Pa polti prejemati:
za
aelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , fetrt , , 6,50, mesec , 2 ,20,
V ipravnlitva prejemu: za
telo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , eetrt , , 6 , — „ mesec , 1 „ 70 „
Za pošiljanje na dom 20 ta na mesec.
Političen list za slovenski narod.
NaroSnlno in inaerata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it 2.
Rokopisi se ne vrafiajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah fit. 2,1., 17.
U ha[a vsak dan.izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 164.
V Ljubljani, v soboto, 19. julija 1902.
Letnik XXX.
VABILO
na
XI.redni občni zbor
„Katol. tiskovnega društva"
v Ljubljani v Četrtek, dne 24. julija 1902 ob 10. uri dop.
v knjižnici knezoškofijske palače.
Dnevni red.
1.	Predsednikov ogovor.
2.	Poročilo tajnikovo o odborovem delovanju.
3.	Volitev društvenih odbornikov za naslednjo dobo treh let.
4.	Slučajnosti.
Kdor želi na občnem zboru staviti kak predlog, naznani naj ga prej odboru vsaj do 21. dn6 julija.
Predsednik.
„)4aši liberalci."
»Liberalna vera.«
»Obrambna društva« imajo namen, da branijo može in ustanove, ki so po krivici napadene. Takih društev je v Avstriji že precej, in povsod so spravili na dan marsikaj gnilega in zahtevala temeljitega zadoščenja.
»Obrambno društvo« v Ljubljani je stopilo na bojišče v najtežavnejših razmerah. Slučaji po krivici žaljene OBebne časti so tako kričeči, da vnebovpijoči, da jim je težko najti primere kje drugod. Stopilo je opetovano pred Bodišče. Večkrat je zmagalo, slučaji, v katerih zaradi obče znanih razmer ni prodrlo, so zabeleženi za poznejšo vporabo. Konstatiramo le to, da je liberalizem iskal zavetja že v skrivališču. Dr. Tavčar kot imunna oseba je prevzel uredništvo „S1. Nar.", da se temu listu ne more do živega.
A zato je »Obrambno društvo« seglo globlje, da pokaže pred sodnim stolom vsega ljudstva, kaj je naš liberalizem. Izdajati je jelo zbirko » Naši liberalci", katere prva knjižica je ravnokar izšla. »Liberalna vera« ji jo naslov. Tu je nabrano i z
zadnjega časa gradivo, katero kaže jasno, kaj je naš liberalizem, kaka ničvredna strupena goba, kaka račja kuga je to na narodnem telesu, katera mori v njem vse dobre sokove.
Vsekako je ta knjiga tako važna, da jo mora neobhodno v rokah imeti vsakdo, ki hoče pravilno soditi naše razmere. Segla je v jedro vsega našega javnega življenja in privlekla na dan liberalizem tak, kakršen je.
Tu se obravnavajo verski nazori liberalcev. Kdor to prebere, mora biti v dno srca pretresen od podlosti, katera diči oni del naše družbe, ki ga ni še sram, da nosi javno liberalno ime.
Liberalizem je greh in podlost — to je osnovna misel, ki se vleče vseskozi. In dokazi za to misel so tako nepobitni, so tako trdni, da je proti njim brez brambe vsak zastopnik liberalizma, kajti ti dokazi so — sami citati iz liberalnih listov, večinoma iz liberalnega evangelija »Slov. Naroda".
Grehi naših liberalcev, njih grczna pod-lost, njih izdajstvo vseh narodnih idealov, so toliki, da bo „Obrambno društvo" imelo še dovolj posla, ako bo hotelo pokidati ves gnoj. Tu se je pa omejilo samo na to, kar so liberalci nami o sebi priznali v najzpdnjem času glede svojega verskega stališča.
Iz njih lastnih besed, iz njihovo lastne pisave je tu neovrgljivo dokazano, da gre njih boj naravnost proti krščanstvu, da se oni n o r č u j e j o iz stvari, ki morajo biti kristjanu svete, da o b r e -kujejo katoliške može, da z lažmi izpodkopavajo koristne katoliške naprave, da podpirajo vso kar ljudstvo, zlasti mladino, kvari, in da če bi se ves narod nagnil na liberalno stran, bi naše ljudstvo propadlo nazaj v pogansko sužnostpol-tenosti in oderuštva.
To dokazuje ta knjiga, in ni ga liberalca, ki bi mcgel utajiti te dokaze. Zato jo pa ta knjiga zlasti v sedanjem času tako potrebna, da je vredna najgorcč-nejšega in najpridnejšega razširjanja. Zaradi apologetičnih misli, ki so v njej, jo še posebej priporočamo izobraževalnim društvom.
Ljudstvo v boju.
Ljudstvo hoče imeti na shodih besedo, in nič se ne ozira na razne liberalne spletke proti svojim interesom, saj ve, da kar je za ljudstvo dobro, to je za liberalce slabo. Ljudstvo trka na vrata deželnega zbora in glaBno izjavlja, da preje ne bo miru v deželi, doler se ljudstvu ne da pravica. Z vso ljubeznijo oklepajo se katoliško narodni volivci svojih poslancev in ob njihovo stran Btopajo vedno nove trume, ki so doslej stale še ob strani, ali bile nam celo nasprotne. Onemogli to gledajo taki ljudski prijatelji, kakoršne ima liberalna stranka v osebi g. Bodn. nadavetnika extra statum dr. Fer-jančiča, ki je tudi glasoval, da bi sa ljudstvu na železnici obdavčil tretji razred.
Javno preko oplantanjene stranke zboruje krščansko ljudstvo, liberalci se pa zapirajo in izogibljejo ljudstvu. Zapirajo se v »Narodne Dome«, katere jim je ljudstvo postavilo, in žalostni se spominjajo tistih časov, ko ljudstvo ni kontroliralo delovanja poslancev. Sedaj ljudstvo dobro zasleduje delovanje poslancev v po-stavodajalnih zastopih in vč, kako nastopajo liberalci za vladne koristi — kako so pa katoliško-narodni poslanci bili vsikdar na mestu, kadar je bilo treba braniti produktivne sloje.
Ne:zrečeno to jezi libsralco in v tej svoji jezi psujejo okolu sebo, zdihujejo celo po nekdanji socijalnodemokratični ljubezni in ošabno mečejo okolu sebe z »analfabeti« ter žalijo s tem volivce, ki nočejo slediti njihovim Irazam. Predovičevi hlapci in drugi odvisni ljudje, s katerimi pomnožujejo liberalci svoja »zborovanja« v »Narodnem Domu«, to so liberalcem »inteligenca« in poosebljena zavednost.
S psovkami liberalci ne opravijo nič. »E n pošten m s ž , ki pisati in brati ne zna, je več vreden kot poslanec, ki svoje poslanstvo izrablja v svoje zasebne namene«, je klical dr. Šusteršič na enem zadnjh svojih shodov. — Poštenost je vedno več vredna, kot učenoBt. Kaj pomaga, če sedi v državnem zboru učen mož, če pa ni ljudstvu v korist? Co kmet svoj posel dobro razume, jo več vreden, kot minister, ki slabe postave dela. Tak kmet je celemu človeštvu v korist, tak minister pa celemu človeštvu v škodo. Taka je tudi liberalna
inteligenca, ki slabo voli poslance. Ob teh dr. Šusteršičevih besedah bi želeli, da, bi stali mej zborovalci tisti, ki ljudstvo psujejo, ker se potegujeza svoje pravice.
In kaj morejo na vse to liberalci cd-govoriti ? Ker dr. Šusteršič gre med ljudstvo očitajo mu, da »z vsakim ušivim vagabun-dom bratovščino pije«. Tudi na to ni dr. Susteršič ostal dolžan odgovora. Dejal je na shodu, da on z nobenim liberalcem bratovščine ne pije, torej tudi ne z nobenim ušivim vagabundom. Ker so liberalci že b pijačo začeli, dasi on ni pijanec, pogledal bo mej pijance v liberalni inteligenoi in z imeni tistih bo treba priti na dan, ki v gostilni sede, namestu, da bi bili v uradu! Ce bi kmet na pol tega delal, kakor ti ljudje, bil bi surov, a liberalci ostanejo kljub temu »inteligenca«.
L;beralci hujskajo proti dr. ouBteršiču uradništvo, in vendar je on izjavil, da proti večini uradništva nič ne rečo, da je le proti sistemu, o katerem mnogo uradnikov samih spoznava, da je napačen in da ni ljudstvu prijazen. Vsaj tudi nižje uradništvo čuti, kako se povišujejo plačo, a ne toliko pri nizkih, pač pa pri višjih. Nekaterim uradnikom ne gre v glavo, da bo v prvi vrsti upoštevati produktivni sloji, ker ako ti omagajo, tudi za uradnike ne bo dobro.
Na vseh shodih omenja dr. Šusteršič liberalnega strašila, »da sedaj, ko so klerikalci razbili dež. zbor, ne bo podpor.« In kaj odgovarja ljudstvo na to? „Saj jih dozdaj tudi ni bilo!" kliče ljudstvo soglasno. In nihče se ne oglasi, ki bi se bil od deželne podpore zredil. So sicer ljudje, ki so se na deželne stroške zredili, a kmetov ni vmes. Zato odobrava ljudstvo, da je tak dež. zbor, ki ni hotel delovati v ljudsko korist, razbit. Deželni odbor mora po postavni dolžnosti dati vse tiste podpore, ki so bile v proračunu sklenjene. Ako deželni odbor tega ne stori, je dež. odbor kriv, in potem naj bo dotični gospodje pripravijo na naš in na ljudski odgovor! Šest let je vladala v dež. zboru neomejeno liberalna večina in vendar ni nikomur bolje. Vladala je ta večina še več let prej, in vendar je kmet še vedno propadal, vedno slabše se je godilo ljudstvu. Kmetski ljudski interesi so bili potisnjeni v stran. Tu treba korenite izpre-membe in zato je pripravljeno ljudstvo tudi

LISTEK.
Lev, kača in zmaj.
„Parlamentar" — toda oprosti, dragi čitatelj, da tako brez vsakega zunanjega znaka spošlljivosii pišemo in tiskamo ime tega lista, kateri mora biti strahovito imeniten, kajti o njem trdi „Slov. Narcd", da ga »čitajo politiki po vsem slovanskem svetu«. Mi ga ne čitamo, torej nismo, ako je „Narodova" trditev resnična, in njegove trditve so vedno resnične, niti politiki, niti Slovani. Morda »Slov. Narod« v enem prihodnjih svojih bujnih in zelo duhovitih člankov to misel še nadrobneje izdela, ter jo zabeli s par liberalnimi salonskimi ljubeznivostmi, v katerih so gladkega parketa vajeni liberalci res pravi mojstri, kakor kaže vsaka številka njihovega glasila.
Kako strašno smo uže na tem svetu kaznovani mi »klerikalni suroveži«, ker ne uživamo časti občevanja z ljudmi, katerih ton je, kakor kaže pisava priznanega njihovega gbsila, tako neizrekljivo fin. Ali, kaj
hočemo, saj smo »surovine, anaifabefer, mu 1 hal« itd. itd., kakor nas tako rad imenuje slovenski list za liberalni saloh, »SI. Narod«. V tej svoji neizmerni surovosti pa torej tudi nismo izkazali primerne zunanje čaati listu, ki ga »čitajo politiki po vsem slovanskem svetu«.
Kar čisto navadno, vsakdanjo natisnili smo ime tega lista, ne razpito, še manj debelo, in vendar je ta med »slovanskimi politiki« tako čislani list oblekel najtežjo bojno opravo, vzel v roke najostrejši meč ter se podal v boj zoper nas.
Stvar jo silovito resna. Zato ji jo posvetil »Slov. Narod«, kateri kot serijozno politično glasilo svoje čitatelje vsakokrat pouči o vsakem imenitnem pojavu bodisi v slovanskem ali tujem svetu, zato ji jo posvetil ta list cel uvoden članek. »ParlamenUir« torej, to v najširših krogih nepoznano glasilo majhnega kroga epoštovavcev pravoslavja, ta list z nami ni zadovoljen, pa že prav čisto nič zadovoljen ! Daai nas jo ta nezadovoljnost, ko smo zanjo izvedeli, sila potrla, smo bili pa čisto umorjeni, ko smo izvedeli iz »Na-
rodovega« uvodnega članka uzroke te nezadovoljnosti. Mi smo namreč »rimski klerikalci« in »jezuitski Stadlerijanci«. S tem smo seveda obsojeni. Ja, še nekaj ! Vodijo naa jezuiti! Grozno !
Morda Bi se, dragi čitatelj, uže nekoliko prebudil iz omedlevice, v katero te je pahnilo to razkrinkanje. Poslušaj torej, kaj so nam bode zgodilo in kako naa uničujejo. „ParlamenUir" pravi: »Dr. Ivan Tavčar ne razume šale v velikih rečeh. Lev stresa svojo grivo«.
Sadaj nas bodo pa pohrustali! »Parla-mentiir« je seveda tega hrustanja silno vesel. Kakor je posneti iz »Parhmenlarjevega« članka, vidi ta list tako hrustanje v dveh stvareh, prvič v imenitnem protestnem shodu v »Narod, domu« in drugič v člankih »Slov. Naroda«. »Klerikalizem«, »klerikalizem«, sedaj je pa po tebi! Taka imenitno ljudska manifestacija, kakoršna je bil znameniti protestni Bhod, se jo izrekla proti nam, to jo bil strel notri v sredino srca „klerikalnega zmaja" I Notri v sredino ! In potem pa članki, imenitni, globoki, temeljiti, duhoviti,
ognjeviti, polni bratoljubja, resnice, pravice, slovanskega duha, članki »Slovenskega Naroda« 1
Sinoči smo vsi začudeni gledali »klerikalnega zmaja«. Pisal je namreč oporoko. Dobro čuti, da se mu bliža konec. Protestni shod, članki »Slov. Naroda«, potlej pa še »Parlamentiir«. Ali konec .klerikalnega zmaja' bodo strašen in sila mučen, — pomendrali ga bodo, tako prorokuje »Parlamentiir«. Pisec njegovega članka namreč zaključuje svoj politični umotvor s temi besedami: »Umevno je, da so vsi Slovenci — tudi jaz som mod njimi — po pravici pripravljajo, da stopijo tej kači na glavo ter pomendrajo zmaja«.
Ako morda komu do sedaj še ni bil jasen uadpis »lev, kača in zmaj«, mu jo postal sedaj brez dvoma jasen. Lov stresa grivo, kači bodo stopili na glavo, zmaja bodo pa jednostavno pomendrali. Najbrže s tistimi glasovitimi, na kveder šivanimi postojinskimi škornji. To bodo joj !

na žrtve. Po suši par kapljio rahlega dežja nič ne koristi, treba je — plohe.
Dolgo let so imeli liberaloi ča«, kaj storiti za ljudstvo, a storili niso nič, sedaj pa nakrat pravijo: »Sedaj smo hoteli* in navajajo razne predloge, ki so bili stavljeni v dež. zboru, ne povedo pa, da so jih stavili katolifiko narodni poslanci in da bi jim liberalci, kakor vedno, ako bi prišlo do razprave, nasprotovali in jih tako prikrojili po svoje, da bi ne bilo ljudstvu v korist. Tako liberalni listi navajajo zakon o kmetijskih zadrugah, a dotičnega predloga niso vložili liberalci in ne vlada, ampak naši poslanci. Vlada je molčala, daBi bi bila njena dolžnost takoj predložiti načrt tega zakona; ker tega ni storila, stavili so naši poslanci nujni predlog. »Liberaloi so delovali na to, naj vlada nikar ne predloži tega zakona, ker so organiziranega kmeta boje. Pri poljedelskem ministerstvu so v tem Bmislu liberalci prosili in neki nemški liberalni poslanec je celo mene prigovarjal, naj jaz ne silim na to!«
Tako je pred stotinami zborovalcev povedal dr. Susteršič in pesti kmetovalcev so se ogorčene dvigale. Kaj more torej kmet pričakovati dobrega od dež. zbora, v katerem imajo taki ljudje večino ? Kako bi taka večina prikrojila zase zakon o kmetijskih zadrugah ?
Vsi shodi so zato odobrili postopanje naših poslancev. »Pravico hočemo!« kličejo zavedni kmetje, večina ljudstva naj odločuje v dežel, zboru, ljudstvo naj ima besedo, ker le potem bode boljše!
Ven z volivno previco! ta klic ne bo prenehal. Vedno mogočnejše se razlega po deželi. Ljudske množice se pričenjajo gibati in naraščalo bo to gibanje, da da bo tudi vladi odprlo oči. Liberalci v »Narodu« pravijo, naj mi pridobimo nemške veleposestnike za reformo volivnega reda. To je navadna liberalna sleparija, kateri je dobro posvetil na zadnjem shodu na Vrhniki dr. Susteršič. Vodja katoliško narodne stranke je dejal: Ako je slovenskim liberalcem res kaj do tega, da prisilimo nemške veleposestnike do spremembe volivnega reda, potem se ne smejo slovenski liberalni poslanci ž njimi vezati, ampak potem naj jih postavijo na suho toliko časa, da ne pritrdijo volivni reformi; naj jim ničesar ne privolijo za njihove nemške stvari; v ta namen Be morajo zvezati — za drugo jih tako ne maramo — z nami, a ne tlačaniti nemškim veleposestnikom. A ako tudi slovenski liberalci tega ne store, mi ne odnehamo. Samo v boju moremo priboriti pravico, nobena vojska pa ni brez žrtev." Z velikanskim navdušenjem odgovarja ljudstvo svojim poslancem, da je v ta namen pripravljeno do skrajnosti v s t r a j a t i za svojimi poslanci. Nobene žalitve, nobeno žu-ganje, nobena vlada ne spravi naših poslancev s tega stališča. »Mi ne bomo nič povpraševali nemških grofov in baronov, tudi na liberalce ae ne oziramo, ako nočejo iti z nami v boj za pravice in odločilno moč slovenskega ljudstva, brezobzirno in odločno bomo nastopali,« — izjavljal je dr. Susteršič na Vrhniki in ž njim se popolnoma strinja katoliško narodna stranka.
Letošnjo jesen bo v Ljubljani velikanski ljudski shod, na katerem bode ljudstvo povedalo na ves glas da ne odneha, da je pripravljeno biti boj do skrajnosti z a splošno volivno pravico. Na vseh shodih ljudstvo kliče, da prikoraka ta dan v ogromnemu številu manifestirat za svoje pravice. S svojimi poslanci ozko združeno ljudstvo bo pokazalo nasprotnikom, da hoče biti gospodar na svojih tleh. Ves napor proti temu je onomogel in čim bolj združeni nasprotniki nastopajo proti naši stranki, tembolj pripravljajo take razmere v deželi, kakeršnih šenibiloinv katerih se jim bo pokazalo, kako so pred voljo in močjo ljudstva onemogli in malenkostni.
Zasedeni deželi.
V novejšem času bo je zopet pričela neka tajna agitacija proti Avstriji, ki še do danes ni prepustila Bosne in Ercegovine Srbom in Črnogorcem. Tem jo avstrijska armada v zasedenih deželah trn v peti. Po-
skušali so že na razne načine, da bi pred svetom oblatili avstrijsko upravo ter tako napotili druge države, da Novo Avstrijo podarijo srbskemu kralju in črnogorskemu knezu. Svet pa se še ne suče ob osebi kralja Aleksandra, zato utegnejo bosanski srbi še dolgo čakati na rešitev. Mi sicer nismo nikdar hvalili bosanske uprave in njenega vrhovnega upravitelja, vendar menimo, da vsa gonja proti pl. Kallayu izvira v prvi vrsti iz političnih in narodnih nagibov. Znana deputacija pod vodstvom bivšega mo-starskega muitija Džabica, ki je med zasedanjem delegacij Btrašila po peštanskih mi-nisterstvih in kavarnah, je bila le politična demonstracija na videz proti pl. Kallayu, v istini proti naši državi. Sedaj se oglašajo srbski in mohamedanski listi v bratovski zvezi proti avstrijskim »usiljencem«. Tako belgrajski list »Bratimstvo« ostro in surovo napada bosanske Hrvate, češ, da so slepo udani »švabom«. Kallayu očita ta srbski list, da tira v zasedenih deželah le hrvatsko in katoliško politiko.
Po trditvi tega lista so baje v PeSti in na Dunaju že prepričani, da je Kallayeva politika v zasedenih deželah kvarljiva za državo in da je Kallay postal nemogoč. Odtod izvirajo zadnje vesti, da Kallay odstopi, srbi bo slepi vsled svoje velikosrbske ideje ter Banjajo o Vtliki Srbiji od Morave do Adrije. Mohamedancem pa se še vedno sline cede po zakladih vakufa, s katerimi so se pasli na troške trpečega ljudstva. Istotako neosnovane so trditve mladoturškega lista »Mcšvereta«, da avstrijska uprava zatira turško vero, da podira turške džamije in mohamedance izganja iz dežele. Ravno nasprotno je resnično, ker je znano, da plem. Kallay v rokavicah občuje z mohamedan-skim prebivalstvom. Bošnjaki turškega vero-izpovedanja imajo popolno versko in narodno prostost. Kar pa se tiče gospodarskih razmer, pa seveda tudi mi nismo povsem zadovoljni z upravo. V prvi vrsti moramo grajati, da večinoma le tujci segajo po naravnih zakladih v Bosni in Hercegovini. Ako že ni domačih podjetnikov, naj vlada sama vzdiga naravne zaklade, mesto da bi se razni židovi mastili ž njimi. Sicer pa polagoma tud!. trgovina napreduje. Tako je uvoz raznega blaga v zasedeni deželi leta 1898 znašal 1,937.291 meterskih stotov, leta 1901 pa že 2,134.427 meterskih etotov. Izvoz iz dežele je leta 1898 znašal 3.861.759 meterskih stotov, leta 1901 pa 5,914.584 stotov.
Največ se izvozi lesa, premoga in šote, dalje železa in kemičnih izdelkov. Obžalo vati pa je, da pada izvoz živine, sočivja, sadja in raznih rastlin. Leta 1898 se je teh pridelkov izvozilo še 532.976 meter, stotov, leta 1901 pa le še 293.751 stotov; izvoz živine se je zmanjšal za 50.000 glav. Tako se je zmanjšal tudi pridelek svile. Bosanska uprava pa zravna ta izpadek z večjim izvozom železa in lesa. Ta bilanca se ne sme delati po teži, ampak po vrednosti blaga. Stot železa vendar nima one vrednosti, kot stot svile ali zlate rude. V tem oziru ne soglašamo z upravo.
Deželni zbori.
Večina dež. zborov je že končala svoja zasedanja. Najdalje utegneta zborovati češki; in štajerski deželni zbor. — Nižje-avstrijski deželni zbor zboruje še do 25. t. m. — V štajerskem dež. zboru se je včeraj govorilo o lokalnih železnicah, ki kažejo še vedno neuspehe. Železnica C e 1 j e - V e-1 e n j e je imela minulo leto prebitka 109.972 kron 34 h, toda ta višji dohodek je le slučajen. Železnica Poljčane-Ko-njicejo imela zgube 38180 kron 91 h. Konjiški okraj mora dodati 12.600 kron, do-žela pa 20 229 kron.
Češko-nemška sprava.
Češki listi poročajo, da je vlada že izdelala za spravo načrt, ki ga predloži spravni konferenci. Vladni krogi upajo, da se doseže premirje med Čehi in Nemci, četudi ne ko-nečna sprava. Konference pa se bodo vršile šele v grudnu.
Avstro-ogrska nagodba.
Te dni so se na Dunaju vršila pogajanja med zastopniki avstrijske in ogrske vlade glede veterinarskih vprašanj. Poročilo o dovršenih obravnavah bode predloženo
obema vladama. Govori sa, da so dogovori ublažili nasprotja v raznih prepornih vpra šanjih.
Krščansko-soeialni shod na Vele-hradu.
Na grobu slovanskega apostola sv. Metoda se bodo sešli prihodnje dni naši češki bratje iz Morave in Slezije, da se posvetujejo, kako uravnati naše javno življenje na podlagi tistih večnih temeljev, katere sta pred več kot tisoč leti zastavila sveta brata kulturnemu razvoju vseh slovanskih rodov. Shod obeta biti sijajen pojav krščanskega mišljenja moravskih Cehov. Vršil se bode v nedeljo in ponedeljek dne 20. in 21. julija. V nedeljo popoldne ob polu šesti uri se prične z molitvijo k sv. Duhu v cerkvi velegrajski, zaključi se v ponedeljek ob dveh popoldne. Zborovanja bodo v prostrani grajski dvorani. Program obsega sledeče točke: Poročilo deželnega izvrševalnega odbora o organizacijski delavnosti v preteklem letu. Splošna organizacija delavskih ljudskih slojev na Moravi in v Sleziji. Reforma davkov. Na kupne zadruge za male trgovca (posameznike in društva). Dolžnosti organizacije napram produktivnim krščanskim društvom. Volitev izvrševalnega odbora. Slučajni nasveti. — Vstopnice za delegate in goste se bodo dobivale v Velegradu. — Bratom Cehom. borečim se pod zaščito slovanskih apo stolov za krščanski preporod moderne družbe želimo obilo božjega blagoslova !
Ban Khuen Hedavary naslednik Kallayjev?
Iz Zagreba se nam piše: V zadnjih dveh letih Be je večkrat razširil glas, da misli skupni finančni minister in upravitelj Bosne pl. Kallay odstopiti in da mu bode naslednik hrvatski ban grof Khuen Iledervary. — Seveda so vselej take vesti uradni časopisi opovrgli. Pred nedavnim p* se je zopat poročalo, da je upravitelj Bosne bolehen in da misli res odstopiti, a za naslednika so proglasili iznovič sedanjega hrvatskega bana. Toda uradni časopisi so vso to stvvr zanikali ter izjavili, da Kallay ne misli še odstopiti. 5£na se pa za stalno, da so je 14. julija v Zagrebu mudil sekc. svetovalec pri ministerstvu skupnih financ pl. Talloczy. — Prispel je z Dunaja ob osmih zjutraj z vlakom ter se naravnost podal k banu, ki ga je sprejel precej ter se ž njim dolgo raz-govarjal, a že opoldne se je ta izvanredni poslanec povrnil na Dunaj. Kakšen glas je prinesel banu, se seveda ne ve. Mogoče pa je, da se zares navzlic V3em ugovorom uradnih časopisov nekaj snuje o nasledstvu upravitelja Kallaya v Besni. Sicer pa gre ban Khuen IIedavaty že te dni na letne počitnice ter se povrne v Zagreb šele meseca septembra, če ga med tem ne vzemo Hrvatom Bošnjaki.
Trozveza.
Iz Rima je dobila »Intormation" senza cionelno vest, da je »nepremenjeno obnovljena« trozveza vendar močno premenjena in sicer v jako važni točki. V novi pogodbi je tudi Stavek: »Vse prejšnje odredbe o obvezah, sklenjenih mej tremi državami, bo neveljavne.« Ta stavek si zaupnik v »Information« tolmači tako, da so prejšnje pogodbe obsezale tudi vojaško obveznosti, katerih ni , več v sedanjih pogodbah. Sicer pa da je v teh pogodbah klavzula o mirovnem sodišču za slučaja; ako nastana konflikt med dvema državama trozveze ali pa med eno državo trozveze in kako drugo državo. V prvem slučaju bi bil vladar tretje trozvezne države mirovni sodnik. Če je vest v »Information« resnična, potem je Italija z obnovljenjem trozveze napravila najboljšo kupčijo. V vojaškem pogledu so jej odprta vrata, skozi katera moro pobegniti, ako nastopijo resni dogodki, dotlej pa bo uživala gospodarske dobrote, ki jih jej zagotavlja trozveza.
Italija in Rusija.
Italijanski kralj Viktor Emanuel je zapustil Peterburg. Ta obisk na ruskem dvoru ima velik političen pomen, kar kažejo prisrčno napitnice obeh vladarjev. Se večjega pomena so razgovori obeh ministrov, ki vodita rusko in italijansko vnanjo politiko. Dogovori seveda veljajo v prvi vrsti za bo bočnost. Sicer pa bode carjev obisk v Rimu
pokazal, kako daleč sega prijateljstvo med Italijo in Rusijo.
1*0 burski vojski.
Angleška vlada je dovolila, da se smejo v svojo domovino vrniti vsi v vojski vjeti Buri, ako prisežejo zvestobo angleškemu kralju, ako imajo dovolj denarnih sredstev in ako konečno dovolita višji komisar Milner in vojaški poveljnik v taboru, kjer so vjeti Buri. To so pač kruti pogoji, da mora vsklikniti vsak Bur: Vae vietis — gorj<5 premaganim ! Ako pa ne prisežejo zvestobe, ne smejo v staro svojo domovino. To pač ne bode pomirilo onih duhov, ki bo nezadovoljni, da so burski poveljniki sklenili mir. Angleži so le ustavili ogenj, toda iskre niso pogasili. Prej ali slej zgrabijo Buri zopet za orožje.
Sedaj prihajajo na dan tudi razne goljufijo pri zalaganju armade. Tako je major Studdert dobil nalog, da kupuje konje na Irskem za vojsko. On, sinova in zet so kupovali konje tudi po 70 mark, a vladi so jih zaračunavali po 600 mark. Te dni je bil major v Dublinu obsojen, da mora državi povrniti 40000 mark.
Armenski kongres.
V Bruslju se je včeraj otvoril panar-menski kongres. Shoda se udeležuje mnogo odličnih Armencev, brzojavnih in pismenih pozdravov je došlo nad 2000. Na kongresu so govorniki izražali upanje, da se bodo vlade zavzele za Armence, katere kruto trpinčijo Turki. Armenci zahtevajo, da dobe avtonomijo in posebnega evropejskega guvernerja. Kongres ja izvolil poseben odbor, ki naj sostavi praktične predloge.
Iz brzojavk.
Ruski prestolonaslednik se je zaročil s princezinjo B e a t r i c o Koburško. — Irski kraljevi namestnik lcrd Cardogen je odstopil. To je tudi nasledek krize v angleškem ministerstvu. — Ustavo v Caplandu hočejo Angleži odpraviti, ker se boje Burov. Na deželi ni 5 od 100 Burov prijaznih Angležem in komaj čakajo, da se nagla sodba odpravi, in se maščujejo nad svojimi izdajalci. — Davek na vožnje listke pride v veljavo s 1. jan. 1903 1.
Zopet nekaj o „bisagi".
Dolenja vas, 6. julija.
»Le predrzno obrekuj, nekoliko zmiraj ostane,« tako si je mislil dopisun »Slovenskega Naroda« v št. 152. z dne 5. jul. 1902, ko se je spravil na me z neko posebno slastjo zaradi neke oporoke, glasom katere bi imela dolenjevaška župnijska in podruž-niška cerkev nekaj volil dobiti. Ker je »SI. Narod« vse to iz posebne »simpatije« do duhovske osebe in gospoda dr. Susteršiča, ki je to pravdo zastopal, v javnost spravil, treba jo pred vsem svetom to stvar pojasniti, da se »resnicoljubnost« dopisuna »SI. Naroda« v pravi luči Bpozna.
Neka žena, vdova Marija Tekavec iz Prigorice št. 27 dolenjevaške župnije, kija dne 2 0. novembra 1900 umrla, je želela šo v zdravih dneh ter popolnoma zavedna in neprisiljena svojo oporoko narediti. V ta namen je večkrat tukajšnjega župana gospoda Ign. Merharja in takratnega župnika gospoda Jož. Jakliča prosit hodila, da hoče ravno pred njima svojo poslednjo voljo izraziti; pa oba sta jo odvračevala in rekla, naj gre svoj testament delat v Ribnico; toda ona tega ni hotela storiti, in na vse zadnje sta župan in župnik zaradi nad-ležnosti privolila, njeno željo izpolniti. Dne 2 4. avgusta 1897 napravijo oporoko, kakor jo je Marija Tekavec sama napovedala. Gospod Ign. Merhar je v navzočnosti oporočnih prič gg. Jakliča in Ivana Volka oporoko spisal ter jo zapečateno izročil gospodu Jož Jakliču v varstvo; ta pa jo je spravil v cerkveno blagajno.
Mariia Tekavec je o svoji oporoki večkrat ljudem pripovedovala, da je gosp. župana in gospoda župnika vendar enkrat pre-prosila, da sta ji spolnila njeno željo. Tudi se je večkrat sama pohvalila, da je lep dar odločila za cerkve, na katerega se bodo še ljudje poznejših časov spominjali.
Leta 1899 meseca septembra se preseli gospod Jož. Jaklič kot kanonik v Rudolfovo in 29. novembra 1899 nastopim jaz svojo službo kot župnik v Dolenjivasi. Marija Tekavec je umrla 20. novembra 1900, to je ravno eno leto po mojem prihodu. V tem času mojega tukajšnjega bivanja mi je bila komaj znana, ter naravnost rečem, da o njenem premoženju ali o njeni oporoki nisem nikdar ž njo govoril.
Nagloma zboli za vročinsko boleznijo in prvo noč jo gre gospod kapelan ob 11. uri
zvečer obhajat; čez nekaj dni pošlje še enkrat po sveto obhajilo s prošnjo, naj bi jaz prišel, ako mogoče. Jaz sem ustregel njeni želji, pa našel sem jo tako zmešano in slabo-zavestno, da je komaj še z zavednostjo svete zakramente prejela.
Slučajno pa zvem, da je njena oporoka v cerkveni blagajni zapečatena shranjena, katero sem z dopisom dne 1. decembra 1900, št. 103., c. kr. Bodišču v Ribnico poslal. Pri zapuščinski obravnavi so dediči, ki so dve tretjini njenega premoženja dobili, oporekali zoper pobožna volila ter začeli spodbijati oporoko, ki pa je bila vkljub temu pri prvi instanci c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu za veljavno spoznana; pri drugi in tretji instanci pa zaradi formalnih pomanjkljivosti zavržena. Vseh pravdnih stroškov se je tekom pravde nabralo čez 600 gld., katere mora zvaj dolenjevaška župn. ctrkev plačati.
»Slov. Narod« je pod naslovom »farška bisaga nikdar sita« vse, kar se je že pred tremi leti zgodilo, na-me vrgel, ter mi očita, da sem jaz ranjko za smrt bolno Mar. Te-kavec hodil »prav pridno „t o 1 a ž i lu pa z grožnjami, hudičem in peklom prisilil, daje po moji volji naredila svoj testament, da sam skrpal njen testament ter dediče vsega premoženja hotel oropati, in da je vse cerkvi zapustila. Poslal sem stvarni popravek uredništvu »Slov. Naroda«, ker mu pa ni za resnico, ga ni maral sprejeti, /jato prcsim uredništvo »Slovenca«, da blagovoli laži »Slov. Naroda« pojasniti ter naslednjo stvarno pojasnilo objaviti:
1.	Ni res, da sem jaz takrat, ko je v Prigorici pri Dolfcnjivasi ležala premožna po-sestnica Marija Tekavec nas m rtni postelji, jo prav pridno .tolažit" hodil; res pa je, da sem jo šel samo enkrat previdit, pa bila je že tako slabozavestna in zmešana, da je komaj še svete zakramente prejela.
2.	Ni res, da bi jo bil jaz na vse načine obdeloval, naj vse svoje premoženje zapusti farški b i s a g i — cerkvi; res pa jo, da jaz z ranjko Marijo Tekavec n i s o m nikdar kake besede zastran njenega premoženja alinjene oporoke v prid cerkve govoril.
3.	Ni res, da sem jaz smrtno uro ranjce Marije Tekavec izkoriščal ter jo z grožnjami, hudičem in peklom prisilil, da je po mojih zapovedih rekla svojo poslednjo voljo; res pa je, da je ranjka Marija Tekavec, še popolnoma zdrava, večkrat šla presit gosp. župana Ign. Merharja in takratnega župnika g Jakliča, da ji naj napravita njen testament.
4.	Ni res, da s e m j a z „9 krpal" dotični testament, res pa je, da ga je naredila dne 2 4. avgusta i 8 9 7, torej tri leta dva meseca in 26 dni pred svojo smrtjo, in dve leti in tri mesece pred mojim dohodom v Dolenjo-vas, in da ga je p i s a I g o s p o d župan Ign. Merhar v navzočnosti oporočnih prič župnika gospoda Jakliča in gospoda kapelana Ivana Volka, kakor ga je ranjka sama napovedala in ga potem zapečatenega gospodu Jakliču v varstvo izročila.
5.	Ni res, da bi bil hotel jaz zakonite dediče oropati za v s o d e d š č i n o , res pa je, da je dole-njevaškim cerkvam samo okoli ene tretjine, okoli dve tretjini pa sorodnikom volila.
6.	Ni res, da je sodišče pri vseh treh instancah spoznalo, da je testament neveljaven, res pa je, da je c. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem pri prvi instanci po zaslišanju prič testament veljaven spoznalo.
»Slov. Narod" in drugi časopisi, kakor »Soča«, »Primorec«, ki so vse te laži pod zaglavjem »Velezanimiva pravda« ponatiskovali, naj jih zdaj med dnevn. novicami »Vel e z a n i mi v o obrekovanje »Slov. Naroda"« prekli-čejo. Ob enem pa poživljam »Slovenski Narod«, da dokaže kot resnico vse laži, katere je pisal o meni zastran oporoke Marije Tekavec; dobil bo nagrado 1000 gld. Torej le na noge, en tisočak je že vreden, da se potrudite; drugače ostanete vsi skupaj grdi obrekljivci.
Ign. Salehar, župnik.
Sklep šolskega leta.
Orglarska šola v Celju je zaključila dne 17. t. m. svoj tretji letnik s teoretičnim in praktičnim izpitom. Zrelostni izpit je delalo 10 učencev, od kojih je bilo 6 odobrenih, štirje pa bodo morali čez dva meseca ponavljati iz jednega predmeta. Vseh učencev jo šola imela v minolem letu 22. — Pri zrelostnem izpitu jo bil kot komisar
knezoškofijskega ordinarijata navzoč vč. g. kanonik Majcen iz Maribora v imenu šolske oblasti pa mil. gospod Ogradi. Oba g. komisarja in občinstvo so bili z vspehi jako zadovoljni, — posebno se je hvalilo znanje učencev iz cerkvene latinščine ter nemške stavnice in konverzacijo, česar orglarske šole drugod nimajo. — Prihodnje leto se po obljubi vodje g. Karola Bervarja uvede poseben tečaj, v katerem se bodo učenci iz urili v občinsko-tajniških poslih. — Sola je od vis. namestništva koncesijonirana i« od vč. knezoškoGjskega ordinarijata v Mariboru priporočena. — Veseli nas, da se cerkvena glasba pri nas Slovencih tako lepo razvija, zlasti na Štajerskem, kjer jo bilo doslej v tem oziru mnogo zanemarjenega. — Pre-potrebni in vrlo vrejeni Soli želimo najboljšega vspeha.
Beljaška c. kr. gimnazija je izdala, kakor se nam poroča iz Beljaka, svoje 33. letno poročdo, kateremu povza memo sledeče podatke: Poučevalo je 12 profesorjev in 3 pomožni učitelji v 8 razredih. Ob koncu šolskega leta je bilo 234 učencev, med njimi jo bilo: 46 Beljačanov, 100 drugih Korošcev, 21 Štajercev, 14 Kranjcev. Po »materinščini« ie bilo 215 Nemcev. 17 Slovencev, 2 Laha; po veroizpovedanju 211 katoličanov in 23 luterancev. 48 dijakov je dobilo odliko, 150 prvi red, 12 ponavlja skušnje, 29 drugi red, 5 tretji red. Šolnine se je vplačalo 663 K, drugih pristojbin 808 K Slovenščine, katero je učil g. profesor Wang, se je učilo 26 dijakov. Pismeni zrelostni izpit je delalo od 2. do 7. junija 20. dijakov. Slovenska naloga se je glasila : »Prirodcznanstvo v službi človeški«. — Lf-.tno poročilo ima tudi znanstveni spis: »Zur Narrenliteratur«, spisal dr. Leo Langer.
Gimnazija v Celju je končala svoje Šolsko leto dne 15. t. m. Zavod je obiskovala 275 dijakov, od teh je bilo 200 Nemcev in 75 Slovencev. Odliko je dobilo 25 učencev, spričevalo s prvim redom pa 185.
Na gimnaziji v Mariboru je letos študiralo 496 dijakov, 322 blovencev in 146 Nemcev. Prvi red z odliko je dobdo 71 dijakov, dobro pa je izdelalo 321 dijakov. — Na realki je bilo 215 dijakov, 204 Nemci in le 6 Slovencev.
Celovške šolske novice. Na celovški gimnaziji je delalo zrelostni izpit 41 dijakov in sicer 39 rednih ter dva eks-ternista; 4 so dobili odliko, 34 je bilo sposobnih za zrele, 2 morata skušnjo ponavljati po počitnicah, 1 je padel za celo leto. Jeseni bo delala zrelostni izpit tudi ženska, in sicer gdčna A. Wiirstner iz Celovca. — Na c. kr. državni rokodelski šoli je bilo minulo šolsko leto 297 šolarjev, in sicer v rokodelski šoli (2 razreda) 61, v risarski šoli 11, v zimskem tečaju za stav-binske učence (3 razr.) 52, v obrtni nadaljevalni šoli 173. — Na celovški meščanski šoli je poučevalo vkup 16 učiteljev. Učencev je bilo 112 (64 iz Celovca); učenk 270 (220 iz Celovca). Vkup jih je dobilo 53 odliko, 304 prvi red.
Tedeiuki koledar.
Nedelja, 20. julija: 9. pobinkoštna, Jeronim Emil. sp.; evang. Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. — Ponedeljek, 21. julija: Prakseda d. — Torek, 22. julija : Marija Magdalena. — Sreda, 23. julija: Apolinarij šk. — Četrtek, 24 julija : Kristina d. — P e t e k , 25. julija: Jakob apostol. — Sobota, 26. julija; Ana, mati Mar. Device. — S o 1 n c e izide 25. julija ob 4. uri 41 min., zaide pa ob 7. uri 32 min. — Lunin spremin: bčip 20. julija ob 5. uri 43 min. popol. — M u s i c a s a o r a v nedeljo, 20. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: C.cilijino mašo zl. Adolf Kaim, graduale »Deriventur fon-tes« Ant. Foerster, efertorij »Quando orabas« koralno.
Dnevne novice.
v Lj ubl jani 19. julija.
Presvetli gospod knezoškof dr.
Anton Bonav. Jeglič se je danes opo-ludne odpeljal v Gorico k posvečevanju knozonadškcfa mons. Andreja Jordana. V torek zjutraj bo pa podelil presvetli v svoji domači kapeli v Ljubljani prezbiterat diakonu frančiškanu Fr. Teofilu u a j c u.
Osebne spremembe v ljubljanski Škofiji. Premeščeni so naslednji čč. gg. ka-kapelani: dr. Josip Jerše iz Radovljice k stolnici v Ljubljani; Peter K o p r i v e c iz Moravč v Radovljico; Janez Klemen iz Leskovca v Stari trg pri Ližu; Jak. Žust
iz Radeč pri Zid. mostu v Leskovec pri Krškem; Valentin Z a b r e t iz Gorij na Je-senice; Martin Škerjanec z Jesenic v Moravče; \nton Skubio iz Cerknice v Metliko; Frančišek Kralj iz Loškega potoka v Cerknico; Valentin Remškar iz Logatca v Preddvor; Janez Debevec iz Vipave v Logatec; Alojzij Jerič iz Do-brniča na Trato; Jožef Pravhar iz Rake v Semič; Viljem P a u 1 u s iz Vodic v Smartin pri Kranju; Janez M i k 1 a v č i č iz Smartina pri Kranju k Sv. Duhu (Vel. Trn); Andrej S i r a j iz St. Janža v Vodice. — Na novo so kot kapelani nameščeni gospodje Bemeniški duhovniki: Janez Klemene v Gorjah; Mihael Z e v n i k v Crncmlju; Frančišek Rakovec na Raki; Josip P o d 1 i p n i k v Dolih pri Litiji ; Pavel P e r k o v bkooijanu pri Dobravi. — Za kapelano so nameščeni novo-mašniki: Alojzij Merhar v Radečah pri Zid. mostu ; Andrej M a g a j n a v Loškem potoku; Frančišek K i m o v e c v Vipavi; Janez Borce v Dobrničah; Rihard b m o -1 e j v Dolu pri Ljubljani; Janez P r i j a -t e 1 j v Sodražici; Frančišek P a v š i č v Preserju; Valentin Sitar v St. Janžu.
Liberalci o dr. Šusteršiču. Ni dneva, da si ne bi razgreti liberalni možgani kaj novega izmislili o dr. Šusteršiču. Zdaj so si kar brez vsake dejanjske podlago izmislili, da jo dr. Šusteršič hotel priti na Dunaj k nunoiaturi, pa da „je propadel" pri tem. To je zlobna laž, saj dr. Šusteršič prvič nima pač nobenega vzroka, da bi liberalcem na ljubo šel iz Ljubljane, drugič jo „mesto pri nunciaturi" izmišljena reč, in tretjič dejansko ni dr. Šusteršič dal nikakega povoda, da bi se moglo na to misliti. Ko je »Narod« to prinesel, smo se smejali, zdaj pa liberalni listi, n. pr. »Soča«, to ponatiskujejo iz svojega glavnega glasila, dobro vedoč, da je liberalec povsod tako prismojen, da vse verjame, kar se mu o dr. Šusteršiču natvezi. Osebno odgovoren za to neresnično poročilo je dr. Tavčar. Kako more on pustiti, da se na njegovo ime izda-jejo take neresnice? Ker je odgovorni urednik »imun«, vrgel bi Šusteršičev popravek v koš in ga še objavil ne bi, kakor se je zdaj zgodilo s celo vrsto popravkov. Vprašujemo pa državno pravdništvo, kako more dopustiti, da je ta človek odgovorni urednik „Slov. Naroda" ? Saj ravno tako lahko zametuje tudi uradne popravke, ne da bi se moglo nastopiti proti listu, kakor zahteva pravica. Sploh pa si naj liberalci nikar ne bolijo glav s premišljevanjem, kam bi spravili dr. Susteršiča, kajti on sa sedaj vkljub vsemu njihovemu žolču boljše počuti ntgo kdaj prej.
Izjava. Podpisani občinski zastop občine Trebeljevo v okraju litijskem izreka neomajeno zaupanje svojim poslancem, pred vsem načelniku dr. Šusteršiču za njihovo možato in pogumno nastopanje v letošnjem deželnozborakem zasedanju napram krutim psovkam liberalnih in nemških poslancev. Ven z direktno, tajno in splošno volivno pravico, proč s trhlenimi privilegijami ne katerih stanov. Ljudstvu pravico, pogin njegovim pijavkam! — Županstvo Trebeljevo, dne 13. julija 1902. — Josip Gale, župan. Karol Jaklič, Janez Dobnikar, Mihael baje, Anton Omahen, Martin Jerant, odborniki.
Izjava iz novomeške dekani je. — Podpisani duhovniki novomeške dekanije zbrani na sodalni konferenci v Stopičah dne 17. julija 1902 dajč sledečo izjavo: Odločno protestiramo proti Hribarjevemu napadu, odobravamo neustrašeni nastop poslancev katoliško-narodne stranke ter jih pozivljemo, naj se vedno odločno potezajo za pravo ljudstva. — Anton Šmidovnik. — Janko Za-krajšek. — Jos. Borštnar. — Ivan Plevenič. Jakob Porenta. — And. Česen. — M. Ne-manič. — Petor Jane. — Štefan Terškan. Gašpar Porenta. — Fran Majdič.
Evharistična slavnost v proslavo papeževega jubileja za Ljubljano in okolico se bo vršila dne 17. avg. Poleg cerkvene slavnosti bo priredila slavnost tudi »Slov. krščanska socijalna zveza, ki se bode vršila bržkone na alojzijeviškem vrtu.
Izjava katol. polit. druStva za litijski okraj. Podpisano katoliško-politično
društvo za litijsko okrajno glavarstvo izreka svojim poslancem, pred vsem načelniku kluba katoliško narodnih poslancev, dr. SuBteršiču, za njihovo možato nastopanje proti nečuve-nemu napadu in zaničevanju liberalnih zastopnikov privilegiranih Btanov svoje neomajeno zaupanje in se z njihovim nastopom popolnoma strinja. Ljudstvo naj pride do pravicu, proč z njihovimi pijavkami, ki zastrupljajo vero in narodnost slovenskega ljudstva; geslo poslancev naših bodi: neizprosen boj za ljudstvo proti skupnemu sovražniku. Liudstvo bo vedno b svojimi poslanci. ako Be bodo tako možato držali, kot se sedaj. A*o liberalci povsod zasmehujejo, kar je nam najsvetejše, in na ostuden način grdijo duhovnike in katoličane, naj tudi naši poslanci ravnajo po načelu: klin s klinom, Per aspera ad astra ! Po boju zmaga! — Katoliško - politično društvo za litijsko okr. glavarstvo dne 14. julija. — Josip Gale, predsednik.
Osebne vesti. Na mesto v Črnomelj premeščenega okrožnega zdravnika gosp. dr. J. Skočirja je deželni odbor imenoval okrožnim zdravnikom v Žužemberku c. in kr. vojaškega zdravnika g. dr. V. Cz e r v i n k o v Klatovu.
Promocija Dne 22. t. m. bo na vseučilišču na Dunaju promoviran doktorjem prava, gospod Ivan Benkovič, odvetniški kandidat v Trstu.
Neumevna jeza. Liberalci so hudi, ker je dr. Šusteršič govoril ž njimi v njihovem jeziku. Posebno so hudi na izraz •podkupljene vladne beštije«. Dr. Šusteršič jo na vrhniškem shodu ta izraz približno tako le utemeljil: Človek ima dve naravi, eno duševno, eno pa živalsko. Duša ga dviga nad živaljo, ako duše ne pripozna in ne pripozna, da je Bog njegov gospod, tedaj človek ni nad živaljo. Ker liberalci pravijo, da je nemogoče, da bi človek imel neumr-jočo dušo, da je človek potomec opice, tedaj je tisti, ki ima take nazore — beštija. Ako sem torej liberalcem dejal beštije, se jim ni zgodila krivica. Dejal pa sem tudi, da so podkupljene vladne beštije. »Narod« je sam pisal, da so liberalci navezani na vladne drobtinice. Zato nič ne pre-kličem.« — Na to vprašamo liberalce: Ali ni njihova jeza umljiva? Ako smatrajo liberalizem in njegov nauk nekaj sramotnega, naj se mu odpovedo!
Evharistična slavnost združene slovenske in hrvaške duhovščine ob 25Ietnioi papežavanja Leona XIII. bo na Trsatu dne 2. in 3. sept. Danes opozarjamo na članek v »Eucharistiji« : »Nekaj misli za shod na Trsatu«. Več prihodnjič.
Slovenski slikar v Rusiji, g. Peter Ž m i t e k, doma iz Krope, je prišel te dni iz Petrograda na počitnice v svojo domovino. Kakor čujemo, v kratkem razstavi v Ljubljani dve veliki kopiji znamenitih ruskih umetnikov iz narodnega muzeja carja Aleksandra III.
Ponovljena javna prošnja. V svoji „Javni prošnji" za znanstvene in pedagoške spise in ponatise potrebne pri sestavljanju slovenske bibliografije za 1. 1901 sem omenil, da želim spise, natisnjene 1. 1901. Dobivam pa večinoma spiso natisnjeno 1. 1902. Prosim torej še enkrat uljudno za spise, tiskane lanskega leta. — Hoče pri Mariboru, 18. julija 1902. — Z odličnim spoštovanjem	dr. K. G l a a e r.
Ptujci v Celji Že več let sem ni bilo v Celji toliko ptujcev, kakor letos. Kar pa letos še posebno opažamo, jo to, da bo ptujci večinoma Lahi ali pa kakega slovanskega plemena.
Vihar po Celovcu in okolioi. Iz
Celovca se nam piše: Prav usodepolno postaja letošnje poletje za naše kmetovalce. Meseca maja imeli smo sneg in trajen mraz, rožnika pa je vedno deževje zabranjevalo rast in delo na polju. Za tem je nastala po nekaterih krajih občutljiva suša, zdaj pa so poroča malo ne dan na dan iz tega ali onega kraja o hudem neurju, toči, silnih nalivih. Dan 16. j u 1 i j a je bil hud zlasti za Celovec in okolico. V sredo 16. julija opoludne je bilo v Celovcu šo jasno. Proti tretji uri pop. pa so nebo zatemni in hkrati nastane silen vihar. Mesto jo bilo kakor v gostem oblaku polno prahu, naletavati začnejo dobelo
kaplje, kmalu pa tudi toča, debela kakor kurja jajca. Toča je povzročila mnogo škode po vrtovih, a je tudi po hišah pobila nebroj šip. Tako je v deželnem zavodu za gluhoneme pobitih 400 šip, nad 50 v Marijanišču, iatokako mnogo po vojašnicah in raznih javnih in zasebnih poslopjih. Mnogo močnih dreves je izrulo in položilo črez ceste, z dreves je pobilo mnogo listja. Na frajdenberški cesti je strela udarila v neki hlev, a k sreči ni užgala; marveč samo porušila nekaj zidovja. V žrelskem drevoredu je padlo mnogo starih dreves, istotako so zelo trpeli bližnji gozdovi. Vihar je razsajal najbolj nad Celovcem, Žrelcem, Št. Tomažem, na Ra-dišah in po ostali Soteski. — V G r a b-Stanju je užgala strela neki hlev, ki je pogorel do tal. — VRigarjivasi občina Št. Tomaž, ie vihar odnesel 12 streh in poškodoval mnogo poslopij. Največ pa je trpela Viharja vas pod Žrelcem. Bila je ta dan res „viharja vas", zakaj vihar je tam pustošil uprav grozno! Vas po silnem viharju komaj še poznaš. V tej vasi je bilo popolnoma uničenih 12 skednjev in drugih poslopij, 26 pohištev pa je močno poškodovanih. Največ je trpel posestnik To-mažič, ki je bil še le lani popravil svoje pohištvo. Uničeno mu je takorekoč vse: vihar mu je razrušil poslopja, toča pobila vse žito, pred tednom so mu bili zaklali 17 svinj radi svinjske kuge. Tomažič je moral z 3 otroci bežati iz podirajočega se poslopja, da je vsaj rešil življenje sebi in svojim. — Pohištva so se podrla dalje kmetom p. d. Trabant, Hubnik, Fišer, Moti, Pajzar in Kav. Mnogo je trpelo tudi sadno drevje, ki je deloma povsem uničeno. Pri delih pomagajo vojaki. — Tudi okrog Trga je napravil vihar mnogo škode. Ubogi kmetje so podpore nujno potrebni!
Grozna nesreča. Iz Celovca: Dne 12. t. m. opoldne je padel liletni Iv. Siberle, pastir pri p. d. Sveteju v Plešerki, občina Ilodiše, z visokega javorja 4 metre globoko na spodaj stoječi plot. Kol mu je predrl prsi, da je bil takoj mrtev. Siberle je bil pristojen v Kranj.
Sestanek učiteljev starosloven-ščine. G. prof. dr. Fran 11 e š i č naznanja, da se drugo leto skliče zborovanje srednješolskih učiteljev slovenščine, ki naj bi se zedinili in dogovorili posebno o pouku staro-slovenščine.
Samomor v zaporu. Dne 8. t. m. so v Volšbergu radi javnega nasilstva zaprli 311etnega slikarskega pomočnika Ig. Buzzi ja. Kmalu nato se je v ječi obesil. Bil je oženj en in pristojen v Pontebo.
Cerkvene stavbe v Celji. Farna cerkev sv. Danijela je dobila v zadnjem letu novo lepo zakristijo. Tudi cerkev se je zaradi tega nekoliko predelala in popravila. — Dalje je dobil stolp iste cerkve minoli mesec lep,gotiški križ, delo g. Rebeka. — Kapucinska cerkev v Celji je dobila minoli mesec prav lep nov zvonik, ki se daleč na okoli prav lično vidi.
Zanikernost laške uprave v Trstu. V tržaškem obč. svetu je interpelirel obč. svetnik Spadoni, koliko da je resnice na tem, kar je pisal »Trieste« v stvari regulacije onih ulic, ki se bodo po novem načrtu stekale v ulico Torrente. ,, Trieste" je namreč pisal, da mestni tehnični urad ni mislil na to, da je v ulisi Cordaiuoli glavna cev mestnega vodovoda, katera cev se bo vsled regulacije morala prenesti v ulico Torrente in kar da bo občino stalo kakih 200 000 kron. Na to interpelacijo odgovarjal je vodja tehničnega urada inž. Lorenzutti a iz njegovega odgovora jo sklepati, da jo blizu vse to, kar ja pisal »Trieste«, gola resnica in da bo morala občina vsled kratkovidnosti tehn. urada in zanikernosti laške večine zopet trpeti kakih 200 000 K škodo. Kedaj bo konec teh stotisočakov, ki so leto za letom zapravljajo od občinskega premoženja?
Praznik sv. Vincencija, ustanovitelja Lazaristov se je obhajal danes v tukajšnji cerkvi Presv. Srca Jezusovega. Ob pol 6. uri zjutraj je daroval prevzv. knezoškof pontifikalno sv. mašo.
Štajarske novice Slovenska gimnazija v Celju. K vsprejemu na nemško slovenski gimnazij v Celju oglasilo se je že sedaj 53 dečkov. Izmed teh je napravilo 46 sprejemni izpit. Visoko ministerstvo dovolilo jc paralelko, ako bo v prvem
razredu nad 60 učencev, kar bode čisto gotovo, ker glavni kontingent se pričakuje koncem počitnic. — Dekliška šola v Celju. Dež. zbor je enoglasno sprejel na črt zakona, da se Calju ustanovi nemška javna trorazredna dekliška meščanska šola.
—	Savinjska železnica. Dež. odbor je v posebnem poročilu dež. zboru naznanil, da je ponovil prošnjo, da se začno pogajanja zaradi podržavljenja te lokalne železnice. Odločilno za to je bilo dejstvo, da je družba, ki je lastnica železnice, upeljala še tretji vlak pri ednaki pavšalni odškodnini, kot je to zahtevala uprava državnih železnic.
—	Poročil se je dne 16. t. m. g. Anton Lvenkel, trgovec v Sevnici, z gospodično Valerijo Zanier, hčerko blage narodne rodbine g. Norbert Zaniera v St. Pavlu v lavinski dolini. Čestitamo ! — P o m i 1 o • š č e n j e. Od graškega porotnega sodišča dne 30. maja t. 1. na smrt obsojeni morilec Koppl je bil od cesarja pomiloščen in se mu je kazen spremenila v 201etno ječo. — V Gornjemgra d.u so pokopali sestro tamošnjega c. kr. sodnika, gospico Marijo Vidic, upokojeno c. kr. učiteljico. Pokoj-nica je službovala mnogo let na c. kr. državni dekliški šoli v Trstu. Prej je bila nastavljena tudi na Stajarakem. Doživela je starost 57 let. — Streljanje zoper točo. Shod izvedencev za streljanje zoper točo bo ta teden od 20 —25. t. m. v Gradcu. Temu shodu je c. kr. poljedeljsko ministerstvo odposlalo kmetijske učitelje.
Radi kresa na čast sv. Cirila in Metoda Bta morala pred sodišče v Piranu Ivan Tončetic, njegov sin Ivan in Radoslav Takovič. Ovadil jih je, da so kurili kres, stražnik Piranec, ki je mislil, da bodo obsojeni, a se je varal. Vsi obtoženci so bili oproščeni.
Zabranjeno društvo. Italijanski vseučiliški dijaki iz Istre, Trsta in Gorice zasnovali so društvo za širjenje italijanstva v Primorju pod naslovom »Societa fra gli študenti dalla Regiona Giulia" (Dijaško društvo julskih krajeva). C. kr. namestništvo v Trstu zabranilo jo to društvo radi tega, ker ne pozna naziva »Regione Giulia« in sicer se s tem nazivom nastopa proti jedinstvu Avstro-Ogrske.
Iz celovške škofije č. gospod Ivan S m o 1 e j, kaplan v Prevaljah, je imenovan za kanonika kolegij atnega kapiteljna pri Gospi sveti. — Č. g. O. P u c h t a , provizor v Zelčah je postal župnik v Liesereggu.
Kavarna v Šiški je dovoljena gospej Keršifevi, ni pa ji dovoljeno imeti do l.ure po noči odprto, ker bi se s tem policajem preveč otežkočilo delo.
Škandal v Lipiku Hrvaški listi poročajo, da so se v lipiškem kopališču neki častniki v društvu z baronom Banffyjem, sinom bivšega ogrskega ministerskega predsednika vso noč dobro zabavali. Ko se v jutro vračajo na kolodvor, srečajo kmetiča, ki je z vozom šel na polje. Baron Banffy zahteva od kmeta, da konja izpreže in ga izroči njemu za ježo. Ker Be kmet brani, prične ga Banfly udrihati. Kmet kriči, kmetje in policist prihite na pomoč. Pridejo tudi orožniki, od katerih častniki zahtevajo, naj policista zapro. Orožniki pa bo aretirali častnike in Banffyja. V Lipiku so častnike iz pustili. O tem surovem činu se mnogo govori v Lipiku.
Obesil se je včeraj v zaporu v Postojni Jože Mahnič iz Dol. vasi pri Senožečah. Na sumu je bil, da je nekoga ubil.
Oblak se je utrgal v četrtek zvečer dva kilometra nad Zidanim mostom ter zasul desni tir železnica do 400 metrov. O polunoči sta bila oba tira prosta, vendar pa je vožnja še nevarns.
Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda bode dne 7. avgusta v Ilirski Bistrici.
Pri Sv. Križu tik Slatine v gostilni g. Fr. Ogrizek priredi prih. nedeljo pop. ob 3. uri katol. polit, društvo javni shod, na katerem bode svojim volilcem poročal g. drž. posl. dvorni svetnik dr. Ploj. Drugi govor bode o novem štajerskem deželnem volilnem redu. Na to na vrtu prosta zabava. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Liberalna blamaia. Iz Stjaka se piše, > da se je vršila volitev v starešinstvo, katero ■ so maloštevilni liberalci ovrgli, dne 10.
in 11. t. m., tako sijajno, da se niso upali liberalci niti poleg priti; vsi možje so izvoljenci katoliško-narodne stranke. Zastonj so agitirali liberalni stiskovci, narod je govoril in dovolj je.
v Orožnik utonil. Orožnik Janez Gnaus iz Št. Barbare pri Vurmbergu je mej kopanjem utonil v Dravi. Pred nekaj leti je na istem mestu utonil tudi neki orožnik.
Potolažil se je. Župan v Št. Lenartu v Slovenskih Goricah, Jože! S e d m i n e k , ki je županstvo odložil, se je sedaj potolažil in je županstvo zopet prevzel, zavedni volivci so bili njegovega odstopa prav veseli.
Nemško žensko učiteljišče v Mariboru bo po poročilih iz štajerskega dež. zbora skoro gotovo ustanovljeno. Deželni zbor bode odobril proviz jrij za otvoritev prvega letnika.
Odlikovanje duhovnika. Častnim občanom so imenovale č. g. svetovalca in župnika v Rušah, Bož. Wurzerja, občine Ruše, Lobnica, Bistrica in Smolnik.
Vrl pionirski častnik. Pri vajah blizu Ptuja je padel pionir M. Zagorac v Dravo. Ker ni znal dobro plavati, bi našel gotovo smrt v valovih, ako ne bi poročnik Avgust Jacobi, ne glede na lastno nevarnost, potegnil vojaka na breg.
Duhovniške spremembe v lavan-tinski škofiji. Prestavljen je č. g. Jakob (Jebašek iz Loke pri Zidanem mostu v Dobovo. Na novo nastavljeni so čč. gg. se-meniški duhovniki: Goričar Maks v Videm, Lončarič Josip k Sv. Petru pri Radgoni, Rabuza Jakob v Loko pri Zidanem Mostu.
Avstrijsko štajerska minoritska provinca, h kateri spada tudi konvent pp. minoritov v Ptuju, je obhajala cd 7. do 10. julija Bvoj generalni kapitelj. Dosedanji pro-vincijal preč. g. A R. P. J o a n e z N e p. Pix je bil zopet izvoljen provincijalom, za gvardijana v Ptuju pa č. o. Alfonz bvet, za gvardijana na Dunaju č. o. Karol Belšak.
Pokušen samomor na mariborski vinarski šoli. 171etni učenec Friderik Kellenberger si je prerezal z britvo žile na roki. Našli so ga brezzavestnega, mu za silo obvezali rane in odpeljali v mariborisko bolnišnico. Vzrok samomora je baje to, ker so mu ni dovolilo dalje študirati.
Z odliko jo dovršila operno šolo na praškem konservatoriju gospica J a r o m i 1 a G e r b i 6 , hčer ravnatelja »Glasb. Matice" v Ljubljani.
Gledališka predstava v Vipavi. Narodna čitalnica v Vipavi priredi v nedeljo dnč 27. t. m. v graščini pod Kostanjem gledališko predstavo, pri kateri nastopijo kot gostje člani slovenske dramo iz Ljubljane. Vprizoril se bode igrokaz „0 č e i n s i n" ali „Ž e n s k i Otelo" Vstopnice k tej predstavi prodaja lekarna g. Hus. Pristop je vsakemu dovoljen.
Sejmi po Slovenskem od 21. do 26. julija. Na Kranjskem: 21. v Ko privniku; 22. v Hinjah ; 23. v Banjiloki; 24 v Škofji Loki ; 25. v Kočevju, na Vrhniki, v Narinu in Vel. Loki; 26. vL^skovcu, Višnji gori. Domžalah, Radovljict, na Bitnjah v Boh. in Cerknici. — NaSloven Štajerskem: 21. pri Sv. Barbari, Arnužu in Vitanju; 22. pri Sv. Magdaleni v Mariboru, pri Sv. Mohorju, v Vildonu in pri Sv. Urbanu pri Slivnici ; 25. v Slov. Bistrici, Koz jem, Lipnici, Selib, pri Sv. Urbanu pri Ptuju in v Žalcu ; 26. v Framu, pri Sv. Križu pri Ljutomeru, na Tinskem v Teharjih. — Na Koroškem: 25. v Strasburgu ; 26. v Ku-tarčah in Saksenbcrgu. — Na Primorskem: 21 v Palmi ; 24. v Čubaru; 26. v Cavdatu in Divači.
Dobava sena in slame. Zaradi za-gotovljenja potrebščin sena in slame za c. in k. vojaško oskrbovališče v Zadru so bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah: v Zadru 21. julija, v Spletu 24 julija in v Dubrovniku 28. julija t. 1. Ponudbe imajo dospeti ob gori določenih dnevih do-tičnim oskrbovsliščern najkasneje do desete ure dopoludne. Natančni pogoji so lahko vsak dan vpogledajo, kakor tudi kupijo pri vseh omenjenih oskrbovališčih. Zakupni razglas, ki obsega podatke gledo možino pred- j metov, katere je dobaviti splošne pogoje in ponudbeni obrazec se tudi lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniško zbornico v Ljubljani.
Kotiček za liberalce. N e r v o z -
nost na tukajšnjem južnem kolodvoru mora biti velikanska, sicer bi ondi morali vedeti, da je „Kršč. ženska
zveza« že pred tedni naznanila v ,5>lo»enou" in na mestih, katere to briga, da svoj izlet na Brezje preloži na ugodnejši čas, ker so sedaj mnoge članioe zadržane, udeležiti se skup nega izleta. Kadar se bo izlet vršil, bode udeležba taka, da gotovo ne bo ljubo tistim, ki take lažnjive vesti z južnega kolodvora pošiljajo v »Narod", kakoršen je bil predvčerajšnji izbruh v tej zadevi. Naročen posebni vlak eksistira le v zmešani glavi „Narodo-vega" dopisnika. Priporočamo izvestni gospodi, da »Narod* informira, kako grdo se je včeraj zopet zlagal. Članicam »Krščanske ženske zveze" pa bodi to v vspodbudo, da se bodočega izletav udeleže v kar najobilnejšem številu. — Zenijalen liberalec. Recite, kar hočete o naših liberalcih na deželi, da so zabiti, da so koruptna banda ali kar je še drugih, sicer popolnoma opravičenih naslovov zanje, ampak enega smo našli med dopisniki „Slov. Naroda«, kateri zasluži, da se ženijalni plod njegove izredne duhovitosti, okrepljene z nenavadnim, že skoro do prevratnosti segaj očim pogumom, otmo pozabljivosti. Ta SokrateB je Notranjec, natančnejšega žalibog ne vemo o njem. Pisal je v „Narod": „Farška klika tacih barab, kakšne je nagnala na dan shoda pred vladno poslopje, dobi vselej in dovelj, dokler se bo jeruš šo točil. Vas bi tudi prosili, in to je glavni namen teh vrstic, da dokler se ljudje, ki se pri nas tudi imenujojo socialni demokratje, bratijo s farško stranko, se istim ne da beseda pri naših shodih. Mi Notranjci sa sami naginjamo k socialni demokraciji in zatoroj smo tudi tako krepko stopili na prvo stopinjo do iste, to jo liberalizem. Ali ravno radi tega, ker nismo farški in torej ne neumni (očividno), nikar nas ne več motiti s tem, da bi morali poslušati kako mladostno prikazen, ki hoče biti več ko vsi mi, ne samo liberalec, ampak celo socialdemokrat in ob enem pa tuli farški zaveznik. Ateizem in klorikalizem v eni osebi! To je že več kakor hudič! Nočemo odreči gospodu Linhsrtu veljavne prihodnosti, ker priznamo, da je treba po-gumi in tudi nekoliko znanja, ako človek nastopi kot govornik pred taki shod, kakor je bil minuli v Ljubljani, ali tega pa naj si bo gotov, da te pege, katera se ga je prijela pri tem shodu, no bode nikdar zatrl v svojem življenju. Ia skoraj bi jas rekel, da tisti ima prav, ki trdi, da iz tega Linharta ne bo nikdar nič, da je le pustolovna prikazen, ker j« pokazal, da niti pojma nima o načelih socializma in hoče dokazati, da zamoreta skupaj orati ateist, pa tisti, kije ustanovil kralje in cesarje po božji milosti. Prosimo torej za prihodnost, ko bomo zopet pri takih zaprekah in težavah na shoda prišli, da se ljudem k la Linhart ne da več besede Kjer ni principa, tam ne mora biti pametne besede, in ko bi se nas hotelo prisiliti, da naj zopet poslušamo farškaga socialdemokrata, ne bomo se dali krotiti tudi vrlemu županu Hribarju ne.« Toraj duhoviti Notranjec Bi misli stopinje dobrote in duhovitosti tako: Prva in najnižja stopinja je liberalec, druga višja je socialni demokrat, in tretja najvišja, je pa sam peklenski črni h .. . . In ta bognasvaruj, to peklensko veličanstvo, katero je vrhunec liberalnega razvoja, združuje v sebi ateizem in klerikalizem! Slane, premagan si! Kaj tako ženijalnega ne zmore niti tvoja sociološka umstvena secesija!
Ljubljanske novice.
Za tržnico v Ljubljani. Danes smo prejeli v tej zadevi od člana deputacije občln-rkega sveta, ki se mudi na Dunaju, naslednjo brzojavko: V zadevi stavbnega prostora starega licealnega poslopja zahteva finančno ministerstvo od mestne občine ljubljanske poleg sedaj ponujanega prostora samo še dvajsettisoč kron, in zamenjava sa lahko izvrši.
Ljubljanska društvena godba je imela nedavno konc.rt naznanjen „P r i zvezdi." Občinstvo se je zbralo na vrtu, a godbe ni bilo. Z ozirom n* to, je odbor proti nekaterim godcem, ki so to zakrivili, odločno nastopil. Odbor bo delal na to, da bo godba res zadoščala in da odstrani iz godbe nekatere ljudi. Stvar novega odbora bo narediti red. Ako so še nekatere pomanjkljivosti, naj so člani ne razburjajo. Odbor je enega godca že odpustil, druge preuredbe pa še stori. Člano in udnino nabira g. Perdan.
Strelski klub „Preširen" priredi v prostorih Ravnikarjeve gostilne — Rožne ulice 29 — na žegnanje sv. Jakoba to je v nedeljo 27. t. m. žegnanjsko veselico. Pri veselici svira slavna „ribniška godba na bajs." Metal se bo koriandoli, ter pisala važna pisma, i ktera bode dostavljal nalašč za to postavljen poštar. Naposled so bode prodal na dražbi lep bel koštrun. Začetek ob 6. uri popoldne. Vstopnina 40 b.
Krvav prepir radi krtače. Mesarski vajenec Jakob Resman na Poljanski cesti vzel je mesarskemu vajencu Antonu Smoletu krtačo. Smole je v jezi z nožem sunil IleB-mana in mu prizadel precej dolgo, a ne nevarno rano.
Nova maša pri sv. Petru. Jutri ob 9. uri dopoldne bode v cerkvi sv. Petra daroval prvo sv. mašo g. Pr. ber. S k ulj.
Poročil se bo g. prof. Alfonz M tli ne r, kustos kranjskega deželnega muzeja, z učiteljico ročnih del gdč. Emo Lino Matido Mačkovo iz Karluruhe v Nemčiji.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12. julija. Novorojencev 40 Mrtvorojencev 3. Umrlih 17, mej njimi za jetiko 6, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 9. Za iniekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škarlatico 2, za trachom 2
Prva velika ljudska veselica se priredi 10. avgusta na vrtu gosp. Kozlerja s sode lovanjem raznih društev v korist »Ljubljanske društvene godbe«. Odbor je pooblastil gg. Gorjanca in Perdana pobirat dobitke za šaljivo loterijo.
Velikodušni dar. Za »Ljubljansko dru štveno gcdbo« je poslal gosp. Seunig 30 kron kot zakonito pridobljeno globo. Odbor mu tem potom izraža najtoplejšo zahvalo.
Pes ugriznil je v desno nogo čevljarskega, mojstra Jožefa Betrianija.
Štajerskih dijakov v Ljubljani je letos študiralo 5-3. To je tudi nekak dokaz o raz merah na štajerskih gimnazijah.
Strašilo ie v hiši poleg »Katol. Doma«. Ljudje so skrivnostno govorili, da ima strah svoj sedež v drvarnici. Dolgo časa si ni nihče upal pogledati, kaj se godi v drvarnici po noči. Končno se je vendar odločila neka brhka hišinn, da prejiodi straha. Ko je čula neko jasno noč, da so se v drvarnici pričele goditi skrivnostne stvari, priplazila sa je tiho pred drvarnico. V istem hipu so zaropotala drva. Hišini pa ni upadel pogum, kajti videla je da je neka postava v drvarnici, majhna in šibka. Hišina stopi pred to postavo in takoj spozna, da to ni strah z onega sveta, ampak da je to hišnica aalmič, ki je na cenen način hotela priti do tujih drv. Odslej nič več ne »straši«, a Salmičeva si bo zapomnila, kedaj je hodila po tujih drvarnicah. Sodišče jo je obsodilo na 10 dnij zapora, povrh se bo pa morala še postiti dva dni.
Bazne stvari.
— Najnovejše od raznih strani.
Predsednik ameriških zveznih držav Roosewelt je brzojavil papežu, da naj vse menihe odpokliče s filipinskih otokov. Papež je to zahtevo odklonil. V četrtek je Roosewelt papežu naznanil, da bode s silo iztiral menihe. — Bolgarski zarotniki. Iz Aten se poroča, da je ondi 63 bolgarskih zarotnikov, od katerih je 26 zaprtih. Pri njih so zasačili pisma iz Fiorine v Ma-cadoniji, kjer je glavni odbor zarotnikov.
V	teh pismih zahteva odbor denarja in orožja, da z dinamitom razstrolč šole, cerkve, in vsa javna poslopja. — Črnogorski zastopnik v Carigradu Bakič se je pritožil pri turški vladi, ker so Turki in Albanci na črnogorskem ozemlju ranili več Črnogorcev, dva ustrelili t r več hiš zažgali. — Napad.
V	četrtek je neki človek v Trstu na javni cesti napadel pismonošo, ki pa se je napadnika ubranil. Zločinca so zaprli. — Nečloveška ženska. Policija je v Budimpešti zasledila neko žensko, ki je v svoje stanovanje vabila mlade otroke ter jih omamljala v nenravne namene. V četrtek se je pred hišo zbrala množica ljudij, ki so hoteli babnico raztrgati. Policija je to zabranila. — Mravljinski oblak. Iz Turina se poroča, da se je v četrtek črn oblak zgrnil nad mestom. — Ljudje so zapazili, da je to oblak samih
mravelj, katere sa dežilo na mesto.--
Družbo trgovcev z deklicami so aretirali v Balemgradu. — Močan potres je bil 9. t. m. v Bombaju. Poslopja so poškodovana. — Nevarnost za baziliko sv. Janeia v Lateranu. Iz Rima se poroča: Siri se vest, da je nevarnost, da se bazilika ne podere. — Stavka železničarjev na Španskem. Kongres španskih železničarjev je sklenil splošno stavko. — Na tisoče oklicev poziva železničarje, da pričnejo splošno stavko.--
Avtomobili iz Dunaja v Pariz so so vozili skozi Koroško. V Puster^kem klancu blizu Velikovca je eden obtičal. Dve uri ao ga popravljali. Drugi je pa popolnoma ob nemogel na Pesnikovem klancu pri St. Petru. — S t e k e 1 p e s se je pritopel iz Pu-strice v Grelinj in je oklal 46 kužetov, ki so morali iti h konjedercu. Vsled tega je bil tam trimesečni pasji kontumac. — Huda toča jo pobila dno 10. t. m. po katastralnib občinah Koš. Rute in Važen-berg. — Strela ubila je 10. t m. med tri ženjice, mlada dekleta s Tinjol. Ena je obležala takoj mrtva, drugi dve sta težko ranjeni. — Neurje je naredilo v Ruški občini škode blizu 80.000 gld. — Pogorelo je v Molah v Ziljški dolini. Ogenj je nastal ob 10. uri po noči. — S k o f P r o • k o p i o s , ki je s svojim prevodom sv. pisma dal povod dijaškim nemirom ter vsled tega odstopil, je umrl. — Dva tovorna J vlaka sta včeraj zjutraj blizu Temesvara i trčila skupnj; dva vagona sta razbita. —
—	Zrušeni zvonik sv. Marka v Benetkah. Potrja se, da Markova oerkev in palača dožev nista trpela posebne škode. Pod ruševinami zvonika so našli mnogo skulptur, brone ter ornamentalnih okrasov v popolnoma nepoškodovanem Btanju, ki Be porabijo za novi zvonik tako, da ta ne bo imel le isto vnanjost, ampak bo tudi po velikem delu sestajal iz prvotnega materijala. Novi zvonik ne bo toraj toliko posnetek starega zvonika, ampak rekonstrukcija. — Nezgoda na železnioi. Ker je silno deževje poškodovalo železniški tir na progi Amsteten-Ponteba, je skočil s tira tovorni vlak št. 985 , vsled česar bo se preobrnili stroj a tenderjem in 6 voz. Od poslednjih bo
4	porušeni. Jeden kurjačev je težko ranjen.
—	Bazilika v Vicenci v nevarnosti. Agencija Štefani javlja: Ker se je raznesol glas, da je Palladijeva bazilika v Vicenci v jako nevarnem Btanju, je naučni minister Naui pozval v Benetke inženjerja občine Vicenca ter se je dal od istega obvestiti o stanju cerkve, da more kolikor mogoče hitro ukreniti potrebne odredbe za ohranitev zgradbe.
Petvinarski hotel. V Ntvvjorkuso usta novili hotel, kjer se obeduje za pet vinarjev. Za ta denar se dobi krožnik grahove juhe ter porcija jedi iz turščine ali ovsene meke. In ta obed zadošča tudi delavnemu človeku, ako si ga privošči trikrat na dan, tako, da stane hrana revtžov 15 vinarjev na dan, dočim se pri nas še enkrat človek ne nasiti v hotelu niti za 50 vinarjev.
Največji kresovi Vsa večja angleška mesta so pripravila velikanske kresove, ki bi so zažgali na dan kronanja angleškega kralja. Te dni so pa dotične kresove zažgali na čast ravnokar ozdravljenemu kralju Edvardu. Tako so v mestu Ulverston zažgali kres, ki ni meril nič manj kakor 65 čevljev na dolgost in ki je obsegal 4000 centov lesa. Se večji je bil oni kres pri Codnorju, ki jo sestajal iz 2500 bukovih tramov, 2060 centov druzega lesa, 200 centov vejevja in 440 centov olja in smole Mesto Withehaven je dalo narediti celo 120 čevljev visok stolp, čegar te melj je meril 155 čevljev. Stolp je bil iz bičevja spleten in je bil napolnjen s 16.000 centi lesa, ki so ga namočili s 1000 galonami petroleja in z ravno toliko smole. Na dano znamenje so ja ta stolp zažgal s pomočjo električne baterije.
Kraljica nabiralka. Laški kralj Viktor Emanuel je na svojem potu v Petrograd nabiral prav pridno razglednice, katere je s pozdravom odposlal kraljici Heleni. V Monako vem ga je moral čakati laški poslanik z 12 razglednicami, katere je kralj takoj na kolodvoru popisal in oddal na pošto. Isto se je zgodilo tudi v Berolinu. Kraljica tie. lena je sploh strastna nabiralka razglednic.
Iz svetovnega mesta. Iz Barolina se poroča, da so ondi prišli na slad pravcati roparski druhali. Svoje domovanje je imela v nekem opuščenem zidovju v berolinski okolici, v kateri se je zadnji čas opetovano na najpredrznejsi način kradlo, ne da bi se moglo priti dotičnim tatovom na sled. Nekega dno so pa opazili proti večeru tropo sumljivih ljudij, ki je kar naenkrat brez Bledu izginila. Ko je policija na tistem mestu preiskavala, prišli so do vrat, ki so peljala s pomočjo železnih lestev do roparske luknje, ki je bila zelo čedno opravljena. Tičkov ni bilo več v luknji, pač pa so našli mnogo praznih steklenic in drugih ukradenih stvarij
Zgodovina dežnika Sredi 17 stoletja je prišel neki podjeten trgovec na idejo, posojevati vseučiiiščnikom v Oksfordu Be-danjim dežnikom nekoliko podobne priprave.
5	tem jim je hotel pripomoči, da so lahko hodili poslušat predavanja tudi pri največji plohi. Začetkom so se smejali dežnikom, a ker so jih nosili samo študentje, so jim šo odpustili. Dolgo časa se ni nobeden drugi pokazal na cesto z dežnikom, dokler ni neki Hanwaj prvi prišel na cesto z dežnikom. — Han\vaj jo bil dalje časa v Kini in je videl, da se ondi rabi dežnik ne le proti dežju, ampak tudi proti solnčnim žarkom. A komaj se je prikazal na cesto, takoj ga je obsula velika množica, ki je začela delati na njegov račun razne neslane dovtipe. Imenovali so ga »prismojenega«. A izkušeni Han\vay se ni brigal za predsodke svojega časa in jo dosledno nosil dežnik, četudi ja bilo lepo vreme. Ko so se ljudje naveličali delati dovtipe, pričeli so premišljevati, da ima vendar ubogi IIanway prav, in začeli so nositi dežnike. Tabo je IIanway prodrl s svojim dežnikom. IIan\vay je nosil dežnik vsak dan do svoje smrti. Iz Angle&kega so je dežnik razširil tudi na kontinent.
Nove vrste hotel. Westbaden v In-diani (Saverna Amerika) je majhno amori-kavisko gnjezdo, s 500-600 prebivalcev, ki se bavijo z nabavo kamenenega olja, ki ondi v večji množini prihaja na dan. A meseca junija se pa nakrat spremeni to mestece v jedno naielegantnejših kopališč Severne Amerike. Takrat se namreč zbere tukaj vsa pe-tičneja severo-ameriška inteligenca in si v ondotnem žveplenem vrlecu išče zdravja in zabave. Za vse te gost« dal je neki podjeten Amerikanec Albright sezidati posebne vrste hotol. DeBotostraničen hotel jo popolnoma simetričen in ima v sredini žvenleni vrelec,
okrog katerega se vrste popolnoma jednake sobe. Poslopje ima vsega Bkupaj do 500 sob, ki se razdele v šestih nadstropjih.
Moderni telovniki. Neki trgovec v Charleville (Francosko) je iznašel posebne vrste telovnike, skozi katere ne prodere nobena krogla in nobeno orožje. Kdor nosi tak telovnik, ta je varen pred vsakim napadom. Iznajditelj imenuje te telovnike »najvažnejšo in najkoristnejšo iznaidbo tega stoletja« in ga priporoča v svojem prospektu pred vsem za potnike, trgovce, poslance, policaje, žur naliste, kralje in cesarje! Telovniki stanejo samo 40 kron, se delajo po telesni meri v vseh dolžinah in širinah in se pošiljajo na dom »poštnine prosto«. Trgovec da telovnik tudi na poskušnjo. Kdor hoče kupiti, sme popreje telovnik obleči in za poskušnjo nase streljati! Ako se telovnik ne obnese, vzame nazaj in ga zamenja.
Norost — nalezljiva bolezen. Dr. Wattenberg, zdravnik v nemšk> m mestu Ljubeku pripoveduje o nekem zelo intere-eantnem slučaju, ki dokazuje, da nekatere vrste norosti vplivajo na druzega. Slučajno je neka 45 let stara, zelo nervozna ženska postala pred dobrimi šestimi leti — blazna. Ta blaznost je prišla tudi na moža, ki je vidoma postajal tako slaboumen, da so ga morali oddati v blaznico. Cez dve leti zapustil je mož kot ozdravljen bolnico, med tem ko je Ostala njegova žena kot neozdravljiva v blaznici. A posrečilo se ji je skrivaj uiti iz blaznice in se k možu vrniti. In obakrat jo postal mož slaboumen in Be njegovo stanje ni preje zboljšalo, dokler mu niso vzeli njegove žene. Iz tega zanimivega slučaja sklepa ta zdravnik, da imajo nekatere vrsta blaznosti poseben vpliv, ki se javi v infekcijoznosti. Morda se je pa tudi v tem slučaju le pokazala stara resnica, da v neumni družbi vsakdo neumen postane.
Zrakoplov »Melin«. otanley Spencer, po rodu Anglež, je pred kratkim poskušal svoj zrakoplov »Melin«. Dotični poizkusi so se mu radi ugodnega vetra prav dobro obnesli. Obakrat se je dvignil v zrak pri znani londonski kristalni palači. Zrakoplov se je dvigal, padel brez vsakih težkoč in je vsem zahtevam izumitelja ustregel.
Poštena delitev. Da se dobi na svetu če sočutnih in poštenih ljudij, ki ne izpod-kopujejo eden drugemu obstanka z umazano konkurenco, kaže sledeči slučaj iz Kuncen-dorfa v okraju Sagan. Ondi sta dve gostilni, a gostov je s^mo za eno gostilno. Zato sta se oba gostilničarja dogovorila, da so bosta vrstila. Eno leto izvršuje prvi gostilničar svoj obrt, drugo leto drugi, ki je med tem časom zaprl svojo gostilno.
Pred krogljami varni oklepniki. Laški inženir Benodetti jo izumil oklepnik, katerega ne predere nobena kroglja. Nedavno so delali ž njim v prisotnosti vojnega ministra poskuse, ki so se prav dobro obnesli. Streljali so na osle, ki so bili oblečeni v oklepnike in sicer najpreje z angleškimi ordonančnimi revolverji, in nato tudi s puškami. Kroglje so večinoma popadale na tla, ali bo pa obtičale v oklepniku.
Novo deželo zlata našli so v Idcliu. Ista nadkriljuje baje z svojimi obilnimi zlatimi žilami, vse de sedaj najdene zlate rudnike. Ondi se more, ako ima človek srečo, na dan nakopati zlata v vrednosti do 2000 kron, ker se nahajajo tudi pogosto kar celi koaovi čistega zlata med peskom. Vendar pa je pot do onih krajev jako nevarna, Po potnik prehoditi mora mnogo globokih rek in to samo po noči ker po dnevi sploh ne more potovati radi snega, ki se mu topi pod nogami. Po noči zmrzne sneg in po njem more nadaljevati svojo težavno pot boreč se ob ednem z divjimi zverinami in lakoto kor ondi ne dobi ničesar razen kar nosi seboj. Vzlic temu podaja se prav mnogo zlata želnih predrznežov v te nevarnosti in nemalo plačalo jih je to svojo strast z življenjem. Največ pogine jih lakote še celo tam sredi zlata.
Kako evropski vladarji pojejo Francoski časnik »Cri de Pariš« poroča o tem takole: Evropski vladarji no pojejo samo dobro, ampak nekateri kažejo naravnost talent, kakor cesar ViUem, ki razpolaga s krasnim baritonom. Španska kraljica bi bila gotovo velika pevka, da ni bila vladarica; njeni mez^ sopran bi ji obetal krasno bodočnost. Kraljica Viktorija se je Šolala pri znani Patti. Oskar II., švedski kralj ima lep tenor. Car Nikolaj ne poje, pač pa prav fino — žvižga. Abdul Hamtd jo celo komponist in ima monumentalne orgije, na katerih im provizira svoje kompozicije. Leopold, kralj Belgijcev je imel v mladosti kras9n tenor; ponaša se še sedaj z izvrstnim muzikaličnim spominom. Na klavirju igra celega Wa gnerja brez pomoto. Viktor Emanuel III, poje navadno lo bolj žalostne in šo to vo-činoma ne ravno — prefino. Viljemina, nizozemska kraljica, ne more trpeti glasbe, vsled česar mora njen soprog, ki jo poseben prijatelj godbe, marsikaj pretrpeti.
Umazano! Angleška vlada jc dala v Londonu svečan banket na čast iz Indije prišlim gostom, ki so se mislili vdclcžiti kronanja angležkega kralja Edvarda. Na banket ni bilo nič manj povabljenih kakor 3000 oseb. Londonski listi so se kar kosali, kdo da bo bolje prchvalil svečanost in krasoto banketa,
in trdili so, da v Londonu že davno niso videli take pojedine. In kdo bo trpel stroške! Ubogi prebivalci Indije same, katerih milijoni in milijoni umirajo lakote, bede in kuge. Umazano.
Žrtve narodnega praznika v Ameriki. Ko so letos praznovali v Ameriki veliki narodni praznik, dogodile so se strahovite nesreče, ki gredd vse na rovaš umetnega ognja. Tako se je samo v New-Yorku ponesrečilo čez 450 ljudij, od katerih so na mestu 3 osebe umrle. V Brooklinu se še do sedaj ni dognalo natančno število žrtev. V Cikagu je 140 ranjenih in trije so mrtvi. V smrtni nevarnosti je bil sam sin predsednika Roosevelta, ki je dal gorečo umetno žabo v steklenico, ki se je pa takoj razletela in ga na glavi težko ranila.
Mladi španski kralj in Najsve tejše. Ko je dne 2. julija kralj Alfonz XIII. v spremstvu kraljice matere in drugih zapustil kraljevsko palačo v Madridu, je zapazil nekega duhovnika, ki je nesel nekemu bolniku sv. R. Telo. Takoj Bta padla kralj in kraljica na kolena in ž njima vse spremstvo. Kralj ni vstopil v pripravljeni voz, ampak je prosil duhovnika, naj se vsede v voz, in je na to z odkrito glavo šel za vozom do bolnikovega stanovanja.
Iz Hankow-a na Kitajskem poroča naš misijonar o. Baptista Turk v privatnem pismu med drugim: »Prvo pismo Vam pisem dne 29. maja (pisanje je došlo v Ljubljano 16 julija) torej na praznik presv. R. Telesa. A tu pri nas o tem nič ne vemo; vse dela in ropoče kakor navadne dni, tudi v naši misijonski cerkvi jo vse tiho, kakor veliki petek. Šele prihodnjo nedeljo bo bomo spominjali lepega praznika, a brez vsake slovesnosti, brez procesije. Tudi še neke druge reči pogrešamo tukaj zelo, zlasti ob nedeljah in praznikih, namreč zvonov. Tukajšnje cerkve namreč nimajo ne zvonikov ne zvonov. Tu v Hanko\vu ima cerkev sicer dva zvonika, ki sta pa le bolj stavbi v okrasek. Tudi dva zvončka visita v teh stolpih, a njuni glas je prav tak, kakor pri Vas doma onih zvonov glas, s katerimi zvone »za zadnjo uro«. Pri nas kličemo vernike k božji službi z nekakimi velikimi renami, s katerima skupaj vdarjamo, da doni. Takih ren se poslužujejo tudi pogani pri svojih pa-godah . ..«
Velikanski falliment na Moravskem Veliko senzacijo vzbuja vest, da je stavbena firma Moriz Fischer v Olmuou opešala. Passiva znašajo čez 7 milijonov, ki so pa baje pokrita s precej velikim aktivom. Fischer je bil svoje dni prodajalec moke, nato je začel špekulirati s stavbami; sezidal je s pomočjo večjega kredita do 60 stavb, ki so mu nesle lepe odstotke. Falirati je moral, ker ni mogel rabiti pred nedavnim časom zidane stavbe v Kolinu in sicer radi pomanjkanja vodnih sil. Fischer ponuja svojim upnikom 30 odstotkov! Ta katastrofa bode hud udarec posebno za male trgovce in banke.
Zasuta vas. Vas Villard na Savojskem je 10. t. m. popoldne zasul plaz kamenja in jo strahovito opustošil. Dva starčka je ubilo.
Stolp iz porcelana dobi Pariz. Porcelanski stolp v Nankingu, ki je bil postavljen za »svetovno čudo", je bil viBok 42 m, pariški bo visok 46 m. Stolp se zgradi v bližini Pariza na vrhu griča Saint Cloud.
lOletna dramatiška pisateljica je Carmen d'Assilva rojena od francoskih staršev v Parizu. V Parizu bode bo v kratkem predstavljala najnovejša njena drama. Mlado dekletce spisalo je 11 dram, ki imajo skupno 11 dejanj. — Njeni stariši jo niso nič spodbujali za pisateljevanje dram. Oče je zdravnik in mati jo praktiška žena, kateri je slovstvo deveta skrb. — O zmožnostih mlade umetnice, ki tudi igra, izrazil se je znamenit gledališki vodja Viktor Sardou: »Mlada Carmen je »čudež in po njonih zmožnostih jo je smatrati dramatiškim pesnicam«.
Petelina s štirimi nogami imajo v Egghasas Radocz na Ogrskem. Star je tri mesece in stopa po dveh nogah, ostali dve nogi, ki sta krajši, vlači za sebo|.
Dvoboj med dvema — 14 letnima dečkoma. Te dni vršil se je v mestu Er-furtu na Nemškem pravcati dvoboj med dvema 14 letnima smrkovcema. Kot orožje sta rabila žepne samokrese. Eden izmed teh dečkov je dobil težko smrtno nevarno rano v prsa!
Levi v parku. Šetalci v krakovskem parku so bili gotovo zelo neprijetno iznena-deni, ko so naenkrat zapazili pred seboj petero levov, ki so si dovolili šalo, da so pri neki lepi priložnosti zapustili kletko in se začeli sprehajati. Ker so začeli tudi glasno godrnjajo svoje zobe kazati, so že mislili iz Krakova poklicati vojaštvo, da ni prišla pravočasno Mis Ella, lastnica teh levov, ki jih je zopet z lepa zvabila v kletko.
Z avtomobilom iz Pariza v Kijev.
Ta teden jc prišel v Lvov znani knez Galicin s svojim avtomobilom, s katerim misli narediti pot iz Pariza v Kijev. Po majhni reperaturi sc jc odpeljal proti ruskemu mestu Kijevu.
Cesar Viljem se je spravil nad —
popivanje, ki je pri burševskih sestankih v navadi. Ko je bil nedavno v nemškem me-
■tu Bonnu, imel je v ožjem krogu Bvojih pekdanjih prijateljev in sedanjih buršev „Bo-rusov* daljSi govor, v katerem je ostro grajal nezmerno popivanje in se je posebno neprijazno izrazil glede „ex.\u.
Kaj delajo kraljice. Angleška vla darica jako rada fotografira, prej se je vozila na biciklju, sedaj ima rajše avtomobil. Tudi nemški cesarici je jako priljubljeno to tografiranje. Ruska carica izborno slika, dobro igra in lepo svira. Kraljica Viljemina rada jaha, belgijska kraljica ljubi lov, laška avtomobil in zlaga pesmi, virtemberška kraljica zanima se za žensko gibanje in ljubi razne igre, španska javno svečanosti, srbska obiskuje rada bolnike, saška kraljica posebno rada zahaja v cerkve ter ustanavlja šole in sanatorje. Rumunska kraljica piše pesmi, portugalska se uči medicinskih znanosti ter se posebno briga za reformiranje bolnic. Tudi bavarska kraljica se bavi z znanstvom.
Katastrofa v Benetkah. Dva tedna imajo dovolj dela, da spravijo proč razvaline stolpa sv. Marka. Steber kraljeve palače je razbit v tri dele. Občinstvu se je naznanilo, da za doževo palačo, Markovo cerkev in kraljevo palačo ni nevarnosti, vendar se preiskave še nadaljujejo. Da ni bilo nič mrt vih, ko se je stolp zrušil, jo zahvaliti inženirju Caspariju, ki je bil na stolpu, ko je stolp pokal. Zakričal je, da se je po vsem trgu čulo: »Bežite, stolp se podira !« Rešil je komaj samega sebe.
(Prostovoljno gasilno društvo v Karlove u) praznuje dne 7., 8. in 9. septembra t. 1. 251etnico blagoslovljenja svoje zastave in 30!etnico svojega obstanki--. Program slavnosti je jako obširen. Prijave za banket naj se dopošljejo do 30. avgusta predsedniku g. Josipu Absacu v Karlovcu.
(Prostovoljno gasilno društvo Vi č—G 1 i n c e) priredi dne 3. augusta t. 1. na obsežnem vrtu gospoda J. Trauna a javno tombolo s koncertom, petjem in v prijaznim sodelovanjem ljubljanske društvene godbe in Viškoglinške čitalnice; vstopnina presta. Podpisano društvo se bode potrudilo slavno občinstvo popolnoma zadovoljiti. Na tomboli bodo trije glavni dobitki m prvi dobitek, kateri bode gotovo mnogo občinstva na tombolo privabil, bode 2 leti star junec, pa tudi druga dva dobitka bodeta zanimanja vredna. Za mladi svet se bode napravila na prostem zabava in čaljiva pošta, za otroke pa zopet posebna zabava. Visko-glinško gasilno društvo je četrto za društvom mesta Ljubljane in je bilo že popolnoma uničeno, a je zopet v novem odboru tako postopalo, da je v teku 4 let poplačalo 900.— goldinarjev društvenega dolga in si je sedaj zopet napravilo orodja, cevi, obleke, sploh vse, kar se je nujno potrebovalo, da more društvo v slučaju nesreče pravilno nastopati. Ker društvo dolguje na obleki in orodju še gld- 700.— in mora ta dolg z visokimi obrestmi obrestovati, sklenilo se je pri občnemu zboru, da napravi na „žegnansko" nedeljo javno tombolo, katere čisti dobiček se porabi za poplačilo društvenega dolga, vabi podpisano društvo vse prijatelje in znance, da se vdeležijo tombole. Začetek tombole bode točno ob 4. uri popoldne. Torej prijatelji ne zamudite tako ugodnega časa in pridite v društvenih zadevah društvu »na pomoč!«	Odbor.
(Ljubljanska d r u š tv e n a godba) priredi v nedeljo dne 20. t. m. koncert na vrtu gostilne »pri Fortuni v Litiji. — Pričetek ob l/«5. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 kr. Cisti dohodek koncerta se porabi za dobrodelne namene. Na to izredno priliko, ki nudi tudi širšemu občinstvu slišati enkrat na deželi izborno godbo, opozarjamo zlasti okoličane.
(Celjska narodna godba) priredi v nedeljo dne 20. t. m. koncert na vrtu gostilne »Narodni dom« v Celju. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina 40 vin.
(Celjski in mariborski a b i -t u r i j e n t i) prirede dne 26. julija 1902 veselico v veliki dvorani »Narod, doma« v Celju. Vstopnina: Sedeži v dvorani: 1. in 2. vrste k 2 K, 3.-6. vrste a 1 K 40 vin., ostale vrste & 1 K. Sedeži na galeriji k 1 K. Stojišče 60 v, za dijake 40 v. Ker je čisti dohodek namenjen »Dijaškemu domu« v Celju, se preplačila hvaležno sprejemajo.
(Družbi bv. Cirila in Metoda) je danes vročil gosp. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani zopet 200 K kot izkupilo od kave. Do sedaj ji je že naklonil povodom kupčije z družbino kavo 3400 K. Lep dohodek se je pridobil tem potom v slovenske kulturne namene, a bil bi lehko še večji, da bi rabili Slovenci le to izborno blago domače industrije. Torej, Slovenci! Svoji k svojim, v prid obmejni slovenski mladini.
(D o 1 e n j s k o p e v ako društvo v Rudolfovem) priredi v nedeljo dne 20. t. m. izlet v Belocerkev. Odhod ob '/,2. uri iz Rucllolforega. Vspored: na vrtu gosp. J. Majzeljna v Beliccrkvi: Petje — moški in
mešani zbor — godba, prosta zabava. — K obilni vdeležbi vabi.	Odbor.
(Vabilo k predstavi), katero priredi Marijina družba na Brezovioi v nedeljo, dne 20. julija t. 1. pri »Jakčevcu« štev. 25. Začetek ob 3 in pol popoludne. — Predstavljala Be bode Sv. Neža, igrokaz v dveh dejanjih. — Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. vrste 70 h, III.—V. vrste 50 h, stojišče 30 h. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Cisti dohodek je namenjen za družbeno bandero.
JDaravi.
Poslani našemu uredništvu.
Za pogorelce v Zdenski vasi: Neimenovan 8 K.
Bog plačaj!
Telefonska In brzojavna poročila.
Gorica, H', junija. Deželni zbor je odgoden.
Dunaj, 19. julija. Državno pravd-ništvo v Dunajskem Novem mestu je dvignilo zoper bivšega državnega poslanca Hollerja tožbo zaradi krivične kride.
Dunaj, 19. julija. Vlada pripravlja za drž. zbor zakon glede podpor vsled uim. Svota ni še določena, ki naj se razdeli mecl razno dežele, koder so letos uime naredile velike škode.
Dunaj, 19. julija. Vlada izjavlja, da so elaborati za češko-nemško spravno akcijo pripravljeni. Vlada upa, da bo spravno prizadevanje imelo toliko vspeha, da če se že ne doseže popolni narodnostni mir, pa bo vsaj tako premirje, da bo mogoče mirno zborovati. Spravne konference se skličejo meseca decembra, ni pa še določeno, ali na Dunaj ali v Prago.
Budimpešta, 19. julija. Oilciozni „Magyar Nemzet" naznanja, da se bodo eolninske in trgovske pogodbe sklenile za dobo desetih let, in sicer začenši od 1. 1903.
Eiin, 19. jul. Novi tržaški škof, dr. F r. Nagi, je včeraj odpotoval iz Rima proti Trstu.
Rini, 19. julija. Proti dosedanjim poročilom se zatrjuje, da se bosta italijanski kralj Viktor Emanuel III. in predsednik francoske republike Loubet se-šla v Eimu ter da bo papež sprejel Loubeta, če bo tudi gost v kvirinalu.
Benetke, 19. julija. Del doževe palače, ki je bil poškodovan pri padcu stolpa sv. Marka, so morali podpreti.
Benetke, 19. julija. Kalj Viktor Emanuel pride 20. t. m. sem. Darovi za zopetno zgraditev Markovega stolpa silno naraščajo.
Bruselj, 19. julija. Položaj kraljice Henriete je tako slab, da se zdravniki vsak čas boje katastrofe.
London, 19. jul. Uradno se naznanja, da bode kronanje kralja Edvarda dnč 9. avgusta.
1.7 na ril m«: V hiralnici:
13 julija. Barbara Hrovat, gostija, 64 let, ostarelost — Katra Jersan, kajžarica, 68 let, Amentia tubercul. pulm chron. — Mihael Turk, mizar, 44 let, Amentia pneumonia.
14. Marija Blasig, usmiljenka, 28 let, jetika
•••i ..•i
••••«• .j...«««««......«««...«..«..«...»...»
■ •■(•MinnH(NMmM«MIMMMHIMINtNt!|»
Pozor! »Naši liberalci!" Pozor! jp;
Plameneče grmade! Otrok |:i! :::5 z nabito puško! Jezuitske ::!• :::? skrivnosti! Peter Arbuez EH :::5 razkrinkan ! Črna tropa!
••si	••••
MiSlMINMIlHtMfHMIlIMMIMIMIMtMMttSM ••••••••••••••••••••••••i
■■•••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••a*
. .................................................
Dunajska borza
5
dnš 19. julija.
Skupni državni dolg v notah.....101'80
Skupni državni dolg v srebru . . . .	101-70
Avstrijska zlata renta 4%.......12160
Avstrijska kronska renta 41>.....99-75
Ogersiia zlata renta 4% ...... .	121-50
Ogerska kronska renta 4%......97-90
\v8tro-ogersku bančne delnico, 600 gld. .	1697---
Kreditne delnice. 160 gld.......678 75
tiondos vista.......... .	239-77
Nemški drl. bankovci za 100 m. nom drž.velj.	117-07'/,
20 mark............23-40
•20 frankov (napoleondor)......19-06
italijanski bankovci. . , •.....94 20
C. kr. cekini...........11-24
	0«J «!'h- tevsjn»	bara ■ rslrft ? ara.	rr.turu C*ty()u		lis. i -i VI .	
18	9. zvež.	734-8	222	si szah.	sk. oblač.	
19	7. zjutr. 2. popol.	733 0 730 6	19 6 26 6	si. jvzh. sl. jzab.	jasno del obl.	00
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Srednja včerajšnja temperatura 22 8°, normale: 19-8°,
itn© cene
dn6 18. julija 1802.
(Termin.)
Na dunajski borsi:
7,a 50 kilogramov.
Jlenica za jesen......„	7-1.8	„	7-03
Rž za jesen..........5 16	,	5.17
Soruza za juli-avgust........6-07	„	6 08
„ „ sept.-oktober......617	„	518
Oves za sept -oktober.....6-69	,	6 60
„ , jesen.........5-60	„	5 61
Na budimpeitanski borsi:
Jenica za oktober........6 82	„	6 83
Ri za oktober.........5 87	„	5-88
Oves za oktober..........5 30	,,	5'31
•ioruza za julij.......,	—	,	—
„ „ avgust........4-76	„	4 77
„ maj (1903) . . . „	4-86	,	4-88
(Efekti v.)
Dunajski trg.
PSenica banafika.......&	8-—	do	8 45
južne lel...... , ,	8-25	,	8'60
a« „ , ......,	7'35	,	7-55
Tečmen ? „......,	7-—■	,	7 76
n ob Tisi.......„	—	„	—
koruza ogerska .... . r.	5 20	„	6-30
Cinkvani , .......,	6-—	„	6-40
Oves srednji..........7-05	,	7-40
Pital....................7-25	„	10--
Izjava.
Vožnjekarte
in
Obžalujem, da sem dnč 9. t. m. v gostilni pri „Pirnatu" na Glincah g. Lovrenca Gorjupa krivično dolžil nepoštenosti, ter preklicem vsa dotična očitanja kot neresnična.
V Ljubljani, dnč 18. julija 1902. 862 2-1	Iv. Jenko.
Sloveča pristna ^^ Bizeljska nabavna Vina I
Gg. interesentom ponudim večjo množino lastnega pridelka 1.1901. in ob enem letošnjo trgatev, ob kateri je lahko kupec osebno navzoč ter odbira grozdje po svoji volji.
Prevzame se vino v nogradu Bizeljskem proti takojšnjem plačilu.
Kupujem tudi vinske sode stare, a dobro ohranjene od 15 do 60 HI.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod šifro »Mengiška pivovarna".	856 3-1
Peter Mer šle
v Spodnji
Šiškišfir5
vsprejme več učencev za sedlarski in kolarski obrt.
posojilnični ali hranilnični
knjigovodja
išče službe v mestu ali na deželi.
Zmožen je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.	. 860 2—1
Spričevala na zahtevo. Plača po dogovoru. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom:
M. B. p. restante, Travnik, Kranjsko.
Oklopju slična barva za
virlntrin kalere bo->a ie nespremenljiva, sta-&HA/U UJUif novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 10 11—3
1 iVina s tempelj-vrelcem
napravlja dober ukus! Vzbuja delovanje srca i iri d ijo t<Sk. ; Zahtevajte povsod rogaški ,templjev vrelec'.
t '
V najem se d&
| vinska klet
j z 1. avgustom na Zaloški cesti
št. 6. 853 (2-2)
-tovorni listi
AMJtiHIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
Dunaj, IV., VViedenergiirtei 20,
ali pa	346 17
ANTON REBEK t LJubljani, Kolodvorske ulice 31.
Največji lu najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na Avstrijskem._
Ant. Kunz,
c. in kr. dvorni znldgatolj
V Hranfcfch (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, prista-3 ve, zavode, gradove, toplice, bolnišnice itd.
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, voJovode že v 42 mestih, 610. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijelnih zavodih.
Samodelnl vodotežnl stroji, — Najlzvrstnejše vodne se-salke za kakoršnokoll daljavo. - Veternl motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali. Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—1)
naravne
aliEsalicRas kislina
j«
najboljša mizna in osvežn-v. joča pijača, « ™
katera jo p r e s k u S e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem iti mehurnem katarn.
Izvirek: G-iesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variti. Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk u v Ljubljani.
Kdor hoče piti ceno in dobro
zsrlasi naj se v gostilni Josipa Mačka v Krojaških ulicah.
Ravno tam se toči tudi
izvrstno, vedno sveže marčno Dreherjevo
liter po 40 vin.
Za izvrstno in točno postrežbo jamči
Josip Maček,
843 (2-2) gostilničar.
Partija boljšega
manufakturnega blaga
(večinoma za moške obleko v približni vrednosti 4000 K je za nizko ceno na prodaj.
Pojasnili daje in sprejema ponudbe g. Ivan Pintar v Ljubijani, Soteska št. 10, in sicer do 23. julija 1. 1 857 (3-2)
naj ne zamudi, se oglasiti zarod prevzetja agenture iedne najstarejših bank za prodajo postavno dopuščenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, prednjem, oziroma določena plača. Ponudbe pod Šifro „K. A. 8841" na Haasensteln & Vofller, Dunaj. 787 C6-2)
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohiitva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN DO&AN-O
mizarju in prodajalcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta St. 15 v Medjatovi hlfii.
Ceniki e podobami postelj, različnih omar, miz, stolov itd zastonj in franko. s (14)
lir A rpnn 8 ^lelnim jamstvom raz-UlC bOIlU pošilja tovarna ur v Mostu
HANNS KONRAD
trgovina z urami in zlatnino /I\osf (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem. ure iz nikla gl. 3 75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . ., 1'95 Moja tvrdka je odlikovana a g c. kr. orlom, z zlatimi in sru-brnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih piseui. — Cenik s podobami brezplafino 573 100—20
841.(3—2)
Odda se
služba organista = in cerkvenika
o Sv. Mlhelu v Št. Gofardu pri Trojanah.
Župni urad Št. Gotard. P. Trojane.
Okrajno-cestni odbor na Vrhniki
razpisuje
oddajo zgradbe nove okrajne ceste, vodeče od podlipe čez Smrečje do Okrajne meje v daljavi 7200 m, katero delo je cenjeno na 54.000 Kron. Oddaja sa vrši
dnč 29. julija 1.1. ob 9. uri dopoldne
v občinski pisarni na Vrhniki. Stavbeni in drežbeni pogoji so razpoloženi v občinskem uradu na Vrhnski na upogled.
Za cestni odbor:
854 (2-1)
Gabrijel Jelovšek.
Nc 1.775/2
Razglas.
859 3-1
C. kr. okrajno sodišče v L;tiji razglaša:
Vsled prošnje Hermine Schink, Marije B yr, Marije Godec in Antonije B rolla se do voljuje
prostovoljna sodna prodaja
preje g. Ivanu Schink-u lastnega zemljišča vlož. št. 96 k. o. Loke (pri Zagorju) t. j. stavb, pare. št. 99/2 s hišo št. 14 v Lokah pri Zagorju in z gospodarskimi poslopji (cenilna vrednost 2600 K) kot jedne skupine, in pare. št. 177/1, 177/2, 177/3 in 178/2 s hišo 8t. 15 na Lokah pri Zagorju gospodarskimi poslopji, dvoriščem in vrtom (cenilna vrednost 10.000 K) ket druge skupine. Ta prodaja sa po predloženih dražbenih pogojih izvrši
dne 11. avgusta 1902 na Lokali pri Zagorji.
Popis posestva, zemljeknjižni ekstrakt in dražbani pogoji se smejo vpogledati ob vradnih urah pri sodšču in sa bodo ob početku dražbe ša posebej naznanili. Izkličeta so te skupini najnr.-j posebej in potem tudi v caloti za ceniino vrednost ket vzklicno ceno 2600 K in 10.000 K, oziroma 12.600 K.
Prostovoljna sodna dražba n;ma nobenega upliva na obstoj eventualnih vknjiž;nih bremen.
Litija, dne 16. julija 1902.
Pi Vladimir Ravnihar
posluje kot
kazenski zagovornik
na Miklošičevi cesti štev. 26 v pisarni advokate dr. Josip Furlana.
8E3 3-3
Ccspcdjc PeResi mejstri pezor!
Kranj?ko° zSog™°j9tre ^	deŽeH opozarjam' da 8em prevzel za
ki se rabi tako kakor „Piamalf" samo to prednost ima, da je nepokvarljiv, ker obstoja iz moke in je mesece rabljiv.
Pcš<ljam ga vsak dan pekovskim mojstrom na deželo po poštnem povzetju ™ S	, lp0Š,tnin? od 5 kS naPrei; tukajšnjim pekovskim mojstrom
fudi na £m. P° "	g ! 1 kg Btane 1 K 20 h Njr0Čila Poši,jam
Priporočam se s spoštovanjem
Ivan Žagar, pek, Ljubljana, Dunajska cesta.
826 (3-3)
; v	jsuiiajsKa cesta. ■
Domača umetalna steklarija
Agnola v Ljubljani,X)skri»
se priporoča prečast. duhovSfiini in cerkvenim predstojniStvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
cm- s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaSko dobro, w\a feno iu trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega
rt >
a -S
<U <U h Oi
<1
o O
rj h
0	e.
I«
rt
.S »
1	Z? 1 >
B | «
d > -
M O
zalogo
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da Je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steKlarstvo AVGUST AGNOL* V Ljubljani, r polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi iupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
revzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52-51
l
a
0
©
G_b
S* PC o
M
ve
i
832 2-2
Na Teriškem gradu (Ruckenstein) železniška postaja Sevnica
se bode potom
prostovoljne
prodajalo in sicer:
v ponedeljek dn6 21. t. 111.
deset krav in telic, šest volov in juncev, dva konja, šest prešičev, razni vozovi ter drugo gospodarsko orodje, dalje se bole prodalo okoli 90 veder dobregi dolenjskega vina, nekaj sadnega mošta ter okoli 30 velikih in malih dobro ohranjenih vinskih sodov, ter raznovrstno žito.
V	torek dne 22. t. m.
hišna oprava za 16 sob od prostega do najfinejšega: razne omire, postelje, rorze, stole, pregrinjala, zastori, klavir, biljard, fiie stenske ure, razno jedilno orolje ter perilo itd.
V	sredo dne 23. t. in.
vsi poljski pridelki na njivah, in tudi druga košnja na travnikih.
Dražba se ssačne vsakokrat ob 9. uri zjutraj.

^IV
m
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst. 692 6-1
Vozove izdeljujem po najnovejši
dunajski in pariški modi.
FRANC WISJAN, ^»K
cesta štev. 11.

^ Največje, najhitreje ter najvarneje vrste I velikanskih parnikov, ki vozijo v
AMERIKO.
Hamburg -New Jork le 6 dni.
Vožne karto po najnižjih conah za vso razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
agentura Hamburg'Ameriške Linije, v Ljubljani, Marijin tri 1,
nasproti frančiškanski cerkvi.
Gramofon
je najboljši In najglasnejši govorilni stroj na svetu (s
trdimi ploščami.)
845 (24-2)
^ Avtomate
za gostilne
pr >daja (tudi na obroke) do njj-večj h in najfinejših
Rudolf Weber,
urar v Ljubljani,
_=r Stnri trg Štev. 16
Mm^tM
es?«1, i:<r.'it\w-im
k> iS»Kvt-i-' ■ » SrJ
tirnim

i
Podpisana inja v zalegi nujraznovrstnejSe trpežno, feraHno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plaiče, kazule, plnviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, bar se rabi v eerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in ina popravil«. — Izdeluje rodno tu pošteno po nujuUJl ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečasfcite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvidko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlienejšim spoStovanjam se priporoča 691 5"2-7
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in
T Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
f ranja fl\eršol
v Ljubljani, Mestni trg št.
priporoča svojo bogato zalogo
rt •p—
u
rt X
in
T3
O)
u Oh
pričetih in izvršenih žecskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. j Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih
■	uvezujejo na vsakoršno blago.	19 29
■	Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. ^v^vvvVVVVV^VVV^VVVV^VVVVVVV^^VVVV
Št. 695 m. S. sv.
848 2-2
Razpis službe.
Na II mestni deški petrazrednici jc stalno popolniti učno mesto
Prosi-ci za razpisano mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem vlagajo najkasneje
ti o IO. avgusta t. 1.
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pomanjkljivo prošnje se ne bodo upoštevalo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 15. julija 1902.
Zaloga šivalnih strojev
JAN. v Ljubljani,
punajska cesta št. 17.
SS „Diirkopp"- in „Waffenrad" koles.

Jurjevfca pri Ribnici, Kranjsko.
»•••
Mm
Mm • ••
•	m
•ti •M
•	m
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin ln trgovina t:i s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom.
745 i2-5 *;::
,5'- i!
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletesa JI	in iki««,
pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, poeinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. '
MM
i*** M*>
Mm Mm
Mm
Mm ••••
Mm
i*M
!•*• Mm
Mm Mm Mm
i*M
Mm
Mm Mm ■•m MM
Mm
Cenilii nn, zalite vanje brezplačno.
HM* . '
TH
r^ii-^l "Iliivill *i.i li' \''»iiflr'j:i
ANDROPOGOfl"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo ra rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki Ubrani Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in im^jo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani
pri gospodu	274 (21)
Vaso Petričie-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkoczv v Ljubljani, Ranf v Kranji, in lekarna „prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust. ==z
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerRveniR paramentov.
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvali, pluvljale, obhajllne burze,
štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi banderu in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vpoi-ablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-
v olj o o prevzame.	704 41
0=!

•S
S 3
1 S
■as P> t
jk »s tu ®
•s 33
«CG
c«
^ >0
o _
cl,
=3 u tt®
=-*=» jc-u
. fi
CCS -Z 0
51
M « 10 fl
OC
C oo
'S« © _
i» <M
O §
.. « JC -t ® >0Q M p © t-i
o JŽZ
s V,
CJ ©
• S O
2. js 3 '—
č86 50—14
C
t« C
co
£ 9
a- o
Ot
og « -
C) P ^ -S > _ ®
C «5 O N O U O.
©
■pa «
bo o O o a. ® 10
Ž«
■a XI h
■JO geo
S
M »to
O
5 O.
® _

>00
OCS
c jsl O c
» 55 n co g
rS 3
— "so 2 CO
O, O 'M — -
g-o
i«
S (M
O)
> O
N B
ta
. _ ■ i—1
_ .00 000
I— CQ
iS
S-H
o a
•H
t3 a
> a
cd
C/O
>c/o
cd tX!
5	-
£	Z
a.	53
'5
o.	^
22.
43
ri
>Tj
v*
©
53
B
13 <B 'ra cs fl
OS	I -a
o	t
ti	ca
0	C
a. o
■ G S
1	05 "i
-a -J
1	o
-a N 3 o o
JC 03 01 •<-> C	(D
2	I J; 12
° ca «
^ K
® o,g oi«, > o iz
co ^ 03
-S .E c
i1? s
= « M
ITze
«- ra
co >m
S >
e0 S
S S ® ®
00
^ VC ® X)
3 /S -a
SU C0
2 1 ©
g I 0
.b x
; t, N
A O g ~ ^
^ 5 ^
S O n T3 CJ co
o a.
2-2 's N O g

:••.•:•:•:•:•:•: •inuiTiirnui-rti

•'■.-'H-':':':'
Sfl

.... ... V...1...................ltiti.1.1

Trgovina z železnino „MERKUR
PETI
■v CeljT0.3 Graška oesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
S^P- Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "Pl
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Gene nizke.
T*.. . ■ 1. -1 ■.. I .1 . .




.v.;

Na prodaj
jc pod ugodnimi pogoji toplicah pri Celju
v dobrnskih
lična, enonadsfropnji 1«
"V
z 11 sobami za stanovanje, ki si skoro vso opremljene z notranjo opravo, llšairna kuhinji in ho posebej kuhinjo za perilo ; jo prav primerna za letovišče, p; turii z>. stalne, prebivanje.
Naslov lastnika so zve pri upravništvu
„Slovenca'
820 (6-4)
Tovarna peči/ in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večcij
Ljubljana, Trnovo, Opekarska casta, Vel ki siration št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanih prstenih
kot: rujavih, zelenili, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Ceno nizlte. 36 52-28
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačne.
PliSlSSP
IJIIIb1 p
bi
gSJT Nakup In prodaja HX& vsakovrstnih državnih papirjev, sredic, denarjev itd. Zavarovanja ;:a zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„11 EKCII
l.,Wo!lzBi!el0in13. Oun<«|, l.t Strbbelgassa 2.
.W" Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
££	stvareh, potem o kuranih vrednostih vsfh špokulaoljsklh
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 77