Poitnina pfefena v gotovini Leto UOL ii.Ul LJvUIwml Mtote !§• MpttMhra 14$7 Cwa Din L- izhaja vsak das popoJdne, LrratoJJ oedel> m praznik«. — Imeratl do 80 petit mt a Dto 2, do 100 vm ft DId 2-50, od 100 6o 300 rr»t * Din S, ree* tnaerad petit vrsta Din 4*—» Popust po dogovoru, Inaeratnl dave* poaebe). — „Skmnald Narod** velja mesećoo v Jugoslaviji Din 12,—. a lnonmstvo Din 25-—. Rokoplai «e oe vratejo. UREDNIŠTVO Ol DPBAVN1STVO LJUBLJANA, fcnafljeva olkm it» B Telefon: Sl-SS. 81-». 31-24. 81-» tn 81-96 Pođražnlo«: MARIBOR, Btrauiajrerjeva 8b — NOVO ME8TO, L^ubUanaka e« telefon tt, 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon tC 60; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon At. 190 — JESENICB: Ob kolodvor« 101. Pofttna hranllnica v Ljubljani it. 10.351 Tužna svečanost v Pragi: Zadnje bivanje Masaryka na Hradčanih Snoči so prepeljali krsto z zemskimi os tanki pokofnega Masaryka iz Lan v Prago in )o položili na kataSalk v Plečnikovi dvorani na Hrad&mih — Na *totiso£e ljudi fe l»kaaalo velikenm Osvo-boditelju poslednjo 2ast Praga, 18. septembra, r. SnoCI je pokojni prezident Osvoboditelj Masarvk na-stopil svojo poslednjo iz Lan v Prago. Prevoz krste z zemskimi ostanki je bil prvotno določen za 18. uro. K^r pa so Se vedno čakale velike mnozice naroda, da se poslove od velikeg-a pokojnika, se je prevoz nekoliko zakasnil. Dvorano so zaprli za občinstvo sele ob 18. Ob mrtvaškem odi u so bili takrat zbra-ni vsi člani rodbine, nameščenci preziden-tovih pisarn in usluženci lanskega dvorca. TaJcrat sta. vstopila v dvorano povelj-nik -vio>jaškeg-a doma prezide.nta general Blaha in poveljnik straže na Hradčanih polkovnik Kvapil ter prosila pokajnikove svojce, naj tzroCe truplo prezid enta Oarvo bcMlitelja Ceškoslova&ki armadi, da ga po-kopljejo z najvisjimi častmi. V imenu rodbine je pokojnikov sin poslanik Jan Ma-earyk izrodi truplo, nakar so krsto zapr-lit jo preložili v drugo kovinasto krsto ter aestaviii uradni zapisnik. Uslužbend pokojnega prezidenta so nato dvignili krsto z odra in jo prenesli na motorizirano topovsko lafeto, ki je čakala pred gradom. Med gostim špalirjeam občđnstva, kd je klečalo ob obeh straneh ceste, je že v mraku kreni I sprevod proti Pragl. V pr-vem avtomobihi sta se vozila general Blaha in polkovnik Kvapil kot častna straža, nato je sledila lafeta s krsto. ki so jo epremljali na obeh straneh konjeniki, za njo pa avtomobil. v katerem so se voal-li pokojnikovi svoid. Vsa pot od Lan do Prage je bila. ena sania žalna svečanost. Po vseh vaseh 80 zvonili zvonavi, po oknih so prižgali »veće, ponekod pa so postavili žare z ognjem. Sokoli, legijonarji, gasiled in kmecki ko-njeniki so z baklami v rokah tvorili spa-lir, za kateriin se je rasporedila nepregledna množica ljudi, ki so ae solznih od poslavljali od velikega OsvobodAtelja.. 0b 21.30 je prk-pel žalni eprevoU na mejo mesta Prage Tu eta pričakovala eprevod dva odlelka konjenice pod poveljstvom generala Postala, ki je prevzel vodstvo sprovoda. En odddak konjenice je Sel pred, drugi za krsto. Skozi g-oet špalir občinetva, ki je napolmlo ulice, je kremi eprevod med zvonenjem zvonov proti Hra^.čanom. Ljudje «vo sklonjenih glav izkazo^ali zadnjo 6a«t prezilentu C»e\oboditelju. Povsod je vladala smrtna tišina, v katari je odmeval samo peket konjskih kopit. brnenje mot-orjev in zvonenje zvonov. Ko je sprevo«! priepel na Ilradčaae, eo vojaki, ki so eprrmJjali krsto, napravili špalir ob obeh stT&n^h vhoda. Na dvorišču pred Matjaževimi vrati eo pričako-vali krsto pieziđent republike dr. Bene.^, predsednika obeh zbomic dr. Malvpetr in Soukup, predsednik vla*1-e dr. Hodža e prometnim ministroni dr. Behvnom, vojnim mi-nietroni Mahnikom, notranjim ministrom dr. 0ern\in in deželnim gLavarjem So^borkom ter prima tor jem Prajre <1t. Zenklora. NTa-vzočj 60 bilj vsj uradniki civilne in vojne hiše prezi<1enta ter generaliteta. Kancelar Samal, poveJjnik voja^ke hiše prezidenta jre-nera,! Blaha, vrhovni računski uradnik Ja-noš in upravnik Hradčanov Dosta! t-o dvignili kreto z lafete ter jo ponesli v Plečni-kovo dvorano, kjer so jo položili na mrt-vaški oder. Za krsto eo šli Slani rodbine ter najvišji dostojanstvenik!. Ko po šef gene- ralnega štaba eeneral Krejči, povejjnik prve arma-de g'eneral Linhart, poveljnjk et-ra-že na Hrail<\an;h polkovnik Kvapil, njegov pomoćnik podpolkovnik Hofman in trije [►rapor^čaki na^topili prvo č^ue-tno etražo ob knsti, je prezMent republike dr. beneš po-ložil na oder krasen venec. 0b enem eo pri-peli na etandarto mrtvejra preridenta naj-višja oilikovanja Češkoslovaške republike. Tako je konča-la posledoja pot prezidenta OsvobOiiitelja iz Lan v Prago. Blum o Ma$aryktt Franco^Kj listi c^iširno popisu je Jo delo in življenje pokojnega Masarvka in pod-črtavajo njegove zasluge. ^Pomilaire* ob-javlja uvodnik, ki ga je napisai Leom Blum prvič s svojim podpisom, odkar je v vladi. V tem članku se bavi z osehnost-jo Masaryka in piše med drugim: Zg»do-vina ga bo postavila ob stran CJeorga \Vashingtona. Kakor ta je tuda Masarjrk obudil svoj naroOg-njenih križarjev« de la Rocqua, piše med drugim: Vse svoie življenje je ostal Masarjrk profesor, a o\l je ob enem revolucionar, kj se ni zadovoljil s tem. da je samo podiral. marveć je kot moder državnik ob enem tuđi gradili in gradili trdne temelje svorjl drtevni tvec«. »Flgaro« ime- nuje Masaryka apostola srvobode in neod-visnoerti. Taki Ijudje so nosilci mofii in volje, pred kateruni se mora vsakdo pokloniti. Kako so napravili posmrtno masko V torek dopoldne je posnel kipar Vin-cenc Makovsky v Laneh odKtak Masarvko-vega obraza in roke. Makovsky je izdelal vel Masarykovih spomenikov in pokojnikova rodbina mu je narocila posneti tuđi pre-zidentovo posmrtno masko in odlitek njegove Ie*vica. Po povratku iz Lan je Makov-sky pripovedoval: Posmrtna marta prexidettta Masaryka, ki jo je posnel kipar Makovsky Bil eem precenečen, ko eo mi v torek zjutraj sporofiili, naj se pripravim za ta-kojžen odlitek plave in roke prezidenta Osvoboditelja. Ugovarjal sem. da J3 tre-ba upoštevati prof. §i>aniela, ki je bil prezkien tov prijatelj in tako že vnaprej določen za to delo. Toda dejali eo mi, da prof. Spa-niela ni v Pragi in potem niseni več okle-val. Saj mi j» bilo ja«no, da me ne more doleteti vefja &»t od te naloge. Takoj sem se pripravil. Odpeljal sem se v Akademijo upodabljajočih umetnosti, kjer sem vzel v pomo^ ^tukalerja Pelcerja. Z av-tomobiloni, ki nama ga je dala na razpola-go eoproga prezi-denta republike ga Hana BeneŠova. sva ee takoj odpeliala v Lane. Lahko rečem sanio to, da sva bila oba glo-boko pretresena, ko sva pomislila, kam ee peljeva in ko sva ee zavedla svoje težke naloge. V sobo s prezidentovim mrtvaškSm odrom je naju odvedel prezidpntov osebni zjdravnik Maixner. Sprejela ^ta naju poslanik ej. Masarvk in gospa dr. Alice, ?kozi druga vrata je pa prišla potem tuđi gospa Olga Revilliodova. Priscten je bil tuđi pre-zidentov komornik. Mnopo se nis^m oiiral okrog. Tišti htp eem se epom ni I, kako sem prvič in zadnjič videl otroks proi. Maearv-ka menda leta 1906 t Rucenburgu rna ^e-Žko-moravski planoti, kjer eo bili takrat na počitnicah. Po let ih je bil to kaj fuden do-jem. Mnogo se ni sovorilo, jaz sem se takoj lotil svoje naloge. V sobi €o bile po-vsod bele in rdece rože, ki jih je imel pre-zident tako rad. Na knjižnih omarah eo stale fotografije antifnih jjlav Sokrata, ki si ga je bil dal postavit tja pr?zident sele le-tos. Platona in Aristotela in odlitek krasne gTške slave Venere. Opazi! sem tam tuđi fotografijo njegovoga nedavno umrlega prijatelja Schwaigerja, kraj nje pa že majh?n akvarel. Nekam fudno pomebno je učinko-vala tu reprodukcija kipa boginje zmage Nike Samotraške. Prezident Osvoboditelj je poČival na beli, cisto priprosti žalezni postelji in idelo ee je. da spi. Nekoliko bolj «uh, toda brez sledov trpljenja na obrazu. In neraoteno sva pričela o-ilivanie. Ko^ljivo delo je priSel tri krat poffledal poslanik g. Jan Masarvk, toda vedno se je zagledal skozi okno ven na vrt in molfali snK>. Svoja delo sva opravila v dveh urah. Masanrkov grobar Poleti \3 Maearyk zelo rad hodil na po-kopališče v Laneh, kjer je pokopana njegova eoproga. Vedno je sUl dolgo ob nje-groba m rad Je pokzmmljal tuđi % gio- barjem Loskotom. Neko? je presenetil gro-barja e čudnim vpračanjem. Hot?l je baš oditi s pokopaliSca, pa se je ustavil pred glavnim pokopalidkim križem in vprašal groba i ja: — Čujte, kako pa tu pokopavate? Grobar ni bil vajen takih vprašanj in žalo se je zamislit. Te-daj se je pa eklonil Masarjrk k njemu in pripomnil: — Vi me ne razumete. Mislil »am, 5e so tu pokopani v^i. Pokopališče je vendar javno, je odvrnil grdbar. Pri nas je lahko pokopan vsak clovek, tu pokopavamo onako katoličane KaKor protestante in druge. Pokopavamo tu tuđi ncsiečnež^, ki si končajo življenje. — To je zares skupno demokratično poko pališče, je dejal prezident in po^a^i odsel. Jugoslavija in rimski protokoli Italija namerava fodi Jogoslavlfo tesneje navezati na »voj gospodarski sistem D«ui*j, 18. septembra b. >Die Borse«: ob-Javlja zanimivo vest. da je Italija odpo-vedala na Dunaju ln v Budimpešti vse gospodarske doloCbe rim^HIh protokolov. O vzrokih te nenadne odpovedi pide list xned drugim: Izdelavo umetnlh suro\in v Italiji moćno ovira dosedanjo italijansko elastičnost v sunanji trgovini. Italija hoće po abeslnski vojni preusmeritl tudl svojo gospodarsko politiko in jo postopoma prilagoditi svojemu političnomu zbli*anju z Nemčijo in novemu paktu s Jugoslavije Pomembeo ćlaitelj italljanske trgovln-iilce politike Je normaliziranje odnošajev z Jogoalavljo, s katero pa se more gospodarsko sporaznmeti le na ta naćin, da tuđi njo vkljoei v piefereotei carinski sistem, ki ntoi rimsfclini pA*tokoU dala Avstriji m SKfMBmiskL Po Tatem iem s« zdi, da sant«va JocoslaTiJa priznanje kla-vzule o najve£jib olajftavah, ćearar pa Italija v svojem se-danjem gospodarskom položaju ne more danka ustrefti. Zato Je Italiji veliko lete-3e na tem, da bi ustvarila polotaj, ki bi JI dopuKal racionalizacijo konoeaij napram Jugoslaviji. To bi bilo morda izvedljlvo samo na tej podlagi. da bi Italija omejila privilegije, ki jih Je z rimskiml protokoli že priznala Avstrlji tn Madžarski in se nato na tej nov osnovi pogajala za priznanje teh omejenih privilegije v tuđi z Jugoslavl-jo. To pomeni seveda, da bi morali Av-strija in Madžarska, posebno poelednja, nekaj žrtvovati za to, da bi se Italija lahko sporazumela z Jugoslavijo. Prizadeta bo predvsem Madžarska, ki je po svoji agrarni strukturi večja konkurentinja Jugoslavije kakor Avstrija, toda tudl Av-strija bi bila znatno prikrajšana, posebno pri svojem izvozu lesa. V Avstriji kažejo sicer popolno razumevanje za italljanske gospodarske potrebe in spremenjeni položaj, vendar žele, da bi se te spreinembe ne izvršile prenaglo, da ne bi nastopilo ne-ravnovesje, ki bi bilo avstrijskernu gospo-darst\m v Škodo. Italija je med tem Madžarski in Avstriji Že sporottla, da ođpovedaje s 30. septembrom tuđi plaAUni in krrditnl ■porazom z obema državama. 50.000 Kitajcev obkoljenih Japonci vedno bol] pritiskaio na kitajske posto]anke Peipin&, 18. septembra. Izgleda, da so jaiponske čete krepko stisnile obroč okoli 50.000 Kitajcev med Lian^s^nom in Hope-jem. Japonci so napredovali predvsem s pomočjo tanikov. Borba, ki se sedaj vodi, >e ena izmed najtežjih, saj so imeli Kitajci samo včeraj dopoldne nad 1200 mrtvih. Japonci zatrjujejo. da so izboljšali svoje položaje severno od Harsera, kjer so Ki-tajc: na umiku. Kitajsko poveljstvo rudi samo uvi pretvoriti Mandžurijo v cesarstvo, ki bi ražen Mandiukuoa obsegalo še obe sever-nokitajski pokrajina Čahar in Hopej. Ako bi se ta nacrt uresničil, bi sedanji mand-žurski cesar preložil svojo prestotnico v Peking. Ameriika demaria ▼ Tokiju in Nankingu Nemvork, 18. septembra h. Po poro?i-Hh iz feangrhaja je vrnovni poveljnik ame-rlSkega. daljnovsđiodtiega brodovja admiral Yamell ponovOi včeraj svojo đemarSo v Tokiju in Nankingru proti obstreljevanju tujih fedlj, ki so zasidrane v sanghajskl luki. Njegovo demarso ao podprM tudd po-veljniki an^leSkeg^a. franeoskega, i tamjan, skeg-a in holadnskegu brodovja, tako da predstavlja Yarn€llo^'a demarsa đejansko pravo medsiarodno demarSo v Tokifri in Nankingu. Pogofi Madžarske Primaafe pooolne enakofiravnosii In iz|etnne pravice madžarskih narodnih manjšin Bvdimp^Sta. 18. <;ept?mbra h. P(wlaTiec Tibor Eokhtrdt vod ja srtranke malih po-Ijedelcev, je imel v navzoonosti mno^jih anijlei^kih Tx>litikov v tukaj§nolne pravne enalcopmvnosti ter novo za>a8nčefije v mirovnih pogodbah primanih pravic madžarskih man)5in. GHv-rta težkoča pogajeni, ki 9e nadaljujejo se-daj v Ženevi, je prav v tem. da se nasled-»tvene države branijo stop'ti v pogajanja z tlru^mi podunavskimi državami glede položaja tujerodnih man}šin. Zaradi te^ia je Madžarska pripravljena prepustiti ureditev tega vT>rašanja posamezmm državam samim in njihovim manjsinafn. V gospodarskem pogledu mislkn, da bi bilo zelo irmestno. ako bi vse podunavske države sfclenfle med scfcoj posebno preferen^no pogodbo z* pet \ct. Ker se podunavske države ncmSkcmu trgu ne morejo odpovedati, naj bi jih zapadne velesile raspirile preH "em«ko gospodarsko eicspanetjo. Nova podunavska konferenca Pohoda ItaHje ta Ncofije Ženeva, 18. scpterabr.a. AA. (Havas). Av-strijski driavn* tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. ki je vodil avstrijsko zastop-ttvo v 2enevi odpotuje danes iz 2eneve na Duiuij. Pred svojim odhodotn je ime! dr. Schmidt razgovore z Del bosom in Edenom. Razširile so se govorice. da bosta Italija ra Nemč;ja Ukoj po Mussolinije-*e*n ■—fiuJiu • Hklerjem sabtera^ da te skliče konfejenca zainteresiranih podunavskih driav, na kateri bi se v glavnem pretresala vprašanja. o katerih se je dr. Guido Schmidt nedavno razgovarjal z generalom Goringom v zvezi z novo uredifv:jo podo-navskegn bazena. Tej konferenci bi priso-stvoval HjJi dr. Schmidt. Na spiosno pa so vse te govorice sprejete • precejsnjo re-9ervicanost>x rx. km. %*m i«. VIMKNTJ NJEGOVCGA VELIČANSTVA KRALJA! Okretao kot tlakovno sodtAf« t Ljubljani )e B&r»m naredbe e dn« 15. vm. 1037. • kstero ]• hAla do lojena gl&\Tia r*Epr*va« raspravljalo dn* 1. IX. 1937 Javno pod predsendatvom s. o. s Bre-llha Ivana, v na\-zo^nobU s. o. >. Ledtrhaaa Raj-ka. s. o. s. Javoi*Ka Karola kot »odnlkov ln n. p. Kramarja Alojzl;a kot zaptsnlk&rja v prlst>t-dobU zaetopnlka zia&ebne>ga toplica dr. Vor&ica Josipa ln branllca dr. Krivica Budolfa o obtoibi. katero je dvlguil zasebni tožllec dn* 4. VIII. 1937 zoper ZupaniMfa Josipa zaradi prest, po ćl. 32 aakona o tlaku ln po prodlo^u toiltelja, n»J ee obtotonec kaznuje, ln pnf-dlogu braniica, na] se oproeU. dne 1. IX. 1937 razsodllo tako: ZupanAtč Josip, sin pok. Ant4>na ln pok. Ur-ftule. rojene Z\ipan^ić. rlm. kat., rojen v Vlinji gori dne 1. ITI. 18^4. »tanujoć v Clgaletovl ulld. v Ljubljani, tja pristojan, novinar. t>rez premo ienja. e enlm otrokorn. btvil vojak, že kaznovan po tlAfcornem zakonu, na proetoBti. Je kriv, da J« kot odgororni urednik v Ljubljani lzha-Ja'o6ega dnevnika Slovenski narod« z dne S4. aprila 1937 Stev. 93 na trrtji strani v prvem, drugena, tretjem ter 6rtrtem stv^lpcu dal objaviti ilanek pod naslovom: »Skrimost umora na Javorju« — Javorjanl io 5e veđno neke vrst»» tla^&nl — umorjen* žrupnikova tužiarlca ni Imela aovTažnlkov — župnik zelo potrt, v katerem m&d druptm trdl o zasebnem tofcllcu, »<1a a? mu očtta. da vse berače odganja ln no-benega nezaposlenoga ne more videu! Govorili »o ćelo. da »o jih goapo iz evropske Rusije do Vladivoetoka v času. ki je za polovico kraj&i od časa, ki ga rabijo letala za pot preko Sibirije. Ruska aktivnost na Severnem morju potemtakem ni izkljufino znanotvenega značaja in ima izrazito poli-tlfine in voj&Mce nam«ne. Smrt bolgAnkega diplomata Sofija, 18. septembra AA. Umri j> pomoćnik tisfrovnetfa ravnatelja Nikola Stol-k>v, ki je bil 1. 1990 in 1931 prvi tajnik bol-gamksga poslan i^tv« t Beogradu. INOZEMSKE BOKZE Curllt, 18. septembra. Beograd 10.— Pariz 14.75, London £1.625, New York 435.50, Bruse! j 73.30. Iffilan 22.925 Amstenlam 840.15, Berlin 174.75, Dun.ij 79.50 — 88.06, Stran 2 »BltOVKBKl HARODfc aotota. 18. asptantm. IMT. Stav. 213 Učitelj Jože Mrak pred novomeškim sodiščem Državno tožilstv© ga ]e otrtožilo, da Je pomagat do samomora svoji ženi Marti, ki se je lani v Starem trgu vstrelila Novo mesito, 18. septembra Državno tožilstvo v Novem mestu vlaga pri okrožnem kot sodečem sodlsču v Novem mestu, kl je za razsojo te kazenske reci pristojno, po sodniku poedincu zorer Mraka Joieta, sina Ivana in Ane, r. Robas, rojenega 27. 2. 1901. v Ljubljani, r. k. vere, pristojnega v občino Stari trg, tuzemca, uMtelja v Starem trgu, vdovca brez pre-moženja, dosluženega vojaka, neobsojene-gaobtožbo: 1. Mrak Jože je zavedel in pomagal svoji ženi Mrak Marti, ki se je v noči od 11. na 12. oktobra 1936 v Starem trgu ustre-lila s strelom iz pištole »\Valter« v glavo in umrla, do samomora. 2. se je v času od 26. do 29. aprila 1936 v Starem trgu veĆkrat izrazil v pogovoru o učiteljskih premestitvah in o obstoje-Cem političnem položaju: »Tako se ne more več delati. to so svinje, to je treba vse pobiti in postreliti«, z namero po-vzročiti nerazpoloženie zoper naredbe oblr.stev in zoper politični red v državi. Zakrivil je s tem obtoženec z dejaniem pod 1) prestopek zoper življenje in telo In po § 169'I. k. z. z dejanjem pod 21 pa prestopek po čl. 4 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi in naj se kaznu je po istih zakonitih določilih glede na § 62. k. z. Razprava proti Mraku se je pričela ob 8. zjutraj. vodi jo sodnik poedinee s. o. s. £. Viktor Durini, obtožnico pa zastopa državni tožilec tr. Jože Prijatelj, a obtoženca zagovarja đr. Josip Trošt. Razprava je trajala vse dopoldne. Obtoženi Mrak je izja-vil, da se ne čuti v nobenem pogledu kri-vegu in da je tragično smrt njegove so-prog-e zakrivil edino agresivni nastop po-slanca dr. Juri ja Kocets. Razprava Se traja. Kaj pravi obtožnica Obdolženec se je rodil 1901. poroČil s pok. ženo Marto, ko je služboval na osnovni soli v Mengšu. kjer je bil nastavljen 1. 1923. Z ženo se je spoznal še na učiteljišču. kjer je maturiral 1. 1922. Ob čosu poroke je žena službovala kot učiteljica v Moravčah. Po prošnji sta bila oba nastavljena za stalno v Mengšu do njune premestitve v Stari trg, kjer je obdolženec službo nastopil meseea februarja 1936, njegova žena pa 22. maja 1936. ker je imela do tegn časa bolezen^ki dopust. V zakonu se jima je rodilo troje otrok in sicer sin Marko, ki je ?tar 10 let. Jožef Tomaž, ki je umri v starosti 2'L- let v letu 1934 in Janez. ki se je rodi! 2. 10. 1935. Sprva sta se zakonca razumela ne glede na to, da je javnost težko opazila niuno nesoglasje, ker je bila pok. Marta zelo prikrita in je znala marsikaj prenesti !n potrpeti. (priča T?ihar Mnriia). Bila je namreč ponosne (visoke) in odbijnjočp na-rave. glede moža se je pa izrazala. da ga ima rada. V letu 1931 je prišla na osnovno Solo v MengeS za učiteljico tud: Završnik Nada. p katero stn oba zakonca navezala prijateliske stike. Po ra^pvi jp plednia veliko boli ustrežljiva in ljubezniiva. kakor .ie bila Mrakova tako. da so znčeli liudie v MengSu govoriti, da ie pri Mraku zmapnla slednja. Začelo se ,ie namreč med njima razmerje. ki je postalo kmal^ več.ie, knkor samo prijateljsko. Hodila sta se skupaj kopat v potok Fšnto — včasih iu je sprem-Ijala tuđi obdolženčeva žena, ki pa je pest oval a otroka. Povsem razumljivo je. da je ponosno Mrakovo moževo razmerje do Završnikove !n njuno vedenie bolelo in da ni nikornur potožila. marveč Ie trpela. Kljub temu pa se je že pred leti neko*" rjippn Driči Re-har Mariji izrazila, da če ne bi imela Jo-žeta t. j. obdolženca tako ra.in. bi /e konec naredila. I=;knla je utehe v tem. da se te udala pijaci. Pila je vino in žg^n.ip in priča Kušar Aneela ie sama videla. da sta ji služ-kinia in sinček Marko nosila na stanovanja brinjevec in vino. Po krstu sina je prišla domov tako pijana, da se je opotekala in da sta jo dve nieni restri podpirali. Pri neki drugi priliki. ko je bil obdolženec fe v Starem trgu. je bila tako pijana, da se je opirala na voziček. ki ga je peljala. Z mo-žem ie rjosed^la po sostilnah pozno v noč in puščala doma otroke same in to v Men^ -s"u. kakor tuđi v Starem trgu. Ko ps s? je sin Marko ponoći sam zbudil. je glasno klical pri oknu: Mama. strah me bo vzel očka. mamica, pojta domov« tako. da ie vča sih zbudil vse sosede in so t' ćelo š'.i po starce v gostilno. kar pa lim ie r»ok. Mrakova zaradi svojega ponosa moćno zimen-la. Pri zaprti nara\-i. obenem pa upožteva-je n.«en udaljeni ponos, da w kot zakonska ž°na '-fiana. ie razumljivo i.rr.o :n!aiar:'.e pijaci in ponočevanje. vrh teca na tndt njeno izražanje. da bi nairaiši napravila svojemu življenju konec. da se bo obesila ali nstrelila. Premestitev v Stari trg Taka je bila pok. Marta Mrak v svoji notranjosti. ko sta bila z obdolžencem pre-meščena 1. 1936 v Stari trg. Njeno razdvojenost in njeno melanholijo, v katero je zapadla, je pa obdolženec Še pov^čal s tem, da si ni prišedši v Stari trg poiskal in dobil primemega stanovanja. Starejšega sina Marka je pustil v Mengšu pri Završnikovi in ravno tako je tam pustil tucii vse svoje pohištvo, v Starem trgu pa je dobil v Soli Ie zasilno stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje. Sam je tuđi rbil zasfno po-hl§tvo, dve postali, dva stola In eno mizo, dočim si je še eno mizo izposodil. Z ženo sta ležala v posteljah na slami, na hrano sta pa hodila opoldr?e v gostilno Majerleta Marka. Tako je obdolfenec življenje svoji ženi v Starem trgu še bolj zagrenil, po- i vdarjajoč, da sta prtila v Sibirijo ali Abe-sinijo. Ix njegovega zagovora s?cer izzveni, da je iskati vtrok v takem njegovem ravnanju v tem, ker Se hotel doseči, da ga pre-meste iz Startga trga in to ravno iz razloga, ker nlma stanovanja. Pravi, da sta z ?eno prosila za nastmvitev v Blagovico in črnem grabnu. Silno se je tuđi obdolženec pritoieval nad tem, da je moral služiti v Starem trsu in se je vetkrat javno izražal, da J« treba one, ki premeščajo, pobiti in portreti, W, da ao »vin^ naletel dr. Koce ob pol 14. uri v Maierletovi grostilni na obdolženca. katereeu mu ^e prerist^vil Šolski upravitelj Cotman. Navzoča je bila tildi obdolženčeva žena. Ko sta si obdo-lženec in dr. Koce se«rla v roke?, sra je dr. Koce ogovoril: "Vi ste pa zelo kora.ižni. kakor slišimc. Tn obdolženec mu ie odvrnil, da je bil ko-rajžen in da bo postal &e bolj koraižen. Dr. Koce mu je nato s\*etoval: — "Vi ste lahko koraižni. vi lahko volite JNS. lahko volite? tuđi Mačka, ampak ja\Tio proti režimu ne smete delati, kaiti sicer ni samo Piškopeja. ampak tuđi še kaj drug-eg:a« pri čemer ga je hotel opozoriti, kakor dr. Koce izpoveduie kot priča, na njegovo lastno izražanje g-lede premestitve v Piškopejo. ki sra ie rabil napram Cirilu Lu-šinu in dne 4. 10. 1938. napram priči Ron-kn Francu. Po navedenem razgovoru je dr. Koce odšel v drugo sobo, obrlolženec pa ostal v prostilni. dočim se ie žena za nekaj časa odstranila, ker ie šla pogledat k otroku. Ko se ie vrnna. je spravila tuđi obdolženca iz gx>stilne domov, kier sta ostala do večera in še dalje do pol 20. ure. Ob''ska!i sta ju med tem njuna znanca Ma-ierie Vinko in Fabjan Franc, s katerima po se pog-ovarjali tuđi o rareoAtDTii. ki sta sra im^ln oMolŽenec in dr. Koce. Po sestastku z dr. Kocetom Obdolženec je bil precej potrt, zlasti ker je viđel, da je dr. Kocetov shod dobro uspel in da se njegovo prerokovanje ^lede padca vlade ne bo uresničilo, marveč da bo vlada ostala, kakor se je sam izraial, še več let. In njegova žena gu je zato mirila. (Priča Majerle Katarina.) Kljub po-mirjevalnim ženinim besedam pa se je obdolženec že v Majerletovi gx>stilni silno razburjal in je ob tej priliki Mrakova priči Majerle Katarini še omenila, da obdolženca ne pozna in ne ve, kakšen je, ker je razburljiv, da utegne dr. Koceta ustre-Hti, Če bi ga v tem razburjenju vldel. Po pol 20. uri sta odSla Mrakova v gostitao k Filipovim, tani našla Fabjana in Majerleta Vinka, ki so spili »kupaj 2 lrtra slsd-kega moćta, nato pa na željo Mrakove od-Sli okoli 21. ure v gostilno starega Majerleta, kjer so ostati do pol 22. ure. V družbi Cotmana, Fabjana, Mukovca Jožeta in te nekega neznanca so spili poldrug liter vina in govorili o bližajočih se občinskih voli t van. Mrakova je bila dobre volje, ame-iaJa ae je, zlasti, ko ae je družba noroevala iz kandidatov pri bližajočih se obe, vollt-vah. Približno ob 23. uri so goetilno za-pustili In obdolženec je 8 svojo ženo odiel v stanovanje. Ob razstanku ob Solakem poalopju je Mrakova 6e posvetila z električno vvetilko Mukovcu Jožetu, da je la-žje videl pot proti svoji hi«, ki jo ima v blizini. Pri obeh se je nato v njunem stanovanju Se nekaj časa zadržal 4ol. upra-^telj Cotman, okoli pol 24. ure pa ju je zapustil ter odšel v svoje stanovanje, kl ga ima v I. nadstropju Solakega poslopja. „PISfcopeJa 11« IO. 1936 Marta" Tako sta ostala obdolženec in Žena sama, a ništa Sla K poCitku, marveč «ta obaedela v kuhinji. Ker je imela Mrakova ravno mesecno ćiščo in ker je bila Se itak udana alkoholu, si je zaželela žganja, ila ponj v spalnico in prinesla v kuhinjo staklenico tropinovca. Obdolženec pa je špil na tenino prožnjo en kozarćek, dočim žena najmanj 3. Začela sta se pogovarjati O m»i rtftnli. o otrodt. iteU d pok. sJn£ku Tomažu, o ljudah Iz Starega trga in glede vaakega je Mrakova izrazila svoja mnenje. Tako je o ftterku rekla, da je hl-navec, ker ni hotel kandidirati na opozicijski listi, čeprav je prvotno rekel, da bo. Mrakova* je sedela na klopi pri mM, na njeni desni strani ob steni v razdalji do-brega metra pa ■obdolženec na stoJOku tako, da ju je ločil Ie vogal miže. Kakor obdolženec sam v svojem zagovoru pripo-veduje, je začela žena tuđi pogovor o dr. Kocetu, o dog-odku v Majerletovi g^ostilni ter se ježila, on jo je pft miril. Silil jo je, naj gre spat, šel je dvakrat na stranišce, si umil zobe, žena je pa še vedno sedela pri mizi. Ko je sedel zopet na stolček ob steni in si sezuval čevlje ^ojzerje, je žena začela ponavljati besedo v Piškopeja-K: hotela je to besedo zapisati v svoj ročni zapisnik, a ker g:a je imela v sobi je vstala pred obdolženca ter s svinčnikom, ki ie lcžal na polici za toaletne potrebščine, napisala na steno «Pi5kopeja 11.10. 1936. Marta«. „Joie, maš£uj mojo kri!u Obdolženec je ženo z roka mi objel okrog nog- in ko jo je izpusti!, je stopi'a par korakov nazaj. pogledala, kaj je napisala, nato pa sedla na svoje mesto k mizi. Med tem si je obdolženec sezul čevlje in ko se je ozrl proti svoji ženi. pravi, da je videl, da je bila nervozna. Stegnil je nato nogi po podu, jih prekri žal, a ko se je zopet ozrl na svojo ženo, je videl, da drži v desnici pištoio. ki jo je v trenutku že dvignila, se ozrla proti njemu in rekla Jože, ma-ščuj mojo kri , nakar je poćilo in žena je padla vznak. V prvern trenutku se je sklo-nil nad njo, misleć. da je vse fingirano, nato je "pa stekel klicat Cotmana, ne <;a bi se žene sploh dotaknil. Kdaj je prinesla žena revolver, ki ga je očivicr.o imela na mizi pod otroško oblekco, cbdolženeu ni znano. Takrat, ko je obdolženec pritekel klicat Cotmana, je bila ura okrog- po! 2. ziutraj. Po prihodu ljudi se je obdolženec umaknil v spalnico, nato je Šel v Majer-letovo gostilno, kjer se je kazal silno po-trteera in zjutraj se je odpeljal v črrnomelj in dalje v Ljubljano. Vrnil se je na dan pogreba in se oclpeljal z vlakom preko No-vega mesta, dočim je ženo odpeljal z av-tofurgonom preko Kočcvja v Ljubijajio. Glasom, izviđa in mrenja izvedencev si je pok. Mrakova prestrelilr* s strelom iz pištole iz neposredne blizine lobanjo m je projektil prestrelil tud i možsrne in lobanj-sko dno ter je bil pri sođnem raztolesenju najden na bazi desr.ih malih možg-an. Smrt je nastonda xar»baajsko dno Ur p ob© poitedbl amatoati sa «nrtnL SMBOfaMC A& ttcT Zđrmvnlk-isrtdeaec je tudJ mnenja, daj« Mrakovo smatrati za samomorilko ceprav ni radi za samomorilc« aetipifino leže&e po-akođbe to povsem sigurno. Mrakova se je namr»6 ustrslila v glavo 5 cm nad desno čelniCno groo in sicer tako, da je morala imeti verjetno cev piitole usmerjeno po-Sevno. Bila je sicer ponovno obducSrana, a izvedenci pravijo, da glasom obdukdj-skih izvidov strel z lastno roko ali pa po tuji roki ni niti Izkljufien, niti potrjen, Obdolženec, ki pravi, da smrti svoje žene ni kriv in da je prepričan, da je vzrok njene-gra samomora v dr. Kocetovih besedah, če5, da ga lahko zadene še Icaka druga premestitev, zanikuje tuđi krivdo v smeri dvig-njene obtx>žbe, 6e5, da mu je nejasno in tuđi on ne more pojasniti, kako je žena pri-Sla do pištole, čeprav ji je povedal, da jo ima shranjeno v omari v notranjem žepu suknjica. Pravi pa tuđi, da samomora ni mogel prepreci ti zaradi nerodnega položaja, ko je sedel na stoičku, kakor tuđi zaradi hitrega ženinega ravnanja s pištolo. ker mu je takrat, ko je v njenih rokah zagledal pLštolo, vse odpovedalo. Vendar se pri opisanem položaju in obdolženčevem zadržanju, zlasti pa njegovem razmerju do Za\i*šnikove, ni moči otresti suma, da je bil ravno on tišti, ki je zakrivil njen sa-momor in ženo k samomoru ne samo zavedel. marveč ji ćelo pomagal. Zaradi svoje nezvestobe v zakonu je namreć spravil svojo živčno raznano ženo do tega, da je postala od življenja zlomljena in duševno razstrojena ter da je sklonila svoji kon-l:urentinji Za\Tžnikovi, umakniti se. Povečal je njen obp Se s tem, da ji ni hotel pripraviti v Starem trgn primemega stanovanja, nasprotno ji je pa nudil priliko, da se je lahko vetlno bolj udajala uživanju alkohola, ko f! je pa zaželela samokres, ji ga je prinesel iz Mengša v Stari trg in ćelo povedal. kam g^. je spravil. Zato, da je SLano zavedel k samomoru in pomagral samomor tuđi izvršiti, govori kon-čno še okolnost, da ji ni samomora pre-prečil, čeprav bi bil v mali kuhinji in ma-lenkostni razdalji od nje. to prav lahko storil. Pa tuđi njegovo vedenje po ženinem samomoru kaže na to. da mu je bil Ijub ženin bog" iz življenja, saj je ni niti dvignil, marveč pustil ložati s prcstreljeno glavo na tlfh in šel po ljudi, nato se pa umaknil in odpeljal ter se vmil Sele na dan njenepra pogreba. Vse te okolnosti so tako sumljive za obdolženčevo krivdo in je povaem upra-vićen sum, da ga iznaša obtožba. Njegov zagovor, da je vzrok ženine smrti iskati v zagroženih premostitvah, ki kakor opisano sploh nišo bile zagrožene, marveč Ie dobro mišljene, je Ie obdolženčev poskus, da zvali krivdo, ki ga po vsej verjetnosti teži, na druge. Zato ie obtožba utemeljena. Obravnava se je ob zaključku lista še nadaljevala. žalna svečanost na Taboru LiubliaRsKo sakclstvo je suoči lepo počastilo spomin preziđenta Osvoboditelja Masaryka Ljubljana, 18. septembra. Snoćnia spominska svečanost /:a bVa«o-pokojnim prezidentom Osvohoditcljcm, ki io je priredilo ljubljiiiiNk.o sokois-tvo na Taboru, je b:la ena najlep>ih in najveCjih žal-nih manifestacij. kar jih je viJcla Ljubljana. Prostrana dvorana sokolskoga dorra na Taboru je bila nabito polna in zasedc-na do zadnjega kofička. Komemoracije so se udele/ili komandant diviz;je general To-nić, n.jegov pomt>Čnik general Dodić, komandant art;!jerije general Popsdić in mnogi drugi oficirji, pomoćnik bana dr. Maj-cen, podžupan dr. Ravnihar. ceškoslovaški konzul in?. >\inovsky, franeoski konzul Remerand, portugalski konzul inž. Knez, zastopniki Save/u >KJ bratje Jeras. švaj-ger in Sterlekar, starosta lju-bljanskega Sokola brat Kajzelj ter predstavnik" raznih drugih nacionalnih organizacij in korpora-cij, polnoštevilno so bili pa zlasti zastopani člani tukajšnje češkoslovaškc kolonije in JO lige s predsedn;ko>m dr. Staretom na čelu. Dvorana je bila v črnem, nad odrom je vise U slika predsednika Masarvka na crni draperiji, njej ob strani pa češkoslovaška in jugosloveaska trobojnica, a na galeriji so se zbrali pfap>oryčaki sokolskih edin'c Velike Ljubljane, dobrovoljci pod vodstvom gg. Lorgerja in Žagarja, Jadranska straža pod vodstvom gencralnega tajnika g. Po-gaćnika in četniki. Zalna svečanost se je pričela ob 20.30, ko je orkester Filharmonije pod vodartvom dirigenta Neffata za;gral »Tabor« iz Sme-tanovega cikla »Moja domovina .. .* Nato je stopil na oder starosta Sokola I. br. inž. Bevc in apregovoril v spomin jx)kojn©ga velikega predsednika dr. Tomažd. G. Masa-ryluu Govor inž* Bevca Bratski zbor! Na mrtvadkem odru leži truplo, ki se je v čudovito pra\rilnem naravnem procesu do sadnje -arvoje sile oddalo za ostvarltev vellčastne^a duha, za mogoćno osebnost, kl bo nosilo većno ime Toma* G. Masarvk. Prenehatl je moralo biti srce, da se je dovrši zgodovinski duhovni lik velike&a Slovana in prestopil prag večnosti in ne-umrijivostL Priroda bo hranila njegovo telo, on sam pa je vstopil v \ts1a nesmrt-nikov. ki samo v tisočletjih vstajajo kot vodnlki človeštva. Lepota in vellćastje njegove smrti sta povtucalH lepo to njeg'OVfcfea življenja. Clo-veilvo vseh narodov se je združilo v res-nićnem priznanju in nedeljivem spoštovan-ju velikega človeka, filozofa, znanstvenika, v^gojitelja, uCenika, stvaritelja pravih etičnih vrednot za cUoveStvo, politika in GFZBUftilKa. Pred nami je razgrnjeno ži^jenje človeka, ki je sđruževsl v svoji ooebnosti naj-višje Ćloveku đostopne vrednote- V najraz-SibanAjil doaedanji dobi človeStva, v naj-vefiji revoluciji 61oveSke druibe, niti za trenutak ni zgre&l pravilne sneri. Njegov pogled je redno tati Jano, dotočno in pre-močrtno uamerjen k tdlju. S svojlmi pre-protftimi, čistim! in pristnimi rmz3ogi je pridobiva!, osvaja!, snagova! in ustvarjal sam brez nasilja, brez orožja, a stvarno-stjo svojega razuma in čistostjo svojega srca. Svoj pogled na človeka, na družbo in avet je utemelji! na eni aami •diostveni R e s n i c i. Resnici je bilo posvećeno vse njegovo delo. misli, čustva, hotenja dn dejanja. Sv^oje poznavanje in spoznanje je dosegel neposredno, neutruclljivo je preiskaval istinitost dejstev, neustrašeno je odkrival in za ceno svojega življenja branil re3nico. V voledzđajniških precesih je branil jugo-slovensko narmlno miset pred zloĆLnskimi namerami avstro-ogrske diplomacije. In nikdar bolj kot tedaj je iskal svojo Iskreno slovansko ljubezen do nas. Neskaljena vera v mo£ resnice ga je vodila vse življenje. S to vero je osvajal mladino, z mladino je osvojil bodočnost naroda. Reanica je temelj demokracije, ki pomeni, da je svobo-den in zaveden narod sposoben, da si sam urejuje s\'oje zadeve in da vlada s samim seboj; demokratizem leži v delu, v pošte-nem delu. v moralni odgovornosti nasproti družbi. V tej luM se nam predstavlja nesmrtni lik pokojnika kot čudovito harmonična ce-lota njegovoga življenja in vseh njegovih dejanj. V popolnem sog-Iasju z njegovim življenjem in z njegovimi nazori je sokolska ideja po osebno individualnem, narod-nem in človečanskem pravcu. V njemu vidimo utelešen idealen lik Sokola-človeka, lu nam velja kot vzor. Njegova osebnoet bo ostala vodnica Sovečanake aokolske misli enako kot TyrSeva osebnost, kajti Tyrš in Masarvk se dopolnjujeta v celoto. Zmagal je genijalni razum vodnika človeštva. Vse je dosegel, kar je na podlagl spoznanja resnice hotel in po svojem bi-stvu moral doseči. In glejte čudo! Ko od-haja preko praga večnosti v neamrtnost, ne ostaja za njim nobena vrzel. Vs© j« do kraja dovrSil, on. veliki mislec, kovač uao-^e človeStva. m V tostransko praznino, ki jo zapuSča njegovo telo, se zgrinjajo trume, narodi, ki z njim in njegovim nesmrtnlm duhom rastejo in si ustvarjajo lepo, veliko bodočnost. Mi Sokoli smo trume, narodne legije, ki spoznavamo, zahtevamo in branimo resnico, da borao z njo pridobivali zmage na prostornih področjih sokolskega dela asa narod, sSovanstvo in Človeitvo. štva. Sokola, brata dr. Tomaža O. Mma-ryka, prezidenta-osvobodltelja čeSkoelovas-kega naroda bodi večna: Slava! Po koočanem govoru staroste inJ. Bevca je zbrana množica vzkliknila trikrat »SU-va« v spomin velikomu prezidentu, orkester pa je zaigral češkoslovaško in jugo-»1 ove nsko himno. SpominsJut sbivnost je bila zaključena z Mozartovim »Requiem«. ki ga je izvajal orkes«ter Filluirmonije skupno s pevskim zborom Glaabene Matice. Naše gledalište OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 18. septembra: Amaconke. Izveo. NedeljA, 19. septembra: Sveti Anton, vseb zaljubljenih patron. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 20. septembra.: Umetniiki ve-Čcr diaeuse ge. Dele Lipinske. Izven. Cene od 40 Din navado!. Redna sezona 1jS7/38 se začne v crn mi v soboto. dne 25. t m., v operi pa ▼ aobote^ dne 2. oktobra. KOLEDAR IXAKBS: Sobota, 18. septembra kataličeni: JcAe/ KubL JUTRI: Nedelja, 19. septembra katoličani: Januarij, Vitodrag DANAŠNJE PRIRED2TVB KINO MATICA: Gospodarion džungle KJNO IDEAL: Mali k*d KINO SLOGA: PTe^l tolnčnim zahodom KINO UNION: Njeni ljubimci KINO MOSTE: »Ave Mari jat (Benjamin Olgli) in jS križem in mečem« (Don Jose Mojlca> KINO flISKA: Beethoven RajLstava Kluba neodvisnih v Jakopiče« vem paviljonu PRIREDmi: V XEDEXJO Kinematografi isti »»pored KLNO MOSTE: matineja ob 10.30 »S križem in metenn DEŽURNE LEKARNE DANES LN JUTRI: Mr. SuAnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gospos\'eUka cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktohra 31. 3»t»€>d mita Za izprenienibo, u vsu brv/. korit* pesnikovanje bo zdaj izpod situ. V stihu beseda vse lepše se sliši kdor ne verjume, pa v uh vrag ga piši. Prva za silo vam bodi kar tul^: Konj se Ljubljani trojanski obeta. Čudo je to: ne stoji in ne leta. S kolom v trebuhu in z repom krmari, čut in okus nam umetniški kvari. Z naše univerze Ljubljana, 18. »«?pt 15. februarja Rtktnr ostane v t^oi'om ^Tu-dijskom letu prof. f. Ar. Matija SJavić. Pregled frekvence v sezmimu pre t^lu-;at«!jic. juridi^na fak. 614 *luš:ite1jev, med t«mi f>3 ftluSateljic, in^iicdneka fak. 1S1 »luša-teljev, med temi 21 slušateljk1. tt»hni^ka fakulteta .163 Musateljev, mesl temi 14 »iu-e fakultete v polet-nem pmui^tru 10H6 rednih ftluSateljev, 2 »z-redna ftlužatelja in 287 realnih ?!uAateljl<-. I f Fran VVisjan | Ljubljana, l-s. ^H•j't•*nlt»ra V ^^trtek eo Stevilni prijatelji in znauri sf>remili na zadnji poti iz hi.se žalosti Cv~ lovska cesta 47 k Sv\ Križu r^^^tnika, «ed-lareke^a mojstra in ljubljanskejj;a iucšCMtna Franca W isjana, Lep pogreb je pr^al kii!:o ugleden in ^poStovan je bii pokojnik v Ljubljani. Tnirl je v visoki starosti 80 let. Bii je na]i?tar?j£i ljubljanski obrtnik in ko-renina iz ditalnl&ke dobe. Od 1. 1878 je bil Član Ljubljanske čitalnioe, kj^r ko se zt»i-rali aavediii in napreinf Ljubljancani v 'lobi našega narodnej/a preporoda. Zaveden in napreden \i ostal pokojni Wi^jan do svoje smirti. L. 1929 mu je nitvtaa oblina podelila ljubljansko me^an^tvo. Pozabili ga ne bodo 5tevilni siromaki, katerim je vedno pomaijal, ker je bil dober in uamiljen človek. Fozabili j»a ne bodo stabilni brezposelni ot-rtnik% katerim ni ni-koli odrekel pomoli. S svojim Mrokovnim T^nanjein in obrtničko ravedno*?tk> je bil pokojni Wiejan med prvimi buditolji sta novake zaveli v obrtniSki zadrugi eedlarjev. Družini je pa bil vzorcn oče in svoji ženi Rozaliji vzoreu moL Ohraniiuo ga v spo-minu kot plemenitega In ilobrega ter na-prednp tej ceni aaprodaj niti jabolk n* debelo, rg je Se tuđi dobro založen s poznimi vr-stami hrusk. Lep^e hruške so po\-prečno po 5 din kg. Pričakovati moramo, da se bodo nekate-re vrate sočivja kmalu T»odražile. Zdaj je že znatno manj stročjega fižola, ki je se steer aajlep^i po 2.5 din kg. Manj je tud;. ie leumar, ki se pa v splošnem 5e nišo po-dražile. Paradižnikov je zdaj največ in jih prodajajo po 2 do 3 din kg. Drago je zelje, kakor s»ploh kapusnict- (ohrovt), ker 9O ga mnogo uničile gosenice Zelo dra^a je perutnina. Pi§čanc: za cvrt-je so ćelo po 20 din komad ali 40 din par. Jajca so po dtnarju komad, a Je nišo vsc-lcj sveia. Gospodinje se pogosto prito/u-jejo, da so kupile pokvarjems jajca. Na pe ru4nrnakem trgu se obeta Se ve^ja dr*2'.nia. Iz Ltutotnera — PrcIoiitCT iteta murskeca s«lcol«k<»ir* okrolja. Zaradi silnih nalivov se ni mo^ol v nedeljo vrSiti v Radioni napovedani okroini zVat, ki j^ Hl preložili na 19. t. m., na kar opozarjamo v«e edinice in nokoUko . OansHia Udelažba ta vt« iUivtvo je fttro- 1 pt vkmm. Z4nrml Sfer. 213 Aleksandrove propfleje obKaziiti r že lajik lahko premoći na prvi pirgini, da Im irfjntnrr^i sgtmnrtHimđtu miiflr nltn i|n« _ ... Ljubljana, 18. eeptembra 0 regulaciji Zvezde jn^mo že ved let. iau> so postali ljudje nezaupljivi. le nekaj-krat t*e je javnost seznanila z nacrti o re-imiaeiji Zvezde in vse je že kazalo, da se Hodo de*l pestro in obšLrno 7g«>dovino, da zdaj ae moremo razložiti, z-akaj še ni prišlo ničenja te^a ali onaon načna. Priobčili smo tuđi že prof PJečnikov na^rt reirula-«ije Zvezde, ko je hilo v razpravi vp'raSanje, kje hi naj stal kraljev ppomenik. Po tem nacrtu hi bi] osrednji drevored. ki bi vodil v emeri. ka7Jnske£a vrta in Vegove ulice, mnogo širši kakor zdaj. V njem bi Ft at kraljev spomenik. A soirlasja ni bilo. ali naj stoji epomemk oh trpni na jupru ali na sevemi strani ob kazimtkem vrtu. Po-7jie.jp 6o nastale šg veeje težave, ker se je odbor za poetavitev spomenika z*4vzemal za neki dnuri nacrt retna obcina in «?a zaradi tepa ni prišlo do regulacije. Nekaj časa je vladala vprav sumJjiva tišina. V odboru za posravitev »spomenika so že resno razmišljali, da poetavijo spomenik drug je. predvsem je prihajal v poštev vhod v glavni tivolski drevored. Zdaj pa, kakor vse kaže, ememo tatino upati, da jp vprašanje, kje bo etal kraljev spomenik, diefmitiviio rešeno. V resnicd gT© ?& neke vrste kompromis; spomenik ne bo stal v šainem park-a v Zveadi, vendar bo pa Vključen kat arhitektonski element v regulirano Zvez*io. Stal bo aa meji Zvexd« in preitrejene^a mestnega erediSCa; pod Tno-nilmentalnimi propdlejami, kjer je zdaj ka-zinski vrt. Velikopotezni nacrt regulacije m^tne^a eredišča med Konsrresnini tr*rom, Wolfovo, Selenburjrovo in Prešernoro ulico so že kolikoT toliko znani. Po teh načrtfh bodo te središ&re ulice zve-zane 6 prevodi. Uresničenje te zamisli bi Ljubljani mnopo koristilo v prometnem in estetskem pogledu. Vendar je treba pranati, da lem nacrti ne bodo še dolgo uresničeni. Z regulacijo kazinskeoa vrta in zM-anjem propiiej bo etorjen začetek. Predvpem crre za poetavi-tev spomenika, ki jra bodo lahko postavili, ne clede aa to, ali bo hkrati repiHraca Zvezda in ali bo pre-urejen stavtuni kompleks med Kongresnim trgom. PreJemovo, Wolfovo in ?elenbur resno račun a jo z njo, nam dokazuje že to, da je bila na magistratu nedavno anketa lastni-kov p&rcel kot iateresentov regulacije, Po-kazafo se je, da se lastniki psrcei dobio zavodajo, kako silno jim lahko koristi re-gnlacija, kajti zdaj so dragocene parcele povsem mrtev kaprtal, noed tem ko se jim bo po regulaciji cena silno rvišala. Na me«tnem gradbenem nradu računajo, da bo nacrt regulacije lahko uresničen ie v de-set'Ti letih, kar je pač kratka doba tako pomembtie etape mestnega razvoja * Včeraj orao po roda li o seri glavnega odbora za postavitev spomenica kralju Aleksandru L Zedinitelju v Ljubljani. Poro-čaLi sano rudi, kakien bo odnosno kaksen nej bi bil spomenik. Pod mogoanimi Ale-ksandrovimi propHejami naj bi stal spomenik, kakor ga vidimo tu na sltki m ka-koo- ga je zasnoval kipar Bozo Pengov, ki je izdelal rudi dorprsni kip pisatelje in politika dr. Ivana Tavčarja, ki bo jutri v Po-Ijanski dolini pred pisateljevo rojstno hi-šo svečano odkrit Danes prinašamo še sliko kraljevega spomenicu da si bodo osnutek lahko ogledali nag umetniki, posebno oni, ki so se ude-ležili natečaja. Celoteo osnutek spomenika bo itak razstavljen, da ga borno lahko vsi videli. VČciaj smo tuđi poročali, koliko bodo unašali srrođci za spomenik. Ožji odbor je predl&gal glavncmu odboru, naj bi se oddalo dolo n*silednjttn ljubljanskim tvTd-kam- zidaTska st*vbeniku Curini za 57.012 dn, tsimmrisVt Vodiku » 664888 din. iimetni kamen rudi Ćurku za 54.168 din, dodatna dela (Kazina) tuđi Ćurku za 31.422 din, streha in glavni arhitrav rudi Ćurku za 135.000 din, kandelabri na stopnicah Vodniku za 20.000 d;n, mizarska deia Cer-netu za 141.272 din, ključavtrcarska dela Kosmaeu za 59.900 dm, livđrska Mostar ju Ta 10.700 dm. kleparska Zitn^u za 52.350 din, naf>eljava elektrike mestni elektrarm za 10.000 din. Freske naj bi izdelal Slavko Pertgov za 70.000 din, LTc viteskega kralja pa kot rečeno Pengov za 350.000 din. Tvrd-ka Curk naj bi torej dobila dela za 277.602 din, Vodnik pa za 684.888 dim. O tem bo pa razpravljal ie glavrn*H>dbor rta svoji pri-hodnji seji, ki bo v kratkem »klicana. V včerajšnjem članku >Spomenik kralju mučeniku v Ljubljani« eta pomotoma izostali imeni arhitekta Violca Glamia in ki-parja Nika Plmata. Diugi nagTadi v nate-čaju za idejni osnntek spomenika pta hćli priznani kipar ju Borisu Ks^lmu in arh. Vinku Glanzu ter kiparju Nlko-laju Pirnatu in arh. Ivu SpinčiČu. Spomini na Lipinsko Ljubljana, 18. septembra. Pred leti je bila prvič pri nas in nam dokazala, da zamore biti varietetska ali kabaretska pesem polnovredna umetmna, Č€ jo oživi m napolni s svojo osebnostjo resm;čen umetnik. Iz majhnih pesmic je ustvarila minutne drame, da, ćelo tragedije in humoreske, napolnila nam je zavest z dragocenim m žal, tako redkim darom: čistim veseljem nad njeoo veliko umetnost-jo, ki za jame v svojem izrazu cei svet. Ali ste mogli kdaj pozabrti pretreslj;vo sliko pocestne pevke, napol otroka, napol dekleta, ki udarja s kolenom ob tamburin in po je z jokavo-kofničnim glasosn ulične popevke? Bolj obtožujoće slike socialoc be-de ni mogoče podati. lijena parodija na Jadueim. Coogsns % dobovitim refrenom je iiJ.«sla najrečjo ve-sdost, njeno karftjranje filmskrh dK, Gre-te Gavbo, Maateoe DietrJch in dragih, spremljano s ebrasonoen o sex-ape«hi. je bilo oele dnere snov n pogovore. Praviji-ca o princesi na« grsSfcu je s svojo gracioz-XK>-f>ilQantno poinrto v^>tijaia občudovtKije za njeno decenrtno prednašamje. Njena tevr-stna kkvirska tehrrka, njen obsežni sim-pationi glas, ki zamore enako ucmkovito parodirati najvišjo koloraturo in se rmža-ti do gflobokega aita, njeno igranje im hasr-mooflco, njena okretnost in ljuhkbst — se zdruzujejo v nadvse zanimivo umetrrško osebno&t. Njena vitka dekliška pojava osmaja na prvi pogled, rdeČeUskam la»tna (takrat je bHa namreč rdečekaa!) prosojna bela port je učinkovit okvir za njene temne, velike oči. ki se rnftjo tako preticaao koketno smehljati, a se v noslednjesn hipu stožijo in »dmapcuc, pobe žalosti m »omote v neko neouno daljo, se rrpno v sv«t vižje res-nico in obtožujejo — obtodhrjejo ono ix če-s«r se noreuje... Za njeno veselostjo, za njeno parodijo je 6kritih tolflco vcHkfli resnic, mimo karte-rih hodimo marsiSarsi v življenju in j;h pucasmo, Deia Ldpiipkftia je aa >msjrngir to, kar je sam: za površne Ij-udi — penec se šampanjec, nosilka veselja, predstavnica lahke muze; za razumnike pa ekstrakt res-ničnega življenja, jKKian v sem ter tja bizarni, toda vodno umetni^ki oblfki. Srcča-rtje z njo in njeno umetnostjo je dr»godek, ki ga je vredno dožrvetL M. S—eva. Konferenca Turističnega sveta I^ubljanaL, 18. septembra V posvetovamici zbornice za TOI se je v torek vršila konferenca Turišričnega sveta, ki so se je udeležili zastopniki Zveze go-stilničarskih zadrug, mestnega turističnega sveta, Zveze za tujski promet, zastorpniki krajevnih tuTističnih svetov ;n zastopniki naših letovisčarskm krajev. Na konferenci se je govorilo zlasti o nameravani uvedbi 10*/» napitnme od račuffiov v turističnih kTaj;h, kjer p* so prišla do izraza moćno deljerna mnemja. V nekaterih letoviščih, kakor na Bledu, v Rogarriki Slatini in dragod je bila lOVo napitnina že v veljavi, vendar strežniško osobje ni bilo zadovoljno, ker se ye v marsikaterem primeni tzdcazalo, da skrž; povišek cen le gospodarjem, dočon ostaja nameščetistvo prikrajsano. Nopitoi-na v odstotkih je mišljena tako, da se sled-njic porazdeli po gotovem kljtfču med strežniško osebje, kar se pa v številnih prime-rih ni zgodilo. Odtod tuđi nezadovoljnost gostinskih nameščencev. Razgovor o tej zadevi je zavzel na koo-ferenci največ časa. Za uvedbo napitnino v odstotkih in sšcer po vsch turističnii kra-jih, torej t*idi v Ljn4>ljđ.ni, so se takoj tl-javili zsstopniki gostinskih podjetij, proti so pa bili predstavniki drugih organizactj t.T L-atitnci}. tako todi zaatopnik mestno-g^i poglavarstva, ćočkn se ni zastopn ik Zve-xc 2A tujski promet izjsvtl ne za ne proti. Razgovor je ostal slednjlč brez sklepov in se bo nadaljeval na prihodnji konferenci, ki bo najtnrž že v kratkem. Goistinska pod-jetja, ki se bodo odiocila za trvodbo KT/# Jtapitaiiite, si morajo dotlej preskrbet; tndi tcs kvalificirano strežnifiko oeebje, kakor •to zabtevtt zadevna uredba. Na konferenci se je razniavijalo daije o pcisočbafo posamezirSi turističnili odlborov oglede ooetiS&enrja ^odc po industrijskih 'obratni, s cimer je pooekod skoraj popol-ooma onanogoceoo, dragod pa vsaj zeio ota&oČeoo kopanje. Zaradi kaposcaiija iz-cedkov v tekočo vodo je zelo prizadeta Sevčoja, v zadnjem časa pa ttsdi Sav«- Spro-ieni so bili ptredlogi, naj oblast praili pri-zadeta industrijska podjotja, da urede potrebne čistine naprave, ker ne gre, da kva-rijo Čisto rečno vodo in s tem škodiijejo turiatičneniu prometu v krajm ob Savi, Sa-vtnji in drugod. Sava, ki je bila do nedavna ie tako lepo čista, toče zdaj tuđi čez dan v*a. umazana in je zaradi prmesi indu-strijskm izoedkov naravnost škodljiva, torej kopanje v njej nehigiemćno. V Savinji pri Celju in ntžje v njenem toku se zbira premogov prah, kar ensko ne priporoča Kopanja v njej. Na konferenci se je raz-pravljalo tud* o situacijskem poročilu glede letoSnje polotne tujsko-prometne sezone^ ki pa mora biti Se podrobne ie izdelano. Slednjič ne je na kratko ob ravna valo se vprssanje gostinske sole. V Ljubljani imamo sicer obrtno nadaljevslno Solo za gostinske vajence, naonerava pa se ustanoviti prava strokovna gostinska, šola in sicer za vso država Dema sredstva z^ UBtanovitev take sole so že zbrana, manjkajo pa potrebni prostor. Nekaj časa se je mislilo na bivši hotel Ti voli, a je zamisel propadla. Tudn razgovor glede ustanovHve sole se bo podrobne je nadaljeval na ei prihodu jm ' I terene, France Lapajne pri Abrahamii Jesnice, Ih. septeinlbra Danes praznu je aOletni žrvljenjski jttbi-lej £. France Lapajne, strojevodja državnih železnic, stannjoč na Je^enirah. Naš filav-ljenec je bil roj«*n 18. septembra 1887 na Vojskem nad Idrijo kot sin posestnika. Kakor vefina kmečkih fatrtov. je moral tuđi on s treruhom za kruhom v tuji sv^t, Ključa vničarske obrti se je izuči 1 v Docncatah. Leta 1909 je dobtl siužbo pri KJLD na Je-tienicah, kjer je deUil kot kljueavniiar tri leta. Nato je vetopil v akožbo pri državnih železnicah v Gorici, odkoder je bil po nekaj letih premešcan na J««ionice. Leta 1913 se je poročil z gospo Jožico iz uglp>dne Ogrinove hiše. V srećuem zakotro se jima je rod51o žest otrok, ki stfa jth vi^ojila v narodnem duhu. Vsi dnrftoski ČVtni ao za-vedni in dolavni Sokofi. Slavijenec je ie doiga 1 ata sirojevođia ditovufli ieleanie. Med veHtoo železnifarsto etavko je bil nenacksna upokojen, ker ga |e netedo ovatfiL, da je 6iril komnnizem, čaravno je bfl od mladih let navdusen Sokol in narionaliet Bil je Sokol £e irpred vojne dobe. Takrat Sokolom ni bilo poseja-do z rožicami, pač pa je bilo njih dela združeno z borbami in irtvami. Toda ?Ba razočaranja na^eija Franceta nJ-9O zioanila. Ifiren tn skromfm kakor vedno, dela pri Sokolu in 8 Se večjo vnemo oprav-lja posle društvenega kletarja in gospodar-ja. Vedno je v Sokolskejn domu^ vsem je v stežbe prostem 5a**u na razpoiago, pov«od \e navfloi, eamo tam ga ni, kjer je brei-det|e in zabava. Želimo g. Lapajnefti, da bi f^a usoda ahranua eilega in zdravega preko l?pe je-eeni v pozno zkno Živi jeo ja. ^" KINO IDEAL "^ FRKMIERA! PREMIERA! FTlm po znamenitem romanu Pranees Hođgson Burnettove MALI LORD Glavno vlogo ipra nepozabnl >DAVID CX)PPERFIELr>c mali FREDDEBAKTOLOMEW Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, Jutri ^ap m^ w mM. % ar » ^MB Veliki Emil Janningsov film PRED SONCXM ZAHODOM (Der Herrscher) Gerhart Hauptmann Premiera! Edinstvena atrakcija tropičnih krasot, zveri, in zagonetk v velikem filmu GOSPODARICA DŽUNGLE Premiera Film iz dunajskega družabnega življenja po romanu H. R. Bartscha NJENI LJUBIMCI (Hannerl und Ihre Liebhaber) V glavnih vlogah: Olga Cehova, Olly Flint, Hans Moser in Albrecht Schonhals Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, predstave jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri. — Putnikov urad Za delavce v Parizu. iPutnlk* je v Parizu otvoril poseben urad Sa delavce v Rue la Michodiere, Pariš II. Urad ima precej ugodno legot je v blizini većine želoaniSkih postaj, našega poslani-fitva in izaeljlesiižkege komisaxjata. V njem bodo lahko potniki odložili prtljage in cakali na vizum ter vozovnice, na raz-polago jim bodo tuđi domaći listi in pribor za pisanje. — 201etnica »carzanske scaroto«. V noći od 17. na 18. septembra 1917 naj bi bila prebtta avstrijska fronta. Italijani naj bi bili prodTli proti Tridentu in obkolili vso 11. avstrijsko armado. Glavni inicijator tega drznega nacrta je bil pokojni dr. Ljudevit Plvko, rezervni nadparoćnik in poveljnlk ćetrte atotnije 5. bataljooa I. bosajiakohercegxrv8Kega polfca. Z njim so sođelovali nekateri deAkl čaatpilcl in voia-ki ter nekaj Jugoalovenov. Vaeh ,je bilo okrog 60. Naftrt ae ni posrecll, veodar so pa carzauski jun&ki mnogo prlposnogli k osvobojen^u nadega- in oeflkoslcyva&kega naroda*, ker so pokazali zunanjemu svetu odločn© zahtevo obeh narođov po o»vobo-jenju izpod avstrijskega jarma. Zbor b&laiajk z velescjnaa igra vmak dan V RESTAVRACIJI fLLOYDft SV. PETRA CESTA 7 a^ir/J!iiMj-j-::fi:P-?TiriH:!!!-- ..iiiiifmiajBmiMiinMEii^^ifHfM!!:-^ :ii:nw^ni!!s:r:j: :;i!rnm:n'K»ir?:n:'iiin]mtfr — Putnik priredi eleječe izlete z vlakom: od 25. do 26. septembra v Tret ta c^no od dm 115.—, od 9. do 14. oktobra v Rim sa ceno od din 050.—, v Napoli za ceno 1000 din, ol 14. do 19. oktobra v Milano zs. ce-no 850 din. V c^ni pri hletih m Rim, Na-poli in Milano je uključeno prenofci&fie, prehrana, vožnja, potni list in prevor v hotele V€te ostale informacije v biletarnicah Putnika in v izletni ptearai 0ko»rn v hotelu Slon. — Iz »Sluibenega lista«. '»Službeni iirt kr. banske uprave Iravske banovine« H. 75 z dne 18. tTm. objavlja pravilnik o nadzoru nad odtočnlmi vodami naselij in lndu-etrijskih in obrtnih podletij, odločbo o zvi-fcanju dok lađe za javne borze đeia, odiočbo o podporah nezapoolenim delavcem • name-Šćencem), ustavitev nakazniškega prometa E Nemćijo, poda! j&an rok za izkljućno uporabi janje električnih vodov in ra2ne objave iz >Službenih Novin<. — Za rartve^a pro^la^eii. Okrožno so-Jflišće v Celju je uvedlo pojtopanje, da *e proglasi za mrtvega Jiuies dmal£5č, rojen v Jeroslavcih, prlacojen v obfiino Kapele arez Brezice, ki Je odfdl leta 1915 v svetcv-ro vojno na rusko boi'^ee ter od tega ?a*a sploh ni nobenega glasu o njem. — Mednarođna aTtomobiUka ee«ta London—Carigrad. Med Londonom in Carigradom gTade veliko medna rodno avtomobil-fiko cesto, ki bo vozila tuđi skoči našo državo in sieer od Feketiča preko Novaca Sada, Sremikih Karlovcev, Beograda, Rragu-jevca, Niža in Caribroda. Letočnjo jesen lio dograjen del ceste Beograd—Novi Sad, pri-hodnjo jasen pa ves del ekozi naSo driLavo, kl je ta onim v Nemftjl najdaljli. Za eeeto v n*h\ državi se bo porabilo 760,000.000 • Bole na dan pogreba T. G. Masarrka. Kr. banska uprava, prosvetni oddelek, ob-javlja, da se naj na dan pogreba bivšega predaadnika češkoslovaške republike, T. G. Itasanrka, v torek dne 21. septembra opra-vijo na vseh šolah za učence predavanja 0 velilrem pokojniku. Ta dan ni pouka. — GledaliSke predstave se ta dan ne smejo prirejati. — Gdl. Lenka Sarkova r Parim. Pred kratkim se je vmila z Dunaja, kjer je prak ti ci rala v svoji stroki hčerka laBtnice od-li^nega salona za klobuke v Ljubljani g« Mira! Sarkove. Na Dunaju se je gospodi&na kaj kanalu uveljaviLa & svojim izrednim talentom in okusom. Ka kor smo £e »voječas-no poročali, je na slovitam derbyju 1987 v družbi najodličnejšega modnega svela vzbu-jala pozornost Prakticirala je od februarja v dunajakem največjem salonu za klobuke >Susanne<. Zdaj pa nadaljuje ie od ©rede avgueta svojo prakso v en*m izmed najbolj priznanih in prvi hsalonov v Parizu, kamor #e ji je posrećilo s teiavo pri ti, saj je mano, da se more dane« v Parizu uve-ljaviti le tujec, ki ima izredne sposobnosti. Salon gospe Mirni Sarkove je na ta način 5e bolj oevBŽil evoje zveze 6 svetovnim modnim centrom. Odč. Lenka obve^ča salon sprati o najnovejših niodnih kreacijah in polilja v Ljubljano najnovejše modele. ?& Blizu ^^^Ž 65,000.000 dinarjev znaAajo đobitki prthodnjeg^ 35. kola državne razredne loterije, za katero se bo vršilo prvo irebanje 20. in 21. oktobra 1937. Glavni đobitek: 2 milijona dinarjev 2c s Va srećke lahko dobite 500.000 dinarjev. NaSe cenjene Čitatelje opozarjamo na pri-logo znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Hica 15, ki smo jo priložili ćeli današnji nakladi. Dolgoletno vzorno ter nad vse korektno in solidno poslovanje te kolekture je naša javnosti znano že tako dobro, da jo tuđi mi a svoje strani pripo-ročamo našim Čitateljem. — V trgovsko u&lISče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, se sprejme še nekaj dljakov-lnj, ker je le-tos otvorjena Se ena nova udlnlca. Nakna" den vpis je dovoljen do 22. t. m. — Opozarjamo na današnji oglas o raz-prodaji vse zalog-e moških in deških obla-Čil globoko pod laatniml cenamL I. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. Pripo-ročamo na nakup te znane solidne tvrđke. Malo vrh ove izbrane spise bo izdala v 12 knjigah knjižna založba »Klas« (Ljubljana, Rutarjeva 4.) in sicer za ceno 600 Din. Prva knjiga »V študentovskih ulicah« bo izšla v septembru. Cena v platno vezani knjigi Din 50, po iziđu Din 60.— Za-htevajte prospekte. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izpremenljivo južno vreme a krajevnimi nalivi. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. NaJviSja tempenatura je znafiala v BeogT-adu in Skoplju 28. v Sarajevu 27, v Zagrebu 25, v Mariboru in Splitu 24, v Ljubljani 22.5. Davi je kazal baronieter v Ljubljani 758.9, temperatura je zna&ala 16.2. — Nesreča. Na Masarykovl cesti je 15. t. m. je neki vojaSki motociklist podrl učiteljico Ivanko SvetllCeivo v pok. in jo precej resno poškodovai na glavi, po no-g-ah in po hrbtu. Pr«pelJaJi so jo v bolnico. ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V 6ISRI — TELEFON 33-87 VeUka ljubezen Lud wiga v. Beetfcovna s Harry Baarom v naslovni vlogi. Predstave v soboto ob pol 0., v nedeljo ob 3., 5., 7. In 9., v ponedeljek ob pol 9. uri. Cenjene klnoposetnlke obveičamo, da bo od 21. IX. dalje kino med tednom zaprt, ker smo odstopili kinodvorano v telovadne namene. Predstave se bodo vršile aedaj: ob sobotali ob pol 9., ob nedeljah ob S., 5.v 7. In 9., ob po-neđeljldta ob pol 9. ori. Prihodnji »pored: ALLOTRIA Adolf Wohlbrttdc — IJiAljaiiteii arettran v Parizu. V Montatoznu v Juinl Franciiji je policija pri jela dva sumljiva tujca, od kate rih se ©den plde Rudolf Harc. rojen 1903 v Vo-scu v Jugoslaviji, drugi pa Avguat Meho-ra, rojen 1920 v Ljubljani. Harc je pri zaslidanju zatrjeval, da je sluzil v tujaki legi^L, ođkod-er je dezertiral. Zaradi tega ^e Wl oboojen na dv« leti |eee, ki ju je presedea v Francijl. V Paorlai jo bdl oboo-jen na teto dnd aLptsra, ker je neki hrvatski organizaciji portal čestitko, ko je bil umorjen kralj Afeksander v MarsefikL Pri aretaciji je Harne dejai, da aimpati-z*ra z uataAl. Pravi tuđi, da je bil do ju-nija 1987 v Spanigi v «lu*bi nacionalista^ pri saniteti. Mebora je bil prijavljen pod drugim imenom, trdi pa da zaradi tegra, da U se lahko vpisal y tujeko legijo. Oba aretfcranca sta Hrvata. — Tragedija vpokojenega lelemiearja v Zagrebu. V četrtek ponoći se Je odigrala v Zagrebu pretresljiva tragedija, življenje si Je konfial upokojeni žedezničar Filip Pe-oovnik iz RuA pri Mariboru, star 57 let, Nekaj mesecev je tega, ko j« bil operiran na »lepiču. pa se mu rana ni medila in trpel je silne bolećine. Zato je većkrat izjavi], da se je Življenja naveličaJ, in da si ga bo kotićal. To je tuđi utortL V ce-trtek ponoći se je ustreUl. Zadel se je v sence in bfl je takoj mrtev. Na strel w> prihiteli sosedje in viđeC haj m je tgođUo so poklicall policijo. Po komisijskim ogledu je bio truplo {Mvpeljmao v smvod xa ao-dno medicino. — Ztt ubU tMtm. V. vari BuSetinu bllai VlroviUce je kmet Jakob ipamć ubU svo-jeffm taeta Franja Londariča. Zet «e je bfl pretlil v tastovo blio in »kupaj sta gospodarila. Kakor Je pa v takih primerih £e običajno sto m kmalu sprla midi razdt-MtTD premofanja. Stari Lonćarić ni botal nifiesar sUsatl. da bi izroćU setu to fcar I Je bil namenil svoji hflert. V Aetrtek sta * se na đvorttCu aopet sprla. Set Je pograbi! samokres in ustrelil tasta. Zadel ga, ie tako dobro, da Je bil takoj mrtev. Po S)o- «nu je Spanić pobegnil. ___ Iz Lfoblfane —Ij Srbska inmnmiiiniis cerfcvena ob£l- na objavlja, da bo jutri po liturgiji, kl se prićee ob 10. v pravoslavni cerkvi Sv. Oi-rila to Metoda Micanje sv. Duha za vso pravoslavno Solako mladino osnovnih in srednjih sol v Ljubljani. Verouk za osnovne sole se prične ▼ ponedeljek 20. t. m. in uCni red oet&ne Isti kakor Je bil lani in sicer v 2. razredu vađnice na Resljevi cesti ob ponedeljkih in sobotah ob 14. do 15. sa I. ta n. razred, od 15. do 16.30 za za IH., IV. tn V. razred. Verouk na gim-nazljah m drugih srednjih Solah ee pri-ćne 1. oktoibra po ućaiem redu, ki ga dobe u&end od svojih gimnazijskih uprav. _lj Praktifni učiteljski ispiti na dri. obiteljski soli t Ljubljani se bodo pričeli ▼ je^enskem roku v petek 22. oktobra ob 8. uri dopolđne. Kandidatje naj vloie do 16. oktoibra prošnje po uradni poti za pripusti-tev k izpitu in naj ne Rslaaijo pol ure pred za??tkom izpita v direktorjevi piaarni. Za-ka**nele proSnje kakor tuđi zamudniki pri-dejo v počtev ?ele v prihodnjem izpitnem roku v aprilu 193R. Posebnih obvestil kandidatom ravnateljstvo ne bo požiljalo. Ravnateljstvo. —lj Tramvaj na dolenjekl pro^i bo kma-lu vozil brez traCnic. Oe si ogledate nekoliko tračnice dolenjske proge, skoraj ne morete verjeti, da tramvaj §e vozi in 6a, še ni bilo nobene veCje nesreće. Trajnice, ki so menda stare že nad 30 let — kaže, da vozi tramvaj po njih, odkar je v Ljubljani zaCel voziti — bo tako obrabljene. da so tu in tam tanke kakor plocevina. Zato so pa tuđi zelo akrivljene, adasti na klan-cih, kjer vozo\d še posebno poskakujejo. Pri vsem tem tračnice na dolenjski provri nimajo niti prave, kamnite podlace kakor na obnovljenih prognh. Zato morajo progo stalno popravljati. Nedavno so jo precej temeljito popravili na KarlovSki cesti. Ce na dolenjski progi ne bodo izmenjali trač-nic, bodo morali kaj kmaJu ustvariti tramvajski promet. —1) Umrli v LjuMjonl od 10. do 16. t. m.: Huhad T\*ana. roj. PavMar,. 75 let. vdova iriranaTi. ravnatelja. Pprko R07J, 20 let, za-sebnica, Hafner Mihael, 72 let, ^aFebnik, Knofter Marijana, 80 let-, zagebnica^ Havli-^ T-jubljani. Kozin Ivan, 60 Ipt. ko^Tr. Vnanjp fforinf* pri Brezovici, Pibmv^o Ludvik. 20 let. *hiira, Pša-ker Bori?. 2 m«;era, pin voj. invalida -trafikanta. Campa Ivana. 4fi let. zpti. Sulejmanovi/« Klmil^n. roj. Simic. J?5 let ponf.režnira. -T«mc Vincenci), prosjak, I>olsko pr-; Ivinbl^anT, Peric Alojzij. 36 let. orr>žni.5ki pndnared-nik v p- PoTaršek Anton. 11 dni. *in Tn«»tTiefra d^lavca. Cerar Katarina. 4« let, po?j»ka'^«lavka, Gra-di^e, oH?.. Lukovica, fterae Aloizij. 70 let. ob& ubo^ri. Sp. Plivnica. o"W. Zalna, Ko^roi Anton, 48 let. podni oftVfal. Mokronoe, Vre?^k Franc, 6 me^ecev. s^in . — —lj Zdru*enje mesarjev la klobaoltar-jev v LJnUJuil obveJĆa cenj. cbčinstvo, da bodo ođ 15. septembra t.l. dalje meanice in stojnlcc ob nedeljab In praznikih ves dan zaprte. Dan pred nedeljo ali praznikom bodo U lokaU oJprti do 19. ure, oa se bo vsakđo lahko j>ravo^asno preskrbel z mesom. —lj Izobraievalni In «*n! te€a|i Trjrovske-ga društva »Merkur« v Ljubljani. Triiovsko društvo »Merkur« priredi po45en^i 7 oktobrom večerne )ao «đru£tvo lo obiskovalci i^rer v bodova betoni prav prijetno ] re^enefem. Prej bole stene in efrop so sedaj prebeijene 6 prijet-no fivetiOTunrieno barvo. ki se $ temnt> bar-vo inventar ja in oken zelo narniorinčno 6kla^ da. Preurejena je tu*li ra7i>vetljava v »ivo-rani. Nanovo so napravljeno svetilke na. zadnji in »transkih fitenah, ki dajejo ipIo lep in močen 8vetlol»en efekt, kar d«t'la dvorano zvečer ^e prijaznojV>, okačena je pa nrC nazevetljava na stropu. Gledali^keniu (nini naklonjeno olnSinstvo naj te ?,rtve Čitalnice uno$t<*va in se o^ido^lii 1 lopim obis-kom leto^njih predstav. Skoda, ker ni «le-narja, da bi* se preuredil in povefial Ae olol>nih pre^intav. — Dva paviljona »o pričeli na Mentnem trpi popravljati kranjski pi*ilci. Poleff *ta-rc^ra bo nairwe^ let^>g postavljen fte dni^rl paviljon, ki je bil na veleeejmu v Ljubljani. V oheh pavNjonih bodo ra««ta.vljeni plavni dofr»itki letošnje tomrx)le, ki bo dne 8. oktobra in sioer; avto, ilvoj*» motornih ko-1«-«. mmlerna kopalnica, kajak, v^č bicik-ljev i. t. d. Za veliko kranjsko tombolo tuđi leto* no vgej državi vlada živahno Kaai-manje. Pri^kovati je do lO.OOo ^ob tok oval-cev. — Ifcrft narave. Pof*^tnik Jo4a Pi^tn:\n na Kokriei ima rui \Ttu mlado Jnblano, ki jo 1»ila leto« presajena. Jablana jp »pomladi močno evptela, potem pa i*e yp> w1elo. dn *«» je posuiila. Vse li*tj«» ji j«» odpa ilo. Be«laj ria jc**en pa jablana r.opt't pocanja li^tje, obenrm je pa prej&nji tedeu prav leno vzcvotela. Doliro^rH^ii dež p« Je **ta\] f© »koro v«ie crvetje uni^ll. Grozna ljubavna tragedija 17 letni fiant zabodel svojo 16 letno izvoljenko In sebe Čakovec, 18. septembra Včeraj popoldne »e je odigraJa v Koto-ribi pretresljiva ljubavna tragecll|a. 17-let-ni mesarski vajenec Josip Pongra^, uslu*-ben pri mesarju Veko«la\Ti Nagrvju v Ko-toribi, je zabodel 16-letno Vero Jurt'anovo iz Donjega Kraljevca in si konfal življenje. Fant je bil zaljubljen v Vero, ki Je bila hči uppkojenega železni^nrja. Vsak dan se je vozila v Kotoribo, kjer se je učila Šivati pri gospe Maltarjevi. Mm&i Nagy je t* več dni opazoval na Pongraru čudno izpre-membo, ni pa seveda slutil kaj fant snuje. Včeraj dopolđne je odSel Ponirrac iz mesnice ter vzel s seboj oštro nabruSen mesarski m>l. Ves razburjen je pri^el k Maltarjevi in pokliča! Vero iz sobe. NKS hu-đega sluteCe dekle je stopilo na prag", kjer ji je pa Pongrac niolče zaMadll oeter ine-sarsfld nož naravnost v »rce. Nesrečna Ve- ra se Je »gradila nnrt^'a. Z €4cr\*avljenlm nožem v rokl je hotel fant navaliti Ae na nekoga miadega delavca v Halt«-rj*»\i đe-lavnid, kjer pleto koAare. MNH je nam-rrr, da je tuđi on zaljubljen v \>ro, in da mu jo hoče prevzetJ. Delavcl m> opaoili Pongraca s okrvavljenim nožem v roki In hitro m> zaklenlll vrata, da ni mogW v dela\-nloo. Videč t4i se je P«»ngrac zabode! v »rce In twdi on jo takoj izdihnil. Preinkava je dognala, da ft« Je prtpeijal Pongrac zjutraj % Vero lx Kraljevca v Kotoribo. Ve« ča« je prijazno govoru" t njo in nič ni kazalo, da je zaunoval ^rrnAen zločin. Ponirntc je bil nJn preniolnlh »tar*m* iz Goričan. Se nekaj menevov pa bi bil kotira! <«vojo nčino dobo. Gospodar jo hU eelo zadovoljen z njim, ker ja Ml prideo In ubogljlv. Iz Maribora — Mehani! Ceškoslova^ki narod žaluje za svojim velikim prezidentonn Osr\*otodite-ljem T. Masarvkoni. Tej žalosti bratskega naroda ee pridružuje ćela Jugoslavija. V nedeljo, dne 19. t. m. se vrše v Mariboru žalne svečanosti. Mestaa občlna je na svojih poslopjih razobesiia žalne zastavo. Vljud no vabimo mešSane, da v eoboto zve?e>r raz-obesijo na svojih hišah žalne zastave, kl naj vise do torka. Predajnik meetn^ obfti-ne: dr. Juvan, 8. r. — RazpU voj. štipendij. Ministrstvo vojske in mornarice je razpisalo 10 štLpendij za žtudij veterine na beograjaki univerzi. Podrobni pogoji za epo-ejem in za vladanje prošenj se dobe na mestnem vojažkem ura-du v Mariboru, Slom^kov trg 11. Prošnje je treba vložiti do 30. septembra t. 1. — Z meliskim mostom ne bo ni^. Za zad-njo občinsko sejo na Pobrežju je vladalo v vsej javnosti veliko zanimanje zaradi \T>ra-sanja gradnje melj«keffa mostu. Predt*ed-pobreSke obilne je poroial, da je os^lovpra sanje meljskega mostu na mrtvi točki, ker zainteresirani krotfi mestne občine niaribor-eke ne eo^Lažajo z omenjeno gradnjo. C»o-spodje pri meetni občini so namre^ mne-nja, da je novi dravski most potr^ben le za Pobrežje in da mesto nima nikake^a iHtere^a. Seveda je to ninenje doiela napeC-no, saj je inano, da je meliftki most krvava potreba meatn^ga predela v Melju in okolici. Skoda le wi obljube, ki so bile za časa volilnih eho-lov tako laskavo servirane. Zavedui občani si bodo to dobro zapomnili. __ Čudni pojmi neke^a P«»reŠkega ob- Mnskega odbornika. Mnotzo hrupa je na eeji pobreške^ra obeinskejza odLora, ki ^3 je vršila preteklo sredo zvečer, povzrocilo vpra-šanje prispevka me6Čan«kim «olam. l*ri debati je spregovoril obČinski odl»ornik F. iz Tezna, ki je predlagal, da ta priapev^k pla-čuieK) samo oni staržj, čijih otroci pot=«čajo meščanske šoie. Seveda je opozicija oetro nas topila proti temu, ker de tako tokuače-nje upira vaak^mu šoctaln^mu družabnemu zakonu. Gospod F. naj si uiponini, da je socialno-prosvetn& dolinofet vnake občine skrbe-ti za izobrazbo svojega nara^čaja, ne glede na gmotno s-tanje starčev, ker ee ti iiak oddolžijo za šolanje svojih otrok z od-merjeno šolnino. — Gradneno gibanje mariborska okolice. V neposredni blizini Maribora je opažati izredno gradbeno živahnost. Iz tal raepjo vedno nova po&lopja, tako da bodo okoliSke orčine kmalu povezane z mestom samim. Takrat bo vprašanje priključitve zopet aktualno. — Grozen samomor. Xa cesti bliru Slo-v*njsradea so ljudje našli truplo neznan— ga moAkega, ki je bilo brez irlave. Kmalu *o v jarku na^li 5e s4rahotno razmesarrenu glavo. V ustih je ticala dinamitna patrona. Takoj je bilo jasno, da je neznane«1 izvrsil samomor. Oblasti »o uvedle prei^kavo in ugotovile neznanfevo ident'teto. Obupanec je 441etni banovinski ceMar Filip Ta51er. Iz preiskave doznavamo, da je pokojni pred strahotnim Aamomorom naslovil na h«no-\?nsicc^a cf-?tnef?a nadzornika neko pi«mo, kl "00 morda pojasnilo vzrok Tašlerjeve «nr ti. — Sokol«ftu! Članstvo vg?h marittorskih sokolskih dmltev, Tezna in Studenca «e podva, da «• polnottcrllno udeloti ^omin- ske žatee protlave za pokojnim pr«zid«*n-tom Osvoboditeljem Ma«irykom, ki bo v nedeljo, dne 19. t. ;n. ob pol 11. uri v Narod-netn domu. člani uprave ne morajo udels-ziti koiihMnorarije v alavnostnlh krojih. Dolžnont fOAOintva 'e, da ne oddolli sporni-nu velikeja poko»n'ka 8 rvojo navzočnostjo pri kwnemoraciji, ki jo prirejajo Jugo<*lo-ven^sko i?e4koslova5ka ligu, CeSki klub in sokohtvo.. Iz Pttija — Ptuj m Je ob žalostili ve^ti o smrti preasidenta Masaryka odoi v firne z»stave. Zastave pl&polajo z vrnah. javnih poekKpij, kaJtor tu
  • e z zanimanjem »ledilo \Tatoiomnlm vm-jam naiih vrlih gasilcev. Zanimive ao bil« reševalne vaje iz visoke hlfte. tako zvane stare dale. kjer ao se gasiicl z redenimi otroci spudCaJi po reSiini vrvi v glotrino. Zelo so tudv»«n zasluga po&tovalnemu članu g. Moćniku fctefanu, ki je vodil nastop. Po nastopu ae je vrftU defile gasilake ^ete pred stareAinstvom fte-te. Ob odhodu g. Breznika Selimo istemu na njegovem novem meetu v Maxiboru vae rajboljSe. — Sokol vabi vse svoje ČJane in sokol-stvu naklonjeno obćinatvo, da te korporativno udeleii v nedeljo telovadnega na-stopa pri Sv. Marku. Odhod ob 10. uri dopolđne iz Ptuja. Pokažimo vaein na&o n*-omajno z\'e»tobo sokolstvu! — Padel x zidar*«keg» odra. Pri sv. Mat-ku pri Ptuju je bil pri podiranju jadarske-ga odra zaposlen delavec Martin fcnidarici. Nenadoma se mu je oder poruSil in je p«*-del. Zlomil si je levo nogo in zadobil mv tranje podkodbe. Prepeljaji je bil v bojnico. — Vlom. V go»tilno Straschill na Bregu pri Ptuju ao ponoći neznani vlomilci vlTadn« letine, ^redi v ne p-'-družniea SVrD ob 10. v Soli na Ježio; predavanje £. Sol, nailiornika Josipa Strekl)» »o pravilneoi oblranju fn hranjeoju badja«. Tako hK>lo tuđi na^ gospoflinje lahko *H-Sale, kako *a naj^K>lje ohranja «adje preko zime. Obeneui bolo dana tadnju, navodila za raz»ravo badja in cvetja, ki bo prihod-njo n^ieljo v ježenaki ftoli, Raz^tava bo pre^-ej privlačna, ker je posrbljeno tu^i tsl o^enjevanje razstavljenih stvari in tu lepa dariU. PONESRECEN POKLON — Vi jest« tako maio, ^oepod ravnatelj. — O. goapođitaa, će ftedl človek vam lUMpnti, ga mina vi« rm*l}t ćo jaćk §ter. M3 »gLPVMifgii wAKOiK wi *. m «n^t msz. *'— * Varktičnih kraph nastaja nov svet Rostoo prodiranje ▼ poterae krafe |e prav tak* važno, kafcor |e Mto ođtfifle AaMftht Prof. Oto §mM, na$E&sht£nej§l razislrovalee polarnih krajev. Njemn se mora Rusija v prvi vrsti zahvaliti, da Je dosegla ▼ prodiranju v polarne kraje taJco nepričaltovane ttspehe Ko ee je leta 1867 ameriški državni tajnik William Henrev Seward pogajai * Ru-»ijo o kupnini za Aljafiko, to nazvali ne--zadovoljni Američani Aljaeko *Sewardova ledenica«. Praktični tnpovci so gia^no ovanje in malo je manjkalo, da Sewarda ni zadelo prokletstvo. Sele mo%'o pozneje ee je izkazalo, kako aobro je bilo investiranih fiT.OOO.OOfi dolarjev, kl jih je takrat plafcala Amerika Rusiji za t-o puFto OT^em-Ije. Leta 1880 so nainreft odkrili na Alja&ki zlato in do leta 1929 so ga pn-iobili H novih ru-lnikov že za 386,000.000 dolarjev. Pole;? tepa j° P3 prineela Aljafeka Amejnki Še »rebro, tne ledino, le^, in kožuiKn'ino. Rusiji je pa obtalo .->e več Aljaek. fe ogromnih proeUanetev niskih arktičnih krajev bi jih laltko napraviti najmanj šest. Caivka vlada m mnogo vedela za polarne kraj«, saj je imela v ogTomni raotniki Ru-s'ijp. dovolj aitn<*ii in UsSav. Zato je bila prodaaa Aljaska w. bagatelo. Za druge krnje na daljneni neveru se vd nihSe briovala u^pche. fckala .iih ni v osvajanju tnje zemlja, ker inia svoje dovolj. Herojska dol« Rusije po revoluciji ee ne iiiivlja na bojiščih. Nova vlada potrebu je zjrovornejše u&pehe. da bi dokazala pvojo pravi oo ri na kultnih tleh. Ko s-o se letos spomladi »pustila rm*ka letala na ledeno £oro pri eevernem tečaja in purtila tam štiri jun*ke znanosti, &e je vc-s kulturni r!\et 5 epoštovanjem i« otoou-dovanjem ozrl na junake arktiŽnih kraj©v. Toe n"wo iiapotiU na severni tečaj zaw>, (ta bi jih Pvet občudoval. To je »amo • khroč-ek v verigi osvajanja aTktiSnih krst- jev in pr.tov. ki vežejo Rm>i)0 z zunanjini bvemm. Teh krajev in potov nih^e ne more dočeci. C*e bi e.e zapleMa Ftiijsija v vojno «4 tekmeei. ki lahko -zapro meje in evrop-eka potmna pi2ww>-tn. riuproprirajo^ se o njih izvaiari v svet svoje presežke ie^a za papir in dru^rc izdolke iz neiz^rpnih tA-Ioj: \cssl. ki jih ima v eibirekih pracroz-do-vih. Uvažala bi pa Lahko, kar potre^uje, če bi vodile te vodne poti drugain, ne pci v Lenleni ocean, po katerem ladje ne morejo voziri. Toda baš zato, ker je edino pravo nisko morje I^e-ienj ocean, žrtvuje Ri*ija toliko truda in denarja, da 2a preišče in odvoji. In pola{TOma &e kaže. da ni na svetu ovir. ki bi jih ne moko svilo in 2a-kla^ii Indije. Po^rumni razi^kovalci t%o že davno iskali jeverno morsko pot in nekate-rim se je r«e posrećilo prebiti se ekozi led. TVnLa Selo zdaj si Ru^i pmadevajo odpreti im pot tedoemu promete. 0 ojflkoveni priza-tornju tn ^odcmnafcgm pomcau tegm de-i& je poro^al nedavno dtmajftki geognl H. P. SmoUt* im sborovanju Kii^jeveke^a zem-QejndBĐegA drufltva v I»ndonu. Smolka je eden redkih tnjcev. ki eo si od bSzn ogledali prodiranje Ru»ov v ark-tifoe kraje. Za to je potrebno posebno do-^o^iepje, mnog« čaea in pravo navdta^enje xa stvar, kex zaenkrat še ni udobnih potov kx RuBi so s^vetki nezaupljivi. Toda to, kar aiBtaJa na eevero, je zarja novoga veka, kafcor je bilo o^kritje Amenke. V arktičnih krajni nastaja nov evet. Mimnansk. izhodi-«Se rnskih poUrnih ekupediorj, se je nsril iz predvojne vaši in skromneJTa prifitanišfia ▼ velik© moeto, da je zatienćil Arhjmg*l©k. Mormanak }* edino n»ko pristani£6e, prosto skxwi vse leto l^iu. Se novejia od Mur-manska eo pa pristanLšča ob uetju edbii^kdi rek. Novi Port ob rek i Ob, Port Ig*rka ob Jenieeju in Port Tlkai ob Leni z velikim! sklad i ^či, zasrami, ladjedelnicami in tvomi-oami. Največje med njimi Port l£raTka ima že 14.000 prebi vale« v% od teh približno 4.000 bogatih kmetov, izgnanih ir. evTOi*ke Rusije, kjer so baje ovirali kotektivraacijo kme- tij^tva. Mnojri eo na peveni Že d<»e^li Pvtv bodo in 'iržavljanftke pravioe, ker so repro-menili svoje nagore. Njihov; otrovi »o se že docela vživeli t sovjetsko družbo tako, da vstopajo ćelo v komunistiftno Ptrartko, kar je v Ftueiji privilegij. Glavno bo^raetvo arktičnih krajev je gr&i-be.ni les. toda to ni edino botrastvo. Na mno-pih krajih &o že odkrili rudo in jeli pridobivati zJasti nikeL važen za potrebe roske annade. OikrLH eo pa tuđi važna ležišča prejno<3a in tako i majo ladje zagrotovlje-ne pogonske «dovL Pomon&ki uradi na seveni imaj> pripravljenih okro^r 60 letal. da iSPe-jo ladjam prosto pot &k&z\ led. ot&nom pa omoi;odajo tn^t^^roloska in oceano^rateta opaaov^pja, iipopotagoioč Uko pofo&fc »o-iMJ-mh metooroloteh atmm. To «0 li|wllnj Itfckklomjlcev. Ta citran gOBpodankega osvajanja avkti-feiih krajev je si cer glavna, reodii P* *& bisitvo $ro8poo«^kegft nm/tom v Azktim. To je bogaetvos tt je Rm&k z n|n Hak ra/m-nala, da bo prej ali elej tegU po njem* TV>-da paomrji civilix»cnje v Arktidi ao ustva-rili nekaj nepričakovanega, — kog kroeiij-etva, ari.tičnee» kmetstva 1^ pcagu polarnih krajev. 'lim visoko na auumru goje m-veda največ eoSvja. repe in koreoja, * z manjšim uspehom kioittpoT. Toda kako dratrooeno je oočivje v poiarnUi kx»jilk, bd mo^ie povedati eamo &kBpedkaje, ki flo om i rale v vedoctn aoe^ra sj^adi pomanjkanja selenjave. Žene delavoev v aitctaŠndi krajih «0 vzgojUe okrog hi^o c^lo rože. Ljodeim, vajenim pnjaznej®i kmjev, ee j© tožilo po pijanih vrtovih. Livade za krave in konje 00 bile pri tem deveđa £e nekaj samo ob sebi umevnega. Poijedekrtvu daieč na eeveru je zeio do-brodoeel poJeti dol^- dan. Raettine, ki eaje na nje sokice skonaj ve« 5as nfifaove rasti, hitro ra«to in dobro uspevajo. Nekatere vr-st-e sočrvja so v polarnih krajih eel© prevefi hitro ra^ie. V naJBeven>ejSli ptanicah, kje*" ni cboprooe projiti zelenjsve pod nrifen nebom, bođtei dba ni zemlje na ftkalnatfc oto-kih ah da je »emlja y*e teto pokrila i ledeno skorjo, goje najpotrebnejfo ielen7»vo v pod"zemnah c*Jic^ŽL, isotiranili z lesom proti mrazu in ah? e van ih z ele^trifejnod fiumi-canii, ki dobivajo tok iz ^Snamov na veter-ni pogon. To je g-otov<> dra^o, toda Se ved-no c&nejše in vamejše kakor pa donaaianjo zelenjave z letali. S tem je r» tu^ redeno. da bodo ljudje, kl si majo tako dohro po-mairati. kos t^iki nulo?!! d«, bodo i^ornili pri<^nkovanje domovine, ki jih je poelala v kraljesrtvo večnega eoega ka ledu. Oče našega zadružništva Ob današnji stoletnici rojstva inž. Mlliaela Vožnjaka L^ubljana^ 1S. septembra Na današnji dan prad 100 leti se je roda! »oće slovensikiega zadružniS-tva« inž. Mihael Vošnjak. Njegovo ime bo trajno osrtalo zapisano v slovensJvi narodni zgx>-dovinl, saj je bol eden g-lavnih boieev za našo giospodarsko osamosvojitev, brc-z katare bi tuđi politične osamosvojitve ne bilo. Slovenci nismo imeli tn Se đanes nimo-mo >kapitalUstx>v« v rnednaJTktrLean porae-nu besede. Od, ki pri nas veljajo za. bo-gata&e, bi zunaj v sv^tu po ogromni većini veljali za siromake ali hi jih kvečje-mu šteli med takozvani arednji mešćan-ekl sdoj. Sdina pot za ustvarjanje močne-ga nnmd-PTj, kanitala i<* zarfi-1] t^r"~>. "ko- nejši ohlaki sta d-elmška. družba in zadruga, od katerih se je pri nas zadruga najbolje obnesla. Za&nižništvu se imamo zahvaliti, da sirio si v boju proti silnemn tu-jemu kapitalu ustvarUi vsaj nekaj domaćega kapitala in nismo podlegli tujl gospodarska premoći. Fožrtvovalni in idealni propagator zadružne miali med Slovenci je bil Mina Vošnjak, ki nacrx je ustvaril prve đenaroe zadruge ter s tem stvoril podSago za oervoboditev našegfa kmeta in obrtnika iz oderuških rok in iz enaJco ne-moralnega priti.ska tujega kapitala Mina Vošnjak se je rodil is. septembra 1B37 v Soćtanj-u na slovtmskem Stajer-skenn. Ko je doa-^šil srechijo solo in tehniko, je stopil v želtzniSio službo. Kot inženjer je služboval v raznih krajih bivše Avstirija, TiairuH bodehnosti pa ae Je dal že 1. 1879 upoikojitL že poprej se je kot tntimen prijatelj tn zvest aoborec svojega brata, politiene^a tn narotinegti buddtelja tir. Josipa Vo&njaka. za&el zanimati za vpraSanja našega narodsega gospodarstva. in zlaartl na zadražniSfcvo. Ko Je bil tipo-koj€n tu se ntu je zdravje zbodjSalo, je vse ervoje sposotenoetl tn vao svojo energijo posvetu zadražni misU, ker Je v nje} &po-22Ki3 najboljše sredstvo za boj proti nem-škemu kapdtaJu in s tem za akrepitev slo_ ven0bwa v težkl borbi ptro41 ponearifte^a-nju. Kot mladi upokojenec se je Mi2ia Vođ-njak naeelii v Oelju, ki je bilo tafcrat, pred 50 in već leti, sređidče avstzljtfce po-neaučevatoe ofenzive na Spottojem Sta jer-skem, otenem pa tuđi -Je aredSSee atovea-edcega. narocteke^ga> odpora. V tem arG&š&n je hotel MSia Vo^orjak nsUtsaviti moćan sloveneiki denami zavod, kl narj tii postat lnrljtjegiica odposm na> go0podsEra8ocm pol^o. Po večanese&iejn prćpravl)>ižneim đeiii, na €Ci strani v preprićevanjcu lastnđi vojak&v, na drugi strani v boju z nemSktmi od> lastvi, se mu je paarefitlD tstaoovtti L 18S1- Celjsko pooor^tnsico. XaAo j© « enatoo vcaemo pomag-al arganizrrati ^Joveđisfce po-sojOnice v clruglh krajBi. zlasti v MairtbD-ru, Ptuju bi po slovenskih trgUi. Orgard-ziral jih je po prav-ttih, ki jih je sam pri-Jcro^i po praviMh sflovitega nemSkegpapcdl t^ca in zadnižnega pioenirja Schultze-Đe-litzscha. Vodilo ga je pari tem zlasti atrecn-Ijenje, da hi nove slovemske đenarne zavode 2a trajno reždi nevarnoeti prehoda v nemSke roke. Zato je vpeljal dve vrsti imeđi samo glavni deieži, za katere ao vo-diteđji zavcKtov sproti aterbefi, da. 00 WH vea bi zadružno misei že bolj razžriiril in okrepil. je 2aCel izdajati lađtoo giasilo >Zadirugo<, ki je izhajaLa skoro 50 let. V i^i y Oeija^tel >b igm^ t naractoem Ko J» bila BkvPBoflkm ađiuftna organi-aaol^. nt ^l^ji iiiniiii ie črr*Co ta globoko ■iBDnBfe^eflo drvfcs se je lOba Voinjak PMft«H t Oortoo, ki snu Je portala droga domwiua. Staro £0 let Je T* že a^ar, ko ae > Italija v »rtstovni ^>Jtti prldru-zfla antaati. Monl ae je 2X>pet seliti iz Omftoa Na ttbtro je tanci ali avstnjskio 28«-ta^)e ali pa emigracijo. In atvotoni atar-ček ae Je postwvH na stran jugoalovensko ovtaojtlittaa mlarttoe. Prekumll je z Avstri-jo, postal >veJeizdajalec-t: in skrivaj odpo-txwal ćez mejo in ae naseli! v Svici. Tani Je hft 6vwta opojm saaim eanigrantom, ki *> "vaaJt po ©vojfh moćefo opodBcopavaH teaneije habsburške dinastije. Doćakal je še Jugoatovijo, ni pa mu bilo dano. da bi «e vmfl t njo. Revno na dan, kl si ga. je bC te tedne poprej dotoćdl za povratek v svobođDL- cSD-novtno, đne 2. juMja 1920, je od&el v »w.io većno dorao\TPo. Umri je ▼ Terrttetu v fevlci, atar 83 let. Ob današnji stoletnici njepoveg* rojstva se moramo vsi Slovenci hvaležno apoaninjatl Mfiie Voftnjaka, loćeta nasesra zadaružnišrtva«, veKkeera pdonirja naA© gospodarske in naiodne osamogrvojlitve. Milijonarjeva oporoka Čudno oporoko je JEapustLl svojemu sina in ed&nemii vi-sorik. Lord Rundman ja zapustil svojemu sinu ogzomoo premožesnje z naročdiom, naj vao moć fai z vseaaai frentlemazui dostopni-md sredatvi pobdja visoke deđne davke. ki jSi je uvedLa An^-bjai v teUh gospcKiarske krize, Ne revei, ne dtelavec ali Icmet, terrtveO minjoaiar je torej na^topil proti da.vkana. Je pač tako na svetu, da gret meae-oev trajajoća mrzla tn vlharna noć. In, ta doć bo kakor pokrov na mrtvaški krsti pokrila zadnje nade, da bi se posrećilo resiti Lefvanev^kiega in njegova tovajfiša*. Nobeaiegpa upacja tuđi ni veC da bi našli in reših junaškega pilota Zaulkova, ki se je ponesroćil, ko je iaikai svojega tovariša Le^-aneTaBkefra, -■ ict*-*oroii>g 1 euorm Stanica Severad taćaj na ledeni gori, kjer ttore štkrje pogTsmin ruski raaskov-al-ci že nad trt meseoe, se pripravlja da pre-ztmovanje. Rapanin sporoća, da so \sd dobre volje tn trdno preprićani, da bodo srečno ptrezLzuovall, Znanstveno cleio ae ni prekindOo. F*apanin pravi v svojem poro-ćiiu, da so izpomiii vse nalog-e. Znanstveni uflpehd ekHpedidje so veliki. 2Wljesije na tartenj gori dosiej ni bilo neprijetno, Vsi Štjarje 90 zdravi j^ cksaiej de niao potre-boviaAl nobenih adfcra^iJ. Iz ročne lekar-ne, ki so jo vzeH s seboj za vsak slučaj. st» poraMLi samo nekaj tablet pirajnidona. Papama pravi, da je podnebje v oblasti sveca. ___ ____ Ruai t apatne vrafte to puM||bi kaAa%or. NJttKM ioiod OD wŠKj BMaTOHaBl p»ott ^.f^^—. ^ _____^_^a—^^^_^„i •v^a^A^Aaa^H^^ ^^to^#A mrw JE izodcvBb^bTUHBH pamn^v- *\jm dzMgo ptabto Jo ie porje. Tla aotoem so pokrita • kož£Kxk ara. Ruai na kadcaM «ori ae ne po6utljo < wti 1 liji *n( ■^ "^ P° **ojl kratkovakn-ni radDAi poAta^ v jaiuuu z vseni svetom Oto ai Ju£ne A^stratrje so jH dosegle anuNterake pt^sta^ Ba kratke valove. Glole hrane pnriVa. Papurtfen, >.la >edo većicotn«, kotsarve, loooc^otzlraoe zek> redime eftcstraktia. juho. metm^r kortrs, Taiileto sušeno kurv m«*o. potegT teg1.! p«i tuđi sveže meao in ribe. Soinoe je Se »do ndzko nad okmarjem to kmaJu bo povvteai tegtalto. Potem pa napoji at>*g#i pet mjesečev trajajoća potarna. noć. Trgovina z dekleti in lepoticami V Nm/i je odVrila polici »a do*n«o ort!ft-mzirano trgovino % dekUrti. Pustalovi*c ne-TP.inc narodno*^ in zagonetne rwrtci:!oHti Je*vn Sta«» j€ urtjani/iral tolpo, ki je ivft>i-ra'a svoje žrtve naj raje med luJde/r-nka-mi lej>otniK tekom na rivien. Lep<»tiie. ki 90 rade prihajale na riviero ▼ opanni, da hodn tzvolk-ne za kraljice lepote, so do-'ž^vclie globoko maočaranje tn v cttiski 3*0 jvlč morale srfcre)€«ti pocMAtibe Sbuusovih aiaeat^v. da Uhko na.wt(»f*ijo pod sija>nrmi »pohoti v m pa pmpele v Ba^tijo navadiio ie •brc/ vseh »red-stev, mt bile ia:n>čene tolrp* na mik*»t ;n nemihiet. Spravili so jih nt-vaanovijii. — 11: Ot«3nLa ura: TVta Marica kramlja in prepova. — ll.'^O: l*reno« pro-meiaclne+ra koncertu ijodl^ >Sloua« 7 okto-fjona Kreditne l>aako, — 13: Cas, vrrrue, po ročila, spored, obve»tila- — t8.1.r): Kar zo-lit?, . — (VJdaja prt*kinjena od 14. do 17. ur*. — 17: Kmet ura: Kmetijsko drt. vet. balvteriol. zavod. — 17.30: >lovtMv.ke rvarotlne s ^»rtsniljerii-ojem radi^jikt^ra oriu«.tra. .Sodt^hiiei«): ^d5. P. Znpanova, gnič. P. Rupnfkovn, l'U- «L FrairzJ in V. JauLa --■ 19: C^s \ i ^nw, porobila, ziporad, obve«tfla. — tt».3O: Nac xxra: Ka i )e vplivalo nn Boto Stankonriia (IL-ute Drainaes kujil) Rgd. - IS/jO: Narnd ni niotivi v elovensici klavirsiti gkmti \m M. Ostere-Valjalo). — 20.90: Koneert ptrr-«&ng.a Tshara ^Slope« (i>re»K» hl ra l^t Baletna godb« (pioV»>. — t2.4&: V»-njp, porofila. — 19: Cas, spored, o*w«stfta. — 13.15: Z mprtcih poiiaai (fWoi>). — llc Vwme, boraa. — 18: Predavanje o p*srnri za^'-iti prr*Towalstva prnl Jia^nimi n«f**di. — 18.120: Pijano poJh* va fcoloba, mii-ta (podba rermbtfk. parde, p\oSbe). — 21.16 Komorni trio (pdč. SD-ra HraStj^ec, ff» ^o*-S"esr-Lob«% J?dž. Krancka Ornikowi>: Hayda: Trio št 21, I>3eCwweo: Trio v b-Airu. — 22: Ote, vrente. pamftla, spored. — SS. 16: Rarliiaki jnsa (viodOte poje jf. Drago £«rar). — Kooec ob 23. uri. Torok, 31. »epienibra. 12: Lahka ii^trumf-ntalna ?La*«he (-f»Wift6e). — 12.45: Vreme, pcrrofila. — 13: Ča«, apo-rt^d, obvestila, — 13.15: Rndijaki ork«it©r. — 14: Vreme, horxa. — 18: Kar po loršTio vkijojo na^o mladine (Branko Slraži*«, nov.) ZcrK — 19FiO: I)psrt minut zabave. — ^0: Verf»r op.»me ?la#*e. Sodelujejo: ga Franja H€irno^-Ooio-bova, pa Anton i ja Marolt-^ričtarjeva in Radi jski orkester. — 21: Radi^ki orkesi«r. — 22: Cas, vrerne, porobila, spore«!. — 22.15: Za ples (ploŠČe). — Konec ob 23. uri. ZA DAME Vse, kar novega prinaša Pariz, Berlin in Dunaj v priznano najboljših krojili in najsolidnejši izdela\1, nudi po času prilagođenih cenah konfekcija PAULIN - Ljubljana - Kongresni trg 5 Frincesa Symianoua Odtrg-aila je esn kupon in gra iznro6i\n Robeo-tu. Pot em se je pa dostojaaistveno nasJordla na rako Jeana de Merventa in g)a odvedla naprej po salonu. Pod strogim pogledom svojega neđavnega prijatelja se je grof obrail v drugo stran. Ko je pa hotela lady Kirifenorova v svoji Sko-doželjnosti in zmagoslavju doseči višek svojega triumfa s t€an, da bi Robert teikoj raztrgai srećko, Ji je ctdgovoril slednji zanimljivo: — Ali ne mislite, draga prijateljica, da bi bilo za en večer to preveč sreče in uapehov? Potem je pa spravil kupon v žep, se ji prfklonil in ji poljubil roko v uglajenosti, pobarveni z ironijo. — Dovolite, da vas V3aj za trenu tek vrmem vašim znancem. Izkoriščati še nadalje toMko zauplji-vost bi pomeaiilo koanromitirati vas. Ne da b* se zmenil za njen pogfod, s katerimbi ga bfla na mestu uničila, će bi bfla mogla, se je gTof poonešal med goete. Visoko vztravaian in s caso v rodd je odgctvarjal Lio na oficielne zdiravice, izraznjoč svoji okolici želje moderne Kitajsike. Grof de Rpancelin je v svoji potrtosti slišal Odiomek iz njegove napitnice: — Kaj smo, gospođje, v primeri z vami? Kaj so naši obrtniki v pirkneri z vašlani isnlustrijci ? Lahko bi nas bili pustili propasti v našem drob-nem diehi, lahko bi nas bili pustili obdelovaiti riže-va polja, okraševati souičnike, mođe2ir&ti vaze, slifcaustrijo. Vašim aoiam se moramo zaihvaliti, da borno zn>ajli kmaihi tuđi sami giranfiti s topovi oborože-ne plavajoče tirdnjave kot probojno sredstvo .vse civilizacije. Po vašem zgledu ao se naši politiki naučili obvladati množice, vzgojiti jih v disciplini in probujati v njih ono paiza,iivanno čaše ? — S sodtanrico. Plačimi se je vmil k btzffetu — Zdaj sem se pa apomnil, da vas še nisem preetetavil >oefuc PotSakaA Je Roberta h konztihi, stojecemoi sredi vettfce deufibe. — EfaaceJenca, dovolite mi... Kar Je nastala tema. fcamice, ki so še maik> prej raanvetljevate vee dvorane, so naenkrat ugasnile. Zaćul se je konaailov glas: — Pogfejmo, fcaj je z varovalko, ki je pozaibila na svojo ^^»»fft Tn pa tam ao ae aaavetile v temi vžigalice, žep-ni vžigBln&i In fafne avetake, da se je videla za trenutek v goetfh skopinan stojeća nmcžica. Med sniffafn ao ae rarfegati kttci: — Iribomo!... Jtn*"***™* misel!... Ali spada to Neka^erim 2ja4coaicein se je pa veeidarte zsdolo to ne2as3išaoo in zaMevaJi so lampi jonske. Kocizulov glas je bil morinejši gr©-znjesoo v temo. — VeJiBca noč — se Je poAaffl nefcđo. Njegov smeh pa ni našel odziva, ^.vladala je teaooba, vsa družba je rx»taia nemiraia. Ce bi -■":':♦• i."n<*^ v,;^i +n\r. : no por-mvili, bi pomenao to kcoec svečanosti. Toda prrreditel^ so se pofto-riK Lekaji so prinesli s\^eče, beJde, petrolejke in lampijončke. Ta razBvetljava za silo je spravilo, Ijudd zopet v dobro voljo. Zavladalo je zopet veselje. Gostjc so jeH zbijati sale, ko so naenfcret 4ar-nice zapet zažareSe. Z veselimi klici so sprejel! goefcje Wft tmla a*-hovo veselje ni trajalo doigo. 2amioe ao aopot ogasnde, potem zopet rajai^it ki i^niBali, trftrat po vrsti, sleđnjič Je pa SMrteđala tena. U ai v*& otetaia, da bi Je bfc Ibhmm lasnea. 5fra»6 »SLOVENSKI NARODc, ■otete* 18. saptamln TOi. Stev. 213 Od danes ne zaračunavamo v naših prodajalnicah banovinske trošarine na obutev. znižavamo cene obutvi za trošarinski znesek. Razstava naših neodvisnih Med 10 umetniki razstavljata prvlč Niko Omersa in Marij Pregelj Ljubljana. 18. septembra T?a7^>tava Klub* neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu vzbuja upra\ičeno pozornost. Umetnoet ljubeee obeinstvo m> ra 7 stavljale i predvpem opozorili na i/javili, ni prikrivanje resniee. pa tuđi ne preene in razbite umetnot^ne razniero veg lepote. več resniee in več iskrenosti. Razsta vi jalci poudarjajo torej lepoto. re^ni-po in iskrenost in mislim, da je s temi tremi besedami najbolje označeno njih rnnet-niško ho^cnje ter da jih te parole v ranici lahko obvarujejo pred golim poenemanjem tujih vzorov. Prvič eta razstavila svoja deki Oni prsa Niko in Prejrelj Marij. Oba 5ta prišla rav-nokar iz aka'emije, Omensa je bil rojen leta 1011. v Idriji ter je koneal akad-omijo v Zajrrebu v soli prof Tartajrl'je. Pr^zelj je bil rojen I 1013. v Kranju ter je tu'i dovrši] akademijo v Zaurebu. Oh\ živita z laj v Ljubljani. \Vj druui razstavljalei. to po Didek Zoran. Zd^nko Kalin. Kre.srar Stane. Mušič Zoran. Pirnat Niko Putrih Karol, Se-dej Slavko in &ohM Slavko iz Zajrreba, so že ob veo prilikah razMavili doma in v tu-jini. Zoran Didck ima na raz^tavi devet elik v olju. Poleu Mu>ir-a je najbolj tempera-menten slikai me I neodvisnim!. Najbolj uc-ija njojrov -Mali hlape«'*. Didek živi na Kiku. kjer je nrofr^or. Kaže solidno znanje in tv^no prizadevanje. .Tužno poinebje, v katerem živi. mu je obranilo vedro dušo. Zdenko Kalin im;i pet pla^tik n.i razstavi. Ko jp prvio razina vil. smo -.poznali v njem ve!ik talent. Kalin je kipar po »milosti božji*. I'^ tvar ja z vso si^rurn^5tjo in b-ez pri-piljene]j ekstremni obliki. Zdaj je bolj zmeren. pa kljub temu po svoji umetniški ideji ne -p.-Ha med ne-Oilvisne. Zato je jrotovo posrbej objasnil evo je stališče »lo umetnovSti, Njegova tiho-žitja kažejo, da je v bistvu talentiran slikar, le grolo posnemanje ideje in tehnike nekaterih tujih niojstiov (Pioa-^o!) niknlj na*el. ako mu bcxlo o^le tuje ideologije narekovale vsebino in tehniko. Zoran Mušič mm na razstavi (\ oljnatih slik. Med slikarji je bre7 dvomn najmočnej-fci. Pri u^tvarjanjn mu ?ie re^ Parno z^i le-poto, re>niro in iskrenost. Močan je in vsa eredetva obvlada, zato ustvari na platnu reenično lepoto. Od zadnje razstave je po-Rtal v barvah že bolj subtilrn in se popol-nejši. Niko Omersa ima 6 olj in 6 ri*ib. Pri$el je ravno z akademije. Njegrove risbe go zelo dobre, v olju pa se 5e bori b eeboj in e enovjo. Niko Pirnat je razstavil 6 plastik in znane ter priznane ilustracije za E>on Kihota ter dve ri*=v>>i. Plastike kažejo njegovo zrelost in razodevajo mo^no uetvarjalno naturo. Rojen je za dela velikejra formata in velike koncepcije, žal da nima ne prilike ne možnosti, da bi delal v tej smeri. Pregelj Marij rastavlja 4 o\'yi. 1 eepio, 1 litografijo in dve risbi. TVId Pi-e^elj je pri-šel sele z akademije. Rkbe so odlične. »Portret očeta« kaže, da bo dober portretist. Ko bo čez čas zopet razetavil, bomo &ele videli. kako se bo otreeel sole. Putrih Karo! ima 5 plaetik. Putrih je od zainje razetave napredoval zlasti v portretu. Vse kaže, da je njegova sila v portretiranju. Sedej Makeim je ele?anten slikar z iz-redno profinjenini okusom. Ima na razstavi 5 olj in veo iluptiacij za knjige L. Mrzela in 1^. Manajne. Lrže mu velike kompo/i^ije, katerih težke probleme čedalje bo'.j popol-no rešuje. Oo^t ZasrrebČan Šohaj Slavko ima na raz-8tavi samo eno sliko, krajino, ki je komponirana z zelo skromnimi sredstvi. Po tej edini sliki skoraj ne moremo spoznati, kaj je ift kolikšna je njegova us tvar jal na «*iia. —nek. Iz Trbovelj — Zborovanje II* skupine Rudarske zadruge. V nedeljo ob 9. uri bo v tukajšnjem delavskem domu zborovanje rudarjev, ki ga sklicuje II. skupina Rudarske zadruge. Razpravljalo se bo o zadnjih pogajanjih v Ljubljani. Zborovanja se lahko udeležijo samo aktivni rudarji, ki so člani II. skupine Rudarske zadruge. — Cirkus Central je te dni zašel v Tr-bovlje in razstavil svoje šotore in vozove na dvorišču delavskega doma. Kaže pa da nima mnogo obiska in zato je pričakovati, da bo kmalu pospravil in odšel. — Jezdni odsek Sokola bo imel v nedeljo 19. t. m. popoldne ob H4. uri svoj letni na-stop z sodelovanjem konjenice Ljubljanske ga Sokola. Prireditov bo na sokolskem let-nem telovadiSču. — Prvenstvena tek ma. Za prvenstveno tekmovanje, ki bo v nedeljo, 19. t. m. med SK. Olimpom iz Celja in domačim SK. Amaterjem na igrišču slednjega, vlada med športnim občinstvom, zlasti pa med našo mladino veliko zanimanje, kajti SK. Olimp je TrboveljČanom znan še od lan-skih tekem, ko je moral Amater napeti vse sile, da ni podlegel. Zato se Amaterci žilavo pripravljajo na nedeljsko tekmo, pri kateri bodo prišli gledalci gotovo na svoj račun. SK. Amater kot vodilni klub rudarskih revirjev posebej vabi športno publiko, da z dostojnim vedenjem na igrišču pokaže tuđi mestnim klubom, da trboveljsko zeleno polje v resnici ni tako umazano, kakor so ga skušali nekateri na zadnji skupščini LNP naslikati. Zeleti je le, da športno ob-činstvo v čimvečjem številu obišče nedeljsko športno prireditev in s tem gmotno in moralno podpre našega zastopnika v I. razredu. Drukanje naj bo dostojno in Športsko. s čemer se najlepde dokumentira športski duh in disciplina. V predtekmi nastopita rezervi DASKA in Amaterja. — Esperantski tetmj sa začetnike. Tukaj-gnji esperantlsti se pridno gibljejo. Vsako leto na jesen ali zimo prirejajo tečaje za začetnike, ki se zaključujejo z lepim uspe-hom. Zato se krog prijateljev tega medna-rodnega jezika tuđi v naši dolini vedno bolj širi. Pred leti je obsegal tukajšnji klub le majhen krožek mladih ljudi, ki so se pri-učili esperantskega jezika in ga jeli širiti med prijatelji in znanci Danes je iz tega malega krožka nastalo že skoro močno društvo, katerfcmu se pridružujejo vedno novi Člani, zlasti v jeseni, ko se začenjajo esperantski tečaji. Zanimivo je, da so se ne kateri obrnili na razna esperantska udruženja v inozemstvu in dobili od tam lepe slike in drugo, tako na primer je lani tukajšnji esperantist prejel od neke japonske organizacije krasno sliko na svili z esperantskim posvetilom. Tuđi letos bo prire- dil tukajšnji esperantski klub jezikovni tečaj, ki se bo začel v nedeljo 3. oktobra. Vpisovanje v tečaj pa bo v nedeljo 19. in 26. septembra od 8. do 12. ure. Poučeval bo znani esperantski pisatelj prof. g. Modri-jan. Iz Poljara — Občinskl urad razgla&a: Redno licenco van Je bikov za občino Poljiane se bo vršilo v četrtek 30. t. m. ob 13. uri na sejmišču v Poljčajiah. K licencovanju &e morajo prigrlati vsi b;.ki. ki so že stari nad 15 mesecev, laJiko pa se priženejo že eno-letni, zaradi pregleda in nasvetovanja. Bi-korejci, ki posedujejo bike, ki Se pri ob-čini nišo prijavljeni, naj to takoj store zaradi vpisa v seznam. — Naročila za plemenske peteline in jarkice rja\re štajerske pasme se sprejemajo pri občini le Se nekaj časa, zato naj Interesenti pohitijo. Jarkice so po 20.—, a petelini po 10.— din. — Ob- čina Sv. Vid pri Grobelnem obveSča vse sejmarje, da se bo za dne 20. t. m. doloeeni sejem, vrsil en dan pozneje, t. j. 21. sept.. ker bo dne 20. s«pt. sejm v fientjurju. — Darujte v plemenite namen«! Dru-Stvo RK bo ob času tedna RK, kl bo leto« od 19. do 25. sept. priredilo nabiralno akcijo. V nedeljo bodo Pomladkavji RK • pušco v roki prosili dobrotruke za prispev-ke v korist tukajšnjega društva, Pričakovati je, da tukajšnji občani ne bode za-vračali malih, teniveč rxxlo vsak po svoji moči prispevali v plemeniti namen. Lani je društvo z denarjem. ki gj. je nabrulo deloma pomagalo oblozi in obuti lepo Ste-vilo naših revnih Solarjev. NIC NE DE — Papa., sestrica je požria vžipalloo. — No, *o pa re» ni nit^ hiidepa. Kno vžigralico bomo ±e pogrreSili. Tu imaS vži-galnik, potem pa pojdi po nove vil^alice. MALI OGLASI Beaeda 60 par. davek poaebej Preklici. izjave Deaeda Oto l^-\ davek poaebej Za pismene odgovore glede mallfi oglasom )e treba prtloMU snamko. — Popustov za male oglase oe prlzn&mo. Zaradi opustitve trgovine RAZPRODAJA vse zaloge moskih in deških oblačil globolio pod lastnimi cenami J# MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta IX Beseda 1.— Din, davek posebej. NajmanjŠi znesek 15 Din PRODAM vinogradniško poeestvo v iz-meri 8 oralov pri Gornji Rad-oni in eno malo posestvo v centru trga. Naslov: Zablatnik Ivan, Gornja Radgona. 2181 NOVOFUSDLANDCE divne, mlade psičke s prvo-vrstnim rodovnikom prrznano dobrih in odlikovanih staršev, proda Drvenik, Phij, Aškerče-va, 10. 2165 Beaeda 50 par, davek posebej Najmanjsi zneseH S Din GOSTIL»XI KRAMAR Dolenjska cesta 5, eo dospele najfinejše morske ribe. Dobit 3 jih lahko surove ali najokus- neje preparirane. *2185 ______^^^^^^^^^^ ___ 50 PAR BNTLA9JB ažuriranje. »exeajc laves, p«ct. la, enonojframov. gumtmie- Veli. ka taloga perja po 6.75 Dio »JulH&nac Go»pof^etskA YL * '* POZOR! Za Jugoslarijo ee odđa patent v instalacijski stroku Naslov 3cest Edlinger, M611-brttfken. Kamten. 2133 Zaiottrie obleke, perikK Hnbertns plaKd iVd. Dober naknp. PKESKER 8«. Petra ceoti 14. Beseda 50 par. davek poaebej. Najmanjsl znesek 8 Din HOLANDSRE CVETSB GOMOLJE hijacint, tulipanov, narcis, kro- kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. -161 CRE-SNJEVO SPALNICO politirano, 12 kom prodam za 3000 din. Mizar CvMko Klad-nik, Mokron*A ZAU»GI IMAMO mnogo rabljenih, ^koro novih, pisalnih etrojev po izredno niz-kih cenah in sicer: Under-wood, L. C. Smith. Ideal, Ad~ ler itd. The Rex Co., Ljubljana. 2186 Beseda 50 par, davek posebe). N&jmanjdl zneaeK 9 Dio TECAJ1 SEM^CINE ? Delavski zbornici. Ve^erni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopniŠ?e, pritliČje, levo. (Iz Co-pove ulice, pred kavarno). 2055 ANGLEdKI TEiCAJ ta začetnike prične v ponede-ljek 20. septembra ob 7. zvečer na realki, Vabova ulica, pritličje, vhod zadaj. Nadalje-vanje lanekega tečaja se sporazumno javi pismeno. Prijave tuđi za zasebni poduk! — Ugodni pogoji, priznan uspeh, poklieni učitelj! 2177 Otm&ČM 50 par, davek poaebe). NaJmaajU zneaek 8 Din BIVŠI KROJASKI MOJSTER special:?t za rnoške in ženske, otroSke obleke, kakor tuđi popravila, sedaj bres posla, prosim zasluika; grem đeUt tuđi na dom. Na3lov v ur>ravi >Sk)v. Nar.< Koncem septembra OTVORITEV nove manufakturne trgovine za damsko in moško modo LONČAR - HAŠKA - STARE LJUBLJANA, Frančiškanska 3 Pozor! MANUFAKTURNA TRGOVINA BRANKO MAKAR LJUBLJANA — KOLODVORSKA I LICA Dobili smo veliko količino zimske rob<> za damske in mo&ke pla&če, kakor tuđi za zimska obleke, katere prodajamo po tvorniških cenah. Se priporoča za neobvezen og^led B. MAKAR OtrosRi votićltj Uvottoieaa. % i « • i o oajoovejilb mototjl, 4 t r o J 1 ro o d e • o v trloiblji pogrezijlvl PO 4ELO N1ZKJ CEN1 — CEN1KJ KK^KU i „TRIBUNA" F. BATJEI LJl'BI l\N\ Karlovfika cesta 4 — Podružnica *1 AKIKOK, .Aleksandrova cesta £6 ^uvsSoi mm ""'""■"^llili!!! Mafcutaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda11 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s nseriraite v našem listo!! ZAHVALA Po smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gospođa FRAKA UfISJANft posestnika, sedlarskega mojstra in meščana Ijubljanskega izjavljamo ^'Ojo zahvalnost vsem sorodnikom in znancem ter vsem tištim, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli sožalje in spremili njega na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo predsedniku Mestne občine ljubljanske g. dr. Ađlesiču, dunovščini, zdravnikoma gg. dr. Arkotu in dr. Cibru, pevcem, gasilcem, Sokolom, Zadrugi sedlarjev in vsem tištim, ki so darovali krasne vence. £ala}o*a rodbina W1SJAN