Sinr. A
T LirniM t imkiji ilnb i. marca [925.
Posamezna Številka stane 3 Din
Nairočnlna
sa državo SHS:
■a mesoc......Din 20
m pol leta ..... . 120 ra celo leto .... . Z4JH
sa inozemstvo:
Mesečno.......Din St
Sobotne Izdajat
celoletno
LeiG LIH
V	Jugosinvlji .
V	Inozemstva.
. . DLa M .. . 6»
Uredništvo je v Kopitarjevi nllci 6/m. Rokopisi ■e ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 90, npravništva 338.
Cene Inseralomt
Enostolpna peiitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din ar—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'30, veliki po Din V— ia oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Ft! vcčjam nsroSilu popust
fxhaja v&nk dan izrcemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
iist za slovenski narol
Uprava Je v Kopitarjevi nllci 6. Čekovni rnčun: LJubljana 10.630 in 10.349 (za inaorate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Keakcionarji.
List, ki vsako popoldne caplja za »Jutrom«, se zelo trudi, kako bi zlasti pred tisto napredno javnostjo, ki ne trobi v ju-trovski rog, opravičil kulturno in politično reakcijo, ki jo uvajajo v naše državno življenje gospodje ^samostojni demokrati«. Ker ne more z nobenim poštenim razlogom objasniti, zakaj družba, ki se proglaša za cvet svobodomiselstva, dejansko zagovarja najbolj črno nazadnjaštvo — hujše, nego jo je nekdaj zastopal avstrijski »verfas-sungstreuer Grossgrundbesitz« — in ker seveda ne mara povedati, da dela to zgolj iz sebičnih namenov, skuša po stari navadi naslikati svojim bravcem na steno ^klerikalnega pozoja-r. Mi uvajamo reakcijo, davimo svobodo tiska, zagovarjamo nasilje zato, da ne bi >klerikalizem, ta kulturno in nacionalno nazadnjaški princip znova zavladal nad našim javnim življenjem!« — tako se glasi zagovor naših patentiranih svobodomislecev.
Če pa jih človek vpraša po dejstvih, ki naj dokažejo »nazadnjaštvo« takozvanega klerikalizma, ne vedo navajati uič drugega kakor zgodovino slovenske književnosti! Pustimo na stran dejstvo, da so ravno katoliški geniji, ki so po žargonu naših »svobodomislecev« seveda vsi klerikalci«. ustvarili človeštvu največja dela, in se omejimo na slovensko lepo knjigo. >Svobodomisleck iz Miklošičeve in Knaf-Ijeve ceste očitajo >klorikElizmu«, da je pobijal razvoj slovenske književnosti, ne povedo pa, da se ta borba ni vodila proti resničnim estetičnim in etičnim vrednotam te književnosti, ampak zgolj proti izvest-nim strujam lažirealizma, to je golega ma-terializma tudi v lepi knjigi, potem proti takozvanemu l'ari pour j'art, in podobnim stremljenjem, ki so umetnost ločevali od drugih teženj in potreb ter osnov človekovega duhovnega življenja, kakor da umetnost nima z njimi ničesar opraviti. In četudi bi bil ta ali oni katoliški kritik šel v svoji vnemi za resnično stvar predaleč, je čas dal »klerikalizmu«, kakor ga imenujejo naši lažinaprednjaki, ravno v bistvenem pogledu prav! Danes priznava vsak, da mora i umelnost biti usmerjena k etični povzdigi človeka, da ima biti vključena v celotno naše duhovno življenje in ustvarjanje in da je glasnica idej, preobraževalk življenja, dočim so struje, ki jih je ravno naš liberalizem v svoji bomirauosti tako pospeševal, za vedno izumrle, ker niso življenja dvigale in poduhovljale. In ravno preokret iz naturalizma k modemi umetnosti, kakor se je danes zmagovito uveljavila, so izvršili ljudje, ki so bili vse kaj drugega nego prijatelji našega plitvega svo-bodoumnjakarstva. In najkrepkejši glasnik tega preokrela so bile klerikalne« leposlovne in znanstvene revije in so še danes. Toda to je le en pojav v celokupnem razvoju katoliške kulturne misli v Sloveniji, ki jo neprestano šla v smeri k eimvečjemu duhovnemu napredku na vseh poljih brez izjeme: k popolnemu demokratizmu v političnem življenju in k uresničenju idealističnega krščanskega socializma v socialnem življenju. Naj pa povedo sedanji politični >svobodomiBleck, ali so prispevali k naši prosveti s čemer drugim kakor s šovinističnimi frazami, z antiklerikfrtnimi ploskostmi in poudarjanjem neke laži-eksaklne >gole znanstvenostic?
O politiki pa pač ni treba veliko govoriti. Vsak danes lahko razsodi, ali je bila napredna politika klerikalcev«, ki so priborili našemu ljudstvu splošno in enako volivno pravico, gospodarsko neodvisnost od liberalne magnatokracije in je vzgojili k politični samostojnosti — ali pa je bila napredna politika naših lažisvobodomisle-cev, ki so se vsemu temu z vsemi štirimi upirali in ki danes hujskajo k španski diktaturi nad svobodnimi državljani ter z navdušenjem zasledujejo razvoj internacionalnega fašizma, da bi se uničila demokracija po celem svetu. Začasno se reakcija zopet uveljavlja — naši >naprednjakk jo 7. vso dušo podpirajo — toda razvoj človeštva gre kljub vsemu valovanju le navzgor in zmaga resnične demokracije je vprašanje morda samo nekaj let. Takrat o našem lažinaprednjakarstvu ne bo več po-
Težak poEožaJ za radikale.
VLADA V NASPROTJU Z VEČINO PREBIVALSTVA. — MISEL NA NOVE VOLITVE POD NEVTRALNO VLADO. — UPANJE RADIKALOV NA SPORAZUM S
HRVATL
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Tišina v političnem življenju, ki je nastopila po odločnem nastopu opozicionalnih strank, je tudi danes prevladovala. Politično življenje v Belgradu skoraj gotovo ne bo postalo živahnejše do sestanka klubov, katerega so sklicali za 5. t. m. N. Pašič je danes kon-feriral kakor po navadi z nekaterimi ministri, nato pa je za pondeljek sklical sejo so bila na zadnji seji mnenja o tem razpravljalo izključno o političnem položaju in o tem, kdaj naj vlada peda demisijo, Ker so bila na zadnji seji mnenji o tem različna, je radi tega Pašič ministrom pustil 3 dni časa, da si bodo na jasnem glede položaja, v katerem se vlada nahaja. V popolni izolaciji, ki je jasna vsem, naj bi se radikali izjavili, da se morajo iz te težavne zagate na vsak način izkopati. Radi tega se v političnih krogih precej govori o tej seji kljub temu, da na njej do presenečenj ne more priti. Edino presenečnje bi bila takojšnja demisija.
Mnogo se tudi govori v tukajšnjih krogih o vtisu, ki ga je napravil odločen nastop bloka na najvišjih mestih. Prihajajo vesti o razpoloženju za nove volitve, ki naj bi se vršile pod popolnoma nevtralno vlado. Na ta način mislijo, da bi se lahko vzpostavilo normalno stanje v državi, katerega sedaj ni. Dočim je jasno, da ima opozicija v ljudstvu absolutno večino, je vlada v parlamentu v premoči za nekaj glasov. Vendar ' ta njena večina n? taka, da bi lahko vladala. Poleg tega pa je moralna moč vlade žc samo s tem oslabljena, ker vlada nc more upravljati države v nasprotju z ogromno večino prebivalstva.
Današnje »Novosti« komentirajo tak položaj in pišejo pod naslovom: »Kaj mislijo radikali?« sledeče:
&Radikali ne skrivajo resnosti in kritičnosti svojega položaja po ustvaritvi enotnega bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije, ki odbija vsak stik z radikalno stranko kot celoto. Posebno otežuje njih položaj in ga dela nevzdržljivega dejstvo, da tvori blok narodnega sporazuma idejno in progrr-.matično popolno celoto. Radikali se niso bali opozicije, dokler ni mogla dati političnim faktorjem sigurnih garancij. Danes je ustvarjen konkreten sporazum z Radičevci o definitivni ureditvi države kakor tudi o vprašanju državne obli- <
PROGRAM BLOKA NARODNEGA SPORAZUMA.
Zagreb, 23. (Izv.) Današnje časopisje poroča o aktualnem programu bloka narodnega sporazuma. »Večer« piše, da so se stranke bloka zedinile v ugotovitvi, da se prizna današnja oblika in vladavina države in da se vstraja na reviziji ustave v smeri zgraditve samoupravnih cdinic. — »O b z o r« konsčatira isto in pravi, da je osvojen načrt dr. Voje Maržnkoviča o samoupravah. Pristavlja še, da bo za predsednika bloka izvoljen Ljuba Davidovič, ki bo na eni prvih sej parlamenta objavil program bloka narodnega sporazuma v definitivni stilizaciji. »Hrvat« poroča med drugim, da je blok razčistil vsa vprašanja, ki bi mogla preprečiti korektno razumevanje njegove politike. Vse, kar je storjeno, je storjeno iskreno in možato radi večjih splošnih interesov, katere ima blok pred očmi, da se ustvari možnost definitivne ureditve naših razmer. Načrt aktualnega programa bloka naj bi bil podlaga za edinstveno pozitivno delo v tem pravcu.
SEJA HRVATSKEGA ZASTOPSTVA.
Zagretr, 28. febr. (Izv.) Dne 3. marca ima hrvatsko narodno zastopstvo plenarno sejo v Zagrebu, na kateri bodo razpravljali o političnem položaju in o sklepih voditeljev bloku narodnega sporazuma.
mina, oziroma vsak se bo sramoval, čo nut je pripadal! Nas pa ni strah za našo bodočnost
ke. To predstavlja važno dejstvo, preko katerega se danes ne more iti. Dosedaj se je stalno ugovarjalo, da se nc more sodelovati s HRSS, ker njene skrajne zahteve niso znane. Obtožba o hrvatskem separatizmu je danes neumestna, ker so Hrvati precizno formulirali svoje zahteve, ki nikakor niso v nasprotju z narodnim in državnim edinstvom, ampak so jih nasprotno postavili na realna tla. Centralizem, katerega je izsilil Belgrad, se je izkazal za neizvedljivega in za državo nevarnega, kajti država je vsled tega v nevarnosti, da se zlomi pri prvem potresu od zunaj ali od znotraj.
Ravno tako odpade obtožba o Radi-čevih zvezah z inozemstvom, ker so se Radičevci odrekli vsem nadaljnjim stikom z Rusijo, kolikor so obstojali, in kolikor niso bile taktične poteze. Vse to so stvari, ki vladoželjne radikale zelo skrbe, dasi-ravno skušajo v javnosti to zakriti. Brez dvoma je, da veliko število radikalov uvi-deva vso resnost današnjega položaja, ki je bolj kot slab za radikale. Dasiravno se javno hvalijo, da bodo 4 leta vladali, vendar inteligentnejši radikali mislijo, da bo ta vlada malo časa na krmilu in da so ji dnevi vsekakor šteti. Dobro uvidevajo, da bodo morali iskati izhoda iz položaja, zato jih skrbi kompaktnost bloka, ki jih izključuje iz velikega nacionalnega dela za organizacijo državnega življenja.
G. Pašič bo s svojo skupino predvsem poskušal onemogočiti to delo in razdreti kompaktnost bloka. Ako se mu to ne posreči, je jasno, da mu ne bo pomagala trenutna številčna premoč. Blok narodnega sporazuma ga bo sigurno premagal. Zato nekateri radikali mislijo, da se bo Pašič še enkrat resnejše poskusil približati Radičevcem in z njimi skleniti sporazum, nekako nov Markov protokol. Radikali verujejo, da bo imela ta akcija veliko upanja na utrpeh, ker ima Pašič v svojih rokah močna sredstva. Radič je še vedno zaprt. Nad njim visi Damoklejev meč veleizdajniškega procesa. Vodstvo je tudi zaprto. Njegova usoda je neznana. Pašič ima dejansko oblast v rokah, on je stvarno gospodar v Belgradu. To so dejstva, ki morajo na Radiča delovati impresionistično. Poleg tega ima Pašič še nek argument: dejal bo Hrvatom, da jim bo več dal kakor Davidovič.«
SKRUNJENJE GROBOV.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) V imenu demokratskega kluba je danes dr. Voja Ma-rinkovič poslal ministru m vere sledeče pismo:
>G. dr. Kumanudi, narodni poslanec, je prejel brzojav sledeče vsebine: ,Načelnik občine pletvarske je ne vem po čigavi odredbi zbral kmete in pričel z uničevanjem in demoliranjem grobov in nagrobnih spomenikov nalili dedov in roditeljev. Kri smo prelivali. Zakaj se grobovi, ki čuvajo naše največje svetinje, oskrunjajo na tak način? Najbrž zato, ker so radikali v naši občini dobili samo 4 kroglice.' Prosim, da blagovolite predmet tega protesta takoj preiskati.« Ta brzojav vsekakor ne potrebuje posebnega komentarja.
Nova afera dr. žerjava.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Že včeraj so se razširile vesti o demisiji ministra Lu-kiniča. Danes je Lukinič dementiral te vesti, ki so se pa kljub temu vzdrževale. Vsekakor so te vesti, ki jih širijo radikali, zanimive in so v zvezi s splošno akcijo radikalov proti sedanjim ministrom -- samostojnim demokratom. Samostojni demokrati so danes vsled tega poklicali v Belgrad dr. Žerjava, ki je danes brzojavno odgovoril, da pride v pondeljek. Znnno je, da nekateri radikali posebno delujejo j proti Žerjavu in v aferi, o kateri smo že : poročali, v Zenici in Varešu, zelo mnogo govore in obenem izjavljajo, da bo poleg afero prišla na dan že ena afera. Do-
sedaj so dajali tajne predznake, češ da je ta afera še večjega obsega, kot zeniško-vareška afera.
I F, o ' tc
Berlin, 28. febr. (Izv.) WoIffov urad poroča: Predsednik republike Ebert je danes dopoldne ob 10.15 umrl. Smrt je bila lahka. Ob smrtni postelji so stali predsednikova soproga, otroci, njegov zet dr. Je-
nicke in državni tajnik dr. Meissner. • • •
Prvi predsednik nemške republike Ebert je bil rojen kot sin revnih staršev dne 4. februarja 1. 1871. v Elberfeldu. Bil je izučen sedlar in kot sedlarski pomočnik je mnogo potoval. Socialističnemu gibanju se je pridružil že v zgodnji mladosti. Kot samouk se je tako izobrazil, da je kmalu postal eden najboljših organizatorjev socialne demokracije v Nemčiji. Ker je bil tudi izvrsten govornik, ga je stranka poslala v državni zbor, kjer je kmalu zavzel vodilno mesto v strankini frakciji. Po sprejetju weimarske ustave 1. 1919. je bil izvoljen za predsednika nemške republike.
Berlin, 28. febr. (Izv.) Smrt predsednika nemške republike je prišla popolnoma nepričakovano. Pred nekaj dnevi je predsednik Ebert lahko obolel. — Zdravniki so ugotovili vnetje slepiča in so predsedniku nasvetovali, naj se da operirati. Operacija, ki jo je izvršil svetovnoznani kirurg dr. Bier, je potekla povsem normalno in ni bilo spočetka opažati nikakih komplikacij. Tako se je zgodilo, da so poročali o poteku predsednikove bolezni zelo optimistično. V noči od petka r.a soboto pa so sc naenkrat raznesle vesti, da se zdravstveno stanje predsednikovo slabša in da obstoji za njegovo življenje resna nevarnost. Te vesti so prebivalstvo Berlina zelo vznemirile in pred predsednikovo palačo so se začele zbirati velike množice ljudstva, ki je nestrpno pričakovalo novih Dorcčil. Ko je bilo izdano pomirljivo poročilo, se jc množica razšla, nekateri pa so vztrajali do jutra.
Berlin, 28. febr. (Izv.) K mrtvaškem odru dr. Eberta je danes prinesel venec belih rož predsednik vlade dr. Luther. Naval ljudstva k mrtvaški krsti je od vseh strani zelo velik.
Berlin, 28. febr. (Izv.) K udovi po pokojnem predsedniku Ebertu so prispele danes številne deputacije, da izreko sožalje oh smrti soproga. Sožalje so izrazili tudi vsi zastopniki zunanjih držav. Prispele so tudi brzojavke številnih parlamentarnih zastopstev inozemskih zbornic. V mostu so vsa javna in privatna poslopja v žalnih zastavah.
Berlin, 28. febr. (Izv.) Na današnji seji parlamenta, ki je bila sklicana v znak žalovanja za predsednikom republike, je govoril dr. Marx. Spominjal se je zaslug pokojnikovih za nemško republiko in je posebno poudarjal dejstvo, da je znal v najtežjih časih vse nemške dežele združiti, in da je ravno on ob času revolucije zastavil vse sile, da se je ustvarila v državi moč zakona.
Berlin, 28. febr. (Izv.) Minister za narodno hrambo je poslal povelje na celokupno armado, da se do nadaljnega na vseh vojaških poslopjih v znak žalosti izobesijo zasiave na pol droga.
SOŽALJE NAŠE VLADE NEMŠKI VLADI.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Naša vlada je danes poslala berlinskemu poslaniku Ži-vojinu Balugdžiču brzojavno naročilo, da pri nemški vladi izrazi sožalje ob smrti predsednika republike g. Eberta. Obenem je poslaniku naročila, da jo zastopa na žalnih slovesnostih. Razen tega jo zunanji minister dr. Ninčič danes obiskal tukajšnjega nemškega poslanika in mu v imenu vlado izrazil sožalje radi smrti g. Eberfa.
Vznemirljive vesti" ŠTBoSgajiJe.
^ Belgrad, 28. febr. (Izv.) Znani krogi 1 so tekom današnjega dneva spustili v javnost vznemirjajoče vesti o splo.šnem revolucionarnem pokretu zemljoradnikov i še niso bile potrjene, pač pa sc potrjuje
V nedeljo ob štirih popoldne
TELOVADNA AKADEMIJA
Orla Krakovo-Trnovo v L jud. domu!
■ ancat*Miagii»s3fs«8ii3 s s k ta n a c s a
še niso bile potrjeno, pač pa so potipuje dejstvo, da skušajo nekateri elementi v Bolgariji ponovno napraviti prevrat. Kolikor smo poučeni, ni v Bolgariji pričakovati večjega revolucionarnega gibanja, pač pa je v kratkem pričakovati sprememb v sedanji sestavi vlade. Odkar je bil namreč bolgarski ministrski predsednik Cankov odšel v Belgrad in se sporazumel s sedanjim belgrajskim režimom in pričel njega posnem; i v upravnih metodah tudi v Bolgariji, je izgubil zaupanje tudi v svoji lastni stranki. Zato je prav zelo verjetno, da bo vsled tega nezadovoljstva v lastnih vrstah padel in da bo na njrgovo mesto prišla vladna kombinacijo, ki bo bolj poudarjala resničen demokratičen program in demokratično besedo. Sedanje vladne stranke .bi se naj sporazrimele z drugimi zmernejšimi opozicionalnimi strankami. Nikakor pa ni pričakovati kake popolnoma levičarske vlade.
Nemiri na Turškem.
Pariz, 28. febr. (Izv.) »Matin« poroča Iz Carigrada, da je turška vlada sklenila poklicati pod orožje pet letnikov rezervistov, da zatre vstajo v Kurdistanu. Opozicija v angorskem parlamentu je izjavila, da bo vlado podpirala, dokler ne bo red v drŽavi zopet vzpostavljen.
Pariz, 28. febr. (Izv.) Vstaja v Kurdistanu se je razširila na 12 vilajetov. Vstalem se pridružujejo tudi oddelki vojaštva in žandarmerije. V pariških krogih smatrajo, da bo imela vstaja velik vpliv na rešitev mosulskega vprašanja, ker je turška vlada doslej vedno zatrjevala, da hoče prebivalstvo okoli Mosnla ostati pod Turčijo, najnovejši dogodki pa kažejo, da zatrjevanja angorske vlade ne drže. Z druge strani zopet zatrjujejo, da je vstajo organizirala sovjetska vlada.
FOLJSKA SE OBOROŽUJE.
Varšara, 28. febr. (Izr.) V poljskem državnem zboru je zahteval vojni minister Sikorski 110 milijonov zlatih polj. mark več za oboroževanje armade kakor dovoljuje redni proračun. Finančni minister ima 70 milijonov pripravljenih, tako da bi bilo treba naiti kritje le še za 40 milijonov mark.
DA Via V FR AKCIJI IN V ANGLIJI.
London, 28. febr. (Izv.) V svojem odgovoru na neko interpelacijo glede razlik v obdavčenju francoskih in angleških davkoplačevalcev je izvajal finančni minister Churchill, da pride na Francoskem na vsakega prebivalca 4 funte in 3 šilinge direktnega in 3 funte 5 šilingov indirektne-ga davka na leto, na Angleškem pa 10 funtov in 3 šilinge direktnega in 5 funtov in
4 šiiinge indirektnega davka. Angleški gospodarski krogi so tako visokemu obdavčenju protiviio in zahtevajo od vlade, noj se izdela tudi za Francijo neke vrsle Da-wesov načrt, ki bi omogočil Franciji odplačevati njene vojne dolgove. S svojim čakanjem Anglija indirektno podpira tujo konkurenco, dočim vlada v Angliji še vedno silna brezposelnost.
FRANCOSKA ARMADA.
Pariz, 28. febr. (Izv.) Zbornica je sprejela proračun za armado. Po novem proračunu znaša mirovno stanje francoske armade 607.000 mož in 32.000 častnikov
ABSTINENCA ITALIJANSKE OPOZICIJE.
Risa, 28. febr. (Izv.) Opozicija na Aventinu je sklenila, da ne pojde v parlament
ITALIJANSKO ROVARJENJE V ALBANIJI.
Rim, 28. febr. (Izv.) Listi poročajo iz Bari, da je začela albanska vlada preganjati katoliški živclj v Albaniji. Mnogim duhovnikom se je le s težavo posrečilo pobegniti v Italijo, kjer prosijo pomoči.
KRIZA ČEŠKE VLADE.
Pra«^, 28. febr. (Izv.) Narodni socialisti nameravajo izdati manifest na narod, v katerem bodo protestirali proti znanemu pastirskemu pismu slovaških škofov. Zaradi nastopa narodnih socialistov proti škofom in proti češki ljudski stranki je kriza vlade neizogibna.
AMERIKA BO PRIZNALA RUSIJO.
London, 28. febr. (Izv.) »Morningpost« poroča, da pride senator Borah v kratkem v Evropo, kjer se sestane z zastopniki sovjetske Rusije, s katerimi bo ugotovil pogoje za priznanje sovjetov s strani Amerike.
VELIKA EKSPLOZIJA.
Rio de Janciro, 28. febr. (Izv.) V rne-rhi Uitheroy je zletelo v zrak ogromno skladišče municije in drugih eksploziv. Nad 100 oseb je mrtvih, okoli 600 pa ranjenih. Več sto poslopij je porušenih.
Dr. med. Fr. Debeveo:
Religija in znanost.
Ne sistematske razprave, temveč nekaj kritičnih misli naj mi bo dovoljeno podati na tem mestu o predmetu, ki sicer navadno ne sodi v dnevno politično časopisje. Toda pri nas je bilo v zadnjem času bas v onem političnem časopisju, ki mu je znan-stvenost v znanstvenih vprašanjih mnogokrat neupoštevana urednica, storjenih toliko atentatov na resnično stanje teh vprašanj, da kriči papir po odgovoru tudi na tem mestu.
Politične liste čitajo desettisoči ljudi in veliki večini teh bralcev pri njih majhni kritičnosti v težjih znanstvenih vprašanjih ni prav nič težko uspešno servirati trditve, ki so skozi in skozi netočne.
Tudi te vrstice niso namenjene piscem, ki v političnem časopisju grešijo nad resnico, svobodo osebnega naziranja in poštenostjo posameznika, znanstvenika; oni ljudje, ki to delajo, so vprežena inteligenca, ki za mesečno plačo piše na povelje, po željah trenutne situacije, pri čemer vpliva na pero tudi obsežnost lastnega čustvovanja ter preostatki nesebične resnicoljubnosti, ki so v tej prelepi, zlati sužnosti intelekta še ostali v duši.
Najprvo nekaj misli v obče. Znanstveno delovanje intelektualca obstoji v tem, da duševni delavec kot posameznik ali kot član neke organizacije išče na gotovem polju novih dejstev. In če jih najde, jasna in v svoji stroki priznana, jih sam ali jih drugi uvrste v ožji okvir znanosti te ali one vrste.
Vselej pa razna pota in metode ne vodijo naravnost do novih odkritij, temveč le tu in tam vržejo par žarkov medle luči v neznane svetove in omogočijo kakšno teorijo, hipotezo, sprožijo nov problem, kar pa ne spada v ožji okvir znanosti, kamor spadajo le jasna dejstva, temveč ostane izven tega centra kot gradivo za izvrševanje nadaljnih znanstvenih načrtov.
Da teologija priznava dokazana in išče nova dejstva in resnice, ki so cilj vsakega znanstvenega delovanja, to je sicer izven vsake diskusije, zato so tudi v 1. 1925. po Kr. skoro na vseh univerzah sveta teološke fakultete sestavni del vseučilišča.
Poleg obravnavanja dejstev spadajo v širši obseg teološke veda — slično, kakor pri vseh drugih disciplinah, — še razne teorije, problemi, hipoteze itd., a io so le pota, metode, načini, da se končno hi in tam morda le izlušči biser jasne resnice, ki bo iz širšega okvira prešla v vsebino osrčja teološke znanosti.
Ta v kratko občrtana paralela teološke in ostalih znanosti je popolnoma jasna. Priznati pa je treba .da so teološka dejstva ter njena pola, metode, hipoteze itd. človeškemu umevanju iz raznih razlogov, o katerih tukaj ni mesto razpravljati, v mnogih slučajih težje dokazljiva, kakor n. pr. pri medicini, naravoslovju, kjer največkrat lahko z jasnimi računi in po vidnih, čutnih, eksperimentalnih potih tudi neizobražencu v teh zadevah eksaktno dokažrš gotovo istino.
V	težji pristopnosti religijskih dejstev in problemov lici vsa tragika večkrat rahlih odnošajev z drugimi, človeškemu umu bližjimi vedami.
Kakšni so torej dejanski odnošaji med religijo vobče ln mišljenjem, prenašanjem v življenju s slrani intelektualca, počenši od vseučilisSkega profesorja pa vse doli do manj učenih glav?
V	težjih problemih priznavajo manjše kapacitete navadno učenost večjih, pri tem pa vsled premale lastne izkušenosti in kritičnosti največkrat zamotajo dejstva z n a z i r a n j e m , teorijami, hipolezami posameznika ali posameznih struj, ki se pel g tega še tendenciozno predočujejo, v čudo-
vito lastno naziranje ali prepričanje, — mnogokrat naravnost strastno prepričanje, ki daje potem tudi življenje uvodnikom političnega časopisja šibke kvalitete in ki se javlja nadalje povsod drugod, kjer ne diktira besede globoko znanje in še večja resnicoljubnost.
Večkrat se poudarja, da so znanstveniki, zlasti zdravniki in naravoslovci, sovražniki religije. Že od nekdaj me je ta trditev zanimala, pa sem opazoval svojo okolico, akademike, profesorje na dveh univerzah. Opazil sem sledeče:
Na eni strani sem videl slušatelje medicine, filozofije itd., ki jim pri nedostatni lastni znanstvenesti osebno naziranje predavatelja izza katedra že po par predavanjih postane njih lastno; na raznih univerzah, raznih fakultetah različno. Takšnih tipov je bilo morda največ; iz teh vrst se tudi rekrutira dober del naše domače inteligence.
Kdor pu je prišel na vseučilišče z globokim razumevanjem religijskih vprašanj, ta je to svoje prepričanje skoraj vselej ohranil, znanstveno na vse strani razčistil in podprl.
Nekaj sličnega velja za vseučiliške profesorje. Poleg profesorja medicine, ki so odkrije, ko gre mimo cerkve in ki n. pr. poreče materi, ki noče dati operirati svojega na smrt bolnega otroka: »Na sodni dan bom pričal, da ste svoje dete ubili!«, — poleg takšnih zastopnikov najvišje znanosti je dolga vrsta onih, ki v obče nazunaj — izvzeti so prof. filozofije v ožjem smislu — nikdar ne pokažejo svojih misli in domnev o teh vprašanjih; končno pa slede oni — malobrojni —, ki jim beseda včasih švigne preko meje znanstvenosti v zafrka-cijo ali lahek oseben napad na vsebino teološke vede, zanje neumljlve. Kajti največ-
krat znanstvenika absorbira lastna pokllo-na znanost, Id je samo ena vejica brezkončnega drevesa vseobce znanosti, a v drugih vprašanjih je lahko zelo, zelo neorientiran.
Učenjak, ki je imel globoko, znanstveno religiozno vzgojo, je po završetku one dobe, ko je formalni pouk v teh problemih izostal, prostovoljno polog svojega znanstvenega študija iskal nadaljnega kontakta svojega svetovnega naziranja z novoupozna-nimi dejstvi ter svojega prepričanja ni menjal, temveč razčistil in podprl. Razlika v tomačenju posrednih detajlov gotovega filozofskega sistema pri tem ne igra bistvene uloge.
Princip je, da se pravi znanstvenik r površne izjave izven svojega znanstvenega delokroga javno ne spušča. Tu in tam se to le zgodi. To je potem greh nad mnogimi mladimi sugestibilnimi dušami, ki jim je največkrat tudi rahla zafrkacija iz ust predavatelja izza katedra važna.
Sedanja doba je glede odnošajev visoko naravoslovne in druge znanosti ter znanosti teologije na drugi strani prehodna. Z globokim, modernim, na vse strani strogo znanstveno podprtim študijem teologije kot osrednjim delom vsake filozofije avtomatsko tudi vseučiliški profesorji naravoslovja, medicine itd. prihajajo po svojem privatnem naziranju bližje in bližje religiji.
Kar ni vsestransko dokazano, se avtomatski podira in z duhom novih časov se razblinja tudi vsako megleno vzhiienje nad dozdevno, na prvi pogled morda prepričevalno svetlobo površno tolmačenili odkritij in na teh slonečih novih filozofskih nazi-ranj.
Kar kriči nenčena in nevzgojena masa po ulici, to je le prah za oči šibkih inte-lektov.
-j- Težave s konkordatom, »Pravda« poroča, da se je v četrtek dopoldne vršila v ministrskem predsedništvu konferenca ministrskega komiteja, ki se posvetuje o konkordatu. Seje so se udeležili ministri Pašič, Pribičevič, Miša Trifunovič in poslanik v Rimu Smodlaka. Vlada je že pri pripravah naletela na težave. Za podlago razprav naj bi služila dva načrta: eden, ki so ga izdelali škofje, in drugi, ki ga je izdelal dr. Smodlaka. Vlada pa se ne bo držala ne enega ne drugega predloga, ampak bo na željo Pribičevičevih pristašev iz Slovenije izdelala nov načrt, čegar določbe bodo naperjene v prvi vrsti proti duhovščini v Sloveniji. — Dr. Žerjav bi torej za vsako ceno rad imel v deželi kulturni boj.
-}- Še premalo jim je. Načrt novega tiskovnega zakona, ki je po poročilih bel-grajskih listov tudi že dobil predsankcijo, določa zapor do treh let in 50.000 dinarjev globe za one, »koji iznose putem štampe očigledno izmišljene i neistinite vesti u nameri, da uznemiri javno mišljenje itd. Ta kazen pa se zdi »državotvorcem« še mnogo prenizka in Pribičevičev časnikarski oproda g. Krsta Cicvarič zahteva še mnogo višje in strožje kazni. Če bi bili mi Cicvariče-vega kova, bi zahtevali tudi poostritev nameravanih kazni, če bi vedeli, da bo prava kazen zadela velikega »svobodnjaka in na-prednjaka« Cicvariča aH pa celo njegovega gospodarja.
prtj blaga moško obleko, dokler ni nc oglodaš f ipocialno zalaga češkega in angleškega sukna
| na Miklošičevi cesti št 4 — v L jablani.
ICcne tovarniške.	Največja izbira.
Na veliko.	Na malo.
JOSIP IVANČIČ.
NAČRT TISKOVNEGA ZAKONA.
Žerjav: Tako le, preljubi žurnnlisti! V SHS ho vladala jiif?r psfutlrca lisk®vn?i svoboda, samo resnice ne boste smeli uiaati.
Ljubljana. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Članek gosp. Jelačina v --Slovencu« št. 48 pod naslovom: »Slovenskemu trgovstvu«, je pač moral vsakega ljubljanskega trgovca spomniti na komisije, katere je svoj čas poslal g. di. Žerjav nad nas trgovce. Bili smo takrat primorani prodati en meter blaga n. pr. za 20 K, a drugi dan za ravno tako blago plačati že čez 30 K. Zakaj vendar danes ne pošiljajo enakih komisij, katere bi naj zahtevale, da trgovec ne sme prodajati svojega blaga po 25, pa tudi do 50 odstotkov pod lastno «teno. Vsak preudaren človek mora razvideti, da «e takim potom, kot se je takrat delalo, nfc mor« nobena draginja pobijati in je >Bfl'zaključek tega le, da je bil marsikateri poSten trgovec označen pred občinstvom kot največji verižnik in navijr.lcc cen. Trgovci smo mnenja, da v organizacijo kot sta Trgovski gremij in Zveza trg. gremijev, pri katerih so včlanjeni trgovci različnih političnih mišljenj, ne spada nobeno strankarstvo, ampak da se v teh organizacijah naj dela samo v prospeh stanovsko-gospodar-skih stvari. Zato trgovci nastop g. Jelačina odobravamo in naj mu bo to r spodbudo, da bo vedno stal neustrašeno na braniku za čast in dobro ime našega stanu!
Tržič. Zadnjič smo priobčili nekaj imen. Navedli bi bili lahko še več oseb, a to je bil le opomin. — Proti demokratskemu nasilju v Tržiču imamo v rokah izb o ni o zdravilo. Odstavitev Vidra, nasilje nad krajnim šolskim svetom in več drugih nasilstev in groženj, ki jih naenkrat še ne omenjamo, je našo potrpežljivost privedlo do konca. Sedaj povemo odkrito: Se eno nasilje nad našim učitelistvom ali kjerkoli in mi začnemo s tiho, a uspešno samoobrambo,
v	kateri bo sodelovala z velikim delom Tržiča vsa okolica. Kdo bo obresti plačal, smo namig1-nili. Tisti, ki podpirajo in vzdržujejo nasilje! Demokratski trgovci in obrtniki, za vas bije sedaj zadnja ura in zadnji opomin: Nastopite, preprečite nasilje v vaši stranki. Mi ne maramo boja, ki bi ogrožal obstoj tega ali onega, a če ubijate eksistenco našim ljudem, potem se ne pritožujte, Če bomo z obrestmi vrnili milo za drago. Mi smo vas samo prav imenoma opozorili, a že se pritožujete >nad krivico« —,
vi	pa povzročale, da se našim ljudem jemlje kruh, da se odstavljajo naši somišljeniki, podpirate z agitacijo in denarjem terorizem. Z našim denarjem ga ne boste več. Torej zadnja bo-seda: Dajle mir našim ljudem, preprečite nasilje sicer bosle sami uživali sadove terorizma.
Šmartno pri Litiji. Razlike cen med šmar-tinskirni in litijskimi mosarji so takšne, da moramo tudi o teh spregovoriti. V Litiji se dobi Špeh brez kože po 22.50 Din kg, v Šmartnem jo pa goveje meso od 23 do 24 Din kilogram, kar da mislili. Čudimo se, da so litijski mesarji z manjšim dobičkom zadovoljni, med tem ko imajo naši le zgubo. — Živina se kupuje od kmeta od 25 do 40 kron za leg. -- Čas bi že bil, da bi tudi naši mesarji spregledali ter šli doli s cenami, ter na tak način privoščili delaven vsaj enkrat na leden košček mesa, katerega si v sedanjih razmerah nc more privoščiti. — Delavec.
Iz Tur;a. Pretekli teden je Slovenec prirasel vest, da je za našo, že skoraj leto zapuščeno šolo imenovana učiteljica Jager iz Zagorja. Satrši bi s« prihoda te dobroznane, spoštovane učiteljice zelo veselili, če ne bi vedeli, da se ji s tem. da mora k nam ▼ hribe iz njej priljubljenga Zajjorja, godi velika krivica, Povdarjamo pa, da je za našo šolo edino
primerno nastaviti moško učno moč, saj to mnenje povdarja tudi upokojeni nadučitelj, ravnatelj in član višjega šolskega sveta g. Anton Gnus, kateri je tudi načelniku krajnega šolskega sveta obljubil, da bo izposloval imenovanje učitelja za turško šolo. Čudimo se torej, da v Ljubljani nič nc držijo na obljube in mnenje g. Gnusa. Poznali in upoštevali so ga menda samo tako dolgo, dokler je nosil od kmetov nabrani denar v Žerjuvovo banko. Da pa pri imenovanju in premeščenju učiteljstva ljubljanska komanda njega popolnoma prezira, so mnogi sklepali že iz dejstva, da se iz Dola še vedno ne premesti ona učna moč, ki jc povod splošno znane tajne tragikomedije v g. Gnusovi družini.
V Uradnem listu dne 26. febr. 1025 štev. 21 razpisuje oddelek ministrstva za Trgovino in industrijo v Ljubljani nadomestne volitve prisednikov iu namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in obrtnih prissdnikov vaklienega sodišča. Volitve bodo za delodajalce in podjetnike na torek dne 10. cmre.% 1925. Na te volitve opozarjamo vse volivne upravičence.
Zalo objavljamo najvažnejše določbe navedenega razglasa:
1. Volišča: Volišča so določena po posebnih okoliših, ki jih razglas imenuje sekcija. Volišča so v tehle občinah: D. M. v Polju, Moste, Glince-Vič, Št. Vid, Preska, Stranska vas (obč. Grosuplje) Studenec, Ljubljana. Katere občine in vasi volijo na posameznih voliščih, je razvidno iz sledeče razpredelbe:
I.	sekcija obsega občine D. M. v Polju, Dol, Dolsko, Dobrunje in Podgorico. — Volivni kraj je D. M. v Polju.
II.	sekcija obsega občine Moste, Jezico in Črnuče. — Volivni kraj so Moste.
III.	sekcija obsega občine Brezovico, Dobrovo, Log, Rudnik in Vič. — Volivni kraj so Glince (občina Vič).
IV.	sekcija obsega občine Šmartno, Šent Vid n Zg. Šiško. — Volivni kraj je St. Vid.
V.	eekcija obsega občino Medvode. — Volivni kraj je Preska,
VI.	sekcija obsega občine Grosuplje, Lip-ljane, Račno, Slivnico, Št. Jurij in Šmarje. — Volivni kraj je Stranska vas (občina Grosuplje).
VII.	sekcija obsega občine Iško loko, Iško vas, Pijavo gorico, Studenec, Tomišelj, Vrbljane in Zelimlje. — Volivni kraj je Stu-denee.
VIII.	sekcija obsega ozemlje mesta Ljubljana. — Volivni kraj je Ljubljana.
Ministrstvo za trgovino in industrijo te dni razpošilja vsem volivcem izkaznico in glasovnico. Na izkaznici je točen pouk glede načina volitev, ure in volivnih lokalov. Voli se tako, da se osebno oddajajo glasovnice. Za ženske, Iti imajo samostojno obrt ali podjetje, volijo lahko njihovi zakonski možje ali pa posebej pooblaščene tretjo osebe. Osebe, ki niso vpisane v volivnem imeniku, ne morejo voliti. Volivne imenike imajo občine. V volivnem imeniku so vpisani vsi obrtniki in trgovci, ki plačujejo občo pridobnino.
Voliti je treba po skupinah, ki so takole razdeljene: 1. skupina so veliki obrati razen trgovinskih obratov, v 2. skupini volijo vsi mali obrtniki razen trgovcev, v B. skupino trgovci, v 4. skupino nastavljenci veleobra-tov (ravnatelji, mojstri itd.).
V prihodnjih dneh bodemo objavili še vsa natančnejša navodila. Kdor želi kako posebno pojasnilo, naj pismeno ali ustmeno vpraša tajništvo Jugoslovanske obrtne zveze, Komenskega ul. 12, Ljubljana.
— Družba sv. Mohorja. Zadnji dnevi za vpis v Družbo potekajo. Kdo še ni plačalt Daj, pritrgaj si one dinarje, da bo število naše vseslovenske kulturne institucijo poskočilo in pred 3vetom dokazalo, kaj zmore naš narod. Ni zastonj rekel star zaslužen kulturni delavec: »Če bi nam Mohorjeva družba ne nudila nič posebnega, moramo vanjo iz narodne pietete, ker ona je naš narod naučila brati in ljubiti knjigo.« Pa bo letos nudila prav lep dar: 1. Povest »V graščinskem jarmu«,* spisal Fr. Jaklič. Živa slika povest o trpljenju izza tlačanstva nagega naroda. Godi se v oblasti turjaške graščine, 3. Travništvo II. in UL del izpod peresa strokovnjaka inž. Turka. To je Abc-knjiga za vsakega, ki ima količkaj zemljo sa košnjo ali obdelavo. Delo je strokovnjaško in edino še v Jugoslaviji. 3. Apostoli Gospodovi, življenje in smrt prvih blagovestuikov. Knjiga ima krasne izvirne risbe Helene. Vnrnikove. 4. Koledar bo letos še v:ie bolj pester v barvah, imel bo finejsi papir in vseboval selo aktualne članke in ilustrirane povesti. Pa še 5. knjigo se je posrečilo pridobiti družbi, ki jo v oglasu še ni mogla prej naznaniti. Ta peta knjiga bo povest Božji mejniki, spisal Ivan Pregelj. O Preglju govoriti bi bilo odveč. To pa smelo trdimo, da je s to ljudsko povestjo nadkrilil vse drug0 te vrste. V deželi >Hus«, kjer je trpel nekdaj Job — v tužni Istri, kjer trpe naši bratje — ee godi. Zajel je pisatelj tako živo in globoko v gmdo in kraško skalo, v srce in dušo Istra-nov in nas, da je povest sama, vredna teh ubogih 20 dinarjev, kar stane naročnina na vseh 5 knjig. Vpišite f.e, poagiti-rajte za članstvo! Opomba: V Ljubljani iz prijaznosti sprejema naročnino tudi Nova založba, Kongresni trg.
—- Pri telovadni akademiji Jugoslovanske orlovske zveze v nedeljo, 8. t. m. bodo izvajale članice tudi vaje na znano koroško narodno pesem >Gor čez izaro«. Vaje so umetniško sestavljene in je že v nje položen ves globok občutek te lepe pesmi; poleg tega spremlja vaje še ženski pevski zbor s pesmijo samo. Vaje so »e dozdaj izvajale le na telovadni akademiji ob priliki mladinskih dnevov v Maribor« i« so tam dosegle največji uspeh.
— »Klerikalci in nratlnifUvoi. — Opozorjen sem bil na članek, ki ga je priobčilo »Jutro« pod tem naslovom prod dobrim tednom. V njem se zaletava prav čisto po nepotrebnem v organizacijo javnih nameščencev — somišljenikov SLS. — Kot član te organizacijo menim, da sem upravičen za par konstatacij. Predvsem ni res, da bi se bili člani te organizacije izločili iz enotnih stanovskih nestrankarskih organizacij, marveč jo res, da je ogromna večina še vedno stanovsko organizirana pri onih društvih, ki jim pripada po svoji štrokL Co kak redek poedincc morda nI organiziran tudi pri stanovski organizaciji, je to individualno njegova zadeva, za katero organizacija somišljeuikov SLS ne odgovarja. Bo žo sam vedel in presodil, zakaj noče biti tudi stanovsko organiziran. Pisec teh vrst je bil, je. in bo slej kot prej za enotno organizacijo vseh državnih nameščoneov, je bil, je In bo pa zoper cepljenje skupinskih organizacij no posameznih frakcijah, ki niti niso strogo stanovske, temveč ae prav pridno politizira v njih. V takih »stanovskih« (t) organizacijah, ki močno diše po strankarstvu, pa marsikomn »rak ne ugaja. Capitot — Odgovorite tovariši katerekoli sta-
novske organizacije: Ali se je organizacija somišljenikov SLS kdaj in s čim pregrešila proti kolegialnostif Kaj pa ji moro te očitati bodisi pozitivno ali negativno, da je prizadela komu najmanjšo krivico, ali pa da ni bila proti morebitnim — toda ne vemo kakšnim krivicam« tisti čas, ko jo bila na krmilu Davidovičeva vlada. Bodite no pošteni, in naštejte nam tiste krivice. Popravljati krivico so vendar ne pravi delati krivice. Če je organizacija javnih nameščencev — somišljenikov SLS poživljala, da naj ee ji naznanijo popred prizadeto krivice je imela popolno pravico, da je to storila. In če bi se bil obrnil nanjo tudi kak nečlan, sem uverjen, da bi se bila zavzela zanj z isto resnostjo kot za svoje. Toda to so ni moglo zgoditi, ker nikogar ni bilo, ki bi se mu bila zgodila krivica pod Davidovičevo vlado. To priliko porabljam, da vabim vso zavedne tovariše, ki so naši pristaši, da naj se polno-stevilno oklenejo naše organizacije. — Član organizacije somišljenikov SLS.
—	II. književna tombola. Do 22. febr. so bilo Izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 3S, 74 in 42. S temi števil-
j kami so bili. zadeti vsi dobitki za ambe, tarue i in kvaterne. Včeraj so bile za činkvino iz-| žrebane sledeče stvilke: 57 petdeseteedom), 62 (šestedesetdva), 27 (dvajsstsedem), 54 (pet-desetštiri), 75 (sedemdesetpet) in 33 (tridoset-tri). Kdor je s temi ln prejšnjimi številkami zadel oinkvin (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico najkasneje do 7. marca pokrajinskemu odboru Jugoslovenska Matice v Ljubljano.
—	Osebne vesti iz prosvetne službe. Za tajnika v prosvetnem ministrtstvu je imenovan prof. Milan Jovanovič v Belgradu za ravnatelja deželnega muzeja v Sarajevu je imenovan dr. Božidar Nikolajevie, vpok. knjižničar ministrstva za javna dela; vpo-kojan jc Milojko Stojkovič, član nar. gledališča v Ljubljani.
—Nov načelnik v minisf.rtevu za agrarno reformo. Za načelnika v ministrstvu agrarne reforme je imenovan Milutin Radi-vojevič, ki. je žo nastopil svoje mesto.
—	Odlikovanje statistika. Društvo sta-tlstikov v Parizu, je imenovalo za svojega častnega člana Bogoljuba Milcševiea,
—	Uspeh Zlatka lialokoviča v Ameriki. Hrvatski virtuoz na gosllh Zlatko Balokovie, ki jc v zadnjem času prirejal koncerte širom Združenih držav, je dosegel pred ameriškim občinstvom sijajen uspeh. V Washingtonu so se udeležili njegovega koncerta predsednik Coolidge, državni tajnik Hughes, predsednik ameriškega parlamenta Gilleta in polnoštc-vilni diplomatski zbor. Coolidge je sprojel Balokoviea v zasebni avdionci, mnoge odlične družine so mu priredile čajanke.
—	Za zgradbo rimsko-katoliške katedrale v Belgrada. Te dni je Imel sojo odbor za zgradbo rimsko-katolix!co katedrale v Belgradu. Odbor jo sklonil pospešiti zbiranje darov za zgradbo; doslej je zbranih v ta namen nekaj nad 1 miljon dinarjev.
—	Za zgradbo železni varske kolonijo v Zagrebu. Prometno ministrstvo jo zadrugi »Zoloznlčarski dom« nogojno dovolilo brezplačni prevoz gradbenega mtitoriala za zgradbo železuičarske kolonije v Zagrebu.
—	Mizarski tečaj za detajlno risanje v naravni velikosti namerava prirediti Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Tečaj bo vodil g. Josip Tratnik, profesor na Srednji tehniški šoli. Pri-
jave naj se dopošljejo na naslov urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22 najkasneje do 12. marca t. 1. Pričetek se bo naznanil vsem udeležencem pismenim potom. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj risalno desko v velikosti 2.10 X J.10 m. Natančneje informacije dobe interesenti v ura-dovi pisarni.
—	Izgubil se je Kazimir Kovač-Sfakov-nik, učenec IV. razreda, sin tukajšnjega fotografa in zastopnika Vzajemne zavarovalnice Davorina Stakovnika v Dolu pri Hrastniku. V sredo zjutraj dne 18. t. m. ao ga starši poslali v šolo, — deček pa je baje iz strahu, ker jo prejšnji dan bil v šoli kaznovan, — neznano kam pobegnil. Oblečon jo v temno sukneno obleko, ima siv klobuk ter je bolj male postave za starost 12 let. Vsi oni ki bi o izgubljenem mogli podati kake po- ( datke, se uljudno prosijo, naj to pismeno naznanijo očetu Davorinu Stakovniku, pošta Dol pri Hrastniku.
—	Nov luksuzni parnilc v našem pomorskem prometa. Družba »Dubrovačka plovid-ba« jo te dni uvedla v promet nov brzi in luksuzni parnik »Knmanovo«, ki bo vozil med Gružem in Trstom.
—	Zastoj dela v dalmatinskih kamciucJo-mih. V kamenolomih na dalmatinskem otoku Vrniku so zaradi pomanjkanja naročil popolnoma prenehali z elelom in vse delavce odpustili. To je za prebivalstvo na Vrniku in vseh bližnjih otokih hud udarec, ker jo izgubilo s tem glavni vir dohodkov. Vrnišlrl ka-meiiolomi so stari že nad 2000 let in so se služili z njimi po vr3ti Grki, Rimljani in Benečani.
—	Boj med muslimani in Židi v Bosni. Med bosenskirai muslimani v Bosni sc jc v poslednjem času razvilo ostro nasprotje proti Židom. Izvor sporu je deloma politične deloma verske narave. Bosanski Židje so doma-lega vsi centralistično orientirani; razen tega jih muslimani sovražijo zaradi novega poži-dovljenja Palestine, ki jo smatrajo muslimani za svojo sveto deželo. Bcsenski muslimani so zato organizirali bojkot židovskih trgovcev, ki ga neizprosno izvajajo. Židjc groze sedaj z vsemi dopustnimi sredstvi.
—	Ovire v elektrifikaciji Osjeka. Osjcška mestna občina je bila s podjetjem Daniel sklenila dalekosežno pogodbo za elektrifikacijo mesta. Veliki župan pa je tostvarni sklep mestnega sveta zavrnil z zahtevo, da mu mestna občina poda jamstva, da bo in kako bo zmogla velika nova bremena. Daniel pa od svoje strani zahteva od župana povrnitev dosedanjih stroškov za uresničenje elektrifi-kadjskega načrta.
Z rabo »Neosan« kreme se trpeSnost obutve znatno poveča.	1029
!!m>. PreSernouos* f-' »joa<M!iI;a Pouk v vc7.fln.iQ breRplfttfon. VoiMotnn garancij«, jj
BBMzappfflj.
POGREB DR. A. MEDVEDA.
Maribor, 28. febr. (Izv.) Pogreb dr. Medveda se je danes tu vršil na najimpozantnejšl način. Pogreba so je udeležilo na tisoče ln tisoče ljudi, v spalirju pa so na celi poti stali drugi tisoči, ki so se s solzami v očeh poslavljali cd blagega moža. Na nogah je bil ves Maribor, iz okolice so prihiteli na pogreb in iz oddal j. krajev so jvispela zastopstva. Zastopane so bile vse našo kulturne organizacije, posebno mladina. V sprevodu jo korakala tudi železničarska godba. V cerkvi je imel krasen govor sam prevs. knez in škof dr. Karlin, ki jo truplo tudi blagoslovil. Sprevod pa jo v spremstvu ogromnega števila duhovščino vodil Rtolni dekan, ki jo na grobu imel v srce segajoč govor, v katerem se jo poslovil od svojega prijatelja in tovariša. Pred mrtvim dr. Medvedom, izrazitim zastopnikom katoliške misli med Slovenci, je klonilo vse in mu izkazalo zadnjo čast na način, ki je bil v srca segajoč.
š Akademija mariborskega orlovskega odseka se vrši danes ob 5. popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Prijatelji naše mladino iskreno vabljeni.
š Aretirani poštni uradnik Kosčr je bil zagrizen pristaš Žerjavove stranke. Udejstvo-val se je tudi pri Orjuni in Sokolu. Njegova aretacija je bila na mestu že pred volitvami. Ali, ker'jo mož bil strasten priganjač za kandidata Pivka, se to ui zgodilo. V Mariboru je vzbudila aretacija splošno zanimanje. Pošten uradnik, ki ni pristaš SLS, so je izjavil napram piscu teh vrst sledeče: »Sposobno m poštene ter vestne uradnike so prestavili za kazen, ker so bili »klerikalci«, na Balkon, a tu so pustili Ko-serja in njegove druge. Potem ni nobeno čudo, če uživa danes pošta tak sloves. Ves pošteni Maribor jo obsojal, da je družbi Jnnžckovič-Novak-Mnrolt uspelo pregnati poštenjake Kle-menčiča, Maihona, Zagorskega in Šumana iz
same strankarsko-žerjavovske kaprice in nadutosti od ubogih familij daleč »ja dol na jug! š še ena afera med Žerjavovci v Mariboru.
L. 1924. se jo vsilil mednemu električnemu podjetju v Mariboru bivši železniški »strokovnjak« in bivši ravnatelj š-pedicijske tvrdko »Balkan« g. Kejžar za ravnatelja. Samostojni demokrati v starem občinskem svetu Weixl, šoštarič, Tomažič i. dr. so peli slavospeve g. Kejžarju kot priznanemu strokovnjaku. Občinski svetniki SLS so že tednj izražali svoje dvome na tem, ali bo Kejžar pravi mož za tako veliko podjetji] in ali bo imel dovolj sposobnosti za to. Ni šc preteklo leto dni, odi;ar jo Kejžar postal ravnatelj »električne« v Mariboru in že so začeli vrabci na strehah čivkati, da »tam« nekaj ni v redu. G. župan dr. Le?ko-var je dal nenapovedano skontrirati blagajno, ki je bila v rokah g. Kejžarja. V splošno presenečenje so je našel velik deficit. Pri novi reviziji blagajne pa sc je pojavil kar naenkrat velik zagonetni preostanek. G. ravnatelj ni mogel pojasniti, odkod le . -imote«. G. župan dr. Leskovar je Kejžar j;- . ;;oj suspendiral. Med tem je g. Kejžar z veliko vnemo hodil s Piv-koirt, Milllerjem ln L'po!dom na volilne shode Žerjavove stranke. Nedavno se je ugotovilo, da je Kejžar brez kakega koli dovoljenja ker na lastno odgovornost izplačal, oziroma nakazal družbi »Kovina« okoli 100.090 Din iz blagajne mestnega električnega podjetja kot posojilo, oziroma »na račun«. Z p deva vzbuja v Mariboru mnogo zanimanja. O poteku te afere bomo poročali.
š Trgovec Kari TTorseke je po krivdi par korifej iz SDS tabora prišel v konkurz. Poravnalno postopanje je bilo brezuspešno. Worsche je bil znan kot eden najboljših ia najbolj premožnih trgovcev v Mariboru. Ko so ga pa zvabili SDSarji v svoje zveze, je začelo iti navzdol.
š Trgovska družba »Panonija«. Samostojneži dr. Vošnjak, Drofenik, Mermolja, Lipov-šek in Hojnik so ustanovili 1. 1024. trgovsko družbo, ozir. zadrugo z imenom »Panonija«. Sedež tvrdke jo Maribor. Panonija se je pečala lansko jesen s prodajo sadja in kmetijskih potrebščin. Tik pred volitvami so se voditelji Panonije med seboj skregali. Drofenik in Vošnjak sta se napotila k Žerjavu, a drugi so ostali pri Pitclju. Ker sta obe struji vtaknili precej denarja v podjetje, je Panonija takoj čutila politično cepljenje SKS. Kljub temu je še Panonija skušala s cenim petrolejem in soljo zvabiti volilee za Puclja. Ljudje se sedaj bojijo za svoje deleže. Hišo, ki jo je Panonija 1. 1921. kupila od »Orienta« v Mariboru, je Panonija zopet zgubila.
š Prihodnja s«Ja mariborskega občanskega sveta se vrši v torek dne 3. marca ob 5. uri popoldne. Dnevni red je sledeči: poročilo župani, razna vprašanja in predlogi in odsekovna poročila.
š Mestni magisšmt x?«riW?skš poziva mladeniče, rojene v 1. 1905., 11)03. in 1907., da so zglase pri vojaškem urada. Letnika 1905 in 1906 se morata zglasiti v dneh 1., 2. in 3. marca, letnik 1907 pa 5., 0. in 7. marca. Javiti se morajo vsi, ki se dosedaj šc niso javili in ki stalno bivajo v Mariboru. Mladeniče, ki ne bivajo stalno v Maribora, pa so tja pristojni, so starši obvezani, da jih prijavijo.
š Planinski sejm v Celju. Savinjska podružnica S. P. D. v zvezi s celjskim odsekom S. P. D. priredi dno 7. marca t. 1. v vseh prostorih Celjskega doma pod imenom Planinski sejm veliko družabno prireditev, ki bo nudila iz svojega pestrega programa toliko, da prida vsakdo na svoj račun. Lep« dvorane, ki so same žo krasne, bodo izpreinenjene v slikovito pokrajino iz naših planin. Umetniki, ki so s tem zaposleni, nam obetajo naravnost presenečenja. Obleka je poljubna, vendar se želi čimveč turistovskih in uarodnih noš. Vabila se ne bodo razpošiljala in je vabljen vsakdo, ki ljubi naravo in priutno planinsko razpoloženje. Čisti dobiček je namenjen za pogorelo celjsko kočo in novo kečo v Logarski dolini.
š Zločinski umor. Dne 24. februarja okoli 11, zvečer je bil pri kapeli v Selih blizu železniške postaje Dobova zahrbtno ustreljen gosp. Jožef Kralič, mesar in trgovec z živino v Do-bovi. Morilec je še neznan. Pokojni g. Kralič zapušča sina in ženo Reziko, sestro znanega ljubljanskega trgovca g. Jos. Petelinca. Pogreb bo danes ob 11. dopoldne. To je v štirih letih že četrti umor v Dobovi, od prejšnjih treh umorov sta dva še nekaznovana.
š Uvedba seiske dostave pri pomnžui posti Bukovci in zatvoritev pomožne pošt« Stojnci. Od 16. februarja dalje jo pričel sel pomožne pošto Bukovci (nadzorna pošta Ptuj) dostavljati v vasi Bukovci, Stojnci iu Vapočiče in sicer vsak dan razven ob nedeljah. Pomožna pošta Stojnci (nadzorna pošta Ptuj) so jo zaprla z istim dnem.
Iz Koroške.
k Duhovniške vesti. Duhovnim svetnikom so bili imenovani gg.: Anton Benetek, dekan na Zilipoljah; Josip Fritz, dekan v Dvoru: Jakob Klndlmau, župnik v Št. Vidu; Friderik Malgaj, župnik na Otoku; Valentin Podpore, profesor verouka v Celovcu; Andrej Saiijak, župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studonrih; Franc Uranšsk, župnik v Žvabeku. Konsi.-torl-jalnim svetnikom g. Josip Hribar, dekan v Pll-I bOrku.
k Boj ?!>.	Šolo. Zadnji »Koroški
I, Slovenec« piše: »Kako smo v naših zahtevah . skromni, kaže naš boj za naše šole. Na naših Utrakvističnih šolah so samo prvo šolsko le!o
poučuje t prvi polovici leta slovensko, v drugi pa se že začne z nemščino. Pri vajah v pisanju iz Abecednika so že opušča slovensko besedilo in piše samo nemško. Kavno tako se ravna drugo šolsko leto. Pogoj za vstop v drugi razred pa je že: znanje nemščine. Zato toliko naše nadarjene mladine zaostaja in dobiva mržnjo do šole. S tretjim šolskim letom otrok ne sliši več materine besede razen v krščanskem nauku. ln take šole imenujejo naši Nemci slovenske šole in celo pred Zvezo narodov. Ker so take Šole za našo mladino, ki od doma zna samo slovensko, prava muka, vzgojno krivične, zato smo se vedno borili proti njim. V svojih zahtevah smo tako skromni, da zahtevamo samo prva tri leta izključni pouk v materinem jeziku, štiri leta pa naj se poučuje nemščina. A še teija nam ne dajo.«
k Slovenci in knczoškof dr. Adam Ilef-ter. Povodom desetletnice celovškega knezo-škofa dr. A. Heftorja jo priobčil »Koroški Slovenec« daljši članek, v katerem med drugim pravi: »V desetih letih svojega pa.sti-rovanja si je Pre vzvišeni pridobil zaupanje in ljubezen vseh. Tudi Slovenci ga z otroško ndauostjo pozdravljajo, kodar pride med njo. Slovenci mu ne zabimo, da je nas po svojih močeh ščitil, ko so vojaška sodišča zapirala naše rodoljube, no zabimo mu, da se je po plebiscitu trudil, pomirjevati narodno na-sprotstvo tu da ni poslušal hinavcev, ki so prihajali v škofijo zahtevat duhovnikov in pridig za slovenske župnije. Vedno je bil Prevzvišeni dostopen tudi našim ljudem. V posebno zaslugo mn štejemo, da jo orsani-ziral sv. misijone po slovenskem delu dežele proti vsem oviram, ki jih je delala nemška nestrpnost. Tako se ljudstvo zopet vzbuja in se vrača k verskemu življenju.«
k Izobraževalni tečaj v Logi vasi. Začetkom februarja t. 1. se jc vrSil v Schleicherjevi gostilni v Logi vasi izobraževalni tečaj Slov. krši. soc. zveze za Koroško. Na dnevnem redu so bila predavanja vzgojne, zdravstvene in gospodarske vsebine. Predavatelji so bili msčr. Podgorc, župnik Stare in drugi. Tečaj je bil piav dobro obiskan in so se udeleženci z vnemo posvečali izobrazbi. Med njimi je bilo tudi precej socialnih demokratov. Vsem se je poznalo, da so napravila predavanja zanje najboljši vtis.
fz Primorske.
p Iz šolskih nszmer v Istri. V Sve Svete pri Buzetu, čisto hrvatski kraj, je poslala šolska oblast učitelja Sicilijanca, ki ni razumel niti besedico hrvatski. V šolo mu je prišlo kdaj 5 do 6 otrok, včasih pa tudi nobeden. Učitelju, ki je bil resen mož, se je stvar končno zdela preneumna; prosil je za premeščenje. Buze-ški župan ga je nagovarjal, naj ostane, češ saj mu plača redno dohaja Učitelj pa je vztrajal na zahtevi, da ga premestijo, kar se je končno tudi zgodilo. Svi Sveti so ostali brez učitelja in otroci morajo hoditi v 6 km oddaljeno šolo v Buzet. V tem je pa cela vrsta hrvatskih učiteljev, ki bi jih ljudstvo sprejelo z odprtimi rokami, brez službe. >Pučki Prijatelj« prinaša v vsaki številki polno dopisov iz vseh krajev Istre, v katerih se ljudje pritožujejo nad obupnim stanjem v šolah, kjer je nastavljeno trdo italijansko učiteljevo; otroci se ničesar ne Dauče.
p Fašistovska županska zveza. Minoli ponedeljek se je v Vidmu vršil ustanovni občni zbor fašistovske županske zveze za furlansko pokrajino. Od slovenskih občin so bile zastopane Št. Peter pri Gorici, Opatjeselo, Cerkno in Biljana ter nekaj občin iz Kanalske doline na bivšem južnem Koroškem. V vseh teh občinah so nastavljeni vladni komisarji in ne župani; izjemo dela le Biljana, kjer izvajata strahovlado znani pretepaški zdravnik Ar-mando d' Ottone in Juša.
Iz Ljubljane.
lj Na telovadni akademiji Orla Krokovo-Trnovo, ki se vrši danes ob 4. popoldne v Ljudskem domu, se izvajajo poleg obveznih prostih vaj za 1. 1925 simbolične vaje članic »Slepčeva tožba« s petjem, vaje višjega naraščaja na bradlji, spretnostne vaje itd. — Vstopnice se dobijo dve uri pred začetkom pri blagajni. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
lj Nadomestna volitev prlsednlkov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani se bo vršila za volivno okrožje Ljubljana 8. In 10. marca, vsakokrat od 8,—1. ure i. s. volijo 1. dolavci ozir. delojemalci 8. marca od 8.—1. v Mestnem domn (velika dvorana), Krekov trg; 2. podjetniki ozir. delodajalci 10. marca 1925 od 8—1. ure v Mestni posvetovalnici na magistratu, Mostni trg, kakor je označeno to na glasovnicah, katere bodo prejeli vsi vpisani volivci dostavljone v svoje obrate. Voliti se s m o j o samo osobe, ki so vpisane v volivnem Imeniku.
lj Paberkl Iz sej davčne cenilne komisije.
Ljubljanski trtrovci in obrtniki preživljnjo težko čase. Takoj po konen vojne so trpeli na svojem ugledu ln na svojih žepih kot na-vljalei cen in brezvestni oderuhi, ki jih je dr. Žerjav neusmiljeno gonil pred sodišče, ne da ki jim bil prej povedal, kako naj svoje «a!o*e dopolnijo, če morajo prodajati eno ali drngo blago recimo po štiri krone, novo blago pa plačevati po 12 ali 16 kron. Komaj pa se je »vorlžniška hojka« — da govorimo y »Juirovem« narečju —- nekaj polegla, so
pritisnile davčne cenilne komisij« i neverjetno strogostjo na ljubljanske pridobitne kroge. Godilo pa se je to tako: Nekega dne, ko je toplo solnce ogrelo zmrzlo zemljo in omehčalo trdo ledeno skorjo v umazano ploj-dro, je stopil med zbrane člane cenilne komisije neki gospod zelo nejevoljen in siten. »Vraga,« je rekel, »vse mokro imam v čevljih. Pa še ni en teden minil, kar sem dal .čevlje potemplati, in 400 kron sem plačal za templance, pa vse nič ne pomaga. Vražji čevljarji! Vse mokro, pa 400 kron mi je računal, ej duš, to morajo imeti ti ljudje denarja! Ti ložje plačajo kot vsak drugi! Dajmo jih!« Tako jo govoril gospod in mili tovariši so mu pritrjevali, ker so imeli tudi vsi mokro v nogah. In tako se je zgodilo, da jo slavna komisija ljubljanske čevljarje tako potem-plala, da čevljarji davčnih templancev še do danes niso raztrgali. Nekaj kasneje so prišli pa brivci na vrsto. Nesreča pa je hotela, da je neki gospod slučajno pozabil, da je treba ob sobotah plačati za striženje las dvojno takso. Ko je bil lepo ostrižeu, namazan in obrit, jo priropotal vos divji na sejo. »To so od vraga, ti frizerji,« je lomastil po sobi, »le poglejte! Petnajst dinarjev som plačal ravnokar za tistih borih par minut dela. Frizerji so nesramni ljudje! Ali je čudno, če Ima že vsak svojo hišo? Le dajmo jih, ti imajo!« In gospodje so prikimali in obrili ljubljanske brivce brez žajfe tako korenito, da jih še danes skeli. — Da pa ne bo kakšne nepotrebne zamere, povemo, da ta velik prijatelj in zaščitnik ljuhljauskih obrtnikov ni bil sedanji g. gerent Turk.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Lavrič, delavka, 25 let. — Ida Preibisch, hči meha- ; nika in šoferja, 1 leto. — Leopold Strniša, rudar, 31 let. — Ivan Strmole, sirota, 15 let.
lj Pomiloščena detomorllka. Dne 11. septembra 1924 se je vršila pred ljubljansko poroto obravnava proti Heleni Štefančičevi iz litijskega okraja, ker je svoje, že nekaj dni staro dete vrgla v Savo. Štefančičeva je bila obsojena radi hudodelstva umora na smrt z obešenjein. Sedaj je bila pomiloščena in so ji sinrina kazen spremeni v dvajsetletno ječo,
lj Ljubljanska porota. Jutri v ponedeljek 2. marca se otvori pri ljubljanskem deželnem sodišču pomladansko porotno zasedanje. Prva obravnava se vrši proti Josipu Flisu radi hu-i dodelstva uboja § 140. K že razpisanim in v 1 našem listu objavljenim porotnim slučajem sta še nanovo razpisana dva slučaja, in sicer proti Josipu Cirnu radi hudodelstva po § 127, in pa | proti obtožencema Hijarintu Berlcoviču in Ludviku Kramarju radi hudodelstva uradne poneverbe po § 181 v ljubljanski bolnici.
lj Policijske vesti. Od 27. na 28. februarja so aretirali 3 osebe radi beračenja po javnih lokalih in zasebnih stanovanjih. — Ovadb je bilo vloženih dvajset, ln sicer radi tatvine 3, poneverbe 2. kaljenja nočnega miru 2, pijanosti 3. nedostojnega vedenja 2 in po ena radi prekoračenja policijske ure, popada psa in radi kršenja predpisov za avtomobilni promet in pa 6 radi prestopka cestno policijskega reda.
Ves mmtm London
NOSI LETOS HOMESPUNNES BLAGO. KI GA
JE UVOZILA ZA SLOVENIJO TVRDKA
DRAGO SCHWAB - Ljubljana.
INTERESENTI SE VABIJO NA OGLED!
Cerkveni vestnsk. j
c Pobožnosti na čast sv. Jožefu v cerkvi st. i Jožefa. Kakor vsako leto, obhajale se bodo tu- ! di letos v marcu tukaj posebne pobožnosti. Ves i marec bo vsak dan zjutraj ob pol 7. sv. maša z j lilanijami v čast sv. Jožefu, zvečer pa ob 6. j blagoslov. V pripravo na praznik 19. L m. se | bo obhajala tridnevnica z govorom. Po prazniku se bodo vršile duhovne vaje za različne stanove. Pridite k sv. Jožefu!
Postne govore v stolrici ob petkih ob 6 po Križevem potu ima stolni župnik dr. T. Klinar: »Jezus na križu in človek na smrtni postelji«, ob nedeljah ob 4 popoldne pa stolni vikar Ivan VindlSar: »Vprašanja v Kristusovem trpljenju in krščansko življenje««
pr Cecilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani priredi koncem marca v stolnici cerkven koncert. Dan in spored objavimo km^lu.
pr Dr. Čerinov simfonični koncert. Poleg Brucknerjeve 7. simfonije nam poda dr. Čerin na svojem koncertu »Jugoslovenski Capriccio« od Fr. Lhotke, rektorja kr. muzičke akademije
v Zagrebu. Da se bo simfonija bolje razumela, namerava prirediti dr. Cerin o nji javno predavanje z analizo glavnih motivov ln tSm. Dobro je tudi nabaviti si naučno partituro te sloveče simfonije, ki se dobi v Kleinmajerjevi knjigami. Orkester bo znatno pomnožen s člani odlične mariborske vojne mmike.
Koncert francoskega pianista Marcela Ciampi 27. t. m. jc bil v resnici za Ljubljano j glasben dogodek. Saj se nas veliki glasbeni | j umetniki zadnji čas takorekoč ogibljejo in smo bili radi tega Ciampijevcga nastopa tem bolj veseli. Francoski pianisti so nekaj posebnega. 1 To smo opaziliv že pred par leti pri korcertu j Sclve Blnnche in sedaj pri Ciamplju. Marccl I Ciampi je sijnjsn pianist, nc le virtuoz z ne- ; verjetno veliko, dovrš«no in samosvojo fran- j cosko tehniko, z absolutno gotovo, vseskoz
jasno, čudovito lepo — od najtišjega pp do grozo vzbujajočega, viharnega fl — niansirano, gibko in elegantno igro, temveč tudi globoko čuteč glasbenik, ki gre vsaki skladbi do dna, skladbe pri igranju doživlja in ž njim vred tudi poslušalec. Imeniten, skrajno soliden, nemško-poljski spored, ki so bili v njem zastopani: Schumann s široko zasnovano Fantazijo v treh stavkih, Ravel Faure in Debussy vsak z enim izrazitim francoskim modernim komadom, Ftanck s slavnim Preludijem, koralom in fugo, Chopin z balado, dražestno, kratko mazurko in briljantnim poslednjim valčkom ter Liszt s prekrasno glasbeno sliko »Legenda sv. Frančiška Pavelskega hodečega po morju«, je Ciampi izvedel tako mojstrsko, da smo izvajalca občudovali, z največjo napetostjo mu sledili in s slastjo uživali podano nam glasbo. Po vsaki točki je zaoril po dvorani vihar ploska in povsem zasluženega odobravanja. Umetnik je koncem koncerta dodal še več izrednih točk. Koncert je bil zelo dobro obiskan, hvala in navdušenje za Ciampija vsestransko. P.
Marodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20 zvečer.
Nedelja, 1. marca ob 15: PEPELUH, mladinska predstava. — Izven, ob 20: VERONIKA DESENIŠKA. — Izven.
Pondeljek, 2. marca: STRICKOVE SANJE. — Red B.
OPERA:
Začetek ob pol 20 zvečer.
Nedelja, 1. marca: ob 16 MIGNON, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 2. marca: ZAPRTO.
Ljudski o der v LJubljani.
Nedelja ,1. marca ob pol 8. uri zvečer: »SLU-GA IN NJEGOV GROF«. Noviteta. Veseloigra v treh dejanjih . Predprodaja vstopnic kakor običajno. (Glej lepake.)
S'o v. marijonetno gledališča
»ATENA« v Mladiki.
Nedelja, 1. marca ob 3 pop. iu ob 6 zvečer: RAZBOJNIK MOROZ (Miran Jarc), ZAKLETI KALIF (Bendorf — dr. Lah).
Narodno gledališče v flarlboru.
Nedelja, 1. marca ob pol 8 CAVALEFJA
RUSTICANA. - Ab. E. Pondeljek, 2. marca ZAPRTO. — (Gostovanje v Ptuju: Vdova Rošlirika.)
Prosvetna zveza.
VITI. redni Prosvetni večer v Tržiču se vrši v pondeljek 2. III. 1925 v Našem domu. Posvečen bo današnji boljševiški Rusiji
(skioptične slike). Na sporedu je več ruskih narodnih pesmi, a) Volga, Volga. b)Prošli zolofije denjeeki. c) Sto Ti Rano, Travuška. d) Hvalite imja Gospodove — cerkvena pesem. Sodeluje tambnraški zbor Mar. kongro-gacije. Začetek ob 8. Vabljeni vsi!
Učiteljski vestnik.
Podružnica Slomškove Zveze za novomeški in črnomaljski okraj ima v Rokodelskem domu v Novem mestu dne 7. marca t. 1. ob pol 10 svoje redno zborovanje s sledečim sporedom: 1. Pravo — predava g. dr. Česnik. 2. Pedagoško predavanje. 3. Poročilo o pedagoški knjigi. 4. Slučajnosti. 5. Petje (Note!) Udeležba za člane obvezna. Vabljeni tudi gostje. — Načelnik.
Orlovski vestnik.
Vsem podeželskim orlovskim odsekom in erRSkim krežkom sporočamo, da nosijo za svoje člane in drugo prijatelje orlovstva za telovadno akademijo Jugoslovanske orlovske zveze, ki se vrši prihodnjo nedeljo ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani, rezervirati potrebno število vstopnic s tem, da sporočijo pisarni J. O. Z. število in ceno zahtevanih sedežev. Tako rezervirane vstopnice dobijo 1 uro pred začetkom akademijo pri večerni blagajni. Sedeži so po 20, 15, 12, 10, 8, 6 in 5 dinarjev.
Naznanila.
Mi. ijonska prireditev. V nedeljo, dne 1, marca ob 7 zvečer bo v veliki dvorani hotela Union ob petdesetletnici salezijanskih misi-jonov misijonsko predavanje s skioptičnimi slikami, godbo in petjem. Vstop brez vstopnine. — K obilai udeležbi vabi Misijonski odbor.
Kafohctski sestanek v Kranju bo v sredo 4 marca ob 13.30. Predmet: Osnutki novega katekizma.
Pevski zbor v Rokodelskem domu ima danes ob 11 pevsko vajo. Prosimo točne in polnoštevilne ndelefbe.
Predavanje v Rokodelskem domn. Jutri bo predaval v dvorani Rokodelskega doma prof. dr. Josip Jcrše o splritizmn. Vstop prost. Prižetok točno ob t.
Članom clruitva želcsniiHtili upokojencev. V nedeljo marca t. 1. ima društvo železniških upokojencev ob 2. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani svoj redni občni »bor, nn kar se člani opozarjajo. — Odbor«
V stolni prosvetl predava jutri ▼ Križankah ob 8 zvečer g. prof. dr. Capuder o Rusiji, Velezanimivega predavanja se udeležit« v obilnem številu.
Frančiškanska prosveta. V torek dn« 3, marca predava g. prof. Dolenc: >Izlet v Belgrad«. Predavanje razjasnjuje 10 skioptičnih slik. — Pevci imajo vajo v ponedeljek 2. marca ob 8. zvečer. — V sredo 4. marca odborova seja.
Sentpcterslco prosvetno društve priredi v
pondeljek, 2. marca ob 20. v svojih prostorih Župnijska ulica 1 predavanje. Predava prof. Puntar o »Poti do svetovnega mirut. Izvajanja bodo pojasnjevali zemljevidi. Člani in prijatelji društva vabljeni.
Predavanje Slovenske krščanske ženske zveze. V četrtek, dne 5. t. m. se vrši v dvorani Akademskega doma ob osmih zvečer predavanje. Predava ga. dr. Amalija Šimenc: »Po-men bakterij v vsakdanjem življenju.« Članice in prijatelji društva, udeležite se predavanja polnoštevilno.
Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, t j. 3. marca ob 5. popoldne.
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 4. marca 1925 ob 8 v veliki dvorani Mostnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18 do 20 Informacije na Sv. Petra cesti 12 pritličje, desno.
I Turistika in smrt
Športni teden.
Mestno zastopstvo v Philadelphii (Amerika) je sklenilo v zadnji seji zgradbo stadiona, v katerega bo šlo lahko 250.000 gledalcev. Sedežev bo 100.000. Stojišča bodo šla v terasah navzgor. Zgrajen bo pa stadion od državnih tvrdk.
Ameriški predsednik Coolidge je n o g o j metu zelo naklonjen. Univerzitetno moštvo iz Illinoisa bo igralo proti moštvu iz Penn-sylvanie; po igri sta povabljeni obe moštvi v Belo hišo, kjer ju bo Coolidge sam sprejel in pogostil. — Ameriški moštvi iz Uruguaya in Brazilije imata tale program: Uruguay dne 8. marca proti Parižanom, 14. 3. proti Norman, diji v Le Havre, 15. 3. proti Normandiji v Ro-j nenu, 18. 3. v Roubaix proti Severni Franciji, i 11. 4. proti »Barceloni« v Barceloni, 12. i ' proti »Evropi«, tudi v Barceloni, 15. 4. proti j kombiniranemu moštvu obeh. Klub Atletico Paulistano (Brazilija): 15. 3. proti francoske-i mu narodnemu moštvu v Marseillo, "19! 3. j proti »Olimpicjucc ravnotam, 22. 3. proti Stade Fran^ais (kje?), 11. 4. proti Bernu iri*'19/ 4. proti kombiniranemu moštvu v Ztirichn.
Italijan Triggerio si je od atlantske vožnje res opomogel in njegovih zmag v hoji na-števa kronika visoko število; samo z zmagovalcem Plantom se nista še v drugrč posku-i sila. — Koncem maja se bosta v Pragi v la-hkoalletakih tekmah udarili Italija in Češkoslovaška ; tekme ne bodo važne toliko zaradi kakovosti v boj poslanih atletov, temveč zato, ker bo zboroval takrat v Pragi mednarodni ! olimpski kongres. Bolj zanimiv bo na vsak ! način boj med Finsko in Švedsko; termin Sc ni določen. — Ne vemo, če jo to okusno ali ne — nam se ne zdi —, da je neki finski športnik imenoval svojega konja dirkača ; Nurmi, neki nemški tovarnar pa vrsto cigaret Houben. Če cigareta tako hitro gori kakor ! Houben leti, je s tem imenom pač no moro ■ priporočati.
Za 22. februar je napovedal Rigoulot nove rekorde v težki atletiki. Obljubo je držal; kajti potegnil je z desno roko 101 kg, i svetovni rekord, za 1.25 kg boljši kakor že skoraj 12 let stari Rondijev. Obetajo se nam i nadaljne zanimivosti: Nemška atletska šport-na zveza je dovolila izbornima atletoma Trap-i penu (Trier) in Strassbergerju (Mtinchen), da gresta v Pariz in se poskusita tam z Ri-goulotoni. Olimpionika Italijana Touanija so pa Dunajčani povabili na Dunaj. — Slavni rokoborski mojster Hackenschmidt je sedaj na Dunaju in predava. Že na Angleškem jo ime lgloboko zamišljena znanstvena predavanja. Prejšnjo sredo je minulo 30 let, odkar imel globoko zamišljena znanstvena preda-koborec sveta v letih 1882—1892.
V Pontresini v Švici so v skokih s s m u-č m i imeli lepe uspehe. Lauener je dosegel 54.5 m, Strfimstad 59 m, Zogg 60 m, a je padel. — V Oslo (Kristiania) se je ob navzočnosti norveškega kraljevskega para ter 20.000 drugih gledavcev (velikanska udeležba) izvo-jevalo mojstrstvo v hitrostnem drsanju. Zmaga branitelja Thunberga (Finska) je bila sigurno; drugi je bil njegov rojak Pitile, tretji Norvežan Lnrsen. 500 m Thunberg 44.7 sekund; 5000 m Thunberg 8:43.3; 1500 m Thunberg 2:23; 10.000 m Pitile 18:01.5 (Thunberg 18:03).
* * *
Nogometna tekma, Danos Igra S. K. I Svoboda obvozno tekmo s SK Jadranom ob | S na igrišču SK Primorje.
Kranjska gora. (Sneg.) (Poročilo od 28. februarja.) — Ob 7. -f 2 C. Barometer pada. Oblačno. Deloma sneg — vmes dež. Smuka aa silo. fiankališče neuporabljivo.
j ~ "poizvedovanja.
: <i?ni prstan se je našel! Naslov upirala Ulita.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Ljubljana, 28. febr. 1925.
Splošni položaj. Splošni položaj tržišč kon-eem meseca je stacijonaren. V večini strok blagovne trgovine je zabeležiti stagnacijo, ki je zlasti občutna v lesni stroki. V cenah kakor tudi splošno ni posebnih izprememb. Pot slovanje denarnih zavodov se razvija ugodno. Mobilnost bank je zadovoljiva. Važno je tudi dejstvo, da v splošnem hranilne vloge še vedno naraščajo, ker je vsekakor razveseljiv pojav. Vendar pa hranilne vloge še niso dosegle predvojne višine. Leta 1913. so n. pr. znašale hranilne vloge pri 26 regulativnih hranilnicah Slovenije 47.240.000 milijonov zlatih kron, 31. decembra lani pa 301.856.000 dinarjev, kar je po tedanjem kurzu samo 35 milijonov 840.000 švicarskih frankov. Iz primerjanja teh številk je razvidno, da smo še zelo oddaljeni od predvojne višine.
Les. Od našega zadnjega poročila ni nobene bistvene izpremembe. Popraševanja posebno s strani Italije v resnici ne manjka, vendar do sklepov pride le rekdokdaj, ker se naši izvozniki še niso odločili pri cenah popustiti. Je sicer težko znižati cene, ker produkcijski stroški niso nič manjši nego so bili, vendar bo polagoma moralo priti do znižanja, ker smo sedaj na šteto vnem trgu najdražji in absolutno ne moremo konkurirati z Avstrijo in Romunijo. Povpraševanje po stavbenem materijalu s strani Italije se bo sedaj od tedna do tedna stopnjevalo, ker so po poročilih go-ker smo sedaj na svetovnem trgu najdražji in se letos obeta izvanredno živahna stavbena delavnost, posebno v gornjeitalijanskih mestih. Akoravno italijanski kupei trdijo, da se cene ne bodo več dosti dvignile, je vendar upati, da tekom spomladanske sezone še precej narastejo, ker tudi v Avstriji ni prevelikih zalog in romunsko blago za gornjo Italijo ne pride preveč v poštev. Na dvig cen bo mogoče ugodno vplivalo tudi dejstvo, da so se največje romunske in naše produkcijske tvrd-ke združile v kartelu, imenovanem »Accor-do< Francija se dokaj zanima za stavbeni ma-terijal, vendar zaenkrat na trg neugodno vplivajo valutarne razmere. Izvoz drv in oglja je minimalen. Cene drvom padajo in Italijani niso voljni plačati niti Din 22.— Iranko obmejna postaja za 100 kg.
Jugoslavija je kot dunajska uvoznlčarka za svinje v februarju pr. 1. na prvem mestu, marca 1924 sta jo prehiteli Nizozemska in J%j3ka, kmalu nato Ogrska in Romunija, od aprjia lani pa obvlada dunajski svinjski trg izključno samo Poljska, ki uvaža zadnjih 7 mesecev na dunajski trg tedensko ca 7000 kom. prašičev. Naša država je danes na zadnjem mestu, medtem ko je bila v teku lanskega leta povprečno na 3. mestu.
* * •
g Kreditni zavod za trgovino in industrijo r Ljubljani je imel dne 27. februarja t L v lastnih prostorih svoj redni občni zbor pod predsedstvom gospoda Ivana Kneza. Iz zanimivega poslovnega poročila za preteklo leto povzamemo sledeče: Za preteklo leto je z zadovoljstvom konstatovati v gospodarskem pogledu, da je konsolidacija v državi nadalje napredovala. Promet se je izboljšal v vseh panogah. Železnice in brodarstvo so v popolnejši meri ustrezale naraslim prometnim potrebam tovornega in osebnega prometa. Tudi obveščevalni promet se je izpopolnjeval ter so postale prilike pri pošti, brzojavu in tudi telefonu odločno ugodnejše. V naši agrarni zemlji je letina odločilna okolnost za gospodarsko tehtnico. Navzlic obilnim padavinam so bili uspehi letine v splošnem nad povprečnostjo dobri. Zadovoljiva je bila vobče letina za žitarice, prav obilna za koruzo, ki tvori za našo državo letos spričo nezadovoljivih uspehov letine v mnogih merodajnih deželah agrarne proizvodnje mogočno postavko v naši veliki kupčiji z inozemstvom. Velike prirodne resurse naše zemlje prihajajo ob napredujoči normalizaciji vse bolj do veljave ter vpoštevno množe naše ekspertne količine v korist naše trgovinske bilance. Že prejšnje leto je bil naš eksport velik. V letu 1924 je zopet izdatno napredoval ter se prav vpošlevno dvignil po množim ia izvoženega blaga. Naš izvoz jo znatno nadkrilil uvoz, ki se drži že dve leti v tesnejšem obsegu spričo denar, krize ln spričo dejstva, da so po 6 letih ponehali nakupi v inozemstvu, namenjeni obnovi zemlje. Naš dinar je tekom preteklega leta precej dosledno kazal vzpenjavo smer. Do kraja leta Je močno pridobil na vrednosti ter po svojem valovanju in hitrem dviganju motil, pa tudi saviral tečaj trgovskega dela osobito v eks-
portni kupčiji. Poslovni krogi si splošno Sele stabilizacije, saj pa umerjenega in postopnega jačanja nacionalnega denarja to tembolj, ker ob drznem sunkovitem dviganju vrednosti naše valute v zemlji sami življenski standard navzlic višjim tečajem dinarja v inozemstvu ostaja neizpremenjen in zlasti cene živil ali trdovratno vztrajajo ali pa celo rastejo, sledeč rastočim cenam na svetovnem trgu. Naša industrija in naša eksportna trgovina ne more odoleti trdemu pritisku tujih konkurentov, ker je pocenitev režije in produkcije izključena, dokler traja drago življenje. Na našem denarnem trgu je bil v preteklem položaj dokaj napet. Trda je bila za denar in visoko ceno je imel. Od časa do časa je za spoznanje popustila napetost, ali stare rane so se zopet odpirale in odprle. Vesel pojav je, da se v prebivalstvo vrača zaupanje do denarja in spoštovanje denarja. Varčnost je večja. Tudi visoke naložne obresti so ugodno učinkovale na razpoloženje prebivalstva. Jasno to kaže stanje hranilnih vlog, ki so v preteklem letu lepo naraščale. Lansko leto za industrijo, trgovino in obrt vobče ni bilo ugodno. Obrtno delo je opešalo, trgovci so prevedli manj robe. Ker je denar drag in pičel, so plačila v mnogih strokah postala zamudna in počasna. Dasi so kupčije proti gotovini postale izjema in je posojanje in upanje na dolge roke zopet prišlo močno v navado, so v blagovni kupčiji poslovne menice pri nas še prav redke. Velika trgovina in industrija ima v svojih knjigah mnogo terjatev. Do denarja je pa dobaviteljem tem težje priti, ker preobremenjena sodišča počasi poslujejo ter je zakonita obrestna mera za današnje prilike v resnici obsoletna. Dokler je denar drag in redek, je slabo okolje osobito za stavbeno delavnost, ki je bila tudi v prošlem letu le neznatna. Mrtvilo v stavbarstvu težko prizadene s stavbeniki vse obrtne vrste, Id so v zvezi z gradbeno podjetnostjo. Tudi v preteklem letu je naša domača obrtnost ostala brez času in prilikam primerne nove carinske tarife, katera bi edino mogla pospešiti industrialno delavnost in ustvariti potrebnih delovnih prilik. Kreditni zavod je zaključil preteklo poslovno leto z zadovoljivim uspehom. Obratoval je celo leto s povišanimi lastnimi sredstvi, katerim odgovarjata tudi doseženi večji promet in čisti dobiček. Celokupni promet je znašal v letu 1924 Din 18.406.760.000, bilančni račun izkazuje Din 338,367.883.23, čisti dobiček Din 3,415.642 pri delniški glavnici 12 in pol milijona. Občni zbor je odobril predložene letne račune, bilanco, kakor tudi račun izgube in dobička ter sklenil, da je za leto 1924 plačati dividendo po Din 10.— za delnico, pečenši z dne 2. marca 1925.	1291.
g Državni dohodki r meseca novembru lanskega leta. V teku meseca novembra lanskega leta so znašali državni dohodki 954 milijonov 666.742 dinarjev.
g Razstava in premovanje plemenskih bikov gorenjske cikaste živine se bo vršila dne 14 aprila 1925 v Kamniku pri Krištofu. To premovanje priredi Živinorejska zveza za politični okraj Kamnik, s sodelovanjem njenih članic živinorejskih zadrug v okraju. Načel-stvo Živinorejske zveze je v svoji seji dne 5. febr. 1925 sklenilo sledeče: a) S premovanjem jo združen občni zbor Živinorejske zveze, b) Pred razdelitvijo premij se vrši na razstavnem prostoru predavanje o najvažnejših pogojih za pospeševanje umne živinoreje, c) Premije morejo biti deležni izključno le člani Živinorejskih zadrug kamniškega okraja za svoje razstavljene bike. d) Premovanja se morejo udeležiti vsi biki od 6 mesecev starosti naprej. — Živinorejci kamniškega okraja! Udeležite se občnega zbora in če še niste člani, pristopite ta dan kot član. Udeležite se Vara namenjenega predavanja ob tej priliki. Pošljite gotovo svoje plemenske bike na to razstavo in k premovanju. Živinorejci! Vi občutite, kako se tajno razširja v našem okraju spolna bolezen pri goveji živini, kar povzroča jalovost krav in s tem vašo veliko škodo. Uspešno bomo ta razvoj preprečevali tedaj, če spet nastavimo pri Živinorejski zvezi strokovno moč za vodstvo zadrug tn v praktično pomoč živinorejcu ob pojavu obolelosti. Poleg drugih del v organizaciji nam bo vsekakor izvesti Zavarovanje goveje živine, temelječe največ na samopomoči. Uljudno Vas vabi na-čelstvo Živinorejske zveze.
g Združitev dveh srbskih gospodarskih društev. Srbsko gospodarsko društvo »Pri-vrednik« in Srbsko kmetijsko društvo (Srpsko poljoprivredno društvo) sta se združili v eno korporacijo.
g Izvoz hmelja iz Češkoslovaške. V lanskem lotu je dosegel izvoz hmelja iz češko-
slovaške rekordno višino. Izvoženih je bilo 8762 ton v skupni vrednosti 871.7 milijonov Kč. Največ je kupila češkoslovaškega hmelja Nemčija (za 235 milijonov Kč), potem Avstrija itd.
g Zvišanje diskonta r Ameriki. Kakor poročajo iz Newyorka, zvišuje >Federal Re-serve Bank« obrestno mero od 3 na 3 in pol odstotka.
g Znižanje železniške tarife za prevoz blaga iz Slovenije na Sušak. Kakor javljajo iz Belgrada, je pred kratkim prometno ministrstvo odločilo, da se zniža za 30 odst. tarifa za prevoz blaga na Sušak na progi Bubnjarci—Karlovac—Sušak in nazaj. To je za blago, ki prihaja Iz Slovonlje, odnosno blago, ki tranzitira skozi Slovenijo, velik popust. To naj bi paraliziralo pošiljanje blaga skozi italijanska pristanišča in naj pomaga Sušaku. Odločitev je velikega pomena za slovensko lesno idustrijo.
g Dobave. Direkcija drž. žel. razpisuje na dan 5. marca t. 1. dobave: 200 garnitur modrih ključavničarskih oblek in 20 garnitur letnih oblek; 260 garnitur službenih letnih oblok ; 10 parov čevljev, 15 parov škornjev in 260 garnitur modrih ključavničarskih oblek; 8 kratkih sul-njičev, id jagneeih kap in 74 kožnih kap za strojevodja in krojačo. Natančnejše informacij") so dobe pri ekonomskem oddelku te dlrokcije.
g Naraščanje cen v Češkoslovaški. Dne 1. januarja t. 1. je dosegel indeks blagovnih cen v veletrgovini 1045 (v decembru 1924. 1024); kar da preračunano na zlato 151 točk.
g Ameriško žito meljejo budimpeStanski mlini. Iz Argontinije so začeli Madžari uvažati žito. To žito je že prišlo v večjih količinah v Trst. Pričakujejo, da bodo budiin-peštanski mlini v 14 dneh začeli mleti argentinsko žito.
g Konferenca srednjeevropskih bora. Kakor poročajo »Narodni Listyc iz Bratislave (Požuna), se vrše v Bratislavi predpriprave za konferenco vseh srednjeevropskih borz. Ta konferenca naj bi se vršila v Bratislavi.
g Znižanje diskonta v Nemčiji. Nemška »Reichsbank« je znižala diskontno obrestno mero od 10 na 9 odstotkov, lombardno obrestno mero pa od 12 na 11 odstotkov.
g Svetovna produkcija sladkorja. V tekoči sladkorni kampanji 1924-25. cenijo svetovno sladkorno produkcijo na 23,450.000 ton napram 20,662.000 tonam v kampanji 1923-24. — Konsum sladkorja na celem svetu pa cenijo, da bo znašal v kampaniji 1924-25, ki neha z 31, avgustom t. 1, 21,608.000 ton. Iz teh podatkov bi rezultiral za tekočo sladkorno kampanjo na celem svetu višek 1,782.000 ton produkcije nad konsumom.
Borze.
Dne 28. februarja 1925.
DENAR.
Zagreb. V prostem prometu notirajo: Italija 2.535 (2.5145—2.5445), London 298.25 (296.65—299.65), Newyork 62.60 (62.01—63.01), Pariz 3.235 (3.20—3.25), Praga 1.8625 (1.8450 do 1.8750), Dunaj 0.0886 (0.0875—0.0895), Curih 12.04 (11.9750—12.0750).
Curih, Belgrad 8.35 (8.35), Italija 21.05 (21.05), London 24.78 (24.74), Newy«rk 520.50 (521), Pariz 26.80 (26.80), Praga 15.45 (15.4050); Dunaj 0.007345 (0.007345).
Praga. Devize: Lira 137.875, Zagreb 54.25, Pariz 175.75, London 161.175, Newyork 33.80,
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Trgovanje z delnicami je brez živahnosti Promet v delnicah minimalen. Edi-r.o tečaj Prve hrvatske štedionice se je v teku tedna učvrstil. — 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo izkazuje rekordne tečaje. Rekord je bil dosežen 25., ko je bila zaključena prilična množina po tečaju 167. Ta papir je sedaj predmet špekulacije.
Dunaj, Zivnostenska banka 850.000, Alpi-ne 383.500, Greinitz 139.000, Kranjska inc' i-strijska družba 650.000, Trboveljska družba 485.000, Hrvatska eskomptna banka 151.000, Ltykam 132.500, Avstrijske tvortiice za dušik 71.400, Gutmann 650.000, Slave* 195.000, Slavonija 63.000.
BLAGO.
Ljubljana. Trgovina z žitom in mlevskšmi izdelki izkazuje malo prometa. Kupci so vzdržljivi, ker pač pričakujejo, da bo na svetovnih tržiščih kakor tudi pri nas padla cena pšenici in koruzi. Na koncu tedna se je oživilo povpraševanje po krompirju.
Newyork. 27. febr. Pšenica 215, koruza 139 ena osmina.
Chicago, 27. febr. Pšenica za maj 195.33, za julij 167.25, za september 150.875, koruza za maj 132.875, za julij 134.875, za september 133.875,
Križem sveta.
Garvcy, Mozes črncev in »predsednik Afrike«, je kakor že večkrat sedaj spet enkrat svoje ovčice pošteno ostrigeL Denar, ki so ga nabrali za prevoz črncev iz Amerike v Afriko, je poneveril in bo sedaj zalo 5 let zaprt. Črnci kar ne morejo verjeti, da jih je njih »Mozes« opeharil.
Francoski ministrski predsednik Ilerriot je obenem župan mesta Lyou. Pri zadnjem obisku v Normandiji je videl pri nekem sta-rinarju sveto pismo iz 17. stoletja in ga ja kupil za 80 frankov. Nemalo se je pa začudil drugi dan, ko je hotel sveto pismo pokazati prijateljem, in je videl na naslovni strani pečat knjižnice mesta Lyona. Ilerriot je knjiga vrnit knjižničarju.
Dva afganska trgovca, sekte ahamadija, sta odpadla od vere. Obsodili so ju na smrt s kamenjanjem in so obsodbo tudi izvršili vpričo policije.
Collins, predsednik antropometrienega oddelka pri policijski direkciji v Londonu, ima v arhivu 400.000 prstnih odtiskov zločincev.
Najnovejša novost pariške mode so čevlji, ki so v temi čisto navadno črni, na svetlem so pa bleščijo modro, zeleno in reza. Pred izložbami je vse polno ljudi, ki od jutra do večera občudujejo novo čudo.
V	odbor za reformo koledarja so sprejeli sednj tudi žida Hertza iz Anglije in Levyja is Francijo. Zmeraj bolj se nagiba odbor k predlogu naj se razdeli leto v štiri enake dele po tri mesece; prvi naj bi imel 31 dni, druga dva po 30, skupaj 3C-1. Kaj bi naredili s preostalim rinovom (ali dvema), pa še niso povedali.
20. februarja je kardinal Merry de Val blagoslovil v Rimu muzej Petriano.. Začeli so ga zidati leta 1917, stoji zraven cerkve sv. Po-tra in bodo shranjeni v njem vsi vzorci in vse listine, ki se tičejo cerkve sv. Petra.
Francoski rudniški delavec Carson je živel dosedaj v veliki revščini. Sedaj je pa dobil proces proti neki ameriški akcijski dražbi, ki je producirala baker po metodi, za katero je imel on patent. Dobil bo 80 milijonov francoskih frankov odškodnine.
Znani človekoljub dr. Vilfred Grenfel je dal napraviti 30 metrov dolgo jekleno jadjf*, ki bo nadomestovala prejšnjo njegovo bolniško ladjo. Križarila bo ob obali ameriškega polotoka Labrador in bo pomagala vsem, bolnim in zdravim. Kapitan se je prostovoljno ponudil v službo, moštvo pa tudi.
Ravnatelj nekega cirkusa v Nimes tia Francoskem je nastopil z dvema slonoma iu enim povodnim konjem. Ker je slona preveč z bičem tepel, sta se razsrdila in sta se v jezi vrgla nad povodnega konja, hoteč ga poteptati. Ta pa je zagrabil nogo enega od slonov in jo je poj)olnoma zgrizeL Le s težavo so ogromne borivce ločili.
V	Newyorku so snažilci oken združeni v posebnem klubu. V onem delu Ne\vyorka, kjer je največ tistih velikanskih stavb, ki jih imenujemo nebotičnike, je okoli deset milijonov oken. Snažilci oken morajo bili izredno vztrajni in niti najmanj vrtoglavi. Zlasti v mrazu in viharju je ta poklic nevaren; ni čudno, saj dosežejo nebotičniki višino 100 do 240 metrov. Najbolj pripravni kandidati za to službo so odsluženi mornarji z jadrenic. Ob veliki cesti Broadway ima družba prostore, kjer se člani lahko oddahnejo po naporih zračnega potovanja in imajo seje y poklicnih in tehniških vprašanjih.

B
je najboljši in vendar najcenejši slroj za rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Mubljiana
palača Ljubljanske kreditne bank«
\K\ vestnik.
d Redni občni zbor »Zarje« se vrši v pondeljek ob 8 zvečer v Akad. domu. Dnevni red je oznanjen na deski. — Za člane brezpogojna udeležba. Gg. starešine in tt. iz bratskih društev vabljeni.
d Romanje dijakov v Rim. Počitniška zveza pozivlje vse svoje člane, srednješolce in akademike, ki se nameravajo udeležiti potovanja v Rim, da se zglase najkasneje do 7. II. 1925 v »Akademskem domu«, Miklošičeva cesta. Na potovanju, ki bo v drugi polovici avgusta, si bomo ogledali tudi Benetke, Florenco, Milan in Neapol. Stroški bodo znašali približno 1500 do 2000 Din. Ugodnosti bodo te, da bomo imeli 30 odstotkov znižano vožnjo in da bo P. Z, preskrbela prenočišča, kar je na potovanju velike važnosti. Natančnejši podatki bodo pravočasno javljer.i.	Predsednik.
PoirnSalce: fiHarlbor, Karaisiih, Nouisinesto, PM»i amen, Konjice, SJotsefi&radec
itn
Dunajska cesta sfeo. 4 (u toira
______j S"!".®® «f%	flvfflifv
&9SE& 1 afVVtftVVtf
Kssfisi ln
Izerlnle ose bančne poste H«vfofae[e Sa isa'^ssIaiaSsassi®
gJMIlil
Ehspozlfnri: Freosslls
Rfinlamltu' *!r*»avrw
■■■ «W|HW1HUS ■ ■ n^MVaonM
TžSelonK: 830, MG, 453
Kot sostanovalec
-EPO, DVONADSTROPNO rnwn , HIŠO z VRTOM
sc sproime OOSrOl) na
hrano in stanovanje. Vp.-aSa ! v CEUU Pr°<?aK V«™*
Vsaia drobna vsralScat !Dfn t'SO ali b<sscrfa SO par. Ne]. j| inani;jS S ©i1?«. Oglasi nad devtl vrstic sc račanojo ril«. Z« odgovor .-mense!
• wv>-1------rmf-tr-r-ir i■ ntrif. <' ns» iMi—umii n—wn ---iWTrm~r-r f iv*r'"""r—-*' ■ "-—■ _J
S&2MB
VAJENCA	t KUPI SE dobro ohranjena
fa stolarsko obrt išče A nt. j BLAGAJNA SELJAN — RADEČE pri , . Werthelm<.-. Pismene
Zidanem mostu.
SOLIDEN VDOVEC.
40 lnt, posestnik, trgovec in gostilničar, s premoženjem do 1,500.000 Din, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, 24—10 let, prid-uo, s čisto preteklostjo, ki ima veselje do trgovine, z najmanj 100 000 Din. Resne ponudbo s 1ii;o, ki so vrne, na Petar KaJDINOVIČ — Kosiajnica, KrvalsJca. 1222
»tarrvSa oseba, strogo soliden gospod aii gospa, ir. boljših meščanskih krogov, bi bil voljan ▼ svrho zelo udobnega skupnega gospodinjstva stopiti v zvezo s starejšim, dobro situiranim gospodom z udobnim stanovanjem, ki v svoji osameio-»ti potrebuje postrežbe in družabništva. Naslove samo strogo solidnih oseb, ki razpolagajo s primernimi sredstvi, sprejema upravništvo in daje nu željo nadaljnja pojasnila pod številko
deklica""' ~
stara 15 let, IŠČE mesto UČENKE v trgovini aii pri šivilji, kjer bi imela vso oskrbe. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi pod St. 12153
- P" t WertneiEi'.-. riamcne po-1290 j nr.dbe z označbo velikosti in cenc nuj so pošljejo nn: .-.Kmetijska nabatna in prodajna zaJrujja« — Medija-Izlake.	1256
"vlnhšarJA
popolno veSčegs za samostojno opravljanje posestva v izmeri 25 oral r Zagorja, ožsnjenega hrta otrok, išče Jakob Spitzer, Krapina.
DOSLEJ j s s je tjaznanjlo 63 oseb,
rve ali dru-
trgovski lokal
se ODDA v najem z inventarjem in zalogo, takoj ali pozneje. Trgovina je stara, dobro upeljana. — Odda so radi preselitve. — Ponudbe je poslati na upravo sSio-veneac pod Gorenjsko li75.
prve ah dru-iFcrtuue«, £:.-
c?t so polom go istevilke sopisa za natečaje in posredovanje SLUŽB (uprava Osijek I.) dobili sluisbe, ki p* jih iskali. Brezplačnih iistov na ogled ne pošiljamo. Povzetje izključeno. — Posamezne številke po 10 dinarjev, mesečno 35, četrtletno 100 Din.	451
drž. preizk., zanesljiv, oženj., z rioigol. vsesir. prakso v gozd. in lov. stroki, poljede!., sad-jeroji in zelenjadar,, želi menjati mesto. - Ponudbo pod Stev. 109(1 na upravo lista.
Dteticgušrac gospod, dva- do trikrat tedensko v Ljubljani, »ČE ELEGANTNO ' SOBO.
IŠCiUjO SE J HLAPCI ) Predpožoi dlrcktea vhod
Boljša gospa išče pridao in
polteno služkinjo
katera zaa kuhati. Prednost
ea prevoz lesa v Savinjski dolini. Vsa oskrba v hiši. Cenj. ponudbe na; sc vpo-sljcjo na inž. Rud, Pečlin, f pod šifro: Maribor. Trubarjeva ulica 4 '
BRIVSKI VAJENEC
kateri se je 2e 10 mesecev uč:l ter zna ia nekaj delati, iičs mojstra v svrho nadaljevanja učenja v briv. stroki. Gre tudi na deželo, kjer bi ime! pr: mojstru vso oskrbo. - Tozadevno se poizve v upravi pod »Marc 1923«.
stopnišča. Dobro nagrado onemu, ki sobo preskrbi. Ponudbe na upravo lista »10. MAREC«.
lepa in čista, s
lepim razgledom, elektr, razsvetljava, opremljena, ena ali dve postelji, se ODDA. Popolna oskrba, hrana. Naslov pod »-Stalno« Bt. 1230 v upravnišivu.
obstoječe iz 3 ali več sob in pritiklin, se IŠČE za avgust ali poEiae-'«. Ponudbe na poštni predal 129, Ljubljana.
atXMHueSBstaBBim -c-a nssmKsa
LJUBLJANA
JURČIČEV TRG
priporoča svoje bogato nalogo vsakovrstnih pletenin modnega blaga ter perila, potrebščin za šivilje — vse po znižacih cenah. Pismena naročila točno z obratno soSto
se Ukslta alicn 19, H. uadstr.
Stilni
BnraniKRHr ErncmftHuk',
drva, jsocomrn k$k9, Cjjife, S!e?'jske br skele dcbev;;e
MISIJA Ljubljana
Kralja Petra trg, S. tel. 220 r'IaiiJJo tafli na obrok«.
posestna posredoval, Lovro čREMOŽNIK -- Celje, Prešernova 1°.	1210
S teke&m vaškem za par-Sois !n l!f>sSe|
SODNA DRAŽBA POSESTVA bo dne 9. marca ob t>o< 10 dop. pri sodišča
v Kamaikt?. — Prodalo ee bo več zcmljiSC, njiv, gozdov ic dve hi?i. ležeči tik prometne ceste blizu Mengša, pripravni za gostilno in trgovino. - Prodajalo se bo v manjših skupinah. Informacije dajeta dr. Jacežšč in dr. Trampu3 v Kamniku.
ie amoseSeno otročje Ishho
Enodružinsko HIŠO
s velikim vrtom v Zeve dni pri Celja prodaja poceni posest posredoval. LOVRO cREMOžNIK, Celje, Prevrneva J?.	1209
GOSTILNA
ilm mi
če tudi pokvarjeno. Naslov pri upravi lista pod 35.12-38.
NOVOTkomplITNG
(umivalnik z brušenim srca-loru^, prodam za 3500 Din, Naslov v upravništvu »Slovenca* ped Številko 1289.
5
ljubljana . mirje 2,
swrSaje vsa stavben* ia | itd. Sf-.n!erijsL'a nova dela in po
s prenočiščem, t novo ono-nadstropno hišo in velikimi dovsha ulica, tudi novim gospodarskimi poslopji NAPRODAJ. Obsežen vrt. njiva, sadonosnih.
Pavle Doatal, Ptuj.
vi
ravnokar došlo, kupljeno iz Središkega semnja, se teči oo najnižji ceni. — Priporoča se AMALIJA SMI7, restavracija »ROSA*, Ži-1302
pravila strokovno in ceno, j POZOR t
Dna 2, marca 1925 bo ob
LOKOMOBILI
Wolf-L«a» do 800 HP
tovarniSko novi nI! generalno popravljeni s tovarniškim jamstvom t:idi v najem
fnosorll 159 šerifi! islio,
Diesel.-motorli
tiroc kompresorja,
motorll m surova olje.
GeneraJfi© tasiopelra kvarna sa motorje DABSISTADT
transEMisHie.
Poglejte nase skladišče: Plačilne polajSave. Kompletna montaža.
I
n
i 1
STANOVANJE ODDA
imajo oi.'e, ki so 2c dalj
časa slažHe v kakem gradu, i je|o& gm{tfŽB0 j. Moste, i 1 starost od —.jo let, plača j	• ■
po dogovoru. Ponudbe ca upravo ; Slovenca« pod SiiVo »Boljša kuharica«. 1296
Zagreb, P«r.lovi»k i b.
Moder. STANOVANJE)
4—5 cob, jšcc na prometnem kraju mirna stranka brez otro!:. Zamenja za io tudi večje. Pismene ponudbe
5 cfitt
K!nu
SEseli
prlporoiia boljsei tamburiee, % strune, na:
POZOR S i U. mi v skladišču L;ab'}aria, plovni kolodvor - PRODAN na javni dražbi 1 VAGON bskov. OGLJA (10.600 kg).
so naprodaj po polovični ali j o T T? TT 9 M T IT zelo znižani ceni. Nc zamu- ' olKUifllfc dite ugodne prilike! Rešijo- j za struženje lesa, že rabljen, va cesta 30, I. nad., desno. ! pogon na nogo — oe takoj
čajno MASLO in polno-
i kupi. Pouudbc s ceno na j upravo lista pod: »LESEN STRUŽNIK« Stev. 1294.
masten SIR se dobi pri Mlekarski in simski zadrugi v DOL. LOGATCU.
VSE, KAR RABITE za Va5 VRT, VINOGRAD, SADOV-NJAK itd., dobite pri »VRT« - DŽAMONJA in DRUGOVI, družba t o. e., Maribor. — Cenike pošiljamo brezplačno!	1046
I
vzorce
in GORNJE DELE ČEVLJARSTVA samo pri isde-lovatelju BLATNIK KAREL, Ljublj^sa, Vrhovčeva ul. 3.
HARMONIKA
naprodaj, 4 - vrstna, trojna vglašena, firme Lubas, prav izboraa in prijaznega glasu. Jo skoraj nova. Izve se pri Šteianu, Cesta v Rožno dolino 34, Ljubljana. 1292
PRODA SE 1000 kg

Najugodnejši nakup vsako-vrstnih spalnic :n drugega pohištva po najniatih cenah pri Mat. ANDLOVIC, Vidov-dens!;a 6 - Pomenskega 2S. ! po zelo nizki ceni. - Poizve —-----------—- ; ca v upravi pod Stev. 1269.
TRGOVSKI LOKALI ; —7-----
« skladisčem in kletmi, na i Moremo POHIŠTVO prometa, industrijskem za sebo za gospode, pripr,
zelo promet
kraju, blizu kolodvora, na dobrem prostoru, so oddajo takoj v rajem. Prostori so
primerni za vsako drago obrt, kleii tudi 2:1 vinotoS.
klub-garnitura, medeni postelji z nočnima omaricama,
elektr. lestenec, pogrezovs!-ai šivalni stroj (Sistgcr), bela omara za predsobo; skoro
DOBRO IZVEŽBAN
mmr. pomsMk
Joracja	št. 47. \	—,---------—.
elektr. -L
Stanovanje event. na raz- | novo, radi preselitve ugod-pclago. Pcnuube r.a upravo j no neprodnj. Ro.sljcve cesta lista pod s-Lokali'! 5t. 1189. E!, 31, M. nadstropje, desno.
j Pr, I dela
V2cm:i vsaSovrsl.
jf4«j(si!B«ji»(iDia^ ■ aesa, gradnjo manjSib elefc-sc sprejme v Ljubljani,. _ i	» .in5to,aci' ^r vsakih
Naslov ori upravi pod 1295. ^^oroaov po »ajnisuh ce-
______________;________________i nua .»c točni postrežbi. —
Proda laika ; Garacežia? Gar<ta<±:
S ž UUOJfllAa	NAPRODAJ JE
ur. sprejme. Prednost imajo j trne z dežele, ki iso biie za- < poslece v trgovini z dežel. ; pridelld. Nastop 15. marca. I tronadstropna, novozgrajena, — Ponudbe na »Slovenca-: j v Celja, ležeča na zelo pro-pod Šifro Veatna ia pošitena. '. metnem prostoru, r. lepimi
j poslovnimi lokali. - Intere-; sentje nai se obrnejo v svrho informacij ne upravo »Slovenca« pod šifro »Moderna stavba'- 1140.
DEKLICO
staro 14 let, oddam dobri družini pod ugodnimi pogoji ni; sam ost, gospe} v oskrbo. Pomagala bi lahko tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo lista pod št. 1262.
Priletna DAMA
yci.ee. francoščine, nemščine Ln slovenščine, IŠČE mesta ia dopoldne k otrokom. — Prijave na upravo lista pod »ZANESLJIVA« štev. 1218.
tnažno, pošteno, srednjih let, ki bi opravljala tudi čruga lažja hjšna dela. — t prejme večja trgovina na deželi. Ponudbe na upravo pod šifro) >.Pridnax 1206.
FRANCOŠČINO In NEMŠČINO
poučuje temeljito diplomir. učiteljica. Prijave na upravo »Slovenca« pod šifro: »BOUVARD« št 1219.
sadjar
ognjen, kateri sc tudi v vrtnarstvu, poljedelstvu in vzgoji tobaka popolnoma razume, išče trajno in stalno službo. — Naslov pod: »Vinograder in sadjar« — gra£Sfaa Freudenau,_ polta
Enonadstropna
treofska hiša
s pekarijo, v promet, kraju Slovenije vsled bolezni aa polovično ceno prav« vrednosti naprodaj. - Naslov v upravi lista pod Stev. 1075.
" SRE3RNE~KRGNE~"
'juoiss. - Ponudbe na upravo lista pod: »KRONE«.
pranja v vsak! MioIM s Bfeladižca tvomice
drva Zagreb
Najconei.s.e in najveSja sktat:iafto dvokoles, motoriev, otroSSiih vozičkov, -Sivainih strojev, v-akovrstuih Kacioraesmih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, esn^jliramein onnitUanjo dvokoles, otroških vosičkov, Sivačlh strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
I i. L. tal io________
Ljubljana, Karlovška cesta žtev. 4.
it,
OPEKO ia Samot - MOKO (Češko) priporoča F. HOČE. VAS, Ljubljana, Dunajska cesta It. 3*.	$45
Kupim PULT
dobro ohranjen, v obliki trikota s stranicama ca. tri in dva metra. Ponudbe pod »Pult april* na upravo lista.
Apač« pri Gornji Radgoni Mastni trg H
Z Borim tečajem
za krojno risanje
in prikrojevanjc damskih oblek pričnem 10. marca. -Priglase sprejemam do dne 5. marcu. — Roza MEDVED, strok, učiteljica • Ljubljana,
Ljudska posojilnica "
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Uubllani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani šc pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi % neomenjenim jamstvom za vloge vsi Člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost
vseh vlog.
kupite najceneje pri M. MIKLAUC — Komenskega uiicn Stev. 32.
BUKOVA DRVA
Žagana in sekana, kakor (udi trboveljski PREMOG
kupite najceneje pri M. ----- " " j«
1264
2 ROČNA vozička
300 kg teže, naprodaj v Rožni dolini, cesta 9. 1283
Enonadstropna hiša
v trgu Št. Ju r ob Ju2. žel., pripravna za trgovino ali gostilno, obsežna gospodar, poslopja, okn.\<5 štiri orale arondiraue zemlje, dalje vi-nogradno posestvo z lepo vilo in gospodarskim poslopjem — poceni predaja pesred. Lovro črem02nik v Celjn. Pregeniova 19.
(*Paczer«-konstr.), krasen in dobro ohranjen, naprodsj za Din 13,000. — Naslov pove
MMlFSISraHSBISmiMBI
NAJBOLJŠA
REKLAMA uo oglasi v ' Slovencu«.
rainmRBssBinfliB
uprava, lista p
poc
1253.
HARMONIJ
dobro ohranjen sc kupi, — Cenj. ponudbe z malini opisom in navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro »Harmonij« St. 1205.
Spomladansko čiščenje
SADNEGA DREVJA
m vrtnega grmičevja prevzamem v popoldan, arah. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Sadjercja« 1227.
s papirjem in galanterijo, z malim stanovanjem, v Mariboru, zaradi smrti poceni naprodaj. - Vprašanje na P. antensteiner - Maribor, Meljska cesta 11,	1272
Pozor, gg. hotelirji!
Priporoča se za vsakovrstna
MIZARSKA DELA
ter tudi vsa popravila do uajfinejžega pohištva. Pride tudi na dom. - VALENTIN LUKMAN, mizar, BLED — v Zagoriceb.	1216
2 postelji, 2 omari, umivalnik in 2 nočni omarici c
marmornatimi ploSčami ter 1 divan in 4 {outele s e
proda samo skupno po jako nizki ceni. Pohišt.j v jako dobrem stanju in ir trdega lesa. — DRAGO KRAMARŠIČ - Spod. šiska, Kavškova ulica 193. 1287
PRODA~SE~KOMPLET.NO
množina za 3 delovne moči
in STROJ zs striženje kcn*.
Interesenti si lahko ogledajo na Vrbnikž, Podlipska c. 56.
pod Rožnikom naprodaj a£ kot vrtne grede v najem. - Fokojniaski zavod za na-miiSčence, Aleksandrova 12.
MfflAEL^ ESSICH,"lesni tr-govec, Loče pri Poljčanak, ima večjo množino dobrega, belega, domače pridelanega
vina ^
naprodaj. - Reflektanti saj
se obrnejo direktno na njega.
naznanja, da JE OTVORIL v NOVEM-MESTU št. 2 svoj novo, modema arajcfjf
11 Meissni^FBSI© otvoritve ! !
Ceni. občinstvu vljudno naznanjam, da sem dolgoletno trgovino v Kolodvorski ulici 26 RAZŠIRIL ia
m čg^
r lastni ki3i. te sicer v IrivSem IrfiaJo »Jugoslovanske banke«. — Dolgoletne izkušnje v tej stroki'in ugodne zveze boao omogočale moje p. r.. odjemalce postreči
ialjnje naklonji
MATEJ OREHEK
trgovec ta posestnik
Cenj, občinstvu v Ljubljani ia na deželi vljudno naznaiam, da sem
v Šolskem drevoreda (ob frančiškan, mostu)
S
Izdelovanje Šopkov, veuccv in raznih dekoracij ee vrši točno in po kulantnih cenah. Priporočam se cenj. občinstvu kar najbolj za naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem
ANTON FERANT trgovski in umetni vrtnar — Ljubljana.
OBVESTILO IN PRIPOROČILO.
Vljudno naznanjam, DA sem OTVORILA M RESUEVI CESTI it. 7
Iti SOLSKIMI POTREBŠČINAMI. — Priporočam se cenj. občinstvu kar najtopleje. —. Z odličnim spoštovanjem
B. POGAČNIK.
Pozor!
: Od. min. sa trg. in ind. konces.
Krogna
Židovska 5. Ljubljana
priCno 20, inirco s pomladnim tcčp.Jem cu kroiatc, šivilj« in dume, ki m želih! izobrazili domače krajšal«, ['ou-čavulo on Ko pole»plofineg« hroj^nja i* tudi Pni pomU. frii tnodsli in uaj-povcjfil Slml kr^ji. poeti bo dnarcn i« tv«če;r, na 3e!{o pesebne tire. Kroj ,0 preishobeu in pronica od vseh svetovnih modnih akademij. Vpi90vr».n;e dnevno od 8-IS in od 2- 6 ali polom poite. Razpošiljanja ln isde!o*nnje vseh Tet krojev s natančnim podukom.
uALA
ELA
Generalno zastopstvo
zagret,	©
AŽURIRA
v vseh barvah in plisira se RESLJEVA CESTA it. 12, L nadstropje, desno. 1267
KDO SPREJME
14 letnega dečka na stanovanje in hrano? Ponudbe na upravo pod Deček 1286.
DVE MOŠKI OBLEKI
povrfeik in suknja ceno na-p-odiij. — Naslov v upravi »Slovenca.* pod štev. 1282.
ISfl
(POMLADNI SEMENJ)
S. do 14.	19255.
MEDNARODNA IZLOŽBA VZORCEV izdelkov industrijo in obrta.
BrezkorolsiarersiCne cene!
125.000 posetnikov, med temi 25.000 inozemskih kupcev iz 70 držav.
Vozne olajšave na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah. — Za prestop meje se kupi samo potna vizum-znamka za aK 15.000.— (0.25 dolarja).
Pojasnila dsje »WIENER - MESSE« A. O. — WIEN VIL, kakor tudi častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zveza sa tujski promet za Slovenijo; »P a t n i k », potovalna in prometna pisarna, Aleksandrova cesta S.
Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
Žšftrgovce in lekarnarje!
PRODAM tvojo trgovino na Koroškem v Jugoslaviji, obstoječo ie 60 let, ob železniški postaji, s stanovanjem, obsežnimi skladišči, gospodarskim poslopjem, travnikom, lepim sadovnjakom in zelenjadnim vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom, ob glavni cesti, po kateri je velik promet iz več vasi h kolodvoru; sresko poglavarstvo, sodišče, davkarija, notarijat itd. v kraju, v bližini dva premogovnika, jeklarna, svinčenih, parna žaga; posebna ugodnost za lekarnarja, ker industrijski kraj z obširno okolico 2C km v okolici ni lekarne. — Ponudbe •prejema upravništvo »Slovenca« pod številko 1244.
POZOR III
Do lO.OOO K si piiliran!te, ako kupite pri meni Siva nI stroj, kolo, pisalni
stroj kakor tudi poljedelski stroj, kater« imam v veliki izberi v zalogi iz najboljših tovarn, ter jih prodajam tudi na obroke. Za vse stroje jamčim 15. let Umetno vezenje na njih sc poučuje vsak dan brezplačno. Potrebščine: plašče, zračnice, sesalke. itd kakor tudj sukanec, škarje, svilo in druge potrebščin« prodajam po zelo nizki cent Oglejte si mojo veliko zalogo.
v KRANJU
Kofcrtsks predmestja St.
nt"; '
IffiliirfiE »aroate si cenik!H
aznanSEo.
Vsled smrti svojega soproga, mestnega stavbenika ROMANA TREO, naznanjam p. n. občinstvu, zavodom in vsem dosedanjim cenjcnim naročnikom, da sem jaz prevzela stavbeno tvrdko
L]uM3ana, flsiposvelika cesSa 10 I« Volnjakova	4
in jo bodem še nadalje vodila pod strokovnjaškim vodstvom pridobljenega si akad. arhitekti in koncesijoniranega stavbenika. — Priporočam se vscin cenjenim naročnikom, zavodom, in p. n. občinstvu, da ostanejo še nadalje moji naročniki, ia jih zagotavljam, da sc bodo tudi odslej vsa stavbena dela solidno in strokovnjaško po možno nizkih cenah ter v njih vsestransko zadovoljstvo izvrševala. — Z odličnim spoštovanjem
S i m
MARIJA TREO.




r/
Izreden užitek boš imel, če si privoščiš rimsko čašo ravnokar nastavljenega najboljšega starega Ljutomerčazia
t*
v restavracija na
Po*or! Odprto vsak dan do polnoči 1
ea
V
1
modni iisti ter kroji za pomlad in poletje 1925 se dobe samo pri tvrdki
Anton Krisper - Ljubljana
STRITARJEVA ULICA 3.
v
v ^ v^^
mm
Minus liM ii siii sw t n 1.1 i
iwiMtiMHiiiwwiiiHwwtwmimwiuiiyiiiitnMiiiwmiHiMiiiwimwMW«aiwwwa«»M<iwiiiiiiiHMMiiiiiiiii.M^
MnrniatiMumiuHiimnmimnmi * LjDl}9JOnl. tgrtSfta UL.Cffl S£"T. 0 fmiinimmmiimiiOTmtimmiinui
nacnanja p. n. občinstvu, šolskim vodstvom, denarnim "uvodom, trgovcem in indu-strijcem, da j«	,
K3
H	v kateri izvršuje vsa v ISRiligOVeSffO SŽTOSSffl spadajoča dela, in sicer vezavo
g	vsakovrstnih knjig, trgovskih in navadnih, vzorčnih kart za trgovine, blokov, kartonov
B	(škatelj), zvezkov itd. Izvršuje tudi vsa galanterijska dela. Za vsa dela, od navadnih do 53
®	najfinejših, zagotavlja najskrbnejšo, najtočnejšo in solidno izvršitev po najnižjih cenah. |j
BSaHBBBBBBnEBBHBEiaaHaB ™
Na osnovu članova 86. do 98. Zakona o Državnom Računovodstvu, a prema rešenju Gospo-dina Ministra Šuma i Rudnika od 21. februarja 1025. god. RBr. 1435. održače se na dan 16. marta tek. god. u 11 časova pre podne u zgradi Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu oferlalna licitacija za prodaju ^lokupne proizvodnje gvož-džene rude u državnom rudniku u Ljubiji.
Predmet nadmetanja je otkupna cena po toni gvoždžene rude.
Načrt ugovora, koji če se sklopiti sa naj-povoljnim ponudačem, služi na mesto detaljnih uslova za nadmetanje.
Isti se može videti, odnosno dobiti: kod Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu,
kod Direkcije Državnih Rudarskih Prcdu-zeea u Sarajevu,
kod Rudarskih Satništva u Zagrebu i Ljubljani,
kod Oblasne Rudarske Uprave u Skopija, Kavči ju polažu domači nadmetači u iznosu od 1,000.000 Din, a strani državljani u iznosu od 2,000.000 Din prema odredbama člana 88. Zakona o Državnom Računovodstvu.
Kavcija se polaže najdalje do 10 časova na dan nadmetanja kod Računovodstva Ministarstva Šuma i Rudnika.
Svaki nadmetač ima da podnese i svedo-čanstvo o njegovo,) podobnosti za nadmetanje, a naši državljani su dužni podneti i uverenje o iome, da su svoju radnju prijavili pereskim vla-stima i platili porez za poslednje tromesečje —< sve po odredbama člana 13, tačke. 06. Pravilnika za izvršen je odredaba iz Odeljka »B« Ugovori! nabavke Zakona o Državnom Računovodstvu.
Ponude treba snabdevati sa taksenom markom od 100.— Din i podneti ih u odredenora. času u zapečačenom zavoju, r.a kome mora bili napisano: >Ponuda za kupovinu gvoždžene ruda iz državnog rudnika u Ljubiji od ponudača N. N.c RBr. 1752. Iz Kancelarijc Generalne Rudarsko Direkcije Ministarstva Šuma i Rudnika u Beogradu 24. februarja 1925. sBaaaaagiBsaBEfflBF^	La^^^rasa^^
J i f ra .s^ ligi .fb «
Ti\M&yesmwss»
DelniiSIcai gJavnica 50,000.000 Din Rezervni zalkEadli ca 10,000.000 Din
podružnice: Brežice, Celje, CmomelJ, Gorica, Kranj, Maribor.
Metkovič, Wovi Sea«8, PftuJ, Samjevo, Spiit, Trst. Agresidja: EkograJlec.
Se priporoča ara vse v toetnittosS roko sjtcacSfiiSoCe po»
Br250|©.vsml naslov: ISanScea. ULJils.2^1 jatr&a
Telefon Itev.: -413, 502, 503 in 504
TiBBSffSSgBiSBBig^^
Ljubezen in zlato. 28
Angieški spisal Jack London, prevel J. M.
Dcvoto poglavje.
Deset dni pozneje sta dospela Harpcr in Joe Ladue v Sixty Mile in Daylight jo, dasi še vedno nekoliko slaboten, a vendar toliko pri močeh, da je bil zvest misli, ki ga je navdajala, prodal tretjino deleža pri svojem prostoru za mesto ob reki Stevvart za tretjino njunega deleža ob reki Klondylce. Ta dva sta imela trdno vero v gorenje kraje in Harpor je odpotoval na splavu, naloženem s potrebščinami, po reki navzdol, da ustanovi ob ustju reke Klondyke majhno postojanko.
>Zakaj se ne lotiš reke Indian, Daylight?< je na-svetoval Harper pri odhodu. >Todi so množine potokov in majhnih dolin, ki se stekajo vanjo, in nekje zlato kar kriči, da naj ga najdejo. To je moja misel. Bliža se velika najdba zlata in reka Indian ne bo milijon milj daleč proč.«
>In po ondotni pokrajini mrgoli severnih jelenov,« je pridejal Joe Ladue. >Bob Henderson je tam gori nekje, že tri leta je, prisega, da se bo nekaj velikega zgodilo; preživlja se z jelenovino, pa prospekta (išče rudo) vse naokrog kakor nor.<
Daylight jo sklenil, da so poda malo ogledat reko Indian, tako se je izrazil sam, Elija pa se ni dal pregovoriti, da bi šel z njim. Glad ga je posušil, da je imel velik strah, da se zadnji dogodljaj ne bi ponovil.
>Kar ne morem se ločiti od živeža,« je pojasnjeval. >Vem, da je prava pravcata neumnost to, ampak kar ne morem drugače. Največ kar morem storiti, je, <ja se odtrgam od mize, kadar vem, da sem nabasan, •ia bi počil, in ni v želodcu najmanjšega prostorčka več za i« en grižljaj. Vrnem se v Circle City, da kampiram t*m pri skladišču za živila, dokler ne okrevam.«
Daylight je čakal še nekaj dni nabirajoč si moči in urejujoč skromno opremo. Njegov načrt je bil podati se na pot z lahkim tovorom; sam je hotel notiti petinsedemdeset funtov, za vsakega psa pa jo določil trideset funtov. Zanašajoč se na Laduovo poročilo je sklenil slediti Bob Handersonovemu vzgledu in živeti takorekoč samo ob mesu. Ko se je veliki Jack Kearnsov čoln, naložen z žago od jezera Linder-man, ustavil v Sixty Milen, se je Daylight vkrcal z opremo in psi na čoln, izročil prijavo za prostor svojega mesta Eliji in se je še isti dan izkrcal ob ustju reke Indian.
štirideset milj po reki navzgor ob nekem potoku, ki so mu ga opisali kot Quartz Creek, je naletel na znake Bob Handersonovega dela, enako ob Australia Creeku, trideset milj dalje navzgor. Tedni so prihajali in^ odhajali, a Daylight ni srečal onega možaka. Našel pa je obilico severnih jelenov in on in njegovi psi so izborno uspevali ob mesni hrani. Na kakih desetih sipinah je pač našel nekaj zlata, toliko da se je ravno >izplačalo«, ampak po obilnem prašnem zlatu v blatu in produ kakih dvajset potokov je bil bolj prepričan kakor kedaj, da surovo zlato v večjih množinah samo čaka, da ga odkopi;ejo. Oesto-krat mu je krenil pogled po severni vrsti gričev ter je ugibal, ali prihaja zlato od njih. Naposled je šel po Dominion Creeku do izvira, prekoračil razvodnico in dospel po drugi strani nizdol do nekega dotoka reko Klondyke, ki so mu kasneje nadeli ime Hunker Creek. Ako bi se od razvodnice obrnil proti veliki okroglasti gori na desni, bi bil dospel do Gold Bot-torna, tako nazvanega po Bobu Hendersonu, ki bi ga bil našel tamkaj pri delu, ko je pridobival prve zadostne množine zlata, kar so iih kdaj izpirali doslej ob Klondyku. Daylight je pa prodiral po Bunkerju nizdol do reke Klondyke in naprej prod poletnemu ribolov s k emu taborišču Indijancev ob Tukonu.
Tukaj je iez dan taboril skupaj s Carmnckom,
skvo-možem (= beli poročen z Indijanko), in njegovim indijanskim svakom po imenu Skookum Jim, kupil čoln, spravil vanj pse, ter odplul po Yukonu do Forty Milea. Avgust se je žo nagibal proti koncu, dnevi so postajali vedno krajši in zima je prihajala v deželo. Ker je še vedno imel brezmejno vero v misel, da se velika najdba zgodi v gornjih krajih, jo bil njegov načrt zbrati družbo štirih, petih mož, in ako bi bilo to nemogoče, vsaj enega druga ter se vozili nazaj po reki navzgor, da prospekta, predno zmrzne zemlja. Toda možaki v Forly Mileu so bili brez vere. Zlate poljane na zapadni strani so bile dovolj dobre zanje.
Tisti čas so dospeli Carmack, njegov svak Skookum Jim in še neki drugi Indijanec Cultus Charlie v indijanskem čolnu v Forty Mile, so podali naravnost h komisarju za zlato ter zabeležili tri kleime (lastninske pravice) in en najdbeni kleim ob Bonanza Creeku. Potem so še tisto noč v Sourdoughovem sa-lunu kazali maloverni množici surovo zlato. Možaki so se režali in zmajevali z glavo. Slišal so že nekajkrat glasove o najdbi zlata. Preočito je bilo, da je to bila spletka Harper ja in Ladua, ki sta poskušala privabiti može, da bi prospektali v bližini njihovega prostora za mesto in njihovega tržišča. Kdo pa je bil Carmack? Skvd-mož. In kdo je kdaj slišal, cia bi bil kak sltvo-mož kdaj kaj našel? In kaj je bil Bonanza Creek? Zgolj polotok, kjer so se v okolici p ari i severni jeleni in ki se je izlival v reko Klondyke tik nad njenim zlivom in ki je bil starodobnikom znan po imenu Rabbit Creek. Ako bi bila Daylight ali Bob Henderson zabeležila kleime in pokazala surovo zlato, bi oni vedeli, da je nekaj na tem. Ampak Carmack, skvo-
Po	in rs.u..,. ni___v ■ »T
» .. uIilrOKUIU umu lil	Jiel i'iC, III*, tO
33 pravi malo preveč zahtevati.
(I.)ulje aleill.)
"TJ-jVJifl^^.«' d
------- rs
namag
---C-TK«-
C-TO3 »••>»>VH ® it
M»
ra
rtU"*""-*!,«
SU&ti lanu->'—.,
tA
^Umtnrrngm
I
O "TCcratasm
Sni
ViMfi^HSHAlr
Okrajne hranilnice in posojilnice r Skofj! Loki, regisirovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se feo vrSil ▼ torek, dne 10. marca 1925 ob 16 v hris-
nilci£ni sejni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje računa za leto 1924. — 2. Razdelitev čistega dobička. — 3. Izvolitev načeistva in nadzorstva. —4. Ci-tanje revizijskega poročila in ukrepi vsled Istega.
5. Slučajnosti in predlogi po § 36, praviL _
g 35. pravili V slučaju, ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne glede na Stavilo navzočih.
Š k o f j a Loka, dne 26, februarja 1925. _________načelstvo,
'•'«. SiM	mt3u l> leiktga £«W]oU to fiaa dunajska
Mffstff 41 \rJli I	IranfaVrtla Dla «60. flaa danska volnena
IfiSfcE? ilLVIlii A	;k eka Din S40.0amskl plofi 0!a 430. faata-
W%$u( JMmfffl	nl"obM' w"75'dekNtln ekMa m"B0-
,	Baipo3U)a »cletrgovlno
ii¥i-SmWm	stermecW« ***5t 18
H	""troVMi t«afk z it! '.000 sfilrara! («
a Sni r !§*»!#? ; '	pošlje voakeao zastonj, reortl ti suira
ffiL gl r--'-jfi-fiP i^-STv	tonom In rasna raiirafakU-r« robo pa
3 j ! (\ W	<swi ta g dn! sa ojlei!. Kdtr prltf« z
9 ;(\L '	»tak«« esatoo Isperat dobi pri nakupu
""Z._____— Ji j	»rišemo pojmi!?« msJ.iJe. Ksrof;!e ia: Bln
"* !U'	300 peStnlm prosto, Trsov:'. eaorc-ss ciits.
iESR^gasaga—^^^imBssm^msimmsmm^
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča, — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva L t, d, — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Flaeh Rund-Links-LinkB ia Jaekerd :-: sia rožni ic strojni pogon :-:
Glava? zaloga za Slovenijo svetovno zaamc Montccatim
m strojni in
uoani pogon
■iuuw/o
po originalnih tvorniških cenah s® nahaja pri tvrdki
CsradiSie -itev. 10
ir «iess sčrajCT r® vse sasjeme in
MSSOtC vedno na skladišču pri :-:
Hfijatarcti&a. m najveSja Speci-talna trgovina
v ingoslavill s pisaialmJ, račtm-tiiimi in kopirnimi siroji, razaiaoiieval-nitct opirali, p!sac-visiio eprarao ia s? vsemi lo^atlevsiaii
Ccttaov. lOOS. Vslefoa s t, 3SS
iSujjtsEsijiSJtffl uilca Ž2ev. 43. ®wci zastopati! tehnSke pojluraSta »a IntiestrSia itrojsv a pletenj«
Feliks. litedlerer, Wlen
'SgSifri
Izpričevalo: Državni kmetijski kemični zavod. Po kemijski preizkušnji vsebuje preiskana modra gaHca 25.62 bakra(Cu) in 0.0! <3 Fes O3. Mncajs: Preiskani vzorec ima sestavo prvovrstne modre galice in je ista 100%na. Inž. Mohorič, ravnatelj
V Vašem lastnem interesu Vag opozarjamo, da si nabavita vse potrebne potrebščine pri znani tvrdk;
B. VESELINOVIC & COMP. v MARIBORU, Gosposka nlica št. 26,
ker je dokazano, da je tvrdka solidna. Tamkaj dobro blago po znižanih cenah, kajti uveden ie nov princip: »majhen saslnšek — velik promet.« Na izbiro imate srajce ia moške, ovratnike, klobuke, čepice, kravate, moSke in ženska nogavice, svilene in volnene Ščitnike (šerpe), volnene trikotaže, svilene in druge robca, d rimske la moška gamaže iz klobučevine, palice itd. — Francoske pcrfuincrijc, Cotv, Hov.bigant, Gibbs, 4711, Odol, »Luks«, kemično miio, garantirano tiajboijšc sredstvo za čiščenje raznih madežev, osobito oljnatih ia od črnila ter masti, — Damskc kožna t c ia svilene torbice m drugo raznovrstno blago.
Ustanovljeno 1842,
Električni obrat"
i-1! Mosiftafro	•?!-ala'
I. !j --------—— ses, pločevino nc.
V
lete 11'iišp,, mmm L \
6 {polejš dramskega gledališča).
e v 7 e re i pleskanje etavb, pohiitvn, strelnih peči, železnih feocštrukci^ftd.
na naslensem prostore, / sob,- kahtnja, kopal-ric3; krasen vri (ca. 2-40C kvadr. metrov), se proda saaio proti «,;otovin?. — CELA VILA JE KUPCU TAKOJ NA RAZPOLAGO. — Dopis.-« od s?.ko rasnih reilektantov prosila na podružnico '^ove-aca-- v Maribora pod šifro: » Krasen, dom«.

Stroški pri »perabi brasnsa.
&	&	& M. Gub MJL i ^ul
kupite i
Ostanke finega Panama celtrja meter po Din 12*50 Ostanke zelo močnega kambtike ia plave
kmtenim meter po.....Din 12*— m 13*50
Belo kosttemiao metei: že po .......Din 9'—■
140 cm širok moški štof lu. šsvijot meter po Din 56'—
in vse drugo oblačilno blago kupite najceneje pri
Cciiemlsi« nfa 2.
N*s i boljši S"vaitll Sil»jt in pie«Jlni 6SJMJ1. — Iabuma ';,C!iac.mIi«Jia ia »ieRintna iz« tovams vl.'nsa. --';>>,scov!jeB«. J. !j»«7 — Vsreni« "Ov.ouja	— Kosa-
mssBS 'leti. — 10 letna rr;-;»ri-<-iia, — PiMiui stroji .AtCEE' iu ,T.'3AS7A-. Kniejj :.•: ptvlb
tovsrr, BK0:i'. 9TV117A1,
.•.vajtbnsad- ia .eaashe:
Ael®pt£rai svof aute-lrabtor afiž sfiaisSEiif moSor s patent.
HAG-geiaemSorjieiti.
kSlfi £ f-resssfctt (n !?f6ir«!»ca
Ljubljana t iewo» m
j	Rahariiim nlica 24.
Strežki pri vporabi cglja.
A •^C^jiaj,	iulia.lfcoijski »parat ne sme manjkati
t A i jCiCSifi	T nobeni oriiElni, nabaviti si
^ai^n La/ jM^ičKŽLii-tft* mora vsafe poEemojsnik, ako skrbi «a r-. oje »dravjs. — „A fi G O I.ATOK" '	Btiravi « na.jsiRnrnei&im uspehom▼«•
SffiiPI^S^iHf bolezni napuih organov, kakor; Fre-Jflejen.1«, ka6«lj, osi.vvakt tafialj. aabulia, soitentei ln bronhljalnt tofar, vratne tn piiuJne boltssai, ▼aafje pyvs8nHt keafo, pocioaioe lnflnenee, e,utm« 1S4. tt«. — PrediiOBSi aparata: razblapnje oiinate in vorie^e tekouine. Ki v liikaki pvepii " kurjavo, tor«j ognja raren. Komodno more ce npovabijati trdi t poatelii. Takoj po uporabi ao pacijent lahko poda na mrzli zrak, ter je popolnoma rararorau pred pouovnlaa preblajenjom. Presenetljiv neinek tahoj po uporabi. Cena. popolnega aparata „AUGOI,ATOK'' Din 138"-i'*nteT^jka brosplainib prospektov. — Generalno saatop. za SHS
Jože Cebulj, agenture - komisija Jesenice na Oorenjskent
Ljtsbljaaa, Krekov trg šfcm 10, I. nadstropje
Velika prodaja ostankov vsako
IZVRŠUJE NAČRTE IX PRORAČUNI, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE-SO JE VANJ A IN CENITVE VSAKOVRSTNIH FOSE. STEV POD SOLID, IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJI.
Po požti razpošiljamo vsak uan!
od lastne opekarne na Viča, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni ceni.
(v laptni paiači v is u vis hotela „Unicn").	Telefon št. BT in i TO.
Račun postno čekovnega urada ea Slovenijo štev. 11.015, v Zagrebu Stev. 30.080.
Pralnica: CEUE, OJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAB, SARAJEVO, SOfvlBOR, SPLiT, 8SBEK«J:
Ekspozitura: SLED. Kapiial 3n rexemte skupno nad Din
Izdaja koczorcii vSiovencac.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič v LjubljanL
Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL
S^®1	____SLOVENEC, dne t. rnarea 1025.
Stev. 4SL