0.094 do 0.0958, Bruselj 330 do 335. Budimpe- blagovno prometni davek norirajo v ,K: ! 5ta 00915 do 0.091 .o Bukarešta S3.o do pšenica: domača 4750 do 4850. madžar- j M. ItaIiia 288 do ^O" 3,4 5 ska s PotiVa 5300 do 5400, jugosloven-!do 314.9. New-York 67 do 67.1. Pariz 360 ska 5000 do 5100: rž: domača 4425 do ido 360.75, Praga 203 do 303.35, Švica 4475; ječmen: domači 5000 do 5t-00. slovaški (nomieelno) 5200 do 5800: turščica: 3800 do 3900: oves: domači ali madžarski 3700 do 3800: moka »0»: domača 8000 do 8200. madžarska 7500 do 8100. jn - t 1296 do 1298. Svetlobna telesa,,Vesta" •tropne, namizne ia stenska svetilke 1 vseh isdelpvab po bookaren&allt eenah. J. Goreč, Palača Ljubljanske Kreditne banke T Potrti nezmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in klancem tužno vest, da je danes po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, preminula naša iskreno ljubljena, nepozabna, blaga in dobra sestra in teta, gospa Marija Zalite lojlbai posestnica in goitilničarka Pogreto predrage pokojnice bo v soboto, dne 20. t m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo št 18, gostilna pri „Sokoiu", na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 18. decembra 1924. JOSKO SESEK, nečak — MATEJ HUBAD, brat MARIJA PODGORŠEK, IVANA SESEK, sestri in ostali sorodniki. Drsalne tekme v Sloveniji (Službene objave Jugoslov. zlmskosport-nesa saveza.) JZSS objavlja v naslednjem razpis letošnjih drsalnih tekem v Ljubljani, med drugim tekmo v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije. Skice obveznih likov in Izvleček najvažnejših tekmovalnih določil lz drsalnega pravilnika JZSS so interesentom na razpolago na sledečih mestih: v LJubljani: drsališče S. K. Ilirija, trgovina J. Goreč; v Zagrebu: Zagre-bački ZS Podsavez (g. dr. Lipovščak, Nikoličeva uL 4), Zagrebačko Kllzačko Društvo; v Beogradu: Srpsko Planinar-sko društvo (poverjenik JZSS). JZSS opozarja, da so k startu upravičeni le, verificirani člani saveznih klubov — v kolikor ni v posameznih razpisih izjemnih določil. Glede sprejema v JZSS dobe klubi Informacije pri tajništvu JZSS * LJubljani. Verificiranje tekmovalcev se mora letos vobče obnoviti in sicer direktno pri JZSS na predpisanih tiskovinah,! ki so na razpolago za ceno 5 Din za komad. Vse tekme se vrše na športnem drsališču S. K. Ilirija ob Celovški cesti v Ljubljani Za prosto drsanje je določena drsalna ploskev ca 50 X 40 m. JZSS RAZPISUJE IN PREDA V IZVEDBO S. K. ILIRIJA ZA NEDELJO 1. FE- j BRUARJA 1925.: I. Tekma v umetnem drsanju za prven stvo Jugoslavije je dostopna vsem pri JZSS verificiranim drsačem saveznih klubov, ki so jugcslovenskl državljani. Zmagovalcu pripade naziv »Prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za leto 1925», savezna prvenstvena kolajna in diploma. Nadaljne nagrade se podeljuje po določilih § 9. tekm. prav. Prijavnina znaša 25 Din. Dosegljivo število točk 252 (obvezno drsanje 144, prosto 108, razmno-ževalec 9). Obvezni liki: loki v osmicl št. 3 in 4, okret št. 31 in 32, protiokret št. 41 in 42, | trojka-vijuga-trojka št- S9 in 90. zanka- ! vijuga-zanka št. 103 in 104, oklepaj-vi-juga-oklepsj št. 115 in 116. (Glej tabelo tekmov. pravilnika!) Prosto drsanje 5 minut II. Tekma seniorjev v umetnem drsanju je dostopna vsem pri JZSS verificiranim drsačem saveznih klubov, ki se niso prijavili k tekmi za prvenstvo Jugosla vije in k tekmi za prehodno darilo dr. tt Fuchsa. Zmagovalec prejme častno nagrado, nadaljne nagrade se podeljujejo po določilih § 9. tekm. prav. Prijavnina znaša 10 Din. Dosegljivo število točk 180 (obvezno drsanje 108, prosto 72, razmnoževalec 6). Obvezni liki: loki v osmlci št. 3 in 4, spirala št 5 in 6, zanka št 14, osmica na eni nogi št. 22 in 23, vijuga-troika št. j 59 in 60. (Glej tabelo tekm. pravilnika.) Prosto drsanje 3 minute. S. K. ILIRIJA (LJUBLJANA) RAZPISUJE ZA NEDELJO. 18. JANUARJA /923; III. Tekma v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. Gilberta Fuchsa je dostopna vsem pri JZSS verificiranim drsačem saveznih klubov, ki so jugoslovcn-ski državljani. Prehodno darilo postane last dotičnega tekmovalca, ki doseže prvo mesto v treh zaporednih tekmah. Dosedanji zmagovalec: leta 1923. in 1924. Viktor Vodišek (S. K. Ilirija, Ljubljana). Prijavnina znaša 25 Din. Dosegljivo število točk 204 (120 -f 84; 7). Obvezni liki (glej tabelo tekm. prav.!): oklepai št. 29 in 30, protiokret št 41 in 42, troika-zanka-tro.ka št 55 in 56, vijuga-zanka št 73 in 74, dvojna irojka-viju-ga-dvojna trojka št. 99 in 100. Prosto drsanje 5 minut IV. Damska tekma v umetnem drsanju za prehodno darilo S. K. Ilirija je dostopna članicam klubov, ki so včlanjeni v JZSS, tudi ako niso verificirane, toda s pridržkom, da morajo b;ti jugoslovenske državljanke ali da stalno prebiva o v Jugoslaviji. V zadnjem slučaju treba zajed-no s priavo doprinesti dokaz, da sc je tekmovalka naselila v Jugoslaviji najmanj pred ietom dni. Prehodno darilo postane last tekmovalke, ki doseže I. mesto v dveh zaporednih tekmah. Dosedanja zmagovalka: 1.1924: ga. A. Sorgo (S. K. Korotan, Kranj). Prijavnina znaša 25 Din Dosegljivo število točk 141 (9h 4«; 4). Obvezni liki (glej tabelo tekm. prav.): loki v osmlci št. 1 In 2, trojka št. 9 in 12, vi.uga št. 18 In 19, dvojna trojka St 47 in 48. Prosto drsanje 2 minuti. V. Tekma juniorjev v umetnem drsanju je dostopna vsem prt JZSS verificiranim junforskim drsačem saveznih klubov Slovenije (juniorji so drsači, ki v dosedanjih prvenstvenih ali saveznih juniorskih drsalnih tekmah še niso dosegli I. mesta oz., ki še niso nastopili v seniorskih tekmah) Zmagovalec prejme častno nagrado, nadaljne nagrade se podeljujejo po § 9. tekm. prav. Prijavnna znaša 10 Din Dosegljivo število točk 144 (On -f 48; 4). Obvezni liki (glej tabilo tekm. prav.!): loki v osmici št. I in 2. zanka št. 14. 15. osmica na eni nogi št. 22 in 23, dvojna trojka št. 47 in 48. Prosto drsanje 2 minuti. Za naknadne prijave ie plačati dvojno prljavnino. V prijavah mora biti navedeno: 1.) označba tekme, na katero sa nanaša prijava; 2.) Ime prijavljajočega kluba; 3.) Ime, starost in državljanstvo tekmovalca oz. tekmovalke. Prijave s priloženo prijavnino Je nasloviti na Športni klub Ilirija, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13/11L JZSS. SPLOŠNA DOLOČILA: Tekmuje se po pravilniku JZSS. JZSS In S. K. Ilirija ne prevzameta napram tekmovalcem nikakega jamstva za morebitne poškodbe ali sploh škodo (§ 40. | tekm. prav.). Zaključni rok za prijave le za teknil I. in II. 30. januar 1925. za tekme III. IV. in V. 15. januar 1925. • Božične in novoletne čestitke naših vojakov Naši fantje, ki Sirom naše proetrane države zvesto služijo kralju in domovini, se te dni v duhu spominjajo svojih rodnih krajev in pošiljajo svojim staršem, sorodnikom in znancem, veem slovenskim dekletom ter čitateljlcam in čitate-ljem cjutra» najlepše božične in novoletne čestitke. BOKA KOTORSKA, mornarji vsidrani v zalivu: Matija Lettig (Fara), Kocjan in Zatler (Savlje pri Ljubljani), Alojzij Po-renta (ftkofja Loka), Ignacij Črnivec (Topole), Ignac Ogrin (Mengeš), Josip Požar (St. Vid nad Ljubljano), Leopold Vilar (Trzin). Franjo Zaje (Vrhnika), Jakob Kenk (Vrzdenca), Ilinko Ceglar (Šiška), Josip Vrhove (Moste p. Ljubljani). Joško Zoran (Ljubljana), Fmnc Ma-znvee (Pernvo). Ignac Zaje (Zadobrova), Vinko čeme (Moste p. Ljubljani), Joaip Rihar (Ljubljana). Vinko Meiek <2iri), Frane Narobe (Šmartno). Alojzij Rotar (Šmartno), vsi mornarji 1 razreda: Frane Zaje (feplje), Viktor Muzi (Ljubljana), Janko Cegnar (ftkofja Loka), Florijan Danko (Sv. Ilj), Ivan Zoran (Ljubljana), Jože Brleč (Vel Laina). Leopold Koren (Maribor). Janez Hribar (Koseze), Ivan Žnidnršič (Vodice), Franc Žitko (Logatec), Franc Male (Cerknica). Ivan Spo-Ijar (Ljubljana). Feliks Pregelj (Kamnik). Florijan Torkar (Tunre). Janko VI-dic (Koritno) — vsi mornarji 2 razreda. ZELENI«A, Dalmacija, mornarji z mi-nonosra : Janko Gustin, strojevodja II klase. Trst-I.jnbtj.ina, Emil PaSku!in. Anton Zrimšefc, Jo*ko Rožič in Frane Weber 1» Ljubljane. Slavko Židan in Janko Jnnkovie iz Menpfci. Ivan iiolo-bar In Ivan Koprivec Iz Celja. Jakob Petelin iz Borovnice, Ivo Sepie iz Novega mesta, Viktor Krmel Iz St Ruperta. Ivan Založnik iz Vrhnike. Jakob Zaplotnlh iz Bistrice. Janez Perhsj iz Ponikve, Jurij KoSnik iz Tr«teiiikn. Ivan Dolen« iz Gorenje va*i. Janez Kožuh ht 1'oli-ovega grmiča. J koh Okom iz Škofje Loke, Josip Kunic iz Črnomlja. TU'A T (Boka Kotorska). intendantuko slngnlište: podnarednik JoAko Itajšp. St. Vid nad Ljubljano; mornarji I. klase: Fran Teplna. Stmiišče pri Kranju, Lud- vik Kolenc iz Mirne peči, Matija Marolt iz VeL Lašč. Fr. Mlakar iz Loža, Anton Miijak iz Boričevega; mornarji II. klase: Jakob Laznik iz Šiške, Fran Nakrst iz Vnanjih goric, Janez Krašovec iz Vrhnike, Fran Verbošt ia Slov. goricah, Josip Potočnik is Vitanja, Viktor Šali iz Novega meata, Fran Sladič iz Dol. Kamen-ce, Fran 2upentič iz Novega mesta, Fran Noč iz Sela na Gorenjskem, Anton Mei-nare iz Vrbe, Alojzij Balanč Iz Selce, Janez Turšič iz Cerknice in Alojzij Krašovec iz Loža. BEOGRAD: orožnika 8. orožniikega polka, kamniškega voda, prekomandova-na v beograjsko žandarmerijsko četo Josip Orel m Simon Sebung. PRIŠTINA na Kosovem polju (pekarska četa): Drago Paučič iz Novega meeta, Anton Milek iz Črnomlja, Franc Stok iz Pobrežja pri Mariboru. Anton Ko« iz Zagreba, Anton Bernard iz Hoate pri Skofji Loki, Rudolt Zaje iz Ljubljane, Rudolf j Tekavčič iz Žužemberka, Peler Cuder-man iz Predoeelj, Anton Kocmur lz Stranj Jakob Fortuna iz Dol. Lotratca, Anton Gazvoda iz Težke vode, Lovro Komar, Gorje pri Bledu, Franc Vrtnik iz Sp. Breka pri Kranju. Jožef Verlič iz Sinko-vega turna. Ivan Fujan iz Polja pri Kamniku, Anton Frlan iz Jazbine. Leopold Dermota lz Lučne, Jožef Pavlič iz Visokega pri Kranju, Leopold Šetina iz Dol. Straže, Ferdinand Vičar iz Ormožt. Alojzij Puiavec iz St. Jerneja, Josip Jarc iz Mirne, Rudolf Novak iz Ponikve. Ivan Urh is Ljubljane, Karo! Beremšek iz Konjic, Danijel Sevšek iz Oplotnice. Maks Kranjc iz Ptuja. Ivan Purelj iz Podgojz-da, Anton Katan iz Police pri Ljutomeru, Anton Kreft iz Radgone. ! NIS (26. art. puk): podčastniki Ivo Prelog, Ivo Sark, Bratislav Nedeljkovič, Stanimir Mladenovič. Milan Milojevič, , Ivan Ugarkovič, Anton Palčič. Metodij Skamlič, Janko MiloSIČ. Franjo Homšek. Roman Vlgele. Leon Clmerman, Branko Jnnkovič. MPutin RadoAevič, Mihajlo Mihajlovlč, Nikola Vučičevič, K. Paster-nak. Rade Baltez. Franjo Kolar, Ivan Ivanuša, Štefko Komerirki. Franjo Su-lek. Drager Aveustinovič, Jovan Sreteno-vič, Joško Nedoh, N. Šimenc ter Nikola Ott i LA HACIHNE v Franciji: Vesele božične praznike in srečno novo leto žele čitateljem in čitateljiram *Jutra> Slovenci iz La Marh'ne: Josip Sumljak. Josip In kret. Kari Knoler. Andrej Kolšek. Marija KolSek. Albin Pobee star In Albin ml. ter A In ji Ra«1ič, vsi li celjskega okraja. ZAJEČAR: Dorče Kumer Iz Krani> I ske Bore, Joško Ku*ir i* Liuhliane. Franc Ostrin iz Stepanie vasi. Maks Pire iz Liuhljane, Anton Kastelec iz ZaV»ea, Franc Jordan iz Vel. Lašč, Martin Roho iz Grostiplia, Anton Perhaj ia Dobre« polja, Joško Mavaar iz Rumanje vasi, Alojz Bricman iz Bukovske vasi pri Slo« venigradcu, Franc Veber iz Rakeka, Janko Zupan z Jesenic, Josip Lavrič is Maie Sliviee, Josip Zore Lz Novega me« sta, Janez Jarc iz Žužemberka, Josip Kebcvnik iz Mirne, Joško Permui iz Brezja. DEBAR: Ivan Bola iz Trbovelj. Aloj* Cerjak iz Zdol, Franc Kosole iz Rajhen« burga, Anton Sotler iz Brezovice, Alojz Kastelic iz Most, Anton Turnšek iz Sliv« niče, Josip Sotovšek iz Blatnega, Josip Novak iz Letuš, Rudolf Lorber iz Sko« pic, Franc Gešpcrin iz Mosteca, Alojz Brezovnik in Maks Potočnik iz Črne, Pe» ruš iz Mežice, Stanko Kolenc iz Rečic« v Sav. dolini, Josip Repovš iz Litije, Jo« sip Brkles iz Ponikve. VEL. KIKINDA: podnaredniki Alojz Križan, Anton Dolšak, Ludvik Zelenile, kaplar Vinko Majhenc, redovi: Ivan Ver šcc, Valentin Kukovič, Anton Mimik, Leo Rajh. Avgust Turk, Lojze Zerdo* ner, Jože Straus in Franc Erženičnik. BEOGRAD: gardisti: Josip Kramam Ivan 2muc, Janez Kne. Luka Marinšek, Josip Rauh, Josip Ivančič, Pavel Peter* nel, Josip Tomažič, Albert Gornik, Ja« nez Pečar, Franc Ješovnik, Franc Kecer, Ignac Prebevšck, Lovro Kolnik, Frana Prelesnik, Jože Skrt in J2nez Bokovin* ski. Oficirski krojači fonda kraljeve gar» de: Ivan Zmuc, Anton Babič, Josip Mar« getič, Ferdinand Kandler, Konček, Jo« van Sigmun, Vincenc Pirkovič, Frano Sep. GJENOVIC (mornarji maš. podot šole): Stanko Seme iz Koš, Joško Grim« šič iz Preserja, Lavrenčič Vili, Vinlc® Franchetti, Ante Tavčar, Adolf Miiošič, Vlado Strniša, Ivo Tomšič, Tomo Poga« čar, Hubert Zevnikar in Franjo Keržan iz Ljubljane, Oto Lešnik, Ante Hartman, Ivo Sosič iz Maribora, Slavko Veselko iz Prevalj, Pavel 2van iz Kamne gorice, Joško Kraje iz Rakeka, Ivo Velner iz Ormoža, Joško Čok in Herman Čok iz Lonjerja. Avgust Skrila iz Ptuja in Jo« ško Strmšek iz Celja. VEL. BF.ČKEREK: Knjižničar « nared« nik Ivan Krošl imenom članov čitalnice 27. pešpolka. MI.ADENOVAC (slovenski orožniki kočevske orožniške čete): V. Korošec. A. Koršič, A. Pukšič, I. Triglav, L Pre sek. I. Gruden, M. Sluga, M. Kcnda, A. Kends. I. Soklič, J. Primožič, J. Znidar* šič, A Žnidaršič, A. Pečnik, J. SpendaL KNJIGE, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti v wh jezikih, kopale po najvišjih cenah vedno 'ljudska knjižnica» v Mariboru. Narodni dom I. lastnik in izdajater Konzorcij <4a:r»>. Odgovorni urndnil Fr. B r e * a » ' 4. tisk Delniške tisVarne. d. v LtublpC' 1 Vsaka B beseds 1 SO pv > I* .*•■•»»•» m ri>nm nata i l»n - Prl..t^«|.t« m I* mili naiaat. »' i MM Ml • matu Na »pr«».nl» aOmria apra.a Ym 'fralutl »rllrtaaa •■•ank« « mtfmmm lat ■ulfalMIMi friatolktaa II f»«»l Halo! 8 a a t J J o te beli klobuk) v modnem nulona Stuchi?-M & ■ c & k e. 27005 (dobe> Knjigovodkinja kore?.pondent?rtja pcpoloocn& »au*>p;oJra, i ■ ietuo prakso, a etern*gra-tlje In BtrtiJ^pitfJtt, guvorl sl«i,eu«Ko. brvaIRko. uemako Sa deloma Italijunuko, ISC9 prureru-- alužbe * 1. jauuar-J«!D. — Ceajea« pouudbe ped „i>ope" uu Alouia Goui]>aity, Ljubljana. 26727 2ensko pisarniško moč Egtlno, sprejmem ea taho^-ben nar,top. Znan)* knjlso-TodBtva Ic pa pert.fcinega Etrojepltja p«S"J. Oferte m navedbo pta^e io zaaujein. Je poBlatl na upravo ..Jutra" pod Sltro Wif: iULKl". 270V6 Kuharica in sobariea 18 C« ae dobra kuharica In, pridna sobarica. — Nastopiti ! Je a 1. januarjem 1925. — ! Več pove Ins. Acretto mestni stavbenik, LJ-ublJacu Tabor it. 2. 2C007 Trgovsko nastavijenko Icku^euo. prvovrstno noč, aim palieno. pofiteno Iu zna^ajou zmožno uloventrkcga In neni*ke ga jezika v govoru in |*i*avi ter 3 znanjem r go«i>«,dinjsO u. rprejuie apererijaka trgotina v nff^ta. Ponudi«, po Bii>tnu»i1 s sliko, na upravo «Jmra> pod delo. - Kolodvorska ulica St. 28, I. nadstr., levo. 27019 Kot učenka £eil vstopiti v trgovino at>«oi veminja trgovskega te< tja. Na elpv yove uprava «Jutra>. S"tti7u I Lepo božično rtnrilo Proda »e: 80 cm dnlaa po- stelja, 80 i m visoka omara ln 65 em visoka untlvaltis mita z OKledaloio - za lutke Nastov • trafiki U I a t, Uu najskn cesta 22. Z Damskl kožuh doi>ro ohranim. jhmohI pro da. G. Klin. LjnMjaea, ska ulica 4/1, levo. i'7ofvt Boiična in novoletna darila najprimernejša, dol.iie t sme; nizkem sieljrji za ' naro.Ine ii. aioi>rn'e vezenine U<.2eiie Kopa fievg v Krau,u. Cenik zastonj. 270« V Bzle filcklohtike ta dekllie. Iiar^ame na dame tniianrk cenali za pri I*>ro^a lopa *t. lo. Vruv trg (ob Mahrotem zidu). STIHU Tranlstovski sir Ko po 25 Plo to /*a)no maslo po 55 l>ln rarpoSilia |K< pnvselju « vsaki Riuntlm Mllekatska udrugu Virov u■■ a - Slnvonija. 2654« Hrastova drva sveža, napol suba tn auha, do 300 va^ouov. od 15 SOM« preti'i'ia, Uiipltn Pouodlte uu uprato ..Julra" pod zua/ko ..ToCtu dobnvul rok". ZilsUb Enonadstropno hišo a Vosp.^arsk1a poalopjam, •leklri^no tn^io m trtiin, <• teleu.lavo, * R a d g o o i (N. Avstrija), ss samcata ali proda Naslov pov« upre t a ^J utra". 2«u;s Mlin na vodno bim* išfem e najem Jos. furlanil. KazniJkl dol 7. goalilna Zagtfb. 27ICI Magister farmacije ae sfir-jme ia lekarno v i^iove alji Naslov pove uor. «Jatra». £70:ii Spretna delavka pridna in po*'ena. se »prejni« j ra tajoliuriranrc as iifio delo. j iieeto je stalpo iiastuu takoj, j Ssiek, Ljaliljaca. Dalmatinova oii ca 18. £707i Perje KokoSJe. tosje ib :<>«Ji pub ret tddaja »«aKf- um. ' i iu pc eutermb ceitab rvrd ka E. V aj d a. Cakovee. isss Pletilni stroj št. 6 le tsdeliivo volne tn pavote. prodam za 4000 Pin. Naslov pov« uprava „ J utra". 26UT2 Prvovrsten les 1'10 kui> metrov javorjem ib hlo dor in 40 kub. metrov hrastovfh se tal.oj u-.rflnt, odds Alojzij Jerič, Novo jnesto, {K>&inolef.s^e. rili« Pletilni stroj št. 8 kupim. Naslov pove upra«« j .Julra". 27002 Lokomobilo i ca. 20 HP. dobro obrao)eno. ! kopitu - Naslov pov« T Skalar. Ljubljana. Kio »k« centa 18. 2S2VU Fnonadstropna hiša *• proda v Varafdini) Bi-a je novs in iuis le|>e lokale, kl ao lakoj na [aapolago in električno razsveiljavo Prinla a« po jako ugodni «-*-ni. e*eot. tu.ll na ol>r„ke ta-li izselil«e is Va rsz-.ina Poointi^ sa aa>lov: lisdaj. Varat.iio HlliOka al Z"> Nov umetni mlin posest*o d«sli oralov. i*ga aa višini vMl. moli.r in rszlično telezje se |iroda radi selitve. Natančni pocoji in tena .e is v«ilo pri mojem tira'n. LI je pUmonoK« pri I'v*li 1'tuj.ks go ra Polov i. a *e mora takoj pla čati. drti;.'s fHtlotit-a f« laliko (m Z do a leta. Z7H63 Soba • hrano ▼ Miilnl oper« se odda dvema go*podoaw. Naslov pri ■pravi cjutraa. 27064 Cista soba zelo svetiš tn us^na. s« odda mirnemu rrMipodu v sredini mesta. — Naslov pove apra. 270G7 Majhna železna peč tV.l.ru ohranjena -e pr«tda ^ Naalov pove uprava ..Jutra" 2JIKil< Ceme^tncr-- strešnika in cementne ope\e ve? tiso? po reni prtnla F Banda in drng ^k. | M|r |jž| stEižbc Ili Več originalnih slik motlornlh umetnikov ugodno proda Ver&ec, Gradia^« 1 (od po! 3. do 4.). Wl Hlev, šupa in podstrešje ae mltla ■- Naalov pov« sprava ajatraa t7l«0 Suho skladišče aa periferiji as odda. Naslov pov« upva.a «Jnt»a. SiiW Kds? Isžs ž?! ?r9j3(i j S&sr 5BŠI lit lepi« E 83] iOS2lli'3 I JStrB" 6 Stanovanje obstoječ« Is 2. eveut. S sob • pi lilklliiaiiil, v novi «11 stari b!M. v centru mesta, lic« podjetnik. Ponudbe pod 61'ro .Samski dom 1, •. 4 na upravo ..Jutra". S5S32 Opremljeno sobo ■ dvema posieljama H IMe » takoj ali e 1. januarjem, najraje v S]a>,luji Si^ki ali na Ooi>[to •vetski cesti. Ponudbe pod aOgkdalo. d. s o t., Kolodvorska cesta lAft. Lepa, opremljena soba v sre,llni mesia » o-lda etapo dn. Naslov pov« npr. »Jutra. 270US Lepo opremljena soba ae odda v 1. oadt*tr. nove hiAe 1 v sredini mesta — P.»nodl e oa upravo aJntraa pod «ilct«e.,i(a snltaa. 2tMH8 Veliko sobo [vramo In svetlo, v I.litini po*te v 1. nadstr. ali prlili^jo U/em zs pi-atn«. — Naslov t upravi •Julra.. 21107 Dve sobi elegantno opremljeni, po nožno iti n kvitilftjo. IšAe zskonakl par bre* otrvk. Ponudi* na iittravo ■Julra* pod Ht to ,Takoj/Ul'JO> 27HB Sobo »le-amno oprvmljcno. IMe aam aki goaptsl. 1'onu.ll-e na upravo •Jutra* pod čifru «ZraOna sol«*. Z7IOt> Družabnik« ISZe leeno iadnsirljsko podjetj«. t Biti mora izu»tilno Takojšnja ienitev |M#|fnj! 1'unodh« pod • i akuj^nja !eniie>» na upr. «Jufr»». Trajno 13.988 DHguiie piMno. lionald. 27051 CU^sbo, Dobra kitara se reno proda. Kj«, pove oprara »Jntra*. S7077 Zajce T«ltke pasme, kupim. Naalov pove oprava ..Jutra". 26074 Vsakovrstne vožnje preselitve, kurivo In drage .. .. I prev r.ume In oskrbi o«J- Maribor bitreje tn po eolldnlb cenah kavana aEvropa* Z-lena bluza Komar Lojze. Krakovak« uL a.laj Cskovet. hotel .Zrin-ki. št. 13. 20821 Itiodar Ss«>enov. 270i» Tisoč in ena noč! Ne premišljuj! Stojim Ti na strani, udgovori ntijnul Na-lov vsi 27M< Mladega lirjačka zet-e. zato išče lisičko, da bi ga ogrela Popise na upr. «Jutra» pod aLifijačeka. 2! 1 PVf6 •Ljubezni hočem!» Krasoti,e na dsnt Dopise uprav! •Jutra, pod •Diskretnost*. 270P4 P raaliie od 220 Din naprej ima v zalogi F3T0-»9TEHi]jlL ]2flSo Fogučnifa » LJUBLJANA iMt\M< si. I. II. Ki, Pilita ouktji. muti. [ -J Opozarjam« na I ZakOB s cčlasin! is sreski samoipii kl ee naroča pri Tiskovni zadrugi V Ljubljani ter velja * pottniao rr«4 Din 6 60. trgovce in obrtnike ki žele inseriraii v božični In novoletni številki „Jntra", opozarjamo, da nam takoj pošlfefo naročila, da moremo rezervirati potreben prostor. ALEKSANDER. DU/\AS ZVESTOBA DO GROBA (LA-DAAE DE- V negotovi svetlobi, ki je padala na plemičevo lice, spozna Diana de Bussyja. „Oj, vi ste tukaj?" vpraša in sklene roki. „Tukaj ste bili in Ite vse culi?" „Sem, gospa." In kdo ste vi? Povejte mi svoje ime." „Gospa, jaz sem Louis Clermont d'Amboise, grof de Bussy.a „Vi ste Bussy, oni vitežki hrabri Bussy?..." klikne Diana nedolžno, ne da bi slutila, s koliko radostjo je napolnila srce mladega moža. „0, Jerica," pravi, in se obrne k sobarici, ki je prestrašena prihitela pred vrata, ko je zaslišala, da se njena gospa razgovarja z nekim neznancem, čegar vstopa ni nikdo opazil,... „vidiš, sedaj se nama ni ničesar več bati. Odslej stavljam svoje življenje in varnost in čast pod zaščito najplemeniteišega in dajhrabrejšega francoskega plemiča." Potem proži Bussvju svoje lepe roke in mu pravi: „ Vstanite, gospod, in prisedite semkaj. Sedaj, ko vem, kdo ste, morate tudi vedeti, kdo sem jaz." XIII. DIANA DE MERIDOR. Bussy je ves omamljen svoje sreče. Mehanično vstane in sledi Diani v salon, katerega je pravkar zapustil gospod de Monsoreau. Začudeno opazuje Diano. Izprva si ni mogel misliti, da bo vzdržala primero s sanjami, s sliko, na katero se je spominjal iz svoje vročice, ali sedaj vidi, da zares istina daleko nadkriljuje to fantazijo. Diana ima osemnajst ali devetnajst let, je v prvem sijaju svoje mlaclosti in lepote, v najčisiejših barvah in vsej svežosti. Ob izrazu Bussvjevega pogleda se ni bilo mogoče varati. Diana takoj občuti in vidi, kako jo vitez občuduje, a nima moči, da se mu odtegne. Končno je razumela, da mora prekiniti molk, v katerem se je slišalo doslej !e težko dihanje obeh. „Gospod," pravi, »odgovorili ste na prvo moje vprašanje, kdo ste. Niste pa odgovorili na drugo, namreč, kako ste mogli priti semkaj?" „Gospa, po ono malo besedah, kolikor sem jih slučajno ujel iz Vašega razgovora z gospodom de Monsoreauom, sklepam, da so vzroki moje prisotnosti v tesni zvezi s pripovedko, katero ste j mi dobrohotno obetali. Niste li pravkar rekli, da moram najprej i izvedeti, kdo ste?" i „Da, da, grof, vse Vam povem," odvrne Diana. „Vaše ime je! dalo toliko zaupanja v Vas, ker sem često čula imenovati to ime! kot ime srčnega in poštenega plemiča, kateremu se mora zaupati." | Bussy se nakloni. „Iz onih par besedi, katere ste slišali," nadaljuje Diana, „stel mogli razbrati, da sem hči barona de Meridora, to je potomka tn j f dedinja najstarejšega in najplemenitejšega rodu Anžovije.'- „Nekoč sem slišal to ime," pritrdi grof Bussy. „Zivel je neki baron de Meridor, ki je prostovoljno pohitel k svojemu kralju, takrat zajetemu v Španiji, in ga zapustil samo zato, da se vrne v Francijo zbrat visoko odkupnino, katero so Spanci zahtevali." „Da, to je bil moj oče. Ko se je vrnil iz Španije, se je oženil, i Dva sina sta mu potem umrla. To je bila zanj velika bol, ker se j je s tem izjalovila nada, da bo imel potomce. Kmalu nato je umrl! tudi kraii, in baronova bol se je spremenila v obup. Ostavil je dvor in se umaknil na svoja posestva, na dvorec Meridor. Kakor; po čudu sem prišla tudi jaz na svet, deset let po smrti mojih bratov, i Sedaj je baron vso svojo ljubezen daroval meni, bil je izredno 1 nc/en, oboževal me je. Tri leta stara sem izgubila mater. To je i bila nova muka za mojega očeta. Premlada še, da bi razumela sve j o izgubo, sem se neprestano smehljala. Ta smehljaj je očeta tešil nad izgubo materino. Pod njegovim nadzorstvom sem rastla in se razvijala Tako sva postala drug drugemu vse. Ko sem dovršila šestnajsto leto, nisem niti slutila, da obsoji še drugačen svet, ne samo moji janjci in jagnjeta, pavi, labudi, golobi in grlice, srnice, lovski psi... in niti želela nisem, da bi se to moje življenje kdaj spremenilo. Okrog dvora Meridora so velike šume, ki so last vojvode anžovinskega, in polne so veprov, jelenov, srn. -azne divjačine, katero so često lovili in ki je zato bila zelo plaši i. Le mene se živalce niso bale Vse srne in jelene sem poznala, in če sem jih klicala, so kar prihitele. Posebno neka košuta je bila čisto udomačena. Uboga Dafne! Kar iz roke mi je zobala. Nekega poletja je nisem videla dva meseca in sem že mislila, da so jo ujeli, plakata sem za njo, pa jo potem naenkrat zagledam, in ž njo dva srnjačka. Mali so se me najpreje bali, pa so se me kmalu privadili, kakor me je bila vajena košuta, in so se muckah okrog mene." — „Takrat se je razširil glas, da bo vojvoda v glavno mesto naše pokrajine poslal nekega podnamestnika. Nekaj dni pozneje se je izvedelo, da je podnamestnik dospel in da se zove gospod de Monsoreau. grof. Ko sem slišala izpregovoriti to ime, mi je postalo kar tesno. Nisem vedela, zakaj. Najbrže me je spopadla zla slutnja." z dolgoletno prakso na slavonskih žatiii<:iiiiiiiiiii'