Poštnina olačana v gotov m! Leto LXII. itev.26? V UdNIodL • fetrtrt 21. novembra 1929. Ceno om r— Izhaja vsak daa popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit *• Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inaerati peht vrela Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek poeobej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske storilke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Nova češkoslovaška vlada brez Nemcev Pogajanja za sestavo nove češkoslovaške vlade so dovedla do osnovanja vsenarodne češkoslovaške koalicije - Odločitev o sodelovanju slovaške ljudske stranke bo padla danes ali jutri Piraga, 21. novembra. Štiritedenska pogajanja ministrskega predsednika Udržala za sestavo vladne večine, ki bi bila zmožna dela, so privedla do presenetljivega rezultata. Češkoslovaške stranke so se zopet kakor ob pričetku republike znašle v vsenarodni češkoslovaški koaliciji, ki sega od socijalnih .demokratov do desničarskih narodnih demokratov. Značilno za novo vlado bo, da v njej ne bodo udeleženi Nemci. Splošno se je pričakovalo, da bodo v novi vladi, ki bi bila po volilnih izidih lahko levičarska ali desničarska, zastopani bodisi nemški socijalni demokrati ali nemški agrarci, posebno še, ker je večina nemških strank vodila volilno borbo z geslom lojalnega aktivizma, t. j. državotvornega sodelovanja s češkoslovaškimi strankami. Ali so bila pogajanja o mešani narodni vladi dejansko obsojena na negativen uspeh, ali pa je tajna želja češkoslovaških levičarskih in desničarskih strank, da bi zopet ostale popolnoma same med seboj, kar je pospešilo razvoj dogodkov v smeri vsenarodne vlade, za enkrat še ni mogoče presoditi, ker čuvajo zastopniki prizadetih strank o tem popolno tajnost. Znano je le toliko, "da češkoslovaški agrarci niso hoteli dovoliti vstopa nemškim socialnim demokratom v bodočo vlado ter so od češkoslovaških socialnih demokratov zahtevali, naj se odpovedo svojim nemškim tovarišem. Češkoslovaški socialni demokrati so izjavili, da so k temu pripravljeni, vendar pa so zahtevali, da se morajo tudi češkoslovaški agrarci odpovedati svojim stikom z zvezo nemških posestnikov. Ta sklep je bil tem bolj presenetljiv, ker se je na zadnjem strankinem zborovanju češkoslovaških in nemških socialnih demokratov ponovno govorilo o skupnem postopanju obeh bratskih strank. Za sedaj še ni točno znano, ali bo vsenarodna koalicija češka ali češkoslovaška, ker o pristanku slovaške ljudske stranke še ni padla odločitev. Vsenarodna koalicija bi imela — ako stopijo vanjo tudi Slovaki — večino 189 glasov izmed 300, brez Slovakov pa 170 glasov večine. Oficijelna odločitev o tem bo padla najbrže šele danes ali jutri. a> ^. Elektriftkacifa Slovenije ZaklSjucilev pogodbe med velenjsko električno centralo in kranjskimi deželnimi elektrarnami za dobavo električnega toka ! Beograd. 21. novembra. A A. Na predlog ministra za šume in rudnike dr. Korošca je predsednik ministrskega sveta sreneral Peter Živković potrdil pogodbo, ki jo je sklenil državni rudnik v Velenju s kranjskimi deželnimi elektrarnami v Ljubljani o izključni dobavi in prodaji električnega toka. Premogovnik v Velenju razipolaga, kakor je znano, s kalorično centralo na parni pogon z 2500 k. s. Pri tem uporablja lastni premog, ki zaradi svoje manjše vrednosti za kurivo ne more konkurirati ostalemu premogu v državi. Zato se je že govorilo o teon, da se premogovnik zaradi slabe rentabilitete opusti- je pred vojno se je delalo na to, da se premogovnik izkoristi za pogon kalorične centrale. Računalo se je predvsem s tem, da ne bo nikakih id-premnih izdatkov, da je premog poceni in da je njegova uporaba na licu mesta prav rentabilna. Centralo so začeli oredvsem s »tem. da ne ho -nrkaffci'h oddajati stalen tok. Z omenjeno pogodbo je poskrbljeno za stalno oddajo toka vsem mestom v Sloveniji in okoliškim vasem v Savinjski dolini, tako za pogon strojev kakor za javno in zasebno razsvetljavo. S tem bo dana možnost, da se poslužijo tega električnega toka tudi obrtnito, industrijci v veliki meri. Kranjske deželne elektrarne so se obvezale, da bodo tok prevzemale skozi 50 let Omrežje centrale v Velenju bo spojeno z Gorenjsko, kjer jo bodo priključili na že obstoječe omrežje centrale v Završnici, ki razpolaga z 2000 k. s. S tem bo znatno pospešena elektrifikacija Slovenije, zlasti v njenih hribovitih predelih. Kranjske deželne elektrarne bodo pozvale vse obstoječe občinske in mestne elektrarne, naj pristopijo k tej pogodbi, tako da bodo v tem primeru lokalne centrale rezerve za vsakršne nezgode in eventualnosti. Gospodarski krogi v Sloveniji so prav zadovoljni s to rešitvijo, ki jim nudi najcenejši pogonski in razsvetljevalni tok. Pred sprejemom avstrijske ustavne reforme Sporazum med večino in socijalisti napreduje — Reforma ustave bo izvedena do konca meseca Dunaj, 21. novembra. Sporazum o sprejemu vladnega načrta za revizijo avstrijske ustave med večinskimi strankami in socija-listicno opozicijo je po posredovanju zveznega kancelarja dr. Schoberja toliko napredoval, da je sklicana za jutri seja parlamentarnega pododbora v svrho pregleda načrta o ustavni reformi. Pododbor bo v kratkem zaključil svoje delo ter podal končno poročilo. Uosežen je sporazum v veČini načelnih vprašanj ter sprejeta kompromisna solucija, da bodo v parlamentu sprejeti samo tisti členi, katere so odobrili tudi socijalisti, dočim bodo ostali predlogi odpadli kot nesprejemljivi. Sedaj povzroča edino težavo še nerešeno vprašanje položaja Dunaja, ker socijalisti neomajno vztrajajo na stališču, da reforma ustave ne sme poslabšati izrednega položaja Dunaja, ki mu je zagotovljen v sedanji ustavi. Vendar pa upa zvezni kancelar dr. Schober, da se mu bo posrečilo doseči tudi v tem vprašanju sprejemljiv kompromis, nakar bo sklicana seja avstrijskega Narodnega sveta, na kateri bo do konca meseca načrt reforme ustave sprejet Po izvedbi revizije ustave bo prešla Scbo-brova vlada k rešitvi važnih gospodarskih in finančnih vprašanj, ki so danes glavni vzrok pereče krize avstrijskega narodnega gospodarstva. Razkroj v češkoslovaški komunistični stranki Zmaga komunistične opozicije pri voMtvi upravnega odbora komunističnega doma v Pragi Praga, 21. novembra, AA V nedeljo so zieije. Zmaga komunistične opozicije je do* komunisti okoli *Polit-bvroja« v Pragi do* kaj pomembna, ker se ceni vrednost tega i i vel i težak poraz. Vršile so se^ namreč vo* doma z njegovo opravo na 6 milijonov Kč. Htve upravnega odbora komunističnega do- Časopisje pripisuje tej zmagi velike potttič* ma v praški predmestni četrti Karlin. Pri ne posledice m napoveduje nadaljnja raz* volitvah je šlo za kandidate »PoKtbiroja« kroj češkoslovaške komunistične stranke, m za kandidatno listo, ki jo je postavila Nedeljske volitve so jasen dokaz, da za- komunisrična opozicija. Kandidati »Polit- pušča »Polrtbiro« že tudi trezno komuni- biroja« so ostali v manjšini z 62 glasovi stiono delavstvo. proti 219, ki so jih prejeli kandidati opo- i - m Železniška imenovanja Beograd, 21. novembra. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za upravnika železniške de« lavnice v Mariboru dosedanji šef v Nišu Andrija Jović, v Niš pm je prestavljen dosedanji sef delavnice v Mariboru inž. Momčilo Stefanović. Na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani je prestavljen na koroški kolodvor v Mariboru Ivan Kit* tag, dosedanji šef skladišča oa glavnem kolodvoru v Maribora, za šefa skladidca glavnega kolodvora v Mariboru pa je imenovan Ivan Kfustar Za uradnika na glavnem kolodvoru v Maribora sta imenovana Fran Kadser in Kari Perse. uradnika pro-metao-kxmwroijeJn©ga oddelka. Možnost demisije bolgarske vlade Beograd, 21. novembra. Po vesteh iz Sofije je bolgarska vlada došla zaradi reparacijskega vprašanja v zelo težak položaj Danes sta se vrnila iz Pariza v Sofijo ministra Burov in Molov in se je že tekom dopoldneva vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je sklepalo o predlogu velesil za ureditev bolgarskih reparacij. Bolgarski listi poročajo, da ni izključeno, da poda bolgarska vlada že danes svojo ostavko. Razbojniška nadloga na Bolgarskem Sofija, 21. novembra. Listi poročajo o novih razbojništvih in umorih. Neki razbojniki so napadli pri selu Karanodu seljaka Geor-gijevega in mu odvzeli konja. Seljak je o dogodku obvestil oblasti, ki ao odredile zasledovanje razbojnikov. Policiji in mfrM je uspelo dohiteti razbojnike, s katerimi se je razvil boj. Po vesteh sofijskih listov je bil v tem boju eden izmed voditeljev razbojnikov David Georgijev ubit, eden izmed zasledovalcev pa ranjen. Ostali razbojniki so pobegnili. Splošno je mnenje, da so razbojniki Člani družbe Uzunova, ki se skriva po gozdovih in vaseh s pomočjo prebivalstva. Ukrajinski poslanci proti sovjetskemu terorju Ltot, 21. novembra. Na skupnem posvetovanju vseh ukrajinskih poslancev in senatorjev iz varšavskega sejma je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Komunistična diktatura v Ukrajini ponovno pričenja na veliko preganjati prebivalstvo. Edini cilj teh novih preganjanj je preprečenje narodnega pokreta Ukrajine. Vsa Ukrajina je plen strahovitega sovjetskega terorja, čigar žrtve postajajo najboljši sinovi naroda. Ukrajinsko parlamentarno zastopstvo protestira pred vsem civiliziranim svetom proti komunističnemu napadu na življenj«? ukrajinskega ljudstva in zlasti proti terorju, ki uničuje najsposobnejše moči naroda. Francoski glas o bolgarskih reparacijah Auguste Gauvain dolzi bolgars ko makedonstrojuščih — Neu proti Bo Pariz, 21. novembra. AA. Diplomatski urednik »Journal des Debatsr g. Auguste Gauvain komentira stališče Bolgarske v komisiji za vzhodne reparacije. Gauvain pravi, da je Bolgarska zavzela v odločilnem trenutku podobno stališče kakor leta 1915.. ko je napadla Srbijo in s tem zaveznike. Naj vodi politiko Radoslavov ali Cankov ali Ljapčev ali kdorkoli drugi, vsi izvajajo dejansko politiko makedonske revolucijonar-ne organizacije, čeprav z njo odkrito soglašajo ali ne. To dokazujejo tudi bolgarske demonstracije proti posameznim diplomatskim predstavništvom v Sofiji, zlasti pa proti francoskemu poslaništvu. Francoska vlada je šla v svoji popustljivosti napram Bolgarski do skrajnosti in je bila za to sedaj lepo nagrajena. Bolgarska lahko placa reparacije, ker je z davki najmanj obreme- ke državnike, da vodijo politi-mestna popustljivost Francije Igarski njena v vsej Evropi. Xa glavo bolfirikffl državljana pride 47 zlatih frankov davkov, dočim jih je plačeval pred vojno 42>. Bremena so torej narastla <«anio za "2 fran'.*n. Bolgarska razen tega ni bila n«* sasadstia se opustošena in razpolaga z vsemi svojimi produktivnimi sredstvi in viri cos=podarsk^ga blagostanja. L. 1915 je majal njen državni dolg 914 milijonov, leta 19*29 znaša 12*24 milijonov. Sam Ljapčev se je nedavno polivali! v sobranju, da zna'ajo odplačila za dr* favne dolgove le malenkosten del držiivn^-ga proračuna, dočim zahtevajo ta odplačil« polovico francoskega budžeta. Temu je treba prišteti še izgube, ki so jih pretrpeh zavezniki zaradi bolgarskega izdajstva W\a 1918. Ako se vse to upošteva, potem ni mogoče razumeti popustljivosti fraucoskc vlade napram Bolgarski. • Velik požar v Dol. Logatcu Požar je zahteval smrtno žrtev— Hlapec, ki je spal na senu, se je v dknn zadušil ter 90 ga izvlekli iz plamenov vsega opečenega DoL Logatec, 21. nov. 1929. Davi ob 5. je nenadoma izbruhnil pri posestniku Josipa Zupančiču v DoL Logatcu požar, ki bi imel lahko katastrofalne posledice, ako ne bi preprečili gasilci Še pravočasno velike požarne katastrofe. Ce bi se razvnel besneči ognjeni element na kraju, kjer ie nastal, bi pogorel velik kompleks poslopij na nai prometne j šem in obenem najlepšem delu Dol. Logatca- Nesreča pa i» zahtevala žal tudi človeško žrtev. Ogenj je nastal v dvoriščne u poslopju Zupančičevega domovi a, tik velike dvonadstropne hiše- V spod n j in prostorih tega poslopja je btta velika, moderno urejena čevljarska delavnica, v zgornjih prostorih pa je bila kuhinja in kopalnica. Ostali prostor pod streho je bH napolnjen sena. Kako je ogenj nastal, trenutno še ni povsem jasno. V senu je spal domači hlapec 26-letni France Menart. Z brezprimerno prisotnostjo duha je potegnil Menarta, vsega opečenega bi že mrtvega iz centra požara S. Lojze Podlogar. trgovski pomočnik veletrgovine Josip Brus. Dobil je pri tem poslu seveda tudi sam hude opekline. Sklepajo, da si je nesrečni Menart, ki je bil na eno oko slep, morda hotel posvetiti, zakaj to je bil čas, ko je treba vstati ter pokladati živini, ter je po nesreči zažgal seno. Točno dognati pa tega seveda ni mogoče- Možnost, da bi povzročil ogenj zraven stoječi dimnik, Je izključena, ker bi ogenj nastal na ta na crn že preje, vsaj opolnoči- Požar je prva avizirala z dolgim turobnim piškotu sfresa Oblakove elektrarne, za- Iz policijske kronike Ljubljana, 21. novembra. Policija je prejela včeraj dve poročili o velikih poneverbah v Kokri in v Ptuju. V Kokri je bjil zaposlen pri tamošnji družbi kot akordant 391etni Janez P„ rojen v Dobju in pristojen tja, okraj Radovljica. Mož je na račun zaposlenih delavcev dvignil pri družbi okoli 39.000 Din ter 12. novembra brez sledu izgini!. Vse kaže, da gre za rafinirano goljufijo. Policija je za njim izdala tiralico. Mož je bil že večkrat kaznovan. Druga poneverba je prijavljena iz Ptuja, kjer je brez sledu izginil bivši magistratili knjigovodja Milan M., rojen I MSB v Podvincih m pristojen v občino Velika vas v litijskem okraju. Nazadnje je bil zaposlen pr trgovcu s perutnino Ernestu Majhenieu v Ptuju. Poneveril je svojemu gospodarju večjo vsoto denarja — koliko, ni znano — s seboj pa je vzel tudi več neplačanih računov, s katerimi bo skuša! denar inkasirati. Deiravdant, ki je bil radi goljufije že kaznovan na dve leti ječe, je visoke postave, arokoplec, temnih las. zagorelega obraza. Za njim je izdana tiralica. Ljubljanska policija zasleduje tudi 38-letnega Ernesta, ki se je izdajaj za zobo-tehnika m ki ima bage več goljufij na vesti. — Policija je prejela te dni tudi ovadbo o večjem vlomu, ki je bil zvršen v neke pisarniške prostore. Vlomljeno ie bilo v »VVertheimericoc m odneseno okoli 30.000 Din. Okornosti tega vloma so zelo zagonetne in zato policija zaenkrat še ne more dati pojasnil Te dni je bilo v Prešernovi ulici vlom-Ueno v izložbeno okno Bena Gregorina. Tat je odnesel več slik v vrednosti 120 Din. Slike so bile navadna filmska reklama. Zdi se, da je tat nameraval odnesti razne kemikalije in druge stvari iz izložbe, Pa so ga pri vlomu pregnali. Manjšo tatvino je prijavil policiji po- tem plat zvona pri obeh corkvan in na U še piskanje stroja na postaji stoječega tovornega vlaka. Na kraju nesreče se je nabralo, kakor vedno ob takih prilikah, mnogo ljudi. Z vso naghco so pričeli prisouv reševati, kar in koiikor so mogli, zaka) ognjeni zublji so pričeti pošastno sfkati že iznad strehe Zupančičeve hiše. V triši stani** je razen gospodarja še Četvero strank m sicer železniški uradnik g. Kenič Ivan ođ zastopstva drž železnic v Postojni, zdravnik dr- \Vornitz H«nnan ter kavarnar la slaščičar Vilar Karel, eno stanovanje pa začasno ni bilo zasedeno. V spodnjih prosto* rih hiše so poslovni prostori hi sicer kavarna Vilar in trgovina z usnjem m čevlf. g. Zupančiča. Na levi strani hiše loči ozek prenod hišo m gospodarska postopja poset-nika Rusa, na desni strani pa se drži Zupančičeve hiše hiša in gospodarsko poslopje g. Franca Korenčana, za t©ra pa Smoletov* domačija. Sreča v nesreči je bOa torej, da se ogenj ni mogel razširiti, kajti jutro ie bilo mirno in megleno Gasilsko društvo ie stoprlo s svojo novo motorno brizgal no nemudoma v akcijo, čim je dospelo na kra požara, žal pa se je gašenje It neznanih vzrokov nekoliko zakasnilo. Vodo so črprui iz vodnjaka na tBrusovem dvorišču. Povzročena škoda je vehka, vendar pa je bil gospodar zavarovan. Pomilovati :e tudi žrtev ognja, pokojn. Menarta, ki je storil tako strašno smrt. Poslopje je pogorelo do tal. Močno oškodovane so pa tudi stranke, dasi so gasilci hišo še pravočasno rešili, kc se je pri prenašanju na cesto pokvarile mnogo oprave, zlasti g. Vinarju.. sestnik Josip Pogačnik iz Hrastia 12, kateremu je nekdo te dni odnesel konjski komat, vreden 300 Din, zidarju Lovrencu Žagarju pa je nekdo snoči iz Vegove ulice odpeljal 800 Din vredno kolo znamke >Ad!er s tovarniško števtflco 294.623. Sinoči okoli 20. so bil gasilci podani v FJorijansko ulico, kjer je pričelo goreti v hiši posestnika in gosnkiičarja Ivana Mo-žine in sicer v stanovanju Mihe Bovška. Bovšek ie namreč razlil po tleh bencin in ga nehote zažgal. Ogenj so domači sami pogasili, še predno so prispeli gasilci na pomoč. Škoda znaša okoli 400 D«i, ker sta Bovšku deloma zgorela dva suknrjiča. Industrija poljedelskih strojev ▼ Rusiji Moskva, 21. nov. V Celjabrnsku Ko zgrajena tvornica traktorjev, ki jth bo producirala 50.000 na leto. V Rostovu sc d rada velika tvornica poljedelskih strojev. Enaka tvornica se bo zaradi aLi v Novem Sibirsku. Ta tvornica ho producirala za 125 milijo* nov rubljev poljedelskih strojev na leto. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amst^erda™ 22.785, Beririn 13.49-13.52 (13.505), BrosCiTij 7.397. IMBojMiftl Gurah 1004.-4—10O7.4 (1005.9). Duri a j 79_\97 796.97 (794.47). London 274.97-:75.77 UnJfk. Ncwyoric 56.375. Parrz 222.21. Prn^a 167.05-167 S5 (167.45). Trat 295259. ZAGREBŠKI PREDBORZA. Devize: London 275.45, Ncwyork 56.40. Pajnkz 22G-35. Mirta«! 205.65. Gurih lOOS.on. BttVm 1350.50, Dima* 794,25. Pra^a 167.45. Efek*i: -pos. 85 dert., vo?na Skoda 436. INOZEMSKE BORZE. Curili: London 25.12625. Ne\vyork 515.45, Pariz 20.285, Milan 26.9-8, Madnd 71.70. Berlin \23.23. Beograd 9 1275 P : * 15.285, Bukarešta 3.075, Budimpešta 90.12, Softia 3L72. Varšava 57.775. Stran 2 »SLOVENSKI NARODt, dae ZL novembra 1939. Mev '20* 20 milijonov radioamaterjev I KAKO^ODPR^i/no (*fff|# Predarvanfle inž. Marti* Osaoe o radra in radSnootirdbŠflkali I *&J( ^Ifcr^B ItTA ikf^\t#A r^a **» a^^t*. mi^A Ljubljana, 21. novembra. Sinoči je trgovsko društvo »Merkur« nadaljevalo svoje običajne družabne večere s predavana eni inž. Maria O s a n e o radin in radiopotreNščinah. Obisk je bi velik, vendar ne tak, kakor pri prejšnjih predavanjih, kar je razumljivo, saj je radio danes kakor gramofon že t vsaki hiši in zadnja leta se piše o njem y dnevnikih tn revijah več, kakor o vseli dragih tehničnih iznajdbah in več, kakor o nafbo% perečih socijalnih vprašanjih. Radio, avtomobil, motorno kolo n gramofon so danes najbolj razširjeni vidni znaki tehničnega genija so-dobega človeka. Dočim so te rznatfdbe za starejšo generacijo še nekake skrivnosti, so mlajši generaciji, ki je nekako zrasla s tehnično civilizacijo m Je njen produkt, razumljive vsakdanje potrebščine, kakor pred desetletji Ženici ob peči kolovrat. Nemški filozof grof Kevserlmg celo ugotavlja, da Je reprezentativen tip časa danes — šofer in da ie spoznal veliko razliko med kulturam človekom, ki je že v zatona, in novim nastajajočim človekom civilizacije, ko je nekega dne opazoval svojega mladoletnega sinčka pri avtomobilu. Za sinčka razumevanje delovanja in ustroja stroja ni bila ni-kaka težkoča, za starega filozofa je pa, kakor pravi sam, avto še vedno uganka. In t vsakdanjem življenju lahko opazujemo, kako se starejši tjudje naravnost sramuje-Jo priznati, da se ne spoznajo na cilindre in izpuhe, na elektronke in detektorje, kateri so mladini do potankosti mane in ra-anmUltc dočim se mladina prav nič ne —mule povedati, da so ji kaki rimski epost ah* Ciceronova fiiipika španska vas. radara ia Predavani« feat Osane ie aapato sledila starejša polovic* občMf* la te Je trudna doume« delovanje spretemnOi in od-daftnih radio-aparatov, ki Jft Je predavatelj res mojstrsko enostavno realen in s slikana na derfd ponazoril. MJsJžam med občinstvom pa razumevanje pniihu ni bilo težko, saj Je bio med njtm gotovo pre-cel tmattrjerv, ki to si sini oeefivffi doma sprejemno postajo. Predavate*! Je najprej pojasnil ustroj sprejemnih tn nato ustroj oddajnih postaj ter končno delovanje obeh. Zanimivi so bili končni statistični podatki o radiofoniji, Id je danes razširja po vsem svetu, kajti vsaka oddajna postaja govori za ves svet m ne samo za poedince, kakor pri telefonu. Tako ie ves svet hkrati zvedel o vseh dogodkih, ko Je »Zeppelm« dospel v Ameriko itd. Mi lahko poslušamo koncerte iz Prage itd. Ko govori kak državnik ali politik, ga posluša lahko ves svet in ne samo občinstvo, ki pride na njegovo zborovanje, Radio je torej zbližal svet, kakor doslej nobena tehnična iznajdba. Na svetu je sedaj okoli 20 milijonov radioamaterjev in okoli 250 oddajnih postaj. Ce vpoštevamo, da Je na svetu okoli 1844 milijonov ljudi, pride okroglo na 100 prebivalcev 1 radio aparat Radiofonija se pa Še vedno razvija. Danes se ljudje že pogovarjajo ne več s kablom telefomčno ali telegrafično, temveč radiofonično mod Evropo in Ameriko. V kratkem bodo angleški trgovci lahko sklepali trgovske posle radiofoničoo z Avstralijo itd. Predavatelju se je občinstvo zahvalilo za lepo in poučno predavanje z živahnim aplavzom. Za celibat uradnic ali proti Mar naj postane žena brezspolno bitje? - znak skrajne reakcije Celibat uradnic je 14 Zakaj sem odločno proti celibatu? Preduo odgovorim na to vprašanje, se mi zdi notrebno ugotoviti, ali le žena v ura- boramtir«n|c mojega, odgovor« (pod it. 17) opazil umevanje, hočem še enkrat spregovorili o tem perečem problemu. Kakor sem fce zadnjič omenil, sega ko« reuma zla v jedro kmetijstva. Kadar bo ozdravljeno podeželje, ne bo več tiščalo a vasi. Saj srna to v tem primeru totiko hvaležnega uspešnega udejstvovaaja v prosti naravi, da niti najmanj« ne bo tiščalo v zakajena mesta aJi temne rudnike. Stanovanjska beda in brezposelnost bo na mah izgi? nila. Ker pa bo kmetovalec s primernim v norčevanjem svojih proizvoclov dobil smisel in možnost za moderniziranje svojega posestva, bo ista postal tako velik koneu* m en t industrijskih produktov, da bo industrija morda le s težavo mogla sproti ustreči povpraševanjem. Kako pa bi danes mogel misliti na racionalnejšo gospodarstvo, ko mu najboljše moči uhajajo v mesto aH celo v tujino in kar j« še obupneje, ker gospodari — z iz* gubo. Ako ga zadene suša, moča ali toča, mu itak nič ne pomaga, pa čeprav rma blago — v kolikor ga je splofe prkJelal — visoko ceno, ako pa ima malce boljšo letino, pa ima le veliko dela, z blagom pa ne more nikamor. Tako vkMroo letos n. pr. pri krompirju in zelju. Marsikateri kmetovalec je sam moral krompir za seme kupiti po Din 2.— kg. Zato ni čuda, da so primeri, ko je pridelal komaj toliko krompirja, da je — prodanega po 70 par — z njim plačal dolg za nabavljeno seme. Kje pa naj si vzame plačo za delo, gnoj, davke itd.? Z zeljem ni dosti boljše ali celo še slabše. Ako bi kak oddaljenejši kmetovalec le najel voznika, da mu ga postavi v mesto (a 25 par), pa mu ta vzame že skoro ves izkupiček za pridelek. Izgubo pa bi dokazal, prav lahko tudi pri drugih panogah gospodarstva, kakor pri žitu, živinoreji, prašiče* reji, konjereji, mJekaatvu itd. Pa bo morda kdo ugovarjal, češ: z izgubo se ne da živeti. In vendar je to mogoče. Kmet mora delati povprečno po 16 ur dnevno, a koristi od dela ima presneto ma* ta To pa je tisto, kar zlasti mladino odbija od kmetijstva. Fant kakor dfekle se zaveda, da je drugim enakovreden in upoštevan človek le, ako se času primerno oblači. Toda kje dV>biti denar za primerno obleko, ko pa vidi doma le kup revščine? Zaveda se. da je gijeeičoem prostoru in čestokra* živi ob suhem kruhu, v mestu mu pa le ostane koncem meseca par kovačev, ki so bili doma — bek vrana. Treba bo torej z vsemi silami delati na to, da bo kmetovalec tudi ob ugodnih leti« nah primemo vnovčil svoje pridelke. Ako se izključi samo vmesne prekupčevalce, tudi konsument za to ne bo dosti vedel. Ako bi kljub temu izdal kak dinar več, saj mu bo to na drugi strani dvojno poplačano Da pa ne bo enega blaga preveč, drugega — morda celo bolj rentabilnega pa premalo, naj 'skrbe v to sestavljene organizacije. Za kulture, katerih gojenge se izplača, naj se osnujejo zadroržne sezonske tvornice, v katerih bo v zimskem času kmetijstvo zaslužilo dovolj sredstev, s katerimi si bo moglo nabaviti n. pr. orodja, stroje, umetna gnojila, dobro plem. živino ter uredilo udoben in hiigi ieničen dom, moderno gnojišča in stranišča, vsaj zasilne kopalnice itd. Saj je vsega tega kmet tako potreben, kakor le maJokateri drugI. Take tvornice pa bi imele tudi drugo dobro stran. Ker bi se sirovine predelovale doma in ne izvažale v tujino, — odkoder bi istotako ne uvažali toz. produktov, bi to jako ugodno vplivalo na aktiva trgovske bilance. Na svoj račun bi končno prSln tudi širši sloji konsumentov, saj bi bili proizvodi tudi konkurenčni. Saj smo n, pr. še nedavno čitali na tem mestu dopise nekega čitatelja, v katerih je dokazoval, v koliko bi ob primernem zaslužku tovarn špirita in k vas j bil lahko kvas cenejši- AH bi v to svrho ne bila kos svoji nalogi konkurenca kmetijskih zadružnih rvornic špirita m kvasa? Želel bi, da bi se dotični dopisnik tudi k temu problemu ponovno oglasil! Kmet. aaovako partijo Hundmiga), dalje ge, PoHčeva, Jermane« va. Ribičeva, gdfi. Racosakova, Gerlovič in Strniša. Dirigent ravnatelj PoMč, režiser g. Krivecki. Ker odhaja ravnatelj Polič, ki muzikalno opero vodi, na turnejo kot zborovodja »Glasbene Matice«, opozarjamo, da se vrši prihodnja vpr«oritev »Valkfra« predvidoma šele v sredi« meseca decembra Zgoščen libreto, v svrho lažjega raa-umvanja opre, v »Gledališkem naru« pri dnevni blagajni. Predstava se vrsi za abonma C. V soboto dne 23. t. m. se poje ljubezniva Joh. Straussa opereta »B e n e S k a noč«. Zasedba kot pri premijeri: ge, Po» ličeva, Balatkova, gg. Drenovec, Gostič, Peček, Povhe in drugi. Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhe. Qrx«axjamo zunanje po* setnike, da konča opereta ob 10. uri 20 m> nut. Predstava se vrši izven abonma pri znižanih cenah. Premijera izvirnega ]ugoslovenske0o ćela »Brez ljubezni*, katere avtor je znan« srbski književnik Vebnoar Jankovic. se vtsd v soboto dne 23. t. m. Dramo orfracuje enotnost dejanja m pa ostro risani značaji. Režijo te predstave, kateri bo prisostvoval avtor sam, vodi prof. šest. V drami »Brez ljubezni* je prevzel vlogo profesorja Koste g. Gregorin mesto obolelega g. Kralja, ki je bil prvotno določen za to vlogo. Skušnje so v polnem teku tn se vrsi krstna predstava, ki je bila odlikovana t državno nagrado, v soboto 23. t. m. Predstavi bo prisosrvovai avtor sam. (Bel KOLEDAR. Danes: Četrtek, 21. novembra 1929, katoličani: Dar. M. D., pravoslavni: 8. novembra. Sva. a Mih. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Ob 15. Faust Opera: Zaprto. Kina Matica: Fran baron Trenk (Svetlela v Perrović). Kina Masi: Radža s zelenim turbanom. Kine Ljubljanski dvor: Slon Nuri. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczj, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Trdna notranjska glava •V ietnisnici de2eoega sodiSča v Ljuh-/jara imajo že delj časa v gostih Idrijčana Ernesta Božiča. Očitajo mu pobi o stvari, W J* POJten človek ne prenese. Nestel je pa rahločuten £ en t leman m si je očitke vsei hudo k srcu. Nekje je našel žebelj, nastavil a ga je točno na sredo rjave in si ga s teJkun pokrovom proalule jetnike posode spremo zabil v možgane Dosti je imel opraviti, zakaj lobanjo ima silno trdo, žebelj is pa tudi skore 8 cm dolg. Ni slo in ei ilo, na se je zaletel ie ob ad, T&ko lepo dekle, pa tako pokvarjeno- Kdaj s« spametuješ?« »Bom.« je dejala jedva slišno in povesila oči. Videti je bik), da je pridiua učinkovala. Vprašanje je samo. če bo poboljšanje trajno. V hotelu. — Soteo bi rad. — Zeiite sobo s tekočo vodo? — S tekočo vodo? Kaj mislite, da sem postrv! Pri grafotoou. — Kad najdete najborj čudnega na moji pisavi? — Vai pravopis. Stev 7t)7 »SLOVENSKI NAROD«, čine WL novembra 1929. Stran 3 Dnevne vesti. — Iz sodne službe. Vpokojen je jetni-Ski paznik pri okrožnem sodišču v Celju Franc Zagoricnik. — Za stalnega je imenovan in pomaknjen v višjo skupino pravni praktikant pri okrožnem eodiscu v Mariboru dr. Miroslav Deu. — Ia odvetniške slušbe. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani so bib vpisani dr. Josip Lesko var s sedežem v Mariboru, dr. Marko Natlačen s sedežem v Ljubljani in dr. Karel štunn e sedežem v Metliki. Not kaaenski tagovomik. Notarski namestnik v Murski Soboti g. Anton Lovšin je bil vpisan v imenik kazenskih »govornikov višjega dež. sodišča v Ljubljani. _ Iaprcmeba rodbinskega imena. Na prošnjo mizarskega mojstra v Ljubljani Ivana Poscha je zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti dovolil izpremembo njegovega rodbinskega imena v ime Dogan. — Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena pomočnik knjižničarja na državni knjižnici v Ljubljani dr. Avgust Pirjevec in arhivski uradnik na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani Albin Bevc; te pomočnika arhivarja finančne direkcije v Ljubljani je imenovan protokolist iste direkcije Rajmund Kokot — Ii >Uradnega lista*. »Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št 1 z dne 20. L m. objavlja zakon o banski upravi, uredbo o ustanovitvi predstojništev mestne policije v mestih izven sedežev banovin in pravilnik glede kolonij za dojence in male otroke. — »Uradni list« v novi obliki. Z vče-rajjtnjrn dnem je začel izhajati dosedanji »Uradni list« ^ubljamske tn mariborske oblasti odnosno dravske banovine v novi, manjši obliki, ki je zelo priročna ki praktična. IzprememJ je tudi naslov in se imenuje odslej »Uradni list kraljeve banske uprave dravske banovine«. Ker se je izpre-menilo zaglavje in ob'fka in ker je postaj glasilo banske uprave, je tapremcPtl »Uradni list« tudi datiranje tako, da je izšla včeraj 1. številka I. letnika. — Raspust društva. »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem« s sedežem v Ljubljani je razpu5cenot ker kot podružnica bivšega avstrijskega društva, ki je imelo sedež izven mej naše kraljevine, ne ustreza sedanjemu pravnemu stanju in ker tudi nima pogojev za pravni obstoj. — Nalesljire boleini r ljubljanski oblasti. Od 1. do 7. L m. je bilo v ljubljanski oblasti 28 slučajev tifuznih bolezni, 79 škr-latinke, 186 ošpic, 50 davice, 9 šena in 2 griže. — Živalske kužne bolesni t dravski banovini. Od 4. do 10. L m. je bilo v dravski banovini 16 slučajev svinjske kuge, 18 svinjske rdečice, 3 konjskih garij ter po 1 šuštav ca, mehurčastega izpuščaja goved in čebelne kuge. — Obravnava SI. Plemelja-E. Pustoslem-Šek. Mestni tržni nadzornik SL Plemelj je ovadil ravn. R. Pustoslemška sodišču po § 104. s. k. z., češ da ga je žalil kot uradno osebo, ko je dne 19. junija L L interveniral pri bivšem oblastnem komisarju dr. Na tlačenu v zadevi ribolova v Savi Bohinjski. Pri prvi obravnavi, ki je bila pred tedni, je obtoženec izjavil, da nastopi dokaz resnice, na kar je sodnik odgodil razpravo v svrho, da toženec predloži sodišču dokazni materijal, kar je ta tudi storil. Sodišče je sedaj razpisalo razpravo, ki bo jutri v petek 22. novembra ob pol 12. pred okrajnim sodiščem v Ljubljani v razpravni dvorani št 38. — Redni občni sbor Konjerejskega društva za ljubljansko oblast se vrši dne 4. decembra ob 11. dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani na Turjaškem trgu. — Knjigovodstvo za gradbene in instalacijske obrte. Pred kratkim je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izdala v vrsti učnih knjig novo knjigo, ki jo je spisal pokojni profesor g. Henrik Pod-krajšek. Knjiga se zove > K nj igo vodstvo za gradbene in instalacijske obrte< in je 5. knjiga v zbirki te strokovne literature, ki jo je izdala v kratkem času ob svojih stroških Zbornica za T0I v Ljubljani v svoji mnogostranski prizadevnosti na polju obrtnega pospeševanja. V knjigi so zbrani pripomočki, katere rabi gradbena in instala- cijeka stroka za pravilno knjigovodstvo. Pisatelj uvodom razlaga splošne pojme o knjigovodstvu in nato detajlno obravnava vse knjige obrtnega knjigovodstva, pri Čemur je modernemu tabelarnemu knjigovodstvu posvetil posebno poglavje. Vrednost knjige povečujejo vzgledi in naloge za mali obrt Vzgledi za knjigovodstvo so v knjigi zbrani za gradbeni obrt, za tesarski obrt, za kamena reki obrt in za elektrotehnični obrt Pride janih je knjigi tudi 17 nariakov, ki po-nazorujejo vodstvo k al kula rijeke knjige in s tem olajšujejo kalkulacijo. Pri sestavi knjige so sodelovali naši praktični strokovnjaki gg. T. Korn, Ivan Novak, Ivan Ogrin, Fran Ravnikar in Tomo Vojnovič. To sodelovanje nudi garancijo, da knjiga v svoji sestavi res ustreza praktičnim potrebam strok, katerim je namenjena. Sestavljena je tako, da jo morejo s pridom porabljati mojstri in pomočniki za samoizobrazbo, dobro pa bo služila kot pomožna učna knjiga tudi učencem obrtnih nadaljevalnih in gradbenih Sol, za kar ima knjiga oblastveno odobritev. Knjiga, ki obsega poleg načrta 226 strani, stane 45 Din in se naroča pri Zbornici za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani. Nakup knjige, ki lepo zaključuje kot 5. učna knjiga v zbornični založbi zaslužno prizadevanje pokojnega profesorja Podkrajška za povzdigo naše obrtnoeti, vsem interesentom toplo priporočamo. — »Kralj subotiskih vlomilcev« pred sodiščem. Pred novosadskim apelacijskim sodiščem se je te dni zagovarjal Julij Sza-Iiy, ki so ga nazvali »kralja subotrških vlomilcev«. Mož je bil gJavar 31članske vlo-rnilkse tolpe, ki je več mesecev strahovala Subotico in okolico. Leta 1927 je policija vso družbo polovUa in zaprla. Szaiay je bil obsojen na 12 let ječe, njefeov brat Aleksander na 5. Ludvik Nemeth na 8 let ječe, drugi pa so bili obsojeni na več mesecev do enega leta ali pa oproščeni. Sza!ayu se je pozneje posrečilo pobegniti iz zapora, pa so ga zopet prijeli Ker se je proti prvi obsodbi pritožil, se je te dni vršila vzklicna razprava. Apeiacijsko sodišče mu je v očigled priznanja vseh zločinov kazen znižalo na 9 let težke leče. — Sokolska gledališče t Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo, dne 24. t m. ob pol štirih popoldne veseloigro »Cigani«. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta megleno in deloma oblačno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in megleno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18, v Skoplju 11, v Beogradu 10, v Sarajevu 9, v Zagrebu 8, v Mariboru 7, v Ljubljani 4.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.1, temperatura je znašala 3.4. — Hlodi so ga pomečkail. Ko ie včeraj Albert Demovšek, 231etni delavec pri Ivanu Megliču v Kranju, peljal hlode, so se na še nepojasnjen način podrli in se zvalili nanj, da so nezavestnega potegnili izpod njih. Prepeljati so ga morali z rešilnim avtomobilom iz K rana a v splošno bolnico v Ljubljano, kjer se še vedno ni zavedel. Zaradi težkih notranjih poškodb je njegovo stanje resno. — Smrtna obsodba v Skoplju. V avgustu Je seljak Mihajlo Golubović iz Južne Srbije ubil svojo mater in svojega mlajšega brata, hotel pa se ie odkrižati tudi starejšega brata in njegove žene Vzrok je bil pohlep po posestvu. Pred sodiščem v Pro-kuplju je bil obsojen na smrt obsodbo je potrdilo tudi apelacijsko sodišče v Skoplju in sedaj kasacijsko sodišče v Beogradu. Golubović bo ustreljen. — Velike poneverbe. V Bosanski industrijski banki so prišli na sled velikim poneverbam, ki Jih je izvršil uradnik Prnja-tovič, Pri skontraciji so ugotovili 700.000 Din primanjkljaja, vedno pa še prihajajo nove stvari na dan. Dosedaj so ugotovili, da je mož poneveril 900.000 Din. Pmjato-vič je pobegnil, vendar je izdala policija za njim tiralico. — Strašen umor pri Banjalukl pojasnjen. Kakor smo že poročali, so našli nedavno blizu Banjaluke umorjeno seljakinjo Savo Ninkovičevo. Morilec je žrtev udaril s topim predmetom Po glavi, nato pa jo je z nožem zabodel. Na kraju zločina so orožniki našli žepni robec, katerega je morilec v borbi z žrtvijo izgubil To je bilo zanj usodno. Orožniki so domnevali, da je Savo najbrž umoril seljak Kosta Lazič iz istega sela, ki je na zelo slabem glasu. Sli so k njegovi materi ln Jo vprašali, če je to sinov robec NIČ hudega sluteč je mati to potrdila. Morilca, ki je po zločinu pobegni1 in se nekaj časa skrival, nazadnje pa delal na žagi v Podgercu, so te dni orožniki aretirali. Ko so seUaki zvedeli, kdo ie morilec, bi ga kmalu Hnčali in le s težavo so ga orožniki našit Umor je bil roparskega značaja. Lazič je vedel, da je Sla Ntokovi-čeva žena po invalidnino za moža, ki se Je bil nedavno na žagi težko ponesreči] in je prejemaj podporo od okrožega urada v BanjalukL Ko se je žena z denarjem vrača1^ se ji je Lazič pridružil in io spremil. Na samotnem kraju pa je spremljevalko napadel, ubil in jo oropal Morilca so izročil sodišču. Iz Ljubljane —lj Novinarski koncert privabi vsako leto toliko ljubiteljev lepega petja in glasbe, pa tudi prijetne družabne zabave ki se razvije po koncertu, da je velika unionska dvorana vedno pretesna. Novinarski koncerti so v Ljubljani že tradicija in primernejše proslave praznika ujedinjenja si ne moremo misliti. Zato ni čuda, da vlada za nje v javnosti tako veliko zanimanje. Letošnji novinarski koncert bo Še posebno zanimiv, ker je spored izredno bogat tu ker bo sledila odličnemu koncertnemu delu neprisiljena, intimna in družabna zabava. Prihodnji teden pridejo vstopnice za novinarski koncert v pred prod a jo, na kar že zdaj opozarjamo cenjeno občinstvo, ker je na dan koncerta vsako leto velik naval na blagajno. —lj Himen. Poročila sta se na Viču pri Ljubljani ga. Hela Stare s posestnikom g. Antonom Plaskanom. Čestitamo! —lj Zidarska del* pojemajo. Zaradi neugodnega jesenskega časa pojemajo vsa stavbna dela. Le tu pa tam vase iz tal kakšno manjše poslopje ali pa se prebeli pohlevna pritlična hiša. Na Glincah (Cesta XI) je v grobem sezidana in pokrita pritlična hiša s podstrešnim stanovanjem. Zgradil si jo je stavbnik Angelo Battelino. Poslopje bo še to leto porabno. — Zanoškarjeva pritlična hiša (št 17) na Tržaški cesti je pre-beijena. Na tako prometnih cestah, kakor je Tržaška, je v interesu ugleda našega mesta, da se hiše obnavljajo, kadar kažejo le preveč zastarelo in rasdrapaoo lice. Eno-nadstropna niša (št 27) na tej cesti vpije po popravilu, — V hiši (št 28) se preurejajo pritlični lokali za stanovanje iu mitnico, ki se premesti iz mestne pritlične hiše (št 14) bolj proti Viču. Javna tehtnica tik hodnika je v delu. Zidarska dela izvršuje zidarski mojster Hlebš. Uradni lokali in stanovanje bo porabno v bližnjih dneh. —U Zanimiva Napoleonova relikvija. Na ilirski razstavi so obiskovalci komaj opazili kovifiast posnetek slavnega Ven-domskega stebra, Napoleonovega spomenika v Parizu. Na njem je montiran termometer, ki ga je satu Napoleon rabil v pregnanstvu na Sv. Heleni. Ko ga je obiskal takratni italijanski konzul Lavorato-ri iz Benetk, mu je velik cesar v spomin poklonil ta termometer m tako ie iz roke do roke prišel v last g. Dominika ZapJot-nlka pri kr. banski upravi, ki bi ga proti primerni odškodnin tudi odstopil kaki javni zbirki, kjer bi bila ta zanimiva reUkviJa dostopna javnosti —lj Kanalizacije. Ta teden je v delu kanalizacija v Kopališki ulici. Delo je v zvezi z ravnokar dovršeno kanalizacijo v Kolezijski ulici in na Zeleni poti. Silno potrebna bi bila kanalizacija na Tržaški cesti. Z njo bi se cestišče znatno razširilo, iar ginil bi obcestni jarek, po katerem se pore ja umazana mlak uža. Zadnji čas se je ravnokar nanovo posut hodnik tako nagnil v jarek, da se bo zdaj adaj zrušil vanj. —lj Avtomobili s ti ia imetniki motornih koles pogrešajo bencinske črpalke, kakršne so pred Figovcem, na Dunajski in Miklošičevi cesti, še na Tržaški in Dolenjski cesti. Na Tržaški cesti bi bil primeren prostor pri Javomikovi hiši, na Dolenjski cesti pa v bližini Češnovarjeve gostilne. S črpalkami na teh dveh cestah bi bilo voznikom avto-mobilnih vozil zelo ustreženo. —lj V soboto 23. t m. bo v operi opereta i Beneška noče v korist bolniškega fonda »Udruženja gled. igralčevo Da se omogoči čim širšim krogom našega občinstva, da se preveri o veliki vrednosti tega izrednega dela, smo se odločili, da damo to predstavo pri znižanih ljudskih cenah. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi —lj Pomagajte! V barakah na Ižanski cesti stanuje v veliki bedi Avguština Zalo-karjeva s tremi nepreskrbljenimi otroci v starosti od 10 do 15 let Ker nima sredstev, da bi nabavila za svoje otročiče najnujnejšo posteljnino, prosimo vse dobre meščane, naj ji pomagajo. Darove sprejema za njo uprava našega lista. —lj Miklavžev večer TKD Atene se bo vršil 5. decembra t i ob 18. za deco v ka-zinski dvorani, na kar že danes opozarjamo cenj. članstvo m dobrodošle goste. —lj Seča. — V soboto, dne 28. t nt predavanje pri »Levu<. —3 Risalna oradja kupita najboljše pri Fr. P. Zajec, izprašan optik, Ljubljana, »tari trg 9. 85 T Iz Celja —c Predavanje dr. Tarna v Celja. Pod okriljem celjske Ljudske univerze bo predavaj v ponedeljek zvečer ob 20 v državni trgovski šoli v Celju ljubljanski odvetnik in znani planinec dr. Henrik Turna o pomenu in razvoju alpinizma. Ker bodo predavanja spremljale aldoptične slike, sa bo vršilo namesto v meščanski soH v trgovski šoli, kjer je na razpolago sfcioptikom. Vabimo k obilni udeležbi —e Občni sbor SK Celje. Redni letni občni zbor SK Celje se vrti letos dne 4 decembra v kavarniški sobi Celjskega doma (Hotel Union) z naslednjim dnevnim redom: Sprejem novih pravH, poročilo odbora o delovanju kluba, volitev sekeijskih odborov in raznoterosti Pričetek zbora točno ob 20. Vsi samostojni predlogi se morajo vložiti najpozneje do 26. t m. na naslov kluba. —c Koncert Sandnovoga kvarteta v Slavonski Bistrici. Na praznik ujedinjenja dne 1. decembra bo sodeloval novo ustanovljeni godalni kvartet (ravnatelj Karlo San-cin L gosti, Valter Schramm II. gosli, Dušan Sancin vijols m Oton Bajde čelo) pri slavnostni proslavi državnega praznika v Slovenski Bistrici s izbranim sporedom. —c Gledališki abonenti v Celju se naprošajo, da poravnajo takoj novemberski obrok gledališkega abonmaja. —e Vlom v vrtnarska barako. Policiji je prijavil vrtnar Ivan Gradišar, da je v noči od nedelje na ponedeljek vlomil neznan tat s pomočjo železne zidarske spojke v njegovo leseno barako na njegovem vrtu ob Kersnikovi ulici in odnesel diamant za rezanje stekla, 2 sivi konjski odeji, staro žensko delavno obleko in sekire v skupni vrednosti okrog 550 Din. O storilcu policija še nima nobenega sledu. —c Brezobziren šofer. Na zahtevo dveh gospodov iz Celja js bil ovaden policiji Slletni šofer Lj jdevit R. is Zagret«, ker bi ju v torek zvečer okrog pol 80 na promenadi pred hotelom Evropo na Krekovem trgu skoro povozil. Šofer se okusa na razne načine izgovarjati, priče pa so izpovedale proti njemu. —c Tečaji ta nemški in francoski Jesik v Celju. Trgovsko društvo v Celju priredi učne tečaje za francoski in nemški jezik, ki se bodo vršili po eno uro dvakrat na teden od 8. do 9. ure zvečer v ponedeljek, torek, četrtek ali petek na dvorazredni državni trgovski šoli ter sklicuje v svrho ureditve cele zadeve sestanke na ponedeljek dne 25. t m. in sicer ob pel & zvečer sa udeležene« tečaja ta francoski jesik ia sb psi 9. zvečer srn udeležence tečaja za nemški jesik. Kdor se še ni prijavil in ni dobil posebnega vabila, se lahko prijavi še na tem sestanku. &€>Q*>1 — Baspis službe glavnega urednika »Se* kolskoga Glasnika«. Starešinstvo JSS razpisuje shtžbo glavnega urednika »Sokolakega Glasnika«. Mesečna nagrada po dogovoru na temelju stavljenih zahtev. Pogoji: znanje sloveneko-srbobrvatskega jezu m teb* nična usposobljenost sa pomoč pri »Prednjaku«. — Polna dnevna aupoalenost. — Nastop službe 1. decembra ti — Ponudbe z dokazali po pristojni župi na starešinstvo Jugosiovenskega Sokolakega Savezu, Ljub* ljaoa, Narodni dom. — Starešinstvo JSS — >Sokolski Glasnike izide 1. decembra na državni in sokolski praznik v povečanem obsegu na 16 straneh in v nakladi 15.000 izvodov. Cena izvodu 8 Din. Naprejsnja naročila sprejema uprava v uradu JSS. — Lueemska športna iaternaeionaja, ustanovljena L 1920., obsega 20 različnih držav in združuje 47 rasnih telovadnih in športnih zvez. Na prvi stopnji je Nemčija, ki ima 9 zven io 1,100.000 članstva, za njo pride Avstrija z 18 zvezami in 250.000 Člani, nato Češkoslovaška z 2 svečama in 160.000 člani (češtoe in nemške telovadne enote). Od ostalih držav imajo močnejšo zvezo še Finska (30.000), Švica (20000), Alzacija (18.000), Poljska (13.000), Ukrajina (12.000) in Belgija (10.000). — Belgijska telovadna sveta priredi v Antwerpnu avgusta meseca 1980 veliko narodno slavnost v proslavo stoletnice belgijske neodvisnosti. Jako debrc kot najdražja mrfa J .v / vendar cenejše J (11 n©s*# 971 i/o ELI DA Uavvril Dflsseldorlskl morilec žen In otrok Doslej 10 mrtvili in 10 težko ranjenih. — Vse žrtve zabodene t v sence in v hrbet Dilsseldorfski morilec ki zelo spominja na londonskega Jacka Razpara-ča, mori že več mesecev, pa je postala javnost pozorna na njegovo sadistično početje šele zadnje Čase. Še nedavno so označili berlinski listi dussekJorlske umore kot senzacijo lokalnega pomena. Za sadističnega morilca so se zanimali samo v Dfisseldorfu in v bližnji okolici, dočim se berlinska policija ni pobrigala, da bi ga začeli zasledovati. Končno se je javil umobolni delavec Strausberg, ki je dejal, naj zapišejo v protokol, da ima na vesti pet umorov. Vtaknili so ga v umobolnico in policija je mislila, da je s tem zadeva poravnana. Toda kmalu so bili izvršeni novi umori na isti način, kakor jih je izvršil baje umobolni delavec, o katerem je točno ugotovljeno, da sedi v umobolnici, od koder ne more nikamor, da bi moril. Zopet je začel neznani zločinec napadati žene in otroke in jih obdela-vati z bodalom. Kmalu se je izkazalo, da umobolni delavec v resnici nima na vesti umorov, katere je priznal. Policija je seveda nerada priznala svojo blamažo, na drugi strani pa sama ni verjela, da je Strausberg res večkratni morilec To dokazuje tudi dejstvo, da je pozneje aretirala še nekoga, ki je v gostilni izjavil, da gre v Dusseldorf morit dekleta. Dusseldorfski umori so bili še vedno lokalnega značaja. Sele, ko so nekateri meščani poslali obširna poročila inozemskim listom, je postala dasseidorfska afera vprašanje prestiža nemške policije. V času, ko je policija uvedla ener-gično preiskavo, je bila dtisseldorfska bilanca že grozna. Sadistični morilec je zabodel do smrti že 10 otrok in žen, drugih 10 pa težko ranil. Vprašanje je seveda, če gre v vseh primerih za istega zločinca. Policija je ugotovila samo, da Una 51etno Gertrudo Alberman-novo in 201etno služkinjo Marijo Hahn-ovo na vesti isti zločinec- Prve rane je zadal obema v sence. Ker so bile za. dane tudi vsem drugim žrtvam prve rane z ostrim bodalom v sence, je zelo verjetno, da gre v vseh primerih za istega zločinca. Da ima vse dusseldoriske žrtve na vesti en zločinec, dokazuje tudi pričevanje neke deklice in neke težko ranjene žrtve. Deklica, družica male Gertrude, se je igrala s svojo prijateljico na ulici. Pripovedovala je, da je stopila k njima ostudna žena, ki si je med govorjenjem oblizovala ustnice. Deklica je pobegnila, njena prijateljica je pa ostala na ulici. Služkinja Ge rt ruda Schuiz se je seznanila 28. avgusta slučajno s 301etnim moškim, ki je imel Čudno navado, da si je med govorjenjem oblizoval ustnice. Na polju za mestom je služkinjo napadel in ji zadal z bodalom 20 ran v glavo in hrbet, kakor vsem drugim žrtvam. Zanimivo je tudi, da zločinec sam hoče. da bi javnost za njegova %grozode j stva zvedela. Policija upa, da ga bo ta čudna lastnost kmalu Izdala. Pred tremi meseci, kmalu po umoru služkinje Hahno-ve, je poslal policiji pismo, v katerem je bil načrt kraja na Pappendellu, kjer je bila pokopana ena njegovih žrtev. Policija se pa za to pismo ni zmenila. Na podlagi novega obširnejšega pisma so naŠJi umorjeno deklico. Uredništvo dusseldorskega lista je pa dobilo ta čas tudi načrt kraja na Pappendellu in dopis, glaseč se: »Ain Fusse bei Pappendelle — An der angekreutzten Stelle — VVo kein Unkraut wachst — Und die mit einesn Stein bezeichnet ist — Liegt eine Lei-che anderhaib Kleter tief.c Varnostni organi so začeli iskati grobove na daljnih žrtev. Osam dni je prekopavalo 30 brezposelnih zonrljo. V petek popoldne se je neki delavec naslonil na lopato in ozrl po okolici. Bil je solnčen dan in na vse strani se je dobro videlo. Kar si je delavec zastrl oči in pogledal na smreke na bližnjem hribu. Potem je poklical v bližini stoječega komisarja in mu dejal, da stoji v gozdu na hribu moški. In res se je videia med dvema smrekama visoka moška postava. Neznanec je držal roke na očeh, kakor da drži v njih daljnogled. To je morilec, je dejal komisar smeje. Takoj je poslal na hrib stražnika s policijskim psom. Pes je tekel daleč spredaj, a ko je prispel stražnik na hrib, ni bilo neznanca nikjer. Delavci so ta Čas nadaljevali raz-kopavanje in naenkrat so naleteli na truplo. S sodno komisijo je prispela za mesto velika množica prebivalstva. Delavci so odkopali truplo umorjene služkinje, ki je držala eno roko na srcu, drugo pa ob strani. Varnostni organi vedo c sadističnem morilcu več, nego je vedela policija, ko je izsledila Iiaar-mannia, Grossmanna in druge. Kljub temu pa dftsseldorfski morilec Še sedaj ni v rokah pravice. Po zadnjih vesteh iz Berlina so našli blizu kraja, kjer je ležalo truplo Sletne Gertrude Alber-mrmove. okrvavljeno satenasto ruto in pendreku podobno palicos s katero dilsseldorfski morilec najbrž pobija svoje žrtve. Policija upa, da bo s tem zasledovanje morilca znatno olajšano in da ga končno izsledi. Kot rečeno, jc policija milila, da jc našla prve sledove za morilcem, toda kmaki se je izkazalo, da se moti. Aretirala je nekega kuharja, katerega jc pa morala izpustiti, kajti kemična preiskava >e dognala, da satenast robec ni okrvavljen. Osumljen je bil 30 letni kuhar, češ. da izvira okrvavljeni robec od nje#a. Mladenič je pa takoj dokazal svoj alibi in morali so ga tzpustrti. Stran 4 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 21. novembra 19J9. Štev. 267 45 Orna maska Kmalu je hitel po pustili čez divori-šče. Smreke so sedale do staj in bela vrata so se odtoirala na cesto, vodečo naravnost v gozd. Sandv je bežal po nji kakih trideset aH štirideset korakov, potem je pa sedel na štor, da bi vtse dobro premislil. Č-e sta bila ne-iznajica Golensova in Heptoairnova sovražnika, kdo sta torej bila in kaikSno vlogo sta igrala v tej aferi? Na sever! Sandv je bil femafoi zopet na nogah. Toda zagoaretke ni ■ mogel pojasnirta. Neznanca nista bila policista — prehitro sta imela orožje pri rokah in premalo sta spoštovala zakone te dežele. Vsa stvar je bila nerazumljiva, toda Sandv si je bil glede svoje dolžnosti na jasnem. Peter Fairfax, ameriški advokat, bi moral prispeti naslednjega d&ie v Gfe9gow s parnjkom »Stratihallae«. On je držal vse niti te nevarne igre v rokah. Njegovega prihoda se je Col en-so naiboli bal. Nedvomno je bil Fair-fax označeni mož in če bi se mu po Prihodu v Anglijo nenadoma 'kaj pripetilo, bi bile vse Rosamwndine nade pokopane. A Colenso je nekaj snoval vvoii njemu, o tem ni bilo dvoma. SandV je postajal nervozen. Kaj neki se je zgodilo z Rosamoindo in HepbuTnom? Morda sta bila pa že na ootj v Gla&£Ow, da opozorita Fairfaxa na nevarnost Ali pa sta padla Colen-su v roke. Ni tudi .izključeno, da ju je Kjela neznana tolipa, ki je igrala v aferi tako skrivnostno vlogo. Ce se je to zuodilo, jc nfu'jno potrebno opozoriti Fairfaxa na -pretečo nevarnost. Sandiy ie bi! zvedel od Rosamunde, da je nova kombinacija ključavnice na vratih jeklene dvorane v primeri s staro baš nasprotna. Faiirfax bo torej tehko prav kmahi zasačil in razkrinkal CoJensovo bando. Doikazi, shranjeni v jektem dvorani, pripomorejo policiji do najbogatejšega -lova, kar jih je imela zaxmja leta. SajaH prvič do vtznožja hriba, na (katerem je stala ovčarjeva koča. Danilo se je že in prikazale so se gore, zavite v meglo. Zrak je bil svež in čist Se nikoli Sandv ra drotu takega nasprotja med divnim ijutroan in svojimi občutki, kakor zda.i. Noč je bila burna in zdelo se mu je, da dan ne bo nič borjši. Kar se je zdramil fe zamišljen osti. — Halo! Halo! Avtomatično je začel ustavljati avtomobil Naenfkrat je pa pomisliL da bi utegnila biti past. in zato je pognal še iz večjo brzino. Čim se je pa ozrl, je zagledal Jima Rexwortihyja, kako pleza čez z'd ob cesti. — Skočite v avtomobil! — mu je zaklicaL — Sreča, da ste zaklicali za menoj, ne bil bi vas opazil v mraku. Sauidy je obrnil avtomobil. — Čakal sem tu dobro uro, — je dejal Jim in zaprl za seboj vratca., ■— Odpustili so me prej, nesro sem pričakoval. Je vse v redu. gospod? — Vse v redu? Vse ie sfleoro izgubljeno! — je vzkliknil Saody. — Ko sem prispel do ovčarjev« koče, so mi dejali, da je bila gospodična Greyeva ugrabljena in da io je uibral Hepburn za njo. — Ugrabljena?! — je vzkliknil Jim presenečeno. — Gospodična Greveva ugrabljena? Pa je vendar niso ugrabrli ti lopovi ? — Bojiim se, da. In Hepburna tudi, če se oe motim. Sam sem naletel na dva možakarja, oborožena z revolverji, oa se mi je posrečilo odnesti pete. K a.i sta nameravala, ne vem. Nista ne Colensova pajdaša, ne policijska aeen-ta. Tu je neka tajna, kateri ne morem priti do dna. Poskusite vi, morda se posreči vam — jaz sem že obupal. — po mojem skromnem mnenju, gospod, — je dejal Jim, — nama ostane rnarsiikai nejasno, dokler se ne sestali eva s Fairfaxom. Sandv je pritrdil. — Tudi meni se zdi tako. Na vsak način morava govoriti s Fairfaxom. Žrebanje v državni razredni loteriji sre 5k e lz- Dne 17$ nov. 1929 so bile naslednje pri nas kupljene žrebane; Din 4000 št. 7.657, 55.863. Din 2000 št. 20.079, 58.278, 123.801. Din 500 6t.: 5.719, 5.768, 5.793, 7.510, 7.545, 7.549. 7. 631. 17.901, 17.911, 17^40, 17.986, 17.993, 20.033, 20.090, 20.121, 20.179, 30.928, 30.931, 30.952, 40519, 53.407, 53.416, 53.432, 53.441, 53.459, 53.484, 55.803. 55.821. 55.854. 58-377, 75.761, 75.789, 84547, 84.55S. 84.655, 84.687. 91.703. 91.709. 91.719, 99534. 99547, 99585, 100.70S, 100.746, 103.131, 103.142, 115.609, 115.638, 115.649. 128.136, 120.128, 120.169, 124USO, 120.182, 120.252, 120.255, 123.818, 123.905, »4.000. Žrebanje se bo vršilo do 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse polovične in četrtinske srečke razprodane. Imamo le še nekaj celih na razpolago. Za novo kolo bomo pravočasno priložili naročilnice. Srečke pridejo v promet po 10. decembru. Zadružna hranilnica r. z. z o- z., Ljubljana, Sv Petra cesta št. 19. 17.917, 17.933, 31500, 4051«, 55565, 58540, 91.764. 99.799, 115.672, 115591, 123.965, 123.977, Makuiaturni papir feg a Oin 4*— orodaia unraua "Slov ZA ZIMSKE SUKNJE najmodernejša angleška m češka sukna v največji izbiri pri NOVAKU - Ljubljana specijalna trgovina sukna KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 ZELO ZNIŽANE CENE! — Kai ma, če prideva prepozno, gospod? — Da, »Strahallan« moča pristati danes. Kaj če je pristal že davi in če Fairfaxa ne bo več v pristanišču, ko prispeva tja? Londona rre -doseže živ, koČiJ je v avtomobil. — Ogneva se Glasgowa. Kremiva v Redtport. to je •\rai tam doli ob reki kjer se potniki lahko izkrcajo. Uradnfe mi je to tele-fonično sporočil. Tam poskusim najeti čoln- po možnosti motorni čolin, in odpeljeva se po zalivu, dofkler ne naletiva na panrik. To je edina pot, po 'kateri moreva priti do Fairfaxa. Njegov glas je vzpodbudil Jima in ko mu ie prometni stražnik pokazal smer, ie krenil proti severozapadiL Opol-dne sta prisoela v pristan:>ško mestece RedDort Cmi boli sta se bližala pristanišču, tem ožje so bile urice. Defravdant Hardy pod ključem Te dni je prispel v Brno policijski komisar Dubois iz Antwenpna, ki je iskal belgijskega defravdanta Feliiksa Huberta Hardvja. Hardy je ponevea-H 600.000 frankov. V Brno je prispel ined orlovskim zletom L 1922 in seznanil se K z nekrni dekletom, ki je na policiji izjavilo, da je bil Handv pri nji v Češkem Brodu, ko ga je detektiv iskal v Bnrni. narav je odpotoval z njo v Prago kjer sta ostala več^dni Slednjič se je poslovil od oije.^češ da odpotuje v Francijo, da se pa čez tri leta vnne in poroči z njo. Pripovedoval ii je o velikem bogastvu, ki ga je nakopičil s posrečenimi kupčijami in borzninp špekulacijami. Da ji dokaže, da je res bogat, ji je dal 10.000 češikih kron v gotovini, ček na 12.000 Kč, več dragocenih prstanov in krasno ogrlico. Policija ie denar in dragulie zaplenila. V nedeljo je bil pa Hardy v Arotwen>-nu aretiran in je poneverbo prizna L Pri njem so našli potni list na ime Albert Pierre Laetzen. Naivno Češko dekle je sleparju nasedlo, misleč, da ji je poslala usoda milijonarja, s katerim bo živela v srečnem zakonu. Sin rešil roditelje faeraške palice V Middleportu biva Američan, ki si je pridobil zadnja leta lepo premoženje. Bil je med vojno na bojišču in ko se je vrnil, ni našel svojih roditeljev, ker so bili zapustili farmo in se preselili drugam. Prizadeval si je na vse načine najti jih, ker pa v Ameriki ni zglaševanje obvezno, je bil ves njegov trud zaman. Šele, ko je prečital v no-vinah oglas, da se bo vršila pri njegovih roditeljih dražba, je zvedel, kje so. Preselili so se bili daleč na zapad. Sin je razmišljal, kako bi jim pripravil prijetno presenečenje. Ker je bila dražba napovedana za sredo, a on je zvedel za njo v ponedeljek, je sklenil poleteti v dotični kraj z letalom. Ko je pristal in prispel do hišice svojega očeta, je zagledal množico interesentov, ki so hoteli kupiti očetovo posestvo z vsem inventarjem. Njegovi roditelji so sedeli potrti na klopi pred hišico in gledali, kako prehaja vse njihovo imetje v tuje roke. V trenutku, ko je prispel sin, je nekdo ponujal za siromašno farmo 5000 dolarjev in licitator je že drugič zaklical: Kdo da več? Kar se je začul močan glas: 50.000 dolarjev tretjič! Vsi so se presenečeno ozrli, da vidijo moža, ki ponuja za tako malo posestvo 50.000 dolarjev. Tudi oče se je ozrl po njem, pa ni spoznal sina, ker se je bil močno izpremenil. Pač ie pa mati takoj spo- znala sinov glas. Sin je pozdravil roditelje in pozval udeležence dražbe, naj se vrnejo domov, češ, da je posestvo že kupljeno. Ves inventar, ki >o ga bili že prodali, je odkupil po dvojni ceni. Tako je rešil roditelje, ki bi bili prišli na beraško palico. Anekdote o Briandu Annetta Kolbova je izdala te dni zanimivo knjigo o Briandu, v kateri je tudi mnogo anekdot o stavnem francoskem državniku. V pogovoru o metafiziki je dejal Briand nekoč: Metafizika je iskanje črne mačke v črni sobi, kjer je ni. Ko je leta 1905 Sarrien sestavil z Briandom vlado, je Briand izjavil, da mora biti v njej tudi Clemenceau. Sarrien se jc začudil, češ, Clemenceau vam je vedno nasprotoval, pa ga vendar hočete imeti v vladi. Raje ga imam v vladi, nego izven nje, — je odgovoril Briand. K 251etnici političnega dela je poslal Llovd George Briandu naslednjo brzojavko: Čestitam k vaši srebrni poroki z Marianno (tako naziva francosko ljudstvo republiko) in k predstojeći zlati poroki. Briand je pa odgovoril: Dvomim, da bi hotela Ma-rianna obnoviti tako dolgo pogodbo s tako starim možem, kakor sem jaz. Govoreč o težavah političnega življenja v Franciji je dejal Briand: Treba je mnogo ton gnoja, predno dobimo iz niec:a en gram radia. Junaštvo polarnega letalca Veliko junaštvo je pokazal amer:šk: polarni raz'skovalcc. letalski poročnik Carl Ben Eielson. Dva meseca je bil blizu Noma na Aljaski zamranjen motorni čoln s štirimi možmi in dekletom. Čoln je bil natovorjen s krznom, vrednim nad en milijon dolarjev. Posadki je pretila v objemu večnega ledu strašna srn rt. Zaloga živil je bila pošla :n še nekaj dni, pa bi bili umnii lakote. Cim je Eielson, znan kot spremljevalec raziskovalca VVilkinsa na poletu v polarne kraje, zvedel za kritičen položaj posadke motornega čolna, se je dvignil na dvokrilmku in poletel iz Noma na zamrznjeno morje. Vrnil se je z enim članom nesrečne posadlke in z delom krzna, S tovarišem je poletel še trikrat na ledeno pustuiio in tako je rešil vso posadko in vse krzno. Med poleti je opazil v ledu še dva čolna s posadlko. Nadaljeval ie polete in rešil devet brodolomeev. Končno se ie moral sam spustili na ledeno pustinjo, kamor so mu poslali na pomoč sani s pasjo vprego. Nastali so namreč tako strahoviti snežim" meteži, da se letalo ni moglo dvigniti. Lovske puške Haberte, brovninz pištole, oištole za straš&nk D bek) Din 11.—. opofc> rodeče Dob 11.—, vdško črno Dan 13—* pro&edc pnma Din 30.—, tropaooivec n lastne žsa-noame Don 40.—, oAvno olje Dan 20.—, prarvj vonskS kis Din 6.—. Po nawrBnrii u | U ■ II m ■ ■ m bi i ■ h ■ m | ■ u ■ | | nnnnnnr-irTnrTr, Dvokoiefta oajboilSab svrtovnJ) znamk v veliJd Izbiri celo poce- ai NaJnovejS t>^>d^U otroikjb vozičkov, od preproste sa do oajfl-neJSssa. )d isracnl voetčki v n-tost Več tnamk Šivata* strojev oainovejslb modeiov, đel io pnevmatika CentU franko. Prodaja na obroke TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokole* io otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovsk- c. 4 « Opozorilo! Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na ceno, temveč na nai-boljšo znamko in to je FTAFF! Pfaff šivalne stroje za rodbino, obrt in industrijo z večletno garanci.o. kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki IGN V0K. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 ali ^ podružnici Novo mesto. Pouk v vezenju brezplačen! Josip Zapaočcč. — Za »Narodno : Fran Jeoerie*. — Za opravo to iaserejcoj del fista: Oton Chrtotot, — Vat v t|oJH>Mfc 85