IZREDNA PRVOMAJSKA ŠTEVILKA
■;< *
DELO
'
UREDNIŠTVO - I N UPRAVA
TRST, ulica Capitolina 3; uM; 44-046 in 444M7
GLASILO AVTONOMNE TRZAŽKE FEDERACIJE K. P. L A
Leto X. itev. 17 (491)
TRST - ČETRTEK, 1. MAJA 1958
Posamezna štev. 25 Lir
Odgovorni urednik : RUDOLF BLAŽIČ ( Bi agi} : založništvo „Deia"; tiska tip. Riva ul Torre bianca 12
Tugom*
sbra (tj
in, titstl
al. 2iv
Veličasten uspeh 1. maja naj bo vzpodbuda
Kata.
dela
Mila j»
v volilni bitki za poraz Krščanske demokracije
avna g* ije - * talne *! najml* TauO
1.45 Z« ■ino R01 -v 3 s1 1. odra.
odala
ijska o" e iz ste ) Glast iski zV «Raz V a igra -.jublja1 očni športu 22,35 C
.30 Zf avinsK Vokal* 5 Radi kot pl» geolog rtni K* ■t: «Ol 2 dej.
;ks n nd1
1N e
v •
, ^osebnosl
a po B : Sini1 tovensfr1 sani, V‘ za a8 iški V< glasba št. 2 orkest1
V G*
- '&» i-duru-
1 glaSL
gOVOe h,
natinsV (j Sv°.i° listo. To pomeni, ,a ven tisov slovenskih ■®*#sov. za katere
lvelNb‘?' h £lasovi- ki jih je 11.	ali 14.000. I, od o o<l.
ascia J, '‘ni, re ho na teh volit-
Torellj
> del
razpršimo
glasov!
Illllllllllllllllnilllllllllllllilllllllillllnillllllllllllllllllllllgllliaillll
teh politič-volitvah je odsotnost ,°polnoma sl ivenskih strank j? gibanj s svojimi kan-.'datnimi listami. Manjka a leh volitvah tudi NSZ
se pote razne predložene
izvoljen slovenski kan-
m B R
C'lgr»i iP'S*nvTnskim volivcem da-Profrflti;.0. razne nasvete kako
r
za , 1 izbirajo. Na eni strani
• ’ ČslsL ' volile z a Kr.ščan-i " 'lemok racijo ali za Tr-
•> rr.c jlj,-,
rimiciKo Unijo, ki ima kot icinrfV^Uju lisic Carla Tollova. Eiriate : «ruge strani
' P°
Sanisi'1* Slove; Utri«; - 20; . um*1 Trst«
;'k
(»a naj voli-
'h je« č ? naiem umen ju hi tre.
izbirati na drugi pod-
'ighi
kel.
t’ I
>sto ^
■ bnS '<i
ni C” >ia. novi-
v)có
s°eialkomunisle, za le-
ali pa za Fronto ne-
A'snosti, j« i ima kol no
1,,'a liste dr. Gianpiero.
h,
«i
agi
#(	-- sicer: katera je ti-
u ,stranka, ki sc ic do-
borila
I.Tj
narodne 5iJ*v-*.c? Slovencev it red fa-
'•Uit
ij —Ptti, v fašističnem re-tf>r>,<1 'u tudi pozneje ? K it-a je tista stranka, ki je S lj,'SV.°jei.i intenzivnem živ-v praksi, \ svoji u-,e«i in pisani propagati. ,, 'bajala načelo o pri-(a°jti pravire Slovencev svojega jezika. kulture.

^.!«vanja njihovih tra-Nr 'h,.
,. .N ■ Vzemimo zadnji pri. 1 J£. Lo je slo za izvaja-
|4'l t*v°j6zicnosti na sodi-ivi. , i|, 1 ' kako so se zadržale
>žun3j'D
Mv,j & Stranke ? Nasprolo-
fjil<
9 UČ
fit
pod
ji 6,^ '«a danes KI’ na Tri 1 ozemlju ponekod
io <Tf
ro «f IX. j-
r u«
«C«?
ika
rf'
gu c
Ascf
[1
1; so ali pa so molčale.
"^'"""stična partija se je CCno postavila po rollìi J°iialistič.ni gonji.
D
j°luìno večino in drugje
v,, v«o večino glasov Slo-
'pč '-v, je treba lo pripf: njeni pretekli dejav-L| ujeni platformi na-i)j() " nacionalnem vpraša-, «jeni' nenehni in
tij,, aìni borbi za prizna-'VSj l>ravic Slovencev. V7 tfj " so vedno obstojala
nje narodnosti. Slovenci dobro vemo. kaj to pomeni. ker nas je fašizem s svojimi škvadristi. zakoni sodišči in dekreti skušal raznarodovati, terorizirati, razpršiti in uničiti.
Obstoja pa še drugi način asimilacije... eleganten in diplomatIčen. ki ima za podlago dozdevno pokroviteljsko strpnost, višjo latinsko kulturo, dobrikanje in korupcijo. Zagovorniki take «teorije», in našli jih boste tudi med tistimi, ki se sklicujejo na socialistične in demokratične izvore. pravijo, da se Sl o ven-
da hi čakali na volitve \ senat.
Pravice Slovencev sc danes branijo s tem. da se voli Komunistično partijo, stranko, ki je bila vedno poglavitni sovražnik fašizma in je neutrudna podpornica slovenskih pravic. Voliti K P pomeni voliti močno stranko, s šest milijoni volivcev, ki je na čelu politično najaktiv nejšega dela italijanskega naroda, stranko, ki hoče za Trst teritorialno avtonomijo in integralno prosto cono in hoče. tla ho Trst vnovič vzcvetel kot trgovski empori j in veliko industrijsko mesto.
Zato ne smejo Slovenci razpršili svojih glasov za kandidate, ki ne bodo izvoljeni ali za skupine, ki delujejo v osamljenosti, brez tipanja iu se pojavljajo samo za časa volitev ter
Prvomajski pozdrav naše federacije
:zJnl,ki "'T- “k,i "kJtt kcL g
pravic, nekaj avtonomne, t .	,	J	J
določene koncesije glede ^ b,1.a Vedn<k 0(1 s,lanl ™ uporabe materinega jezika f8 ".lenega kandidata, k, i- tudi nekaj pravic glede j bo ed,n, slovenski posla-šol in namestitev v javnih	^ b°
uradih, toda vedno- v vlo-
gi postopne asimilacije, ki naj razkroji naš slovenski kolektiv, da nas ho vedno •nanj po številu in tla bomo kot Slovenci po malem popolnoma izginili.
Iv P jr bila vedno na stališču. ki ga narekuje nauk marksizma in leninizma, in za časa fažizma se je borila za neodvisnost Slovencev in za utrditev našega narodnega kolektiva. Za Komunistično partijo je bila iti je zatirana narodna manjšina vedilo eden izmed najbolj gotovih zaveznikov delovnega ljudstva in demokratičnega gibanja naroda, ki se bori proti reakciji in socialnim krivicam. Izvolitev tovariša Srebrniča 1924 leta v par-Iamenl. zavezništvo komu. misto*"- z raznimi slovenskimi skupinami v ilegali, današnja politika K P do
Slovencev, sn povsem naravna dejanja iste linije, iste usmeritve na osnovi načel in ne \ volilne na-
mlel podporo vseh komunistov. vsega delovnega ljudstva iu vseli naprednih sil v republiki.
Na 4. strani fotoreportaža s prvomajskih manifestacij.
DELOVNI LJUDJE!
Vas praznik proslavljate v znamenju miru med narodi in vaše enotnosti v slavni borbi za rešitev človeštva pred zatiranjem in vojnami.
Tudi tokrat boste slovenski m italijanski delovni ljudje, ki ste v preteklem letu dokazali ponos, borbenost, enotnost in razredno zavest. potrdili svojo pravico do dela. dostojnih mezd. demokracije v podjetjih, spoštovanja notranjih komisij in kolektivnih pogodb, boljšega in varnejšega življenja za vas in vaše družine.
Letošnji Prvi ma j naj poteka sredi velike politične volilne bitke. 25. in 26. maja boste sli na volišča, da odločite kdo naj vodi. upravlja in vlada državo za nadaljnjih pet let. Ali ho lo demokristjanska vlada, ki ni dala Trstu drugega kot volilne obljube in iluzije ? Ali pa bo to resnično demokratična, ljudska vlada ki bo dala Trstu organični načrt za njegov gospo-
♦	Zborovanje nove DZ-CGIL na trgu Perugino
♦	Manifestacije na podeželju
(lil IS k i
p repe
rod. deželno ustanovo, k atei
glavno mesto ho Trst. avtonomni teritorialni svet. integralno prosto e on o in ki ho v resnici priznala narodne pravice Slovencem ?
To j(‘ odvisno od volivcev, od mož in žena kol ste vi.
DF.LAVCi!
Voščimo vam. da hi bili strnieni. enotni, zmagoviti v sedan jih in bodočih borbah !
'Na i živi enotnost delavskega razreda !
Naj živi nezrudjivo bratstvo med Slovenci in Italijani!
Naj živi mir med narodi !
Na j živi socializem !
AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA K. P. L
ve Ir lek zjutraj se je prosta v ne manifestacije za Praznik dela. ki jo je priredila Nova zvezna delavska Zbornica CGIIi udeležilo lisoče in tisoče delavcev, mladine in žena.
Že zgodaj zjutraj je godba <• Rinaldi» zaigrala budnico po šentjakobskih ulicah. (M) 9.,'tO je bila na Largo Pcslalozzi že zbrana vidika množica, ki sc je uvrstila v povorko in k renila po že običajni poli py Isirski ulici in Sv. Jakobu, skozi trg \ ivo in ul. Madonnina ter p<> •ilici Oriani, po trgu (i a ribaldi in drevoredu D'Annunzio d<> trga Perugino.
Na sindikalnih volitvah je zmagala delavska enotnost
Nii čelu povorke so vozila šle. \ i lini motorna kolesa in skuterji z rdečimi zastavami, za njimi je korakala skupina mladeničev in deklet noseč rdeče zastave. Sledila je zastava Nove DZ zìi katero so korakali člani Izvršne komisije CGIL z gostom lov. dr. Capodaglio, nato tri tržaške in dve državni zastavi. zìi njimi godba It inaldi in končno posamezne sindikalne sl roke s svojimi zastavami, katerim je sledila množica, ki je neprestano naraščala, ker so se ljudje ki so stali na pločnikih in pozdravljali, pozneje u-vrščali v povorko.
Na trgu Perugino je olvoril nepozabno zborovanje odgovor, ni tajnik Nove DZ tov. Bono-! mo Tominc/, ki je sporočil, da je obnavljanje sindikalnih izkaznic doseglo 100%; 1207 delavcev sc je prvič včlanilo v CGIL. Imenoval je tudi nekatere, stroke. ki so se posebno odlikovale pri ob navi j n ju izkaznic ter napovedal skorajšnjo otvoritev novega sedeža, ki je biL kupljen s pomočjo CGIL, d o čim bo za ostale stroške po volitvah razpisana nabiralna akcija med delavci. Nato je po-
dal besedo tovarišu Gombaču, ki je v slovenščini opisal pomen prvega inaia, dneva borbe za pravico delavstva do boljšega življenje, za bralstvo med narodi in mir. Kol vedno v preteklosti. tako tudi sedaj delavstvo lahko doseže svoje cilje le z vztrajno in odločno borbo, ki jo morajo delavci \ oditi enotno in strnjeno.
Nato je spregovoril dr. Elio Capodaglio, član izvršnega odbora CGIL. Pozdravil je tržaški' delavce v imenu vseli članov velike enotne sindikalne organizacije in podal obširen pregled sindikalnega položaja v vsedržavnem okviru. Opisal je dosedanje uspehe borb. ki so jih zadnje čase vodile vse tri sindikalne organizacije enotno in to. kar bo treba še doseči ter končno obrazložil program ki ga predlaga CGIL. da se izide j iz krize:	načrt gospodarskega
razvoja, javne in zasebne investicije pri katerih morajo imeti državna podjetja vodilno vlogo, podržavi jen je velikih monopolov, zlasti električnih, agrarna reforma s posebnim ozirom na upravičeni razlog, razvoj zunanje trgovine z vsemi deželami brez razlike. Od izvedbe tega načrta bi imel neposredno korist tudi Trst. kateremu je treba priznati integralno prosto cono, povrniti mu trgovsko brodo-v jr i id. iu ki mora izpolniti tudi svojo vlogo izboljšanja odnosov s slovanskimi narodi in z evropskim Vzhodom.
Naša
volilna
zborovanja
Sobota 3. maja
11. Trg Giarizzole, ul. Diavoletto. Largo Saii-torio
18.30 Bark ovije (na obali)
18.30 na trgu pri Sv. Jakobu. Govori
senator tov. Giovanni Roveda
19.30 Padriče. Govori Karol Šiškov ič 20. Donijo. Govori F ranc Gombač 20. Briščiki. Govori Marija Bernetič
Nedelja, 4. maja
Uspele prvomajske proslave ,CGJL so bile tudi v Miljah, Sv. Križu. Nabrežini in Bolj unni. Popoldne pa so se v številnih krožkih mesta in vasi vršile velike ljudske veselice, ki jih je organizirala naša partija in na kateri so številni govorniki prinesli pozdrav K P.
nevi minevajo in vedno bolj živ postaja odmev uspeha,
ki ga je dosegla Nova delavska zbornica CGIL v ladjedelnicah in v čistilnici Aquila pri volitvah v notranje komisije. Delavci navdušeno govorijo o tem dogodku, proučujejo izide, še
i	,	_	. ho!j pa razpravljajo o progra-
cri.sk O. volitvah izvoljeni Up, ,jll(leh „ prnpagand|
tailjanski m slovenski lin tkmokratičnih metodah.
omne. Zato so bili na ob-
ièna stališča glede 1° Racionalnega vpra-
fld ,,Ce pokončati kot pf	,roP- To je zlo-
jja
V" ‘Slovencev :	fašistič-
vL ^cinsko po Hitlerje-0 kovu. ki ga najholj-tiaČujejo besede kolo-
Sli	QiiiMf., .i.. L. . i -
j. fizično linice-
0v Giunte, da je treba
M a6imilaeija. nasilni - °Gdij
kandidati, zato jih homo imeli na bodočih ti: pravnih in pokrajinskih volit vali in . iz istega razloga ho prišla na “a kandidatka Marija Kernel ie n parlament.
hi vsi ali vsaj veej i d el Slovencev, ki niso v preteklosti glasovali za komuniste. tokrat dali svoj glas naši partiji, bi bila tovarišica Bernetivev a lahko
Kn so nekateri aktivisti CIST., ki ne znajo prenesti udarcev, spoznali, da v večini oddelkov niso prejeli niti glasov svojih članov, so začeli širiti vesti, da še bodo začele represalje. da bodo odkrili tiste, ki so odrekli svoje zaupanje « demokratične. Prepričani smo. (I a a ko mu » sindikatu itd. Toda prav
te protidemokratične navade, ki so še preveč podobne terorističnim sistemom gospodarjev, odtujujejo delavec od - sindikatov iz. ul. Duca D’Aosta.
Delavci in uradniki so naveličani ljudi, ki jim grozijo in
izvoljena že 25. maja. n^ izsiljujejo.
Delavci, hočejo resen program. ki se lahko uresniči in ki naj se na podlagi enotnosti v podjetjih in izven njih, v ne predolgem času. spremeni v mezdna izboljšanja, v boljše po. goje življenja v delavnici, v učinkovito zaščito , pred nezgodami in higienskih naprav.
Te naloge notranjih komisij in željo, da bi jih videli delovati enotno so delavci razumeli in izrazili pri zadnjih volitvah v ladjedelnicah in v Aquila. Izboljšanje pozicij FTOM. v glasovih in odstotkih, premik med delavci in uradniki sta res izraz sindikalnega položaja, ki se razvija v Italiji, sta pa tudi sad ugotovitve delavcev, da se je moč delavskega razreda pri pogajanjih zmanjšala, za kar je odgovorno razldjasico sindikalno gibanje.
Vse nezadovoljstvo, ki so ga delavci mesene dušili v sebi. jo prišlo na dan pri volitvah. Če
na predvolilnem zborovanju, da ima namreč CISL v Tovarni strojev 711 članov, bi morala njegova struja prejeti vsaj 'IV98 glasov. Prejela pa jih je 4471. Potemtakem jo on povedal bedasto laž ali pa je med njihovimi člani 75 takšnih, ki imajo ((krušno izkaznico» in jo držijo samo zato« ker si ne lipa jo odreči članstva, saj bi morali pismeno sporočili svoj odstop in prepis sporočila dostaviti ravnateljstvu, da ukine priči i že v a n je članarine.
1 bi bilo ros. kar je trdil Busso no previdnostjo
To se je dogodilo \ večji ali rpanjši meri v vseh tovarnah, v GRBA. Arzenalu m čistilnici Aquila, kjer je najbolj prišla do izraza politika delodajalskih izsiljevanj s podporo liherin-sk i It tekačev, in la pojav se ho še razširil na vse sindikalne volitve, postopoma, kot ho v delavcih dozorevalo spoznanje vrednosti lastnega glasa in potrebe. da ga uporabijo s sk raj-
Nad poldrugi milijon za volilni sklad
11.30 Bazovica (Karel Šiškovič)
17.	Barkovlje (na obali). Govori Claudio Tonel
18.	Dolina (Karel Šiškovič in Arturo Calabria)
18. Milje, na trgu Marconi. Govori
senator tov. Giovanni Roveda
20.30 na trgu Goldoni. Govori
senator tov. Giovanni Roveda
Ponedeljek, 5. maja
18. Prečnik
20. na trgu Bonomea (Greta). Govori Vittorio .Vietali
20. Barkovlje (pri železniškem podvozu ul. Perarolo ). Govori Giuseppe Burlo
Torek, 6. maja
J) rvi maj je zabeležil velik J lir. Posebne omembe je vredna uspeh kampanje za nabira- tudi celica «De Rosa » sekcije
nje prispevkov za volilni sklad. Videti je, da so se tovariši zadnji teden posebno potrudili, saj je na predvečer velikega praznika dela in borbe nabrana vsota naglo narasla na več kol poldrug milijon lir. Sekciji Sv. Jakob in Aeegat sta presegli svoj cilj ; Milje pii, so dosegle znesek
229.200 lir.
Pri tem moramo omeniti zelo pozitivno dejstvo, da so se nabiralni akciji zelo dobro odzvali trgovci v Skednju in Miljah. Dober uspeh je dosegla pobuda Irebenskib tovarišev, ki so obiskali vse družine v vasi in v kratkem nabrali skupno 18.190 lir; v Boljuneii so pa tovariši s podobno akcijo nabrali J 1.170
Barriera, ki je v počastitev prvega maja presegla svoj cilj.
\ zadnjem led tp so bili osrednji upravi dostavljeni nasle-dji zneski: Sv. Jakob 73.710. Aeegat 32.000. Ročni 1.900. Sekcija Curici 17.000. Skedenj 77.700 (od tega so škedenjski trgovci prispevali 28.000 lir). Sv. Ana 30.000, Barriera 16.820. sekc. Tomažič, 12.650. Kolonko-vcc 10.000, Sv. Vid 21.150. Sv. Tvan-Podlonjer 36.920. Magdalena 8.670. celica ladjedelnice Sv. Marka 25.310, Trebče 18.1 90. Boljunee 11.170. Barko> -Ije 5.400, Rojan 7.380, Sv. Alojz 10.180, Donijo 9.000. Dolina 2.100 in Milje 65.205 lir.
19.	Farnei ( Milje)
20.	Nabrežina
20. Trebče. Govori
senator tov. Giovanni Roveda
Sreda, 7. maja
19.30 Sv. Rok (Milje)
19.30 Barkovlje, ul. Boveto 39
20.	Log pri Riemanjili
21.	Devin
Četrtek, 8. maja
18. Milje, na trgu Marconi
20. ul. Campanelle, ul. Commerciale
Petek, 9. maja
12.30	Barkovlje (pri zadnji tramvajski postaji) 20. \ eliki Repen
20. Riemanje
20.30	Kontovel (št. 61)
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Tržaški komunisti kmetom !
Kmetijstvo na Tržaškem se nahaja v težkem položaju. Njegov pomen se v splošnem okviru tržaškega gospodarstva vedno bolj manjša. Toda s sprejemom učinkovitih ukrepov bi se dalo ta položaj v kratkem času vidno izboljšati.
Predvsem je nujno potrebno sprejeti
temelji
ini orgamcm načrt
tako s tehničnega kot s finančnega vidika. Ta načrt bi morale nujno
sprejeti merodajne oblasti s tesnim sodelovanjem prizadetih malih ii srednjih kmetov.
ure-
Razne melioracije na področjih našega kmetijstva, smotrna ditev travnikov in pašnikov ter gnojenje istih, povečanje živinoreje, iiasti krav-mlekaric, kakor tudi načrtnejše obdelovanje orne zemlje m usmeritev k povečanju pridelovanja povrtnine, cvetličarstva, trto-leje in sadjarstva, po katerih je veliko povpraševanja na tukajšnjih trgih, bi v veliki meri pomagalo k preporodu našega kmetijstva in našega gospodarstva na splošno.
Vzporedno z vsem tem pa je nujno potrebna skrb za povečanje strokovne izobrazbe kmečkih množic in to v lastnem materinem jeziku. Zato je potrebno ustanoviti večerne kmetijske tečaje za odrasle m mladino in tudi strokovno kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom.
Komunistična partija se v polni meri zaveda velikega pomena, ki bi ga imela v okviru splošnega preporoda tržaškega gospodarstva tudi poživitev kmetijstva. Zato je v svoj volilni program postavila posebno poglavje, ki se nanaša na kmetijstvo in se bo borila za to, da bodo tudi kmetje na Tržaškem ozemlju deležni vseh pravic in ugodnosti, ki jih predvidevajo tozadevni zakoni v ostalih pokrajinah Italijanske republike. Med drugim komunisti zahtevajo, naj se v organičnem načrtu za Trst upoštevajo tudi naslednje točke :
a) intenzivno obdelovanje približno 400 hektarov peščene in neobdelane zemlje, ki naj se jo prilagodi za gojenje po vrtnin, trtoreje in cvetličarstva. To zemljo naj se dodeli kmetom, ki imajo malo zemlje ali pa je sploh nimajo ;
h) izboljšanje nadaljnjih 200 hektarov že obstoječih posestev, da se jih dvigne na intenzivno obdelovanje;
c) ohranitev posebnega nevračljivega finansiranja za izboljšanje kmetijske posesti tudi glede na živinorejo za zakol in molžnjo ter perutnino ;
d) ustanovitev blagajne za okrepitev male kmečke posesti s ka-pitali z nizkimi obrestmi ;
e ) ukinitev trošarinskega davka na vino ;
f) ukinitev zadnjih poviškov občinskega, pokrajinskega dodatnega zemljiškega davka, ki so že v veljavi ali še v teku odobritve ;
g) takojšnja raztegnitev zakona za ustanovitev bolniške blagaji za kmete ;
h)	ohranitev in razvoj kmetijskih tečajev in
i)	demokratizacija zastopstev malih posestnikov v Trgovinski zbornici in v državnih, pokrajinskih in občinskih komisijah.
Komunistični poslanci so v zadnjih letih postavili vrsto zahtev v parlamentu. Nekatere izmed zahtev so bile že sprejete in uzakonjene, za ostale pa se bodo borili v bodoči parlamentarni dobi. Med drugim so komunisti zahtevali : ukinitev trošarine na vino, odpravo davkov na živino, odpravo raznih drugih davčnih bremen, odpravo trošarine na zakol prašičev za domačo uporabo, za oproščenje zemljiških in občinskih davkov v primeru, da so kmetje prizadeti zaradi menskih neprilik itd.
vre-
Važno poglavje v borbah, ki so jih komunisti vodili za pravice kmečkega prebivalstva predstavlja zahteva po uvedbi socialnega zavarovanja in starostne pokojnine. Tudi te zahteve so postale stvarnost in danes ima tudi pri nas že mnogo kmetov pokojninske knjižice. Zakon o socialnem zavarovanju kmetov pa na Tržaškem ni bil še uveljavljen po krivdi Bonomijeve organizacije «Coltivatori diretti», ki zavira raztegnitev omenjenega zakona iz bojazni, da bi se razkrinkala in da bi se javno izkazalo, da na Tržaškem v resnici ne predstavlja srednjih in malih kmetov.
TUDI INTEGRALNA PROSTA CONA, KI j O KOMUNISTI ZAHTEVAJO NA TRŽAŠKEM, BI PRINESLA VELIKO KORISTI NAŠEMU KMETIJSTVU, ZLASTI MALIM IN SREDNJIM KME-
TOM. Med drugim bi naši kmetje kupovali zlasti umetna gnojila in kmetijske stroje po mnogo nižjih cenah, istočasno pa bi v mnogo večji meri lahko izkoriščali pogonska goriva in električno silo, ki bi bila prav tako mnogo cenejša. Iz vsega tega sledi, da bi naši kmetje lahko na cenejši način proizvajali mnogo več pridelkov, bi jih nato ceneje prodajali na mestnem trgu in tako lahko kljubovali dušeči tuji konkurenci, od česar hi v končni meri bili deležni velikih koristi vsi tržaški prebivalci in torej tržaško gospodarstvo na splošno.
Na vsa ta vprašanja naj mali in srednji kmetje na Tržaškem pomislijo, ko bodo šli na volitve. In če bodo vse to dobro premislil j, jim ne bo težka odločitev za koga naj volijo 25. maja.
Pomnijo naj, da bodo s svojim glasom za KPI koristili samim
sebi !
Trst mora dobiti čimprej
svoj občinski svet
v
volilni kampanji za izvolitev poslancev naša partija stalno razkrinkuje protidemokratično in protiustavno zadržanje KD, ki si je pred prebivalstvom prevzela težko odgovornost za razpustitev občinske, ga sveta in prepustitev občine izredni upravi prefekturnega komisarja, s posledicami, ki jih vsi dobro poznajo.
Povečan davčni pritisk, povišanje tarif za občinske usluge, načrti za ukinitev nekaterih najvažnejših občinskih služb, vse to odlikuje dolgo dobo komisar, ske uprave, ki je daleč presegla po zakonu točno določen trimesečni rok za obnovitev občinskega sveta s svobodnimi volitvami.
Dosledno stališče komunistov glede takojšnjega razpisa občinskih volitev
zorili komisarja, naj spoštuje in izvede to zakonsko določijo in smo pri tem naleteli na togotno kritiko KD, ki je odločno zagovarjala iste zavlačevalne razloge, katere je pozneje navedel prefektu rni komisar, da zakonsko določilo namreč ne obvezuje marveč samo nakazuje. Iz tega naj bi izhajala pravica zavlačevati po volji razpis volitev z upoštevanjem letnega časa ter potreba po gotovem «političnem razčiščen ju», da bi moglo iz vo-
j litev iziti takšno predstavništvo. S tem v zvezi smo tudi opo- | ki bi omogočilo K D sestaviti
«stalen» občinski odbor. To po meni, da bi morale volitve nuditi možnost nadaljevati z negibno politiko, ki je bila značilna za demokristjansko večino in njene zaveznike v sedmih letih absolutnega gospodovanja Niti govora torej o socialnem odprtju, marveč nadaljevanje negibnosti, ki je tako ugajala začetni večini, katera se je pozneje okrepila zaradi znanega zakona povezav, ki je bil slednjič ukinjen, čeprav ga je večina trdovratno zagovarjala, ker ji je omogočal prezirati pravilne zah te ve šibke opozicije.
Pogubne posledice
Skupnega evropskega tržišča
za. naše gospodarstvo
jsj kupno evropsko tržišče, ki je stopilo v veljavo 1. januarja 1958, predvideva postopno ukinitev carin v odnosih med državami, ki so članice (Italija, Francija. Zahodna Nemčija. Belgija, Nizozemska, Luksemburg). Obenem je predvidena tudi postopna ukinitev sleherne neposredne ali posredne pomoči kakršni koli gospodarski pobudi n strani ene izmed držav članic drugim članicam.
Posledice tega sporazuma sc tičejo Trsta, bodisi zaradi njegove industrije, mednarodnega prometa kot tudi glede integralne preste cone.
Posledice za industrijo
Z ukinitvijo vsake carine in vseh olajšav hi ostala tržaška industrija izpostavljena konkurenci industrije drugih dežel, ki so članice Skupnega evrop-I skega tržišča. Temu hi bile <e ! posebno izpostavljene s katastrofalnimi posledicami tovarna piva Dreher (spričo podobnih nemških tovarn z bolj modernimi napravami ). ladjedelnice (ki imajo za 30% višje proizvodne stroške kot so medna rod ni. Naše ladjedelniške naprave so že zastarele, dočim imajo angleške, nemške in francoske ladjedelnice najmodernejše naprave).
Naše ladjedelnice danes lahko še kljubujejo inozemski konkurenci, ker si je država na osnovi zakona Tam broni pre-
Klerikalna vlada se ni ozirala na koristi našega mesta
ž išče m hi bil ukinjen tudi zakon Tamhroni.
Z odobritvijo Skupnega evropskega tržišča bi morala deni ok ris tj anska vlada odobriti načrt moderniziranja nacionalnih industrij, predvsem industrij IR J (ki so državna last), da bi tako lahko znižale proizvodne stroške in vzdržale pred tujo konkurenco.
Toda demokristjanska vlada tega ni napravila. Tržaške ladjedelnice (Sv. Marko in Sv. Rok) imajo zastarele naprave in vlada ni odobrila nobenega načrta za finansiranje modernizacije naših ladjedelnic.
V takih pogojili bo tuja konkurenca pregazila naše ladjedelnice, če ne bo uspela delavska akcija spremeniti položaja.
Posledice za promet
Skupno evropsko tržišče določa. da se luke držav članic postavijo na isto raven glede na mednarodni promet "Skupnega evropskega tržišča.
Toda demokristjanska vlada je vseeno sprejela načelo, po katerem bodo nemške luke (Hamburg, Bremen itd.) imele še nadalje ugodnejše železniške in pristaniške tarife kot ostale države članice te skupnosti. Trst pa ho verjetno izgubil pomoč ki so jo dajali subvencioniranim
pristala na Skupno evropsko tržišče, je popolnoma pozabila na posebne koristi in je priznala Hamburgu tiste ugodnejše pogoje, ki bodo zelo škodovali tržaškemu prometu.
Posledice glede na integralno prosto cono
Če bi bila KD demokratično usmerjena, bi imela možnost do-biti podporo opozicije pri de inokratičnem reševanju mnogih mestnih problemov. Toda KD, kot tudi njeni stari sateliti, so želeli le, da se obrani blok in nadaljuje stara solidarnost v občinskem od borir.
Zaradi tega smo z neinalim začudenjem prečita H članek bivšega župana v katerem trdi. da se v interesu mesta upravne volitve ne bi smele odlagati dlje kot do jeseni in to' brez ozira na vzporedilev upravnih z volitvami v senat, za katere meni, da se ne bodo vršile pred pomladjo 1959.
Brez ozira na datum senatnih volito ne bo odveč če spomnimo. da smo vedno zagovarjali potrebo po takojšnjih upravnih volitvah in smo zato predlagali, da bi se upravne volitve vršile istočasno s političnimi, kar pomeni, da bi bili mogli 25. maja izvoliti tudi novi tržaški občinski svet. Toda po njihovem mnenju je bolje počakati na izid političnih volitev, da hi mogli ugotoviti kako hodo tržaški volivci izbirali svoje občinske zastopnike ; in zato je potrebna p re vi d nosi. Vse naj bi bilo torej odvisno od uspeha ali neuspeha KD in njenih satelitov, ki bi bili lahko tudi misovei in monarhisti kot se je to zgodilo lani.
- .k...
KONSUMNA ZADRUGA DELAVCEV SKEDENJ SKIH PLAVŽEV TRST
pošilja ob prazničnem dnevu vseh delovnih ljudi iskrena voščila za še večji razvoj zadrug, za dobrobit kolektivnosti
TOVARNIŠKA KONSUMNA ZADRUGA NAMEŠČENCEV V LADJEDELNICI SV. MARKA
TRST
ul. della Guardia 42 - tel. 41-035
f I»
re
M*kc
i zl’
pivov psiva »'ari.; a bu »tal je v n N! 1
k <1
P šp ,
t]'
" m Marii Mèri,
bri.
J K,
Vasti
Na vsak način vzamemo na znanje misel bivšega župana, da se po jeseni ne smejo volitve več odlašati. Dogodki bodo dokazali, če je bila to le vaba za volivce, da jih prepriča o dobrih namenili demokristjanov ali pa če je mislil resno. Volitve bi se morale torej vršiti prihodnjo jesen.
Mi vztrajamo na zahtevi po takojšnjih volitvah, ker je Trstu nujno potrebna izvoljena u-prava. ki bi se -, mogla lotiti osnovnih mestnih problemov ne I samo v odnosih z vlado, marveč Zgleda da bomo zaradi pri- I tudi v vsakodnevnem razvijanju
Stanka, ki ga je dala demokristjanska vlada Skupnemu evropskemu tržišču izgubili možnost ustanovitve v Trstu integralne proste cone. Skupno evropsko tržišče namreč gladko prepoveduje priznanje, ugodnih pogojev za katero koli luko ali mesto držav, ki so pristopile k tej skupnosti. Izjema velja samo za Hamburg.
Zato je Skupno evropsko tržišče, ki ga je hotela demokristjanska vlada, dejansko velikanska škoda za Trsi. njegove ladjedelnice, njegov pr on* et in za integralno prosto cono.
mestnega upravljanja. Po letu dni takoimenovane redne komisarske uprave, potrebuje občina demokratično zastopstvo, ki bo uresničilo doslej zanejnarjane ljudske zahteve in težnje. Bolj kot kdaj koli je nujno potrebno poskrbeti ža rešitev številnih problemov, ki jih je prejšnja občinska večina pustila nerešene, ker je vso skrb posvečala politiki obrambe imovitejših slojev in se ni brigala za potrebe ljudskih množic, katere imajo možnost, da preko občine uresničijo svoje težnje, če se vključijo v javno upravo.
STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV ACEGATa Ulani nove Delavske zbornice -( GII.)
pošilja ob priliki 1. maja 1958 vsem nameščencem in njihovim družinam voščila za mir in blaginjo, ki sta - temeljni načeli socialne pravice
-f
6r
F'
f- :>p
r se
"lit,.v
‘tulu ■ trm ch'ali
Slnš*
ZADRUŽNA DRUŽBA PRISTANIŠKIH Jjj"
MENZ V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
pozdravlja vse člane in kliente, kakor tudi vse zadružno gibanje v Trstu, želeč čimvečjo razširit er zadružništva v znamenju bratstva in miru
•in
Sud
'Sledi
"liusk
FIOM - CGIL NOTRANJA KOMISIJA v
pn. v
V SKEDENJ SKIH PLAVŽIH «ILVA» TRST
pošilja ob priliki zgodovinskega praznika bratske pozdrave vsem delovnim ljudem z željo, da bi bili enotni v borbi za svoje
r,"*nni
pravice
GOSTILNA G A R G N A L I
P) vovrštna istrska vina - velika izbira likerjev l ■ Canciani - mrzla jedila - domača postrežba L R!‘
L:!!'
TRST - Strada del Friuli 19 ( Gornja Greta )
GIUSEPPE POTASSI
vzela kritje večjih stroškov pro- J pomorskim program.
izvod nje. Toda z Evropskim Ir- Ko je demokristjanska vlada
ZA VSAKOGAR NEKAJ
ZATO VSI MALT IN SREDNJI KMETJE VOLITE KPI!
Volite listo
Vidalija in Bernetičeve!
«Kaj ti je, Luka. kakšna nesreča le tare, da si tako pot rt? p
«Nič mi ni.p
«Kako nič, nekaj moraš imeti na duši. ko si pa tako zalo-sten,p
«Dogme prav nič nimam, ne na duši in ne v žepu.p
« Do! c r dan. Jože. Kaka je kaj s teboj?p
«Hvala bogu dobro. In kako je s teboj?p
«Dobro, dobro, hvala. Kako pa je kaj s tvojim bratom?p
«Slalto, ni ga več med živimi, p
«Od če ga pa je umrl?))
«Strela ga je ubila.))
«O, saj sem vedel, da ne ho dolgo.p
«Kako si pa to mogel vedeti.p
«Bil je tako slaboten in bled v obraz...))
* * *
«Kaj se pa to mene tiče?p je odgovori/ Nušič. «Pustite ga naj brblja. Dovoljujem mu celo, da me pretepe, le da nisem prisoten.p
\ družbi so nekoč vprašali (r lučk a kaj ima najbolj rad v živi jen ju.
«Tri stvari,v je pripravno odgovoril Gluck. «denar, vino in slavo.p
«Kako to?» je vprašal nato neki radovednež. «Ti postavljale slavo na tretje mesto, za de-nar jem in vinom? Ne verjamem, spoštovani mojster, da ste bili pri tem popolnoma iskreni.))
«/nkaj pa ne?p je z nasmeškom odgovoril Gluck. «Z denarjem kupujem vino, vino odkriva moj genij in njemu se imam zahvaliti za svojo slavo.p
MILJSKA LJUDSKA ZADRUGA COOPERATIVA POPOLARE MUGGESANA
zeli vsem delovnirìi Ijuilem bodočnost miru in blaginje
V soboto se je zaključil kongres ZKJ
\T soboto popoldne se je za- lo politike aktivne koeksistence
»	I I - -M 17TT I	-z_____	• '	.1 ' « *	.... i :V.r.. VIZ i .1
ključi! VIL kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je zasedal od torka/v Ljubljani.
Zadnji dan zasedanja so izvolili nov Centralni komite, ki šteje tokrat 134 članov, (in sicer 32 več od prejšnjih) in centralno kontrolno komisijo, ki šteje 23 članov. V vodstvenem organu ni bistvenih sprememb. Tov. Tito je bil ponovno izvoljen za generalnega sekretarja ZKJ. Kongresisti so nato odobrili zaključno resolucijo. Kongres je s krajšim govorom zaključil maršal Tito.
Zaključki generalnega sekretarja ZKJ
Ko je neki hinduski filozof obiskal Ameriko, so ga radovedni novinarji obsuli z vprašanji o tem, kaj misli o ameriški civilizaciji in njenem tehničnem napredku.
«Da — je dejal filozof, vi lahko letite po zraku bolje od ptic, piovute pod vodo hitreje od rib, toda, na zemlji živeti, tega sploh ne znate.»
* * *
Srbskemu komediografu A lisi č H so nekoč povedali, da ga nekdo strašno opravlja.
Neki kmet je pripeljal slikarju voz drv iti zahteval zanje tri tisoč lir. Slikarju se je zdela cena previsoka. Inde kmet se je. takole izgovoril:
«Vi prejemate za svoje slike še mnogo več. čeprav nimate pri lem finir posebnega delo.»
«7 i si. bedak in nič ne razumeš,» um odgovori slikar. «To je zato, ker delani z glavo.»
«Tudi moji voli so privlekli drva z glavo in ne z repom,» odgovori pripravne kmet.
V	zaključkih jr generalni sekretar ZKJ med drugim - ponila-
j ril enotnost in trdnost ZKJ in I ljudstva, ki ne sloni samo na na. eionalnih interesih, marveč je o-henem globoko prežeta s čustvom mednarodne solidarnosti z vsemi delavskimi in naprednimi gibanji, predvsem pa s kolonialnimi narodi. Poudaril je še, da Se bodo jugoslovanski komuni sti tudi v prihodnosti trudili, da ne bi nudili razlogov za u-pravičene očitke, da slabije mednarodno delavsko gibanje.
V	zaključni resoluciji, ki je
in podčrtuje stališče ZKJ. da razlike v ideoloških koncepcijah ne smejo vplivati na odnose med državami. ,še posebno med socialističnimi. ZKJ bo okrepila napore za razvoj sodelovanja med komunističnimi in delavskimi patrijami socialističnih dežel in sc bo trudila za odstranitev dosedanjih težav.
Resolucija poudarja, da seda. nji mednarodni položaj zahteva ne samo od komunistov, temveč od vseh naprednih sil. da vložijo svoje napore v borbi za ohranitev miru. Predvsem si je treba prizadevati za prenehanje oboroževalne tekme, za postopno razorožitev, popolno prenehanje jedrskih poskusov in prenehanje proizvodnje in uporabe jedrskega orožja v vojne namene. Upreti se je treba vsem ukrepom, ki bi poslabšali mednarodni položaj, kot je gradnja oporišč in atomsko oboroževanje Zahodne Nemčije. ZKJ pod-pira sklep ZSSR o enostranski prekinitvi jedrskih poskusov in bo pozdravila vsako pobudo za olajšanje napetosti v svetu, ker smatra da je ohranitev miru danes najvažnejše mednarodno vprašanje.	i
V nadaljevanju obravnava resolucija notranja vprašanja, kot krepitev materialne baze socializma in hitrejši razvoj proizvod,,.h sil, družbeno samoupravo, politične in ideološke imbi-
bila -oglasno odobrena se med j ge. borbo proti birokratizmu, drugim ponovno potrjuje n a če- naloge sindikatov itd.
KONSUMNA ZADRUGA ŽELEZNIČARJEV
:r" i,
TRST. prodajalna št. 1 . ul. Flavio Gioia 5.
tel. 36-841 ( notr. 398)
ROJAN, prodajalna št. 2 - ul. Barbarina 5. tel. 29-286

CASALINGA TRIESTINA
d. Z ; O. z.
Prodaja hišnih potrebščin’ na obroke' in-proti takojšnjemu plačilu - električne hišne potrebščine - štedilniki na plin - predmeti za darila.
Edino zastopstvo štedilnikov znamke « HEI.IOS»
TRST . ulica S. Maurizio .16. tel. 55-555
-G-
1
Gospodinjske potrebščine K E R Ž E'
Porcela n - kristal - jedilni pribor - navadni in umetni, lestenci - hladilniki - gospodinjski električni predmeti - štedilniki - vse za dom
TRST - trg S. Giovanni I. tèi. 35-019
) "kaj
. 'ali
V M
S«Bn
Demokratični nameščenci
DELAVSKIH ZADRUG (člani CGIL)
K
'H,
MESNICA
ENRICO GUERRA
M
\
vzklikajo I. maju, mednarodnem u prazni ku delovnih ljudi
TRST
C-ampo S. Giacomo
'X,-
K d
>R;
'"'ik
—A
KONSUMNA ZADRUGA NAMEŠČENCEV TOVARNE STROJEV PRI SV. ANDREJU
naš;
"Vic-.
r»«» i
J«‘
'"liti.
/•"-tv
fe'-
N K
gr
i'-kok,.
11 k " Il n
X , N
T R s T
VH.
ul. della Guardia št. lì - tel. 4 1-866 k, '
L "'Ori
......	j
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
CEV
vseh la za robit
Komunisti so ponovno
na čelu protifašistične borbe
za napredek in mir
GA
I
f potek jo naša partija pri-j redila na trgu Perugino r°slavo trinajste obletnice Nsko vstajo v Severni Italiji, r zborovanju, ki mu je pri-pVovaJa velika množica ob-i s‘Va. jc najprej spregovoril bari.; Vidali, ki j c orisal hra-
__borbo združenih slovenskih
1 italijanskih borcev; spomnil j(' nasi Iste v fašizma, ki se f v naših krajih zlasti zagnal [0,i komunistom, njihovim or-pizacijam. ljudskim domo-rlh demokratičnemu in posebij ‘sp slovenskemu prebivalstvu.
,!®i*il se jr spominu padlih i b o r }> j proti fašizmu od Frati-[Il;‘ in Curicla do Tomažiča in °'afioa in tisoče v drugih tor Ncrtal velik doprinos komu-pv v lej borbi proti dikta-
Proslava dneva vstaje na trgu Perugino
Govori partizanskih borcev in voditeljev ter matere padlega partizana
035 a
oziv ženam
enominutnem molku v
J*' .
rastitev spomina padlih je -'‘^govorili tov. Ester (-ossuta L*1* padlega partizana. Pouda-L j(‘- da proslavljamo letos „ ' ilpril v posebnih pogojih, Sv ljudstvo pripravlja na iz-[ 1tf‘v novega parlamenta. Pod-‘,;a jf‘ doprinos, ki so ga da-f ^‘eno v osvobodilni borbi in _V*vala žene. naj se z istim J' hišen jem udeležijo volitev :	glasujejo	za Komunistično
f, . J°- da preprečijo nova s*Ua in krivice.
Hn slovenskemu Otidstvu
;‘ledij je tov. Dušan Lovri ha, r inski župan in bivši parti-[ ’ V svojem govoru se je i	preganjanja fašistične-
,f>žinia in trpljenja našega r°da. ki se je nato ramo ob z italijanskim dcmokra-, h,m ljudstvom na čelu s ko-borilo in strlo nacifaši-k**1, Ožigosal jc pisanje «Kato-| e£a glasa», ki poziva Slo-■n<(' nraj volijo Krščansko de-( °kr«»f-ijo. sovražnico sloven-t ljudstva in pozval Sl ovcn-

QH
*ČU
'i vse
razširili r u
IJA
7 An
bodilnega odbora treh Benečij, j<‘ na Pr kol uradni govornik opisal zmago odporniškega gibanja pred trinajstimi leti. katero danes proslavljajo razne stranke in gibanja, ki pa pozabljajo pri tem na bistvo in namene partizanske borbe. Odporniško gibanje se ni začelo 25. aprila, rodilo se jo v letih I *>20-21. ko sc je začela borba proti fašističnim škvadram. in -e nadaljevalo ves čas fašizma in tudi v protifašistični španski vojni. Takrat so bili' mnoge stranke odsotne. Glavni borec proti fašizmu je bil delavski razred. Toda po osvoboditvi, leta 1947 so bili' delavske stranke izločene iz vlade, sedaj se
/
pa listava ne spoštuje, ponovno se pojavlja fašizem., vladna politika pa sloni na protikomunističnih diskriminacijah. Tem reakcionarnim silam je treba zastaviti pot in to se lahko napravi le z glasovanjem za komunistične kandidate, da sc izvoli parlament miru.
Manifestacijo je zaključil tovariš Vidali, ki je zatrdil, da so fašiste v Trstu hrabrili in jim pomagali v odboru za o-bramilo itali iaiislva. v ustanovi « Lega Nazionale» in v občinskimi svetu. Danes nas KI) in VISI napadata in mi srno ponest» ‘v na to, kajti spet so komunisti na čelu protifašistične borbe, za napredek in mir.
Močna partija je prvi pogoj za volilni uspeh
d V zadnjih dneh vpisanih 26 novih tovarišev
zadnjih tednih je pristopilo v našo partijo 26 novih tovarišev v naslednjih sekcijah : pri Sv. Jakobu 7 novih tovarišev. na Greti 4, v ladjedelnici Sv. Marka 4, pri Sv. Ani 4. na tiarricri 3. pri Magdaleni 2, v Rojami I in pri Acegat 1.
V sedanjem obdobju intenzivnega delovanja naše partije imamo najboljše pogoje za pridobivanje novih sil naši partiji med prijatelji in simpatizerji, ki nam v teku volilne kampanje pomagajo pri delu. propagandi in prispevanju denarne podpore. Uspehi pri rek ru taci ji so torej odvisni od sekcij in celic, ki ne smejo pozabiti na akcijo prepričevanja in pridobivanja novih članov, kar jo stalna naloga slehernega tovariša. Primeri. ki smo jih navedli zgoraj do. kazujejo, da z malo dobre volje lahko z lahkoto pridobimo nove tovariše.
Spomnimo se. da predstavlja
vsak novi član korak naprej k okrepitvi naše partije in da je močna Komunistična partija prvi pogoj za uspeh v volilni kampanji.
Konferenca slovenskih komunistov v Doberdobu
mika
idem
voje
i:
i ^ ,,;,j dokažejo svojo enotnost rjev f /il časa osvobodilne borbe ‘Žba h. ^bisujejo za Komunistično Lj!![°’ ki .i'1" .i'1 t»«1' v najeta ) ii ' ' lr<'niilkili vodno siala ob ’ filili
J
J
iNA
nini
^staviti pot
?akcionarnim
plam
rj. " njim je spregovoril tova-Liovanni Poslogna. sedanji |f ’b'ulnik Združenja političnih l^^;,t|janeev. ki so ga fašisti k Hi na skupno 45 let za-|9|.<l *n s<> ga nacisti deportila V 1 biella u. «Trst in njegovo je dejal tov. Poslogna, j• 1,1 kila nikoli fašistična. I la-|,Vl!| 'n Slovenci so se bratsko fj ^ili v borbi proli diktaturi^ j1*-0 se morajo tudi danes
____in glasovati za koimi-
'*no listo za mir. svobodo
L	Bonomo Tomirjez,
,Zanski major in član osvo-
petek. 25. aprila so se v Doberdobu zbrali slovenski j komunisti Goriške, da proslavi- j jo obletnico vstaje in se posvc-tuje jo o nalogah, ki jih imajo komunisti v sedanji volilni kampanji. Srečanja so se udeležili ludi vidnejši člani deželnega komiteja, med njimi senato r Pellegrini. partizanski borci in komandanti, sorodniki padlih, stari slovenski tovariši ustanovitelji partije na sodelavci nepozabnega lov. Srebrniča ler večja delegacija slovenskih komunistov in demokratov iz Trsta.
Prisotni vidnejši voditelji KPJ
Nastop pevskega zbora in podlonjerske dramske skupine
je spomnil skupne borbe v o- mija in volitve v deželni zbor,
Na zborovanju je pozdravil prisotne sen. Pellegrini, ki se
EV
5.
Smotrno
razdeljevanje
letakov
S propagandnim materialom so tovariši te dni prejeli tudi letak z izvlečkom volilnega programa tržaških komunistov, v katerem so glavne točke. Letak mora biti orodje za izboljšanje kapilarnega dela in razširitev pogovora z volivci. Temu mora tovariš in propagandist posvetiti na j večjo pozornost, ker je prav od tega dela v veliki meri odvisen rezultat naše volilne kampanje.
svobodihii vojni in poudaril, da 1)0 K PI ostala zvesta svojim miei lom bratstva med narodi in si bo prizadevala, da Slovenci dosežejo svojo popolno osvoboditev in postanejo povsem enakopravni državljani. Glavni reterà t je imel lov. SiŠkovič. kot član deželnega komiteja. Opisal je značilnosti dosedanjih de-mokrisljanskih vlad, ki so prezrle uslavo. porojeno v trdi osvobodilni vojni in podredile deželo tuji imperialistični sili. v notranji politiki pa so podpirale le velekapitaliste na škodo koristi ogromne večine ljudstva. 25. maja lahko zadamo odločen udarec takšni politiki in usmerimo vlado tako, da bo krenila po poli interesov ljudstva in spoštovanja republiške ustave. Ena sama strank4 ne more imeli monopola nad obnovitvijo dežele : naša naloga pa je. da dokažemo, da so ku-munisti najboljši, da zna KPI bili na čelu množic, razumeli njihove probleme in jih ludi reševali. V okviru spoštovanja republiške ustave zahtevajo komunisti odobritev posebnega zakona, ki naj uveljavi 6. člen ustave in za po pa de tudi londonski sporazum, da bodo vsem Slovencem v mejah Italije priznane enake pravice. Pravice
v katerem bodo Slovenci sorazmerno zastopani. KPI jo stranka, ki nudi možnost poslati slovenskega zastopnika v parlament, zalo morajo komunisti v tem smislu usmerjati volivce.
Po zborovanju se je na plesišču razvila ljudska veselica, na katero je prihitela vsa vas. V navdušnem bratskem ozračju so domačini in gostje prisrčno pozdravili mlade podlonjerske igralce, ki so nastopili z igrico v treh delili «Kovačev študent » in pevski zbor iz Rientarij. ki je dovršeno zapel par lepih narodnih in umetnih pesmi.
Huda nesreča v Nabrežini
V ponedeljek se je na cesti Nabrežina - Sesljali med železniškim viaduktom in križiščem s trbiško cesto zgodila tragična prometna nesreča, ki je globoko pretresla vse prebivalstvo nahre. /inske občine. Splošno znana 31. letna Dora Semolič por. Mazza iz Nabrežine se je pri trčenju njenega osebnega avtomobila z neko aviocisterne smrtno ponesrečila. Njena sopotnika, 28-I vini profesor Ferruccio Jakomin in mesarski pomočnik 55-letni Tvan Oberdank pa sla pod. legla poškodbam v tržaški bolnišnici: prvi je umrl v sredo, drugi pa v četrtek.
Smrtna
kosa
Prav na dan pvega maja je preminula Marija Hrovatin z Opčin. mali tovariša Julka Hrovati, na, člana svkeijskega komiteja openske sekci je K P. Člani komiteja in vsi tovariši z Opčin izrekajo težko prizadetemu tovarišu globoko sožalje, kateremu se pridružuje « Delo».
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo na
r-
v*.

pod «mlajem», ki bo v nedeljo 4. maja od 16. do 19. in od 20. do 24. ure ter v ponedeljek 5. maja od 20. do 24. ure.
Igral bo
kvintet bratov A V S E N 1 K iz Ljubljane
T~
Ob tej priliki bo jena tud čili vin.
Ojačana vožnja avtobusov iz Trsta.
prire-razšlava doma-
ZA TEDEN DNI
Sobota, 3. - Na j d. sv. križa, Laska
Nedelja, 4. - Florijan, Cvetko
Ponedeljek, 5. - Irenej, Miran Torek, 6. - Janez, Mladen Sreda, 7. - Stanislav, Stojan Četrtek. 8. Mihael, Miša Petek, 9. Gregorij, Griša.
C. G. I. L.
ZVEZA PRISTANIŠKIH DELAVCFA
Prvi maj, zgodovinska obletnica, ki naj zadolži vse delovne ljudi, da se bodo združeni borili za boljše delovne pogoje, za mir, gospodarski in socialni napredek in za dostop delovnega ljudstva v vlado.
KINO
RADIO
ODDAJE
Slovensko narodno gledališče
v Trstu
V soboto 3. maja 1958 ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Riemanjih
NICOLA MANZARI
tli Ili onori
komedija v treh dejanih
Pogajanja za rešitev spora v Acegat
k»j-
S»
J3 lejšriji teden mi se na uradu za delo sestali predstavniki občinskega podjetja Aeegat, urada za delo, sindikalnih organizacij, notranje komisije Aeegat ler delegacija zaupnikov v Slovencev pa bodo še večje, ko podjetju. Namen sestanka je bil bo uresničena deželna avtono- I rešili spor, ki je nastal za-
-1
r
Izredno uspešen nastop Zagrebačkega dramskega kazališta
Jt
M °fc«j nestrpno smo pričako-LXil^ obisk zagrebških go-|ijSi^ ^‘i tržaškimi odru jih še ^ 1<I v*deli in v nas je bilo An radovednosti in m* več Ljj I'1 misli na umetniški L * ki se nam ho nudil. Nji-Ke) n®s,°p pa je daleč p rese-.L pričakovanja, tako da RR f,r(s 11 ' mogoče izreči le vljud-i)j' !l< pohvale. Imeli smo oh-i(l * f‘a smo prisedli ne k lepo 11 Lui mizi. marveč k pra-;L.l«Wini. ki te opijani s Vf bogastvom in kjer te
Piti,
pravo umetnino oplc-
h>(j *v Sn v nedeljo 27. aprila predstavniki gleda-J..J ' I rstu. > soboto 26. a-
, |! P*1 ‘«pravnik SNG prof. '*ri;)!|<hlL P tl se d n j k SIILI* lofi ^<Kuta. predstavnik SPZ jli: / '■Slavnik mladine, zahva-‘Ll, , S(v jim in poudarjajoč ^dormine, ki že dolgo, ■ ‘hi 111110,11 in socialnem po-ni|s^.* v< zejo sim r uski in hr-Ng0\ llill'od. Na pozdrave je k, ',,i* pmelniški vodja zaffi (- ( ^gledališča dr. Bran-
\alo v Adi loriju v Trstu, na Opčinah. \ Križu in na Konlo-vclu. Povsod so jih domačini prisrčno sprejeli.
Ohe premierni predstavi. Mo-lierme «Seapim»ve zvijače» in Viiouilhova «Antigona», sta se odigrali v Avditoriju v Trstu. Molierove «Scapi nove zvijače» so bile odlično podana komedija pod vodstvom režiserja Mladena Skiljana. Dejanje samo, značaji in podajanje j(* Lilo -oeno. sodobno. Zavrženo je bilo vse ono. kar je bilo le plod določene epohe. zavržen «tradicionalni» način podajanja Mollerà in pred nami so zrasli znani ljudje, z nam skupnimi težnjami, težavami in hibami. Gotovo, da si brez Pera Kvrgi-ea v vlogi Scapi na ne moremo predstavljati te nenadomestljive predstave. Zelo dobri so bili tudi vsi ostali nastopajoči: Ivan Suhič in Ivo Fiei kot oba starca. Zorko Rajčie in Emil Glad kot sinova, privlačni Mari, ja Aleksič in Liljana Getter v vlogi Zerl>in<‘tte in Hyaeinle. D uk a Tadič kol sluga. Nada Subotič kot dojilja in Velimir
\ nedeljo popoldne smo pa v reliefno igral vlogo zbora. Ka-A velilo ri ju prisostvovali Anouil- | rak termi je bil Ma to Ergovič, bovi tragediji «Antigona». Io kol prvi straža r. upodabljajoč
Gledališče je gosto- Chvlil kot slepar.
tragedijo je pisatelj napisal x «lobi zadnje svetovne, vojne in je predstavljala oster protest ljudstva proti tujemu nasilju, odpor, ki ga nobena sila ne more zatreti. Bila je resnično prava umetnina. Režiral jo je Rosta Spaič s tolikim taktom, preciznostjo in dosledno čisto-ski° naj rečeni v nasprotju s šablono in rutino, v katere je v ,ak|l' primerili kaj lahko zapa-i<‘ zrasla 'preti nami tragedija \ vsej svoji kristalni mori. a uravnovešena, elolmka in jasna. Kut Antigona ie nastopila Vesna Starčevič (v al- j tnruneiji Marija Kobri), ki je z ogromnim igralskim talentino pred nami resnično preživljala vso borbo nesrečne in heroične Antigone. Kralja K remila je prekrasno podal Sveti ì.asta. V skopiti potezah nam je prikazal človeka, ki narekuje in izvršuje zakone, katerih sam ne odobrava, a čemur se. neodločen in slaboten, noče in niti ne more izmaknili. Drago Krča je
ljudi, ki se nikoli ne bodo upirali nobeni oblasti, naj bo pra-\ iena ali krivična, le da bo njih življenje mirim in udobno. Zelo dobri so bili tudi 'Jonko I nn. za kut Heiinin in V j era Ža-gar-Nardelli kot Izmena, Vlasta IJalen kot Furidika, topla in prepričljiva kot dojilja Nubi Eržišnik in vsi ostali.
Zagrebško gledališče si* nam je predstavilo kot visoko kvalitetni dramski kolektiv. \ obeli delili, ki smo jih videli, nam je napravilo poseben v lis prav izredno redkohosndua in «nabijajoča» inscenacija ter karak-ternost gledališča, tako z režiserskega kut z igralskega stališča priti vsakemu delu du dna in tu po poteh, ki so njemu samum» lastne. To stalno iskanje. stalno «izumiteljstvo)), zavračanje šablon in vsakršnih kompromisov, prav to daje gledališču značaj mlade, zdrave in resne, visoko umetniške usta-
radi sklepa upravne komisiji podjetja, da odpove dosedanjo pogodbo in razdeli svoje uslužbence na dve kategoriji.
Na sestanku so sindikalni predstavniki predlagali, naj bi ostale razmere v podjetju nespremenjene do 31. decembra 1939, ko zapade vsedržavna delovna pogodba za električno stroko. Medlem naj bi obe stranki proučili ureditfiv položaja vseli uslužbencev, brez razlike med starimi in novimi.
Ker vodstvo Aeegat ni hotelo predloga sprejeli, jc predstavnik urada za delo predlagal kompromisno rešitev, pn kateri naj l)i ostalo stanje do 31. decembra 1959 nespremenjeno za delavce, ki so bili zaposleni do 30. aprila letos; za delavec, ki bi jih sprejeli na delo po 1. maju pa naj bi se obe stranki dogovorili.
Odgovor na la kompromisni predlog bi morali dati obe stranki te dni, ko se bodo ponovno sestali na uradu ža delo. Vendar pa je za sindikate ta predlog težko sprejemljiv, kri bi to pomenilo delati razliko med uslužbenci in bi bila otež-kočnna nadaljnja borba za njihove pravire in splošno ureditev razmer v občinskem pod-jrtj».
SOBOTA:	1.3.30 Lahke me-
lodije - 15. Menédelssohn: Trio št. 1 v d-molu op. 49 - 17. Slovenski zbori - It. Oddaja za najmlajše: Gustav Šilih: «Nekoč je bilo jezero», 1. del: «Velesovo slavje» - 21. Vladimir Levstik: «Mlada Breda in slepec». Igrajo člani Rad. o-dra - 22.10 Slovenski oktet -
22.30	Ansambel Borut Lesjak
-	vmes pojeta Polonca Lesjak in Majda Sepe - 22.50 Schumannove kompozicije.
NEDEUA: 9. Kmetijska oddaja - 10. Prenos maše iz stolnice sv. Justa - 13.30 Glasba Po željah - 16. - Slovenski zbori - 17. Ivan Gruden: «Pri nas smo gospoda», burka v 3 dej. Igrajo člani Rad. odra - A1.30 Zvočnn mozaik - 22. Nedelja v športu - 22.10 V svetu jazza..
PONEDELJEK: 13.30 Lahke melodije - 18. Schumann; Sim--tonične etude, ep. 13 - 18.55 Vokalni kvintet «Zarja» 19.15 Radijska univerza - 20. Športni komentar - 20.30 Vincenzo Bellini: «Norma», opera -v 2 dej.
; TOREK: 13.30 Glasba po že-
I Ijah - 1-8. Stravinsky: Zgodba
j vojaka, orkestralna suita
18.30	Pisani balončki, radijski tednik z.a najmlajše - 19. Vo-
j kalni tercet «Metuljček» 19.15 Zdravniški vedež 20.30 O-d melodije do melodije -
21.30	Borcdinove kompozicije
-	22. Novela: Edgar Allan Poe: «Izdajalsko srce» - 22.30 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije.
SREDA: 13.30 Lahka glasba
-	18. Respighi: Starodavni plesi in arije - 18.55 Eddie Cal-vert in orkester Norrie Para-mar - 19.15 Sola -in vzgoja -21. A. de Caillavet - R. de Flers: «Kralj». Komedija v 4 dej. Igrajo člani Rad. odra.
ČETRTEK: 13.30 Lahka glasba - 18. Boccher-ini: Kvartet za godala v A-duru op. 39 -18.55 Slovenski samospevi
20.30	Od melodije do melodije - 21. Iz arhivov kriminalne vede: «Stopinje in drugi sledovi» - 22. Mnenja preteklosti in sedanjosti - 22.30 Bach: Brandenburški koncert št. 3 v G-duru.
PETEK: 13.30 Glasba po željah - 18.Chopinovi valčki in mazurke - 18.55 Koncert teno-sta Mitje Gregorača, pri klavirju Vera' Gregorač - 20.30 Francoska operna glasba - 21. Umetnost in prireditve v Trstu - 21.15 Velika dela slavnih mojstrov - 22. Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. 18. Spev.
Opčine
Sobota, 3, maja: «Nož na vratu» (Il coltello sotto la gola); cinemaskop Atlantic barvni fil-m.
Nedelja, 4. maja: «Zadnji lov» (Ultima caccia); cinema-skop MG-M barvni film.
Ponedeljek. 5. maja:	se po-
novi.
Torek, - 6. maja:	«Dovolite,
očka?» (Mi permette babbo?); film T-itanus.
Sreda. 7. maja: «Zločinec na asfaltu» (Il criminale sull’asfalto) ; barvni film Rank.
Četrtek, 8. maja: se ponovi.
Prosek
Sobota, 3. maja ob 19.30: «Jokala bom jutri» (Piangerò domani); film MGM.
Nedelja. 4. maja ob 16: se ponovi.
Sreda. 7. maja ob 19.30: «Ber- , lin-Tokio’; film Globe. I
MLEKARNA
K A R I Š
maslo - jajca
TRST
ul. S. Marco 40
TRGOVINA JESTVIN
TOMINC - IVANČIČ
Trst
Skoljet 304, tel. 41-108
KOORDINACIJSKI ODBOR notranjih komisij ( struja FIOM-CGIL) v GRDA v Trstu in Miljah
pošilja ob J. maju 1958 topel pozdrav vsem delovnim ljudem z željo, da bi ta praznik privedel do okrepitve delavske enotnosti in notrunjiIi komisij, za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, za naglo poživitev me-stnegu gospodarstva, prav posebno naših ladjedelnic.
ZADRUŽNA PRODAJALNA OPČINE
z. z o. j.
jestvine - zelenjava OPČINE, Alpinska 85, tel. 21-054
NOTRANJA KOMISIJA (člani CGIL) V TOVARNI DREHER
poziva vse ročne in umske d elilinee naj se strnjeni borijo za boljšo bodočnost
ZADRUGA DELAVCEV V TRŽAŠKEM ARZENALU
poziva v sp prebivalce naj se združijo okrog delavske zastave za okrepitev zadružnega giban ja
Foto Studio EGON
TRST
ulica Oriani 2. I. nadstr. (Barriera), lei. 93-295
FIOM-CGIL NOTRANJA KOMISIJA V TRŽAŠKEM ARZENALU
Slovenski
manufaktura! trgovini
U D O V I Č
TRST
ul. Mazzini 46 in trg Ponterosso 5
ob 7. majti želi vsem delovnim ljudem enotne uspehe v borbi za izboljšanje mezd, demokratične svoboščine in mir v svetu
Pridna
raznašalka
essebi
S. a r. I.
TRST - ul. S. Francesco, 14 - Tel. 3I-600
Sožalje
Ob smrti pokojnega Josipa Milica iz Salcža. vzornega očeta in moža ter zavednega Slovenca, izreka demokratična e-nolnosl žgoniške občine iskreno sožalje težko prizadeli družini, j 'vojcem in ostalim sorodnikom. S. g. A. J Pridružuje se uredništvu « Dela». '
Najmodernejše plastične snovi v fantastični izbiri predmetov najbolj znanih nacionalnih in inozem skih tovarn za najrazličnejšo uporabo*
Najmodernejši izdelki za dom, kuhinjo, kopalnico prti, zavese, cvetje in drugi predmeti.
Kdor kupi pri Q S S G b Ì potroši s prihrankom
RAZSTAVA:	VSTOP PROST
Mlada tovarišica Lenardič Vida iz Križa lahko služi za zgled mnogim našim tovarišem in tovarišicam. Kljub svoji mladosti pokazuje veliko vztrajnost in požrtvovalnost, saj vsak teden razprodaja 10 izvodov «Dela» in kar 35 izvodov revije «Noi donne».
Kontrolirajte Primerjajte Kupili boste
cene
modele vedno pri
LESTENCI - KOMPLETNE KOPALNICE ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO
BRANDOLIN
ul. S. Maurizio 2 - Trat
Stran 4 ____________________DELO	______________1. maj. 1
Strnjeno okrog slavne CGrIL je tržaško delovn ljudstvo svečano proslavilo svoj prazpik
K- .;•$
W^ii*ì§Lww',
I
. ___!
P
■L. *'1 L-
za svoje koristi, marveč tudi za splošne koristi vsekati mesta. Proč vit tržaških ladjedelnic je življenjskega mena za ves Trst, ki mora ;
zopet dobiti svojo vlo ■ r0cli industrijskega mesta in mednarodne luke |teh5<
™ .

•	Združeni v borbi za povišanje mezd in izboljšanje delovnih pogojev, za svobodo in mir
•	Več glasov KPI, stranki, ki dosledno podpira vse težnje in zahteve delovnega ljudstva
Z navdušenim aplavzom so številni gledalci povsod pozdravljali prvomajsko delavsko povorko. Aplavza je bila deležna seveda tudi delavska godba «Rinaldi», ki je s s vir an j eni delavskih pesmi še povečala navdušenje. Od Sv. Jakoba pa do Barriere so se gledalci sproti uvrščali v povorko, ki je bila letos še bolj impozantna kot druga leta. Po vseh ulicah kjer je šla povorka so stali ljudje v gostem špalirju. Bil je to v resnici mogočen pregled moči in sile tržaškega proletariata v nenehni borbi za svoj življenjski obstoj in gospodarski obstoj našega mesta
Prvomajsko zborovanje v Miljah
Velika ljudska veselica v Sv. Križu
Prvega maja zjutraj je kriška godba svirala budnico po vasi in nato obiskala še sosedne vasi. Pred Ljudskim domom se je pozneje zbrala množica vaščanov, ki so se jim pridružili tudi prebivalci iz drugih vasi. Z godbo na čelu so odšli okrog 11. ure na trg, kjer je bilo prvomajsko zborovanje. Prisotnim sta govorila tovariša Anton Gerlanc in Arturo Calabria, še živahnejše je bilo v Ljudskem domu popoldne, ko se je na vrtu zbralo veliko število vaščanov, demokratov iz sosednih vasi in celo iz Trsta. Na vrtni veselici, ki se je odvijala v prijetnem razpoloženju, sta o* velikem prazniku in političnih volitvah spregovorila Vera žužek ln Paolo Sema
Za štafeto motociklistov in delavskimi zastavami sta dva mladinca nosila, spremstvu dveh brhkih deklet, znak slavne in borbene sindikalne organizacij’ -°1 CGIL - Splošne italijanske zveze dela, ki združuje v svojih vrstah večino Italija'nai11 skih delavcev. V tej veliki delavski družini je tudi nova Delavska zbornica, ,iSvo daje s svojimi borbami in uspehi veljaven doprinos k splošni borbi vsega italija a,1K sitega delovnega ljudstva. Znak slavne CGIL, organizirane v Svetovni sindikal ' zvezi, je simbol delavske enotnosti, brezkompromisne borbe proti velekapitalu monopolom, za svobodo in demokracijo na deloviščih, izboljšanje delovnih pof
jev in povišanje mezd. Okrog CGIL se v vedno večjem številu zgrinja tudi tržaSl j..; delovno ljudstvo, ki vidi v tej organizaciji edinega zaščitnika njegovih koristi ' U r
uresničitelja njegovih teženj
Med prvimi je bila v povorki velika in močna družina pristaniških delavcev, ki so se množično udeležili prvomajske manifestacije, na čelu s svojimi voditelji in sindikalno zastavo ka'tegorije. Kot vse tržaške proizvajalne kategorije, tako občutijo tudi pristaniški delavci posledice tržaške gospodarske krize. Ker je Trst izgubil svojo tradicionalno vlogo empori j a, je s tem izgubila naša luka ves promet. Obnovitev tržaškega gospodarstva v okviru teritorialne avtonomije in s prosto cono, je življenjske važnosti tudi za kategorijo pristaniščnikov. Zato bodo na bodočih volitvah tudi pristanišeniki s svojim glasom podprli kandidatno listo KPI,. ker je vključila v svoj volilni program vse njihove težnje in zahteve. Delovna kategorija pristaniščnikov je namreč med tistimi, ki najbolj občutijo posledice pogubne politike demokristjanske vlade do Trsta in tržaškega prebivalstva in zato se zaveda, da je od poraza KD na volitvah odvisna bodočnost našega mesta
in njegovega gospodarstva
«nsk
1 USI
tav
ludi v Miljah beleži delavski praznik nepozaben uspeh. Delavske povorke in zborovanja na trgu Marconi se je udeležila velika množica. Na zborovanju sta o pomenu delavskega praznika, o delavskih borbah in bodočih nalogah, s posebnim ozirom na volitve, govorila sindikalna predstavnika Giuseppe Burlo in Giacomo Benini. Zjutraj so imeli budnico, ki jo je svirala godba na pihala, katera je kmalu privabila Miijčane na zborno mesto pred Ljudskim domom, kjer se je uvrstila povorka. Kot v Trstu, tako je vladalo tudi v Miljah praznično razpoloženje. Splošni borbi za rešitev tržaškega gospodarstva, ki najde svoj izraz tudi v prvomajskih manifestacijah, so dali zavedni Miljčani svoj veljaven doprinos, ker je to vprašanje tesno povezano z usodo miljskih ladjedelnic
Za teritorialno avtonomijo integralno prosto cono pr o c vit našega gospodarstva narodne pravice Slovencev
osredotočimo glasove na kandidatno listo KPI s slovenskim kandidatom
Marijo Bernetičevo
Točno oh napovedani uri se je začela povorka pomikati iz Largo Pestalozzi po ulici Istria, oh s vir an ju delavske himne in navdušenju velike množice, ki se je zbrala na obeli straneh ulice. Za sindikalnimi zastavami so, razvrščeni po kategorijah korakali delavci s svojimi družinami. Za njimi pa se je vila še dolga, nepregledna množica, ki so jo sestavljali vsi sloji, od delavca, kmeta pa do uradnika, obrtnika in malega trgovca
Prve vrste dolge povorku'«U< bile že blizu trga Peruti i ko se je po ulici Madoni1 ^'Un še vedno vila med go» špalirjem nepregledna A1, žica. Letošnja prvomaj^’Jeji povorka je nudila gled^j j res nepozabno sliko, k* ausl bila najboljši prikaz k1 tat tržaško delovno ljudstvo; $ «vi čuti veliki mednarodni -lavski praznik, ki je z6°. ..ha vinska pridobitev delov*? * li ljudstva vsega sveta, ^ d čatena s krvavim peč^u prvih delavskih žrte' «j j
----------------------
a
Delavci iz železarne Zaradi brezbrižnosti
kristjanske vlade grozi
tej tovarni propast. Tud1!
Fotorepertitžft lkoi&
delovna kategorija je s kretnim načrtom nak9' rešitev za podjetje, ki }e j ostala velike važnosti
spodarstvo Trsta