Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 253.
V Ljubljani, v petek 5. novembra 1897.
Letixilt XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 4. novembra. Na korajžo!
Nemško-nacijonalna glasila še vedno proslavljajo svojo dozdevno zmago minoii petek, ko je podpredsednik Abrahamowicz nenadoma zaključil sejo. Bila je to res taktična napaka vodstva, toda bitka ni bila odločena, temveč le odložena. Obe armadi sta bili utrujeni, a niti za ped se desnica ni umaknila levici. Mej tem pa so nemški časnikarski trobentači in tamburji z vsemi močmi klicali skupaj svoje etotnije v boj zoper slovansko klerikalno večino, v boj na življenje in smrt, z nemškimi pestmi, z germansko odločnostjo. Ajant Schonerer je pretrgal svoj dopust ter danes zopet prevzel poveljni-štvo združenih „koruznikov". Mnogi listi naravnost zahtevajo boj s skrajnimi sredstvi, s silo, s pretepom. Becimo, da pride do tega, potem je obstrukcija v jedni uri strta in zlomljena zunaj na ulici. Toda „slovanski barbari so boljši ljudje", nego Vo-tanovi čestilci. Žalostno je pač, da zbornica trati čas s praznimi glasovanji, toda nam Slovanom gotovo ne škodi, ako nemški liberalci z vsemi silami napadajo in ruSijo svoje delo, svojo trdnjavo, nemški centralizem, ki je Avstriji več škodil, nego turške čete.
Toda ta nemška „korajža", s katero se ponašajo sedanji zastopniki nemškega naroda v Avstriji, izvzemši katoliško ljudsko stranko, delala bi čast Indijancem. Ljudje so zbesneli, zdivjali, pozabili na vsako dostojanstvo in vse ozire na javno kritiko. To so zopet danes dokazali v popolni meri. Eo je namreč prvi podpredsednik vitez Abrahamowitz začetkom seje spomnil se v toplih besedah nenadoma
umrlega tirolskega poslanca dr. Mayra, oglasi se Schonerer ter predlaga o neki peticiji proti jezikovni naredbi glasovanje po imenih. Do druge ure se je vršilo pet glasovanj precej mirno. Ob 2. uri pa se zopet začne židovski somenj. Drugi podpredsednik dr. Kramar namreč odredi tajno sejo, v ka teri pojasnjuje, zakaj ni v zadnji seji ustregel želji dr. Kronawettra, ki je zahteval, da se graja poslanca Daszynskega vsprejme v zapisnik. Dr. Gross, dr. Mayreder in Kaiser odgovarjajo, da je bilo zadnje in današnje postopanje dr. Kramafa nepravilno, ter zahtevajo, da zbornica z glasovanjem po imenih odloči, ali bodi tajna seja ali ne. Med glasovanjem so levičarji tulili in kričali, kakor levi in tigri v menažeriji. Mirnejši Nemci so se kar sramovali teh ostudnih prizorov in jeden je poleg mene zaklical: „Glejte, to je naša nemška kultura !" Ko je večina odklonila predlog levičarjev, ki so zahtevali javno sejo, zopet ropot in krik.
Ura je že štiri, a zbornica še ni pri dnevnem redu. Ker bode večerna seja, utegnemo zopet sedeti celo noč.
Ob 4. uri 25 minut se je pretrgala seja. 0 prehodu na dnevni red mej tem časom ni bilo misliti.	_
Večerna seja.
(Brzojavno poročilo.)
Ob tričetrt na 8. uro se je pričela zopet javna seja, na katere dnevnem redu je jedina točka: nadaljevanje prvega branja o nagodbenem provizoriju, Levica zahteva z vso silo od predsedstva, da se nadaljuje tajna seja.
Podpredsednik Abrahamovicz pojasni po-samnim kričačem, da pri najboljši volji ne more do-
pustiti, da bi se poslovni red rabil zato, da se ž njim onemogoči vsako delovanje.
Na njegovo vprašanje sklene zbornica z veliko večino, da se v današnji seji obravnava izključno le e nagodbenem vprašauju. Mej glasovanjem je levica nepopisno kričala in rohnela nad predsedstvom. — Vrišč se je pa še povečal, ko je dal podpredsednik besedo contra govorniku dr. Luegerju.
Levica kriči in razbija, nekateri poslanci, posebno Wolf in Scbonerer, neprestano oblegajo predsedniški oder ter se ne marajo umakniti za nobeno ceno.
Posl. Schonerer kriči nad predsednikom, naj mu di besedo, ostali oprode mu sekundirajo, da je groza.
Umevno je, da v takem vrišču dr. Lueger zaman poskuša govoriti. Dolgo časa molče opazuje pobalinske kričače, obdan od svojih ožjih somišljenikov, mej tem ko Jurij Schonerer moli pod nos kos papirja, na katerem je z velikimi črkami zapisano : „Ich bitte um das Wort" I Ta prizor spremlja vsa levičarska klika z glasnim krohotom.
Kmalu nato pa prične govoriti Schonerer, ne zmeneč se za ugovarjanje predsednikovo in desnice. Po preteku nekaj minut ga jame posnemati tudi oproda Wolf in tako govorita precej časa oba rogo-vileža.
Kmalu pa se Wolf utrudi in pusti Schonererja samega, ki še nadalje nekaj čveka o nasilnosti desnice in predsedstva, dokler ga podpredsednik po mnogih opominih ne pokliče k redu. — Sedaj se prične nov tumult mej levičarskimi kričači.
Podpredsednik se zaman trudi, napraviti toliko reda, da bi bilo možno zborovati, ter ob 8. uri 10 minut pretrga sejo in ostavi zbornico.
LISTEK.
Ženij.
(Slika iz ruičine; spisal V. Pavorskij.)
(Dalje.)
Ko si je prižgal smodčico, se je naslonil nazaj v stolu in začel: „Bilo je za časa, ko sem od gledališča spojen — irmalu potem sem vstopil v neko špecerijsko prodajalnico — taval v mrazu po ulicah, ko so me obsipale ljube mušice, bele snežinke, a propos, kadar ugledam sneg, se vedno nekako otročje veselim belih snežink, — ne vem zakaj I Morda zmrznem kedaj za kakim plotom, žameten od teh lepih zimskih cvetov?" Med žalostnim smehom je Ivan Nikolajič dodal: „Saj itak večkrat ni veliko manjkalo, da se mi ni zgodilo kaj takega."
„Torej poslušaj I Začnem z onim časom — bilo je koncem oktobra — ko sem se na vse zgodaj vzbudil v neki zakotni žganjariji. Glej, to-le je naša poguba", viknil je in pahnil kozarček za žganje daleč od sebe; takoj pa je zopet povzel besedo: „Sobica je imela jedno samo z debelim železjem zamreženo okence brez šip, skozi katero je pihala strupena burja in nanašala na-me drobnih snežink. Tam torej, odet z belo zimsko odejo, sem se vzbudil. Ogledal sem se. V kotu na drugem koncu sobice sta sedela ob mali mizici pri Iojevi sveči dva moža. Oba slsbo opravljena, a zdela sta se mi poštena Človeka, kakor se morda tebi zde celi moji
čevlji. Vstanem, ju ogovorim, beseda da besedo in kmalu smo bili v živem pogovoru. Pripovedoval sem jima o svojem slabem položaju, da imam lepe, iz-peljive načrte, postati slaven, bogat, a onadva sta odmajevala z glavo . .. Oj, gorje! Gotovo mi ne moreta pomoči z drugim kot z dobrim svetom, mislil sem si, in res, dala sta mi naslov neke hiše, kjer dobim gotovo prosto stanovanje.
Ne dolgo po tem dogodku sem bil že v takih stiskah, da sem šel iskat imenovane hiše, ki leži čisto na periferiji petrograjskega mesta. Zgornji del tega poslopja je še nedozidan, v spodnjem delu — ali bolje rečeno, v kleti — sem se naselil jaz. Prosto stanovanje, kakor vidiš, in jako pripravno. Prvič gorko — zraven so bile gorke kopeli — drugič luč zastonj — kajti ravno nasproti je stala jedina svetilka v tej ulici — tretjič pa sem imel tudi vode v obilici.
Od kodi je voda v klet pritekala, lahko uganeš sam. Ce sem se po končanem delu — takrat sem delal zrakoplov, kateremu bi se dajala lahko vsaka smer poti — če sem torej po končanem delu prišel domu, sem najpreje zmeril vodo, in če je bila narasla, sezul črevlje ter prebredel do postelje. No, „postlja" moje ležišče ni bilo. Bil je lo velik zaboj, v katerega sem legal, in pokrival sem se a pokrovom prav do vratu. V takem stanju sem bil Noetu jako podoben, oziroma njegovi ladiji. Kakor Noetova ladija, je imela tudi moja na vrhu okence, in kakor ona, tako je tudi moja plavala po vodi sem ter tje.
Vlogo goloba je prevzel petelin na sosedovem dvorišču, ki me je vsako jutro budil s svojim petjem. Sicer pa je sedel prav samotarsko poleg plota, od koder se je drl proti meni, kakor da sem jaz vzrok njegovemu samotarenju. Res je, da sem vjel njegovo družico, debelo putko, in jo prodal — oj, bilo je v slabih časih — toda tega čina se nisem nič kesal, ampak preudarjal sem celo, kako bi se dalo tudi vdovca samega dobiti v pest."
„Začetkom zime je nasnežilo v moje stanova-lišče cele kupe snega. Postalo je tudi mrzlo, ker je bilo v postu sosednje kopališče popolnoma zapuščeno. Smrtni udarec pa mi je zavdal sosedov hišnik, ki je duri moje kleti razsekal za drva. Bilo je hudo .... Spominjam se, kako sem se nekega večera lačen in od mraza ves premrl vlekel v svoj brlog. Ravno oni čas sem izdeloval svoj zrakoplov, — pa nič mi ni hotelo prav od rok ; od gladu in mraza sem bil ves zmeden. Mraz je postajal vedno hujši . . . Ljudje so me začudeno ogledavali v lahki moji obleki v taki zimi; bral sem jim na obrazih, da me pomilujejo, — toda pomagati mi, ni prišlo nikomur na um. — Ko sem šel čez most, se mi je zdelo, da gre na drugi strani nekdanji sošolec najin Fin-kovsky, saj se ga menda še spominjaš, ter da mi je mignil z roko, naj ga počakam. V tem hipu pa sem moral podvojiti korake, da sem všel mestnemu stražniku, ki je stopal z veliko energijo proti meni. Finkovskega sem zgubil izpred očij; mahnil sem jo proti svojemu bivališču.	(Konec sledi.)
Političen list za slovenski narod.
Po preteku četrt ure se seja zopet nadaljuje in podpredsednik Abrahamowicz da zopet besedo dr. Luegerju. Levica zopet kriči, glasno ugovarjajoč podpredsedniku. Posl. Wolf izvleče iz žepa nek časnik ter jame na vse grlo čitati odstavek nekega članka. Mej tem časom se pa vname prepir mej štirimi Schonererijanci in krščanskimi socijalisti. Poslednji kriče nad razgrajači: „Hinaus mit diesem Schand-buben" 1, ti pa jim odgovarjajo z najbolj ostudnimi psovkami.
Eonečno se polagoma vendar le utrudijo razgrajači, nemir se nekoliko poleže in tudi Wolfježe prebral svoj članek. Sedaj šele je mogoče pričeti dr. Luegerju svoj govor.
Govornik izjavi najpreje, da noben pošten Nemec ne more skupno hoditi s takimi pouličnimi po-balini. (Živahna pohvala in ploskanje na desnici.) Da se konečno napravi red, je potreba, da se Schonererijanci popolno osamijo. V to svrho treba uporabiti najstrožje določbe poslovnega reda. Govornik predlaga, da se nadaljuje tajna seja.
Podpredsednik izjavlja, da se o tem predlogu ne more glasovati, ker je večina že sklenila, da se vrši razprava o nagodbenem provizoriju v javni seji. Izostati mora toraj tajna seja.
Sedaj nastane nov vrišč in podpredsednik pretrga zopet sejo. Po otvoritvi seje ponovi Abraha-mowicz svojo prejšnjo iziavo in pozove dr. Lnegerja naj nadaljuje, oziroma prične svoj govor. Mesto tega pa prične levica znova staro komedijo, kriči in razbija kakor najbolj Ijuta zverjad. Posamni levičaji na ves glas prebirajo razne brzojavke, članke, brošure in druge stvari ter ne dopuste dr. Luegerju pričeti njegovega govora.
Ta komedija traja do jednajste ure. Sedaj prične vsa levica v koru peti in ponavljati besedo „Schluss", drugi, ki nimajo tako dobrih grl za „petje", pa pograbijo deske in igrajo Schonererjevo koračnico.
Polagoma se tudi tega naveličajo in se nekoliko umire.
Sedaj šele je mogoče dr. Luegerju pričeti svoj govor. Izjavi se v svojem in v imenu svoje stranke proti nagodbenemu provizoriju, obsoja najostreje postopanje Schonererijancev, katerim očita veleizdaj-stvo, ter imenuje Schonererja sleparja in malopridneža. Njegovemu govoru je desnica živahno pritrjevala.
Poljski poslanec Garapich predlaga nato konec debate, takoj za njim se pa oglasi Heeger, ki zahteva, da se glasuje o tem predlogu tajno, eventuv. po imenih. Wolf jame zopet razbijati z deskami po pultu. Več čeških poslancev mu skuša izviti iz rok deske, vsled česar nastane mej Cehi in levičarji pravcati pretep, Schonererijanci pa prično še bolj razbijati po pultih in kričati. Mej največjim krikom in ropotom se vrši predlagano glasovanje po imenih. Predlog na sklep debate je bil vsprejet ob 2. uri po polunoči. Seja traja dalje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. novembra.
Parlamentarna krixa z včerajšnjim dnem še ni rešena in danes smo še tam, kjer smo bili poprej. Večerna seja je bila, kakor razvidno iz poročila, ravno taka, kakor ona v noči od 28. na 29. oktobra. Le toliko se je doseglo, da se je zaključila debata. Sedaj govorita še glavna pro- in contra-go-vornika. Vlada ima neki mnogo manj nade na srečno rešitev perečega vprašanja, nego jo je imela poprej. V zadnjem ministerskem svetu se je baje sklenilo, da se državni zbor takoj zaključi, ako se v današnji seji ne dožene prvo branje vladne predloge, in si vlada pomaga z znanim paragrafom 14. Nastopil bode tedaj, kakor smo že včeraj omenili, mesto nagodbenega drug, brezustavni provizorij. Tekom včerajšnjega dne so se vršila razna posvetovanja, več članov ministerstva je bilo v avdijenci pri cesarju. Eaj se je ukrenilo in sklepalo, je dosedaj še prikrito javnosti in je vse, kar pišejo o tem razni listi, le ugibanje. Gotovo je le, da je vlada odločno sklenila, rešiti nagodbeno vprašanje in naj si bode tudi neparlamentarnim potom.
Politično gibanje na Predarlakem. Pod tem naslovom poroča zadnja „Tagespošta" o neki sijajni zmagi nemških naprednjakov v „najbolj klerikalnem" kraju Predarlskega, v Iiankweilu. Proti-klerikulna stranka, pravi omenjeno, krščanskemu in slovanskemu imenu vrlo „prijazno" glasilo nemško-liberalnih neodrešencev, ki je dosedaj tako dolgo spala, se je vzbudila in jela kazati veselo napred-
njaško in nemško življenje. V omenjenem krajn ee je zbralo 600 mož, ki so z največjim zanimanjem poslušali nemško-liberalne proroke. Na shodu se je vsprejelo več „energičnih" resolucij proti postopanju klerikalnih poslancev v šolskem in narodnostnem vprašanju. Poročilo dostavlja, da se je s tem shodom, katerega se poražena nasprotna stranka ni vdeležila, pričelo na Predarlskem novo življenje, čegar posledica bode v kratkem popolen poraz „klerikalcev".
—	Ali kaj ? Morda menijo nemško-liberalni neod-rešenci, da bode zavedni katoliški narod spal in mirno gledal, kako se bo šopiril nasprotni duh v deželi? Sicer pa se ta prusofilska klika zelo moti, ako meni, da ji je zmaga zagotovljena že z jednim samim shodom, na katerega je zbobnala z največjo silo nekaj mlečnozobih pobalinov, kajti treznih mož si zaman iskal na tem shodu, ker imajo preveč bridkih izkušenj o nemško-liberalnem gospodstvu.
Košut o nagodbi mej Avstrijo in Ogersko. Znani mažarski poslanec Franc Košut je glede tega vprašanja izjavil napram nekemu dopisniku nastopno: Notranje-politični dogodki in parlamentarni položaj v Avstriji nam kažejo, da ni več daleč čas, ko se bo uresničila naša želja po popolni neodvisnosti, da je morda precej bližje, kakor si sami domnevamo. Ako bode avstrijska vlada prisiljena, ne na podlagi parlamentarnega pooblastila, marveč potom paragrafa 14 izvesti nagodbeni provizorij, kar se skoro gotovo zgodi, potem bo naša neodvisna stranka imela priliko, pobijati ne samo pogodbo, marveč braniti tudi ogersko ustavo pred avstrijsko reakcijo. V tem slučaju se posluži naša stranka najskrajnejih parlamentarnih sredstev, pričela bode najodločneje obstrukcijo proti novemu nagodbenemu provizoriju, kajti v ogerski zbornici že vsprejeti nagodbeni provizorij je veljaven le tedaj, ako se tudi v Avstriji reši to vprašanje parlament, potom. Naloga stranke bo eventuvelno tudi, pobijati in onemogočiti vse nove zakone, tikajoče se pogodbe z Avstrijo, kajti potem se ne bo več šlo za kako nagodbo, marveč za kaj večjega, namreč za ogersko konstitucijo. Da se to doseže, bode zastavila njegova stranka vse svoje moči in se tudi ne ustrašila obstrukcije, kakoršne še ni videl ogerski parlament.
—	Mož se s svojo izjavo prav nič ni zameril treznim avstrijskim krogom, ker se ti prav nič ne bojć popolne neodvisnosti, pač pa je zadonela izjava zelo neljubo na uSesa Banfiyjeve stranke, ki bo gotovo uporabila vsa sredstva, da prepreči nameravano obstrukcijo.
Angleški vojaški krogi si vrlo mnogo prizadevajo, da bi spremenili sedanji angleški vojni zistem. Vrhovni poveljnik angleške armade, general Wolsely, je predložil kabinetu obširno spomenico, v kateri pred vsem zahteva uvedbe splošne vojaške dolžnosti. Po njegovem mnenju se Anglija ne more več tako zanesljivo opirati na dosedanji zastareli zistem, in pravi, da-bajka, ki trdi, da ima Anglija z Gibraltarjem ključ do sredozemskega morja, nima več nobene veljave. General Wolsely trdi, da je za velemoč Anglije nujno potrebno, da zasede sudaški zaliv na Kreti, ker le potem ima tako rekoč v lasti vse sredozemsko morje. Ta ideja je pa tako dolgo neizvršljiva, dokler nimajo Angleži dobro orgauizo-vane in mnogoštevilne armade, kar je pa mogoče doseči le z uvedbo splošne vojaške dolžnosti. — Kakor se vidi, goje Angleži res velike misli, radi bi epravili pod se vso srednjo Evropo, toda ne bo se jim lahko posrečilo, ker sudaški zaliv je najbrže za Angleže položen previsoko.
Španjska vlada si v zadnjem času resno prizadeva, zadovoljiti uporne podanike na raznih zunanjih otokih. Guvernerja filipinskih otokov ie pooblastila, da sme po svoji previdnosti pomilostiti vstaške rodbine, minister Correa se peča z vprašanjem glede pomiloščenja političnih kaznencev na otoku Portoriko. S takimi koraki bo seveda le za trenutek zadovoljila uporne duhove, za trajno pomir-jenje bode pa Sagasta moral že poseči po kakih boljših sredstvih, ako mu bodo na razpolago. Toda Španiji mej drugim primanjkuje tudi denarja. Fin. minister je v zadnjem ministerskem svetu naznanil, da so se dohodki v oktobru zmanjšali okroglo za 700.000 pezet v primeri s prejšnjim mesecem, — stroški pa precej pomnožili. In vkljub temu misli Sagastova vlada na večje nove naprave, ki bodo zahtevale ogromne stroške. Mej drugim se je vojnemu ministru naročilo, naj začne resno proučevati vprašanje o napravi novih vojnih ladij. Eonečno se je v zadnjem ministerskem svetu obravnavalo tudi vprašanje glede generala Weylerja. Sklenilo se je, na-
tančno preiskati njegovo delovanje, posebno pa besede, ki jih je govoril povodom izročitve vrhovnega poveljništva nasledniku generalu Blanco. — Vkljub temu pa je vlada ustregla zahtevi prebivalcev v San-tanderu, da smejo prirediti ovacijo došlemu „zmagovalcu" na Kubi, ako ne bo prekoračila zakonitih mej. —
Cerkven! letopis.
Župnik Jožef Gerčar. f
Zopet jeden delavec mfcnj v vinogradu Gospodovem. — Župnika Gerčarja ni več. Komu izmed onih, ki so ranjkega poznali, se pač ni solza poro-sila iz očesa, ko mu je došla nenadoma vest, da je umrl tako blag človek, tako ljubeč prijatelj, tako goreč pastir? O smrt, kako neizprosna si, kako ti opustošaš zlasti vinograd Gospodov 1
Ne bom pisal celotnega in dovršenega življenjepisa o ranjkem, — manjka mi zmožnosti, — ali čut otroške ljubezni in iskrene hvaležnosti me sili, da mu postavim vsaj ta le skromen spomenik.
Luč sveta je zagledal preblagi ranjki 30. mar-cija 1839 v Krašnji. Oče njegov je imel cesarsko službo, v oskrbi je imel vojaške transporte in sploh vojaško priprego na veliki cesti. Šolal se je deček v Ljubljani. Od 2. gimn. razreda bil je gojenec Alojzijevišča. Stanovanje in hrano je v Alojzijevišču sprva plačeval. Iz tega časa ste mi znani 2 mični sličici. Ko je bil v 3. šoli, se je pripetilo nekaj doma, tako da niso več mogli plačevati njegovi stariši stanovanja in hrane, in proti koncu 3. šole pridejo mati k tedanjemu vodiju Janezu ZI. Pogačaijn ter zahtevajo, da naj izpusti njenega sina Jožefa, češ, ne morem več plačevati, od sedaj bo moral krave pasti. Toda Alojzijeviški vodja je poznal dečkovo zmožnost, ter je pomiril mater, rekoč: „Ce ni druzega, kakor to, da ne morete več plačevati, le mirni pojdite domov, deček pa naj ostane pri nas, mi ga ne izpustimo". — Druga sličica: Vrla glavica je moral biti Alojznik Jožef Gerčar. Saj to kažejo spričevala, ki so vsa odlična. To kaže pa tudi dejstvo, da je kot osmošolec poučeval Alojznike-tretješolce. Z nesebično pokorščino in ljubeznijo je opravljal svoj posel do konca šolskega leta, ne pričakujoč kake nagrade. Nazadnje ga pa vodija pokliče na odgovor. Laskavo se mu zahvali in konečno poišče 2 nova desetaka iz predala ter ju poda abi-tvrijentu Gerčarju z besedami: „To le malenkost za vaš trud". Kako se mu je pač zasmijalo srce, ko je bil kar v trenotku tako bogat, kakor nikdar poprej, ko je v rokah držal bankovca, kakoršnih prej še skoraj videl ni.
Po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil Gerčar v bogoslovje, ter bil posvečen v mašnika 3. avg. 1862 ; prihodnje leto pa je bil poslan za duh. pomočnika v Hrenovice. Samo v dveh farah je deloval kot duh. pomočnik, v Hrenovicah in v St. Bupertu. Iz St. Buperta je pa prišel za župnika k sv. Trojici 1. 1873, kjer je pasel ovčiee celih 23 let, ljubljen in spoštovan od vseh župljanov, ljubljen in spoštovan od sosednih sobratov.
Danes, 24. okt. 1897 pa plakajo za njim zapuščeni župljani svetotrojiški, plakajo, ker so ga po otroško ljubili, plakajo, ker vedo, kaj so v ranjkem zgubili. — Zgubili so župljanje gorečega, vnetega, skrbnega in zvestega, skratka, zgubili so svojega dobrega pastirja; zgubili smo sobratje ljubečega, odkritosrčnega, resničnega, pravega prijatelja.
Bes, Gerčar je bil pravi prijatelj I Kako dobre volje je bil, kedar so prišli sobratje ga obiskat! Vsigdar je zapel ob taki priliki prijateljsko pesem: Mi pa ostanemo, kakor smo b'li Enega srca in enih mislij.
Kakor je bil ljubezniv prijatelj, bil je tudi skrben paetir svojih ovčic. Tu je bil Gerčar res na svojem mestu. Kako goreč pridigar in kako marljiv spovednik, in kako točen mašnik je bil pokojnik I
Kadat ni imel duh. pomočnika, ni mu pripustila njegova gorečnost, da bi bil kdo izmed njegovih župljanov brez maše, in brž je poprosil za pravico biniranja.
V epovednici pa je vselej ob nedeljah in praznikih že čakal ob 4. zjutraj spovedencev. Da bi pa ob delavnikih privabil več ljudi k sv. maši, jo je daroval po leti že ob 5. zjutraj, češ, takrat imajo ljudje bolj čas in potem jim gre delo bolj od rok, če so prej pri sv. maši.
Pa kako je še le ljubil in častil sv. B. Telo I Večkrat na dan si ga lahko videl iti iz župnišča v cerkev pred tabernskelj. Tam je bil njegov najljubši kraj, njegovo zavetišče iz posvetnega hrupa, tam je
vedno opravljal tudi svoj brevir. In ta pobožnost do *v. B. T. je čedalje bolj rasla. Tudi od ev. maše ni nikdar šel, da ne bi pokleknil pred tabernakeljnom ter se iskreno tahvalil za največjo mu skazano milost.
Najrajši je bil oblečen v talarjn in je večkrat dejal: „To je naša duhovska obleka, to bi morali zmiraj nositi".
Eaj rad je zahajal tadi na pokopališče, kakor da bi se hotel pripravljati na smrt, pomneč besede Izveličarjeve : „Parati estote — nescitis neque diem, neque horam". (Matth. 25, 13.) In upam, da je bil tadi res pripravljen, dasi ga je Gospod poklical nepričakovano, nenadoma, kajti rad in prav pogosto je mislil na smrt ter rekel sam večkrat: „Kakor sem nagel, tako mislim, da bom tudi nagle smrti umrl".
Pokojnik je bil zlata duša, čist in neomade-ževan, tako, da bi mu niti najhujši sovražnik ne mogel česa očitati. To se je kazalo tndi v vsej njegovi zunanjosti. Eako je ljubil n. pr. snažnost doma, in kako šele v cerkvi. Kako lepi in snažni so bili vedno njegovi korporali in purifikatoriji I Kako je tudi drugače bil skrben za zunanjo lepoto hiše božje. Leta in leta je zbiral po malem denar za nov veliki altar, katerega je pred jednim letom postavil prav okusno in umetniško. Ze prej je popolnoma prenovil stranske altarje. Da najrajše bi bil napravil kar novo hišo Gospodovo, pa smililo se mu je ubožno ljudstvo. Zares uresničujejo se na njem besede svetopisemske : „Zelua domus tuae comedit me" ; (Ps. 68, 10) — in: „Domine, dil^xi decorem domus tuae". (Ps. 25, 8).
Kakor so ga dičile vrline kot cerkvenega pred-stojnika in dušnega pastirja, tako tudi župnika-urad-nika. Imel je hvalevredno navado, da je dopisom oblastev precej odgovarjal in nikdar ni nobene stvari odložil na poznejši čas. Tudi druge svoje časne stvari je imel v najlepšem redu.
Do skrajnosti nesebičen je bil tudi zelo dobrodelen in velikodušen podpornik vsake dobre stvari. In če ni bilo njegovega imena brati med raznimi dobrotniki, podporniki, darovalci i. t. d., je to pripisovati njegovi ponižnosti, ker mislil si je, da je dovolj, da za njegova dobra dela ve Gospod.
In eedaj je šel ta vrli mož, ta mili tovariš in zvest prijatelj, ta vzgleden duhovnik v večnost, pa ne sam, kajti dobra dela so mu sledila.
Naj v miru počiva!
Jož. Plantarič.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. novembra.
(Pri avdijenciji cesarjevi) so bili včeraj mej drugimi veprejeti fml. pl. H o c h s m a n, vojaški poveljnik v Ljubljani, deželne vlade svetnik Ludvik marki G o z a n i in podarhivar vatikanske knjižnice P. Henrik Den i f 16.
(Občinski svet ljubljanski) je sinoči nadaljeval razpravo o nerešenih točkah dnevnega reda zadnje izredne seje. Bešile so se ugodno prošnje Antona Kozamernika in drugov na Trnovskem pristanu, Petra Pavlina iu Josipa Usnika ter Frana Pilka za vpeljavo vode, oziroma znižanje vodne cene. Sklenilo se je tudi, napeljati vodovod na Prule. Poročevalec odb. S u b i c. Ostala poročila stavbinskega odseka in vodovodnega direktorija so se radi odsotnosti poročevalcev odstavila z dnevnega reda, poročila per-sonalno-pravnega ter regulačnega odseka o oddaji služb, povišanja plač in o raznih odkupih so se obravnavala v tajni seji.
(Iz c. kr. mestnega šolskega svčta.) O redni seji c. kr. mestnega šolskega svćta du<5 28. oktobra, prejeli sme sledeče poročilo: Bešili sta se dve prošnji za dovolitev olajšav v vsakdanjem šolskem obisku ter vzeli na znanje in odobrili nasveti vodstev slovenskih ljudskih šol gledč vpeljave Petričevih zvezkov v tukajšnje šole. Sklene se ustreči novi zahtevi deželnega šolskega sveta glede postopanja napram zanemarjeni šolski mladini po navodilih, katera se v tem dopisu priporočajo. Za volonterko na mestni nemški dekliški šestrazrednici se imenuje izprašana učiteljska kandidatinja in bivša pomožna učiteljica v Kranji Marija Stegnarjeva. Za razpisano V., oziroma VI. učno mesto na mestni nemški dekliški šestrazrednici s pridelitvijo mestni dekliški osemrazrednici se stavi deželnemu šolskemu svćtu terna-predlog.
(V slovenskem gledališču) se je ponavljala sinoči opera „La Traviata". Igralci so povse zadovo-
ljili mnogobrojne gledalce. Gdč. Sevčikovo je odlikovalo občinstvo e krasnim šopkom.
(Kje je nerazsodna masa?) Zadnji „Učiteljski Tovariš" se je spustil zopet v boj zoper klerikalce. Nadučitelj Dragotin Ceenik je v epohalnem govora v Celju povedal tudi to le: „Gospoda Ebenhocbove stranke se kaj rada tudi sklicuje na priprosti narod, češ, da le-ta želi spremembe Šolskega zakona. Ali to ljudstvo ni merodajno I Kajti to je oni del naroda, kateremu pravimo nerazsodna masa, katero ee lahko preparira, za kar se hoče, ki drvi slepo za svojimi voditelji, kakor drvi čr-eda bebastih ovac za ovnom vodnikom — če tudi v svojo pogubo". (Primeri „Učiteljski Tovariš" 1. kimovca 1897 ) Na shodu v Britofu pri Predosljah pa je govoril kanonik Kalan tudi o šolstvu. Govoril je o tem, kako je ljudsko šolstvo vzraslo na cerkvenih tleh (in to je zgodovinsko dejstvo, katerega sto Dimnikovih klicajev ne ovrže I), kako se more vspešno razvijati tudi le na teh tleh, in kako je hočejo odtrgati od teh tal ali so jo že odtrgali. Ljudstvo samo vidi sadove nove šole, želi si dobrih katoliških šol, plačuje za šolo težke davke, a kaj ima od tega? Tisti, ki so od ljudstva plačani, ljudski uradniki, govore o njem kakor o nerazsodni mašil „Učiteljski Tovariš" menda še vedno ni izprevidel, kako budaloet je takrat na celjskem shodu zinil nadučitelj Cesnik, sicer bi o tej zadevi modro — molčal. A kakor smo dejali, spustil se je v boj zoper klerikalce, vpije o „klerikalnem hujskanju", govori o „prikritem stremljenju nasprotnikov", o „ščuvanju", o „zapeljevanju" itd. Ne bo nam torej zameril, če ne molčimo tudi mi.
1.	Dragotin Cesnik se prišteva k svobodomiselni stranki. Vedeti bi torej moral, da takemu možu ne pristoji govoriti o nerazsodni masi. Ali ne vć, daje načelo liberalizma splošna jednakopravnost? Ali ne v6, da naj liberalizem sloni na osebni avtonomiji? Kako torej liberalnemu možu pride v glavo, govoriti o nerazsodni masi, ki ni merodajna, ki ni kompe-tentna? Ali narod ni več narod? Ali prosto ljudstvo nima več jednakopravnosti, ali preprosti narod nima pravice do svobodomiselnosti, da mu bo neka klika narekovala, ukazovala, kakšne bodite šole? Liberalci hočete biti, pa še ne veste, kaj je liberalizem! O „narodni volji" vedno govorite, pa nosilce te narodne volje imenujete maso b r e z k o m p e t e n c e , n er a z s o d no maso, bebaste ovce! Kje ima to glavo ?
2.	Po načelih liberalizma tistemu gredo pra-v i c e, ki mora nositi bremena. A kdo nosi breme za ljudsko šolstvo, ali mar samo zavedni narod? Ali „nerazsodna masa" ne nosi bremen ? Ali kdo je pooblastil baš učitelje, da odločujejo, komu grd kompetenca, a komu ne?
3.	Dragotin Cesnik je gotovo jedin s svojo stranko, ki tirja občno volilno pravico. A kje ima glavo, da tirja tako pravico za „bebaste ovce", za nerazsodno maso, za maso, kise za vse lahko preparira, za maso, ki slepo sledi svojemu ovuu-vodniku? Ali ne vidi, kakšna korupcija se mora vriniti v zako-nodajstvo, če bodo glasovale o zakonih bebaste, preparirane ovce? Lep demokrat Dragotin Cesnik!
4.	Dragotin Cesnik je učitelj! Gotovo je tudi, kakor „Učiteljski Tovariš" poln hvale za — novo šolo! A, gospoda slavna, celo generacijo ste že vzgojili po blaženih načelih nove šole, a kaj imamo od tega? Vi sami pravite — nerazsodno maso, bebaste ovce! Ta sodba iz učiteljevih ust je najhujša obsodba nove šole!
(Imenovanja za isterki kulturni svet.) Predsednikom kulturnega sveta za Istro je cesar imenoval deželnega zbora predsednika Laha Campitellija, podpredsednikoma pa Hrvata Frana Skalamero in dr. Matka Tr i n a j s t i ć a. „Naša Sloga" je zadovoljna s tem imenovanjem, rekoč da se je pri tem oziralo na dejanjske razmere prebivalstva v Istri. Dosedaj so bili vsi trije načelniki Italijani.
(Petindvajsetletnih) svojega službovanja v Idriji obhaja v nedeljo, dne 7. t. m. ondotni duhovni pomočnik g. tVanc O n u š i č. Dolga leta marljivega pastirovanja moža še niso upognila. Ohrani ga Bog še v pozno starost!
(Častno občanstvo.) Iz Celovca dne 4. nov. Slovenski občinski zastop v Globasnici pod Juno je imenoval v svoji seji dne 31. okt. častnim občanom: preč. g. Lamberta E i n s p i e-
I e r j a, državnega poslanca, stolnega Školastika itd. v Celovcu ; preč. g. Gregorja E i n s p i e I e r j a, deželnega poslanca in žnpnika Podkloštrom; blag. g. Vekoslava Legata, poslovodjo Mohorjeve tiskarne v Celovcu.
(Uboj.) Minulo noč je ubil desedaj še neznani zločinec 67 letnega mizarja Lorenca Korenčiča v Dovči. Našli so ga zjutraj mrtvega v krvi. Sumi se več oseb in je nada, da ptička kmalu vjamejo.
(Izpred sodišča.) Zločinca Matija Hanošeka ii Loke na Štajerskem, ki je v tukajšnji frančiškanski cerkvi opetovano pobral denar iz pušic ter konečno izvrš I znano bogoskrunstvo, je tukajšnje sodišče ob-eodilo dne 12. t. m. v triletno težko ječo z mesečnim postom. Poleg tega se mu je obljubila prisilna delavnica. Hanošek je obstal hudodelstvo. Bil je že opetovano kaznovan in je pred tremi leti prestal dveletno ječo radi tatvine.
(Papežev dragi hrvatski narod.) Ko se je v nedeljo vrnil zagrebški nadškof dr. Juraj Posilović iz Bima v Zagreb, pozdravil ga je v ime zbranega kapiteljna naslovni biskup Pavel Gugler, želeč mu, da bi se še desetkrat vsako tretje leto tako zdrav vrnil k svojemu vdanemu in ljubečemu narodu, in proseč ga, naj jim Prevzvišeni podeli blagoslov, ki ga je donesel od sv. Očeta. Nadškof se je zahvalil na lepem pozdravu ter omenil, da mu je sv. Oče naročil v njegovem imenu blagosloviti duhovščino in narod, ter opetovano stiskajoč mu roko naročil, naj mu pozdravi Njegov dragi hrvatski narod.
(Odklonjena avdijenca pri papežu.) Kakor je pred par leti hotel znani francoski pisatelj Zola priti k papežu v avdijenciji, tako je to poskušal zadnje dni znani ruski pisatelj P. D. Boborykiu, da napiše roman, ki bi se vršil v Bimu. Sv. Oče ga ni vsprejel, ker neče služiti raznim pisateljem kot dokument povodom sestavljanja senzacionalnih romanov.
Društva.
(Družbe sv. Cirila in Metoda) prvo-mestništvu sta izročili dne 4. t. m. trnovsko šentjakobske ženske podružnice prvomestnica gospa Zupančičeva in njena denarničarica gospica L o -zarjeva veliko svoto 647 gld. 79 kr. kot podružnični prispevek. — Ne moremo si kaj, da bi o tem velikodušnem naporu imenovane podružnice in njenih Činiteljic ne zaklicali vsaki Slovenki in vsakemu Slovencu : Ce te; zakaj ne tudi Ti!
(Upravni odbor mestne hranilnice v Kranju) sklenil je v svoji seji due 26. oktobra t. i., da hranilnica prevzame l1/» odst. reutni davek, katerega bi morali ulagatelji, počenši s 1. januvarijem 1898 plačevati od vložnih obrestij, in da ulagateljem izplačuje, oziroma kapitalizuje 4 odst. vložne obresti, kakor dosedaj brez vsakega odbitka.
(Slovensko pevsko društvovPtuji) izvolilo si je pri glavnem zboru sledeči odbor : Predsednik : g. dr. Bela Stuhec, zdravnik; podpredsednik : g. dr. Tomaž Horvat, odvetnik; blagajnik: g. Ivan Kavkler, nadučitelj ; tajnik: g. Miran Lorber, odvet. uradnik; arhivar: g. Josip Kosi, učitelj — vsi v Ptuji. Odborniki: g. dr. Janko Bezjak, prof. v Mariboru, dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji, Fran Orožen, prof. v Ljubljani, Fran Ceh, učitelj v Ljutomeru. Namestniki: gg. Ivan Sedlaček, posojil, tajnik v Ptuji, Fran Podobnik, nadučitelj na Hajdini pri Ptuji. Buvizorji: gg. Josip Zelenik, profesor, Anton Gregorič, pos. tajnik, Ferdo Skuhala, posoj. uradnik — vsi v Ptuji. Dohodkov od 14. avgusta 1896 do 17. oktobra 1897 bilo je 999 gld. 52 kr. Stroškov 765 gld. 46 kr., prebitka torej 234 gld. 06 kr. Gospode poverjenike, kateri udnine še niso pobrali, prosimo iskreno, da to v kratkem storč. — Konečno izrekamo prisrčno zahvalo vsem gg. poverjenikom, ki so društvo v tekočem letu tako izdatno podpirali, da razpolaga blagajna vzlic temu, da je letos koncert izostal, čez gori omenjeni prebitek. Sosebno se zahvaljujemo gosp. dr. Schmidingerju v Kamniku za dar 20 gld. Bog daj naslednikov! — Iskreno zahvalo izrekamo dalje vsem slovenskim uredništvom, ki so brezplačno vsprejemala društvena poročila, ter jih prosimo, da nas tudi za naprej blagohotno podpirajo. Konečno apelujemo v imenu pre-potrebnega društva na slovenski narod, da nas tudi v bodoče podpira, da zamore društvo dospeti na isto stopinjo, na kateri bi moralo stati. — V to pomozi Bog!	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 5. novembra. (Drž. zbor.) Ko je dr. Lueger končal svoj govor, vsprejela je zbornica s 179 proti 118 glasovom predlog na konec debate. Generalni pro-govornik je bil dr. Engel, govoril je prav kratko, generalni contra-govornik Prade pa 3 ure. Potem se je predlog poslanca Grossa, da naj
se predloga o provizorija odkaže posebnemu odseku, odklonil, kakor tudi eventuvalni predlog, da naj se budgetni odsek pomnoži, in konečno predlog poslanca Je dr žeje wicza vsprejel in vladna predloga o nagodbenem provizoriju od-kazala budgetnem u odseku. Ko je podpredsednik odgovoril še na nekatera formalna vprašanja, se je seja danes dopoludne ob 10. uri zaključila.
Dunaj, 5. novembra. Poleg predsedstva poslanske zbornice je vsprejel cesar včeraj tudi predsedstvo gospodske zbornice, državnega finančnega ministra Kallaya in zunanjega ministra grofa Goluhowskega v avdi-jenci.
Dunaj, 5. novembra. Ministerski predsednik grof Badeni je izjavil v zasebnem govoru, da je vest o predčasnem zaključenju državnega zbora neresnična.
Sredeo, 5. nov. У včerajšnji seji sobranja je odgovarjal ministerski predsednik Stoilov povodom razprave o adresi na razne napade na vlado od strani opozicije. Dejal je, da so razmere napram vsem velevlastim zelo ugodne, posebno še napram Avstriji, ter zelo laskavo govoril o naklonjenosti sultanovi nasproti Bolgarom.
Berolin, 5. novembra. „Ber. Politisclie Nachrichten" naznanjajo, da bo vlada preprečila na 12. t. m. napovedani vsenemški shod s tem, da bo odstranila avstrijske poslance in pozvala v to svrho izvenberolinsko policijo.
Monakovo, 5. novembra. Poslanska zbornica je s 118 proti 14 glasovom vsprejela vojaški zakon. Proti predlogu so glasovali socijalni demokratje, kmečka zveza, jeden demokrat in jeden član centruma. Govorniki vseh strank so se tekom debate zelo nepovoljno izražali o naraščanju stroškov za pokojnino častnikov. Z veliko večino se je vsprejela resolucija, v kateri se vlada poživlja na to, da se zmanjša število vpoko-jenih častnikov.
Madrid, 5. novembra. Iz Havane se poroča, da bodeta avtonomista Bruzon in Va-zallo kmalu imenovana prefektom v Havani in Puerto Principe. — General Blanco znova zatrjuje, da se položaj na Kubi vidoma zboljšuje.
Umrli »o:
1. novembra. Rudolf Ogrin, delavca sin, 18 mesecev, Vodmat S3, davica.
3. novembra. Marija Rudolf, rudarskega uradnika vdova, 69 let, Mestni trg 10, vodenica.
V hiralnici:
3. novembra. Marija Burnik, gostija, 71 let, ostarelost.
V bolnišnici:
1. novembra. Jožef Jenko, gostač, 78 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
% Q	<3ae opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	"S a 2 ..- > e » Л . g t đi) t, a< ..
4	9 zvečer	746 8	28	si. jvzh.	oblačno	
5	7. zjutraj 2. popol.	747-0 746-5	16 32	sr. jvzh. si. VZJVZ.	oblačno n	00
Tržne cene v Ljubljani
dnć 3. novembra.
	gl.|kr.			gl.|kr.|	
PSenica, m. st. . .	11	50	Špeh povojen, kgr. .	—	68
Rež, „ . . .	8	20	Surovo maslo, „ .	—	85
Ječmen, „ . . .	6	30	Jajce, jedno . . ,	—	3
Oves.....	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	8	80	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . ,	7	20	Telečje „ „ .	—	60
Koruza, „ . . .	6	10	Svinjsko „ „ .	—	56
Krompir, „ . .	2	50	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . .	12	_	Piščanec ....	—	50
Grah, „ . . .	12	_	Golob.....	—	16
Fižol, „ . . .	10	_.	Seno, 100 kgr. . .	1	96
Maslo, kgr. . .	_	94	Slama, 100 „ . .	1	to
Mast, „ . . Speh svež, „ , .	_	70	Drva trda, 4 kub. m.	7	—
		60	„ mehka. 4 „ „	4	80
Srednja včerajšnja temperatura 3 4°, za 3-4° pod nornalom.
Eksekutivne dražbe.
Lorenea Kunstelja iz Gosteč zemljišča z gospodarskimi potrebščinami (4068 ter 400 in 400 gld ), terjatev 97 gld. 50 kr., dne 9. nov. in 9. dec. v Škofji Loki.
Valentina Sajovica iz Sela zemljišča (6902 gld.) dne 10. nov. (preložitev) v Kamniku.
Jožefa, Z u p i n a iz Podkraja neprem. posestvo (1600 gl.), terjatev 15 gld., dne 10. nov. in 10. dec. v Litiji.
Gjure Ž i v k o v i č a iz Dragoševeea nepremak. posestvo (130 gld')}"?terjatev 130 gld., dne 11. nov. v Metliki.
Josipa C h i a u 11 a zemljišče v Dol. Planini (3125 gld.) dne 11. nov. in 11. dec. (preložitev) v Logatcu.
Martina Kaste lica zemljišče v Hudem (1550 gli.) dne 11. nov. in 9. dec. Zatičini.
Antona Babica s Ceste posestvo (2844 gld.) s pritiklinami (21 gld. 50 kr.), dne 12. nov. in 17. decemb. v Velikih Lašičah.
Antona P i i m o h t a zemljišče v Brezovici (2755 gld. 95 kr.) dnć 12. nov. in 15. dec. v Trebnjem.
Avgusta Luzerja iz Novega Mesta posestvo (1600 gl.), terjatev 84 gld., dne 12. nov. in 17. decembra (preložitev) v Novem Mestu.
Lorenea M e h 1 i n a iz Preserjev nepremakljivo posestvo (3213 gld.), terjatev 187 gld., dne 13. nov. in 11. decembra na Vrhniki.
Jerneja in Marije Golob iz Godiča zemljišče (625 gld.) dne 13. nov. in 14. dee. v Kamniku.
47
Matije L a d i h a t a polovica zemljišča v Sevnici (66 gld 'lt kr) dne 13. nov. in 14 dec. v Trebnjem.
Odda se takoj
troje prodajalnic
v prostorni, živahni ulloi ob Sv. Jakoba trgu ln mosta v Ljubljani, kj-r je jako primeren kraj za trgovino z obleko, knjigami, šolskimi potrebSiinami. stekleno posodo itd.
Hkrati se oddaje tudi eno manjie in eno večje stanovanje.
Več se poizve v hiši sami v Trubarjevih ulicah it. 2, H. nadstropje.	750 3—1
95 cm visok z okvirom vred je naprodaj za
65 gokliiiai'je>r
pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. I.	706 6-3
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XIX. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrotne namene avstro-ogerske monarhije.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 7278 dobitkov v gotovem denarji
v skupnem znesku 341-684 kron.
Glavni dobitek:
IOO.OOO —
Za izplačanje jamči c. kr. loterijska doliodnija. Žrebanje bode nepreklloljlvo 16. deoembra 1897. Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Srečke se dobč pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce zastonj. SI* Srečke se razpošiljajo poštnine prosto.
72210-2 Vodstvo c. kr. državne loterije.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaj a
doaača in inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vee, kar potrebujejo taeeea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 23
Priznano najboljše perilno sredstvo!
Lessive-Fenisov lug.
222 2
Patent; J. Ploot, Pariz.
Ohrani perilo, mu daje lepoto; pri pranji ni treba zraven nikakove žajfe, sode, pepela itd. To Izvrstno sredstvo za člstenje ne škoduje ne platnu, ne volni, ne svili ali rokam. Provzroča malo truda iu je neobhodno potrebno vsakemu gospodinjstvu.
Ta lug osnaži vse na najboljši način!
Lessive-Fenisov li
zajamčeno brez klora ln neškodljiv prodaja v zavojih
v LJubljani: Gosp. J. Perdan,	Gosp. J. Fabjan,
„ M. E. Supan,	„ J. Klftuer,
„ A. Stacul,	„ F. Orošel,
„ J. Jebačln,	„ V. Sohlffer,
„ A. Sarabon,	„ Fr. Stuploa,
„ Kham ln Murnik,	„ L. Mauser,
gosp. Kavčič ln Zallleg. 682 6-5
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinetura balsamica)
lz lekarne pri „angeljn varhn" ln tovarne farma-oovtlčnlh preparatov
A. Thierry-ja v Preoradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskuien in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstarejo, najpristneje, najreelneje ln n&joeneje ljudsko domače zdravilo, ki utesi prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry lekarna pri „angelju va-rlhu'1. Vsak balzam, ki ne nosi zgornj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbh. Paai naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočlh drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zaktna o varstveni znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Њ.-rcegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ah 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Tliierry, lekarnar
139 20- 20 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 396 30-22
I > u 11 a j 8 k a t> o r z a.
■Offi
Dne 5. novembra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0> 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
NemSki drK. bankovci za 100 m. nem. drž.velj
20 mark ..........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
102 gld. 25 kr.
	„ 25 „
	„ 25 .
. 101	П n
. 122	n 10 „
. 99	„ 85 „
	
	„ Го „
. 119	„ 65 „
j. 58	„ so „
11	„ 75 „
	„ 68V,„
	„ IS n
5	n fi6 „
Dnč 4. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4"/0 zadolžnice Kudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 5°/0 .
„	„ dolenjskih železnic 4°/0
160 gld. 25			kr.
159		50	
190		50	
100		30	
139		50	
128		75	
109		50	
112		50	
98		—	M
98		60	
22«		90	
181		40	
126		25	
99	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld.
4"/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........74
St. Genois srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3420
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	403
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	81
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	92
Montanska družba avstr. plan.....182
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164
Papirnih rubljev 100........127
- kr.
»1
75 „ 60 „
50
50 75 75 62
Nakup in prodaja "&2S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „II № It € U H" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariatiilferstrasse 74 B.	.2МГ РоЈавп11а~^0к v vseh gospodarskih in finančnih stvaret potem o kursnih vrednostih vseli špekulacijskih vrednost lit papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocrgi obrestovanja pri popolni varnosti ДЈГ" naloženih (f 1 n -v* n i o.