poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek
Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 1.IV. 1986, LETO XXV. ŠTEVILKA 5
Volitve 1986 v naši občini.
Volitve 8C so za nami:
Delegatske poti
— poti razvoja in napredka
Priprave na letošnje skupščinske volitve so izhajale iz temeljnih načel političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pri čemer smo upoštevali izkušnje delovanja delegatskih skupščin v treh mandatnih obdobjih ter aktualnost družbenopolitičnih nalog v tem času. Upoštevali smo, da so priprave in izvedba volitev skupna družbena naloga in obveznost vseh delovnih ljudi, delavcev in občanov ter njihovih samoupravnih in družbenopolitičnih oblik delovanja ter njihovih organiziranih socialističnih sil. Zato so vsi dogovori in vse aktivnosti že v izhodiščih vsebovali celovitost nalog in njihove nosilce.
V več kot leto dni trajajoči aktivnosti v vseh temeljnih okoljih, je bila dana možnost, da vsak izmed nas sodeluje v pripravah na volitve, pa naj bo to pri ocenjevanju dosedanjega dela delegacij in delegatov, pri evidentiranju možnih kandidatov/kakor tudi pri izboru za najodgovornejše funkcije v občini in drugod. Kljub zaostrenemu družbenoekonomskemu položaju v naši družbi smo vseskozi ocenjevali, tudi skozi udeležbo delovnih ljudi in občanov v različnih oblikah dela, njihovo pripravljenost sodelovati in pomagati pri nadaljnjem razvoju naše družbe.
To je pokazala tudi volilna udeležba, saj so delovni ljudje in občani v četrtek, 13. marca in v nedeljo, 16. marca 1986 množično prihajali na volišča in glasovali za delegate tako temeljnih okolij v skupščine, kot tudi o kandidatni listi družbenopolitičnega zbora naše občine. To pa je pokazalo tudi vzdušje, ki so ga popestrile zastave, pred nekaterimi volišči tudi mlaji, primerna glasba, precej pa so k vzdušju prispevali tudi člani vseh treh naših godb, ki so obiskali vsa volišča, ki so bila okrašena tudi z izdelki naših najmlajših*
Predsedstvo OK SZDL Domžale je priprave in izvedbo volitev 1986 ocenilo kot uspešno še posebej z vidika pripravljenosti naših delovnih ljudi in občanov, da negujemo in izpopolnjujemo ter dograjujemo naš samoupravni delegatski sistem. Ob tem pa smo se vsi skupaj zavedali, da ne bi bile tako uspešne, če jih ne bi vodili in
organizirali v temeljnih oblikah. Tako uspešne priprave kot sama izvedba ter rezultati volitev so lahko le plod množične akcije, v katero je vsak izmed nas vstopal odgovorno in z zavestjo, da bo pravočasno in kvalitetno opravil zaupano mu nalogo, so pa tudi plod množične aktivnosti vseh naših aktivistov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, ki so v pripravah znali najti svoje mesto.
Ob tem pa smo se vseskozi zavedali, da delegacij ne bomo volili le zato, da bi se pridno in redno sestajale, temveč od njih terjamo,, da postanejo pobudnik in sooblikovalec delovanja in odločanja skupščin ter nosilec uveljavljanja odgovornosti skupščinam odgovornih organov.
Vsebino konkretnih nalog pa bosta prinašala delo in življenje sleherne samoupravne organizacije in usklajevali, spreminjali v družbeno akcijo, ki bo menjala in spreminjala sedanje stanje na boljše, naprednejše in še bolj vredno človeka.
Naj bo ugodna ocena priprav in izvedbe volitev v naši občini dobra osnova za delo vseh delegacij in delegatov, ki bodo s svojim aktivnim delom opravičili zaupanje tistih, ki so glasovali zanje.
VSEM. KI SO SODELOVALI V PRIPRAVAH NA VOLITVE IN KI SO SE VOLITEV TAKO MNOŽIČNO UDELEŽILI,
HVALA!
OKSZDL DOMŽALE
Letna skupščina občinske organizacije ZSS:
Konkretni na vseh področjih
25. februarja 1986 so se na letni skupščini sešli delegati občinske organizacije ZSS ter sprejeli poročilo o štiriletnem uspešnem delu. To poročilo (podal ga je dosedanji predsednik Miroslav Birk) v nadaljevanju tudi prinašamo- Ob dolgi razpravi številnih razpravljalcev, ki so z razpravami segli na mnoga področja sindikalnega delovanja, so opravili tudi potrebna volilna opravita in pregledali programsko zasnovo dela za naprej.
POZORNOST GOSPODARJENJU V OZD
Delo in aktivnosti v okviru Občinskega sveta ZSS Domžale so potekale,po programu, kot so ga opredelili na zadnji skupščini maja 1982. Pri tem so bile nosilne aktivnosti usmerjene predvsem v razreševanje problematike, nastale v gospodarstvu, predvsem za vzpostavljanje takih pogojev gospodarjenja, ki bodo nudili vso možnost gospodarstvu za normalne razvoj. Tako je bila ves čas delovanja namenjena pozornost poslovanju delovnih organizacij in gospodarstva občine. V ta namen so bile redno pripravljene in vodene tiste aktivnosti, ki naj posredno omogočijo kar najboljše poslovanje. Pri tem še vedno ni mogoče biti popolnoma zadovoljen z odzivnostjo članstva. Ta slaba odzivnost pa je prišla tudi kot posledica padca življenjske ravni delavcev.
To je vsekakor slabo vplivalo na ustvarjanje vzdušja za učinkovito in jasnejšo politiko na tem področju v celotni zvezi sindikatov. Kljub vsemu v sindikatih beležijo zelo uspešne akcije na tem področju - kot so v letu 1982 obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o intervencijah za odpravljanje-motenj v gospodar-
vodstva delovnih organizacij učinkovito in hitro odločala ob stalnih spremembah pogojev gospodarjenja, manj pa je bilo storjenega za razreševanje notranjih odnosov. To se je posebej pokazalo v navedenih primerih delovnih organizacij, saj je bilo premalo pozornosti namenjano notranjim vprašanjem. Da v vodstvih delovnih organizacij in vodstvih družbenopolitičnih organizacij intenzivneje delajo na teh področjih, je moč videti v zadnjem času, ko so bili že skoraj v celoti izkoriščeni zunanji ukrepi oz. ukrepi izven delovne organizacije. Ti ukrepi znotraj delovnih organizacij še kažejo predvsem v sprejetih odločitvah kot so učinkovitejše združevanje določenih služb, združevanje istih dejavnosti v različnih TOZD, jasnejše razločevanje pristojnosti med posameznimi službami, notranji organizacijski ukrepi o večji delovni disciplini. Da bi dejansko dosegli tako razumevanje gospodarske situacije, tako širše kot znotraj posameznih delovnih organizacij' in potrebnih ukrepov, pa so stalno seznanjali prek nasvetov predsednikov, prek glasila Informacije, razdeljevali so gradiva, organizirali druge oblike informiranja vodstva osnovnih organizacij ZSS. Tako so zagotavljali, predvsem zaradi medsebojne soodvisnosti zdru-
ne uspemo dobiti dovolj kandidatov za štipendiranje in štipendije ostajajo nepode-Ijene. V teku so razprave o spremembah samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
Da pa bi uspeli popolnoma zajeziti razkorak med potrebami, željami in možnostmi, pa bo potrebno doseči kvalitetnejše planiranje kadrovskih potreb v delovnih organizacijah. Vzrok, da to še ni popolnoma doseženo, pa je v nestalnih pogojih gospodarjenja, pa tudi v neučinkoviti organiziranosti in zasedbi strokovnih služb v delovnih organizacijah.
Poleg zaposlenosti pa so bile druge aktivnosti pri zagotavljanj« socialne varnosti delavcem namenjene tudi osebnim dohodkom, kot tistega osebnega prejemka, ki v največji meri zagotavlja socialno varnost delavcev in njihovih družinskih članov. Poleg stalnega spremljanja rasti osebnih dohodkov, predvsem najnižjih, pa so bile na tem področju vodene aktivnosti, da naj zagotovijo tako delitev sredstev za osebne dohodke, ki bodo zagotavljale delavcu v normalnem in pričakovanem delovnem rezultatu, take osebne dohodke, ki bodo zagotavljali in omogočali njegov nemoten vsestranki razvoj. Tako so v tem času veliko pozornosti namenili sprejemanju panožnih sporazumov, usklajevanju aktov s panežnimi sporazumi kot predvsem oblikovanju sistemov nagrajevanja. Kljub vsem naporom pa ni uspelo zagotoviti, da v bi dosledneje zaživela določila Zakona o minulem delu in razširjeni reprodukciji kot tudi, da bi inovativna dejavnost dobila svojo težo tudi na področju osebnih dohodkov. V celoti pa smo v občini z doseženim na tem področju lahko zadovoljni, saj realni padec osebnih dohodkov v občini Domžale ni bil tako izrazit kot drugod, poleg tega pa smo dosegli, da sp v večini večjih organizacij združenega dela uredili
Ostale aktivnosti na tem področju pa so bile usmerjene v zagotovitev obroka med delom delavcem, pripravam in izvedbi preventivnih zdravstvenih okrevanj delavcev, letovanjem. V tem času pa je bila izdelana tudi ocena starija na področju uresničevanja samoupravnega sporazuma o minimalnih življenjskih in delovnih pogojev delavcev ob novem zaposlovanju. Iz ocene, ki je bila pripravljena skupaj s skupnostjo za zaposlovanje pa je razvidno, da večino teh pogojev v delovnih organizacijah izpolnjujejo.
Kdaj enotna evidenca?
Neuresničena naloga iz tega področja pa je vsekakor uvedba in zagotovitev delovanja službe enotne evidence. Zametke le-te smo v občini uspeli ustvariti v okviru Centra za socialno delo, popolnoma pa je nismo uspeli zaradi določenih nasprotovanj posameznih strokovnih služb v okviru občine (predvsem stanovanjske in zaposlovanje), ki želijo zadržati vpliv na odločanje o pridobivanju pravic do posameznih pomoči. Vzrok za tako stališče je tudi v nasprotujoči si zakonodaji, ker posamezni zakoni iz tega področja dajejo določene pravice pri odločanju o teh pomočeh ustreznim organom v okviru interesnih skupnosti, medtem ko samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pomočeh dopušča možnost enotnega organa. In za to možnost so se odločili v delovnih organizacijah, saj predstavlja določeno poenostavitev in tudi zagotovitev enotnega odločanja ter preprečitev manipuliranja. Delen vzrok za zastoj uvedbe enotne skupne evidence pa je tudi v notranjih težavah Centra za socialno delo.
Veliko aktivnosti s tega področja pa je bilo usmerjeno tudi v oblikovanje in delitev skladov skupne porabe v delovnih organizacijah. Za le-te sklade smo skušali doseči
Delovno predsedstvo na letni skupščini ZSS Domžale. Predsedujoči je bil Štefan Markovič, dosedanji sekretar Občinskega sveta ZSS Domžale.
Delegati in gostje na letni skupščini občinske sindikalne organizacije.
stvu, samoupravnega sporazuma o oblikovanju sklada za pospeševanje izvoza v SR Sloveniji, pa tudi obravnave zaključnih računov so prikaz dejanskega vzdušja in stanja med delavci. Pri tem je bilo ves čas v ospredju reševanje.tudi konkretnih delovnih organizacij, predvsem Papirnice Koli-čevo, saj je njena usoda in usoda njenih delavcev tesno povezana z usodo Ostalega združenega dela v občini Domžale. Nič manj pozornosti pa ni bilo namenjene tudi ostalim organizacijam, saj se je pokazalo, da so bile pomoči sindikalne organizacije, seveda v mejah njene pristojnosti v določenih trenutkih potrebne tuđi druge delovne organizacije, predvsem Beton TOZD Gradnje, Mlinostroj, Avtoservis, Napredek, Bistrica, Rašica, Termit, Tamiz, Semesa-dike, Toko, Filc in tudi še druge. Kot posledica neurejenih odnosov znotraj posameznih organizacij združenega dela in kot posledica zaostrene gospodarske situacije so se pokazale razne oblike nezadovoljstva med delavci, ki so se manifestirale kot spodleteli referendumi, prekinitve dela, seje samoupravnih organov na mejah zakonitosti in moralnosti, razne oblike izsiljevanja in podobno.
Več skrbi politiki osebnih dohodkov
Predvsem pri prekinitvah dela in neuspešnih referendumih se je izkazal kot prioriteten vzrok nezadovoljstva - politika osebnih dohodkov. Pri neuspešnih referendumih so bila vprašanja osebnih dohodkov tako v Traku, Obrtni zadrugi Zori, Tosami, Papirnici in manj različna statusno organizacijska vprašanja (Papirnica, Napredek). Tudi pri prekinitvah dela je opaziti osebni dohodek kot prevladujoči vzrok,saj je bilo med devetimi primeri takega razreševanja to vprašanje prisotno v osmih (Avtoservis, Beton, Tamiz, Mlinostroj, Papirnica, Termit). Le v primeru Rašice so bili medsebojni odnosi prevladujoči vzrok prekinitve dela.
Zakaj prišli v težaven položaj?
Na organih Občinskega sveta ZSS in samem Občinskem svetu ZSS so se dosti ukvarjali tudi z analizo vzrokov, ki so pripeljali posamezne delovne organizacije v težaven položaj. Ugotavljali so, da so se
ženega dela, tudi širšo informiranost o problematiki in tudi o stanju v posameznih delovnih organizacijah in predvsem o posledicah, ki jih lahko občutijo tudi v drugih delovnih organizacijah.
Pomembno: zagotavljanje socialne varnosti
Drugo osnovno torišče dela sindikalne organizacije je bilo vsekakor področje zage* tavljanja socialne varnosti delavcev. Ob tem je bila vsekakor posebna pozornost namenjena vprašanjem zaposlovanja. Le-to je prvi pogoj za zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Tako je kljub težavam in realnemu zastoju v zaposlovanju uspelo zaposliti vsako leto vse iskalce prvih zaposlitev, resda včasih z različnim časovnim zamikom. To se kaže predvsem na dejstvu, da se povprečno število nezaposlenih ni povečalo.
To je rezultat dosledne politike uresničevanja sprejetih sporazumov s tega področja.
Prišlo je tudi do povečanja določenih težav predvsem na področju razreševanja problematike družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo), preskrbe in komunalnih zadev. Sredstva, ki so zaradi sedežnega principa na tak način ostajala v Ljubljani, pa bi z domicilnim principom lahko učinkovito razrešila marsikatero vprašanje v občini.
Skrb kadrom v delovnih organizacijah
Za doseganje boljših poslovnih in delovnih rezultatov in s tem socialne varnosti delavcev pa jc potrebno skrbeti za izboljšanje kadrovske strukture delavcev v organizacijah združenega dela. Podatki, ki kažejo na to, da se je povečal delež nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev v naših organizacijah združenega dela ter da je med delavci, ki se vozijo na delo izven občine Domžale večina višje kvalificiranih in usposobljenih delavcev, so vsekakor zaskrbljujoči, ker na ta način odteka hstno znanje.
Zastoj na področju zagotavljanja boljše kadrovske strukture pa pomeni tudi potencialno nevarnost za možnosti učinkovitejšega razvoja naših delovnih organizacij.
Politika štipendiranja v Domžalah
S politiko štipendiranja smo deloma uspeli ta razkorak zajeziti, čeprav se nam še velikokrat dogaja, da za določene poklice
bolje tudi sistem delitve. O tem je bila v letu 1985 izdelana tudi celovita analiza.
Težave financiranja družbenih dejavnosti
V letu 1985 pa se je pokazalo kot kritičnejše področje nagrajevanje dela delavcem v osnovnem šolstvu in v izobraževanju kot celoti. Čeprav socialna varnost delavcev vzgoje ni bila ogrožena, pa je prišlo tudi do upravičenih zahtev, da se razreši njihov'statusni in materialni položaj. Glede na sistem financiranja so bili delavci osnovnih šol na boljšem, saj je skoraj izključni finanser Občinska izobraževalna skupnost, kot pa delavci v dijaškem domu in srednješolskem centru. Višina osebnih dohodkov delavcev vzgoje, izobraževanja znanosti je bila v primerjavi z višino OD delavcev v drugih občinah sicer zadovoljiva, glede na to, da pa ti delavci živijo v občini Domžale.'pa so bile njihove zahteve tudi razumljive. Zaskrbljivo pa je dejstvo, da se delavci šol zaradi takih osebnih dohodkov, če jih želijo zagotavljati, morajo odpovedovati tudi materialnim pogojem za delo šole, pri tem je predvsem mišljeno posodabljanje šolske opreme in učilnic.
Velik problem pri zagotavljanju socialne varnosti pa so pokojnine in s tem zagotovitev socialne varnosti teh delavcev. Ob dejstvu, da prek 50% vseh upokojencev prejema nižje zneske pokojnin, kot so zajamčeni osebni dohodki, je to vsekakor pomembna naloga. V tem času so resda bile izpeljane določene spremembe, ki so to stanje omilile, bo pa potrebno na tem področju storiti Se veliko. Nižje pokojnine so pa vsekakor tudi posledica nižjih osebnih dohodkov v času obnove in investicijskega razmaha pred leti, ko so-*ili dani temelji današnjim pogojem proizvajanja in dela.
Neuresničeno - samski dom
Tesno z vprašanjem socialne varnosti delavcev pa je povezano tudi vprašanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev. V okviru Občinskega sveta, ZSS smo vodili v tem času zelo široko akcijo za izgradnjo samskega doma, kjer bi se lahko razreševali osnovni bivalni pogoji, ki nimajo na tem teritoriju stalnega bivali šla. Zadeva pa se je zapletla, ko so predvideni soinvestitorji -delovne organizacije — odpovedali soinve-stitorstvo  zaradi pomanjkanja sredstev.
tako funkcijo, da bi lahko imel večjo socialno vlogo pri razreševanju določene problematike. To posebej velja za dodeljevanje različnih pomoči, nenazadnje pa tudi za delitve različnih regresov, saj na primer še vedno v nekaterih večjih delovnih organizacijah delijo te regrese vsem enako (primer Helios, Univerzale), čeprav imajo pogoje za diferencirano delitev.
Ocena iz tega področja ter sprejem programa nadaljnjih aktivnosti pa je bil predmet obravnave tudi na sejah Občinskega sveta ZSS, hkrati pa je v letnih poročilih o delu to posebej poudarjeno.
Znanju odprta pot...
Ena bistvenih nalog, ki smo si jih zadali na tem področju, je vsekakor usposabljanje članstva za delo v samoupravnih organih, delegacijah, sindikatu in v mladini. Prek Kluba samoupravljalcev občine Domžale je potekala večina teh aktivnosti in različnih oblik usposabljanja - od posvetov, seminarjev, razgovorov in drugih oblik. Od leta 1982 do danes pa se je v teh oblikah usposabljalo par tisoč udeležencev. Osnovno vodilo pri pripravi tega usposabljanja pa je bilo vsekakor, da smo želeli in dosegli učinkovito in aktualno izobraževanje in usposabljanje ob vseh pomembnih družbenih dogovorih, ki so se pojavili v tem času (kongresa Zveze sindikatov, Kritična anali-za delovanja političnega sistema socialisti- * čnega samoupravljanja, Spremembe devizne zakonodaje, panožni sporazumi, spremembe zakona o delovnih razmerjih itd.). Spekter tem usposabljanja, je bil pri tem zelo širok - od dela disciplinskih komisij, odborov samoupravne delavske kontrole, alkoholizma pri delu, socialne pomoči.... Za uspešno izvajanje teh oblik pa je bil vzpostavljen širok krog sodelavcev tako pri pripravi zasnove usposabljanja kot tudi pri izvedbi. Vsekakor pa je zelo pomembno vlogo odigrala Delavska univerza Domžale, ki je bila izvajalec tega usposabljanja.
Vsestransko odogovorneje ...
Iz področja dela SLO in DS pa je potrebno vsekakor omeniti akcijo brezplačnih kontrolnih tehničnih pregledov osebnih vozil, pripravo ocene stanja požarne ogroženosti v organizacijah združenega dela ter vsakoletne aktivnosti s področja aktivnosti NNNP. Pri tem smo dali v delu
Predstavljamo novo občinsko sindikalno vodstvo:
MATIJA BLEJC — novi predsednik Občinskega sveta ZSS Domžale
JELKA ZALOGAR _ sekretarka Občinskega sveta ZSS Domžale.
osnovnih organizacij bistveno težo aktivnosti znotraj posameznih delovnih organizacij, posebej na nalogah zaščite in varovanju družbenega premoženja. Lahko ugotovimo, da je na tem področju bil storjen določen korak naprej, kar nam kažejo posamični primeri (Agroemona Poljedelstvo, Govedoreja, Avtoservis, Papirnica), na žalost pa je splošna družbena zavest še vedno preslaba, da bi lahko dosegli učinkovitejše rezultate. Posebej je treba omeniti tudi, da smo prek odbora za SLO in DS kot tudi prek sveta za življenjske in delovne razmere skušali doseči kvalitetnejše premike na področju
varstva pri dol« in vm^i «^^,1^^^ Vcp.kakor
nam je bila na prvem področju v veliko pomoč spremenjena zakonodaja, ki je naložila določene obveze delovnim organizacijam glede finančnih obveznosti. S tem je bil v marsikateri delovni organizaciji dosežen premik v miselnosti vodilnih delavcev do področja in odnosa varstva pri delu, čeprav je še vedno prisotna miselnost, da je to zgolj strošek in ne ukrep za povečanje učinkovitosti dela.
Poudarek delu sindik. skupin
Področje samoupravne in sindikalne organiziranosti je bilo stalno delovno področje sindikalne organizacije v tem času. Dan je bil izreden poudarek delu sindikalnih skupin, kar se je pokazalo kot učinkovito in primerno za sprejem določenih akcij, dogovorov itd. Posebej so ta sistem uspeli izdelati v Rašici, Semesadike, Papirnici. Pri tem je bilo ustanovljeno tudi nekaj novih osnovnih organizacij (Delovna skupnost osnovnih šol, FAM, Slovenijales trgovina, OS Edvard Kardelj), nekaj osnovnih organizacij pa je prilagodilo svojo sindikalno organiziranost tudi samoupravni organiziranosti (Lek, Induplati, Toko). Oceno našega dela pa so predstavljale tudi naše vsakoletne seje oz. občni zbori osnovnih organizacij. Pri tem lahko ugotovimo, da so bile te uspešen pregled in obračun dela, saj so se vprašanja, ki so bila obravnavana na teh sejah, nanašala tako na gospodarjenje, osebne dohodke, rekreacijo, družbeni standard, učinkovitost delovnih in osnovnih organizacij, zaposlovanje .... S predstavitvijo časa izvedbe teh sej od obravnave zaključnih računov pa je bila dosežena tudi prava vsebina.
Da je bilo delo vodstev osnovnih organizacij uspešno, a hkrati tudi zelo naporno, pa kažejo podatki o številu novoizvoljenih predsednikov, ki prvič prevzemajo to funkcijo (v letu 1983 čez 70% in v letu 1985 čez 60%), pa tudi podatki o zamenjavi le-teh med mandatom.
Vsled tega je bilo v letu 1985 prvič izpeljano usposabljanje predsednikov že pred prevzemom funkcije, kar se nam že kaže kot pozitivno v prvem obdobju novega mandata v osnovnih organizacijah. V tem času pa so potekale tudi določene aktivnosti na področju sa.... , jvne in delovne organiziranosti, kar se kaže piedvsem z združevanjem posameznih TOZD. Vse te procese je Občinski svet stalno spremljal in zavzemal stališča do njih,
Potrebni ukrepi družbenega varstva
V tem času smo stalno spremljali tudi notranje medsebojne odnose v delovnih organizacijah in kot posledica neurejenega stanja na tem področju je vsekakor uvedba ukrepov družbenega varstva v delovnih organizacijah Mlinostroj in Avtoservis, ki
Nadaljevanje na 5. strani
Naši delegati na XI. kongresu ZSS govorijo:
Prispevek našega združenega dela sindikalnem kongresu
NAS PRISPEVEK SINDIKALNEMU KONGRESU
Organiziranost
in odločanje
v združenem delu
Našo občinsko organizacijo ZSS je na XI. Kongresu ZS Slovenije zastopalo 7 delegatov, in sicer: Peter Cerar iz Zdravstvenega doma, Joži Orehek iz TOKO, Franc Škerjanc iz Leka, Franc Jeraj, Zveza društev upokojencev Domžale, Jure Pečnik iz Avtoservisa, Marja Konjar iz Napredka in Jelka Zalogar OS ZSS.
Člani komisije za obveščanje in politično propagando so pripravili razgovore z delegati in sicer:
Lada Lavrič z Jeraj Francem in Škrjanc Fr ancem, Marjana Lubinič ; Marko Konjar, Jožico Orehek in Pečnik Juretom ter Ivo Kranjc z Jelko Zalogar.
FRANC JERAJ, upokojenec, Induplati Jarše, roj. 1921, iz Preserij je odgovarjal na naslednja vprašanja:
Katerim problemom je vaša sredina, iz katere izhajate, v okviru predkongresnih priprav posvečala največjo pozornost?
Društvo upokojencev je pred kongresom razpravljalo zlasti o naslednjih problemskih sklepih: socialno-eko-nomski položaj upokojencev, stanovanjska problematika upokojencev in rekreativno-kulturna dejavnost upokojencev. S to tematiko bomo tudi nastopili na kongresu. Že sami naslovi pričajo, da so to vroče teme, ki razbijajo mit o mirnem upokojenče-vem življenju. Problemi, s katerimi se srečujejo ljudje v tretji življenjski dobi, so vse kaj drugega kot idilični.
Če preidem na opis posameznih tematskih sklopov, potem lahko o gmotnem položaju upokojencev rečem samo to, da se nekateri upokojenci že dalj časa soočajo z osnovnimi eksistenčnimi vprašanji. Ne glede na valorizacijo pokojnin v letu 1985, je v domžalski občini še precej upokojencev z izredno nizko p'okojnino. To je značilno zlasti za tekstilno industrijo. Upam, da bo možno v okviru danih mćižnosti to problematiko prenesti na zbor delegatov SPIZ in tako čimprej doseči sprotno valorizacijo pokojnin, kar naj bi vsaj delno izboljšalo ekonomski položaj 4500 upokojencev domžalske občine.
Kot izvoljen delegat čutim odgovornost, da s problematiko upokojencev v domžalski občini seznanim še druge delegate. Seveda menim, da je vsaka od teh problematik univerzalna, kar pomeni, da se z njo srečujejo v večini slovenskih občin. Zato mislim, da bi s skupnim nastopom laže dosegli takšne konkretne rešitve.
FRANC ŠKERJANC, ing. agronomije, roj. 1943, zaposlen v LEK TOZD KEMIJA kot razvojni tehnolog je odgovarjal:
Katerim problemom je vaša sredina v okviru predkongresnih priprav posvečala največjo pozornost?
Preden bom opisal tematiko, kate ri smo posvečali precej pozornosti, moram pripomniti, da spadajo Lekovi tozdi v Mengšu pod DO LEK s sedežem v Ljubljani. To seveda pomeni, da sy že glede na to, da smo v drugi občini kot sedež DO, soočamo z različnimi problemi. Tako je doslej delegat iz DO LEK (v občini Ljublja-na-Šiška) govoril v imenu vseh Leko-vih delavcev, pri čemer je naše probleme često puščal ob strani. Letos ni te prakse. Res da mi upoštevamo, da spadamo pod DO LEK, vendar pa nastopamo samostojno. Tako smo v sindikalni organizaciji, potem pa tudi na Občinskem sindikalnem svetu, obdelali temo združevanje tozdov, kar je vneseno tudi v referat, ki bo podan ::: \1. kongresu ZSS v Ljubljani. Ta problematika je zadnje čase dokaj zanimiva, o njej se govori na raznih področjih, čeprav marsikje še vedno z
rezervo. Za ta tematski sklop smo se torej odločili iz dveh razlogov: najprej zato, ker je v me-ngeškem LEKU prišlo do združitve dveh tozdov v tozd Kemija, podobno se jedogajalo, tudi v Toku, pa tudi zato, ker je proces reorganizacije tozdov za vsako posamezno okolje občutljiva zadeva, ki ji je potrebno posvetiti precej pozornosti. Potrebne so temeljite analize o upravičenosti ukinitve posameznega tozda, kajti tu se ne smemo ozirati na .kratkotrajne moderne" težnje po raztozdiranju. Te analize morajo zajeti tako pogoje, ki naj bi omogočili združitev tozdov kot tudi korist, ki bo izhajala iz združitve. Ravno v tem pa bi morala izstopati vloga sindikata. Sindikat bi moral oceniti, ali je združevanje tozdov upravičeno ali ne, seveda ob podrobnem poznavanju rezultatov predhodnih analiz. Potem bi pa moral pomagati in svetovati tistim, ki ta postopek izpeljejo do konca.
JELKA ZALOGAR - sekretarka 00 ZSS Domžale, je na vprašanje kaj je vodilo, da se Domžale predstavijo na kongresu s temo Organiziranost in odločanje v združenem delu povedala naslednje:
Iz vendarle široke javne razprave v temeljnih sredinah združenega dela, občinske sindikalne šole in drugih oblik izobraževanja in usposabljanja, kjer so se obravnavali osnutki kongresnih dokumentov, so bila sprejeta stališča, dopolnitve o naših ugotovitr vah in pobudah za dopolnitev kongresnih dokumentov.
Vsi trije kongresni dokumenti -poročilo o delovanju ZSS med 10. in 11. kongresom, Resolucija 11. kongresa ZSS in statut ZSS so dopolnjeni s predlogi in pobudami iz razprav osnutkov kongresnih dokumentov. Skoraj istočasno je potekala tudi razprava o kritični analizi delovanja političnega sistema, ki s svojo vsebino ugotavlja stanje in nakazuje spremembe, ki so pogojene tudi s spremembami nekaterih zakonov in predpisov v interesu uveljavitve delavca in občana in njegovih z ustavo in ZZD določenih pravic in obveznosti. Realizacija tega pa je odvisna od prenosa teorije in prakse in ta praksa je cilj za boljše življenje in delo. Različne sredine, ki so obravnavale kritično analizo, so izpostavile problem samoupravnega organiziranja in odločanja v združenem delu ob istočasni vzpostavitvi odgovornosti, ki bo temeljila na pristojnosti. To pa je tema, za katero je bilo dogovorjeno na medobčinskem nivoju, da jo predstavimo na kongresu iz vidika širšega pomena, pa vendar tudi zelo našega. Zaradi kvalitetne vsebine dela kongresa, izpostavitve problematike brez ponavljanja enakih ali- podobnih problemov in predlogov rešitve in časovno omejitev 7-10 mi nut, pa da bi vendarle bile zajete, izpostavljene in nakazane rešitve za vsa področja delovanja . ZSS, je taka odločitev tudi umestna.
PETER CERAR, zdravnik, roj: 30.5.1933, zaposlen kot zdravnik v Zdravstvenem domu Domžale je povedal naslednje:
„Vesel sem, da sem bil izbran za delegata 11. kongresa ZSS Slovenije, kar mi je nekako potrditev mojega 25-letnega dela v sindikatu.
Zdravstveni delavci pričakujemo od kongresa ureditev nagrajevanja po programu in plačevanje programov tudi preseženih, ne tako kot sedaj, ki gredo na račun dela zdravstvenih delavcev. Da bi se povečal % plačevanja za zdravstvo, oz. povrne na prejšnjo stopnjo 5.2 narodnega dohodka. Boli nas očitek, da smo le porabniki družbenega denarja. Mi pa se zavedamo, da vračamo gospodarstvu zdrave delavce in da le taki lahko ustvarjajo delo in sredstva.
JOŽICA OREHEK, delavka, rojena 1948, zaposlena v DO TOKO, kot izdelovalka usnjene galanterije:
„Za delegata za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije me je predlagala naša osnovna organizacija. Nisem pričakovala, da bom izbrana, zato sem bila zelo presenečena. Zame pomeni udeležba na kongresu čast, ki jo pojmujem kot nagrado za svoje dolgoletno delo v sindikatu.
O kongresnem gradivu smo v naši delovni organizaciji kar precej razpravljali. Organizirali smo več razprav in menim, da je vsebinska zasnova celotnega kongresa dobra. Zlasti mislim, da bomo delegati na kongresu poskušali najti rešitve za večjo vlogo sindikata v življenju delavca. Ne rečem, da sindikat nima besede pri važnejših odločitvah - to ne, le njegov vpliv je prešibak. Pri tem mislim zlasti na vpliv pri odločanju osnovne politike nagraje-varja, odločanju o rezultatih gospodarjenja. Hočem reči, da ima sindikat vse preveč „obravnavalnih" pristojnosti in premalo „odločevalnih". Sindikat je namreč že zdavnaj prerasel svojo vlogo ,,oskrbovalca" in se razvija v vplivnega dejavnika na področju izboljševanja življenjskega standarda delavca v najširšem pomenu besede.
MARJA KONJAR, gimnazijski maturant, rojena 1960, zaposlena kot tajnica v ABC Pomurka, TGDO Napredek Domžale:
„Za delegata za 11. kongres ZSS sem bila izvoljena na seji skupščine občinske organizacije ZSS na predlog sindikalne organizacije v delovni organizaciji.
Na temo , s katero bomo nastopili kot razpravljalci domžalski delegati, gledam nekoliko kritično. V Napredku smo sicer pred kratkim imeli primer neuspelega referenduma za reorganizacijo, vendar pa menim, da problematika v zvezi s samoupravno organiziranostjo v združenem delu v naši občini ni tako problematičen.
Kaj pričakujem od kongresa? Ja, vsebinsko je dobro zamišljen, realizacija sklepov pa je seveda odvisna od vrste dejavnikov. Mogoče sem preveč črnogleda, vendar izkušnje prejšnjih kongresov kažejo, da nismo dosledno izvrševali zastavljenih nalog.
PEČNIK JURE, ključavničar, rojen 1957, zaposlen kot delovodja v Avtoservis Domžale.
V Avtoservisu sem bil predsednik osnovne organizacije 4 leta, delal pa sem v sindikatu že tudi prej, zato me je moja osnovna organizacij tudi predlagala za delegata. Moram reči, daje v prejšnjem mandatu naša osnovna organizacija prebrodila ma rsikatero težavo; kdo ne ve za „prisilno upravo" v Avtoservisu in težave ob tem. Sindikalni delavci smo se na svojem primeru veliko naučili, zlasti pa to, dje v težkih situacijah edina rešitev - konkretna rešitev. Prav glede na te moje izkušnje, tudi od kongresa pričakujem,   da bo v končni fazi kanazal konkretne smernice in predlagal konkretne rešitve za izpeljavo in izvedbo zastavljenih ciljev.
Delegati ZSS iz občine Domžale so s tem prispevkom želeli na kongresu ZSS razpravljati o določenih elementih samoupravne organiziranosti združenega dela ter o načinu odločanja.
V naši občini imamo predvsem manjše in srednje velike delovne organizacije do tisoč zaposlenih — zato je problematika na področju organiziranosti dokaj enotna. Po sprejemu ZZD smo sindikati, tako kot druge organizirane subjektivne sile, vzpodbujali oblikovanje TOZD oz. preoblikovanje enovitih DO v DO s TOZD. Po organiziranju TOZD pa smo premalo delovali pri urejanju odnosov med TOZD in pri urejanju odnosov med TOZD in DO. Na teh relacijah so nastali številni problemi, ki so se reševali nesistemsko in zato le delno. Tu tudi ni bilo dovolj strokovnega in znanstvenega proučevanja ter usmerjanja. V teh odnosih se je prevečkrat predpostavljalo, da je interes združenega dela predvsem to,'kar je interes temeljne organizacije. Kot reakcija na nerešene probleme v odnosih med TOZD in DO se tudi v naši občini pojavljajo težnje po spremembah v organiziranosti, predvsem kot težnje po zmanjševanju števila TOZD, ne pa vračanje k enovitim delovnim organizacijam. Zavedajoč se, da glede na dosedanjo organiziranost pomeni vsaka sprememba v organiziranosti bistveno spremembo, bomo sindikati pristali le na spreme mbe, ki bodo temeljile na spremenjenih pogojih, ki jih za ustanovitev temeljnih organizacij določa zakon. Spremenjeni pogoji morajo biti objektivni in ugotovljeni v Elaboratu. Obenem pa se vsaka utemeljena zahteva po spremembi samoupravne organiziranosti, z vso odgovornostjo za tako odločitev ne sme ocenjevati kot apolitična.
Podpiramo usmeritve v predlogu resolucije, ki zahtevajo krepitev vloge delovne organizacije kot poslovnega subjekta za dosego učinkovitega, polega izkoriščanja proizvodnih sredstev, ki so dani delavcem v upravljanje. Na tem področju tudi v naši občini še nismo dosegli vsega tistega, kar so že omogočali veljavni predpisi. Niti ena delovna organizacija ni združila žiro računov. Temeljne organizacije se še ravnajo skupinsko lastniško. Nismo dosegli koncentracije in mobilizacije kapitala.
Pri povezovanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo ugotavljamo konflikte pri temeljnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena (energetika, vzdrževanje, ipd.) Te temeljne organizacije bi morale po naravi stvari v določeni meri podrejati svoje interese interesom proizvodnih temeljnih organizacij. Dejavnost teh temeljnih organizacij je predvsem „servisna dejavnost za proizvodne TOZD in so zato dolžne obseg dejavnosti, notranjo organizacijo in še nekatera vprašanja obvezno uskladiti z interesi drugih proizvodnih TOZD oz. delovne organizacije. Kjer do te uskladitve ne pride, so blokirane rešitve določenih organizacijskih in razvojnih vprašanj. Tako stanje pa vpliva na samoupravne odnose. Predlagamo, da se pri spremembi ZZD podrobneje opredeli obveznost usklajevanja interesov za TOZD, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za DO.
Še nekaj o povezovanju teme ljnih organizacij v delovne organizacije. Temeljne organizacije so na DO prenesle večino svojih funkcij (razvojno, tehnološko, komercialno, finančno, kadrovsko,    računovodsko, itd.). Obdržale so predvsem proizvodno funkcijo. Prenesene funkcije niso le administrativno režijske, amp ak so življenjskega pomena ne samo za DO, ampak predvsem za temeljne organizacije. V praksi pa se prepogosto srečujemo s primeri, ko se ponovno in ponovno postalja vprašanje, ali bodo te funkcije še združene in pa, v kakšnem obsegu so potrebne. Ta vprašanja se odpirajo obvezno takrat, ko se je treba dogovoriti glede financiranja in kadrovske zasedbe.
Taka obravnava teh funkcij destruktivno vpliva na službe, ki opravljajo te funkcije. Teh služb ni možno ladrovsko optimalno oblikovati. Posledice pa se čutijo zlasti na podro-
čjih, ki zahtevajo dolgoročno usmerjeno dejavnost — razvoj, tehnologija, organizacija, informatika. Ni možno doseči zastavljanih ciljev, ki so začrtani v dolgoročni stabilizaciji, če združeno delo ne bo enako obravnavalo vseh funkcij, ne glede, ali se izvajajo v TOZD ali DO ali SOZD.
Če v odnosih med TOZD in DO ugotavljamo medsebojno povezanost in dolžnost usklajevanja interesov, velja to še toliko bolj za razmerja pri opravljanju poslovodnih funkcij. Tu podpiramo spremembe', ki zahtevajo večjo odgovornost poslovodnih orga-rov in večjo strokovno odgovornost služb. Strinjamo se tudi z usmeritvijo kritične analize, ki predlaga, vpliv organov DO na imenovanje in razrešitev poslovodnih organov TOZD.
Pri odločanju je pravilna usmeritev kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, da se osebno izjavljanje, zlasti pa referendum, izvaja le ob temeljnih zadevah, ob odločanju o bistvenih vprašanjih združevanja dela in sredstev. Naši organi so že do sedaj kritizirali prakso nekaterih OZD v občini na področju nagrajevanja, v katerih so tudi točkovno vrednost ocene del in nalog sprejemali z referendumom. Zaradi take prakse te OZD pri nagrajevanju ne morejo slediti spremembam, ki nastajajo v delovnem procesu in pri organiziranju dela. Sistem nagrajevanja je dejansko blokiran, v njem ni možno uvajati meril za nagrajevanje kakovosti in gospodarnosti. Sedaj teče usklajevanje s panožnimi samoupravnimi sporazumi in zahtevamo, da se v nove samoupravne akte vnesejo merila za ugotavljanje količine, kakovosti in gospodarnosti, pri čemer je treba organe upravljanja pooblastiti za izvedbo teh samoupravnih aktov.
Sindikati v občini Domžale in tudi na medobčinski ranvni smo v preteklem obdobju premalo časa in dela posvetili združevanju v sestavljene organizacije združenega dela. Ugotovimo lahko, da je to dejstvo po svoje simptomatično in kaže, da ta oblika združevanja še nima vsebine, ki je potrebna za dosego začrtanih ciljev pri povezovanju združenega dela. Tu pa mora svojo vlogo koordinatorja in usklajevalca povezovanja širših družbenih interesov za učinkovitejše gospodarjenje opraviti gospodarska zbornica od me-dobčinskega do republiškega in zveznega nivoja.
Prva telefonska številka od 1000
To je prva telefonska številka, ki so jo PTT delavci priklopili v sklopu akcije 1000 telefonov. Svečanejšo podelitev prve številke uporabniku — Zmagu Čermelju, direktorju Geodetske uprave Domžale, je opravil Franc Konda, direktor PTT Domžale. Navzoča sta bila tudi ing. Anton Preskar in Janez Končan iz SKIS oz. Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale.
j Po izročitvi prve telefonske številke in prvem klicu je stekel pogovor o naši občinski telefonski problematiki, ki je zaradi velike potrebe po telefonskih številkah zelo pereča.
Priklapljanje poteka
Več ekip PTT podjetja tačas že priklaplja telefonske naročnike -soinvestitorje razširitve telefonskih zmogljivosti in napeljave ustreznih kablov. Danes , ko to pišemo (24.3.1986) je že steklo priklapljanje v KS Simona Jenka, potekalo pa bo točno tako, kot je bilo predvideno oz. kot smo načrtovali. Delo bodo končali do zadnjega junija.
Nekaj je bilo težav
Dela je dosedaj precej ovirala zima, ki je imela precej snežnih padavin, težave pa so bile pri dobavi dušilnikov radijskih motenj, težave pa povzro-
čajo tudi nekateri lastniki zasebnih hiš, ki niso med soinvestitorji akcije 1000 telefonov, pa pogojujejo dovoljenje za namestitev omarice na njihovi hiši s tem, da tudi oni dobijo telefon.
1000 telefonov z dušilniki
V akciji 1000 telefonov bodo vsem novim telefonskim naročnikom montirali tudi posebne dušilnike radijskih motenj, ki so pri nas prav pogostne. Trenutno se opravljajo tudi pogovori z RTV, da bi te dušilnike montirali tudi starim naročnikom.
Novi telefoni — nove naloge
S 1000 novimi naročniki so se za PTT podjetje pojavile tudi nove naloge. Tako v vzdrževalnem smi slu, kjei bodo nastavili nove vzdrževalce, upravljalce naprav ipd. Število 1000 pomeni, da smo v Domžalah kar za
Pogled na delo ene od komisij na programsko volilni seji OK ZKS Domžale.
50% dvignili število telefonskih naročnikov. Vendar ostaja dejstvo, da smo zadostili le delno potrebam treh krajevnih skupnsti samega mesta, KS Jarše-Rodica, KS Tomo Brejc Vir, KS Trzin, KS Krtina, KS Dob in KS Ihan.
Kaj pa stari naročniki?
Iz razgovora smo zvedeli, da obstaja več kot 170 telefonskih naročnikov, ki so že bili naročniki, ko pa so se preselili v Domžale, telefona niso dobili in so na „listi čakajočih".
Kaj pa ostale KS, ostali kraji?
. V KS Mengeš so letos priklopili 84 novih telefonskih številk starejšim prosilcem. Tako je mengeška telefonska centrala v popolnosti zasedena in ni možnosti za nove številke do leta 1990.
Z akcijo 1000 telefonov pa niso rešili problematike krajev kot so Dra-gomelj, Rova, Radomlje, Preserje, Homec-Nožice, Spodnje in Srednje Jarše ter predel starega Trzina. To problematiko bomo reševali z gradnjo novega prizidka oz. nove ATC pri sedanji Pošti. Za Dragomelj, Bišče, Malo Loko, Šentpavel pa problem telefonije rešujejo parcialno iz ATC Črnuče. Akcija v tem smislu je že stekla.
Kdaj prizidek in novih ? številk
Za novo STC centralo, kije potrebna že sedaj, so načrti že narejeni, ocena investicijske vrednosti pa znaša 600 milijonov dinarjev (za zgradbo), oprema, tehnika in ostalo pa bo veljalo več kot je velik ta znesek. Glede teh stroškov se še niso opredelili. Gotovo je, da bodo tudi za to ATC neobhodna sredstva občanov. Seveda bo investitor celotne investicije PTT, sredstva zanjo pa bomo združevali preko PTT, DO in .zainteresiranih občanov. Združevanje sredstev za to investicijo bo potekalo na podoben način kot za akcijo 1000 telefonov. V prvi fazi te nove investicije — prizidka bo "pridobljeno cca 2000 novih telefonskih naročnikov, s tem, da bodo natančno opredelitev zmogljivosti izdelali po posebni strokovni presoji. Predvidoma naj bi začeli delati po planu Območne SIS za leto 1986-1990. Po zagotovitvi denarja bodo tudi poiskali izvajalca del.
Prva številka - 723-377
Prva priklopljena številka je torej geodetska 723-377. Nove letos pri-klopljene številke se bodo začenjale na 723-... in na 724-.. .
Vsem srečnim prejemnikom telefonov želimo, da bi srečno in do obljubljenega roka dočakali dolgo Časa pričakovani in že plačani TU-TU.
B.
Borci na svoji letni programsko volilni konferenci. Poročilo je podal dosedanji in novi predsednik občinske borčevske organizacije Alfonz Avbelj-Savo.
Letna programsko volilna konferenca občinskega odbora ZZB NOV Domžale:
Vrednote ostajajo...
Borci borčevske organizacije v Domžalah so podčrtali, da vrednote in izročila NOB ostajajo; četudi generacija borcev ostareva, jim ni vseeno, kako se uresničujejo cilji sedanjosti.
Dne 31.3.1986 so se na letni programsko volilni konferenci sestali domžalski borci, člani občinske borčevske organizacije in pregledali svoje delo. Uvodoma so z minuto molka počastili spomin onih, ki jih ni več ali so umrli od zadnje programsko volilne konference.
Uvodno poročilo, pravzaprav detajlni pregled zunanjepolitičnega, notranjepolitičnega, gospodarskega in drugega stanji, delovanja in problematike, je podal predsednik občinskega odbora ZZB Alfonz Avbelj — Savo. Izrecno je podčrtal, da vrednote NOB ostajajo nepremagljiva dragocenost naše zgodovine, ki je in ostaja stalnica in velika vrednota %eh, tudi mladih, ki jih skušajo nekateri odvrniti od teh vrednot. Borci se ne vdajajo zgrešenih zami sli takozvane narodne sprave, saj se borci za svobodo nikoli niso in se nikoli ne bodo enačili z izdajalci naroda, okupatorjevimi kolabo-risti in drugimi izrodki. Borci tega niso nikoli in tudi ne bodo dovolili.
Alfonz Avbelj — Savo je podčrtal tudi to, da borci in vojaški vojni invalidi pri uresničevanju zahtevnih nalog niso sami. Gre za enovito delo s Skupščino občine, izvršnim svetom ter vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. V to razreševanje So se vključile različne samoupravne interesne skupnosti. Posebej je tudi omenil delo zdravstvenih delavcev na področju skrbi za borce, kije resnično zgledno.
V široki, dobro uro in pol trajajoči razpravi je bilo podanih mnogo pogledov na različna področja delovanja in vključevanja, osvetljeni so bili različni vidiki uspehov in tudi neuspehov, kadrovskih oz. članskih zagat, predočeni podatki socialnega in zdravstvenega stanja borcev ter osvetljeno marsikaj, kar je zaokrožilo pregled na 4 leta delovanja občinskega odbora ZZB NOV v Domžalah.
Ob koncu so borci, ki so se za to priložnost zbrali v res velikem številu, izbrali novo vodstvo občinske organizacije, ki jo bo tudi v novem mandatnem obdobju vodil Alfonz Avbelj — Savo ter sprejeli programska izhodišča za delo, ki jih čaka.
M. Brojan.
Zabeleženo na letni skupščini občinske organizacije ZKS Domžale
c-:—\
Kot smo obljubili v zadnji številki, vam danes prinašamo nekaj mnenj, ugotovitev, spoznanj iz dela domžalskih komunistov. Vse, kar smo zabeležili, so povedali delegati na letni programsko volilni seji O K ZKS Domžale v G robijah. Skušali smo v povzetku razprav delegatov opredeliti tiste vsebinske sklope, ki so jim posvetili največ časa in pripisali največjo težo. \_/
V skupini za politični sistem:
— v razpravi so delegati opozorili na probleme v zvezi s skupnostjo osnovnih šol, saj je predvsem potrebno opredeliti vsebino in organiziranost skupnosti osnovnih šol, saj še po štirih letih ni urejena. Ob kritični analizi je potrebno reči, da se družbenim dejavnostim odvzema moč administracije. Občinski komite ZKS bi moral pokazati pravega krivca za neuspeh Skupnosti osnovnih šol. Potrebno je primerno ovrednotiti učiteljevo delo in delo delavcev v Skupnosti osnovnih šol, saj slednje ni toliko vredno kot učiteljevo delo.
— Precej problemov se pojavlja tudi v krajevnih skupnostih. Komunisti se slabo vključujejo v delo KS. Ni prave povezanosti med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Vsaj
ne povsod.
- Komunisti ugotavljajo, da je potrebno bolj opredeliti področje dela zborov izvajalcev, zborov uporabnikov in strokovnih služb. Te slednje se prevečkrat postavljajo na stran izvajalcev. Problem je tudi v tem, da so skupščine SIS pogosto na robu sklepčnosti.
- V razpravi o tem, kako naj komunisti prispevajo svoj delež k boljšemu gospodarjenju, je bilo po-duarjeno, da je potrebno vplivati na vse komuniste, predvsem pa na vodstvene in vodilne komuniste v OZD in drugih oblikah združevanja dela in sredstev, da morajo z lastnim ravnanjem in zgledom pozitivno vplivati na ostale delavce, saj bodo le tako od njih zahtevali dosledno izvajanje nalog in ciljev.
-Potrebno je storiti konkretne korake za večjo motiviranost delavcev, saj bodo le bolj motivirani ob izboljšanih materialnih in socialnih razmerah dali tudi večji delež in vložili več naporov za to, kar smo si zastavili.
V skupini za idejno in kadrovsko krepitev ZKS:
- Na tej komisiji so navzoči skušali opredeliti razloge in vzroke, ki so vplivali za zelo maloštevilen sprejem mladih v ZK. Ugotovili so, daje za to več vzrokov, med njimi tudi ta, da med člane ne vidijo dovolj nesebičnega in požrtvovalnega dela. Mladi pričakujejo, da bi morali izločati tiste, ki slabo delajo ali pa sploh ne.
— Na skupščini so bili mnenja, da so povezave osnovnih organizacij ZK z občinskim komitejem premajhne. Vendar je to sodelovanje v dobršni meri mnogokrat najbolj odvisno od tega, koliko so v določenem okolju delavni.
-■ Ko so pregledali rezultate in tudi mloge usposabljanja komunistov — izdelana je bila preglednica partijske usposobljenosti) so podčrtali potrebo po še večji zagnanosti v usposabljanje.
Te naloge se bistveno povezujejo s tem, ali bomo komunisti uspešni ali ne. V osnovnih organizacijah bodo dosledneje spremljali udeležbo članov v usposabljanju ter ukrepali, če se sklepi in zadolžitve v zvezi z njimi ne bodo uresničevali.
- Mnogo kritike je bilo izrečeno tudi na rovaš slabega informiranja. Na tem področju niso bili doseženi dobri rezultati. Prizdravili so zamisel, po. kateri bomo v prihodnje zaupali področje informiranja enemu od članov predsedstva. Tako bo ob letu na področju informiranja moč ugotoviti večje rezultate. Zlasti je treba storiti več za informiranost komunistov samih o delu organizacije, ki ji pripadajo.
V skupini za družbenoekonomske odnose:
- Glede na podane podatke, ki jih je posredoval' predsednik izvršnega sveta Milan Marolt, se bodo delovne organizacije s področja kmetijstva, odločale za kratkoročne rešitve, ki za prebivalstvo ne bodo imele dobrih dolgoročnih posledic. Za področje kmetijstva so potrebni ustreznejši pogoji gospodarjenja.
- Posebna pozornost bo morala biti namenjena organizacijam združenega dela, ki izkazujejo izgubo. Nujno je večje vključevanje komunistov v izdelavo sanacijskih programov. Komunisti morajo biti tisti, ko bodo dosledno vztrajali na uresničevanju
zastavljenih programov.
— Pri uresničevanju kadrovske politike bodo vztrajali pri tem, da bodo namenjali posebno pozornost vsem delavcem, ne le vodilnim.
— Na področju družbenih dejavnosti je potrebno v zaostrenih gospodarskih pogojih preveriti programe ter se odgovorneje odločati za tisto, kar naj bo predsedstvo.
— Glede bančništva in njegove organiziranosti so se zavzeli za to, da naj se odloča o številu bank v republiki le na podlagi kvalitetnih kriterijev in gospodarskih referenc, ne pa na podlagi administrativnih cenzusov.
— V gradbeništvu, kjer so cene kvadratnega metra že ekstremno visoke, so poudarili, da gradbena operativa ni Izključni krivec za visoke cene. Vzroki so tudi drugje, potrebno je, da ti vzroki dobijo ime in pa da sprejmemo ustrezne ukrepe.
LCailOti NA8HUA
. llarhilta £)irc
DFLAVNICA „|A)U OuMJAU
TITOV TRO I SIMUNA JtrtKA :
61230 OOM2AU 1 (. L S1 AN   (0611 .>,>• UM.
Konkretni na vseh
Nova določila Zakona o gozdovih - organizacija gozdnega nadzora:
Nadaljevanje s 2. strani
sta bila uvedena v letu 1983. Oba ukrepa sta bila uspešna, posebej v primeru Avtoservis, kjer je prišlo do predčasnega prenehanja začasnih ukrepov družbenega varstva. Pred predlogom o uvedbi in med časom izvajanja pa smo stalno spremljali stanje v teh delovnih organizacijah in smo tudi dajali mnenje k predlogom za uvedbo in kasnejšim dopolnitvam predlogov.
Vsa ta področja vsekakor sodijo v oceno delovanja političnega sistema.
V tem času smo sproti spremljali stanje na tem področju in pripravljena analiza z ukrepi na tem področju je bila pripravljena skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom skupščine. S strani Občinskega sveta ZSS pa smo dali bistven poudarek vprašanjem delovanja zbora združenega dela in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti. Ugotovitve analize pa smo posredovali v osnovne organizacije, kjer so na podlagi le-te poskušali izboljšati delo delegatskega sistema. To se je posebej izkazalo na zboru združenega dela, kjer smo zapazili določen pozitiven premik v delu in sprejemanju odločitev zbora.
Izpad dejavnosti služb pravne pomoči, v čemer nismo uspeli, pa smo skušali nadomestiti z nuđenjem pravne pomoči na Občinskem svetu ter prek drugih dejavnikov. Pri tem nam je bil v veliko pomoč organ družbenega pravobranilca samoupravljanja. Narejeni sta tudi oceni prošenj in pritožb na Občinski svet za leti 1984 in 1985, ki kažeta na nujnost uvedbe službe pravne pomoči predvsem za delavce, zaposlene v zasebnem sektorju. V primeru, da bo pobuda za spremembo zakona sprejeta, pa bo potrebno temu primerno ponovno oceniti nujnost ustanovitve službe pravne pomoči.
Stran z ovirami prodora lastne pameti
Na področju inovativne dejavnosti so tekle aktivnosti predvsem v prvem obdobju po skupščini, ko so bili pripravljeni akti s tega področja. Izpeljanih je bilo tudi nekaj konkretnih aktivnosti s tega področja, posebej s pomočjo društva DIAT1. Kot oviri za večji razmah tega področja pa ugotavljamo predvsem še vedno neustrezno norma-
sindikata v krajevnih skupnostih Mengeš in Moravče nista popolnoma zaživela, čeprav sta vsak na svojem področju odigrala pomembno vlogo pri usklajevanju aktivnosti sindikata pomembnih za kraj in vezanih prvenstveno za kraj.
Od vseh osnovnih organizacij ZSS je bila s strani Občinskega sveta ZSS deležna največje pomoči osnovna organizacija delavcev pri zasebnikih. S profesionalizacijo delavca v skladu za dopolnilno izobraževanje delavcev je bil storjen precejšen korak naprej k izboljšanju dela osnovne organizacije. V zadnjih dveh letih pa je bilo vzpostavljeno primernejše sodelovanje z Obrtnim združenjem Domžale, pri čemer pa pogrešamo premajhno pravno pomoč obrtnega združenja svojim članom, saj se le-ti v zadevah vezanih na kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih prvenstveno obračajo na Občinski svet ZSS.
Odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju
Od občinskih odborov sindikata dejavnosti pa je vsekakor upravičil svoj namen in ustanovitev občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Če se je v začetku srečeval zgolj s problematiko delavcev osnovnih šol, potem postal resničen odbor strokovnega sindikata delavcev, saj je obravnaval in vodil aktivnosti na vseh področjih dela delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Resda je pri tem bila problematika osnovnih šol prevladujoča, kar pa je tudi povsem razumljivo glede na nastalo problematiko.
Med obema skupščinama je bilo vsekakor ena najpomembnejših aktivnosti referendum ob IV. samoprispevku. S sprejetjem ustreznega odloka na podlagi odločitve „ZA" za samoprispevek pa se aktivnosti v sindikatu niso zaključile. Veliko pozornosti in dela je na tem področju predvsem pri spremljanju izvajanja sprejetega i programa.
Srečanja kovinarjev
V tem obdobju smo uveljavlili tudi obliko delovnih srečanj kovinarjev, saj je Občinski svet ZSS Domžale 1983 organiziral medobčinsko tekmovanje kovinarjev
V kratkem kulturnem programu se je predstavil oktet Tosama, ki je tudi sklenil s priložnostnimi pesmimi izredno lepo organizirano skupščino.
tivno urejenost (v delovnih organizacijah namreč se zadovoljijo s tem, da so pred leti nekaj sprejeli s tega področja in ne dograjujejo sistema) ter premalo strokovnega dela na področju oživljanja in spodbujanja inovativne dejavnosti. Določeno oviro pa predstavlja tudi dejstvo, kako razmejiti inovativne dosežke dosežene kot delovno zadolžitev in dosežene s tem pričakovane dosežke. Da pa bi uspešneje premagali težave na tem področju, pa je bistvenega pomena, da se pomembnosti in vsebine množične inovativne dejavnosti zavedajo poslovodni delavci.
Tradicije delavskega gibanja
Eno od področij, kjer se aktivnosti pravzaprav šele pričenjajo, je področje tradicij delavskega gibanja. Na tem področju smo uspeli ustanoviti zgolj komisijo, pripraviti njen program in začeti zbirati tovrstno literaturo. Kot zelo hvaležen vir za novejša dogajanja pa se kažejo predvsem različni zborniki, ki jih izdajajo delovne organizacije ob svojih jubilejih. Na zadnji skupščini sta bili ustanovljeni komisiji za kulturno dejavnost in za prošnje in pritožbe. Obe komisiji sta svoj obstoj več kot upravičili in je potrebno pri njiju zavzemati se za to, da bosta svoj vpliv lahko še bolj razširili.
To velja posbej za komisijo za kulturo, ker v občinskem sindikatu opažajo' da se v združenem delu vse bolj razširja zanimanje za kulturno dejavnost.
V letu 1985 pa so uspeli spremeniti tudi delo komisije za šport, rekreacijo in oddih, saj smo ravno prek komisije začeli s široko aktivnostjo na področju aktivnih odmorov (mikropavz) med delom. Področje dela pa so vsekakor ostale tudi organizacije delavskih športnih iger, ki so bile letos razširjene tudi s kolesarstvom. Koordinacijska odbora
Domžale - Kamnik, leta 1984 skupaj z Občinskim svetom ZSS Kamnik republiško in leta 1985 regijsko. Za še večji razmah tovrstnih tekmovanj (tudi v drugih poklicih in strokah) pa je nujno, da postanejo ta srečanja last delavcev in ne zgolj in samo oblika srečanja zaradi določenih posameznikov.
„Informacije" - obogatitev informiranja
Že pred zadnjo skupščino so bile vpeljane Informacije kot glasilo Občinskega sveta ZSS. Le-te so se pokazale kot nenadomestljiv vir informiranja osnovnih organizacij. V tem času so dosegle kvaliteto, s katero smo lahko samo ponosni. Upravičenost take trditve dokazuje šest-letno redno izhajanje in pa odmev Informacij med predsedniki in člani osnovnih organizacij, nenazadnje pa tudi med strokovnimi delavci v organizacijah združenega dela.
Poleg Informacij pa so veliko vlogo pri informiranju vodstev osnovnih organizacij imela stalna pismena obvestila in predvsem redna mesečna sestajanja s predsedniki osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Le-ti posveti, ki so bili kratki in aktualni, so se pokazali kot nenadomestljiv vir medsebojnega obveščanja, pa tudi kot kraj izmenjave mnenj. Izpeljali pa smo del posvetov tudi po posameznih skupinah, kar se je še posebej pokazalo uspešno pri zadevah, ki so bile manj pomembne za celotno članstvo oz. ki so zaradi narave obravnavane problematike zahtevale manjši sestav.
Še več skrbi za organiziranje počitniškega odmora
Počitniška skupnost kot oblika in dela sindikata je dobila svojo veljavo z oteženimi
Miroslav Birk, dosedanji predsednik je podal konkreten in strnjen pregled opravljenega dela.
gospodarskimi razmerami in padcem življenjske ravni. Za njeno popolno uveljavitev pa je vsekakor potrebno nadaljevati z akcijo, da se počitniški objekti delovnih organizacij združijo in doseže boljša izkoriščenost že obstoječih objektov. Poleg delovanja za poživitev dela Počitniške skupnosti so bile v tem času nabavljene tudi tri počitniške prikolice, ki jih dobijo v uporabo prvenstveno tiste osnovne organizacije, ki nimajo lastnih objektov. V zaključku pa je tudi izgradnja stanovanjske enote (garsonjere) v Bohinjski Bistrici, ki bo na podo-oen način dana v uporabo osnovnim organizacijam.
Potrebno je omeniti tudi dve stvari, ki sicer nista popolnoma uspeli, vsekakor pa povzročata reakcije med članstvom. Gre za uresničevanje Samoupravnega sporazuma o enotnem praznovanju Novega leta, ki je bil sicer podpisan že leta 1981, pa ga še vedno nismo uspeli docela uresničiti, tudi zaradi odpora v posameznih delovnih organizacijah, tudi vodstev osnovnih organizacij zveze sindikatov. V letu 1983 pa je bila vodena široka akcija v celotni Sloveniji za spremembo delovnega časa, ki pa ni uspela, ker je hkrati ni spremljalo uresničevanje ostalih vprašanj. Zaradi tega vprašanja je bilo opaziti tudi nezadovoljstvo delavcev, ki se je kazalo v padcu produktivnosti, grožnjah o prekinitvi dela in skaljenih medsebojnih odnosih.
Najpomembnejša naloga, ki je potekala v letu 1985, je bila vsekakor delegatske volitve marca 1986. Aktivnosti na tem področju so se začele že spomladi 1985, ko se je začel prvi krog evidentiranja v temeljnih organizacijah. Tako je v letu 1985 potekalo predvsem ocenjevanje dela dosedanjih delegatov in pa tudi evidentiranje možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v okviru občine, republike in zveze. Predsedstvo Občinskega sveta in predsedstvo občinske konference SZDL pa sta pripravila na podlagi evidentiranih tudi predlog možnih nosilcev najodgovornejših funkcij v občini.
Zaključno oceno o delu sindikata v pripravah in izvedbi Volitev 86 pa bo možno sprejeti kmalu po konstituiranju novoizvoljenih skupščin. V vse aktivnosti, ki jih je sindikat vodil v tem času, smo želeli vključiti tudi vse tiste družbene dejavnike, ki lahko pripomorejo k boljšemu in učinkovitejšemu delu sindikata. Vsekakor je pri tem potrebno izpostaviti dobro sodelovanje in tudi izvedbo določenih skupnih akcij z občinsko konferenco SZDL (volitve 84, 86), družbenim pravobranilcem samoupravljanja (Zakon o minulem delu in razširjeni reprodukciji, pravna pomoč, varstvo družbene lastnine in družbenih interesov), skupnostjo za zaposlovanje (politika zaposlovanja in štipendiranja), Delavsko univerzo Domžale (izobraževanje in usposabljanja), z vodji kadrovskih služb, z vodji služb varstva pri delu).
Povezave, povezave . ..
K večji učinkovitosti Občinskega sveta ZSS pa je vsekakor prispevala tudi večja in bolj vsebinska povezanost z osnovnimi organizacijami ZS in konferencami osnovnih organizacij ZS. Da smo to dosegli, je vsekakor posledica dejstva, da je Občinski svet z vsemi svojimi organi znal prisluhniti aktualnim potrebam delovnih ljubi - bodisi na družbenoekonomskem, socialno varstvenem, športno rekreacijskem ali drugem področju. Zaradi tesne medsebojne povezanosti domžalsko-kamn iškega področja in njegove navezanosti in povezanosti z Ljubljano, je bilo bistvenega pomena, da smo v tem času uspeli koordinirati določene aktivnosti, posamezne pa celo skupaj izpeljati, za kar gre zasluga tudi dejavnosti Medobčinskega sveta ZSS. Ta ugotovitev pa velja tudi za sodelovanje z ostalimi občinskimi sveti ZSS obljubljanske regije, manj za občinske svete in mestni svet Ljubljana.
y i
Na podlagi 82. člena Sklepa Zadružnega zbora TOK gozdarstvo Domžale posredujemo občinskim glasilom posamezne občine razlago in informacijo o novem načinu organizacije in izvedbe gozdnega nadzora.
Na podlagi novega zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 18/85), ki v svojem 81. členu predpisuje izvajanje določb 2.odst., 13. člena, 2.odst. 49 člena, S.odst. 51.člena, 2., 3. in 4. odst. 54. člena, 3.odst. 56.člena, 2.odst. 60. člena, pooblaščenim delavcem gozdno-gospodarskih organizacij.
Gozdni nadzor bodo lahko vršili pooblaščeni delavci gozdno-gospodarske-ih organizacij, ki imajo najmanj srednjo strokovno strokovno izobrazbo gozdarske smeri, za opravljanje te naloge pa mora biti pooblaščen s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije.
Pri opravljanju nadzora mora gozdni nadzornik imeti službeni znak in izkaznico.
Službeni znak gozdnega nadzornika ima obliko enakostraničnega trikotnika z zaobljenimi koti, s stranico 6,5 cm. V zgornjem kotu znaka je krog s polmerom 0,85 cm, ki je rumene barve, v njem pa so stilizirane tri smreke, s stiliziranim lipovim listom, v sredini pod smrekami so tri modre valovite črte. Pod krogom je zelen napis „Gozdni nadzornik". Službeni znak nosi gozdarski nadzornik na vidnem mestu, na levi strani zgornjega oblačila. Poleg službenega znaka, mora gozdni nadzornik imeti na kartonu, pravokotne oblike izdelano izkaznico. Izkaznica je pravokotne oblike dimenzij 7x10 cm. Na izkaznici je njegova fotografija velikosti 2,5x3,5 cm in ostali splošni podatki: naslov, prebivališče, občina in datum izdaje izkaznice itd.
Pri opravljanju nadzora ima gozdni
Obogatitev informiranja v Mengšu:
nadzornik pravico „legitimirati osebe, ki kršijo, oziroma kažejo očitni namen kršiti določbe zakona o gozdovih". O kršitvah obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ, ki poda predlog za uvedbo postopka o prekršku. ? (a zahtevo gozdnega nadzornika je sakdo dolžan pokazati osebno izkaznico - se legitimirati.
Gozdarski nadzorniki bodo vršili nadzor nad: prevozi, odkazilom, poseki, pašo, kleščenjem, brstenj<; listja, grabljenjem stelje in mahu, smolarjenjem, odnašanjem zemlje, odlaganjem smeti, gibanjem občanov in nabiranjem prosto rastočih gozdnih plodov (maline, borovnice, brusnice, jagode, gobe, kostanj itd.). Nadalje bodo vršili nadzor nad skladiščenjem, žaganjem in označevanjem lesa, ter kontrolirali gibanje in prevoz na požarno ogroženih gozdovih.
Ob volitvah
posebna številka Mengšam
Krajevna konferenca SZDL Mengeš se dobro zaveda, kako pomembna funkcija našega družbenega življenja je tudi informiranje, zato je med priprave za volitve uvrstila tudi izdajo posebne številke lista za mengeško krajevno skupnost z naslovom Mengšan. Angelca Kržan, predsednica KK SZDL Mengeš je v uvodu poudarila potrebo tega dejanja, hkrati pa je vzpodbudila vse krajane, naj se udeležijo čimprej in v polnem številu delegatskih volitev v letošnjem letu.
Na naslednjih straneh je opisal predkan-didacijski, kandidacijski in tudi ves volit-veni postopek Igor Mlakar, sekretar KK SZDL. Natančno je tudi razložil, zakaj smo se letos odločili za zaprte liste, saj je bilo tako evidentiranje kot predkandidacijski in tudi kandidacijski postopek izveden z vso odgovornostjo, z vso možno širino in odprtostjo, hkrati pa tudi dobro pretehtan v vseh družbenih sredinah. Posebno je zadovoljiva tudi struktura delegatov, saj je med njimi veliko mladih.
V Mengšanu so bili podrobno predstavljeni tudi vsi kandidati in popisana vsa volilna mesta - zaradi obširne krajevne skupnosti jih je bilo kar deset. Na listih Mengšana pa je opisal nekaj iz dela KS Mengeš tudi predsednik skupščine Janez Dimec, podpredsednik sveta Slavko Pišek pa je konkretno opredelil, kam bodo šla sredstva iz samoprispevka, iz tistega 0,5 %,
55-
ki ostaja krajevni skupnosti. Janez Dimec je podrobneje razčlenil potrebe Ločanov, na koncu pa so na dveh listih mladi krajani pisali o svojem kraju, tako da bi bilo v listu za Mengšanc tudi mnenje mlajših, ki znajo včasih biti še posebej kritični.
Mengšan je bil razmnožen za vsa gospodinjstva mengeške krajevne skupnosti, odziv na volitvah pa kaže, daje bil zadetek v polno. Ta številka Mengšana ni zadnja.
Številko je pripravil in uredil Ivan Sivec.
M. B.
PRESELJENO SODIŠČE
Pred dnevi je prišlo do preselitve Temeljnega sodišča Ljubljana, enota Domžale. Dolga leta od vojne sem je sodišče delovalo v stavbi domžalske občinske skupščine. Te dni pa se je celotna sodna institucija preselila na novo lokacijo in sicer v objekt SPB-1, kjer ta čas že normalno deluje z vsemi svojimi funkcijami.
Ob tem je prišlo do spremembe telefonskih številk. Telefonske številke sodišča so take: 722-022, 721-919, 721-555.
Preselitev so v kratkem času opravili športniki nogometnega kluba Dob pod vodstvom Božidarja Cerarja.
Obenem je treba tudi opozoriti, da ima Občinska kadrovska služba, zaradi odstopa svoje številke telefona sodišču, številko: 721-686.
Naša nova rubrika:
Družbena samozaščita
Z deHfvci milice smo se domenili, da po dolgem času oživimo kotiček družbene samozaščite. Želimo, da bi v tem kotičku podali občanom čimveč takšnih informacij, ki bi občanom poma gali k večji varnosti (prometni, premoženjski, požarni in siceršnji) ter da bi tudi preko časopisa zagotovili čimvečjo samo zaščitno osveščenost občanov. Upamo, da se bo zahvaljujoč kotičku družbene samozaščite vsaj nekoliko olajšalo tudi delo delavpem Postaje milice, ki je mnogokrat bolj težavno kot bi bilo treba prav zaradi naše splošne samozaščitne neosveščenosti.
v # * *
Na našem območju prihaja zelo pogosto do vlomov v avtomobile. Z vlomom je vsak lastnik še bolj oškodovan, kot sicer, saj praviloma dobi nazaj svoj avtomobil razbit. Vozniki, ki ne zaklepajo avtomobilov ali v njih celo puščajo ključe, sami kar kličejo nepridiprave h kaznivemu dejanju. Kdo je torej za vlom posredno kriv ali tudi kriv?
Ne razkazujte dragocenih predme tov, krznenih plaščev, aktovk, ne razstavljajte nakupljenega na sedežel Pristojni ugotavljajo, da se število tatvin zelo poveča ob datumih, ko občani prejemajo plače, ob času, ko intenzivneje kupujejo in podobno. Pozorni bodimo do vsega, kar se dogaja na parkiriščih (denimo za Veleblagovnico), ob gostinskih obratih, disco klubih; do tatvine lahko pride (ali prihaja) pred vašimi očmi I
*   * *
V kraju Vrhpolje ter v Domžalah so za to pristojni organi prijeli storilca, ki je kradel iz osebnih avtomobilov. Pri njem so našli večje število kaset, katerih tatvin oškodovanci niso prijavili. Kdo je oškodovanec? Lahko se javil
Mnogo je tudi vlomov v stanovanja, zasebne hiše. Neznanim osebam na hodnikih, stopniščih in dvoriščih ne posvečamo dovolj pozornosti. V blokih smo lahko pozorni na različna „čudna" trkanja, ugotavljanja če je kdo doma in podobno. Vrata, tudi glavna so zato, da jih zapiramo!
* * #
Če prihaja do večkratnega telefoniranja, ko lahko nekdo večkrat ne da bi se predstavi/ugotavlja, kdaj smo doma in kdaj ne, je to lahko znak, da se pripravlja tatvina oz. da nekdo načrtuje vlom v naše stanovanje ali hišo. Treba bo potegniti ustrezne zaključke v našem ravnanju.
* * *
Starši, pozor! Namenite pozornost temu, kaj prinesejo domov vaši otroci. Zlasti „sumljivi" so vrednejši predmeti. Verjemite, da je malo verjetno, da je to in to stvar „šenkal" ta in ta. Časi so takšni, da praviloma nihče nič ne podarja! Predvsem pa — ne verjemi te pravljicam. Ukrepajte ■ ■ ■
Če našo zasebno lastnino še kolikortoliko čuvamo, pa je še mnogo slabše z našo skupno lastnino — slabo jo čuvamo, ker ni ne moja, tvoja, ampak — naša!
Mnogokrat ležijo tudi izredno dragocene stvari, stroji, material kar na prostem, včasih celo izven proizvodnih prostorov. Prilika dela tatu. Če tako stvar vidite, ukrepajte, lahko tudi napišete prispevek, zakaj tako! Objavili ga bomo/
*  * *
V tovarnah oz. kot se strokovno reče — organizacijah združenega dela tudi premalo skrbijo za prepotrebno družbeno samozaščitno varstvo svojih proizvodnih zmogljivosti, strojev, aparatur. Storilce kaznivih dejanj ne prijavljajo, četudi gre za včasih hude kršitve. Disciplinsko kaznovanje je premalo. Pregledi garderobnih omaric so že marsikje pokazali, kaj vse odhaja iz sfere družbene lastnine v takoimenovano privatno last. Kje bodo v naslednjem primeru „očistili" garderobne omarice in predmete iz njih vrnili tja, kamo r sodijo? ? ?
Stanovanjsko gospodarstvo in mi v njem:
Javno vprašanje
Zbor stanovalcev Simona Jenka 8 si ne zna več pomagati sam in zato javno zastavlja par vprašanj o upravljanju družbenih stanovanj.
V našem bloku je garsonjera, last domžalske občine. V njej je stanoval tov. Klinar, ki se je lansko leto izselil. Čeprav je v garsonjeri malo živel, je prispevke redno plačeval. Ker pa naš blok sam upravlja s kurilnico itd. so njegovi stroški po izselitvi ostajali neporavnani. Ker smo želeli to stvar razčistiti, smo se obrnili na domžalsko občino po pomoč. Tu smo izvedeli, d: je občina s tov. Klinar jem v sporu in da vse stroške do uradne izselitve krije tov. Klinar, ki se je preselil na Jesenice. Poslali smo mu naše terjatve in kljub pismom s povratnico nismo dobili ničesar.
Na lepem pa opazimo, da se v njegovo garsonjero nekdo vseljuje. Obenem pride na hišni svet dopis, da je VTOZD
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Najdena kolesa njimi tudi vaše?
je med
Kot je, videti iz seznama najdenih koles (gre za kolesa, za katera občani niso prijavili tatvine), je veliko najdenega. Ta kolesa nimajo lastnikov, vendar je zanje še čas da le-ti uveljavijo svoje pravice. Morda boste med njimi „spoznali" svoje kolo. Lastništvo boste na podlagi ustreznih dokazov še lahko uveljavili.
1. Moško kolo, rjave barve, 10 prestav, tovarniška številka 184103 (štev. zap. 23-20/85).
2. Moško kolo, modre barve, ročno ples-kano, tov. štev. 78908523, (štev. zap. 23-22/85)
3. Moško kolo Rog Senior, rdeče barve, neugotovljenih številk (štev. zap. 23-24/85)
4. Mini šport otroško kolo, oker barve, • tov. štev. 91019? (štev.zap. 23-25/85)
5. Pony kolo, bele barve, ročno pleskano, tov. št. 111888 (zap.št. 23-26/85)
6. Žensko kolo, Rog rekord, modre barve, neznanih številk (zap.št. 23-27/85)
7. Pony expres, rdeče barve, tov. štev. 755389 (zap. št. 23-29/85)
8. Rog pony kolo, zelene barve, tov. štev. 567852 (zap. št. 23-30/85)
9. Moško kolo, Rog Elitte, srebrne barve, tov. štev. 826449 (zap.št. 23-31/85)
10. Pony kolo, sivo-rumene barve, tov. št. 556164 (zap. št. 23-32/85)
11. Moško kolo, Rog Senior, kovinsko sive barve, tov. št. 216096 (zap: št. 23-33/85)
12. Pony kolo-maxi, modre barve, tov. št. 473425 (zap. št. 23-34/85)
13. Žensko kolo Rog rekord, rdeče barve, tov. št. 540318 (zap. št. 23-35/85)
14. Rog Maestral - moško, kovinsko rdeče barve, tov. št. 519385 (zap. št. 23-39/85)
15. Moško kolo, Unis Amater-Sarajevo, metalno sive barve, tov. št. 83253731 (zap. št. 23-40/85)
16. Pony kolo, Rog, sive barve, tov. št. 766860 (zap. št. 2341/85)
17. Rog pony kolo, rdeče barve, tov. 636527 (zap. št. 2342/85)
18. Žensko kolo, zelene barve, tov. 004743 (zap. št. 23-43/85)
št.
št.
19. Moško kolo, zelene barve, št. 42 (zap. št. 23-45/85)
20. Moško kolo, rjavo-rdeče barve, nez. št. (zap. št. 23-47/85)
21. Žensko kolo, Rog, zelene barve, št. 168720 (zap.št. 23-48/85)
22. Pony Rog, zelene barve, štev. nn, (zap. št. 23-51/85)
23. Pony Rog, rjave barve, št. 788989 (zap. št. 23-2/86)
24. Moško kolo črne barve, neznanih št. (zap. št. 23-1/86)
25. Moško,   Senior,   modre   barve, št. 422313 (zap. št. 23-3/86)
26. Moško kolo, črne barve, nn št. (zap. št. 23-4/86)
27. Pony Maxi, rdeč, št. 25403 (zap. št. 23-5/86)
28. Dirkalno, Rog-elite, rum.-zelene barve, št. 72491 (zap. št. 23-6/86)
29. Pony črne barve, št. 277912 (zap. št. 23-7/86)
30. Žensko, modre barve, št. 087453 (zap. št. 23-8/86)
31. Pony Maxi, sive barve, št. 013977 (zap. št. 23-9/ 86)
32. Pony, rdeče barve, št. 46337 (zap. št. 23-10/86)
33. Žensko kolo, modre barve, št. L..480 (zap. št.23-11/86)
Center za socialno delo Domžale:
Uveljavljanje
socialnovarstvenih pravic v letu 1985
Osnova za uveljavljanje vseh socialnovarstvenih pravic je Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84).
Občani, ki že prejemajo socialnovarstvene pomoči, so morali do 20.2.1986 oddati izpolnjen obrazec SPN-2 (Sprememba podatkov navedenih v vlogi za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) v svoji organizaciji združenega dela, KS ali na Centru za socialno delo Domžale. Vsi ostali občani, ki želijo na novo uveljavljati socialnovarstvene pravice pa morajo oddati izpolnjen obrazec SPN-1 (Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) ravno tako v svoji organizaciji združenega dela, KS ali na Centru za socialno delo Domžale.
Podlaga za presojo upravičenosti do socialnovarstvenih pravic, je dogovorjena raven socialne varnosti. Dogovorjena raven socialne varnosti je odvisna od doseženega dohodka občana v letu 1985 54.967 din. Dogovorjena raven za delavce in druge delovne ljudi ter za učence in študente pri uveljavljanju pravice do štipendije znaša 55% povprečnega dohodka v SR Sloveniji, to je 30.232 din. Dogovorjena raven za zmerno, teže in težko duševno ter teže telesno prizadete osebe znaša 50% povprečnega dohodka v SR Sloveniji, to je 27.484 din. Dogovorjena raven socialne varnosti za
nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter otroke, učence in študente znaša 43% povprečnega dohodka v SRS, to je 23.636 din.
Med dohodke, prejemke pri uveljavljanju socialnovarstvenih pravic se štejejo vsi dohodki iz preteklega leta razen:
- dodatek za pomoč in postrežbo občana,
- enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah,
- jubilejne nagrade.
Od dohodkov in prejemkov pa se odštejejo:
živinoreja z Rodice, Univerza v Ljubljani sklenil s tov. Kl i nar jem najemno pogodbo za „njegovo" garsonjero. Obvestili so nas, da najemnino plačujejo njemu, tekoče vzdrževanje nam, njegove zapadle obveznosti pa jim niso mar- Zopet smo o tem obvestili občino, toda odgovor je bil isti — s tov. Klinar jem so v sporu in je nemogoče, da je oddal garsonjero, čeprav smo jim pokazali dopis VTOZD živinoreje.
In sedaj k vprašanjem. Kako je mogoče, d nekdo oddaja družbeno garsonjero in zato pobira najemnino, čeprav niti svojih stroškov ne poravna? Kako je mogoče, da je garsonjera bila prazna skoraj leto dni? Ali imajo na občini rešene vse stanovanjske primere? Kdo bo nam poravnal zapadle obveznosti, katere smo delno poravnavali do sedaj vsi stanovalci, ker tudi VTOZD živinoreja ni držal obljube in kljub našim opominom ni poravnal ničesar?
Drugo vprašanje se nanaša na domžalsko podjetje. Ali vedo, da morajo občasno oprati kontejnerje za smeti? Ali to sploh kdaj napravijo?
Občani s Simona Jenka 8
- krajevni in občinski samoprispevek,
- preživninske dajatve v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki ne živi v njegovi družini.
Na podlagi podatkov, ki so jih občani dali do 20.2.1986 na obrazcih SPN-1 in SPN-2, bo služba Enotne skupne evidence občine Domžale ugotovila, kdo izmed sedanjih prejemnikov pomoči glede na svoj dohodek v letu 1985 ni več upravičen do pomoči. Vsem tem in tistim, ki podatkov sploh ne bodo predložili, bo s 1.5.1986 ustavlieno izplačevanje pomoči.
S 1.5.1986 bo na novo odmerjen tudi prispevek k oskrbnim stroškom v vzgojno-varstvenih organizacijah na podlagi dohodkov družine iz leta 1985. Vsem tistlfri občanom, ki so vložili vlogo SPN-1 oz. SPN-2 za družbenodenarno pomoč otrokom in imajo otroke vključene v VVO Domžale, ni potrebno izpolnjevati dodatnih obrazcev, ker bo ESE (Enotna skupna evidenca) posredovala podatke o dohodku v WO.
Višina prispevka v WO bo odvisna od stvarnega mesečnega dohodka na člana družine in od cene oskrbnih stroškov v WO.
Prispevek za dnevno oskrbo v WO bo znašal 35% stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana, vendar ne more presegati polne cene oskrbnih stroškov.
V letu 1986 bo nekaj spremlnib pri dodeljevanju družbenih pomoči otrokom (otroški dodatek). Do družbene pomoči otrokom bo upravičena tista družina, katere povprečni dohodek na člana družine ne bo presegal 43% povprečnega dohodka v SRS to je 23.636 din oziroma za kmečke družine 23% povprečnega dohodka v SRS, to je 12.642 din. Višina pomoči pa je razlika med 23.636 din oz. 12.642 din in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana.
Primer:
Povprečni dohodek na člana družine znaša 19.360 din, tako bi družini pripadala družbena pomoč v višini 4.276 din na otroka, če je eden od staršev v delovnem razmerju.
Občani pa bodo na podlagi posredovanih podatkov o dohodku prejeli na novo določeno višino družbene pomeči za otroke s 1.9.1986 in ne s 1.5.1986 tako, kot je bila to praksa že nekaj let. Do te spremembe je prišlo predvsem zato, ker je potrebno pri dohodku upoštevati vse dodeljene socialnovarstvene pomoči v letu 1986 (denarne pomoči za brezposelnost, nadomestilo stanarine, štipendijo iz združenih sredstev). Do 1.9.1986 se bodo dosedanje družbenodenarne pomoči otrokom valorizirale in sicer v marcu in maju.
V letu 1985 smo prešli v funkcionalno obliko izplačila družbenih pomoči za plačilo oskrbnine v WO in delno za plačilo prehrane v šoli. Glede na to, da je bilo med leton precej valorizacij družbenih pomoči otrokom in ravno tako tudi zvišanj oskrbnine v VVO, je povzročilo to veliko administrativnega dela in s tem v zvezi tudi nezadovoljstva pri starših, ker je bilo nemogoče mesečno obračunavati odsotne dneve otrok in vračati denar za odsotne dneve. Tudi v letošnjem letu se predvideva precej valorizacij glede na hitro rast življenjskih stroškov že v začetku leta, zato bi v letu 1986 prešli v funkcionalno obliko izplačila družbenih pomoči otrokom samo tedaj, če starši ne bodo redno plačevali oskrbnine v WO oz. prehrane v šoli.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za solidarnost
Na osnovi 37. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) in 2., 4., 21. ter 23. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestni k občine Domžale št. 8/82), Odbor za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale razpisuje
12. J A VNI NATEČAJ
ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA DRUŽBENIH STANOVANJIH, ZGRAJENIH S SRED-S TVI ZA SOL IDA RNOST
I. NAMEN
Javni natečaj je namenjen za zbiranje podatkov za sestavo prednostne liste pričakovalcev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost.
Stanovanja, ki bodo dodeljena upravičencem na podlagi sprejete prednostne liste so:
— novozgrajena stanovanja v Mengšu
-vsa morebitno izpraznjena solidarnostna stanovanja do naslednjega javnega natečaja.
II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE SO:
— delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih, občani in družine oz. mlade družine, ki nimajo pogojev, da bi resili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih,
- občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-borci NOV, starejši za delo nesposobni občani.
Vse kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju,
- da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje ni lastnik ali solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice na območju SRS in SFRJ,
- da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale in da na tem naslovu tudi dejansko stanuje,
- da prosilec ali ožji član njegovega družinskega gospodinjstva ni neupravi-
čeno, nezaposlen, kar dokaže z izvidom zdravniške komisije ZD Domžale oz. z izvidom komisije I. stopnje pri skupnosti za zaposlovanje Ljubljana,
- da KS in DO, kjer je prosilec zaposlen da pismeno mnenje o vlogi prosilca,
- da skupni čisti dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega 50% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu 1985 oz. pred vselitvijo v stanovanje,
-da. znesek čistega mesečnega dohodka na člana mlade družine ne presega 70% popvrečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem, oz. pred vselitvijo v stanovanje,
- da skupni čisti dohodek samskega prosilca ne presega mesečno 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu 1985 oz. pred vselitvijo v stanovanje.
Mlade družine so družine, ki imajo najmanj enega otroka in starša nista starejša od 30 let.
III. LASTNA UDELEŽBA
Upravičenci do družbeno najemnega solidarnostnega stanovanja bodo morali prispevati lastno udeležbo, ki znaša 1-7 % od vrednosti dodeljenega stanovanja. Osnova za lastno udeležbo prosilca stanovanja je skupni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s povprečnim osebnim dohod-bm na zaposlenega v SRS v preteklem letu oz. pred vselitvijo v stano-\anje.
Za lastno udeležbo štejejo privarčevana sredstva in na tej osnovi pridobljena bančna posojila. Lastna udeležba prosilca je posojilo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale — sredstva za solidarnost za dobo
10 let po 3(tri) odstotni obrestni meri od vplačila dalje.
IV.   POSTOPEK   ZA VLOŽITEV PROŠNJE
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico, naj vloži prošnjo z ustreznimi dokazili na Odbor za solidarnost občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale.
K prošnji za stanovanje morajo posamezni prosilci upoštevajoč status, priložiti naslednja potrdila:
- pdrdilo o stalnem bivanju na območju občine Domžale ter o številu članov družinskega gospodinjstva,
- potrdilo o višini prejete pokojnine prosilca in upokojenega zakonca v preteklem letu oz. potrdilo o višini dohodka zaposlenih članov gospodinjstva v preteklem letu,
- potrdilo o trajanju delovne dobe,
- potrdilo    o premoženjskem stanju,
- pismeno mnenje društva upokojencev, društva invalidov ali ZZB NOV oz. delovne organizacije pri kateri je prosilec zaposlen o rešitvi stanovanjskega vprašanja,
- pismeno mnenje krajevne skupnosti, na katerem območju prosilec , stalno prebiva,
—fotokopijo poročnega lista (za mlade družine),
- ustrezno potrdilo o invalidnosti,
- odločbo o udeležbi prosilca v NOV,
— potrdila specialističnih zdravstvenih zavodov o eventuelni obolelosti prosilca oz. članov njegovega gospodinjstva,
- ustrezen izvid zdravniške komi-s ije ZD Domžale oz. izvid komisije I.
stopnje pri Skupnosti za zaposlovanje
Ljubljana v primeru nezaposlenosti prosilca ali člana njegovega gospodinjstva,
— izjavo o čakalni dobi na primerno stanovanje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Domžale.
V. OBRAZEC PROŠNJE ZA STANOVANJE
Prosilci dobijo obrazec prošnje za stanovanje pri Delovni skupnosti SIS materialne    proizvodnje    občine ' Domžale, Ljubljanska 76 (objekt SPB-1 nad Temeljnim sodiščem Domžale)
Prosilci naj dostavijo prošnjo z ustrezno dokumentacijo v 20 dneh od dneva objave v Občinskem poročevalcu in sicer po pošti ali osebno. Vloge, prispele po zaključenem natečaju se ne bodo upoštevale. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale bo osnutek prednostnega vrstnega reda objavila v Občinskem poročevalcu skupaj s pozivom na 15-dnevno javno razpravo.
POSEBNO OBVESTILO
Prosilci, ki so poslali nekompletno ah kompletno prošnjo do izida 12. javnega natečaja ter prosilci, katerih prošnje na prejšnjih natečajih niso bile ugodno rešene, naj prošnjo v razpisanem roku dopolnijo v skladu z razpisnimi pogoji, sicer njihovih prošenj ne bomo ob' avnavali.
Povpr čni osebni dohodek na zaposlenega SRS v letu 1985 je znašal 54.967,' 0 din.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale Predsednik Odbora za solidarnost Helena KERČ,l.r.
Na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št. 3/8) ter sprememb in dopolnitev Prvilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, sprejetih na seji Skupščin Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale z dne 14.5.1985, Odor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov ih investicije pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Dožale razpisuje
14. JAVNI NATEČAJ
ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI
I. PRAVICA
Pravico po tem natečaju imajo:
1. Temeljne organizacije združenega dela in Delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5% celotne mase BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, ki jim pristojni otgan Samoupravne stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži plačilo obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti.
2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih iz prejšnje točke, ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 24 mesecev pred natečajem oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlaginamenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto,za katero prosijo posojilo.
3. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti najmanj eno leto pred natečajem in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 24 mesecev pred natečajem, oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlagi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto za katero prosijo posojilo.
H. VIŠINA IN VRSTA POSOJIL TER POSEBNI POGOJI
Skupni razpisani znesek za posojila je 180,000.000.- din. Razpisani znesek je namenjen:
I. 70,000.000.- din za nakup družbeno najemnih stanovanj za delovne organizacije ter za nakup stanovanj v etažni lastnini za delavce, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela iz točke 1, 2 in 3 I. poglavja tega natečaja.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti lahko dobijo posojilo po tem razpisu, če poleg pogoja iz točke 1 I. poglavja tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje;
- da predložijo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
— da sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
— da bodo delavcem dodeljevala standardna stanovanja;
— da kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, oziroma tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote;
— da jim posojilo po tem natečaju skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup ali prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot;
— da predložijo sanacijski načrt, če poslujejo z izgubo;
— da predložijo sanacijski načrt, če pr -lujejo z izgubo;
— da predložijo netto OD na zaposlenega v preteklem letu;
— da predložijo sodno overjeno pogodbo o nakupu stanovanjske enote.
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija odplačilna doba se izračunata po 13. členu Pravilnika. Obrestna mera pa je 5%. Delavci lahko dobijo posojilo za nakup stanovanja v etažni blokovni gradnji, če poleg pogojev iz točke 2 in 3 I. poglavja tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da predložijo soglasje svoje delovne organizacije, ki združuje sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale
— da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje in da sami ali njihovi družinski člani niso
lastniki vseljivega primernega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše, počitniške hiše ali prostorov, ki jih uporabljajo za poč itnice ali oddih;
— da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in da bodo z nakupom lastnega stanovanja sprostili družbeno stanovanje;
— da bodo kupnino prodane lastne nestandardne stanovanjske enote porabili za nakup stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo;
— da pri nakupu stanovanja z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo;
— da zadnjih 5 let niso dobili posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini;
— da so sposobni vračati posojilo.
Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup stanovanja znaša največ 50% od maksimalne vsote vseh posojil, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino  iz kupne pogodbe in stanovanjski standard iz 6. člena sprememb in dopolnitev Pravilnika. Osnova za izračun višine posojila je zadnja znana cena po dokumentaciji oziroma cena, ki jo določi Stanovanjska skupnost skladno z 19. členom Družbenega dogovora. Višina posojila, ki ga dobi delavec se izračuna po 8. členu sprememb in dopolnitev pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana prosilčeve družine za zadnje 3 mesece v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in višino posojila, do katerega je delavec upravičen aH ga je že dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja. Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo za katero prosi posojilo.
Pri izračunu višine posojila iz teh sredstev se znesek posojila, pridobljenega na osnovi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto valorizira po lestvici iz 9. člena Sprememb in dopolnitev Pravilnika.
Doba vračanj posojila za nakup stanovanja oziroma stanovanjske hiše se izračuna po 24. členu Pravilnika. Obrestna mera je
5%.
Delavci predložijo k vlogi za posojilo naslednjo dokumentacijo:
- prošnja za posojilo (obrazec);
- soglasje delovne organizacije (obrazec);
- potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku za zadnje 3 mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek; (obrazec)
- potrdilo o številu družinskih članov;
- potrdilo o premoženjskem stanju;
- kopijo pogodbe o namenskem varčevanju;
- kopije posojilnih pogodb za posojila pridobljena na osnovi namenskega varčevanja (posojila, pridobljena na osnovi prodaje konvertibilne valute se ne upoštevajo);
- dokazila o zagotovljenih lastnih sredstvih;
- kopijo pogodbe o nakupu stanovanja (sodno overjeno).
Prednost pri pridobitvi posojila za nakup stanovanja ima delavec, ki
- je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju,
- ima slabše stanovanjske razmere,
- je nosilec stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil organizaciji, kimu ga je dodelila,
- kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku,
- na zadnjem - 13. javnem natečaju ni prosil za posojilo.
2. 110.000.000.- din za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji
Posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš lahko pridobijo delavci iz točk 2 in 3 I. poglavja tega natečaja če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da predložijo soglasje delovne organizacije oziroma delodajalca,
- da imajo stanovanjski objekt zgrajen do III. gradbene faze
- da nimajo stanovanja oziroma imajo neustrezno ali neprimerno stanovanje in da sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem niso lastniki: .  vseljivega primernega stanovanja .  stanovanjske hiše
.  počitniške hiše ali prostora, ki jih uporabljajo za počitnice in oddih
- da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z dograditvijo ali prenovo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje,
- da porabijo kupnino lastne nestandardne stanovanjske enote za gradnjo oziroma dograditev stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo,
- da so sposobni vračati posojilo.
Posojilo, ki ga dobi delavec za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanjske hiše znaša največ 50% od maksimalne vsote vseh posojil upoštevaje standardno stanovanjsko površino in omejitve o 25. členu Pravilnika. Za prenovo stanovanja ali stanovanjske
Jše se šteje:
- pridobitev novih stanovanjskih površin,
— izboljšanje funkcionalnosti stanovanjske površine, glede sanitarnih, ogrevalnih in izolacijskih pogojev, pri tem pa je investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih površin izključeno.
Osnova za izračun višine posojila za individualno gradnjo je cena, ki jo določi Stanovanjska skupnost v skladu z 19. členom Družbenega dogovora.
Višina posojila, ki ga dobi delavec za individualno gradnjo se izračuna po 8. členu sprememb in dopolnitev Pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana družine za zadnje 3 mesece v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je že dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja.
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, za katero prosi posojilo.
Pri izračunu višine posojila iz teh sredstev se znesek posojila, pridobljenega na osnovi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto valorizira.
Valorizacijski faktorji so izračunani na podlagi podatkov Zavoda za statistiko SRS. Enako se valorizirajo tudi že pridobljena posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale.
Doba vračanja posojila za individualno gradnjo se izračuna po 24. členu Pravilnika, obrestna mera je 5% letno.
Glede na to, da bodo razpisana sredstva v celoti na razpolago šele do konca leta, bo Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije s sklepom določil dinamiko . koriščenja za posamezne upravičence po dejanskem prilivu sredstev.
Delavec mora k vlogi za posojilo predložiti naslednjo sokumen-tacijo:
- prošnjo za posojilo (obrazec),
- soglasje delovne organizacije,
- potrdilo o osebnem dohodku za zadnje 3 mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člana družine, ki pridobivajo dohodek (obrazec),
- potrdilo o številu družinskih članov,
- potrdilo o premoženjskem stanju,
- kopijo pogodbe o namenskem varčevanju,
- kopije posojilnih pogodb za posojila, pridobljena na osnovi namenskega varčevanja (posojila, pridobljena na osnovi odprodaje konvertibilne valute se ne upoštevajo),
- gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del (poleg potrdila o priglasitvi del morajo prosilci, ki izvajajo adaptacijska dela predložiti tudi popis del, ki jih nameravajo izvajati, s predračunom).
- zemljiško knjižni izpisek; v primerih, kjer se zemljiško knjižni izpisek ne glasi na ime prosilca še izjavo lastnika o dovolitvi vknjižbe posojila,
- izjavo o že pridobljenih posojilih za gradnjo oziroma obnovo istega stanovanja ali stanovanjske hiše,
- potrdilo oziroma izjavo o članstvu Stanovanjske zadruge. Prednost pri pridobitvi posojil za individualno gradnjo ima delavec ki:
- je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju,
- ima slabše stanovanjske razmere,
- je nosilec stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v svojo hišo prepustil organizaciji, ki mu gaje dodelila,
- gradi stanovanjsko hišo, vseljivo v krajšem roku,
- na zadnjem - 13. javnem natečaju ni dobil posojila iz sredstev vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale.
III. ROK IN KRAJ
OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 76 (V OBJEKTU SPB-1 NAD TEMELJNIM SODIŠČEM DOMŽALE)
kjer dobite tudi vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajnimi pogoji in obrazce, potrebne za udeležbo na natečaju. Vloge, prispele na naslov po roku in nekompletne vloge se ne bodo upoštevale.
Odbor za planiranje bo po zaključku natečaja obvestil udeležence o izidu natečaja. Rezultat natečaja bo objavljen v Občinskem poročevalcu občine Domžale.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije
P R A VI LN I K
O PODELJEVANJU PRIZNANJ OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE
I.
Občinska izobraževalna skupnost Domžale lahko v skladu s sklepom o ustanovitvi priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Domžale podeli naslednja priznanja:
1. Bronasto plaketo JANEZA TRDINE
2. Srebrno plaketo JANEZA TRDINE
3. Zlato plaketo JANEZA TRDINE
4. Priznanje O/S
II.
Bronsto plaketo podeljuje Občinska izobraževalna skupnost Domžale za posebne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem delu pedagoškim delavcem, ki delajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v občini Domžale in delavcem, ki so na področju raziskovalne dejavnosti na vzgojnoizobraževalnem področju dosegli pomembne uspehe.
III.
Srebrno plaketo podeljuje Občinska izobraževalna skupnost Domžale za dolgoletno posebej uspešno in prizadevno delo delavcem v^zgoji, izobraževanju in znanosti v občini Domžale.
IV.
Zlato plaketo podeljuje Občinska izobraževalna skupnost Domžale za dolgoletno in življenjsko delo delavcem s področja vzgoje, izobraževanja in znanosti v občini Domžale
Zlato plaketo prejme delavec praviloma le enkrat
V.
Priznanje Občinske izobraževalne skupnosti Domžale podeljuje Občinska izobraževalna skupnost Domžale, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim, družbenim organizacijam in društvom ter posameznikom za plodno in uspešno sodelovanje pri doseganju vzgojnoizobraževalnih in znanstvenih ciljev ožje in širše družbenopolitične skupnosti.
VI.
Bronasto, srebrno in zlato plaketo dopolnjuje posveti/o na posebnem grafičnem listu. <
VII.
Občinska izobraževalna skupnost Domžale podeljuje priznanja iz I. člena tega pravilnika na podlagi razpisa, ki ga objavi Odbor za podeljevanje priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Domžale vsako leto v mesecu oktobru v Občinskem poročevalcu.
V razpisu so določeni pogoji za podeljevanje priznanj iz 1., 2., 3. in 4. tč. I. člena tega pravilnika.
VIII.
Predloge lahko na podlagi razpisa dajejo posamezniki, organizacije združenega dela in skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva.
IX.
O   predlogih   razpravlja   in  oblikuje predlog  Odbor za
Vloge za posojilo je potrebno dostaviti v roku 20 dni od objave podeljevanje priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Domžale. natečaja na naslov DELOVNA SKUPNOST SIS MATERIALNE PROIZVODNJE
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST DOMŽALE
RAZPIS
Odbor sestavlja 9 članov, ki jih delegirajo:
1. Skupščina OIS Domžale
2. Biotehniška fakulteta, TOZD za živinorejo
3. Svet Skupnosti osnovnih šol
4. Center srednjih šol
5. Skupščina Samoupravne skupnosti otroškega varstva
6. Odbor delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti
7. Občinska konferenca SZDL
8. Delavska univerza
1 2 1 1 1 1 1
X.
Odbor se imenuje za dobo štirih let.
Član odbora je lahko imenovan le dvakrat zapored.
Odbor na svoji prvi seji izvoli predsednika in podpredsednika
XI.
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Domžale objavlja Občinska izobraževalna skupnost Domžale razpis:
1. Za plakete Janeza Trdine za leto 1985 namenjene pedagoškim delavcem, ki so dosegli posebne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem delu in delajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v odbora, občini Domžale ter delavcem, ki so na področju raziskovalne dejavnosti na vzgojnoizobraževalnem področju dosegli pomembne uspehe. Naloga odbora je, da pripravi razpis, ga objavi v Občinskem
2. Za priznanje OIS za leto 1985 namenjena krajevnim poročevalcu, zbere predloge za podeljevanje priznanj Občinske skupnostim, organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim izobraževalne skupnosti in v skladu z razpisnimi pogoji oblikuje družbenim organizacijam in društvom ter posameznikom za plodno predlog imen nagrajencev.
in uspešno sodelovanje pri doseganju vzgojnoizobraževalnih in Odbor lahko veljavno odloča, če je na sejiprisotnih dve tretjini znanstvenih ciljev ožje in širše družbenopolitične skupnosti, članov odbora in če je za predlog glasovalo dve tretjini članov
Predloge lahko na podlagi razpisa dajejo posamezniki, organiza- odbora, cije združenega dela in skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva.
Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o     Sklep o imenih nagrajencev sprejme predsedstvo Občinske kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbe kdaj in kje so hili izobraževalne skupnosti Domžale, predlagani dosežki ali inovacije objavljene, izvedene ali na kak drug način dane v javno presojo.
Predloge za plakete in priznanja je potrebno poslati na naslov Priznanja podeli Občinska izobraževalna skupnost Domžale Občinska izobraževalna skupnost Domžale, Ljubljanska cesta 36, vsako leto ob Dnevu delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti 61230 Domžale, vključno do 10. aprila 1986. občine Domžale.
XII.
XIII.
Vsa strokovna in administrativna dela v zvezi s podeljevanjem priznanj Občinske izobraževalne skupnosti opravlja strokovna služba Občinske izobraževalne skupnosti Domžale.
Strokovna služba Občinske izobraževalne skupnosti vodi o podeljenih priznanjih ustrezno evidenco.
Xv.
Sklep o ustanovitvi priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Domžale je sestavni del tega pravilnika.
XVI.
Morebitne spore v zvezi s podeljevanjem priznanj izobraževalne skupnosti Domžale rešuje predsedstvo izobraževalne skupnosti Domžale.
XVII.
Občinske Občinske
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Predsednik Občinska izobraževalne
skupščine skupnosti Domžale
V skladu s Pravilnikom o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega sklada namenjenimi za graditev stanovanj udeležencev NOV občine Domžale in s sklepom Odbora za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale ter zaradi racionalnejše in smoternejše razdelitve sredstev namenjenih za graditev stanovanj udeležencev NOBNOV občine Domžale je Komisija za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Domžale na seji dne 13.3.1986 sprejela, naslednji
SKLEP
1. Zainteresirani upravičenci do posojil za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanj ali stanmvanjske hiše naj do 30.4.1986 oddajo vlogvna Skupščino občine Domžale, Komisijo za zadeve borcev in invalidov.
2. Odbor za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti je planiral v letu 1986 sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV v višini 7.000.000,- din.
3. Upravičenci do posojila so udeleženci NOV, ki stalno bivajo na območju občine Domžale, predvojni člani KPS, predvojni revolucionarji, udeleženci španske državljanske vojne, nosilci „Partizanske spomenice 1941", narodni heroji, aktivni udeleženci NOV, ki imajo šteto posebno dobo v dvojnem trajanju, vdove in starši padlih in po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, vojaški vojni invalidi, otroci padlih in po vojni umrlih borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, če so za pridobitno delo nesposobni.
4. Pri ugotavljanju vrstnega reda za določanje višine posojila se upošteva:
- čas udeležbe v revolucionarnem gibanju pred vojno in udeležba v NOB|
- stopnja invalidnosti, če je prosileevojaški vojni invalid,
- da predlagatelj nima stanovanja ali da je v podnajemniškem ali sostanovalskem odnosu,
- higiensko neustrezno stanovanje,
- zdravstveno stanje prosilca in zdravstveno stanje njegovih ožjih družinskih članov,
- premoženjske razmere prosilca in njegove družine,
- Čas bivanja na območju občine Domžale,
- smiselna uporaba pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale, št. 16/82),
- višina že odobrenih kreditov.
5. K vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 3. točke tega sklepa.
6. Komisija za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Domžale bo obravnavala vloge, izvršila oglede na terenu in pripravila predlog dodelitve kreditov.
7. Vloge prispele po 30.4.1986 komisija ne bo upoštevala.
PREDSEDNIK KOMISIJE Anton KOS, l.r.
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA NAČRTA DOMŽALE - CENTER
ZAZIDALNEGA
Od 3.3. dalje je v prostorih Komitejza urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja Občine Domžale in v prostorih Ljubljanske banke Banke Domžale - Ekspozitura v SPB-1 za dobo 60 dni javno razgrnjen osnutek zazidalnega načrta Domžale-Center.
V času javne razgrnitve lahko organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in občani podajo pismena pripombe na razgrnjeno dokumentacijo na kraju razgrnitve.
OPROSTITEV PLAČILA SAMOPRISPEVKA
V uradnem vestni ku občine Domžale številka. 1/86 je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj objavil ugotovitev, da so plačevanja IV. samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale od 1. marca 1986 oproščeni:
— delovni ljudje in občani, katerih prejemki ne dosegajo 41.225. - din in
— delovni ljudje in občani, katerih mesečni prejemki preračunani na družinskega člana ne presega/o 32.980.— din.
INDOK CENTER
Nevidna življenjska tekočina:
Kaj bo s podtalnico?
Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik je na svojih zimskih sejah največ časa posvetilo problematiki ekološko najbolj obremenjenih področij: trikotnika Ihan — Dragomelj — Studa in načrtovanemu smetišču v gramoznici v Suhadolah, ki bo ogrozilo podtalnico. Poleg dopolnitev k dolgoročnemu planu razvoja občin Domžale in Kamnik, je društvo najkonkretnejša stališča sprejelo glede jame pri Suhadolah.
V zvezi z nameravano izgradnjo odlagališča odpadkov in kompostarne za odpadke v gramozni jami pri Suhadolah v občini Kamnik:
Občina Kamnik v osnutku in predlogu družbenega plana planira izgradnjo odlagališča odpadkov v navedeni jfcni. V zadnjem času potekajo razgovori med občinama Kamnik in Domžale, da bi v tej jami zgradili tudi kompostarno za odpadke.
Društvo za varstvo okolja Dom-žale-Kamnik se s takimi predlogi ne strinja in je proti izgradnji na tej lokaciji.
Opuščena gramoznica, nazvana „Suhadolska jama", leži severno od Mengša, desno od vasi Suhadole. To je območje podtalne pitne vode, ki je v sklopu Ljubljanskega polja in kot tako predvideno v Družbenem planu SR Slovenije kot eden najpomembnejših virov pitne vode. V poglavju 3.1.39 Družbenega plana SRS je osnovna naloga tudi zavarovanje in varovanje zbirnih območij podtalnice in z vsemi ukrepi skrbeti za izboljšanji kakovosti voda, bogatiti zaloge podtalnic, itd....
Zakon o urejanju prostora v 9. členu določa: „Na območjih vodnih virov, podtalnice in drugih vodnih površin, ki so pomembna za dolgoročno oskrbo s pitno vodo, niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode."
Dejansko stanje na območju polja od Domžal do Kamnika je danes tako, da ne zagotavlja varstva podtalne pitne vode kot je predvideno v Družbenem planu in kot določajo zakoni.
Direktno na podtalnci stojijo obrati tovarne LEK Mengeš, od katerih bi s poškodbo kanalizacije lahko prišle v pitno vodo nevarne kemikalije.
V coni na Duplici (k.o. Podgorje) so v izgradnji obrati FRUCTAL (kljub negativni oceni skupine SEPO), ki imajo kanalizacijo, katere! je močno vprašljiva glede na odpornost proti kislinam, nastalim v proizvodnji. Pogon tovarne je na mazut, kar tudi ogroža podtalnico.
V opuščeno gramoznico tik nad Mengšem so odlagali strupene kemikalije (HELIOS, LEK), sedaj je to odlagališče zasuto, v jami pa je postavljena strojna baza SLOVENIJA CESTE. Oba posega sta ekološko močno oporečna.
Nad kurjo farmo na Duplici je sedaj že polno odlagališče odpadkov, tukaj se vseskozi odlagajo tudi strupene kemikalije.
Naselja na vzhodni strani podtalnice (Bakovnik, Duplica, Smarca, Homec, Preserje do Domžal) so opremljena s kanalizacijo in ob dobri
izvedbi ne ogrožajo podtalnice. Nasprotno pa naselja na zapadni strani podtalnice (Podgorje, Križ, Moste, Komenda z okolico, Suhadole in Topole) nimajo kanalizacije. Odplake se iztekajo v podatalnico, ponekod so celo namerno narejene ponikovalnice. Lep primer onesnaževanja je galvani-zer iz Suhadol, ki je svoje odplake vozil v Suhadolsko jamo.
Mengeš ima sicer kanalizacijo, na katero pa zelo veliko hiš ni priključenih. To je še posebno nevarno zaradi bližine zajetja pitne vode nad Domžalami.
Pri nedavni analizi podtalne vode, zajete na Drnovem nad Mengšem je ugotovljena močna onesnaženost podtalne vode z raznimi kemikalijami (analize so bile opravljene v Maribo-ru).
Tako stanje je logična posledica dejavnosti, kakršno izvaja sedanja generacija že par desetletij na tem področju podtalnice. In kdo bo odgovarjal, če bi taka onesnažena voda prišla v zajetja pitne vode nad Domžalami?
Območje podtalne vode od Kamnika do Domžal je eno najbolj izdatnih in sigurnih v Sloveniji. To se je posebno pokazalo lansko leto, ko kljub veliki suši podtalnica ni bila bistveno prizadeta.
Zato bi morali v občinah Kamnik in Domžale v skladu s planskimi akti in zakoni podvzeti vse ukrepe za saniranje povzročiteljev onesnaženj podtalnice in ukrepati proti vsemu, kar jo ogroža.
Občina Domžale je za svoje področje že sprejela odlok o varstvu območja podtalne pitne vode, občina Kamnik pa to kljub nedvoumnim določbam 60. člena Zakona o vodah tega še ni storila.
Toda od formalne do dejanske zaščite voda je še težka pot in ta je sedaj pred nami. Društvo za varstvo okolja je proti temu, da bi podtalno pitno vodo prekvalificirah v tehnološko vodo.
Izgradnja še enega objekta, ki bi ogrožal podtalno pitno vodo na območju naše podtalnice bi bila v nasprotju s temeljnimi planskimi smernicami obeh občin, v nasprotju z Družbenim planom SR Slovenie in končno v direktnem nasprotju z zakoni.
V skladu s programom našega društva, ki predvideva ohranitev podtalne pitne vode na našem območju vsaj na ravni zdrave kakovosti, vztrajamo na stališču kot je zgoraj navedeno.
S temi stališči je društvo seznanilo in opozorilo večino republiških in občinskih organov in institucij.
Igor lipovšek-Lenasi
Vas zanimajo odloki?
V Uradnem vestniku občine Domžale, številka I. z dne, 1.3.1986 je bilo objavljeno:
*
-Odlok o spremembi odloka o preživninskem varstvu kmetov
- Sklepi sprejeti ob obravnavi izvajanja 193. člena Zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema
- Sklep s katerim se daje soglasje k sprejemu statuta Delovne organizacije KINEMATOGRAFI Domžale
- Sklep s katerim se daje soglasje k sprejemu statuta Sklada stavbnih zem-lj'šč občine Domžale
- Sklepi o imenovanjih
- Odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 v občini Domžale
- Odredba o pristojbinah za veteri-
narsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Domžale
- Sklep o ceni geodetskih storitev
- Sklep o javni razgrnitvi osnut kzazidalnega načrta Domžale-Center, št. projekta 1434, februar 1986
— Ugotovitev o oprosti-tvi plačevanja IV. samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale
- Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1986
- Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Lukovica
— Uradni popravek odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Domžale
— Uradni popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka v delu krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog
Predsednik Občinskega sveta ZSS
MATIJA BLEJC, roj. 1948, višji upravni delavec, vodja kadrovsko splošnega sektorja, Trak Mengeš
Dva podpredsednika Občinskega sveta ZSS
CIRIL SESEK, roj. 1942, KV mesar, poslovodja PE Meso, Napredek TOZD Prehrana
METKA ZUPANEK, roj. 1942, višja socialna delavka, direktor, Delavska univerza Domžale
Sekretar Občinskega sveta ZSS
JELKA ZALOGAR, roj. 1947, galanterijski tehnik, referent za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, DS SIS materialne proizvodnje
Izvoljeni člani predsedstva OS ZSS Domžale
VERA BANKO, roj. 1945, usnjarski tehnik, zaposlena kot vodja tozd ILPOSTermit;
SONJA BERUS FERBEŽAR, roj. 1954, predmetni učitelj, zaposlena kot knjižničarska na OŠ Venclja Perka Domžale;
MATIJA BLEJC, roj. 1948, višji upravni delavec, zaposlen kof vodja kadrovsko splošnega sektorja DO Trak Mngeš, član ZK;
FRANC CIGLER, roj. 1951, skladiščnik repromateriala v Slovenijalesu Radomlje, član ZK;
PETER KVAS, roj. 1952, dipl. ekonomist, zaposlen kot IPO Toko;
MRAN KRAŠEVEC, roj. 1954, višji upravni delavec, zaposlen kot tajnik v Zdravstvenem domu TOZD SOZV, član ZK;
IVANKA LEDERER, roj. 1953, zaposlena v oddelku za adjustiranje in etikiranje v Induplati Jarše;
DANICA   MERLIN,  roj. 1948, ekonoms ki   tehnik,  zaposlena kot vodja računskega centra v Tosami ;
MARJAN RUČIGAJ, roj. 1937, strojni tehnik, zaposlen kot samostojni referent za normiranje in delovno učinkovitost v Papirnici Količevo;
CIRIL SESEK, roj. 1942, KV mesar, zaposlen kot poslovodja PE Meso Napredek TOZD Prehrana;
FERDINAND STARIN, roj. 1937, strojni ključavničar, zaposlen kot vodja investicijsko vzdrževalne službe v Agroemoni TOZD Prašičereja Ihan;
FRANC ŠKERJANC, roj. 1943, ing. agronomije, zaposlen kot razvojni tehnolog v Lek TOZD Kemija, član ZK;
MARKO VRESK, roj. 1954, dipl. pravnik, zaposlen kot vodja pravne službe v Heliosu;
JE*LKA ZALOGAR, roj. 1947, usnjarski tehnik, zaposlena kot referent za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v delovni skupnosti stanovanjske skupnosti, član ZK;
METKA ZUPANEK, roj. 1942, višja socialna delavka, zaposlena na Delavski univerzi kot IPO, član ZK.
DESET   MINUT   V   DELAVNICI VIKTORJA VRANICA:
Zaljubljen v les
,f lAJ
Sprehod po njegovi delavnici in po domu je doživetje, prijetno srečanje z oblikovalcem lesene pletene posode. Takoj opazimo večje in manjše koše, košare najrazličnejših dimenzij, vse iz lesa. To je svet, ki ga doživlja samouk - upokojenec Viktor iz zaselka Tlačnica visoko nad Pečami.
„Vedno sem imel rad les, zato so
Vsem kolesarjem:
Kolo je nevarno — če...
Opažamo, da je s prihodom letne sezone na naših cestah čedalje več kolesarjev, zato vam posredujemo pravila varne vožnje s kolesom.
1. Kolesar mora voziti čim bliže robu vozišča, če obstaja kolesarska steza, pa po njej. Na vozišču lahko kolesar uporablja le največ en meter širok pas od roba vozišča. Na kolesarski stezi mora voziti ob desni strani, da ga lahko nemoteno prehitevajo hitrejši kolesarji ali vozniki koles z motorjem. Kjer je kolesarska steza obojestranska, to je levo in desno od vozišča, mora kolesar voziti po desni strani v smeri vožnje.
2. Če vozita skupaj dva ali več kolesarjev^orajo voziti drug za drugim.
3. Kolesar mora voziti tako, da med vožnjo ne izpušča iz rok krmila, niti se ne sme držati za drugo vozilo ali prevažati, vleči in potiskati predmete, ki bi ga lahko ovirali pri vožnji, s tem pa spravljali v nevarnost tudi druge udeležence v prometu.
4. Na kolesu smemo voziti le otroke stare do sedem let, če je na kolesu posebej prirejen sedež za otroke s posebnimi stopalkami. Otroka lahko vozi le oseba, ki je starejša od 14 let.
5. Kolo lahko samostojno vozi v prometu otrok starejši od sedem let, ki se je v šoli usposobil za vožnjo s kolesom in če ima pri sebi izkaznico o opravljenem kolesarskem izpitu. Otroci mlajši od sedem let in otroci, ki se niso usposobili za samostojno vožnjo s kolesom, smejo voziti kolo po cesti samo v spremstvu osebe starejše od 14 let.
6. Kjer so kolesarske steze ali pasovi namenjeni le kolesarjem in voznikom koles z motorjem, morajo voziti le po njih in ne smejo zavijati izven oznake za stezo ali pas.
7. Kolesar mora biti posebej pozoren in previden pri križanjih kolesarskih stez ali pasov z voznimi površinami namenjenimi motornim vozilom, saj vozniki motornih vozil pogosto pozabljajo, na svoje obveznosti do kolesarjev, morebitne posledice pa najpogosteje občutijo le kolesarji.
8. S kolesom se smemo voziti po cesti le, če je to brezhibno in pravilno opremljeno. Od prvega mraka do popolne zdanitve in podnevi ob zmanjšani vidljivosti mora kolesar voziti s prižgano lučjo spredaj in z rdečo lučjo na aadnji strani kolesa.
SPV
vsi moji izdelki leseni", tako se predstavi 57-letni Viktor, medtem, ko s tankimi leskovimi vitrami plete majcen koš. Pletenja košev se je resneje lotil šele po upokojitvi. Prej ni bilo časa, ker je bilo dela čez glavo. Ko se je zaradi bolezni upokojil, je stara ljubezen prerasla v strastnega konjička. V kuhinji se v zimskem času ali slabem vremenu ne da le posedati, zato se red preseli v delavnico. Dela največ za svoje veselje, seveda pa je veliko takih, ki želijo imeti nove izdelke.
V marsikaterem domu na Morav-škem imajo moje izdelke, pa tudi drugje. Ljudje imajo radi domače izdelke, ker so iz naravnega lesa in tudi cena ni pretirana.
V razgovoru oživijo spomini iz narodnoosvobodilne . vojne, katere udeleženec je bil kot 16-leten fant in šel leta 1943 v NOV. Ves čas je bil v udarni brigadi Ivana Cankarja, ki se je največ zadrževala na Dolenjskem, v Beli in Suhi krajini. Med tem časom je v Semiču uspešno končal minerski tečaj, katerega znanje je pozneje koristno uporabljal ob juriših na bunkerje v Kostanjevici na Krki in Šentjerneju, kjer je bila močna bela garda. Povsod je odnesel celo kožo, nabral si je mnogo borbenih izkušenj, ki so ga tudi največ varovale. Viktorje sodeloval tudi pri osvobajanju Ljubljane in Črne na Koroškem. Po osvoboditvi je odšel še na odsluženje vojaškega roka v Split. Tu je bil v obmorski obrambni pešadiji, vse do 1946. leta, ko se je kot 19-leten mladenič vrnil v svoj rojstni kraj Tlačnico.
Viktor pripoveduje, da je pri njih že kar dvestoletna tradicija pletenja lesene posode, saj so to delo opravljali že njegovi predniki, oče in stari oče. . Zaenkrat pravi nima naslednika, ima pa veselje do tega dela njegov sedemletni vnuk Matjaž.
Če kdo želi domač izdelek, naj se le oglasi pri Viktorju, kajti vedno ima čas za pomenek, pa tudi rade /olje bo napravil posodo po želji vsakega naročnika. Vedno ima na zalogi tudi kakšen izdelek.
Tekst in foto: Jože NOVAK
KULTURA m KUITUROE PRIREDITVE
Kulturni utrip na osnovni šoli Šlandrove brigade
Kulturni dan je vsako leto znova izziv za pestro učnovzgojno delo na šoli. Več tednov pred 8. februarjem razmišljamo o vsebini in organizaciji; kako mlademu človeku približati pojem kulture v vsej razsežnosti, s čim mu prepričljivo pokazati vrednote človekove osebnosti, ki so zajete v opredelitvi .kulturen biti", kako pojasniti pomen umetniških del in njihovih tvorcev za narod, kako veličino pesnika Franceta Prešerna za nas Slovence v Prešernovih časih in danes? Niz vprašanj, ki terjajo učinkovit odgovor. Na izkušnjah gradimo, iz potreb in možnosti izhajamo, iščemo vedno nove vsebine in ustrezne zorne kote.
Kako je potekal naš letošnji kulturni teden?
Likovno društvo Petra Lobode je v avli šole pripravilo razstavo. V ponedeljek, 3. februarja je bila otvoritev, kulturni program so pripravili učenci, slike pa so bile razstavljene do naslednjega ponedeljka. Razstava je prinesla v šolsko vzdušje nekaj novega, lepega in plemenitega. Gledalcem je dala možnosti opazovanja, primerjanja, izbiranja, izražanja svojega mnenja in ugodja ob gledanju. Potrdila je dolgoletne plodne odnose med društvom in šolo. Likovno društvo je šoli podarilo štiri slike, s čimer se je naša stalna razstava Likovnega društva Petra Lobode še obogatila.
Šola je odprta, v njej se poleg učencev, staršev in pedagoških delavcev ustavljajo najrazličnejši obiskovalci. Opremljenost in urejenost sta pomembni, prostor mora izžarevati svoj namen, hodnički naj kažejo dejavnost za zaprtimi vrati in utrip učno-vzgojnega dela v celoti. Starši se ustavljajo ob slikah, z zanimanjem si jih ogledujejo in začutijo kulturno poslanstvo. Hvaležni smo društvu, ker ima razumevanje za naše želje in potrebe.
Učenci višjih razredov so gledali film Amadeus, po predstavi pa smo se v skupinah pogovorili o filmu iz več aspektov: risali smo, pisali, igrali in poslušali Mozartovo glasbo, se pogovarjali o skladateljevem času in celo pripravili Mozartove kroglice, se z njimi posladkali in ponudili recept. Likovne in pisne izdelke smo razstavili v avli in bilo je kaj videti. Uspeha smo se veselili vsi. Zanimalo nas je, kako bodo učenci film sprejeli, odgovor smo dobili že med samo predstavo. Brez diha so sledili dogajanju na platnu, slišati ni bilo niti besede, nihče ni prezgodaj vstal. Prav tako lahkotno je stekel tudi pogovor. Večno živa pripoved o občudovanju in sovraštvu, zmožnostih in ambicijah, poprečnosti in geniju, boju posameznika za njegov prostor v družbi, kratkovidnosti in brezbrižnosti družbe so jasna sporočila. Učenci so jih
razumeli. Prepričana sem, da so o vsebini filma razmišljali in se bodo k njemu še vračali.
Našega največjega pesnika Franceta Prešerna pa smo počastili na razrednih proslavah, ob srečanju z našo književnostjo, z našo pesmi jo in plesom; učenci pa so recitirali tudi svoje pesmice. Ustvarjalna izpoved umetnika in preizkušanje lastnih moči v širokem zamahu zakladnice in kulturnem preživetju vsakega dneva so spremljali program. Prisluhnimo še enkrat
pesmici Branka Klopčiča, učenca 4.c razreda.
PREŠEREN
V Vrbi rodil se velik je mož. Zdravijici njegovi nobeden ni kos, delil je tudi fige in vince je pil. Slovenski naš pesnik doktor je bil.
V petek, 14. februarja pa smo u učenci od 1.-4. razreda uživali v Mladinskem gledališču v Ljubljani ob vedri in ljubki igrici Ostržek. To je bil pravi" umetniški užitek. Živi lesenjaček je uganjal vragolije, brez kančka hudobije je zagodel neprijetnosti tistim, ki jih je imel rad, na koncu pa postal pravi deček. Otroci so videli v Ostržku sebe, doživljali svoje vesele in žalostne trenutke in Ostržek jim je zagotovil, da bo vse lepo in prav.
Z učenci 4. razredov pa smosi ogledali tudi stalno razstavo v Narodni galeriji. Dobro pripravljeni so imenitno sledili razlagi in ogledu slik. Prve vtise so oblikovali: „Bilo je lepo. Bomo še šli v galerijo!"
Seveda. Prav gotovo.
Ema NOVAK
Tretje srečanje mladih gledališčnikov občine:
Mlada »Naša beseda«
18. in 19. marca so v Ihanu oz. v tamkajšnjem domu družbene samozaščite pripravili že III. občinsko srečanje otroških in mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin. Za skupno ime za to prireditev so si izbrali ,,Našo besedo", ki simbolizira delo na ohranjanju in vzpodbujanju gledališke in lutkovne ustvarjalnosti med mladimi. Prireditelja Zveza kulturnih organizacij občine Domžale in DPD Svoboda Ihan sta opravila veliko delo, še večje pa je bilo ' opravljeno v šolah, koder gre mentorjem, amaterskim kulturnim delavcem i n drugim veliko priznanje. Naša beseda je še kako živa in prav je tako.
Kdo vse je nastopil na dvodnevnem pregledu dramske in lutkovne ustvarjalnosti:
Ritmična skupina ŠKD OŠ Martina Koželja, Dob, mentorica Vida Bogataj
UMETNICA ŽELI V AZIL (na glasbo Garden party)
Urnik odprtosti knjižnic v naši občini
KNJIŽNICA DOMŽALE
- ponedeljek torek
— sreda
— četrtek
- petek
- sobota in nedelja - zaprto!
KNJIŽNICA MENGEŠ
— sreda
- četrtek
KNJIŽNICA KRAŠNJA
- nedelja
KNJIŽNICA MORAVČE
- sreda
— sobota
KNJIŽNICA RADOMLJE
— sreda
KNJIŽNICA TROJANE
— sobota
občinska matična knjižnica in Čitalnica
od 7.00 do 19.00 ure od 7.00 do 19.00 ure od 7.00 do 19.00 ure od 7.00 do 19.00 ure od 7.00 do 13.00 ure
od 14.30 do 18.00 ure od 16.00 do 19.00 ure
od 9.00 do 10.00 ure
od 13.00 do 18.00 ure od 8.00 do 11.00 ure
od 16.00 do 18.00 ure
od 9.00 do 11.00 ure
KAVBOJSKI PLES SUZANA
Plesna skupina PO Karel Destovnik Kajuh, Ihan, mentorici Saša Gnidovec in Simona Hribar - TRIJE PLESI
Lutkovni krožek ŠKD OŠ Josipa Broza Tita, Domžale, mentorica Mara Sarkič - RDEČA KAPICA, SEMAFOR IN ZIMA (Jana Milčinski)
Lutkovni krožek ŠKD OŠ Venclja Perka Domžale, mentorica Bojana Dorič - SNEGULJČICA
Lutkarska skupina ŠKD Edvarda Kardelja, Trzin, mentorica Mateja Stiplovšek - ZLATI ZAJČEK (Jana Milčinski)
Lutkovna skupina PO Karel Destovnik Kajuh in WZ Janko Ihan, mentorica Andreja Krivec - TRI MUCE GREDO NA POTEP (Janez Bitenc)
Dramski .krožek COŠ - 4. razred ŠKD OŠ Šlandrove brigade, Domžale, mentorica Marija Štebe - POJEMO, PLEŠEMO IN SE VESELIMO
Dramska skupina podružnične šole Krtina, mentorica Draga Jeretina -PISKERČEK (po ljudski pripovedki)
Dramska skupina COS SKD OŠ Martina Koželja, Dob, mentorica Veronika Lebar - PIKI IMA VROČINO (Kajetan Kovic)
Dramska skupina ŠKD Franc Per-Vido, Krašnja, mentorici Vera Beg^uš in Ljuba Penko - DEDEK MRAZ ZE GRE (Svetlana Makarovič)
Dramski krožek ŠKD OŠ Radomeljske čete, Preserje, mentorica Rija Preskar - DEDEK MRAZ IN ŠKRATJE (Marjana Ručigaj, priredil Marjan Belina)
Dramsko-recitatorska skupina ŠKD OŠ Matije Blejca-Matevža, Mengeš, mentorica Nada Cotman - POJOČA SKRINJICA (Šinkiči)
Mladinska skupina KUD Franc Maselj-Podlimbarski, Krašnja, režija: Vera Beguš - HIŠA TETE BARBARE (Svetlana Makarovič)
Recitatorski krožek ŠKD Srednje kovinarske in usnjarske šole, Domžale, režija: Marjana Lenasi-Lipovšek -PREPROSTA ZGODBA IZ DEKLIŠKEGA ŽIVLJENJA (Sanja Mazovec in članice krožka)
Dramska sekcija Foto-kino kluba Mavrica, Radomlje, režija: Miha Kavčič - RECITAL PREŠERNOVE POEZIJE (izbor Marjana in Igor Lipovšek)
Dramska skupina pri Literarnem društvu Domžale, Češpljev drevored, Domžale, režija: Marina Rugelj -HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE (A.E. Greidanus)
Mladinska skupina KUD Franc Kotar, Trzin, režija: Majda Ipavec — MATI (Mile Klopčič)
Nastopajoči v drami ob koncu predstave. Čestitamo KUD Franc Kotar TRZIN!
Tretja premiera v trzinskem kulturnem društvu Franc Kotar:
Neverjetna gledališka ustvarjalnost
Kulturno društvo Franc Kotar iz Trzina je pred dnevi pripravilo že tretjo premi ero v letošnji sezoni. Gre za socialno dramo Eugena O'Neila STRAST POD BRESTI. Z'uvedbo tega zahtevnega dela se trzinski gledališčniki uvrščajo med tiste redke amaterske gledališke ustvarjalce, ki so zmogli najti kljub skromnim materialnim razmeram veliko ustvarjalnih moči za uresničenje kar treh zahtevnih dramskih projektov.
Zahtevnega O'Neilovega teksta se je režiser Toni Ipavec lotil ob mn ogih nemogočih režijskih črtah, ki niso motili niti fabulativnega niti doživljaj-sko-dramaturfkega loka socialne drame, kakršna Strast pod bresti je. Zdi se, da je ob teh posegih v pravšnji meri izstopal glavni igralec v drami, to pa je farma, ki je v O'Neilovih okoliščinah v drami, ki vodi ljudi, uravnava njihove odnose, vzpostavlja in uničuje utečena in zakoreninjena ravnanja ----
Priklenjenost in elementarna zraščenost z zemljo in farmo, ki se ji tudi z zagrozitvijo česarkoli lastnik ni pripravljen odpovedati — je imenitno upodobil Jože Gogala. Imeniten igralski dosežek je tudi Abbie Putnam Minice Cotmanove. Le-ta je zmogla izraziti vsa, tudi diametralna čustvena stanja, ob tem pa posebej ilustrirati žensko varianto preračunljivega pohlepa po farmi in zemlji.
Uspele igralske stvaritve so pripravili tudi Rajko Podobnik, Franci Kurent in Jože Stih. V predstavi so pripravili tudi nekaj koreografije, kar predstavo poživlja in jih prinaša vzdušje ameriškega divjega zahoda, kjer se drama odigrava.
Poudariti velja domi selno univerzalno sceno, ki je bila s tipičnimi elementi divjega zahoda dovolj ilustrativna in je nakazovala vse potrebno, seveda pa ne gre prezreti uspešno utečenega tehničnega dela, usposob-
Toni Ipavec
ljene tehnične ekipe. Uspelo potrditev kakovostnega dramskega delovanja trzinskih gledališčnikov so gmotno podprle delovne organizacije Induplati Jarše, Metalka Domžale, Tekstil Filc Mengeš, Tosama Domžale.
Ob tretji reprizi drame so v Domu 22.3.1986 odprli nove prostore kulturno umetniškega društva Franc Kotar. Zgrajeni so bili z izredno prizadevnostjo, trudom in osebnim angažiranjem mnogih kulturnih delavcev, ki znajo poprijeti za delo tudi na drugih področjih. Ob čestitkah za to pridobitev izrekamo tudi želje, da bi ti prostori pomenili novo vzpodbudo za delo v prihodnje v delu društva.
M.B.
Mimica Cotman in Jože Gogala v O'Neilovi drami »Strast pod bresti«.
421145
Alpski kvintet igra in prepeva že 20 let
Z našo občino je močno povezan tudi eden izmed vrhunskih slovenskih in bržčas tudi evropskih tovrstnih ansamblov - Alpski kvintet, ki praznuje letos že dvajsetletnico delovanja. V njem igrajo kar trije naši občani — Janez Per in Vinko Sitar, ki oba še vedno aktivno igrata v Mengeški godbi — in Edi Semeja, ki je tudi ves čas vsestransko glasbeno aktiven, njegov stric pa je tudi eden izrved soustanoviteljev domžalske glasbene šole. V vseh treh primerih pa gre za odlične glasbenike, ki so vse svoje življenje posvetili glasbi, v Alpskem kvintetu, ki ga pozna vsa Zahodna Evropa, pa so dosegli tudi svoj glasbeni vrh.
vskočil. Vinko je prav tako igral pri različnih ansamblih, nekaj tudi po tujini.
,,Zdaj sem izredno zadovoljen, saj smo skupaj sami fejst fantje," pravi, „pa tudi vnaprej Imamo razpored igranja in vse drugo. Nekdaj pa je bilo veliko težav, veliko negotovosti, včasih tudi preveč neprespanih noči. No, vožnje je še vedno dovolj, toda tako pač je: noben kruh ni samo sladak . . ."
Tudi Vinko Sitar si želi samo nadaljevati začeto pot, še naprej tako uspešno igrati in dosegati nadaljni vzpon ansambla.
,,Igranje mi pomeni hkrati službo In veselje, zato ni nobena prepreka prehuda, čeprav je tudi res, da nekateri vidijo samo dobre  strani,   ne  vedo   pa,  koliko smo
Govori Jože Antonič
Vodja ansambla Jože Antonič, drugače kitarist, se rad odzove povabilu, da pove nekaj osnovnih podatkov o svojem ansamblu. Pravi, da gre pravzaprav za srečno naključje, da so se zbrali glasbeniki dveh godb — mengeške in gorjanske, z leti pa je prišlo tudi do manjših kadrovskih sprememb. Vztrajno delo in nenehno dopolnjevanje in iskanje svoje poti je prineslo tudi veliko uspehov — v tujini je Alpski kvintet že prejel štiri zlate plošče, dve pa pričakujejo še letos, izredno pa so veseli, da bodo prvo zlato ploščo pri produkciji RTB prejeli tudi pri nas. Gre seveda za zadnji album z ■naslovom Ljubim te, Slovenija — z Ivanko in Otom kot pevcema.
Ansambel največ nastopa v Avstriji, Nemčiji in Švici, letos pa se bo nekoliko dlje ustavil tudi doma. V marcu se je odpravil na koncertno turnejo po Sloveniji, na kateri bo prav gotovo ena izme d najbolj zanimivih postaj v Mengšu — na slavnostnem koncertu ob 20-letnici delovanja — 31.marca. Zanimanje za koncert je že zdaj veliko.
Ansambel Alpski kvintet z Ivanko, in Otom bo 29.3. nastopil tudi v priljubljeni Košnikovi gostilni, ponovno je povabljen na Hit parado, v maju bo nastopal na Seniku z godci, na Bledu pa je pred nedavnim posnel tudi samostojno TV oddajo, ki jo je vodil prav tako naš občan — Boris Kopitar.
Alpski kvintet pripravlja zaključno slovesnost ob svoji 20-letnici 28.junija v Gorjah, kamor mislijo povabiti tudi Menge--ško godbo, s katero odlično sodelujejo. Prav zato je treba razumeti nekaj hude krvi, ko je pri fotoreportaži izpod mengeške marele izpadla njihova slika, za kar se jim opravičujemo — prišlo je do neljube tehnične napake, ki pa jo danes v veliko širši meri popravljamo.
O ansamblu je treba povedati še to, da ima zdaj odličen pevski duet z belokranjskim slavčkom Ivanko Kraševec in z vsestranskim glasbenikom in popevkarjem Otom Pestnerjem. V maju bo izšel dvojni album Ko češnje zacvetp, izšla bo tudi kaseta z naslovom Janezov bariton, pripravljajo pa tudi svoje uspešnice v izvedbi pihalne godbe. Kot prvi so v slovenščini izdali ploščo tudi na nemško govorečem tržišču, kar je vsekakor pohvale vredno. Glavna komponista sta Ivan Prešern in Jože Burnik, nekaj skladb pa je napisal tudi Edi Semeja.
Janez Per, kot kmetovalec, godbenik, glavni na baritonu ...
Med našimi tremi občani naj kot prvega podrobneje predstavimo Janeza Pera, ki je še vedno izredno vnet godbenik pri Mengeški godbi, doma obdeluje kmetijo, seveda pa največ časa posveti igranju v Alpskem kvintetu.
,,Z glasbo sem se začel ukvarjati pri Mengeški godbi", pripoveduje hudomušni Janez. „Bilo je leta 1959. Veliko mi je pomagal Anton Mehle. Tedaj je bila normalna pot, da si začel z godbo; šele pozneje se je na glasbeni šoli odprl tudi oddelek za pihala in trobila. Seveda sem jo takoj začel obiskovati, da bi dobil tudi trdno strokovno podlago."
Kot vsak mlad fant, ki ima rad glasbo, si je tudi Janez želel, da bi sodeloval s kakšnim dobrim ansamblom, oz. da bi igral kjerkoli. Rad se spomni 1 .maja 1962, ko je s prijatelji že igral v ansamblu na mengeški koči. Tudi Vinko Sitar in Edi Semeja sta bila v skoraj vseh tistih glasbenih skupinah kot Janez. Igral je namreč v večih ansamblih, leta 1969 pa se je priključil Alpskemu kvintetu.
„Pol leta sem igral v Španiji. Ko sem se vrnil, je je Vinko prosil, če grem z njimi v Švico. Takoj sem se spet podal na pot . . ."
20 let ansambla Alpski kvintet. Večina glasbenikov -Alpinisti!
-je naših občanov. Čestitamo,
Janez Per je drugače kooperant Emone in veliko dela doma na zemlji. Pravi, da ga čisti zrak in mir sprostita po napornem igranju. Ko ga ni doma, sta na njegovem defu mama in žena, seveda pa tudi drugi priskočijo na pomoč. Sicer pa je izučen kovinostrugar, delal je v induplatiju, veliko pa pomagal tudi doma v kovačiji očetu. Perova kovačija je bila znana daleč po Gorenjskem.
Janez je v tujini izredno priljubljen tudi zaradi skladbe Janezov bariton, ki je v tej zvrsti glasbe resnično nekaj posebnega. Seveda pa ne gre prezreti, da jo zna Janez tudi prisrčno izvesti, tako da zagotovo vžge. Skladba bo izšla tudi pri nas na posebni kaseti z istim naslovom. Slovenci potrebujemo nekaj več časa, da nam instrumentalna skladba zleze pod kožo.
In kako naprej?
,,Vse bo v redu, če bo zdravje," se zasmeje Janez, vedno dobro razpoložen. ,,Vesel sem, da smo skupaj pravi muzikanti, da smo dobri prijatelji, rad sem tudi med domačimi godbeniki; nasploh je vse v redu . . ."
Vinko Sitar, s klarinetom v godbi in v ansamblu
Tudi Vinko Sitar je začel ž igranjem pri Mengeški godbi.
,,Moram povedati, da je šlo za naključje, da. sem začel igrati klarinet," pripoveduje z nasmeškom na ustnicah. Klarinetistov je manjkalo in ker so šli skoraj vsi moji kolegi h godbi, sem šel še jaz ..."
Pozneje se je tudi Vinko dopolnjeval v mengeški glasbeni šoli, rad se spominja Petra Liparja, ki mu je veliko pomagal pri nabiranju znanja, lepi časi pa so tudi bili, ko so godbeniki igrali ob različnih priložnostih in se ni nikamor mudilo.
Pri Alpskem kvintetu je Vinko prav tako od 1969. leta. Začela sta tako rekoč hkrati z Janezom, le da je bil Vinko tedaj že uredno sprejet, Janez pa je na hitro
preigrali in tudi prestali, da smo prišli do uspeha . . ."
Edi Semeja, s harmoniko po svetu
Tudi Edi se že več desetletij druži s harmoniko. Osnove igranja je dobil s pomočjo strica, soustanovitelja domžalske glasbene šole, štiri leta se je učil tudi igranja harmonike, poglobil pa se je tudi v igranje kontrabasa. Rad se spominja učiteljev Staneta Vavpotiča in Cirila Jermana.
,.Seveda smo imeli kaj kmalu tudi svoj ansambel. Verjetno se še kdo spominja ansambla The 8 Plavers, ki je dve leti igral na Grobljah, pozneje pa smo dolgo igrali v Festivalni dvorani na plesih. Naj omenim samo enega izmed mojih glasbenih kolegov in prijateljev — Tomaža Habeta . . ."
Leta 1967 je Edi odšel igrat v tujino. Z Dobrimi znanci je nastopal od leta 1974—1977, igral je tudi s Planšarji, nasploh je veliko potoval in igral, največ po Avstriji, Švici? Nemčiji, glasbena pot pa ga je zanesla tudi v Ameriko in Kanadu.
,,Bilo je zanimivo," se spominja začetkov igranja pri Alpskem kvintetu. „Pravkar sem pobegnil z igranja v Avstriji, ko me je Janez zaprosil, da bi začasno zamenjal obolelega harmonikarja Jožeta Burnika. Mislil sem, da začasno, zdaj pa je nastalo kar stalno sodelovanie." ■■
Edi Semeja napiše tudi kakšno skladbo,
na vsaki plošči je kakšna tudi njegova, drugače pa rad pove tudi to, da se v ansamblu odlično počuti in da je vesel, ker so vsi, od Jožeta do Janeza in Vinka, Ota in Žana, da seveda o Ivanki posebej ne govori, odlični glasbeniki, pa tudi dobri prijatelji in ljudje vsestranskih kvalitet. Z Janezom in Vinkom se je odlično ujel že prej, z drugimi pa se je spoznal pozneje.
,,Tako lepo se nisem še nikdar počutil," doda na koncu, seveda z veliko željo, da skupaj nadaljujejo uspešno pot Alpskega kvinteta. Vesel pa je tudi, da ta zvrst glasbe pridobiva na veljavi končno tudi doma, tako v domači občini kot v vsej ožji domovini.     ■ Ivan Sivec
Razstava ročnih del Moravskih upokojencev
Društvo upokojencev Moravče bo ob tednu upokojencev občine Domžale organiziralo dvodnevno razstavo ročnih del: vezenin, pletenin, gobelinov, izdelkov iz lesa, usnja, pa tudi svoje umetniške likovne storitve, kipce in slike.
Razstava bo v Društvenem domu Društva upokojencev Moravče, Trg svobode 6
- v soboto, dne 3. maja 1986 od 9. do 20 ure in - - v nedeljo, dne 4. maja 1986 od 8. do 18. ure.
Moravske upokojenke in upokojenci vljudno vabijo vse ljubitelje tovrstnih razstav, posebno pa svoje člane, občane in druge, da si ogledajo izdelke ročnih spretnosti.
Vljudno vabljeni.
Z upokojenskim pozdravom „nimam časa".
Za upravni odbor DU Moravče: Jože NOVAK, l.r.
Ob 8. marcu so v KS Homec-Nožice v Gasilskem domu pripravili prireditev za matere in žene. Prireditev je lepo uspela, pri tem pa je treba pohvaliti učence radomeljske šole in pa seveda njihovo mentorico Rožalijo Drolc iz Homca.
Na Trojanah je zaživelo kulturno življenje. Pred kratkim so pripravili prvič revijo oktetov. Prireditev je odprl Slavko Pišek, predsednik ZKO, povedati pa je treba, da je lepo uspela. Vsekakor pomeni veliko vzpodbudo za delo domačih pevcev, ki so se združili v moškem pevskem zboru »Lipa«. Posnetek je z njihovega nastopa.
Janez Per
Vinko Sitar
Edi Semeja
LITERARNO DRUŠTVO DOMŽALE
objavlja
RAZPIS
za najrazličnejša literarna dela (pesmi, proza, anekdote, novele, igrice, pesmi v prozi. ..), ki jih pošljite ali prinesete na naslov: Literarno društvo Domžale (knjižnica). Kolodvorska 8, 61230 Domžale.
Rok za oddajo literarnih del je 31. april 1986. Gradivo bomo uporabili za literarno prilogo Občinskega poročevalca in literarni almanah.
Razpis velja za posameznike in šole, saj bo posebni del namenjen tudi mladi ustvarjalnosti.
Literarna dela morajo biti podpisana s polnim naslovom, da vas bomo lahko povabili na razgovor.
nftŠE HRPJEVflt 5KUPD05TI
Mojster Debevc iz Mengša se je ponovno predstavil z modno revijo:_ '
Moda ni več tako muhasta
V naši občini že poldrugo desetletje dela tudi modni kreator Ivan Debevc, znan daleč po Sloveniji in izven naših meja tudi po tem, da vsako leto priredi več modnih revij, prvo pa vedno v svoji matični občini. Tudi v marcu smo bili priča v mengeški dvorani Debevčevim modnim novostim, skupaj z zabavnim programom, ki ga je še posebej popestril tudi Tomaž Habe na klavirju.
sporočili, da popoldne ne morejo priti. Vsem tistim, ki predstave niso mogli videti, se opravičujem in jim obljubljam se eno, v bližnji prihodnosti
Ivan Sivec
Tovariš Debevc, koliko časa že prirejate modne revije?
Začel sem že zelo zgodaj, že leta 1952., ko večina sploh še ni vedela, kaj je to modna revija. Vsekakor jim ni šla skupaj naša ureditev in nekaj, kar naj bi dišalo po Zahodu, čeprav to seveda ni res. Modne revije imajo povsod, v vseh družbenih sistemih; gre pa v bistvu samo za domiselnost kreatorjev in največkrat za spretnost izdelovalcev. Nekaj let je bilo pozneje zatišje, zadnjih dvajset let pa redno prirejam modne revije tako v Mengšu kot v Domžalah ih tudi po drugih krajih.
— Kaj hočete pokazati na modnih revijah?
Veselje imam kreirati kaj novega, domiselnega, nekoliko drugačnega; to pa je treba seveda predstaviti tudi najširšemu občinstvu. Modna revija je najboljša priložnost za to.
— Po kom se zgledujete, oz. ste se zgledovali?
Pravzaprav po nobenem konkretnem kreatorju. Spremljam vso evropsko, deloma tudi svetovno modo, a ni veliko novega v zadnjem času: vse se med seboj prepleta in ponavlja, zato sem najbolj prepuščen samemu sebi in svoji izvirnosti.
— Kaj je letos moderno, oz. modno? Sam menim, da vse, v čemer se človek
dobro počuti. Nekateri prisegajo na črno in oranžno barvo, pri meni pa lahko izbirajo stranke v vseh barvah in tudi v vseh blagih, saj nočemo vsiljevati svoje volje. Prva je vsekakor želja stranke!
— Modne revije sta imeli menda tudi že v inozemstvu .. .
Tako je, celo v Tuniziji. Seveda na stroške hotela, v katerem sem jo imel. Prisostvovala sta celo tunizijski guverner in naš ambasador. Bili so navdušeni nad modeli, ki sem jih kreiral v svoji delavnici v Mengšu.
— Vsi si predstavljamo, da so modeli iz vaše delavnice dragi. Je to res?
Vem, da si ljudje tako mislijo, ampak to* sploh ne drži. Poglejte, moške obleke so na primer okoli 35.000 do 40.000 tisoč, kar je Čisto običajna cena. Sam se največ ukvarjam s poročnimi oblekami, za posebne priložnosti, saj hočejo biti takrat občani posebno lepo napravljeni.
— Na modni reviji smo videli štiri vrste vaših oblek...
Drži! Predstavil sem jesensko-zimske modele, poletno kolekcijo, obleke za svečane priložnosti in poročne obleke. To mi je pomagalo predstaviti deset manekenk in en maneken, seveda ob glasbi Guguja in Andreja Sifrerja.
— Kakšnega posebnega dobička verjetno z revijami nimate.. .
Tisti hip seveda ne, ker vedno gledam, da dobim vrhunske umetnike. Navadno se komajda izide, ali pa še sam kaj dodam. Letos je revijo zelo lepo popestril tudi Tomaž Habe na klavirju. Pri meni so nastopali že skoraj vsi znani estradni umetniki iz vse Jugoslavije, na čelu s Terezo Kesovijo do Nele Eržišnik, Ivice Seriezija, Ljupke Dimitrovske, Novih fosilov itd.
— Torej tudi občanom pripravite vedno dober spored. Ali vas drugi zato kaj bolj cenijo?
V zadnjem času se stvari popravljajo. Bili so časi, ko so me po nepotrebnem že od daleč grdo gledali, zdaj pa le počasi spoznavajo, da so tudi modne revije samo nekaj lepega za občane, paša za oči, s programom vred. Sam sem vesel, da je tako, pa čeprav bi imel prvi hip tudi manjšo izgubo. Se že pozneje poravna! Letos sem imel še posebno smolo, ker so mi iz garderobe izmaknili frak.
— Zdi se, da je bil na letošnji prireditvi preslabo predstavljen vitalner-shovv. Kaj menite o tem?
Seveda so zame glavne obleke. Kar sto modelov sem pokazal. Vitalner, pripravico za aerobiko, za sodoben način hujsanja, pa smo pokazali le kot zanimivost. Povpraševanje je že tako in tako hudo, sicer pa ga 1 ahko občani dobijo v Ljubljani, na Tacenski 72, pri Jožetu Vargi.
-Ali niste v svojem lokalu v Mengšu med vsemi temi oblekami kar malo osamljeni, kljub delu?
Niti ne. Dela imam vedno dovolj, modnih domislic pa mi tudi ne zmanjka. Poleg tega- vsak dan prihajajo k meni stranke, tudi popoldne od 18.00 do 20.00, tako da je ves čas dovolj živahno.
— In kako bo šlo vnaprej, mojster Debevc?
Mislim, da dobro. Rad delam, rad ustvarjam, rad kreiram kaj novega. Ljudje pa tudi znajo ceniti, saj jim ni vseeno, kako so napravljeni, posebno še, ker je vse po zmernih cenah. Kot kaže, bom modno m revijo moral zaradi velikega zanimanja ponoviti - v najkrajšem času - morda pa z drugim ansamblom. Dogovarjam se z Rendes vous-om. Žal sem moral popoldansko predstavo tokrat v Mengšu odpovedati, ker so mi fantje od Guguja naknadno
/
Impresija:
Entuziast...
Mnogokrat se spominjam trditve znanega, že nekoliko starejšega Domžalčana, ki ima ob pogovoru o delu vedno pri roki stavek: „Brez ljubezni ni nič".
„Tam, kjer ustvarjalnosti ne spremlja tudi ljubezen do dela, ki ga opravljaš, je učinek tega ravnanja že vnaprej manjši, delo le delo, brez tistega „nekaj več" ..."
Ta občan, J.G., ki to svojo trditev rad mnogokrat pove, mi je bil pred očmi takrat, tistega petkovega večera, ki nam ga je oblikoval mojster Ivan Debevc iz Mengša.
Poleg komercialne, za uho atraktivne glasbe, nam je ponudil vstopnico za vstop v njegov svet barv, tkanin, oblik, modelov, iskanj, domislic, sanjarij o lepem, estetskem, povzdignjenem oblikovanju naših oblačil. Kam vse se zateka njegova misel? Kje vse poskuša najti estetizirajoče učinke!!! Kakšna eksplozivnost ustvarjalnosti, razkošje zamisli, navsezadnje kolikšen fizični napor, da se te zamisli tudi uresničijo?
Navdušujoči so rezultati, navdušujoče je spoznanje o neverjetni ustvarjalnosti nekaterih izmed nas, navdušujoče je navsezadnje tudi to, da imamo med nami vendarle še ljudi, ki kako stvar še delajo z ljubeznijo in iz ljubezni. Navdušujoče je navsezadnje tudi to, da si vendarle še kdo po pravici zasluži — kot si ga Ivan Debevc - vzdevek ENTUZIAST---- M.B.
Ob sklepu Debevčeve modne revije so nastopajoči z mojstrom Debevcem na čelu pozdravili številne gledalce; bilo je tudi obratno...
Praznik KS Vrhpolje — Zalog
Krajevna skupnost Vrhpolje-Zalog praznuje krajevni praznik 7. februar, v spomin na leto 1942, ko je bil pred 44. leti ustanovljen v Armonijevi hiši v Zgornjem Tustanju, prvi odbor OF za Moravsko dolino. Osrednja slovesnost je bila v Osnovni šoli Vrhpolje, s slovesno sejo skupščine KS, družbenopolitičnih organizacij in podelitvijo krajevnih priznanj občanom za dolgoletni sodelovanje in prispevek k razvoju kraja ter preživelim udeležencem prvega ustanovnega sestanka odbora osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Zbranim je o uspehih in načrtih govoril  predsednik sveta KS tov.
Vinko KEPEC in poudaril, da so kljub težavam lahko z uspehi v krajevni skupnosti zadovoljni. Največ dela v zadnjih mesecih leta pa so imeli s pripravo krajevnega samoprispevka, ki so ga tudi na referendumu 2,5% uspešno izglasovali, denar bo šel za urejanje cest in drugih komunalnih del v krajevni skupnosti.
Zbranim je spregovoril tudi Jože Gričar-Metod, udeleženec in organizator prvega sestanka OF za Moravsko dolino, v Armonijevi hiši, na katerem je prisostvovalo enajst pristašev OF, nekaj tudi s področja Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog.
Na slovesnosti sta predsednik KK
SZDL tov. Janez Rožič in predsednik sveta KS tov. Vinko Kepec, podelila krajevna priznanja. Prejeli so jih: Anton Peterka, Joži Urleb, Jože Gri-čar - Metod, Anica O šolnik, Franc Planine, Jože Pirnat, Slavko Kokalj, Tone Cerar — Ciril, Renato Jerič in Slavko Kokalj — Dominik.
Po končani podelitvi priznanj, je bilo tovariško srečanje z obujanjem spominov izpred 44. leti.
Na fotografiji prejemniki krajevnih priznanj: od leve proti desni Tone Cerar - Ciril, Anton Peterka - Gregor, Jože Gričar — Metod, Slavko Kokalj - Dominik in Franc Planine.
Moj prispevek k javni razpravi o ZN Domžale — Center
Zazidalni načrt Domžale-Center je v javni razpravi in vsi tisti, ki z mestom in za mesto živijo se zbirajo ob modelu in načrtih* ki so razstavljeni v hali Ljubljanske banke (SPB-1).
Javna razprava ima namen opozoriti na spremembe v prostoru in vzpodbuditi tiste, ki bi imeli boljše predloge za ureditev osrednjega in najpomembnejšega kaareja mesta.
Kare - to je strokovni izraz, ki pomeni zaključeno ureditveno območje.
Ker sem že ob pripravi dokumenta javno razmišljal, želim v tem danem trenutku konkretizirati svoja stališča in predlagati; . — spremembe    namembnosti Doma upokojencev
- spremembo prometne ureditve
- zagotovitev javnih površin za pešce in statični promet.
V razgrnjenem osnutku je predviden prizidek Doma upokojencev s čemer se ne morem sprijazniti iz naslednjih razlogov;
- objekt je. za arhitekturo prejel priznanje, ki ga nihče ne more in ne sme negirati. Prešernova nagrada ne prenese nikakršnih sprememb pa najsibo to fasadno in še manj s prizidki. Objekt je po svoje zaščiten, dokument časa, v kateri je nastal in je neposredno povezan s projektantom in njegovimi in našimi avtorskimi pravicami. To dejstvo moramo vsi upoštevati, spoštovati in z njim planirati.
Ce je bilo ugotovljeno, da je zmogljivost premajhna in se delo ne more normalno odvijati nam preostane edinole iskanje nove lokacije doma ali pa se zadovoljiti s tem kar imamo-
V javnem interesu je celotno zeleno površino nameniti splošni rabi to je v korist pešcem in parkovnim ureditvam, kar onemogoča ograditev funkcionalnega zemljišča doma le za svoje potrebe. Ker pa iz znanih razlogov Dom ne more živeti brez tega, |e to ena zelo. pomembni ovir in razlogov za iskanje primernejše lokacije.
Možnost boljše rezervne lokacije je v DDP zagotovljena v Zaborštu pod Sumber-kom na zelo primernem mestu in le nekaj sto metrov proč od sedanje. Dana je možnost lastnega vrta in mirnega okolja ter mnogo primernejšega življenja za upokojence izven vedno bolj hrupnega okolja.
V svojih razmišljanjih o Domu upokojencev sem že navedel razloge, ki me navajajo za formiranje predloga preselitve in dodajam še naslednje:
- Cesta Talcev v prihodnje ne bo več tako mirna cesta kot je danes. Avtocesta, ki bo imela svoj priključek za Domžale v Prelogu bo namreč imela svojo povezavo prav po tej smeri ter bo tem potrebam primerno dimenzionirana.
- pridobitev novih funkcij tega kareja kot je zgraditev nove tržnice, zgraditev hotela, zgraditev hale Toko in ureditev parka v tem neposrednem okolju
- v nadaljnjem načrtovanju južnega predela pod Cesto Talcev so neobhodno potrebne parkirne površine, ki bodo služile tudi temu kareju in s tem v zvezi pešpove-zave sever jug.
- končno pa tudi primernost te namembnosti ob objektih, ki zahtevajo povsem specifično in sebi primerno okolico, ki je bodo zahtevali investitorji v interesu lastne prosperitete. Objekt sam je grajen tako, da je denimo primeren za dejavnost, ki ni potrebna ogrevanja v takšni meri, kot jo potrebujtejo sedaj oskrbovanci Doma. Vsaka stopinja več pomeni velik strošek in ta razlika je lahko tudi do 10 stopinj pribitka ali prihranka. Osebno sem prepričan, da je ta objekta za ta namen ekonomsko neutemeljen in vreden premisleka o preselitvi če ne sedaj pa kasneje.
- predlagam, da se objekt nameni obrtnemu razstavišču s poslovnimi prostori.
Prometna ureditev kareja ima po tem osnutku dve značilnosti:
- Cesta Ljube Sercerja naj bi bila enosmerna in napajalec statičnega prometa -parkiranja.
Predlagam, da se dvosmernost ceste ohrani in ji določi drugačen režim kot parkirno cesto.
Celotni kare je potrebno določiti za peščevo cono in statični promet. Ceste in parkirišča morajo služiti v tem kareju istemu namenu. Priključki oziroma izvozi iz tega kareja so dvosmerni in urejeni po enosmernem prometnem režimu. To se pravi uvoz po Ljubljanski iz južne smeri v desno in izvoz iz kareja samo v desno na Ljubljansko cesto in temu primerno ureditev prometnega trikotnika, ki ne dovoli zavijanja v levo. Analogno se mora urediti tudi pristop na Kidričevo cesto.
Enak režim se mora uvesti tudi v kareju Pošte, torej v Kolodvorski ulici, ki mora ostati enosmerna, vendar ravno v obratni smeri kot je danes. Na ta način je prehajanje Ljubljanske ceste preko polne črte onemogočeno. Prometna vozna hitrost v peščeni coni je tako omejena na 10 km in s tem dosežena potrebna varnost.
Parkiranje v ulicah v zaporednem postavljanju vozil ali ob pločnik je neracionalno in se je četudi na obeh straneh ceste do sedaj najslabše obneslo. Predlagam, da se uredi enostransko parkiranje pod kotom 45 stopinj po potrebi zamenja strani pač pred tistim objektom več, kjer so večje potrebe ter za krajši čas postanka. Tak način parkiranja omogoči le enosmerni promet.
Pri vsej tej ureditvi seveda ne sme manjkati tudi zelenja predvsem pa ne drevja, ki ga osnutek tudi močno uvaja.
Enosmerna cestna mreža ima svoje slabe posledice, da prisili voznika posebno tistega, ki se v kraju ne spozna, v nepotrebno dolge obvoze in s tem povečanje zgostitve prometa in večje onesnaženje okolja. Nikakor ni cilj s predlaganim prometnim režimom povečati hitrost prometa na Ljubljanski cesti, zato tudi ne pride upoštev izvennivejski pločnik preko te v smeri objekta DPO.
Ta povezava bi znatno okrnila zelo lepo veduto v smeri proti severu.
Zagotovitev javnih površin za pefec ir> statični promet - parkirišča.
Kot že prej omenjeno naj bi bil celotni osrednji del. kareja predvsem parkovno urejen s potmi za povezavo v vse smeri do posameznih točk kot so objekti in parkirišča. Parkiranje na platojih naj bi bilo neomejeno po času, medtem, ko ob prometnicah le načelno; krajšim postankom (s parkirno uro). Na ta način bo možno omogočiti večjo poslovno fleksibilnost, dostavo in nabavo za vse uporabnike prometnih površin.
Ozelenitev, ki jo povečuje vrsta alej v osnutku, naj bi vnesla v naselje nov val ohranitve zdravega okolja in tudi ohranitev obstoječega drevja pri tem ne zaostaja. To pa ne moremo trditi za dosedanjo prakso, ko so načrtovana drevesa pri tehničnih pregledih enostavno pozabljena. Projektant obstoječega drevja sicer po zunanjih znakih ni ločil od predvidenih, vendar jih je upošteval. Pri izvajanju Zazidalnega načrta bo vsekakor morala biti podana zahteva po lociranju projektiranih dreves, ki niso risana zaradi lepšega izgleda projekta.
Ob koncu bi predlagal, da se križišča predvidijo, tako pri Majheniču, kot bivšemu rondoju ter ostala tako, da omogočajo enosmerno urejanje s semaforji kot tudi nenehno desno zavijanje brez prednosti. Takšno urejanje se je tudi v Ljubljani dobro obneslo, ker ima mnogo večjo propustnost in zagotavlja tudi ustrezno varnost.
To je prispevek strokovnjaka javni razpravi o zazidalnem načrtu Domžale - Center, prav bi pa bilo, da se s svojimi mnenji, stališči, predlogi vključijo tudi drugi občani. Maketa je na 'ogled v novi ekspozituri Ljubljanske banke (nasproti Kovinarja).
Jože Novak    Dobitniki priznanj ob krajevnem prazniku KS Vrhpolje-Zalog.
45
Dober dan, domžalski občan!
Ivan Čad — Tošo
Tokrat bLrad v tej znani rubriki predstavil Domžalčana Ivana Čada — Toša, ki ga stari Domžalčani poznamo ne samo kot dolgoletnega odličnega mizarja in vodjo mizarske delavnice v nekdanjem Ravni karjevem mizarskem in tesarskem podjetju za Bežigradom v Ljubljani, temveč tudi kot nekdanjega odličnega telovadca in nogometaša.
Čeprav se že dolgo poznava, bi vas vseeno prosil, da mi malo več poveste o svojem življenju ...
„Rojen sem bil pred 76. leti v Zgornjih Domžalah. Sem torej eden redkih starih Domžalčanov. Očetu Jerneju, kurjaču na železnici, se je v zakonu rodilo osem otrok, od teh je eden kmalu umrl. Mama je pa bila doma na Prevoli pri Škocjanu, doma pri Lebarju in je bila gospodinja. Osnovno šolo sem uspešno končal v Domžalah, obrtno pa v Ljubljani. Mizarske obrti sem se izučil v mizarskem in tesarskem podjetju pri Ravnikarju v Ljubljani, kjer sem delal vse do leta 1938 kot mizarski pomočnik. Ko sem se vrnil od vojakov, sem bil dve leti zaposlen v tovarni Medic-Zanki v Domžalah, nato pa do leta 1941 v tovarni Induplati v Jaršah. Nato sem se zopet zaposlil pri Ravnikarju, ki pred tem ni imel toliko dela. V tem podjetju, ki se je kasneje preimenovalo v podjetje Edelit in Hojo, sem ostal do upokojitve v letu 1967. Ker me je imel mojster rad in me navadil, da sem bil pri delu izredno vesten in natančen, sem kmalu postal delovodja, nazadnje pa vodja mi-zarske delavnice."
Kaj vse in kje ste delali v dolgi delovni dobi? Poznano je tudi, da se mizarji pri svojem delu velikokrat tudi ponesrečijo. Kako je pa bilo s tem pri
vas?
,j?riznati moram, da v času službovanja nisem imel bistvenih nesreč, razen morda manjših vrezov, ki so tako pogosti pri tem delu. Ko sem se pa upokojil, sem kmalu „skrajšal" enega izmed prstov. Skupaj s tesarji smo največ delali lesene hiše in stavbe. Veliko sem hodil po montažah. Delali smo stavbe, ki so še danes v ponos in to Eriko v Kranjski gori, pa dom v Kamniški Bistrici, skoraj štiri leta smo občasno delali na Brionih, za Izvršni svet SR Slovenije smo izdelali tudi več lovskih koč in domov v Kočevskem Rogu, na Velem polju, v Kranjski gori in drugod po Sloveniji. Na montaže smo se vozili z vlakom in avtomobili. Prva leta smo na teh montažah veliko sami kuhali, kasneje pa, ko je bila prehrana bolje urejena, smo se hranili v menzah. V podjetju nas je bilo veliko domačinov med drugim tudi Tine Močnik, pa Franc Dime, kije bil vodja tesarske delavnice, pa Polde
Močnik, Peter Narobe, Franc Flis, France Rihtar, Jože Jerman, pa še bi lahko našteval. Veliko natančnih mizarskih del smo izdelali po načrtih arhitekta Josipa Plečnika, med drugim tudi dela za Bežigrajsko cerkev. Nekoč sem hotel odstraniti grčo na deski, pa je prišel mojster Plečnik pa mi tega ni pustil rekoč, da mora deska ostati takšna kot je bila ustvarjena. Seveda je morala taka tudi ostati. Na leta ko s°m bil zaposlen v mizarski delavnici se še vedno rad spominjam, saj sem pa tudi svoje delo rad in z veseljem opravljal."
Bili ste tudi znan kot dolgoletni odličen telovadec pa tudi kot izreden nogometaš. Pa mi prosim povej še o tem.
„Telovaditi sem pričel že kot učenec v osnovni šoli, saj sem bil vseskozi član domžalskega Sokola vse do okupacije v letu 1941. Najprej sem telovadil pri deci, kasneje pri naraščaju, pri članih pa ko sem dopolnil 18. leto. Nastopal sem že v naraščajniški vrsti, nato pa v članski vrsti. Nastopal sem na vseh orodjih, najraje pa na drogu. Veliko smo tekmovali- na okrožnih tekmovanjih. Nastopiti bi moral tudi v Pragi, pa me mojster takrat ni pustil tja, češ da bom preveč zamudil pri delu. Včasih nisi lahko tako prišel do tekmovanj, kot je to danes. Bil sem pa tudi na nastopih v Beogradu in Sarajevu, na orodjih sem pa tekmoval v Zagrebu in Beogradu. Se danes se rad spominjam teh množičnih nastopov, posebno pa še lepega tovarištva, ki je vladalo med članstvom. Pa še to, vse smo delali z idealizmom. Za svoje delo nismo prejemali denarja in ne nagrad."
Stari Domžalčani se vas spominjani tudi kot dolgoletnega in nadvse uspešnega nogometaša.
„Telovaditi, pa tudi igrati nogomet sem pričel istočasno in to še kot otrok. V Domžalah sta delovali pred vojno dve nogometni društvi. Najprej je bil to SK Disk, ki je pričel delovati že leta 1921, kasneje pa še SK Domžale, ki je pričel delovati leta 1931. Obe nogometni društvi sta delovali do okupacije leta 1941. Nogomet v Domžalah je bil zelo lepo razvit in zares enkraten. Najprej sem bil vratar, kasneje sem igral v napadu, nato pa sem bil krilec. Aktiven sem bil do leta
1947. Veliko smo igrali tudi z avstrijskimi klubi. Najraje se pa spominjam zanimivih nogometnih derbijev med SK Diskom in SK Domžalami, ki so na nogometna igrišča v Domžalah privabila staro in mlado, saj so se v Domžalah za nogomet nekdaj navduševali v velikem številu. Ogromno smo tudi opravili prostovoljnega dela. Ko sem se vrnil domov iz službe, sem hodil na treninge, zvečer pa v telovadnico, tako da za drugo delo nisem imel dosti časa. Lepo je bilo, da smo bili igralci tako povezani med seboj. Čeprav so bile med Orli in Sokoli ideološke razlike, smo bili prijatelji. Seveda sembil tako pri SK Domžale • kakor tudi pri Sokolu tudi odbornik, pri Sokolu tudi nekaj časa načelnik. Pri Sokolu je telovadila tudi moja žena Zinka. Morda še odlomek iz pesmice o domžalskih nogometaših, ki jo je leta 1935 sestavil domžalski poštar Stanko Smogovec, tudi vnet simpatizer domžalskih nogometašev: O Ivanu Čadu je zapisal: Čad, bek je on na mestu, on bi Diskovca dva namestu, kadar žoga k njemu prileti, on jo nikdar ne sfali.
Povejte mi prosim še malo o vaši družini.
,,Z ženo Zinko sva si uredila hišico v Domžalah na Rojski cesti št. 10, kjer sedaj uživava svoj pokoj. V zakonu se nama je rodila hčerka Ivica, ki je po poklicu usnjarski tehnik in je zaposlena v podjetju Helios Domžale. Z zetom Martinom imata tri otroke. Radi naju tudi obiščejo, tako, da nama na stara leta ni dolgčas."
Ivan je še vedno živahen, leta se mu še ne poznajo, kako bi se le poznala staremu telovadcu in nogometašu. Rad sede na kolo, ženi velikokrat pripelje domov vse potrebno za kuho in to vse od kruha, ki ga peče Pavle Kancilija, pa do stvari iz trgovine. Ivan Čad - Tošo je po vojni še vedno rad telovadil, rad hodi in kolesari, seveda pa tudi še marsikaj izdela iz lesa, ki ga je toliko let z veseljem oblikoval. Rad pa tudi sede h knjigam in jih pridno prebira. Želimo mu, da bi z ženo dočakala še mnogo zdravih let.
Tone Ravnikar
PREGLED VEČLETNEGA DELA:
Jamarski občni zbor
Društvo ža raziskovanje jam Simon Robič je v soboto, 22.3.1986 pripravilo občni zbor, na katerem so po več letih zatišja v tovrstnem formalnem delovanju pregledali svoje aktivnosti.
Kot je uvodoma podčrtal v izčrpnem pregledu dolgoletni predsednik Stane Stražar je društvo za raziskovanje jam Simon Robič v teh letih samo popestrilo svoje delovanje. Kar mu je bilo večkrat očitano — zanemarjanje speleoloških aktivnosti, se je v zadnjem času občutno popravilo, saj tačas deluje v društvu 10—15 mladih jamarjev, ki se ne podajajo samo v jame osamelega krasa na domžalskem in moravškem, temveč se ozirajo tudi za zahtevnejšimi jamami v drugih republikah. Pa ne le to! Navezali so tesne stike z belgijskimi jamarji, ki so lani v večjem številu tudi prišli v Domžale in v naših jamah opravili več akcij. Letos načrtujejo povratno srečanje, tako da bodo Domžalčani — člani društva Simon Robič vrnili Belgijcem obisk z obiskom jam v Belgiji in Franciji.
V zadnjem času se je izboljšalo tudi stanje z opremo, poleg tega pa so tudi Belgijci darovali nekaj le-te.
V društvu so prešli iz lestvic na vrvno tehniko in gredo torej tudi tehnično naprej v korak z razvojem. Društvo je v preteklem obdobju imelo tudi kaj pokazati na kulturnem področju z vrsto prireditev v Jamarskem domu in ob njem. Tudi letos načrtujejo in pripravljajo Adama Ravbarja, saj si poletja brez te zanimive prireditve, ki združi ljudi daleč naokrog, kar ni več mogoče zamisliti.
Jamarji so se kar dobro izvili iz zagat finančne stiske, saj kljub obilici aktivnosti, ki odnašajo sproti veliko denarja, kar dobro gospodarijo. Centralna letošnja prireditev bo posvet o zgodovini jamarstva, ki bo organiziran v začetku aprila na Gorjuši. Ta posvet pomeni veliko manifestacijo skrbi za to, da se ničesar, kar so jamarji v več kot stoletnem delu storili, ne pozabi.
Vse doseženo, vse omenjeno in neomenjeno pa zagotovo — kljub maloštevilni udeležbi na občnem zboru — postavlja domžalske jamarje v vrh tistih, ki z malo ljudi, denarja in podpore — naredijo veliko.
Janja T. Ambrož
Jamarji na svojem občnem zboru v Jamarskem domu na Gorjuši. Predsedujoči je bil Drago Korošec, dolgoletni delavec v jamarskem društvu. Poročilo o delu je podal predsednik Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale — Stane Stražar.
Tone Ravnikar:     XII. nadaljevanje
Domžalska
domača — vulgo imena
Stob št. 16 - vulgo ime Pri Žan-darju;
Tu je bil nekdaj poldrugi grunt. Grunt je spadal pod graščino Brdo, pol grunta pa pod graščino Križ pri Komendi. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 26, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 33. Kot je zapisano v statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je to domače-vulgo ime nastalo po nekdanjem lastniku tega grunta Antonu Žendarju, ki je bil rojen leta 1769. Poročen je bil z Mico Černivec, ki je bila rojena leta 1782. V zakonu sta se jima rodila otroka Mica in Jernej. Mica je imela hčerko Terezijo in Uršulo. Uršula se je leta 1863
poročila z Jernejem Pircem iz Zgornjih Domžal št. 20. Tu so stanovali še Andrej Černivec, ženin brat, Peter Žendar ter hlapec Jožef, dekla Mica ter Neža Maran iz Rodice.
Kasneje je postal lastnik tega grunta Jernej Žendar rojen 1811, za njim pa Anton Botjev rojen leta 1825 v Vipavi, kije bil Radeckijev veteran. Poročil se je s Terezijo Žendar, hčerko Antona Žendarja, ki je bila rojena 1827. leta. V zakonu so se jima rodili otroci: Terezija, Janez in Marija. Hčerka Terezija rojena Botjev rojena leta 1859 se je leta 1887 poročila s Francem Ulčarjem, ki je bil rojen 1862 na Homcu, Marija rojena 1864 pa je 1904 odšla v Ameriko. Francu Ulčarju in Tereziji Botjev so se v zakonu rodili otroci: Ivana, Antonija, Janez, Marija, Franc in Jakob. Ivana rojena 1887, Janez rojen 1891, Marija in Jak«b rojen 1898 so odšli v Ameriko. Jakob se je leta 1925 v Ameriki poročil z Marijo Hribar. Sin Franc rojen 1893 se je leta 1922 poročil z Marijo Janežič iz Depale vasi. št. 20. V zakonu sta se jima rodila sinova Janez in France. Janez rojen leta 1924 se je leta 1954 poročil z Doro Obrietan in si v Domžalah na Prešernovai cesti uredil svoje stanovanje in ustvaril svojo družino. Sin France rojen 1926 seje pa poročil leta 1956 z Marijo Drolka iz Doba št. 14. V zakonu sta se jima rodila
sinova Franci rojen leta 1957 in Andrej rojen leta 1959. Prvi gospodar te Zandar-jeve domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodišča Domžale je na podlagi priso-jila iz leta 1863 je bila Terezija Botjev. Na podlagi izročilne pogodbe in v zvezi s poročnim listom iz leta 1887 pa France Ulčar. Temeljem notarske izročilne, ženit-ne in dedne pogodbe iz leta 1922 pa Franc Ulčar in Marija Ulčar rojena Janežič, vsak do polovice. Na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1956 pa je postal lastnik te domačije Franc Ulčar, mlajši.
Stob št. 17 — vulgo ime pri Teste-nu, kasneje pa pri Boštaju.
Tu je bil prvotno cel grunt, ki je spadal pod graščino Habah-Jablje. Prvotno domače-vulgo ime je bilo pri Testenu, kasneje pa pri Boštaju, kot se še sedaj reče po domače pri tej hiši. Kako je nastalo prvotno vulgo ime pri Testenu mi ni znano, domače-vulgo ime pri Boštaju pa je nastalo po Francu Ogrincu-Boštaju, ki je bil doma v dobski fari, kjer se je reklo pri Boštaju. Do leta 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 28, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 24. Po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil prvotni gospodar tega grunta Luka Sluga in njegova žena Lucija Sluga, vdova Čolnar. V
zakonu so se jima rodili otroci: Anton in Miha. Anton Sluga rojen leta 1796 seje leta 1834 poročil z Marijo Terdina, ki je bila rojena 1808, Miha je pa študiral. Antonu so se v zakonu rodili otroci: Marija, Marjana, Anton, Jera, Peter in Helena. Jera Sluga rojena 1841, se je leta 1865 poročila z Jakobom Lovše-Martincovim iz Stoba št. 41, ki je bil rojen leta 1840, ki se je sem priženil. Tu so živeli tudi številni hlapci in dekle: Jernej Petelin, Marija Petelin, Gregor Rošič, Mica Pire, Neža Cotman, Jera, Helena, Janez Urbane, Uršula Cepraga in Mica Dime . Jakobu Lovšetu rojenemu leta 1840 so se v zakonu z Jero Sluga rodili otroci: Franc, Helena, Jera, Marija in Ana. Kasneje je bil grunt in hiša na dražbi prodana. Hišo je kupil Franc Ogrinc, ki je bil takrat posestnik v Zgornjih Domžalah št. 5. Ko pa je postal lastnik Testenove hiše, je hišo v Zgornjih Domžalah prodal Antonu Grašku. Od takrat dalje se je pri Testenu reklo pri Boštaju, ker je bil Franc Ogrinc Boštajev iz Dobske fare. Francu Ogrincu, ki je bil poročen z Marijo Starbek, ki je bila rojena leta 1840 so v zakonu umrli še kot dojenčki 5 otrok, kasneje so se pa rodili še Franc, Marjana, Janez, Helena in Anton. Marjana rojena 1870 je bila usmiljena sestra in je 1908 šla v Ameriko. Janez rojen 1874 se je leta 1910 poročil z Angelo Slapar iz Podgore št. 18 pri Zlatem polju, ki je bila
rojena leta 1889. Helena rojena leta 1876 se je poročila leta 1903, tu je pa živela tudi njena hčerka Marija rojena leta 1897. Janezu Ogrincu in Angeli Slapar so se v zakonu rodili otroci Janez, Franc rojen leta 1913, ki je bil prvič poročen leta 1941 z Ludmilo Cotman, drugič pa leta 1961 s Francko Ostanek in sedaj živi v Mengšu, hči Ljudmila rojena 1914, ki se je leta 1935 poročila z Andrejem Zalokarjem iz Rodice št. 11, Jože rojen 1916, ki se je leta 1948 poročil z Matildo Kepec z Gorjuše št. 13, rojeno leta 1920, hči Ana, sin Anton in še ena hčerka Ana, ker je prva Ana umrla stara 2 leti. Ana rojena leta 1920 se je leta 1943 poročila s Kralj Janezom in sta zgradila hišo v Domžalah na Vodovodm cesti, sin Janez in hčere Vida ifT Jožefa, sin Marijan,rojen leta 1927, ki je poročen z Ivanko Volčini in si je zgradil hišo v Domžalah na Poljski cesti št. 11 in Antonija, ki se je leta 1952 poročila s Klemene Rudolfom. Zadnji gospodar te Boštajeve domačije je bil Jože Ogrinec, rojen leta 1916, sedaj pa je gospodar Matilda Ogrinec rojena Kepec, rojena leta 1920. V zakonu sta se jima rodili hčerki Danijela rojena leta 1949, ki se je leta 1968 poročila z Ludvikom Goličem in sta si na dvorišču domače hiše zgladila hišo in hči Slavka, rojena 1953, ki se je poročila s Faganel Davorinom.
IVIfliiicft iz. devet™" najstega stoletja
^       '_.___.___L___:_,_-_:_!_'.____:_
Kurirčkova pošta v naši občini
Kaj bo letos v Kurirčkovi torbi?
Na severni strani Gobaviče, ob poti na mengeško kočo, sta tudi dve hiši, ki spadata pod Ogrinovo. V eni izmed hišic prebiva s svojim sinom Lojzetom tudi že skoraj oseminsemdesetletna mamca — Lojzka Slokan, kije kljub letom vedno nasmejana in dobre volje, za vsakega človeka ima dobro besedo, še vedno je polna življenjskega optimizma, še vedno pa tudi dela tako rekoč vse od kraja, bere časopis — posebno Občinski poročevalec ji je všeč — komaj pa tudi čaka pomladi, da bo šla lahko spet na svojo njivico ob hiši. Na zunaj je videti vse skoraj pravljično, od hišice do njivice in pridne Lojzke, v resniici pa ima za seboj dokaj težko in polno odrekanj življenjsko pot...
Med najstarejšimi krajankami
Lojzka Slokan je doma pravzaprav na Bloški planoti, v Zalesu pri sv. Trojici. Oče je pozneje kupil kmetijo na Osredku blizu Cerknice, kjer je bila Lojzka skupaj z drugimi do 1922. leta.
„Rojena sem še v prejšnjem stoletju," se zasmeje vedno prijazna mamca. „V juniju 1898.1eta. Doma nas je bilo kar veliko - štiri sestre in trije brat-je"
Med prvo svetovno vojno so se preselili na Štajersko, v Rudenik. Nedaleč stran, pol ure hoda, je živel v Podgorju njen bodoči mož, Ivan.
„6.marca 1979.1eta je umrl. Od tedaj sva ostala s sinom Lojzetom sama v hišici," pove Lojzka. „Če ne bi imela njivice ob hišici, bi bolj težko shajala. Pokojnina ni velika . . ."
Potem pripoveduje še o tem, kako je nekdaj tudi po dvakrat ali trikrat na dan pohitela dol v Mengeš po to in ono, kako ji ni bilo ničesar privarčevanega ne glede kurjave, preskrbe z vodo in nasploh vse preostale komoditete.
,,Zdaj je vsaj toliko bolje, da mi Lojze napravi drva, vodo mi pripeljejo prizadevni mengeški gasilci, ob strani pa mi stojita tudi Zofka in Matija z družinama. .."
Mamca iz 19. stoletja Lojzka Slokan.
„0b nedeljah smo prišli dekleta in fantje skupaj in smo se malo pogovarjali. To je bila glavna zabava
V 32.1etu se je Lojzka poročila. SEveda je pričakovala marsikaj od živlejnja, vendar je bila vajena skromnosti, potrpežljivosti in predvsem dela, dela, dela na vsakem koraku.
Dom v plamenih
Slokanovi so vso vojno delali za partizane. Po izdaji v decembru 1944. leta so jim Nemci požgali domačijo do tal, majhni otroci in Lojzka pa so morali k dobrim sosedom do konca vojne, ko so za silo obnovili prebivališče.
,,Najbolj so se mi smilili otroci," pripoveduje Lojzka Slokan. „Že zelo zgodaj so morali služiti svoj kruh: Matija se je šel učit v Štore, Lojze v Cinkarno Celje, Zofka pa celo k teti v Borovnico, kjer je hodila tudi v osnovno šolo ..."
V Slokanovi hiši je bila med vojno prava delavnica. Popravljali so čevlje in šivali obleke, pa tudi s hrano so podpirali partizane, zato ni bilo prav nič nenavadnega, da so izgubili celo dom; drugo pa je seveda, kako težko se je bilo pozneje postaviti ponovno na noge. Vse je bilo treba začeti na novo. %
Gozdar v Mengšu
Lojzka in Ivan Slokan sta se 1952.1eta preselila z otroci vred v Mengeš, kjer se je Ivan zaposlil na Kmetijskem posestvu kot poljski delavec, pozneje pa je bil vrsto let, vse do upokojitve - gozdar. Znan je bil tudi po tem, da je znal še kuhati oglje, veliko je popravljal cesto na mengeško kočo, nasploh je bil delaven.
In želje vnaprej?
Pravi, da jih veliko že ni več ostalo. Samo da bi bila zdrava!
„Letos se zima nenavadno dolgo vleče! Komaj čakam pomladi, da bi šla ven na njivico, samo če bom zmogla. Če delam, se takoj bolje počutim!"
Vodovod, ki gre mimo hišice na mengeško kočo, bi morda potegnila tudi onadva bližje, a Lojze še razmišlja, kako in kam.
„Ko je človek toliko star, ima rad mir," se zasmeje Lojzka Slokan. „Ni mi preveč všeč, kadar divjajo z motorji mimo hiše. In tudi to ne, da morava kar naprej popravljati ograjo, ker se je že veliko avtomobilov zaletelo v našo vrtno ograjo, potem pa vsi odpeljejo naprej. Tu in tam pa nam kdo ukrade tudi drva. Zadnjič je nekdo s stoenko preprosto zapeljal pred drvarnico in naložil v prtljažnik drva. Mislim, da vem, kdo je bil, a vendar se mi to ne zdi lepo ..."
Vse drugo pa je v najlepšem redu. Ob petrolejki, ob vodi iz studenca, oz. naravnega rezervoarja, brez elektrike in sodobnih pripomočkov še vedno lahko teče mirno in pošteno življenje. Takšna pa je bila mamca iz prejšnjega stoletja že vse življenje, zato ji zaželimo še naprej mimo in zdravo jesen, polno optimizma in zadovoljstva — kot do sedaj.
Ivan Sivec
V drugi polovici marca se bo pod okriljem občinske Zveze prijateljev mladine tudi v naši občini začela akcija „mesec kurirčkove pošte". Kurirčkova torba bo krenila na pot že 17. marca, v našo občino pa bo prispela 26. marca. Prišla bo iz Mozirja in najprej prehodila pot po vseh kamniških odredih, primopredaja pa bo 26.marca ob 9.30 pri Osnovni šoli Radomeljske čete. Celotno občinsko prireditev bo tokrat izpeljal PO Radomeljske čete skupaj s člani Zveze borcev in s krajevno skupnostjo Radomlje.
Naloge pionirskih odredov
Da bo letošnja pot kurirčkove pošte resnično obogatena z revolucionarnimi tradicijami NOB, bomo skupaj z občinsko Zvezo borcev sestavili pohodno brigado, ki bo takoj po sprejemu kurirčkove torbe -26.3. -- odšla iz Radomelj po poti spominov NOB občine Domžale. Vsak PO posamezne šole bo organiziral četo desetih pionirjev. Vse čete se bodo udeležile sprejema, potem pa bodo krenile na pot Radom-lje-Sipek-Blagovica. V Blagovici jih bodo pričakali, sprejeli in odpeljali z avtobusom po šolah.
Vsak odred bo pripravil svoj posebni delovni program po navodilih, ki jih je posredovala občinska ZPM. Določil bo tudi traso od javke do javke, tako da bo pot res kurirska in prava partizanska, ne po glavnih cestah.
Sprejemi naj bodo čimbolj slovesni in delovni. V načrtu je tudi, da bi sodelovale vse družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih.
Nekaj konkretnih predlogov
Zveza prijateljev mladine s predsednico Štefko Mlakar na čelu je dalo nekaj konkretnih predlogov različnim društvom in krožkom, da bi bila kurirčkova torba čim bogatejša:
- taborniki lahko pripravijo taborni ogenj, orientacijski pohod, očiščevalno akcijo, pohod v bližini domačega kraja;
- obrambni krožek lahko pripravi obrambni dan, orientacijski pohod, izvede različne naloge v zvezi s požarno varnostjo, CZ, družbeno zaščito;
- šolska kulturna društva lahko pripravijo mitinge, izvedejo kulturne nastope ob praznovanju 27.aprila - dnevu OF in l.maja, ob bralni znački, veselo šolo itd.;
- športna šolska društva lahko izvedejo spomladanski kros, različna tekmovanja, strelsko tekmovanje, športni dan „čez drn in strn";
- planinska društva lahko izvedejo pohode, obiščejo spomenike NOB, pripravijo kres ob l.maju, izvedejo očiščevalno akcijo;
- člani RK lahko izvedejo akcijo zbiranja odpadnega papirja, tekmovanje v prvi pomoči, očistijo spominska obeležja NOB, poslušajo predavanja;
- mladi tehniki lahko posnamejo vse to na film ali vsaj slikajo, naredijo fotokroniko dogodkov ob tem;
' — novinarski krožek spremlja vse te dejavnosti s svojega stališča in pripravlja tako stenčasc kot interna glasila;
- gasilsko društvo lahko pripravi tekmovanja in pohode, spoznava priprave in izvede test za značko;
- zgodovinski krožek se poveže s starejšimi krajani-udeleženci NOB, naredi načrt pomnikov, partizanskih poti itd.;
- gospodinjski krožek se vključuje s pripravo malice za kurirje;
- OOZSMS sodeluje s PO, uredi šolski vrt, pripravi kres;
- zelena straža skrbi za cvetje in čistočo okolice;
- veliko pa lahko prispevajo tudi mentorji, da vse aktivnosti potekajo usklajeno in da se medsebojno prepletajo vsa društva •in organizacije.
Z občinske programske volilne konference Zveze prijateljev mladine:
Kako bo potovala kurirčkova torba po naši občini
26.3'., sreda: *
09.30 Radomlje    - sprejem
10.00 odhod iz Radomelj
10.30 prihod v Mengeš
10.45 odhod v Trzin
11.15 prihod v Trzin
11.50 odhod v Dragomelj
12.30 prihod v Dragomelj
12.24 odhod v Ihan
13.15 prihod v Ihan - tu prenoči
27.3., četrtek:
08.00 odhod iz Ihana
08,30 prihod v šolo Šlandrove brigade
08.45 odhod na šolo Venclja Perka
09.00 prihod na šolo Venclja Perka
09.15 odhod na šolo Josip Broz-Tito
10.15 prihod na šolo Josip Broz-Tito
10.45 odhod na šolo Dob
11.15 prihod na šolo Dob - tu prenoči
28.3., petek:
08.00 odhod iz Doba
08.30 prihod v Krtino
08.45 odhod na Vrhpolje
09.45 prihod na Vrhpolje
10.00 prihod v Moravče — tu prenoči
31.3., ponedeljek:
08.00 odhod iz Moravč 09.30 prihod na Prevoje - kurirska postaja G9
10.00 odhod na šolo Brdo
10.30 odhod na šolo Krašnja
11.30 prihod v Krašnjo
12.00 odhod v Blagovico
13.00 prihod v Blagovico - tu prenoči
1.4., torek:
08.30 odhod iz Blagovice 10.00 primopredaja pri zadružnem domu na Trojanah. v
Od mentorjev, pedagogov na šolah in od vseh občanov pa je odvisno, ali bodo pionirski odredi s pravim odnosom in s pravo gorečnostjo prenašali kurirčkovo torbo in ali bo njihova vsebina takšna, da bodo kaj odnesli tudi na vsakdanjo pot za življenje.
I. Sivec
Še več za naše otroke
Ob prelomu leta so navadno tudi občni zbori društev, oziroma programske volilne konference, na katerih se pregleda delo"v minulem obdobju, zastavijo pa se tudi nove naloge. Prav je, da spregovorimo nekaj besed o delovanju domžalske Zveze prijateljev mladine, ki je v zadnjih letih vedno bolj aktivna, zastavila pa si je tudi vrsto novih, konkretnih nalog za letošnje leto. Še preden pa se ustavimo pri podrobnostih, predstavimo nove člane predsedstva. Predsednik Zveze prijateljev mladine je še naprej ostala Štefka Mlakar, pomočnica ravnateljice na mengeški šoli, člani predsedstva pa so Aleksander Čičerov, Jože Josipovič, Anton Križaj, Cvetka Mlakar, Irena Gričar, Francka Pezdir, Greta Mazovec in Martina Jeriha.
V prejšnjem letu je domžalska Zveza prijateljev mladine veliko pozornosti posvetila kadrovski krepitvi in reorganizaciji zveze, da bi društva prijateljev mladine postala res prava središča tega dela, tako po šolah kot v krajevnih skupnostih. Pri delu pionirskih organizacij je ZPM ugotovila, da na večih mestih nastaja prazen prostor, ki ga je treba zapolniti v prihodnje z boljšim delom pionirskih organizacij, več poudarka pa bo treba dati na boljših mentorjih. Tudi v krajevnih skupnostih bo treba temu posvetiti več časa in ustanoviti društv povsod, kjer so za to možnosti, prav tako pa bo treba vzpodbuditi boljše delovanje
celotne Zveze.
Med zunaj vidnimi nalogami je nekaj konkretnih problemov, ki jih bo treba rešiti tako v zadovoljstvo otrok kot občanov. Še vnaprej bodo otroci zaenkrat letovali v dveh različnih bazah v Pacugu — preko občinske Zveze prijateljev mladine Vič-Rudnik in Zveze prijateljev mladine Ljubljana -Center. Gostovanje v tujih bazah pa prinaša težave, saj so baze takorekoč že polno zasedene z domačimi otroci, zato za nas ostajajo prazni termini le zdo zgodaj in zelo pozno, kar pa je seveda neprimerno. Zato so v ZPM že dolgo razmišljali, da bi tudi domžalski otroci slej ko prej počitrukovali v
Ob mednarodnem dnevu žensk — 8. marcu so v galeriji Repanšek na Rudniku odprli razstavo, na kateri se je predstavilo pet likovnih ustvarjalk — žensk. Več o tem v prihodnji številki.
svojem domu. Prvi korak je storjen z nakupom zemljišča v izmeri 3150 m2 na otoku Krku v kraju Malinska. Nadaljnje financiranje baze se bo odvijalo preko novoustanovljenega razvojnega sklada občine.
Naša Zveza prijateljev mladine je za novo leto organizirala enotno novoletno praznovanje za otroke v 27-tih krajevnih skupnostih, vzgojnovarstve-nih enotah in v 16-tih osnovnih šolah. Po večletnih napakah je bilo tokrat obdarovanje izpeljano brezhibno. Posebno veliko je obisk dedka Mraza pomenil takim obrobnim krajevnim skupnostim, kot so Peče, Dešen, Rova, Zlato polje in tako naprej. Tu so bila srečanja hkrati praznovanja vsega naselja. Razveseljivo je tudi, da je DPM naletelo na odprtost pri naših delovnih organizacijah in so rade pomagale pri obdaritvah: Trak, Filc, Helios, šola Olge Avbelj, Induplati.
V letošnjem letu se bodo vse aktiv nosti nadaljevale. Sodelovanje pri akciji „bralna značka" poteka dobro. ZPM je v preteklosti - tako pa bo tudi v prihodnje - zagotovila finančna sredstva za nakup značk in sredstva za prireditev ob zaključku akcije.
ZPM se aktivno vključuje tudi v dejavnosti drugih društev, posebno aktivno pa sodeluje pri sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo, pri organizaciji pustnega rajanja, pripravo aktivnosti med počitnicami, pa tudi drugod. Posebno je zadovoljna z velikim angažiranjem in odpiranjem Občinske matične knjižnice, dobro pa sodeluje tudi z Zvezo telesnokulturnih organizacij v občini, posebno pri pripravi plavalnih tečajev. Vse to je porok, da je Zveza na pravi poti in da bo tudi v prihodnje naredila še več za vse naše otroke. S svojimi močmi pa ji lahko pomagamo prav vsi.  Ivan Sivec
14 STRAN
_____ _,_—
Tako so pričeli graditi vrtec v Mengšu...
Poročamo o zbiranju sredstev samoprispevka:
Denar trošimo odgovorno
Komisija za izvajanje programa IV. samoprispevka je na svoji redni seji dne 30/1-1986 obravnavala poročilo o realizaciji programa IV. samoprispevka v letu 1985 ter program za leto 1986.
Ugotovila je, da so znašali prihodki v letu 1985 321.326.024,50 din, odhodki pa 301.924.680,50 din - prosta sredstva v višini 19.401.344,- din so se prenesla v program za leto 1986. Mesečni povprečni dotok sredstev je znašal 25.010.000,- din ter je odgovarjal v celoti planiranemu dotoku. V letu 1985 smo dokončno realizirali objekt nove popolne osemletne šole v Trzinu, katere končna investicijska vrednost je znašala 362.794.663,- din.
Objekt je zgradila DO „Vegrad" Velenje s svojimi kooperanti, objekt je projektiral ing. Knavs Anton, dipl. ing.arh. iz BIRO 71 Domžale, strokov-no-tehnični nadzor pa je vodil Energo-invest inženiring Ljubljana. Povečana investicijska vrednost napram planirani (320.000.000,- din) je predvsem vsled bistvenega povečanja porasti cen v gradbeništvu (v letu 1985 so se cene dvignile za skoraj 100%) ter dodatnega zagotavljanja prometne varnosti otrok, ki hodijo v to šolo. V jeseni lanskega leta smo pričeli tudi z gradnjo otroškega vrtca v Mengšu v površini 1261 m2 s 6 oddelki, večnamenskim prostorom, centralno kurjavo in pralnico, ki bosta služila za potrebe preserskega, trzinskega in obeh mengeških vrtcev. V letu 1985 smo za mengeški vrtec zagotovili 110.800.124,- din ali nekaj več od 50% takrat veljavne investicijske vrednosti. Prav tako smo vršili intenzivne priprave za gradnjo ostalih objektov -pripravljali projektno-tehnično dokumentacijo za OŠ Radomeljske čete, OŠ Martin Koželj Dob ter Center srednjjh šol Domžale, zbirali smo ponudbe za projektiranje OŠ Janko Kersnik Brdo. Projektna dokumentacija za prizidek k OŠ Josip Broz Tito
Domžale je bila projektirana že v predhodnih letih. Pfav tako smo s sredstvi občinskega samoprispevka ih sredstvi združene amortizacije razreševali vrsto perečih problemov kot npr.: sanirali streho OS Radomeljske čete in OŠ Martin Koželj Dob, urejali oz. zamenjali kotle za centralno kurjavo pri OS Martin Koželj Dob in OŠ Slandrove brigade Domžale, pri slednji smo uredili tudi novo fasado na šolskem objektu, pri OŠ Janko Kersnik Brdo pa smo šolo zaščitili pred gobo. Tudi na področju starih šol so bili storjeni določeni koraki: znan je uporabnik stare šole v Homcu, v Trzinu, staro šolo na Trojici smo odprodali, v Moravčah pa jo porušili. Enak namen imamo s staro šolo v Krašnji, odprto vprašanje pa ostaja, kako rešiti šolo v KS Rova ter v Češnjicah (potencialni uporabnik le-teh Skupncst otroškega varstva Domžale je od prvotnih načrtov odstopila!), medtem ko ima šola v Zlatem polju ustreznega uporabnika, prav tako tudi stara šola Venclja Perka v Domžalah, ki se bo preuredila v knjižnico.
V letu 1086 planiramo prihodke v skupni višini 559.606.000,- din ali cca 74% več sredstev kot smo jih
Literarni kotiček
Dušan Vrtačnik: VIHARJI Viharji,
ki v mojem srcu zdaj buči jo,
viharji, ki v temni noči me budijo,
viharji,
ki vedno v meni so, ne spijo, me v črni grob deno.
In, ko trohnelo, razpadalo bo truplo, ko bolj bom mrtev, kot kdaj bil sem živ, morda takrat puste viharji, da v miru svet bom zapustil...
zbrali v letu 1985. Kot nam je znano bomo celoten priliv iz obdobja januar — marec ter 1/4 priliva iz obdobja april - december 1986 namenili za vzgojno-izobraževalne objekte, 3/4 priliva iz obdobja april — december pa za potrebe KS. Prvi dve leti samoprispevka smo v celoti vsa sredstva namenjali za gradnjo šol in vrtcev, ob tem da je v tretjem letu potrebno zagotoviti viške sredstev za potrebe KS (torej cca 3x0,5% od OD) tako iz prvih dveh let kot iz tretjega leta. Skupno bodo KS iz občine Domžale prejele v letu 1986 cca 300.000.000,- din in sicer v sledeči dinamiki: 1/3 sredstev julija
1986, 1/3 sredstev v oktobru 1986, 1/3 pa v decembru 1986 ali januarja
1987. Tako bodo na primer dobile vse tri domžalske KS v letu 1986 kar 83.370.000,- din, KS Mengeš cca
3 9.810.000,- din, KS Vir 24.420.000,- din, KS Trzin 16.770.000,- din, KS Radomlje ■11.040.000,- din, KS Moravče 18.060.000,- din, KS Jarše-Rodica 12.690.000,- din, KS Ihan 12.75 0.000,- din, KS Dob 11.490.000,- din ostale KS pa bodo prejele glede na število prebivalcev manj kot 10.000.000,- din. Seveda bodo sredstva zbrana preko občinskega samoprispevka oplemenitena s sredstvi interesnih skupnosti kot tudi sredstev KS.
V letu 1986 bomo predvidoma zagotovili 50% potrebnih sredstev za gradnjo prizidka k OŠ Radomeljske čete v Preserjah, ki bo vseboval kuhinjo, večnamenski prostor ter nekatere druge nujne prostore. Prav tako bomo pripravili vse potrebno, da bomo v letu 1987 začeli z nemoteno gradnjo prizidka k OŠ Josip Broz Tito Domžale, za katero je potrebno ponovno temeljito preveriti program in se predvsem opredeliti ali graditi novo kuhinjo ali ta problem reševati skupaj z OŠ Venclja Perka Domžale, ki ima kapaciteto za pokrivanje praktično vseh domžalskih šol. V letu 1986 bodo tudi izdelani projekti za prizidek oz. razrešitev prostorskih potreb pri OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovici.
Z odprtjem novozgrajenega vrtca v KS Mengeš, s prizidkom v gradnji v KS Radomlje ter živahno aktivnostjo v vseh KS domžalske občine upamo, da bomo opravičili zaupanje in pričakovanje občanov domžalske občine, ki namenjajo za program samoprispevka 2% od svojih osebnih dohodkov.
Komisija za IV. samoprispevek
Zanimivo o kompostarni
Skladno z dogovorom na zborih občanov, ki so potekali koncem leta 1985 v zvezi s problema-tiko čiščenja odpadnih vod na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik ter reševanjem problematike komunalnih odpadkov v občini Domžale je SAmoupravna komunalna interesna skupnost Domž ale organizirala dne 28.1.1986 ogled dveh referenčnih kompostarn v Avstriji. Ogleda so se udeležili predstavniki KS Dragomelj, KS Ihan in KS Simona Jenka (vključno s Študo) Domžale, predstavniki Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale, Občine Domžale, Komunalnega podjetja Domžale, inšpekcijskih služb, ZRMK Ljubljana ter Projekt Maribor. Ogledali smo si kompostarni v AICH—ASSACH-u pri Schladmi ngu in napravo v LIEZEN-u, ki leži na poti med Grazom in Schladmingom.
Tehnični podatki naprav so sledeči:
AICH-ASSACH
— skupna površina naprave 18000 m2
— seponijska površina 5000 m2
— priključna moč 400 kW
— sedanja količina odpadkov
na leto 6000 ton
— kapaciteta naprave na leto  8 — 10000 ton
— število oskrbovanih naselij 17
15
LIEZEN 26000 m2 11000 m2 500\W
12000 ton -18000 ton 31
Kapaciteta kompostarne Domžale (le za potrebe občine Domžale) ustreza tisti iz AICH-ASSACH-a.
Kljub najtežjim pogojem obratovanja naprav ravno v času najhujšega mraza, ko se je podnevi temperatura spustila do blizu -10°C, ponoč- pa blizu -20°C, sta napravi normalno obratovali, obiskovalci pa so se prepričali, da v bližini naprav ni čutiti kakšnega posebno neugodnega vonja. Prav tako so se prepričali o kvaliteti komposta, za katerimi je v Avstriji veliko povpraševanje in njihov plasman ne predstavlja nikakršnega problema.
In kaj kompostarna sploh je? To je naprav za higienoziranje odpadkov. Odpadki se skupaj z vodo ali goščo iz čistilne naprave zmeljejo na grobo, presejejo v posebnem agregatu, ki je kombinacija mešalca in sita. Presevek se nato pripravi za kompostiranje, pri čemer poteka prva faza preperevanja na površinah v odprti hali (takoimeno-vana „vroča faza"). Tu se opravlja prelaganje gredic zaradi ozračenja povprečno lxtedensko. Po končani „vroči fazi" (to je po cca 3 mesecih) se kompost preloži na proste asfaltne površine zunaj hale, kjer poteka nadaljnje kompostiranje - torej se izvrši razgradnja snovi. Prelaganje v tej fazi se opravi na vsake 2-3 tedne. Temperatura v preperini, ki je znašala v vroči fazi max. 65°C do 70°C, znaša v tej fazi max. 45 - 55°C.
Po 6-8 mesecih, odvisno od vrste dostavljenih odpadkov, dobimo sveži kompost, zrel kompost, ki je brez nadaljnega uporaben za rastline. Predlagana tehnologija omogoča tudi predelavo hišnih odpadkov z relativno visokim deležem pepela.
In kakšna je trenutno situacija glede končne rešitve odlaganja odpadkov?
Samoupravna komunalna interesna skupnost  Domžale  in Komunalno
podjetje Domžale ima že pridobljeno lokacijsko odločbo in izdelane glavne projekte za kompostarno v Studi južno od Centralne čistilne naprave Domžale—Kamnik vendar zgolj za potrebe odvoza odpadkov za domžalsko občino vsled prometnih omejitvenih faktorjev. V Kamniku programirajo odlagališče v suhadolski jami, ki leži v varstvenih pasovih domžalsko-mengeške podtalnice.
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je na skupnem sestanku s predstavniki iz domžalske in kamniške občine jasno dal vedeti, da se z lokacijo klasičnega odlagališča v suhadolski jami ne strinja. V strokovno presojo je podan predlog skupnega objekta kompostarne Domžale-Kamnik na lokaciji suhadolske jame kot rezultat skupnega reševanja vprašanja odpadkov v obeh občinah.
Strokovna ocena, ali je takšna rešitev možna vsled morebitne ogroženosti naravnega bogastva - rezervata podtalne vode republiškega pomena — še ni podana. V kolikor bo podana negativna ocena za takšno rešitev nam v občini Domžale preostaja kot edina možna varianta izgradnja kompostarne zraven Centralne čistilne naprave v Studi, kljub temu da se s tako rešitvijo bližnji občani ne strinjajo. Tudi Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik je zelo ostro nastopilo proti nameram po realizaciji deponije ali pa kompostarne v suhadolski jami.
Strokovna rešitev glede dispozicije odpadkov so praktično izčrpane; z nadvišanjem začasne deponije v KS Dob imamo le še 1-2 leti časa, da realiziramo trajnejšo rešitev, ki pa bo v vsakem primeru določeno breme za neposredno okolico te lokacije.
Anton Preskar
Stroji v kompostarni v Avstriji, kot so si jo ogledali predstavniki naše občine...
ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠP
SMUČARSKA EKIPA TO DOMŽALE NA MEMORIATNP.M TEKMOVANJU V MRKOPLJU
Odlično tretje mesto
Vsako leto se v Mrkoplju blizu Delnic v Gorskem Kotarju v SR Hrvatski v mesecu februarju organizira manifestacija „Memorial 26 zmrznjenih partizanov", na katerem se obeležujejo spomini na februar 1944. leta, ko so borci 13. Primorsko-Goranske divizije izvrševali vojaške in humane naloge borcev za svobodo in socializem, žrtvovali svoj življenja v snežnem viharju, snegu in ledu Goranske zime na pohodu preko Matic poljane.
Letošnjega 24.memoriala pod pokroviteljstvom RŠTO SR Hrvatske se je udeležila tudi ekipa 4 članov -pripadnikov enot TO Domžale, ki so sodelovali na tekmovanju smučarskih patrulj v konkurenci ekip in tekmovalcev iz vseh republik in pokrajin.
Ekipe pod vodstvom starešine so tekmovale v teku na 5 km z višinsko razliko 50 m. Oblečeni v vojaško uniformo in belo marskirno obleko, z voj. smučarsko opremo in oborožitvijo so tekmovalne ekipe merile svoje sposobnosti v smučarskem teku in streljanju s polavtomatsko puško na progi in v času izvajanja patruljnega smučarskega teka. Vsak zgrešen strel je tudi prinesel pribitek 1 kazensko minuto, kar je bilo zelo težko ali celo nemogoče nadoknaditi v teku, ki je trajal cca 30 minut.
15 strelov, ki jih je imela ekipa na razpolago, pa je bilo praktično nemogoče nadoknaditi. Zato so naši tekmovalci že dan pred tekmovanjem posebno pozornost posvetili nastrelitvi pušk na strelišču v cilju zagotavljanja čimboljših rezultatov in preverjanju opreme ter ogledu celotne tekmovalne proge.
Na tekmovanju 22.februarja, na katerem se je zbralo več tisoč obiskovalcev, so pripadniki TO Domžale v sestavi Povirk Marko, Gudlin Ivo, Kavka Frenk in Krstovski Matjaž ob 12,49 startali in z vso požrtvovalnostjo in znanjem pretekli celotno progo v 28 minutah in ob 9 zadetkih v tarčo v končni razvrstitvi enot TO in JLA iz vse države osvojili odlično 3. mesto s časom 34 minut 37 sekund.
Na prvo mesto se je uvrstila ekipa
Ob koncu zime sta zakonca Ljubo in Pavla Hribar v zaselku Prelog pripravila, organizirala in izvedla zanimivo tekaško prireditev. Za več kot 100 tekmovalcev so steptali ustrezne proge, poskrbeli za njeno označitev, elektronsko merjenje rezultatov, ozvočenje, nagrade in še za ostalih sto potrebnih organizacijskih nalog. Uspeh? Odličen! Več kot 100 tekmovalcev je nastopilo v šestih kategorijah. Vsi so bili izredno zadovoljni, saj je Milan Kovač iz Podgorice poskrbel za preciznost v elektronskem merjenju Časov. Tudi brezplačno! Na sliki množica tekmovalcev pred tekmovanjem in srečni organizator — Ljubo Hribar — Maru-šenkov iz Preloga. Prireditev »PRELOG 1986« je odlično uspela!
TO Maribor I, druga je bila ekipa TO Mesta Ljubljane, 3. mesto TO Domžale, 4. mesto TO Maribor II, 5. mesto JLA Reka, 6. mesto ekipa SR Slovenije, 7. mesto JLA Delnice, 8. mesto JLA Reka II, 9. mesto JLA Zagreb itd.
Veselje in zadovoljstvo kljub naporom ni izostalo, še posebno, ker je ekipi TO Domžale uspelo v okviru Pokrajinskega štaba za TO Ljubljanske pokrajine premagati domače ekioe TO in se uvrstiti med najuspešnejše tekaške smučarske enote v OS v SR Slovenije.
Grmek Dominik
'-----------------1
Uspeh mladih Moravčanov na šahovskem prvenstvu
V mesecu januarju smo imeli šahovsko prvenstvo v Domžalah. Ekipo mlajših pionirjev OŠ Jurij Vega, Moravče so sestavljali učenci: Firm Aljaž - 6.r., Firm Gorazd — 3.r., Bizilj Primož — 5.r., Štefan Brvar - 5.r. Na tem tekmovanju smo dosegli prvo mesto in, tako postali prvaki občine Domžale.
V soboto, 22. februarja pa je bilo v občim Ljubljana-Vič organizirano regionalno šahovsko prvenstvo. Tudi tega prvenstva smo se udeležili mlajši pionirji v isti sestavi. Pomerili smo se s šahisti 6 ljubljanskih občin. Vsak šahist je odigral 6 partij. Že v predzadnjem kolu je dobro kazalo za našo ekipo, ki je na koncu tudi zmagala.
Na obeh prvenstvih smo prejeli diplome.
Štefan Brvar, 5.a OŠ Jurij Vega, Moravče
Ob 40-letnici TVD Partizan Mengeš:
Zanimiva telovadna akademija
Kot smo že napovedali, je izvedel TVD Partizan Mengeš ob 40-letnici telovadno akademijo, na kateri so nastopile različne skupine, od cicibanov do starejših mladink, nastopili so tudi gostje TVD Partizana Ljubljana-Moste, ob svečani akademi-ji pa je bilo spregovorjenih tudi nekaj vzpodbudnih besed.
Najprej je predsednik TVD Partizan Mengeš Jože Mlakar na kratko orisal dolgoletno pot društva. Takoj po vojni je bilo dano nekaj več poudarka na rednih vajah in gimnastiki, pozneje pa se je začela dejavnost vedno bolj širiti, tako da ima mengeški Partizan zdaj dvajset vadbenih skupin s preko 750 člani. Višek delovanja se prav gotovo izraža v dvakratni osvojitvi republiškega prvenstva mengeških košarkaric in seveda nastopanja v II. zvezni ligi. Z odgraditvijo športnega parka bo tudi drugim sekcijam dana boljša možnost vadbe, tako da se lahko nadejamo še veliko športnih užitkov in tudi dobrih rezultatov.
V imenu krajevne skupnosti Mengeš so Partizanu čestitali Janez Dimec, predsednik skupščine KS, v imenu Osnovne šole Matija Blejca-Matevža ravnateljica Antonija Perčič, v imenu DKD Svoboda Mengeš pa Slavko Pišek. Partizanu so izročili tudi uporabna darila - mizo za namizni tenis in žoge.
V akademijskem delu so najprej nastopili cicibani - vajo je pripravila Nika Habjan s pomočjo Nuše Zalokar — in s svojo prisrčnostjo takoj osvojili občinstvo. Nato so nastopile z vajami na blazini in na nizki gredi mlajše pionirke. Vajo sta pripravili Simona Kopitar in Alenka Miklič. Nato je sledil nastop starejših pionirk z vajami na blazini in gredi, vajo so pripravile Anka Krušnik, Tanja Kumer, Tanja Roje in Marija Benda. Največ zanima-
Sankukai postaja nasploh v Sloveniji eden izmed najpopularnejših stilov, gre pa za združitev tehnik in principov borilnih veščin in najosnovnejšega dognanja s področja športnega treniranja. Ob koncu akademije so nastopili še z vajami na ponjavi člani TVD Partizana Ljubljana-Moste, vaje sta pripravila Fredi Blejc in Tanja Rejc, za
Ob 40-letnici mengeškega Partizana so pripravili uspelo prireditev, na kateri so se predstavili tudi karateisti iz Mengša.
nja je na akademiji vzbudila karate sekcija pod vodstvom trenerja Miha Lavriča. Sekcija dosega tudi v slovenskem merilu lepe uspehe: 1.mesto lani v Ribnici, 3.mesto v Umagu, 4.mesto v Splitu za pokal Borac, lani ekipno drugo mesto v Domžalah in pred nedavnim na domačem terenu prvo in 3.-4.mesto. Po besedah tehničnega mentorja Vlada Paradižnika karate
zaključek pa je nastopila še plesnorit-mična skupina. Vse ob sodobni glasbi, v precej polni dvorani, vendar pa spet v slabo ogrevani. Vsekakor je šlo za dostojno predstavitev nekaterih aktivnosti Partizana, ki pa bi jih lahko popestrili s še nekaterimi drugimi sekcijami, ko že gre za tako zaokrožen jubilej.
Ivan Sivec
Košarka — trim liga 1985/86
Tekmovanje v zimski TRIM ligi 1985/86, začeto decembra 1985, smo končali zadnje dni februarja.
Organizacija in izvedba lige, je potekala v skladu z razpisom, žrebom in koledarjem. Program smo uredili tako, da se je v enem dnevu igralo celo kolo (tri tekme), pri čemer smo upoštevali zasedenost dvorane Komunalnega centra. Z organizacijo lige, smo ponudili enkrat tedensko - 10 tednov - organizirane športne rekreacije. V primerjavi z minulimi leti, letos ni bilo izpad nobene tekme - so vse tekme odigrane. Ocenjujemo, da so se prijavile tiste ekipe, ki se relativno
redno dobivajo, vsaj enkrat na teden.
K resnosti pristopa do tekmovanja, je nedvomno vplival tudi boljši pristop sodniške službe, ki jo je zagotovil Košarkarski klub Domžale. Tekmovanje je pokazalo, da so take oblike organizirane športne rekreacije potrebne, tudi čas je primeren - zimski čas, pozne popoldanske in večerne ure - istočasno pa tudi potrditev nesmiselnosti organizacije takega tekmovanja v poznih pomladanskih mesecih. Za ta čas - pomladanski - je bolj primeren turnirski sistem (na izpadanja, dvo-tri dnevni turnir), ki pa s športno rekreacijo nima dosti zveze. Ob
zaključku tekmovanja so bila podeljena priznanja vsem ekipam, najboljšim trem priložnostni pokali, z željo, da se v jeseni ponovno srečamo v okviru lige 1986/87.
KONČNA LESTVICA						
1. KK Domžale - veterani	10	9	1	554	434	(120)18
2. ŠD Belinka	10	6	4	510	439	( 71)12
3. DŠD Helios	10	6	4	431	405	( 26)12
4. TVD Partizan Mengeš	10	5	5	490	456	( 34)10
5. DŠD Slovenijales	10	4	6	438	478	(-40) 8
6. ŠD Slavka Šlandra	10	0	10	358	569	(-201) 0
					Ranko Cukrov	
Pred dnevi so se v Papirnici Koli-čevo zbrali zainteresirani občani ter na ustanovnem občnem zboru ustanovili Balinarski klub Budni-čar. Novemu športnemu kolektivu želimo mnogo uspehov ter uresničitev ambicioznih tekmovalnih načrtov ter množičnosti, kakršno načrtujejo.
Mali oglasi
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
"HVALA"
vsem, ki ste nama karkoli pomagali v težkih dneh, ko sva bila povsem odvisna od tuje pomoči, se najlepše zahvaljujeva.
Jože in Marija Razpotnik
Iščem moškega, lahko upokojenec, za občasna dela na vrtu v Domžalah. Naslov v uredništvu.
Kakršnokoli delo na domu sprejmem. Prostora imam dovolj za kakršnokoli dejavnost. Naslov v uredništvu.
Ugodno prodam kolesi znamke PONI s prestavami. Informacije na tel. 722-609.
V Domžalah vzamem v najem prostor za mirno brt. Plačam ugodno. Jagušič Martin, Ljube Šercerja 2, Domžale-
Preklicujem lažno izjavo o virskem poštarju Jožetu. Herček Branka, Šaranovičeva 30, Vir. —
Mlad par z otrokom išče garsonjero v okolici Domžal ali Kamnika. Možnost predplačila. Šifra: April—maj.
Za enajstmesečnega fantka iščem varstvo na vašem ali mojem domu v Radomljah takoj. Cenjene ponudbe po telefonu 722-196 dopoldan in popoldan.
V najem dajem 30 m2 površine za mirno obrt ali skladišče- Centralno ogrevanje- Nahaja se med Domžalami in Kamnikom. Naslov v uredništvu.
Zazidljivo parcelo kupim na območju Domžal ali Mengša. Tel. 737-621.
Kupim manjše stanovanje ali garsonjero. Ponudbe odda/te na uredništvo Občinskega poročevalca pod šifro "MM".
Nujno najamem enosobno stanovanje ali garsonjero. Mlinko Tomislav, Dimnikarstvo, Domžale, Prešernova 7a.
Zanesljiv fant išče honorarno delo popoldan. Naslov v uredništvu.
Prodam črnobeli TV RIZ Zagreb, star eno leto. Tel. 721-911 int. 69, dopoldne.
Ugodno prodam Kuppersbusch trajnožareči štedilnik za etažno centralno. Erce, Prešernova 42, Domžale.
\ ZAHVALA
Ob rezki, nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očija, starega ata, brata, strica in tasta
ZLATKA REPNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvelje, izrečeno pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se dr. Farkašu, ki gaje spremljal ves čas njegove bolezni; iskreno se zahvaljujemo predsedniku SO Domžale tov. Kušarju za izrečeno sožalje, Občinski gasilski zvezi, Gasilskemu društvu Homec za izkazano veliko pozornost, OK SZDL, ostalim gasilskim društvom, K S H o mec-Nožice, Krajevnemu odb'ZZB Radomlje in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepše se zahvaljujemo tudi Godbi na pihala Domžale, ki ga je pospremila z
žalostinkami na njegovi zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo tov. Slatnar-ju, tov. Pavlicu, tov. Mavsarju in tov. Gorkiču za lepo izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste kakorkoli dobrega storili zanj in nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi.
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
MARTINA ZORETA
Vidrgarjevega ata iz Kandrš 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, članom DO Mlinostroj in Elektroele-ment, članom foto kino kluba Mavrica, GD Kandrše, pevcem in vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami in nam izrazili sožalje, vsem, ki ste darovali cvetje in vsem, ki ste ga z nami sprem-
• .    ljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in lepa poslovilna govora.
Vsi njegovi.
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame
•   AMALIJE KOS
roj.  Lipovšek,  Mahkotove mame iz Vidma
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala sosedom, ki so nam ob tej težki izgubi nesebično pomagali, ing. Francu Blatniku za tople poslovilne besede, pevcem KUD Janko Kersnik za sočutno zapete žalostinke, praporščakom ZB Lukovica in Prevoje ter GD Lukovica za počastitev s prapori. Hvala župniku Andreju Svetetu in Francu Vrolihu za opravljen pogrebni obred in tolažilne besede. Iskrena hvala tudi dr. Marku Pippu za vso skrb in pomoč med njeno boleznijo. Hvala lepa vsem, ki ste počastili njen spomin in jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
(narodna)
4. aprila mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga
JANA
Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate!
Zabrctovi iz.Preserij.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega ata, strica in svaka
LOVRA JERMANA
izrekamo toplo zahvalo vsem, ki ste bili z nami v najhujših trenutkih in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se osebju ZD Domžale, posebno dr. Farkašu, ki so mu lajšali'zadnje dni trpljenja. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Radomlje, praporščakom, govorniku, godbi, pevskemu zboru za zapete žalostinke, članom ZZB za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga spremili na
zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame
MARIJE STRAŽAR
se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za izraženo sožalje in darovano cvetje. Luku Cerarju hvala za poslovilni govor in pa g. župniku zahvala za lepo opravljen obred.
Vsi njeni.
V SPOMIN
21. marca je minilo 10 let, odkar si nas nepričakovano in za vedno zapustila, ljuba žena, mama in stara mama
FRIDA SMERKOLJ
iz Domžal.
Tvoj korak je obstal, tvoj dragi glas je onemel,, zdaj v grobu mirno spiš - ali v naših srcih še živiš.
S tiho bolečino v srcih vsi tvoji: mož Franc, sinova Franci in Slavko z družino ter hčerka Emi z družino.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega in skrbnega
DIONA ZALOKARJA
iz Doba
se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom, mu darovali cvetje in prispevali denar v druge namene, iskreno zahvaljujemo. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, posebno pa Zavrlovim, Grčarjevim, Hribarjevim in Pirnatovim za vso nesebično pomoč v nam najtežjih dneh. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Dob ter sosednjim društvom za tako številno spremstvo na zadnji poti. Hvala tov. Sandiju Rihtarju za poslovilne besede, pevcem iz Doba
ter godbi iz Mengša. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu   župniku   za   lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, deda in brata
JOŽETA NAROBETA .
iz Sr. Jarš 39
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu P.G.D. Jarše-Rodica in predstavniku Zveze borcev za poslovilni govor, gospodu župniku pa za opravljen obred. Hvala tudi pevcem.
Družina Narobe.
Storitveno in trgovsko podjetje OPTIKA, LJUBLJANA PE DOMŽALE, Ljubljanska
Občani lahko v naši PE že od 1. aprila 1986 dalje koristijo našo dodatno storitev: pregled pri zdravniku okulistu
Pregledi vsako SREDO od 15. ure dalje
Naše geslo: pregled in očala na istem mestu
Cene naših storitev in okvirjev so najnižje med vsemi optiki v
Ljubljani, Domžalah, Ribnici in Kočevju, kjer so naše PE.
Oglasite se in prepričali se boste!
i
Gostilna Bunkež, Srednje Jarše - tel. 722-550 obvešča svoje goste in tudi tiste, ki bi želeli kakovostno prehrano (malice), da s 1. aprilom 1986 odpiramo svoje prostore že ob 8. uri, vse dni razen ponedeljka. Novost, ki jo želimo predstaviti, so malice, ki jih bomo vsak dan pripravljali v treh variantah od 10. ure naprej. Zagotovili smo zmerne cene, o katerih se izvolite sami prepričati.
Nudimo vam seveda tudi celovito ponudbo slovenske in drugih kuhinj ob večerih, ko prav tako želimo, da nas obiščete. Ob petkih in sobotah v naši gostilni igra narodno-zabavni ansambel „Delta".
Vabimo vas, da novost naše ponudbe — malice - sami poizkusite in da se prepričate sami: S PONUDBO, CENAMI IN POSTREŽBO VAM ŽELIMO USTREČI.
Vaš Bunkež
OBRTNIK MENGEŠ
□LZZD
"OBRTNIK" p.o. MENGEŠ Prešernova c.2, Mengeš
OBJAVLJA prosta dela in naloge
3 KLJUČAVNIČARJEV
Pogoj:   znanje varjenja z aparati CO nastop dela takoj
4 GRADBENIH DELAVCEV
nastop dela 15.3.1986
Poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave.
DOM POČITKA MENGEŠ Komisija za delovna razme rja
Ob vselitvi v novi dom
OBJAV LJAMO prosta dela in naloge:
1. - 1 KV KUHARJA
2. - več BOLNIŠKIH NEGOVALK BOLNIČARK
3. - več BOLNIŠKIH NEGOVALK STREŽNIC
4. -eno PERICO LIKARICO
Pogoji:
Pod zap.št. 1 -Pod zap.št. 2 -
končana šola za gostinske delavce — smer kuhar končana dvoletna šola za zdravstvene delavce — bolničar
Pod zap.št. 3 in 4 končana osemletka
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, z dvo-mesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj oddajo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13.
1
I
ki
^13783
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage sestre in tete
JUSTINE MOČNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in vence. Hvala vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč in jo pospremili na njen zadnji dom. Hvala DO Helios za poklonjeno cvetje. Prisrčna hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Društvu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prabbice
MARJANE INTIHAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom z; pomoč in izraženo sožalje, darovano cvetje in tako številno spremstvo na
njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Cerarju za dolgoletno zdravljenje, saj mu ni bilo nikoli težko priti k njej ne glede na uro. Tudi celotnemu osebju Doma upokojencev Domžale hvala
za skrb v njenih zadnjih urah. Prav lepo se .zahvaljujemo g. župniku za pogreb in tako iskreno izrečene poslovilne besede. Hvala Mirni Vrenjakovi, ki se je v imenu krajanov poslovila od nje, krajevni skupnosti in krajevnim organizacijam, oktetu Tosama za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo
nosili na njeni zadnji poti. Mili in Rajko, tudi vama hvala, ker sta tako lepo zaključila njeno slovo.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
VIKTORJA ŠTIFTARJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedoma Skokovim in Pesanovim za vso pomoč, ki jo so nudili v težkih trenutkih.
Posebej se zahvaljujemo delovni organizaciji Toko Domžale in sodelavcem za moralno in materialno pomoč ter tovarišicama in učencem 6.a razreda Osnovne šole Josip Broz Tito Domžale, ki so ga pospremili
na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem Društva upokojencev Domžale za sočutno zapete žalostinke in gospodu župniku za lep pogrebni obred in besede tolažbe. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
ANGELA NOVAK
roj. Slapar
Ob boleči in mnogo prerani smrti moje nenadomestljive žene, hčerke, mame, stare mame, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem v Papirnici Količevo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala oktetu Tosama, domžalski godbi, vsem in vsakemu posebej.
Mož Zdravko in ostali.
J
AVTO MOTO DRUŠTVO DOMŽALE
VABILO
Vse člane Avto-moto društva Domžale vabimo, da se udeležijo rednega VOLILNEGA PROGRAMSKEGA ZBORA, ki bo dne 28.marca 1986 ob 19. uri, to je v petek v prostorih AMD Domžale, Krakovska Ji. 18.
Na zboru bomo poleg podanih poročil in razprave volili tudi novo vodstvo, to je Izvršilni odbor in komisije društva.
Volilni programski zbor sklicujemo na osnovi člena 26, 27, 28 in 29 „Pravi! AMD Domžale".
Prosimo, da se zbora udeležite v čimvečjem številu.
Sekretar AMD: Miha ing. Pavlic, l.r.
Predsednik AMD: Franc Ravnikar, l.r.
71
Biro 71
Podjetje za projektiranje, p.o. DOMŽALE, Ljubljanska 110a
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
VODJA KNJIGOVODSTVA - FINANČNI KNJIGOVODJA
Za opravljanje del in nalog mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
— najmanj dokončana srednja ekonomska šola, zaželjena pa višja ali visoka ekonomska šola finančne smeri
— 5 let oziroma 27 mesecev delovnih izkušenj na objavljenih delih in opravilih,
— zaželjeno znanje zunanje trgovinskega finančnega poslovanja
— posebej pogoj je poskusno delo, ki traja 3 mesece.
Opravljena dela in naloge so za nedoločen, poln delovni čas.
Prijave sprejemamo z dokazili o izobrazbi in ustrezni praksi v 8 (osmih) dneh po objavi, na naslov: BIRO 71, Podjetje za projektiranje, p.o., Domžale, Ljubljanska 110a — Komisija za delovna razmerja.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7
Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 1 SREDNJO MEDICINSKO SESTRO
za nedoločen čas Pogoji:
— dokončana srednja šola za medicinske sestre
— 3-mesečno poskusno delo
2. 1 BOLNIŠKO STREŽNICO
za nedoločen čas Pogoji:
— dokončana osnovna šola
— 2-mesečno poskusno delo
3. 1 SNAŽILKO ^
za nedoločen čas ^ Pogoji:
— dokončana osnovna šola
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Komisija za delovna razmerja, 61230 Domžale, Cesta talcev 7.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave.
ISKRA
ELEKTRONIKA SERVIS DOMŽALE
Popravljamo vse vrste TV in radio aparate. -Še posebno aparate ISKRA, ki jih popra v/jamo tudi v garanciji. Rok popravi/a je od 1 do 3 dni. Od aprila dalje tudi usluge na domu.
ISKRA SERVIS, Kidričeva 5, Domžale dipl.ing. Slavko Šorotar
I
I
I
I I
I
I
USNJENI IZDELKI PA V L I DOMŽALE
Cenjene stranke obveščam, da sem v stavbi SPB-2 na dvoriščni strani, Ljubljanska 91, odprla poslovni prostor, kjer nudim pestro izbiro usnjene galanterije ter opravljam vse potrebna popravila usnjenih izdelkov.
Se priporočam! . USNJENI IZDELKI
Pavli Nataša Ljubljanska 91 D o m ž a l.e
I I I I I 1 I
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI NOSILCIH SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA DOMŽALE
OBVEŠČA
vse delavce, zaposlene pri obrtnikih v občini Domžale, da se lahko udeležijo
REKREACIJSKEGA KEGLJANJA
vsak ponedeljek od 19. do 22. ure na kegljišču Jnduplati" Jarše. Želimo vam veliko športnega užitka.
i
i
s s s
i
l
s >
s s s s
s s s
s
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELA VCEV ZAPOSLENIH PRI NOSILCIH SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA DOMŽALE
OB J A VLJA
PROSTE POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI - ŠTIRI POČITNIŠKE PRIKOLICE IMV V KAMPIH PUNTANA VRSAR IN KAZALINA BANJOLE
Prikolice so opremljene za bivanje petih odraslih oseb. Najemnina je 12.000 dinarjev za 10 dni bivanja, turistično takso pa plača vsak sam.
Prijave za letovanje pošljite v pisni obliki na naslov: Osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih. Vir, Šaranovičeva 21 a, Domžale.
Zadnji rok za prijavo je 25. april 1986, ko bo komisija za letovanje pregledala prispele prijave in opravila razpored prijavljencev. V prijavi navedite: ime in priimek, točen naslov, pri katerem obrtniku ste zaposleni, ali imate šoloobvezne otroke in v katerem razredu ter vsaj dva termi-na, ki bi vam odgovarjala za letovanje (glavni in rezervni).
PRAVICO UPORABE POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI IMAJO SAMO ČLANI SINDIKATA, PREDNOST PA IMAJO ČLANI, KI DO SEDAJ ŠE NISO KORISTILI ZMOGLJIVOSTI.
Člani bodo lahko v prikolicah letovali v naslednjih terminih: od 12. maja do 10. junija — upokojenci s področja obrti od 11. junija do 10. julija — delavci, ki imajo predšolske otroke ali so brez otrok
od 11. julija do 29.')vgusta — delavci, ki imajo šoloobvezne otroke od 30. avgusta do 18. septemb ra — delavci, ki imajo predšolske otroke ali so brez otrok
po 18. septembru do konca sezone — upokojenci s področja obrti.
POHITITE S PRIJA VAMI!
LETNA SKUPŠČINA MORAVSKIH UPOKOJENCEV
Po sklepu upravnega in nadzornega odbora Društva upokojencev Moravče, sklicujeta ,Jetno skupščino", ki bo v nedeljo, dne 6.aprila 1986 ob 9.uri dopoldan v gostišču „Kavka" v Moravčah, za vse člane matičnega društva - štirih krajevnih skupnosti Moravske doline.
Na letni skupščini se bomo pogovorili o organizaciji in izvedbi izletov doma in inozemstvu, o športni dejavnosti, tekmovanjih in razstavi ročnih del upokojenk in upokojencev ob tednu upokojencev.
Želimo, da se letne skupščine udeleži čimvečje število članov. Nasvidenje v nedeljo, 6. aprila pri „Kavki" v Moravčah. Tovariški pozdrav!
Za upravni odbor DU Moravče: Jože NOVAK, l.r.
Smučarji športnega društva Slavka Šlandra Domžale vabijo na družabni ples, ki bo v soboto, 19. aprila ob 20. uri v hali Komunalnega centra.
Igral bo ansambel Henček
Srečolov
Pridite, ne bo vam žal.
Predprodaja vstopnic v pekarni Kancilja (tel. 721-055) in pisarna ZTKO (tel. 721-015).
objavlja
prosta dela in naloge v
1. TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov, r.o., Mengeš, Kolodvorska 27
VEČ TEHNIKOV za delo v kemijski proizvodnji ,Pogoji:
-- 4 letna srednja šola kemijske oz. druge ustrezne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik
— poskusno delo 60 dni (ne velja za pripravnike)
— delo je organizirano v dveh oz. štirih izmenah
VEČ DELA VCEV
za delo v kemijski proizvodnji
Pogoji:
— šola za kem. procesničarje ali končana osnovna šola
— 6" mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 oz. 30 dni
— oblo je organizirano v štirih izmenah
2. Delovna skupnost za splošne zadeve, Ljubljana, Verovškova 57 DELAVEC HIGIENI K
za čiščenje poslovnih, pisarniških in pomožnih prostorov ter
opreme
Pogoji:
— osnovna šola
— poskusno delo 30 dni
— delo je organizirano samo v popoldanski izmeni s sedežem v Mengšu
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57.
REPO VŽ ROMAN, Kidričeva 11
Popravila vseh vrst TV, radijskih aparatov (magnetofonov, gramofonov, transisiorjev.. .itd). Popravila elektronike, avtomatike pri avtomatskih strojih.
Pridemo tudi na dom, če nimate prevoza!
ODPRTO: ponedelje, sreda, petek od 8. do 12. ure - torek, četrtek od 16. do 19. ure.
Informacije: tel. 721-083
SE PRIPOROČAMO!
OPTK
Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale
Delovni čas:
— dopoldne od 8. do 12. ure
— popoldne od 16. do 18. ure
— sobota zaprto!
Cenjene stranke obveščamo, da smo zanje zagotovili tudi strokovno svetovanje oz. sodelovanje specialista-okulista.
I
Planinci vabijo:
Povabilo k sodelovanju
Planinci Planinskega društva Domžale ugotavljajo, da je v naši občini mnogo občanov, ki bi se želeli vključiti v najštevilčnejšo organizacijo - planinsko - če bi vedeli, kje naj to store. Priseljevanje je precej dinami čno, zato je tudi potencialnih članov planincev zagotovo precej.
Domžalski planinci zato vabijo vse, ki bi želeli delati v društvu, pomagati v različnih dejavnostih planincev, da so v Domžalah organizirani že 40 let.
Vsi ti občani naj javijo svoje ime in priimek na PD Domžale, p-p- 86 ali Janezu Praprotniku na tel. 72U968.
!
Zgodi se pač! Vendar... Hitrost je bila prevelika in »šel« je stebriček v sema-f oriziranem križišču v Sat sito. Miličniki (na sliki) so ustrezno ukrepali... Hitrost, hitrost...
V Kovinarja — samo z zadnje strani! Zob časa je naredil svoje in kupce Kovinarja so napotili, naj se z vijaki in drugo kovinsko robo nekaj časa oskrbujejo tako, da vstopijo v trgovino z zadnje strani. V informacijo: v Napredku, kamor Kovinar spada, že ukrepajo!
OSMICA VABI!
V Mengšu, Jelovškova 8. so odprli gostilno že pred časom, PIZZERIJA pa je postala pred kratkim. Pri »OHTAR-JU«, kot Mengšani po hišni številki ta loka! imenujejo, dobite" odlične PIZZE od 350 din do 750 din, kolikor je treba odšteti za zelo razkošno in obloženo. Pijače imajo vse, seveda pa k pizzam najbolj sodi pivo. Poleg pizz imajo tudi druge odlične jedi; ni treba več podatkov! Pridite in poizkusite!
L. dSSJSSta tr9<>vsko gostinska DO
ftt NAPREDEK
o.sub.o. domžale
Vido Repanšek Kidričeva 8 61234 Mengeš tel doma: 721 162
Delovni čas:
vsak dan od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Komisija za delovna razmerja TOZD Opremotehna
objavlja
proste delovne naloge:
1. CVETLIČARKEV VELEBLAGOVNICI Pogoji:
- KV cvetličar
- dve leti delovnih izkušenj
- izmensko delo
2. TELEFONISTA Pogoji:
- opravljen tečaj za telefonista
- dve leti delovnih izkušenj na telefonski centrali
SSS
1
II
1
m ll
oddelek noga-
i I I I I I
■
I
MONTAŽA TV ANTEN
ZIBELNIK MATIJA
Zavrti 5, Mengeš tel. 737-194
PRODAJALKO V VELEBLAGOVNICI
VICE - za 4 ure dnevno
Pogoji:
KV prodajalka
- dve leti delovnih izkušenj
- de!o je samo popoldne
4. ŠIVILJO V VELEBLAGOVNICI - za 4 ure dnevno Pogoji:
- KV šivilja
- eno leto delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja TOZD Grosist
objavlja proste delovne naloge:
1. ŠOFER TOVORNJAKA Pogoji:
- vozniški izpit „C" kategorije
- ustrezno zdravstveno stanje
- odslužen vojaški rok
Kandidati naj v 8 dneh po objavi oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo DO Napredek Domžale, Ljubljanska 64.
II
m
J
Zabeleženo na cepljenju psov:
Pasje življenje po človeško
Nad psa s pištolco, pa še s fotoaparatom. Kaj vse morajo psi pretrpeti dandanašnji!
„iaie kužekje pa tako lušten, da ti ga bom kar vzel
„Mir tam, saj ne bom cepil vas; se bova že s psom pogovorila ..."
Mengeška Marela pripada Mengšu
Bil sem na mengeški „Mareli". Podnjo sem šel na tretjo od štirih predstav, ki, so jih Mengša ni letos že drugič, tradicionalno izpeljali z velikim uspehom.
VTIS
Simpatična televizijska, povezovalka Marele, Mojca Blažej je rekla: „To, kar spravijo skupaj Mengšani, s svojo glasbeno zagnanostjo in vzajemnostjo, najbrž ne zmorejo nikjer v Sloveniji in ne v Jugoslaviji. Pač - evropski center narodnozabavne glasbe."
Znane, so razne revije in festivali, ene ali druge glasbe po Sloveniji, po svetu zasledimo celo vrsto različnih ,jhowov". Pa takega kot Mengeška marela - nikjer.
TROJE PO MOJEM MNENJU POGOJUJE IZRS)EN USPEH MARELE
Prvič. Tu je Mengeška godba kot idejni pobudnik in organizator, ki mu ni para. Drugič: toliko članov godbe, ki so njen sestavni del, obenem pa dopolnjujejo kar šest drugih narodnih ansamblov, saj igrajo razne inštrumente med njimi. Tretja značilnost Marele je, da z njo in ob njej sodeluje ves Mengeš in to z vsem srcem in z velikim ponosom. 0 tem poje tudi pesem, ki je bila letos prirejena in prvič zapeta: da je v Mengšu harmonika in glasba doma.
Štirikrat so Mengšani in okoličani do zadnjega kotička napolnili dvorano, ki ni tako majhna. Štirikrat so skoraj tri ure iz vsega srca ploskali; po ljudeh sem gledal, mladih in starejših, kako so se jim od sreče in navdušenja svetile oči. Bilo je nepozabno.
Kapelnik godbe Franci Lipičnik, ves skromen, ki je sam ves čas pomagal urejevati dvorano, je s svojimi fanti v novih oblekah narodnih bjarv zapolnjeval program z razpoloženjskimi skladbami. Za slavnostno Marelo jih je sam priredil in so bile zvečine prvič izvajane.
Tudi to je posebnost mengeške Marele, da se pod njo rodi vsako leto nov narodni ansambel. Lani so se „rodili" bratje Stopar, ki že vse leto navdušujejo občinstvo. Simpatični mulci igrajo in pojejo, da jih je veselje gledati in poslušati.
Letos se je rodil ansambel Marela iz samih izkušenih glasbenikov, povečini Mengšanov.
Pravi užitek je bil gledati, kako so k posameznim ansamblom vsi v narodnih nošah pristopali člani godbe v rdečih „lajbčih". Včasil eden, kdaj dva, pa tudi trije so igrali potem v posameznih ansamblih-
Raje ne razmišljajmo, kaj bo, če bodo šla ta „rojstva" ansamblov naprej, kaj bo čez deset, dvajset let. Koliko bo novih ansamblov, „rojenih" v Mengšu?
Tine Stare je nategoval in menjaval harmonike, da so mu fantje koma j sledili.
Franc Mihelič je s svojo harmoniko uprizoril pravo telovadbo, medtem ko sta njegova Ribniška pevca' žela veliko priznanje poslušalcev.
Kot gost je Miha Dovžan pričaral v dvorano na citrah kdo ve kolikič že zabrenkano „Cvetje v jeseni", tako da so mamice samo vzdihovale. Aplavza pa spet ni bilo konca.
Alpski kvintet je cukrček. Sami profesionalci z Edijem na čelu. Bil je počaščen, da je igral novo skladbo in jo večkrat ponovil, o Mareli, mengeški harmoniki in glasbi. Vedno prikupna in nežna Ivanka Kraševec pa njen lepo okrogel Oto pa sta pela, pela, vendar ne toliko, da bi Oto pozabil ploskati sam sebi, kar počno profesionalci in vzpodbudijo publiko, da še ona začne.
Potem pa še gosti iz Avstrije. Trije bratje in sestra, pa slovenski harmonikar Burni k med njimi. Vsi prisrčno sprejeti. Vsi so prihajali še pa še na oder in ponavljali. Roke so bolele in ušesa so trpe/a; hrup ni bil prehud, ker so prav to predstavo, o, kateri pišem, snemali radijci in so ime H zato vso tehniko naravnano strokovno, kot je pač treba.
Če bi humorist Matevž malo skrajšal svoje pripovedovanje o mengeških razmerah, prireditev ne bi nič izgubila na privlačnosti.
Vtisov je seveda še več, kot jih omenjam. Moj namen ni strokovno ocenjevati Marelo. Vsak jo je pač doživel po svoje, zato ne jemati za hudo, če nisem omenil vseh; če pa me kdo vpraša zlevji delež pri realizaciji Marele, si upam trditi, da pripada Ivanu Sivcu velik zalogaj. Kar oa sem še na začetku rekel, ponovim:
Vsi Mengšani naj si to sladko pogačo enakomerno porazdelijo, medtem ko mi čakamo na — tretjo "MARELO".
Andrej Zaje
Pisma bralcev:
V Domu
upokojencev
Domžale
nismo
osamljeni!
Stanovalci Doma upokojencev Domžale nismo osamljeni. Društva in posamezniki se dobro zavedajo, da mi, ki živimo v domu, nismo več tako pokretni, da bi lahko obiskovali kulturne prireditve zunaj doma, saj praktično vsak potrebuje spremstvo.
Zato se prisrčno zahvaljujemo vsem naslednjim izvajalcem, iniciatorjem in organizatorjem kukurnih predstav, ki so nastopali v 1985. in 1986. letu v domu:
Nonei - pevski zbor iz Črnuč, Mešani pevski zbor iz Litostroja, Stob-ljanski oktet, Ansambel Tineta Sta-reta, Godba iz Domžal, pevski zbor iz Zdravstvenega doma Domžale, ženski pevski zbor upokojenk iz Domžal, igralska skupina Šotor iz Domžal.
Posebej se zahvaljujemo za redne mesečne nastope učencev Osnovne šole Šlandrove brigade, kakor tudi Osnovni šoli Venclja Perka.
Stanovalci in delavci doma pa se iskreno zahvaljujemo za dolgoletni trud in požrtvovalnost neumorni organizatorki prireditev za dedka Mraza in ob 8. marcu v okviru Društva prijateljev mladine tov. Pezdir Francki in ji želimo še veliko zdravja.
Stanovalci in delavci doma
Kino raste! Pogled na stavbo kina (levo) in nekdanjo Kosirnikovo (Komatarjevo) kmetijo na desni...