TRST, sobota 31. maja 1958 Leto XIV. - Št. 129 (3974) PRIHORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: DL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-60» IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - ™. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 im od 15. do 18, — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel- 21-928, tekoči račun pri Komunalnt banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-375 Cotv nadaljuje razgovore s posameznimi voditelji De Gaulle čaka v Parizu sporočilo o kapitulaciji parlamentarnih skupin Komunisti so odklonili razgovor s Cotyjem - Auriol in Mollet pri De Gaullu - General si je s svojim pritiskom v glavnem že zagotovil večino za investituro, o kateri bodo glasovali jutri ali v ponedeljek - Tudi mornarica na strani upornikov PAiRIZ, 30. — General De Gaulle je nocoj zapustil ®yojo rezidenco in odpotoval v Pariz, kjer bo nadaljeval svoja posvetovanja. Ostal bo vso noč v Parizu, “R lahko vsak hip stopi v stik po telefonu ali s pomočjo posredovalcev s predsednikom republike in da 56 2 njim sporazume za nov razgovor. Kakor sedaj Potekajo stvari, ni verjetno, da bo skupščina glasoma o investituri pred nedeljo ali ponedeljkom. Kakor je znano, bodo korali o investituri glasovati brez debate in po predhodni obveznosti voditeljev skupin. To je tisti izreden Postopek, ki ga je zahteval Gaulle. Na podlagi tega Postopka se z voditelji sku-Phi pogaja predsednik republike Coty in ne kandi-oat za predsednika vlade kakor običajno. Coty, kj se je ves dan po-svetoval, bo jutri nadaljeval Posvetovanja. Domnevajo, da SL.bo zjutraj razgovarjal s 'hmlinom. Nocoj se je večina politič-skupin sestala. Na sejah ?? delegacije poročale o svo-?? današnjih razgovorih s ji°lyjem. Nekateri člani ra-jbkal-socialisiične stranke sc hjavili, da so sprejeli «tajne» ?klepe. Znano .je samo, da ho-*e)o radikali zvedeti za raz-podrobnosti De Gaullove P°litične linije. S tem v zvezi ^0 bo verjetno postavil jas-?a Vprašanja Daladier, ki se a morda sestal jutri z njim 'blizu Pariza«. Na seji skupine MRP pa je Poročal Tutgen. Verjetno se jutri og.asila pri De Gaui-delegacija te skupine, iz-!f*ni odbor stranke se je no-$ sestal skupno s parlamen-yno skupino. , Coty je danes najprej spre-Predsednika- -skupščine Le hkjuera, za njim pa prea-jdtiika republiškega sveta "■onnervilla. Drug za drugim se nato pri predsedniku °Slasili: predsednik radikalno-iPoialistične skupine Daladier. !,avni tajnik socialistične * tanke Moiiet in predsednik "damentarne skupine te .r.tanke Deixonne, predstavna MRP Teitgen in Moisan, ?l«dstavnika UDSR Mitterana j® Uuveau predstavniKa pou-i*distov Louis Reoyo in Mar-Jf Bouyer, voditelja neodvis-3 Pinay ii: Duchet. predstav-i n afriškega demokratičnega b .nženja Philippe Houphonet- '8ny, voditelja bivših goli-£°v Edmoni Michelet in Ray-jj?nd Triboulet. podpredsed-j'?.afriškega združenja Felix n,hicaya in končno predstavil*? združenja republikanske h'Vlte Edgard Faure in Jea 1 bi David. (.jlfoditelja komunistične sku-Thorez in Duclos pa sta tta Hi'3 chisk pri Cotyju in t- mu posala pismo, v kate-Sbs • Poudarjata, da je prednikov sklep o pooblastitv n' Gaulla za sestavo vlade ?Ven- Dalje izjavljata: (rte teliva sodelovati pri na- havi,ki ie bil že prej p^' (L,.vlJen in katerega namen je 1, V. Videz zakonitosti kapitu- lB '1* Pred uporom v Alžiru ■ien acciu- kl ’e bil Pr'Prav sj- z namenom, da se na V® Vsili povratek generala Gaulla na oblast.« j^otem ki ste se obrnili na H0 er»la De Gaulla proti jas-iztečeni volji narodne skup-ka-e' nadaljuje pismo, ni to, se sedaj dogaja, več po-ol°Vanje strank, ki ga pred- % deJlVa. ustava, pač pa priza-atlia, da se doseže podpo-ju a .izbiro, ki je v nasprotja 2eljo predstavnikov nesla,?.' na katere je Vaša po-a izvajala nedopusten V» P0t'P°redno s predsednikom Hj‘y)em ;e začel posvetova-SociJP^i general De Gaulle. e j°hke socialist Auriol, ici z nhni razgovarjal 40 SE*"10 5e da ie na da‘ '»itloJ, ,eii socialistične par-!-Vahn skupine prišlo do v*' Mjfu d'skusiie med poslan-fi («011et in drugi paslanci, a, j. Zavzemajo za De Gaul-> n-naaprotno kakor običaj-M(BTj'edlagali, naj bodo po Niii 1 člani skupine svo-?a«ti ’ da glasujejo po svoji i ■mit« da bi se ^tžali stran-K Hov, d',cipline. Sprejeli ni-N0v“eneg.i sklepa in so se . sestali ob 23. uri. 'all m Deixonne sta poro-svojem razgovoru s ihsp, anikom republike Co-.»»V. pn z generalom De Gaiil-Ahi,0 dolgi diskusiji pa so it N, i sl®herno odločitev na 1 W hodo ponovno se-z Poslušali poročilo biv- Jbioj.Pdsednilca republike se ie dan°s tudi Obvr’*- 1 De Gaullom. Ce etjal predlog, da vsak poslanec glasuje po svoji vesti, bi general De Gaulle za sedaj lahko računal na približno dve tretjini socialističnih poslancev. Po nocojšnji seji je bivši gu verner v Alžirji Edmond Naegelen izjavil: «Nismo sprejeli nobenega sklepa, toda zd: se, da se ja tendenca za podporo De Gaullu vidno okrepila, potem ko so naši poslanci poslušali, kar je Guy Mo’-let poročal o svojem današnjem razgovoru z De Gam-lom. Zvedelo se je tudi, da so na seji razpravljali o možnosti skupnega sestanka voditeljev skup-n «narodne» večine z De Gaullom. Do sedaj se zdi da De Gaulle lahko z gotovostjo računa na približno 300 glasov. Gre za glasove neodvisnih, pouja-distov in* bivših golistov kakor tudi radikalov, ki ne pripadajo mendesistični skupini, tel večine demokristjanov, kt so se odvzeli pozivu Pflitmll-na naj generala podprejo. De Gaullov pritisk je vsako uro večji, tako da se je začela enotnost v socialistični skupini majati, posebno po objavi Auriolovega pisma generalu De Gaullu in njegovega odgovora. Vendar pa je položaj še nejasen. Dejstvo, da so nekateri politični voditelji privolili na neposredne razgovore z De Gaullom kaže na generalov u-speh in potrjuje napovedi tistih, ki so preteklo noč poudarjali, da je zadeva v glavnem že odločena. O razgovoru Molleta in Dei-xonna z De Gaullom ni še nič znanega. Toda socialisti niso edini, ki se še deloma u-pirajo De Gaullu. Omeniti je treba Mendes Francea, ki je danes zanikal govorice, da se namerava sestati z De Gaullom, ter voditelja UDSR Mit-teranda. Sinoči sta se skupno z 88 drugimi poslanci sporazumela o sledečem; 1. odpor proti diktaturi kakršne koli barve in naj prihaja od koder koli. 2. Odrekanje sodelovanja in podpore vsaki vladi, ki bi z uzakonitvijo upora prizadejala smrtni udarec temeljnim načelom republike in «upanju narodov, ki so pridruženi k usodi Francije«. 3. Podpirali bodo tako vlado, ki bo «sveča-no jamčila« spoštovanje javnih svoboščin in izvajanje ljudske suverenosti. Vendar ta resolucija ni povsem sovražna De Grullu in dopušča kompromis. Komunisti se edini jasno in nedvoumno upirajo in rtiso niti sprejeli vabila na razgovor s Cotyjem. Cotyjevo vabilo je izredno, ker do sedaj ni ob nobeni krizi povabil komunistov na razgovore. Zatrjuje-se, da je De Gaulle vztrajal, naj Coty povabi tudi komuniste, ker on ne misli izključiti so- delovanja z nobeno politično stranko, niti z desničarskimi niti z levičarskimi. List ((France Soir« piše, da je De Gaulle omenil Cotyju, da je po osvoboditvi imel v svoji vladi tudi komunistične ministre in da ni delal razlike med Francozi. V obveščenih krogih izjavljajo ,da bo De Gaulle morda zaprosil za sodelovanje bivšega predsednika republike Auriola kot državnega ministra, maršala Juina kot o-brambnega ministra. Louis Jo-xe naj bi postal glavni tajnik v zunanjem ministrstvu, Robert Lacoste pa notranji mini-ter. Kot verjetna kandidata za De Gaullovo vlado se o- menjata tudi Guy Mollet in predsednik komisije za Evra-tom Louis Armand. De Gaullov program bo baje vseboval pet točk: 1. pooblastilo vladi, da pripravi načrt ustavne reforme, ki naj v veliki meri razširi oblast vlade in o katerem naj se ljudstvo izreče z referendumom: 2. Iziedna pooblastila za do- ločeno dobo (od 6 mesecev do 2 let). 2. Ureditev alžir. spora in politična rešitev, ki naj ustvari »integrirano«, francosko in muslimansko Alžirijo, ki naj bo pridružena magreb-ski celoti, katera naj se s svoje strani pridruži Franciji. 4. Reforma dela parlamenta (skrajšano trajanje zasedanj, podaljšanje mandatne dobe, razširitev pristojnih komisij). 5. General De Gaulle namerava baje takoj po investituri oditi v Alžir, da s svojo navzočnostjo svečano poudari »ponovno narodno združitev«. Francoski minister za promet je medtem odredil takojšnjo obnovitev pomorskih zvez s Korziko. Minister se zavzema tudi za obnovitev zvez z Alžirijo. Kot prvi ukrep ie odredil, naj na Korziko nemudoma odplujeta dve iadij, k: sta bili v pristaniščih v Južni Franciji. Na Korziki je mirno. Danes so se člani učnega osebja udeležili stavke, ki je bila v vsej Franciji. V Ajac-c u pa so komunistični občinski svetovalci sklenili, da ne bodo več delovali kot svetovalci, ker bi to pomenilo sodelovati z uporniki. Policija je zaplenila današ njo številko komunističnega glasila «Humanite». List je objavil članek,- s katerim očita nekemu letalskemu generalu, da pripravlja zaroto proti nekemu letališču na pariškem področju. Prefekt v Tarbesu v Zgornjih Pirenejih pa je danes -azpustil odbor «narodne rešitve«, ki mu je predsedoval general Lsnusse. Njegove člane je pozval, naj prenehajo vsako delovanje. Odbor je razširil številne letake, včeraj na so delavci v tamkajšnjih tovarnah odločno protestirali proti temu. Iz Alžira javljajo, da je tamkajšnji '1dbor «narodne Te-šitve« soglasno sprejel resolucijo, ki poziva svoje člane, naj odstopijo iz političnih strank. Resolucija poziva tudi vse člane ostalih odborov v Alžirji, naj enako ravnajo. Kakor vse te dni, so tudi danes organizirali na glavnem trgu v Alžiru veliko zborovanje. Francoska agencija trdi, da se je zborovanja udeležilo okoli 200.000 oseb. Bilo je predvsem mnogo vojakov Okoli 21. ure so se na balkonu vladne palače pojavili generali in člani alžirskega odbora. Pr g; je govoril Ar-nould, ki je poudarjal odločilno vlogi, ki so jo imeli 13. maja bivši bojevniki. Zatem je general Allard pozval na enotnost, admiral Auboy-neau pa je bivšim bojevnikom in alžirskemu prebivalstvu prinesel pozdrav »vse tnomarice«. Tudi general Jouhaud je imel kratex nagovor in ob 21.20 je govoril Sousfelle, ki je med drugim izjavil, da so po zaslugi vojske ter generalov Salana in Massuja preprečili, »slabo usodo«, da bi «žrtve vojske bile zaman«. Dejal je, da so bivši bojevniki dali pobudo za to akcijo, ki da je »zaprla usta skeptikom in ponovno dala upanje desetim milijonom Francozom v Alžiriji in 43 milijonom Francozom na metropolitanSKem o-zemlju«. Soustelle je nato dejal, da Alžirija pričaJruje generala De Gaulla, in je pripomnil, da je akcija v Alžiriji bila odločilna. Zadnji je govoril general Salan, ki je ponovil že običajne fraze o enotnosti, o bud- nosti in o francoski Alžiriji. Alžirski borci pa nadaljujejo svoje akcije proti okupatorju. V Lamoriciere v Južni Alžiriji je skupina alžirskih borcev napadla poštni urad. sodno paidčo in občinsko palačo. Streljanje je trajalo 15 minut. Nato so se borci umas-nili. N®W YORK, 30. — Zaradi sedanjega svetovnega položaja, zlasti pa zaradi položaja v Tuniziji in Libanonu, je generalni tajnik OZN Hamrnar-skjoeld preklical svoj obisk na Norveškem komaj nekaj ur pred odhodom. Petrič o sovjetski odpovedi kreditov Vlada FLRJ b povračilo nas Cinična obrazložitev odpovedi: potreba sredstev za sovjetsko industrijo in ...korist obeh držav! . Naser obišče julija Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Na današnji tiskovni konferenci, ki je bila zelo neprijetna za dopisnike vzhodnoevropskih držav, je Jakša Petrič med drugim izjavil, da je sovjetska vlada dolžna izpolniti gospodarski sporazum; če pa sovjetska vlada tega ne bi storila, bo jugoslovanska vlada zahtevala po- vračilo škode. Petrič je dalje izjavil, da je ocenitev programa ZKJ, kakor jo je napravila KP Kitajske, skrajno neodgovoren in kle-vetniški napad na Jugoslavijo. Poudaril je, da gre za organizirano gonjo vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji. Petrič je tudi potrdil vest iz Kaira, da bo predsednik Naser julija gost maršala Tita. Ni pa mogel potrditi vesti o napovedanem sestanku Tita z Nehrujem. Dodal pa je, da bi vsak sestanek Tita z Nehrujem, kjerkoli bi ta bil, bil zelo koristen in da bi bil Nehru dobrodošel gost v Jugoslaviji. iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiNiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Zoli bo podal ostavko 17. junija Nenni poziva SFI0: «Ne! Do Gaullu Izjava KPI - Tudi Saragat poziva francoske socialiste, naj se spomnijo Leona Bluma, ker De Gaulle ne bo rešil nobenega vprašanja - Tudi Andreotti za sodelovanje s PSDI in PRI (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Iz dneva v dan postaja bolj živahno ugibanje o sestavi bodoče vlade. Toda vse kaže, da bo potrebno še mnogo čakanja, da bi se izvedelo nekaj bolj konkretnega. Danes je predsednik vlade Zoli zanikal vesti, da namerava ostati na čelu vlade za nedoločen čas. Trdi se, da bo podal ostavko verjetno 17. junija, takoj potem, ko bo parlament odobril začasni proračun. O tem, kaj misli Panfani, smo že poročali: sodelovanje z levim centrom, t. j. s socialdemokrati in republikanci. Doslej se je mislilo, da ima pri tem največjega nasprotnika vlade v Andreottiju, ki vodi desničarsko strujo v KD «Pri-mavera«. Toda po včerajšnjem članku v njegovem časopisu »Concretezza«, lahko trdimo, da se je finančni minister temeljito, premislil in dokazal, da je kar precej realno ocenii poraz desnice, s katero demokristjanom ne kaže več sodelovati. Baje je Andreotti v nekem razgovoru samokritično priznal, da politika, ki jo je doslej zagovarjal, ni bila najbolj koristna za njegovo stranko. Vse kaže torej, da je tudi Andreotti postal zagovornik sodelovanja s PSDI in PRI. Z njim so potegnili tudi drugi vidnejši demokristjani, ker vidijo v Andreottijevem mnenju tudi mnenje Vatikana. Prve konkretne elemente pa bo vsekakor dal demokristjan-ski glavni odbor na svojem bližnjem zasedanju. Glavno besedo bo imel seveda Fanfa-ni in pristaši njegove struje, ki so se okrepili, ker iz pregleda oddanih preferenčnih glasov sledi, da so povečini od- ................................................. mm. v ponedeljek pred Varnostnim svetom tunizijski protest proti Franeiji Francozi so v Remadi ubili v šoli ravnatelja in člane njegove družine ter jih skrivaj pokopali NEW YOiRK, 30. — Uradno javljajo, da se bo Varnostni svet sestal v ponedeljek ob 16. po srednjeevropskem času in razpravljal o tuni),kem protestu proti Franciji ter o francoskem protestu proti Tuni- ZIGlavni tajnik OZN Ham-marskjoeld se je danes razgovarjal z raznimi člani sveta. V Tunisu pa se je danes francoski odpravnik poslov razgovarjal s predsednikom Burgibo. V Južni Tuniziji je streljanje na področju Rema-de trajalo skoraj vso noc. V Parizu seveda zanikujejo, da so francoska letala bombardirala tuniško ozemlje. Sele danes se je izvedelo, da so francoske čete' 25. -maja v Remadi, ko so vdrle v šolo, ubile 6 oseb, ki so ravnatelj šole Nabhani in ostalih pet članov njegove družine. Znano je, da so prvotna poročila javljala, da te ljudi pogrešajo, in so domnevali, da so jih Francozi odpeljali s seboj. Ni znano, kako se Francozi izgovarjajo. Predstavnik tuniške vlade je izjavil, da je francoska verzija o okoliščinah, v katerih je bil ravnatelj šole v Remadi skupno s svojo družino ubit 25. maja, plod fantazije. V tuniških krogih ugotavljajo, da kljub posredovanju pri francoskem poslaništvu in pri vojaških oblasteh nerazumljivo molčijo o tem, kako so 6 oseb, ki so jih ubili v šoli, lahko pokopali in da je kraj pokopa ostal skrit tudi bolničarjem Rdečega križa, ki so. dan po tragediji prišli v Re-mado. V teh krogih poudarjajo, da dejanja sama govorijo m da umor ravnatelja šole in njegove družine obrazložuje zadrego in vznemirjenost v francoskih 'odgovornih krogih. Tuniške oblasti so danes izpustile 8 Francozov, ki so jih zaprli februarja zaradi nezakonite nošnje orožja. Danes sestanek Arabske lige BEJRUT, 30. — Danes so vladne čete izvedle s pomočjo topništva in tankov splošni napad na stari del mesta Tripolis. Podrobnosti o boie bah še ni. Dopoldne so imeli daljši sestanek praisednik republike framun, predsednik vlade ;r. vrhovni poveljnik vojske. Kaj so razpravljali, ni znano. Tudi maronitski patriarh Meuči je imel tiskovno konferenco s tujimi novinarji, katerim je razložil svoje stališče, ki je skoraj identično s stališčem voditeljev opozi cije. Označil je tudi za nepotreben libanonski protest pri OZN zaradi nekakega vmešavanja ZAR v libanonske notranje zadeve. Politični odbor Arabske lige se bo sestal jutri v Ben-gaziju ter bo pretresel liha nonski protest zaradi napadanja ZAR na Libanon. Od tega, kako se t>o libanonska stvar rešila že na zasedanju Arabske lige, je odvisno, ali se bo o libanonskem protestu sploh še razpravljalo v Varnostnem svetu. V poznih urah se je izvedelo, da je libanonski ministr ski svet danes razpravljal o možnosti, da se sestavi nova vlada pod predsedstvom generala Sehaba, vrhovnega poveljnika libanonske vojske. Vlada je tudi sklenila, da za nedoločen čas ukine dva dnevnika v Bejrutu — »Massan in »Al Siassa« -- ki se tiskata v tistem predelu prestolnice, ki je še vedno pod kontrolo upornikov. dani Fanfanijevim kandidatom. Drugi element za konkretno presojo glede sestave bodoče vlade pa je stališče PSDI. Trdi se, da je Saragat že začel z zelo previdnimi stiki s prvaki vladne stranke. Verjetno je, da po njegovem mnenju ni nujen vstop v vlado njegove stranke, temveč podpora od zunaj. V tem bi se približal mnenju Matteot-tija, ki je pred kratkim navedel primer nemških socialnih demokratov, ki niso v A-denauerjevi vladi, pač pa večkrat glasujejo za njene predloge. Saragat pa bi predvsem rad vedel prej za stališče republikancev in radikalov, hkrati pa ima določen obzir do PSI. V nedeljo bo odpotoval v London, kjer bo predstavljal svojo stranko na sestanku Socialistične internacionale, na katerem bodo predvsem razpravljali o zadržanju francoskih socialistov v teh kritičnih dneh krize. Republikanci in radikali niso sklenili še nič in njihov bodoči odnos do KD in do sestave nove vlade je še vedno uganka. Pač pa so se danes sestala vodstva raznih drugih strank. Med njimi so v prvi vrsti liberalci, ki so objavili tudi poročilo o tem in poudarili v njem nevarnost, ki jo predstavlja težnja «za radikalizacijo, ki bi utegnila ogra-žati svobodo«. Iz poročila tudi sledi, da liberalci načelno ne bi odklonili sodelovanje vlade .vendar so napovedali sestanek liberalnega glavnega odbora šele po 10. juniju, 'to je po zasedanju glavnega odbora KD. Za Malagodija pravijo, da je skoraj prepričan, da ga bodo demokristjani povabili v vlado ali pa naj vlado skupaj z monarhisti podpira Monarhisti se dogovarjajo, da bi ustanovili tako imenovano «veliko desnico« in tako popravili ogromno škodo, ki so jo pretrpeli na volitvah. Zunanji minister Pella pa je v nekem svojem intervjuju za ameriški tisk in ameriško radijsko postajo «Glas Amerike« izjavil, da so se italijanski volivci izrekli za atlantizem in evropeizem. V zvezi' s francosko krizo pa so se oglasili: Nenni, vodstvo KPI in Saragat. Pietro Nenni je poslal načelniku parlamentarne skupine francoskih socialistov na. cle-dnjo brzojavko; «Palaia Bourbon Pariz, — Vodstvo PSI izraža spričo dramatičnega položaja, v katerem se nahaja Francija, željo da bi parlamentarna skupina SFIO našla svojo enotnost v Ne! De Gaullu in bo-napartutičm pustolovščini! Italijanski socialisti izražajo svo. jo solidarnost s silami novega odpora, katerim v vsakem primeru pripada bodočnost. — Pietro Nenni». Vodstvo KPI pa je naslovilo na italijanske delavce izjavo, v kateri je najprej rečeno, da se ponovno ((pojavlja zasovražena senca fašizma nad veliko zahodnoevropsko državo« in da je to »tragičen rezultat devetletne vlade de-mokristjanskih in socialdemokratskih centristov, imperiali. stične in vojne politike politi, ke pobesnelega protikomunizma«. »Se danes, nadaljuje izjava, pristajajo socialdemokratski in demokristjanski vo. ki so jim ga vsilili padalci, samo da bi odklonili perspektivo ljudske fronte, ki je za Francijo edina rešilna pot. To je vzrok vznemirjenja za vse antifašiste, za vse tiste, ki ljubijo mir in demokratične ;vobo Iščine in ki vedo, kaj pomeri za evropsko civilizacijo. za francosko demokracijo m čutijo, da bi se upor kolonialističnih generalov lahko .-pre vi gel v pogubne vojaške pustolovščine na Sredozemlju, na pragu naše države Italijan, ski komunisti ponovno obnavljajo izraze svoje bratske solidarnosti francoskemu ljudstvu, katerega najgloblje koristiti so danes ogrožene.« V izjavi se podčrtava nujnost okrepitve republikanske e-notnosli, akcijske enotnosti med komunisti in socialisti. Saragat pa je napisal čla-i-ek, ki bo izšel' jutri pod naslovom ((Francoska tragedija«. Med drugim piše, da v današ-. njih okoliščinah ((Francija ne more odkloniti Alžiriji avtonomijo, tako kot je ni odklonila Maroku in Tuniziji, bkra. ti pa ne more prepustiti svoje močne francoske manjšine maščevalnosti arabske večine.« Za De Gaullovo rešitev pravi Saragat da je ((iluzija, ki je premagala ljudi in stran, ke in ki je postavila francosko javno mnenje pred tragično dilemo: rešiti Alžir in rešiti demokratične ustanove.« «De Gabile ne bo rešil Alžira, De Gaulle ne bo rešil vpraša- iHiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiintiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Demonstracije proti De Gaullu po vsej Franciji la mogočen delavski protest proti vsakršni diktaturi Poleg številnih stavk v Franciji je včeraj stavkalo tudi učno osebje, ki so se mu pridružili še študentje - Tu in tam spopadi med demonstranti in protidemonstranti nja, katerega rešitev se postavlja v taki obliki, ki ga lahko reši samo demokracija, ki ima dovolj avtoritete. De Gaulle bo alžirsko vprašanje poslabšal in uničil tisto četrto republiko, katere glavni ustanovitelj je bil on sam.« »Spričo dileme Alžir ali četrta republika se bo kmalu postavila dilema; demokracija ali diktatura. De Gaulle bo od. jel potem ko bo poslabšal vsa dosedanja nerešena vprašanja in pustil Francijo v še bolj tragičnem položaju od današnjega Edini, ki se danes lahko okoristijo s položajem so desničarski totalitarci, toda tisti, ki ga bodo jutri prav gotovo izkoristili, bodo levičarski totalitarci«. «Zato je odgovornost francoske socialistične stranke v sedanjem trenutku ogromna. Edina rešitev je na demokratičnem terenu in vsak drug teren, zlasti pa teren vojaških pustolovščin, bo v kratkem pokopal današnje u-pe in bo povzročil strašna vprašanja državljansKe vojne in diktature. Vsaka slabost socialistov je danes izdajstvo Francije, demokracije in Socialistične internacionale«. «Francoski socialisti naj se spomnijo Leona Bluma, ki je spričo Hitlerjeve vojaške moči povedal besedo zaupanja, ki je takrat zvenela absurdno, katero pa je zgodovina spremenila v obsodbo Hitlerjeve diktature«. A. P. V odgovoru na številna vpiašanja inozemskih novinarjev v zvezi z odložitvijo izvajanja gospodarskega sporazuma s strani Sovjetske zveze, je Petrič izjavil, da se je SZ obvezala, dati Jugoslaviji skupno 285 milijonov dolarjev kredita. Od dogovorjenega kredita, ki ga je SZ sedaj vdrugič odložila, se je doslej uporabilo relativno malo, v glavnem za projekte in pripravljalna dela. Jugoslovanska vlada je mnenja, da je SZ dolžna izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela s podpisom sporazumov. Jugoslovanska vlada ne more sprejeti odložitve in tudi ne pogajanj o odložitvi, ker so ((argumenti, ki se navajajo v noti, popolnoma enostranski«. ((Korak SZ pomeni dejansko enostransko odpoved polnoveljavnih gospodarskih sporazumov, je poudaril Petrič in dodal, da je to v očitnem na-protju s splošno sprejetimi pravili v mednarodnih odnosih. Ta ukrep sovjetske vlade bo ustvaril nekatere težave pri izvedbi perspektivnega gospodarskega načrta. Ce sovjetska vlada ne bo sprejela jugoslovanskega stališča, bo jugoslovanska vlada prisiljena zahtevati plačilo povzročene škode. V tem smislu bo jugoslovanska vlada v kratkem odgovorila sovjetski vladi.# Po prejšnji izjavi, ki se je nanašala na vprašanje dopisnikov «Ne\v York Timesa«, «Reuterja» in «France Presse«, je naš dopisnik postavil sledeče vprašanje: »Ker je malo verjetno, da bi izpolnitev podpisanih sporazumov predstavljala težave za gospodarstvo Sovjetske zveze, ali bi nam lahko povedali, kakšne razloge navaja sovjetska vlada v svojem predlogu za odložitev izpolnitve teh sporazumov?« Na splošno presenečenje vseh navzočih je Petrič odgovoril: ((Argumenti, ki jih sovjetska vlada navaja v svoji noti. so v' glavnem naslednji: potreba dopolnilnih sredstev za uspešno izgradnjo lastne kemijske industrije; prepričanje, da predlog o odložitvi odgovarja načelom gospodarskega sodelovanja v korist obeh držav. Poleg tega je Gro-miko, je poudaril Petrič, pri ustni obrazložitvi note, izjavil, da sovjetska vlada, ko daje ta predlog, ne teži po poslabšanju, temveč po izboljšanju medsebojnih odnosov.# Boljši primer za cinizem je težko najti. V sovjetski noti se med drugim omenja eventualnost nekih kompenzacijskih poslov na osnovi tekoče blagovne izmenjave. Na vprašanje, ali to pomeni, da je sovjetska vlada pripravljena dati Jugoslaviji dogovorjene naprave proti takojšnjemu plačilu in da jih ne želi dati na kredit, je Petrič odgovoril: «Na to vprašanje se lahko odgovori, kakor je bilo postavljeno.« V zvezi z odnosi s Sovjetsko zvezo in z vzhodnoevropskimi državami, je Jakša Pe- PARIZ, 30. — Danes je v Franciji stavkalo najmanj okrog 200.000 od skupnega števila 260.000 profesorjev in učiteljev. Stavko je proglasil sindikat učnega osebja za 24 ur kot manifestacijo za obrambo republiških svoboščin. V glavnem mestu se je stavke udeležilo okrog 60 odstotkov o-sebja, v Lycnu 80, v Marseillu pa je stavka popolna. Na poziv Glavne zveze dela je bilo tudi danes več stavk v raznih mestih, zlasti med metalurškimi delavci. Tako je bilo delo prekinjeno v šestih tovarnah v Marseillu ter v različnih podjetjih v Rouenu in Grenoblu. Pristaniški delavci pa so stavkali v Le Ha-vru. Baje so ponekod delavci tovarne zasedli, vendar sta Splošna zveza dela ter zveza metalurških delavcev sporočili, da nista dali nobenega ukaza za zasedbo tovarn, pač pa so bila dana delavcem navodila, naj še okrepijo svoje manifestacije in enotnost akcije z namenom, da se izvaja pritisk na parlament in tako zapre De Gaullu pot k oblasti. Tudi danes zvečer je CGT objavila poročilo, v katerem poziva k še intenzivnejši borbi proti kaki De Gaullovi vla- di. Poročilo pravi zlasti: «Tre d it el ji na reakcionarni režim, ba je nadaljevati in razširiti borbo, povsod povečati akcije enotnosti: stavke, prekinitve dela, demonstracije, odgovor fašistom. Bolj kot kdajkoli je potrebno nsp-raviti delavski in republikanski protest proti diktaturi kar najbolj mogočen. Nobena diktature! Nobene De Gaullove vlade! Vlado republikan.-.kt obrambe!« Profesorji in učitelji ter študentje, ki so se delavcem pridružili, so imeli danes zborovanje, ni so ga sklicale njihove organ-zacije. Ko »o se vračali z zborovanja, jih je začela policija razganjati. Na Plače de la Repu,blique se je zbralo večje število demonstrantov. Raztresenih je bno mnogo letakov z natisnjeni izjavo, ki jo je dala včeraj zvečer KPF in v kateri se trdi, da pomeni prihod generala De Gaulla na oblast ne-izogibno državljansko vojno. Zborovalci so se razšli ob petju Internacionale. Vmes pa je posegla tudi policija in jih začela razganjati. Desničarski študentje pa so se zbrali na Elizejskih poljanah ter vzklikali De Gaullu. Se pozno zvečer so bile še vedno v drevoredu Elizejskih poljan nekatere skupine demonstrantov, medtem ko so po cesti vozili avtomobili go -in dol ter na vso moč trobili. Na nekaterih fnestih pa je prišlo dc »popadov s proti-demonstrai.ti, ki so napadli avtomobile. Baje je bilo pri tem nekaj hudo ranjenih. Močni oddelki policije so kontrolirali skupino demonstrantov, ki je šla k slavoloku zmage. Večje patrulje straž; jo okrog palače poslanske zbornice, ki je obdana s policijskimi avtomobili. Na mostu čez Sieno, ki vodi k poslanski zbornici, so postavljene barikade. Lev.čarski demonstranti so prišli na Elizejske poljane iz raznih stranskih cest ter se cb petju marseljeze najprej spopadli s pristaši De Gaulla ter nato začeli napadati še avtomobile ob vzklikih; »Fašizem ne bo prodrl!« Policija je nastopila zelo ostro in Elizejske poljane popolnoma izpraznila ,kar pa ni šlo brez raznih spopadov tudi s policijskimi agenti. Policija je morala nastopiti na več mestih še tudi po polnoči in aretiranih je bilo kakih 70 oseb. V Metzu so bile demonstracije za povratek De Gaulla na oblast. V Le Mana pa so bile velike demonstracije proti De Gaullu in enako še tudi v mnogih drugih mestih. V Valenci pa je prišlo do spopadov z degoJovskimi študenti. I rrič poudaril, da je Jugoslavija verno bila za sodelovanje na osnovi skupnih in splošnih Interesov na glede na ideološke in druge razlike. U-gotovil je, da so se zadnje ča. te v odnosih z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami pojavle motnje tudi v meddržavnih odnosih. Glede gorje, ki se v SZ in drugih vzhodnoevropskih državah nadaljuje. je Petrič izjavil, da je očitno, da gre za organizirano gonjo, ki ne more nikogar orepričati in lahko samo škoduje medsebojnim odnosom n pokvari mednarodno ozračje. Tisti del resolucije 8. kongresa KP Kitajske, ki se nanaša na program ZKJ, je Petrič označil za skrajno neodgovoren in klevetniški napad na Jugoslavijo. Ce bi tako tališče do Jugoslavije bilo sestavni del splošnega gledanja kitajskega vodstva na sedanje mednarodne odnose, bi to bilo vzrok za veliko zaskrbljenost. Na vprašanje, ali meni, da je- sovjetska vlada prekršila beograjsko in mo-:kovsko deklaracijo, je Petrič odgovoril, da se je Jugoslavija vedno držala določil teh dveh deklaracij; zadnje čase pa se je na žalost pokazalo, da sovjetska vlada ni tega mnenja. ' V odgovor na druga vprašanja je Petrič izjavil, da so volitve v Italiji notranja zadeva Italije in jih ne želi komentirati. Glede jugoslovan-sko-itaijjanskih odnosov pa je izrazil prepričanje, da se bo* co ti nadalje razvijali v smeri vednr večjega medsebojnega razumevanja in dobrega sosedskega sodelovanja. Začetek pogajanj med strokovnjak. o ukrepih za nadzorstvo jedrskih poizkusov v smisli, predloga Eisenhower-ja Hruščevu, je Petrič pozitivno ocenil posebno če bo način dela omogočil čim hitrejšo in čim učinkovitejšo re. šitev tega vprašanja. »Verjamem pa, je dodal Petrič, da bi k *emu mnogo prispevala tudi udeležba strokovnjakov drugih držav.« Glede položaja v Franeiji in v -Alžiru je Petrič izrazil prepričanje, da bo francoski .larod rešil svoje težave na i ačm. k; bo zagotovil Franciji noima-len razvoj v notranjih in mednarodnih odnosih. Dogodki v Alžiru in hudi incident., ki so jih povzročile francoske čete v Tuniziji, so povzročili veliko zaskrbljenost, ker i; ogrožena neodvisnost Tunizije in Maroka in ker se s tem ovira možnost miroljubne rešitve alžirskega vprašanja v skladu z upravičenimi težnjami alžirskega ljudstva, kar ni v interesu miru pa tudi ne same Francije. Odi ižitev sestanka Varnostnega si eta daje upati, da se kriza v Libanonu ne bo spremenila v novo mednarodno krizo ;n spopad. Raz. čno od uradnega za-stopnka državnega tajništva, ki ni neposredno obtožil Sovjetske zveze, da postavlja sedaj politične pogoje, poudar. ja gospodarski časopis »Ekonomska politika«, da ne pridejo v poštev nobeni ponovni razgovori k »dopolnilnemu protokolu« (s katerim se je sovjetika vlada ponovno obve. zala izpolniti sporazume, katerih izpolnjevanje je odložita po jugoslovanskem stališču v zvezi z madžarskimi dogodki), ker se iz obrazložitve j sovjetski noti jasno vidi, da gre za poskus, da se gospodarska pomoč veže s političnimi pogoji. «Jug.islavija prav talko ne more sprejeti predloga, da se dobave plačajo s tekočo trgovinsko izmenjavo, kajti konec koncev kakšen smisel bi imelo določiti nove termine, ko je jasno, da partner, ki se ču. ti močnejšega, odloča o njihovi izpolnitvi. Ravnanje sovjetske vlade je samovoljno ravnanje velike sile do male države » poudarja list. »Kaj ostane od tistega zaupanja, ki bi moralo vladati med državami, posebno med socialističnimi, za katero se oorijo vse napredne sile v svetu, k; mir in koeksistenco pojmujejo kot osnovni pogoj vsestrarskega napredka?« za* rljučujt »Ekonomska politi, k a«. B. B. Sovjetska izjava o Franciji MOSKVA, 30. — Tiskovni urad sovjetskega zunanjega ministrstva je objavil izjavo, v kateri sovjetska vlada pravi, da nima namena vmešavati se v notranje zadeve Francije. Zunanje ministrstvo zanikuje izjavo, ki se pripisuje predsedniku vrhovnega sovjeta Vorošilovu, češ da bi general De Gaulle lahko napravil Franciji več slabega kakor dobrega. Izjava pravi; »Politika Sovjetske zveze do Francije in drugih držav je dobro znana. Sovjetska zveza se ne vmešava in se ne namerava vmešavati v notranje zadeve Francije ali katere koli druge države.« To izjavo je oddajal moskovski radio za notranjost in v svoji oddaji v francoščini posvečeni Franciji. PRIMORSKI DNEVNIK Danes, SOBOTA, 31. maja Angela, Maja Sonce vzide ob 4.19 in zatone on 19.46. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 18.12 in zatone ob J.i»-Jutri, NEDELJA, 1. J“nl>* Fortunat. Radovan Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.2, naj nižja 17.7, aračni tlak 1014,3 stalen, veter 9 km zahodraik, vlaga 72 odst., nebo 1 desetina pooblačeno, morje sko-ro mirno, temperatura morja 21.9. Vrem* danes: Delno oblačno. Občinska podporna ustanova v preteklem letu Za kritje stro 724 milijonov Občinska podporna ustanova je razdelila za 452 milijonov lir pomoči revnim družinam - Uprava drugih podpornih ustanov Sindikalne vesti Izkoriščanje lanske slabe letine Zaradi špekulacij grosistov s© je zvišala cena vinn na 200 lir Šele ko je podjetje «Centralvino» na pobudo gostilničarjev pripeljalo na tržaški trg večje količine vina, se je cena ustalila DANES 31. t.m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani «A. oirk» v Križu; jutri 1. junija ob 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini v ponedeljek, 2. junija ob 20.30 na Kontoivelu Čitajte in sirite Igra v štirih dejanjih Prevedel prof. IVAN ŠAVLI Režiser * ŽARKO PETAN, kot gost V četrtek 5. junija ob 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini OSIP TAVČAR Filatelistična razstava Danes 31. t.m. ob 18. uri otvoritev III. filatelistične razstave ob 5-letnici kluba. Oglejte si nad dvajset zanimivih zbirk znamk. VSTOP PROST! (Ul. Roma 15-11.j Jutri, bo razstava odprta od 9. do 12. ure. Našem u tovarišu Rafaelu Percu, ravnatelju tiskarne Založništva tržaškega tiska, je včeraj njegova gospa povila krepkega sinka FRANKA Nameščenci, tiskarne, uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika« iskreno čestitajo srečni materi in očetu Motociklist povozil žensko, ki bo morala ostati zaradi zloma ključnice dva meseca v bolnišnici Arena Diana. 20.15: hol\Wf ramid», J. Havvkins, J; „a v>-Paradiso. 20.15: «Zdra^garde 1 OD VČERAJ DO DANES 1. riLd, r. gn/VJI *■ Marconi. 20.15: «Vellk» mvadli. sta», Y Montand, A ^ llolano. 20.30: «Helena P R A V K A . D O S P E L L. Renn: Trini b Kunaver: Ne'zpr^ sni sever TRŽAŠKA / Trat - Ul. Sv« I Telet®" ZA HVALA Vsem, ki so na katerikoli način P' min nepozabnega PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 31. maja 1958 ' V LIBANONU TEČE PO PETROLEJU SMRDEČA KRI «USPEHI» EISENHOWERJEVE DOKTRINE Sulzberger: «Eisenhowerjeva doktrina je utrpela velik neuspeh Kaj sedaj? - Tega niti Eisenhower ne ve - Tega nihče ne ve Ce v Franciji zaskrbljeni, žel Bližnjega vzhoda. Tudi v Siriji prav gotovo niso Židane volje. Glavno mesto Sirije, Bejrut, so v teh poslednjih dneh imenovali Pariz Vzhoda. Njegove ulice so prazne, trgovine zaprte, luksuzni nočni lokali brez gostov in 1'lesalcev. Domačini se držijo v svoj.h stanovanjih, tujci pa ~ Če niso že odšli — čakajo 1,3 letališču. Toda 5-7-letni predsednik republike. Samun, mož ostrih Potez in elegance, ki sliči na Edenovc ostaja hladnokrven in trdno odločen, da brani in obdrži svoj položaj. Ne vznemirjajo ga niti vesti o spopadih niu stotine mrtvih in ti-•oči ranjenih niti eksplozije. Pravijo, da po žilah Kamila Samuea, predsednika Libanona, itak ne teče kri, ampak Petrolej. Po čem diši kri, ki danes te-po libanonskih mestih? Do rnega najhujših spopadov je Prišlo vprav v mestu Tripoli, kjer tovorijo nafto na petrolejske ladje, Ta nafta prihaja iz Iraka in Saudske Asabi-je. In do tega spopada ni prišlo slučajno. Cistiinica nafte v Tripoliju je delala pod vojaško zaščito, toda kljub temu so naftovode Presekali. Osebju iraške petrolejske družbe so sporočili, da naj ne hodi na ulico. Na Področ.u Sigona so zažgali dve veliki cisterni ameriške družr de «Aramco». V južnem Libanonu, ki je Pod kontrolo upornikov, so Prav Hko zažgali neko cisterno,, ki je prihajala iz čistilni-ri arabske dežele: Združena *mbska republika (Egipt, Sinila in Jemen), Arabska fe-deracija (Jordan in Irak), Saudska Arabija in Kuvajt, ^krati pa nekatere velike dejale, ki bi hotele utrditi svoj kpliv \ tem delu sveta. Ne haemo namreč pozabiti, da se v teh arabskih deželah proiz-vaia letno 148 milijonov ton nafte! Naftovodi v Libanonu so nadzorstvom ZDA. Ko je Pfedse lnik Naser pred dvema nnasecema pozval tudi Liba-n1011, da naj pristopi k Združe. ^arabski republiki, so v Wa-Jningtonu postali zaskrbljeni, ^ Naser želi ustvariti neki *velikoarabski rajh#, da bi ta-® »kontroliral polovico ležišč r-afte r>a svetu«. In to ZDA Ptkako.- ne more biti všeč. fjljub temu, da je predsednik - aser izjavil, da ne namera-ajo nobenega siliti v Z AR, * Privlačna moč »naserizma« jmaplašila ZDA. Uporniki v 'banonu niso demonstrirali ,® pron Samunu, ampak so •trati nosili tudi Naserjevo ^‘ko ji, zahtevali priključitev j ŽAR uNuser je za večino Jflsih ljudi bolj popularen od 7®*e0a lastnega predsednika», jr Pri -.na) neki libanonski po-jpk. Isto bi mogli reči tudi ’egovi kolegi iz drugih de- <1111 prebivalci Saudske Arabije so pred nedavnim zahtevali priključitev k ZAR, «To bi bila država, ki bi plavala na mor-tu nafte)), je dejal neki diplomat iz Damaska. «Za vse so krive ZDA», pravijo danes v Kairu, «one pripravljajo teren za intervencijo v Libanonu». Washington je izkoristil položaj, da obtoži ZAR zaradi namišljenega vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel. S tem bi hoteli e enim udarcem ubiti tri muhe: ohranili bi monopol iad nafto, zmanjšali Naserjevo popularnost in ponovno pridobili teren ki ga je osvojila sovjetska diplomacija. Najprimernejši mož za izvedbo te zapletene operacije je bil vsekakor predsednik Samun. za časa sueške krize je bil Samun na strani napadalcev, proti lastnemu predsedniku vlade, Jaffiju, ki je ledaj podal ostavko. Libanon je bila prva arabska dežela, ki je pristopila k Eisenhowerjevi doktrini in je zato dobra odskočna deska v borbi /g petrolej. Sedaj je ta dežela razdeljena v dva tabora: za Samuna in proti njemu. V deželi je proglašena splošna stavka. #S stavko bomo nadaljevali, dokler vlada ne sprejme naših pogojev in dokler Samun ne poda ostavke», pravi opozicija. V Bejrutu zatrjujejo, da so se v notranji spopad med Sa-munom in opozicijo vmešale nekatere tuje sile; navajajo, ua so zajeli neke ladje, ki naj bi prevažale orožje iz Sirije .n da so v avtomobilu belgijskega konzula v Damasku našli puškomitraljeze in revolverje. vMorda je bilo to orožje namenjeno vami), jim odgovarjajo iz Kaira. Hkrati ZDA izboljšujejo svoje odnose z ZAR in vrača- jo egiptovsko imovino, ki so interesov velesil, namočen v jo blokirali za časa sueške krize, in tudi Zapadna Nemčija je odobrila ZAR 400 milijonov mark kredita. «Poleg tubljev m dolarjev dobiva Na. ser tud< nemške mc"ke», je pisal neki libanonski list. «Danes ne ve nihče povsem gotovo. v čem je ameriška po-Htika na Bližnjem vzhodu», je pisal nedavno znani ameriški novina. Sulzberger. eEisenho-tverjeva doktrina je utrpela t elik neuspeh. Kaj sedaj? Tega niti Eisenhoiver sam ne ve. Tega nihče ne ve. Klopčič nafti in krvi, se vedno bolj zapleta.)} Ali bo spopad v Libanonu cstal omejen na deželo, v kateri se nahaja konec, toda ne tudi začetek naftovodov? Ali se utegne zgoditi, da se bo razširil izven libanonskih meja? More se, mora pa ne. To je odvisno od dobre volje 'judi, ki so vanj vmešani: pred kulisami in za njimi. Ne smemo pozabiti, da je pregovor: «Kjer se prepirata dva, tretji dobiče* ima», preveden iz a-rahščine Paviljon Tajlandije na »Expo 58» v značilnem slogu TUDI CESCO BASEGGIO BO TAM Bogat program «Dubrovniških poletnih Ko smo lansko leto ob zaključku že tradicionalnih «Dubrovniških poletnih i-qer* poročali o uspehih, smo rekli, da zadobiva ta velika jugoslovanska prireditev iz Leta v leto vedno večji sloves ne le doma, ampak tudi v svetu. Tedaj smo tudi omenili oceno nekega znanega- angleškega gledališkega kritika, ki je uDubrovniške poletne igre« uvrstil med najboljše tovrstne prireditve v svetu. Te dni se je zvedelo, da pričakovanja in napovedi niso bila zaman. Znana beneška gledališka skupina Cesca Baseggia, ki se je tako' rekoč specializirala za dela velikega italijanskega dramatika' Carla Goldonija in ki je pred dnevi žela v tržaškem uTeatro nuovos velike uspehe, bo letos sodelovala v «Dubrovniških poletnih igrah» z dvema Goldonijevima deloma Nadalje se je zvedelo, da bodo letos v Dubrovniku nastopili tudi gledališki ansambli iz Belgije, Francije, Romunije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Bolgarije, Združenih držav, Madžarske, Holandske, Grčije in celo iz Brazilije. Poleg tako številne udeležbe iz tujine bo na dubrovniškem festivalu gledališke umetnosti sodelovala cela vrsta najboljših jugoslovanskih gledaliških ansamblov. Poleg tega bo na programu tudi vrsta koncertom najboljših jugoslovanskih glasbenih, mojstrov, solistov in ansamblov, Ze samo naštevanje udeležbe nam pove, da obeta letošnja vrhunska jugoslo- vanska umetniška prireditev v Dubrovniku nenavadno visoko raven. Hkrati nam ti pove, da se je prireditev v svojem dosedanjem razvoju povzpela zelo visoko, To nam potrjuje tudi vest, da bodo letošnje dubrovniške prireditve oddajali tudi po televiziji več inozemskih televizijskih mrež. Do sedaj se je prijavilo za televizijsko snemanje «Dubrovniških poletnih iger» več tujih televizijskih družb, in sicer italijanska, angleška in holandska televizija. mmm Z: Novlgrad ob istrski obali v mraku (Foto M. Magajna) IN ŽE SPET NEKAJ O KRMI Kdaj naj travo Kosimo in KaKo naj jo sušimo Pravimo, da je laže svetovati, kot pa nasvete izvesti, ali pa, da je nasvete laže izvajati v 'dobrih pogojih. To velja tudi za vprašanje, ki skoro stalno zaskrbi j a naše živinorejce. Gre za krmo, ki predstavlja najvažnejše poglavje v živinoreji, oziroma izhodišče kmetovanja v naših prilikah. Zaradi tega to zadevo tudi stalno obrat navamo in ob vsaki priliki poudarjamo, kako naj usmerimo svoja gospodarska prizadevanja, da to gospodarsko tako pomembno iiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiifiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiimttiiiiniliftiiiiiHiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ANTIBIOTIKI IMAJO TUDI SENČNO STRAN Ne zlorabljajmo dragocenih zdrami da ne bomo ob potrebi brez pomoči Ko postane bacil na določen antibiotik rezistenten, je tudi najboljše zdravilo brez vsakega učinka - Zdravnik naj odloča Več kot 15 let je že minilo, cdikar so odkrili penicilin in prvo idravilo iz skupine tako imenovanih antibiotikov. To so zdravila, ki hromijo in uničujejo mikrobe ter se rabi. jo pri zdravljenju raznih bak-terialnih obolenj. Nekaj kasneje kot penicilin so odkrili streptomicin, nato pa še av-reomicin in teramicin. Danes poznamc že celo vrsto antibiotikov, sodobna medicina jih uporablja okrog trideset. Danec, nam je omogočeno, da kritično pretehtamo vso korist teh novodobnih zdravil. B-e? dvoma so antibiotiki najuspešnejše zdravilo, ki ga je do danes poznala medicina. Z? pojasnilo zadostuje -,amo nekaj primerov; pred drugo svetovno vojno je kljub zdravljenju umrlo za pljučnico 20 do 30 odst. bolnikov. Odkar se medicina pri zdrav-■jenju pljučnice poslužuje penicilina. jih umre le 2 do 3 odst. Smrtnost za tuberkuloznim meningitisom je znašala 300 odst., odkar poznamo 1 igrije, bodisi da jim prepreču- strephmicin, ostane 20 do 40 odst. bolnikov, ki so oboleli ,za to boleznijo, pri življenju. V časa, ko še ni bilo antibio-t.kov, je umrl vsak bolnik, ki je imel hudo srčno bolezen, ki ji pravijo subakutni bakte. rijski endokarditis. Danes zdravimo to bolezen s penicilinom in 40 do 60 odst. bolnikov ostane pri življenju. Ti primeri — našteli smo jih le nekaj — zgovorno pričajo o izredni zdravilni moči antibiotikov. Zato jih imenujejo čudežna zdravila. V zadnjem desetletju je človeštvo postalo fizično bolj zdravo, za kar pač gre zasluga antibiotikom, kljub dejstvu, da se je v nekaterih deželah življenjski ^tanda>'d znižal. Leta masovne up irabe novih zdravil so nam odkrila tudi drugo, senč. no stran antibiotikov. Ta senčne stran občutno zmanjšuje njihovo zdravilno vrednost. j AntiVotiki delujejo na bak. jejo dihanje (tako deluje streptomicin na bacila tuberkuloze) ali pa da jim onemogočajo razmnoževanje (tako deluje penicilin na večino bakter.j). Končna posledica tega delovanja je pogin bakterije, kar pomeni ozdravljenje bolnika. Toda bakterije sč branijo, njihova obramba sestoji v prilagojevanju na antibiotike Prilagajanje pa ni nič nenavadnega, saj vemo, da je pri'agajanje eden izmed o-• novnih zakonov materije. Adaptiran bacil je odporen proti antibiotiku in se zato kljub niegovi prisotnosti nemoteno razvija in razmnožuje. Tak antibiotik ni več zdra^ vilo za bolezen, ki jo povzroča ustrezna odporna bakterija. Odpornost pa ni enaka za vsako bakterijo in za vsak antibiotik. Nekatere bakterije, kot na primer povzročitelji gnojne angine (strepto- in stafilokeki), so postali odporni za penicilin v 50 odst. pri- •''■iiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiilliiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiuiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiilliiiiMiiii LETOŠNJE «STERIJIN0 POZOR JE V NOVEM SADU Med raznimi nagrajenci tudi Mirko Mahnič in Slavko Jan ■Eudi letošnje jugoslovan-T5* gledališke igre t No-Sadu, ki nosijo naslov ^•erij.no pozorjes, so kontne. Na letošnjo prireditev e Je prijavilo 27 jugoslo-tnskih gledališč iz oseh l*Pubtilc Prijavljenih je bi-. 3:t dram sodobnih juf/o-. °t>a,p-kih avtorjev in štiri c a Ive Vojnoviča, čigar olervteo rojstva letos pro-8uljamo. Umetniška komi-. ™- ki je bila razdeljena v skupine, je pregledala in tri Vlia dela, ki O' pri-8 o poštev, in sklenila, da ol j10 P°zoriu pojavi le 12 t *d program še dve deli j, otroškega dramskega Psfoa, Izaključku je komisija, l ocenjevala raven pri-8u«h del, določila razde- litev nagrad. Za sodobno domačo dramo je dobil prvo nagrado za-grebik književnik Marijan Matkovič, avtor «Se jma sanjs ki ga je na Pozorju v Novem Sadu uprizorilo zagrebško dramsko gledališče. Marijan Matkovič je poleg denarne nagrade 350 tisoč dinarjev dobil diplomo in zlato značko. Režiser ljubljanskega Mestnega gledališča Mirko Mahnič pa je za svojo adaptacijo Vilharjevega sVečera v čitalnici«, kt ga je v Novem Sadu prikazalo ljubljujisko MestiU) gledališče, dobil diplomo, zlato značko in 250 tisoč dinarjev. Kot najboljšo upiizontev pa so ocenili «V pristanu so orehove lupine« -laneza Žmavca, ki jo je dalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane * Nagrado za režijo je dobil ljubljanski režiser Slav- ko Jan, ki je režiral prej omenjeno delo Janeza Zmavcn «V pristanu so orehove lupinen. Slavko Jan je dobil diplomo, zlato značko in 250 tisoč dinarjev. Za najboljšo igro je bil nagrajen prvak zagrebškega dramskega gledališča Viktor Bek, ki je za vlogo Ant ona Berica v «Sejmu sanjs dobil diplomo, zlato značko in 200 tisoč dinarjev. Z enako motivacijo je bila nagrajena prvakinja Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu Bla-ienka Katalinič za njeno vlogo Mare Nikšina v »Dubrovniški trilogiji« Ive Vojnoviča Dobila je diplomo, zlato značko in 200 tisoč dinarjev. Nadalje je za igro bil nagrajen prvak beograjskega dramskega gledališča Hade Markovič za vlogo Niknleune v «Doživetiih Ni-kolettne Bursačaz Branka Čopiča Nagrada je enaka kot prt prejšnjih dveh. S podobno nagrado sta bi la nagrajena še članica Za-grebš‘:ega dramskega gledališča Neva Rosič za svojo Nino v «Sejmu sanjs m član Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda Marko Todorovič za svojega Vuka v Vojnovičevi «Du-brovniiki trilogiji« Za uprizoritev je bil v Novem Sadu nagrajen sce-nogral Srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu Stevan Maksimovič m sicer za uprizoritev nMaška-rade ispod kupljan Ive Vojnoviča. Za kostimske stvaritve je prvo nagrado dobila kosti-merka zagrebškega Hrvat-skega narodnega gledališča Vand) Pavelič-Vajnert. Poleg omenjenih nagrad in diplom je komisija dalo še oec pohval. rnerov. Penicilin pa še danes | v boju proti nalezljivim bo- sijajno deluje na gonokoke (povzročitelje kapavice) ter meningekoke (povzročitelje vnetja možganskih mren) ter je njegova zdravilna moč za ve vrsta bakterij prav takšna kot je bila pred 15 leti. Ce zdravimo tuberkulozo izključno le s streptomicinom, se po treh mesecih zdravljenja razvije odpornost tuberkuloznega bacila nasproti streptomicinu pri 70 odst. boL nikov. Nadaljnja uporaba streptomicina pri takih tuberkuloznih bolnikih bi bila brez vsake koristi. Taki adaptirani (adaptacija pomeni prilagoditev) bacili tuberkuloze predstavljajo nevarnost za bolnikovo okolico, Ce se s takimi bacili okužijo druge osebe, bo zdravljenje s streptomicinom že kar v začetku neuspešno, kar pomeni, da pri teh bolnikih ne moremo uporabljati streptomicina, najmočnejšega m najuspešnejšega zdravila, ki ga poznamo proti tuberkulozi. Kar smo povedali 0 rezi-stentnih bacilih tuberkuloze, velja tudi za ostale bakterije, ki so postale odporne proti določenim antibiotikom. Iz lega sledi, da moramo storiti vse, da preprečimo ustvarjanje rezistentnih bakterij. To bomo dosegli, če bomo smotp no kontrolirali uporabo antibiotikov Vedeti moramo, da ne smemo uporabljati antibio-t kov že pri vsaki brezpomembni bolezni, kot pri prehladu, gripi, angini in podobno. Te bolezni bodo prešle tudi brez teh zdravil, če jih pa uporabljamo, dajemo klicam vso m ižnost, da postanejo re-zistentne ter da antibiotiki ne bodo učinkovali, ko bo to nujno potrebno (na pr., če se iz tega nedolžnega obolenja u-tegne razviti pljučnica ali če nastanejo druge komplikacije). Vedet, tudi moramo, da posamezen antibiotik ne zdravi vseh bolezni; kot ima vsaka nalezljiva bolezen svojstvenega povzročitelja, tako ima tudi vsak antibiotik svojo določeno peprišče. Penicilin deluje na povzročitelje gnojenja, rtreptumicin na bacila tuberkuloze itd. Samo zdravnik iahko s pomočjo laboratorija ugotovi povzročitelja bolezni m odredi, kateri antibiotik je v danem primeru potreben. Vsa/k drug način je zgrešen :n vodi do tega, da bo prej ali slej prišlo do rezistence, ki utegne nekoč privesti do etanja in dobe, ko smo bili leiznim brez učinkovitih zdravil. Da do tega ne pride, je naša dolžnost, da vodimo račun o tem in da se držimo navedenega. Tako se bomo najbolj.; oddolžili spominu ne-uavno umrlega A. Fleminga, ki je odkril penicilin. DR. S. B. zadevo cim uspešneje rešimo. Ce kje, so prav tukaj nujno potrebni vsakoletni vztrajni in smotrni ukrepi, kako doseči čim večjo količino dobre ali kakovostne, predvsem kakovostne krme, ki ne pomeni — to moramo izrecno poudariti — le živalske hrane, ampak nam tudi viša večjo rodnost naše itak že močno izčrpane zemlje. Kot sta neločljivo povezani krma in živina, tako sta v medsebojni zavisnosti krma (gnoj) in zemlja. Če tožimo, da zemlja slabo rodi, pomeni, da ji manjkajo organske snovi. Te pa dobi zemlja le z gnojem. Odkod pa gnoj, če ni živine in zanjo dobre krme? Gospodarski račun je v tem primeru enostaven: krma — živina — rodovitnost zemlje. Naš nasvet se stalno glasi: Izboljšujte leto za letom senožeti, gnojite jih in skrbite za dobre travne mešanice! Gnojite jih z domačim gnojeni in umetnimi gnojili! čestokrot smo slišali in slišimo opazko, da ni gnoja niti za njive in vinograde. To drži. Zaradi tega smo svetovali gnojiti z mešancem, ki naj ga vsakdo po možnosti napravi na dotični parceli ali kje v njeni bližini. Zboljšane košenice so v vsakem primeru, torej tudi v sušnih letih, kot je letos, jamstvo za večji in boljši pridelek Kdor je uvaževal ta nasvet, oziroma po lastnerri preudarku poskrbi vsaj za delno takšno ureditev svojega travnega sveta, se je lahko prepričal, da je to resnica in bo laže prebrodil letošnjo krmno krizo. Za 'živinorejo in z njo za celotno kmetijsko obratovanje moramo storiti vse, kar je le mogoče, in žrtvovati druge mnogo manj donosne pridelke. Kar da več jn pospešuje celotno kmetovanje, moramo uvajati. Kmetovanje preusmeriti na živinorejo, takšna je sedanja zahteva. Krompirju se ne moremo odpovedati, ker je naša glavna hrana in krma. Detelje pa naj zavzamejo važnejše mesto v kmetijskem kolobarju. Priporočamo predvsem lucerno (nemško deteljo), ki ima več prednosti: kljubuje suši, je odlična krma in izboljšuje zemljo. Krmska pesa in pitnik zvišata mlečnost. Ne poznamo še soje ali sočivja, ki more nadomeščati fižol. Ta rastlina da naj večji pridelek beljakovin in tolšče. Zrnje (do 20 q na ha) in slama (do 250 q) sta odlična krma. Ne poznamo — razen z nekaj izjemami — okisane ali silirane krme, ki jo pripravimo iz različnega zelenja in je živini prava poslastica. Okisovanje krme i-ma namen ohraniti krmo svežo za zimsko krmljenje. Takšna krma je bogata na Vitaminih. Mlečna kislina, ki se v tej krmi razvije, pcveča njeno užitnost in prebavljivost. Seveda je pri tem vprašanje zgradbe silosa, kdor pa ima nekaj repov v hlevu in mu je za napredek svojega gospodarstva, bo (z državnim prispevkom) izvršil tudi to. Mogoče bo kdo pripomnil, da ni sedaj čas za takšne ukrepe. Vedno moramo računati s to prevažno zadevo in tudi med letom razmišljati, kako bi jo rešili. Zlasti pa opozarja nanjo takšno kritično krmno ie- iiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiitiiiimiiitiiiiuiiiiiaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiii Obsežen gradbeni načrt za obnovo japonskih mest Japonsko ministrstvo za gradnje pripravlja obsežen načrt za rekonstrukcijo sedmih največjih japonskih mest, ki imajo skupaj nad 20 milijonov prebivalcev. Ta mesto so: To. kio, Yokaihama, Negoia, Osaka, Kobe, Kioto in Fukubka, Posebni odbor strokovnjakov dokončuje sedaj načrte za rekonstrukcijo Tokia. Ti načrti bodo kasneje služili kot o-snova za rekonstrukcijo tudi vseh ostalih šestih mest. Po teh načrtih ne bo število prebivalcev v obnovljeni japonski prestolnici nikoli preseglo 3 in pol milijona, kljub temu da bo po dosedanjih ocenah rebivalstvo Tokia prekoračdo leta 1970 12 milijonov. Da bi uresničili ta načrt o rekonstrukciji, se bo Tokio moral povezati s sedmimi o-koliškimi okraji. Nove industrijske čerti bodo izgradili izven mestnega središča, v oddaljenosti 30 km. V teh novih mestnih četrtih bodo zgradili tudi stanovanjske hiše za delavstvo. Stare mestne četrti, v katerih se nahaja carski dvorec in razni zgodovinski spomeniki, bodo ohranili v sedanji obliki. V tem delu mesta, ki ima premer okrog 16 km, ne bodo dovolili gradnje novih posloipij. Vse poslovne zgradbe, univerze in državne ustanove bodo premestili v novo poslovno središče, kakih , 30 km vzhodno od sedanjega u-pravnega središča japonske prestolnice. Z namenom, da bi rešila vprašanje preseFtve velikega števila prebivalcev, ki ga predvideva ta načrt, namerava vlada izgraditi do konca 1967. leta nad 900.000 stanovanj. £ri tem upošteva- jo tudi sedanjo stanovanjsko stisko, kakor tudi nove potrebe po stanovanjskem prostoru, ki se bodo morebitno pojavile v teku naslednjih let. Sedanja, mestna, državna in privatna prometna podjetja se bodo združHa v enotno in u-činkovito prometno mrežo, ki se je bodo mogli posluževati vsak dan milijoni državljanov. Okrog starih mestnih četrti, bodo zasadili v širini kakih 10 km pas drevja, ki bo služil prebivalstvu za zabavo ;n počitek. Okrog tega gozdnega pasu bodo zgradili 30 »satelitskih« mestec, od katerih bo imelo vsako največ 100.000 prebivalcev. Sedaj so začeli z deli na zgradnji štirih takih mestec, do konca leta pa bodo začeli z gradnjo tudi o-stalih. Ta mesteca bodo povezana s prestolnico s posebni-m' avtocestami. Podobne načrte bodo uporabili tudi pri obnovi ostalih 6 velikih japonskih mest, ki se morajo boriti z enakimi problemi Na industrijskem področju Kansaj, v zapadni Japonski, so občinske uprave mest Kobe, Qsaka in Kioto že sprejele zakonske ukrepe proti nadaljnji koncentraciji prebivalstva. Za to področje je predviden naslednji razvojni načrt: na obalj med me6toma Osaka in Kobe bodo zgradili industrijske naprave; ti dve mesti bosta poslovali kot mednarod. ni pristanišči; hribovito zaledje bo služilo za osrednjo stanovanjsko področje, medtem ko ijo okolica služila v turistične namene. Na Japonskem predvidevajo tudi gradnjo dveh velikih in- dustrijskih kompleksov. Industrijsko področje Cukijo se bo koncentriralo okrog mest Nagoja in Jokaičio, v srednji Japonski, medtejp ko bodo o-krog mest Fukuoka in Vaka-macuo, v zapadni Japonski koncentrirali rudarske in industrijske objekte. Japonska naclunalna železniška korporacija je prav tako izdelal nov načrt, paralelno z razvojem japonskih mest. Ta korporacija namerava povezati štiri' glavne japonske o-tofce — Honšu, Hokaido, Kiu-šiu in Sikoku — s aistemom mostov, tunelov in velikih avtocest, Eden od teh velikih gradbenih del je že končano: 9. marca t. 1. so uradno odprli za promet velik tunel Kamor, dolg okrog 5 km, in od katerega je 55 m globoko pod morjem. to kot je letošnje. Glede košnje nimamo povedati posebnosti. Kmetovalcem je že znano, da z vsakim dnem po polnem cvetenju hranljivost krme nagio upada. Prezrela krma je slabo hranljiva in zato zelo draga. Čim hitreje se pokošena krma suši, tem boljša je. Hranljive snovi so v najnežnejših delih trav in detelj: ti pa se pri sušenju kaj radi drobijo, zlasti če se spravljanje vrši v vročini. Z obračanjem in premetavanjem krme ob takšnem vremenu znaša izguba hranljivih snovi celo do 30 odstotkov. Mnogo manjše izgube so pri sušenju na ostrvih (koli z roglji navzgor), ki pa so pri nas zelo redke. Zelo je priporočljivo trositi med spravljeno krmo, zlasti če je še malo vlažna, živinsko sol, ki prepreči, da se ta skvari (ugreje) in jo živina raje uživa in bolje prebavi. HOROSKOP .ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vašim upom bo zadoščeno. Zdravnik bo tudi imel besedo, toda odkril vam bo nekaj, kar vas bo razveselilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Današnji dan morate s previdnostjo preživeti. Pred vami je še nedelja, ki vam lahko prinese marsikaj lepega DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Tudj če so vas dosedanji-neuspehi razočarali in utrudili, nadaljujte po poti, ki vas bo gotovo privedla do zaključka. RaK (od 21. 6. do 22. 7.) Pazite na ugoden trenutek. Za vas bi mogel biti odločilen. Možnost uspeha vam prihaja od osebe, ki vam je sorodna. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zadovoljite se in ne drezajte v osebo, ki bi bila voljna vam pomagati, ki pa ne prenese vsiljivosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Delo vam bo dalo zadoščenje, pa čeprav ga boste izvršili proti svoji volji TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne štedite s svojimi silami, da uveljavite svojo voljo in načrte. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 1.) Na vidiku so večji dobički ali zmage na stavah. Večer vam obeta veselje ali ljubezenska zadoščenja. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Z močnim in odločnim napadom boste spravil; nasprotnika v zadrego in obrambo. Nevarnost sicer ni mimo, kljub temu bodite mirni. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Imate toliko moči, da bi gore prevračali, nimate pa potrpljenja, da bi prenesli malenkostno nevšečnost, ki je celo začasna. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Oseba, ki vas ljubi, vas bo navdala z močno samozavestjo. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Gre za prehodno zadevo, kljub temu ne zaidite ponovno v napake, ki se prej ali slej maščujejo. ~ To pa odlično uvedli, koliko sem vam dolw*,„t PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 31. maja 1958 |(wori^ko-bene§ki dnevnik Izjava pokrajinskega tajnika KPI o volitvah lelež ustave Prispevali bomo svoj c k uresničitvi socialnih načel 1 Pokrajinskega tajnika KPI Silvina Poletta smo vprašali, naj nam poda izjavo o volitvah. Rekel je; «Gor;is!fci komunisti so ponosni in zadovoljni, da je bil v gonškem senatnem kolegiju ponovno izvoljen tovariš Giacomo pellegrini, član vodstva stranke. Izvolitev tovariša Raffaela Franca, tajnika notranje komisije CRDA v Tržiču v poslan- Raffaele Franco, izvoljen v poslansko zbornico na listi KPI s 4092 preferenčnimi glasovi, se je rodil leta i914 v Strassoldu (Cervi-gnano) iz družine kmečkih delavcev; v stranko se je vpisal junija 1945, večkrat je bil član notranje komisije v tržiški ladjedelnici, po zadnjih sindikalnih volitvah je postal tajnik notranje komisije CRDA v Tržiču. sko zbornico pa je navdušila komuniste in delavce na sploš. no, ker je od leta 1924, ko je bil izvoljen v parlament Srebrnič, prvič, da je izvoljen go-riški komunist in obenem tuni delavec. Izvolitev Franca Raffaela je še posebej važna zaradi številnih vprašanj, ki žulijo delavce CRDA v Tržiču in SAFOG v Gorici kakor tudi zaradi potreb delavcev v drugih tovarnah. Po našem mnenju smo v priprav: volilne kampanje mnogo prispevali k proučitvi raznih vprašanj, k obsodbi cpodvlade« in k izdelavi pred. logov, ki zelo zanimajo našo MiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiHiHuoiuinmmonumimHiiiniHtitiiHiiiifHiiHMmni Odločitev ministrstva za kmetijstvo Pet milijonov lir za oranje hribovitih njiv Želimo, da bi bil ta denar v prvi vrsti na razpolago za briške kmete pokrajino in njeno gospodarstvo. Smatramo, da smo z vsemi močmi in s širokodušnim prispevkom zelo pripomogli k okrepitvi levice. V slovenskih krajih smo edini organizirali zborovanja in javne ljudske manifestacije, ki jih je prebivalstvo zelo pozdravljalo. K volilnim rezultatom naj brez oklevanja pripomnimo, da — čeprav smo zelo prekoračili rezultate volitev dne 16. decembra 1956, ki so bile v zelo hudih razmerah — nismo dosegli rezultatov od 7. junija 1953, ker je del naših glasov dobila PSI, ki je doživela briljanten uspeh. To dejstvo nas postavlja pred nalogo, da v okviru e-r.otne akcije, še bolj pojasnimo vlogo in dejavnost go riških komunistov. Tega ne trdimo zaradi polemičnih vzrokov, ki so bili vedno tuji naši politični akciji, amnak zato, da se pravilno osvetlijo vse stvari; med temi tudi velik in odločilen pri. spevek slovenskih in italijanskih komunistov v zadnjih letih k demokratičnemu življenju in borbam delavcev naše pokrajine. Pripravljamo se na široko politično akcijo, ki bo še bolj osvetlila vprašanja, o katerih smo razpravljali v volilni Kampanji; z vsemi silami ho-, čemo prispevati svoj delež k političnim borbam v državi, da se uresničijo socialna načela republiške ustave.« Urnik trgovin danes, jutri in v ponedeljek Zveza trgovcev sporoča, da bo danes, jutri in v ponedeljek Si. maja ter 1. in 2. junija veljal za vse trgovine goriške pokraj .ne sledeči urnik; danes: vsi trgovci morejo zapreti lokai ob poljubni uri; jutri; mesnice bodo odprte od 6.30 do 11.; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12.; pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30; cvetličarne od R do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte; nonedeljek — dan republike- mlekarne in pekarne bodo odprte toliko časa, dokier ne prodajo vsega blaga, vse o-stale trgovine pa bodo ves dan zaprte. Izvedeli smo, da je mini-itrstvo za kmetijstvo poslalo goriškemu kmetijskemu inšpektoratu telegram, da je da. 10 na podlagi zakona št. 31 od 1. julija 1946 na razpolago pet milijonov lir, ki jih bodo kmetje hribovitih delov goriške pokrajine potrošili, da preorjejo svojo zemljo Kmetje bodo odločitev prav gotovo pozdravili, ker bodo imeli od nje koristi, Ko bomo zvedeli vse podrobnosti o tem državnem prispevku, se bomo k stvari povrnili. Ze sedaj pa izražamo željo, da bi bil ta denar v prvi vrsti namenjen kmetom v Brd’h, ki živijo v zelo slabih razmerah, ki smo jih v našem listu že večkrat opisa- 11 in ob teh prilikah tudi naglasili, da bodo kmetje teh krajev lahko nudili svoj prispevek k splošnemu napredku kmetijstva v državi samo takrat, kadar jim bodo oblasti nudile primerno pomoč. Zboljšali bodo organizacijo mednarodne razstave psov Na zadnji seji občinskega odbora so najprej ugotovili, da je občinska uprava napravila vse, da so volitve poteka, le želo hitro in brez nepotrebnih za&tojev. Odborniki so dalje odobrili napeljavo kanalizacije do telovadnice CONI na Rojcah, sklenil: so zboljšati naprave :-.a mecnarodno razstavo psov, ki postaja iz leta v leto zanimivejša, in popraviti nekatere občinske stavbe. Pokriti trg bo v nedeljo odprt od 8. do 11. ure, v po* nedeljek pa bo ves dan zaprt. Frizerji bodo jutri odprti od 8. do 12.30, v ponedeljek pa lodo ves dan zaprti. Mestno kopališče bo v nedeljo odprto od 7.30 do (2.30, v ponedeljek pa bo ves dan zaprto. Avtobusi ATA in Ribi bodo v ponedeljek vozili po voznem redu, ki velja ob nedeljah. Sprejemanje delavcev za delo v Zah. Nemčiji Pokrai inski urad za delo v Gorici sporoča, da je v teku novačenje specializiranih zidarjev za Zapadno Nemčijo pod sledečimi pogoji; plača od 2 do 2.40 DM na uro 10 odstotkov plače gre za socialne dajatve, 48 delovnih ur tedensko, sezonska pogodba, hrana in stanovanje na račun delojemalca. Prošnje sprejemajo na Uradu za delo, Ul Crispi 9 do 7. junija t. 1. Dva milijona lir za čuvajnico Podjetje G. Silli bo zgradilo poleg občinskega parka v dolini potoka Korna čuvajnico. Gradbenik je znižal proračunsko ceno, ki je znašala 2.012.000 lir za 3.03 odstotka. Prijave mater na porod brez bolečin Ravnateljstvo goriške civilne bolnišnice sporoča, da spi^_ ,ema prijave mater za tečaje, na katerih se bodo pripravljale na porod brez bolečin. Bodoče matere dobijo vsa nadalj. nja navodila v porodnišnici bolnišnice Brigata Pavia, tel. 31-63. Kolesarska tekma po kraških cestah V ponedeljek 2. junija bo občina Renke organizirala ko. lesarsko tekmo za pokal Fran. ca D’Esta, župana, ki je umrl leta 1952. Predvidevajo, da se bo tekmovanja udeležilo veliko ekip iz naše dežele, pa tudi iz drugih krajev države. Tekmovalo se bo na sledeči krožni progi, ki jo bodo kolesarji prevozili dvakrat (80 km); Ronke, Selce, Doberdob, Poljane. Devetaki, Gabrje, Gorica, most IX. avgusta, Gradiška, Zagraj, Ronke. Pričetek tekmovanja ob 14.30. Kino v Gorici CORSO. 17.00; «Paris Holli-day», Ferr.andel, B. Hope :n A. Ekberg, barvni film v c*, nemascopu. VERDI. 11.00: ♦Enainštiride- seti«, I. Isvitskaja in O. Stri-genov, sovjetski film. ki je bil nagrajen na lanskem festivalu v Cannesu. VITTORIA. 17.15: «Lepi Ja- kob«, B. Hope in V. Miles, vistaVision v barvah. CENTRALE. 17.00: »Hudičev ovinek«, C. Wilde in J. Wal» lace, vistavision v barvah. MODERNO. 17.00: »Cikaški sindikat«. #»------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26,2 stopinje ob 14.30, najnižjo 14,6 stopinje ob 4.15. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349. 0K 0 Kolesarska dirka po Italiji i Revolucija v klasifikaciji: Cole>ro-nova roza majica V 12. etapi, Scanno-San Benedetto del Tronto, zmagal Balti pred osmimi spremljevalci v pobegu SAN BENEDETTO DEL TRONTO, 30. — V 12. etapi kolesarske dirke po Italiji Scanno—San Benedetto del Tronto (211 km) je zmagal Baffi, ki je skupno z osmimi spremljevalci prevozil progo v času 5.3,503” s povprečno hitrostjo 37 785 km na uro. Ker je glavnina, v kateri je bil tudi Pettinati, zaostala skoraj za 12 minut, je Pettinati izgubil roza majico, katero je prevzel Coietto. Po šestih km vožnje je Bo-bet osvojil nagrado na letečem cilju v Barrea nekaj metrov pred glavnino. V spustu sta preluknjala Barbotin in Lampre. Na vzponu na Roc-caraso je potegnil Brankart in za njim Boni, kmalu pa so se jima pridružili še Bo-tella, Bobat m prvi del glavnine z Pobittom na čelu, medtem ko je Defilippis že z-gubil stik. Na zadnji strmini je potegnil Mancini in si pridobil kakih 200 m naskoka pred Bobetom, Brankartom. Gauiom, Baldinijem, Botello, Loronom, Bahamontesom, Po-bletom in še nekaterimi drugimi. Vrh Roccaraso je prvi dosegel Mancini 20” pred skupino devetnajstih, 1’15” pred Moserjem, Catalanom in La Cioppo ter 1’50” pred skupi no, v kateri so bili roza majica Pettina‘i, Nencini, Coppi, Baffi in Carnesi. Na planot: «Petih mili« so Mancinija dosegli prvi zasledovalci pod vodstvom Baldinija. Pri 63. km v bližini Lama dei Peligm sta Mose? in Catalano, ki sta zapustila La Cioppo, ulovila prvo skupino, toda v spustu proti Casoii se je vodilnim po prizadevanju Pettinatija pridružila še ostala glavnina. Takoj petem je ušel Baffi, katerega je kmalu dohitel Po-blet in Baffi je odnehal. Špancu so se nato pridružili Nencini, Baldim in Barale, toda vsi skupaj so bili kmalu ujeti. Tudi ponovni poskus Nen-cinija je ostal brez uspeha Defilippis je imel menlem že 7’15” zaostanka. Nekaj po Guardiagreile je ušel Catalano. Za njim se je spustila skupina deveUh, v kateri so bili La Cioppi, DalTAgata, Baffi, Coietto, Barale, Mancin, Fantini, Boni in Junskermann. Ob vznožju vzpona pri Chietti je imel ubežnik 1’ naskoka pred zasledovalno devetorico ter 4’30” pred glavnino. Skozi Chietti, kjer je Catalano c- pa z zaostankom 6’, kateri je sledil Mauie z zaostankom 6’25”, medtem ko ostalih zamudnikov ni bilo še videti. Na koncu spusta je deveterica zasieaovalcev dohitela Catalana in vši skupaj so s pospešnim tempom vozili proti Pescari, kjer je bilo leteče okrepčevaiišče. V Pescari je imela vodilna desetorica 9’30” prednosti pred glavnino in Co-lettu, ki je bil v splošni klasifikaciji med vsemi najboljši, je manjkalo le še 58 za o-svojitev roza majice. Na letečem cilju v Pinetto je zmagal Fantini pred Baf-fijem in ostalimi, glavnina pa je sledila z zaostankom 11’30” in Colettc je v tem trenutku praktično že prevzel vodstvo v splošni klasifikaciji. Ravnino ob obali so vodilni prevozili s povprečno hitrostjo 50 km na uro in z istim tempom zavozili na krožno progo, kjer so v. sprintu dosegli cilj. Manjkal je samo Mancini, ki je nekaj km prej zaradi defekta zaostal. V zadnjih metrih se je še skušal prebiti v vodstvo Fantini, kat pa sta mu preprečila Boni in DalFAgata. Tu je izkoristil Baffi in z veliko avtoriteto zmagal na cilju-Glavnina je sledila z zaostankom nad 12’ in Coietto je oblekel roza majico, katero je Pettinati polnih pet dni branil z neverjetno borbenostjo in izredno požrtvovalnostjo. Splošna klasifikacija je torej dobila novo lice, kar na ima le relativni pomen. Težke etape so šele na vrsti :n «Giro» še daleč ni končan. Vrstni red v 12. etapi Scanno—San Benedetto del Tronto (211 km): 1. BAFFI 5.35’03” s p. h. 37.785 km; 2 Fantini, 3. Boni. 4. Junkermann H., 5. DalTAga-ta, 6. La Cioppa. 7. Barale, 8. Catalano, 9. Coietto, vsi s časom zmagovalca; 10. Mancini 5.36’26”; 11. Poblet 3.47’29”; 12. Varnajo 13. Baldini, 14. Meteleer, 15. Maule, 16. Itu-rat. 17. Carizzoni, 18. Moser, 19. Nencini, 20. Menini in glavnina z vsemi najboljšimi. Splošni vrstni red po 12. etapi: 1. COLETTO 51.40’22”; 2. Pettinati z zaostankom r58”, 3. Moser 2’05”; 4. Boni 2’39”: 5. Baldini 2 43"; 6. Baffi 2’46”; 7. Botella 3’57”; 8. Barale 4.02”; 9. La Cioppa 4’21”; 10. Brankart 6’44”; tl. Pambianco 7’0S”; 12. Gaul 8’38”, 13. Poblet 8’51”; 14. Geminiani 8’59”; 15. For- nara 9T2”; 16. Bobet Luison 9’39”; 17. Adriaenssens 9’44”; 18. Ranucci 9’47”; 19. Nencini 9’52”; 20. Fallarini 10’47”. svojil leteči cilj, je vozila gru- Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah Še dve lahki zmagi V' Portugalske in Španije Prva zmaga Švice nad Nemčijo BOKS Calzavara izgubil evropsko prvenstvo HAMBURG, 30. — Nemec Willy Hoeppner je nocoj osvojil evropsko prvenstvo sred-njetežke kategorije z zmago nad dosedanjim prvakom Italijanom Calzavaro zaradi diskvalifikacije Italijana v sedmi rundi. Alba Napoli-Bisceglie Sangiovanni-Macera- 2 tese 1 2 Rescaldinese-Omegna X 1 Basilea-Bienne 1 Grasshopper-Servette 1 Grenchen-Losanna 1 X 2 Lugano-Chiasso 1 X 2 Urania-V. FeIlows Wintertnur - Chaux X 2 Fonds 2 V. Boys-Bellinzona 1 Malley I.engnau 2 X Sion-Berna 1 Yverdon-Solothurn 1 Fribonrg-Thun 1 X Zurigo-Concordia 1 TOTOCALCIO RIM, 30. — Urad Totocalcio sporoča, da kolesar Sabbadin. ki je odstopil, ne pride v poštev v stavnem stolpcu druge športne stave TOTOSPORT. Svetovno nogometno prvenstvo Jugoslovani so včeraj prispeli v Stockholm Optimistična izjava Tirnaniča novinarjem STOCKHOLM, 30. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes prispela z vlakom v Stockholm naravnost iz Turina, kjer je v torek zvečer odigrala proti Ju-ventusu svojo zadnjo trening-tekmo. Tehnični komisar Aleksander Tirnamč je ob prihodu izjavil novinarjem: «Po zmagovitih preizkušnjah proti Angliji in proti italijanskemu prvaku Juventusu, so naši igralci uverjeni, da bo letošnje svetovno prvenstvo za Jugoslavijo pcvoljno«. * * # STOCKHOLM, 30. — Iz Italije je danes prispela v Stockholm tudi reprezentanca Paragvaja. Postava, s katero bodo Paragvajci nastopili v prvi tekmi svetovnega prvenstva proti Franciji, bo nasled- n minil ........................................ Danes in jutri v Ljubljani atletski dvoboj moških reprezentanc Evropski in olimpijski rekorderji na dvoboju Madžarska-Jugoslavija Madžarski atleti so favoriti; toda presenečenja niso izključena OPORTO, 30. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah so bili sinoči doseženi naslednji rezultati: Portugalska • Anglija 6:0, Nizozemska • Danska 12:1, Španija - Francija 9:0, Svica-Nemčija 2:0 Lestvica po šestem dnevu tekmovanja je naslednja: Portugalska 7 7 0 0 57:4 14 Španija 7 5 2 0 58:8 1 2 Nizozemska 7 5 0 2 28:30 10 Italija 6 4 1 1 24:8 9 Anglija 6 3 0 3 34:18 6 Belgija 6 2 13 19:13 5 Nemčija 6 2 0 4 14:27 4 Francija 7 1 1 5 20:35 3 Švica 7 1 1 5 9:26 3 Danska 7 0 0 7 3:84 0 AVTOMOBILIZEM Bryan zmagovalce 500 milj v Indianopolisu Smrtna nezgoda 0'Connorja INDIANOPOLIS, 30. — A-merikanec Jimrriy Bryan je zmagal na 42. avtomobilski dirki na 500 milj v Indianopolisu pred Amickom, Boy-dom, Bettenhausnom, Ratn-mannom itd. Od 33 avtomobilov jih je dirko končalo le 14. Uspeh dirke je pokvaril incident v prvem krogu, v katerem je izgubil življenje eden najboljših mladih ameriških pilotov Pat 0’Connor, Jerry Unser pa jt bil ranjen. V incidentu je bilo zapletenih 12 avtomobilov, od katerih pa so štirje lahko nadaljevali vožnjo po manjših popravilih. ADENAU, 30. — Francoz Jean BehTa je z avtom Porsch dosegel najboljši čas na prvih poskusnih vožnjah za dirko na 1000 milj v Nuerenbergu Behra, ki vozi v družbi t Amerikamcem Schellom, je en krog dirka'išča prevozil v 10’10”9 s povprečno hitrostjo 133.4 km na uro. Italijan Scar-latti je zavozil s cestišča, vendar brez posledic zase in za avto. LJUBLJANA, 30. — V sobo. to in v nedeljo bo v Ljubljani na stadionu Odreda mednarodni atletski dvoboj moških reprezentanc Madžarske in Ju. goslavije. Obe državi sta že pred dnevi določili svoje zastopnike v posameznih disciplinah, med katerimi je tudi nekaj olimpijskih in evropskih prvakov; vendar pa vsi najavljeni atleti ne bodo mogli nastopiti. Tako so Madžari, ki so sinoči prispeli v Ljubljano prek Kotoribe in Celja, kjer so bili en dan gostje celjskega «Kiadivarja», morali pustiti doma rekorderja lharosa :n Rozsavoelgyja, ki sta poško. dovana ter Foeldessyja, Sze-;senyija, Kissa, Lippaya in Baikanyija deloma zaradi disciplinskih kazni, deloma pa zaradi izpitov. V jugoslovanski reprezentanci bodo manjkali Mihalič earadi utrujenosti, Mugoša, ki je v ZDA, Vipotnik, ki je izven forme, metalca kopja Vujačič in Pavlovič, bivši rekorder na 800 m Radišič in morda še kakšen. Kljub temu pa bo srečanje v Ljubljani še vedno elitno in če že ne na naj višjem evropskem nivoju, pa vsaj zelo blizu tega nivoja, za kar jamči prisotnost Kovacsa, Szaba, ,5zentgallija, Kliesa, Csermaka, Zsivotzkyja in drugih Madžarov ter Račiča, Bezjaka, Leska, Lorgerja, Marjanoviča, Milerja, Radoševiča in drugih. Prognoze so seveda na stra. ni Madžarov, ki utegnejo v najboljšem primeru zmagati tudi z 20 točkami razlike, v kolikor ne bo seveda odsotnost nekaterih njihovih najboljših moči občutneje vplivala na rezultat kot se predvideva Tehnični vodja madžarske reprezentance Nyiroei je ob prihodu v Ljubljano izjavil, da pričakuje zmago svoje ekipe kvečjemu s 15 točkami razlike, olimpijski prvak v metu kladiva Csermak pa je celo še večji pesimist. Največje hibe jugoslovanske reprezentance so v tekih na 200, 400, in 800 m, na 400 m in 3000 m z ovirami, v metu krogle in kopja ter v drugem tekmovalcu na 5000 in 10000 m, v skoku v višino in daljino in metanju diska. Realno pa lahko Jugoslovani računajo z zmago v tekih na 100 m :n 110 m z ovirami (Lorger), v skoku s palico (Lešek) in v metanju kladiva (Račič in Bezjas) Negotov je izid borbe med Marjanovičem in Bodom v skoku v višino. Razen v teh disciplinah imajo nekaj upanj na dober uspeh še Miler v skoku v daljino Jocič v troskoku, Petrušič na 110 m z ovirami, eventualno Va-žič v ielku na 5000 m in Kuz- MADŽARSKI JUGOSLOVANSKI 100 m 10,4 Sir Gyenes Goldovanyi Kiss 10,4 Lorger 200 m 21,0 Kovacs 21,7. Sabolovič Jovančič Pecelj Lorger Petrovič 400 m 46,9 Adamik 48,2 Sabolovič 800 m 1:47,1 Szentgali 1:49,2 Vipotnik 1500 m 3:40,6 Rozsavoelgyi 3:43,0 Mugoša 5000 m 13:40,6 Iharos 13:58,8 Mugoša 10.000 m 28:42,8 Iharo-s 29:37,6 Mihalič 4x100 m 40,5 Madžarska 41,5 Jugoslavija 4x400 m 3:11,2 Madžarska 3:15,8 Jugoslavija 110 m ov. 14,5 Retezar 14,0 Lorger 400 m ov. 52.2 Lippay 54,1 Miler 3000 m z. 8:35,6 Rozsnyoi 8:47,8 šegedin višina 204 Bodo 204 Marjanovič daljina 776 Foeldessy 760 Miler troskok 15,41 Bolyki 15,17 Jocič palica 442 Hommonay 440 Lešek krogla 16.62 Mihalyfi 16,24 Šarčevič disk 55,82 Szecsenyi 53,04 Radoševič kopje 78,04 Krazsnai 72,86 Vujačič kladivo 62,59 Csermak 64,73 Bezjak mano/jč v skoku s palico. Spričo močne konkurence in če bo vreme ugodno, tudi ni izključeno, da ne bo zrušen kak državni rekord, saj so posebno jugoslovanski atleti že na samem začetku letošnje sezone dosegli nekaj izrednih rezultatov, ki so jih uvrstili med najboljše v Evropi in ceio na svetu. Za primerjavo z rezultati, ki bodo doseženi jutri in v nedeljo v Ljubljani, priobčujemo preglednico sedanjih madžarskih in jugoslovanskih rekordov. PLAVANJE Japonski plavalci rušijo rekorde TOKIO, 30 — Japonski plavalec Tuyoshi Yamanaka je danes v okviru vseazijskin športnih iger zrušil uradni svetovni resord na 400 m prosto s časom 4’23”9. Dosedanji uradno priznani rekord je imel Avstralec Murray Rose s časom 4’27”0 vendar pa bo v kratkem registriran rekordni čas 4’21”8, Jona Konradsa, katerega je dosegel nedavno v Avstraliji. KOŠARKA Honved izločil Simmenthala (95:85) BUDIMPEŠTA, 30. — Madžarski košarkarski prvak Honved je včeraj po dramatični borbi izločil italijanskega prvaka Simmenthala iz na daljnjega tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Rezultat 95:85 za Honved. 5 sekund pred koncem so Madžari vodili samo z 8 koši in ker je Simmenthal v prvem srečanju v Milanu tudi zmagal z 8 koši razlike, se je že zde'o, da bo potrebno še tretje srečanje. Toda v zadnji sekundi je Banhegy, najboljši med madžarskimi igralci, dosegel koš in z njim nadaljnjo kvalifikacijo Honveda. Pri Simmenthalu sta bila najboljša Bon Salle (27 košev) in Pieri (20 košev). MOTONA VTIKA BRUSELJ. 30. — Svetovni motonavtični prvak Donald Campbell je sporočil, da bo septembra skušal izboljšat: lastni rekord od 239 na 250 milj (okrog 402 km na uro). Poskus bo izvedel na jezeru Coniston v Lancshire. nja: Majerzlles; ArevaHo. Lazcano; Echague, Villabruna, Achucuarro; Aguero, Parom« Romero, Rc, Amarillo. r * * FRANKFURT, 30. — Nemška nogometna zveza je k sedemnajstim določenim nogometašem za svetovno prvenstvo, dodala še enega m **' cer napadalca CielarczyK8' Drugi štirje igralci — Sawuz-ki, Hoffmann, Huber in ”1 ters morajo biti v Nem«* pripravljeni, da se lahko _ primeru potrebe takoj pridružijo ostalim na švedskem. # * * GOTHENBURG, 30. — Švedska nogometna reprezentanc je včeraj igrala neodločeno selekcijo Gothenburga z re* zultatom 2:2 (1:0). Gola ^reprezentanco sta dosegla Uren iz 11-metrovke in Skoglund-* * # TURKU (Finska), 30. — J prijateljski trening tetam. J” madžarska nogometna reprezentanca, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu, premagala B reprezentanco Finske s 6:1 (2:1). V madžarskem moštvu se je odlikovala <*■ bramba. v napadu pa zveza Bundszak, medtem k® je stari Hidegkuti razočaral. * * * BOLOGNA, 30. — DaIV* zjutraj ob 7 28’ je argentinska nogometna reprezentanca, je včeraj premagala Bologno z 1:0, odpotovala v Milan, °“ koder je popoldne nadaljevala z letalom pot na Švedsko. «» - PROGNOZA ZA SVEDSKO Willy Maisl: finale med Brazilijo in (SR LONDON, 30. — Znani angleški nogometni strokovnjak Willy Maisl meni, da se bodo na prva štiri mesta av®" lovnega nogometnega prvenstva, ki se začne 8. junija na Švedskem, uvrstile Brazilija, CSR, ŠZ in Jugoslavija, fina' le za prvo mesto pa da bosta odigrali Brazilija in Ceškosio-V3iSk3 Willv Maisl, ki je podrobno proučeval rezultate posameznih kandidatov v trening; tekmah, pravi, da bo vr®t®j red v posameznih izločilni« skupinah naslednji: Skup. A; CSR in Nemčija v četrtfirale. Irska in Argentina izločeni; Skup. B: Paragvay in Jug?-siavija v četrtfinale, Franclja :n Škotska izločeni; . Skup. C. Madžarska in švedska j četrtfinale, Wales “ Mehika izločeni; Skup. D: Brazilija in SZ Y četrtfinale, Avstrija in Ang«' ja izločeni. , V četrtfinalu bodo — v®„' no po mnenju Maisla — CSh' Jugoslavija, Brazilija in S« premagale Paragvaj. NemCU0’ Švedsko in Madžarsko. NA POBUDO DRUŠTVA «SK AMPERLEa Srečanje v odbojki namiznem tenisu in šahu Na pobudo prosvetnega drn štva «Slavko Škamperle« “. v nedeljo 1. junija ob 9. ® zjutraj v društvenih prostor srečanje v odbojki, namiznelg_ tenisu in šahu med °m?”Lj nim društvom in slovenski«* srednješolci. oagovornt urednik STANISLAV HENKO a Tiska Tiskarski zavod ZTT - 1 predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film vista Vision technicolor RIHARD IIL Shakespearova umetnina Igrajo: JOHAN GELGUD, RALPH RICHARD-SON in CLAIRE BLOOM >—VLADIMIR BARTOL pALAMUT Zmajal je z glavo. Stopil je navzdol po stopnišču in šel dalje pod številnimi pisanimi svetilkami, ki so jih obletavale vešče in netopirji. Neznane rastline so rasle ob poti, tuji cvetovi in sadje, ki ga še ni videl. . «Vse je kakor začarano. Prava sanjska pokrajina,* Je zamrmral. Miriam je stopala ob njem. «Sj se še zmerom nisi zavedel? Zdaj nisi na zemlji, marveč v raju.* ., Iz paviljona sta se oglasila glasba m petje. Obstal je in prisluhnil. cGlasovi so čisto zemeljski. In ti, tudi ti imas povsem človeške lastnosti. Tako ne more biti v raju.* «Ali si res tako nevešč v koranu? Mar ni bilo v njem rečeno da bodo v raju vse stvari take, kot so bile na zemlji, da bi se počutili verniki, kot da so se vrnili v svoje domove? Cernu se čudiš, če si pravoveren?* «Kako bi se ne čudil? Mar more priti živo bitje, človek iz mesa in kosti, v raj?* ♦Torej se je Prerok zlagal?* ♦Alah me obvaruj, da bi to mislil!* ♦Kaj ni bil on že za življenja tu? Ali ni stopil, iz mesa in kosti, pred Alaha? Ali ni zapovedal, da se bo na sodni dan spet združilo meso s kostmi? Kako kaniš uživati rajsko jed in pijačo, kako se veseliti s hurijami, če nimaš pravih ustnic, pravega telesa?* ♦To nam je bilo obljubljeno šele po smrti.* ♦Mar meniš, da te bo Alah laže popeljal v raj, ko boš mrtev?* ♦Ne to. Toda tako je bilo rečeno.* ♦Rečeno je bilo tudi, da je Alah izročil Seiduni ključ, da odpre, komur hoče, vrata v raj. Ali dvomiš v to?» «Bedak sem! Moral bi se neprestano zavedati, da še vedno samo sanjam. Toda vse to, ta pogovor s teboj, tvoja pojava, ta okolica, je tako živo, da me zmerom znova preslepi. Da ni res, kakšna škoda!* ♦Kako napeta igra,* je pomislila Mirjam. ♦ škoda? Torej še vedno ne veruješ, Ibn Tahir? Tvoja trdoglavost me osuplja. Daj, še enkrat si me dobro oglej!* Stopila je pred svetilko, na kateri je bila narisana tigrova glava z odprtim žrelom in žarečimi očmi. Ibn Tahir je pogledal zdaj njo zdaj luč nad njeno glavo. Nenadoma je začutil vonj njenega odišavljenega telesa. Nova, blazna misel ga je piešlnila. Nekdo se mora norčevati iz njega. ♦To je peklenska igra!* Oči so se mu zabliskale v divji odločnosti. ♦Kje mi je sablja?!* Besno je pograbil Mirjam za ramena. ♦Priznaj, ženska, da je vse to ostudno sleparstvo!* Kamenčki so zaškripali na stezi. Težko, temno telo je švignilo skozi zrak in podrlo Ibn Tahirja na tla. Nem od strahu je zagledal nad seboj dvoje divjih, zelenih oči. ♦Ahrimani* Mirjam je pograbila geparda in ga odtrgala od Ibn Tahirja. , • • ♦Nesrečnež! Zdaj veruješ? Skoraj bi bil zaigral življenjem Žival se je krotko privila k Mirjaminim nogam. Ibn Tahir se je pobral s tal. Vse se mu je zdelo zmerom bolj nerazumljivo. Zdaj, od tega strahu, bi se bil moral prebuditi, če bi bil samo sanjal. Torej je bila le resnica? A kje je bil? Pogledal je deklico, ki se je sklanjala nad čudno, visoko-nogo mačko, žival je krivila hrbet, se pustila božati in prijazno predla. «V raju ne sme biti nasilja, Ibn Tahir.* Zasmejala se je sladko, da mu je šlo skozi mozeg v srce. Kaj zato, če je postal žrtev prevare? Kaj zato, če je samo sanjal in se bo moral nekoč prebuditi iz tega sna? Kar je doživljal, je bilo nenavadno, čudovito, prekrasno. Ali je zares važno, da je vse to res, kar je okrog njega? Doživljal je zares, to mu je bilo zdaj poglavitno. Morda se je varal glede resničnosti predmetov. Glede resničnosti svojega čustvovanja, svojih misli se ni mogel varati. Ozrl se je okrog sebe. Tam daleč, v ozadju, se mu je zdelo, da se dviga nekaj temnega visoko proti nebu. Kakor nekakšna stena. Bil je Alamut. Zasenčil si je z dlanmi oči pred lučmi in ostro pogledal. ♦Kaj je ono tam zadaj, kar se dviga kakor kakšna stena proti nebu?* ♦To je zid Al Araf, ki loči raj od pekla.* ♦ čudo nezaslišano,* je zašepetal. »Zdaj se mi je zazdelo, kot da se je neka senca premaknila vrh njega.* ♦Bržkone je bil eden izmed junakov, ki so padli z orožjem v roki za pravo vero, boreč se proti volji svojih roditeljev. Zdaj s hrepenenjem gledajo v naše vrtove. K nam ne smejo, ker so prekršili četrto Alahovo zapoved. V pekel ne spadajo, ker so umrli kot mučenci. Zato jim je dano, da vidijo na obe strani. Mi uživamo, a oni spoznavajo.* ♦Kje je potem Alahov prestol ter Vseusmiljeni s preroki in mučenci?* ♦Ne misli, da je raj kakor kakšna zemeljska pokrajina, Ibn Tahir. Neizmeren je v svoji razsežnosti. Tu, pod Arafob1« se začenja in se razteza potem skozi osmero neskončnih krajin do poslednjega in najbolj vzvišenega predela. Tam J prestol Alahov. Samo Prerok in Seiauna sta od živih . do tja. Za vas, navadne izbrance, je določen tale začet®1 oddelek.* ♦Kje sta Jusuf in Sulejman?* 1 M ♦Tudi ona dva sta pod Arafom. Toda njuni vrt°v* daleč od tod. Jutri si boste na Alamutu vsi trije prip°ve vali, kje ste bili in kaj je vsakdo od vas doživel.* . f ♦Da, če me ne bosta prej vzela nestrpnost in neučakan os ■ Mirjam se je nasmehnila. ♦če te muči radovednost, samo sprašuj.* ♦Povej najprej, od kod tebi tolikšno znanje?* ♦Vsaka izmed hurij je bila ustvarjena na poseben in za posebne namene. Meni je dal Alah znanje, da bi utes pravovernika, ki ga bo mučila strast po spoznanju.* ♦Sanjam, sanjam,* je mrmral Ibn Tahir. ♦Ne more ^ drugače. In vendar ni resničnosti, ki bi bila bolj jasn%ca-teh sanj. Vse, kar vidim, kar mi pripoveduje ta lePa P ^ zen, je med seboj v najčudovitejšem skladu. To j« /fr ne. med temi sanjami in med navadnimi, ki so med seW>J povezane in pogostoma tudi nejasne. Vse to je morala vzročiti samo nezaslišana Seidunova veščina.* Mirjam. je napeto prisluškovala njegovemu si ♦Tako nepoboljšljiv si, Ibn Tahir? Kaj res mialis- « ya? s svojim bornim razumom dojel že vse skrivnosti ve8° rj^da O, koliko je še stvari, ki so tvojim očem zastrte! * ‘'jjjun. pustiva zdaj to prerekanje, čas je, da se vrneva k ‘“\to0l.» ki gotovo umirajo od hrepenenja za svojim dragim je Izpustila je Ahrimana in ga napodila v grmovje. jjjoou. Ibn Tahirja za roko in ga potegnila za seboj proti P» ^Nadaljevanje tle