218. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. septembra. XVII. leto, 1884.
Izhaja vank dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pusti prejeman za avatrij sko-ogergke dežele xa vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna ae po
10 kr. za meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poltnina znaša. Za oznanila placnje ae od Četiriatopno petit-vrBte po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali vedkrat tiaka. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka atolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vae adi&iniatrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Z dnem 1. oktobra t. I. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„  pol leta........ 6   „   50 „
0  četrt leta .   . ..... 3   „   30 „
„  jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
»  Poleta........ 8   „   — „
„  četrt leta........ 4   „   — „
n  jeden mesec....... I   n  40 „
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
Upravništvo „Slov. Naroda".
Najnovejši škandal.
Ko smo lansko leto zmagali pri volitvah v Ljubljani, pozneje pa po vsej deželi in tako priborili si večino v mestnem zboru, v deželnem zboru in odboru, veselili smo se tudi zategadelj, ker smo si mislili: odslej bode tudi deželni Šolski svet kranjski iz samih narodnjakov sestavljen, torej odločno naroden. In res, do današnjega dne govori se po mestu in po deželi, da je šolski svet v narodnih rokah, žal, da je ta govorica neosnovana, ničeva, da je vse to le prazno očitanje — obrekovanje.
Deželni šolski svet kranjski, v katerem je Šu-manova grško-Blovenska slovnica le z jednim glasom večine prodrla, kateri je inorvl menda vso svojo bistroumnost upotrebiti, da je razdelil znanih 600 gld. nekaterim lakomnim učiteljem na Kranjskem, nkrbi v prvej vrsti in skoro izključno le za nemščino, to pa s toliko gorečnostjo, da bi bil že davno od Weitlofa zaslužil kako posebno darilo.
Ta ljubeznivi deželni šolski svet, v katerem
LISTEK
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) O dgoja.
Odgoja igra važno rolo v državuej organizaciji; od nje je zavisno veličje in blagost občinstva. Naša vlada je že davno spoznala potrebo izobraženosti in piizadevala se je, razširiti jo po vsej državi. V jednem iz obranjenih starih spomenikov, pisanem žo dolgo pred Kr. r. stoji, da je že tedaj bila določena sistema odgoje in da je vsako mesto, vsaka vas morala imeti svojo šolo.
Kakor zahteva duh naših naprav, trudimo se storiti odgojo vsakemu dostopno, kolikor je mogoče največ razširiti potrebnih znanij mej narodom, in dati pridnim osobom priložnost služiti državi v korist.
Mi nikakor ne skrivamo svojih, jako praktičnih, Vzgledov na odgojo.
Poglejmo, v čem se naša sistema izobraženja odlikuje pred ono, ki je v navadi na zapadu, kjer je skoraj v vseh stvareh razloček mej  besedami in
narodnjak (?) Šuklje zvonec nosi, poslal je vsem Ljubljanskim šolskim ravnateljstvom svoj odlok z dne 12. julija t. ]., v katerem najprej omenja, da se je po sklepu Ljubljanskega mestnega zastopa v pretečenem letu upeljala slovenščina kot učni jezik v Ljubljanske ljudske šole, da pata sklep v bodočem ravno začetem šolskem letu nema več veljave ter zaukazuje, da ro mora vse Ljubljansko ljudstvo v bodoče ravnati po postavnem načrtu z dne 29. oktobra 1878. št. 2067. Slovenščina, katera je bila po sklepu Ljubljanskega mestnega zastopa in z dovoljenjem kranjskega deželnega šolskega svčta, kot učni jezik za vse predmete upeljana v vseh razredih ljudske šole, se mora že v pričetem šolskem letu 1884/5 zopet umakniti nemščini, katera ima biti odslej, začenši v 3. razredu, učni jezik za vse predmete, razun ver o nauka; slovenščina bi torej imela pravico samo pri otrocih 1. in 2. razreda, a pri učencih viših razredov ne več.
Svojim očem nesmo verjeli, ko smo ta najnovejši škandal, ta atentat na našo narodnost čitali v sobotnem „Slovenci" in prav srčno bi bili želeli, da bi se objavil kak energičen „dementi". A žal, vse je britka resnica in deželni šolski svet kranjski, ki je še pred dvema letoma, ko je bil po svojej večini še nemčursk, potrdil sklep mestnega zbora Ljubljanskega, da se je slovenščina upeljala kot učni jezik za vse predmete in v vseh rezredib, je sedaj, ko je po velikej večini naroden, svoje delo uničil, slovenščino izbacnil iz ljud skih šol, na njeno mesto pa posadil u em š č i n o.
Taki odloki se kujejo in izdavajo v narodnem, deželnem Šolskem svetu kranjskem, to je plod spravljivosti, to je konjsko kopito germanizacije, katerega pod vladno togo ne morete več zakrivati.
Lani zahtevalo se je nesrečnih 60O gld. za neobligatni pouk nemščine, letos upelje se nemščina v ljudske šole, drugo leto pa se smemo nadejati, da se nam vzamo slovenske gimnazije, ki so itak le za poskušnjo. In vse to pod vlado, ki očetovski za nas skrbi, za katere slavo in hvalo smo porabili že vse možne in nemožne superlative!
fakti. Obligatno izobraževanje v zapadnih državah je samo navidezno, kajti nema nikake sisteme. Odgoja brez točno določene sisteme je mrtva črko. Taka odgoja ne vzgojuje prepričanj in ne razvija človeka. V Kitaji je pa obligatna metoda učenja. Da se iz-polnuje, na to gleda vlada. Zapazil sem, da se zapadne vlade dosti bolj bavjjo s sestavljanjem programov, nego z osuovo določne metode izobraženja. Reči moram, da se mi to zdi nelogične in verojetno tudi ne bode donašalo dobrih rezultatov.
Pri nas se zakoni o odgoji dele v dve kategoriji, jedna iz njih se tiče odgojo otrok, druga — mla-deničev. Naš vzgled na odgoje otrok je dobro izražen v jednem iz šestnajstih govorov carja Jong-Činga; tam najdete vse potrebne svete za roditelje in učitelje, kako dobro odgojevati otroke. Car svetuje roditeljem učiti otroke že v ranej mladosti, resno lotiti se dela, učiti jih bolj načelom, kakor faktom, pogosto jih spominjati na postave in v njih razvijati pridnost. Učiti jih pridnosti in odučiti od slabih navad, to mora biti prva skrb odgoje. Za najslabšo navado smatra car „navado govoriti jedno, misliti drugo". Roditeljem priporoča, kolikor je moč razvijati v otrocih vedoželjnost in učiti jib pokorščini.
Mladenič, ki so začne učiti, se mora najprej
Ta škandalozni odlok nam kaže, da pri nas ni prav nič stalnega, vse od danes do jutri, da se ne tmemo na nikogar in na ničesar zanašati, da vlada in njeni pristaši nemajo druzega v očeh nego germanizacijo in da so člani deželnega šolskega sveta kranjskega, vsaj oni, ki so bili prisotni v famoznej seji v 12. dan julija t. 1. pristni p i j o -nerji za nemški most do Adrije.
Deželni šolski svet pokazal je s tem Činom, da so mu v prvej vrsti na srci le nemški otroci, potem še le slovenski, da se ne ozira na faktične razmere in potrebe, ampak, da je mero-dajna le samovoljna — kaprica. Zaradi tega bilo bi jako koristno, poizvedeti, kateri gospodja so sodelovali pri famoznom odloku z dne 12. julija t. 1., s katerim se je slovenščina vrgla iz ljudskih šol. Hvaležnost naroda jim ne odide 1
Izvestno je, grobokopi narodni ne mirujejo. Lani bi se bil svet podrl, da se ni dovolilo znanih 600 gld. A ko so bili dovoljeni, morali so gospodje glave stikati vkupe, kako bi je razdelili in pri tem pokazalo se je, da je bilo vse, kar se je govorilo o pouku slovenščine na kočevskih šolah, prazen humbug. kajti oglasil se ni niti jeden učitelj iz Kočevja in največjo podporo (do 80 gold.) dobili sti šoli v Kranjski gori in v Žireb, kjer vse gori za nemščino.
Letos se z isto nujnostjo ponemčijo ljudske šole. To je druga etapa naše germanizacije in pregovor pravi, da gre v tretje rado. Česar nemšku-tarji neso storili, te izvajajo sedaj nekdanji naše gore listi, česar bi se niti Dežman ne upal, to je elastičnim našim možakom igrača in kmalu bodimo Brneli i v beli Ljubljani klicati:
Quod non fecerunt barb ari, fecerun t Barberini.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 22. septembra.
Jutri bo začno v Pešti skupne ministerske konference, v katerih se bodo izdelale predloge za delegacije. Pred vsem bude nalog teb konferenc, sestaviti proračun za prihoduje leto. Iz mej avstrijskih ministrov se jih udeležita grof Taaffe in vitez
privaditi odločnosti za dosego svojega smotra. Kaj more biti boljši od tega principa? Uspeh učenja je zavisen le od volje učečega se, zjedinjene z vstrajnostjo. To uačelo ne godi samo uspešnosti dela, temveč tudi vzgojuje trden značaj. Sveti carja, kako se učiti, so tudi jako poučiteljni, in priporočati jih moramo vsem učečim se, kateri žele gotovega vspeha; zapopadeni so v sledečem.
Pregledaj vsak dan zgotovljeno de!o.
V kratkem ponovi vsakih 10—15 dnij, kar si se učil.
Učiti se začni ob 5. uri zjutraj in uči se tako pridno, kakor sledi general za manevri svoje vojske.
Učeoja ne Bmeš pretrgati pet ali deset dnij pod nikakeršnim predlogom.
Ne obupavati, ako učenje počasi napreduje nikakor pa ne popustiti začetega učenja; h koncu je pa car pristavil svarilo:  nčas biti, kakor strela, v jednem trenotji mine mesec, za njim drugi  in tako minejo leta".
Jaz mislim, da ni lahko ugovarjati, da bi taka metoda ne bila dobra; Bicer so posebno izbrane osobe, ki.tciim ni treba tukib ..vetov; pa take osobo so redke.
Izobraževanje je pri  nas obligatno  Že samo
Dunajevski. Te konference se pa bodo končale z mi-nisterskim sv tom, ki se bode posvetoval pod predsedstvom cesarju.
„Narodni Listi" neso nič kaj posebno uneti za Heibstov predlog o delitvi okrajev na Cevkem po narodnostih. Sicer nemajo nič proti temu, a mislijo, da bi se tudi potem raba jezikov ne smela drugače uravnati kakor da bi Čeh ali Nemec v vseh okrajih na Češkem mogel zahtevati in dobiti pravico v svoiem maternem jeziku. To znhtevaio osnovni zakoni, pravi omenjeni list. Herbstov predlog pride danes v deželnem zboru v prvem brauji na vrsto.
Solnogradskl deželni odbor je predložil deželnemu zboiu načrt zakona, da bodo mogle občine ugovarjati ženit vam nemaničev. Podobm zakon neki namerava skleniti tudi zgoruje-avstrijski deželni zbor.
Hrvaški ban se je podal v Pešto, da se dogovori z ogersko vlado, zastran predlog, ki bo predlože saboru, ki se skliče 30 t. m. Vse radovedno pričakuje tega zasedanja. Stranka prava oode še /. večjo odloiUoatjo se ustavljala magjaronom. Pričakovati je jako burnih sej. Že adresna debata, iu volitev po-daucev /a ogeraki državni zbor obetati veliko razburjenost. Nič manj burne pa bodo verifikacije volitev, ko bode opozicija začela osve-t lov a ti vladni pritisk iu razue sleparije, ki so se godile. — Jako pomenljiv članek o hrvatskih razmerah je prinesel časopis „Ruskij Kurjer" katerega glavne misli tu posnamemo, ker so vredne pomisleka. Pred vsem pa moramo povedati, da ta časnik ni kak organ ruskih slovano-filov, ampak organ ruske iiberalne stranke. O jednem s česko-poljskim pobratinstvom, pravi omenjeni list obračal je pozornost Evrope na se najbolj od nas oddaljeni kot slovanske zemlje, kjer mala pest hrvatskega naroda res junaško brani proti nemškemu m madjarskemu pritisku svojo nezavisnost.
Z avstro-ogerskim sporazumljenjHm začenja se avtonomističua dobu hrvatskega življenja, za razvitjem, katerega se takoj sovražno gledali Ogri, ki bo po ogersko-hrvatskej pogodbi postali jerobi ali pazitelji nad Hrvati Kako je to jerobstvo si lahko mislimo, ko varuhi sami odkrito trdijo, da Slovan ni človek, videli smo pa to tudi v poslednjem zasedanji hrvatskega sabora. Mirni razvoj Hrvatov začel je obračati nase pozornost drogih slovanskih plemen, in Madjari so se zabeli bati, da bi v Hrvatih ne ustal proti njim nov slovanski Piemont. Zato pa Madjarji neso bili zbirčr.i v sredstvih, da bi le ubili duh svobode tega mirnega naroda. Poslužili so se VBeb sredstev, začu uši z urivunjem madjarščine, kon-čavni z imenovanjem Madjarja, zakletega sovražnika Hrvatov za bana, kateri še ni hotel priseči na hrvatsko ustavo. Večiua naroda ]e proti temu, pa spridena hrvatska aristokracija, podkupljena z oger-skimi denarji, vselej z raznimi intrigami dobi večino v saboru. Sedaj je hrvatska opozicija razdeljena na dve stranki prva zahteva, da se popolnem pretrgajo vt-aki odnošaji z Ogri, poslednja pa, da se obnovi /.veza z Ogri na bolj pravičnih osnovah.
Tak položai ni mogel trajati,  moralo je priti do resnih prepirov. In res so se v poslednjem zase-dauji prigodile stvari, ki se ne strinjajo s parlamentarizmom.  Potem   omenjeni   list  opisuje nasilstva vladne stranke nad opozicijo, ki so  se  prigodila v poslednjem zasedanji, ki so pa že znana našim čitateljem. K koncu pravi omenjeni list, da je to premisleka vredno  Na pozor  stopati   pred  vsem dve stranki, za jedno stoji   ves hrvatski narod, druga je pa s« stavljena iz podkupljene aiistokracije in zavisnih uradnikov, ter se vzdržuje z  ogersko  podporo in tedaj tudi vedno podpira Ogre. StarčeviČeva stranka 86 pa javno protivi temu, in raste od dne  do dne. Če ogerska vlada ne najde iz tega  kmalu kakega izhoda, prišlo bode do novega prolivanja krvi.
\ nanjo države.
Mej JRualJo in Koreo se je sklenila trgovska pogodba Da Rusija misli na mir, kaže to, da misli sedaj pomanjšati vojsko za 100 000 mož, in tako zmanjšati državne stroške. Zlasti se bodo pomanjšali kavkaski polki. Da pa vojska zato ne bode preveč oslabela, se bode bolj gledalo na to, da se vojaki ' olje izurijo, In bodo zato dalj časa služili v aktivu<i službi.
Volitve v nemški državni zbor so razpisane na 20. dan oktobra.
Ilolaiidnkl finančni minister je predložil zbornici v petek budget. Izdatki so proračunjeni na 136 milijonov holandskih goldinarjev, primanjkljaja je 3Va milijona goldinarjev, kateri se pa bodo pokrili s povišanjem nekaterih davkov in prištedenjem v rednej službi. Zato je vlada že predložila upeijavo davkov na tobak in spremembe kolekovega zakona.
Članek j&nie leskega vladi prijaznega lista „Pa 11 Mali Gazette" o stanji angleškega vojnega pomorstva je povsod vzbudil veliko zanimanje. Povprašuje se, kaj je povod temu, da je vladi prijazni list tako ponižal brambeno moč države, kakor se Ae nikdar ni nikjer zgodilo. Mord-i pripravlja vlada kako predlogo o povekšanji pomorstva ali je pa shod treh cesarjev v Skiernievicuh tako prestrašil Angleže. V Parizu so poslednjega mnenja. „Republlque Fran-caise" že prorokuje pogin angleške države. „Ni treba biti prorok", pravi omenjeni list, „ampak že z zdravim človeškim umom se lahko presodi, da bode v dvajsetem stoletji, morda že v prvih letib, propala država, ki obstaja od Karola V. Angleško pleme bode obstajalo, ker je jako obdarjeno za borbo za obstanek, a prenehalo bode biti jedna država, jeden narod". Poleg tega pa omenja ta Purižki list, da Anglija dobiva več;no živeža iz inozemstva, ter bi jo bilo v vojni prav lahko izitradati.
Člani blagajnice egiptovskega dolga so protestovali proti naredbi i giptovske vlade, da se ustavi amortizacija tega dolga. Misli se, da bode velevlasti tudi prntestovale proti tej naredbi. „Times" zagovarjajo to naredbo in mislijo, da je bila potrebna, da se urede egiptovske finance.
zato, ter so roditelji odgovorni za svoje otrokn pred državo. Država jih nagrađuje ali kaznuje, kakor Bkrbe za otroke. Lahko se misli, kak upliv ima to na odgojo. Kitajski jezik ima obilo pregovorov, ki izrazujejo naše vzglede o odgoji. „Nagnite drevo, dokler je še mlado; če se izobraženje ne bode širilo, kje se bodo pa dobili sposobni ljudje za vladanje". Skoro vse prebivalci nebeške države znajo brati in pisati.
Pa vendar oni žive v miru! In to je naš ponos. Če se mi z jedne strani nikdar nesmo zatekli k smodniku, mi tudi nikdar nesmo zlorabili tiska, da bi pačili um in vzbujali strasti. Pri nas bo samo klasične knjige, izučenje katerih pelje k slavi in sroči, pospešuje razvoj uma in uči vsacega dolžnosti, ki so združene z njegovim stanom. Z jedno besedo, odgoja nas uči, razumuo živeti, ue zgrešiti pravega pota, uči nas, kaj smo in kaj moremo postati po vzajemnem spoštovanji.
Da jasno povem svojo misel, rečem, da naši otroci postanejo to, kar bi postali v kristijanskej družbi, ko bi se tu učili pod odgovornim nadzorom Btarišev evangelij, svete knjige, zgodovino, dela velikih starih pisateljev in pesništvo.
(Dalje prih.)
Dopisu
Iz Zagreba 21. septembra. [Izviren dopis.] Volitve v hrvatski sabor so končane ter sh delijo po strankah tako-le: Vladinih je 69, neodvisnih 13, Starčevičevcev 24, divjaki so trije in jedna ožja volitev se ima obaviti v Samoboru izmej vladinega in Starčevičevega kandidata Vseh poslancev je 110, in sicer iz banovine 75, iz bivše Krajine 35. — Na treh mestih sta izvoljena Dane Stankovič, predstojnik vladnega odela za uotranje poslove, in dr. David Starčevič, na dveh mestih pa minister Bedekovič, dr. Teodor grof Pejučevie, Ivan Voučina in dr. Ivan-dija. — Dr. Marian Derenčin ni voljen v Ozlji, kjer mu je bil odstopil kandidaturo dr. Jordan, ampak je podlegel podžupanu JaBtrebarBkemu Fran-cisci-u. Zdaj mu ponuja Starčevič mandat, če hoče pristopiti k njegovej stranki. — Ker je bivši podpredsednik Mirko Horvat izvoljen v Karlovčici, so vsi velikaši vladini zopet skupaj, le Imbrice Josjpo-vič* ne bo več nazaj — zato pa Varaždinci in sploh Zagorci ne dobodo železnice, katero ima Imbrica že v žepu.
Kanonik Gašparič ni svoje zmage nič kaj vesel, ker mu ljudje ne dajo miru. Njegova kurija je bila že skozi četiri noči grdo zamazana, čeravno vojaške patrole stražijo po ulicah, a v petek, ko je prišel na trg ribe kupovat, je jedva ušel ženam, ki so ga bile napale ter bo pluvale za njim. Četirim zidom, ki so glasovali za Gašpariča, pobita so okna, a vse hiše, kjer stanujejo njegovi volilci, so že dvakrat bila omazane iu onesnažene. — Mestni župan je izdal danes povelje, da po osmej uri na večer ne smejo mladeniči na ulico. Mladež nosi na klobukih demonstrativno Starčevičevo fotografijo. Urednik „Slobode" Krajać zapert je pri sodbeuein stolu vsled preiskave pri uredništvu. Miškatovića stražijo po noči vojaki.
Od Save 21. septembra. ( S ur o v o s t B rezkih nemško-li beralcev.) — Izid volitev iz Brežkega kmetskegu okraja je naše po sili Nemce razjaril in zdivjal.   Prejšnji nemškutarski poslanec Šnideršič, ki se je le ob času volitev Slovenca hli nii, se še zdaj ne more potolažiti, da ni več u voljen in da je tako sramotno z 22 glasovi proti 94 propal.  Ta mož je neizmerno častihlepen, to je jedina lastnost, ki bi  ga za poslanca kvalificirala Inače pa je mož brez znanja in brez omike. Vrhu tega pa ga znači — grda surovost, kar se iz sle deftega dogodka razvidi. — Že tisti dan, ko ae je volitev vršila, je nekatere narodne volilce, ki so dalje časa v Brežicah ostali, grdo psoval in malo je manjkalo, da ne bi vsled njegovega hujskanja do tepeža prišlo.  Vender je tisti dan mirno vedenje
narodnih volilcev podkupljeno drubal Šnideršičevo razorožilo.
V nedeljo 7. t. m. pa je prišlo do skrajne surovosti. Dva sina narodnega volilca Verstovšek-a iz Pisec sedita mirno v gostilni pri Heider-ji v Brežicah. Kar se privali nemškutarska drubal njej na čelu Šnideršič, Potočnik in »divji* Jaka, to je znani upokojeni davkar Lassoig. Koj začne nekovo podkupljeno debeluhasto Človeče zoper onadva razsajati in zmerjati. Kmalu se mu še pridruži oni Lassnig. Čujejo se najgrše psovke, katerim Šnideršič pritrjuje in smehljajoč prikimava. Dostojnost tirja, da teh psovk no zapišem. Ko se pa onadva le mirno držita, postane druhal Še bolj razjarjena in divja. Jeden onih dveh mladeničev gre ven, da voz zapreže in se tega škandala znebi; Lassnig in podkupljeni pomagač udereta za njim. Tam ga zgrabita, ter ga začneta metati ob tla in zid. Lassnig ga je še s palico po glavi in po hrbtu tolkel. Vse dečkove prošnje ne pomagajo nič, dokler nista onadva surovosti nasitena. Dečko je jako pobit in nevarno poškodovan. V glavi mu vedno Šumi in težko, da bi koda) popolno ozdravel. Pa še ni dosti. Po tem surovem dejanji gresta oba zopet v sobo in planeta na drugega mladeniča. Sujeta ga sem in tja in napo-Bled ga pahneta ven. Vsemu temu surovemu početju se Šnideršič ni nikakor ustavljal, temveč je s smehom in odobravanjem k surovosti spodbujal in nedolžne mladeniče grdo zmerjal z „windischer Rotz« bube" etc. Ni dvoma, da je Šnideršič sam celi ta škaudal upeljal in onadva težaka podkupil. Le z njegovim privoljenjem sta sa upala tako postopati. Upati je, da kakor ona dva tolovaja, sodnija tudi Šnideršiča kot prouzročevalca te surovosti zasači.
No slovenski možje Brežkega okraja, ali se ne sramujete, da ste tacega človeka kedaj za poslanca imeli. Zdaj je zopet svojo sposobnost za to Častno dostojanstvo dokazal. —
Šnideršič je župan Brežki in načelnik Brežkega okrajnega zastopa. Te dve zastopstvi sti po tem škandalu ooečasteni! Da nema nemška pseudo-liberalna stranka boljših neomadeževanih mož za taka častna mesta, je vender čudno. To kaže na njeno spridenost. —
Višje oblasti pa vprašamo, ali ni prišel čas, ali ni dosti povoda, da se mož, ki je po takih surovostih omadeževan, od častnega mesta — županovega in od načelništva uradno odstavi? To tirja dostojanstvo teh zastopov, to tudi za gotovo pričakujemo, kedar bo sodnija nedvojbeno udeležbo in prouzročim Šnideršiča pri teh škandalih dokazala. — Preiskava se je že pričela.
Iz tega dogodjaja se vidi, kakovo osobno varnost uživamo mi slovenski Štajerc .
Jamska Ivanka.
Introite, et hic dii suntl Kakor se epični proizvodi v nas Slovencih neso mogli vspeti do umeteljno dovršenega eposa, ravno tako i dramatične tradicije neso naudušile nobenega naših pesnikov, kateri bi bil ustvaril iz njih skupino: mislimo namreč na kako Žaloigro ali pa spevoigro v narod nem duhu.
Ni 8e tedaj čuditi, da je neki vojaški kapelnik z imenom Šantl, — preteklo je že od tačas skoraj poldrugo desetletje — žel toliko slave in priznanja pri celem slovenskem narodu, kadar je namreč Miroslava Vilharja muzikalna „disjeeta membra pritae" — v njega samega imenovana nazivom „Jam-ska Ivanka" v obliki „Grlice", — pobral ter z lju-beznjivo, mladeniško gorečnostjo skupil jo v godbeno vsestransko dovršeno celoto, — v opereto, s popolno predigro ali ouverturo.
Komadi M. Vilharjevi, kakor Be nahajajo v omenjenej zbirki, vejejo pač čistega slovenskega duha ali zde se ti kakor neobdelani biseri brez svita, brez pravega življenja.
Dramatično gibčnost navdihnil je tem, povrćem še liričnim, komadom vrli Šantl.
Kaj da je ustvaril iz tega skromnega inventarja, uvidimo precej iz krasne ouverture. Glavni thema ponavlja se ti umeteljniško trikrat, vselej v druga en ej modulaciji in kako v resnici k la Bi čuo ga je skladatelj obdelaval, tega dandanes ne priznava samo Se leta 1870 takoimenovani slovenski Šo-v i n i z e m , temveč tudi ves naobraženi muzikalni svet.
Kar je Meverbeer v velikej operi glede figu-racij v basu poskusu), ter kar se je v najnovejšem času še le toliko občudovalo na nemških Mil-lockerjevih proizvodih, to smo imeli mi Slo-
venci že poldrugo desetletje. Ali čislali nesmo po vrednosti tega dragocenega dela, ter kmalu ga vrgli v prašno dramatično registra turo, iz katere ga je rešil zopet marljivo delujoči član dramatičnega društva, gospod J. Staro, kateremu gre tedaj, kakor vrlemu režiserju g. Kocelju, pred vsem vsa čast in hvala.
Radovedno pa je bilo občinstvo na izvršetek iz dveh uzrokov; slišati čez dolgo časa rajske melodije domačega umotvora, — ter kar je po takem prenehljaji posebno važno, slišati jih po novih močeh, na katere se ne veže povoličevalna tradicija. Nemirno smo čakali, da kar naravnost izpovemo, kako se bode obneslo novo pridobljeno osobje.
Preteklo soboto in nedeljo tedaj polnila je mila „Jamaka Ivanka" polne gledališčne prostore, — občinstvo pa je sprejemalo posamezne točke v pravem 8lovesno3tnem navdušenji.
Ouverturo je kakor že pred dvema letoma pri Preširnovej slavnosti v redutnej dvorani vodil vojaški kapelnik g. Nemrava v občno zadovolj-nost. Želeti je pač bilo, da se to divno delo iz-vrševa še mnogokrat na javnih veselicah mesto zna-11 h in premlet h nemških operet iz vrste wscbone Galathe" in „Bettelstudenta".
Občeznanega sujeta ne bodemo razpravljali: naj zadostuje, pa ga imenujemo slično mnogim dru gim librettom jednake vrste — ne z mi sel.
Petje in glasbo po ouverturi je hvalevredno vodil učitelj glasbene matice g. Sochor.
Bogomit-a je pel g. Sta m car, (bariton, katerega še nismo čuli na gledališkem odru. Prede-Btiniran je bil pač tej uiogi po njegovim znanem ljubkem glasu, a da je postal kos dolgej nalogi spevoigre, prebiti je moral mnogo truda; najbolj bo vedel isti to ceniti, kdor se je kot igralec vadil le v neznatne j igri; a k besedi pride še petje: pozornost obračati ima gledališki povec tedaj na dve strani; lehkomišljeno občinstvo, zahteva da zadostuje obem nalogam.
Dvobojiti se je moral precej v prvem činu z glasovito g. GerbiČ-evd (Jamska Ivanka) operno pevko, — uže po tradiciji obožavano od slovenskega občinstva; pripomogla je v prvej vrsti k izglednemu vspehu, kateri se je dosegel kakor v solih, dvospe-vih in moških zborih. Da se je kot fina igralka posebno odlikovala, ni mi treba poudarjati: iz Jamske Ivanke ter iz nemškega Freischtitz-a znani so njeni samospevi, v katerih tako efektno pričenja kleče svojo pesen. Oba večera odlikovalo jo je občinstvo s krasnimi šopki, kakor tudi g. Odi-jevo, člen zemalskega narodnega gledališča, katera je igrala Ivankioo mati. Ni mi treba posamezno razpravljati njenih zaslug glede omenjene spevoigre, vsaj smo jo kot člena domačega dramatičnega društva v ravno tem proizvodu že z Nol lijem vred občudovali. Vse jedno naj omenimo terce t 2. čina, v katerem je vsaka *e navedenih oseb tako lepo pokazala svoje posebnosti in prednosti. Skoraj smo pozabili povedati, da je skladatelj Bogomil-ovo nalogo namenil ta čas slavnemu našemu Nolli-ju; po pravici pa pristoja tenoru.
Obupnega viteza Malogradskega je izvrstno kakor v igri tako v petji slikal velezaslužui naš režiser g. Kocelj (Gecelj). A priznavati moramo, da je od samospevov Jamske Ivanke njegova točka glasbeno najljubkejša in najhvaležnejsa.
Popolnoma zadostil je neznatnoj ulogi gospod Eržen, kateri je igral Ivankinega očeta.
Še le v 3. činu nastopi Kalški vitez (gospod Meden) premagalec Malogradskega viteza; obljubijo mu v dar in plačilo Ivanko.
Odkritosrčno moramo dopovedati, da nam ravno tenor-ova uloga, kot toliko nehvaležna, v tej igri nič kaj ne ugaja. Mogoče je bilo izpeljati jo tako umetniško dovršeno le našemu Meden-u.
Že v samospevu, izražaj očem hrepenenje po Ivanki, ubral je milodoneče strune krasnega njegovega glasu, in zvoki so zveneli s tako zmagovito-Htjo po gledalisnej dvorani, kakor nekdaj. Če smo govorili o tradiciji dramatičnega osobja, menili emo z njo pred vsem slavčka domačih pevcev gOBp. Meden a.
Kako je naudušil občinstvo pri občeznanej na-pitnici, v katerej se je izpretnega igralca pokazal, ni mi treba posebej navesti; čutil je pač vsakdo Bilo iu prepričevalno lepoto pevskega duha, in če kdo zasluži, imenovanim biti v Slovencih pevcem pevcev, tak naj gre g. Meden-u naziv „ein gottbe-gnadeter Sanger."
Le po takej izobraženosti v glasu in glasbi bilo je mogoče, da smo čuli tak prekrasni visoki c, kakeršnega smo v napitnici radostno občudovali. Da je po končanem mojsterskem peterospeva: (g. Gerbič eva, g. Odijeva, g. Meden, g. Štamcar, g. Eržen) kar elektrizovano bilo občinstvo, je zopet posebna zasluga Meden-ova, katerega Bi slišal iz celega spremljajočega moškega zbora.
Ker smo slučajno omenili moški zbor, tak naj izpovemo, da se je v istini zelo vrlo obnesel v vseh mnogovrstnih položajih, katere mu je naložila igra: kakor lovski viteški in vojaški zbor.
Če tedaj konečno izrekamo, da se druzega tudi nadjali nismo od slavnega našega čitalniškega zbora (choregus mu je bil ta pot g. PaternoBter), — smo blizu povedali vse; izražamo le 8e Željo, v katero nam bo gotovo hvaležno slovensko občinstvo pritrdilo, da kmalu zopet na domačem odru sluhamo in občudujemo — divno „Jamsko Ivanko."
Robert Bež ek.
Domače stvari.
— (Umrl) je danes zjutraj deželni šolski nadzornik g. Raimund Pirker.
— (Wawreczka   contra „Slovenslti Narod".) Naši čitatelji se morebiti še spominjajo nekega dopisa  „Od  Semiča"  z  napisom „457 Ottsgruppe des deutschen Schulvereins".   Ta dopis razvnel je g. Wawreczki, c. kr. subst. davkarskemu nadzorniku v Črnomlji itak že nemirno  kri tako silno, da  nam je po pošti poBlal dolg popravek. Ker slednjega nesmo vsprejeli, uložil je tožbo proti nam in danes je bila obravnava.   Tožitelja zaBtopal je dr. Schrev, toženec urednik J. Železuikar zagovarjal se je sam in ker je takoj izjavil, da popravka na noben način vsprejeti ne more, začela se je redna obravnava. Toženec urednik Železnikar dokazal jo stavek za stavkom, da Wawreczka, ki v dopisu niti imenovan ni bil, nema nikake pravice do tega popravka, ker ni pooblaščen govoriti v imenu nemškega šulferajna, niti šolske oblasti, niti v imenu t<stib Kočevarjev, ki so si v lase skočili, ker popravek sploh ni v Bmislu §. 19. sestavljen, ker so navajajo nov;: fakta itd.   Dr. Schrevu Di bilo lahko zagovarjati Že a priori izgubljeno stvar in sodnik c kr. pristav gosp. ČuČek je z navadno objektivnostjo  proglasil  sodbo,  da je urednik I. Železnikar oproščen in da mu ni treba vsprejeti popravka.   Mi smo g. Wawreczki že davno v listnici povedali, „dass daB ist nichts", a ni nam hotel verjeti,  danes se je menda vendar prepričal da ima § 19 tudi svoje muhe.   A  to  še ni   dosti, kajti dr. Scbrev objavil je priziv, ki pa gotovo VavreČki no bode donesel lovorik, temveč novo blamažo.
_(K debati o verifikaciji Obresove
volitve) poroča se uam z Notranjskega: „Načelu;k deželue naše vlade, gospod Andrej baron Winkler, zavračal je z veliko indignacijo od vladnih mož sum, da bi se bili le ti kaj mešali v volitveno agitacijo za notranjskega kandidata, ki je bil vladi po volji. Da se neso, to bi bilo spodobno, vladnega dostojanstva vredno! Ali so se, preočitno so 8e, da bi se moglo to tajiti! če načelniki naših političnih uradov to utajiti hote, potem so imeli za agitacije čssa glave svoje v pesek zarite, ali pa jim ne mari, kaj da počno poddani uradniki. Kjo je hodil načelnik glavarstva Logaškega, da sta mu ušla na dan volitve koucipist Orešek in praktikant Rihar, ki je pa sedaj že začasen koncipist, iz pisarnice in naravnost letela v PoBtojino na volišče, da sta tam v potu svojih obrazov do zadnjega trenotka uganjala agitacijske svoje „bravoure"? Kdo izmej volilcev se ne vprašal, kaj imata Logaška uradnika opraviti v področji Postojiuskega glavarja, opraviti kakor dva tekalca na volišči, kdo se ne smijal divni uradni pridnosti teh dveh volilnih kortešev? Vsega tega gospod grof Pace ne ve, res ne ve? In kaj tudi tega ne ve, kako častno uraduo stražo imeli so neprestano tiste dni pred volitvijo volilni možje iz Rovt in iz Hotederšice, tako, da niti muha na nje sesti ni mogla? Oj divna avtonomija političnih pra-ktikantov in koncipistov, — divna avtonomija Logaškega okrajnega glavarstva, če vsega tega gospod deželni predsednik ne Čul, ne čutil, ne slutil! Mi pa vb6 to dobro vemo, ker godilo se je o belem dnevi in ker bo strmele nad vsem tem naše bdeče oči. Mi pa te opazke tudi izročamo v javno pomnjo, iu pričakujemo, da bode zastopnik vlade v prihodnji seji deželnega zbora — faktično popravil izjavo gospoda barona Wiuklerja v verifikacijski debati. To se ve da samo tedaj, Če si nesta volilna svoboda in
vladna objektivnost nasprotni stvari, naaor nia^ *r nasprotna severni in južni pol revne naše  zemlje!"
— (Otvorenje novega šolskega poslopja v Št. Vidu nad Ljubljano) vršilo se je včeraj jako slovesno. Mej potrkavanjem zvonov in pokanjem topičev pričela bo je slovesnost v cerkvi, iz katere je potem šel sprevod k novemu šolskemu poslopju, naprej mladina s šolsko zastavo, potem cerkvene zastave in duhovniki. Dekan g. Ur bas je šolsko poslopje blagoslovil, na kar je c. kr. okrajoi glavar g. Mah kot imel slavnostni govor, v katerem je poudarjal važnost šolstva v obče, posebno pa še Št. Vidske šole za tamošnjo obrt. Govornik pravi, da ne dvomi, da bode šola dobro napredovala in da se odpre drugo leto četrti razred ter da bode v izgled Ljubljanski okolci. Na starem in novem Šolskem poslopji vihrali sti cesarska in narodna zastava. Novo šolsko poslopje ima dve prav prostorni šolski sobi in dve stanovanji za učitelje.
— (Iz Bosne) došlo je v Ljubljansko okolico več mladeničev, da so pri naših mojstrih izuče v rokodelskih it rokih in izučeni se vrnejo uazaj v svojo domovino. Kakor se čuje, napotil jih je semkaj nekov trapist v Bosni, rodom Borovničan, ter dal po svojem bratu v Borovnici nastaviti v rokodelstvu. Tem mladeničem, ki uteguejo porabiti svoj čas s pridom, pa se je večjidel živeti in oblačiti ob milostinji, ker druge podpore nemajo.
— (Naš domači umetelnik,) gospod orglar Fran Goršič v Ljubljani zvršil je za žup-Ijansko cerkev v Borovnici nove orgije, ki v /.mislu napredka orglarske umeteljnosti zdelane služijo v čast našemu mojstru, kakor druga prejšnja njegova dela. Postavljene pa bodo v Borovniško cerkev še le prihodnji mesec, ker cerkev ravnokar nekoliko prenarejajo in lepšajo.
— (N e m i r) v včerajšnjej noči je bil velikansk. Povsod so bili pretepi in mestno redarstvo, katero) je imelo jako trdo delo, napolnilo je vse zapore ro-tovške z razgrajale!. Posebno so bili vojaki včerajšnjo noč nemirni in v Lattermanovem drevoredu bil je pobit četovodja domačega polka tako hudo, da so ga morali odnesti v vojaško bolnico. Več razsa-jalcev ponočnjakov je mestno redarstvo še današnji dan zaprlo. Jako surovo sta se obnašala v „Zvezdi" dva tukajšnja trgovca, katera sta mizarskega pomočnika ranila na glavi, mestne redarje pa razžalila. No, ta dva gospoda bodeta že prespala v zaporu svoje sirovo obnašanje.
— (Izpred porotnega sodišča.) Hudodelstva požiga zatožena je bila v soboto Marijana Roj in.i iz Zgornje Šiške. Porotniki so njim stavljeno vprašanje z 10 proti 2 glasoma zanikali iu Rojina je bila zatožbe oproščena.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Bruselj 22. septembra. Moniteur objavlja novo šolsko postavo. Ob cestah prilepljeni so plakati, v katerih se prepovedujejo vsa zbiranja in pojavi na javnih prostorih in v katerih se pravi, da so predstoječe občinske volitve najboljše bojno sredstvo proti šolskej postavi.
Napolj 22. septembra. V 24 urah do včeraj 4, ure popu lud ne 280 osob zbolelo, 116 za kolero umrlo.
Razne vesti.
* (Krvavec Anton Kammerer na vislicah.) Krvavca (anarhista) Antona Kammerei ja, kateri je bil kot vojašk begun že od 19. maja t. 1. pri posadkiuej sodniji v preiskavi, so v 20. dan septembra t. 1., kakor smo že v soboto brzojavnim potom poročali, ob polu šestih zjutraj na dvorišči Alserske vojašnice obesili na veŠBl.h. Sodba se je vršila 5. in 6. t. m. pri vojnem sodu iu kazenska obsodim je zadobila z dnem 15. t. m. svoje pravno veljavo, ter je bila obsojencu 18. t. m. naznanjena. Anton Kammerer, doma iz Stiebiuga v Šleziji, 22 let star, katoličan, samec, bukvovez, prostak pri pešcih, se je nekoliko šolal in do sedaj še ni bil kaznovan. Bil je član socijalistične delavske strunke, je jako pridno deloval in ustrajno pospeševal ut i ho— tapljenje in razši rje vanje prepovedauih Časopisov in tiskovin, živel v Thunu, Freiburgu in v Bernu ter bil ondu najodličnejši in najbolj marljivi član tamošnjega društva krvavcev. Udeležil se je meseca junija 1883. leta v ZUrichu zborujoče skupščine krvavcev, kjer se je s Stellmacberjem (nedavno obešenim) seznanil. Oba se zjedinita vsled sklepa tega občnega zbora mejsobojno delati propagando z vsemi močmi za dejanstveno delovanje in za boj zoper sedaj obstoječo človeško družbo, za pridobitev potrebnega deuarja v prospeh in izvršetek svojih namenov in nakan in za odstranitev vseh tej stranki
neprijaznih in neljubih osob.  Kammerer kmalu putem roparsko napade 3 Stellmacherjem  in  z neko tretjo osobo v Strassburgu koč i jaza Mihaela Scbae-tzle-ja m   na   to   umore   ravno   tam musketierja Ivana Adela-a  Kammerer se je soudelezil tudi roparskega  umora  lekarničarja  Franca  Linharta v Strassburgu.   Štiri tedne pozneje napade in oropa Kammerer s Stellmacherjem, Schreinerjem, z Mihaelom Kamičem in ie z jednim drugim znancem bankirja Heilbronerja in zasebnika Oettingerja v Stutt-gartu. 7. decembra pr. 1. se je Kummerer na Dunaji pri gosposki oglasil z imenom Arnold Otter, 15. decembra 1883 zavratno ustrelil policijskega koncipi-sta lllubeka in 10. januvarja t. 1. s Stellmncherjem in še s tretjim pomagačem roparsko napadel in oropal Eiserta in njegovo rodbino. Na to potuje Kammerer sredi meseca januvarija t 1. pod imenom Matije Haller ja v Švico, ko se prej s Stellmacherjem  še  posvetoval  in  sporazumel zastran umora Blbcha. V drugej polovici februvarija t. I. se vrne Kammerer kot Josip Blum zopet na Dunaj, kjer so ga 21. februvarija t. 1. policijski organi, katerim Be je jako protivi! in jih ranil, prijeli in zaprli. Kammerer je pri vojnem sodu  vse zločine, katerih je bil tožen, priznal in tudi marsikaj baje izpovedal o svojej stranki o njenej osnovi ter izjavil, da bi bil tudi v bodoče marljivo deloval v prospeh in blagor stranke krvavcev, ko bi ga ne bili ujeli in deli pod ključ.  Zlodejec ni čutil, ni kazal nikakega kesauja za storjene hudobije in zastran groznih umorov toliko nedolžnih osob. —
T7"a-t> i 1©
k udeležbi sadne razstave v Sevnici,
katero priredi
„Cesarjevič Rudolfovo satljerejsko društvo za Spodnji Štajfr" v prostorih javne ljudske šole v Sevnici v dan 5., 6. in 7. oktobra t. 1.
V to razstavo podije ovočje (sadje), sadna drevesca, sadno literaturo, sadno orodje i. t. d. lahko vsakdo. Premije se bodo delile pa samo spodnje-itajerskim razstaviteljem iu, ako kmetijska družba ali pa deželni odbor v Ljubljani pošljeta nekaj premij, tudi kranjskim.
Napovedbe za razstavo vsprejema do 30 t. m. gospod Fran Lnnček na Blanci, poŠta Sevnica (Licbtenvvald).
Sadje mora se poslati do uStetega 3. oktobra poštnine prosto razstavnemu odboru v Sevnico.
V Sevnici, dne 7. septembra 1884.
Razstavni odbor.
_____ __
dne 21. septembra.
Pri Slona 1 Dr. Florio iz Trsta. — pl. Mavrhoffer, Gorton, Hainzmann, Spies, pl. Jabornegg iz Celovca. — Smola iz Rudolfovega.|
Pri tiuMci : Teimer, Janck, Sonnenstoin z Dunaja. — Gorup iz Reke.
Prt 1» vhI rijakein crsiir ji : Kokel iz Smohora. — Kavčič iz Celja.
Meteorologično poročilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mu krina v mm.
■	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	737 60 on. 736- 10 mm. 737- 12 mm.	-f 12-2" C + 23 4" C + 172UC	brezv. si. jz. brezv.	megla jas. jas.	0 00 mm.
a. 3	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-02 mm. 736-40 mm. 736-'20 mm.	-f 14-4°C -f 22 3° C + 16'80C	Bi. jz. b1. jz. brezv.	obl. jas. jas.	000 mm.
Sredaja temperatura obeh dnij je znašala -f- 17'6° in + 17-8°, za' 3'8° in 4-0° nad normalom.
Tržne cene v 1J ubijani
dne 20. septembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, n •   . .
Ječmen „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ .   . .
Proso, s ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Speli frifien „      , .
„    povojen. . .
Surovo maslo,      „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogrum Telečje „ „
SvinJBko „ „
Koštrunovo     „ „
Pišče .......
Golob...... . .
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
,    mehka, „   , ,
gld.	kr.
6	50
5	36
4	39
2	93
4	87
4	87
	20
8	—
8	—
8	50
2	67
—	94
—	82
—	68
—	74
—	85
—	2V, 8
—	64
—	60
_	66
—	30
_	40
_	17
1	60
1	51
7	50
4	80
ID"CLi-.s..1sls:£a "borza
dne 22. septembra 1.1. (Izvirno talejrrafično poročilo.)
Papirna ren a.......... 80 gld.
Srebrna renta .... ..... 81 ,
Zlata ren......... 104 „
5% marčna renta......... 95 ,
Akcije narodne banke......                          . 850 ,
Kreditne   kcije......                               .   . 294 ,
London ...... 121 ,
Srebro........ *— „
Napoi..                  ....       ... <J t
C. kr. cokim. ...... .   . „
N.mii .k.  marke ..... r>9 ,
4°/0 državne nrečke iz I. 1854   250 gld. 124 ,
Državne srećke iz 1. 1864.         UX) gld. 171 ,
4% avstr. zlata renta, davku prosta. 104 t
Ogrska zlata renta 6°/,..... 122 ,
.      %L           .... 92 ,
B     papirna renta 5"/0    ..... 88 ,
5°/0 štajerske zemljišč. o<l/ea. oblig. .   . 105 ,
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gM. 115 „
Zrin!i. obć. avstr. 4*/i° 0 zlati zast. listi . 121 ,
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 „
Priir. oblig. Ferdinandove uev. železnice 105 .
Kreditne Brećke......100 gld. 176 ,
Rudolfove srečke  ....        10   „ 19 „
Akcije anglo-avstr. hank« .   .   120   , 105 ,
Trammway-druat velj. 170 gld. a. v.    . 212 .
80 90 60 85
60
66
77 65 25 75 85 70 75 75
75 50 50
50 70
Kr.
Dragotin Wenger, c. kr. sod. pristav v Ptuji, naznanja, da mu je smrt danes odvzela stursega sinka
kateri je komaj 4 ure trpel in mirno zaspal. — Prosi se, da se prelj ubij enemu, vsem znancem ne-pozabljivemu ohrani tih Bpomin! (600) ilazelbrun pri Lipnici, 20. septembra 1884.
Na prodaj sta v kavarni na Krškem
dva dobra soda
po 23 in 25 hektolitrov, cena 2 gld. pr. hektoliter. — Napis: Gosp. A. F., k m v tir n ar na Krškem. (594—2)
Naznanilo.
Od podpisanega cestnega odbora se naznanja, da bo v nedeljo dne 2S. septembra 1SS4
popoludne ob 4. uri javna dražba v Spodnji ŠUki pri Peskatji za ponižanje klanca. Pogoji leži pri županstvu v Spodnji Šiški do nedelje na
ogled. Kdor želi prevzeti, naj se omenjeni dan na mestu oglasi.
And. Knez,
(599) načelnik.
Nov, majhen, eleganten, prav lahek
HiSuzićL slul e x
proda so (590—3)
po ceni v I^rišli il>  nli<-.-i li tštov. ®.
Trakuljo
(ploščnato glisto) prežene
cLr Blocli na X)-u.xia,jI,
Praterstraase 42, tudi pismeno.    (90—16)
Št. 6474.
Mazglas
(579—3)
o oddaji šestih deželnih ustanov in ver mest za plačujoče učence na deželni vino-in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi.
Na deželni vino- in sadjerejski Soli na Slapu pri Vipavi z dveletnim poukom in slovenskim učnim jezikom izpraznjenih je za prihodnje šolsko leto 1884/5, ki se prične dnć 1. novembra 1884, sest deželnih ustanov.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečuli.
Z ustanovami vsprejeti učenci dobivajo brez-pliičn> hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbeti.
Na šolo vsprejmejo se tudi plaču joči učenci, kateri plačujijo po 33 do 50 kr. ua dan za brano in stan»vanje in po 20 gld. Šolnine na leto.
Lastnoročno slovenski pisane proSnje se imajo do 1 oktobra 1884 izročiti vodstvu deželne vino- in sadjerej-ske h o le na Slapu.
Prošnjam je dodati rojstni list, spričalo o čvrstem zdravji, l»jpem vedenji, ter o dovršeni ljudski šoli, oziroma srednje šole, ako je prošnik že v srednjih šolah.
Prošniki za plačujoča mesta morajo priložiti primeren protopis vzdržavanja od strani starišev, oziroma jeroba.
s petimi tečaji in žago,
ki ima vedno veliko dela, blizu Domžal, se z ugodnimi pogoji s p alopjem za lUuovanj«- vred d& v na|e>L.* ali pa proda. Kaj več se izve pri Krlttper A l rlmnH,
Pod Trančo št. 2 v Ljubljani. (601 — 1)
Pri snhem vremenn trgrana (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, sampinjane
kupuje vsak čas iu v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—15)
Die Central-Station fftr Obst- und Gemuse-Verwaltung ln Graz.
bo izšle in se dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman.  Spis»l Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61.  Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
T-u.n.als: našega časa.
Roman.   Spisal M. Lemiontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
IMihrovski.
Povest.   Spisal  A. S. Puškin, poslovenil J. P. -    Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Xa znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenograf^a, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Eajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisul dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin, — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Oprinec.  Velja .   .   .       15 kr.
H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor CJierbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski Bpisal H. Reviire, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, pošlo«
venil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
na deželi
se da od 1. decembra t. I. pod ugod-
nimi pogoji
v najem.
Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (588—2)
MejnarodM linija.
h Trsta, v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Q-erxao.a.n.Ia,"-,      4200 ton, 10. oktobra.
„     „E3stst ^l.ia.grlia,". 3200   „   okolu 25. „
Kajuta za potnike «©0 — Vmesni krov 60 gold.
Potniki naj se obrnejo na (552—15)
0". TERKITJILE,
generalnoga p:isažneg:i agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Eiutllauo d9 A m. l*ou,la.> m, generalnega agenta v Trata.
»Ctl
1—60) S
Velika partija K788-80)
ostankov svkasi
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek poSgl.
■   Storcli v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".