0, URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 6 Ljubljana, četrtek 1. marca 1979 Cena 22 dinarjev	XXXVI
291,
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102 člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenih
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Neprestani del kazni se odpusti
Z e č i r u Avdiju, rojenemu leta 1944, se odpusti neprestani del kazni 2 let in 6 mesecev zapora.
2.	člen
Izrečena kazen se spremeni v pogojno obsodbo
P e r k a n Nedi, rojeni leta 1946, se izrečena enotna kazen 1 leta in 8 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se izrečena kazen ne bo izvršila, če obsojenka v 3 letih ne bo storila novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/79
Ljubljana, dne 9. februarja 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
292.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 59. in 350. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. 2. 1979
odločilo:
Ugotovi se, da 59. in 350. člen statuta Skupnosti Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) nista bila v skladu z ustavo SR Slovenije.
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče SR Slovenije je začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 59. in 350. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji s sklepom z dne 2. 2. 1978 na pobudo upokojenega rudarja Rudnika živega srebra v Idriji, ki je bila vložena dne 14. 4. 1977. V zvezi s tem postopkom je začelo tudi postopek za oceno ustavnosti 2. in 3. odstavka 13. člena zakona o pokoj-uinskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72 in 19/77), na katera sta se 59. in 350 člen statuta opirala.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarova-Pju je v 2. in 3. odstavku 13. člena določal, da se za izračunavanje pokojninske osnove zavarovanci-delavci razvrščajo v skupine v skladu s predpisi o usmerjanju
delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na zahtevnost delovnih mest po splošnih aktih organizacij združenega dela, na katerih so delali. Skupnost določi vsako leto za vsako skupino v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov najvišji osebni dohodek, ki ga je mogoče šteti v pokojninsko osnovo, in najnižji znesek, ki se šteje kot osebni dohodek za to skupino zavarovancev. Pri tem upošteva poprečne osebne dohodke posameznih skupin v preteklem letu in zaščito življenjskega minimuma zavarovancev z naj nižjimi osebnimi dohodki.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je v 59. členu statuta določila, da se za izračunavanje pokojninske osnove zavarovanci-delavci razvrščajo v šest skupin glede na stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahtevajo za delovna mesta, na katerih so delali. Za vsako od teh skupin določi skupnost vsako leto naj višji in naj nižji znesek osebnega dohodka, ki se upoštevata za izračun pokojninske osnove, na ta način, da poveča oziroma zmanjša poprečni mesečni osebm dohodek skupine v preteklem koledarskem letu za določen odstotek.
2)	Ustavno sodišče SR Slovenije je z odločbo št. Ul 11/78-6 z dne 1. 6. 1978 (Uradni list SRS, št. 13/78) ugotovilo, da določbi 2. in 3 odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nista v skladu z ustavo SR Slovenije. Z odločbo št. U 111/78-18 z dne 12. 12. 1978 (Uradni list SRS, št. 30/78) pa je ugotovilo, da sta navedeni zakonski določbi nehali veljati.
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Unadni list SRS, št. 30/78) je bil 13. člen zakona spremenjen. V 2. odstavku spremenjenega 13. člena zakona je predpisano, da skupnost vsako leto določi korektive pokojninske osnove, pri čemer upošteva načela in merila družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke v skladu z delovnim prispevkom, ki ga je zavarovanec ustvaril s skupnim živim in minulim delom, kakor tudi načelo vzajemnosti in solidarnosti.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je med postopkom pred ustavnim sodiščem s statutarnim sklepom o spremembah In dopolnitvah statuta (Uradni list SRS, št. 11/78) spremenila 59. in 350. člen statuta. V spremenjenem 59. členu statuta je določila, da skupščina skupnosti vsako leto določi najnižji in najvišji znesek pokojninske-osnove, pri čemer upošteva gibanje najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov v republiki. V spremenjenem 350. členu statuta pa je določila, da se upokojencu, ki mu je bila odmerjena pokojnina z uporabo prejšnjega 59. člena statuta, na njegovo zahtevo znova odmeri pokojnina po spremenjenem 59. členu statuta od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da prejšnji 59. in 350. člen statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki sta med postopkom pred ustavnim sodiščem nehala veljati, nista
bila v skladu z ustavo SR Slovenije iz istih razlogov kot 2. in 3. odstavek 13. plena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katera sta se opirala. Po 63. in 205. členu ustave SR Slovenije si delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo pravice iz tega zavarovanja na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Določanje naj višjih in naj nižjih zneskov pokojninske osnove za skupine, v katere se zavarovanci razvrščajo glede na stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahtevajo za delovna mesta, na katerih so delali, z odstotnim povečanjem oziroma zmanjšanjem poprečnega mesečnega osebnega dohodka posamezne skupine v preteklem koledarskem letu ne zagotavlja, da se pokojnina določa na podlagi rezultatov minulega dela v skladu z načelom delitve po delu in da se na temeljih vzajemnosti in solidarnosti onemogočajo in odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu, v skladu s 1. odstavkom VII. razdelka temeljnih načel ustave SR Slovenije.
V okviru postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prejšnjega besedila 59. in 350. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ustavno sodišče ni ocenjevalo skladnosti nove zakonske ureditve z ustavo in zato tudi ne skladnosti novega besedila 59. in 350. člena statuta z ustavo in spremenjenim 13. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
3)	Ta odločba ima pravni učinek po 414. in 415. členu ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo na seji po 2. alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 51/77-17
Ljubljana, dne 15. februarja 1979.'
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
293.
Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter drugega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73 in 27/74) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
ODREDBO
o poprečnem mesečnem čistem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1978
Poprečni mesečni čisti osebni dohodek zaposlenih delavcev v SR Sloveniji je v letu 1978 znašal 5.903 din.
St. 010-3/79
Ljubljana, dne 15. februarja 1979.
Zavod SR Slovenije za statistiko Direktor
Franta Komel 1. r.
294.
V	skladu z določili družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ka z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO
o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1978
1.	V letu 1978 je znašal poprečni mesečni kosmati osebni dohodek na zaposlenega delavca SR Slovenije din 8.554, poprečni mesečni čisti osebni dohodek pa din 5.903.
2.	Poprečni mesečni kosmati osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu je znašal v letu 1978 din 8.298, poprečni mesečni čisti osebni dohodek pa din 5.730.
3.	Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz prve točke tega poročila je znašala v letu 1978 za kosmati osebni dohodek 22,5 %>, za čisti osebni dohodek pa 21,9 "/o
4.	Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz druge točke tega poročila je znašala v letu 1978 za kosmati osebni dohodek 22,8 %>, za čisti osebni dohodek pa 22,1 »/o.
V	znesku poprečnega osebnega dohodka so upoštevana tudi nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni in druge zadržanosti do 30 dni.
St. 010-4/79
Ljubljana, dne 15. februarja 1979.
Zavod SR Slovenije za statistiko Direktor
Franta Komel 1. r.
295.
Na podlagi 40. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 27. in 46. člena statuta Gospodarske zbornice Slovenije je upravni odbor GZ Slovenije na 35. seji dne 20. februarja 1979 sprejel
PRAVILNIK
o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik podrobneje in enotno določa potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopek za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne poklice oz. stroke ob zaključku pripravniške dobe v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih poslovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: OZD) in ki se po zakonu obvezno združujejo v splošna združenja in gospodarske zbornice.
Ta pravilnik velja za vse poklice delavcev ne glede na stopnjo, smer in vrsto izobrazbe, ki so dolžni v skladu z zakonom opravljati pripravništvo in strokovni izpit.
Ta pravilnik ne velja za poklice oz. stroke, za katere je potek pripravništva in strokovnih izpitov urejen s posebnimi predpisi.
2.	člen
Pripravnik je vsak delavec, ki prvič začne opravljati delo oz. naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.
Smatra se, da ne izpolnjuje pogojev za takojšnjo opravljanje samostojnega dela v svoji stroki delavec, ki ni imel v vsem programu izobraževanja za poklic najmanj polovico učnega programa, izvedenega na Praktičnem pouku, proizvodnem delu ali proizvodni Praksi, ali ni zanj posebej drugače določen program Pripravništva in strokovnega izpita.
Organizacije združenega dela lahko v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo pripravništvo in strokovni izpit tudi za poklice, za katere po tem pravilniku ni obvezno pripravništvo in strokovni izpit, če Presodijo, da obstoječi izobraževalni programi ne vsebujejo zadostni obseg praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse glede na zahteve njihove-§a delovnega procesa.
3.	člen
Delavcu, ki opravlja dela oz. naloge v poklicu oz. stroki, pa je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali ‘z dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica oz. stroke, ni potrebno opravljati pripravništva in strokovnega izpita.
Delavcu, ki v nadaljnjem izobraževanju doseže enako ali višjo stopnjo izobrazbe v poklicu oz. stroki, ki je različna od tiste, v kateri je doslej opravljal dela oz. naloge, mora opravljati skrajšano pripravniško dobo in posebni del programa strokovnega izpita za Poklic oz. stroko, ki jo bo začel prvič opravljati.
4.	člen
Delavci v OZD na podlagi srednjeročnih potreb Po kadrih in v skladu z letnim kadrovskim načrtom vsako leto, najpozneje do 31. januarja določijo število Pripravnikov za posamezne stopnje in vrste strokovnosti, ki jih bodo sprejeli v delovno razmerje v tekočem letu.
OZD posebej določijo število pripravnikov, s kate-Pimi bodo sklenili delovno razmerje za določen čas. ^ri načrtovanju strokovnih kadrov morajo OZD upoštevati lastne in širše družbene potrebe, svojo izobrazbeno in poklicno strukturo in njeno prilagajanje sodobni organizaciji dela, novi tehnologiji in večanju Produktivnosti dela.
5.	člen
Pripravniška doba traja za dela in naloge, za katere se zahteva
srednja izobrazb?	6	mesecev
višja izobrazba	9	mesecev
visoka izobrazba	12	mesecev
Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega Programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridol izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, se lahko na predlog delavca, ki vodi in spremlja pripravnikovo delo, ali pobudo Pripravnika, skrajša prapravniška doba in dovoli, da upravi strokovni izpit pred potekom pripravniške dobe, vendar ne pred potekom polovice zahtevane redne Pripravniške dobe.
Če pripravnik v primeru iz prejšnjega odstavka ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi šele po preteku zahtevane redne pripravniške dobe.
6.	člen
Pripravniška doba se za čas začasnih odsotnosti z dela več kot skupaj 30 dni, ustrezno podaljša, razen odsotnosti zaradi letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
Primere začasne odsotnosti pripravnika, v katerih se podaljša pripravniška doba po prejšnjem odstavku, določijo delavci OZD v svojih samoupravnih splošnih aktih.
7.	člen
Delavci OZD se lahko po predhodnem sporazumu z drugo OZD, skupnostjo ali organom dogovore o pogojih, pod katerimi lahko pripravniško prakso opravlja tudi pripravnik, ki je v delovnem razmerju v drugi OZD, skupnosti ali organu.
8.	člen
Pripravnika se ne sme razporediti k delom oz. nalogam, za katere se zahteva usposobljenost za samostojno delo.
Če opravlja taka dela zaradi pridobitve delovnih izkušenj, ga mora strokovno nadzirati za to pooblaščeni delavec.
9.	člen
Delavci OZD določijo v samoupravnih splošnih aktih zlasti: vrste poklicev oz. stroke, za katere se uvaja pripravništvo, trajanje pripravniške dobe, načrtovanje in sprejemanje pripravnikov, programiranje, potek in vodstvo pripravniške dobe, nagrajevanje mentorjev in sodelavcev — inštruktorjev, spremljanje poteka pripravništva, vodenje dnevnika, način preskušanja pridobljenih delovnih izkušenj med pripravniško dobo, organizacijo, potek in izvedbo strokovnih izpitov ter organe in službe, ki so pooblaščene za izvedbo pripravništva in strokovnih izpitov.
II. PRIPRAVNIŠTVO
10.	člen
Namen pripravništva je, da se pripravnik po določenem programu in načrtu, pod strokovnim vodstvom seznani ter vpelje v delovno okolje in usposobi za konkretno delo v poklicu oz. stroki, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja ter pridobiva delovne izkušnje za samostojno delo.
11.	člen
Pripravništvo poteka po programu, ki ga določi organizacija združenega dela za posamezne vrste poklicev oz. strok in izvedbenem načrtu za vsakega pripravnika posebej.
V programih pripravništva so določena splošna in druga strokovna znanja (dela oz. opravila), ki jih morajo pripravniki opraviti, spoznati in obvladati.
Z izvedbenim načrtom se določi čas trajanja usposabljanja pripravnika na posameznih delih oz. opravilih za obvladanje znanj, določenih s programom pripravništva.
Program strokovnega usposabljanja pripravnikov sestoji iz:
— splošnega dela, ki je enoten za vse pripravnike ne glede na njihovo strokovno izobrazbo ter zajema
pridobitev splošnih delovnih izkušenj glede na delovno okolje zlasti spoznavanje z organiziranostjo, poslovanjem, razvojem in plani OZD ter družbenoekonomskimi odnosi in samoupravnimi pravicami, obveznostmi, in dolžnostmi;
—	posebnega dela, ki zajema spoznavanje stroke in praktično usposabljanje za opravljanje samostojnih del oz. nalog določenega poklica oz. stroke.
Pred pričetkom pripravništva mora biti pripravnik seznanjen s programom pripravništva in izvedbenim načrtom.
12.	člen
Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod neposrednim vodstvom in nadzorom strokovnjaka — mentorja.
Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopio strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik in vsaj 1 leti delovnih izkušenj.
Mentor zlasti:
skrbi za izvajanje programa in načrta pripravništva, uvaja sam in po drugih strokovnih delavcih pripravnika v delo, mu daje strokovne nasvete, navodila, pomoč pri praktičnem delu, ga seznanja o pravilni uporabi delovnih sredstev, naprav in delovnih postopkov, usmerja v študij strokovne literature in delovne dokumentacije ter nadzira in preizkuša pridobljene delovne izkušnje med trajanjem pripravniške dobe in sodeluje pri strokovnem izpitu.
lil. STROKOVNI IZPIT
13.	člen
Namen strokovnega izpita je, da se oceni usposobljenost pripravnika za opravljanje samostojnega dela v poklicu oz. stroki, za katerega se je pripravnik usposabljal.
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo, ki jo imenuje ustrezni organ v organizaciji združenega dela, v kateri je pripravnik sklenil delovno razmerje.
14.	člen
Strokovni izpit je lahko usten ali pismen oz. kombiniran.
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.
15.	člen
Splošni del strokovnega izpita zajema:
poznavanje OZD kot celote (TOZD, DO, SOZD in delovne skupnosti):
—	vloga, pomen in položaj v regijskem, slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu;
—	dejavnost in kraj poslovanja;
—	zgodovinski razvoj;
—	struktura in organizacija dela; vloga posameznih organizacijskih enot, njihova področja in procesi dela;
—	proizvodnoposlovni program in razvojni načrti;
—	poslovna, strokovna, družbenopolitična in upravna povezanost;
—	osnove pravnih predpisov, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi dejavnosti;
poznavanje uresničevanja zakona o združenem delu v OZD zlasti na področjih:
—	samoupravna organiziranost;
—	pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke;
—	delovna razmerja;
—	varstvo pri delil;
—	delo in organiziranost družbenopolitičnih organizacij ;
—	sistem informiranja, komuniciranja, poslovna tajna;
—	samoupravni splošni akti.
Splošni del izpitnega programa je enoten za vse pripravnike ne glede na njihovo stopnjo in vrsto strokovnosti in ga podrobneje opredeli OZD.
16.	člen
Posebni del strokovnega izpita zajema:
poznavanje del in opravil poklica oz. stroke:
—	delovno področje in naloge: redne, dodatne in občasne naloge;
—	zaporedje postopkov glede na delovni cilj, razmerja in strukturo celotnega dela;
—	sredstva in predmeti dela (stroji, naprave in orodja, surovine, reprodukcijski material, polizdelki in izdelki);
—	osnove za delo (dokumentacija, navodila, nadzor);
—	organizacijske in delovne povezave in komuniciranje (organizacijske in funkcionalne veze navzgor in navzdol);
—	pooblastila, obveznosti in odgovornosti v zvezi z izvajanjem delovnih nalog posameznega poklica oz. stroke;
—	odgovornosti: strokovne, organizacijske, materialne;
—	delovne razmere: pogoji dela glede specifične fizične vezave dela in proizvodnoposlovne okoliščine;
—	posebni pravni predpisi in ukrepi ter pristopi za sodobnejšo organizacijo dela, posodabljanje tehnoloških in poslovnih postopkov ter večjo produktivnost dela.
Posebni del strokovnega izpita za posamezne poklice oz. stroke podrobneje opredeli OZD.
Splošna združenja lahko za posamezne ali vse P°' klice stroke in organ Gospodarske zbornice Slovenije za poklice skupne več ali vsem strokam izdelajo skupen program posebnega dela strokovnega izpita za posamezni poklic.
17.	člen
Obseg poznavanja programske tvarine ter raven izpraševanja in ocenjevanja morata biti prilagojena stopnji in vrsti strokovne izobrazbe kandidata.
18.	člen
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred tričlansko izpitno komisijo.
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki imajo lahko namestnike. Člani izpitne komisije s° istočasno tudi izpraševalci.
Izpitno komisijo imenuje ustrezni organ upravljanja v OZD, in sicer dva člana iz vrst strokovnjakov OZD, enega pa iz liste strokovnjakov — članov izpitnih komisij, ki jo sprejmejo organi splošnih združenj P°' sameznih strok oz. medobčinskih zbornic.
Član izpitne komisije, ki je imenovan iz liste strokovnjakov po predhodnem odstavku, je istočasno predsednik izpitne komisije.
Člani izpitne komisije in namestniki morajo imeti namanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik in vsaj dve leti delovnih izkušenj
v poklicu oz. stroki, iz katere se opravlja strokovni izpit.
Če OZD nima dovolj oz. nima ustreznih strokovnjakov, lahko imenuje predsednika oz. dva ali vse člane in namestnike iz liste članov izpitne komisije.
O datumu, času in kraju strokovnega izpita morajo biti 15 dni pred dnevom izpita obveščeni člani komisije in pripravnik.
19.	člen
Listo strokovnjakov — članov izpitnih komisij sprejme in objavi:
—	za poklice posameznih strok organ splošnega združenja stroke;
—	za poklice skupne več ali vsem strokam organi medobčinskih zbornic.
Za člane strokovnih izpitnih komisij se imenujejo strokovnjaki s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo ustreznih poklicev oz. strok, ki imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj iz različnih območij Slovenije.
Potrebno število, stopnjo izobrazbe in vrste strokovnjakov določijo organi iz prvega odstavka tega člena.
Liste članov izpitnih komisij po strokah in območjih se objavijo v Vestniku Gospodarske zbornice Slovenije.
20.	člen
Izpitna komisija oceni celoten uspeh pripravnika.
Komisija sklepa o oceni z večino glasov.
Predsednik izpitne komisije sporoči pripravniku uspeh strokovnega izpita v navzočnosti članov komisije takoj po končanem izpitu.
Ocena glasi: opravil — ni opravil.
21.	člen
Pripravnik, ki celotnega strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja.
Izpitna komisija določi rok ponavljanja strokovnega izpita, ki pa ne sme biti krajši kot en mesec oz. ne daljši od polovice redne pripravniške dobe pripravnika.
Pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita iz enega dela, lahko ponovi strokovni izpit iz tega dela. Izpitna komisija določi rok ponovitve izpita, ki ne sme biti krajši od enega meseca.
22.	člen
Šteje se, da pripravnik ni opravil strokovnega izpita, če se brez opravičenega razloga ne zglasi določenega dne k strokovnemu izpitu, ponovitvi izpita oz. ponavljanju celotnega izpita, ali če odstopi od že začetega polaganja izpita.
23.	člen
O poteku strokovnega izpita se vodi zapisnik.
Zapisnik zajema zlasti osebne podatke pripravnika, podatke o času in kraju pripravniške dobe, datumu strokovnega izpita, uspeh izpita, poklic, za katerega je opravljal strokovni izpit, morebitni ponavljalni rok in sestavo komisije.
Zapisnik o strokovnem izpitu podpišejo vsi člani izpitne komisije.
24.	člen
Pripravniku, ki je opravil strokovni izpit, se izda Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu.
Potrdilo izda in vodi evidenco o opravljenih strokovnih izpitih OZD, v kateri je opravil strokovni izpit.
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu mora vsebovati osebne podatke pripravnika, datum strokovnega izpita in poklic za katerega je pripravnik opravil strokovni izpit z navedbo predpisov, na osnovi katerih je bil opravljen strokovni izpit.
Potrdilo podpišeta predsednik izpitne komisije in pooblaščeni delavec OZD.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Delavcem OZD, ki že samostojno opravljajo dela oz. naloge v svojem poklicu oz. stroki, pa na dan uveljavitve tega pravilnika nimajo strokovnega izpita, ker po dosedanjih zakonskih predpisih ni bil obvezen, ni potrebno polagati strokovnega izpita.
26.	člen
Pripravniki, ki so sklenili z OZD delovno razmerje pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo pripravniško dobo in preizkus pridobljenih delovnih izkušenj ob koncu pripravniške dobe po dosedaj veljavnih samoupravnih splošnih aktih OZD.
27.	člen
Delavcem, ki opravijo pripravništvo in strokovni izpit po predpisih, ki urejajo pripravništvo in strokovne izpite v državnih in drugih organih ter posameznih družbenih dejavnostih za poklic oz. stroko, kamere dela oz naloge bodo opravljali v OZD, ni potrebno opravljati strokovnega izpita po tem pravilniku.
28.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Gospodarske zbornice Slovenije
Andrej Verbič 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
296.
Na podlagi dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 (spremembe in dopolnitve) za leti 1979 in 1980 so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rud-nik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje na svojih sejah od 25. januarja 1979 do 27. februarja 1979 sprejele SKLEP
o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1979
1.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela oziroma nosilci samostojnega osebnega dela iz bruto osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka po prispevnih stopnjah za posamezne občinske zdravstvene skupnosti, ki so razvidne iz naslednje tabele:
Občina	Prispevna stopnja iz bruto oseb-	Prispevna stopnja iz dohodka
Ljubljana Bežigrad	nega dohodka (kol. 1) 7,90	(kol. 2) 1,80
Ljubljana Center	7,90	1,80
Ljubljana Moste-Polje	7,90	1,80
Ljubljana Šiška	7,90	1,80
Lj ubij ana Vič-Rudnik	7,90	1,80
Cerknica	8,10	1,80
Domžale	6,74	1,48
Grosuplje	8,80	2,06
Hrastnik	8,19	1,64
Idrija	8,17	1,92
Kamnik	7,92	1,78
Kočevje	7,81	1,70
Litija	7,11	2,39
Logatec	8,45	1,92
Ribnica	6,85	1,55
Trbovlje	8,85	2,10
Vrhnika	7,28	1,70
Zagorje	7,75	1,81
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo delovnih ljudi — kmetov plačujejo, obračunavajo in odvajajo:
—	delovni ljudje — kmetje zase in za svoje družinske člane:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin za leto 1978 in dohodka od gozda — 15 %>,
b)	letni prispevek na gospodarstvo — 1.200 din.
Pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo kmetov v znesku 1.400 din na osebo plačujejo, obračunavajo in odvajajo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za uživalce stalnih preživnin organ oziroma organizacija, ki izplačuje preživnino,
—	za člane ožje družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč.
3.	člen
Osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi obrtnikov, gostincev in odvetnikov, je povprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega leta, ki ga ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77 — v nadaljnjem družbeni dogovor).
Za delovne ljudi iz prejšnjega odstavka, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
4.	člen
Za delovne ljudi, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz tretjega člena tega sklepa, je osnova za pla-
čevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo za prvih dvanajst mesecev enaka kot za delovne ljudi iz 2. odstavka 3. člena tega sklepa, odvisno od tega ali jim občinska skupščina ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru ali ne.
5.	člen
Za čas, dokler v koledarskem letu ni znan osebni dohodek iz 1. odstavka 3. člena tega sklepa, delovni ljudje plačujejo obračunavajo in odvajajo prispevke za zdravstveno varstvo kot akontacijo na prispevek po osnovah iz prejšnjega leta; delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnosti pa po že znani osnovi za pavšaliste.
6.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in sicer:
din
a)	železniški in ulični prtljažni	nosači	4.300
b)	športniki — amaterji, ki prejemajo hra-
narino	3.700
c)	duhovniki	3.900
č)	kolpolterji tiska	3.700
d)	artisti — plesalci	6.500
e)	manekeni in modni delavci	8.100
i) športniki — nogometaši s statusom ne-
amaterja	8.400
g)	arhitekti	8.500
h)	umetniki, filmski delavci, izumitelji, novinarji in zdravstveni delavci	6.500
i)	druge osebe, za katere so bile sklenje po-
godbe o izvajanju socialnega zavarovanja in osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno	dejavnost	6.500
Navedene osnove za obračunavanje prispevkov so hkrati osnove za denarna nadomestila.
7.	člen
Osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo za delovne ljudi kmete — kooperante je povprečni osebni dohodek v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1978.
Navedena osnova za obračunavanje prispevkov je hkrati osnova za denarna nadomestila.
8.	člen
Za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za gospodinjske pomočnice se kot osnova uporabljajo osebni dohodki, določeni v kolektivnih pogodbah med pristojnim sindikatom in pristojnim organom občinske skupščine.
Tako določena osnova za obračunavanje prispevkov je hkrati osnova za denarna nadomestila.
9.	člen
Za določeno kategorijo občanov, ki uživajo pravice iz zdravstvenega varstva se prispevki za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju, učenci poklicnih šol in učenci srednjih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: ZZV)	96
din
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali
izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	250
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delov-
nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV	96
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV	84
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV	84
6.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV	250
7.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravsveno varstvo, ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega varstva — 2. odstavek 57. člena ZZV	250
8.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV	250
9.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odstavek 58. člena	ZZV	250
10.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka	70.	člen ZZV	170
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov;
kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah oziroma izvenšolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 50
11.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva delovnim ljudem in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
—	ko opravljajo naloge kot pripadniki teritorialne obrambe 42 din
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami,
—	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnih osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj,
—	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki,
—	ko opravljajo naloge javne varnosti kot določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko tot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah.
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
Osebe, navedene v tem členu, so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
12.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 9., 10. in 11. člena so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračunava le za zavarovane delovne dneve.
13.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje, obračunava in odvaja prispevke za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po posebnem samoupravnem sporazumu o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov v letu 1979.
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja drugih republik in pokrajin plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov od vseh prejemkov po stopnji 10,10 »/o.
14.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za začasno nezaposlene osebe, ki so in dokler so pri njih prijavljeni, prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 10,10 °/o.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe, je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo; kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
15.	člen
Delovni ljudje in občani iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tuj ni delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpolnjujejo In dobivajo štipendije, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov:
din
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	7.200
2.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	8.900
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu	10.000
4.	se zahteva končanje splošne srednje šole,
tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca, oz. izpit za pridobivanje srednje strokovne	izobrazbe	11.700
5.	se zahteva višja šola prve stopnje fakultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev
višje strokovne izobrazbe	14.000
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali pa po diplomi že javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 17.400
Od navedenih osnov v tem členu se plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevki po stopnjah določenih v tabeli iz 1. člena tega sklepa, preračunanih na neto prispevne stopnje.
Neto osnove se lahko preračunajo v bruto z uporabo količnika za obračun prispevkov iz bruto na neto stopnje.
Delovni ljudje in občani iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oz. so na praksi, plačujejo prispevek od enakih mesečnih pavšalnih osnov kot delovni ljudje in občani iz 1. odstavka 57. člena ZZV.
Prispevne stopnje iz prvega odstavka tega člena veljajo tudi za tujce iz tretjega odstavka 57. člena ZZV.
Navedene osnove so hkrati osnove za denarna nadomestila.
16.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice donadome-stila prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastala kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
17.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek, kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 6 %> od izplačanega zaslužka.
18.	člen
Za delavce, ki delajo po posebni pogodbi o delu, sc plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevki po stopnji 3,60 % od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
19.	člen
Za upokojence, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa po posebnih predpisih, zavezanci za prispevek plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke po stopnji 3,60 % od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
20.	člen
Za delovne ljudi — rejnike plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke za zdravstveno varstvo občinske skupnosti socialnega skrbstva rejnike na območju občine od osnove 3.500 din.
Navedena osnova je hkrati osnova za denarna nadomestila.
21.	člen
Prispevne stopnje za delovne ljudi iz 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 20. člena so določene v tabeli iz 1. člena tega
sklepa.
22.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati osnove in višine prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 13/78 in sklep o osnovah in višinah prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 22/78.
23.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/78
Ljubljana, dne 27. februarja 1979.
Podpisniki
OBMOČNA VODNA SKUPNOST SAVINJA—SOTLA
297.
Na podlagi 22. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) ter 14. člena samoupravnega sporazuma Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 je skupščina območne vodne skupnosti Savinja—Sotla na 9. seji dne 21. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o povišanju tarif vodnega prispevka za leto 1979 za IS"/« glede na tarife, veljavne v letu 1978
1
Po tem sklepu veljajo v letu 1979 naslednje osnovne tarife vodnega prispevka:
Splošni vodni prispevek	1,0‘/o
od davčne osnove
Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporab-
ljeno vodo
din/KWh
—	za proizvodnjo električne energije	0,0044
—	za izkoriščeno ali uporabljeno vodo —
dln/m*
polna tarifa	1,03
Popustniki:
Železarna Store	0,103
Cinkarna Celje, TOZD Metalurgija	0,29
Metka Celje	0,51
Volna-sedaj Dekorativna	Laško	0,51
Tovarna usnja Vrhnika, TOZD Tovarna usnja Šoštanj	—
Tekstilna tovarna Prebold	0.51
Pivovarna Laško	—
v	dln/E
Vodni prispevek za onesnaženo vodo
Polna tarifa	35,21
Popustniki:
Železarna Štore:	27,00
Tovarna usnja Vrhnika, TOZD tovarna usnja Šoštanj	27,00
Pivovarna Laško	24,06
v •/• od kat. doh.
Vodni prispevek od kmetijstva Celje	0,43
Laško	0,34
Mozirje	0,42
Šentjur	0,41
Šmarje	0,41
Velenje	0,28
Žalec	0,52
Slovenske Konjice (KS Vitanje in KS Stranice)	0,50
Vodni prispevek za pitno vodo	din/m’ 0,44
Vodni prispevek za naplavine	14,70
2 Po določilih 27. člena samoupravnega	sporazuma
Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 plačujejo vsi člani Območne vodne skupnosti Savinja— Sotla poleg osnovnega vodnega prispevka še dodatni delež za temeljno vodno skupnost v višini 40 %> (v Temeljni vodni skupnosti Mozirje 55 °/o) od vodnih prispevkov, določenih v točki 1 tega sklepa.
3
Prav tako po določilih 27. člena samoupravnega sporazuma Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o
zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 plačujejo člani Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na območju krajevne skupnosti Rogaška Slatina, namensko za izgradnjo čistilne naprave s kanalskim kolektorjem v Rogaški Slatini, še poseben dodatni vodni prispevek v višini 100 °/o od vodnih prispevkov, določenih v tč. 1 tega sklepa.
4
Po določilih dodatnega samoupravnega sporazuma, ki velja od 1. 1. 1977 dalje, plačujejo člani OVS Savinja—Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na urbaniziranem območju Laškega, poseben dodatni vodni prispevek v enaki višini, kot ga plačujejo Temeljni vodni skupnosti Laško, to je v višini 40 %> od vodnih prispevkov, določenih v členih IV. in V. poglavja osnovnega sporazuma.
5
Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1979. Objavi se v Uradnem listu SRS.
Območna vodna skupnost Savinja—Sotla Celje Predsednik skupščine Vinko Kolenc, inž. kmet. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
298.
Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 53. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73) in 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 37/44) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 47. seji dne 20. februarja 1979 sprejel
ODREDBO
o najvišji drobnoprodajni ceni kruhs
1.	člen
S to odredbo se določa najvišja drobnoprodajna iena za 1 kg kruha iz moke tipa 1000 na 6,20 din.
2.	člen
Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o najvišji maloprodajni ceni kruha (Uradni list SRS, št. 20/77).
3.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 243/1-1979
Ljubljana, dne 21. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
299.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter v skladu s 126. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 42. seji dne 23. januarja 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega piana
urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za spremembo lokacije razdelilne transformatorske
postaje (RTF) Bežigrad in priključnega 110 kV daljnovoda
1
Javno se razgrne predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), ki se nanaša na spremembo lokacije RTP Bežigrad in priključnega 110 kV daljnovoda RTP Bežigrad—Tomačevo.
2
Dokumentacijo, ki ponazarja navedeni predlog je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem v maju 1978 pod številko projekta 2455/78.
3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od
2.	marca 1979 do vključno 2. aprila 1979 v KS Ivan Kavčič, KS Tomačevo, SOb Ljubljana Bežigrad in v atriju Magistrata, Mestni trg 1.
St. 194/1-1979
Ljubljana, dne 9. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
CELJE
300.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 2. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73, 26-737/74, 31-917/74 in 16-752/75) na seji dne 14. februarja 1979 sprejel
ODREDBO
o naj višjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha
1
Določijo se najvišje drobnoprodajne cene za naslednje osnovne vrste kruha:
a) iz pšenične moke kvalitetne skupine B
Cena za 1 kg v din
tip 1000 (črni)	6,20
tip 800 (polčrni)	6,60
tip 600 (polbeli)	7,10
tip 400 (beli)	8,00
b) za mešani pšenični kruh	z dodatkom 30 "/o
le moke	7,40
Ce se kruh prodaja v polkilogramskih kosih, se navedene cene lahko povečajo za 0,10 dinarjev za komad.
2
Ko začne veljati ta odredba, pteneha veljati odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 20-1309/77).
3
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-8/79-5
Celje, dne 14. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Venčeslav Zaiezina 1. r.
CERKNICA
301.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica dne 21. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 °/o in to od 1. 3. 1979. dalje. 2
2
Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih od-
stotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer
če so bile določene:	°/,
do konca januarja 1978 za	15,7
do konca februarja 1978 za	14,4
do konca marca 1978 za	13,1
do konca aprila 1978 za	11,8
do konca maja 1978 za	10,5
do konca junija 1978 za	9,2
do konca julija 1978 za	7,9
do konca avgusta 1978 za	6,6
do konca septembra 1978 za	5,2
do konca oktobra 1978 za	3,9
do konca novembra 1978 za	2,6
do konca decembra 1978 za	1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
St. 4001-/79
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica
Zvone Nelec 1. r.
GROSUPLJE
302.
Na podlagi 3. in 17. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Udadni list SRS, št. 19/76) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Mrzle njive Grosuplje
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Mrzle njive Grosuplje.
2.	člen
Meja zemljiškega območja poteka po sledečih parcelah v k. o. Grosuplje — naselje: od izhodiščne točke ob stičišču parcel št. 1956, 1969 in 1966 gre nato po severovzhodni in jugovzhodni meji parcelne št. 1966, nato po jugovzhodnih mejah parcelnih številk 1969 in 1964/1, po jugozahodni meji parcelnih številk 1961/1, po jugovzhodni meji te parcele, spet po jugozahodni meji in nato po severozahodni meji iste parcele nato po jugozahodni in severozahodni meji parcelne številke 1963 ter po severozahodnih mejah parcelne številke 1965 in 1966 do izhodiščne točke.
3.	člen
Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki:
pare. št.	Vi. št.	kultura	površina
1966	247	njiva, 4. r.	4163
1964/:	446	njiva, 3. r.	1563
1963	446	travnik, 2. r.	656
1965	28	travnik, 2. r.	3923
1961/1	669	njiva, 3. r.	861
Dosedanji lastnik
2/9 ndl. Vidmar Anuša, Rožna dolina 14, Grosuplje 1/9 Predalič Marija, Rožna dolina 14, Grosuplje 1/9 Predalič Franc, Adamičeva 11, Grosuplje 1/9 Predalič Ivan, Sp. Slivnica n. h.
1/9 Predalič Anton, Stranska pot l/a, Grosuplje 1/9 Predalič Alojz, Zupančičeva 5, Metlika 1/9 Vidmar Anica, Rožna dolina 14, Grosuplje 1/9 Predalič Bojan, Taborska 29, Grosuplje Ahlin Justina, Taborska 23, Grosuplje Ahlin Justina, Taborska 23, Grosuplje Vintar Marija, Pod gozdom 1/1, Grosuplje Košak inž. Karel, Beethovnova 6, Ljubljana
4.	člen
Z dnem uveljaVitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Grosuplje.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-4/78
Grosuplje, dne 15. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
303.
Na podlagi 3. in 17. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Jerova vas Grosuplje 1 *
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Jerova vas Grosuplje.
2.	člen
Meja zemljiškega območja poteka po sledečih parcelah v k. o. Grosuplje — naselje: Meja se začne na severu ob cesti pare. št. 2209/2 na tromeji parcel parcelne št. 642, 641 in 644, gre po vzhodni meji parcelne št. 644 do vogala pare. št. 641, nato se obrne proti jugovzhodu do točke na zidu hleva, ki leži 7 m od severnega vogala tega hleva na pare. št. 645, nato preseka hlev in gre proti jugovzhodu do meje med parcelami parcelnih številk 653 in 647 v točki, ki leži 3 m severno od tromeje parcel parcelnih številk 653, 652 in 647, nato spet proti jugovzhodu do meje med parcelami številkami 653 in 655, v točki, ki leži 8,5 m južno od tromeje parcel 653, 654 in 655, nato pa se nadaljuje v ravni črti proti jugovzhodu, preseka parcelno številko 655, 658, 689 in pot parcelne štev. 686 ter se zaključi na parcelni štev. 692 5,5 m od roba poti. Od tod zavije proti jugozahodu in v razdalji 40 m pride spet do vzhodnega roba poti parcelne štev. 686. Nato gre po vzhodni meji poti parcelne št. 686, po vzhodni in južni meji parcelne štev. 689, po vzhodni in južni meji pare. št. 658, po vzhodni meji pare. št. 656, preseka pot pare. št. 2221, gre po vzhodni meji te poti, nato po severni in vzhodni meji pare. št. 806, po severovzhodnih mejah pare. št. 803 in 802, po jugovzhodnih mejah pare. št. 802 in 786/2, po severovzhodnih mejah pare. št. 786/2 in 786/1, po jugovzhodni meji pare. št. 786/1, po severovzhodni meji pare. št. 773/1, nato po njeni jugovzhodni meji, nato po njeni jugozahodni meji in spet po jugovzhodni meji, nato po jugozahodni meji iste parcelne številke, po jugozahodnih mejah parcel št. 786/1, 785 in 786/2. Po jugozahodni meji parcelne številke 786/2 gre meja območja samo v dolžini 29 m2, se nato obrne pravokotno proti severovzhodu v dolžini 18 m, nato pa spet proti severovzhodu do tromeje parcelnih štev. 798, 800 in 808, pri čemer preseka parcelno št. 799 in 800. Nato se nadaljuje po jugozahodnih mejah pare. št. 808 in 809, preseka pot parcelne št. 2221 in se nadaljuje po jugozahodnih mejah pare. št. 817, 820 in 822, gre po severozahodni meji pare. št. 822, po jugozahodni in severozahodni meji pare. št. 834, po severozahodni meji pare. št. 835, po jugozahodni meji pare. št. 841 do poti pare. št. 2209/2 ter po vzhodni meji te poti do začetne točke.
3.	člen
Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki:
vi. St.	pare. St.	kultura	površina v m'
486	822	travnik 2. r.	315
498	821	travnik 2. r.	212
498	820	njiva 3. r.	5919
488	835	travnik 2. r.	1544
488	834	njiva 3. r.	1354
488	656	travnik 2. r.	2783
545	817	travnik 2. r.	125
		njiva 3. r.	4681
545	801	travnik 2. r.	2347
518	818	njiva 3. r.	1230
518	819	travnik 2. r.	1010
501	809	sadovnjak 2. r.	341
		travnik 2. r.	76
501	808	travnik 2. r.	148
		njiva 2. r.	436
501	807	njiva 2. r.	3767
		njiva 3. r.	3633
466	802	njiva 3. r.	2665
263	800	travnik 2. r.	234
263	799	njiva 2. r.	1760
475	786/1	travnik 2. r.	192
		njiva 2. r.	13783
475	del 786/2	njiva 3. r.	do 8865
491	806	njiva 3. r.	3199
168	634	travnik 2. r.	272
		kapelica	2
		njiva 3. r.	6835
168	643	njiva 3. r.	4117
168	del 689	travnik 2. r.	157
		njiva 3. r.	do 4228
169	652	njiva 3. r.	3571
169	651	njiva 3. r.	5319
169	637	njiva 3. r.	4145
169	638	travnik 2. r.	617
169	653	travnik 2. r.	do 2220
176	650	njiva 3. r.	5790
176	648	zgradba	93
		travnik 2. r.	2177
176	649	travnik 3. r.	222
176	841	njiva 3. r.	4685
176	del 647	sadovnjak	150
888	633	travnik 2. r.	2780
104	del 055	travnik 2. r.	do 2600
104	del 644	travnik 2. r.	do 5582
189	del 692	njiva 4. r.	do 120
467	773/1	njiva 3. r.	4564
475	785	cesta	188
dosedanji lastnik
1/2 Križman Frančiška, Ob Grosupeljščici 3, Grosuplje 1/2 Boh Martin, Ob Grosupeljščici 9, Grosuplje
Križman Frančiška, Ob Grosupeljščici 3, Grosuplje Križman Frančiška, Ob Grosupeljščici 3, Grosuplje Boh Martin, Ob Grosupeljščici 9, Grosuplje Boh Martin, Ob Grosupeljščici 9, Grosuplje Boh Martin, Ob Grosupeljščici 9, Grosuplje Gradnik Alojz, Ob Grosupeljščici 1, Grosuplje
Gradnik Alojz, Ob Grosupeljščici 1, Grosuplje Škof Antonija, Ljubljanska 6, Grosuplje Škof Antonija, Ljubljanska 6, Grosuplje Janežič Ivan in Darinka, Ob Grosupeljščici 10, Grosuplje
Janežič Ivan in Darinka, Ob Grosupeljščici 10, Grosuplje
Janežič Ivan in Darinka, Ob Grosupeljščici 10, Grosuplje
Zidan Božena, Za gasilskim domom 5, Grosuplje Oblak Viktor in Ana, Prečna pot 7, Grosuplje Oblak Viktor in Ana, Prečna pot 7, Grosuplje 1/4 Antončič Alojz, Za gasilnim domom 2, Grosuplje 1/4 Antončič Ivanka, Za gasilnim domom 2, Grosuplje 1/4 Antončič Irma, Za gasilnim domom 2, Grosuplje 1/4 Antončič Marta, Za gasilnim domom 2, Grosuplje 1/4 Antončič Alojz, Za gasilnim domom 2, Grosuplje 1/4 Antončič Ivanka, Za gasilnim domom 2, Grosuplje 1/4 Antončič Irma, Za gasilnim domom 2, Grosuplje 1/4 Antončič Marta, Za gasilnim domom 2, Grosuplje 4/6 Janežič Marija, Ob Grosupeljščici 8, Grosuplje 1/6 Zupan Marija, Lavrica 73 1/6 Janežič Alojz, Adamičeva 8, Grosuplje 1/2 Križman Jože, Jerova vas 2 1/2 Križman Marija, Jerova vas 2
1/2 Križman Jože, Jerova vas 2 1/2 Križman Marija, Jerova vas 2 1/2 Križman Jože, Jerova vas 2 1/2 Križman Marija, Jerova vas 2 1/2 Adamič Jože, Jerova vas 3 1/2 Adamič Marija, Jerova vas 3
1/2 Strajnar Frančiška, Jerova vas 5 1/2 Strajnar Franc, Jerova vas 5
Strajnar Frančiška in Franc Jerova vas 5 Strajnar Frančiška in Franc Jerova vas 5 Strajnar Frančiška in Franc Jerova vas 5 Novak Franc, Ljubljana, Bratovševa 18 Boh Franc, Zgornja Slivnica 17 Boh Franc, Zgornja Slivnica 17 Ahlin Franc, Spodnje Blato 13 Ahlin Franc, Za gasilnim domom 9, Grosuplje 1/4 Antončič Alojz, Ivanka, Irma in Marta, Grosuplje, Za gasilnim domom 2
To so nezazidana stavbna zemljišča.
4.	člen
V zazidalnem območju ležijo še naslednja stavbna zemljišča in pripadajoče funkcionalno zemljišče.
176	648	zgradba	93
		travnik	2177
176	645	dvorišče	do 190
Strajnar Frančiška in Franc, Jerova vas 5 Strajnar Frančiška in Franc, Jerova vas 5
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih ter pridobi pravico uporabe občina Grosuplje.
6.	člen
Na stavbnih zemljiščih ter pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, naštetih v 4. členu odloka, postanejo dosedanji lastniki imetniki pravice uporabe, dokler bo stala na teh zemljiščih stanovanjska zgradba in pripadajoči funkcionalni objekti, če do zazidalnem načrtu niso predvideni za rušenje.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-3/78
Grosuplje, dne 14. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
304.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) ter po predhodnem mnenju Geodetske uprave SR Slovenije (št. 021-25/4-78/PS z dne 24 januarja 1979) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi območja deljene katastrske občine Vino
1.	člen
Ta odlok določa območje dela katastrske občine Vino, ki leži na območju občine Grosuplje.
2.	člen
Iz dela dosedanje katastrske občine Vino, ki leži na območju občine Grosuplje in obsega naselja Gornji Rogatec, Podgorica pri Podtaboru, Podtabor pri Grosupljem, Udje, Vino in Vrbičje, se ustanovi nova katastrska občina z istim imenom Vino.
3.	člen
Grafični prikaz poteka bleje novo nastale katastrske občine iz 2. člena tega odloka je razviden iz uradnih katastrskih načrtov 1 :2880, ki jih vodi in vzdržuje Geodetska uprava Grosuplje.
4.	člen
Razdružitev obstoječega katastrskega operata izvede Geodetska uprava Grosuplje najpozneje v šestih mesecih od sprejetja tega odloka.
5.	člen
Stroški v zvezi z obveznostmi glede razdelitve katastrskega operata in zemljiškokatastrskih načrtov ter obveznostmi glede izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo posebej v občinskem proračunu.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/79
Grosuplje, dne 15. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
305.
Na podlagi 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 13. člena uredbe o ureditvi vprašanj s področja voda (Uradni list SRS, št. 22/76) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da bi se zavarovali vodni viri pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode, se določajo zaščitni pasovi zavarovanja javnih vodnih virov na območju občine Grosuplje.
II.	VARSTVENI PASOVI
2.	člen
S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
1.	vodni vir vodovoda Grosuplje z zajetji: Kev-derc, Nad ribnikom, V bajarju, Nad mlinom, V dolini in Raztreseni izvir
2.	vodni vir Kačjak
3.	vodni vir Drenovec
4.	vodni vir Trontelj
5.	vodni vir Medvedica pri Curku
6.	vodni vir Borštnik
7.	vodni vir Močile
8.	vodni vir Loka
9.	vodni vir Zdravšček
10.	vodni vir Stavka
11.	vodni vir Kožca
12.	vodni vir Jeromščica
13.	vodni vir Višnja gora (za Dekliškim vzgajali-ščem)
14.	vodni vir Globočec
15.	vodni vir Izvirek
16.	vodni vir Drmožnik in Lahka voda
17.	vodni vir Grajžarjev studenec
18.	vodni vir Maklenov studenec
19.	vodni vir Češnjiška voda
20.	zajetje vodovoda Polica
21.	zajetje vodovoda Žalna
22.	zajetje vodovoda Velika Loka
23.	zajetje vodovoda Velike Rebrce
24.	zajetje vodovoda v Dolah
25.	vodni vir Višnjegorski Drmožnik r 26. vodni vir Cernivski potok
27.	vodni vir Polterca
28.	vodni vir Lipovka
29.	vodni vir Devnica
Vodni vir vodovoda Grosuplje, vodni vir Kačjek, vodni vir Trontelj, vodni vir Borštnik, vodni vir Globočec, vodni vir Izvirek, vodni vir Drmožnik in Lahka voda, vodni vir Grajžarjev studenec so razčlenjeni na naslednje varstvene pasove:
1.	ožji varstveni pas — cona s strogim režimom zavarovanja
2.	širši varstveni pas — cona s sanitarnim režimom zavarovanja
3.	vplivni varstveni pas — cona z blagim režimom zavarovanja
Ostali opisani vodni viri se zavarujejo samo s širšim varstvenim pasom.
1.	Ožji varstveni pas (A)
3.	člen
Obseg ožjega varstvenega pasu je razviden iz grafične priloge v M 1 : 5000.
V	ožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površine so namenjene izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo.
2.	Širši varstveni pas (B)
4.	člen
Obseg širšega varstvenega pasu je razviden iz grafične priloge v M 1 : 5000.
V	širšem varstvenem pasu niso dovoljene novogradnje in takšna kmetijska obdelava zemljišč, ki bi utegnila zaradi uporabe naravnih ali umetnih gnojil in zaščitnih sredstev škodljivo vplivati na vodo, dovoljene pa so manjše adaptacije obstoječih stanovanjskih objektov in gospodarskih stavb, ki zboljšujejo obstoječe higienske razmere.
3.	Vplivni varstveni pas (C)
5.	člen
Obseg vplivnega varstvenega pasu se določi v obsegu, kot je razviden iz grafične priloge v M 1 : 5000.
Izjemoma je dovoljena stanovanjska gradnja in gradnja objektov gospodarske dejavnosti.
Ul. UKREPI ZA ZAVAROVANJE VODA
6.	člen
Zavarovanje posameznih varstvenih pasov In zavarovanje obstoječih vodnih virov se posebej predpiše s pravilnikom o ureditvi in sanitarnem režimu vodnih virov na območju občine Grosuplje, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Za shrambo naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi je predpisan način izvedbe objektov s posebnimi pogoji pravilnika.
8.	člen
Tranzitni promet in prevoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi se preusmeri izven varstvenih pasov. Pogoji za gradnjo cest so predpisani s pravilnikom.
Vodni vir Grajžarjev studenec, ki leži neposredno ob cesti Šentvid—Temenica, se zavaruje pred vozili, ki prevažajo naftne derivate in nevarne snovi s preusmeritvijo prometa na regionalno cesto Ivančna gorica—Radohova vas—Temenica.
9.	člen
Upravljale! vodovodov morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka prilagoditi ožji varstveni pas pogojem pravilnika.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
10.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 2. odst. 3. člena, 2. odst. 4. člena in 7. člena.
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 2. odst. 5. člena in 8. člena.
Z denarno kaznijo do 1.500 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 4.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila prvega odstavka tega člena in 12. člena.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Obstoječe objekte in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi upravljale! urediti po predpisih pravilnika, ki je sestavni del tega odloka.
Način ureditve in rok določijo pristojni organi za vsak primer posebej.
13.	člen
Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih območjih — začeti pred sprejetjem tega odloka se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo predvideva pas, v katerem se nahaja lokacija.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o splošni prepovedi graditve na območju podtalnih zalog pitne vode v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 41/71).
St. 324-8/78
Grosuplje, dne 15. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
306.
Na podlagi 6. člena odloka o varstvenih pasovih vodnih virov ■ na območju občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1979 sprejela
PRAVILNIK
o ureditvi in sanitarnem režimu vodnih virov na območju občine Grosuplje
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V skladu z odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplje ureja ta pravilnik režim gradnje, prometa in gospodarskih dejavnosti v varstvenih pasovih vodnih virov:
I.	vodni vir vodovoda Grosuplje z zajetji: Kev-derc, Nad ribnikom, V bajarju, Nad mlinom, V dolini in Raztreseni izvir
2.	vodni vir Kačjak
3.	vodni vir Drenovec
4.	vodni vir Trontelj
5.	vodni vir Medvedica pri Curku
6.	vodni vir Borštnik
7.	vodni vir Močile
8.	vodni vir Loka
9.	vodni vir Zdravšček
10.	vodni vir Stavka
II.	vodni vir Kožca
12.	vodni vir Jeromščica
13.	vodni vir Višnja gora (za Dekliškim vzgajali-ščem)
14.	vodni vir Globočec
15.	vodni vir Ii»/irek
16.	vodni vir Drmožnik in Lahka voda
17.	vodni vir Maklenov studenec
18.	vodni vir Maklenov studenec
19.	vodni vir Cešnjiška voda
20.	zajetje vodovoda Polica
21.	zajetje vodovoda Žalna
22 zajetje vodovoda Velika Loka
23.	zajetje vodovoda Velike Rebrce
24.	zajetje vodovoda v Dolah
25.	vodni vir Višnjegorski Drmožnik
26.	vodni vir Cernivski potok
27.	vodni vir Polterca
28.	vodni vir Lipovka
29.	vodni vir Devnica
II. OŽJI VARSTVENI PAS (A)
2.	člen
Ožji varstveni pas predstavlja cono s strogim režimom, za katerega veljajo naslednje določbe:
1.	ožji varstveni pas je potrebno označiti z vidnimi opozorilnimi tablami,
2.	celotno področje ožjega zaščitnega pasu je zasaditi z gostim zimzelenim drevjem (smreko, borovci),
3.	prepovedana je gradnja novih objektov z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu,
4.	prepovedana je uporaba biocidov in gnojil,
5.	prepovedana je gradnja skladišč naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi,
6.	prepovedano je odpiranje in izkoriščanje kom-nolomov in peskokopov,
7.	prepovedana je gradnja naftovodov,
8.	gradnja cest z izjemo dovoznih cest za potrebe vodovoda je prepovedana,
9.	gradnja kanalizacije preko območja ožjega zaščitnega pasu načeloma ni dovoljena. V primeru, da je nujna, mora biti položena v dodatne zaščitne cevi.
Kanalizacija iz vodovodnih objektov mora biti speljana izven ožjega zaščitnega pasu ali pa za fekalne odplake zgrajena vodotesna septična jama.
III.	SIRSI VARSTVENI PAS (B)
3.	člen
V širšem varstvenem pasu s sanitarnim režimom zavaruje vodozbirno področje in zanj veljavno naslednje določbe:
1.	prepovedana je granja novih objektov v širšem varstvenem pasu,
2.	prepovedana je uporaba biocidov na podlagi težkih kovin in kloriranih ogljikovodikov,
3.	prepovedana je gradnja ponikovalnic za odpadne vode,
4.	dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih stavb, vendar se skupna koristna površina ne sme povečati,
5.	gozdarstvo in kmetijstvo brez spremljajočih funkcionalnih objektov so dovoljene gospodarske dejavnosti,
6.	dovoljena je adaptacija gospodarskih stavb, ki zboljšuje obstoječe higienske razmere. Koristna skupna površina se lahko poveča za največ 20 “/o,
7.	velikost skladišč naftnih derivatov ne sme presegati lokalnih potreb. Skladišča naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo biti v dvoplaščni izvedbi z merilcem kontrole tekočine in postavljene v olje in vodotesno nepropustno železobetonsko lovilno jamo. Pre-
takališče naftnih derivatov mora imeti zaščitno ploskev in lovilec maščob,
8.	gradnja naftovoda ni dovoljena,
9.	tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan,
10.	kamnolomi in peskokopi načeloma niso dovoljeni, izjemoma se lahko dovoli eksploatacija kamna in peska v kamnolomih in peskokopih posebnega javnega pomena. Posebne pogoje za zaščito vode predpiše v vsakem konkretnem primeru pristojni inšpekcijski organ,
11.	javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti izvedeni vodotesno,
12.	čistilne naprave za odpadne vode morajo biti locirane izven ožjega varstvenega pasu,
13.	obstoječe pretočne greznice v kraju, kjer ni kanalizacije, je sanirati in zgraditi nepretočne greznice ali odtok iz troprekatnih pretočnih greznic speljati izven zaščitnega področja vodovoda,
14.	ceste v širšem varstvenem območju razen gozdnih cest morajo imeti:
—	nepropustno cestišče
—	odbojno ograjo ali 0,5 m visok robnik
—	nepropustno koritnico
—	dva metra širok nepropusten pas nagnjen proti koritnici
—	lovilec maščob
—	ponikovanje padavinske vode s cestišča ni dovoljeno
IV.	ZAVAROVANJE VPLIVNEGA VARSTVENEGA PASU (C)
4.	člen
1.	Gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno higiensko odvajanje odplak.
2.	Gradnja industrije, ki porabi veliko naftnih derivatov in energetskih obratov na pogon z naftnimi derivati ni dovoljena.
3.	Gradbišča morajo biti tako organizirana, da je onesnaževanje posameznih voda onemogočeno.
4.	Gradnja naftovoda ni dovoljena.
5.	Velikost skladišč naftnih derivatov ne sme presegati lokalnih potreb. Skladišča naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo biti v dvoplaščni izvedbi z merilcem kontrole tekočine ali enoplaščne izvedbe v olje in vodotesnem betonskem kasonu z urejenim na-takališčem z lovilcem maščob.
6.	Tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan. Za lokalni dovoz naftnih derivatov je omejena hitrost 40 km/h.
7.	Ponikanje padavinske vode z asfaltnih cestišč in ploščadi z motornim prometom ni dovoljeno. Vodo je treba speljati preko lovilca maščob.
8.	Kamnolomi in peskokopi niso dovoljeni. Izjemoma se lahko dovoli eksploatacija kamna in peska v kamnolomih in peskokopih posebnega javnega pomena. Posebne pogoje za zaščito vode predpiše v vsakem konkretnem primeru pristojni inšpekcijski organ.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija občine Grosuplje.
6.	člen
Ta pravilnik začne veljati hkrati z uveljavitvijo odloka o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplje, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-8/78
Grosuplje, \lne 15. februarja 1979.
Predsednik
Skupščne občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
307.
Na podlagi 7. in 16. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 36. člena statuta krajevne skupnosti Polica in sklepa zborov delovnih ljudi in občanov z dne 20., 21. in 25. decembra 1978 je skupščina krajevne skupnosti dne 11. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polica
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Polica, občina Grosuplje, ki obsega naselja: Polica, Mali Konec, Gorenja vas pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Troščine, Blečji vrh, Kožljevec, Peč, Velika Stara vas, Dole pri Polici, Mala Stara vas in Zgornje Duplice, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja občinske ceste V/11 od Police—Kožljevec—Troščine v dolžini ca. 3300 m in občinske ceste IV/3 od Drobniča do Gradišča v dolžini ca. 1000 m in od Perovega do Male Stare vasi za spremembo namena uporabe sredstev zbranih s samoprispevkom za sofinanciranje asfaltiranja ceste Perovo—Drobnič (Uradni list SRS, št. 43/73) za zgoraj navedeni program.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1984.
3.	člen
Samoprispevek bodo plačevali tile zavezanci:
—	po stopnji 2 °/o od neto osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade za dopolnilno delo in delo na domu,
—	po stopnji 1,5 °/o kmetijski proizvajalci; osnova za odmero samoprispevka je katastrski dohodek (po novem izračunu), od katerega se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto,
—	po stopnji 1,2 %> kmetijski proizvajalci iz vasi Peč, Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dole in Zgornje Duplice pod istimi pogoji kot kmetijski proizvajalci in predhodne alinee,
—	po stopnji 2% osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	po stopnji 3 % zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev,
—	po 100 din letno od osebnih avtomobilov.
—	po 200 din letno od tovornih avtomobilov do dveh ton,
—	po 1000 din letno od tovornih avtomobilov nad dve toni,
—	po 3000 din v enkratnem znesku graditelji počitniških hišic, ko bodo prosili za soglasje za lokacijsko dovoljenje,
—	po stopnji 3 %> od odmerjenega davka zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku.
4 člen
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 1,500.000 dinarjev, zbranih pa je že 500.000 din. Za ves program se zagotovi 2,000.000 din. Sredstva bi bila namenska in bi se uporabila:
—	predvidoma 500.000 din za sofinanciranje asfaltiranja ceste IV/3 od Drobniča do Gradišča v dolžini ca. 1000 m,
—	predvidoma 1,000.000 din za sofinanciranje asfaltiranja ceste V/11 Polica—Kožljevec—Troščine v celotni dolžini ca. 3300 m,
—	500.000 din kot povračilo za sofinanciranje asfaltiranja ceste IV/3 od Perovega do Male Stare vasi.
5.	člen
Samoprispevek se ne more uvesti od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6.	člen
Pravico do glasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik ter zaposleni občani krajevne skupnosti mlajši od 18 let.
7 člen
Referendum bo v nedeljo 22. aprila 1979 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija KS Polica.
8.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
9.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Polica
Na referendumu dne 22. aprila 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Polica, za sofinanciranje asfaltiranja občinske ceste IV/3 od Drobniča do Gradišča v dolžini ca. 1000 m, občinska cesta V/11 Polica—Kožljevec—Troščine v dolžini ca. 3300 m in od Perovega do Male Stare vasi za spremembo namena uporabe sredstev zbranih s samoprispevkom za sofinanciranje asfaltiranja ceste Perovo—Drobnič (Uradni list SRS, št. 43/73) za navedeni program, za fas od 1. junija 1979 do 31. maja 1984.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
[Žig)
f	10. člen
Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Polica.
11. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS m se razglasi na krajevno običajen način.
Polica, dne 19. februarja 1979.
Predsednik skupščine KS Polica
Rudolf Medved 1. r.
308.
IDRIJA
Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 3. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 6/75) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 16. februarja 1979 sprejel
SKLEP
o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste
kruha
1.	člen
Določi se najvišja drobnoprodajna cena osnovnin vrst kruha za en kilogram:
—	iz pšenične moke tip 1000 6,30 din
—	iz pšenične moke tip 800 6,70 din
—	iz pšenične moke tip 600 7,20 din
—	iz pšenične moke tip 400 8,10 din
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-3/79
Idrija, dne 16. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
, 309.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 7. februarja 1979 sprejel
SKLEP
o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje nad Vojskarsko cesto v Idriji
I
Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta za območje nad Vojskarsko cesto v Idriji (Uradno glasilo občine Idrija, št. 4/72) in sicer tako, da se na pare. št. 1640 dovoli gradnja dveh montažnih stanovanjskih hiš namesto tipske dvostanovanjske hiše in šestih garaž.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-11/78
Idrija, dne 7. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
KAMNIK
310.
Skupščina občine Kamnik, Občinska konferenca SZDL Kamnik, Občinski sindikalni svet Kamnik, Občinski komite ZKS Kamnik, Kmetijska zemljiška skupnost občine Kamnik, organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, ter občani, ki opravljajo svobodni poklic v občini Kamnik (v na-daljnem besedilu: podpisniki tega sporazuma) sklenejo zaradi skladnejšega razvoja zasebnega kmetijstva z razvojem ostalih gospodarskih panog v občini Kamnik
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik
1
S tem samoupravnim sporazumom se določijo načela, pravice in dolžnosti, ki jih sprejemajo podpisniki samoupravnega sporazuma za izvajanje programa razvoja kmetijstva v občini Kamnik.
Podpisniki imajo pravico zahtevati predložitev letnih programov o pospeševalnem delu in o izvrševanju programa razvoja kmetijstva. Nosilec nalog pri razvoju kmetijstva je Kmetijska zemljiška skupnost občine Kamnik.
2
Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da združena sredstva za pospeševanje zasebnega kmetijstva razporeja izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik v namene, navedene v tem sporazumu, na podlagi letnih akcijskih programov, ki jih izdelata kmetijska pospeševalna služba in izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti.
3
S podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva prevzamejo udeleženci materialne obveznosti, in si pridržujejo pravico nadzora nad trošenjem združenih sredstev, medtem ko družbenopolitične organizacije in Kmetijska
zemljiška skupnost prevzamejo dolžnost usmerjanja razvoja kmetijstva.
Skupščina občine Kamnik bo z materialno ekonomskimi ukrepi podpirala izvajanje programa razvoja zasebnega kmetijstva v občini.
4
Osnovne smernice za nadaljnji razvoj zasebnega kmetijstva v občini Kamnik so navedene v družbenem planu razvoja občine Kamnik 1976—1980
5
Prizadevanja za napredek zasebnega kmetijstva narekujejo uvajanje sodobne tehnologije in posodobitev kmetijske proizvodnje. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost hribovitim in gorskim predelom, ki zaostajajo v razvoju zasebnega kmetijstva.
Hriboviti in gorski predeli morajo ostati naseljeni predvsem zaradi interesov splošnega ljudskega odpora. Krepitev ekonomske moči kmečkega prebivalstva je možna le s pomočjo širše družbene skupnosti.
6
Upoštevajoč naravne pogoje, stanje kmetijstva in potrebe po družbenoekonomskem razvoju, bo Skupščina občine Kamnik preko svojih izvršilnih organov, v okviru njenih pristojnosti skrbela, da bodo nosilci nalog za izvršitev programa razvoja kmetijstva izvrševali zlasti naslednje:
1.	pospeševali intenziviranje reje goveda, prašičev in perutnine zaradi čim več j e prireje mleka in mesa;
2.	pospeševali večjo proizvodnost osnovne črede s sodobnejšimi postopki prehrane, zdravstvene zaščite in s selekcijo živali,
3.	skrbeli za hitrejše uvajanje ustreznih novih pasem in linij v živinoreji,
4.	skrbeli za povečanje proizvodnje osnovne krme in izkoriščanjem vsega zemljiškega fonda, namenjenega za proizvodnjo krme za živino,
5.	zagotavljali smotrnost investicijskih vlaganj in preprečevali gradnjo neracionalnih hlevskih kapacitet,
6.	skrbeli za seznanjanje kmečkega prebivalstva z dosežki sodobne kmetijske tehnologije,
7.	vzpodbujali razvoj kooperativnih odnosov v kmetijstvu, združevanju kmetov in zagotavljali tesno sodelovanje med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino,
8.	s stališča splošnega ljudskega odpora skrbeli, da bo hribovit in gorski svet naseljen, kjer bodo kmetje sposobni pridelati čimveč hrane tudi v slučaju vojne.
7
Sredstva zbrana po tem samoupravnem sporazumu se lahko uporabljajo za:
1.	sofinanciranje izdelave preusmeritvenih in razvojnih programov,
2.	izobraževanje kmetov,
3.	regresiranje nakupa plemenske živine (telic In priznanih plemenjakov),
4.	regresiranje obrestne mere za kredite odobrene za investicije v zasebnem kmetijstvu,
5.	sofinanciranje pospeševalne službe,
6.	regresiranje repromateriala (umetnih gnojil in krmil),
7.	analiza krme in kemijsko pedološke raziskave zemljišč,
8.	Sofinanciranje za organizacijo umetnega in naravnega pripuščanja govejih plemenic,
9.	pospeševanje in uvajanje popolne selekcije glavnih živalskih vrst v cilju izboljšanje pasem ter večanja staleža živine.
8
Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo združevali prispevek, ki ustreza višini 0,10% doseženih osebnih dohodkov.
Prispevek plačujejo udeleženci mesečno ob obračunu oziroma dvigu osebnih dohodkov in ga odvajajo na račun Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik.
KONČNE DOLOČBE
9
Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga sprejme večina udeležencev.
10
Samoupravni sporazum in sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma se objavita v Uradnem listu SRS.
St. 320-20/78
Kamnik, decembra 1978.
SKLEP
o veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik
Sporazum je do 31. 1. 1979 podpisalo 75 % udeležencev in se na podlagi 9. člena sporazuma uporablja od 1. februarja 1979.
Kamnik, dne 13. februarja 1979.
Predsednik skupščine Kmetijske zemljiške
skupnosti Kamnik
Ivan Orehovec 1. r.
311.
V	skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživpine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 %, in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1978 sc od 1. 3. 1979 daljo povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so bile določene:	•/,
do konca januarja 1978 za	15,7
do konca februarja 1978 za	14,4
do konca marca 1978 za	13,1
do konca aprila 1978 za	n,8
do konca maja 1978 za	10,5
do konca	junija 1978 za	9,2
do konca	julija 1978 za	7,9
do konca avgusta 1978 za	6,6
do konca septembra 1978 za	5,2
do konca oktobra 1978 za	3,9
do konca	novembra 1978	za	2,6-
do konca	decembra 1978	za	1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 56-1/79
Kamnik, dne 21. februarja 1979.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik
Jože Muhvič 1. r
312.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik izdaja na podlagi 11. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22-1464/78), sklepa
2.	seje skupščine — zbora uporabnikov — Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 18. decembra 1978 ter s soglasjem občinske skupščine, sprejetim na 7. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21. decembra 1978 naslednji
SKLEP
o stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leti 1978 in 1979
1
Stopnja amortizacije stanovanjskih hiš in smno-vanj v družbeni lastnini znaša za leto 1978 od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oz. stanovanj 0,25%, za leto 1979 pa 0,32%.
2
Za stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini, stara 100 ali več let, se ne obračunava amortizacija, razen, če je na teh hišah oz. stanovanjih izvršena prenova, katera vrednost presega 50% prvotne vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja.
3
Vrednost prenove iz 2. točke tega sklepa ugotavljajo strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
4
O uporabi amortizacije odloča zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z letnim finančnim načrtom in terminskim programom vlaganj.
5
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1978.
St. 831/78
Kamnik, dne 22. decembra 1978.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik
Vladimir Hvalič Lr.
KOČEVJE
313.
Na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1978 po poprejšnji javni razpravi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini in po javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Kočevje, itako da se prečiščeno besedilo statuta občine Kočevje glasi:
STATUT OBČINE KOČEVJE
kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in
drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini
I. TEMELJNA NAČELA
I
Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov občine Kočevje, ki temelji na ustavno opredeljenem družbenoekonomskem in političnem sistemu, je njihova neodtujljiva pravica in dolžnost.
Nihče ne sme in ne more delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustava Socialistične republike Slovenije in ta statut.
Delovni ljudje in občani uresničujejo in varujejo te svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno, v socialistični zvezi delovnega ljudstva, v zvezi sindikatov, v zvezi socialistične mladine in v zvezi združenj borcev NOV ter družbenih organizacijah, društvih in združenjih, katerih idejna, vodilna in politična sila je Zveza komunistov. Tu se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja.
II
Delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije in socialistične izgradnje ter s tem ustvarjajo idejnopolitične pogoje za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe.
Delovni ljudje in občani neposredno in v samoupravnih organih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društvih in družbenih ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo:
—	širiti in krepiti materialno osnovo družbe in življenja posameznikov, s tem da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;
—	ustvarjati pogoje, v katerih se bodo odpravljale razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
—	širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja zlasti na področjih, kjer prevladujejo funkcije politične oblasti ter graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka;
—	krepiti in razvijati bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije;
—	prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;
—	razvijati vsestransko sodelovanje z vsemi narodi v skladu z načeli neuvrščene politike naše države in solidarnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Delavci, delovni ljudje in občani občine Kočevje neposredno m v samoupravnih organih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih in v občinski skupščini organizirajo in izvajajo priprave na splošni ljudski odpor ter organizirajo družbeno samozaščito. S tem zagotavljajo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter samoupravne socialistične družbe.
III
Delovni ljudje in občani v občini odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih ter združenjih, s samoupravnim sporazumevanjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
Delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja v temeljni organizaciji združenega dela. Vsakemu delavcu v združenem delu je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združeva-vanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter si pridobiva osebni dohodek.
Delavci v združenem delu tudi zunaj temeljne organizacije združenega dela, v okviru družbenopolitičnih skupnosti prek delegatskega sistema neposredno odločajo in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih, družbenih, osebnih in skupnih potreb.
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in izboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se povezujejo za uresničevanje teh in drugih interesov z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju krajevne skupnosti in zunaj nje.
IV
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, socialnega varstva ter socialnega skrbstva, zdravstva, varstva človekovega okolja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ustanavljajo delavci in delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih skupno, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za financiranje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz odnosov na področjih, za katere so ustanovljene.
Delavci in drugi delovni ljudje, ki skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, katere jim nudijo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, urejajo z njimi na načelih enakopravnosti medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, z njenim statutom in pogodbo. Z ureditvijo teh razmerij, pravic, obveznosti in odgovornosti mora biti delavcem in drugim delovnim ljudem, ki dajejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravne interesne skupnosti, zagotovljena pravica, da odločajo o teh sredstvih, in delavcem v organizacijah združenega dela, ki nudijo storitve, pravica, da jim gre enak družbenoekonomski položaj, kot delavcem v drugih organizacijah združenega dela.
V
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih in združenjih in v krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti tudi v občinski skupščini. Temeljno izhodišče za organiziranje in delovanje delegatskega skupščinskega sistema je, da se v občinski skupščini zagotovi zastopanost vseh avtentičnih interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov.
VI
z-veza komunistov v občini kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom, v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja, glavni pobudnik in nosilec politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti.
V socialistični zvezi delovnega ljudstva občine delovni ljudje in občani, družbenopolitične in družbene organizacije, društva ter združenja in vse organizirane socialistične sile na čelu z zvezo komunistov uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen zlasti:
— obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življe-
nja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve;
—	določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij;
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov;
—	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene;
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življ enju.
Delavci prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustreza interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih in drugih' pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij za demokratično določanje kandidatov za člane delegacije, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za ugotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot družbenopolitična organizacija v aktivih borcev NOV deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev iz narodnoosvobodilne borbe in njihovih organizacij skupaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda, delovnih ljudi in za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve. Zavzema se za čimhitrejše in čim boljše reševanje materialnih in drugih vprašanj borcev, kar je tudi pomembna dolžnost vseh družbenih in državnih organov in organizacij.
Zveza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavzemajo, da postanejo marksistični svetovni nazor, programski cilji in opredeljenost ter naloge ZKJ opredelitev in osnova za družbeno aktivnost mlade generacije. Zveza socialistične mladine in druge družbene organizacije in društva, ki združujejo mlade ljudi, se zavzemajo za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma, ki temelji na idejnih in političnih cilj ih naše revolucije.
Zveza socialistične mladine aktivno sodeluje v vseh tokovih družbenopolitičnega življenja in dela ter revolucionarne socialistične vzgoje.
Druge družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije, samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih programov dela.
Občina je dolžna v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva in drugim organiziranim socialističnim silam v občini materialne in druge pogoje za uresničevanje njihovih funkcij, določenih z ustavo in tem statutom. Družbene organizacije, društva in združenja se finan-
tirajo praviloma iz svojih sredstev in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
VII
Občinska skupščina uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini tudi s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah njenih zborov in delovnih teles, in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z organiziranjem skupnih sestankov, z usklajevanjem programov in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
VIII
Občina Kočevje sodeluje z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, pospešuje vse oblike medsebojnega sodelovanja ter s lem prispeva k utrjevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, skovanega v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji.
IX
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine rvočevje in so podlaga za tolmačenje njegovih določb.
Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Kočevje je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Občina Kočevje je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet občinske skupščine, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom drugače določeno.
V	premoženjskopravnih zadevah zastopa občinsko skupščino javni pravobranilec.
Sedež občine je v Kočevju
3.	člen
Območje občine Kočevje določa zakon. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
4.	člen
Občina Kočevje lahko zaslužnim posameznikom, organizacijam in skupnostim podeljuje priznanja.
Vrste priznanj ureja poseben odlok.
5.	člen
Praznik občine Kočevje je 3. oktober, datum zasedanja zbora odposlancev slovenskega" naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943.
Krajevne skupnosti lahko določajo krajevne praznike v svojih statutih.
6.	člen
Častni občan občine lahko postane delovni človek, Ki je izredno zaslužen za razvoj samoupravnega socializma, za utrjevanje miru, bratstva in enotnosti, za razvoj gospodarstva, znanosti in kulture, za razvoj in napredek občine ali širše družbene skupnosti.
7.	člen
Vojaškim enotam narodnoosvobodilne vojske in organizacijam narodnoosvobodilnega gibanja se lahko prizna zaradi izrednih zaslug v borbi proti okupatorju domicil v občini Kočevje.
III.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V
OBČINI
8.	člen.
Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih orgnizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.
9.	člen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.
1.	Samoupravljanje v združenem delu
10.	člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev upravljajo družbene zadeve, usklajujejo skupne interese ter na način, določen v samoupravnih sporazumih in statutih odločajo:
—	z osebnim izjavljanjem o neodtujljivih pravicah: z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum in statut;
—	po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	po delegatih v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju teh skupnosti;
—	po delegatih v zborih občinske skupščine v skladu s tem statutom;
— Po delegatih v organih upravljanja v krajevnih skupnostih v skladu s statutom krajevne skupnosti.
11.	člen
V organizacijah združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka občinske skupščine opravlja dejavnost ali zadeve splošnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katere tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združenega dela, delegati uporabnikov, ustanovitelja, organov občine,,kraj evne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
2. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
12.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev, odločajo o vprašanjih skupnega pomena ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti;
—	soodločajo o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
13.	člen
Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo in odpokličejo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti.
Skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki jo ustanovijo delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je skupnost ustanovljena, sestavljajo:
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih;
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti.
14.	člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz svojih izvoljenih delegacij.
Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in statuti krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način oblikovanja in sestavo splošne oziroma
posebnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, luzmerja ueie-gacij do organov upravljanja temelj mn samoupravnih organizacij in skupnosti ter druga vprašanja, pomembna za delo delegacij in njihovega povezovanja z delavci oziroma delovnimi ljudmi in občani, ki so j in izvolili.
15.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska Skupščina odloča o vprašanjih s teh področij, ki jih določa ta statut.
3.	Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
16.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost m v njej.ter v sodelovanju z urugnm samoupiav-nimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupno-u, se s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in opravljanju nalog.
V krajevni skupnosti se povezujejo tudi deiovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
17.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev hiše, hišnih svetih, na zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini ter po delegatih v širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
18.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu ha-sclja, več naseljih ali delu občine, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosti za neposredno samoupravno uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posameznega naselja ali več naselij ali dela občine ustanovijo krajevno skupnost, razdruzijo večje krajevne skupnosti v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva.
19.	člen
Pobudo za ustanovitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	zbor delegatov krajevne skupnosti;
—	krajevna ali terenske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Pobudo za združitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugim krajevnim skupnostim morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdružiti aii združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
20.	člen
O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevnih skupnosti, izdvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
21.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži zboru delegatov krajevne skupnosti, leta pa krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki o njem organizira in vodi javno razpravo.
Na podlagi pripomb in predlogov danih na javni razpravi pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta.
Statut sprejme zbor delegatov krajevne skupnost. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če zanj glasuje najmanj dve tretjini vseh članov zbora delegatov krajevne skupnosti.
22.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, naloge in način dela organov krajevne skupnosti, način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, urejanja naselij in drugega prostora, otroškega in social-
nega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela. ■
'Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
23.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnosti sprejemajo programe in srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
V tem okviru letno spremljajo uresničevanje planov in programov.
24.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela na območju krajevne skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, katerih delavci živijo na območju krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na področju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, predvsem za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti in za delovanje delegatskega sistema;
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti;
—	s samoprispevkom in
—	z drugimi sredstvi.
25.	člen
Občina odstopa krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog, določenih v planih in programih razvoja krajevne skupnosti in občine, del dohodka od davkov, taks in drugih davščin.
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina.
26.	člen
Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine.
27.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
28.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usl.lajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
4.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje
29.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošn^ združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge iružbeno-Polirične organizacije in družbene organizacije.
30.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
31.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
32.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
33.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikati.
34.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
35.	člen
Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
36 člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost oziroma drugi delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združenega dela in sredstev.
37.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega 'sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi p0 sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici.
38.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Ce sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga organizacija združenega dela lahko uporablja, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
39.	člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samouprav-
na organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da občinski svet zveze sindikatov ali organ občine oziroma izvršni svet.
40.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
41.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu drugače določeno.
42.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
43.	člen
Sprejetje družbenega dogbvora oziroma samoupravnega sporazuma, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v Uradnem listu SRS.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, potem ko je veljavno sklenjen, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, če se podpisniki ne dogovorijo za drug način objave.
Upravni organ občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec organ občine.
5.	Skupščinski sistenr
44.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine, oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
45.	člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela.
2.	Delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združuje svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja
3.	Delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom.
4.	Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
i
46.	člen
Ce se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
47.	člen
člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
48.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate, in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine
49.	člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in od'okom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij temeljne samoupravne organizacije in skupnosti
uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference' ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
50.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
51.	člen
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali z drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
52.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini, svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
53.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
54.	člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomempna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
55.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora; ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
56.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ah na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
57.	člen
Da bi lahko izvrševali svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
58.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt le, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da določi, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vspostaviti imuniteto tudi delegatu, ki sc nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, določi mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora po poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
6.	Oblike osebnega izjavljanja v občini
a) Referendum
59.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, tic delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samouprispevka za financiranje skupnih ah splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih.
60.	člen
Razpis referenduma v občini lahko premagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše, ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
61.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov delavcev v združenem delu občine, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine, občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Občinska skupščina mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis.
62.	člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom.
Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Sklepe o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
63.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovanja tudi delavci v združenem delu, ki še nimajo volilne pravice in stalno prebivajo na območju, na katerem se izvaja referendum.
64.	člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja, pravico slasovanja.
Odločitev, sprejeta na referendumu, se objavi v Uradnem listu SRS.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Občinska skupščina eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
65.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma.
66.	člen
Druga vprašanja, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanja rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije in druga vprašanja, uredi občinska skupščina v skladu z zakonom s posebnim odlokom.
b) Podpisovanje in posebne pismene izjave
67.	člen
Občinska skupščina lahko določi, da delavci v združenem delu v občini oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejmejo odločitev o posameznem vprašanju, pomembnem za delavce v združenem delu oziroma na delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma odločijo o drugih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine.
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejme skupščina oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posameznem vprašanju.
68.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu v občini ter za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izreka večina delavcev v združenem delu v občini ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja.
69.	člen
Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela.
Odločitev je sprejeta, če se zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izreka večina delavcev v združenem delu v občini.
70.	člen
Delovni ljudje in 'občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi
in občane v krajevnih skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja.
71.	člen
Glede podajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami, rokov, organov za vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in objavljanja izida, obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o refe”""-dumu.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
72.	člen
Delovni ljudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in tem statutom uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, telesnokulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitosti ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov, organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja; za urejanje in smotrno Izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere in otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov; za zdravstveno varstvo ter za socialno varnost vseh delovnih ljudi;
—	skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, borcev za severno mejo 1918—1919, slovenskih
dobrovoljcev iz vojn 1912—1918 ter žrtev fašističnega nasilja;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posebno skrb posvečajo stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ter spomenikov ljudske revolucije;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
1.	Družbeno planiranje
73.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah, krajevnih skupnostih in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno družbenoekonomsko politiko in na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občin in njegovo usklajevanje z razvojem ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospeševanje in usklajevanje razvoja posameznih dejavnosti;
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati dela ria vseh stopnjah in vseh oblikah združenega dela;
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka;
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
74.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarstva in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih
interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah, in skupnostih.
75.	člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
76.	člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi dolgoročnega družbenega plana sprejme občinska skupščina.
77.	člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem letnem obdobju.
78.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
79.	Člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
80.	člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovor o osnovah planov občine
81.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skup-
nosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepa za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet oziroma v skladu z zakonom drug samoupravni organ, za drugo samoupravno organizacijo pa njen organ upravljanja. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sme skleniti samoupravne sporazume o osnovah plana iz prejšnjega stavka, če so ti sporazumi v skladu z elementi za samoupravno sporazumevanje, ki so jih določili delovni ljudje temeljne organizacije združenega dela.
Če so s samoupravnim sporazumom o osnovah plana delovne organizacije posamezne sestavine urejene drugače, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, ga sme delavski svet temeljne organizacije združenega dela skleniti le, če se z njim strinja večina vseh delovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela in na način, ki ga določa njen statut.
82.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoj in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
83.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
84.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom občinske skupščine določeno, da so posebnega družbenega pomena.
85.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
86.	člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov o temeljih plana.
Občinska skupščina sprejme na predlog Izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi Izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program za priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
87.	člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
88.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, izvršni svet občinske skupščine v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
89.	člen
Z družbenim planom občine se oblikujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih le-ti odločajo v temeljni in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjata in usklajujeja gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Družbeni plan občine Kočevje vsebuje zlasti:
—	temelje razvojne politike občine,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti,
—■ temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote za zagotavljanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja, ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti v občini, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela občinska skupščina.
90.	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
91.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč in javne obravnave o , osnutku družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Ce do roka, ki je določen za predložitev predloga družbenega plana občine ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 90. člena tega statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme sklepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
92.	člen
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresniče-vanjp ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov m dogovora o osnovah piana občine in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva in enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
93.	člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat na leto, predloži poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju, skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni po postopku, ki je z zakonom in s tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
2.	Gospodarstvo in družbene dejavnosti
94.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela,
jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini in tudi z združevanjem dela in sredstev.
95.	člen
Občina spodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacije združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih si delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
96.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitvami na debelo oziroma z izvoznimi in uvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajno poslujejo, uredijo medsebojne odnose v tem sodelovanju s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.
97.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujajo razvoj storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo.
98.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so nujno potrebne za njihovo življenje in delo.
Občinska skupščina določi z odlokom, ki temelji na zakonu, katere dejavnosti organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske in druge družbene dejavnosti, so posebnega družbenega pomena, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
99.	člen
Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in
potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom.
V	teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti, in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
100.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju komunalnih dejavnosti.
Delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom ustanovijo komunalno skupnost.
V	komunalni skupnosti odločajo o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne zadeve in interese uresničujejo v komunalnih skupnostih in katere v zvezah teh skupnosti.
101.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese ter zadovoljujejo skupne in osebne potrebe pri preskrbi z osnovnimi prehrambenimi dobrinami in drugimi za življenje in delo potrebnimi dobrinami in storitvami, tako da:
—	neposredno po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ali na drug v skladu z zakonom določen način uveljavljajo poseben družbeni interes in določajo način njegovega uresničevanja,
—	kot uporabniki dobrin in storitev neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo dobrine oziroma opravljajo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, v kateri uresničujejo s samoupravnim sporazumom določene skupne interese,
—	z družbenimi piani zagotavljajo pogoje za organizirano in kontinuirano preskrbo z dobrinami in storitvami,
—	se kot uporabniki določenih dobrin in storitev organizirajo v skupnosti potrošnikov, v katerih določajo in usklajujejo svoje zahteve in potrebe po dobrinah in storitvah ter dajejo predloge in predlagajo ukrepe za izboljšanje preskrbe.
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom z odlokom določi, da so določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki proizvajajo, predelu-
jejo ali prodajajo osnovne prehrambene dobrine in druge za življenje in delo nujno potrebne dobrine oziroma opravljajo za življenje in delo nujno potrebne storitve, posebnega družbenega pomena in določi način uresničevanja splošnega družbenega interesa pri opravljanju tel; dejavnosti.
102.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Delovni ljudje in občani v občini v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljajo prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma predelov mesta.
Svoje interese pri načrtovanju, graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občinski ter katere v širši samoupravni interesni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
Občinska skupščina z odlokom na podlagi zakona lahko predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi, prenovi in uporabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom.
Delavci, delovni ljudje in občani načrtujejo in zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanj.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posebno skrb posvečajo stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči.
103.	člen
Delavci ter drugi delovni ljudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in telesne kulture.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah dejavnosti iz prejšnjega odstavka delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni uporabniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združene-
ga dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinskih in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
104.	člen
Delavci ter drugi delovni ljudje in občani v občini skrbijo, da se vzgoj no -izobraževalna dejavnost uresničuje v enotnem vzgoj noizobraževalnem sistemu, oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, vzajemno in solidarno izenačujejo materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi, za napredek, za razširitev materialne osnove osnovne vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje, ustanavljajo osnovne šole in zagotavljajo pogoje za njihovo delo ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
105.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo skupne interese po raziskovalni dejavnosti, usmerjajo raziskovalne pobude, dajejo pobude za načrtovanje družbenega razvoja občine, sodelujejo pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti v republiki, skrbijo za informiranost o raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj občine, pospešujejo uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo druge skupne interese po raziskovalni dejavnosti.
106.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture.
107.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije določajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanje zdravstvenih dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Delavci, delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
Občina zagotavlja plačilo za .storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kril: teh stroškov.
108.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijv za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo
politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
109.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delavci ter delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
110.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, spremljajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva.
3.	Varstvo borcev NOV
111.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, španskim borcem, predvojnim revolucionarjem, odlikovancem z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. Skrbijo tudi za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.
V skladu s predpisi občine, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, delovni ljudje in občani zagotavljajo potrebna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči udeležencem narodnoosvobodilne vojne in njihovim ožjim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, za katere se ugotovi, da potrebujejo družbeno pomoč.
Delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo tudi druge oblike varstva, predvsem pa:
—	zagotavljajo zdravstveno varstvo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in njihovim družinskim članom, ki niso zavarovani po drugih predpisih,
—	prispevajo k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo,
—	skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje udeležencev narodnoosvobodilne vojne,
—	prispevajo sredstva za oskrbo v domovih počitka udeležencev narodnoosvobodilne vojne, če sami ali njihovi ožji družinski člani nimajo zadostnih sredstev za plačevanje oskrbnine,
—	zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne ter ožjih družinskih članov njihovih družin.
4.	Urejanje prostora
112.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini določajo program in politiko urbanizacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe mestnega zemljišča in jo uresničujejo z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine. Posebno pozornost posvečajo tudi zagotavljanju potrebnih zelenih površin in objektov za oddih in rekreacijo.
Delavci, delovni ljudje m občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem.
5.	Varstvo človekovega okolja
113.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavlja osnovne pogoje za življenje in delo.	,
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive pojave in posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
114.	člen
Občinska skupščina z družbenimi plani, prostorskimi plani in svojimi predpisi zagotavlja in določa smotrno izrabo prostora in pri tem posveča posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
115.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljševanje okolja delovnega človeka in občana in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju.
Občinska skupščina in njeni organi posvečajo posebno skrb varstvu zraka, ohranitvi obstoječih parkovnih površin in zelenic ter površin namenjenih za rekreacijo.
116.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno ali skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
6.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
117.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti In družbene samo-
zaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljenimi ukrepi Socialistične republike Slovenije ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
118.	člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
119.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	izvršni svet,
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito.
Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih, z vsemi pristojnostmi predsedstvo občinske skupščine v sestavu, ki ga določa občinski odlok.
120.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine. Sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte iz tega področja.
Občinska skupščina spodbuja nosilce družbene samozaščite v občini, da uresničevanje nalog družbene samozaščite uredijo z družbenim dogovorom v okviru svojih pristojnosti in nalog, pa tudi spremlja izvrševanje sklenjenega družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini.
121.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru ljubljanske regije.
122.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega
dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti po svoji redni dejavnosti pripravljajo na splošni ljudski odpor in zagotavljajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev.
Sestavo, naloge in način dela za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
123.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
124.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno pripravljenostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in varnost.
125.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih, štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom, in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
126.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah
ter v drugih izrednih razmerah za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako, kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah in pristojnostih drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom.
Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacija in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite se določijo, v skladu z zakonom, s statutom krajevne skupnosti.
127.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugega materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
128.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani po posebnem programu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
129.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
130.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
7.	Kadrovska politika in zaposlovanje
131.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini in usmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike.
132: člen
Pri uresničevanju ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
—	določajo strukturo kadiov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela:
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov;
—	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov na odgovorna delovna mesta;
—	skrbijo, da so na družbene, samoupravne in poslovne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralno-etičnimi kvalitetami;
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
133.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
134.	člen
Zaradi uspešnega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
135.	člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela.
136.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja ž družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni ljudje in občani posebno skrb posvečajo zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
137.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje, v kateri si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter za varovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
138.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko štipendiranja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občinski skupščini.
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko štipendiranja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Delovni ljudje in občani v občini odvajajo za štipendiranje dogovorjeni del sredstev, ki se morajo namensko uporabiti za štipendiranje kadrov za potrebe občine.
8.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe
v občini
139.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb razporejajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih prihodkov.
140.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb razporejajo delavci del dohodka temeljne organizacije
združenega dela. Za zadovoljevanje teh potreb pa delavci, delovni ljudje in občani iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja plačujejo davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
141.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
142 člen
Delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb.
Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih kriterijih se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavlja sredstva v proračunu občine.
143.	člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
144.	člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
145.	člen
Da bi delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo v razpravo in sprejem delavcem v temeljnih organizacijah in občanom v krajevnih skupnostih, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni organizaciji in občanom praviloma na voljo najmanj 30 dni.
146.	člen
Organi in organizacije, ki so jim sredstva za delo zagotovljena iz občinskega proračuna, so dolžni občini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
9.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene
lastnine
147.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:
1.	občinska skupščina in njej odgovorni organi;
2.	temeljno sodišče, samoupravna sodišča in sodišča združenega dela;
3.	temeljno javno tožilstvo;
4.	organi javne varnosti;
5.	organ za kaznovanje prekrškov;
6.	družbeni pravobranilec samoupravljanja;
7.	javno pravobranilstvo.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon in samoupravni splošni akti.
a)	Občinska skupščina in njej odgovorni organi
148.	člen
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialistične morale pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
149.	člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	odreja še druge z zakonom določene ukrepe.
Preden odloči o začasnem ukrepu, lahko določi
skupščina občine delavcem v organizaciji združenega dela rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasni ukrep.
b)	Temeljno sodišče, samoupravna sodišča in sodišča združenega dela
150.	člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča ter sodišča združenega dela kot samostojni družbeni organi varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
151.	člen
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in problematiki svojega dela.
Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču, voli občinska skupščina.
152.. člen
Samoupravna sodišča in sodišča združenega dela rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Sodnike sodišč združenega dela voli občinska skupščina.
153.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodišč.
c)	Temeljno javno tožilstvo
154.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona ter v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njenih funkcij ter daje občinski skupščini, družbenim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za proučevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
155.	člen
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
č) Postaja milice
156.	člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljevanju besedila: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine.
157.	člen
Postaja milice oziroma njen oddelek ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
158.	člen
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa in ga razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretariat za notranje zadeve.
159.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka občinski skupščini in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča občinski skupščini ali njenemu izvršnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve, na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude o vprašanjih s področja organizacije in dela postaje milice oziroma oddelka.
160.	člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov se zagotovi v občinskem proračunu v skladu z določbami 154. člena in 155. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
d)	Uprava javne varnosti
161.	člen
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti
162.	člen
Uprava javne varnosti je dolžna dajati občinski skupščini letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na svojem področju.
e)	Organ za kaznovanje prekrškov
163.	člen
Organ za kaznovanje prekrškov je samostojen organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
164.	člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki določi število sodnikov za prekrške.
Sodnika za prekrške se voli za dobo osmih let. Po preteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen.
165.	člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških.
Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svojem delu.
Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu.
f)	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
166.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Državni organi in organi samoupravljanja organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan poročati občinski skupščini o problemih in pojavih s svojega delovnega področja.
167.	člen
Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
g)	Javno pravobranilstvo
168.	člen
Javno pravobranilstvo je organ občine, ki je njen pravni zastopnik v premoženjsko-pravnih zadevah in opravlja druge z zakonom določene naloge.
Javni pravobranilec o svojem delu obvešča skupščino občine.
Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo.
169.	člen
Sredstva za aeio temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščina v skladu z zakonom.
10.	Nadzorstvo nad zakonitostjo dela
170.	člen
Občinska skupščina in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
171.	člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega
samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
172.	člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
173.	člen
Če občinska skupščina v roku iz 172. člena tega statuta ne začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
174.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so jim potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
175.	člen
Določbe členov 170 do 174 tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
11.	Družbenopolitične organizacije
176.	člen
Delovni ljudje in občani v občini se svobodno združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije zato, da lahko neposredno ali preko svojih delegatov izražajo politične pobude in predloge ter se dogovarjajo za enotna stališča ob reševanju skupnih vprašanj življenja in razvoja občine ter širše družbenopolitične skupnosti.
177.	člen
Družbenopolitične organizacije občine na čelu z zvezo komunistov kot vodilno, idejno in politično silo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, kot sestavni del družbenopolitičnega sistema v občini, uresničujejo z ustavo in njihovimi statuti opredeljene naloge pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoju samoupravnih odnosov v občini.
178.	člen
Organizacija zveze komunistov v občini kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je ustvarjalni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in
nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti ter za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu občine.
179.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je kot prostovoljna, demokratična in enotna fronta delovnih ljudi m občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil z zvezo komunistov na čelu najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine.
SZDL občine, delovni ljudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile, dosegajo in zagotavljajo politično in akcijsko enotnost ter usklajujejo stališča o vseh skupnih družbenih vprašanjih življenja in razvoja občine.
Delovni ljudje in občani v SZDL uresničujejo zlasti naslednje družbenopolitične naloge:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja,
—	usklajujejo mnenja in sprejemajo stališča glede reševanja družbenih vprašanj, v skladu z interesi, ki jih izražajo ob uresničevanju svojega samoupravnega in demokratičnega položaja,
—	določajo osnove programov politične aktivnosti in skupna merila za volitve delegacij in delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate, za javne samoupravne in druge družbene funkcije,
—	skrbijo za usklajeno oblikovanje splošnih načel kadrovske politike,
—	spremljajo in obravnavajo delo samoupravnih organov in organov oblasti, nosilcev samoupravnih in drugih družbenih pooblastil, dajejo mišljenja, kritične ocene glede zagotavljanja družbenega nadzora in javnosti dela samoupravnih organov in organov oblasti,
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladih in njihovih organizacij v celotnem družbenem in političnem življenju, za vzgojo mlade generacije v duhu tradicij NOV in socializma, zasnovanega na zgodovinski vlogi delavskega razreda in znanstvenih osnovah marksizma,
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno informiranje, zagotavljanje socialistične usmeritve in uresničevanje družbenih interesov v sredstvih informiranja,
—	usmerjajo in sodelujejo pri organizaciji referenduma kot najbolj neposredne oblike odločanja delovnih ljudi in občanov ter pri javnih razpravah kot organizirani možnosti njihovega sodelovanja pri sprejemanju odločitev, pomembnih za delo in življenje vseh delovnih ljudi in občanov,
—	oblikujejo ali usklajujejo politične osnove dogovarjanja, odločanja in spremljanja uresničevanja sprejetih stališč o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane.
Delovni ljudje in občani se pri svojem delu v organizaciji SZDL borijo za medsebojne humane odnose, za razvijanje socialistične demokratične in patriotične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialistič-
nih, samoupravnih, demokratičnih družbenih odnosov ali jim na drug način škodujejo.
180.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo: za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov, samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja: za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev; pridobivanju in delitvi dohodka in ori določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in za večjo produktivnost dela; za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij ; za demokratično predlaganje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije teh organizacij in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavcev, za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samouprav-Ijalcev.
Sindikati dajejo pobude in predloge skupščini in ustreznim samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim organizacijam v občini, za reševanje posameznih vprašanj.
181.	člen
V organizacijah zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOV. delovni ljudje in občani, v skladu s programom zveze komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva, razvijajo tradicije NOV in jih prenašajo na mlade generacije. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupščini občine in samoupravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
182.	člen
Organizacija zveze socialistične mladine s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje mlade ljudi v celotno družbenopolitično življenje občine in zagotavlja njihov vpliv na sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja občine ter na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj mladine v združenem delu in občini.
183.	člen
Delovni ljudje In občani se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, glede na svoje interese in potrebe ter delujejo po svojih statutih in programih SZDL in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje.
184.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, v pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov pri volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
185.	člen
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti.
V.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
186.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in naj višji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi tega statuta, ustave SR Slovenije in zakonov.
187.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Občinska skupščina:
—	odloča o spremembi statuta občine Kočevje,
—	določa splošna načela, cilje in smer politike družbenega razvoja občine,
—	sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago,
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov,
—	spodbuja in skrbi za razvijanje in prenašanje revolucionarnih tradicij NOB,
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese,
—	razpisuje občinski referendum,
—	skrbi za izvajanje sprejete politike predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
—	odloča o razpisu javnega posojila,
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakoni-
tostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini,
—	določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov,
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenje in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika in člane izvršnega sveta občinske skupščine,
—	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine,
—	imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe v skladu z zakonom,
—	voli predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	voli predsednika in sodnike sodišča združenega dela,
—	imenuje družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike, »
—	imenuje javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	imenuje javnega tožilca in njegove namestnike,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev v skladu z zakonom,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, tem statutu in drugih predpisih.
188.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delavcem v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom, s podpisovanjem ali posebnimi pismenimi izjavami.
189.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo:
—	spremembe in dopolnitve statuta občine,
—	družbene plane,
—	predpise, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
—	razpis občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere tako določa zakon.
190.	člen
Predlagatelj, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—	ob sprejemanju akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
—	na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
2.	Sestava
191.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
192.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 40 delegatov, in sicer:
—	35 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—	1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s prosvetno-kulturnega področja in raziskovalnega področja,
—	1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s socialno-zdravstvenega področja,
—	2 delegata delovnih ljudi, ki delajo v kmetijstvu, obrti in podobnih dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združuje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
—	1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
3.	Pristojnosti in delo zborov
193.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični' zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
194.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vpra-
šanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
195.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta,
—	o razpisu referenduma,
—	o razpisu javnega posojila,
—	o podelitvi domicila,
—	o pobratenju z drugimi občinami in mesti;
sprejemajo:
—	spremembe statuta občine,
—	poslovnik občinske skupščine,
—	družbeni plan občine,
—	družbeni plan razvoja ljubljanske regije;
sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničevanje z družbenimi načrti začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka,
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
—	skrb za udeležence NO V,
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—	pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine,
—	pristojnost, organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine,
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih organov in njihovih služb,
—	razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka,
—	občinski referendum,
—	priznanja občine,
—• ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov skupščine;
volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega syeta,
—	predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine,
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	predsednika in sodnike sodišča združenega dela;
imenujejo in razrešujejo:
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike,
—	javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	sekretarja občinske skupščine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če tako določa zakon ali predpis občinske skupščine;
določajo delegate:
—	za zbor občin Skupščine SR Slovenije,
—	za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije.
196.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun irt zaključni račun proračuna občine; opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni pristojen poseben zbor,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov in taks ter drugih davščin,
—	odločata o vključitvi občine v skupnosti občin,
—	odločata o ukrepih za varstvo vrednot človekovega okolja,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	sprejemata začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi in če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—	opravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenje in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	odločata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora,
—	potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon,
—	sprejemata predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti,
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi teh skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami,
—	odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	imenujeta individualne poslovodne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina,
—	imenujeta člane organov samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina,
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oziroma, za katere ni pristojen posamezen zbor.
197.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo na:
—	temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini, zlasti na:
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, odvetniško in drugo pravno pomoč,
—	združevanje občanov,
—	vprašanja verskih skupnosti,
—	vprašanja informiranja v občini in na pogoje javnega obveščanja,
—	dmge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
198.	člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte in ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,
—	varstvo pri delu,
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih področjih in družbenih področjih,
—	obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti,
—	usklajevanje posameznih skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov,
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora,
—	zbor združenega dela samostojno sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco
delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata na zasedanje zbora združenega dela v Skupščini SR Slovenije.
199.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka temeljne organizacije združenega dela za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu teh sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
200.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno v skladu s svojo pristojnostjo:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	določa kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja KS v občini,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine,
—	obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja lokalnih cest in urejanje prometa na njih,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča' združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
201.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena,
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	sprejemajo plane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
202.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo in odpokličejo delegate za zbor občin Skupščine SR Slovenije,
—	volijo delegate za zvezni zbor Skupščine SFRJ,
—	volijo predsednika in člane predsedstva SR Slovenije,
—	odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in mesti,
—	razglasijo sklep o podelitvi nagrad in priznanj občine,
—	opravljajo druge zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom skupščine.
203.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
204.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
205.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
206.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
207.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občanske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
4.	Predsednik, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov
208.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov v občinski skupščini na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost.
209.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine,
—	daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela,
—	skrbi za izvajanje poslovnika občinske skupščine,
—	skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
210.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
211.	člen
Podpredsednik občinske skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
212.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog občinske konference SZDL.
Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
213.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in drugimi predpisi.
214.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
215.	člen
Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo:
—	predsednik občinske skupščine,
—	podpredsednik občinske skupščine,
—	predsedniki zborov občinske skupščine,
—	predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo z zbori občinske skupščine, in sicer tedaj, ko predsedstvo razpravlja in odloča o zadevah, v katerih te skupščine enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine.
Pri delu predsedstva stalno sodelujeta predsednik izvršnega sveta ali član izvršnega sveta, ki ga pooblasti predsednik in sekretar občinske skupščine.
Po potrebi sodelujejo pri delu predsedstva občinske skupščine predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij ter organov.
Predsedstvo občinske skupščine kot koordinacijsko
telo:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje Skupščine občine Kočevje s Skupščino Socialistične republike Slovenije in s skupščinami drugih občin,
—	skrbi za sodelovanje občinske skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	usklajuje delo zborov in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore,
—	skrbi za izvajanje poslovnika skupščine, razlaga določbe poslovnika skupščine in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine in zborov,
—	spremlja delo delovnih teles in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve v zvezi z delom teh teles,
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v proračunu občine zagotovljena za delo skupščine,
—	predlaga zborom skupščine akte o organizaciji sekretariata skupščine,
—	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom skuoščine.
5.	Sekretar občinske skupščine
216.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih nalog v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov in teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ima občinska skupščina sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina za štiri leta in je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren občinski skupščini.
Organizacijsko in delovno področje sekretariata skupščine določi občinska skupščina z odlokom.
6.	Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
217.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna
telesa za preučevanje predlogov predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
218.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za odlikovanja,
—	statutarno-pravno komisijo,
—	komisijo za verska vprašanja.
219.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
220.	člen
Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
221.	člen
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo tri do petnajst članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
222.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja določa poslovnik za delo skupščine oziroma zborov.
VI.	IZVRSNI SVET
223.	člen
Občinska skupščina ima kot svoj izvršilni organ izvršni svet. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statuta, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov in organizacij.
224.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in določeno število članov. Število in sestav članov sveta določi občinska skupščina z odlokom.
Občinska skupščina voli predsednika in podpredsednika izvršnega sveta, ki ju predlaga občinska konferenca SZDL, po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Mandatna doba predsednika in članov izvršnega sveta je štiri leta.
Člani izvršnega sveta so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
225.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Ce izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji vlogi do izvolitve novega sveta.
226.	člen
Izvršni svet občinske skupščine zlasti:
—	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov skupščine občine,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
—	daje občinski skupščini mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
—	predlaga družbeni plan občine, urbanistične rede in zazidalne načrte,
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun 0 izvršitvi proračuna, izvršuje občinski proračun,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov, ki jih po statutu ali odloku ustanovi občinska skupščina, ter sprejema ukrepe za izboljšanje organizacije dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
—	izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov občinske skupščine,
—	daje občinski skupščini mnenja, stališča in Predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, skrbi, da izvajajo politiko skupščine občine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah,
—	nadzoruje delo upravnih organov in opravlja ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom ali splošnim aktom.
Izvršni svet občinske skupščine opravlja v mejah Pravic in dolžnosti naslednje zadeve s področja ljudske
obrambe:
—	usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah,
—	določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine in skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov, temelj-nih upravnih organov za delo v vojni,
—	predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu, in za zagoto-vitev blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje pri-Prav in dejavnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko
obrambo,
—	skrbi za izdelavo in izvajanje ukrepov za pripravljenost upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij občinskega pomena za primer neposredne vojne nevarnosti,
—	obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k varnostni oceni,
—	opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter tem statutom,
—	odloča o sporih o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi,
—	skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini. .
227.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z izvršnimi odbori samoupravnih interesnih skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in njihovimi združenji, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Ce izvršni svet občinske skupščine obravnava zadeve, ki jih predlože samoupravne interesne skupnosti v občini za sejo občinske skupščine, povabi na svojo sejo predsednike izvršnih organov teh skupnosti.
228.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
229.	člen
' Predsednik izvršnega sveta sklicuje in vodi seje sveta ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.
230.	člen
Izvršni svet je dolžan obveščati občinsko skupščino o svojem delu.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine. Izvršni svet je dolžan, da zborom občinske skupščine na njihovo zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine.
231.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike, izvrševanja odlokov ali drugih aktov občinske skupščine, ki so predlagani za izdajo, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predloženi odlok ali drug akt, ki je predlagan za izdajo, lahko postavi vpi-ašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Ce občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
232.	člen
Najmanj pet delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
233.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih izdaja sam, ter predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v občinski skupščini.
Člani izvršnega sveta so dolžni izvajati sklepe in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
234.	člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora poslati organu, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo njenega dela, na njegovo zahtevo obvestila in podatke, ki jih potrebuje za nadzorstvo.
235.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati občinske skupščine.
O imuniteti članov izvršnega sveta odloči svet.
236.	člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do občinske skupščine in njenih zborov, do organov samoupravnih interesnih skupnosti v občini in do občinskih upravnih organov se določijo z odlokom občinske skupščine.
VIL UPRAVNI ORGANI OBČINSKE SKUPŠČINE
237.	člen
Upravni organi občinske skupščine opravljajo naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katere so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo določa občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katere so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okvi.u svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
238.	člen
Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati se v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
239.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
240.	člen
Upravni organi so organizirani kot sekretariati in komiteji.
Sekretariat se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev na področju, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog,. ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, pri izvrševanju drugih predpisov in splošnih aktov.
Naloge iz delovnega področja komiteja v okviru pooblastil, določene z odlokom občinske skupščine, opravlja komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja.
241.	člen
Upravne organe in njihovo delovno področje določi občinska skupščina z odlokom.
242.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje
upravnih nalog ter pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
Predstojnike upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta in komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine.
243.	člen
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta osebno odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu.
244.	člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine ali na seji zborov je dolžan dati odgovor.
245.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
246.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov, sestavljajo delovno skupnost upravnih organov.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa še urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
247.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim in določijo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
VIII.	DRUŽBENI SVETI
248.	člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami v občini se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja in izvajanja
politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi družbenega dogovora. Z odlokom določi področje dela, sestav in način dela družbenih svetov.
249.	člen
Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, obravnavanja vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih predpisov, ter za spremljanje dela teh organov se družbeni sveti ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja.
Družbene svete pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja ustanovi izvršni svet v skladu z odlokom občinske skupščine.
IX.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
250.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
251.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
252.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Če je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drugi pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
253.	člen
Odloke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
254.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
255.	člen
Predpis ali drugi akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skup-
ščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori ali skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa ali drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
256.	člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno dejavnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Ce zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov vseh delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
257.	člen
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov vseh delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
258.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
259.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan, proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
260.	člen
Predpis ali drugi splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
X.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
261.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
262.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno m pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov in ukrepov ter izvrševanju nalog s svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zahtevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
263.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
264.	člen
O delu občinske skupščine in njenih organov obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
265.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti, ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost in se ne smejo objaviti.
.. ?	266- člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti podatki:
—	iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—	o organiziranosti civilnega sektorja,
—	o organizaciji civilne zaščite,
—	o strateških objektih,
—	o opremi ljudske obrambe,
—	drugi podatki, za katere tako sklene občinska skupščina.
267.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
268.	člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov se ustanovi v občini informacijsko-dokumentacijski (INDOK) center.
INDOK center v občini opravlja predvsem naslednje temeljne naloge:
—	zbira vsa dokumentacijska in informacijska gradiva, ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje na ravni občine,
—	evidentira in ureja zbrana gradiva po enotnem klasifikacijskem sistemu, veljavnem za vse INDOK centre v delegatskem sistemu v republiki,
—	obvešča delegate, delovne ljudi in občane o zbranih informacijah v centru prek obstoječih sredstev javnega obveščanja in prek lastnih komunikacijskih kanalov,
—	usklajuje in povezuje dejavnosti informativnih služb v organizacijah združenega dela in informativnih skupin v krajevnih skupnostih in se prek republiškega INDOK centra vključuje v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republiki.
269.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XI.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH JAVNIH FUNKCIJ
270.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil. ■
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij Pod družbenim nadzorstvom.
271.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupšči-ni in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
272.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih Pravic in dolžnosti ter pooblastil. V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela lahko občinska skupščina funkcionarju postavi vprašanje njegove zaupnice, ga odpokliče ali razreši funkcije.
273.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
274.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
275.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Kočevje z drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
276.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
277.	člen
Skupščina občine Kočevje in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino Kočevje in Socialistično republiko Slovenijo.
Skupščina občine Kočevje in njem organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
278.	člen
Občina Kočevje sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določitev zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali na se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja in medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih organizacijah in skupnostih.
279.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, občina Kočevje sprejema listino o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina.
280.	člen
V	skladu s sprejeto zunanjo politiko socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nevme-šavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za svetovni mir, sodeluje občina Kočevje z mesti in organizacijami v tujini.
XIII.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
281.	člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
282.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
283.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno pravna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo, ki traja najmanj 30 dni.
Po končani javni razpravi poda statutarno pravna komisija občinski skupščini predlog sprememb stzluta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
284.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem po-’n :ma enako veljavo kot sprememba statuta.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
285.	člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo svoje predpise uskladiti s tem statutom do 30. junija 1979.
286.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Kočevje, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 18. marca 1974 in je objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 20/74.
287.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 011-1/78-1/2
Kočevje, dne 27. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk 1. r.
314.
Na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 31/76), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih, socialnega varstva (Uradni list SRS. št. 39/74) v zvezi s 16. členom zakona o družbenem varstvu otrok m o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/73 in 14/77) in 25. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77) ter 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 125. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je Skupščina občine Kočevje na seji vseh zborov dne 20. decembra ter na sejah skupščin: izobraževalne skupnosti Kočevje dne 7. decembra 1978, kulturne skupnosti občine Kočevje dne 7. decembra 1978, občinske zdravstvene skupnosti dne 8 decembra 1978 in občinske skupnosti socialnega varstva dne 24. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o obračunavanju in izplačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti za čas od 1. 1. do 31. 12. 1979
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela. delovne organizacije, skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom na sredstvih v zasebni lasti ustvarjajo dohodek, in ki niso sprejeli dopolnil k družbenim dogovorom o temeljih planov družbenih dejavnosti za leto 1979 in 1980, plačujejo v letu 1979 prispevke za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti po tem odloku.
2.	člen
Zavezanci iz 1. člena tega odloka plačujejo prispevke po naslednjih prispevknih stopnjah:
Od bruto osebnih dohodkov:	7»
—r za otroško varstvo	1,38
— za izobraževanje	4,96
•/.
—	za	kulturo	0,88
—; za	telesno kulturo	0,36
—	za	socialno skrbstvo	0,76
—	za	zdravstveno varstvo	7,81
Iz dohodka TOZD (osnova bruto OD):
—	za	zdravstveno varstvo	1,70
—	za	zaposlovanje	0,20
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-14/78-2/1
Kočevje, dne 20. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž. 1. r.
LAŠKO
315.
Skupščina občine Laško je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 31/76 in 8/78) in 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78), na seji družbenopolitičnega zbora dne 5. februarja 1979 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74 in 1/75) ter (Uradni list SRS, št. 6/76, 27/76, 31/76, 6/77, 24/77 in 11/78) se 25. člen spremeni in se glasi:
»Za pospeševanje razvoja glede na posebne potrebe posameznih obrtnih strok se odmerjeni davek zniža za 30 °/o zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti:
—	krojaštvo,
—	pletilj st vo,
—	šiviljstvo,
—	vezilj stvo,
—	čevljarstvo,
—	sodarstvo,
—	moško frizerstvo,
—	krpanje perila, nogavic in vrečk,
—	brušenje nožev in britev,
—	sedlarstvo vprežne opreme,
—	podkovsko kovaštvo,
—	kolarstvo,
—	kovaško popravilo vozov in kmetijskega orodja,
—	vodoinštalaterstvo,
—	urarstvo,
—	pedikura,
—	popravilo dvokoles in mopedov,
—	likanje oblek in perila,
—	čiščenje obutve,
—	žaganje drv,
—	popravilo gospodinjskih aparatov
—	popravilo TV in radio aparatov.
Olajšava iz prvega odstavka tega člena ne more znašati več kot 10.000 dinarjev. Zavezanci, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico in pričeli z obrtno dejavnostjo in se pismeno zavežejo s posebno izja-
vo, da bodo v občini Laško opravljali neprekinjeno obrt vsaj 5 let, uživajo še posebno olajšavo kot sledi:
•/o
—	deficitarne dejavnosti:	1. leto poslovanja 100
2.	leto poslovanja 50
—	ostale dejavnosti:	1. leto poslovanja 50
2.	leto poslovanja 25
Če zavezanec prekine obrtno dejavnost pred potekom 5 let je dolžan povrniti celotno priznano vsoto olajšav s pripadajočimi obrestmi.
Olajšave po tem členu ne morejo koristiti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot stranski poklic (popoldanska obrt).«
2.	člen
26. člen se spremeni in se glasi:
A.	»Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti v smislu 89. člena zakona o davkih občanov se plačuje od naštetih dohodkov po naslednjih stopnjah:
1.	Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, re-
vij in podobno, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno po stopnji	10 °/o
2.	Od prodaje srečk in vplačil pri športni napo-
vedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lestne telesne moči in od dohodkov od domače obrti, od dohodkov potujočih zabavišč po stopnji	20%
3.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov
ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih	dejavnosti po stopnji	.	30%
4.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo
storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije: od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	po	stopnji	40%
Zbiralci odpadnega materiala ter dohodki od domače obrti, če gre za ročno delo so oproščeni davka po odbitku na tak dohodek.
Zavezanci, ki opravljajo storitve krajevnim skupnostim in turističnim društvom so oproščeni davka po odbitku na tak dohodek.
Obiralci hmelja, ribeza in prevozi mleka na odkupna mesta so oproščeni davka po odbitku na tak dohodek.
B.	Davek po odbitku iz intelektualnih storitev se
plačuje po stopnji	40%
C.	Davek iz osebnega dohodka iz avtorskih pravic,
patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji	20 %
Davek od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedi!, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prire-
ditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo	40°/o
Od dohodkov, ki jih prinašajo patenti in tehnične izboljšave se davek ne predpiše.«
3.	člen
Odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 422-4/79
Laško, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
316.
Na podlagi 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78>je Skupščina občine Laško na seji družbenopolitičnega zbora dne 5. februarja 1979, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 6. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o pripravah za izdelavo prostorskega plana občim Laško
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja ureja obvezna priprava prostorskega plana občine Laško.
Prostorski plan se pripravi za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
Priprave za izdelavo prostorskega plana se začno takoj po uveljavitvi tega odloka.
2.	člen
Nosilci prostorskega plana in dogovarjanja so temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva, krajevne skupnosti in Skupščina občine Laško ter tiste TOZD, OZD in SIS izven občine, katerih dejavnost in potrebe neposredno vplivajo na spremembo prostora v občini Laško.
3.	člen
Za pripravo dokumentov prostorskega plana skrbi Izvršni svet Skupščine občine Laško.
Izvršni svet skrbi za izvedbo postopka dogovarjanja o temeljih prostorskega plana občine in na osnovi določb začasne obvezne enotne metodologije imenuje delovno skupino za Izdelavo občinskih prostorskih dokumentov občine Laško. Naloge delovne skupine so določene v začasni obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznosti enotnih kazalcev planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/78 z dne 15. 5. 1978). 4
4.	člen
•■’o sprejetju tega odloka pripravi in sprejme Izvršni svet Skupščine občine Laško delovni program, s katerim se opredelijo posamezne faze pripravljanja in
sprejemanja prostorskega plana, določijo organi in službe, njihove naloge, obveznosti in roki ter sredstva za izvršitev teh nalog.
5.	člen
Nosilci planiranja, navedeni v 2. členu, so dolžni takoj sprejeti sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorske plane, upoštevajoč 4. člen tega odloka.
6.	člen
S tem odlokom se uvaja kot začetna faza dela pri pripravi prostorskega plana izdelava strokovnih osnov in smeri, ki bodo na voljo samoupravnim organizacijam in skupnostim za pripravo dokumentov tega plana.
Izvršni svet Skupščine občine Laško predloži predlog smernic v razpravo in sprejetje občinski skupščini do 30. 9. 1979.
Skupščina občine Laško sprejme smernice s posebnim odlokom.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Laško predloži udeležencem prostorskega planiranja predlog dogovora o temeljih prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smernic prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v skladi, z delovnim programom do 30. 12. 1979.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Laško predloži predlog občinskega prostorskega plana v obravnavo skupščini do 30. 11. 1980.
Občinska skupščina sprejme prostorski plan skladno z odlokom o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji do 31. 12. 1980.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-13/78
Laško, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
317.
Na podlagi 41.f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja, pa so že v uporabi v občini Laško
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih bo pristojni upravni organ razvrstil objekte, ki so bili v občini Laško zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja pa so že v uporabi (v nadaljnjem besedilu: objekti).
2.	člen
V	kategorijo objektov, za katere lahko pristojni občinski upravni organ izda lokacijsko dovoljenje, se razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo tale merila:
1.	da so zgrajeni na območjih, ki se urejajo po določilih urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda ali z zazidalnim načrtom in je na njih gradnja dovoljena, razen na območjih iz 2. odstavka 5. člena tega odloka;
2.	da so oblikovani v krajini primerni arhitekturi, o čemer dasta mnenje oz. soglasje pooblaščeni organizaciji: Razvojni center Celje in Zavod za spomeniško varstvo Celje;
3.	da ne ovirajo interesov prostora in da ne predstavljajo nevarnosti glede požara, življenja in zdravja ljudi ter prometa ali drugačne nevarnosti (npr. onesnaževanja okolja z odpadki ipd.).
Pristojni upravni organ je pred razvrstitvijo objekta v kategorijo, dolžan pridobiti pismeno mnenje ali soglasje organizacij in skupnosti iz 2. in 3. alinee prejšnjega odstavka tega člena.
3.	člen
V	kategorijo objektov, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje, ker so zgrajeni na območjih kjer taka gradnja ni bila predvidena in se morajo odstraniti. Odstranitev pa se za določen čas lahko odloži, ker neposredno še ne ovirajo izvajanja urbanističnega dokumenta. V to kategorijo se razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo merila 2. in 3. alinee 1. odstavka 2. člena tega odloka.
4.	člen
V	kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrstijo objekti, zgrajeni brez dovoljenj na zavarovanih površinah in zavarovanih območjih zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, prometnokomunalnega, spomeniškega ali naravovarstvenega interesa in neposredno ovirajo izvajanje sprejetih urbanističnih dokumentov.
Zavarovane površine in območja po prejšnjem odstavku so v občini Laško določena z urbanističnim programom občine Laško.
5.	člen
Pristojni upravni organ mora opraviti razvrstitev objektov po merilih tega odloka v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-7/78
Laško, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
318.
Skupščina občine Laško je na podlagi 3. odstavka
2.	člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/73) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
V odloku o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75 in Uradni list SRS, št. 18/76, 6/77 in 3/78) se drugi člen spremeni in se glasi:
Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine za leto 1979 znaša 4.700 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-5/78
Laško, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
2.19.
Skupščina občine Laško je na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76, 8/78 in 23/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča
1.	člen
Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih otroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 3-141/78) se spremeni tako, da se
—	vi. členu letnica »1978« nadomesti z letnico »1979«
—	v 2. členu znesek »4.200« nadomesti z zneskom »4.700«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-8/78
Laško, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
320.
Skupščina občine Laško je na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in po 252. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2.	člen
Na območju občine Laško lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-6/78
Laško, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
LENART
321.
Na podlagi 165. člena statuta krajevne skupnosti Zg. Ščavnica je konferenca krajevne skupnosti Zg. Ščavnica, po opravljeni javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov na svoji seji dne 17. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o sprejemu statuta krajevne skupnosti Zg. Ščavnica
1
Konferenca krajevne skupnosti Zg. Ščavnica je ugotovila, da so bile spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti Zg. Ščavnica v javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov. Javno razpravo je vodila krajevna konferenca SZDL Zg. Ščavnica. 2 3 4
2
Vsi zbori delovnih ljudi in občanov so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti Zg. Ščavnica.
3
Konferenca krajevne skupnosti Zg. Ščavnica ugotavlja, da je sprejet statut krajevne skupnosti Zg. Ščavnica v prečiščenem besedilu.
Sklep o sprejemu statuta se razglasi v Uradnem listu SRS.
4
Statut krajevne skupnosti prične veljati osmi dan po objavi tega sklepa in se s tem dnem preneha uporabljati statut krajevne skupnosti Zg. Ščavnica, ki nosi oznako številka 87/75 z dne 9. 12. 1975.
Zg. Ščavnica, dne 12. februarja 1979.
Predsednik konference krajevne skupnosti Zg. Ščavnica Herman Potočnik 1. r.
LITIJA
322.
Izvršni svet Skupščine občine Litija je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji 13. decembra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija—desni breg
1
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija—desni breg, katerega je sprejela Skupščina občine Litija, dne 10. 2. 1970. Osnutek sprememb in dopolnitev je izdelala Urbanistična služba TOZD Gradmetal Litija pod št. 338/78 v mesecu decembru 1978.
2
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Parmova 9, Urbanistični službi TOZD Gradmetal Litija in Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, na Rozmanovem trgu 2P
3
Pripombe k osnutku lahk0 dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Pismene pripombe je nasloviti na oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Litija.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
Št. 010-19/69
Litija, dne 13. decembra 1978.
I	Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1, r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
323.
Na podlagi 6. in 14. alinee 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 10. seji zbora združenega dela in 10. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1979 ter 10. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o nagradah in o plaketi občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad podeljuje:
—	nagrade s priznanji za posebne uspehe na raznih področjih gospodarskega in družbenega življenja v občini;
—	plakete občine za dosežke na področju družbenega življenja v občini, ki pomembnejše prispevajo k njenemu nadaljnjemu razvoju, za izredna dejanja in za uspešno opravljanje drugih pomembnih nalog.
2.	člen
Nagrade s priznanji oziroma plakete občine Ljubljana Bežigrad so lahko podeljene posameznikom, delovnim skupinam, temeljnim in drugim organizacijam
združenega dela ter skupnostim, samoupravnim organom, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam, zvezam in društvom.
3.	člen
Nagrade s priznanji podeljuje občinska skupščina za posebne uspehe v razvijanju samoupravnega sistema in samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v občini, dosežene v daljšem časovnem obdobju na področjih:
1.	gospodarstva
2.	vzgoje in izobraževanja
3.	znanosti in raziskovalne dejavnosti
4.	kulture
5.	telesne kulture
6.	zdravstva in socialnega varstva
7.	ljudske obrambe in družbene samozaščite ter
8.	družbenopolitičnih dejavnosti
4.	člen
V	posameznem letu podeli občinska skupščina do šest nagrad s priznanji.
Nagrade s priznanji so naslednje:
1.	za posameznike — denarna nagrada v višini 15.000 din ali likovno delo v enaki vrednosti in pismeno priznanje;
2.	za delovne skupine — skupno priznanje v obliki likovnega dela s posvetilom ali drug ustrezen predmet do skupne vrednosti 40.000 din ter pismeno priznanje za vsakega člana skupine;
3.	za temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti, samoupravne organe, družbenopolitične in družbene organizacije, zveze in društva — likovno delo s posvetilom ali drug ustrezen predmet do skupne vrednosti 25.000 din in pismeno priznanje.
5.	člen	'
Nagrade s priznanji podeljuje občinska skupščina s sklepom vsako leto ob občinskem prazniku, ki je 24. junija.
Plakete občine Ljubljana Bežigrad lahko podeljuje občinska skupščina s sklepom tudi med letom, s tem, da število podeljenih plaket ni omejeno.
6.	člen
Nagrade s priznanji in plakete podeljuje občinska sKupščina na predlog komisije za nagrade in priznanja občine Ljubljana Bežigrad.
Komisija šteje 11 članov, ki jih imenuje občinska skupščina za štiri leta; vsaki dve leti na novo imenuje polovico članov komisije. V sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja, komisija po potrebi imenuje strokovno komisijo za pripravo predlogov za nagrade s priznanji in za plakete.
7.	člen
Natančnejše določbe o kriterijih za dodeljevanje nagrad s priznanji in za plakete ter o delu komisije za nagrade in priznanja ter strokovne komisije predpiše izvršni svet občinske skupščine s pravilnikom.
8.	člen
Občinska skupščina zagotovi vsako leto v proračunu občine sredstva za nagrade s priznanji in za Plakete.
9.	člen
Z dnem veljavnosti tega odloka, prenehata veljati odlok o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Be-
žigrad (Uradni list SRS, št. 29/75) in pravilnik o kriterijih za dodeljevanje nagrad in priznanj in o delu komisije občine Ljubljana Bežigrad.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-5/79-1
Ljubljana, dne 30. januarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
324.
Na podlagi 8. člena odloka o nagradah in o plaketi občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 6/79) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na seji dne 7. februarja 1979 sprejel
PRAVILNIK
o kriterijih za dodeljevanje nagrad in plaket ter o delu komisije za nagrade in priznanja občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Nagrade s priznanji občine Ljubljana Bežigrad se podelijo vsako leto ob občinskem prazniku, ki je 24. junija, s sklepom občinske skupščine.
2.	člen
Plekete občine Ljubljana Bežigrad podeljuje občinska skupščina s svojim sklepom, časovno in številčno med letom neomejeno.
3.	člen
Kandidate za nagrade s priznanji in za plakete občine Ljubljana Bežigrad (posameznike, samoupravne organizacije, delovne skupine, temeljne in druge organizacije združenega dela, družbenopolitične in družbene organizacije, zveze in društva) lahko predlagajo delovne, družbene in družbenopolitične organizacije, SIS, društva, zveze ter občani občine Ljubljana Bežigrad. Predlog za dodelitev nagrade s priznanjem ali za plaketo mora biti pismen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev.
Predloge za dodelitev nagrad je treba poslati komisiji za nagrade in priznanja SO Ljubljana Bežigrad vsako leto do 20. aprila.
Predlog za dodelitev plakete lahko pošlje predlagatelj komisiji kadarkoli med letom; o predlogu mora komisija odločiti najkasneje v dveh mesecih.
Razpis za nagrade s priznanji se objavlja vsako leto v glasilu SZDL Ljubljana Bežigrad »Zbor občanov«.
Z razpisom se objavi:
1.	temeljna načela o podeljevanju nagrad
2.	podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev nagrad
3.	kdo je lahko predlagatelj
4.	rok, do katerega morajo biti poslani predlogi
Razpis za dodelitev plakete občine Ljubljana Bežigrad se ne objavlja.
4.	člen
Nagrade s priznanji oziroma plakete občine Ljubljana Bežigrad se podeljujejo na področjih:
1.	gospodarstva :
—	za uspehe pri razvijanju in pospeševanju samoupravljanja v organizacijah združenega dela z gospodarskega področja;
—	za posebne uspehe trajnejšega pomena:
a)	pri razvijanju produktivnosti in gospodarjenju v delovnih organizacijah;
b)	pri razvijanju tehnologije;
c)	pri uvajanju sodobnih metod znanstvenih, organizacijskih in tehničnih dosežkov;
č) pri vključevanju v mednarodno delitev dela;
d)	pri posebnih dosežkih delavcev v združenem delu, predvsem na področju novatorstva, racionali-zatorstva in izvoza;
e)	za izredne dosežke na področju kmetijstva in gozdarstva;
2.	vzgoje in izobraževanja:
a)	za uspehe pri razvijanju samoupravnih odnosov in idejnosti vzgoje;
b)	za pomembne uspehe pri uvajanju novih oblik in metod vzgojnoizobraževalnega dela ter uresničevanju vzgojnih smotrov;
c)	za posebne uspehe pri razvijanju splošnega strokovnega in dopolnilnega izobraževanja mladine in odraslih;
č) za posebne uspehe pri usposabljanju kadrov na področju vzgoje in izobraževanja;
d)	tehnične vzgoje;
3.	raziskovalne dejavnosti in znanosti:
—	za razvijanje družbenih in samoupravnih odnosov ter
—	za pomembne uspehe trajnejšega pomena pri:
a)	razvijanju sodobnih metod raziskovalnih oziroma znanstvenih dosežkov s področij tehnologije in tehnike, ekonomije, medicine in družbenih ved ter njihovo uvajanje v namensko uporabo, v pedagoško in raziskovalno dejavnost,
b)	inovacijah (izumiteljstvo, tehnične izboljšave, koristni predlogi za navedena področja pod a)
c)	izredni uspešnosti in pomembnosti izvršitve raziskovalnih nalog ali izvajanja raziskovalnega oziroma znanstvenega dela,
č) za uspešno publiciranje raziskovalnih in znanstvenih dosežkov doma ali v tujini s svojega delovnega področja,
d)	vključevanje v mednarodno sodelovanje na področjih raziskovalnih oziroma 'znanstvenih dejavnosti,
e)	organiziranju in vodenju strokovnih in strokovno kurativnih dejavnosti;
4.	kulture :
a)	za izjemne dosežke na gledališkem, glasbenem, likovnem, literarnem, publicističnem, filmskem področju ter za dosežke drugih za kulturni razvoj posebej zaslužnih delavcev, zavodov in organizacij,
b)	za organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju organizacije in razvoja množične kulturne vzgoje.
Pri ocenjevanju umetniške in kulturne storitve ali njene interpretacije se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za kulturno življenje;
5.	telesne kulture:
a)	za organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju organizacije in razvoja množične telesne kulture in tehnične vzgoje,
b)	za športnike, ki so dosegli vrhunske rezultate,
c)	za organizacije in strokovnjake, ki so dosegli izredne uspehe v strokovnem delu s posamezniki in ekipami pri publicističnem in raziskovalnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj telesne kulture in vzgoje.
Pri ocenjevanju telesno kulturne storitve se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za telesno kulturno življenje.
6.	zdravstvenega in socialnega varstva:
—	za razvijanje družbenih in samoupravnih odnosov,
—	za pomembne uspehe pri:
a)	izvajanju preventivnih in kurativnih dejavnosti,
b)	organizaciji in vodenju strokovnih dejavnosti,
c)	zdravstveni vzgoji občanov,
č) za posebne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in izpopolnjevanju socialnega dela,
d)	za proučevanje problematike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in kadrovske politike,
e)	za posebne uspehe pri uresničevanju družbenega dogovarjanja o temeljih kadrovske politike in družbenega dogovarjanja o zaposlovanju,
f)	za strokovne dosežke pri analitično-raziskoval-nem delu, ki ima poseben pomen za razvoj družbene in strokovne dejavnosti za socialno skrbstvo,
g)	za posebne uspehe pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju delavcev za potrebe socialnega skrbstva,
h)	za proučitev problematike na vseh področjih socialnih dejavnosti;
7.	ljudske obrambe in družbene samozaščite:
a)	za uspehe v pripravah, organizaciji in usposabljanju delovnih ljudi in občanov na delo v vojnih razmerah, za uspehe pri organizaciji in mobilizaciji človeških in materialnih zmogljivosti, pri varovanju delovnih ljudi in občanov ter pri obrambi države,
b)	za uspehe pri uporabi, organizaciji, razvoju, graditvi in opremljanju teritorialne obrambe v organizacijah združenega dela In krajevnih skupnostih, za posebne uspehe pri ustanavljanju štabov in enot teritorialne obrambe,
c)	za uspehe pri organizaciji in usposabljanju štabov in enot civilne zaščite v naseljih, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v občini, za pripravljanje in udeležbo delovnih ljudi in občanov pri usposabljanju za reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob hudih nesrečah,
č) za uspehe pri vzgoji in izobraževanju, pri organiziranju in dogovarjanju ter samoupravnem urejanju aktivnega odnosa delovnih ljudi in občanov v družbeni samozaščiti do varovanja družbene lastnine in samoupravnih odnosov kot temeljev socialne varnosti delovnega človeka,
d)	za izredno požrtvovalnost pri reševanju življenj in družbenega premoženja;
8.	družbenopolitičnih dejavnosti
a)	za uveljavljanje ustavnih načel na področju delegatskih odnosov v temeljnih, splošnih ter drugih delegacijah,
b)	za negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB,
c)	za dosežene vidne uspehe na področju samoupravljanja in organiziranosti v krajevni skupnosti,
č) za izredno prizadevnost in vidne uspehe pri organizacijskem delu, za uveljavljanje sodobnih znanstvenih metod dela ter organizacijskih dosežkov v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, strokovnih društvih in združenjih ter drugih pomembnih družbenih dejavnostih.
5.	člen
Komisija dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije. Seje komisije so sklepčne, če Jim prisostvujeta najmanj dve tretjini članov.
Komisija sprejme sklep o predlogu za nagrado takrat, ko zanjo glasujejo vsi prisotni člani.
Na sejah komisije se mora voditi zapisnik, ki vsebuje:
a)	kraj in datum seje
b)	piomenski pregled navzočih članov
c)	ugotovitev sklepčnosti
č) dnevni red
d)	povzetek razprave
e)	sklepe
Komisija lahko imenuje v sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja za posamezna področja strokovno komisijo za preučitev predlogov za občinsko nagrado.
Komisija ima tajnika, ki ga imenuje občinska skupščina.
Član komisije, ki je predlagan za nagrado s priznanjem oziroma za plaketo, se mora iz komisije izločiti takoj, ko zve za predlog.
6.	člen
Strokovna komisija je pomožni organ komisije, ki članom komisije pomaga pri težjih odločitvah, ki terjajo posebna strokovna znanja. Število članov in način dela strokovne komisije določi komisija sproti za vsak primer posebej.
7.	člen
Komisija pregleda vse prispele predloge, jih natančno preuči ter po potrebi zahteva od predlagatelja dodatne podatke in pojasnila. Komisija mora pridobiti stališča in mnenja družbenopolitičnih organiza-cij.
Komisija mora sklepe s predlogi kandidatov za nagrade pripraviti najkasneje do 1. junija in jih poslati sekretariatu skupščine s primerno obrazložitvijo.
8.	člen
Komisija vsako leto predlaga občinski skupščini Podelitev do šest nagrad s priznanji in neomejeno število plaket.
Komisija lahko predlaga podelitev več nagrad z istega področja in ni potrebno, da so vsako leto upoštevana vsa področja navedena v 4. členu pravilnika.
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-5/79-1
Ljubljana, dne 8. februarja 1979:
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jožo Bučar 1. r.
325.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 234. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 26. seji dne 25. oktobra 1978 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarnc preglede In dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad
I
1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine ali preko državne meje, se določijo pri-
stojbine.
a)	Za kamionske, vagonske in letalske po-
šiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutni- dln ne do 10 ton	200
—	za vsako nadaljnjo tono	20
b)	Za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslih goved od	kom.	25
—	telet od kom.	15
—	prašičev in drobnice od kom.	5
—	žive perutnine za vsakih začetih	50	kom.	4
—	za vsako čebeljo družino	5
c)	Za meso kopitarjev in parkljarjev od kg 0,085
—	za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,085
—	za divjačino od kg	0,085
—	za perutninsko meso od kg	0,085
—	za drobovino od kg	0,085
—	za ribe, rake polže od kg	0,085
—	za mast od kg	'	0,085
—	za mleko od litra	0,018
—	za mlečne izdelke	0,085
—	za jajca — cela od kom.	0,012
—	za jajčne izdelke od kg	0,085
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg	0,040
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 180 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške.
a)	Za veterinarsko-sanitarne preglede
mleka pri obdelavi in predla vi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka	0,008
b)	Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc
in jajčnih Izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0035
c)	Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih
obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa	180
Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški.
III
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 80 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
IV
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremi j a v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 50 din.
V
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
VI
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 »/o.
VII
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50102-840-024-3182 najmanj enkrat mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitamih pregledov.
VIII
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. sl. 79/2
Ljubljana, dne 8. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad Jože Bučar 1. r.
326.
Na podlagi 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Ljubljana Bežigrad
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — VP Posavje opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarska postaja je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene
4.	člen
Veterinarska postaja, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja mora spremljali zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije.
II PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1979.
Pri poleženi do 31. avgusta 1979 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1979
6.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki hranijo prašiče s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi VP Posavje. Lastnikom prašičev bodo vročene odločbe o obveznem cepljenju prašičev proti svinjski kugi. Odločbe bo lastnikom izdala SM — veterinarska inšpekcija.
7.	člen
V letu 1979 je treba opraviti tuberkulinizacije goveda, ki niso bila tuberkulinizirana leta 1978. Tu-berkulinizacijo opravi VP Posavje v naseljih Mala vas, Ježica, Savlje. Kleče, Črnuče, Dobrava, Ježa, Nadgori-ca in Podgorica.
8.	člen
Glede na brucelozo je treba enkrat letno preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev na področju občine Ljubljana Bežigrad.
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi VP Posavje.
9.	člen
Čebelje družine last Firm Janeza, Šentjakob 44, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti VP Posavje. Preglede na varoatozo opravi Veterinarski zavod Slovenije. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1979, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1979.
10.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 14. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jože Bučar 1. r.
237.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 “/o in to od 1. 3. 1979.
2
Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, .in sicer,
če so bile določene:
v.
do konca januarja 1978 za	15,7
do konca februarja 1978 za	14,4
do konca	marca 1978 za	13,1
do konca	aprila 1978 za	11,8
do konca maja 1978 za	10,5
do konca junija 1978 za	9,2
do konca julija 1978 za	7,9
do konca avgusta 1978 za	6,6
do konca septembra 1978 za	5,2
do konca oktobra 1978 za	3,9
do konca	novembra 1978	za	2,6
do konca	decembra 1978	za	1,3
Sklep začne veljati s 1. marcem 1979.
Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Bežigrad
Jan Ulaga 1. r.
LJUBLJANA CENTER
328.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 15,7 "/o od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1978, se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer
če so bile določene:
din
do konca januarja 1978 za	15,7
do konca	februarja 1978	za	14,4
do konca	marca 1978 za	13,1
do konca aprila 1978 za	11,8
do konca	maja	1978	za	10,5
do konca	junija	1978	za	9,2
do konca	julija	1978	za	7,9
do konca	avgusta 1978 za	6,6
do konca septembra 1978 za	5,2
do konca oktobra 1978 za	3,9
do konca	novembra 1978	za	2,6
do konca	decembra 1978	za	1,3
3
Sklep začne veljati s 1. marcem 1979.
Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center Meta Bele 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
329.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 8. februarja 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM 4
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MM 4, ki ga je pod šifro projekta 2197/76 v aprilu 1978 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem.
/
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem, občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, komiteju za urbanizem in varstvo okolja Skupščine mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj mesta Ljubljane in pri Geodetski upravi mesta Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/78-S
Ljubljana, dne 14. februarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA SISKA
330.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 181. ter 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 29. januarja 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. januarja in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi območja za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in za njen račun
1.	člen
S tem odlokom se določa celotno območje občine Ljubljana Šiška, kot območje, na katerem se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacije združenega dela in za njen račun.
2.	člen
Delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine, lahko opravljajo na območju občine Ljubljana Šiška, prodajo na drobno: živil, sadja in zelenjave, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov le, če imajo sklenjeno pismeno pogodbo o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno teh proizvodov.
3.	člen
Delovni ljudje, ki sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo blagovni promet v imenu in za račun organizacije združenega dela, so dolžni pri opravljanju te dejavnosti, imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki so jih pooblaščeni prodajati.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-330-01/79
Ljubljana, dne 29. januarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
331.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1-14/79) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 45. seji dne 8. februarja 1979 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju Skupščine občine Ljubljana Šiška
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Veterinarski zavod Slovenije), VP Posavje, obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarska postaja in obratna ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
vetermarsica postaja in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	čl en
Preventivno cepljenje psov starih več kot Štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1979.
Psi, poleženi do 31. avgusta 1979 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1979.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti na družbenem perutninskem obratu Repnje.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje na družbenem obratu Repnje opravi obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog.
V	naselju Repnje, kjer je družbeni perutninski obrat mora preventivno cepiti vso perutnino — kokoši in purane — proti atipični kokošji kugi VP Posavje.
7.	čl en
Valilna jajca — pridobljena v farmi Repnje — smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni Pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi VP Posavje z ekipo obratne veterinarske ambulante Perutnina Zalog.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino v obratu Repnje obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki hranijo prašiče s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K lapmiziranega virusa opravi VP Posavje.
Lastnikom prašičev bodo vročene odločbe o obveznem cepljenju prašičev proti svinjski kugi. Odločbe bo lastnikom izdala Skupščina mesta Ljubljane — Uprava inšpekcijskih služb, veterinarska inšpekcija.
9.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacije združenega dela Agroemona — OOZD TOZD Poljedelstvo gozdarstvo — Vodice ter bike last Kmetijskega zavoda Ljubljana, O G Preska.
Preventivno cepljenje s polivalentno vakcino AOC osnovne goveje črede na obratu Vodice in bikov OC Preska opravi VP Posavje.
10.	člen
V	letu 1979 je treba opraviti tuberkulinizacijo go- . veda v 40 °/o gospodarstev, ki niso bila tuberkulinizi-rana v letu 1978. Tuberkulinizacijo opravi VP Posavje v naseljih Zgornja in Spodnja Šiška, Dravlje, Podutik, Glince, Dolnice. Pržan, Zapuže, Vižmarje, Po-Ijane, Šentvid, Brod, Tacen, Polje (del), Koseze, Ulik,
Bukovica, Vodice, Torovo, Smlednik, Valburga in Zbilje.
Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede DO Agroemona — obrat Vodice. Tuberkulinizacijo opravi VP Posavje do 31. decembra 1979.
Tuberkulinizirati je treba bike OC Preska. Tuberkulinizacijo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Veterinarski zavod Slovenije) do 31. decembra 1979.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev na področju SO Ljubljana Šiška in sicer enkrat na leto;
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne črede govedi organizacije združenega dela Agroemona — obrat Vodice;
—	z enkratno serološko preiskavo krvi in enkratno laboratorijsko preiskavo semena bikov OC Preska in sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma;
—	mlečno obročkasto preizkušnjo opravi VP Posavje. Odvzem krvi osnovni goveji čredi organizacije združenega dela opravi VP Posavje.
Odvzem krvi bikom plemenjakom v OC Preska opravi VP Posavje,
Odvzem in pregled semena bikov v OC Preska opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Veterinarski zavod Slovenije), do 31. decembra 1979.
12.	člen
Plemenjake — bike OC Preska — je treba preiskati na levkozo goved. Kvantitativno in kvalitativno preiskavo bele krvne slike in preiskavo seruma s preisku-som v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani — Klinika za prežvekovalce.
13.	člen
Čebelje družine vzrojevalca matic — tov. Bukov-šek Alojza, Golo Brdo 19 — je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in va-roatozo. Pregled opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Veterinarski zavod Slovenije).
14.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo in vzorce mladic, last Zveze ribiških družin Ljubljana, Ribogojnica Povodje. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib, pa ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Na virusno hemoragično septikemijo šarenk je treba pregledati plemske jate postrvskih rib Ribogojnice Povodje do 15. II. 1979. Vzorce klinično bolnih in sumljivih rib je treba poslati v VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Veterinarski zavod Slovenije). Vzorce vzame VP Posavje.
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-01/79
Ljubljana, dne 8. februarja 1979.
Predsednik IzvrSnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
332.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakooia o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka RS 3/3 Center—Rakovnik
1.	člen
o tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del zazidalnega otoka RS 3/3 Center—Rakovnik, ki sta ga izdelala Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1385/70 v decembru 1970 in Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. UI-658 v septembru 1978.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Lokacijska dovoljenja za objekte se smejo izdajati po izdelani dokumentaciji za realizacijo.
4.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen	v
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Nadzorstvo naa izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-16/77
Ljubljana, dne 20. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
323.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) izdaja Izvršni svet Skupščine cb čine Ljubljana Vič-Rudnik
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morata veterinarski organizaciji, ki sta po predpisih verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarske postaje Krim—Grosuplje in obratna ambulanta Perutnina Zalog — opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotaviianja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarska postaja in obratna ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja in obratna veterinarska am-oulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morata voditi evidenco o uatumu cepljenja, oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščan pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac starejših od 3 mesecev, proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naseljih Preserje pod Krimom ter Gornja in Dolnja Brezovica.
Preventivno cepljenje opravi Veterinarska postaja Krim—Grosuplje do 30 aprila 1979. Kopitarji, goveda in ovce, ki so poleženi v letu 1978/79 in so v času rednega cepljenja mlajši od 3 mesecev, morajo biti preventivno cepljeni do 30. septembra 1979. Preventivno cepljenje opravi veterinarska organizacija Veterinarske postaje Krim—Grosuplje.
6.	člen
Proti šumečemu prisadu se preventivno cepi vse govedo družbenega obrata posestva Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva Bokalce.
Preventivno cepljenje, vsaj 20 dni pred izgonom živali na pasišča, opravi Veterinarska postaja Krim— Grosuplje.
7 člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1979.
Psi poleženi do 31. avgusta 1979 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1979.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlcrjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenem perutninskem obratu Horjul
—	v naseljih Zapotok, Iška vas in Horjul, ker so tu družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, odnosno je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost: perutnina v gospodarstvu Repar. Kamnik Pod Krimom, perutnina last Mrak Fride, Erbežnikova in perutnina last Mihelič, Brezovica, perutnina last Intihar, Iška vas, perutnina last Klančar — Zapotok.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti Pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno Priznani metodi.
Cepljenje na družbenem perutninskem obratu Horjul opravi obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog, ostala zaščitna cepljenja pri perutnini navedenih lastnikov ter naselij pa opravi veterinarska Postaja Krim—Grosuplje.
9.	člen
Valilna jajca — pridobljena v farmi Horjul — smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus, niso bili ugotovljeni Pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega ti-tusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja Krim—Grosuplje z ekipo obratne veterinarske ombulante Perutnina Zalog.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi z registrirano E vakcino v obratu Horjul obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog.
10.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti Prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih
svinj, oziroma 50 in več pitancev ali hranijo prašiče s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na število hranjenih prašičev.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarska postaja Krim Grosuplje. Lastnikom prašičev bodo vročene odločbe o obveznem cepljenju prašičev proti svinjski kugi. Odločbe bo lastnikom izdala veterinarska inšpekcija.
11.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacije združenega dela Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva — obrati Gmajnice in Bokalce.
Preventivno cepljenje s polivalentno vakcino AOC opravi veterinarska postaja Krim—Grosuplje.
12.	člen
V letu 1979 je treba opraviti tuberkulinizacijo goveda v 40 »/o gospodarstev, ki niso bila tuberkulinizi-rana leta 1978. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja Krim—Grosuplje, v vaseh Log, Belca, Babna gora, Dvor. Dolenja vas, Podreber, Srednja vas, Dobrava, Brezje, Podolnica, Lesno brdo, Zaklanec, Horjul, Vrzdenec, Ljubgojna, Žažar, Korena, Samotorica, Šentjošt, Butajneva, Planina, Setnik, Briše, Polhov gradeč, Praproče, Setnica, Srednji vrh, Smolnik, Rovt, Osredek, Belo, Sela, Črni vrh. Stranska vas, Dvorska vas, Kot, Velika Slevica. Mala Slevica, Podkraj, Pri-lesje, Škrlovica, Borovnica, Brlog, Gorenje in Dolenje Kalšče, Podžaga, Žaga, Velike Lašče, Lužarji, Dolenje Retje, Gorenje Retje, Srebotnik, Ulaka, Adamovo, Ran-kovo, Kaplanovo, Jakičevo, Logarji, Pušče, Stepe, Osolnik, Dolščaki, Javorje, Knej, Laze, Mali in Veliki Osolnik, Podlog, Srnjak, Selo, Bavdek, Dednik, Gradišče, Marinčki, Rob, Rupe, Zgonče, Vrh, Krvava peč, Bukovec, Centa, Mački, Pečki, Purkaše, Sekirišče, Turjak, Čatež, Gradež, Laporje, Male Lašče, Ločnik, Prazniki, Rašica, Sloka gora, Ščurki, Mali Ločnik.
Prav tako izvrši tuberkulinizacijo osnovne črede govedi organizacij združenega dela Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce.
13.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik in sicer enkrat na leto;
—	z enkratnim serološkim pregfedom krvi osnovne goveje črede organizacija združenega dela Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva — obrati Gmajnice in Bokalce;
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarska postaja Krim—Grosuplje. Odvzem krvi osnovnim govejim čredam organizacij združenega dela opravi Veterinarska postaja Krim—Grosuplje.
14.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce in sicer s preiskavo krvi z metodo precipitacije v agarskem gelu. Kri plemenjakom na plemenilnih postajah Vnanje Gorice in Vrbljenje odvzame za preiskavo Veterinarska postaja Krim—Grosuplje.
Preiskavo krvi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
15.	člen
čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-
semavost in variatozo. Pregled opravi Veterinarski zavod Slovenije.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarska postaja Krim—Grosuplje. Preglede na varoatozo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani (Veterinarski zavod Slovenije). Vzorce je treba poslati do 31. marca 1979, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1979.
16.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 320-56/78
Ljubljana, dne 7. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
334.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št, 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljaha Vič-Rudnik na seji dne 7. februarja 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka dopolnitev zazidalnega
načrta za del zazidalnega otoka RS-103 Vinterca
1
Javno se razgrne osnutek dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka RS-103 Vinterca, ki ga je izdelal LUZ pod št. 22892/77 v januarju 1979.
2
Osnutek dopolnitev zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Krim-Rud-nik, Ljubljana, Pot k ribniku 20 ter bo na vpogled delovnim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-4/78
Ljubljana, dne 7. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
335.
V skladu, s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 13. februarja prejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 ”/0 in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer
če so bile določene:		•/•
do konca januarja 1978	za	15,7
do konca februarja 1978	za	14,4
do konca marca 1978	za	13,1
do konca aprila 1978	za	11,8
do konca maja 1978	za	10,5
do konca junija 1978	za	9,2
do kodca julija 1978	za	7,9
do konca avgusta 1978	za	6,6
do konca septembra 1978	za	5,2
do konca oktobra 1978	za	3,9
do konca novembra 1978	za	2,6
do konca decembra 1978 3 Sklep začne veljati z dnem objave. Št. 558-7/79	za	1,3
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva
Polde Suhadolc 1. r.
LOGATEC
336.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 133. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o upravljanju, obvezni uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Logatec
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Kanalizacijsko omrežje in pripadajoči objekti ter naprave do uporabnikovega priključka na glavno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu javna kanalizacija) so družbena lastnina in so v:
—	krajevni skupnosti Naklo
—	krajevni skupnosti Tabor
v upravljanju Samoupravne komunalno cestne skupnosti občine Logatec (v nadaljnjem besedilu »komunalna dejavnost«), v ostalih naseljih pa v upravljanju krajevne skupnosti na katerem področju so.
Krajevne skupnosti lahko prepustijo v upravljanje javne kanalizacije komunalni skupnosti.
2.	člen
Gospodarjenje z javno kanalizacijo praviloma komunalna cestna skupnost s posebnim sporazumom prenese na komunalno delovno organizacijo (v nadaljnjem besedilu vzdrževalec javne kanalizacije).
Krajevne skupnosti skrbijo za vzdrževanje javne kanalizacije na njihovem območju.
3.	člen
Vzdrževalec javne kanalizacije in krajevne skupnosti so dolžne skrbeti za nemoteno delovanje javne kanalizacije, s sredstvi kanalščine in sredstvi uporabnikov, kadar gre za poseg v napravo ali poškodbo
Vzroke poškodb javne kanalizacije, za katere se sklepa, da s0 nastale po krivdi uporabnika oziroma po tretji osebi, ugotovi strokovna komisija, katero imenuje komunalna skupnost.
Povzročitelji poškodbe so dolžni poravnati stroške popravila javne kanalizacije in vso nastalo škodo ter so razen tega tudi pravno kazensko odgovorni. Prav tako je odgovoren tudi kdor pokvari spojni kanal ali hišno kanalizacijsko omrežje.
4.	člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsak občan ali pravna oseba, ki ima svojo stavbo ali stavbno parcelo posredno ali neposredno priključeno na javno kanalizacijo.
5.	člen
Vsako stavbo ali stavbno parcelo na območju javne kanalizacije mora lastnik ali upravljalec priključiti na javno kanalizacijo, takoj ko je ta položena oz., ko je dana možnost za priključitev.
Gradnja greznic za odvod lekalij, odplak in meteornih voda ni dovoljena tam, kjer že obstoja kanalizacijsko omrežje. Izjemoma lahko pristojni občinski upravni organ dovoli gradnjo greznic, ki bo omogočila zahtevano stopnjo čiščenja, če priključitev na javno kanalizacijo ne bi bila ekonomsko upravičena.
Če lastnik stavbe ali upravljalec stavbe ne zgradi spojnega kanala v predpisanem roku se mu ta naloži z odločbo pristojnega občinskega organa. Pristojni občinski organ lahko lastnika ali upravljalca stavbe ali stavbne parcele oprosti dolžnosti napeljave spojnega kanala in priključitve na javno kanalizacijo, če je ta Povezana z nesorazmerno visokimi stroški in če tega ne zahtevajo higiensko sanitarni predpisi.
6.	člen
Lastniki in upravljale! stavb v družbom" lastnini, katerih stavbe so priključene na javno kav"” "'djo ne morejo vzdrževalcu javne kanalizacije prepovedati Priključitve ostalih uporabnikov na javni kanal, ki so ga zgradili v času svoje priključitve, kadar je taka uporaba tehnično pravilna in ekonomsko smotrna. Vzdrževalec je dolžan uporabniku, ki ima že priključek, vrniti del stroškov, ki jih je imel pri gradnji kanalizacije, če so ti stroški večji kot znaša sorazmeren delež za priključitev na javni kanal.
II. JAVNI KANALI IN OBJEKTI
7.	člen
Javni kanali so vsi cevovodi, ki omogočajo odvajanje fekalij, odplak in meteornih voda iz določenega zazidalnega območja posameznih ulic, naselj in stavb razen spojnih kanalov s katerimi so uporabniki priključeni na javno kanalizacijo.
Javne kanale v obstoječih in novih naseljih, kakor tudi razširitev obstoječih kanalov določi komunalna skupnost na predlog vzdrževalca javne kanalizacije.
Javni kanali, spojni vodi ter kanalizacijske in čistilne naprave tvorijo kanalizacijsko omrežje določenega naselja.
8.	člen
Javni kanali se lahko podaljšajo do novih objektov in zgradi nova kanalizacija v naseljih samo v soglasju s komunalno skupnostjo.
Soglasje komunalne skupnosti je potrebno tudi za vsa investicijska vzdrževalna dela in konstrukcijo javne kanalizacije.
„	9. člen	►	% j
Na podlagi gradbenega dovoljenja za nove objekte in v skladu s prejšnjim členom zgradi vzdrževalec javne kanalizacije spojni kanal do stavb in stavbnih zemljišč, ki še niso spojena na glavno kanalizacijo.
Za že uporabljene objekte določbe prvega odstavka ne veljajo kolikor ne gre za nedovoljene gradnje.
III.	PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
10.	člen
Za priključek na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.
Priključek na javno kanalizacijo je spojna cev od objekta do javne kanalizacije in je last uporabnika.
O zahtevku za soglasje k priključku ali razširitvi mora upravljalec odločiti v 30 dneh od dneva vložitve zahtevka.
11.	člen
Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo vzdrževalec javne kanalizacije.
Stroški dejanske izvedbe bremene uporabnika. Vzdrževalec javne kanalizacije je dolžan izvesti priključek v smislu določil tega odloka.
12.	člen
Objekte je praviloma treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje pred izdajo uporabnega dovoljenja kolikor obstoja možnost za priključitev. Obvezna pa je priključitev, ko se dogradi javni kanal, na katerega je priključitev predvidena.
13.	člen
Lastniki in upravljale! stavb so dolžni stalno vzdrževati spojne kanale. Vzdrževalec javne kanalizacije je dolžan stalno nadzorovati stanje spojnih kanalov, javnih kanalov in čistilnih naprav ter način njihovega uporabljanja. Ce ugotovi pri tem poškodbo jo je dolžan takoj popraviti oziroma opozoriti lastnika, če so take poškodbe na spojnih kanalih, ki jih mora le ta popraviti na svoje stroške.
IV.	PLAČILO KANALŠČINE, PRISPEVKA ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO IN PRISPEVKA ZA PRIKLJUČEK NA JAVNO KANALIZACIJO
14.	člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni plačati stroške za vzdrževanje le-te (v nadaljnjem besedilu: kanalščina).
Cena kanalščine mora pokrivati amortizacijo, redno in investicijsko vzdrževanje javne kanalizacije ir čistilne naprave.
15.	člen
Za gradnjo čistilne naprave in primarnih kanalov plača vsak uporabnik javnega vodovoda prispevek za dobo 10. let. Ta prispevek se obračunava od kubičnega metra porabljene vode in plača skupaj s pobiranjem kanalščine.
Kanalščina se obračunava od m3 porabljene vode.
16.	Člen
Cene in prispevke za razširjeno reprodukcijo po tem odloku na predlog vzdrževalca kanalizacije in v soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec določi komunalna skupnost
17.	člen
Za priključek na javno kanalizacijo plača uporabnik javne kanalizacije enkratni sorazmerni delež, ki se uporablja za gradnjo javne kanalizacije. Način plačila in časovna razporeditev se določi z istim aktom, kot se določi plačilo kanalščine in ostalih prispevkov.
18.	člen
Krajevna skupnost kot upravljalec javne kanalizacije na svojem območju sama, v soglasju z Izvršnim svetom občinske skupščine Logatec določi ceno kanalščine in prikpevkov.
Ce krajevna skupnost prenese javno kanalizacijo v upravljanje komunalni skupnosti le ta določi cene.
19.	člen
Uporabniki javne kanalizacije morajo v rokih, katere določi komunalna skupnost, oziroma krajevna skupnost (praviloma mesečno za nazaj) plačevati kanalščino in prispevke. Uporabniki javne kanalizacije plačujejo kanalščino in prispevke vzdrževalcev.
Vzdrževalec vodi sredstva kanalščine in prispevka ločeno ter jih razporeja skladno z letnimi in srednjeročnimi plani.
V.	PREHODNE DOLOČBE
20.	člen
Priključki na javno kanalizacijo in čistune n«-prave se bodo izvajali po navodilu upravljalen kanalizacije po predhodnem soglasju sanitarne inšpekcije.
21.	člen
Vsi lastniki in uporabniki, stavb, ki imajo zgrajene greznice ali imajo hišne odpadne vode speljane v ponikalnico in ki imajo po določbah tega odloka pogoje za priključitev na javno kanalizacijo se morajo priključiti na javno kanalizacijo.
Uporabniki, ki imajo greznice, katere ne ustrezajo sanitarno tehničnim predpisom in standardom morajo pred vključitvijo kanala na čistilno napravo, tako greznico opustiti.
Upravljalec določi pogoje priključitve objekta na kanalizacijo in čistilno napravo tako, da s tem zagotovi najugodnejše pogoje za obratovanje čistilne naprave.
Priključke morajo izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
22.	člen
Občinski inšpekcijski organ izvede ugotovitveni postopek in o ugotovitvah oziroma izvedbi izda ustrezno odločbo.
23.	člen
Če krajevna skupnost prenese javno kanalizacijo v upravljanje komunalni skupnosti, jo je vzdrževalec javne kanalizacije takoj dolžan prevzeti v vzdrževanje.
Prenos se mora izvesti s sporazumom in zapisnikom, s katerim je ugotovljeno stanje javne kanalizacije.
Komunalna skupnost je dolžna zagotoviti vzdrževalcu javne kanalizacije sredstva za vzdrževanje. Komunalna skupnost lahko odkloni prevzem javne kanalizacije v upravljanje, dokler krajevna skupnost ne odpravi vse napake in poškodbe na javni kanalizaciji, katere so bile zapisniško ugotovljene.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
24.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek :
1.	kdor poškoduje kanalizacijo, kanalizacijske naprave ali spojne kanale ter hišne naprave,
2.	kdor obnovi ali razširi spojni vod brez soglasja javne kanalizacije,
3.	kdor gradi spojne kanale in opravi priključitev, pa za to ni strokovno usposobljen oziroma nima tovrstne registracije ali obrtnega dovoljenja.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 30.000 din odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno'kaznijo 2.000 din.
Vzdrževalec javne kanalizacije se kaznuje do
10.000	din, če ne skrbi za nemoteno delovanje kanalizacije.
25.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekrške:
1.	kdor v predpisanem roku ne priključi stavbe na javno kanalizacijo, ki je položena,
2.	lastnik ali upravljalec stavbe, ki prepove nosilcem stanovanjske pravice uporabo hišne kanalizacije, ki je priključena na javno kanalizacijo,
3.	kdor ne vzdržuje spojnega kanala ali kljub odločbi pristojnega organa ne odpravi poškodb na spojnem kanalu.
4.	kdor odklanja plačilo kanalščine ali prispevka, ki ga predpiše občinska skupščina oziroma ne plačuje kanalščine ali prispevkov v določenem roku.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 20.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo
1.000	din.
VII.	KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka daje komunalna skupnost.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja strokovna služba komunalne skupnosti.
Strokovna služba poda pismeno prijavo pristojni občinski inšpekciji, katera v lastni presoji poda predlog za upravno kazenski postopek sodniku za prekrške.
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/79
Logatec, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
337.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastnin-site pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS. št. 19/76) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta soseske S 1
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta soseske S 1, tretja etapa, ki zajema vsa zemljišča, na katerih še ni prenehala lastninska pravica ali druga pravica.
2.	člen
Meja zemljiškega kompleksa soseske Sl poteka po sledečih parcelah v k. o. Blekovi vasi:
Od stičišča parcele št. 1684 s parcelo št. 1216/1 poteka po zahodni meji parcele št. 1684 proti severu, kjer se na meji s parcelo št. 1209/1 obrne proti severovzhodu in poteka po severni meji parcele št. 1685 in parcele št. 1554/1 v loku proti vzhodu in nato po severni meji parcele št. 1691 do meje s parcelo št. 1554/13, kjer se pravokotno obrne proti severu, nato spet pravokotno proti vzhodu po meji s parcelo št. 908/2 do
parcele št. 1570/2 in po njeni zahodni meji proti severu, prav tako po zahodnih mejah parcel št. 1571/2, 1571/1, 1575/2 in 1577/2, nato v stičišču s parcelami št. 908/1, 907, 1579 in 1577/2 obrne proti zahodu in poteka po severnih mejah parcel št. 1577/2, 1577/1, 1577/3 in 1577/4, pri kateri se pomakne po meji proti jugu in spet proti severu po zahodni meji parcele št. 1580/2 in nato proti vzhodu po meji s parcelo št. 898/4 nato po vzhodni meji iste parcele proti jugu in spet proti vzhodu po severnih mejah parcel št. 1602/4 in 1602/5, po meji iste parcele proti jugu in pravtako po parceli št. 1602/7, 1611/2 in 1611/3, kjer se v stičišču s parcelo št. 1601/3 obrne proti jugozahodu ter poteka po južniii mejah parcel št. 1611/5 in 1609/9, prečka parcelo št. 1682 in poteka nadalje po južnih mejah parcel št. 1540/11. 1541/3, 1558/11. 1558/10, 1558/9, 1554/23, 1545/4, 1556/2. 1546/7, 1548/4, 1549/3, 1552/4. 1688 in prečka pot, parcelo št. 1684, kjer se priključi izhodiščni točki.
3.	člen
Znotraj opisanih mej ležijo poleg zemljišč, ki st> že družbena lastnina, še zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi podatki iz k. o. Blekove vasi:
pare. št.	kult.	Izmera	vložek
1562/4	travnik	796	969
1220/7	njiva	666	953
1220/3	travnik	816	904
252	nepl.	147	904
1562/7	travnik	662	956
1562/5	travnik	780	951
1562/11	travnik	549	957
1562/10	travnik	549	958
1562/13	travnik	576	981
1562/12	travnik	551	995
1230/1	travnik	2609	548
	njiva	2026	548
1226/1	sadovnjak	3800	
1226/5	njiva	1029	1000
187	hiša dvorišče	655	548
1230/3	travnik	636	548
1230/4	travnik	512	548
1226/7	travnik	151	34
1554/6	travnik	634	954
1554/7	travnik	517	947
1554/8	travnik	532	945
1554/9	travnik	550	946
1554/11	travnik	564	948
1554/1	travnik	11514 .	61
237	hiša nerod.	107	889
1540/2	travnik	473	889
1540/7	travnik	93	838
1558/5	dvorišče	250	901
	njiva	183	
274	hiša	104	901
1558/6	travnik	297	905
259	hiša	162	870
	dvorišče	250	
1540/6	travnik	174	870
1540/4	travnik	451	890
238	hiša	69	890
1540/3	travnik	189	896
1554/3	travnik	242	896
1558/3	travnik	149	943
	travnik	55	943
1554' 1	travnik	228	943
1554,5	travnik	193	905
Lastnik zemljišča
Menard Lado in Marija, Pavšičeva 37, Logatec Rihberger Franc in Bernarda, Gubčeva 3, Logatec Lipovec Anton in Stana, Logatec, Gubčeva 5 Lipovec Anton in Stana. Logatec, Gubčeva 5 Popit Damjan, Hotedršica 36
Menart Jože in Ljudmila, Pavšičeva 39, Logatec
Sen Janez in Marija, Pavšičeva 31, Logatec
Albreht Stefan in Amalija. Ul. OF 10, Logatec
Rus Albert, Cankarjeva 5, Logatec
Petkovšek Ivan in Fani, G. Kovačiča 32, Rijeka
Čuk Karol, Nazorjeva 2, Logatec
Čuk Karol, Nazorjeva 2, Logatec
Čuk Karol, Nazorjeva 2, Logatec
Čuk Anton in Martina, Ul. OF 1, Logatec
Čuk Karol, Nazorjeva 2, Logatec
Čuk Karol, Nazorjeva 2. Logatec
Čuk Karol, Nazorjeva 2. Logatec
Pečka j Andrej, Tržaška 62, Logatec
Stefančič Marcel in Ana, Partizanska 10, Logatec
Brataševec Boris in Kristina, Kidričeva 1, Logatec
Menart Janez, Kidričeva 3, Logatec
Rupnik Nada in Zdravko, Kidričeva n. h., Logatec
Petkovšek Leopold in Vida, Čevica 22, Logatec
Musec Franc, Tržaška 38, Logatec
Slabe Vlado, Titova 3, Logatec
Slabe Vlado, Titova 3, Logatec
Rupnik Vinko in Slabe Vlado, Logatec
Truden Anton, Partizanska 8, Logatec
Truden Anton, Partizanska 8, Logatec
Truden Anton, Partizanska 8, Logatec
Majnik Ana, Kraigherjeva 5, Logatec
Kovač Anton, Partizanska 6, Logatec
Kovač Anton, Partizanska 6, Logatec
Kovač Anton, Partizanska 6, Logatec
Rupnik Vinko, Partizanska 4, Logatec
Rupnik Vinko, Partizanska 4, Logatec
Sen Jože, Kraigherjeva 1, Logatec
Sen Jože, Kraigherjeva 1, Logatec
Kunc Veronika,	Srečko	ml.	in	Boris	ml.,	Rovte	87
Kunc Veronika,	Srečko	ml.	in	Boris	ml.,	Rovte	87
Kunc Veronika,	Srečko	ml.	in	Boris	ml.,	Rovte	87
Majnik Ana, Kraigherjeva 5, Logatec
pare. št.	kult.	Izmera	vložek	Lastnik zemljišča
1554/2	nepl.	204	61	Musec Franc, Tržaška 38, Logatec
1554/12	travnik	691	971	Krois Robert in Ana, Ljubljana Polje, Cesta 38/VI
1554/10	travnik	45	952	Korenč Branko in Kristina, Kraigherjeva 2, Logatec
1610/5	travnik	103	952	Korenč Branko in Kristina, Kraigherjeva 2, Logatec
1609/8	travnik	'337	961	Korenč Branko, Kraigherjeva 2, Logatec
1609/6	travnik	480	835	Pfajfar Igor in Valentina, Titova 5, Logatec
1609/3	travnik	365	833	Kobal Ivan in Danica, Titova 7, Logatec
1568/4	travnik	175	833	Kobal Ivan in Danica, Titova 7, Logatec
1609/2	travnik	290	823	Korošec Anton in Slavka, Pavšičeva 5
1568/3	travnik	181	823	Korošec Anton in Slavka, Pavšičeva 5
1610/3	travnik	282	851	Pivk Jože, Pavšičeva 7, Logatec
1568/5	travnik	218	851	Pivk Jože, Pavšičeva 7. Logatec
1610/2	travnik	29	851	Pivk Jože, Pavšičeva 7, Logatec
1610/4	travnik	466	852	Kotnik Jože 2/3, Jože ml. 1/6, Marjan ml. 1/6, Pavšičeva 9, Logatec
1570/5	travnik	460	898	Tomazin Janez in Anica, Pavšičeva 8, Logatec
1570/8	travnik	460	897	Logar Franc, Titova 9, Logatec
1570/7	travnik	460	887	Piši j ar Vinko in Cilka, Titova 11, Logatec
1570/6	travnik	460	932	Kokalj Stanislav in Elka, Ločnikarjeva 4, Ljubljana
1575/2	hiša	118	836	Rudolf Marko In Poldka, Vilharjeva 11, Logatec
1575/1	njiva	388	836	Rudolf Marko in Poldka, Vilharjeva 11, Logatec
	hiša	113	803	Nagode Ludvik, Vilharjeva 8, Logatec
1575/4	njiva	537	803	Nagode Ludvik, Vilharjeva 8, Logatec
	hiša	113	886	Gantar Anka, Vilharjeva 6, Logatec
	travnik	429	886	Gantar Anka, Vilharjeva 6, Logatec
1575/5	travnik	460	941	Šemrl Helena, Titova lla, Logatec
1577/4	njiva	691	826	Glavatovič Blažo in Pepca, Titova 19, Logatec
1577/3	travnik	651	819	Grom Janez in Majda, Vilharjeva 18, Logatec
1577/1	travnik	719	818	Kogoj Roman in Marija, Vilharjeva 15, Logatec
1577/2	hiša	99	820	Martinšek Franc in Bernarda, Vilharjeva 13, Logatc
	njiva	379	820	Martinšek Franc in Bernarda, Vilharjeva 13, Logatec
	travnik	799	820	Martinšek Franc in Bernarda, Vilharjeva 13, Logatec
1580/2	travnik	203	855	Nagode Vladimir in Amalija, Titova 18, Logatec
1609/7	travnik	872	834	Skubic Marjan in Anica, Titova 6, Logatec
241	hiša	97	834	Skubic Marjan in Anica, Titova 6. Logatec
1608/5	travnik	673	903	Comino Bogdap in Martina, Partizanska 2, Logatec
1609/4	travnik	366	831	Kleč Mihael in Zvonka, Titova 8, Logatec
1608/4	travnik	140	831	Kleč Mihael in Zvonka, Titova 8. Logatec
1608/3	travnik	366	837	Trpin Andrej in Matilda. Titova 10, Logatec
234	hiša	106	837	Trpin Andrej in Matilda, Titova 10, Logatec
1608/2	travnik	415	785	Nagode Janez, Pavšičeva 3, Logatec
235	hiša	106	785	Nagode Janez, Pavšičeva 3, Logatec
1607/5	njiva	92	911	Zagoričnik Ludvik, Titova 12, Logatec
1604/2	travnik	180	929	Puc Vlado, Hotedršica 82,
1611/2	travnik	597	929	Puc Vlado, Hotedršica 82,
1602/7	travnik	641	810	Jerič Dimitrij, Vilharjeva 1, Logatec
1602/2	njiva	375	917	Zalar Majda, Log 21, pri Brezovici
1602/3	travnik	471	811	Rupnik Vinko in Ivana, Titova 16, Logatec
1602/4	travnik	508	817	Menart Milan, Vilharjeva 4. Logatec
1602/5	travnik ■	641	812	Rajh Srečko, Vilharjeva 2, Logatec
898/4	travnik	536	855	Nagode Vladimir in Amalija, Titova 18, Logatec
1604/4	travnik	403	911	Zagoričnik Ludvik, Titova 12, Logatec
4.	člen
Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu za sosesko S 1 lahko ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico uporabe dokler stavba stoji. Odločbo o pravici uporabe bo izdal občinski upravni organ pristojen za premoženjskopravne zadeve.
5.	člen
Prejšnji lastnik zemljišča iz 3. člena tega odloka lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo, vse do dneva, ko upravni organ pristojen za premožcnjsko-pravne zadeve izda odločbo, s katero odloči, da ga mora izročiti občini.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druga pravica na zemljiščih iz prejš-
njega člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Logatec.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/78
Logatec, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatcu
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
328.
Na podlagi 4. in 6. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec sprejela na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. februarja 1979
ODLOK
o priznanjih občine Logatec
1.	člen
S tem odlokom se uredijo in določijo priznanja občine Logatec, ki jih skupščina občine podeljuje ob občinskem prazniku, pomembnih jubilejih in drugih dogodkih, organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posameznikom za delo in dejavnosti, ki zaslužijo priznanja.
2.	člen
Priznanja občine Logatec so:
—	podelitev naziva častnega občana občine Logatec,
—	podelitev domicila v občini Logatec,
—	podelitev priznanja občine Logatec »12. september«,
—	podelitev knjižnih nagrad,
—	podelitev plakete občine Logatec.
3.	člen
Naziv častnega občana občine Logatec se lahko Podeli državljanom Jugoslavije, ki imajo posebne zasluge za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino.
4.	člen
Domicil v občini Logatec podeljuje skupščina občine posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske, Partizanskim odredom Slovenije, organom oblasti in Partizanskim ustanovam, ki so se med narodnoosvobodilno vojno borile in delovale na območju občine.
Ob podelitvi domicila se enoti, oziroma ustanovi izroči spominska listina.
- Enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskim odredom se podeli tudi zastava.
Občinska skupščina lahko podeli domicil tudi skupno z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi. 5
5.	člen
Priznanja občine Logatec »2. september« podeljuje skupščina občine na slavnostni seji ob občinskem Prazniku organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam
in posameznikom ob pomembnejših jubilejih in drugih dogodkih, za njihovo ustvarjalno delo in prispevek k razvoju samoupravnih družbenih odnosov, gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini.
Ob podelitvi priznanja »12. september« se izroči tudi listina o priznanju.
V	posameznem letu se podeli največ pet priznanj.
6.	člen
Knjižne nagrade podeljuje skupščina občine ob občinskem prazniku učencem osnovnih šol za najboljše spise iz tematike, ki jo določi komisija za odlikovanja v sodelovanju z vodstvi osnovnih šol in jih razpiše z razpisom za podelitev priznanj.
V	posameznem letu se lahk0 podeli 5 knjižnih nagrad.
7.	člen
Plaketo občine Logatec podeljuje skupščina občine organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom in posameznikom ob praznovanju jubilejev pomembnih dogodkov in uspehov iz naše socialistične revolucije, samoupravnega, gospodarskega in družbenega življenja.
Posameznikom se podeljuje plaketa občine Logatec za njihov izreden prispevek pri uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov, razvoju gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini.
8.	člen
Predloge za podelitev priznanj občine Logatec dajejo komisiji za odlikovanja Izvršni svet Skupščine občine Logatec, organizacije združenega dela, samoupravne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva.
9.	člen
Razpis za podelitev priznanj objavi komisija za odlikovanja vsako leto in traja od 1. marca do 15. maja.
10.	člen
Komisija za odlikovanja oblikuje predlog za podelitev priznanj, ki ga posreduje skupščini občine.
11.	člen
Priznanja iz 2. člena tega odloka podeljuje skupščina s sklepi.
12.	člen
Sredstva za izvajanje tega odloka se zagotovijo v proračunu občine Logatec.
13.	člen
Način delovanja In naloge komisije za ocimcovanja za izvajanje tega odloka določa pravilnik o podeljevanju priznanj občine Logatec.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-20/78
Logatec, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. Inž. 1. r.
339.
Na podlagi 422. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina ob-
čine Logatec na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1978 ter seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnoti dne 6. februarja 1979 sprejela naslednji
SKLEP
o poimenovanju Vzgojnovarstvenega zavoda Logatec
1.	člen
Vzg oj novarstveni zavod v Logatcu se poimenuje z imenom »Kurirček« tako, da se imenuje: Vzaoinovar-stveni zavod »Kurirček« Logatec.
2.	člen
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-6/78
Logatec, dne 6. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
SEVNICA
340.
POROČILO
volilne komisije krajevne skupnosti Sevnica o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za gradnjo večnamenske dvorane v Sevnici in bazena v Boštanju
Volilna komisija ugotavlja, da je od glasovalnih upravičencev 4296 glasovalo 3967, od tega za uvedbo samoprispevka 1992, proti 1913 glasovalnih upravičencev, in da je bilo oddanih 62 neveljavnih glasovnic. Glede na to, da je v krajevni skupnosti Sevnica glasovalo 46,36 °/o glasovalnih upravičencev za uvedbo samoprispevka, samoprispevek ni bil izglasovan. Sevnica, dne 12. februarja 1979.
Predsednik
volilne komisije KS Sevnica Boris Stariha 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 342.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju na seji skupščine dne 21. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 "/o, in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. 3 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so bile določene:
do konca januarja 1978 do konca februarja 1978 do konca marca 1978 do konca aprila 1978 do konca maja 1978 do konca junija 1978 do konca julija 1978 do konca avgusta 1978 do konca septembra 1978 do konca oktobra 1978 do konca novembra 1978 do konca decembra 1978
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
St. 56-19/79
Šentjur, dne 21. februarja 1979.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju
Hus Branko, dipl. vet. 1. r.
•z.
za 15,7 za 14,4 za 13,1 za 11,8 za 10.5 za 9,2 za 7,9 za 6 6 za 5 2 za 3.9 za 2,6 za 1,3
341.
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu dne 11. februarja 1979 v krajevni skupnosti Boštanj
V krajevni skupnosti Boštanj je 1808 glasovalnih upravičencev. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 689 glasovalcev, proti je glasovalo 1044 glasovalcev, neveljavnih glasovnic je bilo 22, ni glasovalo 53 glasovalnih upravičencev.
Ker je glasovalo od upravičenih glasovalcev 93,95 odstotka glasovalcev in ker je 689 glasovalcev glasovalo za, kar predstavlja 38,11 %> vseh glasovalnih upravičencev, volilna komisija na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ugotovi, da referendum o uvedbi samoprispevka za gradnjo večnamenske dvorane v Sevnici, bazena v Boštanju, prostorov krajevne skupnosti in za uresničevanje programov dela vaških odborov v KS Boštanj, ni uspel.
Boštanj, dne 21. februarja 1979.
Predsednik volilne komisije KS Boštanj
Ivan Snuderl 1. r.
VELENJE
343.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni Ust SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje na seji zbora uporabnikov ih zbora izvajalcev dne 14. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 15,7 %>, in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1978, se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so bile določene:
•/o
do konca januarja 1978 za	•15’^
do konca februarja 1978 za
do konca marca 1978 za	i:*,l
do konca aprila 1978 za	^1,8
do konca maja 1978 za	•/« 10,5
do konca junija 1978 za	9,2
do konca julija 1978 za	7,9
do konca avgusta 1978 za	6,6
do konca septembra 1978 za	5,2
do konca oktobra 1978 za	3,9
do konca novembra 1978 za	2,6
do konca decembra 1978 za	1,3
Sklep začne veljati z dnem objave.	
St. 06-6/78	
Velenje, dne 14. februarja 1979.	
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje
Martin Primožič 1. r.
VRHNIKA
344.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list'SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na 9. seji zbora združenega dela dne 8. februarja 1979, na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. februarja 1979, sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje k. o. Zaplana
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje počitniških hišic, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedbo razlastitve zemljišč se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območju k. o. Zaplana.
2.	člen
Splošna prepoved velja za območja, ki so z odlokom o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3/76) opredeljena kot zazidljiva (v mejah zazidljivosti).
3.	člen
Sestavni del tega odloka sta:
—	grafični del odloka o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika (katastrske karte M 1 :2880 z vrisom območij zazidljivosti), ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije,
—	seznam parcel, ki so z odlokom o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika zajeta v zazidljiva območja in ga je izdelala Geodetska uprava Vrhnika.
4.	člen
Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih, za katera velja splošna prepoved, se smejo v mejah 19. člena zakona o urbanističnem planiranju prezidavati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
5.	člen
Izjemoma se dovoli parcelacija, promet z zemljišči, gradnja in sprememba kulture investitorjem, ki so pridobili pozitivno potrdilo o zazidljivosti pred potrditvijo tega odloka. Splošna prepoved ne velja za lokacije, ki so v skladu z 6. členom pravilnika odloka
o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3/76) in za lokacije individualnih stanovanjskih hiš v skladu z odlokom o določitvi naselij, ki se urejajo z urbanističnim redom (Uradni list SRS, št. 13/68, 12/71).
6.	člen
Splošna prepoved velja za posamezno območje za čas do sprejetja zazidalnih načrtov za to območje, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu SO Idrija, Logatec in Vrhnika.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/6-010-016/78
Vrhnika, dne 8. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač L r.
345.
Na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) in 41.f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 8/78) je Skupščina občine Vrhnika na 9. seji zbora združenega dela dne 8. februarja 1979 in na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o merilih za razvrstitev objektov zgrajenih brez dovoljenj v občini Vrhnika
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila po katerih pristojni upravni organ razvrsti objekte, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja
2.	člen
Za objekte, ki so že v uporabi se po tem odloku smatrajo objekti zgrajeni do 4. gradbene faze in že delno ali v celoti služijo svojemu namenu.
3.	člen
1.	V kategorijo objektov za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje se razvrste objekti, ki izpolnjujejo naslednja merila:
—	da so zgrajeni na območjih, ki so z odlokom o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti (Uradni list SRS, št. 3/76) opredeljena za gradnjo,
—	da so zgrajeni v skladu z veljavnimi zazidalnimi načrti, če pa ti niso izdelani in sprejeti, da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo (če niso, se investitorja obveže objekt prilagoditi zahtevani arhitekturi — po smernicah Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, Urbanistišnega inštituta Slovenije),
—	da lokacija ne predstavlja bistvene ovire za predvideno urbanistično ureditev (glede na rezervate za različne namene — po urbanističnem programu — Uradni list SRS, št. 13/68),
—	da so zgrajeni na območijh, ki so v skladu z odlokom o določitvi naselij, ki se urejajo z urbanističnim redom (Uradni list SRS, št. 13/68, 12/71).
2.	V kategorijo objektov za katere se ne more izdati lakacijskega dovoljenja in se morajo odstraniti.
vendar pa se odstranitev lahko odloži, se razvrste objekti, ki so oblikovani s krajini primerno arhitekturo (mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, Urbanističnega inštituta Slovenije) in zgrajeni na območjih izven mej zazidljivosti in ne v posebej zavarovanih območjih.
Za take objekte se v odločbi o odstranitvi objekta vpiše odložitev odstranitve objekta do momenta, ko bo nastopila potreba za uresničitev novega urbanističnega dokumenta. Obveza odstranitve objekta na stroške investitorja se po pravnomočnosti odločbe uradoma vpiše v zemljiško knjigo.
3.	V kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrste objekti zgrajeni v območju varstvenih pasov vodovodov na območju občine Vrhnika, določenih z odlokom Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/77), na strnjenih njivskih površinah izven naselij, na melioriranih zemljiščih in, ki ovirajo izvajanje veljavnega urbanističnega dokumenta ali ;o v nasprotju s predvideno urbanistično rešitvijo zem-iišča (rezervati po urbanističnem programu občine Vrhnika — Uradni list SRS, št. 13/68).
4.	člen
Pristojni upravni organ v sodelovanju z urbanistično inšpekcijo opravi razvrstitev objektov po merilih določenih s tem odlokom v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
5.	člen
Vsi investitorji, ki so zgradili objekte brez predpisanih dovoljenj so dolžni v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja, po tem roku bo pristojni organ izdal odločbe o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti brez vlog in zahtevkov investitorjev.
6.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/6-010-07/78
Vrhnika, dne 8. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
246.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 8/78) in 149. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na
9.	seji zbora združenega dela dne 8. februarja 1979 in na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer
1.	člen
Potrdi sc zazidalni načrt šolskega rezervata Log— Dragomer.
2.	člen
Zazidalni načrt šolskega rezervata Log—Dragomer vsebuje:
1.	poročilo
2.	opis projektne naloge za šolski objekt
3.	geodetsko osnovo — nereambulirano
4.	shemo urbanistične organizacije območja z zazidalno situacijo M 1 :1000
5.	prikaz lege šole v šolskem okolišu
6.	prikaz porazdelitve površin
3.	člen
Upravni organ Skupščine občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt.
4.	člen
Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt.
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/6-350-08/78
Vrhnika, dne 8. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
347.
Na podlagi 349. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76, 27/72), 81. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS. št. 42/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na 9 seji zbora združenega dela dne 8. februarja 1979, na 8. seji zbora krajevnih skilpnosti dne
8.	februarja 1979 in na 9. .seji družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi zavoda za načrtovanje Vrhnika
1.	člen
Ustanovi se zavod za načrtovanje Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: zavod).
2.	člen
Dejavnost — predmet poslovanja zavoda bo naslednja:
—	urbanistično in prostorsko planiranje, načrtovanje zelenih površin, parkovne ureditve in zasaditve,
—	izdelava lokacijske dokumentacije in pridobivanje soglasij,
—	izdelava tehnične dokumentacije, ki obsega:
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
projekt za razpis,
projekt za izvedbo,
projekt izvedbenih del,
—	zakoličba objektov,
—	pridobivanje, priprava, komunalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč,
—	investicijski posli in inženiring za samoupravne interesne skupnosti, občinske sklade in ostale naročnike,
—	projektiranje nizkih komunalnih gradenj in visokih gradenj,
—	ekonomski posli, raziskave, analize, planiranje in svetovanje s področja gospodarstva, urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter drugih družbenih dejavnosti,
—	druge zadeve, ki jih zavodu poveri občinska skupščina.
3.	člen
Zavod je pravna oseba.
Zavod opravlja dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena.
S svojo redno dejavnostjo prične zavod v 30 dneh po ustanovitvi.
4.	člen
Za trajno opravljanje svoje dejavnosti pridobiva zavod svoja sredstva:
—	s plačano realizacijo svojih storitev,
—	po pogodbah in sporazumih z vsemi interesi iz združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, skladov občinske skupščine,
—	z drugimi izrednimi prihodki, ki po splošnih predpisih predstavljajo prihodek.
Za začetek redne dejavnosti zavoda bodo Skupščina občine Vrhnika, Samoupravna stanovanjska skupnost in Samoupravna komunalna interesna skupnost zagotovili sredstva kot posojilo po posebnem sporazumu.
5.	člen
Zavod mora biti v takem položaju, da bo pomagal združenemu delu, občinski skupščini in samoupravnim interesnih skupnostim pri opredeljevanju razvojnih ciljev, pri oblikovanju in usklajevanju skupnih interesov, pri izdelavi planske dokumentacije in pri spremljanju procesa uresničevanja samoupravnih in družbenih planov, programov in projektov.
Zavod se ustrezno kadrovsko in tehnično opremi, da bo sposoben racionalno pripravljati in izdelovati materiale, strokovna gradiva, projektne dokumentacije, prostorske vidike razvoja v okviru družbenega planiranja in analiz in druge strokovne predloge ter informacije za objektivno in optimalno odločanje delovnih ljudi in občanov.
Zavod bo svoje naloge prvenstveno opravljal na osnovi samoupravnih sporazumov in dolgoročnih programov dela ter pogodb, izhajajoč iz interesov delovnih ljudi in občanov občine Vrhnika.
Zavod bo deloval in izhajal iz sprejetih družbenopolitičnih izhodišč.
6.	člen
Zavod bo posloval kot delovna organizacija.
Na podlagi posebnega pooblastila Skupščine občine Vrhnika bo lahko opravljal nekatere naloge, ki sodijo v pristojnost upravnih organov. 7 8 9
7.	člen
Zavodu mora najmanj enkrat letno poročati SO Vrhnika o svojem delu in uresničevanju nalog, za katere je bil ustanovljen.
8.	člen
Zavod upravljajo zbor delovne skupnosti in svet zavoda.
Individualni poslovodni organ je direktor zavoda, ki se imenuje za dobo 4 let. K imenovanju individualnega poslovodnega organa daje svoje soglasje občinska skupščina po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL.
9.	člen
Svet zavoda sestavljajo:
—	delegati delovne skupnosti zavoda
—	delegati občinske skupščine
—	delegati krajevnih skupnosti
—	delegati samoupravnih interesnih skupnosti
Način in postopek odločanja sveta zavoda ter drugih organov upravljanja se določi s statutom.
S statutom ali drugim, aktom zavod določi na kakšen način opravlja svojo dejavnost in storitve in na kakšen način jih občani in organizacije lahko uporabljajo.
Statut zavoda in druge splošne akte, s katerimi se ureja način in pogoji za opravljanje dejavnosti zavoda potrdi občinska skupščina.
10.	člen
Svet zavoda ima naslednje pristojnosti:
—	zagotavlja družbeni vpliv pri pripravi programa zavoda in izvrševanju nalog,
—	soustvarja in se aktivno vključuje v razvojno politiko zavoda skladno z družbenimi sredstvi,
—	spremlja izvajanje dogovorov in sporazumov,
—	predlaga spremembe in dopolnitve dogovorov,
—	opravlja arbitražno funkcijo,
—	deluje po poslovniku, ki ga sprejme na seji.
11.	člen
Ugotavljanje dohodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebno in skupno porabo urejajo delavci zavoda s samoupravnimi splošnimi akti.
12.	člen
Zavod se mora konstituirati v 90 dneh po uveljavitvi tega odloka.
13.	člen
Dejavnost zavoda je treba priglasiti pristojnemu sodišču v 15. dneh po uveljavitvi tega odloka.
14.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-022-02/78-79
Vrhnika, dne 8. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
POPRAVEK
V	odredbi o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitame preglede v občini Laško (Uradni list SRS, št. 4-243/79 z dne 9. 2. 1979) se 1. točka 3. člena pravilno glasi:
»1. za kamionske in vagonske pošiljke 180,00 din«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 30/78 z dne 29.
12.	1978) se 4. člen pravilno glasi:
Prispevek je kupec dolžan nakazati Kmetijski razvojni skupnosti občine Cerknica na račun št. 50160-842-004-6436 v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov.
Sekretariat skupščine
VSEBINA
Stran
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
291.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	429
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
292.	Odločba o ugotovitvi, da 59. in 350. člen statuta
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji nista bila v skladu z ustavo SR Slovenije	429
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
293.	Odredba o poprečnem mesečnem čistem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1978	430
294.	Poročilo o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v
SR Slovenil v	letju	1978	430
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
295.	Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu	430
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
296.	Sklep o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine
prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu	1979 (Ljubljana)	433
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
297.	Sklep o povišanju tarif vodnega prispevka za leto
1979 za 15 °/o glede na tarife, veljavne v letu 1978 (Savinja—Sotla)	436
319. Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni
in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča (Laško)	483
320.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona
o blagovnem prometu (Laško)	433
321.	Sklep o sprejemu statuta krajevne skupnosti Z. Ščavnica (Lenart)	'484
322.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija	—	desni	breg	(Litija) 484
323.	Odlok o nagradah in o plaketi občine Ljubljana Bežigrad	484
324.	Pravilnik o kriterijih za dodeljevanje nagrad in pla-
ket ter ) delu komisije za nagrade in priznanja občine Ljubljana Bežigrad	485
325.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana	Bežigrad	487
326.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Ljubljana Bežigrad	488
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
£98. Odredba o najvišji drobnoprodajni ceni kruha (Ljubljana)
299.	Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za spremembo lokacije razdelilne transformatorske postaje (RTP) Bežigrad in prikjučnega 110 kV daljnovoda (Ljubljana)
300.	Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Celje)
301.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Cerknica)
302.	Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Mrzle njive Grosuplje
303.	Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Jerova vas Grosuplje
304.	Odlok o spremembi območja deljene katastrske občine Vino (Grosuplje)
305.	Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplje
306.	Pravilnik o ureditvi in sanitarnem režimu vodnih virov na območju občine Grosuplje
307.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polica (Grosuplje)
308.	Sklep o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Idrija)
309.	Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje nad Vojskarsko cesto v Idriji (Idrija)
310.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik
311.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Kamnik)
312.	Sklep o stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leti 1978 in 1979 (Kamnik)
313.	Statut občine Kočevje
314.	Odlok o obračunavanju in izplačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti za čas od 1 1. do 31 12. 1979 (Kočevje)
315.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Laško)
438
438
445
446
447
448
316.	Odlok o pripravah za izdelavo prostorskega plana občine Laško	482
317.	Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih
brez lokacijskega dovoljenja, pa so. že v uporabi v občini Laško	482
318.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi vrednosti posa-
meznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše	oziroma stanovanja (Laško)	483
327. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjski-
mi stroški (Ljubljana Bežigrad)	489
328.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Ljubljana Center)	489
329.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM 4 (Ljubljana Moste-Polje)	489
330.	Odlok o določitvi območja za opravljanje blagovnega
prometa v imenu organizacije združenega dela in za njen račun (Ljubljana Siska)	490
331. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju Skupščine občine Ljubljana Šiška
332. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka RS 3/3 Ccnter-Rakovnik (Ljubljana Vič-Rudnik)	492
333.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik	492
334.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitev zazidal-
nega načrta za del zazidalnega otoka RS-103 Vinterca (Ljubljana Vič-Rudnik)	494
335.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Ljubljana Vič-Rudnik)	494
336.	Odlok o upravljanju, obvezni uporabi in vzdrževanju
kanalizacije v občini Logatec	494
337.	Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih
pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta soseske S i (Logatec)	496
338.	Odlok o priznanjih občine Logatec	499
339.	Sklep o poimenovanju Vzgojnovarstvcnega zavoda Logatec	499
340.	Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Sevnica
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za gradnjo večnamenske dvorane v Sevnici in bazena v Šoštanju (Sevnica)	500
341.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 11. februarja 1979 v krajevni skupnosti Bo Stanj (Sevnica) 500
342.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Šentjur pri Celju)
343.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Velenje)
344.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje k. o. Zaplana (Vrhnika)
345.	Odlok o merilih za razvrstitev objektov zgrajenih brez dovoljenj v občini Vrhnika
346.	Odlok o potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer (Vrhnika)
347.	Odlok o ustanovitvi zavoda za načrtovanje Vrhnika 502
—	Popravek odredbe o pristojbinah za potrdila in dovo-
ljenja za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Laško	504
—	Popravek odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Cerknica	504
500
500
501
501
502
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec rini po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal .'179/VI1 Telefon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-693-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72