•oš tn ina plačana T gotovini. Leto LXTV^ št. 242 Ljubljana, sobota 24* oktobra 1931 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Enseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ollea it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODBU2N1C E.MARIBOR, Grajski trg ftt. 8.----CELJE, Kocenova tiHca 2. — Tel. 1*0. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — i--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NA DELO ZA MOČNO JUGOSLAVIJO Nadaljnje kandidature v dravski banovini — Spremembe v razpo redu predsednikov volišč — Le v složnem delu je uspeh Ljubljana, 24. oktobra. AA. Sreska sodišča v dravski banovini so včeraj potrdila še te-le kandidature: srez Maribor-levi breg: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru; namestnik Janžekovič Ivan, posestnik v Košakih; srez Ljubijana-okolica: Jarc Evgen. profesor v pokoju v Ljubljani; namestnik Petrovčič, župan na Viču: srez Kamnik: dr. Potokar Ivan, odvetnik v Kamniku; namestnik Pančur Franc, posestnik v Zgornjih Tuhinjah; srez Črnomelj in Metlika: Lovšin Evgen, posestnik v Ljubljani; namestnik Šnialcelj Josip, trgovec in posesuiOc v Predgrađu, občina Stari trg ob Kolpi; srez Krško: Majcen Ivan, mesar in oosesmik v Št. Jarmi; namestnik Glo-bevnik Ivan, posestnik v Škocijanu: srez Krško: Vale Maks, trgovec in posestnik v Št. Jerneju; namestnik Bučar Lavoslav, posestnik v Kostanjevici; srez Krško: Grebene Anton, posestnik v Brezju, občina Krško; namestnik Horvatič Martin, posestnik v Krški vasi: srez Krško: Dnnelj Alojz, posestnik in župan v Boštanju; namestnik Polanc Anton, mlinar in župan v Radečah: srez Litija: dr. Zoreč Vinko, odvetnik v Beogradu; namestnik Kovačič Anton, kmet in ^gostilničar v Selu. občina Bukovica. srez Novo mesto: Kline Anton, župan v Gornjem Polju; namestnik Matko Davorin, upokojenec v Novem mestu; srez Novo mesto: dr. Zupanič Niko, bivši minister v Ljubljani; namestnik Belovskv Klement ;x>sestnik v Sveti Heleni, občina Min.a; srez Maribor-desni breg: dr. Vauhnik Miloš, odvetnik v Mariboru; namestnik Volk Matija, posestnik in župan v Po-brežju pri Mariboru: srez Celje: Piki Franc, posestnik in gostiln čar v Gotovlju; namestnik Sre-botniak Ivan, posestnik in veletrgovec z lesom v Sv Petru v Savinjski dolini: srez Ptuj: Petovar Lovro, poštai v pokoju in posetnik v Ivanjkovcih; namestnik Šolar Franjo, posestnik v Zla-toličju; srez Ptuj: Vuk Štefan, župan in posestnik v Cirkovcih; namestnik Ceh Jožef, gostilničar in posestnik v Ločiču; srez Konjice: Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah; namestnik dr. Mejak Ei in. odvetnik v Konjicah: srez Ljutomer - Radgona: Zemliič Jakob, posestnik in župan v Radencih: namestnik Skuhala Franc, posestnik in župan v Križevcih: srez Slovenjgradec: dr. Vošnjak Bogumil, poslanik v pokoju v Beogradu; namestnik dr. Bratkovič Alojz, odvetnik v Slovenjgradcu; srez Šmarje - Rogatec: Zdolšek Anton, posestnik v Hotunju; namestnik Debelak Simon, posestnik v Kristan vrhu. srez Dravograd: inž. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu; namestnik Geršak Ivan, posestnik in župan v Orni; srez Dravograd: ćr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru; namestnik Topo-krvec Anton, okrožni nadzornik kon- j zumnega društva v Prevaliu; srez Murska Sobota: Hartner Ferdinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih: srez Murska Sobota: Vezir Geza, posestnik in gostilničar v Martiancih: namestnik HodoŠČek Franc, posestnik v Venkovcih: srez Dolnja Lendava: Faflik Fran, župnik v Kancevcih; namestnik Ošlaj Jožef, občinski tajnik v Dolnji Lendavi; srez Dolnja Lendava: Hajdinjak Anton, posestnik v Odrancih: namestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu: Kandidature drugod . Beograd, 24. oktobra Rok za vlaganje sreskih kandidatur se bliža koncu. Do kon- i ca tega tedna morajo biti vse kandidature vložene. Dočim so poprej stranka za cela volilna okrožja same postavljale svoje kandidate, si sedaj vsak srez sam izbira svoje ljudi. Te ugodnosti se volilci tudi pridno poslužujejo in le malo bo v državi s rezov, kjer bi bil samo po en kandidat. V zadnjih dneh so bile med drugimi, vložene še naslednje kandidature: j mesto Zagreb: bivš* minister Juraj D e-metrović, namestnik Jakob Pavlica, ki ini. Ferdo Sega, gradbeni podjetnik, namestnik Dragotin "Domanjko, zasebni uradnik (Zagreb voli dva poslanca); srez žabar: minister prometa inž. Lazar Radi vojević; srez Vukovar: minister brez portfelja Ivan P a 1 a č e k, namestnik Bogdan De-janović. pravoslavni svečenik; srez Zemun: bivši minister dr. Svetislav P o p o v i ć, župan v Zemunu; srezNovi Sad: Gedeon Djundjerski, predsednik borze in veieindustrijec. Izpremembe v razporedu predsednikov volilnih odborov Beograd, 24. oktobra. »Službene Novine« objavljajo naknadne izpremembe glede volišč in predsednikov volilnih odborov. Za dravsko banovino so izvršene naslednje izpremembe: Mesto Ljubljana: Za predsednika XI. volišča je imenovan namesto dr. Jakoba Borka načelnik direkcije državnih železnic g. Ivan Deržič. Za predsednika XXIV. volišča je imenovan. namesto prof. dr. Stanka Lapajneta agrarni inspektor Tone Šaplja. Srez Brežice: volišče Sromlje: za predsednika je imenovan učitelj Vladko Žu-pevc. Srez Dclnja Lendava: Volišče Dolnja Lendava: za predsednika volilnega odbo-Ta namesto Starka Sikiča sodni kaneelist Josip Gerier. Srez Gornji grad: volišče Mozirje: za predsednika namesto Mateja Coričana učitelj Stanko Vičič. Srez Konjice: volišče Loče: namesto Franca Friedla učitelj Fran Šolar. Srez Laško: volišče Trbovlje II.: namesto Josipa Steve učitelj Leopold Omerzu. Srez Sovo mesto: volišče Orehovica: f\ predsednika volilnega odbora Josip Prušnik. šolski inravitelj; volišče Stoj-iče: namesto Frana Mastnaka sodnik Jakob - ' M o Vega mesta. Srez Rado>\'!jica- volišče Koroška Bela: za predsednika volilnega odbora je imenovan inž. Miroslav Sušteršič. Srez Slovenjgradec: volišče Siovenj-■gradec: za predsedaška volilnega odbora inž. Emil Pupis. sreski šumarski referent. Sloga in napredek Pod tem naslovom objavlja varaždinska vJugoslavija« uvodnik, v katerem naglasa med drugim: Nam Ju^oslovenom sloga m bila nikdar tako potrebna, kakor v današnjih dneh. Mi smo mlada, še ne dovolj urejena država, tako rekoč še v povojih, a oni. ki jo sedaj vodijo, sedanji prvaki ju gosi o venskega naroda, so pokazali s svojim dosedanjim de- lom, da hočejo to dete — nas narol — postaviti na noge in ga voditi s čvrstini korakom, da stopi v svet pripravljeno na vse borbe in tezkoče, ki silijo od vseh strani. Upoštevati je treba, da leže na poti do naše nacijonalne in gospodarske samostojnosti razne ovire, v glavnem pa prihajajo od dven strani. Ene se ne moremo obraniti sami, to je svetovne gospodarske krize, ki prihaja kot posledica svetovne vojne, do katere je prišlo, ker sa hoteli močnejši podjarmiti slabejše, med katerimi smo bili tudi mi. Madžari in Germani so nas zasužnjili in izkoriščali ter hoteli popolnoma uničiti. Stoletja so uživali sadove našega delovnega ljudstva, ki so mu od svoje bogate mize metali samo drobtine. Prevrat je napravil temu konec. Dobili smo samostojno državo. Toda te pridobitve sprva nismo znali pr vilno oceniti. Namesto, da bi se združila in v složnem delu gradili svoj skupni dom, smo se med seboj prepirali in prerekali ter pri tem zanemarjali državo in narod. Sedaj mora biti tudi temu konec. Prepire so povzročali oni, ki so hoteli živeti na račun naših žuljev. Tudi temu je treba sedaj napraviti konec. Volitve 8. novembra nudijo za to najboljšo priliko. Nočemo več politikov, ki so nas hujskali med seboj, izkoriščali vero za svoje strankarske eilje in zadajali dobrodušen narod v mržnjo in sovraštvo zato, da bi ostali na krmilu in lepo živeli. Prepiri so sli tako daleč, da je prišla država sama v resno nevarnost. Nam bi se lahko sedaj že mnogo bolje godilo na gospodarskem polju, če bi se prej trezno in parne • "delalo. Da pa bo moaoče to popraviti, nam je potrebna sloga. Slovencem, Hrvatom in Srbom je potrebna samo sloga, vsega drugega imamo dovolj. Druga stran, zaradi katere moramo biti vsj složni, je Še bolj važna. Naši sovražniki komaj čakajo, da bi plairli po nas. Vsak dan vidimo in čitamo, kako rostopajo z našimi brati, ki so po nesrečnem naključju ostali izven mej nase države. Tem našim nesrečnim bratom odvzemajo sladki maternd te-zik, sladko besedo jngoslovensko in jih streljajo v hrbet! Koga ne bi zabolelo v dno duše, če bi danes kdo prišel, pa mu prepovedal, da ne sme več izpregovoriti niti ene same besede v svojem materinskem jeziku, da se morajo njegovi otroci učiti tujega jezika, proti čemur smo se stoletja borili? Prav ta borba je bila dokaz, da hočemo nekaj več, kakor samo svoj vsakdanji kruh. Hočemo, da smo združeni brati Hrvati, Srbi in Slovenci v eni, svoji veliki in močni državi. In to bomo dosegli 8. novembra, ako bomo vsi kot en mož šli na volišče in oddali svoj glas ljudem, ki hočejo v bodoči Narodni skupščini zastopati veliki jugoslo-venski program. Novi igralni načrt Državne razredne loterije Število srečk se zmanjša za pol dobi Beograd, 24. oktobra. Kakor smo že javila, je državna razredna loterija izpreme-nila svoj dosedanji načrt igranja in v bodočem 23. kolu, čegar prvo žrebanje bo 19. novetnbra. se bo igralo že po novem načrtu, kakor ga je odobril minister za kmetijstvo. Če se Ko novi načrt po preizkušnja v naslednjih dveh kolih obnese!, bo ostal v veljavi, če pa ne, se bo zopet primerno izpremenii. Direktor državne razredi e loterije Dragomir Manok je o teh izpremem-bah izjavil naslednje: Po dosedanjem načrtu je bilo 100.000 dvojnih srečk, to je skupno 200.000 celih srečk. Po novem načrtu se dvojne številke ukinejo tako, da bo znašalo celotno število srečk samo 100 000 Sistem dvojnih srečk je bil uveden svoječasno iz čisto tehničnih razlogov. Prej j« bilo 200.000 številk odnosno srečk po 100 Din. Žrebanje tolikega števila srečk, od katerih je polovica mora* La zadeti, je bilo tehnično zelo otežkočeno. Samo za žrebanje zadnjega razreda je bilo treba 40 dni. Pri sistemu dvojnih srečfc 6e je to žre Kan je s-kra i šal o za polovico, na 20 dni, in prav zaradi tega je bil uveden sistem dvojnih številk. Za občinstvo je bil ta »istem doka i neumljiv. Po načrtu je bilo rta pr. v »i ž jih razredih navedeno, da se bo izžrebalo 2500 celih srečk, toda igralec je v seznamu izžrebanih številk našel samo 1250 številk. Prav tako sta bili po načrtu določenri dve premiji, a v uradni sisti izžrebanih številk je bila navadno samo ena številka To je povzročilo med igralci mnogo zmede. Neki igralec iz Slovenflje nam je celo poslal pismo, v katerem prav*: ovico, zato pa se poveča število tkov »Ali mislite, da sem dot, da bi vacn verjel, da ima ena celo srečka štiri polov !« Vsaka Številka se je pri sistemu dvojnih srečk delila na štiri polovice, kar je izzvalo zmote in nezaupanje. Po novem načrtu se poveča tudi število srednjih dobitkov. Po starem načrtu se j« izžrebalo s srenjami dobitki do 10.000 Din samo 2150 srečk, po novem pa bo izžrebanih 3480 srečk. Glavna premija znaša po novem načrtu 1,000.000, dočrm sta bili po starem načrtu dve glavni premiji po 1,200.000 Dm. Razen glavne premije določa nova načrt tudi eno premijo po 500.000 in eno po 400.000 Din. Dofeitki so po novem načrtu razdeljena na mnogo večje Šte* vilo srečk taiko da je možnost izžrebanja mnogo večja, kakor pa je bila doslej. Doslej je veljala dvojna srečka 200 Din. Po novem načrtu dvojnih srečk ni, zato pa se poviša cena srečkam od prejšnjih 100 na 200 Din (polovična 100, četrtiraeka 50 Din), da bo na ta način omogočeno obdržati dosedanjo višino dobitkov. Kljub temu 1« navideznemu pod razen ju srečk je jugoslo-vensfca razredna državna loterija najcenejša med vsemi evropskimi loterijami. Pruskonemška loterija n. pr. prodaja srečke po 438, saksonska po 670, harnburška po 459, avstrijska po 384, Madžarska 240, dočim stane pri nas tudi v bodoče srečka samo 200 Din. Zlato Francoske banke Pariz, 24. oktobra. AA. Zlati zaklad Francoske banke se je pomnožil za 1615 milijonov zlatih frankov. Kritje je nara-stlo od 54.79 na 55.07 %. Razgovori Lavala in Hoovra Možnost podaljšanja Hoovrovega moratorija, ker po ameriškem mnenju znižanje vojnih dolgov trenutno ni Izvedljivo VVashington. 24. oktobra Po zajtrku na * francoskem poslaništvu je včeraj I>avai odšel v Belo hišo, kjer so se pričali zaupni razgovori med njim in predsednikom Hoovrom. Razgovorom sta prisostvovala po en ameriški ia francoski tolmač ter *o trajali do večera. Državnika sta razpravljala o vseh važnih problemih sodobne svetovne politike ter jih obravnavala v glavnih obrisih. O finančnih in gospodarskih vprašanjih se bo danes podrobno razpravljalo na posebnem sestanku, ki se ga bodo poleg Lavala in Hoovra udeležili tudi obojestranski strokovnjaki ter ameriški zunanji minister Stimson, finančni minister Mellon in državni podtajnik Mills, ki je odlično sodeloval pri sestavi Hoovrovega načrta o moratoriju. Iz tega sklepajo, da »e bo raspravljalo o ameriškem predlogu glede podaljšanja moratorija, ker je Amerika mnenda, da trenutno znižanje vojnih dolgov ni izvedljivo, dočim bi moglo podaljšanje moratorija za nadaljnja tri leta roditi povoljne uspehe. Hoover je v razgovoru s svojo okolico izrazil svoje zadovoljstvo nad dosedanjim potekom razgovorov in poudaril, da bodo nedvomno privedli do rešitve, ki bo mnogo pripomogla k omiljeniju sedanje gospodarske krize. Seveda ni pričakovati, da bi že pri tej priliki prišlo do kake posebne pogodbe. O poteku razgovorov doslej še ni bilo izdano nobeno oficijelno poročilo. Italijanski po set v Berlinu Grandi bo prispel v Berlin jutri zju svojem pose Rim, 24. okt. Grandi prispe v Berlin v nedeljo zjutraj ob 9.23 in ga bosta sprejela zunanji minister dr. Curtius in kancelar dr. Brun ing. Še jutri popoldne bo Grandi sprejel v italijanskem poslaništvu zastopnike italijanskega fašističnega tiska. V ponedeljek bo italijanski minister sprejel nemške in druge inozemske novinarje. Tega dne bo tudi zaključil svoje razgovore z nemškimi državniki. Ves nemški nacijonalno socialistični tisk pozdravlja Grandija ne le kot državnika, marveč tudi kot fašista. Daljše komentarje objavljajc tudi oficajozni berlinski listL t raj — Italijanski zunanji minister o tu v Nemčiji Kim. 24. okt. Zunanji minister GTandl je sprejel včeraj zastopnike tukaj&nega lista. Grandi je izjavil, da mu je mnogo na tem, da pred svojim odhodom v Berlinu pozdravi rimske dopisnike nemškega tiska, ki so lahko na mestu ugotovili, s kako živahnostjo spremlja javno mnenje in ves narod v Italiji njegov obisk v Berlinu. Posebno veselje mu zbuja, da se bo zopet sestal z nemškim državnim kancelar jem, odličnim državnikom. V prav posebno čast pa ai šteje Grandi, da se bo pri tej priliki sestal i državnim predsednikom maršalom H ind embargom. Preorijentacija madžarske politike? Omejitev izdatkov v državnem gospodarstvu — Prizadevanje za podaljšanje kratkoročnih posojil Budimpešta. 24. oktobra. Madžarska vlada je včeraj prejela poročilo stalne finančne komisije Društva narodov. V vladnih kpogih izjavljajo, da na redukcijo državnih uradnikov vlada sploh ne misli, vsekakor pa bo vlada izdatno omejila izdatke v državnem proračuna, ker je treba prihraniti okoli 80 milijonov pengov. Tozadevne predloge bo v kratkem sestav11 33Članski odbor. V državna administraciji se t zvezi s tem prijpravTjaJo velike reforme. Razen tega se v vedno bolj doio-čenl obLiki širijo govorice, da je v kratkem pričakovati tzpremambe v dosedanji zunanji politiki Madžarske in aicer v smeri ožjega gospodarskega in trgovsko • političnega sodelovanja s sosednjimi državami. Od te preorijentacije si obeta Madžarska predvsem podaljšanje kratkoročno ga posojila Velik vlom v Ljubljani Snoči so vlomilci oropali Stavbno dražbo na Dunajski cesti za približno 100.000 Din Ljubljana, 24. oktobra. Ni še pojasnjen velik vlom v Obrtno banko na Kongresnem trgu, kjer so neznani svedrovci navrtali veliko železno blagajno in odnesli okrog 98.000 Din, že je bil ponoči izvršen popolnoma sličen vlom v železno blagajno Stavbne družbe d. d. v Ljubljani, kjer so oropali okrog 100.000 Dm. Ko je prišel pisarniški sluga Pavel Povše kakor običajno ob 7. na delo v pisarno na Dunajski cesti St. 27, je presenečen opazil, da je šipa na oknu razbita, okno pa popolnoma odprto. V pisarni je spoznal, da je bilo ponoči vlomljeno. V železno blagajno na stranski steni je bila navrtana velika odprtina in bilo je takoj jasno, da je izpraznjena. Sluga je o dogodku takoj obvestil blagajnika g. Dolarja, ki je takoj pozval policijo, ki je odposlala več kriminalnih uradnikov in agentov, da izvedejo preiskavo. Ugotovljeno je, da so vlomilci blagajno navrtali s takozvanim >Piedi dn poreoc, kar se po naše privi >svinjska noga«. Tako vlomilsko orodje je specijaliteta tržaških svedrovcev. Vlomilec — morda jih je bilo toda ve? — je blagajno izrezal v obliki trikota in iz nge pobral 100.000 Din gotovine. Denar je obstojal i* enega tisočdmarskega bankovca, 900 bankovcev je bilo po 100 Din, drugi denar pa po 10 Din fn nekaj drobiža. Iz blagajniške pisarne so vlomilci odnesli tudi nov moški dežnik s tecrmorjavim koščenim ročajem. Vlomilci so pustili svoje orodje na mestu vloma. Policija je našla tam tudi pet starih različnih ključev. Na orodju m pa na »svinjski nogi« je policija ugotovila odtise prstov in jih daktiloskopirala. O vlomu je policijska uprava takoj obvestila upravo mesta Beograda, policijska pred-stojnistva v Mariboru, Celju, KaMovcu, Sušaku, Sisku, Subotici, komisarijate železniške in obmejne policije na Rakeku, na Jesenicah, v Mariboru in Kotoribi ter vse orožniške postaje v dravski banovin L Naknadno so pri natančnem pregledu ugotovili, da so vlomilci odnesli 89.666 Din, na blagajni sami pa znaša škoda okrog 10.000 Din. Sreča je, da je bilo podjetje za ves znesek zavarovano. Poslovni prostora Stavbne družbe ao na dvorišču Dunajske ceste št. 27. Vlomilci so prišli v pisarno skozi Kersnikovo udico, razbili šipo in nato nemoteno udrk v urad ter navrtali blagajno. Policija je baje storilcem že na sledu. Brezžične zveze Vatikana Rim, 24. oktobra. Kakor se čuje iz vatikanskih krogov, bodo vsi kardinali, nun-ciji in nadškofi dobili brezžične brzojavne postaje, da bodo lahko z Vatikanom stalno v zvezi. V to svrho bo izdelan tudi poseben ključ za Šifriranje. Sneg hi volkovi v Bosni Brod, 24. okt. Po bosanskih gorah je davi zapadel nov sneg, visok 70 cm. V gorah so se pojavili zopet volkovi v veliki množini. Na planini Motajici so volkovi napadu čredo ovac in pred očmi pastirjev raztrgali več živali. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometu so notiraJi: Devize: Amsterdam 2268.28 — 2275.12, Bruselj 782.64—785. Curih 1098.45—1101.75,' London 216.82—224.32, New York 5592.33 do 5600.33, Pariz 220.62 — 221.28, Praga 166.86—166.36, Trst 289.90—295.90. INOZESKE BORZE Curih, 24. oktobra 1931. Beograd 9.05, Pariz 20.085, London 19.976, New York 510.25, Bruselj 71.25, Milan 26.00, Madrid 45.60, Amsterdam 206.60, Berlin 118.5, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06. Stran l >?LOVEV?KT NAROD«, dne 24. oktobra 1931 Naš tujski promet v letošnji sezoni V splošnem je v primeri z lanskim letom nazadoval, toda ne mnogo Ljutoljana, 24. oktobra. Zveza za tujski promet je te dni sestavila statistiko tujskega prometa v dravski baaoviiii v sezoni maj-september 1931. Statistika priča, da je tujski promet pri nas sicer nekoliko nazadoval, vendar ne v takem obsegu, kakor bi bilo to glede na splošno gospodarsko krizo pričakovati. Dočim je lani posetilo Slovenijo 96.953 gostov in tujcev, je letos znašalo njib število 90.555. Največ je bilo Jugoslovenov in sicer 72.402, na drugem mestu so Avstrijci, ki jin je bilo 11.643, na tretjem pa Nemci iz rajha, ki še vedno radi prihajajo k nam. Bilo jih je 8576, dalje 4845 Ceho3lovakov, 3248 Italijanov, 2187 Madžarov, 295 Francozov, 246 Angležev, 340 Poljakov itd. Poglejmo najprej naša največja letovišča Bled, Rogaško Slatino in Bohinj. V vseh treh letoviščih je bilo letos nekoliko manj letovišča: jev kakor lani, dočim je Kranjska gora napredovala. Bled Na Bledu je bilo letos 15.522 gostov, od teh 6412 Jugoslovenov, 2664 Avstrijcev, 2446 Cehoslovakov. 2427 Nemcev, 163 Angležev, 63 Francozov, 274 Italijanov, 511 Madžarov, 32 Norvežanov. 131 Poljakov. 96 Američanov iz Južne in Severne Amerike, 12 gostov iz Azije, 5 iz Afrike, 4 iz Avstralije, 33 iz raznih balkanskih držav in 249 iz drugih držav Evrope. Lani je bilo na Bledu 18.819 gostov, torej jih je bilo Tetos okrog 3300 manj. Rogaška Slatina V Rogaški Slatini je bilo letos 6S21 gostov, od teh iz Jugoslavije 5248, iz drugih balkanskih držav 144, Avstrije 357, Češkoslovaške 56. Anglije 3, Francije 10, Italije 106, Madžarske 825. Nemčije 8. Norveške 2, Poljske 8. iz drugih krajev Evrope 9, Severne in Južne Amerike pa 65. Lani je bilo v Rogaški Slatini 7720 gostov, torej jih je bilo letos 900 manj. Bohinj V Bohinju je bilo letos 1567 gostov, največ seveda iz Jugoslavije in sicer 1164, iz Avstrije 111. Češkoslovaške 73, Anglije 24, Italije 84. Nemčije 99, Norveške 2, Poljske 2. iz ostale Evrope 7 in Severne Amerike 1 Kranjska gora V Kranjski gori so bih letos s tujsko prometno sezono zadovoljni. Preleoo alpsko letovišče postaja vedno bolj privlačno, zlast z juga države prihajajo gostje radi v Kranjsko goro. Letos je bilo v Kranjski gori 4271 gostov, lani pa 3315, torej letos skoraj tisoč več. Ko bo Kranjska gora nudila nekoliko več komforta, bo tujski promet stalno naraščal. Največ je bilo Jugoslovenov in sicer 3957, Avstrijcev 110, čehoslovakov 71, Francozov 12, Angležev 12, Italijanov 47, Madžarov. 25, Nemcev 28, Norvežanov 10. Poljakov 3, iz ostale Evrope 4. Manjša letovišča Tudi na Jezerskem je tujski promet nekoliko napredoval. Letos je bilo 766 le-toviščarjev, lani pa 59. Zanimiva je statistika Dovjega. Na Dovjem je bilo letos 1074 gostov, toliko kakor lani. V Čatežu je bilo 1146 gostov, lani 1298. V Begunjah pri Bledu 74, toliko kakor lani. V Brezovici 391. lani 323. v Lescah 254, lani 262, velik napredek pa kaže tudi Rateče-Planica. kjer so imeli letos 1620 letoviščarjev. lani pa samo 678. Tudi Laško se lepo razvija, letos je imelo že 1169 gostov, lani pa samo 769. Celje in manjši kraji Celje je letos obiskalo 8958 tujcev, lani pa 12.407. Tujski promet je torej v Celju občutno nazadoval. Po narodnosti je bilo največ Jugoslovenov in sicer 6712, iz Avstrije je bilo 1171 gostov. V Brežicah so imeli 532. lani 422 gostov, v Kočevju 2958, lani 16.082. Lani je bila proslava 6001etni-ce Kočevja in zato je bil tako velik obisk. V prijazni Kostanjevici so imeli 211 gostov, lani 284. v Kranju 1362, lani 1764, v Krškem 292. lani 142. v Litiji 24, v Novem mestu 1514. lani 1947, v Radovljici 375. lani 272, v Rajhenburgu 176, lani 85, v Sevnici 465. lani 418. v Sv. Krištofu pri Laškem 1050. v škofji Loki 275. lani 331, v Tržiču 688. lani 967 in v Višnji gori 34. Manjkajo še podatki o Kamniku, Rimskih in Dolenjskih Toplicah in nekaterih manjših krajih. Ljubljana Zanimiva je tudi tujsko prometna statistika Ljubljane. Naše mesto je v sezoni maj-september posetilo mnogo tujcev, velik je bil pa dotok prebivalstva iz Slovenije o raznih prireditvah, tako odkritju spomenika kralju Petru itd. Tudi Ljubljana je v tujsko prometnem pogledu nekoliko nazadovala. Lani je v tem času posetilo mesto 44.564 tujcev, letos pa 37.742. torej približno 7000 manj. Jugoslovenov je bilo 24.933. iz raznih balkanskih držav 159, Avstrijecv 4370 Čehoslovakov 1525. Angležev 189 Francozov 265 Italijanov 2357, Madžarov 390. Nemcev 2490. iz nordijskih držav 150. Poljakov 154. iz ostale Evrope 429. iz severne Amerike 260. iz Azije 52, iz Afrike 8 in iz Avstralije 1. Ta-amvaj podrl starko Ljubljana, 24. oktobra. Davii okrop pol 11. se je pripetila na prometni cesti, nekaj korakov od trgovine Be-rko te^ka ncsreCa. Ko je hotela TOlema zasebnica Marija Sturm prekoračiti cesto, je privozil tramvaj in jo podrl. Starka je odletela v stran m oble/a a na cesti. Pa-santi, ki so opazili nesrečo, so starko takoj pobrali in jo prenesli v blužnjo vežo, obenem je pa bila takoj obveščena rešilna postaja. Reševalni avto je Sturmovo, ki je močno krvavela iz ušes. prepeljal v bolnico. Med vožnjo se je starka onesvestila, pa se je pozneje v bolnici zopet zavedla. Kuko je prišla pod tr.unvaj, sama ne ve povedati. (Jorovo je, da je preslišala voznikove signale in ni opazila prihajajočega tramvaja. Njene poškodbe so precej resne. — Nesreča je privabila na Dunajsko cesto mno/ico radovednežev in je promet za nekaj minut zastal. Smrt zavednega narodnjaka Ljubljana, 24. oktobra. Predvčerajšnjim je v deželni bolnici preminul Franc S i m o n č i č, dobro znani organizator narodno zavednih delavskih vrst v Trstu, ki je tudi še do svoje smrti stal vedno v prvi vrsti za napredno slovensko stvar. Pokojni je bil rojen 29. oktobra 1S61. v št. Petru na Notranjskem in bi bil torej čez nekaj dni praznoval 701etnico svojega življenja, ki v njem ni nikdar počival, temveč se vedno trudil in nesebično delal za svoje stanovske tovariše, za vse delavstvo in za koristi vsega naroda. Se kratko pred smrtjo je hodil okrog in si je želel, da bi bil naš list oh njegovi 70-letnici prvi. ki bi se ga spomnil. Hotel nam je prinesti fotografijo, ali dobrega starčka je prehitela smrt. Mladi Simončič je bil izredno razumen in inteligenten, da je postal pri 19. lovskem bataljonu, kjer je služil, četovodja. Ko je odslužil vojaščino, je leta 1884 stopil v Trstu v železniško službo, kjer je ostal celih 40 let. Pred vojno je najdalje služboval v Ronki ob nekdanji avstrijsko-italijanski meji, ko so pa Italijani napadli Avstrijo, je bil premeščen 1. 1915 v Zalog pri Ljubljani, odtod pa leta 1916. na Brezovico. Ves srečen je bil, ko se je kmalu zopet vrnil v kraje svojega nacionalnega in organizatoričnega delovanja na Općino in Trst. Tam je bil namreč vedno med prvoboritelji za našo narodno stvar in je bil tudi ustanovitelj močne Narodne delavske organizacije, ki ji je bil do zadnjega tudi najagilnejsi odbornik. Tako je bil navezan na to svojo organizacijo, da se je razjokal ko je zopet videl v Ljubljani društveno zastavo, ki so jo srečno rešili pred fašisti. V Trstu je bil tudi delaven odbornik GMD in Sokola, obenem pa odbornik Narodne čitalnice v Rojanu. Ko po vojni ni več mogel vzdržati med Italijani, se je preselil v Ljubljano in bil sprejet v službo na glavnem kolodvoru, pozneje je bil pa pri železniški direkciji. V Ljubljani je bil ves čas odbornik Zveze jugoslovenskih železničarjev ter med najagilnejšimi borci za napredno stvar. Pokojni zapušča vdovo Uršulo, ki je živel z njo srečno polnih 45 let, dva odrasla sina in hčer. Organizacije, ki je v njih delal, tovariši, rojaki s Krasa in Primorja ter množica njegovih prijateljev spremi danes popoldne ob 16 pokojnika k večnemu počitku iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Pokojnemu časten spomin, njegovi družini pa iskreno sožalje! Prijateljice tujega blaga .V ovo mesto, 23. oktobra. Pred tukajšnjim senatom troiice se je vršila kazenska razprava proti 371erni delavki Krištof Marij-i, iiz Ločne i?n 241etn! dekli .Takse Pepini, ki je bila do nedavno uslužbena pri posestniku Žagarju v Gorenjih Kamencah. Prva je bila obtožena, da je v domači vasi meseca maja pokradla posesrnicri Mariji Bartoljevi razm-c blago v vrednosti par stotakov, da je o priliki večjih sejmov hradla po stojnicah razne predmete, ki so ji šli kot sraki pod roke, nafto pa izročala nakradeno robo svoji to-varišici. n. pr. obuvala Pep:mi Jakšetovi, kri je pokradene predmete spravljala v denar. Tatici, kot se je Izkazalo, sta zelo nevarni tuji lastnini; pred njima niso bile vame niti poljske sadike, ne zimska solata. Tudi to jima je prišlo prav. Pokradli sta jo v večji množini na njivi pos. Marije Medved iz Mačkovca. ki goji prav lepo solato, katetro sta nosili kar v j erbasih na novomeški trg tako nemoteno, kakor da bri vse to ZTastlo na domači njivi. Kako sta si delili izkupiček, to je poglavje zase. Pri KrLštofovfi se je dobila na stanovanju tudi dri. trobojmica, katere preje nikoli ni imela. Za zadnjo pravi, da jo je prinesel k hiši njen priležauk »tari Jakob Hrastar iz Gofcne vasi, s katerim je imela kar štiri nezakonske otroke, češ, da jo je pokojnik kupil na zapuščinski razprodaji umrle soproge g. prof. Petra Prosena, ki pa je kot priča izjavil, da je bila trobojnlca enostavno pri njeon ukradena. Jakšetova pa je poleg navedenega obtožena, da '"e okradla svojega delodajalca pos. Žagarja, kjer je imela lepo življenje, leseno "vruljo z 32 T>in vsebine in 100 Din v gotovini, kakor Lel-esne poškodbe. Obtoženki ki sta v okraju na zelo slabem glasu, obenem pa zakrknjeni, kar se je izkazalo pri sodni razpravi, je sodišče obsodilo Krištof ovo na 3 mesece zapora, Jaksetovo na 3 mesece in 15 dni. Pred istim senatom se je morala zago- varjati tudi mlada Neža Glavan, por. Oer-van, doma iz Dolenje Straže. Obtoženi.a je služila kot dekla do julija meseca t l. pri trgovcu ki p d«. Alojzu Petretu t Dolenji Straži. Kot uslužbenka je to prfliko izrabila in si dala napraviti ponarejen ključ, s pomočjo katerega je uhajala nemoteno v delodajalčevo tgrovino, kjer je prvič vzela 70 Din, drugič 103 Din in tretjič pa je nabrala raznega blaga v vrednosti za 66 Din. Pri zadnji tatvimi pa je bila ob dol ženka z as a č en a po trgovčevi ženi, ki je končno napravila kraj njeni nepoštenosti. Lastnik g. A. Petre, sicer navaja, da je oškodovan na gotovini in blagr» najmanj za 2300 Di«i, ker pa ni bilo dokazov, da je edino obtožen k a stvari sama pokradla, je bila obtožena le v toliko, kolikor sama priznava. Ker pa je obtoženika povrnila oškodovanemu gospodarju škodo in to še predno se je uvedlo proti njej kazensko postopnje, je senat obtožentko obsodil le na 14 dni zapora, pogojno na leto dni. Pazimo na pravilno nego naših otrok Dojenček se le počasi navadi na menjajoč se temperaturo sveta in se ga zato že od nekdaj povije v tople plenice. Plenica varuje otroka, ovira pa istočasno izdihavanje kože in izločanje pota. Da se te neprijetnosti ublažijo, se uporablja prašek za dojenčke. Dober prašek posuši mokroto in pot, ki bi sicer povzročila rane in varuje kožo, da se ne odrgne v plenicah in oblekcah. Tak prašek je Palmira-baby prašek za posipanje, ki učinkuje higijensko in prijetno. Je tudi štedljiv, ker se ga dobi v škatljicah za posipanje. Kontrola mleka Okoličani dobe v LJubljani za mleko na leto nad 20 milijonov Din Ljubljana, 24. oktobra. Mestno tržno nadzorstvo je ta teden skupno s higijenskim zavodom, mestnim fizika tom in s podno ro mestnega dohodar. urada izvršilo celoten popis donašalcev mleka v Ljubljano ter pri tem popisalo pri vsakem proda ialcu, koliko ima krav. koliko pridela mleka in masla, ali izdeluje posneto mleko in kako ?a imorablia, kakšno mleko dovažu v Lf"bHano. jutranje, opoldanska ali večerno, kaksrie Mfrrjenslce razmere vladajo v hlevu, ali so krave zdrave ali bolne. Nadalje je bilo popisano, od kod izvira mleko, kako se kupuje, ali po vsebini maščobe ali po množini, koliko časa preteče med sprejemom mleka na kraju in oddajo v mesto in kako se spravlja mleko. Pri tem popisu je bilo dognano, da prispe v Ljubljano dnevno do 20.000 litrov mleka. Upoštevaje, da velja vsak liter povprečno 2.80 Din, po večini pa več, znese to dnevno 56.000 Din, mesečno 1,680.000 Din ali letno 20.160.000 Din, Vso to vsoto da mestno prebivalstvo zaslužiti kmetu. Dovoz mleka pa je v resnici še večji, za približno 10?e, ker niso vračunjeni kraji, ki leže izven mitniške črte, pa so v pome-riju mesta, tako: Brinje, Večna pot, Rožna dolina, Dolenjska cesta z Galjevico, Gramozna jama, Cesta dveh cesarjev itd. Popisovale so sestre in gojenke higijen-skega zavoda skupno z uslužbenstvom tržnega nadzorstva, mestnega fizikata in dohoda rs tv enega urada. Delo so nadzorovali načelniki in uradništvo gornjih uradov. Vsakemu d ostavi j ene u so vzeli Vz do 1 litra mleka in ga dali Higijenskemu zavodu kemično preiskati glede maščobe, suš ine, snažnosti, razredčenega z vodo ali posnemanja itd. S tem ogromnim delom bo Higijenski zavod v najkrajšem času gotov, nato bo pa sestavljena točna statistika ter bomo o uspehu preiskave kasneje poročali. Danes ob 2. popoldne in jutri ob 11. uri dopoldne ATLANTIK film o strašni katastrofi o potopu »Titanica« v Elitnem kinu Matici Iz — D r e v i vsi na volilni sestanek. Drevi ob 20. se bo vršil v dvorani g. Šribarja na Pošti volilni sestanek, na katerem bosta poročala minister g. Ivan Pucelj, pred svoje volilce pa bo stopil tudi naš sreski kandidat g. Mravlje. Pomemben obisk g. ministra Puclja in kandidata g. Mravljeia bo gotovo napolnil lokale na Pošti. — Sokolska mladina na odru. Po daljšem času se nam bo jutri zopet pokazal mladinski odsek na odru sokolskega gledališča v Litiji. V okviru mladinske akademije bo uvodni govor narašcajnika, po živi sliki bo odigrana Korbanova trodejan-ka: »Povodni mož«. Veselo zgodbo prepletajo popevke; nikomur ne bo žal, ako pobiti jutri v Sokolski dom. Igro režira ta učiteljici gdč. Habjanova in gdč. Koder-nianova. Nizka vstopnina, za deco le 2 Din, bo o«mogoćila obisk vsem mladim prijateljem pestre prireditve. .Začetek prireditve ob 16. — Kralji zraka v Litiji. Naši vrli Po savci, ki so se po zgledu prof. Strohschnei-derja odločili za karijero v zraku, so dospe.i v Litijo. Med predilniškimi hišami na Stavbah je že napeta žica, na Kateri bodo kazali svoje vragolije, kakor n. pr.: briv-aico na vrvi, restavracijo na žici, smrtni loping, veletoč, prehod s kosami. Program obsega 50 točk. Predstava se vrši danes in j u tri. Začetek obakrat ob 18.30. Narodno gledališče DR \MA. Začetek ob 20. Sobota, 24. oktobra: Dogodek v mestu Gogi. Red D. \Tedelja. 25. oktobra: Vest. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. * Drevi ob 20. uri ponovi naša drama Grumovo igro Dogodek v mestu Gogi, v kateri gostuje gospa Bučarjeva s Šentjakobskega odra. Predstava se vrši za red D. »Vest« ▼ naši drami. Gotovo eno najbolj primernih del za ljudske predstave je francoska drama >Vestc, po svoji globoki vsebini. Delo je v režiji g. Cirila De-bevca izvrstno naštudirano. Nastopijo gg. Marija Vera, Boltarjeva in Rakarjeva ter gg. Debevec, Skrbmšek, Zeleznik, Bratina in Kralj. Veljajo znižane dramske cene. Abonenti reda B imajo za svoj abonma v ponedeljek, dne 26. t. m. veseloigro >Takšna je prava* v običajni zasedbi in režiji prof. šesta. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 24. oktobra: Viktorija in njen hu-zar, opereta. Ljudska predstava po zni žanih cenah. Izven. Nedelja. 25. oktobra ob 15.: O j ta pTesmen-tana ljubezen, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Evgennj Onjegin. ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. * Drevi se vprizori prvič po ljudskih cenah izvrstna opereta >Viktorija in njen huzarc Opozarjamo, da je gledališka uprava cene v parterju in na balkonu popolnoma na novo uredila in znatno znižala napram lanskim cenam. Nedelja v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. uri se ponovi Sivic-Simončičeva izvirna opereta ^Oj ta prešm^ntana ljubezen*, v kateri sta lansko leto žela s. Janko in ec~ spa Kosejeva največji uspeh. Poleg imenovanih nastopijo v slavnih vlogah: ££. Poll-Teva, Ramšakova ter s£. Ivelja. Peček In Povhe. ki vodi tudi režijo. Opereto dirigira dr. Švara. Zvečer ob 20. nri se poie Caj-kovskesa večno lepi lirična opera ^EvBrez tretjega« z g. Levarjem in go. Miro Danilovo, ter v režiji prof. 0. Šesta. — Razpis medklubskega cross-country teka za smučarje. SK Ilirija razpisuje za verificirane člane klubov, ki so včlanjeni v JZSS tekmovanje v cross - country teku, ki se vrši dne 15. novembra 1931 v Ljubljani. Dolžina proge znaša 10 km in vodi iz igrišča SK Ilirije mimo hotela Bellevue, skersi Kozlovo dolinico do Mo-steca, odtod na Večno pot, da Večne pot', do Glinščice, ob Glinščiei zopet do Večne poti (400 m nižje od Strelišča), odtod čez Rožnik zopet na igrišče Iliritfe, kjer je cilj. Prvoplasirani prejme kot darilo kiip, tri postane njegova last po dvakratni zaporedni zmagi ali po treh zmagah v presledkih. Drugoplasirani prejme plaketo. Start točno ob 10. dopoldne na igrišču SK Ilirije, kjer je tudi garderoba. Pismene prijave sprejema do 10. novembra 1931 g. Alojzij Mahkovec, Ljubljana, kavarna Evropa. Umrli v Ljubljani od 17. do 2:j. oktobra 1931: Hribar Pavla, 3 mesece, hči delavca, Cesta dveh cesarjev; K on is Jožefa, Ima-kulata, 74 let, bolniška sestra, Vidovdan-ska cesta 5; JunkaT Ivan, 59 let, posestnik, Mala čolnarska uMca 6; Janežič Andrej, 22 let, delavec, Gora pri Komendi; Babnik Ivan, 59 let, mestni zrfdar, Einspie-[erjeva ulica; Prime Frančiška, roj. Cerar. S-6 let, zasebnica, Ambrožev trg 7; Kavčič Lidija Mavricija, 25 let, zobotehnica, Aleksandrova cesta; širca Ivanka, roj. Pilbach, 83 let, vdova nadnčitelja, Breg IS: Zidar Franc, 48 let, profesor v pok.. Vogelna uMca 9; Zabukovec Neža, roj. Ko privc. 63 let, žena žel. delavca ln posestnika, Hradeckega vas 6. V ljubljanskih bolnišnicah so urorH: Preskar Anton. 27 let, dninar, nestalno bivališče; Sterbe.nc Ivan, 47 let, pom. vratar, Kočevje; Lekan Ana, 3 mesece, hči kočarja. Zagradec - Novo mesto; Svetina Ivan. 22 let, brivski pomočnik, Bled; Oblak Marjan, 7 let, učenec, Podpeč pri Pre-serju; Garbas Ivan, 25 let, Moste, Povše-tova ulica 5; Nagode Mici, 5 let, hči de lavca. Stara Vrhnika; Osvald Josip, 35 let, ka^žar, Jurjevca pri Kočevju; W1siak Veronika, 31 let, hči posestnice, Splelfeld, Avstrija; Svetek Ladislav, 2 meseca, sin mesarskega pomočnika, Slape pri D. M. v polju; Gregorka Ciril, 25 let, delavec, Ko zarje; Hrovat Jakob, 37 let, mestna ubogi, Tomačevo 62; Toni Jožef, 50 let, posestnik, Lanišče pri Ljubljani; Starič Franc, 29 let, delavec, Gornje Zabukovje, srez Krško; Simončič Franc, 70 let, blokovnik drž. žel. v pok., černetova ulica 6; Med-vešček Valentin, 2 meseca, sin delavca Mala vas pri Jezici. Škot pr! zobozdravniku. Škot pride k zobozdravniku. Izdreti zob stane z infekcijo 6 šilingov, brez injekcije pa samo tri. Pa mi dajte samo injekcijo. Dobro, toda bolečin boste obvarovan* samo dve uri. Vaš zob mora ven. Vem, gospod. Hotel sem vas namreč poleg tega še orositi, da bi md posodili za 10 minut klešče. KOLEDAR Danes: Sobota, 24. oktobra, katoličani: Rafael, Blagota, pravoslavni 11. oktobra: Filip. Jutri: Nedelja, 25. oktobra, katoličani: Kristus kralj, Zlatija, pravoslavni 12. oktobra. DANAŠNJE PRIBEPITVE Kino Matice: Viktorija in njen buzar. Kino Ideal: Rio Rita. Kino Dtot: Tempo. ZKD: Zvočni film »Atlantik< ob 14. v kinu Matici. Jakopičev paviljon: Jakčeva razetava. PRIREDITVE v NEDELJO Kino Matica: Viktorija in njen buzar. Kino Ideal: Rio Rita. Kino Dvor: Sing-Sins. ZKD: Zvočni film >Atlantik« ob 11. ▼ kinu Matici. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Otvoritev sadne razstave v paviljonu G na velesejmu ob 10. dop. 9P0R T Svoboda II. : Jadran ob 13.30. na igrišču Primorja. Primorje II. : Koran ob 15. na igrišču Primorja. Iilirija II. : Hermes ob 18.30 na ijrriSču Ilirije. Ilirija : KAC. Celovec ob 15. na igrišču Ilirije, Svoboda, Vif : Sparta ob 13.30 na igrišču Hermesa. Sloran II. : Hermes II. ob 15 na igrišču Hermesa. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6. Rakarčič, Sv. Jakoba trg 0. — Če se ti mudi, pojdi peš. Na darili progah vozi naš alavni tramvaj, kakor se mu zdi. Davi so ©e peljali ljudje v »meri proti mestu, dijaki v solo, uradniki pa v službo. Bil jih je poln tramvaj in ker je manjfkalo do osrrte ure samo četrt, so bili vsi vesela, da so ujeli tramvaj in da pridejo še pravočasno v službo, odnosno ▼ šolo. Pa se je spak spomnil m yc obstal arodri Poljanske oeste, kj-er je 9tal oele četrt ure, ker ni bilo voza od nasprotne strani, da bn se brez karambola srečala. Ljudje so nekaj časa potrpežljivo čakali, potem 90 pa vsi po vrsti izstopili in jo ubrati peš vsak na svoje mesto. Spotoma so seveda upravičeno godrnjali, oeš čemu neki imamo tramvaj, ko človek itak ne pride z njim pravočasno, kamor je namenjen. Menimo, da bi bik) res treba poskrbeti, da bi vozil tramvaj tudi na starih progah vsaj nekoliko bolj točno in redno. Eden, kri je moral tudti peš. aCino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Cene 4.— in 6.— Din Danes zadnjikrat ob 1, y? 8. in 9. nri TEMPO VVilliam Haines, Anite Page Jutri v nedeljo SING - SING HIŠA SMRTI Ob 3., Vi 5^ 6., 8. in 9. nri. Letalsko-železniški promet Prihodnje leto dobi večina evropskih držav mešan letalsko železniški promet in sicer na podlagi izkušenj v Nemčiji in Ameriki. Največja prednost kombiniranega zračno - železniškega prometa je v tem, da se lahko oddajajo pošiljke tudi na železnici na temelju letalskega tovornega listka, ki bo sestavljen tako, da bo odgovarjal tudi administrativnim zahtevam železniških uprav. Zračne pošiljke iz krajev brez zračnih prog je treba pošiljati družbam za zračni promet po pošti ali železnici, za kar je treba izpolniti dva poštna ali železniška prevozna dokumenta, poleg tega pa še poseben dokument za zračno progo. S pošiljkami po zraku so zdaj torej velike sitnosti povsod tam, kjer nimajo rednih zračnih zvez. Vse te nevšečnosti bodo pa odpadle z uvedbo zračno - železniškega prometa, v katerem se bodo letala in vlaki izpopolnjevali. Železniški promet je mogoč tudi ponoči, dočim aeroplani na progah, kjer ni svetlobnih reflektorjev, ponoči ne morejo letati. Čez dan bodo v prometu letala, ponoči pa brzovlaki in 3 tem se bo prihranilo mnogo časa. Kako praktičen je komibinirani zračno - železniški promet, se vidi na progi Los Angeles - New York, dolgi 4827 km, ki jo prevali pošiljka v 48 urah, torej s povprečno hitrostjo nad 100 km na uro. Stev 242 SLOVENSKI H A R O D«, Aw 24. oktobra 1931 9trso 3 Ljubljana prekaša Dunaj Vsa Evropa ne premore hiše, ki M bila viš|a od ljubljanskega nebotičnika Ljubljana, 24. oktobna. Ko smo pisal) o našem nelx/t:<'niku, id Ca gradi Pokojninski zavod t Ljubljani ob Dunajski oesti, Gajevi In Beethovnovi ulici amo že onu'nlM, da doslej v vsej Evropi ni nobene višje hiše. Berlin in Koln imata sicer že 13 nadstropne stavbe, vendar so pa vse nižje od našega nebotičnika, saj meri najvišji nemški nebotičnik le 54 m, naš pa 56.60 m a nad to višino bo še 6 m visoka svetlobna reklama in strelovod. Naš nebotičnik smo pričeli graditi že lani poleti, ko so avgusta meseca pričeli kopati globoke temelje za stavbo. T.i temelji segp.jo v globino 16 m in so tako si-gurni, da nebotičnika ne bo mogel porušiti nit! V dunajskem nebotičnik* so od II. do X. nadstropja stanovanja, kakor bodo tudi t Ljubljani IX. nadstropja. V našem nebotičnika bo od V. nadstropja dalje v vsaki etaži najbrže eno stanovanje s 4 sobami eno stanovanje z 2 sobama in vse ni i najmodernejšimi pnitlklinami seveda, saj bodo vsa stanovanja opremljena celo z frigida-irji, in končno bo v vsakem nadstropju tudi po eno stanovanje za samca z 1 sobo, kabinetom in kopalnico. Dunajčani so pa postavili samce med oblake v 11. in 12. nadstropje, kjer bodo imel: 34 sobic. Vsaka soba bo Imela izhod na teraso Ln samci bodo imeli razen predsobe to kopalne eobe tudi skupno đružab- Model nebotičnika, ki so ga spomladi pričeli graditi na Dunaju. Ta najvišja dunajska hiša je 7 m nižja od ljubljanskega nebotičnika. najmočnejši potres. Vsa stavba je namreč grajena po najmodernedših principih gra/1-bene tehnike Ln so pri njej zlasti, kar se potresov tioe, uporabljene tudi vse izkušnje nebotičnikov v japonskih velemestih, ki so jvretrpeLi pred leti strahoviti potres. Naš nebotičnik s svojim žeiezo-betonskim skeletom, kjer je zaradi varnosti pred potresom uporabljenega izredno mnogo železa, je tako trden, da bi se prerj prevrnila ceia stavba, kakor bi se razsula Tudi kar se tiče varnosti pred ognjem je poskrbljeno za vse in nemogoče je, da bi se požar v veličastnem poslopju razširil. Pokojninski zavod namreč ne zida navadne stanovanjske hiše v sebične spekulacijske namene, temveč gradi pravo palačo, da bodo imeli pri njenem zidanju zaslužek mojstri in delavci vseh strok in bo denar, ki so ga zbrali privatni uslužbenci, tudi popolnoma varno naložen. ali smo torej pričeli svoj nebotičnik zidati že lani poleti, Dunajčanje so pa pričeli svojega zidati šele letos spomladi in bo gotov šele prihodnjo jesen. Ker vsakdo, ki je bil na Dunaju, pozna Gosposko ulico, naši pevci in glasbeniki se pa prav dobro spominjajo slavne Bdsendorferjeve koncertne dvorane v tej ulici, omenjamo, da stoji našemu podobni nebotičnik tam, kjer je prej stala v Bosendorferjevo koncertno dvo dvorano prezidana jahalna šola grofov Li-chtensteinskih. Torej že po času smo za več kot pol leta prekosili svetovni Dunaj, še bolj ga pa prekašamo v vsem, kar se tiče nebotičnikov, ki sta si pa kakor vidimo na naši sliki prav zelo podobna. Kakor ljubljanski, se je tudi dunajski nebotičnik razteza po treh nlicah, namreč v bl-ižlnl Mihaelskega trga od Gosposke ulice v Fah-nengasse In od tod v WallneTstrasse, naš pa z Dunajske ceste po Gajevi v Beethovnovo nli. Na naši sliki modela dunajskega nebotičnika vidimo, da je brez okraskov in Čisto prozaična, gola stanovanjska hiša. a pojdite pogledat Gajevo ulico, kjer je srednji objekt palače do drugega nadstropja že ves obložen s krasnim po d pešk I m kamnom. Na elegantnem pollranem portalu lahko občudujemo vso lepoto tega domačega kamna, ki se uspešno kosa z dragimi tujimi marmorji. Kdor pogleda na si tki dunajski nebotičnik, bo oporekal, Češ da prekaša našega po višini, saj ima vendar 15 nadstropij, naš pa samo 13. Resnica, da ima dunajski nebotičnik več nadstropij, vendar je pa za celin 6.60m nižji od ljubljanskega, zakaj Dunajčanje so mor aH šteditd in so napravili nižja nadstropja Tam so namreč nadstropja visoka s stropom vred le po 3.10 dc 3.29 m, v Ljubljani pa 3.S0, spodnja nadstropja so pa še višja zaradi oken sosedne palače Ljubljanske kreditne banke, da bo pogled na skupino obeh poslopij zaradi neprekinjenih vrst oken v isti višini deloval v resnici impozantno in mirno. Tudi so pri dunajskem nebotičniku stropovi močni le po 20 cm, v Ljubljani so pa močni normalno po 40 cm ln so zato popolnoma varni glede požara, toplote, zvoka, zlasti pa potresa Nas nebotičnik je grajen iz železobetona. dunajski pa ima železno konstrukcijo po ameriškem sistemu Razlika je utemeljena, ker je v Avstriji zelo razvita železna industrija, pri nas pa je mnogo cenejši materijal, ki je iz njega zidan nebotičnik, torej gramoz, opeka, les itd. Naš nebotičnik sam brez ostalih dveh objektov bo imel 3 feifte, namreč 2 navadna Ln 1 brzovoznega, ki bo v pol minute dvignil obiskovalca iz pritličja v kavarno na vrhu — dunajski nehotičnih ima pa samo 2 dvigala, kar" je gotovo premalo. Temelj našega nebotičnika je zgrajen na stebrih najbolj solidno in varno, dunajski pa stoji na enostavnem temelju z betonsko ploščo. Kakor ljubljanski, ima tudi dunajski nebotičnik dve etaži pod zemljo. Vrh dunajskega nebotičnika tvori več etaž v obliki piramide in zožuj oči h se teras, ljubljanski nebotičnik bo pa imel nad 10. nadstropjem le eno teraso in nad njo še tri ožja nadstropja skoraj popolnoma i« ttekia no sobo, skupno kuhinjo za čaj in pa stanovanje za skupno postrežnlco. Drugače pa je vrh dunajskega nebotičnika podoben našemu, ker ima na vrhu tudi restavracijo. Naše že dograjeno X. nadstropje, ki je z njim zaključeno od tal enako široko poslopje, bo najelegantnejša kavarna z bifejem Ln slaščičarno. Do tu bosta vozila 2 lifta, eno brzovozno dvigalo bo pa šlo celo do terase v XI. nadstropju, kjer bo tudi še kavarna, prav tako kakor v XII. in XIII. nadstropju. Iz kavarne v X. nadstropju bodo vodile na teraso in višje v stekleni del monumentalne lesene stopnice. Prekrasna kavarna v X. nadstropju bo kurjena vse leto, zgornja razgledna nadstropja bodo pa pozimi hladna in bodo v njih občudovali mrzle zimske lunine noči le najbolj gorki obiskovalci. Najvišje tri skoraj popolnoma steklene etaže kavarne so račn-njene na razgledne prostore in v XIII. nadstropju, kjer bo najlepši razgled na vso okolico, bo gostom na razpolago tudi slika, ki bodo na njej lahko določili ime vsakega grička in gore ter tudi najmanjše cerkvice ln vasice. Pri imenih bo označena višina nad morjem, pa tudi natančna razdalja od nebotičnika Za pregled širokega horizonta bodo seveda ' otrebni tudi daljnogledi ln Pokojninski zavod bo to prvovrstno Ljubljansko atrakcijo seveda opremil tudi v daljnogledom za opazovanje neba. Brez dvoma bo kavarna na nebotičniku vedno polna Ljubljančanov, prav gotovo jo bo pa obiskal tudi vsak tujec, saj bo razgled s tega dosedaj najvišjega poslopja v Evro pi po prekrasni deželi očaral tudi najbolj razvajenega človeka Zato je pa nebotičnik za Ljubljano tudi silno važna pridobitev v tujsko-prometnem oziru. Naš nebotičnik ima sedaj dozidanih že 12 nadstropij, po Vsih svetih pa Ljubljai-ska gradbena družba zasadi nad 13 nadstropje na vrhu nebotičnika že smrečico! Nebotičnik bi bil lahko dograjen že v nekaj dneh. vendar pa čakajo z likofom, 1a bo do vrha gotova tudi tretja palača vsega bloka Pokojninskega zavoda na oglu Gajeve in Beethovnove ulice. Med tem oa hite z dogotovitvijo pasaže, da bo že pozimi odprta krasna pasaža skozi palačo Viktorija na Aleksandrovi cesti in skozd palačo Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici, kjer bomo tudi ob najhujšem mrazu imeli toplo promenado. zvočni kiti** Iiiea Predstave danes ob 4., V2 6., Vi 8. in 9. nri — jutri v nedeljo ob 3., l/:5, 6., *4 8. in. 9. uri. Čarobna nepozabna Ziegfeldova opereta: v nemškem jeziku! JOHN BOLES, BEBE DANIELS Divna muzika, krasno petje razkošen balet! V ŠOLI — Kdo je bil Kolumb? — Kolumb je bil ptica. — Kaj, ptica? Kako moreš govoriti t^ke neumnosti? — Pa saj ste vi sami pretekli teden govorili o Kolumbovem jajcu. KOPANJE PREPOVEDANO Orožnik: Gospodična, kopanje je tu prepovedano. Kopalka: Zakaj mi pa tega niste poprej e povedali, ko ste videli, da se slačim. Orožnik: Slačenje ni prepovedane 1 p še o razširjenju tramvajskega omrežja Zanimivo pojasnilo predsednika SMD dr« O. Fetticha Stare proge aktivne Ljubljana, M. oktobra. Glede na članek »Tramvajsko omrežje bo znatno razširjeno«, priobčen v torek 20. t. m., nam je posial predsednik Splošne maloželeznidke družbe d. d, g. dr. Oton. Fettich naslednje zanimivo pojasnilo odnosno izpopolnilo: Splošna maloželezniška družba d. d. 8% je odločila za obnovitev starega tramvajskega omrežja in zgraditev najvažnejših novih prog, ker sedanje omrežje nikakor ne zadošča potrebam naraščajočega prometa. Vrhu tega je stara proga tako izrabljena, da je treba v najkrajšem času izmenjati tračnice in gornji vod bakrene žice. Projekt družbe odgovarja prometnim potrebam Ljubljane, ki jim stara proga zgrajena pred 30. leti nikakor ni več kos. V to svrho je treba preurediti sedanjo progo, ki vodi z glavnega kolodvora skozi centnnn mesta na Zaloško cesto tako, da bo v bodoče tvorila osnovo tramvajske komunikacije dvo tirna krožna proga, ki bo vodila z glavnega kolodvora mimo pošte, rotovža preko Poljanske ceste do Sv. Petra cerkce, od tam pa bo izpeljana preko Jegličeve ceste in podaljšane Masarvkove ceste nazaj h kolodvoru. S to krožno progo bi bile zvezane radijalne linije v predmestja odnosno okolico tako, da bi se naslanjale na glavno krožno linijo. Zaenkrat so predvidene sledeče radijalne linije: obstoječa nova proga Siska-st. Vid z odcepom od glavne proge na Ajdovščini (pri Figovcu); obstoječa nova proga Vič z odcepom pri poŠti; obstoječa stara dolenjska proga z odcepom pri rotovžu, ki se mora povsem obnoviti in bi se podaljšala do Rakovnika; obstoječa stara proga od Sv. Petra cerkve po Zaloški cesti do remize, ki se podaljša v Moste; nova proga do Sv. Križa z odcepom na Masarvko-vi cesti ali JegliČevi cesti in slednjič nova proga do Brinja (oz. kasneje do Jezice) z odcepom pri Bavarskem dvoru. Izvedba tega velikopoteznega programa je seveda združena z ogromnimi denarnimi investicijami, ki so proračunane na 31,500.000 Din. Vendar so te investicije neobhodro potrebne in neodložljive, kajti stara proga, ki je v iesolantnem stanju, ne more več dolgo obratovati "Družba pa je izdelala podroben rentabiliteten račun, ki kaže, da se da predlagani gradbeni program izvesti, ne da bi se s tem obremenila občina oz. davkoplačevalci. Staro omrežje obratuje uspešno. Bilanca za leto 1930 je pokazala, da je imela družba na starih tramvajskih progah v letu 1930 prebitka 836.708.17 Din. Tudi proge, ki so bile letos zgrajene, obetajo v zvezi s starim omrežjem dobič-kanosen obrat Obratni stroški za staro progo in za progo Vič-št. Vid % obrestmi in amortizacijo sedanjih posojil vred bodo znašali namreč letno ca. 8,661.000 Dim. Temu nasproti je pričakovati, da bodo znašali dohodki teh prog, preračun j eni na podlagi dohodkov zadnjih 4 mesecev, od kar je v obratu nova proga Vlč-Zg. Šiška, predvidoma letno ca. 9,350.000 Din. Pričakovati je torej na dosedanjem omrežju letno presežka ca, 600 do 700.000 Din. Seveda se pa slika spremeni z obnovo stare proge in z zgraditvijo krožne proge. Kakor je obnovitev starega omrežja neodložljivo potrebna, tako na drugi strani seveda ni mogoče pričakovati, da bi dohodki te proge bili tako visoki, da bi krili poleg obratnih stroškov tudi obresti in amortizacijo za to obnovo potrebnega kapitala. Baš radi tega sa je Splošna loželezniaka družba odločila, da neizogibni primanjkljaj, ki nastane z obnovo stare proge, nadoknadi kolikor mogoče s tem, da istočasno zgradi potrebne nove radijalne proge, ki obetajo biti sama na sebi aktivne oziroma dobičkanosne. Vesten proračun, izdelan na podlagi dosedanjih izkušenj, kaže, da bodo znasaJi obratni stroški z obrestmi in amortizacijo potrebne investicijske glavnice letno ca. 6,145.000 Din, dočim je možno računati na teh progah z dohodki ca. 5,000.000 Din, Razmeroma precejšnji izpad ca. 1,150.000 Din, ki nastane z obnovitvenimi deh stare proge in z zgradbo nadaljnjih novih prog, se da po projektu Splošne maloželezniške družbe kriti v celoti s tem, da mestna občina zniža ceno električnemu toku na 80 para za KW uro in pavšallra mestno takso na vozne listke na oni znesek, kolikor je prejemala občina v tej taksi pred razširjenjem tramvajskega omrežja. Po tem predlogu na eni strani občina ničesar ne izgubi na svojih dohodkih, ki jih je doslej prejemala od tramvajske družbe in se le odreče večjemu dobičku, na katerega pred razširjenjem ni računala, na drugi strani je pa s temi olajšavami omogočeno popolnoma kriti ves predvideni primanjkljaj neodložljive stare proge in obenem zgraditi važne nove tramvajske proge. Splošna maloželezn i ška družba d. d, upa, da bo občinski svet in pa javnost sprejela te njene predloge s polnim razumevanjem in pomagala s svojim sodelovanjem srečno rešiti prometno vprašanje našega stolnega mesta. Seveda sem si na jasnem da zavisi tudi od razmer na denarnem trgu, ali bo mogoee drugo leto angažirati potrebne kredite in začeti oz. dovršiti gradbo. Potrebno pa je, da se brez odloga za to ustvarijo vsi predpogoji s tem da odobri občinski svet ta gradbeni program in zaprošene olajšave ter da prevzame mestna občina garancijo za posojilo, ki se bo moralo v to svrho najeti. Družba je detajlne načrte za vse proge v glavnem izdelala In deloma oblastvom že predložna. Sedaj je le na občinskem svetu, da da svoje soglasje. Potovalna pisarna Važne informacije za one, ki hočejo potovati po sveta JUGOSLAVIJA. Sejem in razstava perutnine in plemenskih psov v Zagrebu 6« vrši od 28. novembra. Naše železnice dovoljujejo 50 odstot* kov popusta pri povratku. Olajšava velja od 26 novembra do 3. decembra. Zbor jugosiov. veterinarskega udruženja v Beogradu &e vrši 8. novembra. Veterinarji drž. uradniki imajo dovoljeno četr-tinsko, veterinrjj — nedržavni uradniki pa polovično vožnjo. Olajšava velja od 7. do 9. novembra ITALIJA. Kolonijama razstava v Rima se vrši od 1. oktobra do 20 decembra t 1. Italijanske železnice dovoljujejo 50 od sto popusta. AVTOBUSNI PROMET. Ustavljen j« avtobusu« promet na progi Vrhovi ne - Plitvička jezera Na razpolago je samo avto taksi ki stane za 4 osebe Din 150, do 6 oseb pa Din 200. Takisto je ustavljen promet na progi Crikvenica -Plitvička jezera in Karlovec - Plitvička jezera. Avtobusni promet Ljubljana - Sušak se vrši še vssk dan do 31. oktobra. Avtobusni promet na progi Sarajevo * Dubrovnik in obratno je do nadaljnjega ustavljen. RAZNO. Kolonijama razstava v Parizu je podaljšana ck> 15. novembra t L V primeru lepega vTemena bo razstava otvor jena do 1. decembra. — »Pirtnjk« v Beogradu priredi še eno društveno potovanje na kolonijalno razstavo v Pariz in sicer z odhodom iz Ljubljane dne 28. oktobra ob 20.50. — »Putnik« Beograd je otvoril novo podružnico v Kotom fPutmk XXIII) Trg Oružja št 216. — Sezon ekspozitura Tourist - Ofi-oe »Putnik« na Bledu je od 18. t m. dalje zaprta. — Avstrijske zvezne železnice so z 19. oktobrom t L zvišale cene za ca 20 odstotkov. — Postrettki morajo nositi šte- vilke s seboj! Ni še splošno znano, da morajo postreščki v Nemčiji, lei prenašajo prt-HaUo. po odredbi železniškega prometa imeti številke za kovčege ter morajo ob prevzem prtljage isto izročiti potniku. Potnik, pogostokrat v naglici pozabi števili ko postrešoka, kateremu je oddal svojo prtljago, pa se spomni 6 to številko na po* streščka. ZRAČNI PROMET. Promet na zračni progi Beograd - Skop-lje - Solun je s 16. oktobrom zaključen, dočim se vrši na progi Beograd - Zagreb-Graz - Wien do preklica. POTOVANJE PO MOUJU. Zabavna potovanja parobroda S-S Kraljica Marija. »Jugoslovenski Lk>yd« je sklenil s pisarno Sir Henrv Lurm v Londonu za leto 1932 dogovor, po katerem bo nave* dena pisarna priredila za svoje kri jen te in za nekatere angleške klube pet potovanj in sicer: Prvo potovanje se prične 23. decembra t L v Benetkah« mamo Splita in potem dalje v Port Said in Jaffa z daljšim obiskom v Egiptu in Palestini. Na povratku je obisk Dubrovnika ter se vrača družba 14. januarja 1932 v Milan. — Drugo potovanje bo od 20. marca do 7. aprila 1932. Izletniki obiščejo našo obalo Grčijo in Turčijo. Odhod iz BeneHc. — Tretjo potovanje bo od 9. do 25. aprila tako. kakor drugo, toda brez ob teka Turčije. Četrto potovanje bo od 28. apriJa do 25. maja z obiskom Grčije, Sirije, Palestine 'n Egipta. — Razen teh potovanj priredi - »Jugoslov. Llovd« skupno s »Putnikom še druga specijalna potovanja. Prvo tako potovanje se prične v januarju 1932 z odbodom iz Benetk 16 januarja in iz Splita 18 januarja, nato vzdolž naše in grške obale v Port Said. Od tu bodo izleti v notranjost Egipta Bivanje traja 3—4 dim, potem se izletniki izkrcajo v Jaffa m obiščejo zanimivo biblijske postojanke v Palestini (bivanje 2—3 dni). Na povratku je ogiled Dubrovnika in Splita. Prihod v Benetke okoli 7. februarja. Zabavno potovanje bo veljalo s kabino, prehrano, vsemi izleti od Benetk do Benetk funt š'erling 40, v zlati valuti, od Splita pa 35 funt šterling. Predvidena so tudi razna zabavna potovanja a parobrod* in »Kraljica Marija« od konca maja do srede avgusta in od srede septembra do konca oktobra 1932 v Jadranskem, Jonskem, Egoktcn in Lcvant-skem morju. Drago Štrucelj, nas simpatični someščan m Šef znanega carinskoodpremniskega podjetja, praznoj je danes v najožjem krogu svoje družine 60-letnico svojega rojstva. Dolgo let je bfl trgovec v Južni Ameriki in je spoznaj tamošnji svet ter se naučil jezikov. Ko se jo vrnil v Ljubljano, ga je portugalska vlada imenovala za svojega honorarnega konzula, katero službo še danes opravlja z vsem taktom, zlasti pa dela za trgovske zvezo in medsebojno spoznanje nase države • Portugalsko. Našemu zvestemu naaočnikii iskrene čestitke! Novi ljubljanski meščani Pretekli teden so bili v seji občinskega sveta na podlagi stalnega in nepretrganega, bivanja v Ljubljani sprejeti v ljubljansko domovinsko zvezo: Belak Mihael, trafikant, Dunajska cesta št. 17 in otroci: Marija, Franc Leopold, Mihael Jakob in Ernest. Bizjak Marija, perica, Dunajska cesta 65. Blažič Alojzij, ko-larski pomočnik, Hradeckega vas 64, žena Frančiška, roj. Resman in otroka. Danica, ha Vekoslava. Bučar Josip, konjski hlapec. Kapiteljska ulica 9. Cilenšek Janez, mesarski mojster, Hradeckega vas 33, žena Pavla, roj. Bizilj in otrok Ivanka Pavla. Dju-raskovič Ana, roj. Perpar, postreznica, mestna baraka St 14 in otroka Alojzij in Ljudmila. Florjančič Janko, trgovski so-trudnik, Osojna pot 3/11. Gabrič Jernej, delavec in posestnik, Stranska pot 17, žena Marija, roj. Debeljak in otroka Danica in Zdravka. Gaberšek Frančiška, roj. OlušiČ, delavka, Cankarjevo nabrežje 8/L Golubić Matija, kroj. pomočnik, Celovška cesta 68 in žena Antonija, roj. Rojina. Hoič-Suhislr Štefan, služitelj »Narodne Banke«, Knaf-ljeva ulica 7/1, žena Josiptoa, roj. Hald-weger ter otroci Viljem, Marija, Karol in Ivan Štefan Herman. Jemec Franc, delavec in posestnik, Ilovica 59, žena Helena, roj. Dremelj ter otroci Franc Milan, Jost-pina, Stanislav Srečko, Marija Angela. Jerman Vincencij, čevljarski preddelavec drž. protezne delavnice, Cigaletova ulica 1, žena Albina, roj. češenj in hči Dragica. Juričič Matija (ženska), kuharica, Zvezdarska ulica 4. Jus Ivan, skladiščnik drž. protezne delavnice, Lipičeva ulica 2, žena Julijana, roj. Povhe in otroci Danijela in Janez. Koderman Katarina, gospodinja, Vodovodna cesta 56 in sin Ferdinand. Logar Ivana, služkinja, Krakovski nasip 14. Pajk Marija, šivilja po hišah, Zaloška cesta 13. Pavčnik Marija, prodajalka slaščic, Bohoričeva ulica 33 ter hči Lidija Marija. Pondelak Anton, konjski hlapec, Maistrova ulica 2. Prezelj Ivana, roj. Praprotnik, delavka tobačne tovarne v pok., švabičeva ulica 15. Primožič Melhijor, knjigovodja, Dunajska cesta 29, Žena Irma, roj. Kos ter otroka Rudolf in Štefanija. Pritekelj Marija, zasebnica, Sredina 11. Repar Josip, strojno-ključavničarski pomočnik, Hradeckega vas 37, žena Antonija, roj. Hlebš ter otroci Josiptna, Draga in Zvonimir. RomSak Josip, delavec, Pražakova ulica 3. Sedej Anton, mizarski pomočnik in hišni posestnik, 2eleznikarje-va cesta 6, žena Angela, roj. Povše ter otroci Maks, Anton, Viktor, Albin, Angela in Franc Danilo. Sever Ivan, usnjarski pomočnik, Sv. Petra nasip 71 in otroci Ivan, Marija in Alojzij. Simončič Ana, kuharica, Skofja ulica 7. Sterle Helena, bivša služkinja-zasebnica, Zaloška cesta 6. šercelj Ana, postreznica, Pred škofijo 15/IV. Tovornik Ana, postreznica, Znamenjska ulica 4. Vato vac Marjeta, roj. Kreč, hiralka, Vidov-danska cesta 9. Wrusš Frančiška, učiteljica v pok., Emonska cesta 4/n. Sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo je pa bil odklon jen 25 prosilcem. Ali ste Ze naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije „življenje in »vet4* T Stran 4 >SLOVENSKl NAROD«, dne 24. oktobra 1931 Stev. 242 Dnevne vesti — U banovinske ilnibe. Za banovinske zdravnike združenih banovinskih občin po imenovani okrožni zdravnik dr. Matija Mrgole v Bregu pri Ptuju, dr. Julij Murgel v Krhkem, dr. Aleksi NovoseljskT v Muretln-cih, dr. Pavel pance v Tržiču, dr. Stanko Perpar v Logatcu rn dr. Maks Pregel v Vn-zenici, nadalje praktični zdravnik v Beltincih dr. Gustav Omahen v Planini, praktioni zdravnik v Velenju dr. Franc Podkorirnik v Velenju in bivši vojaški zdravnik dr. Vasilij Popov na Bizeljskem: banovinska uradniška pripravnica pri banski upravi dravske banovine Frančiška Perme je imenovana za banovinsko arhivno uradnico; iz VIII položajne skupine je pomaknjen v VII. banovinski katastrski geometer Ivan Plev-nik, banovinski sekretar pri komisiji za-agrarne operacije Ivan Plevnik je pomaknjen iz VI. položajne skupine v V. — (Jbtiii zbor advokatske komore. Danes popoldne bo imela advokatska komora v Ljubljani občni zbor, na katerem bo izvoljen novi predsednik in sicer za eno leto. Dopoldne se je pa vršil občni zbor lepo napredujočega penzijskega fonda advokatske komore. — I? /dravHiške slu.be. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan upravnik vojne bolnice v Celju dr. Jan MandiL __Ii »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 65 z dne 24. t. m. objavlja zakon o izvršilnem iztirjevanju voznih škod in kazni za gozdne prestopke, preden je dobil moč zakon o gozdovih z dne 29. decembra 1929, odločbo glede zvanja stalnega delegata v mednarodni dunavski komisiji, pravilnik o uradniškem pokojninskem skladu, pravilnik za zvrševa-nje odredb zakona o orožnštvu, izpremembn pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije, izdanega po 51. 16 te^a zakona, tolmačenje po zakonu o volitvah^ narodnih poslancev, objavo o izpre-menibi oddelka III. točka 12 čl. 107 taksnega in ptistojbinskega pravilnika, popravek k odredb; z dne 20. julija o skupnem davku na poslovni promet, razpredelnico bla^a. za katero se mora zavarovati valuta ob izvozu po čl. 6. pravilnika o ureditvi prometa t devizami in valutami z dne 7. oktobra 1031, cenovni k. po katerem je zavarovati valuto ob uvozu blaga po čl. 6 pravilnika o uredbi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931. odredbe o upravi banovinskih podjetij in odredbo o izdajanju ribarskih knjižic ribarskim gostom v podfocju bivše mariborske oblasti. *_ Javen volilni shod v Hrastniku. *.* nedeljo 25. oktobra se vrši ob 9. dopoldne v gostilni g. Dolinska javen volili shoi na katerem govori srezki kandidat gosp Rudolf Juvan. Vabimo volilce. da se ade leže tesra Shoda v največjem številu. _ Božidar Jakac v knjigi. Umetniška Matica je sklenila izdati obširno m nošo grafijo nnšesra odličnega slikarja Božalar-Ja Jakca. Slovenska javnost bo gotovo z veseljem sprejela to vost, saj je Jakac po svojih delih tako znan in priljubljen, la ga n! kulturnega Slovenca, ki bi ga ne pognal. Baš sedaj razstavlja v Jakopičevem paril Umu dela, ki jih je prinesel iz Amerike pred leti je razstavil »Afriko«, na vsaki razstavi pa je vedno vzbudal mnogo zanimanja, občudovanja in priznanja Sedaj bo ves ta trud njegovega umetniškega ustvarjanja zbran v knjigi. Knjiga bo poleg obširnega teksta, ki ga je napisal kritičar dr. K. Dobida, vsebovala celo galerijo reprodukcij njegovih najboljših del (cca. 80) ter bo po vsebini, obliki in opre mi ena najlepših izdaj te vrste. Knjiga bo t platno vezana, vsaki knjiga pa bo priložen po en originalen lesores z umetnikovim podpisom. Cena knjigi, ki bo izšla za Novo leto, je v subskripciji 90 Din. Pozneje bo znatno dražja. Naročila naslov'te: Umetniška Matica v Ljubljani. Občinstvo opozarjamo, da je razstava odprta le še jutri. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 64 primerov tifuznih bolezni, 63 griže. S4 skrlatinke, 132 ošpic. 156 davice. 3-1 dušljivoga kašlja, 19 šena, 2 nalezljivega vnetja možganov, 2 stekline, 1 krčevite odrevenelosti, 1 vranicnega prisada In 1 otročniške vročice. — Razpust društva. Kulturno društvo >Martin Krpane s sedežem v Celju je raz-puščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Razpisana zdravniška služba. Kr. banska uprava savske banovine razpre u je natečaj z« mesto sanitetnega referenta v Udbmi. Prošnje je treba vložiti ck> 10. novembra. — Svečan krst novega avijona v Zagreba. Društvo rezervnih avijatkov v Zagrebu dobi nov avijon, ki se bo imenoval »Zagreb« in bo krščen v začetku prihodnjega mesca. Novi avijon bo namenjen v prvi vrsti onim. ki bi se radi vsaj enkrat v življenju mak) dvignili v zrak. — Turški učenjak v Zagrebu. V četrtek je prispel v Zagreb znani delavec na ©oci-jalnem in medicinskem polju dr. Kuci, ki zavzema v krogih reformatorjev moderne Turčije odlično mesto. Prepotoval je že Anglijo, Nemčijo in Poljsko, zdaj bi sn pa rad oglodal socijalne in zdravstvene ustanove tudi v naši državi. — Razne nesreče ki nezgode. V tvornici Kanskv v PoVod-n1k<. ki je pravkar izšel. _1J Francoski institut v Ljubljani. Opozarjamo cenjeno občinstvo na dvoje predavanj, ki jih bo imel g. Leon Rey direktor arheološke misije v Albaniji, in sicer: v ponedeljek 34>. t m. ob IS. na univerzi: o »Parizu, kot ga vdoVijo umetniki« in v torek 27. t m. ob 21. v Francoskem institutu (Narodni dom): o »Kolonijalni razstavi v Parizuc Pri obeh predavanjih bodo Številne skioptične slike. —lj Avtopodjetje Pečnikar naznanja, da vozi avto na progi Ljubljana - Sušak samo vsak ponedeljek, četrtek m soboto ob istem času kot dosedaj. 5<54n —lj Vojni invalidi in vdov«, dosped je premog od mestnega načelstva. Oni, loi ga žele kupiti, naj pridejo v društveno pisarno Sv. Petra vojašnica med uradinimi urami in to od 9. ure zjutraj do 14. ure popob dne S seboj je prinesti legitimacijo in vreče. —lj Veliki »adni sej^m, ki bo v Ljubljani od 25. do 27. oktobra ne bo važen le za prodajaloe in kupce sadja, temveč za vse, ki se zanimajo za pridobivanj« sadja. Sejem bo imel namreč tudi poučen na men. Tukaj bo vsakdo lahko spoznal vse naše sadne vrste, ki imajo svetoven sloves. Vse bo opremil je.to z natančnami točnimi imeni. Vsakdo se bo mogel poučiti, kako se sadje za prodajo opremi in vloži. Na sejmu bodo razstavljeni stroji domačega izuma za razbiranje aadja, za zapira-nje sadnih zabojev itd. —ij Darovi za stradajoče v Beli Krajini. Pisarna RK v Wolfovi ulaci je prejela pišimo: »Prosim, sprejmite skromni ano-sek 30 Din za pomoči potrebne v Beli Krajini. — Staroupokojenec.« Gospod A. K. iz Ljubljane za Belo Krajino 200 Din. Iskrena hvala plemenitima neimenovanima dobrotnikoma! — Christofov zavod OTVORI VEČERNI TEČAJ 2. NOVEMBRA ob pol 8, zvečer. Priglasi vsak dati na Dorr.obranek 1 cesti St. 7. 64Sn —I j Zveza bojevnikov LJubljana - Moste vabi vse člane in svojce v svetovni voj-padlih vojakov k maši zachiSnlci, katero opravi bivši vojni Tmrat g. Bonač v nedeljo 25. t. m. ob 8.30 uri v Karmellčanski cerkvi na Sehi. —lj Na pokopališče k Sv. Križu vozi avtobus vsak dan od 9. dopoldne do 18. zvečer vsake pol ure. Cena v eno smer 3 Din, retonr 5 Din. Postajaltšče Krekom trg. — Avtopodjpte Pečnikar. 5-63 —lj Gostilna pri »Tlčku Na gričku« z današnjim dnem znatno znižane cene jedil in vina, 561n KREDITNA ZADRUGA DET. TRGOVCEV naznanja, da se preseli dne 26. t. m. s svojo pisarno v »Trgovski dom" PRITLIČJE, LEVO, GREGORČIČEVA ULICA —rj Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem po 16 Din liter, cviček iz Gadove peči po 14 Din liter — toči gostilna V. JELOCNIK. Rožna dolina. 65 —lj Plesni zavod »JENKO« v Kazini — edina koncssJJonirana in najelegantnejsa plesna šola v Ljubljani ima sledeči tedeu-ski razpored: nedeljski popoldanski tečaj do 3__7 začetniki in uvezhani; večerni tečaji od 8.—11: ponedeljek: začetniSkl; četrtek: nadaljevalni; sobota: spopolnitev perfekcija. Zaključene druibe in posebie ure po dogovoru, informacije in prijai*e dnevno od 10.—13. in od 15.—21. 560n —tj Osrednji odbor SPD opozarja ia svoj obieani planinski ples, ki ga priredi dne 1. februarja 1932. G62n — Narodna strokovna zveza poziva svoj« članstvo, da se udeleži pogreba ustanovnega Člana g. Franca SimonČiča. k se bo vršil 24. t. m. ob 16. uri Iz državne bolnice. NSZ se udeleži pogreba s praporom. —lj čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrsi pomagal-ska preizkušnja začetkom meseca novembra. Tozadevne prijave sprejemajo se najkasneje do 31. oktobra L 1. v Zadružni pisarni. Hrenova nllca 4. 559n VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Iz Celja —-c Nihče naj ne izostane! V ponedeljek 26. L m. zvečer ob 20. se bo vršilo na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v risal-n1d meščanske šole v Vodnikovi nI loi ve-lezanimlvo predavanje dveh bosanskih srbskih narodnih borcev in mučenikov dr. Save Ldubibratlča in g. Vastlja Grdjd-ča is Sarajeva o delovanju in organizaciji srbskega kulturnega društva >ProBvete« v Sarajevu. Predavatelja nam bosta odkrila vse grozovltostl. ki so jih srbski in jugoslavenski nacijonallst*. morali preživeti pod avstrijsko strahovlado v Bosni in Her-oegontni ln kjer je v tedanjih žalostnih časih narodnega robstva edino le >Prosveta« 8 svojimi neustrašenimi sodelavci ln voditelji mogla vzdržati v narodu veliko vero t osvobojen je ta lepšo bodočnost Predavanje spremljajo originalne skioptične stike. Vstopnine ni. Celdanl, naj ne bo med vami nikogar, ki ne W ta večer obiskal Izrednega predavanja! —c Tekmovalno streljanje celjske Strelske družine se bo vršilo, kakor amo že poročali, jutri dopoldne na vojaškem strelišču v Pečovnikn. Tekmovanje se bo pričelo točno ob 9. in bo trajalo do 14. V celjski skupini bosta na razpolago dve tarči, v splošni skupini pa tri tarče, V prvi skupini so določena S darlJa, v drugI pa 5. Izpred kolodvora bo vozil mestni avtobus do strelišča ta nazaj. Zaradi veHke prijave udeležencev so dovoljene za vsakega tekmovalca le tri serije, od katerih se šteje najboljša kot tekmovalna. Vremenska napoved za Jutri Je ugodna la je opati, da ne bode v tem pogledu nobene ovire. c Sokolski obrtniški naraščaj. Vsi obrtniški vajenci Iz Celja ta okoUce so vabljeni, da pristopijo k sokolakemu obrtniškemu naraščaju. Telovadba se vrši ob sredah in sobotah v mestni narodni šoli med 20. in 21. uro zvečer. Gospodje mojstri se naprošajo, d« vajencem ta pristop nriporočajo. —c Iz štorskega Sokola. Sokolsko društvo v StoTah pri Celju Je bilo primorano zaradi nerazprodanlh tom bolskih kaTt preložiti svojo tombolo od jutri na nedeljo 15. novembra Segajte pridno po tablicah! —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vštevil petka 30. t. m. e-karna Pri križu« na Kralja Petra cesti —c Sokolski film. V četrtek 29. t. m. zvečer ob pol 21. bo predvajal v risalnicl meščanske šole v Vodnikovi u-Mci br. Jo srip Kramar dobro izpadli film o poteku letošnjega župnega sokolskega z leta v Celju. Pridite! — Marta, kaj si znorela, Marta! — je klical za njo. Ustavila se je drhteč po vsem telesu in pokazala z grozo na gozd, ki ju je obdajal in kamor sta bila tako nepremišljeno krenila. Po deblih, po vejah in listih so mrgolele legije, armade nakopičenih gosenic. Bile so tako natlačene, da je vsak hip katera padla z drevesa. Tla so bila pokrita z njimi. In cela armada gosenic, zvitih v kolačke, se je valjala po travi. Ker ni bilo vetra, se je slišalo enolično, neprestano rahlo škrta-nje liste grizoce golazni. Ah, ah, je mrmrala Marta in z gnusom pomešana groza jo je obhajala, ko so gosenice vedno pogosteje padale na njo; slednjič se je obrnila in hitela nazaj. S solnčnikom, odprtim proti dežju mehke golazni, ki jo je sproti stresala z njesra, drhtečih ramen, privzdismieneera krila in sklonjena je na vso moč bežala in klicala na pomoč kar je mogla. V omotici, ki se je bila polastila obeh. z vratom polnim gosenic, padajočih v Martine stopinje, je Alain z raztegnjenimi prsti in drhteč od CTiusa stresal s sebe to ostudnost nonesrečene-era izleta in grozo tega strašnega gozda. 9e po široki cesti pod Širnim nebom sta dolgo bežala: ustavila sta se končno vsa upehana in v strahu. A* se eosenic »ploh ne bosta mogla odkriiati. V ne- popisni grozi sta mečkala z nogami tiste, ki sta jih bila stresla raz sebe, toda kopičile so se vedno nove in nove. * Na isti poti šest tednov pozneje. Marta in Alain bleda, vendar pa mikavno sveža in mlada. Ali pa je bila to tudi predigra sinjega dne, žarečega solnca, gozda, zelenega kakor smaragd, skozi katerega so prodirale pšice solnca? Ali pa lesk belih brez? Ali, da se je v vodi v jarku zrcalilo nebo? Da so tisočere rože poškropile s sinjino, zlatom in škrlatom zeleno preprogo livad in žamet gozdnega mahu? To pot sta drhtela Alain m Marta soglasno v polnem utripanju sreče. Teden dni po poroki ju je zibala ljubavna opojnost in od radosti sta bila kar omamljena ln ko sta se zdramila iz sladke opojnosti, se je sladkost in resničnost sanj nadnlievala. Kako bi ne bilo radostno v naravi, ko pa je bilo tako krasno v njunih srcih! Zakaj se prav za prav radujeta. nista vedela, kakor tudi prei nista vedela, zakaj se skoraj sovražita. Nič se ni bilo pojasnilo Gotovo pa ie. da ne hodita več vsak zase. temveč sta se tesno objela. Marta tu pa tam zadrži korak, skloni se nazaj in nastavi usta. Alainove ustne se sklonijo k njenim, pritisnejo se na nje in se spol? z njimi 1 v dolg, vroč poljub. Njune <*či se v ta- kih trenutkih posebno živo zaleskečejo. Človek bi dejal, da odseva iz njih sreča in da se plazi ta odsev po globoki, skrivnostmi vodi. Ah, ta prekrasni gozd! Kako je tu prijetno, kako sveže! Ah, glej. kako krasen metulj! — je vzkliknila Marta vsa očarana. Prekrasen metulj svetlo-modrih kril je počival na listu in zdelo se je, da živi samo za radost oči. In oni drugi, ves rdečkast s črnimi progami! In ta beli in žolri! In pri vsakem njunem koraku so odletavale žive rože, pestri metulji, mladi in slabi, posedali so čisto blizu ali pa se ru dotikali v nesigurnem poletu s krili, še preveč svežimi, vlažnimi in neokretnimi. In koliko jih je, koliko jih je! Snežno beli, zlati, vijoličasti, rdeči kot kri. — Jih spoznaš? — je vpraSal Alain smeje in n figove ustne so iskale Martine kakor išče metuli cvetko ... — Ne, ne. — je odgovorila odkla-niafoč v nezmiselni in čisto ženski domišljavosti večno izpremembo. ki dela iz ostudnih gosenic raiske metulje kakor se j* rzpremenila njuna mračna, trpka in pmrirlfiva ljubezen v živo in vročo naklonjenost. — Ne, ne, — ie ponavljala, — to so metulji dobrega boga. porojeni h mesečine in jutranje zarje. >S L O V E N S K T M ARO D«, dne 24. oktobra 1931 Sira 5 Proslava loo letnice Levstikovega rojstva Lepa kulturna prireditev v počastitev spomina naiega duhovnega velikana Ljubljana, 24. oktobra. K*rituffrwh praznikov obhaja Ljubljana razmeroma mak) m še te skromno in tiho. Prvotno je nameravala Ljubljana praznovati stoletnico Levstikovega rojstva vse bolj slovesno, ker so pa bile proslave tako velikopotezne^ v Retnjah m Vel. Laščah, zato ni kazalo, da bi Še obenem v Ljubljani priredili tako veliko elavnost. Kljub temu se je rudi Ljubljana dostojno oddolžila Levstikovemu spomenu. Sooči so (priredili Slovenska Matica, Narodno gledališče m Društvo alovenskih *^«*TOjikov v opernem gledališču slav- nostno akademijo v proslavo stoletnice Levstikovega rojstva. Proslava je bila skoraj irrtimna, a tom pnrisrčnejša ter je izredno dobro uspela. Akademijo je otvoaril operni orkester pod vodstvom kapelnika Nika ^'rrrtofa z Mihevčevo ouverturo »Planeti teko svojo pot«. Slavnostno razpoloženje je bulo ustvarjeni o. nakar je pesnik Oton Zupančič v oficijelnom nagovoru pozdravi Častne aoste. odlične zastopnike kulturnih ustanov in našo javnost, ministra g. 1. Puci'a. podba.na g. dr. Pirkmajerja, župana 5. dr. ?>:nka Puca, rektorja univerze univ. prof. dr. A. Šerka, zastopnika Srbske kraljeve akademije univ. prof. dr. N. Rado j-čiča, predstavnika Ruske Matice v Ljubljani univ. prof. Spektorskega, dvorno damo Franjo Tavčarjevo itd. Dejal je, da, kar je imel povedat: ,o Levstiku, je povedal pri odk~"tju Levstikovega reliefa v VeL Laščah. Freoital je še ~el šop pozdravnih brzojavk, nakar se jc umaknil z odra z besedami: -Zdaj se pa skromno umaknem besedi o Levstiku in njegovi besedi!« Slavnostno besedo jc imel urednik g. Fran Albrecht. V krasnem, obširnem in izčrpnem govoru je temeljito orisal Levstikov duhovni obraz. Ocenil je njegovo ogromno delo, analiziral njegove fenom al -ne zmožnosti, pokazal nam ga je kot pisatelja, pesnika, pol:tika, kritika, satirika, kot človeka in moža. Iz vznesenih besed se je izluščil kristal — Levstik značaj, borec in umetnik, mejnik usode slovenstva. Povdarjal je, da se med velikimi narodi javljajo veliki duhovi kot imperatorji, vojskovodje, med maliimi pa kot pisatelji, pesniki, glasniki ljudstva, mentorji, borci za njegovo usodo. Toda zadenejo prej ali slej na ljudi, ki z brezobzirnim egoizmom in zaradi piihlcsti plavajo na površju. (*:e se jim ne uikJoniš, se moraš vse življenje boriti z omejenostjo, lažnivostjo, njihovim nepoštenjem in navidezno, dvojno moralo. Živeti za resnico se pravi krvaveti, značaje so vedno križali. Vendar pa ostane, kar je klenega, »čas je votor, ki odnese pleve« ter očisti zrnje. Časa je bilo treba, da jc vstal Levstik pred nami v vsej svoji veličini. Cist je zdaj pred nami kot je b:l vedno njegov značaj. Zadonelo je viharno odobravanje, polno gledališče je pritrjevalo tej resnici. Lepe besede so vzbudile v ljudeh čustvo hvaležnosti in sočustvovanje do velikega Levstika; s tem so se mu najlepše oddolžili. Potem je pristopil Fr. S. Finigar. Pre-čital je Levstikovo izročilo. Nekaj sorodnega je med Finžgarjevo in Levstikovo besedo — obe zvenita krepko, domače. Zato bi tudi nihče ne opravil bolje te častne naloge kot jo ie Finžgar. Sleherna beseda je bila res živa, zveneča. iMisel po-vdari i zvok besede. Kar čutiš, da je ta govor zajet iz živega vrelca ljudske govorice. Nič papirnatega, nič izumetničenega, vse je naravno in zd/ravo kot kmetovo obličje. Tako govori zemlja, tako se izraža zdravje naravnega kmečkega razuma. Vsaka beseda jc na svojem mestu in nobene ni preveč. Moška, odkrita beseda. K&T nv.sli, pove nartvnost in jedrnato. Povsod se kaže dosledn >si v vsem. 60, 70 let je preteklo, ko je zabeležil te odlomke, pa je vendar v njih toliko aktualnega i za dandanes, kot da ;e imel pred očmi našo dobo. Samozavest. dbo&, odmeva iz njih, tako govori le mož, ki mu je resnica pred vsem in ki se zaveda, da jc krepak ter ne klond tilnika. Kot da 6c nam jt Levstik šele snoči toliko odkril, da smo ga vzljubili . . . Njegova beseda nas je potegnila za seboj. (Aplavz.) V imenu Srbske kralj, akademij« je spregovoril univ. prof. Radojčič. Prej je zvenela Levstikova beseda iz Finžgarjevih ust kakor mogočen čist zvon, zato se je vlila kot srebrna godba mehka srbohrvaščina iz ust govornika kot odpev. Govornik nam je povedal, daje Levstik na pravi potn; bil je glasnik ljudske besede, na zdrav, naraven temelj je gradil, saj je prava umetnost le odraz čhn naravnejšega življenja. Ln tudi kot kritik je bil Levstik mož na svojem mestu, enak Vuku Ka-radiiou, poštenjak, a neizprosen sodnik, ki je vedno strogo ločil zrno od plevela. Govornik nam je čestital ter izrazil svoje veselje, da lahko obhajamo obletnico rojstva tako velikega moža. Lzpregovonld je še zastopnik Ruske Matice, prof. Spektorski. DejaJ je, da se mo- ra i Rus prav tako ponašati z Levstikovo veličino, saj je Levstik gledal vedno naprej ter je bil tako Slovan kot Slovenec m da velja zanj še posebno ruski pregovor, da je vse minljivo, le resnica ostane. Po kratkem odmoru se je dvignil zastor; Levstik je izpregovoril preko Jtmte-2«. Ce hoče« »poznati pristnega našega kmeta, je dovolj, da vidiš Jtmteza. Kot je pri Levstiku krepko vse, tako je krepko rn točno karakteriziral tudri našega kaneta v Juoitezu. Nihče ga še nri doslej tako m ga najbrž tudi ne bo več. Ta kratek odlomek je več vreden kot tucati drugih komadov. V teh besedah je sol, sočne so, originalne in nenadomestljive. To so snoči čutili vsi, ki ao prisostvovali predstavi. Sleherna beseda je zadela v živo. na vse jc vplival res zdrav humor in kar bali so sc vsi, da bo prehitro minilo. G. Cesar se je »redno izkazal, pa tudi drugi so »torili vse, da je predstava dosegla najlepši uspeh. Proslaivo je zaključil orkester s SI. Osterčevo suito za otfkester. Konec stanovanjske mizerije Občutki in izkušnje ubogega najemnika, ki išče po Ljubljani skromno stanovanje Ljubljana, 24. oktobra. | Čudna reč, stanovanja na zimo dražja! Dandanašnji Časi so kakor nalašč za | Zakaj neki? Ker se ne moreš nastaniti pod optimiste, zato moraš biti eden prvih, ki so plahto, če te delozhrajo? Toda le z optimiz- preprioani z dušo in telesom, da so tudi mizerije v krizi. Toliko in toliko se je govorilo in se še govori, da je odklenkalo stanovanjski mizeriji, odkar smo zgradili v Ljubljani nekaj palač. Zato je povsem naravno, da so se obenem s temi ^lasovj dvignili i stanovanjski najemniki, da dobe standardna stanovanja, kar je sicer prišlo nekoliko prepozno, vendar je še ostalo nekaj najemnikov, ki jih pj pobrala jetika in zadušila plesnoba. Na vidiku je torej preseljevanje narodov. Dvignili smo se na vseh koncih in krajih reševat stanovanjsko mizerijo, iz predmestij so kar drli stanovanjski najemniki ogledovat si stanovanja v mestu, da bi se jim kontno izpolnila najbolj vroča želja — radi bi postali meščani — prav tako t>o pa romali ljudje iz središča mesta na periferijo, kajti za svež zrak in stanovanje v novi vili zunaj mesta mnogi tudi radi zamenjajo luknjo >zza kamnite dobe. Na južnem koncu mesta smo si ogledovali novo hišo od zunaj kar trije hkrati. Ker je moderna, se slehernega selilca polasti trema, preden se ojunači, da potrka na duri. Lepa hiša. skoraj prelepa, balkoni, verande, ravne strehe,, razni pristreški — vse kar moderno, ugotavljaš z bridko zavestjo, ker si že zdavnaj oddal listnico v najem pajku, ki tudi že v trebuhu lovi muhe. Nekaj fiasa smo čakali drug na drugega, nihče ni hotel stopiti v hišo, dokler ni bil sam. Ko iščeš stanovanje, se vedno čutiš krivega pred vsem svetom ter se sramuješ pred vsemi. Zato smo se nekaj časa izprehajali mimo hiše, med tem pa drug za drugim ne-opuženo smuknili v njo. Pred gospodarjevimi vrati smo zopet naleteli drug na drime-ga, Noben n; upal potrkati, k *reči je prišla gospodinja ven sama. — (iospodje, najbrž iščete stanovanje'.' Kar izvolite z menoj! Tukaj na levi, kak->r vidite, je kuhinja — krasen komfort -shramba ia stianišče sta kar pole-? — »hrambo lahko preuredite v kopalnico — sobi sU> pa prekrasni. Razgled na vrt spomladi pose jem rože. salate nam ni treba, slikarija. najmodernejši vzorci — seveda s«' bojim, da bi ne dobila slabe stranke. Všeč je vsakemu, gospodom gotovo tudi. In uospode bi tudi najraje vzela, ker nimajo otrok. Gospodje so se zdrznili, toda izpregovo-r i ti .se ni upal noben. — In gospodje imajo gotovo najraje mir — je nadaljevala lastnica hiše — saj duševno delate, ali ne? Ste uradniki? Kot nalašč za vas bi bilo to stanovanje, saj je tako poceni! Vem, vem. bojite ee vprašati po ceni. Morda pa niste uradniki? — Smo! so se nepričakovano oglasili vsi trije hkrati. — Daleč je.., — Slikarija je nekoliko pretemna. — Parketi skripljejo. — Omet še ni suh, otroci bi zboleli. — Moram še povprašati ženo. — Najbrž je predrago, saj veste, kakšna mizeri — — — Pa drvarnice ni» vsi vprek so govorili, da lastnica ni mogla niti do besede, opogumili so se. ker so bih* trije. Zapel je zvonec. — Oh, oprostite, moram odpreti! — In cena? so vztrajali gospodje. — Saj pravim, da cenejšega stanovanja sploh ne dobite. Ali je kakšen denar — 1200 Din? — Res poceni! — Saj sem vedel! — Moram še govoriti z ženo! so se izmikali. Lastnica je odprla novemu interesentu, ven so se pa izmuznili gospodje. »Solidna, mirna stranka brez otrok dobi enosobno stanovanje v mestu. Naslov pove --< Kar srce ti zaigra, ko preftitaš takšen oglas, saj prejšnje čase 90 ljudje samo iskapa stanovanja, oddajal jih pa ni nihče, zlasti ne erjosobnih. — Vi, gospod, oddajate stanovanje? — Sem ga že oddal. Križev pot se začne znova. V anonenj pisarni se oborožiš zopet z naslovi. Večino stanovanj oddajajo v novih palačah. Cena okrog 2000 Din, vendar so jih ponekod lahko oddali. — Ali je cena stanovanj v splošnem že kaj padla? — Seveda je, vendar so ponavadi na zimo vedno dražja, zato se pocenitev ne pozna. mom moraš iskati stanovanje, saj je treba s prijaznim obrazom trkati na tuja vrata. Končno se sprijazniš z mislijo, da ne boš stanoval na Aleksandrovi oeeti. Rožna dolina raste, narašča Šiška, Zelena jama. Moste se širijo. Po kurjih gredah zlezeš v podstrešno stanovanje. — Letos smo dobilj kanab'zacijo, davki so čedalje večji, ne moremo bolj znižati cene stanovanj. Če bi še tako radi. 400 Din za sobo in kuhinjo — le povprašajte v mestu, pa boste videli, kako je to poceni! — Že res, toda tu je Rožna dolina, daleč — — — Nekaj korakov več ali manj in tram vaj je blizu! — Pa elektrike ni. — Saj jo lahko napeljete, mislim, da že ta teden napno žico na to cesto. V mestu je praznih nekaj večjih stanovanj v starih hišah. — Prosim kakšno stanovanje pa oddajate v najem? — Izvolite pogledati. Tu sta dve veliki sobi. tam kuhinja, poleg kabinet. Ogleduješ si, pa ne upaš ziniti, da iščeš le skromno enosobno stanovanje. — Sob nismo preslikali, naj si izbere najemnik sam vzorce, sicer je pa tudi tako še za nekaj časa dobro. — Ali 6te kaj znižali najemnino, kakor želi Društvo bi&nib posestnikov? — Seveda smo, pomislite, to krasno stanovanje oddajam po 1600 Din. Stanovanjska mizerija je odpravljena! Takšne tolažilne besede zelo blagodejno vplivajo ter te tako potolažijo, da se zopet vdaš za nekaj Časa v nemilo usodo, odložiš reševanje stanovanjske mizerije. Treba je počakati, morda bo čakala tudi jetika in >avanzriralac celo do četrtega stadija. Pri utrujenosti, razdražen os ti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grencica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« vođa pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastraplje-nju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Usmiljenim srcem Trbovlje, dne 30. oktobra 1931. Gospodarska kriza, ki je objela ves svet, je posebno hudo prizadela rudarsko rodbine trboveljskih revirjev. Dohodki teh trpinov že dolgo niso niti toliki, da bi krili izdatke za dnevno prehrano. Očetje in matere gledajo s strahom v prihodnjo« t in pričakujejo z obupom bližajočo se zimo, ki bo zahtevala največ žrtev med oslabelimi rudarskimi otroci. Tukajšnja dobrodelna društva: Moška in ženska podružnica družbe av. Cirila in Metoda, Društvo za varstvo otrok, Katarina Zrrnska, Kolo j ugoalov enakih sester in krajevni odbor Rdečega kriza so se združila pod okriljem »Državne zaščite dece in mladine« v »Pomožni odbor«, ki si je stavil nalogo, preskrbeti najrevnejšim rudarskim otrokom v Trbovljah potrebne hrane, perila, zimske obleke in čevljev. Ker pa započeta akcija v domačem trgu samem ne more nuditi dovoljnih uspehov, se obraća pomožni odbor na vsa usmiljena srca sirom naše banovine z naj-vljudnejšo prošnjo za pomoč, ki je nujno potrebna, Z največjo hvaležnostjo se bodo sprejemala tudi najmanjša darila in naj si bodo ta darila »tare, ponos ene obleke, perilo, jestvine ali najmanjši denarni prispevki. Vse tozadevne pošiljke naj se blagovolijo nasloviti na »Pomožni odbor v Trbovljah I«. Za; »Pomožni odbor v Trbovljah« Predsednik: Robert Plsvšak, 1. r. Ana Lapomik, 1. r. Mirko Kos, 1. r. tajnica blagajnik Bh dan Iszivtjmja Špe&ce 6. Sveeet Zvečer pa mala Špeli ca Prav mirnim srcem spat je šla. Za mo dan velikega j' pranja. Zdaj lahko »i privošči spanja, ln starko sanjata je vso noč — To Albus-Mila ;e Čudežna moč. Vseka gospodinja lahko mirno zaspi, ako uporablja za veliko pranje perila Albus-Milo. Ne dajte se premotiti in ne sprejmite mesto davno preizkušenega pralnega Al-bus - Mila nobenega navidez poceni mila. Kajti navidez ceneje je često dražje, radi tega ne izpostavljajte svojega perila nikakim dvomljivim eksperimentom, temveč uporabljajte samo ALBU K sadni razstavi na velesejmu Razstavljenih bo nad 1000 zabojev prvovrstnih Jabolk Kako vlagamo jabolka v zaboje čez zimo Ljubljana, 24. oktobra. Kakor je bilo že večkrat objavljeno, priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo za dravsko banovino v dneh od 23. do 27. t. m. v paviljonu G na ljubljanskem velesej-misču tridnevni sadni ali prav za prav jabolčni sejem. Kdor se hoče založiti za zimo z lepimi, zdravima, skrbno r izbranimi in lepo vloženimi zimskimi jabolki, najboljših sort, naj ne zamudi te prilike. Izbira bo velika v sortah in v kakovosti in tudi v centi, ki bo, kakor je pač sorta, in kakovost, od 2 do 5 Din za kg. Pa tudi drugi interesenti, ki sicer ne nameravajo kupiti sadja, naj si ogledajo to prireditev, ki je obenem rudi razstava. Prepričali sc bodo, kako velik je napredek od zadnjega takega sejma L 1929. Videli bodo zopet, kako krasno sadje raste v naših sadovnia-kih, v kakšni kakovosti je sposobno za namizno uporabo m kako mora biti opremljeno, da si more osvojiti dandanašnji sadni trg. Blago bo vse tri dni interesentom •na razpolago, da si ogledajo in izberejo, kar bo komu ugajalo. Izbrane zaboje, ki so zaznamovani z zaporednimi številkami, 'bodo kupci pri javili m plačali pri upravi, ki bo na licu mesta vodila prodajo. Dobili •bodo izkaznico, s katero bodo v sredo prišli po kupljeno sadje. Pred sredo se ne bo smel odnesti noben zaboj. Preskrbljeno je tudi za tiste, ki bi radi od zanssdjivih producentov direktno nakupili večjo količino namiznih jabolk, kajti na sejmu razstavljeno sadje predstavlja prav za prav le vzorce zalog, ki jil. imajo vsaj nekateri razstavljale i še doma na prodaj. Vsakdo si bo torej Lahko izbral sorto, od katere bi hotel dobiti kaj več, nego je razstavljeno na sejmu. Pri upravi bo izvede! za naslov lastnika vzorca, oziroma za posestnika tiste sorte in za količino, ki je še v zalogi. Vsa jabolka na sejmu so razstavljena tako, da so vložena v lahkih in ličnih ameriških zabojčkih po kakih 20 kg čiste teže. Vse boljše in debelejše sorte so zavite v svilen papir in vložene v zaboje natančno po predpisih svetovne sadne trgovine. Vsega skupaj bo na sejmu nad 1000 zabojev. Samo bošraniska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je razstavila 300 zabojev tako lepih in tako vzorno opremljenih jaboUk, da kaj takega v Ljubljani še nismo videli. Velika večina sadja s tega sejma bo imela to prednost, da je skrbno izbrano. Vsak plod je bil pred vlaganjem ogledan od vseh s-trani in le jabolka brez vsake napake so vložili v zaboje. Ker je že pozna jesen, so jabolka tudi ž^ dolgo zrela in obtežena in se je doma lahko izločilo, kar je bilo kakorkoli nakaženo. Za vse tiste, ki nimajo posebne sadne shrambe, je nakup v zaboju vloženih jabolk zelo ugoden, ker nakupljeno robo shranijo lahko kar v zabojih v kakoTšnem-koli prostoru, kjer ne zmrzuje oziroma ni toplota previsoka. Tako shranjevanje zimskih jabolk, skrbno vloženih v zabojih in kolikor mogoče dobro zavarovan i\ pred zunanjim zrakom, se izvrstno obnese. Na ta način lahko shranimo razmeroma velike količine jabolk na majhnem prostoru. Pokazalo se je, da imamo pri takem prezimo-vanju prav malo izgube, ker le redkokate-ro jabolko zgnije, sploh pa ostane vsa roba čvrsta in sočna tja do spomladi. Kdor hoče na ta način jabolka shranjevati, naj rama takole: Ko dobi zaboje s sejma, naj jih pravimo Izprazni. Potem naj vsak zaboj obloži znotraj s časopisnim papirjem precej na debelo, zlasti dno, da zanesljivo zapre zraku pot v notranjost zaboja. Nat^ naj pa vzame v roke jabolko za jabolkom in naj ga skrbno ogleda ter Izloči, kar bi bdlo količkaj sumljivo. Jabolka, ki so brez vsake napake, naj potem dobro zavije posamezno v časopisni papir in jih vloži nazaj v zaboj, kolikor mogoče tesno in čvrsto. Namesto časopisnega papirja bi bil seveda še boljši papir, napoj en s parafinom, če bi se pri nas dobil. Do roba napolnjen zaboj naj potem se povriri dobro prekrije s papirjem in trdno zabije. Na pokrov treba zapisati ime sorte in dan, ko je bila vložena. V en zaboj je vlagati vedno le eno sorto in kolikor mogoče le enako debela jabolka. Tako napolnjene zaboje naložimo potem na primernem kraju clru<< vrh drugega kakor visoko hočemo in sicer v takem redu. da so od vrha navzdol sorte iako razvrščene, kakor dozorevajo. Zabojev ne odpiramo, dokler jabolk ne rabimo. Elitna Kino Matica itica m mi ;;J.. g Največje muzikalno filmsko veledelo te sezone je prekrasna petni dGrct&cttHova opereta nepozabnih šlagerjev IPii&toitija in nien fku$ctr Friedl Schuster Michael Bohnen Svetislav Petrovič Ernst Verebes Greti Theimer Občinstvo je navdušeno, ko sluša čarobne melodije ter se sijajno zabava ob izbornih dovti-pih Jancsija Predstave danes ob 4., % 8. in 9 ]/4» jutri v nedeljo oh 3., 5.. 7. in 9. uri Nedelja, 25. oktobra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih konvertitov; 10.30: Klavir solo, izvaja gdč. Vojka Pre-lovec; 11: Korogka ura: 1. Koračnica koroških pesmic (plošča); 2. Koroške narodne pesmi poje zbor koroških Slovencev v Ljubljani; 3. Koroška. Predava insp. dr. Fr Kotnik; 4. koroške narodne pesmi poje zbor kor. Slovencev v Ljubljani in 5. Koroške narodne (plošče*; 12: Cas, dnevne vesti, plošče; 1515: Dekliška ura: Pogled iz globine k luci (gdč Lebar); 15.45: Citre s spremijevanjem kitare (gdč. Greta in Mira Justin); 16.15: Zabavno čtivo; 16.45: O. Wilde: Bumbury (komedija o človeku, ki igra dva brata), Šentjakobski gledališki oder; 20: Pevski nastop članov so-kolskega društva v Tržiču; 21: Harmonika solo, igra g. Eklvard Kovač; 21.45: Poročila in časovna napoved; 22: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 26. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne veati; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa (kemizem sline :kaj je ferment«? žvečenje ln poziranje; 19: Dr. I. Burian: CeaCina; 19.30: Higijenska ura; 20: Koncert Radio kvarteta; 22: Cas. poročila, napoved programa za naslednji dan. 44 SLOVENSKI NAROD«, dne 24. oktobra 1951 Edisonovo življenje in delo Nekaj zanimivih podrobnosti ta o v o slavnem Vfes svetovni tisk je poročal obšrr-Ito o Edisonovem žrvijenju in delu. Ni menda na sveta pomembnejšega lista, ki b: se oe bil spomnil slavnega izumitelja ob njegovi smrti. In mak> je mož v zgodovini Ooveštva, ki bi bili zask>veii po vsem svetu, kakor Edison. Rojen je bil sicer v Ameriki in Ame-irčan5 so na svojega rojaka po pravici ponosni, toda njegovi izumi so tako važni za vse človeštvo, da je Edison s svojim delom last vseh narodov. Od tod tudi tolik odmev po vsem svetu ob njegovi smrti. Edison verižnik Edison je že od mladih nog hrepenel po bogastvu. Ni mu pa šlo za to, da bi s pomočjo denarja užival vse dobrote sveta, da bi udobno živel in lenuharil, temveč je rabil denar za svoje poskuse. Ko je še kot deček prodajal v vlaku novine, se je pripeljal v Detrort v trenutku, ko je prišla tja senzacijonalna vest o bitki pri Shi-lotu v vojni severa proti jugu. Ljudje so se kar trgali za novine in tedaj je Edison prvič v življenju špekuliral. Denarja je imel komaj za 300 izvodov, kupil jih je pa po dolgem pogajanju na kredit 1000. Odnesel jih je v vlak in prosiJ znanega telegrafista, naj sporoči na vse postaje, da pridejo s prihodnjim vlakom novine, ki prineso senzacionalno poročilo. Na prvi postaji je obšla mladega Edisona groza Prodal je namreč samo 5«> izvodov po 5 centov; na drugi postaji je bilo pa povpraševanje po no-vinah že tako veliko, da je zvišal ceno oa 10 centov, a na sledeči postaji je prodajal izvod že po 25 centov, pa jih je imel Še premalo. Zaslužil je precej denarja m vse je porabil za svoj potujoči laboratorij. Za svojo mamico je položil na stran samo en dolar in sicer tistega, ki se je najbolj lesketal. Edisonov sin o očeta Kako je Edison živel, delal in ustvarjal, kakšne je imel osebne želje in kaj je mislil o bodočem razvoju tehnike, vse to je povedal letos poleti njegov sin Charles Edison v pogovoru z urednikom lista »Radio Welt« na sestanku v Londonu. Charles Edison, ki je tudi močno naglušen, kakor je bil njegov oče, je dejal, da bi se težko našel na svetu človek, bi bil tako marljiv in kljub visoki starosti tako željan dela, kakor je bil njegov oče. 84-letni oče se zaklepa še sedaj po cele ure v svoj laboratorij, kjer računa in dela, ne da bi mislil na jed ali spanje, — je pravil Edison sin novinarju. Moj oče se mora zahvaliti za vse svoje izume v prvi vrsti svoji izredni marljivosti, dočim igra njegov genij le neznatno vlogo. Od tod tudi njegova dozdevno čudaška, v resnici pa dobro utemeljena navada ustaviti nro v laboratoriju ali kabinetu vedno, kadarkoli se je pripravljal k delu. Edison je delal vedno pri umetni luči m zato ni nikoli opazil, da se mrači, da je že polnoč ali pa da se že celo dani. Uro je pognal šele, če je bil rešen problem, s katerim se je baš pečal. Edina njegova hrana pri delu so bili prepe-čenci in čokolada. Delal je navadilo 24 ur brez prestanka, potem je pa sedel na motocikel in se vozil v največjem diru po kalifornijski obali. Na stara leta si je seveda take izlete privoščil bolj redko ter je živel mirno in redno življenje. Delati je začel ob 9., opoldne je malo počival, po kosilu je pa zopet delal nepretrgoma do večera. Kljub visoki starosti je delal dnevno 8—10 ur. Značilno za Edisona je bilo, da se ni omejil nikoli na en problem, temveč da mu je rojilo po glavi vedno več načrtov istočasno. Bil je namreč mnenja, da se človek tako neprimerno manj utrudi in da ostane vedno čil. še letos poleti se je ukvarjal istočasno s štirimi novimi izumi. Najvažnejši rezultat njegovih zadnjih poskusov je bilo odkritje novega načina izdelovanja gume, ki je zahteval intenzivno kemično delo, ob katerem se je stari izumitelj razvedril in oddahnil od strogo fizikalnih problemov. Tisoče najrazličnejših rastlin je preiskal in preizkusil, koliko je v njih kavčuga. Po dolgem prizadevanju je našel rastlino, ki da je visok odstotek kavčuga in zdaj ni daleč čas, ko bo dosedanja proizvodnja gumija bistveno iz-premenjena. Bolj za zabavo se je pečal Edison letos poleti tudi s konstrukcijo ampliona. Izumil je nekaj mesecev pred svojo smrtjo še posebno startersko baterijo za avtomobile, ki jo pa smejo rabiti zaenkrat samo na Fordovih avtomobilih. Edisonov! zavodi so prodajali tudi mnoge radio-potrebščine, ki jih je izumil aH izpopolnil Edison, toda trgovina je šla zadnje čase slabo, ker je ameriški trg prenapolnjen. Zvočnemu filmu je napovedal slavni izumitelj v najbližji bodočnosti temeljite izpremembe. Sam je rad posečal zvočne filme in prizadeval si je uganiti iz slik vsebino filma. Ugotovil je, da pridejo najlepše možnosti, ki jih more nuditi zvočni film. kar same po sebi. Po njegovem mnenju je Čisto napačno kazati mnogo dialognih filmov in dajati milijone za filme o raznih ekspedicfjah, namesto da izpopolnimo mikrofonsko tehniko tako, da bi se dala porabiti v prosti naravi. Edison je visoko cenil Chaplina in žal mu je bilo, da stopa ta veliki umetnik s svojimi defi tako redko pred javnost. Chapli-novi filmi so mu bili v največjo zabavo. Koledar Edisonovega življenja 1847 — rojen 11. februarja v Milanu v državi Ohio. 1854 — se je presilil v Port Huron v državi Michigan. 1857 — prvi kemični laboratorij v kleti domače hiše. 1859 — prodajalec novin in slaščic na železnici Grand Trunk. 1862 — tiska in prodaja v vlaku »Grand Trunk Herald« prve novine tiskane neposredno v vozečem vlaku. 1862 — napelje brzojavni vod s kolodvora v vas. 1863 — prvo mesto v poklicu telegrafista v Stradford Jungction v Kanadi. 1868 — telegrafist Western Union v Bostonu. 1868 — prvi patentirani izum: električni števec glasov za glasovanje. 1869 — šef tiskovne službe na daljavo v newyorškem denarnem zavodu. 1869 — otvori tehnično pisarno skupno s Franklinom Popom, različne izpopolnitve strojev za tisk na daljavo. 1870 — zasluži prvi denar z izumom — 40.000 dolarjev — in otvori tovarno v Newarku. 1871 — dela na konstrukciji prvega porabnega pisalnega stroja. 1872—1876 izpopolnitev brezojavnega sistema Monograf in Multiplex, izum voščenega papirja in mikrotaksimetra. 1876 — preselitev v lastni laboratorij v Menlo-Park v New Jersevu. 1877 — konstrukcija mikrofona in izum fonografa. 1879 — izum električne žarnice in izpopolnitev dinama. 1880 — izum magnetičnih škarij za kovino. 1881 — otvori trgovino v New Yorku in ustanovi prvo tovarno za električne žarnice. 1882 — sestavi in izdela prve električne lokomotive. 1883 — odkritje pravila o električnem toku, znanega pod imenom Edisonov efekt. 1891 — konstrukcija filmske kamere. 1891—1900 dela na koncentracijskem pokretu rudniške industrije. 1900—1910 izpopolnitev Edisonove baterije; važna odkritja v pridobivanju cementa. 1905 — izdeluje diktafone. 1912 — izum govorečega filma kine-tofona. 1914 — odkritje metode za pridobivanje sintetične karbolne kisline, požar v Edisonovih tvornicah, izum daljnopisa Telescribe, spojitev telefona in fonografa. 1917—1918 dela na povelje vlade za vojno industrijo. 1918 — povratek v lastne laboratorije k ravozljavanju svetovnih problemov. 1927 — začetek poskusov z izdelovanjem gume iz novih rastlin, ki se dajo gojiti tudi v Severni Ameriki. Ti poskusi so zapolnili zadnja leta njegovega življenja. 1930 — delo na polju letalstva. 1931 — 18. oktobra umrl. Edison in ameriški fantič Neki ameriški fantič je brez pomisleka in strahu napisal staremu Edisonu pismo, v katerem ga je vprašal, kako je mogel odkriti toliko novega, kako je živel, če je igral tenis ali brcal žogo, kaj je jedel in kolikokrat na dan se je kopal ali umival. In stari Edison ni smatral tega za predrznost, niti za prostaštvo, temveč je narekoval odgovor ter ga poslal dotičnemu dečku, ki se je čutil seveda zelo počaščenega, da odgovarja na njegovo pismo tako imeniten gospod. Edisonove novine Mali Edison je začel svojo karijero s prodajanjem novin, kakor mnogi drugi slavni ameriški možje. Prodajal je novine v vlaku med Post Hurom in Detroitom. Da bi na več zaslužil, je prodajal obenem tudi slaščice in sadje. Ker je imel že v mladih letih polno glavo izumov in tehničnih problemov, mu je šinila v glavo misel, da bi tiskal novine kar sam. Železniška uprava mu je dala na razpolago kotiček v službenem vagonu in tam si je Edison postavil ročni tiskarski stroj. Kmalu so začele izhajati nfecove ho- vine s ponosnim naslovom »Weekry Herald«. Edison je opravljal pri no vin ah vsa dela od glavnega urednika do stavca, korektorja in izdelovalca tiskarske barve. Za tiskarskim strojem je bila v vagonu polica s kemikalijami kot prvi Edi sonov laboratorij. Škoda, da se ni ohranite poročilo o kakovosti Edisonovih novin. Vsekakor s pa bile senzacija svoje vrste in celo londonske »Times« so opozorile nanje s celim člankom kot na redkost m zanimivost posebne vrste. Kako je delal Kljub svoji visoki starosti je delal Edison še zadnja leta svojega življenja celo po 18 ur na dan. Kadar se je ukvarjal s kakim problemom, sploh ni poznal počitka. Samo njegova žena je lahko tu pa tam posegla vmes in ga odvrnila za nekaj časa od prenapornega dela. Da ni bik) nje, bi najbrž ne bil dočakal tako visoke starosti. Ko je ustanovil lastno tovarno, so bili njegovi izdelki dobri, toda vs: 'ju-nje niso bili z njimi zadovoljni. Tedaj je poklical Edison v pisarno najboljše delavce in jim sporočil, da ne bo preje odnehal, dokler ne izumi popolnejšega stroja Delavci so mu pomagali in z združenimi močmi so delali brez počitka 60 ur, dokler niso našli napake. Edison je spal potem celih 36 ur nepretrgoma. Drugič zopet je iskal Edison novo kemično spojino. Čez noč je preštudiral vso tehnično knjižnico, potem je oa delal poskus za poskusom. Šest tednov je jedel, pil in spal, največ pa kadil samo v laboratorija, ne da bi legel k počitku. Spal je kar sede v naslanjaču. Ta čas je popisa1 1000 listov papirja in napravil nad 2000 poskusov, predno je našel, kar je iskal. Edisonov grob Edisonovega pogreba se je udeležilo samo nekaj nad 400 ljudi, med njimi tudi soproga prezidenta Hoovra Pogreb se je vršil v sredo v West Orange. 2alni sprevod se je pomikal med gostim špa-lirjem Edisonovih čestilcev, po ulicah in povsod je vladala grobna tišina. Edisonove zemske ostanke so prenesli na pokopališče in jih položili k večnemu počitku v senci ogromnega hrasta, Edisonovega najljubšega drevesa. Oddelek policije na konjih bo stal ob grobu 4 dni in 4 noči na častni straži. ! zelo odlikoval pri likvidaciji komunističnega puča v Budimpešti, zadnje čase se je pa v pismih in tudi ustmeno pritoževal, da so ljudje hudobni in brezbožni. Rad je citiral sveto pismo in večkrat je pravil, da je potrebno človeštvu veliko osvobodilno dejanje, da postanejo ljudje zopet «. jbri in srečni. Že takrat je njegov oče mislil, da sin ni pri zdravi pameti, temveč da ga je napadla verska blaznost, ki v onih krajih ni redka. Spomenik Kemal paši v Samsunu ob Črnem morju (glej članek v »Slovenskem Narodu« št. 229 z dne 9. oktobra str. 4). Bivšega kralja zame* njali z vlomilcem Kakor je navadnim ljudem ključ od stanovanja ali veznih vrat neobhodno potreben, tako je vladarjem navadno sploh neznan. Ni torej čuda, da dela bivšim vladarjem nošenje ključa preglavice in da ga radi pozabijo povsod, kjer hodijo. Življenje bivših cesarjev in kraljev ni posebno prijetno. Malenkosti, ki navadnega človeka prav nič ne motijo, so njim zelo neprijetne, ker so bih* vajeni drugačnega življenja. Če pozabi človek doma ali kjerkoli ključ, si zna takoj pomagati. Pokliče pač ključavničarja ali pa zleze v svoje stanovanje skozi okno. Skozi okno pa seveda ne more zlesti bivši vladar. In take neprijetne posledice svoje pozabljivosti je čutil nedavno bivši kralj Amanullah, ki živi sedaj ločeno od sveta v Clarensu pri Montreauxu. Ko se je nekega dne vračal s svojega običajnega izprehoda in prispel do svoje vile, je opazil, da je pozabil nekje ključ od veznih vrat. Amanullah je pa energičen mož, ki ni izgubil glave, temveč je našel izhod iz kočljivega položaja na ta način, da je zlezel kar skozi okno v vilo. Clarens je pa majhno mestece, kjer je samo nekaj vil in zato se ljudje med seboj dobro poznajo in vedo vse, kar se v mestecu zgodi. Tako so sosedje opazili tudi Amanullaha, kako leze skozi okno v vilo. Ker ni mogel nihče verjeti, da bi bivši kralj lezel v vilo skozi okno, so mislili, da hoče v Amanullahovo vilo nekdo vlomiti. Brž so obvestili policijo, ki je prihitela in aretirala amanullaha kot vlomilca. Bivši kralj se je seveda branil in komaj je prepričal policijo, da ni vlomilec, temveč pravi lastnik vile. Plene LitvaJ s svojo hčerko J ose na krovu parnika »De de France« med vožnjo v Ameriko. Doma vsaj plavalne hlače Tako je odredila pariška policija. Skozi pariško predmestje se vije viseča proga tik nad zadnjim pročeljem hiš tako, da vidijo potniki skozi okna vse, kar se godi v sobah. V eni teh hiš stanuje bančni uradnik Billeau, ki je zelo vnet za čistočo. Redno vsak dan se umije od nog do glave, večkrat pa celo dvakrat ali trikrat na dan, suši se pa kar na solncu. Da se bolje osuši, odpre vsa okna in stoji zdaj pri enem, zdaj pri drugem, kakor pač sije solnce. Pri tem ga pa prav nič ne moti, da ga vidijo potniki z viseče proge in da so nekateri celo kričali nanj, naj se nikar ne kaže tako, kakor ga je rodila mati. Uradnika to ni motilo, pač je pa motilo potnike. Dolgo so se zgražali, nazadnje so se pa domenili in vložili proti Bil-leauu tožbo, češ, da žali njihov moralni čut. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer je pa obtoženec izjavil da se bo tudi v bodoče nag solnčil in sušil, ne glede na temperaturo zraka. Kategorično je izjavil, da bo počel to tudi pozimi, čea, da je že dovolj utrjen in da se mraza ne boji. Sodnik v svojih paragrafih ni mogel najti ničesar, kar bi govorilo v obtoženčevo škodo in zato je odstopil zadevo policiji. Policija je pa naročila Billeauu, da mora v bodoče pri kopanju doma nositi vsaj plavalne hlače. To je Belleau tudi obljubil in tako je zadeva zaenkrat urejena. Zakaj nehamo rasti Biologija nas uči, da se vsaka celica deli, da nastaneta iz ene dve, iz dveh štiri, iz štirih osem itd., in da s postopnim deljenjem organizem raste. Zdaj pa nastane vprašanje, zakaj ne gre to deljenje v neskončnost, zakaj človek ne zraste v orjaka, zakaj ne postane miška tako velika kakor slon. Skrivnost rasti je v tem, da ohrani narava harmonijo vsakega živega bitja. Harmonijo bitja dobi vsak zdrav organizem že v zibelki. Pravi"»a rast preneha takrat, ko organizem S| olno dozori. Tedaj stopi namesto rasti plojenje, ki ni v bistvu nič drugega, nego uada-ljevanje rasti, čigar posledica je novo bitje. Preteklost atentatorja Matuschke Budimpeštanska policija zavrača vest, da bi bil Silvester Matuschka kdaj zaposlen pri nji. Na policijskem ravnateljstvu in sicer na oddelku za potne liste v Budimpešti je zaposlen bivši nadpo-ročnik Karel Matuschka, ne pa Karel Silvester Matuschka. Sedanji policijski uradnik je bil res častnik zloglasnega Hejjasovega detachementa, Subotiški »Deutsches Volksblatt« priobčuje pogovor z Matuschkinim očetom v Cantade-ru. Starec je dejal, da je nastopil njegov sin vojaško službo pri 6. honvedskem polku v Subotici in da se je udeležil vojne na vseh bojiščih. Dvakrat je dobil Signum laudis, imel je pa tudi srebrno in bronasto kolajno za hrabrost. Prebivalci Čantadera pripovedujejo, da se je vrnil Matuschka z bojišča s polnimi žepi denarja, ki ga je baje na umiku avstro-ogrske armade naropal. Po prevratu je bil pomočnik poveljnika zloglasnega terorističnega Hejjasovega odreda. Njegov oče pravi, da se je sin M. WUdea, francoski poslanik v Sangnaju Voronov bo lečil raka V Parizu zboruje mednarodni kongres zdravnikov, na katerem je nastopil slavni ruski pomlajevalec dr. Voronov s presenetljivo izjavo. Gre za zatiranje najstrašnejše bolezni raka. Prof. Voronov je pokazal zdravnikom pot, po kateri naj bi krenila moderna zdravniška veda, če hoče za tre ti to strašno bolezen. Pravil je, kako je delal dolga leta poskuse s prenašanjem raka na opice, kar se je zdelo v začetku nesmiselno. Dotlej še nikoli niso opazili raka na živalih. Ta grozna bolezen je bila pridržana samo kroni stvarstva, človeku. Voronov je začel svoje poskuse na podlagi znanega dejstva, da so velike opice, gorila in šimpanz, po konstrukciji telesa tako sorodne človeku, da bi mogle deliti z njim tudi njegovo žalostno prvenstvo raka. In res se mu je posrečilo prenesti raka na gorilo in šimpaza. Zdaj hoče iz bolnih opic pridobivati serum, s katerim bo cepil ljudi proti raku. Zdravniki so sprejeli to vest z velikim zadovoljstvom, nesrečneži, M jih razjeda rak, jo pa sprejmejo seveda še z večjim veseljem, če bo slavni Rus svojo obljubo res izpolnil. Novi španski mornariški minister J os« GiraJt, rektor madridske univerze. F*ritz Engier, oficir nemške mornarice, je odplul z majhno jadrnico iz Porta (Portugalska) in hoče v 70 dneh prepluti Atlantski ocean. Traktor. V Rusiji so vprašali muzika kako je zadovoljen s traktorjem. Mužik se je popraskal za ušesom in odgovoril: — Orje, da se vse kadi, gnoja pa zlodej ne daj3. tudi jubilej. — Jutri proslavimo jubilej naše služkinje. — Kako to? Sai je pri vas šele dve leti. — Da, toda ta je že pet in dvajseta Komplikacija. — Naš sosed si je predvčerajšnjim nalomil roko. danes je pa že na mrtvaškem odru. — Beži no! Kako se je pa to zgodilo? — Nastala je komplikacija, povozil ga je Se avtomobil. Stev 242 >S L O V E N S K I N ARO Dc, dne 24. oktobra 19čn 5tran 7 Emile Gaboriaa: 6b velemesta Roman In po kratkem, preračunanem molku je Da uman pripomnil: — V ovadbi, ki bi jo sestavil jaz, vi pa podpisali, bi lahko omenila, da niste bih vzgojeni svojemu stanu primerno, da vam izobrazba sploh ni bila dostopna, da vas oče izrablja kot slugo. Je vas oče kdaj udaril? — Še nikoli. — Nič ne de, v ovadbi lahko kljub temu napiševa, da vas pretepa. Ah, najini razlogi bodo za zagovornika prepričevalni. Ves kraj lahko recimo potrdi, da ima vaš oče sicer za dobra dva milijona samo zemljišč, pa ste bili vendar tako daleč predmet sočutja, da vas v Bivronu niso klicali drugače kakor »ta mali divjaček iz Champdoca.« Norbert je planil pri teh besedah pokonci. — Kdo si je drznil nazivati me tako! — je zakričal ves iz sebe. — Povejte! Ta izbruh jeze, ki seveda ni bil mišljen re?no, ni presenetil Daumana. — Vaši sovražniki, — je odgovoril, — ali vsaj sovražniki vašega očeta in teh je mnogo ... — Vendar pa hočem ... — O, vi, gospod markiz, imate samo prijatelje in sicer še več, nego si mislite, posebno pa med ženskami. Glejte, bilo je baš ta četrtek. Nekdo je govoril o vas vpričo Diane de Sauvebourg in že vaše ime ji je pognalo vso kri v glavo. Poznate gospodično Diano? Čuteč, da mu kri zaliva obraz, je Norbert povesil glavo in molčal. Toda ta Čas je zakukala stara ura, ki je krasila »prezidentovc kabinet, in Norbert je prestrašeno planil pokonci. — Poldne je že! — je vzkliknil. — Pri nas bo že obed. Kaj poreče oče? — Kaj se ga res tako bojite? Toda Norbert ni slišal tega posmehovanja; odšel je k svojemu vozu in pognal konje, da se je kar kadilo za njimi. »Prezident« je stal na pragu in gledal za njim. — Le poženi konje, fant, le požuri se! — je mrmral sam pri sebi. Nisi mi zakfical na svidenje«, vendar sem pa prepričan, da se še vrneš. Imam še tretje sredstvo, ki ga boš sprejel, ker hočem jaz. Ah, gospod vojvoda, le pazite se! in. Dauman ni lagal, ko je dejal Nor-bertu, hoteč razvneti njegov gnev: Ne pravijo vam drugače kakor »divjak iz Champdoca«. Samo da ljudje temu zdevku niso pripisovali nobenega razžaljivega pomena. Za mladeniča tako ogromnega premoženja se je zanimal ves kraj in še bolj kakor moški so se zanimale zanj ženske. Matere, ki so imele za možitev srodne hčere, so sanjale o »divjaku iz Champdoca« kot o svojem bodočem zetu. Toda kako priti do njega ali kako prikleniti ga nase? Ta poskus, ki ga ni tvegala nobena mati, je sklenilo napraviti še čisto mlado, energično dekle. To pogumno dekle je bila Diana de Sauvebourg. V svojem osemnajstem letu, ki ga še ni bila izpolnila, je veljala Diana za eno najlepših deklet v Poitu in sicer po pravici. Bila je dokaj velika in plavolasa. Caru njenih bujnih las in njenega smehljaja se ni mogel nihče protiviti. In bila je izredno energična. Njen oče je bil zelo bogat, imela je pa deset let starejšega brata. Ta bo podedoval večino. Diana je prišla ta čas iz samostana, kjer se je vzgajala in slišala je o »divjaku iz Champdoca«. Takoj drugi dan je šla poizvedovat in informacije, ki jih je zbrala, so bile take, da kaj takega niti v sanjah ni pričakovala. Začela je torej zadevo Študirati od prijetne in neprijetne strani. Prijetna stran je bila, da bi postala vojvodinja, da bi imela ogromno premoženje, da bi živela v Parizu in kraljevala predmestju Saint-Germain. Neprijetna stran je bilo pa težavno srečanje z Norbertom in vojvodina lakomnost. Predno se je pa odločila poskusiti svojo srečo, je hotela videti Norberta. Dala si ga je pokazati prihodnjo nedeljo v cerkvi in že na prvi pogled se ji je prikupil. Všeč ji je bila njegova možata lepota, bistre oči in lepo vedenje pod siromašno obleko. Z žensko rahločutnostjo je uganila, da je nesrečen in razjarjen, da trpi. Smilil se ji je in čutila je, da ga bo ljubila, da ga že ljubi. .. Staršem tega seveda ni povedala. Diana de Sauvebourg je bila zelo romantična, obenem pa tudi zelo energična. Sklenila je takoj, da se mora seznaniti z Norbertom in sicer po golem naključju. Toda kako? Kar ji je šinila v glavo srečna misel. Naenkrat jo je obšla dobrodelnost. Pomagati bolnim, starčkom in nedolžnim otročičkom, to je postalo njen edini poklic. Vsak hip si jo lahko srečal zunaj, včasih v spremstvu sluge, ki je nosil za njo košaro z živili, večinoma pa samo. Nihče ni opazil, da so prebivali vsi Dia-nini varovanci ob poti proti Bivronu, posebno pa v okoUci gradu Champdoce. Toda zaman je hodila vedno pogosteje z doma, zaman je menjavala ure in hodila zdaj po stezicah, zdaj po glavni cesti — »divjaka iz Champdoca« ni bilo na izpregled. Norbertovo življenje je bil namreč izpremenil nepričakovani dogodek. Dober teden po pogovoru s sinom je dejal vojvoda Norbertu pri obedu; — Delal ne boš več tako kakor doslej. Nadzoroval boš druge. Ukazoval jim boš pod mojim vodstvom. Norbertu se je na obrazu poznalo, da očetu ne verjame. —Saj nisi več otrok, — je nadaljeval vojvoda, — hočem, da postaneš še pred mojo smrtjo samostojen, da te pozneje nenadna svoboda ne omami. Vstal je, odšel v kot dvorane, snel s stene prekrasno lovsko torbo in jo izročil sinu, rekoč: — Zadovoljen sem s teboj in tu je dokaz. V tej torbi najdeš puško in vse pritikline. Moj čuvaj Thomas je prignal davi zate lovskega psa, ki je privezan v drvarnici. Na lov boš hodil. Mlad človek ne more biti brez zabave. A ker ima lovec tudi nepričakovane izdatke, sem ti namenil nekaj denarja. Evo ga, toda nikar ga prehitro ne zapravi. Stari bi bil lahko še dolgo govoril. Sin je stal široko odprtih ust in tako presenečen, da niti roke ni iztegnil po dukatih, ki mu jih je ponujal oče; celo lovske torbe ni odprl, da bi pogledal, kaj je v nji. To pa vojvodi ni bilo po volji. — Jarmicoton! — je zagodrnjal, — nekam hladno sprejemaš dokaze moje radodarnosti! Norbert je spoznal, da ne sme več molčati; napel je vse sile in za jecljal: — Hvala vam za vašo prijaznost. S tem pa Norbertu ni bilo prav nič ustreženo. Prepozno je bil prišel s svojo velikodušnostjo. Toda lov se je bil že začel in zato je hodil s svojim psom Brunom redno vsak dan na lov. V psu je bil dobil končno dobrega tovariša. Ni pa mogel pozabiti na Daumana. Informiral se je o njem pri delavcih in vsi so mu odgovorili, da je > p rezident« nevaren človek, zmožen vsega. Kljub temu je sklenil posetiti ga in vprašati za svet. Ta korak je pa odlašal in to je bil zadnji svarilni glas pred prepadom, kamor ga je hotela pahniti neizprosna usoda. IV. Dauman je Čakal v trdnem prepričanju, da se Norbert prej ali slej oglasi pri njem. Skoraj od ure do ure mu je bilo znano vse, kar se je godilo na gradu Champdoce, saj je imel povsod vohune. Zadnji pogovor starega vojvode s sinom so mu tolmačili skoraj dobesedno. Dobro mu je bil znan tudi Norber-tov položaj. Norbert je bil ves teden hud notranji boj, nazadnje je pa le sklenil potrkati na vrata sovražnika svojega očeta. — Rad bi se z vami posvetoval, — je začel, — v zadevi, ki je vam že znana; ker nisem izkušen, se obračam na vas. Daumanu so se zaiskrile oči od prikritega veselja, toda popraskal se je za ušesi. — Veste kaj, gospod markiz, povem vam po pravici. Ce mi zamerite ali ne .. — Ne bom vam zameril, kar brez skrbi povejte. — No torej, razmišljal sem o tej stvari. Siromak sem, gospod markiz, in nočem se vmešavati v take zadeve. Ce vam kaj svetujem, prekrižam račune vašega očeta. Ah si morete misliti mene, baumana. v borbi z vsemogočnim in neizmerno bogatim vojvodo de Champdocom? Kaj bi se zgodilo, če bi zvedel za mojo predrznost? Norbert je spoznal, kam Dauman meri, in požuril se je z odgovorom: — Lahko sem »divjak«, ovaduh pa ne znam bi/ti. Ce vam obljubim, da ne bom nikomur črhnil besedice, me nobena sila na svetu ne pripravi do tega, da bi prelomil besedo. Razumete? — Ah. tako! — Nikoli ne zve nihče od mene, da ste mi kaj povedali; častna beseda, da bom znal molčati. Daumanu se je zjasnil obraz. — Povejte mi torej, kaj naj storim, — je nadaljeval Norbert. Dauman je r>omežikml in odgovoril: — Nič, gospod markiz. Do polnoletnosti imate še pičla tri lita; potrpežldi-vo morate čakati. Visokega niso zidali škofje Odgovor g. L. P., ki se opira na ustno izročilo in trdi nasprotno Ljubljana. 24. oktobra. Pred mesecem sem v našem listu napisal, da Visokega v Poljanski dolini niso zidali škofje iz Freisinga, temveč da ga je zidal slovenski kmet. Obenem sem tudi pojasnil, da ni mogoče, da bi bili sedanje mog-ocno poslopje zidali škofje iz Freisinga, ki so se tako malo brigali za Loško gospodstvo, da je le redkokdaj kak škof pogledal svojo posest, še manj so pa hodili sem na lov, ker so imeli doma na Bavarskem dosti lepih revirjev. Lovskih gradi cev jim torej ni bilo treba zidati in lovskega gradiča tudi drugje niso postavili v Loškem gospostvu. Edini .grad, ki je ostal razen škofjeloškega gradu od njih. je grad pri sv. Duhu. sedaj last g. dr. Jerneja Demšarja. Pa niti tega niso zidali škofje sami, temveč njih uradnik mestni glavar Lambfrizhaim v Valvasorjevih časih. Bolj kakor za lov so se škofje pač brigali za našo zlato pšenico m zato se sedaj stoji na Spodnjem trgu v škof ji Loki njih velikanska kašča. Ker so pa imeli dosti žita, zato so škofje imeh tudi mline, le o kakem njihovem lovskem gradiču ni nikjer sledu, V našem narodu globoko vkorininjena poniznost pred gospodo je pa mojemu dragemu prijatelju Lovru iz Poljan, znanemu razlagatelju Tavčarjevih spisov, narekovala v nedeljo dne 4. t. m. v >Jutru« trditve, da je Visoko popolnoma gotovo nekdanja škofovska last. Zgodovinar poljanske doline g. L. P. se sklicuje na ustno izročilo, torej na nezanesljive podatke in na pogrešno mnenje, ki se je razširilo celo v učne knjige. Smo pač taki, da nimamo več respekta pred plemenito gospodo in se nam zdi lepše, da so si tako ponosno domačijo postavili slovenski kmetje, kakor če bi bil njen ustanovitelj najmogočnejši tuji velikaš. Ustno izročilo zna sploh povedati mnogo najlepših pripovedk, ki imajo večkrat celo drobno zrno resnice v sebi. Kar se Visokega tiče, je pa na ustnem izročilu le toliko resnice, da so bili VisoČani podlož-niki Loškega gospostva, kakor tudi vsi njih sosedje. Prvič se Visoko imenuje v urbarju Loškega gospostva 1. 1291. Tam so naštete vasice vsi kmetje in njih dajatve. Med drugimi zapiski tudi čitamo: In villa Wizzoch sunt iii hube culte et soluentes ouem sancti Georii ut p rio rese, kar se po naše pravi, da so na Visokem tri obdelane kmetije, ki morajo odrajtovati jagnje sv. Jurija kakor prejšnji — namreč kmetije. Vsaka kmetija je torej dala gradu o sv. Juriju po enega jančka. O lovskem gradiču, še manj pa o škofovskem gradu, torej pred 640 leti ni sledu, zato pa poglejmo, če so ga morda škofje kupili in zidali pozneje. V škof ji Loki je bilo le malo škofov. Konradu je 1. 1322. prerezal sluga pri britju vrat, škofa Leopolda je pa 1. 1381. vrgel konj raz sedanji kapucinski most v Selščico naravnost v naročje hladne smrti. Ta dva nesrečna škofa sta v škofji Loki tudi pokopana. O drugih škofih vemo, da je L 1475. obiskal Loko škof Sikst, 1. 1499. tudi škof Filip in baje 1698. tudi škof Janez Frančišek, ki je pri ogledovanju svoje deželice morda obiskal tudi bogatega svobodnjaka Kalana na Visokem. V urbarju Loškega gospostva iz 1. 1500. ki je ohranjen v državnem arhivu v Mo-nakovem, imamo imena gospodarjev teh treh kmetij. Pisali so se* Gregor Storman, drugi je bil Matevžev Gašper in tretji Po-lonin Jur. V teh davnih časih namreč kmetje še niso imeli stalnih priimkov, kakor jih še danes po večini nimajo naši bratje na Balkanu, kjer se imenujejo enostavno po očetovem imenu. Če je Jovano-vemu očetu ime Živko, se Jovan piše Ziv-kovič. njegov sin pa Jovanovič i. t. d. L. 1560 sta pa že dva grunta združena in imamo torej že sedanje Visoko, kjer tudi ni več treh gospodarjev, temveč sta samo še dva. namreč Debelaki pri Krnišniku in Tavčarji kot nasledniki Kalanov na Visokem. Tega leta čitamo namreč, da je bil prvega posestva lastnik Andrej Storman, drugega posestva njegov sin Gregor, pri Krnišniku je pa gospodaril Tomaž Legat, sin Marjete. L. 1577 in tudi 15S6 so bili gospodarji vseh treh kmetij Stormani. Tudi L 1625 čitamo v urbarju, da je Janež Stfbell kupil od Matevža Smoleta dva grunta, tretjega je pa imel Matija Tel-ban, V Tavčarjevi >Visoski kroniki< opisani Kalani so prevzeli Visoko 1. 1656 in sicer je bil prvi gospodar Filip Kalan, ki se je tedaj pisal Khallain, njegov sosed je bil pa Gregor TePban. Kalani so ostali na Visokem do 90. let minulega stoletja, ko so izumrli z Manico poročeno Hafner, od njenega sina Antona, sedanjega slovitega dunajskega inženjerja, je pa posestvo kupil dr. Ivan Tavčar. Se nekaj o slikah škofov na Visokem, ker L. P. trdi, da so portreti lastnikov. Takega portreta ni nobenega, da bi mo^el biti lastnik, saj je najstarejša slika iz konca 17. oziroma iz pričetka 18. stoletja, ko so bih lastniki Visokega Kalani. škof Janez Frančišek Ecker v. Kaepfing, ki ga je dr. Tavčar omenil v >Visoški kroniki«, je namreč vladal od 1. 1695. do 23. februarja 1727. in je menda 1698. videl tudi škofjo Loko. V tej dobi je bfld zidano tudi sedanje poslopje na Visokem in prav nič ni čudnega, če je gospodar Kalan okrasil svojo novo hišo s portretom svojega gospoda, ker ga je — kakor že rečeno — morda celo pozdravil v svoji hiši. Feliks žiga Hanibal pl. Schraitenbach, ki je tudi njegov portret na Visokem, je bil ljubljanski škof od 1. 1728. do 1. 1742., nikdar pa ne brizinški, kakor so doslej mislili. In tudi tega škofa so kot velikega gospoda obesili Kalani na zid, čeprav ni bil lastnik Visokega. Kdor je posebno vnet za ustna izročila, bo morda dejal, da se v urbarjih lahko najdejo še drugi podatki, kar je pa seveda popolnoma nemogoče, saj so ravno v teh urbarjih, ki so sedaj last unrv. prof. dr. Milka Kosa in se mu zahvaljujem tudi za današnje podatke, navedbe tako točne, da spoznamo natanko vse njive in travnike ter sploh vsa zemljišča, razen tega pa celo .kaj in koliko so kmetje na svojih njivah pridelali, kakor tudi vse dajatve župniku, mežnarju in loški gTaščini. G. L. P. naj mi torej ne zameri— aH. z ustnim izročilom to pot ni nič, ker so Visoko zidali in bili tega prekrasnega kotička naše zemlje gospodarji vedno le slovenski kmetje. A. G. . PHI ZOPET NA ČELU... Ko so se preje zahtev&B aparati b dobrimi rezultati to se ni vprašalo za ceno... tedaj sp bili Phl-lipsovi aparationi,^ feateri so tudi najkritičnejšega pr6slu¥afca zadovoljevali. Danes ^^^^^^^^^^^^l^^^^^l^^ž^^^*i^^^^^^^^^Ji^^^^s^^^^^^ t_ ^^^^^^ toda za ri^^c^STr 1r »pet ž> Phfflpsovx aparati osi M dajejo najboljše rezultate, najbolj lahko rokovanje, najčistejšo reprodjifccijo za sorazmerno nizko ceno. ITJTUZJ t •1 CKrso 8 >SLOVENSKI N A R O Dc, dne 24, oktobra 1931 Vsaki obleki ustrezni čevlji 129:- 129'- 169.- 199.- Vrsta 9715-03 TI so jako priljubljeni za ples in družbo. Iz belega ali črnega atlasa z visoko peto tudi Din 128.—. Vrsta 9775-03 Okusni atlasni čevlji z elegantno in visoko peto. Bela barva je ustrezna Vašim plesnim oblekam. Iz črnega ki o ta za Din 69.—-. Več parov nogavic Vrsta 9845-03 Čevlji za vsako priliko. Imamo jih iz laka, ševroa in semiša. Jako so enostavni in elegantni. Za ulico in družbo so Vam ti čevlji vsekakor potrebnu Vrsta 9805-54 Elegantni in lepi čevlji s podplatom kačje kože. Imamo veliko izbiro iz laka, semiša in boksa z raznimi temnejšimi odtenki. Prijeten občutek imate, ako pogosto menjate nogavice. Imamo bogato izbiro raznih nog« vic vseh modernih oarv za vsako obleko in za vsak dan. Obračajte se na naše prodajalce. Oni Vam bodo najbolje priporočili, katere nogavice si izberite. Advokat dr. Josip Klepec le preselil stojo pisarno v novo palačo „Grafike" vogal Miklošičeve - Masary-kove ceste št. 14 Slabi zobje kvarijo majlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe bibi odstranite že z enkratno vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj plonovine. Poskusite najprej z malo tubo. ki stane Din 8.— Velika tuba stane Din 13.— Dobiva se povsod. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. m C. M. S. predmetov. IVA DEBELO! NA DROBNO! f hmstci hlapovi moške in damske blagove ladnjih n«t»tti met jesensko in zimsko sezifo razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna NIE^FLINHOF, BRNO Palackeho t*. 1». Češkoslovaška. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso Lkmejfta izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto, Prav mehko in brez skrbi na teh preprogah se sedi 1 PREPROGE VSEH VRST IN VELIKOSn ! A. & E. SKABERNĆ LJUBLJANA >mM«ft og1asi< Vsaka beseda SO par. Plaćo se lahkn tudi » znamkah. Xa odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne ■ nrt&rrtHTrirtrnn Najmanjši af}hr» Oin S*—* m^^m MORSKE RIBE! Danes sveže pošiljke! Vina dalmatinska iz lastnih vinogradov; novo in mošt po Din 10.— se toči v gostilni na dvorišču Hotela Tratnik, Sv. Petra cesta 25 in v Šiški, Medvedova ulica 30 v gostilni >Primorje«. — Se priporoča Si m ara. 2933 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinvvav, Forster, Petrot, Holzl, Stingi original, ki so nesporno najboljši* (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznif- Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnlca. NA OBROKE lahko kupite ttai potrebujete skoraj v vseL večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge uetajlnih trgovcev v Ljubljani. Cigaletova ulica 1 (pri sodniji). 93/L. 500 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana. Postni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L URE POPRAVLJA renovira - večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta ŠL 1. POZOR LESNA INDUSTRIJA Avtomatska stružnica, fabrikat Kirchner, nova, za izdelovanje najraznovrstnejših struženih predmetov — ugodno naprodaj. — O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11- 2948 ŽENITNA PONUDBA Vdovec srednje starosti, na deželi, s par otročičL trezen, miren in usmiljenega srca z 200.000 Din prihranka, se želi poročiti in ne gleda na bogastvo, ne na lepoto, samo na primeren značaj. Denar postranska stvar, seveda če bi bilo denarja še več, bi bil lepši napredek za gospodarstvo, — Tajnost zajamčena. Ponudbe Če mogoče s sliko na upravo »Slov. Naroda« pod >Obrtnik 2952«. NA STRELIŠČE pod Rožnik na krvavice in dobri cviček ter pristna štajerska vina — vabi gostilničar Štefan Antonovič. 2945 LEPO POSESTVO z novimi stavbami, ob banovinski cesti, pripravno za trgovino, obrt, upokojenca ali kmeta, blizu cerkve in šole ter železniške postaje prodam. Plača se lahko s hranilnimi knjižicami. — Pojasnila daje Satt-ler, 2iče, pošta Loče. 2950 ŽIMO za modroce l najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 SPALNICE smrekove, poljubno pleskane za ceno Din 2600.— kompletne in iz trdtga lesa politirane od Din 5.700.— naprej ima stalno v zalogi in izvršuje po naročilu Pohištveno mizarstvo ANTON BIZOVICAR, Glince Cesta II 1 pri Ljubljani (postajališče cestne železnice) i koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki A. M. Zorman Ljubljana, Stari trs št 32 NAZNANILO OTVORITVE! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 6, v palači »Dunav« najmodernejšo, higijenično in z vsem komfortom opremljeno Cenjeni posetniki bodo imeli na razpolago vse mrzle in gorke pijače, kavo, čaj, čokolado itd., vse vrste likerje, desertna in domača vina, s specijalnim hladilnim strojem pripravljen vedno sveži sladoled, parfait in razne kreme. Specijaliteta: vse vrste slaščic, izbrano fino desertno čajno in slano pecivo, vse vrste bonbonov, vse lastnega proizvoda. — Cen j. občinstvu zagotavljam, da bom kot strokovnjakinja nudila vse, da v vseh ozirih zadovoljim vsakega posetnika. Cene izredno nizke! Postrežba točna in kulantna! Osebna in telefonična naročila se izvršijo takoj in dostavijo po želji na dom. Za naklonjenost se najvljudneje priporoča Telefon 23-59 Slaščičarna Petriček Ljubljana, palača „Dunav" GOSTILNA TOMŠIČ Šentjakobski trg 5 — edina toči mošt-muškatelec. Štajerski muškatelec nadkriljuje glede znamenitega finega okusa vsa druga vina Evrope. 2954 OSEM VEVŠKIH SODOV hrastovih, dobro ohranjenih od 5—18 hI, po 50 para liter proda Andrej Podboj, Ribnica, Dolenjsko. 2949 POHIŠTVO PRIDEM ČISTIT in POPRAVIT poceni na dom, če pošljete naslov na upravo > Slovenskega Naroda« pod šifro >Mizar z orodjem 2946«. BENCIN MOTOR 5—6 HP, brezhiben, prevozni, kupim. Ponudbe s točnim opisom stroja, hladilnika in navedbo porabe bencina na uro pri polnem izkoriščanju — na naslov: Planinsko gospodarstvo Oskar Frohlich, Stubička gora (Slijeme) kraj ZagTeba. 2951 Sveže najfinejše norveško ribje oige iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. IVAN MAGDIČJ krojač Ljubljana. Gledališka ul. št. 7, se priporoča za jesensko sezono. 2909 ROČNI VOZIČEK štirikolesni, popolnoma nov — proda ail zamenja za moško kolo Franc Prijatelj, Sodraži-ca. 2930 L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge '»SoHcov In sblnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -t točno in solidno r- Tlla&uCatmtti paph fig a (Din l/l odaja uprava ,&£even&&ega flatoda, OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkovn cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deWariranega blaga in vse informacije brezplačno. Izdelujejo ae najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika Izbira. Najnižje cene. Ceniki franko, »TRIBUNA« F. R. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago. Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuž-no vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Zidanik Franc o rož. stražmojster v pok. po dolgem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 25. oktobra 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, švabičeva ulica št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1931. II M t tri pogrebni »vod ŽALUJOČI OSTALI Kreditni zavod za trgovino In industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 5O (v lastnem poslopju) Obrestovanje vIor, oakup \n prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz Is valnt borzna naročila predujmi In kredit) vsake vrste, eskompi In Inkaso menic ter naka rila v tu« In Inozemstvo sale • deposfta Itd. Itd. Itd Brzojavke: Kredit LJubljana, — Telefon 5t 2040. 2457. 254R Tnternrhan 2706. 2806. TTpflnfr JMatP BMMMMfc i—• Za >Narodno tiskarno« Fran J — Za upravo In inseratni del lista: Oton Chnatof. — Vsi v LJubljani.