Leto XXIIL, iL 36 Up« vrnitve. UoMim, Telefoo fc. »1-2X S1-2S. laMiatnt oddelek i ca 5 — Telefoo fc. »1-25. »1-26 Podružnica Noro moto: Liubi tanska otaca 42 tmčimi m Lfablfamko pofcratmc pel pofcao-črkovnem arods fc 17.749, a ostale kraje Lfriblfana, nedelja U. februarja 1943-XX1 Cena cent. 80 Italiif Servizk) Conti Coiri Post No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za Italiie in inozemstva im* Unionr Pubbliciti Italiana ltki|t ritk d ■ o razen ponedeljka Naročnina mata mesečno Lit M.—, vključno t »Poneddiskim |» crom« Lit »6.50. Clcctf oiiiiei Puccinijcra ulica fcc*. }. tur. »1-22. 91-23. »1-24. _Rokopisi »e ne tnž»)o. CONCESSIONAR1A KSCLUSIVA pa la pub> bliati di provenienza italiana ad esteta: Unione Pubblicirž Italiana S. A. MILANO Bombardiranje alžirskih luk Na tuniškem bsjlšcu delovanje izvidnic Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 13. februarja 994. vojno poro-tilo: V ^"unisu so nadaljnje neugodne vremenske razmere omejile bojno delovanje na posamezne akcije patrol. Naši bombniki so z vidnimi učinki napadli to noč zasidrane ladje v pristaniščih Bona in Bougie. Sovražna letala so metala bombe in obstreljevala s strojnicami tovorne in potniške vlake v nekaterih krajih Kalabrije in Sicilije ter povzročila skupno 3 mrtve in 12 ranjenih med osebjem in potniki. V bližini Castelvetrana je strel naše baterije zadel sovražno letalo, ki je padlo na tla. Temeljito preksfižasti anglosaški načrti v Ttmisu Monakavo, 12. febr. s. V zvezi z vojaškim položajem, ki je nastal v Tunisu. piše »Miinch-ner Zeitung«, da dogodki niso p poljedelstvo in gozdove in za promet, t( je demisije generala Scuera, nacionalnih svetnikov Nanninija, Pascolata, Marinel-lija, Giannellija in De Marsanicha. Za državnega podtajnika v ministrstvu za vojsko je bil imenovan brigadni general Antonio Sorice. Za državna podtajnika v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove sta bila imenovana nacionalni svetnik Fabrizi Carlo. doktor gospodarskih in trgovskih ved in profesor na univerzi v Triestu, ter inšpektor PNF in nacionalni svetnik Duca di Spadafors, doktor poljedelske kemije in sedanji podpredsednik konfederacije poljedelcev. Za podtajnike v ministrstvu za promet so bili imenovani: nacionalni svetnik dr. inž. Giuseppe Peverelli. načelnik pokrajine Novara, nacionalni svetnik dr. inž. Luigi Scarfiotti in nacionalni svetnik Arcidiacono Dome-nico. mornariški oficir in letalec pilot. Angleško g§§nodarstvo pfefl nerešljivimi ir Nasprotujoča si mnenja o presasmerjenju Rim, 12. febr. s. Angleški tisk razpravlja o resnih vprašanjih angleške industrije v bodoč; nosti. Vojni napor je prisilil Anglijo, da je osredotočila industrijo in povečala dotok de= lav cev na področje vojne proizvodnje. Glede tega je minister Dalton naznanil, da bodo civilni delavci rekrutirani v vedno večjih množicah in odposlani v vojno industrijo ter tako z zadostno notranjo proizvodnjo preprečili nevarnost, ki jo predstavljajo podmornice Osi za angleški pomorski promet. Zaradi te nevani' sti se bo morala Anglija v tekočem letu marsičemu odreči. Angleška vlada je tudi odredila, naj se določenim kategorijam delavstva, kakor na primer rudarjem, izplača pro« izvajalna nagrada, da bi delavci več delali. Prehod od mirnodobnega gospodarstva v vojno gospodarstvo je povzročil na industrijskem področju velike spremembe. Majhni in veliki proizvajalci so se morali združiti. Med angleškimi industrijci je močna struja. ki podpira predlog, naj se tudi po vojni obdrži oedobno stanje v svrho izkoriščanja na pol monopol-skega položaja, ko bo državno nadzorstvo popustilo- »Financial Nevvs« opozarja industrijce, da bi bili obteženi s hudimi finančnimi bremeni, ki bi škodovala vsej angleški industrijski proizvodnji, če bi morali še naprej podpirati finančno slabotne družbe. Industrija si ne more privo* ščiti razkošja, da bi vzdrževala podjetja, ki bi v normalnih okoliščinah in v režimu konkurent ce sama po sebi izginila. Sir Ralph Wedgwood piše v »Timesu«. da bo treba pod vzeti po vojni za preprečen je bede sredi izobMja to, kar se dela v vojnem času. Treba bo namreč preračunati potrošnjo nadzorovati proizvodnjo in odstraniti btezposels nost. To bo zahtevalo narodno organizacijo industrije in sodelovanje vseh proizvajalcev. Tu- di Bevin vztraja v listu »Daily Herald« pri tem, naj delavci zahtevajo razširjenje sedanjega gospodarskega nadziranja v povojni dobi. Združenje tekstilnih proizvajalcev, ki nadzoruje kapital 60 milijonov šteriingov je predložilo načrt za povojno reorgan.zaciio industrije sploh in še posebej tekstilne industrije Pred= laga se razširjenje državne kontro e rad indu* strijskimi proizvodi, cenami in narodno ter mednaredno izmenjavo blaga. Načrt opozarja, da je treba opustiti misel o Anglii'. da naj bo tovarna za ves svet, in o Londonu, da naj bo glavno finančno središče sveta. Ameriški proti angleškim načrtom Lizbona, 12. febr. s. Ameriške trgovske dru= žbe za letalske transporte so skupne pričele drago reklamno kampanjo, da bi zbudile zanimanje kongresa za vprašanje premoči v letalskem svetovnem prometu po vojni k* si jo hoče Amerika zagotoviti. V reklamah na celih straneh v skoraj vseh revijah in "listih v Ames riki se ponavlja bojni krik »Amerika mora postati letalski sila št. 1«. Skoraj istočasno se razvija druga kampanja, ki jo podpirajo glavni finančni in trgovski krogi Amerike proti morebitnemu gospodarsko-f;nančnemu sporazumu z Anglijo v bodočnosti. V teh krogih trdijo, da se Anglija zelo moti, če namerava s svojimi gospodarskimi in socialnimi načrt: /onet prevzeti nadzorstvo na svetu. To stališče v celoti podpira, kakor se zdi. kongres, ki je pred dnevi cxiklonil finančni načrt za proučevanje po vojnih gospodarskih odnosov. Na enak način se vodi še tretja kampania proti angleškim strokovnjakom, ki jih vzdržuje London v Wa. shingtonu, da bi vplivali na Ameriko v prid angleških načrtov. Clmrcblllova izmotavanja v spodnji zbornici Ameriški glas o angleških zadregah in skrbeh Rim, 12. febr. s. V neki radijski oddaji iz Londona je ameriški novinar Hasting poročal svojim rojakom o svojih vtisih ob povratku min predsednika Churchilla v London po sestanku v Casablanci. o katerem je mnogo tro* h a vsa anglosaška propaganda, ki pa se je končal s polomom tudi zaradi neprisotnosti Stalina ah kakega njegovega zastopnika. Jasno je, da so Američani hoteli kaj zvedeti o tem. Hasting se je omejil na zabeleženje povratka v London in na izjavo, da je poslušal v spodnji zbornici Churchillove izjave o potovanju p<_ sredozemskem področju. Ker bržkone nima posebne fantazije, se je ameriški novinar orne* jil na trditev, da so vsi priznali, da je bil Churchillov vojni raport odličen. Kar je Churchill povedal, so dobre vesti toda razume se, da ni mogel vsega odkriti. Z običajnim velikodušnem je prihranil za spodnjo zbornico dobre vesti in obdržal zase slabe. Ni potrebno, da bi vam še povedal, je dodal Hasting da v spodnji zbornici člani parlamenta lahko zastavijo katerokoli vprašanje, čeprav je brezpomembno in v breme vlade. Včasih so ta vprašanja zelo nenavadna. Ko je Churchill vesel in nasmejan stopil v parlament, je poslanec lord Shinwal zastavil tako vprašanje. Ta nenavadni lord je hotel nekaj vedeti o anglosaških izgubah na morju, glede katerih so bile podane različne in protislovne :zjave v Angliji in Ameriki. Kljub kočljivosti vprašanja in čeprav so mu nekateri tovariši namignili, naj odloži ta vprašanja, je lord Shinvval vztrajal pri svojem ;n protestiral, češ, da tak sistem ni resen in ustvarja zmedo. Prav to si želim, ga je Churchill prekinil. Po poročanju o tej epizodi se je Hasting v nadaljnjem bavil s Churchillovimi mačkami Brž ko se je vrnil domov, pripoveduje Hasting, je ministrski predsednik posebej pozdravil svoji dve veliki mački, na kateri je zelo navezan. V Londonu pravijo, da je treba poskati eno izmed njegovih mačk, kadar je treba nujno najti Churchilla na Dovvningstreetu št. 10. Kjer so mačke, tam je tudi Churchill. Z milijoni in milijoni besedami, ki so bile zapisane o Churchillu, pravi Hasting. ni bilo nikoli povedano, da ljubi mačke. Lahko se zgodi, da mu bo kak oboževatelj poslal meso za njegove mačke, ki pa imajo raje ribe. Ob tej priliki objavlja Hasting svoja razmišljanja o ribah. Odkril je in s tem napravil nadaljnjo hudo in* diskrecijo, da primanjkuje sedaj v Angliji rib. Doslovno je napisal: Dobijo se najmanjše ribe in dobi se tudi ribja pašteta, toda takih velikih rib kakor včasih v Angliji ni več. Ker pa se dobi ribja pašteta, se morajo nekje nahajati tudi ribe. Stvar je ta, da prihaja na trg zelo malo rib, ki so takoj razprodane. Dejstvo, da primanjkuje rib na otoku, kakršen je Anglija, ie začudilo samega Hastinga, kar pa je pojasnil s tem, da je ugotovil, da je ostalo malo Uspešni protinapadi ob srednjem Doncu Izjalovljeni sovjetski napadi pri Harkovu in Kursku - 34 sovražni' kovih letal sestreljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južno od Novorosijska in na področju spodnjega Kubana so bili zavrnjeni krajevni napadi sovražnika. Med načrtnimi premikanji za skrajšanje fronte je bilo izpraznjeno mesto Kras-nodar. Ob srednjem Doncu so predrli nemški naskakovalni oddelki v žilavih borbah z oklopnimi silami sovražne postojanke in vrgli sovjetske čete nazaj. Koncentrični napadi premočnih sovražnikovih pehotnih in oklopnih oddelkov na področju vzhodno in severno od Harkova so bili po ogorčenih bojih odbiti. Lasten protinapad je prinesel nadaljnje napredke. Severno od Kurska se je izjalovil sovražnikov napad v več valovih proti našim postojankam s hudimi izgubami za sovražnika. Pripeljani so bili ujetniki in mnogo plena. Na fronti med Volhovom in Ladoškim jezerom ter pred Petrogradom je sovražnik obnovil svoje silne napade, doslej vse brez uspeha. Hudi beji trajajo tamkaj dalje. Letalstvo je tudi včeraj z zelo močnimi oddelki neutrudljivo posegalo v borbo ter prizadelo sovražniku ponovne hude izgube ljudi, materijala in orožja. Oddelki lovskih letal so ponovno prisilili sovražne le-talee v letalske borbe in sestrelili samo včeraj na jugu vzhodne fronte 34 sovjetskih letal. V zimskih bsjih na vzhodni fronti se je posebno odlikovala 15. letalska poljska divizija. V severni Afriki je dan tudi včeraj ob trajnem slabem vremenu potekel mirno. Vznemirjevalni poleti posameznih sovražnih letal podnevi in ponoči nad za-padnim nemškim ozemljem, pri čemer je bilo vrženih brez načrta nekaj bomb, so VeliL vDnvtrov/ Nogirek, ^Vladimir Murorni % ,. RževT"-— _Kll'n' '^•Sičevkai Volokoiamšl , - _ . . ^GžaTsk ^orodrnsu^j eDemidov { ; ^^r— /Vitebsk teSaL^028*" / fA^OegorjevA „ nl. Smolensk^si Vjaznna-MJaroslavec J \ iKolomnaO:irn,,^ Gorkij T ^Jelnja I Kaluga /itel&fC,l^Sfrjazanifa" n,lpv \ Pc^oč/j. Suhiniči^ TUla® P Ven? v ^ "f^Slalinogo^k Silovo ] KlimovicA/. ,Cjud.'novo nH-a Bogorodick ^a/Skopin • 0 BielleV-^ / <9 f^ • '] B r j a n s k /, » aMglin s?*, "-eiKaračev )■ ^eiU-^t t Orej Navija fM\Io7^ '^arhangeljsk ibrld Sergač 'Arzamas •Lukojanov o^ATemnikov ■t,yr Kulel u Viksa togilev VKrasnoslo .farevka! ^aranskj Kričevbn. Čerikov Rogačev iobin Surar f? •Gomel nigovv 'Ruzajevka vRjazsl anenl JefUoJ /Oorbaievo. 'Mcensk Lomov V ršansk ■^Li rKoipnij • PetrovskV c^a ;Jtm -Kijev 1 tebedm ( gakilnoje Bjelg j / Ahlirka ^ YRomoda¥^t9orodHaite Čerkasj P0!^vaeon ^Čilekovo Nik.opolj va,Eoj^fi^^^ ®0bilnaja Melitžp^^^ii^^^^Ta^^- Zjmovniki Vorcovoje HersonKa^v|a / J^Mj^MsL(v • \Pro!elarskaia „ . P^pi-r«, / a \Kuscevskaja V^f eRemonfnoe ■ Ižf^k L!isTaa n Jaškuli Stalingrad Černi jar™ itovo novzrnčili neznatne izgube med prebivalstvom in nekaj škode na poslopjih. G&rasuB&m fesp na fngii vz&cfee feonte Izpovedi r£2?jesi€ev s stallngrslsk^a bij^a o junaških bojih nemške vojske Berlin, 11. febr. V naglem vTvenju dogodkov na vzhodni fronti je nastal neke vrste odmor, k; ga hočejo sovjetske čete očividno uporabiti za to, da dobe še nadaljnja ojnčenja in da potem zadajo odločilen udarec z izredno silovitostjo. Dcčim se z nekaterih podnčij južna fronte glase por:čila, da borba ponehuje, smatrajo tukajšnji vojaški krogi, da je to pešanje sovjetske napadalnosti samo za_ časn; in da bo žariSče ofenzive še vedno ostalo ob srednjem 'n na gornjem toku Dcnca. kjer nemške čc-te med Slavjanskorci in Kurskom bojujejo obrambni boj in zadržujejo vse ruske napade. Sedaj se ne mere nič več govoriti o enotni frenti Lsi o povezanosti obrambnih in napadaln h oporišč, kajti fronta je razcepljena in se borba razvija na vseh kone h, tako da se merajo nemške čete braniti od vseh strani. Sovjetske s;le so izvršile na raznih mestih predore nemških odrezanih postojank, toda doslej niso znale razširiti teh svojih uspehov v odločilne akcije. Prav nasprotne, se nemške čete ene, ki začasno prevzemajo pobudo ter izvršujejo podjetja, pri čemer prodro često v področje sovjetskih napadov. Tako si slede mešane operacije druga drugi in na mneg h točkah se posreči ustaviti s;vražno prodiranje, včasih celo vroči nasprotnika proti vzhodu. Ta razvoj borbe označujejo vojaški kritik kot krizo vzhcd-ne fronte. Ne glede na krajevni značaj, so borbe, ki se razvajajo na področju Novorosijska, vsekakor zelo silovite. V predzadnji noči se je sovjetskemu poveljništvu posrečilo poslati nova ojačenja, ki so se združi1 a z že prej izkrcanimi četami. Nemške čete so zapletene v silovito borbo z oporiščem, kjer so se izkrcale rdeče čete. Sovjetski p:skus, da bi prodrli od morske stran: v nemške postojanke ter se vklinik v ve1;ki obrambni sistem Tamanskega polotoka, zadeva še vedno na močan nemški odp-r. Nemcem se je zadnje dni posrečilo, da so pokončali znaten del izkrcanih ruskih sji. V teh dneh je prspelo izpred Stalingrada v Berlin mnogo ranjencev, katerih rane potrebujejo posebne nege in posebnih operacij najodličnejših kirurgov nemške ore-stolnice. Tako se je novinarjem nudila pri-l'ka da so slišali živo besedo prič s*f.lin-grajskega junaštva nemških čet. Ramenci pripovedujejo, s kaJkim orožjem se je bolj-ševikom posrečilo zlonvti odpor cbleganega mesta Pri tem poudarjajo vsi, da no gie toliko za kakovost ruskega orežja, ki m nikakršna skrivnost za nemške tehnike, marveč za množino oborožitve, ki presega vsako možno predstavo. Naj se reče karkoli o številčni premoči sovjetskih čet. »pripoveduje neki kapetan- ribičev in da so vse vode okrog Anglije mini* rane. Ne primanjkuje pa samo rib, pravi Hasting nadalje, temveč tudi mesa. kajti, ko poslovni ljudje odidejo iz svojih uradov na kosilo. ne morejo več dobiti tradicijonalnega rost-biftka, ki je tako pri srcu Angležem, temveč se morajo zadovoljiti s konzervami. Hasting ie zaključil svoj govor po radiu s senzacijonainim intervjujem. Razgovarjal se je z glavnim portirjem vojnega ministrstva Dare-yem, ki je ena izmed najbolj znanih oseb v Londonu. Portir mu je zaupal, da se je dal lord Gort z njim fotografirati in da je poznal kakih 15 ministrov za vojsko in da je bil v Sudanu, ko je bil Churchill pri grenadirjih. Glede vprašanja podmornic Osi in anglosaške tonaže pa se ni hotel izjaviti, tako vsaj trdi Hasting, in je škoda, da se ni izjavil sotrudnik »Deutsche Stjmme«, vendar bo še vedno daleč od prave resn'ce. Govoriti se m;ra o povodnjih, o plazovih in o poplavah oklcpn'h voz'1 in lr» t*ko p K">T, nekolik približati resn ei. Kapetan, ki mu je le 26 let in ki je bil že večkrat odlikovan zaradi svojega posebnega poguma, jc iz^ jav i, da je bilo treba spr čo grezne sovjetske premoči res jeklenega srca. ako človek ni pcdlegel uničujoči sugestiji sovjetskega orožja. j Pred 10. januarjem, ko se je začelo zad- i nje dejanje stalingrajske žaloigre, so Rusi napravli mn.go napadov z množicami čet brez mehaniziranih sredstev. Te čete so bile sicer slabo jzvežbane, toda njihovi oddelki so delovali kakor ogromne cklopnice. B I: so sestavljeni iz izbranih in najpogum-neišjh vejakov, ki so bili zgled vsem dru-g'm bojevnikom. Razume se, da je nemška obramba merila najbolj na te čete in se zdi. aa je Rusom zmanjkalo ob koncu borbe teh izbranih vojakov, kajti poslej so b li vsi napadi podvzetj z ogromno uporabo oklepnih voz i. čeprav so morali Nemci štediti s strelivom, jim je bilo mogoče uničiti vel ke množine teh vozil prav zoto, ker so šle v napad v g. sti trumi in je bilo skoro težko zgrešiti cilj. Tako je nemško topništvo sicei štedilo svrje granate, p*, je kljub temu pokončalo vekko število sovjetskih oklopnih voz. čnidni in zammivi so bili sistemi propagande, ki so jo boljše v k j ojsčili, ko se je p:kazalo, da je padec mesta neizbežen. Rdeči vojski se je očividno mud5lo očistiti Stalingrad, ker je rusko poveljništvo hotelo te čete takoj vreči na druga bojišča, tej naglici pa je bil silno napoti nemški odpor. Rusi so v prve vrste postavili k.^ cele baterije zvočnikov ter popisovali obupen položaj oblegancev, da bi j4h pregovorili k predaji. Poncči so dvigali iz svojih jarkov velikanske transparente s pozivi k predaji, vse seveda v nemškem jeziku. Na isti nač n je bilo Nemcem tudi naznanjeno, da se bo začelo c bstreljevanje z minami, ako se ne vdajo. Ker je bil nemški odgovor za ni kalen, so rea nastopili metalci min in je cele ure trajal neprekinjen vihar strahov'tih eksplozij. Tudi ta grožnja ni imela uspeha, zato so Rusi poslali na razne točke istočasno parlamentarce, ki 30 poz vali Nemce k predaji. Ko so bili odklonjeni tud' ti pozivi, so Rusi prešli v od-lcčen napad z naravnost bajeslovno množico oklopnih voz. Vse do zadnjega dne pa sovjetsko po-veliništvo ni opust;lo namena, da bi doseglo predajo Stakngrada s pregovori parlamentarcev- Cesto so zajete nemške častnike pokrepčali z jedjo 'n pijačo ter jih pozivali, seveda brez uspeha, naj po radiu pozovejo svoje tovariše k predaji, šli so celo tako daleč, da so nekatere ujete ^ast_ n ke pogostili ter j;h poslali nazaj v nemške okope z nalogom, naj povedo nemškim bojevn kom, kake ugodnosti jih čakajo po predaji in po strahotnem pomanjkanju med obleganjem. Omenjeni kapetan je pripovedoval tudi o posebno zanimivem dogodku. Njegova četa je imela nalog, da drži neko višino. Vedel je, da se bo on in njegovo moštvo žrtvovalo že zato, ker so bili že dneve brez hrane. Višino je napadlo kakih 400 Rusov, proti katerim je nemška štiridesetorica z uspehom uporabljala posebno orožje, zlasti metalce bomb, ki so delovali skoro z enako brzino kakor strojnice. Ko so napadalci prispeli kakih 100 m pred nemško pestojanko, so se ustavili. Pešci niao hoteli iti dalje brez zaščite oklopnih voz. Prigovarjanje častnikov ni imelo nikakršnega *speha. Kasneje so Rusi ponovili napad, seveda s pomočjo mnogoštev;ln-h oklopnih voz Kmalu sta izmed 40 mož ostala le še dva, kapetan, ki je imel zdroDljeno roko, in njegov podčastnik. Kapetan je zaradi težke rane izgubil zavest in ko se je zopet osvestil, je v:del, da leži na nemškem tanku. Med njegovo omedlevico so bili Nemci' izvršili protinapad, odbili sovražnika in odpeljal ranjenca z bojnega meteža. Nekaj topnišk'h častnikov je pripovedovalo, kako so se obenem s svoj: mi možmi bojevali kakor navadni vojaki s puško r roki in kako so s hladnim orožjem odbrali vse napade, ko jim je pošlo strelivo. V «ad-nj:h dneh borbe so bili vsi častniki brez izjeme oboroženi s puškami. Vsi tudi pripovedujejo, da je bil odvoz 47.000 ranjencev, izvršen 'med večno borbo, naravnost čudežen dokaz sposbnosti nemškega letalstva. Po 10. januarju so morala letala skoro vedno pr; sta jati na bojnem polju med silovitim streljanjem sovražnega topništva. Zadnjih ranjencev niso mogla odpeljati več prevozna letala, ker ni bilo možnosti za nj'hov pristanek, marveč brza bojna letala. ki so se hitro eprostila svojega bremena bomb ter nato takoj prevzela ranjene« in odletela z njimi v zaledje. (Corriere della Sera.) Hude sovjetske izgube na vsej fronti Berlin. 13. febr. s. Kakor se doznava iz pooblaščenega vira. so sovjetske čete utrpele ta« ko v južnem odseku kakor na sevemo-vzhodni fronti tudi včeraj najhujše izgube ljudi in potrebščin. V celoti so boljševiki izgubili 60 letal in nad 90 tankov. V južnem odseku je prejšnji dan samo ena baterija uničila 13 sovjetskih tankov vrste »T=34« ter s tem odbila konico sunka, katerega je izvedla močna skupin* sovražnih motoriziranih sil, ki so z divjimi na« padi nripravljali vdor v nemške črte. Hitlerjevo odlikovanje Berlin, 13. febr. s. Hitler je odlikoval z viteškim križem reda Železnega križa 4 nadaljnje oficirje vojske, mornarice in letalstva. ukrepi v Bolgariji Sofija, 12. febr. s. Poluradni »Dnesc otv javlja uvodnik z naslovom »Preventivne mere«, v katerem je navedeno med drugim: »Vlada priporoča vsem, naj mislijo ▼ naprej. Mnoge osebe, zlasti v velikih mestih so tam nepotrebne, zlasti starci, upokojenci, ženske in otroci. To so ljudje, ki povzročijo v primeru nevarnosti največ nereda. Previdnostne mere trenutno lahko povzročijo zmedo, toda vendar je to bolje, kakor še hujša zmeda, ki bi nastala, 6e N. nas kak izreden dogodek presenetiL« Astronomski državni dolg Zedinjenih držav Buenos Aires, 12. febr. s. Davi Je ▼ Indianopolisu govoril Wendell Wilkie, ki je dejal, da bo zelo verjetno še pred koncem vojne znašal državni dolg Združenih držav S00 milijard dolarjev. Govornik je dodal, da je kaj malo verjetno, da bi se Roose-veltu posrečilo rešiti vprašanja, ki bodo iz tega nastala. Manifestacija Japoncev v šanghaju šanghaj, 12. febr. s. Nad 50.000 Japoncev v šanghaju je proslavilo svečano 2.603. obletnico cesarske dinastije na velikem zborovanju v parku Hongkev. Nato so Japonci v sprevodu odšli v japonsko svetišč^ kjer Je bil opravljen obred ca zmago. Visoki komisar za izsušitev Barja ln regulacijo potokov Visoki koamsarijat je za najpotrebnejša dela v tem letu dal na razpolago znesek 43®.®o® lir v okviru splošnega kredita 4)4o7*5®o Ur Ljubljana, 13. februarja Včeraj dopoldne je Visoki komisar sprejel v vladni palači, v navzočnosti inšpektorja tehničnih del inž. Farine in šefa tehničnega oddelka ini. Rueha predsednika društva za izsuševanje Barja Antona Keržmanca, obenem z dvema članoma upravnega odbora Jakobom Vidmarjem in Alojzem Avšičem. Predsednik je podrobno poročal o delih za ureditev kanalov, izvršenih v preteklem letu s prispevkom 250.000 lir, ki ga je svoje dni dal na razpolago Visoki ko-misarijat, nakar je predložil načrt za dela. ki spadajo v pristojnost konzorcija za tekoče leto in za katera so odločeni izdatki v višini 83J )00 lir. Predsednik je prosil, da bi Visoki komisar naklonil za iz-, vršitev teh del kak znesek. Eksc. Grazioli je sprejel na znanje poročilo o izvršenih delih in je proučil pomen in vprašanje izsušitve, poudarjajoč da sta država in Visoki komisarijat v letih 1941/42 izdala nad 3 milijone lir, dočim so občine same podprle dela z zneskom 450.000 lir. Nadalje je sporočil, da so bili za tekoče leto določeni na breme države in Visokega komisarijata v višini 4.407.500 lir, naslednji zneski za naslednja regulacijska dela: zapornici na Ljubljanici v Ljubljani .......... 1,350.000 regulacija potoka Mali graben v Ljubljani..............900.000 regulacija potoka Zornica na Vrhniki..................25.0.000 regulacija potoka Tunjica . . 204.000 gorska regulacija Gradaščice pri Polhovem gradcu in Dobrovi 220.000 gorska regulacija potoka Iska na Igu..................19.8.500 regulacija potoka Podlipščina na Vrhniki..................485.000 regulacija Iške..............800.000 Od tega zneska odpade na občino pn spevek 450.000 lir za dela, izvršena na ozemlju mesta Ljubljane. Visoki komisar je še opozoril, da je bil splošni načrt za dc vršitev izsušitvenih del na Barju, ki je velike važnosti za ozemlje pokrajine, že vnešen v program melioracijski del in predložen m/nistrstvu za poljedelstvo in gozdove. Seveda ga bo mogoče izvršiti le postopno, upoštevajoč, da znašajo celokupni stroški nad 80 milijonov lir. Končno je Eksc. Grazioli sporočil, da bo Visoki komisarijat podelil prispevek 4C0 t:seč lir za regulacijo kanalov, ki jih bo konzorcij izvršil v tekočem letu v skupni dolžini 83.550 metrov. Predsednik konzorcija se je tudi v imenu vseh članov in prebivalstva zahvalil Visokemu komisarju s čustvi najglobokej-še hvaležnosti. • Prebivalstvo Barja in Ljubljanske pokrajine sploh bo prav gotovo z največjim veseljem in zadovoljstvom pozdravilo gornje poročilo, ki nam jasno kaže, kolikšno skrb posveča Eksc. Visoki komisar Vem naš'm perečim gospodarskim vprašanjem, med njimi še posebej tudi vprašanju izsušitve našega Barja, s katerm je povezano toliko splošnih gospodarskih koristi. Pobude Eksc. Graziolija za izvedbo teh nadvse koristnih meliorac\jskih del zaslužilo tem večjo pozornost našega prebivaistva, ker postajajo že davno zasnovani načrti naposled vendarle meso in kri, in to sredi vojne. Hvaležnost prebivalstva za izvedbo teh del je tem večja, ker se bivši avstrijski in kasneje bivši jugoslovanski režim nista za ta vprašanja niti brigala, kaj šele, da bi stavila na razpolago primerna sredstva za izvedbo teh prepotreb-mh del splošne koristi. Že kratek vpogled v regulacijski načrt za to leto in takojšnji pristanek Eksc. Graziolija na izvedbo najnujnejših del, med drugim zlasti ureditev jarkov, dovolj zgovorno izpričujeta zanimanje naše najv;šje pokrajinske oblasti za naša najpotrebnejša javna dela. Zato prav nič ne dvomimo, da se bo prebivalstvo izkazalo za to zanimanje hvaležno. Komisarji okrajnih glavarstev pri Visokem komisarju Ljubljana, 13. februarja Včeraj ob 10. dopoldne je Visoki Komisar sprejel poročilo komisarjev okrajnih glavarstev Pokrajine v navzočnosit namestnika Prefekta dr. Davida, načelnika kabineta dr. Bisie. nadzornika za tehnična dela, šefa računovodstva in drugih uradnikov Visokega Komisarijata. Komisarji okrajnih glavarstev so obširno poročali o vseh vprašanjih, ki se tičejo političnega. gospodarskega in socialnega življenja pokrajine. Eksc. Grazioli jim je dal smernice o delu, ki ga morajo opraviti in je posvetil posebno pozornost prehrani, podpornemu delu, dogonom živine ij. zbiranju mleka. Dr. Gobbels o sreistvlli za popolno zmago Nemški narod sam je najboljše jamstvo za zmagovit zaključek vojne BerPn, 13. febr. Glede na ojačeno živahnost, s katero rdeče armade že nad 12 tednov navzlic krvavim izgubam nadaljujejo svoje mogočne napore, smatrajo v Berlinu da še ni mogoče napovedovati, kdaj se bo sovjetska ofenziva ustavila. Tako piše »Deutsche Allgeme1ne Zeitung« med dru-gm: Ne moremo reči, kdaj bo strahoviti boljševiški zalet dosegel ali prekoračil višek. Morda zbuja prav nadaljevanje boljše-viških naporov v nemški javnosti prepričanje, da se morasjjo znani ukrepi o civilni mobilizaciji poostriti, da bi mogli biti kos povečanim potrebam. To razpoloženje tolmači v tedniku »Das Reich« tudi propagandni minister dr. Gobbels, ki poudarja, da zahteva narod spričo trde stvarnosti na ves glas, naj ukrene vse potrebno. Dosedanje ukrepe je narod pozdravil, a jih smatra za nezadostne, kajti narod hoče stcr.ti več, kakor pa se od njega zahteva, jn s-cer č'm prej. Veliki boljševišlii zimski napad je dal Nemčiji razumeti, da ne bo mogla doseči cilja, ako bo uporabila samo del svoje sile. Nemški narod mora uporabit* celokupne svoje energije. Sovražni svet ima sedaj najbolj otipljiv dokaz, da Nemčija po krivdi svojega nareda prav gotovo ne bo izgubila vojne, da bi jo pa izgubila kakor 1. 1918 zaradi slabosti vladajočih, je povsem nemogoče. Režim namreč prav dobro ve, da mu bo samo zmaga omogočila kronati njegovo zgodovinsko poslanstvo, ki bi v nasprotnem primeru bilo popolnoma uničeno. M'nister podaja nato pregled dogodkov na vzhodu in sicer z vso odkritosrčnostjo: »Utrpeli smo poraz, kar je izven dvoma in nihče tega ne zanikava, tcda o tem nismo dolžni polagati računov sovražniku. Očitno je. da smo nekoliko podcenjevali moč .sovražnika in sicer iz enostavnega razio-ga, ker si nismo mogli predstavljati, kaj bi se moglo iztisniti iz naroda ob uporabi kriterijev total;tarne vojne ne glede na udobnosti civilnega in socialnega življenja. Za Nemčijo ni nobene potrebe, da bi uporabila boljšev'ške sisteme, življenje bolj-ševiške množ:ce je tako bedno, da ga nemški narod ne more osvojiti. V ostalem pa nam tudi ni potrebno, kajti premoč nemške rase, njene organizacijske sposobnosti, junaštvo njemh vojakov in iznajdljiva strategija njenih voditeljev dajejo nemškemu narodu prednost, ki je rdeči ne bodo mogli nikdar uničiti. To prednost je mogoče nadomestki samo do neke mere s številčno premočjo človeških množic in količ:n vojnega gradiva, ki ga boljševiki postavljajo proti nemškim vojskam. To razliko bomo morali nadomestiti s povečanjem skupnih naporov.« Dr. Gobbels poudarja nato, da ni prepozno storiti, kar je potrebno storiti. Nasprotno, prav sedaj je prišel za to ugoden trenutek: »K temi^ naporu bo moral narod doprinesti svoj delež tudi v pogledu njegove izvedbe, da bi tako preprečil morebitna begstva. »Minister razlaga nato to svojo pripombo in pripominja, da ne more država postaviti ob stran vsakega državljana policijske straže, ki naj nadzira, ali je zares izvršil svojo dolžnost. Doslej izdani ukrepi in oni, ki bodo še izdani, bodo povzročili kolosalno poenostavljenje javnega življenja in v naravi stvari same je, da se mora državno nadzorstvo vedno bolj umakniti v ozadje, da bi tako vsfk poedinec čutil, da morajo odslej delovanje poedinca opredeljevati manj zakonske določbe kakor čut lastne odgovornosti. Minister nato poudarja, da ima Nemčija vse pogoje za popolno zmago: »Samo poslužiti se jih moramo in sicer z največjim in čim bolj radikalnim delovanjem. Imamo ob svoji strani najmočnejšega zaveznika, ki si ga je mogoče predstavljati, narod sam, čigar viri so neizčrpni in ki je pripravljen slediti Hitlerju do konca, po kakršnikoli poti. Medtem, ko se naši vojaki bore na bojni črti v obrambni bitki, nastajajo nove armade za prihodnjo ofenzivo. Te armade potrebujejo orožje in strelivo, predvsem pa moralno podporo notranjega bojišča.« Minister zaključuje takole: »Imamo bojevit in na vse pripravljen narod, ki pričakuje od dneva do dneva nov poziv. Ta narod je zbran za svojimi voditelji kot en sam mož. Kaj hočemo še več?« Novi ukrepi, katere omenja minister, bodo objavljeni, kakor se doznava iz pristojnega mesta, čim prej. Kakor piše list »Borzenzeitung« bo civilna mobilizacija prizadela tudi periodični tisk. V tem pogledu bodo izdani konkretni ukrepi. 4000 revij vseh vrst, tednikov in podobnih listov, kolikor jih je bilo v začetku vojne, je postopno padlo na 2500. Domnevajo, da bo izmed teh izginil še dobršen del. V načelu bodo ostali samo oni periodični listi, ki posredno ali neposredno predstavljajo doprinos k vojni in zmagi. Drugi, zlasti revije strokovnega in znanstvenega značaja. pa bodo morali omejiti svoje naklade, število strani in se iz tednikov spremeniti v mesečnike ali tromesečnike. Nekateri drugi listi bodo povezani z drugimi. Ukinjene bodo modne in luksuzne revije in na splošno vse kinematografske. Nekatere pomembnejše kulturne revije bodo zaradi svojega pomena ostale, a se bodo nekako simbolično objavljale vsakega pol leta, v kolikor bodo seveda na razpolago tiskarne, kar bo zelo težko, kajti tudi na področju tiskarniških podjetij, bodo izvršene z vso strogostjo omejitve. (Piccolo.) Dr. Ley med delavstvom v v Vzhodni Prusiji Berlin, 13. febr. s. V tem tednu je šef nem« ?:ke delovne fronte dr. Ley govoril delavstvu v številnih vojnih tovarnah v raznih krajih Vzhodne Prusije ter njej priključenim političnim okrožjem po preureditvi zasedenega ozem-lia na vzhodu. V Bjalistoku in v Grosnu je dr. Lev dal navodila tam zaposlenim nemškim delavcem za pospeševanje vojne proizvodnje. Švica je prenatrpana z židovskimi begunci Bern, 12. febr. s. Beveriagejev predlog, objavljen v angleškem listu »Observer«, ki zahteva takojšnjo pomoč nevtralnih držav Židom, kakor sta Španija in Švica, je naletel na odpor švicarskih listov, ki odgovarjajo, da je Švica že preko glave v skrbeh zaradi dotoka beguncev, med katerimi je velika večina Židov. V Švici znaša število vseh beguncev danes že 66.000. Predlog prav nič ne upošteva položaja Švice, ki se nikakor ne sme več poslabšati. „Prima linea" Nova številka glasila Ljubljanske Zveze borbenih fašijev se zopet odlikuje po pestri in zanimivi vsebini. Obletnici ureditve odnosov s cerkvijo je posvečen temeljit članek, ki s krepkimi potezami podaja razloge za zgodovinsko nujnost sporazuma med odlpčilnima italijanskima činiteljema: med cerkvijo in Stranko. Nadaljni članki se bavijo z ogromnim deležem, ki ga ima svetovno židovstvo na boljševiški revoluciji, z delom v šoli, z zadevami organizacije fašističnega pokreta v naši pokrajini, z rusko filmsko umetnostjo, s koncertom Antonia Janlgra itd. List je v vsakem pogledu močno razgiban ter je nedvomno že našel obilo prijateljev med naročniki in čitateljl. Gospodarstvo Uvedba taksnega papirja, taksnih golic za menice in sprememba nekaterih taksnih predpisov Opozorilo Izročitev premoženja razpuščenih športnih društev. Zaupnik CONIa objavlja: Glede na naredbo Visokega Komisarja št. 31 objavljeno v Uradnem listu št. 15 z dne 21. II. 1942-XIX. in na naredbo št. 23 (objavljeno v Uradnem listu št 36 z dne 6. V. 1942-XIX.), se objavlja naslednje- Glede na odloke o razpustu športnih društev »Grafike«, »Jadrana«, »Slavije« in »Svobode«, ki jih je izdal Visoki komisarijat, se pozivajo vsi, ki imajo iz kakršnega koli razloga premično ali nepremično premoženje, športne naprave, opremo, vrednosti kakršnega koli značaja, upravne knjige, arhive in karkoli drugega iz lastništva omenjenih društev, da morajo v 8 dnevih od te objave vse to prijaviti zaupniku CONIa (Bieiweisova l/a). Kršitelji te odredbe bodo prijavljeni pristojnim oblastem zaradi zakonskih ukrepov proti njim. Spremembe železniškega voznega reda S ponedeljkom 15. februarja bo pričel voziti dnevno redno na progi Ljubljana— Kočevje potniški vlak št. 9317, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 16 in prispel v Kočevje ob 18.29, zato pa bo izostal redni vlak št. 9315, ki je odhajal iz Ljubljane ob 14.10 in prihajal v Kočevje ob 16.45. Petrolej za februar Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo upravičencem delil nakaznice za petrolej za mesec februar od 18. do 27. t. m. tako, da pridejo 18. februarja na vrsto upravičenci z začetnicami A do C, 19. februarja z začetnicami D do F, 20. februarja z začetnicami G do I, 22.' februarja z začetnicami J in K, 23. februarja z začetnicami L do N, 24. februarja z začetnicami O in P, 25. februarja z začetnicami R do š, 26. februarja z začetnicami T do V in 27. februarja upravičenci z začetnicami Z in 2. Stranke lahko dobe nakaznice za petrolej samo ob dnevih tega razporeda ter zamudnikov ne bo mogoče upoštevati. Po nakaznice naj pridejo v Mahrovo hišo na Krekovem trgu št. 10 v I. nadstropje soba št. 1, vsak dan od 8. do 10. in 15. do 17. ure. Prodaja mesa na odrezek „H" Pokrajnski prehranjevalni zavod obvešča, da bo v ponedeljek dne 15. februarja t. 1. kot običajno prodaja mesa na knjižice. V svrho kontrole morajo stranke poleg knjižic prinesti s seboj tudi živilske nakaznice vseh družinskih članov za mesec februar, od katerih bodo me»ar£ odrezali črko »H«. Terjatve pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu Sekvester Poštne hranilnice v Ljubljani objavlja, da morajo vsi prebivalci ljubljanske pokrajine, ki so lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu ali kateri njeni podružnici, v roku dveh mesecev od datuma te objave pismeno prijaviti svojo terjatev Poštni hranilnici v Ljubljani potom občine v kateri bivajo (ali imajo sedež), ki mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagate!jevega domicila (sedeža). Italijansko - špansko kulturno sodelovanje Madrid, 13. febr. s. Profesor Navarro Mora je v italijanskem kulturnem zavodu predaval o spominih in vtisih z bivanja v Italiji ter poudaril Italijansko kulturno udejstvovanje, ki se močno razvija kljub vojni ln podčrtal učinkovito delo zavoda za kulturne odnose z inozemstvom ter delo fašističnih vseučiliških skupin. Ameriška nenasitnost Rim, 12. febr. s. Znaki nezadržanega imperia* lizma Zedinjenih držav si sledijo z značilno hitrostjo. Po zgovornem predlogu \Vilsona, predsednika mornariškega odbora v kongresu, da naj se brez izgube časa ustvarijo ietalsko* pomorska oporišča v vsem Pacifiku, se je zdaj oglasil ameriški mornariški minister Knox in podprl Wilsonove misli uradno s »skromnim« predlogom, naj ostane Japonska po vojni raz-orožena na morju in naj se ustvari posebna komisija v zbornici za izvedbo tega predloga Knoxu se je pridružil tudi Reynolds predsednik komisije za vojaške zadeve v kongresu, ki predlaga, naj Amerika zahteva od sovjetske zaveznice popolno prepustitev Vranglovega otoka severnozapadno od Beringove ožine v zameno za famozno, Rusiji obljubi'eno pomoč, ki je doslej ostala na papirju S tem zadnjim načrtom hočejo nenasitni požiralci opprišč povečati in izpopolniti predlog senatorja Tybing-sa glede francoskih oporišč na Tihem oceanu in na ameriški polobli. KLOBUCARNA »PAJK« Vam strokovno osnaži, preoblika ln prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 38 MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union) Ze v včerajšnji številki smo objavili prvi del naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino o uvedbi taksnega papirja, taksnih golic za menice in o spremembi predpisov nekaterih taks. V naslednjem prinašamo iz te naredbe nadaljnje določbe. Od uveljavljenja te naredbe, to je od 1. marca t. I. naprej, ne smejo sodni nameščenci in nameščenci drugih javnih oprav izdajati spise ali potrdila in overjene prepise, če niso pisani na takšnem papirju ali če nimajo predpisanih kolkov. Za prepise na navadnem papirja je dovoljeno overjenje še do 31. marca t. 1., toda le, če se nalepijo kolki, ki ustrezajo vrednosti predpisanega taksnega papirja. V smislu te naredbe se uporabljajo spisi ali zapisi, če se predlože sodišču ali papravijo pred sodiščem in v postopkih iz sodne pristojnosti upravnega sodišča, nadalje ko se predlože kakemu finančnemu uradu za predpis takse in ako se uvrstijo med javne spise. Takse, pobrane v skladu z veljavnimi predpisi bivše Jugoslavije in s to naredbo, se ne vrnejo v primerih, če se opravilo ali prenos predrugači, razveže, raz-dere, ali če se izpolni razvezni pogoj, niti ne zaradi kakršnega koli drugega dogodka. Od tega predpisa so izvzete razsodbe o dovolitvi prisilne dražbe nepremičnin, če se s pravomočno drugo sodbo, izdano kontradiktorno med prizadetimi strankami, dražba izreče za nično; nadalje posli, proglašeni za nične s pravomočno, med pogodniki kontradiktorno izrečeno sodbo, če je ničnost izrečena zaradi temeljne napake, ki bi neodvisno od volje in sporazuma povzročila ničnpst posla že od vsega začetka; daritve, kolikor se nanašajo na stvari, ki so bile iz vzroka, obstoječega pred daritvijo, odvzete in se to ugotovi s pravomočno sodbo, izrečeno kontradiktorno med prizadetimi strankami in finančno upravo; pogodbe zaradi sklenitve zakona ali o priliki sklenitve zakona, če se razderejo ali razveljavijo. Taksa se sme vrniti, če se povračilo zahteva v 6 mesecih od dne, ko je postala sodba o ničnosti ali odvzema stvari pra-vomočna, odnosno od dne, ko se je že-nitna pogodba razdrla ali razveljavila. Takse na pogodbe o pooblastvitvi Stalna taksa po tarifni postavki 16. taksne tarife bivše Jugoslavije za pooblastila, njih preklic ali odpoved, ko se je pooblastilo sprejelo, se zvišuje na 20 lir. Ta taksa se plača tolikokrat, kolikor je po-oblastiteljev ali oseb, ki so pooblastilo preklicale, če niso družbeniki sodediči ali solastniki stvari, na katere se pooblastilo nanaša, odnosno tolikokrat, kolikor je pooblaščencev postavljenih, preklicanih ali odpovedujočih, če imajo ti pravico nastopati ločeno drug od drugega. Posebna pooblastila morajo biti tako v izvirniku kakor v prepisu pisana na taksnem papirju po 12 lir za vsako polo, ne plačuje se pa zanje zgoraj navedena stalna taksa. Taksa na listine o posojila Sorazmerna taksa po tarifni postavki 18. taksne tarife bivše Jugoslavije za pogodbe o posojilu, zadolžnice o denarnih vsotah, plačilne obetnice izposojila, posojilne obetnice, otvoritve kredite, priznanja dolga in podobno, se zvišuje na l°/o zneska obveznosti ali kreditov, ne glede na obrestnost Taksa na gradbene in dobavne pogodbe Sorazmerna taksa po tarifni postavki 24. veljavne tarife bivše Jugoslavije za nakupe in druge podobne pogodbe o zidanju, popravilih, vzdrževanju ali za dobavne pogodbe, odstope ali za razvezo takih pogodb na odmeno se zvišuje na 3 lire za vsakih 100 lir, ki se odmerjajo po skupnem znesku kosmatih cen ali odmen, dogovorjenih za ves čas, dokler traja pogodba. Pri odstopih takih pogodb se računa taksa na obroke stroškov in odmene. ki še niso potekli, kakor tucii na višjo odmeno, ki je bila dogovorjena za odstop. Takso odmerja davčni urad in jo je plačati v gotovini pri tem uradu ob predložitvi izvirne pogodbe in položitvi overjenega prepisa. Ce bi se morala odmena naknadno odmeriti ln ugotoviti, se plača taksa na vrednost, ki so jo stranke izjavile. Ce je dokončnj znesek višji ali nižji od taksiranega, se pobere dopolnilna taksa ali povrne morda preveč plačana višja taksa. Pogodniki so dolžni prijaviti dokončni znesek cen ali odmen davčnemu uradu v 30 dneh od končnega obračuna v dveh izvodih, od katerih se eden vrne stranki s potrdilom. Pri zakupih z javnimi upravami morajo gornjo prijavo napraviti civilni ali vojaški upravni poslovale!, ki dokončno izplačajo cene ali odmene. Ti morajo zahtevati od zakupnikov, prevzemnikov dela ali dobaviteljev dokaz, da so popolnoma plačali morda dolžno višjo dopolnilno takso. Funcionarji, ki so kršili to dQločbo, se kaznujejo z globo v višini ne-pobrane dopolnilne takse, najmanj pa z 12 lirami. Pri zakupih, ki jih oddajajo javne uprave, obremenja taksa samo zakupnika, prevzemnika dela ali dobavitelja. Dogovori z namenom, da bi se ta določba ne izpolnila, so neveljavni Ce se opusti predložitev spisov, zavezanih taksi v predpisanih primerih in rokih, se to kaznuje z zvišano takso v višini šestih desetin takse, določene za zadevne posle in prenose. Za to zvišano takso so za vsak posel odgovorni notarji, funkcionarji in uradniki, če je njih malomarnost kriva, da se je predložitev opustila. Zvišane ta*-se za opuščeno ali zakasnelo prijavo ln za zakasnelo plačilo se znižajo na polovico, če so bile dolžne vsote plačane pred vročitvijo naloga. Take zvišane takse se znižajo na desetinko, če se prijava ali plačilo opravi v 60 dneh po preteku zadevnih rokov. Zvišana taksa, pa tudi v teh primerih ne more biti manjša od 2 lir. Zahtevek taksnega zavezanca za povračilo plačane takse zastara v treh letih od dneva plačila, v istem roku zastara zahtevek finančne uprave za plačilo dopolnilne takse. Glede dopolnilne takse za nakupe in dobave po ceni, ki v spisu ni določena, Zastara zahtevek v treh letih od dne, ko je bila izvršena prijava. Pravica do povračila več plačane takse zastara v 3 lejih od dne, ko se ugotovi dokončna vrednost, vendar ne sme biti nižja odmena povzročena po razvezi ali razveljavljenju pogodbe. S pretekom 10 let zastara zahtevek finančne uprave za plačilo taks in zvišanih taks na prenos nepremičnin in premičnin po datiranih spisih in pogodbah. Rok začne teči s pretekom roka, ki je določen za plačilo takse. Notarji in drugi za sestavljenje javnih listin pooblaščeni uradniki morajo predložiti davčnemu uradu za odmero takse izvirnike, ki so jih sestavili, in hkrati položiti overjen prepis. Takso na neoverjene spise v zasebni obliki, ki obsegajo ali sporazume kakršne koli vrste ali ustanavljajo odnosno opravljajo obveznosti, predpiše in pobere pristojni davčni urad. V ta namen mora prizadeta stranka, ko predloži izvirnik zaradi zanambe plačane takse, položiti tudi drusri izvirni primerek na ta;: nem papirju po 6 lir za vsako polo. Sodni spisi so izvzeti od obvezne izročitve prepisa. Takse na račune in priznanice Tarifna postavka 34 taksne tarife bivše Jugoslavije se spreminja takole: Na potrdila in formalne priznanice, note, fakture, račune, spiske in podobno, tudi če niso podpisani, in na druge enakovredne listine a) med zasebniki, b) med zasebniki in trgovci (trgovinskimi družbami), c) med komerkoli in javnimi blagajnami, likvidaturami, upravami in uradi države, pokrajine, občin, Pokrajinskega korporaeijskega sveta in pravnih oseb, (vštevši bolete, potrdila in priznanice. izdane davčnim zavezancem za davščinami vsake vrste (državne in krajevne), takse, davke, razne pristojbine, posredne in neposredne prispevke, carine, dohodke rega-lov in monopolov itd.) se plača če presega vsota eno liro toda ne 100 lir stalna taksa 0.30 lire, pri vsotah 100 do 1000 lir stalna taksa 1 liro. pri vsotah 1000 do 2000 lir stalna taksa 1.50 lire in pri vsotah 3000 do 300.000 lir sorazmerna taksa 0.50 lire za vsakih 1000 lir ali ulomek tisoča lire, Ce presega vsota 300.000 lir ali če ni navedena, ali če se saldira nižji znesek nego je prvotni dolg, ne da bi se ta navedel ali bi se navedle prejšnje priznanice, znaša stalna taksa 150 lir. Ce skupni znesek takse nanese na koncu ulomek lire, se ta zaokroži na eno liro. Nespremenjena ostane sorazmerna taksa 0.5° n na formalne priznanice po tarifni postavki 33. Taksi po gornjih predp'sih so zavezani tudi računi, fakture, potrdila, note. spiski in podobno iz inozemstva, čeprav niso podpisani. To takso morajo plačati naslovljene: v petih dneh po prejemu. Če se glasi listina iz inozemstva na tujo valuto ."•e mora taksa odmeriti po uradnem tečaju dotične valuta Ce skupne znesek taksje nanese na koncu ulomek lire se ta zaokroži na eno liro. Taksa na priznanice se plačuje v kclkfh, ki jih lahko stranka neposredno nalepi in uniči s podpisom, če se pobotnica podpižie, odnosno za datumom ali s pečatniko-gi v drugih primerih. Taksa se odmer; na celotno saldirano vsoto. Pod formalnim potrdilom se razume: vsaka nota. vpis ali * 'is po katerem koli naslovu, izdani za saidiranje, s katerimi se potrjuje polni ali delni prejem v plačilo, izravnavo ali dobrovpis; vsaka nota, spis ali zapis, ki ukinja dolg ali razveljavlja zadevni spis; vsaka izjava o saldiranju aH čem drugem enakovrednem na menicah, računih, notah ali fakturah, ne glede na izdajatelja; vsaka izjava, pisana ali s štarn-piliko stisnena kakor: plačano, saldirano, uničeno, izravnano, odpisano, obračunano — kar navadno pomeni plačilo v gotovini; vsako potrdilo ali priznanje, izdano za plačila, opravljena za menice, trate, bone ali druge papirje oziroma z njimi izdano in vsako navadno potrdilo o prejemu menic, bonov, trat ali drugih papirjev; vsako pismo ali dopisnica, s katero se potrjuje prejem denarja v popolno ali delno plačilo dolga. Potrdila, s katerimi se izreče, da so obveznosti prej sklenjenih pogodb ali iz razsodb ugasnile, se ne štejejo za formalna potrdila, izvzemši potrdila o obrestih, o zakupnini, najemnini in podobno. Pri plačilih države obremenja prizuanična taksa le upnika. Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdM Mercina in drug, trgovini s papirjem pa debelo v Ljubljani, je zaradi smrti izbrisan družbenik Janko Jovan, vpisana pa je nova družbenica Jirka Erzin, trgovka v Ljubljani, ki bo tvrdko podpisovala samostojno. — Pri tvrdki »Tovarna kanditov in slaščičarskih izdelkov, prodaja likerjev in žganih pijač v steklenicah Josipina Schu-mi nasl. D. & E. Hribar« v Ljubljani ie vpisana sprememba besedila firme v »Sumi, tovarna bonbonov, čokolade in peciva R. & S. Hribar« v Ljubljani. = Kmetijsko nezgodno zavarovanje na Spodnjem Štajerskem. Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je že lani izdal naredbo o kmetijskem nezgodnem zavarovanju. Sedaj je določil, da se kot prispevek za to zavarovanje za čas od 1. avgusta 1942 do 31. marca 1943 pobere 20°/o dodatek k bivši jugoslovanski zemljarini, najmanj pa 2 marki. Prispevek poberejo davčni uradi. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V zvezi z likvidacijo posojilnice Narodni dom v Mariboru, zadruge z o. j. je bil za likvidatorja postavljen dr. Oton Blanke, odvetnik v Mariboru. — V trgovinski register se je vpisala tvrdka Viljem Ribič, trgovina z manufakturnim blagom, konfekcijo in galenterijo v Mariboru. = Zedinjene države gospodarsko spodrk. vajo Anglijo v Afriki, iz Monrovije, glavnega mesta Liberije poročajo, da je liberijska vlada sklenila na svojem področju razveljaviti angleški funt kot zakonito plačilno sredstvo in namesto angleškega funta uvesti dolarsko veljavo. Ta sklep je sie». dil januarskemu obisku ameriškega držav, nega tajnika za finance Morgenthaua % Liberiji E. Josln: Stara Ljubljana VI Dobrotnik gledaliških igralcev I. Arce, poštni oficijal je stanoval dalj časa na Poljanski cesti ln je bil stric pokojne gospe Franje dr. Tavčarjeve. Arce je zapustil svojo imovino kot ustanovo za ljubljanske g'eda'lške igra'ce. Košenini Franc, poštni oficijal. se je rodil kot sin oskrbnika v Bistri pri Borovnici. Kot uradnik se je poroči' p Franjo Arcetovo. ki je porodila leta 1867 hčerko, ki jo ie krstil prelat Tomo Zupan za Franjo. Mati je takoj po porodu utir'a. dve leti nato p3 ji je sledil tudi oče: prehla-dil se je bil na lovu. Tako je poslala ma'a Franja z dvema* letoma sirota brez staršev. Prevzela io je družina Arc°tova, kjor jo je teta gdč Inka Arcetova prav materinsko vzgajala. dok'er se ni pcioč la z dr. Ivanom Tavčarjem. Pri brzojavnem uradu so s'užili Piki Eržen. Kokalj. Piki je bil šef brooj-^vnega urada. Eržen je bil dolga leta ofl"i al ter se nanj prav debro spominjam Bi1 je prav dober matemat:k ter je mnogo let poučeval gejenke ljubljanskega učite''išoa Imel je na svojem stanovanju pos~bno učno sobo z veliko šo\sko tablo. Umrl je pred prvo svetovno vojno in zapustil s;na, ki je sodai profesor za francoščino na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Mestni mag'st?at ljubljanski je imel od avstrijske države pripozian posebni statut. Izvrševal je posle za mesto Ljubljano, kot okrajno glavarstvo v političnih, šolskih, finančnih in policijskih zadevah. Ljudski učitelji so bili mestni, policija mestna. Mestna blagajnica je pobirala hišnonajemninski davek za državo ter je vsak mesec nabrani denar oddala deželnemu plačilnemu uradu. Ljubljančani so volili 30 občinskih svetovalcev, ti so pa izvolili predstojnika, t. j. župana. Na predlog deželne vlade je potem avstrijski cesar potrdil imenovanje. Spominjam se naslednjih županov: Ljubljanski župani Dr. Etbin Costa je županoval od 1864— 1867. (Po odstopu Coste je nadomestova! župana po odredbi deželne vlade Ivan Gutman. magistralni svetnik.) Dr. Josip Suppan je bil župan od 1869— 1871. Kari Deschniann od leta 1871—1874. Anton Lasehan plem. Moorland od leta 1874—1882. Peter plem. Grasselli od 1882—1895. Volitve v občinski svet so bile pred 70. leti in tudi še pozneje prav burne: agitatorji so hodili po hišah in po cestah ter prigovarjali volilcem. ' Slovenska večina v občinskem svetu Občinski svet je dobil pri volitvah slovensko večino leta 1882., nakar je Anton Laschan odstopil kot župan. Dr. Etbin Costa se je rodil v Novem mestu kot sin carinskega uradnika 1. 1893. Advokaturo je otvoril v Ljubljani 1. 1869. Bil je zelo marljiv, ustanovil je razna narodna društva. Imel pa je veliko nasprotnikov pri Nemcih kakor tudi pri Slovencih. Umrl je leta 1875. Prav dobro se spominjam nanj; bil je bolj male postave, ne močan, nosil je cilinder in ščipalnik, ker je bil kratkoviden, imel je hripav glas, govoril je vedno nemško, slovensko se je učil, ko je bil že dijak. Dr. Costa je imel sestro. ki je bila poročena z oskrbnikom Scholmaierjem. Ta rodbina je imela sina, ki je postal upravitelj graščine šneperk; bil je več let deželni poslanec v skupini kranjskega velepcsostva; v deželnem zboru se ni nikoli oglasil, toda glasoval je vedno solidarno s poslanci veleposestva; umrl je pred nekaj leti v šneperku. Kari Deuschmann se je rodil v Idriji leta 1821. Bil je slovenski pesnik in pisatelj, pozneje pa nasprotnik Slovencev. Bil je liberalnega mišljenja ter mu ni ugajala politika Slovencev dr. Bleiweisa, dr. Coste in dr. Tomana. Deschmann si je pa pridobil velikanske zasluge pri deželnem muzeju kot kustos. Umrl je leta 1889. v Ljubljani in bil pokopan pri Sv. Krištofu. V deželnem muzeju mu je postavila Kranjska hranilnica skromen, a lep spomenik. Anton plem. Lasyhan se je rodil 1. 1814. kot sin zdravnika v Metliki. Po absolvi-ranju juridičnih študij je vstopi pri ilirskem gubernerju služboval potem v Novem mestu, Triestu, potem zopet v Ljublji-ni ter je šel kot vladni svetnik v pokoj leta 3869. Deloval je tudi na političnem polju. Umrl je leta 1897. v Ljubljani ter zapustil dve hčeri. Od teh se je ena poročila z avstrijskim častnikom, druga je ostala samica. Imel je tudi dva sina; starejši sin je služIl pri deželni vladi ter šel kot dvorni svetnik v pokoj. Umri je leta 1941. na nekem gradu fta Dolenjskem. Drugi, mlajfit sin, je bil finančni tajnik pri finančni direkciji; premeščen je bil v bivši Jugoslaviji kot finančni svetnik v Skoplje; ako še živi, ne vem. Stari občinski svetniki so bili stotnik Zitterer, dr. Janez Blehveis, Ivan Tomšič, trgovec Fortuna (bil je nekaj časa podžupan), Ivan Murnik. Jan Ho-rak. Dr. Hinko Dolenc, Dr. Valentin Za»-nik. Dr. Keesbacher, trgovec Anton Klun, mizar Regali, krojač Fink, Peter Grasseli Jakob Zabukovec. Anton Svetek. A. Sene kovič, Ivan Hribar, Tomo Zupan, .Vasi. Petričič. Pri magistratu so služili uradniki-pra\ niki: I. Jeras, M. Gutman, Perona, Von-čina ter Matija Zamida, ki je potem prevzel posle kot uraelnik in ravnatelj pri deželnem odboru. Mestni fizik je bil dr. Kovač. Na gospodarskem uradu so bili komisar Tome, KaTiš in drugi. Pri mestni blagajni so služili Hensrtha-ter, Vojteh Valenta, Bradnška, Lahajner, ki je bil tudi ubožni oče za šentjakobski okraj in Veličan Fink, ki ie bil dober telovadec pri Sokplu. Magistrat brez knjigovodij Knjigovodstvo še pred 60. leti ni Imelo nobenega definitivnega uradnika. Knjige in knjigovodstvene posle je opravljal v popoldanskih urah državni uradnik, blagajniški oficijal Fran Rozman proti mesečni nagradi, dele pred dobrimi 50 leti se je ustanovil poseben knjigovodstveni oddelek v drugem nadstropju soeedne mestne hiše. Prvi mestni knjigovodja je bil Paternoster, prej deželni 'uradnik, ki je bil znan kot dober* pevec-baaist. Sodeloval je kot pevec v ljubljanski stolnici, pel na koru pri frančiškanih ter pomagal tudi pri zboru dile-tantov gledališča. Paternoster pa nI dolgo služil pri magistratu, ker je umrl za kapjo. Prideljena sta mu bila uradnika Trdina in Debevec. Ko je Paternoster umri, je bU imenovan za šefa v knjigovodstvu Trdina. Policijske zadeve je opravljal policijski svetnik Perona. Ljubljančani so bili s tem komisarjem prav zadovoljni, kajti Percma je bil za mirne in poštene ljudi prav dober, za razgrajače pa prav strog. Policijska uradnika sta bila Robida in Kališ. Robida je bil za časa dr. Coste v pisarm sluga In dostavljalec. Ker je bil pa vesten ln spreten, ie postal uradnik, ki je služil dolgo časa, 'še pred 50 leti. Robida je hil oče gimnazijskega profesorja Robide in dr. Robide, znanega psihijatra. Oba sinova sta tudi že umrla. Policijskih stražnikov je bilo pred dobrimi 70 leti prav malo. Imeli niso uniform, temveč samo čepico ter v rokah palico. Za časa županovanja Antona Laschana so dobili stražniki lepe uniforme in sablje, menda leta 1875. Policijski uradniki so dobili uniforme leta 1883, ko je prišel cesar Franc Jožef v Ljubljano. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 1$. t. m. zjutraj lire; črna redkev 1.50 lire; čebula 2 liri; šalota 4 rre; česen 8 lir; osnaženi hr^n 4 lire; jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5.70 lir; jabolka n. vrste 5 lir; suho bpovo cvetje kilogram 18 lir; jajca 2 liri komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajč cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljansk* pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 2 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdraio. otreblejno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mera biti osnažena in oprana, vendar pa ne več nukra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cena morajo biti' v!dno označene pri vsem v cen ku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogača rjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. T> * •...... ■ • iS . •.»• i r : ' m Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko. m'sariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljublajni ter jih je ta odobril. Z odlokom VTII/2 štev. 361/3/1943 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 15. II. 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje: Zeljnate glave pod 10 kg 2 liri; rdeče zelje 2.50 lire; kislo zelje 4 lire; ohrovt 2.25 Ure; repa na drobno 1 liro; repa na debelo 0.75 lire; kisla repa 2.50 lire; repna cima 2 liri; motovileč 12 lir; regrat 4.50 lire; radič 6 lir; gojeni radič 10 lir; špina-Ča 5 lir; rdeča pesa 3 lire; rdeče korenje brez zelenja 3 lire; rumeno korenje 1.50 lire; peteršilj 4 lire; zlna (glave) 4.50 hre; rumena koleraba 1.50 lire; kolerabi =a 4 Klavirski večer Emilije Demovškove Lani sem ob prvem nastopu te naše mlade pianistke opozoril na njeno visoko kulturo, ki je odsevala iz podajanja Novakovih in Bee= thovnovih skladb, letos pa si je izbrala na samostojnem večeru vrsto skladateljev, kj so še bolj značilno ustrezali njenemu interpretacij skemu slogu in umetniškemu okusu. Spored je bil sestavljen zelo nenavadno, prav za prav zelo originalno, dasi ni učinkoval pieveč pestro. Pianistka je začela z Martuccijem, nadaljevala s Sukom, de Fallo in Chopinom ter končala t Lisztom. Bil je spored, ki iziazno ni prinesel kdo ve kaj različnega, kajti četudi se omenjeni skladatelji slogovno razlikujejo med seboj, so si v izbiri pianističnega sloga prav zelo podobni. Temu primerna je bila interpretacija: čustveno precej zadržana, mirna, gospodujoča nad oblikovnimi razmerji skladb, v tonu — kolikor je dopuščal instrument — lepa in ple* menita in tehnično kar vzorno točna, toda premalo razgibana. Morda je pianistka prav zaradi podobnosti skladb premalo poudarila njihove subtilne razlike, ki jfh je vendar vse polno, toda s svojim velikim znanjem. ki obsega enako zavidljivo tehnično spretnost kakor ob* vladanje plastičnega udarca in umevanje for= me. je dosegla velik uspeh. Občinstvo ki je do kraja napolnilo malo filharmonično dvorano, se ji je ob:lno zahvaljevalo in je umetnica prejela nekaj prav lepih šopkov. Koncert je bil viden dokaz in potrditev njenih odličnih zmožnosti. Marijan Lipovšek. « EOBICKANOSEN POSEL Tomaž Zguba je imel slabo eksistenco. Pa si ni delal mnogo skrbi, nego je odprl nekako skrivno pisarno, kjer je obljubljal nabornikom oprostitev od vojaške službe za tisočak. Možak je storil takole: pred naborom je pobral tisočake in Čakal, ne da bi mignil s prsti. Ce je naborna komisija nabornike potrdila, je Tomaž vrnil denar, siicer ga je pa obdržal... Valentina Jelovškova 77-letnica Vrhnika, 13. februarja Zdaj, ko že brsti teloh v Tičnici in zapoje ob solnčnih jutrih ščinkovec svojo pomladno pesem v kostanju, obhaja gospa Jelovškova svoj god in svoj rojstni dan.. B i F jodor Gladkov: Preki sad (Odlomek iz povesti »Ognjeni konj«) Fiodor Gladkov je znm sodobni ruski pisatelj, čigar roman »Cement« je zbudil svojčas pozornost O sovjetski vojski pripoveduje Gladkov: (Rdečcarmejec Gmirja prosi v vagonu oklop* nc«a vlaka komisarja Globo milosti za svojega prijatelja, ki je bil zaradi izdajstva in odpad-ništva obsojen na smrt. Neposredno po njunem pogovoru se odigra opisani prizor.) Stopila sta iz vagona. Nekoliko vojakov se je na postaji bonlo s pobesnelim tovarišem Mlad fant, brez čepice in v raztrgani suknji, s kalmiškim obrazom, oblitim s potom in penami je otepal z rokami okrog sebe in se izvijal iz prijema vojakov Njegove izbuljene in kakor pri slepcu nepre« mčne oči so bile pijane od alkohola in brezumne besnosti. »No. privleči ga sem! Kaj se je zg^-dilo:« Mornar je stopil h Globi. Pregibal je čeljusti in mlel z zobmi: »Ripenko- se je v vasi spozabil Zapeljal je žensko. Mamder. pasj sin!« »Sodrug Globa.« se je trgal R penko vojakom iz rok in silil h Globi. »Glejte, kako žalijo mene. svojega sodruga. brata Mar sem kak lopov ali pasji sin? Mene? Strelca svobodne stepo? Sodrug Globa? . •.« Globa je stal pred nj''m in upn vanj svoje mrzle, prodirajoče oči. »S' so spozabil?« »M ir sem ... »Zapc jai ?« »Mar sem jaz, strelec svobodne stepe...« »Sramotno postopa! z žensko,?« »Sodrug Globa, mar nisem jaz rdeči vojak, borec, resnični proletarec ...?« Zadaj je vzdihnil Lazar in spregovoril edino besedo, ki jo je znal od tedaj, ko se je na pol živ splazil izpod kupa petnajstih ustreljenih tovarišev: »Postreljati —!« Mirno in po domače je Globa namignil mor« narju: »Vzemite ga na muho!« Ripenko ni razumel in zmedeno gledal Globo. Potem pa je posinel, telo je trenutno vzdr-getalo in vzkliknil je kakor otrok: »Sodrug Globa!... Kaj vendar vse to po« meni. bratci?« Mornar je izvlekel samokres in pomlel s čeljustmi: »No! Obrat! Marš! Stopaj brzo! Ena...!« Ripenko je poslušno in molče šel naprej. Spotikal se je ob tramovih m tirnicah, glava pa se je majala naprej in nazaj, kakor da bi ne bila njegova. Vsi so se stisnili skupaj in napeto čakali. Mornar je iztegnil roko naprej m izstrelil. Ripenko se je opotekel z ene strani na drugo. kakor da bi se kosti lomile v njem. se obrnil na desno in se zgrudil z licem naprej preko tirnic. Lazar je gleda! na vojaka in drgetal kakor težko ranjeni. Globa je položil Gmirji roko na ramo in mehko spregovoril: »Ne bi ga bilo treba streljati, toda moral je umreti! Vedel in razumel je to bolje od naju!« Obrnil se je na petah in, ne ozraje se, stopil v vagon. Kdo bi nc poznal te blage gospe, komu še ni delila njena dobra roka dobrote, komu še ni napravila te ali one in še tako male usluge? Po naravi že izredno plemenitega srca, se je menda še od njenega pokojnega soproga Gabrijela navzela danes tako redke lastnosti vsa« kemu napraviti uslugo brez izgovorov in obotavljanja. Rodila se je danes 77 let v ugledni in premožni rodbini Jelovškovi s in Pogačar. SEDEM TEMELJNIH RESNIC Župnik: »Ne boš dobila spovednega listka, če ne poveš šestih temeljnih resnic.« Dekle: »Gospod župnik, saj jih je že kar sedem« Župnik: >Kako? Katera pa je sedma?« Dekle: »No, ia, da ne dobim listka, če on"h šestih ne povem.« Iz Hrvatske Hrvatska je pristopila k ženevski konvenciji. Hrvatska vlada je na predlog hrvatskega Rdečega križa pristopila k ženevski konvenciji. Častne diplome za svojce padlih prostovoljcev. V svečani obliki je nemški vojaški poveljnik v Zagrebu generalni major Kossack izročil svojcem na vzhodni fronti padlih hrvatskih prostovoljcev častne diplome, ki jim jih je poklonil Hitler. Na-vzočni so bili med drugimi general Perče-vič, nemški poslanik Kasche in višji častniki nemške in hrvatske vojske. Generalni major Kossack je v svojem nagovoru poudaril vojaške tradicije hrvatskega naroda in njegovo povezanost z nemškim narodom. Odlikovani nemški letalci. Poglavnik j« 39 nemškim letalskim častnikom in 24 podčastnikom podelil red krone kralja Zvoni-mira. Povratek lovskih leralcev na vzhodno fronto. Poglavnik je sprejel hrvatsko letalsko lovsko skupino pod vodstvom podpolkovnika Džala, ki je bila dva meseca na dopustu. Zdaj se bodo pogumni letalci vrnili na vzhodno fronto. Pravoslavna cerkev v Konjiču. Pred dne, je bila na svečan način odprta hrvatska pravoslavna cerkev v Konjiču. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo kmetov in meščanov, razen njih pa tudi odposlanstvo vojske. Podporni fond za stalingrajske borce. Ustaški stan je prejel 150.000 kun za svojce hrvatskih branilcev Stalingrada. Sklenjeno je bilo. da se bo zbirka nadaljevala in ustanovil v ta namen poseben sklad. Umetniška Šola v Zagrebu. V navzočnosti poveljnika uštsške mladine prof. Orša-niča je bila v Zagrebu odprta umetn:ška sola ustaške mladine. Zanimanje za šolo je veliko, saj se je vpisalo na za vod 300 učencev. Povest Janka Kača »NA NOVINAH«, izvrstno pripovedno del;, iz katerega itvo diha Savinjska dolina in v katerem se pretresljivo pleto čleveške usode, je bilo obletneo Prešernove smrti nagrajeno * literarno nagrado mesta Ljubljane. Delo m izdala Vodnikova družba, ki premore še nekaj izvodov letošnjih knjig. Ker bodo ti kmalu razprodani, se morajo vs , k' še nimajo knjižnega daru Vodnikove družb« (Vodnikove pratike 1943 in Kačeve pove~ sti »Na novinah«) nemudoma oglasiti v pisarni Vodnikove družbe, Pucc"nijeva 5 poslopje Narodne tiskarne, ali pa v Tisk v. n; zadrug1. šeJenburgova 3. oziromi v knji -garni Učtcifkc fckrrnc rmnčilkanslsa št. 6. »jutro« st. 36 i stf "-T. n. ronika * Ducejeve nagrade za obdelovalce zemlje. Te dni so bile v Lit t oni v navzočnosti prefekta, zveznega tajnika in drugih predstavnikov obiasti med 80 kmetov razdeljene Ducejeve nagrade. Nagrade so prejeli obdelovalci polja, kj so dosegli v preteklem letu največje uspehe. Vsak nagrajene^ e prejel 300C lir, v celem so razdel li med najmarljivejše kmetovalce 240.000 i!r. * Smrt na ruskem bojišču. Z vzhodnega bojišča poročajo, da je padel polkovnik Paulo Magg;o. poveljnik 89. pehotnega polka. Pokojn'k se je rodil v Noli 1. 1834, 1. 1915 se je kot poročnik udeležil svetovne vojne, 1. 1928 je stop 1 v višjo vojno šolo, iz katere je izlel 1. 1930 kot major. Nato se je boril 1. 1935 v Eritrej\ pozneje -ri Adui in Adis Abebi. Za polkovnika je b i imenovan 14. marca 1941 ter je v tem svoj-stvu odrinil na rusko bojišče. * Spomenik papežu Piju XI V rimski bazilik1 sv. Petra dovršujejo priprave postav'tev spomenika papežu Piju XI Spo-men:k bo iz marmorja, izdeluje ga kipar Cannonica, ki ga bo p:klon i kot dar Vatikanu. * Obletnica konkordata s sveto stolico. Na dan letošnje obletnice konkordata s sveto stolico so bile v Rimu vse vlodne palače okrašene z zastavami. Prav tako so bile zastave izvešone na vseh pcslopjh vatikanskega mesta. * NCvi poveljnik pristanišča v Triestu. Dosedanji poveljnik pristanišča v Triestu polkovnik Filiberto Ruffini je zapustil svoje desedonje mesto ter odpotoval v Genovo, Jcjer bo vršil enako službo. V Triestu je služboval tri leta. Na njegovo mesto je pozvan Pao!o di Bortolomei, bivši poveljnik pristanišča v Livornu. * Sprejem županov in tajnikov fašijev v Triestu. V nedeljo bosta sprejela prefekt in zvezni tajnik v Triestu podrejene župane in tajnike krajevnih fašijev. Na sestanku bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so važna v sedanjem položaju. Na sestanek so povabljeni tuli vsi skvadristi stranke. * Nad pol mlijona otrok v mestnih oskr-bovalnicah. V začetku letošnje zime so italijanska mesta pokrenila akcijo za nadzorstvo otrok, katerim roditelji ne morejo posvetiti dovolj časa in pozornosti. Akcijo je prevzel v svoje roke GIL, ki je zdaj izdal statističen pregled. Iz njega je razvidno, da je v minuli zimi našlo v mestnih oskrbo-vališčih zatočišče 507.903 otrok. Za 272.498 otrok so skrbele občine, za 237.503 otrok pa GILove ustanove. * Razstava italijanskega slikarja na Dunaju. Na Dunaju je razstavil svoja dela italijanski slikar Alfo Ronoo. Otvoritve njegove razstave so se udeležili poleg predstavnikov italijanskih konzularnih oblasti tudi predstavniki Kraljeve vojske, zastopniki narodno socialistične stranke na Dunaju ter množica občinstva. * J°sef Gumpold padci na vzhodnem bojišču. Eden najboljših nemških smušk!h skakalcev Josef Gumpold iz Inomosta je padel, kakor poročajo iz Berlina, na vzhodnem boj šču na čelu svojega smučarskega oddelka. Gumpold je b!l znan tudi v mednarodnih smučarskih krogih ter je bil v prvih vrstah nemških smučarjev. * Smrt znanega nemškega igralca. Na svojem posestvu v Weissbachu je v 73. letu starosti umrl veliki igralec naturalističnega gledališča ob koncu prejšnjega stoletja Rudolf Rittner. K njegovim najboljšim stvaritvam spadajo liki Gerharta Hauptmanna. Bil je prvi Florian Geyer in prvi kočijaž Henschel na nemškem odru. « 50 letnica Verdijevega »Falstaffa« v Milanu. Na milanski Scali so te dni proslavili 50 letnico Verdijeve opere »Fal-staff«. Predstava je bila prvovrstna in so sodelovali najodličnejši sol~"st; Scale. Dirigiral je kapelnik de. Sabata. * 01ajšave za oficirje, vp:sane na fakultetah za medicino, farmac!jo in veterno. Vojno ministrstvo v Rimu je izdalo uredbo, ki vsebuje olajšave za ofic:rje, ki so vpisani na medionskih, veterinarskih in farmacevtskih fakultetah. Olajšave dovoljujejo tem kandidatom, da zaključijo svoje študije v skrajšanem roku, nakar bodo kot poklicni medicinci, veterinarji m farmacevti dodeljeni odgovarjajočim oddelkom v vojski. * Kongres vzgojiteljev v Benetkah. V veliki avli beneškega Ate.iea so te dni ctvorili kongres italijansk:h vzgojiteljev, ki so izšli iz zavoda »Paedagog:um«. Kongres se je začel z mašo, po kateri je kardinal patriarh Piaza govoril o temi t-Kr-ščanski vzgojitelji«. * N«*v šolski nadzornik v Triestu. Kakor smo že poročali, je bil dosedanji šolski nadzornik v Triestu prof. Reina po dolgoletnem delovanju premeščen v prosvetno ministrstvo v Rimu. Njegove pcele v Triestu je prevzel prof. Ugo Zanoni, doslej inšpektor- v Vicenzi. * Ncva opera v gledališču Verdi. V gledališču Verdi v Triestu je bila te dni prva predstava nove opere skladatelja Renza Bianehii »Fior di Maria«. Premieri je prisostvoval skladatelj, naslovno vlogo je pela Sara Scuderi, poleg nje sta nastopila tenorist Ferrauto in bairitonist Guiccardi. Orkester je vodil direktor Gavazzeni. Skladatelj in pevci so bili večkrat pozvani pred zastor. * Jezikovni tečaji na italijanskih univerzah. Uradni list italijanske vlade je objavil dekret o uvedbi jezikovnih tečajev na italijanskih visokih šolah. Od tujih jezikov se bodo poučevali na prvem mestu nemščina, potem angleščina, francoščina in španščina. * Bolniška ustanova je podedovala 5 milijonov lir. V Milanu je umrl pred nekaj dnevi dr. G. B. Sessa. Zapustil je vse rvoje imetje, ki ga cen:jo na 5 milijonov lir, bolnišnici v M lanu. * Bilanca italijanskih filmov. Iz Rima poročajo, da se v italijanskih kinematografih trenutno predvaja 58 filmov domačega izvora. 78 nadaljnjih filmov je pripravljenih za snemanje, 24 filmov pa je v delu. V mesecu februarju bodo začeli v ateljejih snemati nadaljnjih 20 filmov. * Italijanske knjige za mestno knjižnico v Atenah. Italijanska vlada je poklonila mestni knjižnici v Atenah dragoceno zbirko italijanskih knjig literarnega, znanstvenega in umetnostnega značaja. * N°ve živilske nakaznice. V Rimu so izšle te dni nove krušne nakaznice v štirih vrstah. Prvi tip živilskih nakaznic je določen za delavce, drugi za otroke lo 3. leta, tretja za mladino od 9. do 18. leta. četrti tip pa za ostale. Nakaznice se razlikujejo med seboj po barvi in tisku. Nakaznice za sladkor, maščobe in milo pa so za vse ljudi enake. * Smrt znanega numizmatika. V Malnateu pri Varesu je umrl 761etni profesor Seratino Ricci, elen najbolj znanih zbirateljev novcev v Italiji. Bil je docent za starinoolovje na znanstveni akademiji v Milanu, izvedenec za arhitekturo na univerzi v Padovi, inšpektor muzeja za umetnost v Turinu in direktor znane galerije Brera. Numizmatiko je predaval kot poseben predmet na. univerzi v Bologni. Urejeval je tudi časopis za numizmatiko. * Smrtna nesreča na železniški pr-gi. j 81 letna Domenica Montanari jz Ferrare je stanovala v bl žini železn ške proge Fer-rara-Ravenna. V nedeljo je starka hotela nakrnrti svoje race in gosi, ki so se pasle ob progi. Ko je hotela preko tira, ca ni slišala, da pr haja vlak. Lokomotiva jo je zgrabila kljub temu, da je strojevodja po-tegn l zavoro. Starka je na posledicah dob-ljen h poškodb kmalu nato umrla v bol-nunic5. * Važno za vsakogar sedaj in v bodočnosti je znanje strojepisja. Novi strojeps-ni tečaji se prično v torek 16. februarja. Učnina zmerna. Največja moderna stroje-pisnica. Desetprstna učna metoda. Prospekt na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. u— Nova grob°va. Poslovil se je od ž:v-Ijenja g. Ivan Ogrin. Za njim žalujejo soproga, sinova in 3 hčerke. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v nedeljo ob pol 16. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Kr žu. — Po kratki ln mučni bolezni je preminila v Osijeku ga. Miroslava Bercctova, po rodu Urbasova. Pokopali so jo 4. februarja na tamošnjem pokopališču. — Naj v miru počivata! Svcj-cem izrekamo naše sožalje! u— Še imamo lepo vreme. Po krasnem sončnem dopoldnevu, ki smo ga imeli v petek, se je nebo popoldne pooblačilo in vse je kazalo na nov vremenski obrat. Dnevna temperatura je bila za ta čas prav visoka, saj se je živo srebro povzpelo na 8° C. Čez noč pa se je nebo spet zjasnilo. V sobotnem »Jutru« smo zabeležili —2° C. Nebo je bilo dopoldne še vedno nekoliko oblačno, vendar je bilo ozračje mirno in se je spet ponujalo sonce. Kakor smo že zabeležili, goduje danes sv. Valentin. Važen god! V taki zimi, kakršna je letošnja, prinaša Valentin prav zares ključe do korenin. Bati se je le, da ne bi poznejši mrazovi uničili ali poškodovali tisto, kar bo Valentin letos prezgodaj odklenil. u— Spored klavirskega koncerta, ki ga bosta izvajali prihodnji petek naši pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak, sestoji iz dveh delov: prvi del bo od:grala gJč. Hrašovčeva, in sicer dela, ki so jih napisali naslednji skladatelji: Pescett', Bach — Busoni, Brahms, Ravn k in Tajčevč. Drugi del, ki ga bo izvajala ga. Marta Bzja_ kova, pa ima dela naslednjih skladateljev: Alatti, Gorgni, Piek — Mang agaji, C:glič, Osterc, Prokofjev in Ravnik. Na koncertnem sp;redu so torej dela najrazličnejših avtorjev in tud' dob, od klasičnega dela do najmodernejše slovenske skladbe, vmes pa polno del, ki jih pr števamo romantiki. Obe umetnici, ki sta se že ponovno uveljavili v našem umetniškem življenju, zaslužita ocl-no zan:manje. zatn priporčamo ob sk njunega koncerta, k' bo v petek 19. t. m. ob pol 7. v mali filharmonični dvorani. °rei-prodaja v knjigarni Glasbene Mat:ce. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do po-nedelja do 8. ure mestni višji zdravnik dr. Ah čin -Marjan, Ljubljana, Korytkova ulica 1» u— Prodaja mesa. Sindikat mesarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da se bo v ponedeljek 15. februarja prodajalo meso na nabavne knjižice od pol 7—11 dopoldne. Člane sindikata pa obveščamo, da pridejo v nedeljo 14. februarja od 8. do 10. dopoldne zaradi dodelitve mesa na mestno klavnico. u— Slušateljem-icam, ki so se vp'sali v začetni cz. nadaljevalni tečaj italijanskega jezika pri Trgovskem učnem zav°du, Kongresni trg 2, sporočamo, da prično navedeni tečaji 15 oz. 16. t- m. Vabimo k vpisu tudi ostale interesente, ki se žele iiitro in temeljito priučiti ti albanščini po d >bri in preizkušeni metodi. Ravnateljstvo. u— čudovito je življenje v naših rekah in potokih. Trdimo pa lahko, da je življenje rib morda najmanj znano našemu ljudstvu, najsi je še tako zanimivo. V jutrišnjem ponedeljskem »Jutru« bo objavljen obširen članek izpod peresa uglednega slovenskega priro loslovca, ki nam živahno po svojem znanju in lastnih opazovanjih kot športni ribič opisuje čudovitosti ribjega svatovanja v naših rekah in potokih. Poleg tega prinese ponedeljsko »Jutro« tudi tokrat zanimiv podlisetk in raznovrstno poučno in zabavno čtivo ter najnovejša vojna in politična poročila. u— Lastniki slik in risb pred kratkim preminulega akademskega slikarja Ivana Zel® dolgočasiti sa zimski dnevi brez prijetne glasbe! Veliko izbero najboljših gramofonskih plošč in gramofonov dobite pri tvrdki EVEHEST v Prešernov! ulici štev. 44 OGLED NEOBVEZEN! OGLED NEOBVEZEN! Vavpotiča se lepo prosijo, da javijo svojo posest Narodni galeriji v Ljubljani, ki bo priredila meseca aprila retrospektivno razstavo umetnikovih del. Podatki so potrebni za sestavo spisa o Vavpotičevem delu, za nekatere umetnine bedo pa lastniki ns-prošem, da jih izvolijo za razstavo posoditi. Zelo zaželene so slike in risbe, ki jih je Vavpofč naslikal in narisal pred letom 1914 in zato prosimo njih lastnike, da se temu vabilu ne ognejo, ampak Nar. galeriji po dopisnici čim preje sporoče nahajališče. u— Pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuncev, perutnine itd., kateri do sedaj niso prejemal1 krmil za živali pri Malem gospodarju, Gallusovo nabrežje 33. da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni p:sarni zaradi popisa Živali in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijave samo dopoldne in sicer: 15. februarja črke A do G, 16. februarja črke H do L; 17. februarja črke M do R; 18. februarja črke S do 2; 19. februarja zamudniki. u— Učite se strojepisja! Novi eno_, dvo-in trimesečni tečaji prično v torek 16. februarja. Dnevni in večerni tečaji. Učnina zmerna. Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsk0 vseučilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. SAMO ŠE 2 DNEVA kupuje tvrdka EVEREST v Prešernovi ulici 44 stare gramofonske plošče ter plača za komad lir 2.50 POHITITE! u— Da nc bodo ljudje padali. Pred glavno pošto je promet v vsakem pogledu nedvomno najživahnejši. To je razumljivo, saj se tu stikajo štiri najvažnejše prometne ž;le bele Ljubljane. Zelo živahen premet pa ima tudi glavna pošta sama. Zaradi tega je razumljivo, da so se stopnice pred vrati sčasoma tako obrabile, da so postale gladke kaor zrcalo in so predstavljale, zlasti ko se je nared la poledica, pravo nevarnost za pežce. Zaradi tega je dala poštna uprava stopnice nanovo nazobčati. u— Sindikat delojemalcev gostinske str ke in Trgovinski oddelek PDZ javljata, da se bodo prijave uslužbencev gostinske stroke zaradi dodatne ž!vilske nakiz-nice 100 g dnevno sprejemale samo še do četrtka 18. t m. med uradnimi urami od 8 do 12 in od 15 do 18, Miklošičeva certa št. 22/1. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica LJubljana I vabi člane, ki so naročili ze-lenjadna semena in semenski fižol, da pridejo ponj v dneh od 15. do 18. t. m. popoldne med 15. in 16. uro k podružničnem predsedniku dr. Spiller-Muysu, Erjavčeva 4a II. nadstr. Istočasno se bodo sprejemala naročila sadnega drevja za spomladansko saditev. u— Gospodinje, ne belite s; glave, kaj naj danes kuhate. V Gospod:njskem koledarju za leto 1943/XXI—XXII si lahko izberete jedilnike, ki odgovarjajo vaši trenutni zalogi živ'l. Tam najdete tudi navodila, kako boste najboljše izkoristili živila in najbolj štedljivo gospodarii z zalegami. Nabavite si ga tak-j, v zalogi je le še nekaj izvodov. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3. u— Prodam večjo količ:no damokih. mc ških in otroških copat, solidno izdelan:li po zelo ueodnih cenah. Poizve se: Zadružna ulica 10. Kodeljevo. | Prošnje za radio aparate j f izvršuje »SERVIS BIRO« f Sv. Petra cesta Stev. 29. « O u— Instrukc*je fn priprava za popravni' izpite. Novf (Turjaški) trg 5-III. Dijake srednjih in meščanskih šol pripravljajo diplomirani flozofi temeljito in uspešno za šolo vsak dan dopoldne od 8—11. popoldne od 3—6. Posebna pomoč v matematik:. Enako pripravljajo za privatne izpite ^ez dva razreda samo strokovnjaki. Honorar zmeren. Prijave dnevno od 8—11 in cd 15—18: Novi (Turjaški) trg 5-III. Instruk-cije. u— Nesreče. Zadnje dni so sprejeli v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali 5 letnega sina delavca Ignaca Krašovca iz Vidma. Na slamoreznici si je porezal pr-jte levice 13 letni sin pesestn ka Vid šteblaj iz želimelj. Levico si je zlomila pri padcu 5 letna hčerka železničarja Mnka žitniko-va iz Grosupelj. Konj je podrl 54 letnega posestnika z Blatne Brezovice Antona Sve-teta. Svete si je pri padcu zlomil desnico. Hude notranje p škodbe ima 53 letni delavec v p:vovarni Union Karel Melihec. Voz ga je pritisnil čez trebuh. S kozolca je padel in si zlomil desno nogo 49 letnj delavec Leopold Knavs iz Velikih Lašč. 72 letna obč nska uboga Marija žnideršičeva iz Radio Ljubljana NEDELJA, 14. FEBRUARJA 194S/XXI. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert crganista Aleksandra Pascuccija. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangelaja v italijanščini (O. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanic). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45; Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Pisana glasba. 13.40: Pesmi in napevi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega ork?stra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. Slovenska plasba. 15.00: oročila v slovenščini. 17.15: Inž. Novak Viktor: Kaj in kako bomo šalili v gozdu — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Lahka glasba. 17.45: Lahko glasbo vodi dirigent G"Uino ,T>""' 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved čsaa. — Per č la v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Koncert Rad jskega orkestra in Komornega zbora vodi d!rigent D. M. šijanec — Slovenska glasba. 21.00 Simfonični koncert vodi dirigent Armando La Rosa Parodi. 21.50: Predavanje v slovenšč'-ni. 22.00: Orkester Certa, vodi dirigent Barzizza. 22.45; Poročila v italijanščini. V Tunisu: gibljiva delavnica za popravila oklopnih vozil v neposrednem zaledju fronto Mačjega dola jc padla in si zlomila desno nogo. Desnico si je zlomil pri padcu na stopnicah 48 letni delavec Franc Kolar s Planine. 37 letna delavka v vevški papirnici Fani Keršičeva pa se je ranila na desni nogi. * »Super« čaj ustreza Vaši želji po pravem ruskem (koloni jalnem) čaju. Z Gorenjskega Na Jesenicah so 6. t. m. svečano odprli otroški vrtec in mladinsko zavetišče. Okrožni vodja je obširno govoril o delu nemških vzgojiteljev na Gorenjskem in se jim je posebej zahvalil. Voditeljica nove ustanove je Hilda Frickova. Po svečanosti so si navzoči ogledali poslopje. V Tržiču je župan inž. pl. Kurz sklical zborovanje občanov. Zborovanje je otvo-ril dr. Elbert. Nato je župan opisoval prejšnje razmere v Tržiču in jih primerjal s sedanjimi. Zaključil je z besedami: -^Usoda Stalingrada nam mora biti svetilnik, da zastavimo vse svoje sile za Nemčijo, za Evropo, za ves omikani svet.« Zborovanje je zaključil dr. Elbert z vzkliki za Adolfa Hitlerja. Zborovanje lastnikov kinematografov je bilo te dni v Parkhotelu na Bledu. Zbrali so se lastniki s Koroškega in z Gorenjskega. Govorilo je več uradnih predstavnikov in so določili termine posameznih novih mladinskih filmov. Obravnavali so seveda tudi razna stanovska vprašanja. V Boiiinjj-iii k*istr*ci ju bil v kinu sklican zbor vseh tam zaposlenih ženskih moči. Na zborovanje je prišel tudi ekrožni vodja dr. Hcchsteiner iz Radovljice. Podal je smernice za bodoče delovanje na Gorenjskem. V Bohinjski Srednji vasi posluje Kmetijska zadruga, ki ponuja kmetom umetna gnojila, žitno seme, kmetijske stroje, semenski krompir jedilni krompir, premog, cement in opeko. Zadruga ima lastno pe-karijo in trgovino na drobno. Dovoljenja za nakup kmetijskih strojev. V gorenjskem tedniku je objavljeno opozorilo v vednost vsem interesentom za nove kmetijske stroje, da se morajo po novi naredbi prijaviti za nakup novega stroja pri pristojnem uradu deželnega svetnika. Prodaja novih strojev na stare dovolilnice je od novega leta dalje razveljavljena. Poročili so se v Tržiču: Janez Germ in Ncia Plantanova, Jože Pretnar in Marija Bizjakova, Vinko Rozman in Urška žagar-jeva. — V Kamni gorici sta se poiočila Franc Kralj in Katarina Vošnjarjeva. — V Vodicah so se poročili M;ha Hafner in Marija Mohorjeva ter Franc Mohar in Marija Delavčeva. V Poljanah je bil z novim let ni postavljen za krajevnega uradnega vedjo Janez Režek. Urad za organizacijo je bil prenesen na gospo Kržišnikovo. Na Jezerskem je priredila ženska organizacija z mladinskimi skupinami popoldansko prirelitev. Krajevni skupinski vodja Varenberger je govoril o pomenu takih prireditev, žene in dekleta so pole pesmi in predvajale razne plese ob harmoniki. Mladinska skupina je izvedla nekaj igric. V škofjj Loki so zadnji čas umrli: Joža Košir, Angela Krekova, Egidij Slovša, Janez Cof, Angel Molinaro, Marija Potočnikova, Jerica Pintarjeva, Marija Dolinar-jeva, Elizabeta Oblakova, Pavel Gasser, Marija Kožuhova, Marjana Setnikarjeva, Janez Mavri, Andrej Cehnar. Bernarda Duhova, Valentin Oman, Franc Triller in Marija Bradeško. — Na Trati so umrli Helena Revnova, Anton Eržen in Agata Freli-hova. O gorenjskem pridelovanju poroča »Ka-ravvanken Bote«: Gorenjska ima daleko večjo potrebo raznih živil, kakor jih v tem pogledu lahko sama pridela. Leta 1941. so bile dodeljene že precejšije množine živil z državnega ozemlja na Gorenjsko. Leta 1942. je bilo pa treba misliti na to, da se dovozne množine omeje. To se je zgodilo z načrtnim pospeševanjem pridelovanja kmetijskih prilelkov in s tem, da se je izvedel na Gorenjskem popis po istih vidikih kakor v Reichu. Na Gorenjskem pridelana živila se brez izjeme porabijo za preskrbo gorenjskega prebivalstva in še za to ne zadostujejo. če kmetje tudi na Gorenjskem debe oddajne predpise, naj pri tem nikar ne mislijo, da se je to zgodilo zato. da se peso^ meznemu kmetu prelpirujejo nagajive omejitve. Nasprotno! Oddajni predpisi so utemeljeni z nujnostjo zagotovitve enakomerne preskrbe vsega prebivalstva z živili vseh vrst. Izvršitev oddajne dolžnosti mora biti zaradi tega vsakemu kmetu samo ob sebi razumljiva. V Begunjah je bil sklican velik apel so-trudnikov Koroške ljudske zveze. Poročila o lanskem letu so bila ugodna. Zlasti je b:l pohvaljen ženski odsek. Na koncu je krajevni vodja preglasil za leto 1943. gesI->: Hodimo po ravni peti. da čim najbolj prispevamo h kenčni zmagi. Iz Spodnje štajerske Nov vseueiliški profesor. Nemški prosvetni minister je imenoval ravnatelja prof. dr. Jožeta Papescha za honorarnega profesorja na filoztii^ki fakulteti v Gradcu. Dr. Papesch, ki je po rodu iz Spodnjega štajerskega, prevzame stolico za novo nemško literarno zgodovino. Mariborski skladatelji v dunajskem radiu. V četrtek zvečer ob 19.45 je dunajski radio oddajal »melodije s štajerskega juga«. Na sporedu, ki ga je sestavil in vodil mariborski dirigent Maks Schonherr jun., so bili: Rudolf Wagner, Maks Schonherr st. in Jožef Wiederhalter. »Zastavo kvišku!« Pod tem naslovom je objavil mariborski dnevnik v četrtek 11. t. m. ob sedmini nemškega vojnega poročila glede smrtnega boja v Stalingradu bo-drilni članek, ki pravi: Noben moški in nobena ženska v vsej Nemčiji ne more tvegati da bi se izključil iz velike skupnosti. Nemški narod se zbira k mogočnemu naponu moči. Ožje se stiskamo in že stojita za vsakega padlega po dva nova tovariša pripravljena, da izpolnita vrzel s svojim telesom. Tako vidimo v najtrših urah te brezprimerne borbe, da so nas sovražniki prisilili k temu, da je naša država še bolj čvrsto strnjena in da je fronta vsega naroda še odločneje dvignila zastavo in da novi milijoni, pripravljeni na borbo in žrtvovanje, oprijemajo svetli držaj mečev — zmagi naproti. Novi grobovi. V Mariboru je umrl znani fotograf Ludvik Kieser, v starosti 79 let. Truplo so prepeljali v Gradec k upepelitvi. V Celju je umrla ga. Avrelija Selnikarje-va, v brežiškem okraju pa mlinar ln Žagar Andrej Petsche, star 60 let. Na Dobrni je umrl dolgoletni zdravnik ondotnega zdravilišča dr. Ferdinand Trenz. Bil je zelo dobro znan v naših zdravniških krogih, kakor tudi med ženskim svetom, ki je kdaj iskal zdravstvene pomoči na Dobrni. V Mariboru so umrli delavčev sin Janez Škof, 771etna Ana Ulblova, zidarjeva hčerka Erika Vincekovičeva, kolarjev sin Edvard Janžovec iz Radvanja in delavčev sin Peter Koželj iz mariborske okolice, 70-letni zidarski mojster in hišni posestnik Janez Staudinger, 181etna Marija Le-skovarjeva iz Leskovca, brivčev sin Alfred Spagner, 801etni Peter Laporšek, na-meščenčeva hčerka Viktorija Kolarjeva in 731etni tesar Jože Jarčič s Teznega pri Mariboru, dalje 531etna zasebnica Ana Ma-tella, 501etna ključavničarjeva žena Ško-lastika Pavalec, 701etna kuharica Terezija Zabernikova, 411etni vlakovodja Janez Ce-bular, 44 letni rudar Ludvik Urbajs, ki so ga pripeljali v Hrastnik in 691etna gospodinja Marija Krumpakova iz mariborske okolice. V Celju je umrla 371etna Margareta Kiesvvetterjeva, ki so jo pripeljali v Sevnico. Mladina in kino. Mariborski dnevnik opozarja ponovno, da fantje in dekleta Izpod 18 let v prav nobenem primeru ne smejo prisostvovati predstavi filmov, ki so mladostnikom zabranjeni. Posebej velja opozorilo da k takim predstavam ne smejo iti tisti maldeniči, ki že imajo vojni list. V št. Jurju ob južni železnici so se zadnji čas poročili: Jože Laubič in Katarina Je-senkova, Konrad Perko in Alojzija Ander-luhova. V Tratni je umrla 14-letna Ivana Mansuttijeva, v črnolici pa 741etna Jožefa Vodebova. V Celju so se poročili: Konrad Kunstek in Terezija Teržanova, Severin Smrečnik in Alojzija Lupšetova, Maks Sušnik in Zofka Vercelakova, Janez Arlič in Štefka Kadun-čeva ter Helmut Chovvanetz in Erika Lang-Heinrihova. Javni tečaj za vzgojo v p°cestnem prometu je bil poslednje dni januarja tudi r Celju. Priredil ga je oddelek motoristov. V Celju, pravijo 1'sti., še ni nobenega pravega reda na cestah. Vsakdo hodi m se vozi, kakor ga je volja. Zato je bil tečaj potreben. Vcdja celjske okrožne š&le in celjskega mestnega orkestra Gustav Miiiler je bil od celjskega župana imenovan za mestnega glasbenega ravnatelja. Mladinsko skrbstvo. V Slovenski Bistrici so 4. t. m. odprli 53. otroški vrtec mariborskega okrožja. Vrtec je prevzel v svoje varstvo krajevni skupinski vodja Gebauer. V Selnicah v Halozah pa so 7. t. m. odprli občinsko pomožno postajo, kjer deluje sestra pomočnica Nina Bensa. Namen pomožne postaje je pobijati umrljivost dojenčkov v občini. Na Gradu v Gornji Radgoni, kjer je stalna šola za organizacijske voditelje ljutomerskega okrožja, je bilo sklicano zborovanje vseh mladinskih voditeljev in voditeljic tega okrožja. Dana so bila navodila za letošnje delovanje mladinskih ediric. Nato je poklicni svetovalec iz Ptuja predaval o snovi: Za kak poklic naj se odločim. Priporočajo zlasti kmetijske in gospodarske poklice. Bila so še razna predavanja o oblikovanju mladinskih prireditsv. Radio PEGAN prevzema naročila za dvig fn blokacijo aparatov v ŠELENBURGOVI ULICI št. 6 — L nadstropje. Ko so ¥ Ljubi obirali mostnino DJhcdki Ljubljane v starih časih — Mesto je živelo predvsem ed trgovine Kako so pobirali mostnino Srednjeveška Ljubljana je potrebovala t ii sorazmerno velike dohodke, čeprav je bila majhna. Mesto je imelo pač posebne pc.trebe. Mnogo je zlasti potrebovala denarja za vzdrževanje mestnega obzidja in obrambnih naprav Toda Ljubljana je bila tedaj sorazmerno srečne- mesto, saj js uživala največ svoboščin med kranjskimi mest1. Vladarji, deželni knezi, so bili Ljubljani zelo nakloni om. Dobro so se zavedali, da je bila Ljubljana pomembna trdnjava. Le redko kateri drugi trgovci so uživali v tistih časih toliko svoboščin kakor ljubljanski. Ob neki priliki smo že povedali da so kranjski trgovci trgovali daleč izven mej kranjske dežele. Ljubljanska trgovina je zelo slovela. Ljubljana je živela predvsem od trgovine; nekaj časa je bilo mesto zelo bogato, čeprav se to ni moglo pokazati tako doijio ua zunaj. »Živimo zgolj od trgovine« Ljubljansko ti govstvo je imelo pogosto priliko naglašati. aa Ljubljana živi predvsem od trgovine ter da je treba varovati njene pravice proti kmečki trgovini. Tožili so n. pr. tako: »Kaj naj počnemo mi, ubogi ljudje v mestu, od kod naj vzamemo denar za plačevanje davkov ter zmagujemo toi.kšna bremena. Živimo zgolj od trgovine ..« Pcsebno so tožili, ko so se časi zelo poslabšali, ker so Turki, ki so prodirali vedno globlje v Evropo, zaprli našim trgovcem stare trgovske poti. Naši trgovci so bili odrezani od Hrvatske in morja ter so jim tako usahnili najboljši viri dohodkov. Dokler je pa bila ljubljanska trgovina neovirana ter ni bilo konkurence, je Ljubljana preživljala res zlate čase. Posebni mestni dohodki Ljubljana je uživala tudi razne posebne dohodke, izvirajoče posredno od trgovine. Mesto je varovalo predvsem pravice svojih meščanov ter si je prizadevalo, da bi bilo zaščiteno čim bolj pred tekmovanjem drugih trgovcev. Med takšne posebne dohodke je treba predvsem šteti mostnino. Toda mostnino so pobirali po mestih in trgih deželni knezi. V Ljubljani je mostnina dajala velike dohodke. V našem mestu je bila mostnina kmalu oddana v najem magistratu, in sicer že 1. 1432. Ljubjančani so pa imeli v najemu mostnino ne le v Ljubljani, temveč tudi v Godoviču. Po patentu Friderika IV. 1. 1471 je znašala mostnina od tovornega konja, prignanega čez čevljarski most — ta most je bil nekaj časa edini ljubljanski in se v začetku ni imenoval po čevljarjih — vinar od navadnih in po 2 vinarja ob sejmskih dneh. Mesto je uživalo le delno dohodke mostnine, dokler jo je imelo v najemu. Od 1. 1513 je pa mesto samo uživalo dohodke mostnine, ki jih je Ljubljani podaril Maksimilijan 1. Poslej je bila mostnina tudi precej višja ter so bili dohodki znatni. Koliko so pobirali Stan viri pričajo, da je znašala mostnina L 1561 od vsakega tovora špecerijskega blaga, žefrana, popra in podobnega blaga, kakor tudi od sukna, žameta, svile, zlata, srebra itd. po 24 krajcarjev. To je bilo precej za tiste čase, ko je imel denar še veliko vrednost. Manjša je bila mostnina od žita in soli, in sicer krajcar za tovor. Posamezniki so bili oproščeni plačevanja mostnine. Tako so bili oproščeni jezuiti, ko so se priselili v Ljubljano. Znano je, da so jezuiti prezidali skoraj ves okraj pri Sv. Jakobu. Podrli so precej hiš. Masto je pa moralo še nadalje plačevati deželnemu knezu davek od teh hiš, čeprav so bili jezuiti oproščeni plačevanja mostnine, ki so ga tovorili v mesto za svoje potrebe. Zato so se meščani obrnili na kneza, naj bi jim dal za to kakšno odškodnino ali dovolil zvišanje mostnine. Mostnina je bila v resnici zvišana 1. 1614; tedaj je bila celo podvojena. Zvišanje mostnine je pa Ferdinand IV. dovolil pod pogojem, da mesto prestavi mesnice s čevljarskega mostu kam drugam. Ta zahteva je razumljiva, saj je bil tam vhod v mesto; most je bil že tako ozek. Mesnice, to se pravi stojnice, kjer pa mesarji niso le prodajali ter razstavljali mesa kakor dandanes v tržnici, temveč tudi delno klali in razse-kavali, nedvomno niso krasile vhoda v mesto. razen tega se je pa od njih širil včasih zelo neprijeten vonj. Tam so vstopali v mesto najbolj odlični gosti in razumljivo je, da je vladar vihal nos, ko so ga sprejemali ob vhodu ter mu nudili srebrne mestne ključe — a vsa slovesnost je bila pokvarjena z neblagimi dišavami. Meščani so izpolnili ta pogoj, a ne le to: postavili so širši most in na njem so bile poslej kramar-ske in zeljarske lope. Novi most je veljal 10.000 gld., kar je bila za tiste čase zelo velika vsota Mesto samo bi najbrž stroškov ne. zmoglo tako lahko, a nekaj so prispevali tudi plemiči, zato jih je pa magistrat oprostil plačevanja mostnine. Na to so pa meščani pozneje pozabili ter so terjali mostnino tudi od plemičev. Nastal je spor. Plemiči so se pritožili cesarju, ki jim pa ni ugodil, saj je bilo treba varovati mestne pravice, plemičem, kajti mesta so imela strateški Pobiralci mostnine so bili mestni uslužbenci, predhodniki dar.dašnjih mitničarjev. Denar so spravljali v puščice, saj pač tedaj niso še poznali listkov. Goljufije so bile seveda mogoče, saj je uslužbenec lahko vtaknil denar kam drugam in ne v puščico. Kljub temu pa lahko sklepamo po nabranih zneskih pri posameznih mestnih vratih, kako je bil tedaj razvit promet. To bi pa nam tudi ne bilo znano, ko bi 1. 1747 blagajnik knežjega gubernija, namestnik deželnega glavarja in ravnatelj kranjskih cest. ne zahteval, naj mu magistrat polaga vsakih 14 dni račune dohodkov mestnega dvojnega pomen in v tistih časih je Ljubljana potre-čeprav niso bile povsem utemeljene, proti bovala precej denarja za utrjevanje..,Most-, nina je bila tedaj zelo zvišana. Iz tarife je tudi lepo razvidno katere vrste blago je prihajalo tedaj v Ljubljano. Govore v sploš: ' nem o tovorih, kar kaže, da so tedaj mnogo več tovorili kakor vozili; ceste pač niso bile primerne za prevažanje tovorov. Koliko je pa vseboval tovor? Za tovor vina je znano, da je znašal 180 bokalov. Posebne točne mere pa tedaj seveda ni biio. Ksj so tovorili Med raznim trgovskim blagom, ki je tedaj prihajalo v Ljubljano, naj omenimo vsaj nekatere glavne vrste. Vina so nedvomno ( vinarja in polovico oddaje cestnega sklada, tovorili mnogo, saj ga je steklo celo morje j Največji promet je bil pri špitalskih vratih, ne le po grlih meščanov temveč tudi ne- ' saj so tam nabrali na leto 5048 gld. 40 štetih drugih obiskovalcev mesta kar sme- ' krajcarjev. Iz tega sklepajo, da je največ rno soditi po. izredno številnih ljubljanskih i trgovcev prihajalo v Ljubljano od severne gostilnah. Blago, ki so ga tovorili v mesto. strani. Mnogo manjši so bili nabrani zne-je bilo precej" pestro: laneno olje. sadje, ; ski pri drugih mestnih vratih. Pri samo-majolike, čevlji in klobuki, predivo, vosek, i stanskih vratih, na sedanjem Krekovem tr-usnje ter irhovina. kože volov, žeblji, sir, i gu. so nabrali le 85 gld. 24 kr. Mnogo manj svinjina, žito, kruh. sol. kožuhi, krzno, div- ' so nabrali pri križevniških vratih, kar naj-jaoina itd Vse to blago bi v glavnem lahko ! bolj preseneča, saj bi pričakovali, da je bil razdeliH med živila in druge uporabne pred- } tam zaradi Tržaške ceste zelo živahen pro-mete. Toda mostnine niso določali po tem j: met: le 62 gld. 51 kr Morda so se uvozniki kriteriju. — Tedaj je bilo menda tihotap- i izogibali teh vrat, ker so bila zelo ozka, stvo težje, ker je bilo mesto obzidano. Da bi se kdo ne izognil plačevanju mostnine, je niso pobirali le pri mostovih — kar je bil menda prvotni namen — temveč pri vseh mestnih vratih V tistih časih je imela Ljubljana dva mostova: zgornjega pozneišega čevljarskega (pozneje nekaj časa tudi Hra-deekega most) in spodnjega, poznejšega špitalskega. ter so raje vozili v ovinku skozi katera druga. Pri karlovških vratih, kamor se je usmerjal promet z Dolenjskega, so nabrali 196 gld. 9 kr. — Pobiranje mostnine nikakor ni bilo vzorno, saj je bilo do 1. 1718 v navadi, da je mostninar kreditiral mostnino voznikom in menda se je marsikdo izmuznil. da ni plačal. Kljub temu so pa bili dohodki od mostnine precej lepi. • • • Po ljubljanskih stezah Ceste in ulice, ki so se razlile iz poljskih to vaških po« Kako so na razvoj Ljubljane vpl'vale prastare ceste, ki so bile narejene še pred nastankom mesta, smo že povedali. Najbrž je držala pred nastankom Ljubljane cesta tudi ob vznožju Gradu na sedanjem Starem in Mestnem trgu. Raziskovala razvoja Ljubljane ter n.,ene najstarejšo zgodovine so tudi iskali sledove in vplive rimske ceste, k: je nekcC držala od vzhodnih emonskih vrat na Dolenjsko. Naj bodo !z--ledki kakršni koli, zanes jivo je, da so pri razvoju najstarejše Ljubljane cdločale prastare ceste. Toda vpliv pr metnih zvez se kaže dobro še dandanes tudi v mlajših mestnih okrajih. Ne nameravamo pa govoriti o najnovejših mestnih ul cah k" nastajajo še pred naš mi očmi sredi polj in travnikov. Op:zorim naj na pozabi;ene stare poti, ki so se pozneje spremenile v več ali manj pomembne ulice ter 'zgub le svoj značaj in pomen Mestni razvoj po značaju zemljišč Ljubljana m nastajal* po načrtu. Nihče tudi ni mogel dogledatj njenega razvoja niti desetletja- Le v novejšem času s. bde dane premišljene osnove, regulacijski načrt za razvoj mesta na severni strani. V =tar h čas h ni:;o poznali regulacijskih načrtov. Mestu so bile dane enkrat za vselej meje z obzidjem. Zunaj obzidja blizu mesta nekaj iaša cploh ni bilo dovoljeno zidati, da bi napadaj c či sovr ažnik ne našel zavetja pri obleganju Zato se tudi Ljub-'jana ni mogla tako lahko in hitro strn ti z nekaterimi predmestji še potem ko so ce življenjski pogoji mesta povsem spremenili in ko je padlo obzidje Kjer se ;,e pa že mesto razširilo na predmestja, se ■ \ /r> m fi L i -. m sa^kiaj hnci tu£i lepe rudne zcldafe, lil T h pa ne dvi-sajo, razen premaga O Dolenjski je bilo mnogo nap'sano kot o lepi in zammivi pokrajin , ki zas-uži pozornost letov ščarjev in ljubiteljev pokrajinskih iepot. Zelo mal: pa povprečni ljudje vedo o podzemeljskih zakladih Dolenjske in o geoloških značinostih te pokrajine, ki je na meji alpskega 'n dinarskega gorstva. V splošnem prevladuje prepričanje, da je Dolenjska revna tudi p:d zemlje," ne le nad njo. Resnica je pa, da Dolenjsko v splošnem premalo poznamo, zato tudi ne vemo za njene rudne zaklade in po-zabii smo, da so jih še nedavno dvigali. Kurimo z dolenjskim premogom Prejšnje čase nismo znali cenjti tudi dolenjskega premoga. Dolenjski premog sicer res" ni 'zvrsten; njegova kalor jska vrednost je majhna. Odkar pa kurimo z dolenjskim premogom, ga tudi primerno cenimo Zavedamo se, da nam je prav d Tenjski premog precej pomagal, da smo laže prestali zelo hudo zimo. Marsikdo bi zmrzo-val, če bi ne kuri s šent anokim ali kočevskim premogom. V začetku smo zabavljali, ker smo bili vajeni kur ti le z izvrstnim premogom., da dolenjski premog sl3bo gori in daje mnogo pepela. Ko so se pa gospodinje navadile kuriti z njim. so spoznale. da je dober dodatek drugemu kurivu. Nekateri so mešali dolenjsk' premog s trboveljskim, drugi so pa doajali toliko drv, da je premog raje gorel. Nekateri so spoznali celo posebno prednost v dolenjskem premogu, prav v tem. da je počas' gorel. Res "daje trboveljski premog več toplote, toda gori v pečeh in štediniliih. kjer dobro vleče, tako hitro, da nekateri ne znajo izkoristiti njegove prednosti, saj ogrevajo predvsem dimnike Dolenjski premogovniki Najpomembnejši je šentjaški premogovnik, že zaradi tega, ker tam kopljejo rjavi premog, medtem ko je v drugih ".rajih manj vreden lign t. šentjanški premog je značilen po posebni okamenel; smoli, ki so jo imenovali piavejt. Manj znano je. da so ležišča premoga tudi v dobrepoljski kotlini. Tega premoga ne izkoriščajo, ker je plast pretanka. Lež; v peščeni diuvialni ilovici. Plast je le 30 do 70 cm tanka V časih tekmovanja med premogovniki so stroški za kopanje tako tanke plasti premoga preveliki, toda ko je treba misliti na osamosvojitev posamezn:"n pokraj n. da žive predvsem od svojih dobrin sama cena premoga tudi ne odloča Zato menda ne bo vedno brez pomena tudi dobrepoljski premog. — Kočevski premogovnik je dovolj znan; eden izmed premogovnikov trboveljske premogokopne družbe je. zato je tudi sorazmerno dobro opremljen. V zadnjih letih ta premogokopnik zalaga predvsem Ljubljano. Tudi v tej zimi smo po-kurili že precej kovčevskega premoga. Druge rude na Dolenjskem Med rudnim' zakladi Dolenjnke io pa treba upoštevati še nekatere druge rude razen premoga, čeprav rudniki ne obratu- Ivropa ho jedla vec Na zborovanju odbora za ribe skupine »Prehrana i kmetijstvo«, družbe za jugovzhodno Evropo na Dunaju« je govoril dr Golabeck o nalogah ribarstva v novi Evropi Prej so smatrali ljudje v Evropi ribe večinoma za poslastico, ki ni spadala _k neobhodno potrebnim živilom. V bodoče bodo pa ribe vkliučene v glavno prehrano. Biti si moramo na jasnem, da tudi po vojni še dolgo ne bomo imeli na razpolago toliko mesa. kakor ga ie bilo pred vojno Evropa je morala namreč pred vojno uva-žat: krmo iz prekomorskih držav in zato je lahko redila toliko živine. Po vojni pa zaenkrat ne bo mogoče računati z uvozom živinske krme in če bo hotela Evropa rediti več ž'vine. bo morala sama skrbeti za krmo kar bo mogoče seveda samo na račun žita Malo ie pa verjetnosti, da bi mogli pridelovati živinsko krmo na račun žita ki bo tud: nujno potrebno Zato si bo treba pač pomagati drugače Najlažji izhod iz tega položaja bo večji konzum rib Tako bi Evropa lahko prihranila mnogo krme V nekaterih državah tako na Norveškem in Japonskem že itak iedo mno?o več rib kakor v večini evropskh držav. Na Norveškem in Japonskem pride na vsakega prebivalca 40 do 50 kg rib, dočim jih pride v Nemčiji toliko samo na nekaterih primorskih mestih, dočim v južni Nemčiji konzum rib stalno nazaduje. V Nemčiji pride na prebivalca povprečno samo 12 kg rib letno. Da bi se povečal konzum rib. bo treba ljudem še dopovedati, da je tud; ribje meso dobro. Mnogi imajo namreč še predsodke in nočejo jesti rib Na eni strani ie krivo to, da ljudje ne vedo kako dobro in redilno ie ribje meso. na drugi strani so pa vsaj pri nas cene previsoke. Krivo ie pa tudi to. da konzerviranje rib v večini evropskih držav še ni dovoli razvito, da bi imeli ljudje vedno na razpolago dobre ribe po zmernih cenah. Najboljši način konzerviranja rib je naglo zmrznjenje pri zelo nizki temperaturi. Tako konzervirane ribe ohranijo vse svoje naravne lastnosti. Seveda so pa potrebne za to najmodernejše naprave, da gredo ujete ribe iz morja naravnost v ledenice. odnosno v posebne hladilne vagone. S takimi napravami, ki so precej drage. bo pa treba počakati do konca vojne. Vsekakor bo morala prehrana evropskega prebivalstva takoj po vojni računat1 z večjim konzumom rib in temu primemo tudi ukreniti vse potrebno, da ne bo nastalo preobčunto pomanjkanje mesne hrane. jejo. Geologi vedo, da je na Dolenjskem mnogo lež šč svinčene rude Zdaj svinčenih rudnikov na Dolenjskem ni. Nekdaj je slovel litrski rudnik, ki ga je tudi treba prištevati" med dolenjske, kajt; tam je b.la meja Dolenjskega Sava. Litijski rudnk je bil nekaj časa precej velik obrat in je ze-.o slovel. — Na Dolenjskem je tud' precej razširjena c nkova ruda ki je pr?v tako zdaj ne kopljejo. Včasih je pa slovel rudnik pri Mokronogu in Tržiču Tam so pridobivali cink ;n svinec Pas c nkove ru le se tam razteza več kilometrov daleč. Svinec so pridobivaj rszen c:nka. ker cinkova ruda vsebuje tucT nekaj svinca Kako ve* k obrat je bi. dolenjski rudnik cinka, sprevi-dimo že 7 tega. da ue bia pri Karr-.eiu topiln ca z enajstim pečmi Dolenjski cink je zaslovel na trž šč h 'n na dunajski razstavi so ,13 celo odlikovali zaradi C srosu. Rudnik je nudil zaslužka številnim delavcem _ Prezret' tud; ne smemo bakrene rude na Dolenjskem. Znano je. da ~~ nekaj bakrene rude v permsk h skriljavc h pri" Mččilnem blizu Radeč. Razen .tega je bakrena ruda pri Svibnem. Doslej je ša niso izkoriščali. Dolenjskem Mnojo železa r: Dolen.sk- rucin: zakladi so menda najpomembnejši zaradi železne rude Dolenjska železna ruda je b la v prejšnjem stoletju mnogo bolj upoštevana. Bilo je precej rudnikov, železne rude je mnogo v kar. bonskih skriljavcih v obliki sider ta. k' je pa zdaj že spremenjen v limon t bila d luvialna ilovica. Geologi n so soglašali c izv.ri. iovice na Dolenjskem. Tako je Llpold trdil da d luvialna ilovica na Doleniskem izv ra iz karbonskih in wer fen kih skriljavcev, ki jih je voda odplav ljala z viš n kot blato. M goče bi pa tudi bilo da je ilovica nastala kot stepna tvorba ter da je raznašal veter sltriljavce v obliki prahu. Verjetno je. da železo izhaja iz skiiljavcev. Dognali so, da je železna ruda med ilovico delno nanešena, predvsem bob;vec in ikravec, a delno je tudi nastala na kraju samem, v ilovici v obliki ledvičnikov (konkrecije) m klopotcev. Klcpotci se razlikujejo po velikosti; nekateri kosi so debeli kakor pest. drugi pa cel- kakor otroška glava. Kepe rude vse-buiejo v sredini navadno glinasta železna okra, včasih pa tudi pesek. Ruda je med ilovico razdeljena zelo neenakomerno, kajti kepe leže včasih po nekaj dec;metrov narazen, drug č pa zopet po nekaj metrov. Rudne plasti so strnjene zelo redko. Zelo ie razkropljen v ilovici tudi bobovec. To p3 otežujo kopanje rude, zato se dolenjsko rudarstvo ni moglo b.lje razviti, odnosno ne ohranit5, kjer se je že razvilo prejšnje čase. Trije plavži na Dolenjskem V starih č2sih so izkoriščali dolenjsko rudo mnogo bolj kakor bi mislili dandanes glede na to, da sle:raj n:hče več ne ve nič o dolenjskem rudarstvu. Delovali so trije plavži, kakor posnemamo iz razprave »Nokolko iz geologije Dolenjske« v knji- ljavcih matita aii oolita ( kravca) celo po nekaj metrov debele, železni ooLt je sestavljen •z okroglih zrn ljmonita. ki imajo ,cdru drobno kremenovo zrno Ruda se drži tega zrna, posamezna zma so pa povezana z gl -nastim želczovcem. Zrna imajo Jebelost boba ali ribjih iker in glede na to jih imenujejo bobovec ali 'kravec. Takšne rude je mnogo vzhodno od Vel. Lašč, pod Strmcem. v Perovem, Borovcu, Kališu, Logar-j h itd. železna ruda je tudi v rabeljskih plasteh pri Turjaku. Ruda je po večini železni 00lit (ikravec), nekaj je pa tudi rdečega žeiezovca ali hematita. Zakaj ne izkoriščamo dolenjske železne rude? Zakaj terej ni na Dolenjskem več rudnikov? Zakaj ne kopljejo železne rude? Dolenjska železna ruda ima nekatere siabe lastnosti. Slaba stran je predvsem, da so težko taljive. kei je primešane preveč kre-menice. Dolenjska železna ruda je pa tudi premalo enotna. Glavni vir železne rude je hriba in Hrastnega. V Gradcu pr: Črnomlju je bil plavž viteza pl. Fr dau. Treti' plavž last grofa Larirch-Monicha, je bila pri Ponikvah (Dobrerolje). V Ponikvah so topili tudi težko taljivo colitsko rudo in diuvialni !imonft. Pozneje so rudarsko poslopje prez dali' v zavetišče. Rudarstvo je bilo nedvomno zelo razvito v tistih časih, če so lahko delovali v tako mali pokrajini trije plavži. Zato se mars'kdo čudi zakaj je rudarstvo propadlo brez sledu. Zamisliti se pa moramo v t:ste čase ko še n; bilo prometnih sredstev ter so morali rudo iovažati do plavžev iz mnog h oddaljenih krajev. - Kopanje rude je bilo tud' zelo tvegano, ker so ležišča neenakomerna. razen tega je pa bila ruda tudi neenaka da je bilo taljenje zelo težavno. Zato so rudarski obrati morali propasti, ko so začeli z njimi tekmovati drugi k' so se razvijali v ugodnejših razmerah. Toda s tem ni rečeno, da bi doienjsk h rudnih zakladov ne dVgnili kdaj v pri-hodn sti. Vsekakor je Dolenjska bogata tudi pod zemljo, kar se bo še izkazalo. e približuje zemlji 23. novembra bo oddaljen od nas 81,mo«o km Počasi se dviga solnce na nebu od svoje najnižje zimske poti in dnevi naraščajo. Solnce in polna luna zopet menjavata svoji vlogi, kajti čim višje se dvigne solnce na nebosklonu, tem nižja je pot polne lune Polna luna mora namreč vedno stati na spodnji strani od solnca in če stoji točno proti solncu, nastane lunin mrk. Dne 20. februarja se bo ponvkala polna luna skozi senčni stožec naše zemlje in zato bo nastal delni lunin mrk. Senca bo zakrivala 77% luninega premera. Cas za opazovanje tega luninega mrka v naših krajih ne bo ugoden Senca začne zakrivati luno ob 5.30, in največ jo bo zakrivala ob 6 38 tik pred zatonom polne lune na severozapadnem ho-ricontu Tako zgodaj pa ljudje neradi vstajajo in zato bodo le redki videli ta lunin mrk. če se bo sploh videl, ker utegne biti nebo oblačno. Solnčni in lunini mrki nastajajo vedno v seriiah. Tako je nastal tudi pred tem luninim mrkom 5. februarja solnčni. ki je bil celo popoln, pa se v naših krajih ni videl. Videli so ga samo v ozkem pasu od Aljaske preko severne Japonske in vzhodne Sibirije Cez pol leta pa nastane zopet solnčn; in lunin mrk 1. julija bo redek obročast solnčni mrk. Najbrž pa tega za nimivega nebesnega pojava sploh nihče ne bo opazoval, ker se bo videl samo na odprtem morju med Avstralijo in Antark-tido ter na samotnih morjih, namreč tam. kjer se le redko poiavi ladja. 14 dni pozneje pa nastane delni Junin mrk, ki bo njegovo opazovanje tudi v naših krajih zelo ugodno, ker stopi luna v jedro sence ob solnčnem zahodu, tako da se bo v začetku noči mrk že videl. Letos bomo torej imeli dva solnčna in dva lunina mrka Oba solnčna mrka v naših krajih ->e bosta vidna, pač pa oba delna lunina mrka Letošnje leto nam pa prinaša še en zanimiv nebesni pojav. 6. julija se bo namreč oomikal ozek lunin srp čez Venero To nebesni pojav bomo lahko opazovali tudi z boljšim daljnogledom. Zanimivost letošnjega leta je tudi bl'žanje Marsa naši zemlji. Mars bo v takozvani opoziciji, kar se zgodi vsaki dve leti. ni pa vedno en?-ko. temveč zelo različno. Enkrat se približa Mars zemlj! bolj. drugič na manj. 28. novembra se bo približal Mars n^š' zemlji na 81 milijonov km tako. da ga bomo videli na nebu kot žarečo rdečo zvezdo v sozvezdiu Bika blizu planeta Saturn. V tem času bo nogled na rebo 'zredno lep ker se bodo videl' v sozvezdiu Bika žareči Saturn. Mars in svetin ct^r-iira Aldebaran profesorska — Kaj mi ne boste čestitali, gospod profesor? Predvčerajšnjim sem postal del. — Ni mogoče! In ste že vstali iz postelje?! ZVEZE. — Moja tetd ima zveze z najrazličnej širni liudmi. — Kako to? Odkod jih pa ima? — Telefon ima. seveda ni meglo razviti po načrtu temveč je bila njegova rast odvisna od značaja zemljišč in cest ter od starih naseljih Ko so predmestja postala del mesta, so vendar še ostala kar so bia; pridobljenega zemljišča niso razdelili po umnem načrtu za nadaljnji mestni razvoj, starinski! h^š in gospodarskih poslopij n:so podrli hKrati in ne razširili ter zravnali poljskih poti m vašk h cest. Tako se je ohranilo predmestje še dolgo in njegovega značaja niso mogla skriti povsem tudi prava mestna posoiopja. Blatne vasi ni več? Včasih se je pokazalo, da smo se malo sramovali porekla mlajših mestnih okrajev. Ob preimenovanjih ulic smo odkrili, da so nekatera stara imena »grda«. Tako je bilo odpravljeno tudi ime »Blatna vas«, še dolgo petem, ko imena ni hilo več je vas vendar estala in včasih je bila tud. dovolj blatna. ULca bi pa smela ohraniti svoje staro ime tudi potem, ko so jo fako-val\ če ni bila več blatna, je pa ohran la vendar še precej značaja nekdanje Blatne vasi. Ostala je še vijugasta, da smo si lahko predočili, kakšna je bila nekdanja vaška cesta. Le oglejte si Valvasorjevo sliko, ki nam prikazuje Blatno vas s kmečkimi hišami ob sedanji Kolodvorski in Prečni ulici! Ob hišah so bile njive in med njivami so se razprezale le poljske steze. Ulica se v glavnem vije še prav tako. kakor se je vaška cesta v starih časih. Slika pa tudi pakaže da se cesta ni ustavila cb kraiu sedanjega kolodvora, temveč je držala na Ljubljansko polje in dalje do posavsk;h vasi Po tej cesti ali poti so okoličani prihajali v Ljubljano. Ko smo dobili železnico, je bila pot "pretrgana ter je izgubila svoj nekdanii pOmen. Ohranila se nam je le v Kolodvorsk* ulici. Tcda zdaj nas na staro pot ne sme spominjati niti ime Blatne vasi, ker se tako sramujemo nekdanjega vaškega značaja sed-njih mestmh okrajev. Blatna vas se je zlivala s Predmestjem — kakor so imenovali sedanjo Sv Petra cesto — s koncem Kolodvorske ulice in po Prečni ulici. Tudi Prečna ul'ca ima še dandanes nespremenjeno lego, kakršno je imela v Valvasorievih čash. — Ali je bila Blatna vas res — vas? Ali je bila tako velika, da jo smemo šteti med samostojna naselja? Raziskovalci razvoja Ljubljane dvomijo, da je bila Blatna vas samostojno naselje Iz stare sl;ke res ni razvidno da bi bilo ob vijugasti poljski cesti pravo naselje. Vendar je treba upoštevati tudi staro ime. ki ni nastalo brez globljega razloga. Mapa iz 1. 1825 še vedno kaže, da se je pot nadaljevala na Ljubljansko polje do posavskih vasi Brez pomena nedvomno ni da obljudenost ob tej cest: ni bila nič manjša kakor ob Dunajski cesti Ob Dunajski cesti so stali tudi samostani. drug!h hiš pa ni bilo več kakor v Blatni vasi. Tudi Dalmatinova ulica stara pot Tudi Dalmatinova ulica se je razvila iz stare poljske poti, kar se ji pa dandanes ne pozna več. Svcj prvotni značaj je ;zgu-oila mnogo prej kakor Kolodvorska ulica. Povsem urejena še sicer ni, ker iz stavbne črte izstopa vegast ograjn; zid, ki tako zožuje ulico nasproti trga. da ni tam niti hodnika. Vel'ko zemljišče je še slabo izkoriščeno, kjer bi bio prostora za pravo palačo. Tcda to zemljišče bo baje presekano v prihodnosti z ulico, ki bo držala od Kongresnega trga. odnosno od projektiranega Južnega trga proti Prešernovi ulici ter se nadaljevala delno v prehodih do Rimskega trga. Da je bila Dalmatinova nekdaj pot. smo pozabili tudi zaradi tega, ker je ne uporabljamo več za isti namen kakor so jo prednamci. Vedeti moramo, da so po tej poti nekdaj hodili š.škarji k maši k Sv. Petru in v mesto po Kolodvorsk; ulici. Tedaj niso še mogli izbirati med vec potmi. V mesto tudi niso mogli priti kjerkoli, dokler se je kazal še vedno vpliv ob-zJdja. Tako so se poti iz okolice združevale pred mestn mi vrati in pred mostovi. Ceste ali poti so se zlivale na sedanjem Marijinem trgu. Ljudje, ki so prihajali iz oko-«ce k Sv. Petru, sc morali napraviti ovinek: iz sedanje Dalmatinove ulice so zavili po Prečni ulici na Sv. Petra cesto. Tudi Kravje doline ni več Tudi ime Kravje doline se je izgubilo. Stari Ljubljančani sicer še dobro vedo, kje je bila Kravja dolina in jo celo še vedno imenujejo s tem imenom, mlajši rod pa sliši v tem imenu le zaničljiv vzdevek, a niti ne ve kateri mestni del se je imenoval tako. B:vša Vidovdanska cesta, ki se odcepi cd Sv. Petra ceste prečno proti Taboru, opozarja nase že po tem, da ni vzporedna z nobeno sosedno ulico. Takoj se nam vidi primera z bližnjico. Ta cesta je nedvomno starejša od sosednih ulic, kar lahko sprevidi tudi kmalu vsak. ki ne pozna novejšega razvoja mesta, če bi ulica nastala pozneje bi se cepila od Sv. Petra ceste pravokotno kakor druge novejše. Najbrž je pa stara prav tako kakor Sv. Petra cesta. To je ostanek stare poti, ki je držala tud; na Posavje, in sicer proti šmartnesmu in Sv. Jakobu. Kravja dolina kot naselje samo na sebi pa ni stara. Tudi Igriška ulica... O Igriški ulici kot stari poti smo že govoril nekoliko. Prištevati jo moramo tudi med del stare poti, ki je držala od Tržaške ceste proti župniji, to se pravi proti Sv. Petra cesti. Tako se je zlivala na sedanjem Marijinem trgu še ena pomembna pot. Predočite si podaljšano pot v ravni črtj iz Igriške ulice, pa se vam bo pokazala slika nekdanje poti in njeni nadaljnji ostanki v Wolfovi ul'ci. Značillio se nam zdi, da so vse ulice, ki so se razvile iz nekdanjih poti v okolici stare Ljubljane, ostale še do novejšega časa vijugaste in ozke. To velja prav tako za Igriško ulico kakor Kclodvorsko. Tudi Wolfova ulica še n5 povsem zravnana. Dobro se še spominjamo, da je bila še mnogo bolj tesna in vijugasta, dokler ni bila sezidana Mayerjeva hiša. Igriška ulica je bila tudi že delno razširjena ter zravnana, vendar še ni povsem izgubila starega značaja; zelo tesna je še vedno med Gregorčičevo ulico in Borštnikovim trgom. Prav tako kakor cesta Kravje doline je tudi Igriška ulica prečna: z nobeno sosedno ulico ni vzporedna. Tako lahko čitamo tudi iz nekaterih ulic v novejših mestnih okrajih zgodovino razvoja Ljubljane, čeprav se te ulice navidez ne razlikujejo skoraj nič od drugih in četudi sicer ne bude pozornosti, ker niso posebno lepe ter nimajo dandanes kakšnega posebnega prometnega pomena. Naročnikom »Dobre knjige" na Hrvatskem Iz Zagreba nam sporočajo, da so te dni končno dobili prve f ( naročene romane tudi naročniki »Dobre knjige« v Nezavisni Državi * j Hrvatski. Vsi so prejeli norveškega pisatelja Gulbranssena krasno delo »In večno šume gozdovi«, večina od njih tudi švicarskega književnika Knittla sodobni roman »El hakim«. Trdno upamo, da so s tem dokončno odstranjene začetne težkoče, ki so doslej ovirale dostavljanje romanov naročnikom »Dcjre knjige« na Hrvatskem, in da bodo poslej tudi oni redno prejemali vse romane, kakor bodo izhajali. Ravnokar je kot četrta knjiga izšel roman »NESTANOVITNO SRCE«, nadvse zanimivo delo priljubljenega italijanskega pisca Fraccarolija. V februarju bo sledil Jack Londonov roman »JERRV Z OTOKOV«, v marcu pa Jacobsenov zgodovinski roman »BORBA Z BOGOVI«. Naročniki za »Dobro knjigo« se sprejemajo v Nezavisni državi Hrvatski za pol leta, to je za šest zaporednih romanov. Ako bi vsem sedanjim naročnikom ne mogli dostaviti tudi prvih dveh romanov (»Tiha voda« in »El hakim«). ki sta medtem že razprodana, bodo prizadeti v zameno dobili sedmi, odnosno sedmi in osmi roman, tako da ne bo nihče oškodovan. Naročnike sprejema še naprej tvrdka Press-Import, d. d.. — Zagreb, Katančičeva 3, tel. 22557 in 22558. Naročnina znaša za šest knjig — vsak mesec izide en roman — samo 2C0 kun. Vse naročnike »Dobre knjige« prosimo, naj nam oproste dosedanje začetne težkoče ter nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče in opozarjajo na naše lepo in ceneno knjižno zbirko tudi svoje prijatelje in znance. MM«MM««Mt»MIM VSAK naš naročnik je zavarovan ALI ste poravnali naročnino? BERITE OGLASE! CITAJTE »JUTRO«! ZANATSKA BANKA A. D. LJUBLJANA izvršuje bančne posle po najugodnejših pogojih l,reme v ljudskem verovanju Zveza med vremenom v poedinih mesecih ter letina, boleznimi itd. Pogled rivnostno ves & P ril Meglovine oddaljene od nas milljonsv tobnih let ■ St' Ce se ozremo v jasni zimski noči na nebo. posuto z zvezdami, se nehote zavemo. kako neznaten košček vesoljstva je naša zemlja. Ze od pradavnih časov skuša človek prodreti v skrivnost vesoljstva in odkriti njegove tajne. Marsikaj se je človeškemu razumu v tem pogledu že posrečilo. toda največje tajne vesoljstva skrbno čuva in najbrž jim človek nikoli ne bo prišel do dna. Nebo samo z zvezdami, kar jih more doseči s pomočjo velikih daljnogledov človeško oko, seveda ni nobena skrivnost več. Človeštvo pozna zvezde, njihove poti in oddaljenost od zemlje, zvezdoslovci so nam odkrili razna nebesna telesa, meglo-vine in s tem najbolj oddaljena nebesna telesa v neskončnem vesoljstvu. Po svetlobi zvezd lahko določijo zvezdoslovci njihovo oddaljenost od zemlje. Tako so ugotovili oddaljenost najredkejših meglovin od naše zemlje. Kar spoznamo na nebu kot najmanjše meglovino, so v resnici celi sistemi mlečnih poti, obstoječi zopet iz ogromnega števila solnčnih sistemov. Naša Rimska cesta ali Mlečna pot, ki se nam vidi kot svetel pas na večernem nebu, je oddaljena od nas 100.000 svetlobnih let. Kako ogromna razdalja je to si niti misliti ne moremo. Pomisliti moramo, da rabi svetloba za 100.000 km dolgo pot samo eno sekundo. V enem letu napravi svetloba 10 bilijonov km dolgo pot. Naša Rimska cesta je pa oddaljena kot rečeno od nas 100 000 svetlobnih let, in vendar so zvezdoslovci fotografirali meglovine. oddaljene od naše zemlje 500 milijonov svetlobnih let. Ni iz- ključeno, da so ta nebesna telesa že pred milijoni let izginila, pa še vedno prihaja njihova svetloba do nas. Kamorkoli se ozremo na nebo, povsod vidimo take meglovine. ki je z njimi napolnjeno vesoljstvo Cim se je zvezdoslov-cem posrečilo razdeliti le najmanjši del meglovine na zvezde, so lahko ugotovili njeno svetlobo in s tem tudi oddaljenost od zemlje. Novo je pa odkritje, da se meglovine pomikajo od nas. Njihova radialna rotacija je v tesni zvez; z oddaljenostjo od naše zemlje Z ogromno hitrostjo se meglovine oddaljujejo od nas Cim bolj so oddaljene cd naše zemlje, tem večja je hitrost oddaljevanja od nje. Vesoljstvo torej ne miruje, kakor bi človek mislil, temveč je v neprestanem gibanju. Učenjaki še ne vedo. zakaj se premika. Zanesljivo vedo samo to. da se premika in s pomočjo zakonov mehanike lahko fenomen gibanja tudi razumemo V pradavnih časih, ko je vesoljstvo šele nastajalo- so se od velike skupne plinske grnote odtrgali manjši deli in nastopili svojo pot v vesoljstvo, kjer krožijo po svojih strogo začrtanih potih. „Tračnise" v stasresn vzlm »Tračnice«, po katerih lahko vczijo vozila vseh vrst hjtreje, so poznali že v starem veku. Najstarejše tračn ce so našli v stari Grčiji. Vse pa kaže, da so jih že pred Grki poznali Egipčani. Seveda pa ni šlo za tračnice kakršne imamo zdaj, temveč za zelo ozke v kamen zasekane kanale, po, katerih so tekla kole3a vozil. Preprosto ljudstvo ima svoja pravila o vremenu, sestavljena na podlag; bogatih izkušenj. Niso ta pravila vedno točna in zanesljiva, vendar bi bilo pa napačno misliti, da so za vremenske napovedi brez pomena. Večkrat se lahko prepričamo da zna preprost človek, zlasti kmetovalec z večjo zaneslj'vostjo napovedati vreme kakor vremenoslovci. P glejmo zdaj, kakšni znak; vodijo ljudstvo pri ugibanju o vremenu v poed nih mesecih in v kakšno ive-zo spravlja vreme z letino, boleznim: itd. Deževje v januarju škoduje setvi, če v januarju zemlja ni pokrita s snegom, pihajo v opoldanskih urah vetrovi, ki prinašajo mraz. če kdaj januarja ali v njem ni snega in mraza bo pritisnil v marcu in aprilu, če brije ob koncu februarja sever bo letina dobra. V februarju glej raj volka nego golorokega težaka. Grmenje v februarju je dober znak. Če grmi ponoči bo c brodilo žito slabo in otrokom groze nalezljive bolezni. Suh april, moker marc in hladen maj polnijo kašče. Marec prijeten, april neprijeten" toda za lepim marcem deževen ap:1!. Sneg v marcu pobira setev, dež v marcu vse pokvari in poleti bo suša. Prah v marcu je boljši od zlata. Grmenje v marcu obeta spiošn;. izob lje. če zakuka kukavica v marcu in če se dramijo živali iz zimskega spanja, se obeta zgodnja topla pomlad, če spomladi zvečer zaregljajo žabe, nastopi toplejše vreme. Topel in pohleven dež v aprilu obeta dobro letino m lepo jesen, če sije polna luna po cvetju, bo ovenelo in kakršne so češnje po cvetju, tako bo tudi riž. Aoril moker, jumj lep. Aprilsko grmenje ne prinaša mraza. Maj hladen — mnogo sena in vina. Deževen maj — topel vroč julij, grmenje v maju drbra letina. Lepo vreme ob koncu maja pomeni bogato vir^Ko letino, če ob koncu maja lepo cveto rožice. bosta mast in slanina draga. Junijske rose so k-ristne. Vetrovi ekrog polnvči v juliju so žitu koristni, če v juniju grmi, leto ne bo veselo. Ker v planinah v juliju sonce dolgo s" je, tam bo pozimi v sok sneg. Če se v juliju dvignejo mravljišča, bo huda zima. Grmenje v ;,uliju je slab za pšen cc in rž če v avgustu dežuje, bc trajalo deževje dolgo. česar avgust ne skuha tudi september nc bo spekel. če v začetku septembra grm', bo čez leto dm dobra strn. Jesen lepa in topla, zima dolga in ostra, če če najde na jesen v ž ru zlasti v cerovem pajek iet.na ne bo d^bra. če se najde mušiea. bo letina srednja, če se pa najde nr&v1 črv, bc leto navadno, če se pa na nade nič. bed razsajale nalezljive bolezni. Grmenje v pozni jeseni pomen' zgodnjo draginjo. Pozno cvetoče reže pomenijo nalezljive bolezni, če ostane 1 atje d:Igo na drevju bo zima huda, spomladi pa mnogo gosenic če listje ne pade daleč od drevja, bo prihodnje leto normalno, če se ovce proti večeru neče.,0 vračati domov, dob:mo kmalu dež ali sneg. Kolikokrat v oktobru sneži, tolikokrat bo snež lo čez zimo. Kolikor dni je od prvega snega do mlaja, tolikokrat bo pozimi snežilo. Mnogo ž:ra na drevju pomeni hudo zimo. Kakršen je november, tak je marec. Ce zapade prvi sneg na zamrznjeno zemijo bo mnogo žita, če pa zapade na moki o, bo cbrodilo ž:to slabo, če je december brez mraza in snega, bomo imeli mraz in sneg v marcu ;n aprilu. KakrSni vetrovi pihajo po polnoči, taki bodo pihali vse leto. če brije burja, se obetajo živinske kužne lx>-lezi. Ce piha zapadni veter, bodo umrli veljaki, če piha jug, bodo razsajale bolezni, sever pa pomeni slabo leto. Povečani rimiMski drža?nl dohodki V zalnjih proračunskih letih je dosegla Rumunija v državnem proračunu večje prihranke. V proračunskme letu 1938/39. je bilo predvidenih 30.550 milijonov lej državnih dohodkov, v resnici so pa znašali 31.618 milijonov, v proračunskem letu 193:V40 33.665, v resnici pa 36.009, v proračunskem letu 1940/41 37.596. v resnici 40 977 in v lanskem proračunu 44.879 v resnici pa 64.042 milijonov. Državni proračun za leto 1842/43 predvedeva 72.530 milijonov lej dohodkov, a v pivih treh četrtletjih je prišlo v državno blagajno najmanj že 61.400 milijonov, tako da bo dosežen tuli letos znaten presežek. Povprečni mesečni presežek znaša 1.500 milijonov lej. Finančno ministrstvo je objavilo poročilo o državnih dohodkih od januarja do septembra 1942, ki je za sestavo novega proračuna zelo zanimavo. Posredni davki so vrgli v teh mesecih 26.898. neposredni 10.096, razne takse 19.840, razni drugi dohodki pa 21.814 milijonov lej. V primeri s pi e 1 lanskim letom so se dehodki iz naslova posrednih davkov skoraj podvojili, dočim so oe neposredni davki zvišali približno za eno tretjine. Dohodki državnih monopolov so narasli lani v primeri s predlanskim letom za dobrih 150%. SGARAVATTI SEMENTI S. A. PADOVA Sementi di Ortaggi — Foraggt ecc. Semena za zelenjavo — krmila itd. Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe ♦+♦♦♦>♦»• »♦♦»♦♦♦♦».♦»♦o. . «<-■*•* \ OTROŠKE VOZIČKE j 2 globoke ali športne, zopet dobite v j ♦ lepi izbiri, domače izdelave pri tvrdki »TRIBUNA« Lazar Ferdo, Karlovška cesta št. 4. 1 : ♦ : I! migiior lassativo najboijše odvajalno sredstvo Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! t rs^alfe O ogromnem cbsegu jn svetlobi daljnih nebesnih teles si z naš mi pojmi sploh ni mogoče ustvariti prave slike. Primer koz-mičn h dimenzij nam nudi leta 1936 odkrita zvezda supernova verg nija. Zvezdoslovci so izračunali, da je oddaljena ta zvezda od nare zemlje 7 milijone v svetlobnih let ali 6 kvadrdjonov km. Svettona te ogromne zvezde je 40 milijonaKvat močnejša cd solnčne. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric in tast, gospod \ Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. februarja 1943. žalujoči: IVANA, soproga — VALENTIN, ANGELA poroč. URBANČIČ, TONČKA poroč. MILOŠIČ, FRANC, MINKA, otroci — in ostalo sorodstvo »JUTRO« ZAVARUJE! f i Tempaccio da Aspirina! Che diluvio! Beo presto i piedi si bagnaoo e si corre il risciiio di boscarsi ud raffreddore. Per evitare malanni prendete subito le compresse di Aspirina. Aspirina C ' catKijz&iCfaJ Ani Pret Mil oso • J101« - 1940 . XIX Za slabo vreme Aspirin! Kak naliv! Noge se fiitro zmočijo in obstoja možnost prehlada. V i z g g i b bolezni vzemite takoj tablete Aspirin. - ^""i-■M,:','. ■f uasi fUS.t. ZAHVALA. šef-zdravnik »šlajmerj^vega doma«, gospod dr. Kramarič, mi je s spretno in čudovito uspelo operacijo rešil življenje in se mu tem potom za njegov trud tekom moje bolezni naj-iskreneje zahvaljujem. Moja zahvala pa gre vse gospodom zdravnikom »šlajmerjovega doma« sploh, ker so se mi posvetili z veliko vnemo in v nesebični požrtvovalnosti storili mnogo več, kakor samo službeno dolžnost. Zahvaljujem se tudi časti-tim sestram za ljubeznivo nego in postrežbo v moji dolgi bolezni. MARICA ŠPICARJEVA ..JUTRU u uspeh t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretresljivo vest, da nas je po kratki in mučni bolezni zapustila naša nepozabljena hčerka, sestra, gospa MIROSLAVA BERCE roj. URBAS Umrla nam je draga pokojnica na Svečnico 2. februarja t. 1. in bila pokopana v četrtek, dne 4. februarja t. 1. v Osijeku. Ljubljana, Belišče pri Osijeku, dne 14. februarja 1943. Globoko žalujoči: URBAS MIROSLAV, oče; ing. BERCE GORAZD, soprog; SONJICA, hčerka; KERN JULIJA, JORDAN IRENA, sestre; MARJAN, brat; ČAKS KRISTINA, teta in ostalo sorodstvo FRANCE NOV8AR: Shtemiv srca .ROMAN Skoraj dahnila je. »V našem sadovnjaku ste.« Skozi temo je opazila njegov bledi obraz, ki se je smehljal. Njegov smehljaj jo je pomiril. »Ali ste se me prestrašili? Nocoj ste se me že vdrugič prestrašili.« »Seveda, ko pa pridete tako nepričakovano.« »Oprostite mi, toda nisem imel namena slediti vas domov,« je pojasnjeval Rudolf tiho, »prej se je to zgodilo slučajno. Po lepih dnevih sem vedno nekoliko omamljen. In nocoj je večer, ki mi ne bo šel iz spomina.« »Tudi meni ne, verjemite,« je povzela Marta. Rudolf se ji je popolnoma približal in šepetal. »Ta večer mi ne bo šel nikdar iz spomina, ker sem na njem doživel nekaj, kar mi je dragocenejše od vsega, kar mi je bilo doslej drago na svetu. Ne vem, če me razumete, Marta, toda vaš obraz spada tudi k tej moji sliki. Ali veste, kako lepo je človeku. ki je končal gimnazijo in nima nikakih skrbi? Vf-s se jjnora predati najlepšim sanjarijam. Takšen ser« jaz nocoj in takšen bom do jeseni, ko odpotujem Dunaj. Kako sem si želel trenutka, ko bi mogel zapustiti gimnazijo z maturo v žepu. 2e kot pobič sem sanjal mnogo o tej veliki časti. Zdaj se je uresničilo in dasi ni tako. kot sem si zamišljal, sem vendar neskončno srečen. Zato nocoj sploh ne pojdem počivat, marveč bom užival pokoj te poletne noči, ter blodil po okolici.« Rudolfov obraz je bil ves zasanjan. Kakor bi štirinajstleten deček strmel v napet film. »Tudi vi, Marta, ste mnogo pripomogli k moji nocojšnji sreči,« je nadaljeval. »Vaš obraz se močno približuje mojemu vzoru. Saj ste sami opazili, da sem vas vseskozi občudoval. Prosim vas le, da mi tega vedenja ne zamerite. Študentje smo pač takšni.« Poslušala ga je kakor da bi ji bil učitelj, on pa ni niti trenil. »Zelo bom vesel, Marta, ako vas bom mogel še videti in še govoriti z vami. Silno ste mi dragi.« Srce ji je veselo zadrhtelo. Rudolf pa se je umaknil na stezo in dejal z globokim naglasom. »Zdajle bi vam hotel dati poljub, ker se mi zdi, da je vaše srce nepokvarjeno. Tudi mislim, da bi poljubu ne pripisovali drugega pomena kakor prijateljskega. Vendar, premalo časa se poznamo, da bi se moglo to zgoditi. Dajte, seziva si v roke!« Po tem pozivu je pristopila k njemu in mu vsa drgetajoča podala roko. Rudolf je dobro vedel, da bi se zdajle ne branila in bi lahko storil z njo, kar bi hotel. V njegovo glavo se je polagoma vračala treznost. Dobro se je zavedal, da bi takle poseg v tuje življenje ne njej ne njemu ne prinesel posebnega olajšanja. { Dolgo sta se držala za roke, potem pa je Rudolf zagrabil obe njeni mehki roki in jih poljubil, j »Namesto svoji materi, ki je že davno mrtva, poljubljam roke vam, Marta. Hvaležen sem ji, ker me je rodila, da morem doživljati to srečo.« Nežno ji je izpustil roke in se poslovil z zamahom roke. Slišala je še njegove rahle stopinje po stezi. Ko je stopila v hišo, je vse spalo. Rano jutro jo je videlo zaspati šele tedaj, ko so ugašale zvezde. Te se zginjale druga za drugo, kakor da bi hotele zapustiti svet, ki se je budil iz sna, za vselej... DRUGO POGLAVJE Polje, polje, kako nas spominjaš na mladost! Ko se je Rudolf po nočnem sprehodu prebudil, je videl, da leži med žitom, ki ga je zibala jutrnja sapa. Sonca še ni bilo in škrjanci se še niso dvignili k njemu. Vstal je in se otresel bilk, ki so se mu prijele črne obleke in odšel proti vasi. Bežno se je ozrl na Martin dom in sklenil, da čimprej naveže prijateljstvo z njenimi domačimi. Kakor je bil sinoči omamljen od novih vtisov, tako je hotel sedaj nastopati hladno in preračunano. Zavedal se je, da bo pri ljudeh pomenil le toliko, kolikor bo sam hotel. Njegova želja pa je bila dvigniti se. Bil je prepričan, da se je rodil zato, da postane nekaj drugega, kot so navadni ljudje. In če si je včeraj zaželel ljubkovanja z Marto, tega ni mislil tako resno. Da ji je bil všeč, je vedel. Toda to je bilo zanj premalo. Dekle mu je po postavi ugajalo in tudi značaj, no značaj! — tudi temu ni bilo kaj reči. Treba je bilo pozvedeti kaj o njeni doti. Ko je tako premišljeval in natančneje razmišljal svoje odnose do ljudi, je opazil, da so premalo čustveni. Kakor je bil mlad, so bila zanj čustva nekaj neznanega. Ne da bi jih ne bil poznal, toda nikoli ni na nje nekaj važnega gradil. Te nazore so mu že za srednješolskih let vcepljale njegove zaščitnice. Iz njihovih ust je zvedel, kaj si zamišlja ženska pod pojmom ljubezni. Tedaj je prišel do spoznanja, da je tudi ljubezen lahko brez vsakih čustev. In to so mu njegove mecenke dokazovale z dejanji. Res, bilo je nekaj zoprnega gledati te vzorne zakonske žene, kako so ravnale s svojimi slepimi možmi. Prevara je bila še najne-dolžnejša zadeva, ki so se je bile lotile. 2ene so tako Rudolfa kmalu naučile molčati, mnogo opazovati in vsa opazovanja spremeniti čez čas v lastne ugodnosti. Rudolfu ni bilo nič novega vedeti, da si na nekem drgeta jočem srcu lahko nekdo brez pomislekov zgradi srečo. Od tod tudi njegova zrelost, ki je presenečala in ki so ji dekleta podlegala. Sam si zaradi svojih lastnosti ni dosti domišljal. Prej bi dejal, da je imel naravno, neprisiljeno vedenje. Vsega tega pa se sam ni dosti zavedal. Imel je celo željo, da bi bil drugačen, da bi živel čustveno ravno tako burno kot drugi, pa čeprav manj srečno. Ko je korakal skozi prebujajočo se vas, so ga vsi ljudje pozdravljali, nekateri pa ga celo vprašali, kako je prespal prvo noč v Dolenji vasi. Odgovarjal je po svoji navadi ljubeznivo, vendar se ni mogel ubraniti bojazni, da ga bodo ti ljudje kljub svoji dobrodušnosti začeli kmalu dolgočasiti. Urejuje"* Davorin Piavlien - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za mseratni del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani