U D K 05:624 U D C YU ISSN 0017-2774 G R A D B E N I VESTNIH LJUBLJANA, JANUAR 1977 /I LE TN IK 26. ŠT, 1, STR, 1-28 j Objekt: Hladilni stolp za termoelektrarno Šoštanj IV Izvajalec: GIP GRADIS kemična industrija domžale n.sol.o. T O Z D T K K T O V A R N A K E M I Č N I H I Z D E L K O V IN P R O I Z V O D N J A K R E D E S R P E N I C A b. 0. | | % K TELEFONI: N. C. (065) 83050, 83051 — POSTA 65224 SRPENICA — TELEGRAM .TEKAKA. SRPENICA — TEKOČI RAČUN PRI SDK TOLMIN ST. 52030-601-11331 — TELEX YU 34 366 TEKAKA — ŽELEZNIŠKA POSTAJA MOST NA SOCI Novost v tehnologiji betona — superplastificirani beton Kaj je superplastificirani beton? V bližnji prihodnosti bo o njem veliko slišati, že sedaj pa vam glavne prednosti pobliže prikaže največji domači proizvajalec dodatkov betonu TOZD TKK Srpenica. Superplastificirani beton jo tekoči beton, ki ne segregira in sedimentira. Pri vgrajevanju jo potrošnja energije mi­ nimalna, saj beton kljub nizkim vrednostim v/c-faktorjev teži k samoniveliranju. Pripravljanje, transport in vgraje­ vanje svežega betona postane z uvedbo superplastificira- nih betonov izredno lahko, ekonomično in kar je naj­ važnejše, brez nepotrebnih zastojev in nekontroliranega naknadnega dodajanja vode. Superplastificirani betoni so pripravljeni z vrednostmi v/c-faktorjev med 0,40 in 0,45, kar predstavlja optimum glede hldratacije cementa, obenem pa so to liti betoni z indeksom konsistence po Vebeju ca. 0,2—0,5 oz. po- sedkom stožca (slump-test) preko 20 cm. Tehnologi za beton vedo, da je s tako nizkimi vrednostmi v/c-faktorjev možno izboljšati vse karakteristike betona: mehanske lastnosti, vodotesnost, obstojnost proti fizikalni in ke­ mijski agresiji ter zmanjšati krčenje. Kako pripravimo superplastificirane betone? Z mešanjem vode, cementa, agregata in cementola Delta super fluid, izdelka TOZD TKK Srpenica. Dozacija cementola Delta super fluida znaša 1 %—3% na težo cementa. Naj vam v naslednjih dveh tabelah prikažemo vpliv cementola Delta super fluida na spre­ membo konsistence (tabela 1) in na možnosti znižanja vsebnosti cementa (tabela 2) v svežem betonu. Tabela 1. Vpliv cementola Delta super fluid na spremembo konsistence svežega betona. Delta super flu id Vsebnost cementa v/c fak to r Konsistenca po Vebeju T lačna trdnost % na težo cementa kp/m3 - indeks kp/cm 2 etalon 350 0,45 7,3 417 1,0 350 0,45 4,5 465 2,0 350 0,45 2,6 465 Tabela 2. Vpliv cementola Delta super fluid na znižanje vsebnosti cementa v svežem betonu. Delta super flu id Vsebnost cementa v/c fak to r Konsistenca po Vebeju T lačna trdnost % na težo cementa kp/m3 - indeks kp/cm 2 etalon 320 0,55 2,0 382 1,0 270 0,55 2,3 412 2,0 260 0,55 2,9 427 KONSIGNACIJSKA SKLADIŠČA: »CHEMO« trgovsko pod etje, Ljubljana, Maistrova 10 — »MAVRICA« trgovsko podjetje, Ljubljana — »TEHNOMERCATOR« trgovsko podjetje, Celje — »DOM - SMREKA« trgovsko podjetje, Maribor — »GROSIST GORICA« trgovsko podjetje, Šem jeter pri Gorici — »SOČA« trgovsko podjetje, Koper — »METALKA« trgovsko podjetje, Ljubljana — »KURIVO« trgovsko podjetje, Ljubljana — »GRAMEX« specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom, Ljubljana, Kirilniška 10 V E S T N I H Š T . 1 — L E T N I K 2 6 — 1 9 7 7 YU ISSN 0017-2774 VSEBIAIA-COAI TEAITS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings LUDVIK TRAUNER: Določevanje deform acijskega stan ja v zem eljskem polprostoru, ki je na površin i obrem enjen z gibkim i pravokotnim i obtežbam i (Konec) 2 C om putation sta te of strain in th e half-space due to rec tangu lar surface loads KAREL VERŠNAK: S id ran je ležajn ih nosilcev segm entnih zapornic na HE R am u I na reki Ram u v državi Papua, Nova G v in e j a ..............................................7 A nchoring of bearing flanges fo r th e segm ent closures of the EPP Ram u I on the r iv e r Ramu in the S ta te of Papua, New G uinea IVAN JEC ELJ: Razvoj industrializacije stanovanjske gradnje v Zahodni Evropi 10 Developm ent and industrialization of dwellings building in W est Europe JANEZ KLÜGLER: M elioracije km etijsk ih zemljišč v SR S lo v e n i j i ....................................13 M elioration of agricu ltu ral grounds in SR Slovenia Vesti N. N .: ews D oktorati, m agisteriji in diplome na oddelku za gradbeništvo VTO gradbeništvo in Geodezija FAGG ............................................................. 17 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Izvlečki .....................................................................................................................19 Proceedings of Research institutions of Slovenia Iz naših kolektivov From our enterprises BOGDAN MELIHAR: Vesti iz kolektivov . 21 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana DANILO BELŠAK: Povečanje nosilnosti arm irano-betonsk ih kolov z razširitv ijo n jihovih pet ob uporab i r a z s t r e l iv a ................................................................................. 25 G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V T e h n ič n i u r e d n ik : B O G O F A T U R U r e d n iš k i o d b o r : JA N K O B L E IW E IS , V L A D IM IR C A D E Z , M A R JA N G A S P A R I, D U Š A N L A JO V IC , M IL O S M A R IN Č E K , s a s a Š k u l j , v i k t o r t u r n s e k R e v i jo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g r a d b e n ih in ž e n i r je v in te h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , z a š tu d e n te 38 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e i n u s ta n o v e 500 d in Določevanje deformacijskega stanja v zemeljskem polprostoru, ki je na površini obremenjen z gibkimi pravokotnimi obtežbami (Konec) ttt^tt ßo/i i o L U D V IK T R A U N E R 2. INTEGRACIJA BOUSSINESQOVIH ENAČB Z integracijo Boussinesqovih enačb, ki smo jih prikazali v poglavju 1, lahko v splošnem dolo­ čujemo deformacijsko stanje v polprostoru, ki je breztežen, homogen, elastično izotropen in na po­ vršju obremenjen s poljubno obliko obtežbe. V tem sestavku prikazujem o integracijo Bous­ sinesqovih enačb za določitev komponent vektorja prem ika ü za poljubno točko »i« v polprostoru, ki je na površju obremenjen z enakomerno zvezno ob­ težbo razvrščeno po pravokotniku; imenovali jo bomo »pravokotna obtežba«. Boussinesqove izraze (1,6), (1,7) in (1,8) v cilin­ dričnih koordinatah lahko napišemo za horizontal­ no (dur) in vertikalno (duz) komponento spremembe vektorja prem ika du in za spremembo specifične prostorninske deformacije (de), če je polprostor obrem enjen z ustrezno vertikalno spremembo kon­ centrirane sile dP (glej sliko 3): dur d P 1 4 n R i G (1 — 2 v) sin yj 1 + cos rp + sin rp cos rp . . . 2,1 duz = d P 4 n R i 1 G [2 (1 — v) + cos2 rp] . . . 2,2 dux = dur cos (ep' + 180°) = — dur cos rp' . . . 2,4 dUy = dur sin (rp' + 180°) = — dur sin rp' . . .2 ,5 de = d P 4 n R 2i G [— 2 (1 — 2 v) cos rp] V enačbe (2,1), (2,2) in (2,3) vstavimo naslednje . . .2 ,3 izraze: d P = q dx dy = q dx dx o- z d tp d& dip d# = q cos2 & m. F = J d F = tg I 1 4> Kz = z2 ln —-------Z + b» V z 2 + bž2 — bi l/z2 + bi2 bi + l/z2 + b i2 ...2 ,1 7 . . . 2,18 ki ordinati yj je torej tg tg d o % <' ''>7 zaščitni beton 60 1L 100 100 detajl kablov IMS pa ”11 L': vi; cev o 52 f v v. i , t .25 • • sp ira la d 12 siderna glava jA 1 y' i « i . i ....... o. . . ^ <0r* o(O 4' 200 I zaščitni beton 15 100 60 S lik a 3 VZDOLŽNI PREREZ Z ooo S :O n S co : « # * «1 * «j i * ® * # ® «-® «> * « » « # ® * « «»♦ « • » « «« * « ® ®# « • ® * ** » « # ® # 1830 krajni steber » «■ * * ® ® ® ® « » ® ® ® « » * ® ® » ® ® « ® ♦ ♦ • • « *> ® ® ® I L . . . . : 1830 N- 0̂, <0r- >O XI«5 OSC0 S lik a 4 U D K 621.311.21 (R am u , N o v a G v in e ja ) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) ST . 1, S T R . 7—9 K arel Veršnak: UDC 621.311 21 (R a m u , N e w G u in e a ) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) NR. 1, P P . 7—9 K arel Veršnak: SIDRANJE LE2AJNIH NOSILCEV SEGMENTNIH ZAPORNIC NA HE RAMU I NA REKI RAMU V DRŽAVI PAPUA, NOVA GVINEJA ANCHORING OF BEARING FLANGES FOR THE SEGMENT CLOSURES OF THE EPP RAMU I ON THE RIVER RAMU IN THE STATE OF PAPUA, NEW GUINEA Članek prikazuje gradnjo segm entnih zapornic na HE R am u v državi Papua, Nova Guineja. H idrom ehan­ sko oprem o za to hidrocentralo je izdelalo in m ontiralo m ariborsko podjetje M etalna. The paper tre a ts th e building of segm ent closures fo r th e EPP R am u I in the S tate of P apua, New Gui­ nea. The hydrom echanical equipm ent fo r th is E lectrical Pow er P lan t w as m ade and m ounted by th e en terprise M etalna M aribor. Razvoj industrializacije stanovanjske gradnje v Zahodni Evropi UDK 728.1 IV A N J E C E L J Splošno Takoj po drugi svetovni vojni opažamo, pred­ vsem v razvitih deželah Evrope, h iter razvoj si­ stemov stanovanjske gradnje. P ri delu se uvajajo osnovni principi industrializacije, kot so raciona­ lizacija, tipizacija, m ehanizacija in prefabrikacija, z osnovnim namenom zm anjšanja delovne sile in povečanja produktivnosti. Veliko pomanjkanje sta­ novanj so izkoristile tudi politične sile za dokaz svoje uspešnosti in so pomagale p ri razvoju velikih gradbenih firm, ki so razvijale svoje zaključne si­ steme na osnovi tržnih pogojev. Lekcija iz Nizozemske To deželo sem izbral, ker je n jena velikost pri­ bližno takšna kot SR Slovenije, naseljena pa je s 13,5 m ilijona prebivalcev. P red štirim i leti so ve­ like gradbene firm e proizvajale ca. 300.000 stano­ vanj letno. Po tem se je tržišče prelomilo — danes proizvajajo le še 80.000 stanovanj. Več kot polovica gradbenih podjetij je propadla, ostala se borijo v sm rtnem boju za obstanek. Država pa mora pod­ pirati ca. 200.000 bivših gradbenih delavcev s sub­ vencijo 7500 din mesečno (podatek Baucentrum Rotterdam , maj 1976). Podoben dogodek je sedaj doletel ZR Nemčijo in enaki simptomi se pojavljajo v Angliji, na Švedskem in v Danski. Kako sistemi umirajo Z razvojem betonskih prefabrikatov so najprej prišli v težave opekarji. Malomontažne betonske sisteme so odpravili velikomontažni betonski si­ stemi, tem so sledili kontejnerski sistemi, ki so se nekaj časa uspešno bojevali s tunelsko tehnologijo litih betonskih konstrukcij m alih razponov do 4,2 metra. Ko pa so se razvili tunelski opaži, večji od 6,0 m, podprti z odprtim sistemom zaključnih del, je bil boj zaprtih sistemov z odprtim i definitivno končan. Odprt sistem stanovanjske gradnje Elem enti objekta se delijo na take, ki imajo spremembe v daljšem časovnem razm aku (groba gradnja, zunanji priključki itd.) te r take, ki se hit­ reje zam enjujejo (vsa finalna dela). Vse spre­ membe v objektu morajo biti z lahkoto omogočene. A vtor: Iv an Jecelj, dipl. inž. gr., M aribor, Bezenškova 40 Vsi elementi druge skupine morajo izpolniti pogoj sestavljivosti in prestavljivosti. Groba gradnja — nosilna konstrukcija Za sedaj velja, da je ta ekonomična, če je a r­ m iran beton — razpona večjega od 6.0 m, grajen s tunelskim i opaži. Opaži m orajo biti prstanasto predeljeni, tako da jih lahko manjše dvigalo p re­ mika. Kolikor sem inform iran, sta trenutno v za­ hodnem svetu za takšne opaže vodilni firm i Maaco in Aarling. Takšna dela za individualno gradnjo lah­ ko opravi tudi m anjši gradbeni obrtnik v nekaj dneh. Opaž v sredini ne sme im eti nobenih opor tako, da je že pred postavitvijo tunela možno vložiti paket za zaključna dela. Zaključna dela Zaključnih del je po številu precej in jih ni možno na kratko opisati. Skušal bom podati smeri razvoja, ki so že prodrle na tržišče. Dela, ki se opu­ ščajo, so pa pri nas v splošni rabi, ne bom ome­ njal. Bistvo zaključnih del je v tem, da jih lahko opravi tudi uporabnik po načelu: naredi si sam. S tem zadovolji svojim elem entarnim potrebam po ustvarjalnosti. Tudi p ri nas bi lahko trgovine kot so Slovenijales in Lesnina prodajale takšne ele­ m ente te r jih po želji kupca tudi vgrajevale. Streha Topla streha je zaradi kompliciranosti izvedbe in cene izgubila zgodovinski boj s hladno streho. H ladna streha ima cenen in koristen klim atski ele­ m ent — zračno plast. Debelina zračne plasti se za različne klim atske pogoje izračunava, dobro pa je, če je večja od 60 cm. M ateriali, ki so v modi za kritine, so plastificirana kovina, nerjaveča kovina, azbest, cementne plošče (salonit), plastificirane pa­ pirne folije te r opečni strešniki. Fasade P ri nizki gosti zazidavi predvsem za bočne fa­ sade prevladuje kot nosilna konstrukcija beton, ki je navzven obložen z visoko izolacijskimi cenenimi m ateriali (stiropor, m ineralna volna itd.), sledi še plast za prezračevanje in vidna opeka. S lednja se daje predvsem zaradi tradicionalnega videza, ki ga kupci želijo. Glavne fasade so zelo pogosto izolacijski send­ viči — podobni Marlesovemu, le da stranke lahko izbirajo obloge, les, plastificirane kovine, cementne plošče, keramiko in vidno opeko. P ri blokovni gradnji je zadnja leta prodrla kovinska fasada. Razlog za njeno uspešnost je hitro in enostavno delo, kakor tudi pravilno koriščenje m aterialov po njihovih najboljših lastnostih. Zno­ tra j je beton kot nosilna in akum ulacijska konst­ rukcija, nato sledi plast izolacije: m ineralna volna, stiropor ipd. ter plastificirana kovina na prim er­ nem ogrodju kot obramba pred atmosferilijami. Okna U veljavlja se tro jna zasteklitev predvsem po zaslugi povečanih toplotnih izolacijskih zahtev. Zunanje steklo je debelejše od notranjih zaradi boljše zvočne izolacije. Okenski okvirji so vedno pogosteje kovinski s kombinacijo plastike. Na tržišču je za posebno kvaliteto — posebna cena. Okno ima tudi že vgrajen ventilacijski element: Labyrinth (glej osnovne podatke Bätim ent In te r­ national m arec-april 1974, paten t uporabe BRE 4674/73). Vrata Na tem področju je malo novega. Vhodna sta­ novanjska v ra ta postajajo težja in bolj izolativna na zvok in požar. Razvito je še nekaj novih pa­ ten tn ih ključavnic,, ki povečujejo varnost p re­ moženja. Podboji so skoraj praviloma kovinski, plastificirani, z gumijastimi tesnili. N otranja v ra ­ ta so element predelnih sten, v glavnem lesovin- ski paneli, z veliko izbiro površinskih obdelav. Predelne stene Tržišče je natrpano z velikim izborom m ate­ rialov kot so opečni, mavčni oblikovanci do celo- stenskih izdelkov iz plastificiranih iveric, mavčno- kartonskih plošč in raznih kovinskih variant. Vsi se borijo za obstoj, vendar so opeka, beton in lah­ ki beton v zatonu, ker ne izpolnjujejo pogoja flek­ sibilnosti. Ta pogoj pravi, da stranka sama lahko p restav lja predelne stene v skladu s svojimi želja­ mi. Proizvajalec predelnih sten ponuja širok spek­ te r proizvodov. Vzemimo samo enega vzorčnega predstavnika in njegovo ponudbo pod serijo »Bruynzeel 2001«. Ta obsega kot osnovno ponudbo samo kovinska ogrodja in stikovalne profile tako, da stranka sama izbira oblogo po želji. Paneli im a­ jo 28 osnovnih oblik širina x višina z v ra ti ali brez) in dve debelini. P rva je standardna 95 mm, druga pa je raztegljiva od 160—200 mm, v skladu s potrebno zvočno izolacijo. Kot navadno oblogo uporabljajo mavčnokartonske plošče in iverice. Kot finalno površino pa papir, plastiko in tekstil, vse v širokem barvnem spektru. Obstajajo še va­ riante po posebnem naročilu: kovina, fu rn ir in steklo. Izbor sten je naslednji: za industrijo in skladi­ šča, za stanovanja, pisarne in bolnišnice. K ele­ mentom pa ponujajo celo kopico drobnih, a domi­ selnih dodatkov kot so magnetna obešala za sli­ ke, posterje, prospekte, projekte itd., svetlobne do­ datke, žaluzije, police, dekorativne v ra tne kljuke itd. Podi Danes enakomerno napreduje razvoj podlog podov kakor podnih oblog. Podne podloge ni mož­ no opazovati ločeno, ampak v kom binaciji s kon­ strukcijo in podno oblogo. Industrijsk i principi dela so začeli odrivati mokre postopke kot so est- rihi, ki pa so ob pravilni izvedbi dobro reševali izolacijske zahteve na pohodni zvok, zračni zvok in toploto. (K. Gösele: Kann m an auf den schwim­ menden Estrich verzichten). V kom binaciji s strop­ no konstrukcijo je prim erna rešitev naslednji teh­ nološki prostopek: (samo za večje razpone) zabe­ tonirano stropno ploščo zravnamo in uvibriram o s pomočjo vibracijske letve, jo zvakuum iram o in s pomočjo gladilcev zagladimo. Izravnavo lahko dosežemo tudi s posebnimi premazi. Slednji teme- lijo na vezivu iz um etnih smol. P ri obeh zgornjih rešitvah je ponavadi izolacija vključena k podnim oblogam. Kot suhi estrih se predstavljajo predvsem lesovinske in mavčnokartonske plošče. Za bivalne prostore so kot podne obloge trenutno najbolj v modi tekstilne obloge s podlago iz penjene gume te r švedske parketne plošče. Za m okre prostore zmaguje Mipolanova varianta večslojnega plastič­ nega poda. K adar pa je keram ika neizogibna za­ hteva stranke, se pojavlja kot najbolj prim erna podlaga montažni pod. Za hodnike je vedno bolj v modi profilirana guma. Sanitarne celice in vozli Zadnja leta so v Zahodni Evropi prevladovale sanitarne celice, najprej betonske, kasneje plastič­ ne. Uspešne so bile predvsem zato, ker so velik odstotek obrtnih del preselili iz gradbišča v to­ varne. Sedaj izgubljajo boj s sanitarnim i vozli: zaradi nefleksibilnosti, kakor tudi zaradi slabosti celic, ker so kreato r ji stanovanj m orali togo upo­ števati program proizvajalcev celic in stanovanje podrejati sanitarijam , da o vplivu kupca v ta pro­ ces sploh ne govorimo. Sodoben san itarn i vozel (npr. Mero, BBC, San- fit itd.) je na kovinskem ogrodju funkcionalni raz­ vod. Za videz pa služijo obloge. Izolacije cevi so na osnovi poliuretanske ali gum aste pene. Odvodne cevi so iz plastike. Odprtine v stropni konstrukciji se zapolnijo s peno, vključena je še ventilacijska cev itd. Podoben sanitarni vozel pri nas proizvaja MP Cevovod M aribor in drugi. Električna instalacija Za fleksibilno stanovanje rabim o fleksibilno instalacijo, vedno bolj so v rab i električne letve — to so plastične kotne letve, v katerih so kabli. Za polaganje in razvod so tako prirejene, da so v nekaj u rah razvedene po srednje velikem stano­ vanju. Prednost pri letvah je v tem, da omogočajo poljubno priključno mesto in prem ikanje predel­ nih sten. Za delo niso potrebni obrtniki, ker je vse urejeno tako, da so napake izključene, za priklop pa je potreben le pregled strokovnjaka pred zapi­ ranjem letev. Bistvena prednost je v tem, da cevi niso več v konstrukciji objekta. Proizvajalci, ki so si že ustvarili ime, so Him estra, D raka, Thorsmans, KSI, doma pa E lektrokontakt Zagreb in Plamas Ljubljana. Ogrevanje Kot energetski v ir za m ale centralne kurjave je vedno bolj pogost zemeljski plin, ki pri izgo­ revanju malo zastruplja okolje. Peč je zelo m ajh­ nih dimenzij in ne rab i posebnega prostora — za­ došča že garderobna omara. K ot sistem je močno napredoval enocevni sistem z dvojnim i ploščatimi radiatorji. Lansko leto je bil paten tiran T komad U D K 72».l G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) ST. 1, 10—12 Ivan Jecelj: RAZVOJ IND U STR IA LIZA C IJE STANOVANJSKE GRADNJE V ZAHODNI EVROPI Članek opisuje h itr i razvoj industria liz iran ih si­ stemov stanovanjske g radn je v Z ahodni Evropi po drugi svetovni vojni. Podobno raz č le n ju je t. i. odprti sistem stanovanjske g radn je in po d a ja njegove p red ­ nosti. iz teflona, ki omogoča, da se del pretoka vrši v ra ­ diator in iz radiatorja (Schaferwerke — ZR Nem­ čija, podatek Bulding Research and Practice ju lij- avgust 1975). Strelovod Za ozemljitev se rab i iglasta ali sondna ozem­ ljitev. S pomočjo malega vrtalnega stroja se v glo­ bino zarije sonda iz jekla — obloženega z bakrom in p ri vkopavanju se m eri prevodnost. Če so tla slabo prevodna, je možno sondo izvleči in poiskati bolj ugodno mesto. Zaključek Prednost odprtega sistem a je v tem, da ne za­ h teva nikakršnega investiranja v nove »gradbe­ niške« tovarne, pač pa zahteva nadaljnji razvoj že obstoječe industrije, ki m ora dati prefabrikate za finalna dela. S takim i izdelki se lahko zadovolji blokovna in individualna gradnja. Tudi p ri nas imamo začetke proizvodnje takšnih prefabrikatov. Tehniki in inženirji, na nas je, da pospešimo njihovo uporabo in nujam em o korak z razvitim i d r­ žavami. U D C 728.1 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) N R . 1, P P . 10—12 Ivan Je c e lj: DEVELOPMENT AND INDUSTRIALIZATION OF DW ELLINGS BUILDING IN WEST EUROPE T he paper describes th e quick developm ent of industria lization system s on the field of dw illings build ing in W est Europe a fte r the world w ar two. I t trea ts in detail the „opensystem oh house bu ild ing“ analysing its advantages. POPRAVEK V št. 11-12 G radbenega v es tn ik a 1976 se v oglasu TOZD KOVINAR MARIBOR konec 30. vrstice p rav il­ no glasi: n ičen je (zemlja). V oglasu podjetja K RISTA L M ARIBOR se 9. vrstica p rav ilno glasi: Z absorpcijskim i stekli in zadnja desna v rstica: p ri troslojnem , nam esto : p ri dvoslojnem. Melioracije kmetijskih zemljišč v SR Sloveniji UDK 631.6 j a n e z k l u g l e r 1. Programska zasnova V povojnem času se je povsod v Jugoslaviji, še posebej pa v Sloveniji, zmanjševal fond km e­ tijsk ih zemljišč. Vzrokov za tako zm anjševanje je bilo več, od urbanizacije nekdanjih km etijskih po­ vršin do selitve kmečkega prebivalstva v indu­ strializirana področja in s tem opuščanja proizvod­ nje. Ugotavljamo, da se je fond km etijskih zem­ ljišč v Sloveniji zmanjševal za približno 1000 ha letno in da se ta proces še nadaljuje. Po drugi strani pa iščemo možnosti za smotrno proizvodnjo hrane, ki jo želimo ne samo ob­ držati na isti ravni, ampak jo želimo celo povečati. Znano je, da postaja proizvodnja hrane v indu­ strializiranih državah vse bolj prim arna industrij­ ska panoga in počasi se zavedamo tudi p ri nas, da brez visoko produktivnega km etijstva tudi ostale panoge gospodarstva ne m orejo napredovati. Osno­ va za povečanje proizvodnje hrane pa je povečanje km etijskih površin — nadom estiti je treba vsako leto izgubljene površine in pridobiti nove. Razum­ ljivo je, da rodovitnih površin ne moremo kar tako nadom estiti z novimi. Treba je poseči v osvajanje in usposabljanje manj rodovitnih zemljišč, zašči­ titi rodovitna zemljišča pred poplavami, osuše vati in nam akati te r uporabljati sodobne hidro- in agro­ tehnične ukrepe. Današnja kmetijska ekonomika zahteva proizvodnjo, ne samo večjo po obsegu, am pak tudi produktivnejšo in s hitrejšim oplojeva­ njem vloženih sredstev, in kar je še še posebej važ­ no, km etijska proizvodnja naj bi bila stabilna. Regionalno prostorsko urejan je km etijskih po­ vršin v sodobno tehnološko organizirane km etijske površine zahteva kompleksno obravnavanje vseh pogojev, od Zbire pravilne lokacije, do izgradnje obratov z ozirom na njihovo specifičnost, povezavo teh obratov s kvalitetno cestno mrežo med seboj in in s centri za predelavo in tržnim i centri, do g ru ­ pacije km etijskih površin v večje poljine, prim erne za izvedbo hidromelioracij in agromelioracij. Z ureditvijo večjih poljin razumemo ustvarja­ nje proizvodnih tabel z zadostnimi dimenzijami in prim ernih oblik za obdelovanje s težko km etijsko mehanizacijo, pa tudi oblikovanje zemljišča v ver­ tikalnem smislu (planiranje in ravnanje) zaradi h itrejše in učinkovitejše odvodnje. Kot investitorji in nosilci dejavnosti za tako prostorsko urejanje km etijskih regij se p ri nas po­ javljajo posamezni km etijski kombinati in v zad­ njem času samoupravne melioracijske skupnosti, seveda ob učinkoviti pomoči družbe. A vtor: Janez Klugler, dipl. inž. gr., M aribor, C ankarjeva 14 Na območju SR Slovenije je potrebno osušiti na podlagi podatkov, ki jih je pripravilo Vodnogo­ spodarsko podjetje Madibor, 148.009 ha. Od tega je potrebno osušiti na območju severovzhodne Slo­ venije 40.395 ha ali 54 odstotkov od vseh v poštev prihajajočih površin. Območje severovzhodne Slovenije (porečje Drave in Mure) m eri skupno 465.325 ha, od teh po­ vršin je: km etijskih gozdnih neplodnih skupno 25.585 ha 5,1 % 189.339 ha 40,7% 24.401 ha 5,2 % 465.325 ha 100,0 % Od km etijskih površin je a) obdelovalnih (njive, vrtovi, sadovnjaki, vi­ nogradi, travniki) 218.400 ha, b) neobdelovalnih (pašniki, košenice, ribniki in močvirja) 33.185 ha, skupno 251.585 ha. Iz tega pregleda se jasno vidi gospodarska orientacija severovzhodne Slovenije v km etijsko proizvodnjo, prikaz površin, potrebnih za odvod­ njo pa nam tudi daje realno sliko o um estnosti vla­ ganja v melioracije za povečanje km etijske proiz­ vodnje na km etijsko najbolj angažiranem področju Slovenije. Površine, potrebne osuševanja so bile zamoč­ virjene predvsem zaradi neurejenih vodotokov, v večji m eri pa tud i zaradi stalno se ponavljajočih poplav. V nekaj letih nazaj je vodno gospodarstvo p ri­ stopilo k u rejan ju osnovne odvodne mreže, ki slu­ ži kot osnova za detajlno osuševanje. Na območju severovzhodne Slovenije je bila na m elioracijskih območjih izvršena regulacija odvodnikov v dolžini 404.245 m, od tega na povodju M ure 241.710 m, na povodju Drave pa 162.485 m. P ri vsem tem nismo omenili problem a nam a­ kanja. Namakale so se samo m anjše površine za pridelovanje povrtnin, v drevesnicah itd., pričako­ vati pa je, da se bo s preskrbo vode te r urejanjem intenzivnega km etijstva razvilo nam akanje zlasti na sušnih področjih Slovenije. Iz pregleda, ki je bil napravljen na osnovi do­ kum entacije Vodnogospodarskega podjetja M aribor in ki je bil objavljen v program ski zasnovi za ureditev km etijskih zemljišč n a območju severo­ vzhodne Slovenije, sledi, da bo v obdobju 1975 do 1980 potrebno osušiti 10.000 ha. Za vso Slovenijo predvideva srednjeročni načrt osušitev 17.000 ha. Kompleksna ureditev teh 17.000 ha bi omogočila uvedbo industrijskega načina pridelovanja koruze, pšenice in krm nih rastlin (sladkorne pese itd.). Vključevanje teh površin v intenzivno polje­ delsko travniško proizvodnjo predstav lja pomemb- no povečanje surovinske baze za živinorejo, ki je v severovzhodni Sloveniji, kakor tud i v SR Slove­ niji glavna km etijska proizvodna panoga. Na nave­ denih površinah bi ob ustrezni organizaciji proiz­ vodnje lahko pridelovali naslednje količine pri­ delkov: koruza pšenica detelj ina seno 39.000 ton 17.500 ton 32.000 ton 40.000 ton Občutno bi se torej izboljšala krm na osnova za živinorejo in zm anjšala odvisnost tega območja od uvoza koruze, ki je osnovni fak to r intenzivne ži­ vinoreje. S tem pa smo naredili tudi že prve korake k uresničevanju zelenega plana in k realizaciji zam i­ sli o neodvisnosti SR Slovenije v pogledu p re­ hrane. 2. Dosedanji dosežki na področju melioracij Vodnogospodarsko podjetje M aribor je kot prvo v Sloveniji pričelo z osuševalnimi deli. Že leta 1968 so bila napravljena prva drenažna polja v okolici M aribora s tem, da so bile drenažne cevi položene še ročno. Leta 1969 je bil nabavljen prvi stroj za polaganje cevi. S tem holandskim strojem znam ke Van den Ende in novimi sodobnimi stroji smo v naslednjih letih drenirali povprečno po 200 ha letno oziroma do leta 1975 naslednje površine: P o d ro č j e I n v e s t i to r A. Severovzhodna Slovenija TABELA 1 1970 1971 N a r e je n o le ta 1972 1973 1974 1975 S k u p a j P ro g ra m d e l do le ta 1980 AK M aribor 202 103 20 154 50 529 600 AK L enart 188 100 50 200 109 647 300 KK Ptuj 122 294 380 796 2.000 AK Ormož 50 30 50 130 1.000 K IK Pom urka 90 144 100 62 366 3000 AK G. Radgona 110 107 217 800 KZ Lendava 50 100 150 1.200 VG K apela 100 KZ Križevci 1.000 AK Sl. B istrica 300 AK Sl. K onjice 600 KZ Sl. Gradec 200 Skupaj A: 440 203 190 236 908 858 2835 11.100 B. Ostala S lovenija KK Hmezad KZ V rhnika KZ V ipava D olenjska G orenjska Prim orska Skupaj B: Skupaj A + B 53 12 151 440 203 53 243 12 248 908 151 1009 216 216 3051 2.000 2.000 900 1.000 500 600 7.000 18.100 Po program ski zasnovi naj bi po srednjeroč­ nem planu v severovzhodni Sloveniji v letu 1975 do 1980 osušili 10.000 ha ali povprečno 2500 ha letno. Tabela 1 sicer prikazuje 18.100 ha, vendar pričakujem o, da bo del površin zaradi nerešenih zemljiško pravnih razm er odpadel. Sprejetje te zasnove pri km etijskih proizva­ jalcih na eni strani in družbenopolitičnih dejavni­ kih na drugi strani, je narekovalo tudi opremljanje naše organizacije s potrebno mehanizacijo, tako da že leta 1975 lahko govorimo o uspešni realizaciji srednjeročnega plana. V letošnjem letu naj bi se po program u osu­ šilo ca. 2500 ha. Analiza prvega polletja kaže, da je bilo drenirano ca. 1000 ha. Če upoštevamo, da je obseg del največji ravno v času od avgusta do de­ cembra, lahko upravičeno pričakujemo, da bomo zadani plan dosegli ali pa se mu vsaj zelo p ri­ bližali. Do leta 1973 smo izvajali v glavnem samo de­ tajlno odvodnjo, brez ostalih melioracijskih ukre­ pov kot so planiranje, zasipanje starih strug vodo­ tokov in depresij, kopanje novih melioracijskih kanalov itd. Že leta 1974 pa znaša vrednost teh del od 40—60 °/o vseh stroškov za urejevanje km etij­ skih površin, tako da sedaj pripravljam o površine v celoti za proizvodnjo, od priprave površine do os ­ novne odvodnje, do izgradnje poljskih poti s po­ trebnim i mostovi in propusti. Iz preglednice je razvidno, da so bile do sedaj drenirane površine predvsem v družbeni lasti. Le­ tošnje leto pa se kaže tudi močan interes p rivat­ nega sektorja. Tako se izvajajo dela na 90 ha v Levanjcih —• pod organizacijo KK Ptuj — obrat kooperacija, pripravlja se tud i večji projekt v Cezanjevcih pri Ljutomeru, k je r so km etje organi­ zirali melioracijsko skupnost in se pripravljajo na osuševanje površine 700 ha. , V širšem okviru Slovenije smo izvedli osuševal­ na dela na površinah privatnega sektorja v Dorn- bergu pri Novi Gorici in v Ligojni na Vrhniki. Več­ je površine v privatni lasti so prijavljene za melio­ racijo tudi v Prekm urju in še kje. Tak razvoj meloracijskih del je narekoval tu ­ di novo organizacijo v okviru Vodnogospodarskega podjetja M aribor n. sol. o. V letu 1974—1975 smo razširili strojni park od enega stroja na šest sodob­ nih drenažnih strojev. Istočasno smo šolali tudi kader, ki lahko v letošnjem letu že samostojno in odgovorno prevzema vse vrste melioracijskih del. P rav tako smo močno m ehanizirali tudi vsa ostala dela, od čiščenja in p laniranja površin, do izkopa m elioracijskih jarkov, tako da se vsa dela sedaj opravijo v izredno kratkem času, kvalitetno in po­ ceni. H krati z operativo smo form irali v okviru n a ­ šega projektivnega biroja tudi poseben oddelek za melioracije, katerega strokovnjaki prevzemajo vsa študijska in projektna dela s področja melioracij. Tako organizirani in tehnično opremljeni smo danes pripravljeni na realizacijo srednjeročnega plana razvoja melioracij v SR Sloveniji, ki znaša za severovzhodno Slovenijo kot že rečeno okrog 10.000 ha, oziroma za vso Slovenijo celo 17.000 ha. 3. Razvoj pri projektiranju in izvedbi melioracijskih del Naši projekti so predvidevali čim širšo upo­ rabo zaprtih sistemov, tj. sesalcev in pokritih zbiral­ cev —■ kolektor jev, ki se iztekajo v odprte m eliora­ cijske jarke. Takšni sistemi imajo svoje prednosti, pa tudi pomanjkjivosti. P ri u re jan ju večjih površin, k jer se projektirajo proizvodne tabele optimalne ve­ likosti, transportne poti, m reže odprtih m elioracij­ skih jarkov itd., priporočamo odprte sisteme, tj. si­ steme s sesalci, ki se iztekajo neposredno v odprte jarke, ki služijo kot zbiralci. Taki sistemi omogočajo predvsem vizualno kontrolo delovanja posameznih drenov, v prim eru poškodb ne izpade ves sistem, popravila so cenena in lahko izvedljiva, omogočeno pa je tudi čiščenje in izpiranje drenov s pomočjo visokotlačnih črpalk, skoraj 90 % vseh melioracij, ki jih danes izvajamo, je projektirano z odprtimi sistemi. V nasprotju s tem pa priporočamo za manjše površine ali površine, ki so še v proizvodnji in ne bi bilo smotrno m enjati oblike in velikosti proiz­ vodnih tabel, zaprte sisteme, to je sisteme s sesalci, ki so priključeni na cevne zbiralce, kateri se izte­ kajo v odprte jarke. S tem nismo zmanjšali že tako majhnih površin, nismo nikjer porušili naravnih ali lastniških mej in zmanjšali smo stroške za izkop odprtih jaškov. Seveda pa. so taki sistemi občut­ ljivi za poškodbe, zahtevnejše in dražje je vzdrže­ vanje. Videli smo, da se danes večina drenažnih del izvaja pri pridobivanju novih površin. V glavnem so to bili prej slabi travniki ali pašniki, močno za­ močvirjeni, k jer ni bilo nobenega pridelka, ali pa le občasno slaba krm a. Poleg tega, da so bila taka tla močno zamočvirjena, so imela tud i neugodno pedološko strukturo. To so bila težka slabo pro­ pustna tla, močno oglejena, z nizkimi PH faktor­ jem, močno zbita. Izkušnje so pokazale, da v takih tleh ni dovolj, če položimo drenažne cevi, tud i če še tako zmanjšamo razm ake med dreni, am pak so nujni še drugi ukrepi, predvsem uporaba raznih fil­ trov. V posebno težkih tleh se največ vgraju je gra­ mozni filter, lahko točkovno ali po vsej dolžini. Vendar je uporaba tega m ateriala povezana z zelo velikimi stroški, ki so predvsem pogojeni z vi­ sokimi stroški transporta do gradbišča in še pose­ bej po gradbišču. Da bi se izognili tem stroškom, se je močno razširila uporaba lahkih m aterialov, predvsem stiropora, ki se je v nekaterih prim erih pokazal kot odličen filtrski m aterial, predvsem pri preprečevanju prim arne zamuljenosti in pri za­ ščiti cevi pred nevarnostjo usedanja železovega hi­ droksida. Zanimive perspektive nudi prav filtrski m a­ terial glinopor. Vendar do sedaj še nimamo nobe­ nih praktičnih izkušenj z njim. Na osnovi labora­ torijskih preiskav in s prim erno oceno bi lahko sčasoma nadomestili gramozni filter. P rav tako je zanimiv razvoj predfabriciranih filtrov. Trenutno teče razvoj filtrskih plošč iz stiropora. G ranulat stiropora se s posebnim lepilom veže v plošče p ri­ m ernih velikosti, ki so zelo vodopropustne. Take plošče so lahke, cenene ter bodo lahko povsem na­ domestile točkovni filter iz stiropora ali celo gra­ moza. Predpogoj za kakršnokoli drenažo je stro­ kovno in pravilno polaganje drenažnih cevi. Do­ voljena odstopanja od projektiranega padca so mi­ nimalna, prav tako mora biti zagotovljena prim er­ na globina. Vsem tem pogojem pa lahko zadostijo le sodobni avtom atski stroji za polaganje cevi. Naše podjetje se je kot edino v Jugoslaviji specia­ liziralo za to vrsto del in sedaj razpolaga z osmimi drenažnimi stroji. Pet od teh je kopačev, trije pa so plugi. Klub nekajletnim izkušnjam v inozemstvu si drenažni plugi pri nas le težko u tirajo pot, čeprav gre razvoj v inozemstvu v tako smer, da počasi izločajo iz uporabe kopače in že prevladujejo plugi. Nepriljubljenost je delno krivo angažiranje dre- nažnih plugov na nekaterih površinah, ki za te stro­ je niso bile prim erne, delno pa to, da do letošnjega leta s plugi ni bilo mogoče vgrajevati drugih filt­ rov razen stiropora. P ri pravilnem angažiranju pa so prav plugi v letošnjem letu pokazali izredno dobre rezultate, še prav posebno, če so bila dela izvedena v suhem letnem obdobju. Tako imamo prim er iz Lendave, kjer drenaža, položena z dre- nažnim plugom, celo bolje funkcionira kot tista, položena z drenažnim kopačem. Zato predvsem za površine, ki so ogrožene zaradi površinske vode, ki zastaja na nepropustnem vrhnjem sloju, priporoča­ mo uporabo teh strojev. Drenažni plug tak nepro­ pusten sloj hkrati prebije in razrahlja, obenem pa ne poruši struk ture tal. Vcdopustnost tal se okrog cevi poveča in je boljša kot p r i ceveh, polo­ ženih z drenažnim kopačem. P rav tako pride v po­ štev za drenažo na travnikih in pašnikih skoraj edi­ no drenažni plug, saj ostane površina po končanem polaganju praktično neoškodovana. Še bolj se bo razširila uporaba plugov, ko bo končan razvoj tran ­ sportnih silosov za vgrajevanje gramoznega filtra. Ta projekt je tik pred realizacijo in upamo, da bomo še to jesen lahko začeli strojno vgrajevati gramozni filter istočasno s cevmi. Seveda bo to zelo poceni­ lo vgrajevanje filtrov, ker bo poraba m ateriala na tekoči m eter precej manjša, pa tud i strojno vgraje­ vanje je cenejše od ročnega. Po izkušnjah iz Zahod­ ne Nemčije in Holandije se priporoča uporaba dre- nažnih plugov tudi pri polaganju drenažnih cevi v zelo m očvirnatih, strukturno labilnih in šotnih tleh, k jer z uporabo drenažnega kopača lahko naredimo nepopravljivo škodo. Pač pa je prim erna uporaba kopača v močno zbitih, trd ih tleh, še posebej, če se delo izvaja v neugodnih zimskih mesecih. Nadalji razvoj melioracij gre v zadnjem času v smeri izgradnje večstopenjske melioracije. Prva poskusna polja so se izvedla v sosednji republiki Hrvatski, k je r smo v letošnjem letu sodelovali pri izvedbi tristopenjske melioracije. P ri tej meliora­ ciji je bila v prvi fazi položena drenažna mreža z uporabo gramoznega filtra, nato je sledilo rahljanje in za n jim kalcifikacija. Seveda so taki komplek­ sni ukrepi v tako težkih tleh, kot so bila v Kutini, nujni. P a vendar imamo tudi n a našem področju že več projektov, k jer je pro jek tan t n a osnovi hid­ roloških podatkov zahteval izvedbo redke drenaže s filtrom in prečno razhljanje ali krtičenje. Da bi lahko sami izvršili vsa zahtevana dela, smo se opre­ mili tudi s krtičnim plugom, s katerim smo že dre­ nirali šotno polje v Sejanski dolini. 4. Stroški in konstrukcija financiranja melioracij Da nam bo živ interes kmetijcev za melioracije bclj razumljiv, poglejmo, kako so se v obdobju 1970—1975 gibali stroški za melioracijska dela. Iz teh stroškov, ki so razčlenjeni za hektar novo p ri­ dobljene ali izboljšane površine, si ob poznavanju tržnih cen za posamezne pridelke lahko ustvarimo sliko ekonomske upravičenosti melioracijskih ukrepov. Za osnovo bomo vzeli cene za detajlno odvod­ njo, kljub temu, da tudi te niso povsem realne, ker smo še leta 1972 izvajali drenažno mrežo z razm a­ kom manjšim od 20 m, kar seveda vpliva na ceno po hektaru. Cena za priprav ljalna dela pa je od­ visna od obsega in vrste pripravljaln ih del in lahko močno variira. Leta 1970 je veljal 1 ha detajlne drenažne mreže ca. 3300 din. Leta 1971 je veljal 1 ha detajlne drenažne m reže ca. 5200 din. L eta 1972 je veljal 1 ha detajlne drenažne mreže ca. 6900 din. Leta 1973 je veljal 1 ha detajlne drenažne mreže ca. 5700 din. Leta 1974 je veljal 1 ha detajlne drenažne m reže ca. 8200 din. Leta 1975 je veljal 1 ha detajlne drenažne m reže ca. 10.000 din. V letošnjem letu je porast cen minimalen ozi­ roma ostajamo na lanskem nivoju. P ri pregledu površin, ki so bile osušene do da­ nes, vidimo, da smo do le ta 1973 drenirali v glav­ nem površine, ki so bile iz raznih vzrokov močno zamočvirjene. Z osuševalnimi deli smo take povr­ šine usposobili za intenzivno proizvodnjo in še da­ nes dajejo izredno visoke dohodke. Leta 1974 pa beležimo izredno visok porast del pri pridobivanju novih površin in le malo površin je bilo že v pro­ izvodnji. Podoben je bil odnos leta 1975, medtem ko letos že beležimo zopet porast del na površinah iz proizvodnje. Pričakujem o, da bo tudi v p ri­ hodnje razm erje podobno kot letos, to je 70 :30 °/o v korist novo pridobljenih površin. Ekonomski učinek melioracij se odraža v p ri­ delkih poljščin, ki jih dosegajo na m elioriranih površinah. Povprečni prideleki se gibljejo pri pše­ nici od 50—65 q/ha. p ri koruzi pa od 60—70 q/ha. Takšni pridelki so sorazm eram a redki tudi na n a j­ boljših km etijskih površinah, k jer melioracije niso potrebne. Nobena izjema pa niso tudi rekordni p ri­ delki kot npr. 80 q/ha pšenice v Pesniški dolini. K ljub vsemu pa gornjih stroškov po hektaru km etijske organizacije ne bi mogle prevzeti same. Zato je SR Slovenija le ta 1973 sprejela zakon o km etijskih zemljiščih, ki regulira vprašanja inve­ stiran ja v melioracije. Sredstva, ki so jih dolžne odvajati vse pravne in fizične osebe za spremembo namembnosti zemljišča, se zbirajo pri Zvezi vod­ nih skupnosti Slovenije, ki im a poseben odbor za melioracij e.i Na podlagi natečaja si interesenti lahko pridobijo kot dotacijo do 30 % za svoje in­ vesticije v melioracije, ostanek sredstev pa morajo zagotoviti iz drugih virov. Sedanja konstrukcija financiranja je naslednja: — 30 °/o dotacije Zveze vodilnih skupnosti SRS —■ 15 °/o kredit Kmetijske razvojne skupnosti — 45 % krediti republiških bank — 5 do 10 % lastna sredstva. V novejšem času obstoji celo možnost prido­ bitve večjih kreditov pri Km etijski razvojni skup­ nosti in tako je angažiranje lastnih sredstev m i­ nimalno. Vsi našteti hidromelioracijski ukrepi so do se­ daj že pokazali, da je bilo investiranje v hidro­ m elioracije upravičeno. Ob uporabi novih spo­ UDC 631.6 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) NR. 1, P P . 13—17 Janez Klugleir: M ELIORACIJA K M ETIJSK IH ZEMLJIŠČ V SR SLOVENIJI Članek prikazuje, kako se je po drugi svetovni vo j­ ni v Jugoslaviji, zlasti pa v S loveniji zm anjševal fond km etijsk ih zemljišč. Po drugi stran i pa nu jno iščemo novih m ožnosti za povečanje proizvodnje hrane. M e­ lioracije zemljišč so pri tem prvenstvenega pom ena. znanj, študijskih in pratkičnih izkušenj pa se bodo hidromelioracije še dalje razvijale in dajale še boljše rezultate. Vendar pa bo potrebno poleg hid­ romelioracij bolj načrtno kot do sedaj pristopiti tudi k razvoju agromelioracij, da bi tudi te dosegle enak napredek kot hidromelioracije. LITERATURA 1. Splošna vodna skupnost D rava—M ura M aribor: U reditev km etijsk ih zem ljišč na obm očju severovzod- ne Slovenije (program ska zasnova) 1. 1973 2. Vodnogospodarsko podjetje M aribor: M eliora­ cije v severovzhodni S loveniji — R eflektor št. 13 — 1976 3. Klugler Janez: Iskustva na izvođenju drenaže i hidrom elioracije u SR Sloveniji — V odoprivreda št. 35 — 1. 1975 4. K lugler Janez: O suševalna dela n a področju SR Slovenije — re fe ra t ob dnevu vodnega gospodarstva v G ornji Radgoni — 1976 U D K 631.6 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) S T . 1, ST R . 13—17 Janez Klugler: MELIORATION OF AGRICULTURAL GROUNDS IN SR SLOVENIA The paper describes the dim inution of agricu ltu ral grounds in Yugoslavia, especially in Slovenia, a f te r the world w ar two. Beside this it is necesary to m ention another situation: searching new possibilities of incre­ asing the food production the m elioration of agricu ltu ­ ral grounds is in th e f irs t plane of ru ra l culture. vesti DOKTORATI, MAGISTERIJI IN DIPLOME NA ODDELKU ZA GRADBENIŠTVO VTO GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA FAGG V letnem semestru šol. leta 75/76, to je od 16. 2. 1976 do 30. 9. 1976, so na oddelku za gradbeništvo VTO GG dosegli: Z a p . št. D a tu m ro js tv a D a tu m z a g o v o ra N a s lo v te z e , m a g . n a lo g e , d ip lo m e A. AKADEMSKO STOPNJO DOKTORJA TEHNIČNIH ZNANOSTI 27* BATTELINO D arinka 23. 11. 1940 13. 7. 1976 Reološki odnosi za zem ljine po eksperim entih te r v ra ­ čunih deform acij tal. B. AKADEMSKO STOPNJO MAGISTRA TEHNIČNIH ZNANOSTI 14. TRAUNER Ludvik PEM IC Adolf 27. 8. 1943 2. 7. 1976 Prem iki v elastičnem polprostoru, dobljeni z inegra- cijo Bouussinesqovih enačb. 15. 28. 9. 1926 2. 7. 1976 Numerično reševanje Boussinesqovih nelinearn ih p a r­ cialnih diferencialn ih enačb nestalnega ravninskega in prostorskega toka podtalnice s prosto gladino s postop­ kom končnih elem entov. C. DIPLOMO II. STOPNJE (DIPL. INŽ.) 1458. KAGER Friderik ODOVIC Momčilo 29. 1. 1951 19. 2. 1976 Izdelati je p ro jek t za nizvodni kriln i zid p ri e lek trarn i Form in n a D ravi (Srednja D rava II.). 1459. 13. 4. 1937 19. 2. 1976 Treba je izdelati stabilitetno analizo desne brežine stavbne jam e stro jn ice HE D2 v Form inu. Z ap . št. D a tu m r o js tv a D a tu m z a g o v o ra Nas.1 o v te z e , m a g . n a lo g e , d ip lo m e 1460. PAVIC M arija 3. 4. 1950 19. 2. 1976 Za dane situacijske razm ere (RSC) pro jek tira jte n a j­ ugodnejšo varianto nadvoza čez avtocesto. 1461. TONI Janez 27. 3. 1949 19. 2. 1976 R ačunanje linijskih nosilcev z uporabo Heavisddove funkcije. 1462. CUDIČ Anica 16. 11. 1949 26. 2. 1976 Izvesti je treba računsko analizo pritiskov, prečnih sil in upogibnih m om entov sid rane gibke zagatne stene s podaljšanim sidrom. Računsko analizo je treba izve­ sti za podatke že izvedene m odelne raziskave po Tay- lor-Schneebeliju 1463. MOZETIČ M iran 2. 10. 1949 26. 2. 1976 P red lagati je u reditev postajališča za m estni javni p ro ­ m e t (MJP) v L jub ljan i v obm očju peš cone na Titovi cesti. 1464. ANŽUR Saša 31. 12. 1951 25. 3. 1976 Uklon načrtno centričnih tlačn ih palic iz zabetoniranih jek len ih cevi in I-profilov. 1465. LAM PRET M ilan 4. 1 . 1950 25. 3. 1976 R ačunanje konstrukcij z odprtinam i. 1466. LENARČIČ Borut 16. 10. 1950 25. 3. 1976 P rim erjava suhih in m okrih postopkov finalizacije p re ­ delnih siten v stanovanjsk ih zgradbah. 1467. SINK M atevž 29. 1 . 1950 25. 3. 1976 M etoda pomikov p ri nosilcu n a podaj ni podlagi. 1468. GORIČAN K arl 25. 2. 1952 22. 4. 1976 S tatična preiskava 14-etažne stopnice. 1469. GRADIŠNIK Anton 9. 6. 1951 22. 4. 1976 D im enzioniranje jek len ih enoladijskih haln ih kon­ strukcij po teoriji p lastičn ih členov. 1470. VAJDIČ Mirko 6. 4. 1950 22. 4. 1976 R eševanje St.-Venantove to rzije po metodi končnih elementov. 1471. ČERNE G ojm ir 29. 4. 1950 28. 4. 1976 Za ureditev M JP v L ju b ljan i v srednjeročnem obdobju do 1. 1985 je izdelati: 1472. KOCJAN Egon 1. 9. 1947 20. 5. 1976 1473. GRECS A leksander 18. 11. 1949 28. 4. 1976 1474. BARTOLE Claudio 19. 9. 1951 20. 5. 1976 1475. RUBINIC Oto 24. 1 . 1951 2. 6. 1976 1476 STERGAR Boris 19. 1 . 1951 2. 6. 1976 1477 SCHROTT Tomaž 14. 12. 1946 2. 6. 1976 1478. KRAIGHER Zoran 24. 11. 1950 24. 6. 1976 1479. KURENT Tomaž 7. 3. 1949 24. 6. 1976 1480. SOČAN M aksim iljan 10. 12. 1950 24. 6. 1976 1481. JA M ŠEK Zdeslav 8. 6. 1950 13. 7. 1976 1482. ZOGAN M arjan 10. 12. 1950 13. 1r 1976 1483. GRUM D arja 15. 6. 1950 15. 7. 1967 1484. SKODIC G abrijela 29. 12. 1950 15. 7. 1976 1485. SORČ M ilan 22. 5. 1949 30. 9. 1976 1486. BERGOČ B ernard 14. 11. 1942 4. 8. 1976 1. pregled obstoječe m reže M JP z ugotovitvijo po­ k riv an ja površin; 2. na osnovi GUP je izdela ti predlog nove linijske m reže M JP te r prim estnega prom eta glede na potrebe fizičnih možnosti in razvojnega program a, upoštevajoč prednost M JP pred ind iv idualn im m otornim prometom. Za m ost čez Savo na novi obvozni cesti V ižm arje— Tacen proučite ekonom sko prednost prostoiežeče p red ­ napete brane z I-nosilci (z enim prečnikom) in p red n a­ petih nosilcev škatlastega prereza — sistem G radis (brez prečne povezave) za razpetino L = 30 m. P ropustnost eno tirne proge L ju b ljan a—Jesenice je skoro do skrajnosti izčrpana. P redvidena je g radn ja drugega tira . V zvezi s tem je treb a rekonstru irati tud i vm esno postajo Medvode. S ta tična analiza stavbe za inform acijski center p ri n u ­ k learn i e lek trarn i Krško. P rev eriti je m ožnost razbrem enitve cestnega om režja za prim estni prom et na obstoječih železniških progah. Ob štud ijah h itre ceste skozi M aribor je rešiti izvenni- vojsko križan je iste s Cesto pariške komune. R aziskati je treb a vpliv p red in preobtežbe na defor­ m acije barjansk ih tal. Določite no tran je sile in pom ike prositoležečega polja m ostne konstrukcije nadvoza čez železnico v K rškem in p rim erja jte računske rezu lta te z izm erjenim i rezul­ ta ti obrem enilne preizkušn je po podatkih ZRMK Določite vpliv upoštevan ja robn ih deformacij p ri s ta ­ tičnem računu upravnega ob jek ta NE Krško. P rim er­ ja jte različne konstrukcijske izvedbe glede na velikost n o tran jih sil in m aksim aln ih deform acij. P roblem atika sodelujoče širine p ri tenkostenskih no­ silcih. Različni načini računan ja uk lona poljubnih ravninskih okvirjev. R ačunanje oddaj niških stolpov in jamborov. P ro jek tira jte čistilno napravo za odpadno vodo naselja po predloženih podatkih. P rim erjav a eksplicitnih shem m etode končnih razlik za račun nestalnega toka s prosto gladino. R ačunanje elastičnega in neelastičnega uklona s p ro ­ gram om Bram response. Sistem atična obravnava asfaltov. Zap. št. v e lja za vse t r i oddelke, tj. za celotno FAGG. iz raziskovalne skupnosti Slovenije V te j številki pričenjam o z objavljanjem nekaterih podatkov in m aterialov, ki se nanašajo na raziskovalno dejavnost na področju gradbeništva v SR Sloveniji. Že dlje časa je prisotna želja naših gradbenikov, da bi bili bolje inform irani o programu in rezulta tih raziskovalnega dela na našem področju. Vseh raziskovanj, k i jih izvajajo številne organizacije združenega dela na širšem področju gradbeništva, v teh inform aci­ jah zaenkrat še ne bo mogoče zajeti, pretežni del raziskovanj poteka v okviru Razisko­ valne skupnosti Slovenije. Zato bomo v teh inform acijah objavljali podatke o raz­ iskavah, k i jih sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije in sicer iz področne raziskovalne skupnosti: G raditeljstvo in nekaterih kom plem entarnih področij kot so Geofizika, Računalništvo in drugo. V prvi fazi bomo objavili kra tke izvlečke iz raziskovalnih nalog, k i so bile do­ končane v letih 1975 in 1976. Kasneje bomo objavlja li nekoliko daljše izvlečke, ki jih bodo avtorji pripravlja li v okviru nalog, ki bodo dokončane v letu 1977 in pozneje, v skladu s tozadevnim sporazum om , doseženim m ed uredništvom Gradbenega vestn ika in ustreznim i organi področne raziskovalne skupnosti graditeljstva. V izvlečkih, k i jih sedaj objavljamo, so navedeni naslednji podatki: — decimalna klasifikacija , — ožje področje naloge, — naslov naloge, — raziskovalna organizacija in letnica pogodbe, — nosilec naloge, — podatki o obsegu, — avtorski sinopsis. Celotni izvodi raziskovalnih nalog so shranjeni v Narodni un iverzite tn i kn jižn ici (NUK), praviloma v Centralni tehnični kn jižn ici (CTK) in seveda tudi v raziskovalni organizaciji, oziroma pri avtorju. Upamo, da bodo inform acije o raziskovalnem delu na področju gradbeništva koristili našim gradbenikom pri n jihovem nadaljn jem strokovnem delu. G lavni in odgovorni urednik Sergej Bubnov, dipl. inž. IZVLEČKI IZ POROČILA ZA LETO 1975 (IN DELNO 1976) UDK 621.38.04.004.4 In teg riran a vezja, inkapsulacija, pasivna vezja, upori, potenciom eter, testiran je kvalitete, organski m ateriali, zaščita, lakiranje. INKAPSULACIJA INTEGRIRANIH VEZIJ. II. DEL In štitu t za elektroniko in vakuum sko tehniko, L ju b ljan a (1974): A ndrej B a n o v e c , s sodelavci. S tr. 48, sl., tab. in diagr. 20, ref. 26. O pisana je izdelava m etod in pripomočkov za te ­ s tiran je kvalite te inkapsulacije pasivnih uporovnih ele­ m entov po priporočilih IEC in DIN. R azvita je b ila nova m etoda m erjen ja izolacijske upornosti z lakom zaščitenih pasivnih uporovnih elem entov v elektrolitu . Izpopolnjena je bila inkapsulacija m in iaturnega potenciom etra MP-2 v TO-5 ohišju. Razvita je cenena tehnologija organske zaščite m iniaturnega upora MR-1 z depozicijo polistrena v VF plazmi, kom bin irana z lak iran jem . UDK 711.007:168.4:681.3(497.12) P rosto rsk i inform acijski sistem , računalništvo, Slo­ venija. PROSTORSKI INFORM ACIJSKI SISTEM SR SLOVENIJE. II. PAZA Inštitu t geodetskega zavoda SRS, L jub ljana (1973): Tomaž B a n o v e c , s sodelavci. Str. 105. sl., tab. in diagr. 7, ref. 32. Prostorski inform acijski sistem II. faza obsega več delnih elaboratov, ki so bili izdani ali deloma celo javno publicirani. Ti elaborati so sam ostojni. Poročilo P IS-II je končno ali četrto poročilo o raziskovalnih prizadevanjih za konstrukcijo prostorskega inform a­ cijskega sistem a SR Slovenije, faza II. Poročilo opisuje nekatere konkretne rešitve, ki so tud i dokazane za rabo v PIS, predvsem prenos in for­ m acij preko lokacij, sestavljanje in form acijskih vek­ torjev za poljubno prostorsko enoto, dig italizacije in ­ form acije, nekateri razv iti softw ari in v zvezi s tem prak tičn i rezultati. K onkretni p rim eri so izdelani predvsem za te rito rij občine Domžale. N arejen i so praktični poskusi za dokazovanje uporabe centroidne tehnike. Na koncu so podani predlogi za nadaljevanje naloge P IS-III, k i je zadnja faza večletne naloge. UDK 626.9(497.12) Energetika, analiza in stan je v S loveniji. TRANSFORMIRANA ENERGIJA (PRETEKLO IN SEDANJE STANJE. I. IN II. DEL) Inženirski b iro E lektroprojekt, L jub ljana (1973): N atan B e r n o t , s sodelavci. Str. 388, sl., tab . in diagr. 195, ref. 11. Ta e laborat predstav lja eno izmed nalog iz okvira m akroprojekta »Študija kom pleksne energetike SRS«. V njem je obdelana transform irana energ ija po vseh aspektih, karak terističn ih zanjo, in sicer v razdobju 1960—1972. Posebna pozornost je bila posvečena naslednjim točkam : — izvori TE, — ponori TE, — prim erjava znotraj SFR J in svetom, — posebnosti p ri porabi in proizvodnji TE, —• cene TE (prim erjava) — objekti transform acije, — vpliv porabe, transform acije in trasporta na okolje. R ezultati ko t ugotovitve so b ili dobljeni na os­ novi analize (količin, struk ture, trendov i t d ) posamez­ nih pojavov. U gotavljam o razvoj po principu tre n u t­ nega zadovoljevanja potreb, p ri čem er se je mnogo prem alo investiralo v energetiko, k a r im a za posledico vedno večjo navezanost naše republike n a nabavo ozi­ roma uvoz. S tan je b rez prave dolgoročne energetske politike se je negativno odrazilo na nerealno dolgoročno zadr­ ževanje depresivnih cen in prekom erno onesnaževanje okblja po energetskih objektih. Rezultati, k i se bodo črpali iz tega elaborata, so nam enjeni kot vhodni podatek za izdelavo študije T ransform irane energije (perspektivni razvoj) iz okvira m akropro jek ta »-Študija kom pleksne energetike SRS«, uporabljale pa jih bodo lahko tud i druge institucije, ki se u k v arja jo z načrtovanjem energetike regij, SRS, SFRJ in gospodarske organizacije. UDK 620.9.(497.12) :65S Energetika v Sloveniji — transpo rtn i vidik MOŽNOSTI TRANSPORTA ENERGIJE (STANJE I. IN II. DEL) Inženirski b iro E lektroprojekt, L ju b ljan a (1973): N atan B e r n o t , s sodelavci. Str. 301. sl., tab. in diagr. 149. ref. 53. Š tud ija je sestavni del m akropro jek ta »Študija kom pleksne energetike SR Slovenije«. V njej je ob­ delan kom pleten transpo rt energije (vključno tudi p re ­ nos elek trične energije) kakor tud i d istribuc ija v p re ­ teklem obdobju 1960—1972. V štud iji je bila posebna pozornost posvečena naslednjim točkam : — dosedanji tran sp o rt in prenos energije, — obstoječe naprave za tran sp o rt in prenos ener­ gije, —- d istribuc ija energije, —• strošk i transpo rta prenosa in d istribucije ener­ gije. V pretek lem obdobju so očitne precejšnje spre­ membe v porazdelitvi transpo rtn ih količin med tra n ­ sportom nosilcev energije po železnici in po cestah. U gotavlja se vedno večje uveljav ljane cestnega tra n ­ sporta energije, p ri čem er je p ri obeh vrstah transpor­ ta tekočih nosilcev energije in to predvsem v cestnem prom etu. M edtem ko je glede na uporabo možno železnico še n ad a lje obrem enjevati s transportom nosilcev ener­ gije, pa to v cestnem prom etu skoraj ni mogoče. P rim erjava stroškov za prevoz pokaže, da je kom ­ b in iran prevoz cenejši šele na večje razdalje (nad 160 km). D istribucija energije poteka na dva načina: — direktno od v ira do ponora (večji porabniki), — indirektno preko d is tribu terjev (manjši porab­ niki). P ri prenosu in razdeljevan ju el. energije ugotav­ ljam o iz leta v leto m anjše izgube, pri čemetr so p re ­ toki ja love energije veliko, vendar se stan je iz­ boljšuje. S troški prenosa so stalno rastli, posebej še po letu 1965, saj so do leta 1973 n ara s tli kar za 100 %», v di­ s tribuc iji pa za 78 %. P odatk i in rezu ltati te š tud ije so osnova za izde­ lavo študije. Možnosti tran sp o rta energije (perspektiv­ ni razvoj) iz okvira m akropro jek ta »Študija kom pleks­ ne energetike SR Slovenije«, uporab ljale pa jih bodo tud i institucije, ki se ukvarja jo z načrtovanjem ener­ getike regij, republike, SFR J, in pa tud i direktno zain teresirane gospodarske organizacije. UDK 624.9:681.3.06 STATIKA, DINAMIKA IN STABILNOST VECETEŽNIH OBJEKTOV F ak u lte ta za arhitekturo , gradbeništvo in geodezijo, L jub ljana. P e te r F a j f a r , s sodelavci (1974). Podane so teoretične osnove splošne metode za s ta ­ tično, dinam ično in stab ilite tno analizo večetežnih ob­ jektov. Izdelan je računaln išk i program EAVEK, ki omogoča enostavno pripravo podatkov in grafični p ri­ kaz rezultatov. N apisana so navodila in prikazani p ri­ m eri uporabe program a. UDK 001.4:528 528(038)-863 GEODETSKA STROKOVNA TERMINOLOGIJA G eodetski zavod SRS — Inštitu t, L jubljana. Ivan G o l o r e j , s sodelavci (1975). Celotno gradivo kakor tudi obdelava term inov je obdelano po »Dictiomaire m ultilingue de la FIG« (Fe­ dera tion in tem atonales des geometres) -— Edition tri- lingue: Frangais, A llemand, Anglais. G radivo v raziskovalni nalogi je zato urejeno po abecednem redu francoske abecede in vsebuje 2818 sa­ m ostojn ih gesel in nad 2700 podgesel. Poleg posebnih pripom očkov p ri oblikovanju slo­ venskega geodetskega iz razja (učne knjige, skripta, za­ p isi p redavanj, strokovni članki, referati, poročila itd.), so bili uporabljeni tu d i splošni podatki (splošni tehnični slovarji, slovarji sorodnih strok — elektronike, u rb a­ nizm a, prava — slovarji tu jk , enciklopedije itd.). V raziskovalni nalogi so obdelani geodetski izrazi iz vseh področij geodezije: geodetskih osnovnih del, iz­ delave in vzdrževanje načrto v in kart, zem ljiškega k a­ ta s tra , fotogram etrije, topografije, kartografije, raču ­ nan j z elektronskim i računaln ik i, kakor tudi in s tru ­ m en talna tehnika, načini računan j te r delovni postop­ ki. (Se nadaljuje) iz naših holehtivov POSLOVNO PRODAJNI CENTER »SLOVENIJA LES« V LJUBLJANI O bjekt gradi GIP Gradis v L jubljani za Bežigra­ dom. V glavnem bo služil za prodajo in stalno razsitavo pohištva. V petih etažah bo 20.000 m 2 površine. V prv i fazi m orajo do 20. septem bra letos končati obe k le tn i etaži, druga faza (tri etaže od kote ± 0 n a ­ vzgor) pa m ora b iti končana do 1. jan u arja 1978. P rva faza je klasična gradnja dveh kleti, d ruga faza pa je izredno zanim iv ob jek t z g radbenega in arh itek tonske­ ga vidika. Na koti + 0 se bo dvigalo osem stebrov, ki bodo potekali skozi p ritličje in prvo nadstropje. Preko teh stebrov bodo zabetonirali prednapete nosilce (vzdolžni nosilci bodo 80 m dolgi in 3 do 4 m visoki), ki tvorijo skelet d ruge etaže, in n a te nosilce bo obe­ šena p rv a etaža, ki je zam išljena v jeklu. To je p rva prednapeta g rad n ja poslovnih objektov v tak i obliki: p ri nas. P red gradnjo objekta so m orali izkopati približno 70.000 m 3 zemlje, vanj pa bo vgrajeno 11.000 m 3 betona, 1.100.000 kg arm atu re in porab ljeno 45.000 m2 opažev. Tloris ob jek ta m eri 102 X 53 m. P ri izkopu se je pojavil konglom erat v približni ko­ ličini 7000 m 3, na katerega niso računali v takem ob­ segu. Z arad i bližine izredno prom etne žile — Titove ceste so m orali ob vsej dolžini cestišče zavarovati z za­ gatno steno. To zavarovanje teče že šesti mesec s po­ močjo dveh izmen. Z gornje etaže se bodo lahko ponašale z veliko za­ htevnostjo prednapete konstrukcije, saj bodo delali z m arko betona 600, k a r p ri nas še ni bilo uporabljeno v tak ih količinah. Z g radnjo objekta so začeli 1. septem bra 1976. P red tem se je pojavila še ena zanimivost, ki je vso stvar nekoliko zavlekla — na gradbenem terenu so našli p r i­ bližno 50 grobov iz rim skih časov in seveda so bile po ­ trebne pred gradnjo tem eljite arheološke raziskave. Se­ daj je to že zdavnaj za nami. Do 10. aprila bi m orali končati skelet prve faze gradnje. Na gradbišču dela približno 160 ljudi, med njim i so predvsem tesarji, betonerji in železokrivci. GIP GRADIS NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU G radis je gradil dosedanje objekte Gospodarskega razstavišča. Te dn i so bili Gradisovci na tem prostoru znova priso tn i kot gradbinci, saj je poleg že obstoječih ob ­ jek tov zrasla nova razstavna hala, gradili pa so jo de­ lavci gradbene enote L jub ljana skupaj z delavci Trimo. H ala ima površino 2000 m 2, Gradisovi delavci pa so zanjo p riprav ili -temelje, kanalizacijo, za prip ravo napeljave za PTT in elektriko je bilo potrebno položiti cevi, tren u tn o p a končujejo z deli. S prip rav lja ln im i deli -so začeli v začetku novem b­ ra, s stro jn im i izkopi pa 23. novem bra lani. P ri tem delu jih je ovirala- že obstoječa kanalizacija, saj so mo­ ra li del tem eljev postaviti v globino 6 m. Poleg vsega pa so našli tudi na tem te ren u s ta re grobove. Na gradbišču m ora b iti vse prip rav ljeno — torej dokončano — do »Sejma mode«. PRVE ŠTEVILKE O GRADISU V LETU 1977 Dohodek ustvarjajo tako, da svoje izdelke in sto­ ritve najp re j prodajo. Od tako dobljene p lačane rea li­ zacije (celotnega dohodka) nato odštejejo vse stroške, zlasti za m aterial, in kot razliko dobijo dohodek. Le-tega pa delijo naprej na obveznosti, osebne dohodke in p re ­ jem ke te r sklade. Poglejm o sedaj v gradivo, ki ga je za predhodno o-bravnav-o o gospodarskem načrtu vsake TOZD in GIP G radis skupaj za leto 1977 priprav ila analitsiko-planska služba. Iz tega gradiva izhaja, da načrtu jejo za letos 1111 milijonov dinarjev ali 111,1 s ta rih m iljard dinarjev. P ri predvidenem cel-o-tnem dohodku v višini 4680 milijonov d inarjev tj. p ri znesku, ki se bliža že petim novim m ilijardam , znaša delež dohodka 24 %. Drugače rečeno to pomeni, d a bodo dobro gospodarili v poprečju vselej tedaj, kadar bo od štirih plačanih d inarjev za izdelke ali storitve ostal za dohodek en dinar. Ce k dohodku prištejem o še am ortizacijo nad p red­ pisanim i stopnjam i, dobimo -novi dohodek — po zako­ nu o združenem delu. Ta se predvideva v višin i 1155 m ilijonov dinarjev. P ri natanko 30 m ilijonih predvide­ n ih pogojnih u rah pomeni, da bi najpom em bnejši k a ­ zalnik uspeha, povečani dohodek n a pogojno u ro — PD/ ph. m oral znašati 38,50 dinarjev. Osebni dohodki naj bi znašal-i v povprečju GIP G radis 4700 dinarjev, k a r bi predstav lja lo v p rim erja ­ vi z letom 1976, ko je znašalo poprečje okoli 4200 d i­ narjev, okoli 12%> več. Okr-ogla štev ilka tj. 7000 de­ lavcev bo im el G radis po predvidevanjih v le tu 1977, in to brez delavcev v tu jin i, vajencev in štipendistov, katerih je še dodatnih 1000. Vsak delavec bi m oral tedaj v poprečju vsak me­ sec ustvariti vsaj 13 tisoč d inarjev dohodka in p ri svo­ jem delu uporabiti še to liko sredstev, da b i Gradiß prek njegovega enom esečnega dela lahko obračunal v pov­ prečju 55 tisoč d inarjev celotnega dohodka ali skoraj 300 d inarjev n a uro. Opomba: G ornji sestavki so povzeti iz le tošn je 225. in 226. številke G radisovega vestnika. KAKO POSPEŠITI INTEGRACIJO V SOZD GAST? O tem vp rašan ju ob jav lja GAST — -skupno glasilo organizacij združenega dela GIP Gradis, SGP Slove­ n ija ceste in SG P P rim orje v 3. številk i in feb ruarja 1977 odgovore, ki so jih podali: Vinko F ranjo, se k re ta r OOS SGP Slovenija ceste Janez Raušl, p redsednik konference OOS G IP G ra­ dis Danilo Rem škar, predsednik konference OOS SGP Prim orje Silvo Čotar, glavni d irek tor SGP P rim orje in Ivan Černič, predsednik DS SGP P rim orje »Že iz dosedanjega načina sodelovanja so vidni lepi rezultati, saj smo uspešno sodelovali z delavci G radisa in Slovenija ceste n a velikih gradbiščih nizkih gradenj na širšem področju Slovenije,« ugo tav lja predsednik Danilo R em škar te r m isel zaključuje: »Čas je že, da se tako kom isije kot sam oupravna telesa in družbeno­ politične organizacije končno le dogov-or-ijo, d a naše poslovno-tehnično sodelovanje p reraste v SOZD«. Vsebinsko podobni so tu d i odgovori osta lih našte­ tih predstavnikov. Vsi izražajo p rip rav ljenost vseh treh delovnih kolektivov, da se začeti in teg racijsk i procesi konstitu iran ja SOZD GAST km alu in uspešno uresn i­ čijo. SGP »PIONIR« NOVO MESTO JE VGRADILO Od le ta 1954 dalje v razne ob jek te naslednje koli­ čine osnovnih gradbenih m aterialov: blizu 2 m ilijona m3 agregatov, p reko 40.000' m3 apna, b lizu 60.000 ton že­ leza, več kot 253.000 ton cem enta, čez 100.000 m3 lesa in 106 m ilijonov enot opeke. Novi posli katere je sk len ilo to podjetje po 9. decem bru 1976 do izida jan u arsk e številke BILTENA z investitorji, so: — z Z dravstvenim centrom Novo m esto za gradnjo cen tralne kuhin je — investic ijska vrednost 19,929.753.— din; —• z Zdravstvenim centrom Novo m esto, za prizidek zdravstvenega doma v K rškem — investicijska vrednost 5,650.000.— din; — z L jubljansko banko — podružnico Novo mesto, za gradnjo nove poslovne stavbe — investicijska vred­ nost 38,150.000.— din; — s »Tvornico opekarskih proizvoda Cazin« za grad­ njo »Hale za sušaru« — investic ijska vrednost 9.500.000. — din; — z Vojno pošto Zagreb za dodatna dela p ri gradnji objekta: »SAMAČKI HOTEL« — investicijska v red­ nost 5,924.745.— din; — s podjetjem »UNIKOMERC« Zagreb — za skladišč­ ni ob jek t v Veliki Gorici — investic ijska vrednost 7.879.000, — din; — z Vojno pošto Zagreb, za gradnjo objekta: S tano­ van jska sto lpnica v Cvetnem n ase lju — »C — istok« —investicijska vrednost 51,095.153.— din; —■ s Tvornico glinice »BIRAČ« Zvonnik za gradnjo si­ losa — investicijska vrednost 33,474.347.— din; — s podjetjem »SUNČANA UVALA« M ali Lošinj, za hotelski kom pleks »Sunčana uvala« — investicijska vrednost 202,473.050— din; — z in v estito rji »PREVOZ« Brežice, P IP »PRIVRED­ NIK« B utim ir, ŠIK »GORNJI IBAR« Rožaje, »RA­ FIN ER IJA MODRIČ« Modrici, V P Zagreb, ŽELJE­ ZARA SISAK, Tvornica olovaka Zagreb, za razne objekte izpod 5 m ilijonov din v skupni vrednosti okrog 17,590.000.— din. Struktura gradenj V 30 le tih je SG P PIO N IR Novo m esto gradilo vi­ soke in n izke gradnje. Nizkih gradenj je bilo v celot­ nem sestavu najm an j: 5.8 %, preosta lo pa so visoke gradnje. M ed n jim i je 15,5 % industrijsk ih , 21,1 % sta ­ novanjskih in 13,7 °/o zgradb za trgovino, turizem , šole te r ostalo. IZ RAZGOVORA Z GLAVNIM DIREKTORJEM GP »TEHNIKA« LJUBLJANA GLASNIK, glasilo delovne skupnosti GP Tehnika, L jub ljana p rinaša v januarsk i štev ilk i razgovor z glav­ nim d irek to rjem inž. M arkom Š kerljem o lanskoletnem rezu lta tu dom a in na tujem , o deležu v združenem pod­ je tju GIPOSS, o prim erjav i lanskoletn ih uspehov z ne- katerim id rug im i gradbenim i pod je tji, o problem ih gradnje »B avarski dvor« in o perspek tiv i GP Tehnika. Z lasti iz tega zadnjega dela razgovora povzemamo: »Za le to 1977 predvidevam boljši rezu lta t in večjo zaposlenost. V preteklem le tu smo ob težavah ugotovili naše osnovne šibke točke in če bom o rešili, k ar je po­ zitivno, lahko pričakujem o ugoden rezu lta t za ,Tehni­ ko’, celo boljše rezu ltate ko t d ruga g radbena podjetja. P oudariti želim dva problem a, ki sta zelo močna: Za sedanji obseg del in zahteve bi b ilo potrebno okrepiti tehn ičn i isektor s kadri, p lansk i oddelek z računaln i­ štvom, operativo s terenci in obračunskim i tehniki. Z avedati se moramo, da smo priključili v p re tek ­ lem le tu industrijo keram ike v Trebnjem , ki zahteva vso pozornost, saj je že sam a po sebi veliko podjetje, za katerega bo letos leto, ko se bo moralo organizirati po tehnološki plati. Vso skrb bo potrebno posvetiti tud i TOZD G radbena operativa. Zavedati se moramo, da je osnovna enota p ri gradbeništvu gradbišče. Tam se go­ spodari in navsezadnje še tako dobra adm inistracija ne daje tis tih rezultatov, če n im a ekvivalenta v delovni enoti. Leto 1977 je naše jub ilejno leto. Ustanovili smo ko­ misijo, k i p rip rav lja proslavo 30-letnice podjetja. M i­ slim, da bo obletnica dala poudarek na vlogo ,T ehni­ k e’ v L jubljani, ozirom a poudarila n jen prispevek k razvoju Ljubljane. Menim, da so večja dela na najbolj zah tevnih in reprezen ta tivn ih objektih m esta zgrajena p rav z delavci našega podjetja. Ti objekti se ne ponav­ lja jo in se še nekaj časa n e bodo gradili. V lju b ljan ­ skem in slovenskem prostoru predstav lja jo izjem ne grad ite ljske dosežke.« TEŽAVE GRADENJ V CENTRU (Iz GLASNIKA ja n u a r 1977) Občina L jub ljana C enter ko t centralni del m esta, v k aterem so koncentrirane ljub ljanske in republiške institucije, je po površini najm an jša slovenska občina (okroglih 500 hektarov), sodi pa med naj gostejše zazi­ d an a območja, saj. p rak tično nim a več prostih zazidal­ n ih površin. Znaten del p red s ta v lja tud i staro m estno jedro, k i je gosto zazidano, zato je bila dinam ična s ta ­ novanjska gradnja u sm erjena n a proste površine v ostalih ljub ljansk ih občinah. Poleg tega je staro m est­ no jed ro s svojo bogato a rh itek tu rno dediščino zašči­ teno. Problem atika, ki izvira iz zgodovinskega značaja občine, je močno vp livala na obseg novogradenj. G ra­ dili sm o le posamezne stavbe, ne pa tudi novih naselij, k je r je mogoče uveljav iti racionalizacijo gradnje s t i ­ pizacijo in standardizacijo. V občini je bilo za obdobje 1972 do 1976 predvide­ n ih za izgradnjo 1277 različnih stanovanjskih enot. Od predvidenih 1277 stanovanjskih enot je bilo re ­ aliziran ih 299, 149 pa jih je v gradnji. V tem obdobju je bil zgrajen tud i sam ski dom na Taboru (GP T ehni­ ka) z 288 ležišči oz. 144 garsonjer. Od p lan iran ih lokacij je b ila realizirana samo g rad ­ n ja n a Ambroževem trgu, do zazidave ostalih pa ni p rišlo iz naslednjih razlogov: — postopki p ri odkupih in v zvezi z njim i so iz­ redno dolgi, zlasti sodni, k i tra ja jo po več let; —• vsa sredstva za izdelavo urbanistične dokum en­ tac ije so bila usm erjena v izdelavo regulacijskega n a ­ č rta za celotno območje občine, ki naj opredeli vse za­ zidalne otoke po njihovi funkciji. Ta dokum ent n i bil dokončan; —■ zahteve stanovalcev in lastnikov hiš, ki se za­ ra d i novih gradenj rušijo , so zelo velike in jih je vča­ sih težko izpolniti; — pritožbe stanovalcev, ki se čutijo kakorkoli p r i­ k ra jšan e zaradi večje gostote zazidave; — neurejeno f i­ nanc iran je p rip rave in u re ja n ja stavbnih zemljišč; — izgradnja objektov n a m estnem območju je zelo draga, k e r je v ceno stanovanj v računana tudi cena n a ­ dom estnih stanovanj; — gradbena podjetja ko t nosilci g radnje so se zna­ šla večkrat v nerešljiv i situaciji, k e r so z dejanskim i strošk i g radnje znatno p reseg la cene na kv. m v p r i­ m erjav i s stanovanji v sosednjih občinah; — preveliki odškodninski zahtevki za zem ljišča in ob jek te so narekovali sprem em be zazidalnih načrtov. Z arad i naštetih razlogov se program preteklega srednjeročnega načrta ni realiziral. Šele v sedanjem obdobju lahko pričakujem o h itre jšo izgradnjo na ob­ m očju občine Center. KAJ IZVEMO IZ GLASNIKA IMP? (Januar 1977) Stopamo v trideseto leto Pot, ki jo je IMP prehodil v tre h desetletjih, je pot dela, odpovedovanja in strm e rasti. Iz skrom nih začet­ kov sm o se razvili v eno naj večjih m ontažnih podjetij v Jugoslaviji, za katerega niso pretežke n iti najbolj za­ h tevne naloge. Z dobrim delom je postalo naše im e znano tud i n a tujem . Razvoj lastne proizvodnje pa nam je omogočil, da danes na številnih gradbiščih vg ra ju je­ jo naše proizvode. Podpisali smo pogodbo za gradnjo slovenskega p li­ novodnega omrežja, p rav tako bomo sodelovali p r i g radn ji številnih drugih objektov. Mesto, ki smo si ga u stva rili m ed montažnim i podjetji, m oram o obdržati. To pa bomo dosegli edino z vestnim in vztra jn im de­ lom. (Iz uvodnika izpod peresa glavnega d irek to rja S tanka K rum paka). Sodelovanje s fakulteto Začel se je sem inar za naše delavce. Sem inar je na željo IM P priprav ila F aku lte ta za elektrotehniko, in sicer k a ted ra za regulacijo in elektrom agnetne p re tv o r­ n ike energije, nosi pa naslov: P ro jek tiran je in g radn ja industrijsk ih avtom atskih d ig italn ih krm ili j. 53 slu ša­ te ljev bo ob petk ih in sobotah prihodnje t r i mesece po­ slušalo predavanja, sodelovalo n a sem inarjih in ekspe­ rim en taln ih vajah. Po zaključku sem inarja bo faku l­ te ta izvedla teste, ki pa ne bodo osnova za izdajo n i­ kak ršn ih spričeval, am pak bodo slušateljem pokazali, kaj so na sem inarju pridobili, p redavateljem p a bo to prikaz uspešnosti njihovega dela. G re torej za resnično dopolnilno izobraževanje ob delu. Posebna anke ta pa naj bi odgovorila o bodoči obliki ta k ih sem inarjev, ki jih fak u lte ta nam erava še p rire ja ti in razvijati. Semnarja se udeležujejo delavci, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo im delajo kot projektanti, kon- strukterji, operativci, vodje priprave dela, tehnični kontrolorji, razvijalci, vodje delavnic itd. Cena sem inarja za vsakega udeleženca je 5000 din. Strešne klima centrale, naš novi izdelek omogočajo p rih ranek časa te r zm anjšujejo celotne s tro ­ ške. S trešne klim a centrale p redstav lja jo tovarniško za­ k ljučene prezračevalne oz. k lim atske naprave, nam e­ n jene za zunanjo montažo te r jih dobavljam o kot m on­ tažno p rip rav ljene enote z gotovim i cevnimi prik ljučki, no tran jo instalacijo, električno, regulacijsko in hladil- niško opremo, k a r vse je m ontirano in preizkušeno v tovarni. O bičajno tak e centrale kot zaključene enote tra n s ­ portiram o s kamionom te r jih z dvigalom postavim o na že p rip rav ljen osnovni okvir n a strehi. Za povezavo zračnih kanalov, električnih prik ljučkov in cevovodov porabim o le nekaj ur, nak a r je s trešn a k lim a cen tra la p rip rav ljen a za obratovanje. P o navedbah tu je lite ra tu re se zm anjšajo celotni stroški do 25 % v p rim erjav i s p ripravo prostora za klasično izvedbo klim atske naprave, pa naj bo to v sa ­ mi stavbi ali pa na streh i stavbe. Dodatno m oram o se­ veda upoštevati še p rih ran ek pri koristno uporabljivem prostoru, ki ga pridobim o s postavitvijo tak e strešne klim a centrale na prostem . Sodelovali smo pri gradnji hladne valjarne na Jesenicah Bili smo med glavnim i dobavitelji elektrcnopreme, saj smo dobavili s tikalne celice, tra f o postaje, kom pen­ zacijo, izvršili večino del n a visokonapetostnem om rež­ ju , razsvetljavi hal — elektroinstalacij, ven tilacije in ogrevanje hal, elektro instalaciji vodikam e, butanske postaje itd. Za hladno va ljam o smo pro jek tira li tra fo postaje in druge objekte. Sodelovali smo pri monitaži strojnega dela te r za stro jn i del dobavili še akum ulato rje za zrak, betonski uparjevalec in ventilatorje. Največ dela p ri g radn ji hladne v a lja rn e so opra­ vila naslednja dom ača podjetja: GIP Gradis Jesenice za vrednost 95 m ilijonov din, M etalna M aribor za 93 m ilijonov din, H idrom ontaža M aribor za 46 m ilijonov din, IM P L ju b ljan a in M ari­ bor za 30 milijonov din, SGP P ro jek t K ranj za 29 m ili­ jonov din, SGP Sava Jesenice za 26 m ilijone v din, PALK Šibenik za vrednost 21 m ilijonov din. Za opravljeno delo p ri g radnji h ladne v a lja rn e B e­ la je dobil IMP posebno priznanje. Kakšna dela smo dobili na Lošinju? Investitor je : Sunčana uvala, pod je tje v u stanav­ ljanju . G radbeno pod je tje kot generalni nosilec del je SGP P ionir Novo mesto. P ion ir je poveril kom pletne in s ta ­ lacije IMP v vrednosti 18 m ilijonov din za elektromom- tažna dela in 22 m ilijonov din za stro jne instalacije te r opremo. K ratek opis investicije: Vrednost: 280,000.000 dim z opremo, b rez 200,000.000 dinarjev, Število objektov: 17, od tega skupina A in B po 5, s 4 veznimi objekti, Veli žal, ob jek t C, p linska po­ staja. K apacitete: 1700 postelj, vse v sobah visoke B k a­ tegorije. Opis objektov: Skupina A: p redv idena za zimski turizem , 4 po­ ste ljn i objekti, peti ob jek t delno posteljn i; bazen z ogrevano morsko vodo, restavracija , kuhin ja , recepci­ ja, kavam a. Skupina L: predvidena za letn i turizem , n i ogreva­ na, je tud i brez bazena. V vsaki skupini je 436 sob in 4 apartm aji. Veli žal: zabaviščni del s kegljiščem , restavracijo . O bjekt C: servisni del: p redprip rava hrane, h lad il­ nice, pralnica, ko tlarna, TP 3 X 630 kVA. Igrišča: golf, minigolf, tenis, otroška igrišča. V se­ stavu črpališče m orske vode (Jeklo Ruše) in črpališče odpadnih vod, k i črpa fekalije 500 m v m orje. Z unanja ured itev : razsvetljava g lavnih dovoznih in sprehajaln ih poti. Pričakujemo uspešno poslovanje Tudi GLASILO KONSTRUKTORJA št. 1/77, k a te­ rega izdaja delovni kolektiv SGP K onstruk to r M ari­ bor, objavlja odgovore glavnega d irek to rja inž. F ranca ŠUŠTERŠIČA na nekaj vprašanj v zvezi s posl ovan jem delovne organizacije v preteklem le tu te r s pogledi na delo v letošnjem letu. Med drugim je dejal: »Pred nam i je v rs ta odgovornih in zah tevnih na­ log. Navedel bom le neka te re od njih. Osnovna naloga je prav gotovo dosledno uresničevanje skupno postav­ ljenih p lanov s posebnim poudarkom n a realizaciji in ak tiv iran ju investicij v skladu z razvojnim program om in na podlagi razčiščenih dohodkovnih odnosov. O rga­ nizacija strokovno visoko produktivn ih služb bo osno­ va za izvedbo ostalih nalog na področju ureditve po­ ložaja delovne organizacije na domačem in tu jem trž i­ šču z zagotovitvijo zadostnega obsega del za bistveno povečane zmogljivosti. Razvoj visoikoproduktivnih teh ­ nologij in zagotovitev strokovnega razvo ja vseh s tro ­ kovnih in d rug ih kadrov, bosta v osp red ju naših napo­ rov v letošnjem letu. P ri tem n e bomo smeli pozabiti n a stim ulativno nagra jevan je in pa seveda na poglab ljan je m edseboj­ nih odnosov. Lansko leto je bilo zelo razgibano ne samo v gradbeništvu, tem več v celotnem gospodarstvu in tudi v družbenih dejavnostih nasploh. K aj je bilo vzrok temu, lahko v kratkem povem takole: v rs ta adm ini­ strativn ih posegov v gospodarstvo je im ela za posle­ dico zm anjšano investicijsko dejavnost, nove odnose v ugotav ljan ju in delitvi dohodka in s tem v zvezi v ugotav ljan ju uspešnosti poslovanja posam eznih TOZD, DO in SOZD. Poleg um iritve v investicijsk i dejavnosti, je stagnirala tu d i stanovanjska g rad n ja in to iz razn ih vzrokov. Ne bi jih našteval. Z aradi om enjenega je p ri­ šlo med izvajalci do konkurence, ki pa ni bila posledica boljših proizvodnih pogojev ponudnikov, tem več prej nervozne borbe za delo. Komu je to .koristilo ni treba poudarjati. G radbincem vsekakor ne. K ljub tem u ocenjujem , da smo lansko leto za­ ključili uspešno. Za letošnje leto pričakujem o rahlo poživitev investicijske, žal pa ne tu d i stanovanjske graditve.« V zvezi z izvajanjem del v inozem stvu, po opustit­ vi dela v ZR Nem čiji in F ranciji te r velikem zm anj­ šanju dela v A vstriji je nadaljeval: »Čeprav se z inozemsko dejavnostjo bavim o pri podjetju že več kot 10 let, so pred nam i še številna od­ p rta vprašan ja , ki jih ni moč rešiti čez noč. Deloma jih rešujem o sam i, v veliki m eri pa se naslan jam o na so­ delovanje Im osovih strokovnjakov, ki se z visoko mero strokovnih izkušenj že dolga le ta ukvarja jo z raziskavo razn ih tržišč, na k a te ra se usm erjam o. Uspeli smo že dobiti prvo delo n a M adžarskem in r a ­ čunamo, da se bodo postopom a odpirala tud i d ruga tržišča. V sako delo bomo p red pričetkom tem eljito p ro­ učili, sodelovali pa bomo z vrsto kv alite tn ih p a rtn e r­ jev, s katerim i se bomo strokovno dopolnjevali. Sploš­ na družbena tendenca je nam reč enotnejši nastop v tujini, kot smo ga bili vajen i doslej.« IMOSOV DELEGAT POROČA Kot delega t delavskega sveta SOZD ZIG P IMOS sem prisostvoval na šestih sejah. Iz zadn je seje poda­ jam nekaj najpom em bnejših točk: 1. O bravnavali smo sprejem sam oupravnega spo­ razum a o osnovah srednjeročnega p lan a razvoja SOZD ZIGP IMOS. Načeloma smo se strinjali, z vsebino. S stran i SG P K onstruk to r smo dali p ism ene pripombe. Po debati sm o sprejeli sklep, o sp re jem u tega samo­ upravnega sporazum a, s pogojem, da se p red sprejem om tega S. S. srečajo predstavnik i IMOS, Inženiringa in SGP K on stru k to rja in uskladijo isvoja stališča, nato bo delavski svet DO K onstruk to r ta stališča potrdil in dal na zbore delovnih ljudi. 2. Zelo pom em bna je bila tr e t ja točka dnevnega reda: sp re jem sam oupravnega sporazum a o združeva­ n ju dela u stvarjenega dohodka. Tudi p ri tej točki smo dali p ism ene pripom be naše DO. Tudi tu je bil podan predlog, da se sestanejo p redstavn ik i in nato uskladijo nerešena vprašanja. 3. Na tej seji smo obravnavali prošnjo za sprejem v ZIG P IMOS, SGP Tržič iz Tržiča te r P ro jek t — pod­ je tje za p ro jek tiran je in inženiring Maribor. S trin jali smo se in prošnja je bila oddana v nadaljn ji postopek. 4. Na dnevnem redu seje je bil podan rezu ltat de­ vetm esečnega poslovanja, katero je bilo ocenjeno za­ dovoljivo. GRADBINCI SO SE V POSOČJU DOBRO IZKAZALI »Prispevek vse slovenske gradbene operative in B iroja gradbeništva p ri obnovi naše občine je nep re­ cenljive vrednosti. O rganizacija in pristop k delu je poleg sposobnosti zahteval visoko stopnjo zavesti, k i ste jo v celoti uresničili. V izredno kratkem času in v nemogočih delovnih pogojih je bilo opravljeno delo, ki bo nosilo tra jen pečat so lidarnosti in prizadevnosti sam oupravnim socialističnim družbenim odnosom. Ne najdem o besed s ka terim i bi se vam zahvalili, k a jti delo, ki je bilo opravljeno se vidi, še bolj pa v kakšn ih pogojih so b ila dela opravljena. Še enk ra t vas v ljudno prosimo, da prenesete tovariške pozdrave in toplo zahvalo za opravljeno delo in solidarnostni od­ nos do tolm inske občine.« G ornje navajam o iz p ism a predsednika skupščine občine Tolmin A ntona L adava, dipl. polit., ob prilik i le tnega plenum a ustanovite ljev B iroja gradbeništva. Enako Odbor za ugo tav ljan je in odpravo posledic po tresa n a Tolminskem v pism u v zvezi z nadaljeva­ n jem akcije v letošnjem le tu piše m ed drugim: »Zgrajeno je 475 m ontažnih hiš in sanirane 903 stanovanjske hiše. S tem pa je izpolnjen postavljeni cilj za leto 1976 — zagotovitev nu jne prezim itve ob­ čanov. Z izvršenim i del smo rešili 28 % od potresa po­ škodovanih 6178 domov. V le tu 1977 moramo z vso odgovornostjo nadaljevati začeto delo in končati sana­ cijo poškodovanih objektov, razen tega m oram o zgra­ d iti nove hiše občanom, ka te rih hiše so za rušenje, če n jihov problem ni bil rešen v le tu 1976.« Ob navedbi teh odlomkov iz obeh pisem je treba spom niti, da je bilo predhodno za popis škode in pri- p rip rav e sanacije na te renu okrog 60 gradbenih s tro ­ kovnjakov, m edtem ko je v sam i gradnji bilo povpreč­ no 2500 gradbincev. P rogram za leto 1977 obsega: občina Tolmin 157 m ontažnih novih objektov (z gradbeno operativo), 170 klasičnih novih objektov (z gradbeno operativo), 118 objektov novih — g ra jen ih v lastni režiji (stro­ kovni nadzor), 576 objektov, san iranih s pomočjo operative, 411 objektov, san iranih v lastn i režiji (strokovni nad ­ zor), 118 objektov še neopredeljeno. občina Nova Gorica 300 objektov I. kategorije — sanacija 290 objektov II. kategorije — sanacija + 125 objektov novih (od tega 50 %> montažnih, 50 c/o masivnih). O perativa bo sodelovala tud i p ri novogradnjah drugih objektov izven stanovanjskih . Letošnje sodelovanje gradbincev bo letos na pod­ lagi dosedanjih izkušenj še bolj organizirano, ob bolj p rip rav ljen i dokum entaciji in čimveč na podlagi skup­ n ih dogovorov in pogodb m ed neposredno zain teresi­ ranim i. B O G D A N M E L IH A R INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVIII 1 Serija: PREISKAVE JANUAR 1977 Povečanje nosilnosti armirano-betonskih kolov z razširitvijo njihovih pet ob uporabi razstreliva 1. UVOD Z nano je dejstvo, da je nosilnost arm iranobeton­ skega kola ali pilota odvisna predvsem od njegovega preseka in raste s kvadratom prem era kola. Razen te ­ ga pa je nosilnost odvisna tu d i od tren ja med obodom kola in zemljino, ki ga obdaja. T ren je pa je večje v prim eru, če je večja površina ali obod kola. Z razširitvijo pete kola se poveča njegov prem er in obod te r s tem bistveno tudi njegova nosilnost. V prim eru povečane nosilnosti posameznih kolov pa je omogočeno zm anjšanje števila kolov in s tem poceni­ tev gradnje. Razširitev pete kolov lahko izvedemo s specialno vrtalno krono, ki posnem a spodnji del v rtin e in s tem povečuje prem er kola. Z F A Z A J-FAZA W. FAZA S l ik a 1 Sodelavci TOZD G eotehnika Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij iz L jub ljane pa smo za raz­ širitev pet arm iranobetonsk ih kolov uporab ili in izra­ bili moč detonacije razstreliva in s tem bistveno pove­ čali njihovo nosilnost in sk rajšali čas dela. V svetu je takšna m etoda d e la sicer že znana. Z nana pa je tudi iz skopih opisov v ustrezni strokovni lite ra tu ri. Ni nam pa znano, a li se je p r i nas že uporab ljala . Iz teh vzro­ kov bomo na k ra tko opisali način dela, k i smo ga izva­ ja li na nekem ob jek tu v L jubljani. 2. PRINCIP DELA R azširitev p e t arm iranobetonskih kolov z uporabo razstreliva lah k o razdelim o v več faz dela. Shem atično bi si vseh šest faz dela sledilo kakor kaže slika 1. I. faza: Vrtanje vrtine V rtine globine 7 m etrov smo v rta li z v rta lno gar­ nituro firm e W irth in s sp iraln im svedrom , Katerega krona je im ela p rem er 44 centim etrov. Zem ljina, v ka­ tero smo v r ta li v rtine , je b ila sestav ljena iz nasipa ogorkov, opeke, gline, peska in podobnih nenasiln ih in sorazm erno rah lih m aterialov. To n asu tje je segalo do globine prib ližno 7 m etrov, n a kateri so se pričele po­ jav lja ti s red n je goste p lasti proda. Sam o v r ta n je v r tin om enjenega prem era ni p red­ stavljalo z ozirom n a rah lo zem ljino posebnih proble­ mov in je potekalo sorazm erno hitro . II. faza: Zacevitev vrtin P reprečitev krušen j a sten v rtin smo izvedli z za- cevitvijo. Z arad i zm an jšan ja stroškov in le začasne funkcije smo uporab ili za zacevitev posebne kartonske cevi p rem era 40 centim etrov. Naloga teh cevi je b ila to­ rej, da se stene v rtin zavaru je jo le toliko časa, da se v njej nam esti arm atu ra , razstrelivo in nalije beton. S l ik a 3 III. faza: Vlaganje armature in razstreliva v vrtino U strezna arm atu ra v obliki spirale je bila izde­ lana v specializirani delavnici in dostavljena na delo­ višče. N a delovišču se je že nahaja lo dvigalo in zaradi S l ik a 2 tega v lagan ja arm atu re v v rtino n i p redstav lja lo nobe­ nega posebnega problem a. P red vstavitv ijo arm atu re v vrtino pa smo na spodnjem koncu le-te p ritrd ili v p rip rav ljeno ležišče ustrezno mino, ki je bila povezana z električnim k ab ­ lom večje dolžine kot pa je globina vrtine. IV. faza: Zalivanje vrtine z vloženo armaturo in mino z betonom P ri zapoln jevanju v rtine smo uporabili visoko kv a­ lite tn i beton (MB 400), ki je b il izdelan v betonarn i in p rip e ljan n a delovišče v specialnem vozilu (hruški). P ri betonu je bila predvsem pom em bna povečana ko­ ličina vode. Z njo je bila dosežena dobra zapolnitev vseh praznin in tu d i zapolnitev povečane prostornine zaradi delovanja moči razstreljiv v tren u tk u detona­ cije. V. faza: Aktiviranje razstreliva Razstrelivo v m ini, ki se n ah a ja na d n u vrtine , je prek električnih detonatorjev in električnega kab la po­ vezano s površino in zalito s tekočim in svežim beto­ nom. Konce kab la n a površini smo p rik ljuč ili n a elek­ trični strojček za ak tiv iran je min, potem ko smo z u st­ reznim i apara ti ugotovili brezhibnost m ine. V tren u t­ ku ak tiv iran ja razstre liva je v dnu v rtine zarad i delo­ v an ja razstreliva nas ta la razširitev pete, ko jo je v naslednjem tren u tk u zalil beton, naha ja joč se nad mi- S l ik a 6 S l ik a 7 no. K olikšna je b ila razširitev pete, je bilo mogoče sklepati iz znižanega n ivoja betona n a u stju vrtine. V elja pripom niti, da so bile detonacije razstreliva neslišne zarad i sorazm erno velike globine in jih oko­ ličani sploh niso zaznali. D etonacije je bilo mogoče za­ znati le iz slabotnega potresnega sunka v neposredni bližini v rtine . Potresne sunke smo tu d i m erili z u st­ reznim i ap a ra tu ram i v razdalji ca. 14 m etrov od mesta m in iran ja. N a tej razdalji ap a ra tu re sploh niso regi­ s tr ira le teh sunkov zaradi n jihove neznatne in tenzite­ te. S lika 6 prikazu je tren u tek ak tiv iran ja razstreliva. VI. faza: Dolivanje betona po aktiviranju mine Po ak tiv iran ju m in se je znižal nivo betona za to ­ liko, kolikor je znašala razširitev pete arm iranobeton­ skega kola. To m anjkajočo količino betona smo dopol­ n ili do v rha ustja v rtin e in iz višine izpraznjevalnega dela v rtine sklepali n a velikost razširitve pete. (Se nadaljuje) Danilo Belšak, dipl. inž. emona ljubljana turistična agencija GLOBTOUR Globtour je razmeroma mlada turistična agencija, ki pa se zadnje čase poleg inozemskega turizma vse bolj uveljavlja tudi na področju domačega turizma. Razen vseh opravil v zvezi z domačimi turisti (izleti po domovini in zamejstvu, letni oddih, prodaja vseh vrst vstopnic itn.) smo se posebej posvetili strokovnim poto­ vanjem. Iz tega je nastalo lepo sodelovanje z Zvezo grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije. V skupnem nastopu bosta ZGIT in Globtour letos organizirala naslednje stro­ kovne ekskurzije: Mednarodna gradbena razstava, Utrecht (NL), 29. 3.—1. 4., letalo Strokovno potovanje po Sovjetski zvezi, 14.—19. 4., letalo Beograd—Bar, v aprilu in septembru, 2 dni, žel. - letalo Češkoslovaška, strokovna ekskurzija, avtobus, 5 dni Jönköping (S), »ENTEXPO«, mednarodni sejem gradbeništva in konstrukcij, 19.—22. maja, letalo Gradnja mostu na Krk, v septembru, avtobus, 2 dni Strokovno potovanje po Sovjetski zvezi, september, 5 dni »SAIE«, Bologna, avtobus, 2 in pol dneva, 6.—8. oktober 1977 Beograd, ogled novogradenj, letalo, 1 dan, oktober Objekt za pripravo tehnološke vode v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj Krško Zavod za urbanizem Maribor n. sol. o., TOZD Biro za projektiranje in inženiring b. o. Maribor, Ulica Vita Kraigherja 10 Dejavnosti: — znanstveno-raziskovalno delo — oskrba s pitno in tehnološko vodo — čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih vod — dispozicija odpadkov — kanalski sistemi — programiranje prometa in projektiranje cest — vodenje investicij, investicijski programi — investitorski in izvajalski inženiring. Na osnovi lastnega raziskovalnega dela smo razvili samo­ stojen koncept čiščenja odplak na principu aerobne sta­ bilizacije blata, ki je racionalen v širokem spektru od 100 do 500.000 enot. Jugoslovanski svet za varstvo in napredek človekovega okolja nam je za inovacijsko rešitev čiščenja odpadnih voda podelil srebrno plaketo.