cp
tZ *

Po»am<
Ww« fettina lisiu : Celo leto 80 din., pol Iela 41 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din.
■»•n Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-MÜ til oznanila se zaračunajo po dogovoru ;
Upwnmlétvo sprejema naročnino, Inserat« Sleođoisen političen list sa slovensko ljudstvo
in reklamacije.
Poštnina plačana v gotovini
.Naša Straža" izhaja v pondeljek, sred« Is petek. Uredništvo in upravnlitvo Je v Ma* boru, Koroška ceda št 5 Z uredništvom «• more govoriti vsaki dan «amo od 11. éo 1& are.	Rokopisi se ne vratae.
Nezaprte reklamacije »o pošblne prost« Telefon tnterarban ft 111
35. številka.	MARIBOR, dne 15. maja 1925.	Letnik I.
Premalo delavnosti in odpora.
Med nasprotniki samostojnih demokratov ali mla-dinov je veliko premalo delavnosti! — To je prav dobro ugotovil in razložil le dni »Narodni dnevnik«.
Mnogoštevilni nasprotniki mladinov ali Žerjavov-cev pa niso samo premalo delavni, ampak tudi premalo odločni in odporni. Mladini so že neštetokrat prelomili dano besedo, varali in lagali kruto in brezobzirno preganjajo ne samo odkrite politične nasprotnike, ampak tudi vse one, ki se jim brezpogojno ne udajo, narodnemu gospodarstvu delajo ogromno škodo, cinično kršijo in zametujejo najosnovnejše temelje človeškega in družabnega sožitja, a še vendar oblastno in širokoustno nastopajo ter imajo, na svoji strani poleg onih, ki so prisiljeni in-podkupljeni, še, vedno precejšnje število zaslepljencev in lahkovernežev. — Kako to, zakaj? — Za to, ker velikanska večina vseh nasprotnikov mladinov ni dovolj delavna in odporna!
Da so mladini čislo navadna teroristična družba, nekaj takega, kar se razume pod teroristično »čeko«, ni težko spoznati. Mnogoštevilni to bridko občutijo, potrebno bi pa bilo, da se to temeljito razloži in objasni tudi vsem onim, ki terorja sicer še niso sami občutili, a so pred njim v stalni in največji nevarnosti.
Mladini so zelo delavna teroristična organizacija. V delu so centralizirani pod eno samo komando in spretno so razdeljeni na najrazličnejše »sekcije«. Ena »sekcija« razdira gospodarske, druga prosvetne in celo dobrodelne ustanove, tretja je za pretep, četrta za ova-du-štvo itd., posamezni zaupniki mladinov pa imajo nalogo in navodila za ogrožanje, oškodovanje in uničevanje nasprotnikov na vseh koncih in krajih. Po mestih se celice večje samostojno-demokratske družbe vrinejo v vsa društva in kroge od velike stanovske organizacije pa do zadnjega zabavnega krožka, na deželi pa posamezni eksponenti rovarijo in spletkarijo pri posojilnici, bralnem društvu itd., ravno tako kakor med gostilniškimi krožki. Vsakega nepristaša vneto zalezujejo, da bi ga pridobili ali pa oškodovali, če bi bil nepristopen ali pa celo nevaren.
Mladinska teroristična družba mnogo dela, veliko število njenih nasprotnikov se pa eelo slabo brani, kaj še le da bi delalo proti njej.
Sramotne čine svoje politike, kakor, persekucije uradništva, zapravljanje narodnega premoženja, škode in zapreke narodnemu gospodarstvu, besedolomstvo itd., obdajajo in spremljajo mladini s silno ploho največjih laži. Centralna komanda izda nalog, naj se laže, na veliko laže, da bo od tega gotovo nekaj ostalo, — in takoj začnejo vsi podrejeni od lista pa do zadnjega agitatorja silno tekmovati v laganju in varanju. Ivo se sedaj uradnike preganja in prestavlja iz političnih razlogov, se brezvestno laže o strašnih persekucijah jjgd Davi-do-vičevo vlado, ko se delovnim slojem nalagajo nova bremena, ko se goljufa uradnike, upokojence-, invalide in druge, se laže; da so vsega tega drugi krivi, ko se nasprotniku krade čast in premoženje, se vpije, da drugi to delajo in tako gre to naprej v pričakovanju, da od velikega in mnogoterega vedno nekaj ostane in pa —• da se organizirani liaži in sili ne bo znala postaviti organizirana resnica in p Čaviča nasproti.
Da se mladinom teroristom ta pričakovanja v mnogem izpolnjujejo, leži vzrok m krivda na tem, da veliki večini nasprotnikov, poštenjakov in tudi žrtev še primanjkuje na delavnosti, odločnosti in na slogi.
Krediti marib. velikega
župana.
Upit
narodnih poslancev Ivan V e s e n j a k a, Franjo Ž e b o t a in. VI. Puš e n j a k a na g. dr. M. Stojadinov-iča, ministra financ in g. Božo Maksimoviča, ministra notranjih zadev, o uporabi kredita za mariborsko oblast od strani gospoda velikega župana v Mariboru:
Gospod minister! Ako smo točno obveščeni, je g. minister financ otvoril kredit za pripravljalna dela pri; vel. županstvu v Mariboru v znesku od 300.000 din. Gotovo je ta svota v prvi vrsti na-me-njenna za adaptacije in za inventar pisarn ter vseh del, ki so za funkcijoniranje mariborske oblasti potrebne.
Vsak obskovalec uradniških prostorov velikega županstva pa opari, -da uradnnik-i nimajo ne zadostnega števila miz, ne omar v svojih uradnih prostorih, opazi pa tudi, da se veliko dvorišče uradne palače prav luksur-ijoz-no preurejuj-e. Ustvarja se v njem -luksuzni vrt, zraven se gradi lopa za dva avtomobila in -posebej še zelo strokovno prireja prostor za tennis-igro.
Gotovo je, da niti luksurijozni vrt, niti garaža za dva avtomobila nista potrebna za točno uradovanje maribor-
ske oblasti. Naravnost neumestno pa je, da se v dvoru uradne državne palače ustvarja tako drag tennis-prostor.
Ker je malo verjetno, da bi sedanji g. veliki žu-pan žrtvoval za zgoraj navedene priprave svoje privatno -premoženje in je upravičena sumnja, da se uporablja denar iz zgoraj omenjenega- -otv-orjenega kredita, zato vprašamo:
1.	Ali je g. ministru znano, kako se vršijo pripravljalna -dela za urade mariborske oblasti?
2..	Ali je voljan preiskati, -iz kakšnih virov se našteta
Ko se je -pondeljkova seja narodne skupščine v znak žalosti radi smrti bivšega -podpredsednika skupščine Ljube Bakiča odgodila, se je vršila
skupna seja radikalov in samostojnih demokratov
radi volitve upravnih članov -državne hipotekarne banke. Ob tej priliki so privrela na površje zelo važna vprašanja. Dočirn so samostojni demokrati zahtevali, naj zasedejo upravni odbor državne hipotekarne banke -poslanci vladne večine, se je mnogo radikalsfeih poslancev -odločno izjavilo proti temu.
O korupciji
s-e je na tej seji -mnogo govorilo in razni radikalni govorniki! so povdarja-li, -da se je veliko predaleč zašlo s tem, da imajo- poslanci še najrazličnejša postranska mesta in zaslužke. Nekateri govorniki so prav dobro zadeli, ko so trdili, da se svet že smeji, ko čuje naziv »radikalni poslanec«, ker je to vedno zvezano z najrazličnejšimi slneku-rami. S tem je treba nehati in zato so bili radikali soglasno za to, naj upravni odbor zasedejo izključno sami nepari amen tar ci.
Odpor samostojnih demokratov
ni prav nič zalegel in končno se je le to sporazumno uredilo, da se je -iz vrst poslancev vladne večine izvolil odbor 15 -članov, ‘ki naj -predlaga člane upravnega odbora hipotekarne banke. Ta odbor se je takoj sestal na seji in
politične vesti.
Narodna skupščina se je v torek nadaljevala v znamenju boja za enakopravnost slovenskega jezika, v sredo in včeraj so bile pa na dnevnem redu važne interpelacije opozicijon-alni-h poslancev. Odgovori ministrov so po večini plitvi in neresni. Radikalno vodstvo s Pa-šičem na čelu kaže namene izvršiti svoje načrte brez parlamenta in odgoditi sporazum s Hrvatsko seljačko stranko. — V sredo je bila seja načelnikov bloka narodnega sporazuma in pričakuje se, da se bo opozicija poostrila proti načinu, kako sedanja vlada vodi našo zunaj o in notranjo politiko.
Anketa o hrvatskih mandatih. Parlamentarna anketa -pod predsedstvom dr. Laze Markoviča je v Zagrebu dokončala svoj posel -in ko so se njeni sklepi držah v tajnosti, je bilo vendar dovolj značilno za izid njenega dela -dejstvo, da so se nekateri sklepi sprejeli soglasno. Že ko so se zasliševali sedanji in -tudi bivšii Radičevi poslanci, je bilo jasno, da. anketa ne more potrditi -policijskih ovadb, ki so skušale predstavti-ti- Radičevo stranko kot sestavni del ali kot članico komunistične internacijonale. Celo bivši -poslanec Lovrekovič, ki je pri zaffa jih volitvah na svojo roko nastopil proti Radičevi stranki, je podal pri zaslišanju izjave, ki se popolnoma strinjajo s tem, kar je vodstvo HRSiS že od nekdaj: -izjavljalo o odnošajih stranke do moskovske kmetske in do komunistične internadijonale. Lovrekovič, Jelžabet-ič in vsi drugi bivši Radičevi poslanci so soglasno izjavljali, da že tedaj, ko je Radičeva stranka priglasila svoj vstop v rusko kmetsko internacijo-nalo, ni bilo niti govora o tem, da bi spremenila svoj -program, odnosno da bi se približala komunistični i-nternacijonali. V splošnem pa seljak itak -ni komunist in najmanj bi bil za komunizem dovzeten hrvatski kmet. Člani ankete so pri svojih izletih na deželo imeli tudi dovolj prilike raz-govarjati se s hrvatskim! krneti in povsod so slišali:	Mi
smo Hrvati in ne komunisti! Ne samo bivši poslanci, ki so že davno nastopili- proti Radiču, ampak tudi ljudje iz naroda so članom -ankete zatrjevali, da ob vstop-u HRS-S v kmetsko internadjonalo ni -nihče niti razlagal, niti razumel komunizma, ampak da se: je pristop izvršil sa-mo v znak protesta proti oblastnikom v Beogradu, -ki nočejo upoštevati -delavnega ljudstva in njegove demokracije. Bivši poslanci so vsi izjavili, da so nastopili proti Radiču samo vsle-d njegove oblastnosti in samovolje napram starim in zaslužnim članom stranke. Anketa je svoje poročilo glede verifikacije preostalih 24 hrvatskih mandatov najbrže že izročila predsedništvu narodne skupščine. Stvar bi se lahko torej vsak čas rešila, če ne bo vmes zopet navadnega in preračunanega radikalnega zavlačevanja.
3.	Ali je voljan ukazati, da se ustavi delo na takšnih napravah in klicati na odgovor -podrejene organe, -posebej pa še g. velikega župana, ako se uporablja denar naših davkoplačevalcev na takšen način?
4.	Ali je g. minister voljan odrediti, da se iz določenega kredita -plačajo za izvršena dela obrtnikom dolžne svote?
Prosimo v smislu poslovnika za narodno skupščino ustmen odgovor v zbornici. »
je zopet debatiral o tem, ali naj- pridejo v bančni upravni odbor parlamentarci ali ne. Radikali- so zopet odbili zahtevo samostojnih demokratov in tako pridejo v upravni svet res samo neparlamentaren
Radikalski -odpor proti sdnekuram -poslancev, v kolikor je hvalevreden, se pa ne sme smatrati- kot pravi odpor proti korupciji. Svetu -ni mogoče zameriti, če si -vse skupaj tolmači s tem, da so -pravi k-orupcijortisti že dosegli vse, kar so hoteli in -da sedaj proti sinekuram samo vsled tega nastopajo, da bi jih drugi manjši in začetniki ne mogli dohiteti. V -pogledu enakopravnosti pa sklep glede upravnega sveta hipotekarne banke, tki na ipap-irju posluje za celo državo, nima prav nobene veljave, kajti ravno tako, kakor bi -parlamentarci iz vladne večine v tem odboru delali samo za Srbijo in v prvi vrsti za Beograd, tako delajo to-tudi izbrani neparlamentaren
Predsedstvo radikalnega kluba.
■ Ko se je rešila zadeva bančnega upravnega odbora, so se radikali takoj lotiti preureditve svojega kluba. Za predsednika so izvoliti Ljubo ŽiVkoviča, katerega je Pašič Ikot znano šele pri teh volitvah zopet po dolgih letih spravil na površje.
Pri vseh radikalnih razpravah in korakih je značilno, da se nikdar niti z imenom ne imenuje Ljuba Jovanovič -in še par drugih radikalov, ki so poprej nekdaj kolikor toliko kazali voljo za sporazum, pa naj si bo to narodni ali pa strankarski.
Značilna izjava radikalnega prvaka o Prihičevičevem zagrebškem glasilu. Med člani anketnega odbora, fei je -preiskoval zadevo z neverificiranim! Radičevimi mandati, je bil tudi znani radikalni prvak pop dr. Voja Janjič. Člane anketnega odbora je povabil na večerjo Radičev mecen Prpič. Radi te večerje, ki je radikalom prav dobro teknila, so se močno razburiti samostojni demokratje. Pribičevi-čeva glasila so ostro napadala vse radikale, ki so večerjali -pri Prpiču. Zagrebški novinarji so vprašali po teh napadih dr. Janjiča, ali je njemu znano, kako se je zagnala v radikale Pri-bičevičeva zagrebška »Riječ«, ker so se odzvali Prpičevemu povabilu. Dr. Janjič je na to vprašanje odgovoril: »Citai sem-. Cud-no se mi pa zdi, ker ravno zagrebška »Riječ« -piše, da je Prpič korupcij-onist, a še bolj čudno je, ker nas napada »Riječ« radi tega, da smo se odzvali iz udanost-i- nedolžnemu vabilu, ko vendar ravno Pribičevičeva »Riječ« ne bi mogla izhajati brez -— korupcije 1«
Naša pogajanja z Grčijo. V pogajanjih med našo državo in Grčijo zadnji čas prav često zmanjkajo informacije in naši -delegati prihajajo v Beograd. Sedaj sta šef ■delegacije in njegov glavni sotrudnik precej časa čakala na zunanjega ministra dr. Ni-nčiča, da se povrne od konference Male antante. Sedaj se zatrjuje, da so vse informacije zastopnikom dane in da bodo pogajanja zopet prišla v redni tele.
Odhod angleškega pfaslanika iz Beograda. Dne 15. t.
m, je -odšel iz Beograda dosedanji angleški -poslanik Alban Joung, katerega je angleška vlada po 251etnem službovanju up-okoji-la. Sir Joung je večino let svojega službovanja-■preživel v balkanskih državah ter je veljal kot izvrsten poznavalec naših razmer.	,-t
Po svefu.
Neuspeh bolgarske diplomacije. Z izzivanjem nepre-; startih nemirov v državi in s slikanjem boljševiške nevar-; nos-ti je bolgarska politika dosegla baš nasprotno, kar je I nameravala. Velesile, ki so bile -takoj po sofijskem ate-n-:■ tatu pripravljene na marsikatere koncesije glede poveča-j nja vojske ■ itd., so sedaj Bolgariji svojo pomoč odrekle.
‘ Angleška parlamentarna komisija je s svojim nepristranskim -poročilom o grozovitostih bolgarskih vlastodržcev mnogo pripomogla, da so -pričele tudi zapadne države bolgarske razmere pravilno presojati. Da ublaži nekoliko ta utis, je poslala bolgarska vlada zunanjega ministra Kalfova na potovanje po zavezniških državah. Toda razen v Beogradu je bil dosedaj povsod zelo hladno sprejet in njegova -pot bo doživela velik fiasko. Dovoljenja za povi-■ sanje število bolgarskega vojaštva in za omejitev razoro-. žitve ne bo prinesel domov. Italijanska vlada je potom
nepotrebna dela plačujejo?
profikorupcijonistična poza radikalov.
svojega sofijskega poslanika izjavila, da mora Bolgarija do dne 31. t. m. razpustiti 10.000 oboroženih dobrovolj-cev, s katerimi je dosedaj strahovala prebivalstvo. Enake misli je tudi francoska vlada, koje službeni organ »Ere Nouvelle« odločno nastopa proti oboroževanju Bolgarije.
Madžarska in države Male antante. Države Male antante nameravajo predati madžarski vladi kolektivno noto, v kateri bodo zahtevale, da se razorožitev Male antante skropulozno izvede in da madžarska vlada prepreči iredentistično propagando. Sklepi konference Male antante, ki se tičejo Madžarske, so povzročili v madžarskih političnih krogih skrb in nevoljo. Vsi madžarski listi pišejo, da se meša Mala antanta v zadeve, ki zadevajo izključno Madžarsko. Mala antanta bi rada sama odločevala v vprašanjih, ki spadajo pred Zvezo narodov in pred reparacij-sko komisijo. Neki službeni madžarski list napada konferenco Male antante, češ, da so sklepi konference v Bukarešti dokaz duševne nesposobnosti zunanjih ministrov držav Male antante.
Francoski odgovor na nemški garancijski predlog. Prancoski ministrski svet je razpravljal o odgovoru Nemčiji glede vprašanja garancij. Odgovor bo zelo mil in pomirljiv, glavno točko pa tvori zahteva, da mora Nemčija vstopiti v Zvezo narodov. Nadalje izjavlja Francija, da v principu ne pristane na kako rektifikacijo mej. Nemčija mora točno označiti svoje stališče glede svobodne meje. Nemčija mora tudi objasniti, kaj je z nameravano združitvijo z Avstrijo, ker se nikakor ne smejo izgubiti iz vidika koristi Poljske, Čehoslovaške in Avstrije. Francija bode odposlala noto Nemčiji, ko se sporazume z angleško vlado '■o tekstu angleške note glede razorožitve Nemčije. Potem bodeta obe državi predali svoji noti Nemčiji skupno.
Prisega Hindenburga. Dne 12. t. m. se je vršila v nemškem parlamentu v Berlinu slovesna zaprisega novega ■državnega predsednika Hindenburga. Svečanosti so prisostvovali vsi poslanci, vlada, diplomatični zbor in velika masa ljudstva. Po prisegi je pozdravil Hindenburga predsednik parlamenta Loebe; Hindenburg je nato v svojem govoru izjavil, da je prisegel na republikansko ustavo in svojo možko besedo bo tudi držal. Po prisegi je Hindenburg odšel v palačo državnega predsednika, kjer je prevzel posle od začasnega predsednika dr. Simona. Povodom prisege je objavil novi predsednik tudi manifest na narod, v katerem ponavlja svojo prisego in zagotavlja, da bo zastavil vse svoje moči v prospeh in miren razvoj svoje domovine. S sličnim manifestom je pozdravil Hindenburg tudi nemško armado.
Kongres ruskih sovjetov. V Moskvi je zboroval te dni vseruski sovjetski kongres, katerega se je udeležilo 1634 delegatov; nekomunističnim strankam je od teh -pripadalo 326 delegatov, ki so po večini zastopali vzhodno Sibirijo. Kongres je odobril nekatere važne spremembe v ustavi, zlasti glede določb o privatni trgovini. Dovoljen je zopet zakup zemljišč in odobren izstop turkmenske in uzbeške republike iz sovjetske Rusije. Obe državi se priključita Zvezi sovjetskih držav. V osrednji izvršilni odbor je bilo izvoljenih 300 članov in sicer 200 zastopnikov delavcev in 100 zastopnikov kmetov. V izvršilni odbor so med drugimi izvoljeni Trocki j, Rykov, Zinovjev in gospa Prupokaja. Predsednik odbora bo Rykov.
Mednarodni kongres esperantistov. Dne 14. t m. se je .pričel v Parizu mednarodni kongres esperantistov. Prisostvuje mu 120 delegatov iz vseh držav na celem svetu. Kongres bo razpravljal o uporabi esperanta v praktičnem življenju, pred vsem v mednarodni trgovini.
Dnevne novice.
JUGOSLOVANSKI KLUB PROTI KRŠENJU OBČINSKE AVTONOMIJE V SLOVENIJI.
Na ministra notranjih zadev so vložili poslanci Jugoslovanskega kluba sledečo interpelacijo:
Občinski red, ki ima zakonito veljavo za naše občinske zastope v Sloveniji, skrbno čuva avtonomijo od ljudstva izvoljenih občinskih zastopstev. Politične oblasti po zakonu nimajo pravice, da se same vmešavajo v občinsko poslovanje, ali pa da bi celo poljubno odstavljale župane in razpuščale občinske zastope. Iz zakona jasno sledi, da imajo politične oblasti celo dolžnost ščititi avtonomijo od ljudstva izvoljenih občinskih zastopstev. Morebitne nered-nosti v občinskem gospodarstvu ne smejo in ne morejo biti politični upravi povod, da odstavlja župane ali razpušča občinske odbore. V smislu zakona je, da je razpust občinskega odbora le skrajno sredstvo, če bi občinsko starešinstvo trajno zanemarjalo dolžnosti ali v lastnem ali v prene|enem delokrogu. Zakon pa tudi skrbno čuva občinsko samoupravo pred samovoljo politične uprave. Zakon izrecno povdarja, da mora politična oblast prej izčrpati vsa po zakonu predpisana sredstva, preden ukine občinsko avtonomijo.
Tako ščiti zakon avtonomijo občin. Vlada in njeni organi, ki bi morali v prvi vrsti ščititi zakon, pa gazijo brezobzirno zakon in protizakonito razpuščajo občinske zastope. V zadnji dobi, zlasti za časa skupščinskih volitev, je bilo v Sloveniji odstavljenih več županov in razpuščenih več občinskih odborov. Toliko občinskih odborov, ka-ftor jih je razpustila sedanja vlada, še nikdar ni bilo razpuščenih, odkar imamo občinsko samoupravo.
Značilno je,da je veliki župan odstavil in razpustil veliko občinskih odborov velikih občin, ki so trdno v rokah SLS in imajo veliko število volilcev. Dejstvo je, da so bili nagibi za razpust v vseh slučajih samo političnega značaja. Stvarne potrebe za razpust ni bilo prav nobene.
Več 'kot jasno je, da ravno politična oblast sedaj, ko je čeprav nepostavno razpustila toliko in toliko občinskih odborov protizakonito, zavlačuje razpis volitev novih odborov. Člen 99. občinskega reda za Slovenijo zahteva, da se po razpustu občinskega odbora v teku šestih tednov
Novodoilo
originalno angleško sukno
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
Fr. Mastek, Glavni trg 16.
razpišejo nove volitve. Politična oblast razpušča občinske odbore, noče pa razpisati novih volitev, da bi se občinska avtonomija zopet vzpostavila. Vlada in njeni organi imajo pri tem seveda svoje poseben političen namen.
Po vsem tem vprašamo notranjega ministra: 1. Ali mu je znano, kako se ruši avtonomija občin v Sloveniji.
2.	Kaj hoče storiti, da se vsi tisti, ki so te protizakonitosti izvršili, po zakonu kaznujejo? 3. Ali hoče ukreniti, da se v vseh občinah, ki imajo gerente, nemudoma razpišejo nove volitve? 4. IKaj hoče ukreniti, da v bodoče politične oblasti pe bi mogle več izvrševati naSilstev nad svobodnimi občinskimi zastopstvi v Sloveniji in da bodo naš občinski zastopniki imeli in uživali po zakonu jim zajamčeno občinsko avtonorpijo.
NAŠI POSLANCI NA DELU ZA ŽUPANE,
ki spremljajo vpoklicane rekrute in proti pretepavanju in psovanju naših fantov-vojakov.
Jugoslovansk klub je naslovil na gospoda ministra vojne in mornarice to-le interpelacijo:
Iz Slovenije prihajajo tožbe od občin, ker morajo župani spremljati vpoklicane rekrute k komandi vojnega o-kruga, zgubijo eden do dva dni, imajo znatne izdatke, morajo pa še povrh plačati celo vožnjo na železnici. Ker za te namene ni določenih nobenih sredstev v občinskih proračunih, oziroma so ista za večkratni vpoklic rekrutov nezadostna, bi bilo neobhodno potrebno izposlovati pri železniškem ministrstvu brezplačno železnično vožnjo za župane, ki spremljajo rekrute. Pri komandi vojnega okruga v Celju so župani na lastne oči videli in slišali, kako se psuje in pretepa rekrute. Slične pritožbe dobimo iz raznih garnizij v državi, saj se celo v Beogradu pretepa vojake. Odrejena je prisega za vse vojne obvezance in sicer pri komandi vojnega okruga. Ni se prav nič pomislilo, koliko dragocenega časa se izgubi s potovanjem na sedež vojnega okruga, ki leži n. pr. v oblasti Maribor in tudi drugod na koncu teritorija z nad 300.000 prebivalci, ni se mislilo na ogromne stroške. Prisega vojnih obrezancev se more izvršiti na sedežu vsakega sreza potom delegatov vojnega okruga.
. Z ozirom na navedene želje in pritožbe ljudstva stavim sledečo interpelacijo:
1.	Ali je pripravljen g. minister storiti takoj pri železniškem ministrstvu vse potrebne korake, da se županom, ko spremljajo rekrute, dovoli brezplačna vožnja po železnici?
2.	Ali je g. minister voljan, komandam vseh garnizij v državi ponovno strogo zabičati, da je njih dolžnost preprečiti psovanje in pretepanje vojakov in odrediti, da se krivci najstrožje kaznujejo?
3.	Ali hoče g. minister takoj odrediti, da se opusti zaprisega vojnih obvezancev na sedežu vojnega okruga in se ista izvrši na sedežu vsakega sreza potom dfelegatov vojnega okruga.
Prosim za pismeni odgovori
Vlado Pušenjak in tovariši.
Nadaljevanje poglavja o korupciji Žerjavovcev prinesemo prihodnjič, ker nam danes primanjkuje potrebnega prostora.
Profesorski izpit iz veionauka za srednje šole so napravili pri kn.-šk. ordinariatu sledeči1 gospodje: Pavel Ži-vortnik, Franjo Ks. Osterc, Lojze Rezman in N. Paulič, kaplan na Vidmu ob Savi.
Župnija Dobje ima odslej svojo pošto v Slivnici pri Celju in sicer se bo pošta dostavljala šestkrat v tednu. Doslej je imelo Dobje pošto na Planini in sicer le trikrat v tednu in se je rabilo za vsako pismo 4 do 6 dni, to je toliko, kakor rabijo novi zrakoplovi 'iz Londona v daljno Avstralijo.
Pobeg löletnega dečka. V nedeljo, dne 5. aprila t. 1., je odšel moj fant Janez Križan, ki je služil pri g. Jelenu Francu v Lokavcih, neznano kam. Akaravno sem takoj naznanil odhod , dečka orožniški postaji, še do danes ni ■od njega nič slišati. Imenovani je 16 let star, visoke postave, bolj droben, ima podolgast obraz, kostanjeve lase, rjave oči, v zgornji čeljusti spredaj ima en zob zlomljen; oblečen je bil v prazniško obleko svetlorjave, rižaste barve, malokrajni klobuk sivkaste barve, čevlji so že slabi. Delavno obleko sivkaste barve je vzel tudi s seboj. — Janez Križan, oče, najemnik v Lokavcih, pošta Križevci pri Ljutomeru.
Izpite za rezervne pešadijske podporučnike v Sarajevu so napravili v letu 1924-25 sledeči Slovenci z odličnim uspehom: J. Šegula, V. Benedičič, I. Ferk, K. Toros, A. Marinič, A. Bregant, J. Jan, A. Vindišar, M. Kos, O. Lavrač, I. Demšar, I. Zgonc, ,. Pušnik, I. Magister, M. Tvrdi, A. Tomažič, V. Martinak, F. Vidic, V. Razinger,
I.	Lajovic, I. Premer, M. Vilfan in M. Pajman; z zelo dobrim in dobrim uspehom: M. Razem, A. Rabič, L. Ozim,
J.	Špan, A. Klešnik, F. žerovec, Š. Ohal, F. Rus, A. Gorup, F. Medija, K. Arko, F. Plečko, F. Čerček, ,. Delkin, A. Klavora, A. Stele, F. Hartman, V. Berdajs, Ev. Bajec,
E.	Cvetko, P. Pirš, P. Fugina, A. Jamnišek, V. Lapajne, P. Križaj, F. Marolt, I. Jurančič, F. Gostinčar, I. Krnci,
R. Magdič, F. Ostanek, M. Lah, A. Bajec, V. Stajnko,
J.	Novačan, F. Kiferle, A. Nečimer, J. Jankovič, A. Polanc, A. Kranland in I. Izlakar.
Tihotapljenje zlata in zlatnikov iz Avstrije. Pri mnogih beograjskih bankah je napravila policija preiskavo, ker se je ugotovilo, da se je vtihotapilo iz Avstrije okrog 500 tisoč zlatnikov, kovanih leta 1914. Od preiskave se ve samo to, da je neka privatna ustanova v Beogradu s pomočjo raznih bank v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu potom posredovalcev na Dunaju in drugod na veliko vodila to tihotapstvo. Ob preiskavi se je v Beogradu zajelo samo okrog 4000 dukatov, ki nosijo letnico 1915. Preiskave so se vršile še po nekaterih drugih mestih in ker ni bilo posebnih rezultatov ter se o celi stvari toliko molči, nastaja sum, da je pri tem tihotapstvu soudeležena zopet kaka »odlična osebnost« in da bo ysled tega cela stvar — zaspala.«
Aretacija bolgarskih morilcev v Beogradu. Za Dunajem, kjer je bil pred kratkim od ženske ustreljen bolgarski emigrant vojvoda Panica, bi postal kmalu tudi Beograd pozorišče atentata bolgarskih morilcev. Vojna liga, ki vlada danes v Bolgariji, je odposlala v Beograd svoje emi-sarje, da izvršijo atentat na odlične prvake v bolgarski ■emigraciji, pred vsem na bivše ministre Obova, Atanasova in Stojanova. Trije atentatorji so prišli pred kakimi 15 dnevi v Beograd ter si najeli sobo v bližini stanovanja Atanasova in Stojanova. Policija je kmalu pričela paziti na nje, ker so se obnašali zelo sumljivo; v stanovanje so ■prihajali samo v noči in še takrat zelo previdno in skrivnostno. Dne 12. t. m, pa je zalotil detektiv enega teh Bolgarov, ko se je potikal okrog stanovanja Atanasova. Ko ga je hotel aretirati, je skušal pobegniti, toda detektiv ga je le dohitel. Našel je pri njem nabit samokres. Nat© sta bila aretirana še ostala dva Bolgara. Eden izmed aretiranih je najbrž Peter Daskal iz Štipa, katerega je vojna: liga poslala že pred par meseci v Prago, da ubije Obova. Ker mu je ta načrt izpodletel, je prišel v Beograd, da izvrši atentat nad Atanasòvom in Todorovom.
Borza. Berlin 1460—1475, Italija 251.75—254.75, London 298.25—301.25, Newyork 61.20—62, Pariz 322.50—327.50, Praga 182.50—189.20, Dunaj 86.1— 87.3, Curih 1191—-1201. V Švici notira dinar 8.40.
Vaio Bratina.
Jutri, ko igra Hamleta, obhaja ravnatelj drame Vaio Bratina 201etnico svojega umetniškega delovanja na odru —. »na deskah, ki pomenijo svet« — in ob tej priliki je treba ugotoviti, da je jubilant velik človek, ki z brezpri-mernim človečanskim dostojanstvom preide tudi to, kar se človeku nečlovečanskega stavi na pot.
Rojen leta 1887 v Idriji, je v letu 1905, ko je dovršil umetniško šolo, deloval najprej v Ljubljani, potem je pa-enako vsem našim urotnikom ubral pot v svét in je sodeloval na odrih v Trieru, Essenu, Geri, Osnabriicku in zlasti v Diisseldorfu, kjer je študiral v tamošnjem »Schau-spielhausu.« V Detmokki se je učil pri dramaturgu-režii-serju dr. Hansenu dramatske teorije. V svrho na daljnega študija je obiskal gledališke centre Berlin, Dresden. München, Leipzig itd. L. 1908 ,ga je angaževalo slovensko gledališče v Trstu. Tudi od tu je pogosto potoval. Videl1 je velika gledališča in odlične igralce. Teoretično se jfe izpopolnjeval s knjigami.
Pred par leti je podal našemu novinarskemu tovariši» sledeči umetniški confiteor: »Premetal sem se skozi kopo bukev od abecednika in kolportažnega romana — brez sistema — jjjeko Rusov, nemških znanstvenikov, Shake-speareja, Moliéra, Sophokieja itd. do ekspr e si jonistOT, (iščoč smisel življenja in samega sebe. In po vseh neštetih notranjih in zunanjih bojih in krizah sem danes hvaležeft tistemu, 'ki si je izmislil gledališče, zakaj jaz sem labile© vse, kar vse: kralj, berač, bogataš, siromak . . . Jaz uživam in sem srečen, če morem s svojim delom nuditi tudi drugim nekoliko sreče.«
To je mnogo, a še ni vse; treba je povedati tudi to, da je Bratina velik idealist svoje stroke in življenja, človek, bistrogled in razmišljujoč na vse strani, lepemu, dobremu in pravičnemu brezpogojno uslužen, je vedno na. višku, pa naj išče, trpi, najde, uživa . . .
Stojično mirno, a silno nazorno zna pripovedovati, kako so doma v Idriji jedli »žlikrafe«, kako je kot slovenski umetnik hodil po tujini, kako je motril pajkove mreže, ko so ga iz solnčnih planin privedli v divje-razburkani dobi ob izbruhu vojne leta 1914 mrki žandarji v temne celice ljubljanskega grada in kasarn, kako so Arnavti, med katerimi je služil kot vojak, »pecali« ribo — in o vsem mnogoterim, ki ga je doslej zateklo kot človeka in umetnika. Gotovo, da bo z enako človečansko vzvišenostjo sprejel tudi vse, kar ga še v bodoče zateče.
k Maribora.
SVARILO OB PRAVEM ČASU.
Zadnjo soboto smo doživeli na mariborskem Glavnem trgu pred lekarno g. Prilila višek izbruha babje-verja in lo od strani priprostih ljudi.
V Mariboru pa ni zavladala sezona za babjeverslvo samo pri neukih masah, ampak tudi na višjih mestih’ naših prosvitljeneev, ki se štejejo med najbolj odločujoče naprednjake.
Včeraj so namreč na zapoved, od zgoraj prišli detektivi na stanovanja nekaterih realčanov, gimnazijcev in učiteljiščnikov in so si privoščili hišno preiskavo, stikaje za tajnimi zvezami dijaštva z boljševizmom m bolgarskimi atentatorji. O nekaterih mariborskih dijakih se sumi, češ: oni so znali za atentat v Sofiji, predno
se je zgodil. Obstojajo torej že med mladostnim dijašt-vom tajni stiki s komunistično prepričanimi atentatorji.
Niti včerajšnje hišne preiskave pri srednješolcih vodijo nazaj, ko je dijaštvo štrajkalo radi protizakonite in po Žerjavu strankarsko pobarvane premestitve obče-priljubljenega prof. Ribariča. Glavni kolovodje malenkostnega dijaškega štrajka so dobili nekaj ur karcerja, da se dokaže mladini moč avtoritete in vsakdo je mislil, komedija dijaške stavke je pri kraju. Gospodom na višjih mestih ni zadostovala od profesorskega zbora dijakom prisojena kazen, ukazali so ponovno preiskavo glede štrajka, češ, za štrajkom liči politični zajec. Profesorski zbor je tudi pri ponovni preiskavi vztrajal pri prvotnem sklepu: s kaznovanjem nekaterih dijakov naj bo zadeva pozabljena in pokopana.
Pišmarji pri oblasti so sedaj cele tedne naporno prežali na ugodno priliko, kako bi dijakom šlrajkarjem pokazali močno roko in prav po balkanskem receptu so se lotili babjevernegk stikanja za odkritjem zvez med nekaterimi mariborskimi srednješolci in bolgarskimi atentatorji. Ozadje dijaškega štrajka v Mariboru od včeraj ni več premestitev priljubljenega profesorja Ribariča, ne več jugoslovanska politika, ampak boljševizem in atentatorstvo! Pri pogledu na la strah oblastnih pismarjev pred boljševizmom in atentatorstvom med dijaštvom, bo vsak trezno pameten rekel, to je izbruh hujšega babjeverstva, kakor so ga dokazale priproste ženice zadnjo soboto pred apoteko g. Pruda. Boljševizem in atentatorstvo bi naj ne preganjala policija med dijaki, ampak g. dr. Robida in dr. Šerko iz Ljubljane iz možganov velike gospode pri oblasti.
Leta in leta so gospodje izpod Žerjavovega plašča ne le samo trpeli, ampak tudi šilili divjaško orjunslvo med dijaki. Demokratski bog dr. Pivko je skozi leta slikal srednješolski mladini idealizem in heroizem svojega carzanstva. Proti orjunstvu in proslavi carzan-stva se je pokazal med pretežno večino dijaštva odpor, ki je za miren študij in glede mladostnega politiziranja za sporazum in ravno lo strujo se skuša zatreti.
Svarimo merodajne gospode ob pravem času: ne tirajte nedolžne mladine s policijskimi preiskavami v obup!
Akademija mariborskih gimnazijskih maturantov. V pondeljek ob 20. uri prirede gimnazijski maturanti v gledališču svojo akademijo. Akademija bo zadovoljila vse. Program je zelo pestro izbran. Klasinc izvaja na klavirju Wagner—Liszta, Chopina in Smetano. — Av-senakove in Krošljeve pesmi recitirata Smerdu in pa Schaupova. — Mlaker pleše: »Na jadrnici beli v daljo« in pa nežno čudno lepo »Pomladno«. Oktet nam bo pa zapel eno švedsko, eno srbsko in dve hrvatski narodni pesmi. Višek cele akademije bo pa izvajanje Sofokle-jevega »Kralja Oidipa« v grškem tekstu. Igrali bodo 'dva prizora iz petega dejanja; nastopi kor in pa Oidip. Mladina je segla po tem najveličastnejšem delu antike, da javno dokumentira, da se tudi ona zaveda zdravja, ki ga črpa iz antike, da javno izpove, da je več ali manj vsa kultura posnetek, večkrat tudi zelo neroden posnetek antike. Prestava — poleg originala se ho dobila zvečer v gledališču. — Čisti dobiček je namenjen potovalnemu fondu gimnazijskih maturantov. Zato se obračamo na vse, da se polnoštevilno udeležite naše akademije.
Promenadni koncert v Magdalenskem predmestju. Društvo za zidanje nove župnijske cerkve sv. Magdalene v Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. majnika ob 11. uri dopoldne, kot uvod k svoji popoldanski prireditvi na velikem športnem prostoru tik magdalenskega parka promenadni koncert brez vstopnine. Svirala bo mariborska vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Čermaka.
Zopet »salomonsko modro« vmešavanje oblasti v o-brtne zadeve. Dimnikarski mojstri iz Maribora nam sporočajo, da so na pritisk oblasti prisiljeni, odslej zanaprej omejiti svojo obrt le na mesto in ne več tudi na okolico, kakor je bila to navada dosedaj. Kakor že omenjeno, so mariborski dimnikarji izvrševali svojo obrt tudi po Okolici, okoliški pa lahko tudi v mestu. Med obema skupinama ni bilo nobenega prepira, ampak sta obe vsaj toliko zaslužili, da so lahko živeli. Sedaj se je pa v celo zadevo vmešalo ministrstvo industrije in trgovine potom oddelka v Ljubljani in je z odlokom dne 27. marca 1925 končno-veljavno pognalo mariborske dimnikarje v mesto brez razdelitve mestnega okoliša; okoliške dimnikarje v okolico, a z razdeljenim okolišem. Mariborski dimnikarski mojstri so sedaj vsi zaprti v mestno kletko, kjer se bodo med seboj lahko kljuvali potom medsebojne konkurence, a živeti pa nobeden ne bo mogel. Kadarkoli se naše oblasti cisto nepoklicano in brez vzroka začnejo vmešavati v obrtne zadeve, ga polomijo in mesto poprejšnjega reda zasejejo med obrtništvo. nered, prepir in slednjič — uboštvo. Žalibog, da se pri nas staro in dobro odpravlja in nadomešča z novim, slabim in škodljivimi
Pred štirimi mesci izginil in še danes ni o njem ne sluha in ne duha. V Krčevini pri Mariboru, Praprotnikova ulica 132, je stanoval vpokojeni okrajni orožniški straž-mojster g. Josip Potočnik. Bil je star že 70 let, vdovec in je komaj životaril od borne pokojnine. Ko so ga lansko leto še pri pokojnini oškrnili, je postal popolnoma zmeden in obupan. V novembru lanskega leta je nekega dne neznano kam izginil. Njegova sestra, ki živi v Skalah pri Velenju, je prejela od njega pred izginom pismo, v katerem jej sporoča, da tedaj, ko bo ona čitala te vrste, njega ne bo več med živimi. Nekateri pravijo, da je zaupal svojo zadnjo 'zemeljsko usodo valovom Drave, drugi zopet trdijo, da se je nekje v mariborski okolici iz obupa obesil, ker za novembersko mrzlo vodo bi bil baje preveč boječ. Nenadni izgin Potočnika se je takoj javil srezkemu poglavarstvu in policiji, a po preteku celih štirih mesecev ni o Potočniku ne duha in ne sluha. Čudno, da se oblasti bolj
ne pobrigajo, da bi dognale 'usodo reveža, ki si je sam pretrgal nit'življenja iz obupa.
Premijera »Hamleta.« Jutri, v soboto, dne 16. maja t. L, se bo vršila v mariborski drami ena najzanimivejših ; premijer, odkar obstoja narodno gledališče v Mariboru.
; Vpr-izorila se bo v režiji ravnatelja drame grandijozna, še ' vedno najveličastnejša drama svetskega repertoarja, Sha-I kespearejev »Hamlet.« To nesmrtno delo največjega ge~ ! n-ija na polju dramatske umetnosti je stalen repertoarni ! komad največjih odrov. — Naslovno vlogo bo igral gosp.
! Bratina, dalje bo nastopil ves dramski ensemble. Premi-! jera se vrši izven abonementa. Radi velikega aparata ve-: ljajo za vse predstave »Hamleta« povišane dramske cene.
Poštenemu najditelju. Trafitoantinja iz paviljona na Aleksandrovi cesti Ana Serajnikova je zgubila včeraj zjutraj kmalu po sedmi uri na potu iz svojega stanovanja (J. Vošnjakova ulica 19) mimo sodnije do svojega tobačnega j paviljona nasproti veletrgovini Turad v papir zavitih din.
1 3.839. Ker je imenovana začetnica, dela z izposojenim j denarjem, jo ta izguba bridko in težko zadene. Poštenega j najditelja prosi po izgubi oškodovana, naj najdeno svoto j proti dobri najdnkvi izroči njej sami, ali pa policiji.
Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru. V soboto,
J dne 16. maja t. L, ob 19,45 uri se vrši v veliki kazinski j dvorani važno predavanje o reformi obrtne nadaljevalne j šole. Predava-znani strokovnjak ravnatelj g. Drag. Humek.
Obrtništvo pogostoma izraža željo za preureditev poduka ! za vajence na obrtno-nadaljevalni šoli in sedaj je prilika, da sliši strokovnjaka v tej jako važni zadevi. Prosimo vse zadruge, da obvestijo svoje člane o tem predavanju in skrbijo za veliko udeležbo, ker samo s tem pokažemo, da nam poduk za naše vajence na nadaljevalnih šolah jako leži na srcu.
Cercle francais. Jutri, 16. t. m. ima francoski krožek v Mariboru čast, pozdraviti v svojih prostorih francoska konzula iz Zagreba in Ljubljane, gospoda Boissier in Flach. Na čast tema odličnima gostoma priredi krožek ob osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke družabni sestanek. Odbor pričakuje, da se bodo vsi člani, društva in tudi širše občinstvo odzvali temu vabilu in s prav številnim posetom te zanimive prireditve izkazali svojo simpatijo prijateljskemu francoskemu närodu in zanimanje za njegovo staroslavno kulturo. — Vstopnina 10 D, za dijake 3 D.
Panorama v Mariboru. Društvo z-a promet tujcev v Mariboru je otvorilo v Slovenski! ulici danes dne 15. t. m. panoramo s prekrasnimi pokrajinskimi slikami- iz celega sveta. Priporočamo -posebno naši šolski mladini, da si zanimive slike ogleda.
Rimskim romarjem
se naznanja sledeče:
1.	Posebni romarski vlak odhaja iz postaje Postojna v Rim dne 26. maja ob 7. uri zvečer. Do takrat morajo biti vsi naši romarji v Postojni. Natančnega voznega reda za italijansko železnico še danes nimamo, sicer pa je brezpomemben za posamezne romarje.
2.	Do Postojne pridejo naši romarji najlepše s posebnim vlakom, ki bo vozil dne 26. maja ob 10. uri iz Maribora do Postojne. Vsi romarji imajo na naših državnih železnicah od vstopne postaje do Postojne in nazaj od
15.	maja do 15. junija t. 1. polovično vožnjo. Vsak romar naj zahteva na svoji odhodni postaji, na kateri vstopi, celo vozno karto do obmejne postaje Rakek. To
j vozno -karto mu mora vstopna postaja žigosati z mokrim dnevnim žigom. Te vozne karte se na postaji Rakek ne smejo oddati, ampak veljajo pozneje tudi za vožnjo nazaj od Rakeka do vstopne postaje proti potrdilu, da je do-tičnik rete bil v Rimu. Romarji, ki vstopijo v vlak ob kaki stranski železniški progi, se pripeljejo do glavne proge, ter tam počakajo na posebni romarski vlak, ki bo vozil iz Maribora po sledečem voznem redu:
Maribor glavni kolodvor odhod ob 10. uri predpoldne
Hoče	»	10. » 12 minut predp.	
Orehovavas-Slivnica	»	10. » 17	»
Račje-Fram	»	10. » 22	»
Pragersko	»	10. ».33	»
Slov. Bistrica	»	10. » 42	»
■ Poljčane	»	10. » 56	»
! Ponikva	»	11. » 18	»
j Grobelno	, »	11. » 25	»
: Štore	»	11. » 39	»
j Celje	»	11. » 55	»
j Laško	>>	12. » 10 minut	p o p old.
j Rimske Toplice-	»	12. » 20	»
1 Zidani most	»	12. » 45	»
j Hrastnik	»	12. » 55	»
j Trbovlje	»	13. » 03	»
1 Ljubljana	dohod ob 14. » 16		»
Ljubljana	odhod ob 15. » 16		»
i Postojna	dohod ob 18. » 07		»
3.	Romarji naj pazijo, da mariborskega posebnega : vlaka ne zamudijo, ker bi drugače ne mogli pravočasno j priti v Postojno.
4.	Za naše državne železnice romarji ne potrebujejo
- nobene izkaznice ali legitimacije -in je torej odbor niko-I mur ne bo poslal, kakor je to obljubil v knjižici »Rimsko i romanje« str. 95.
5.	Knjižico »Rimsko potovanje v letu 1925« in plan rimskega mesta smo razposlali vsem župnijskim uradom, da jih izročijo svojim romarjem. Kdor še knjižic ni prejel, naj gre po njo k svojemu g. župniku. To knjižico naj vsi romarji dobro preberejo in na romanje vzamejo s seboj. Posebno si naj prečitajo -prav natanko važna navodila na strani 92. Razven teh knjižic odbor romarjem ne dopošlje
ničesar več na dom. Vse drugo, kar romarji rabijo, dobijo na vlaku.
6.	Romarji morajo vzeti denar seboj za vožnjo do Postojne, za hrano med potjo in pa za spominke itd. Koliko denarja bo kateri romar rabil, je odvisno od tega, kako bo štedil. Železnica do Postojne bo stala v tretjem razredu n. pr. iz Maribora okroglo 75 din., hrana med potjo mogoče okoli 110 din. Iz tega si lahko vsak izračuni, koliko naj vzame seboj. Laški denar si bodo romarji lahko dobili še v Postojni v menjalnici na postaji.
7.	Duhovniki-romarji dobijo celebret v Rimu in ni treba zdaj prositi zanj. Kar zadeva dopust, naj samo javijo škofijstvu, da se udeležijo romanja, in kako so -preskrbeli „a nadomestek.
8.	Romarji, ki so nam poslali potne liste, da jim oskrbimo laški vizum, dobijo iste nazaj nà železnici. Tudi laški denar izročimo romarjem, ki so si ga pri nas naročili, na vlaku.
9.	Domu pridemo z romanja dne 6. junija 1925.
10.	Romarje še enkrat prosimo, da že doma opravijo sv. spoved, da morejo v Padovi na grobu sv. Antona pristopiti k mizi Gospodovi,
11.	Ako bi še bilo potrebno kaj nujnega sporočiti ro-
marjem, se bo to zgodilo v prihodnjem »Slovenskem Gospodarju.« Zato naj romarji prihodnjo številko dobro pregledajo.	1
12.	Končno še naznanimo, da bo na dan odhoda, dne 26. maja, v stolnici v Mariboru ob 7. uri zjutraj sv. maša za romarje, ki se je naj v Mariboru nahajajoči romarji udeležijo.
Na veselo svidenjel
Dr. Anton Jerovšek.
rrn—i-rfflimmiinrmmi iiininTrrH-rnriTir-iri'iinitni>iini«in—ii   mn mn m   m i m n
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro,
Prevod iz italijanščine.
10
Kadar je, za kakšno slavnost imprèseli, igral na orgle v C. in- so orgle pod njegovimi veščimi prsti zabučale in zaječale, je dobro ljudstvo, kakor oglašeno in omamljeno od godbe in časti, z odprtimi usti vanj strmelo ia ga spoštljivo gledalo, kakor kakega visoko-učenega pridigarja, govorečega v previsokem, ljudem nemnijivem jeziku. Kljub vsemu temu hi si Franco ne bil upal nastopiti v kakem mestnem salonu, kjer je toliko majhnih diletantov, ki niso sposobni razumeti in ljubili glasbo. Vsi, ali skoraj vsi, bi ga prekašali v spretnosti in gibčnosti; deležni bi bili večje pohvale, če tudi bi se niti enemu ne posrečilo zaigrali na klavirju tako, da bi klavir zvenel, kakor je igral on. predvsem- če je igral Bellinijeve in Beethovenove adagije. Igral je z dušo v grlu, v očeh, v obraznih mišicah, v živcih na rokah, ki so bile eno s strunami klavirja.
Druga Francova strast so bile stare slike. Na stenah njegove sobe jih je viselo nekaj, povečini malovrednih. Ker ni mnogo potoval, je imel v tem oziru malo skušnje. V svoji fantaziji se je za kako sliko hitro razvnel. Ker je bil pa prisiljen, svoje želje po mnogih slikah spraviti v sklad z malimi denarnimi sredstvi, ki jih je imel, je le prehitro verjel trditvam drugih zakotnih nabiravcev, ki so mu govorili o srečnih najdbah; in tako se je večkrat ujel in kupil: kako packarijo, ki je sicer malo veljala, a bila še manj vredna. Razen moškega portreta, podobnega portretom slavnega Mo-ronija,*) in ene Madone z Detetom v Dolcijevem**) načinu, ni imel nobene kaj prida slike. Brez posebnega pomisleka je pa ti dve sliki kar krstil za umotvora imenovanih dveh umetnikov.
Ko je z užitkom prebral verze, navdihnjene po hinavskem Pasoltiju, je začel brskali po kupu na pisal-nlku in izgrebel polo pismenega papirja, da bi pisal škofu Banaglia, edini osebi, ki hi mu v bodočih dneh mogla pri stari materi pomagali. Zdelo se mu je potrebno, da ga obvesti'o svoji nameri, o vzrokih, ki so-privedli njegovo nevesto in njega do te mučne izvršitve omenjene namere, in o upanju, da jima bo pomagal, ko pride trenutek, da stari materi vse odkrijeta. Premišljajoč je sedel pred belim papirjem s peresom v roki, ko je priplul pod njegovim oknom čoln Carabelli jevih. Kmalu nato je slišal, da je odplul čoln markize Bianchi in nalo še Pinčev s Pasottijevima. Mislil je, da ga sedaj, ko je oslala sama, stara mati pokliče. Pa ga ni. Prebil je nekaj časa v tem pričakovanju. Nato pa je zopet začel premišljevati o svojem pismu. Mislil je tako dolgo, popravil tolikokrat uvod in ludi nadaljeval tako počasi in se tolikokrat skesal, da pismo še ni bilo skončano, ko je že bilo Ireba prižgati svetilko.
Konec je bil lažji. Priporočil je Luizo in sebe molitvam starega škofa in izrazil tako čisto in globoko zaupanje v Boga, da bi moralo ganili Uidi srce največjega nevernika.
*) Moroni, it. portretist, u. 1. 1578 v Brescii.
.**) Carlo Polci, it. slikar, Firenčan, u. 1. 1686.
Rogaška Slatina
najmodernejše zdravilišče v naši državi. — Jako ugodno subalpinsko
podnebje.
Sezona» od i.maja do 30» septembra.
Svetovno priznano zdravilišče za kronične bolezni v želodcu in črevih, za jetrne in ledvične bolezni, debelost, žolčni kamen in putiko.
Mineralna voda Rogaške Slatine je priznano ist «vredna z ono v Karlovih varih in Marijinih lažnih na Češkem.-
Prospekte pošilja brezplačno: Ravnateljstvo zdravilišča, cenike in pogoje za nakup Inineralne vode daje zastopnik za Maribor in okolico: M. Berdajs, M a r i b o r.
□POSOD
S
B
S
B
B
B
B
B
E
B
B
Popolnoma v
naložite svoj denar pri
KREKOVI POSOJILNICI V BARIBORD
reg. zadr. z neom. zav.
Koitoška cesta št. 1 pr|i cerkvi sv. Alojzija.
Sprejme vsako, tudi najmanjšo vlogo. Obrestuje zelo ugodno, večje vloge pa po dogovoru. — Uradne ure: sobota: 15.—17.- " — nedelja: 10—12.
BSBEBEEB1
B
pno g
B B B B B B B B B
Moške klobuke
•najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Traun, Maribor, Grajski trg i
LMA
kaučuk podpetniki in podplati
vzdržijo vsako vreme, so prožni in Hgijenični.
Birma se bliža. Vsled prenovljenja lokala prodajam po tovarniških cenah vse vrste ur, zlatnine, srebrnine ■itd. Popravila svoje stroke izvršujem točno in poceni z jamstvom. Lovrenc Stoječ, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8.	182
Prima Diirkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu bissar, Maribor, Krekova ulica 14.	103
Laneno prej» tke v 'lepo domače platno in zamenjava predivo najugodneje: Tkalnica »Krosna«, v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6.	227 3—1
Kmeti«!
Kmetice i
Najboljše zamenjate za čisto bučno olje Vaše bučnice in solnčnice, in to luščene in neluščene, kakor tudi mak v
tovarni bufneaa olia
I. Hochmüller, Maribor, Pod mostom št. 7 (desni breg). Prevzame se tudi prešanje in prodajajo poceni otrobi in
prga.	226
Pozop !	Pozor* !
Kadar pridete v Maribor, obiščite tudi
BOT DALMATINSKO KLB:T -Sfl
na Grajskem trgu št. 1.
Klet Vam nudi pristno dalmatinsko vino po 10 din. liter, restavracija pa okusna jedila in pristna domača štajerska vina, vse po najnižji ceni. Za cenjeni obisk se priporoča: 228	M. S. Radilovič.
„a*"
OOMÀCÀ ŽARNICA
troV&RMA
VOLTA*»
MARIBOR
Svetovna Panoram
Slovenska ulica 15.
Krasni posnetki!
Od 14. do 23. maja 1925
Ljubljana—Bled
r .1 I r,jN i r* i r n j rx r ^ I r *.|-r ^ r-i J r *
|.kAd I hfSi-] ÜAA-	| VN4 I kAt'
Pletene vrtne garni-tare in stojala za
evetljice
ima v največji zalogi
IGO BALOH
Maribor! Gosposka ul. 15 rarasrarararasraisi
POPRA „
MEHANIK IVAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje, MARIBOR
samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št. 434. BBBBBBBBBBSBB
Birmska darila
vsake vrste, kakor ure. zlatnina in srebrnina najeenejše-pri tvrdki
F. KXESER, MARIBOR, Aleksandrova cesta 27 preje A. Kiffmann.
Pretino odpotujete
preskrbite se z potnimi kovčeki, kasetami, nece-sari, torbami, listnicami, nahrbtniki i.t.d. Vse to dobite v veliki izberi in zmernih cenah, samo pri
Ivan Kravos, Maribor,
flleksmdrova cesta 13. — Telefon 207
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
Anglo-Austrian banka limited o
podružnica Maribor
si dovoljuje naznaniti, da je preselila svoje podjetje iz
Slovenske ulice št. 11 na
Aleksandrovo ’ cesto št. 46
(v'prejšnje prostore Centralnefbanke).
Prva žebljarska in železoobrtnaf zadruga! vi Kropi ini Kamni gorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Sloyenija)
[Telefon interurbani Podnart,
Brzojavke: Zadruga ^ropa.
Vb1 v najg0 atpoho epadejoči železni'izdelki po vzovolb la »aritmia najoaaaju UnntaovBni ceniki na paspolngo! — Predaj®, se samo n» debelo toffo^cem.
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij >Naše Straže«,