Lelo fll.
■■MHiitMiiAmiriML'JWLJBiyBiiii wwi Mara
Celovec, 27. josii^a 1947
SfevllKn 27
Sovjetska zveza je sprejela povabilo
Potem ko je britanski zunanji minister ßevin po svojem obisku v Parizu govoril v britanski spodnji zbornici in je francoska vlada povabila sovjetsko vlado, da se izjavi glede sodelovanja pri Marshallovem načrtu za pomoč Evropi, ni bilo takoj odgovora. 23. junija pa je uradna svojetska Poročevalska agencija Tass objavila sledečo vest: »Sovjetska vlada je sprejela predloge britanske in francoske vlade za takojšnje posvetovanje glede predpriprav za evropski načrt za pomoč, katerega naj podpre Amerika ter se bo udeležila zasedanja treh zunanjih ministrov, katero predlagajo. Po mnenju sovjetske vlade naj bi se zasedanje vršilo 27. junija v Parizu.«
V sovjetski noti, katero so 22. junija predali, se glasi, da je sovjetska vlada mnenja, da je glavna naloga evropskih držav čim hitrejša obnova in razvoj gospodarstva, ki je bilo med vojno uničeno. Samo po sebi je razumljivo, da se to nalogo lahko doseže s ameriško pomočjo. Višina ameriške proizvodnje med vojno nikakor hi padla, marveč je porasla. Čeprav sovjetska vlada trenutno nima nobenih poročil glede načina in pogojev možne ameriške gospodarske pomoči za Evropo, niti o merah, o katerih sta pred kratkim razpravljali britanska in francoska vlada, pristaja sovjetska vlada na soudeležbo pri zasedanju zunanjih ministrov.
Konlsienca tieh ministrov 27. jonifa v Parizu
S tem so privedli razgovori v Parizu preteklega tedna, ki so se vršili na pobudo britanskega zunanjega ministra Bevina in na podlagi katerih je nato sledilo povabilo Moskve, do uspeha. Potem ko je bil prvi odmev v sovjetskem časopisju na govor ameriškega zunanjega ministra Marshalla, ki je izhodišče cele akcije — neugoden, pa izgleda, da je prišla sovjetska vjada po proučitvi poročila britanskega poslanika v Moskvi do prepričanja, da je potrebno sprejeti povabilo k temu zasedanju zu-
nanjih ministrov v Parizu, da se približajo uresničenju Marshallovih načrtov.
Nato sta Francija in Velika Britanija predali sovjetski vladi noti, v katerih sporočata, da je vse pripravljeno za zasedanje v petek v Parizu. Pri zasedanju bo s strani britanske vlade prisostvoval. razen Bevina še vodja gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva Sir Edmund Hall Paton ter večje število strokovnjakov ministrstev za prehrano in finance.
Trumem vzpostavil Iri odbore
Predsednik Truman je ustanovil tri ameriške odbore za proučevanje posledic ameriške gospodarske pomoči za inozemstvo na ameriško gospodarstvo samo.
Prvi odbor, ki deluje izven okvira vlade in je sestavljen iz poslovnih ljudi ter zastopnikov delavcev, poljedelcev in različnih znanstvenih ustanov, bo imel za nalogo, svetovati predsedniku, kako daleč razširijo Združene države načrt, ne da bi s tem ogrožale svoje lastno gospodarstvo.
Drugi odbor bo sestavljen iz strokovnjakov vlade pod vodstvom notranjega ministra Kruga in bo preiskoval položaj pomožnih virov Združenih držav.
Tretji odbor, ki bo istotako sestavljen iz strokovnjakov vlade, naj proučuje posledice načrta pomoči na gospodarstvo Združenih držav.
V izjavi, s katero je predsednik Truman objavil ustanovitev teh treh odborov, je med dragim dejal: »Mislim, da smo splošno mnenja, da je poživitev proizvodnje v inozemstvu odločujočega pomena tako za močno demokracijo kakor za mir, ki temelji na demokraciji in svobodi. Temeljne važnosti je tudi za svetovno trgovino. Na drugi strani pa moramo inero, do katere lahko nudimo pomoč, skrbno prerešetati.«
Bevin o evropskem polozafu
Britanski zunanji minister Bevin je 19. junija podal v spodnji zbornici izjavo glede pariških razgovorov. Dejal je, da smatra britanska vlada ameriško ponudbo za Pomoč Evropi kot velik izgled za Evropo. Zato je z obema rokama poprijel za to ponudbo. To je prva možnost po končani Vojni, da se obravnava evropsko gospodarstvo kot celota. Pri vseh pogovorih pa naj bo naglica vodilna.
V odgovor na vprašanje komunističnega Poslanca Piratin-a, ali stavlja Marshallov hačrt politične pogoje, je Bevin dejal, da je Sovjetska zveza stavila kot prva predlog *a posebne sporazume med sosednimi državami pri pogovorih o pogodbah.
»Nihče«, je dejal Bevin, »me ni med mo-
jim uradovanjem kot zunanji minister obdolžil, da bi bil storil le en sam korak za delitev Evrope. Dejansko sem sedel šest tednov v Moskvi in se bavil s položajem Nemčije ter poskušal, da dosežem gospodarsko enotnost Nemčije, da bi isto lahko v danem slučaju vključili v gospodarsko enotnost Evrope.«
Predno bi mu komunisti poočitali radi delitve Evrope, naj bi vprašali svoje ruske prijatelje, zakaj so razcepili Evropo.
Nato je zunanji minister govoril o položaju v različnih državah in dejal o zadnjih dogodkih v Bolgariji sledeče:
»Priznati moram, da sem po volitvah bolgarske narodne skupščine bil mnenja, da bodo člani tega parlamenta vsaj nedotak-
ljivi. Toda zasledovanja v Bolgariji niso prenehala in prepričan sem, da vlada tam težnja, da se izključi vsako opozicijo. Če kakšna država ne more vzdržati kritike, potem je to res siromašna država.«
Glede Madžarske je izjavil, da nikakor ni posegel v madžarske notranjepolitične zadeve in dodal:	»Vznemirjen sem radi
ljudi, ki odobravajo takšen postopek. Vse to smo že enkrat doživeli na Poljskem v Romuniji in Bolgariji. Zakaj naj tli zakrili oči pred dejstvi?«
Svoj govor je zaključil s poziv da naj se ohrani svoboda človeka in človečanske pravice ter izjavil: »če črtate vse stvari, ki pripeljejo do razlik v političnih mišljenjih in greste med ljudi, kaj žele potem vsi? Hočejo živeti, biti svobodni, iti domov na svoja stanovanja, ne da bi jih morila tajna policija.«
Truman za pravice ameriških delavcev
V nekem govoru preko radia se je pretj-sednik Truman postavil proti osnutku delavskega zakona, ki ga je predložil kongres, ^ejal je, da je ta zakonski osnutek slab za delojemalce, delodajalce in državo. Opravičil je svoj ugovor proti zakonu, katerega Je predstavniška zbornica 20. junija že sprejela s 331 proti 83 glasovom. Medtem Pa je predsednik objavil poslanico ameriškemu narodu in*naglasil, da ta delavski *akon ni pošten napram ameriškemu delavstvu.
Predsednik ugotavlja, da bodo s tem milijoni Amerikancev prikrajšani za pravice, katere trenutno uživajo, namreč da se pogajajo s podjetniki za primerne mezde in delovne pogoje. Truman, ki se mora s tem boriti proti republikanski večini v kongresu, je opozoril na to, da bi ta način zako-U oda j e razcepil ameriški narod na dve. skupini ter dejal, da težijo Združene države *a tem, da najdejo način, s katerim bi sc hapram vsem ljudem pravično postopalo in ki bi zagotovil vsem državljanom njihove življenske potrebe.
ZA POMOČ PRI OBNOVI SVETA
Nato se je predsednik dotaknil zunanje politike in naglasil, da obvezuje velikodušnost Amerike državo, da pomaga pri obnovi sveta in da je vsled tega tudi potrebno, ustvariti boljšo Ameriko, v kateri bodo vsi deležni ugodnosti demokracije. Poudaril je, da Taft-Karly-jev delavski zakon ta cilj ogroža. V imenu naroda upa, da ta zakonski osnutek ne bo uzakonjen.
TAFT UGOVARJA
Republikanski senator Taft, ki je soudeležen pri osnutku zakona, je v nekem radijskem govoru izjavil, da predstavlja Trumanova poslanica popolnoma spačeno predstavo namena zakona. Taft je izjavil, da je predsednik Truman prevzel točko za točko kritike zakona, kakor so jo podali voditelji delavskih strokovnih zvez. Taft je zaključil svoj govor z besedami: »čudno je, da ima predsednik proti enim točkam zakona pomisleke, ki prepovedujejo, da zavzemajo komunisti funkcije v strokovnih zvezah.«
TRUMANOV UGOVOR PREGLASEN
Kljub poslanici Trumana ameriškemu narodu je ameriški senat preglasoval 23. junija predsednikov ugovor in sprejel zakon.
ODGOVOR NA ZAKON: STAVKE
Ameriška strokovna zveza AFL bo takoj pričela z borbo za preklic zakona, ki je izzval predvsem med industrijskimi delavci veliko razburjenje. Izvršni svet CIO-zveze so sklicali za petek v Washington, da zavzame stališče napram novemu delavskemu zakonu in sklene mere proti izvajanju istega. Medtem pa je stopilo 20.000 rudarjev premogokopov v štirih ameriških državah v stavko. Delavci kovinske industrije so se do 90% odločili, da stopijo v teku enega tedna v stavko.
TOČKE DELAVSKEGA ZAKONA
1.	Vlada je upravičena, da izposluje pri vrhovnem sodišču prepoved stavk, ki povzročijo daljši zastoj industrije.
2.	Dobrodelne sklade strokovnih zvez upravljajo delodajalci in delojemalci skupno.
3.	Delodajalci lahko tožijo strokovne zveze za škodo, ki nastane radi stavk ali bojkota.
Te določbe stopijo takoj v veljavo. V 60 dneh stopijo sledeče določbe v veljavo:
1.	Prepoved, da se zapre podjetja.
2.	Vlada je upravičena, da izposluje takoj prepoved stavk.
Nova zemljiška reforma?
Že po prvi svetovni vojni se je veliko govorilo in pisalo o zemljiški reformi, ki naj bi stare in zapuščene kmetije poživila ter kmečkim sinovom in poslom pripomogla do zemlje in lastnega doma. Temeljni smisel vsake zemljiške reforme je, dati družinam vsaj nekaj zemljiške lasti, ker je narava namenila zemljo vsem ljudem. Mnogo pa je ljudi, ki ne morejo priti do koščka lastne zemlje. O zemljiški refomi se danes govori več kakor kdaj poprej, ker danes zlasti mestni delavec vidi, da raste kruh na polju in da lažje preživi čase tisti, ki kruli sam pridela, kakor pa tisti, ki mora živeti s krušnimi nakaznicami. Namen zemljiške reforme mora biti: vzeti po pravični poti nekaj zemlje tam, kjer jo je več, kakor jo pa lastnik potrebuje in lahko obdeluje. Pravična je pot potom nakupa ali razlastitev v splošno korist, za kar mora oškodovanec seveda dobiti primerno odškodnino. Preveč ima tisti, ki zemlje zaradi obsežnosti ne more pravilno obdelovati in ne more zemlja zaradi tega toliko roditi, kolikor bi lahko. Zemljo je treba dati tistim, ki si želijo zgraditi svoj dom in nočejo biti le proletarci, ljudje ki nimajo nobenega upanja na boljšo bodočnost. Do sedaj so mislili, da mora zemljiško reformo izvesti država ali oblast sploh. Toda bati se je, da bi stranke, ki imajo oblast v. rokah, zemljiško reformo tudi strankarsko izvedle. Dunajski profesor Sehobel prihaja z novim načrtom, po katerem naj bi reformo izvajali ljudje sami, organizirani v zadrugah. Predlaga tole:
1.	Ustanovijo naj se nove zadružne zveze, ki bodo ljudi naseljevale. Te zadruge naj kupijo ali vzamejo v najem vsa odvisna zemljišča.
2.	Ta zemljišča se načrtno razdelijo in zaokrožijo in kjer treba, povečajo kmetije ter zgfradijo novi kmečki domovi.
3.	Nove naselbine naj bodo tako velike, da ima družina dovolj dela in pridela dovolj kruha.
4.	Te nove domove dobijo zadružniki v najem ali pa jih lahko kupijo.
5.	Zemljišče, ki je pripravno za gozd in pašnik, naj ostane last zadruge. Le polja zadruga ne bo obdelovala.
6.	Zadruga pomaga ljudem graditi nove domove in jim preskrbi kredite, nabavlja stavbeno gradivo in poskrbi za prevoz.
7.	Med kmetijami se določi prostor, kjer naj bo mesnica, mlatilni stroj in traktor, ki se izposojuje, mlin, stiskalnica za sadje in olje ter delavnica za popravljanje orodja in strojev.
8.	Zadružnih naprav naj se poslužujejo vsi zadružniki po določenem redu.
9.	Zadružniki se zavežejo, da bodo obdelovali dodeljeno jim zemljišče. Kjer je treba recimo napraviti vodno napeljavo ali izsušiti močvirje, so vsi dolžni sodelovati.
10.	člani teh zadrug bodo kmetje, kmečki sinovi in kmečki delavci.
Kmetom, kmečkim sinovom in delavcem se tu morebiti res odpira pot v boljšo bodočnost, pot ki ne razdira tega, kar je vedno bilo, in vendar gradi, kar socialni napredek zajiteva.
MADZflRS K A
Na Madžarskem je stranka malih kmetov izključila iz svojih vrst večje število članov, ki so bili vodilni v politiki. Istota-ko je odstopilo še nadaljnje število madžarskih zastopnikov v inozemstvu, ki se ne strinjajo z novo vlado. Sef kabineta novega ministrskega predsednika je istotako oastopil in odpotoval v Ameriko, kjer se bo pridružil bivšemu ministrskemu pred-scclniku Nagy-ju. Državni predsednik Tildy bi naj bil tudi ponudil ostavko, toda to so uradni krogi zanikali.
V glavnem pa se zaostruje sedaj položaj med strankami, predvsem socialisti in komunisti zaradi zahtevanih novih volitev. Komunisti predlagajo, da naj nastopijo stranke pri volitvah z enotno listo, medtem pa socialisti in druge stranke to odklanjajo, ker bi s tem izgubile samostojnost in se boie prevelike odvisnosti od manjšinske komunistične stranke. Na drugi strani pa iz-gleda, da komunistična, stranka ne upa na uspeh pri volitvah, če nastopi sama.
Madžarska, vlada je sedaj izdala tudi belo knjigo« o zaroti, v kateri obdolžuje Združene države in Veliko Britanijo, da sta ponudile bivšemu ministrskemu predsedniku Nagy-ju ter takoimenovanim »zarotnikom« finančno pomoč. Nadalje ugotavlja bela knjiga, da so dostavljali »zarotniki« britanskemu in ameriškemu poslaništvu vojaške in protisovjetske vesti. Bela knjiga prinaša še celo vrsto dokazov za zarotniško dejavnost »reakeijonarjev«, ki so baje hoteli napraviti iz Madžarske oporišče za Združene države. Nasprotno pa trdi Na-gy, da je bil njegov namen edinole zagotoviti Madžarski ameriško pomoč, ker je tula Amerika edina, ki je v teku dveh let no vojni pomagala Madžarski. Državni predsednik Tildy pafNagyja ni' hotel označiti za »zarotnika«, ter prepušča ugotovitev sodišču. Trdi, da je zvedel za dokumente glede zarofi šele iz časopisja in tudi za izjave Kovaosa'. Glede objave bele knjige' ga vlada ni vprašala za nasvet.
KITAJSKA
Državljanska vojna na Kitajskem, ki se razvija po kitajskih uradnih poročilih vedno bolj v odločilen boi med komunisti in nacionalnimi četami, se je v zadnjem času izredno zaostrila. To razlaga kitajski minister za narodno obrambo z-dejstvom, da je 75% vseh komunističnih čet. ki se borijo v Mandžuriji, oborožila Sovjetska zveza. Ta izjava je prva, v kateri dolži kitajska vlada Sovjetsko zvezo zaradi vmešavanja v kitajsko državljansko vojno. Doslej so obdalževali samo »gotovo velesilo«.
Nek govornik kitajskega ministrstva za narodno obrambo je nadalje objavil, da je Sovjetska zveza prevzela vežbanie in oborožitev številnih komunističnih čet v področju Dairena in Port Arturja. Te čete. nai bi prišle v borbo v pokrajini Kantung. Šef glavnega stana nacionalnih čet, general Oben, ki je bil spomladi še mnenja, da lahko v treh mesecih odločilno premagajo komunistične čete,..je moral medtem priznati, da je položaj v Mandžuriji zaradi zunanje pomoči komunistom postal izredno resen.
JUGOStAVIJA
Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Baebler je izjavil, da je Jugoslavija sprejela predloge zapadnih zaveznikov glede pričetka razmejitve tržaškega ozemlja 3. julija t. 1. Sovjetska zveza je ta predlog istotako sprejela. Koristi svobodnega tržaškega ozemlja naj zastopa komisija, katero bodo sestavili Veliki štirje. Komisija se bo pogajala v imenu Trsta z Jugoslavijo in Italijo.
Jugoslovanska vlada je pri vršilcu poslov ameriškega poslaništva v Beogradu protestirala proti temu, da so ameriške zasedbene oblasti pozvale jugoslovansko repatri-acijsko misijo v ameriškem zasedbenem pasu v Avstriji, da naj zapusti do konca tedna njihovo področje.
V Mariboru se je pričela razprava proti osmim članom Gestapo-a in SS, ki so izvršili številne zločine nad prebivalstvom Slovenije. Te ljudi je vodil med okupacijo bivši SS-ovec in poveljnik policije v Mariboru Kurt Stage. Obtožnica dolži Stageja, da je umoril 500 talcev v različnih krajih Slovenije.
FRANCIJA
Po ostrih debatah je francoska narodna skupščina v torek dopoldne odobrila program varčevanja, ki ga je sestavila vlada. Po nalogu policijskega predsednika v Parizu je bila okolica okrog poslanske zbornice obkoljena. Stražilo jo je ogromno policistov, ki so naravnavali promet. Da bi preprečili delavcem naskok na stavbo, so postavili več zaprek, rasen tega so bili vhodi cest zaprti po policijskih kamionih. Kot protest proti predvidenim finančnim ukrepom vlade Ramadiera so izbruhnile v Parizu in
drugih industrijskih mestih Francije številne stavke. Tako so stavkali pristaniški delavci v Marseillu 2 uri. Stavka 15.000 rudarjev v premogovnih predelih Severne Francije, ki zahtevajo višje obroke živil, se še vedno razširja.
ITALIJA
Italijanska policija je pričela v nedeljo nepričakovano akcijo proti oživljajočemu fašističnemu pokretu v Italiji. Pri preiskavah, katere.je izvedla v prestolnici, Milanu, Veroni, Bresciji, Neaplju, Bariju, Palermu in večjem številu drugih mest, je policija zaplenila veliko količino orožja, ki je bilo spravljeno še med vojno za poznejši protiudar. Več sto pripadnikov fašistov so zaprli, med njimi tudi Pizziranija, bivšega vodjo rimskih fašistov, ki je baje v zvezi s Carlom Storzo in Augustom Turatijem, katere iščejo kot vojne zločince. Pizziranija so ujeli z večjim številom njegovih sodelavcev pri nekem tajnem sestanku v zloglasni črnoborzijanski četrti Piazza Co-lonna. Vsi so imeli fašistične izkaznice pri sebi ‘in orožje. Policija je bila že več tednov na sledi oživljajočega fašističnega po-kreta.
N n M C I J A
Bavarska stranka za obnovo je obdolžila bavarskega ministra za denacifikacijo dr. Loritza zaradi korupcije. Dolžijo ga, da je sprejel visoke zneske denarja za to, da je odstranil dokumente bivših vodečih nacistov in jim je baje pomagal, da so prišli sedaj zopet na vodilna mesta v bavarskem gospodarstvu. Njegova stranka je vložila pri ameriških oblasteh na Bavarskem uvedbo sodnijske razprave proti njemu zaradi kršitve službenih dolžnosti. Vojaška vlada je vodstvu stranke priporočila, da ga sama odpokliče z njegovega mesta, ker bi poseg ameriških oblasti imel nujno za posledico prepoved celokupne stranke za obnovo. Nato je ministrski predsednik Erhardt odstavil dr. Lori t za.
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
Poročilo balkanske preiskovalne komisije ugotavlja, da je Jugoslavija podpirala uporniško vojno proti Grčiji. To ugotovitev je komisija sprejela proti glasovoma zastopnika Sovjetske zveze in Poljske.
Balkanska komisija je v devettedenskem delu v grško-jugoslovanskem obmejnem ozemlju položaj točno proučila in zaslišala stotine‘prič. Pri tem je med drugim ugotovila, da je Jugoslavija v bližini grške meje v Bulkesu v nekem taborišču vojaško in politično šolala grške državljane in jih potem poslala nazaj na grško ozemlje, da se udeležijo bojev. Jugoslavija je podpirala tudi makedonsko separatistično gibanje in stavila na razpolago vodje ter posrednike za gveriljske čete, ki se borijo v Grčiji.
Večina članov komisije pa je tudi ugotovila dokaze za obširno zapiranje in prestopke grške policije ter desničarskih oddelkov, čeprav obstoja vkljub političnim neredom v zemlji precejšnja politična svoboda. Poročilo komisije priporoča, da pozovejo prizadete vlade, naj prouče vprašanje prostovoljne zamenjave manjšinskih narodnost* h skupin.
Na seji Spodnje zbornice 23. junija je državni tajnik Mayhew na podlagi poročil od 1. marca do 1. maja 1947 sporočil, da je bilo v Romuniji v tem času zaprtih več kakor 1000 oseb, ne da bi bili česa obdolženi. Nekateri so bili kmalu izpuščeni na svobodo. Britanska vlada se sedaj bavi s to zadevo, v koliko bi bilo možno posredovati v tem primeru. Tako poroča ameriška poročevalska služba »United Press«.
26. junija je druga obletnica ustanovitve Organizacije Združenih narodov. Takoj po vojni so se sestali zastopniki držav, ki so se borile proti državam osi, in ustanovili po eni najstrašnejših vojn mednarodno ustanovo, ki naj bi zagotovila trajen mir. Večina evropskih narodov je izčrpana in si želi edinole mir ter dvig svojega gospodarstva. Zato so z velikim upanjem in nadami pozdravili to ustanovo, ki naj jim pomaga pri uresničenju teh nad.
Danes, po dveh letih, ko je vojna sicer že končana, še vedno niso rešena vprašanja, katera je pustila vojna za sabo. Državniki se med sabo pogajajo in skušajo rešiti človeštvo. Človeštvo pa, kakor izgle-da, še ni zrelo, da bi spoznalo vrednost ustanove, ki naj bi stala nepristransko nad
Ameriške zasedbene oblasti v Avstriji bodo zasedbene, stroške odslej same plačevale, tako da si bo avstrijsko gospodarstvo lahko ustvarilo dolarski fond. S tem bodo v znatni meri tudi zmanjšani zasedbeni stroški. Britanska vlada je s tem v zvezi izjavila, da ne more zaradi lastnega finančnega položaja slediti temu primeru.
*
Novo bolgarsko ustavo, ki jo je predsednik narodne skupščine Kolarov označil kot »niti rusko niti komunistično, ampak napredno«, je narodna skupščina sprejela brez ugovora. Od 366 poslancev je bilo navzočih 292, kakor poroča »United Press«.
*
V pokrajini Pandžab v severovzhodni Indiji so sklenili, da bodo meseca avgusta izvedli delitev na dva dala, ko bodo prevzeli oblast. Večji del ozemlja bo tvoril del muslimanskega Pakistana, manjši del pa podobno kakor Hindustan, Pretekli teden so se Bengalci v severni Indiji odločili za isto.
•V,
4.	julija t. 1. se bo sestal koroški deželni zbor, ki bo med drugim obravnaval tudi vprašanje ustanovitve kmetijske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom v dvojezičnem področju.
Varnostni svet Združenih narodov je sklenil proti glasu sovjetskega zastopnika, da začne pogajanja za imenovanje guvernerja za svobodno tržaško ozemlje v tajni seji.
Jugoslavija zahteva öd Združenih držav odškodnino za večje število jugoslovanskih ladij, Iri so bile v rokah ameriških oblasti.
Abdv el Krim, vodja Rifkabyl-ov, ki je pred nedavnim pobegnil na prevozu v Francijo v Egipet, je izjavil, da je treba odstraniti francoski mandat nad Marokom.
-A-
25. junija so na Dunaju v glavnem stanu ameriških zasedbenih oblasti podpisali pogodbo, na podlagi katere bo dobila Avstrija en del pomoči, iz 350 milijonskega fonda dolarjev, katerega je odobril ameriški kongres za pomoč različnim evropskim državam po prenehanju UNRRA-ine pomoči. Amerika za zneske iz tega fonda ne bo zahtevala povračila. Za Avstrijo je podpisal pogodbo ministrski predsednik ing. Figi.
NAPRAVA ZA ATOMSKO ENERGIJO V RUSIJI JE ZLETELA V ZRAK
United Press poroča dne 24. junija iz Chico (Kalifornija):
Slavni gorski plezalec in pridigar, pater Bernard Hubbard, ki je istočasno predstojnik'geološkega instituta (zavoda) na univerzi Santa Clara, se je vrnil po sedemmesečnem potovanju po svetu v Združene države ter je obiskal svojega brata, kapetana Johna Hubbarda na njegovem domu v Kaliforniji. Pri nekem razgovoru je pater Hubbard pripovedoval, da je Rusija imela napravo za atomsko energijo, toda ta je zaradi neke tehnične pogreške zletela v zrak, pri čemer je bilo opustošeno obsežno ozemlje in so bili ubiti znanstveniki. Pater Hubbard je izjavil, da ne more navesti vira te vesti, toda pripravljen je, vsak čas potrditi njeno resničnost. Če bi časnikarji lahko svobodno potovali po Rusiji, tedaj bi bilo pač lahko se prepričati o resničnosti te vesti. Vzrok eksplozije je bila tehnična pogreška enega izmed profesorjev, zaradi katere ni bila samo celotna naprava za atomsko energijo uničena, temveč so bili ubiti tudi vsi znanstveniki, ki so tamkaj živeli Jn delali. Naprava je bila postavljena približno 60 km stran od Moskve. Obseg povzročene škode ter število mrtvih, je dejal pater, ne more navesti, toda oboje je znatno. Dejstvo, da more naprava z^ atomsko energijo zleteti v zrak, je pridigar ob koncu izjavil, kaže, kako daleč zadaj so še Rusi v obravnavanju tega problema.
vsemi državami in predstavljala nekak svetovni parlament. V tem spoznanju je Organizacija Združenih narodov ustanovila Varnostni svet, ki na podlagi pogajanj rešuje sporna vprašanja med poedinimi državami; kot izvršno silo in zagotovilo za odločitve Združenih narodov ima v načrtu ustanovitev v-ojaških sil in neke vrste mednarodne policije.
Vsa ustanova pa ne bo dosegla svojega cilja, če se narodi ne bodo pokorili njenim odločitvam Zato bo treba narode vzgojiti in jih privesti do spoznanja, da bodo edino na podlagi medsebojnega spoštovanja in priznavanja ter z odgovarjajočo vzgojo samih sebe uresničili cilje te najvišje mednarodne organizacije.
Koder koli govorimo o denarnih ustanovah in zavodih te ali one vrste, moramo imeti pred očmi vprašanje obrest:. Kajti te ustanove — od najskromner podeželske hranilnice in posojilnice pa ć najveejih svetovnih bank! — gradijo r obrestih svoje poslovanje; obresti so t'~' gospodarski nagib, ki naganja denar posedujočega človeka, da svojo gotovino, £■' sam posojuje drugim, ali jo pa dobičke nosno nalaga v denarnih ustanovah' obresti so tudi vrelec, iz katerega pritekajo kreditnim zavodom dobički.
O obrestih se prav za prav zelo malo piše in razpravlja, čeravno jih morair..! povsem opravičeno prištevati med najvažnejše in najodločnejše gospodarske čin: tel je. Sedaj, ko v našem listu govorim: .o kreditnih zadrugah, bo umestno, če našim bralcem nekaj povemo o obrestih.
Obresti so odškodnina, ki jo odrajta oni, ki je neko gospodarsko dobrino dob:: v užitek, onemu, ki mu jo je prepustih V različnih dobah človeške zgodovine je imela ta odškodnina različen značaj in različno obliko. Da ne posegamo predaleč nazaj, naj le omenimo n. pr. desetino, ki jo je pred stoletji dajal obdelovale1' zemljišča svojemu zemljiškemu gospodu Kaj je bila drugega kot nekakšne obrest: v obliki pridelkov za »kapital«, ki ga je zemljiški gospod v obilici zemlje in kmetije izročil v užitek podložnemu kmetu?
V dobi, ko je zavladal v gospodarskem življenju nad naturalnim izmenjavanjem dobrin — blaga denar kot menjalno s r e d s t v o, so se odškodninske dajatve za posojeni »kapital« v naturalni (n pr. zemljišče) kakor zlasti v denarni obliki plačevale v denarju. To je brez dvorno najprimernejši način: da se namreč za posojeni denar, kakor tudi za posojila v naravi (recimo za stanovanje, za zemljišč: itd.) plačuje odškodnina v obliki denarja. Vsa taka plačila so v bistvu obresti, čeprav se imenujejo tudi drugače, n. pr. najemnina in podobno.
Zelo staro je že vprašanje, ali je plačevanje obresti za posojeni denar pravično ir. torej zahteve po obrestih upravičene, 'ah . ne. To je vprašanje nravnega (moralnega : in socialnega značaja in ga mi tukaj m bomo načenjali. Omenimo le mimogrede, da se je Cerkev plačevanju obresti dolgo upirala. Še na lateranskem .cerkvenem zboru (1515) je bila izdana prepoved glede predpisovanja in pobiranja obresti,
GOSPODARSKI ZAKONI
Toda gospodarski zakoni gredo svoj pot, večkrat celo zoper predpise moralni!' in socialnih postav. In ti goipodarski zako--ni pravijo, da je kapital (glavnica) v gospodarjenju sredstvo, katero je neob-hodno potrebno za proizvajanje novih gospodarskih dobrin. Toda ni kapital sam na sebi zmožen proizvajati, marveč 1 e v zvezi z delom. Brez dela je kapital mrtev, a brez kapitala zlasti dandanašnji ni mogoč uspešen napredek dela. Tako je oboje med seboj odvisno.
Kapital je torej dobrina, ki jo gospodarsko življenje nujno potrebuje. Imetnik kapitala (pa naj bo kdor koli, ali poedinec ali kolektiv, ali privatni »kapitalist« ali banka ali država!) lahko svoj kapital uporablja sam, da ž njim dela, da ga obrača, nalaga v podjetju, z njim trguje itd; lahko ga pa tudi izroči drugemu v obliki posojila. Če pomislimo, da je z danim posojilom posojilojemalcem dana možnost zaslužka in gospodarskega napredka, ker z dobljenim kapitalom dela; da je na drugi strani posojilodajalcem ta možnost vzeta; da je nadalje z dajanjem posojila združen večji ali manjši riziko (t. j. vsaj. nekaj verjetnosti, da bo posojilo deloma in večinoma propadlo, kar se dogaja nri takozva-nih stečajih ali konkurzih): če torej vse to pretehtamo, se nam zmerne obresti ne bodo zdele krivične in neupravičene. Z gospodarskega stališča so pa naravnost nujne. Kajti nesporna resnica je, da bi bil bela vrana tak gospodarstvenik, ki bi bil voljan svoj denar dajati na posodo brez vsake odškodnine. Take vrste posojilo bi bilo prej podpora ali dobrodelna akcija kakor pa gospodarjenje. In ker je to tako, potem je pač razumljivo, da se morajo onemu, ki je kapital posodil, plačevati obresti.
Vendar je pa treba dostaviti; upravičene so edino le primerne, t. j. zmerne obresti. Obrestna mera (višina) ne sme biti pretirana. Oderuške obresti so nujno krivične >n zato neupravičene.
(Dalje prihodnjič.)
Odnehala je
Ona: »Samo poskusi me poljubiti, pa
bom takoj poklicala očeta.«
On; »No, če je pa tako, pa ne bom poskusil.«
Ona: »Oh, saj ga ni doma.«
Obletnica Organizacije Združenih narode?
Gozdarski strokovnjak Saw K’pi — pod tem imenom ga namreč poznajo prebivalci indijske in burmanske džunglo — ki je dolga leta preživel v Burmi, je napisal za '>Evening Standard« naslednji članek o življenju v burmanski džungli:
»Trideset let pomeni znaten del človeškega življenja. Malce pred izbruhom druge svetovne vojne sem se odločil, da se bom vrnil v domovino iz Burme, kjer sem bil zaposlen z izbiranjem, odstranjevanjem in prevažanjem debel tikovega drevesa iz prostranih gozdov, ki pokrivajo skoraj polovico vse dežele.
Tikova drevesa — pravijo jim tudi »železni les-r — ne rastejo strnjeno, kot je običajno pri iglavcih. Rastejo zelo raztreseno ter jih je v džungli na en hektar tež-•:o najti več kot šest, ki so dobro razvita. Družba, pri kateri sem delal, jih je na leto oosekala okoli 50.000; iz tega je moči raz-videti, na kako velikem ozemlju je razvijala svojo delavnost.
Najprej je bilo treba pregledati vse gozdove, kjer je raslo tikovo drevje; skrbno preiskovanje gozdov je zahtevalo mnogo časa in truda. Službo gozdarskega strokovnjaka sem nastopil prav v tem času. Delal sem skoraj v vseh predelih Burme in je naravno, da zelo dobro poznam vsak košček te dežele in so mi zaradi tega tudi zelo dobro znane okoliščine, v katerih so se morali bojevati zavezniški vojaki.
Dokler je tikovo drevo zeleno, ne plava po vodi; ker pa večino debel odpremijo po vodnih poteh, do katerih jih privlečejo sloni, morajo vsako deblo popolnoma osušiti. V ta namen napravijo v vsako še stoječe drevo zarezo, ki je toliko globoka, da doseže osrednjo plast. Zaradi tega drevesni sok ne more krožiti po deblu in drevo hitro odmre. Potem ko napravijo v drevo zarezo, ga pustijo stati še kaka tri leta: v tem' času se les popolnoma osuši, kar ima za posledico, da lahko plava po vodi.
PREGLEDOVANJE GOZDA
Za ugotovitev, katero drevo je že dovolj izsušeno za posek, je potrebno najskrbnej-še preiskovanje; vrhu tega pa zaradi gostega rastlinstva v teh gozdovih ni moči videti predse več kot nekaj metrov. Ravno zaradi te okolnosti je za dosego čim večjega uspeha treba pregledati vsako drevo, pa bodisi da je tikovo ali kake druge vrste. Nič čudnega ni bilo, če smo za pregledovanje drevja na površini kakih dveh kvadratnih kilometrov porabili tri clo štiri mesece.
Ni niti enega metra zemlje, ki ne bi bila pokrita. Hribovita področja so često tako strma, da za vzpon ne zadostujejo niti trdni prijemi za bujno rastlinstvo. Pogosto nam je pot prekrižal kak skalnat previs ali luskinasto kamenje, ki je vse poraslo z rastlinami, ki so polne trnja in nadležnega mrčesa. Takšno rastlinstvo se nam je med hojo zapletalo med noge.
Na videz popolnoma neškodljivo listje je poraslo z drobnimi dlačicami, ki zaradi svojega struna povzročajo opekline in srbeče izpuščaje. Z dlačicami porasle gose-
nice povzročajo pekoče izpuščaje in pogosto oplazi človeka kaka veja po obrazu, vratu in rokah. Nebo je moči videti samo tu in tam in še to z veliko težavo, ker pogled zastirajo listnate krošnje ogromnih dreves in raznovrstne zajedalne rastline, ki prepletajo ves prostor.
Kadar kak. član delovne skupine, ki je zaposlena s preiskovanjem dreves, odkrije kako tikovo drevo, brž pokliče svoje tovariše. Večkrat se pripeti, da je kak njegov tovariš oddaljen samo nekaj metrov, vendar je popolnoma zakrit in drug drugega na noben način ne moreta videti ter morata slediti edinole glasu, če hočeta priti skupaj.
Često je slišati žuborenje' tekoče vode, toda skozi gosto rastlinstvo je nikakor ni moči zapaziti. Pot si moreš utirati samo na ta način, da si izsekavaš prehode skozi nepredirno goščavo. Vodne poti, v katere se izliva nešteto pritokov, le redkokdaj potekajo v ravni črti. Zaradi številnih zavojev je vidnost še bolj zmanjšana in često doseže samo nekaj metrov.
Na takšnih področjih ni nikakšnih vasi in tudi le redko kdo zaide vanje razen kakega divjega lovca. Edine prehode skozi ta področja napravi divjad, ki je je tod veliko in če človek pazljivo hodi, se često kar nenadoma sreča s kako zverjo.
Bogata in sbečna dežela je Brazilija. Štela bo sicer kmalu svojih 50 milijonov prebivalcev, ali o pomanjkanju prostora še dolgo ni govora. Prostora bi bilo še za mnoge milijone. Zemlja je tako rodovitna, da imajo hrane več ko dovolj. Obilica kave jim dela celo preglavice. Ne vedo kam z vso to kavo, in zato jo sežigajo. Pa še druge križe in težave pozna srečna dežela. Tako n. pr. se mora Brazilija neprestano bojevati. Kajpa ni to vojna, pri kateri bi tratili smodnik ter streljali ljudi. Brazilija se vojskuje proti boleznim in kačam. Ali poznate ime Santos? Nekateri se bodo gotovo spominjali, da so ga brali pri šta-cunarjih. Pred svetovno vojno, ko je bila kava prosto naprodaj, so jo trgovci radi ponujali pod imenom Santos. Tako namreč se naziva luka v Braziliji, ki je izvažala in še izvaža največ kave na vse strani. To pristanišče je bilo pred pičlimi 50 leti še deležno dvojne slave. Ena je bila prava, druga pa žalostna. Santos je slovel ne samo zaradi dobre kave, ampak tudi zaradi rumene mrzlice. Huda tropična bolezen je to, da nas Bog varuj. Nikjer ni bilo toliko rumene mrzlice kakor ravno tu. Govorilo se je: kdor potuje v Santos, napravi samomor. Zato se je vse balo te luke.
Zgodilo se je, da je prispela ladja iz Evrope. Komaj so mornarji stopili na suha tla, že so zboleli. Ne samo zboleli, marveč vsi do kraja pomrli! V enem tednu jih ni bilo več. Najeli so npve mornarje,
SVOJEVRSTEN LOV
Kar se tiče prehrane, je treba računati na svoje zaloge; kokoši, riž in konzervirana živila so na dnevnem redu. Čeprav nisem bil pravi »človek džungle«, sem vendar vedno in povsod hodil s puško na rami. Večkrat se mi je pripetilo, da več tednov zapored nisem streljal na divjačino. Skoraj prepričan sem, da nisem nikoli meril na večjo razdaljo kot kakih deset metrov. Gozdno rastlinstvo je bilo namreč vedno pregosto in v takšnih okoliščinah zmaga vedno le tisti, ki zna boljše uporabljati svoje oči.
Kljub temu, da je slon zelo okorna in ogromna žival, vendar hodi po džungli izredno oprezno in često se je pripetilo, da je prišel tako blizu kakega divjega slona, da je megel čutiti njegovo dihanje in slišati njegovo striženje z ogromnimi ušesi ter mahanje z repom, toda istočasno ni mogel videti niti kvadratnega centimetra njegove površine.
V teh krajih sta med vojno često prodirali po dve obhodnici skoraj druga tik druge, a nista imeli o tem nikakega pojma. Vendar pa sta dve leti zadostovali, da so zavezniški vojaki dodobra spoznali te predele in so končno o vseh teh okoliščinah vedeli vsaj toliko kot sovražnik, če ne celo več.«
da bi mogla ladja, natovorjena s kavo, nazaj v evropsko domovino. Že so hoteli odpluti — glej, znova se je pojavila bolezen ter pobrala vso posadko. Šele ko so še enkrat zbobnali novo moštvo, je ladja lahko zapustila Santos. Bili so celo primeri, da je mrzlica pobrala tudi tretjo posadilo. Kasneje so prišli do spoznanja, da je treba mornarje, čim se izkrcajo, poslati v hribe. V višini 800 metrov ni več rumene mrzlice. Iztovorjenje in natovorjenje! pa so prepuščali črncem, ker je skušnja učila, da se teh bolezen ne loti.
Še lepši kakor Santos je Rio de Janeiro. Kako krasna pokrajina, kako prijetno podnebje, a kako zavratna luka! Ne morda dandanes, pač pa pred pol stoletjem. Celo prava indijska kuga se je tu večkrat pojavila in ljudje so ginevali kakor muhe v jeseni. Že samo stopiti z ladje ter napraviti kratek sprehod po starem delu mesta je lahko pomenilo smrt. Preden se je človek prav zavedel, je bil že okužen. Kajpa, kakšne so pa tudi bile razmere v takratnem Rio! Povsod nesnaga, povsod mlakuže. Nihče se ni menil za smeti, ki so se grmadile na vseh koncih in krajih. Podgane so uživale pravcati raj. Po hišah, po ulicah in trgih so se podile, kakor da je bilo mesto njihovo. Z ladij so se sprehajale na suho in lepo nazaj.
Drugod zopet je razsajala tropična malarija in razsajale so še druge bolezni, med njimi jetika in pegasti legar. Tudi škod-
ljivci, ki se zajedajo v človeško črevesje. Kač je pa tojiko, da bi kazalo o njih napisati posebno knjigo.Preglavice, ki jih imajo ljudje zaradi kač, bi polnile celo dve knjigi! Preden je nastal slavni zavod Butantan, je umrlo v Braziliji vsako leto kakih 7000 oseb kot žrtve kačjega pika. Število domačih živali pa, ki so jih ugonobile brazilijske strupenjače, cenijo na 3J tisoč. — V enem samem letu seveda.
Vlada je spoznala, da tako ne sme iti dalje, sicer bo brazilijansko. gospodarstvo usodno obtičalo. Ladje se bodo izogibale nezdravih luk, pristajale bodo rajši pri sosedih, recimo v Montevideo-u ali Buenos Airesu. Kaj jo storila vlada? Posegla jo v državno blagajno ter določila velikansko vsoto za ustanovitev zdravstvenega zavoda »Instituta Biologico«. Obenem je poslala pismo v Paris ter prosila Pasteurje.' zavod, naj pošlje strokovnjake. Odgovor je dospel brez zamude. Braziljancern so sporočili, da jim ni treba hoditi iskat pripravnih mož v tujino, ker jih imajo doma. Eden da je mladi zdravnik Osvald .■ Cruz, ki je nekaj let preje prebil na Pasteurjevem zavodu, drugi pa dr. Vital Brezi!. Nemudoma je vlada poslala oba rojaka v boj zoper kugo, prvega v Rio de Janeiro, dimgega v Santos in v bližnji Sao Paolo.
Osvaldo Cruz je dobro vedel, kako sc mora lotiti naloge. Najprej bo moral iztrebiti podgane. Boj podganam -— to jc bilo nekaj novega v brazilijanskih lukah' Začeli so jih res preganjati. Obenem je de’ Cruz vse" obolele ljudi strogo izolirat; Obleko, perilo, obutev jim je dal sežigaC. Če so umrli, niso ničesar potrebovali, č. so pa preživeli, so lahko dobili vse novo. S posebnim serumom je cepil prebivalstva v vsem mestu. Kmalu po cepitvi se je pokazalo, da kuga ni več tako smrtonosna kajti pomrlo je le še 20 % obolelih Dud: pozneje samo desetina. Čez leto dni ni bilo več kuge. Tudi v Santosu so jo zatrli.
Ali s tem Rio de Janeiro še ni h:i rešen vsakršne nadloge. Še vedno je razsajala rumena mrzlica. Zlasti belokožcev, ki so pravkar dospeli iz Evrope, se je lotevala silna vročina, koža jim je rumenela, obisti so jim otekle, bruhali so, da je bilo joj! Hrana se jim je vračala vsa črna, pomešana s krvjo, čez 6 do 8 dni je bil bolnik mrtev. Ozdravel je malokdo .
Osvaldo Cruz je dognal, da širi bolezen mušica, ki domuje v močvirjih. Teh je bilo v okolici mesta nič koliko. Nekoč je šumel okoli luke pragozd, kasneje so ga nadomestili z nasadi kave. Ali ko je kava v deželi Sao Paolo bolje obrodila, so na sadi pri Rio de Janeiru propadali. Na njihovo mesto so polagoma stopila močvirja. Kmalu so začele mušice iz teh izhlapišč nezdravja nositi malarijo in rumeno mrzlico med ljudi.
Osušite močvirje, bi kdo rekel, pa bo mir! Tudi Cruz se je bavil s takim načrtom, ali moral ga je opustiti, kar se je izkazalo, da bi delo predolgo trajalo in zahtevalo preveč človeških življenj. Našel je cenejši pripomoček. Odkril je ribico, ki životari v vsaki, še tako majhni in plitvi mlakuži ter se hrani z mušicami. Nekai stotin takih ribic je izpustil v močvirj i in v kratkem jih je bilo povsod na tisoče, (Nadaljevanje na 5. strani)
Brazilija v večni vojni
7® nahzqa stmđva
14.
Malavašič je bil Ljubljančan. Zaradi neustaljene narave ni doštudiral gimnazije in je bil vse življenje, revež. Imel pa je nekaj talenta, ki si ga je v uredništvu »Novic« izpopolnil. V »Novicah« je prvi ocenil »Prešernove Poezije«. Leta 1848. je izdajal list »Pravi Slovenec«, pozneje pa se je največ ukvarjal s prevajanjem Schmidovih mladinskih spisov. Znan je njegov prevod Raupa-chove žaloigre »Mlinar in njegova hči«. Sam je poizkušal napisati zgodovinsko povest »Erazem iz Jame«.
V času »Novic« je bil najslavnejši in najplodovitejši pesnik Jovan Vesel — Koseski (1798—1884) iz Kosez pri Moravčah. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Ljubljani, univerzo pa v Gradcu in na Dunaju.
Koseski si je pridobil Bleiweisovo naklonjenost s svojimi bobnečimi verzi, ki so tudi ljudem močno ugajali. Zaradi večne hvale, ki mu jo je pel Bleiweis, je za dolgo zatemnil Prešernovo slavo. Danes, ko je že bilo mogoče njegovo delo nepristransko presoditi in pregledati, je njegov pomen mrtev. Na njegovo mesto, pa je toliko jasneje stopil Prešeren, ki ni kot Koseski pobiral drugod, 'temveč je zlil v pesmi čustva svojega srca. _Zelo slab je bil pri Koseskem tudi jezik, ker ni slovenščine najbolje obvladal. Mnogo besed jc sam skoval, veliko uporabnih pa tudi neprimerno zmaličil.
Mnogo boljši in pomembnejši pesnik iz te dobe je Franc Svetličič (1814—1881), doma iz Idrije. Vzor njegovega pesniškega ustvarjanja je bil Prešeren, zato so tudi njegove pesmi večji del v sonetih. Za Prešernom, Jenkom in Levstikom je najboljši pesnik »Novic«.
Vv* *
Izredno delaven pesnik tedanje dobe in nekako svojevrsten je Miroslav Vilhar (1818—1871) iz Planine na Notranjskem. Gimnazijo je dovršil v Št. Pavlu
na Koroškem, pravo pa je študiral v Gradcu in na Dunaju.
Svoje pesniško delo je pričel z nemško pesmijo, ki pa jo je kmalu nadomestil s slovensko. Sodeloval je pri vseh tedanjih časopisih in izdajal tudi samostojne pesniške zbirke. K mnogim pesmim je zložil napeve. Mnoge njegove pesmi so se do danes ohranile med narodom kot n. pr.: »Rožic ne bom trgala«, »Bom šel na planince«, »Po jezeru bliz’ Triglava« in druge.
Vilharjevo delo se ni omejevalo le na pesništvo. Pridno je pisal tudi krajše odrske prizore in drame. LeJ:a 1848. je bil nekaj časa celo narodni poslanec in se začel zanimati za politiko. Leta 1863. je izdajal politični list »Naprej«. List je urejeval Levstik.
vr
V	prvem času »Novic« je stal Bleiweisu ob strani razen Malavašiča še L u k a J e r a n (1818—1896). Rodil se je v Javorjah v Poljanski dolini. Nekaj razredov gimnazije je dovršil na Hrvaškem, kjer se je navdušil za ilirizem. Tudi na ljubljanski gimnaziji in v bogoslovju je ostal zvest ilirski miselnosti in je bil nekak vodnik ilirskega krožka. Pesniti je pričel že v gimnaziji, ko pa je prišel v bogoslovje, je dal slovo svetnemu pesništvu in pričel stremeti za katoliškim leposlovjem. Ko je bil od 1852 do 1896 urednik »Zgodnje Danice«, je vsled tega svojega naziranja zelo ostro nastopil preti ljubezenski poeziji. Napisal je nekaj zelo lepih nabožnih pesmi.^ ki so danes že ponarodele. Te so zlasti: »Marija, skoz’ življenje . ..« in »O Marija, naša ljuba mati«.
V	zvezi z »Novicami« moramo omeniti še pesnika Antona Žaklja — Rodoljuba Ledinskega (1816—1868) iz Ledin nad Idrijo, ki je bolj kot pesnik pomemben zaradi zbiranja narodnega blaga. Med . nabranimi pesmimi so zlasti lepe: »Mlada Breda«, »Mlaxla Zora«, »Snanjščicc« in druge.
*
Narodne pesmi je zbiral tudi Matevž Ravnikar — Poženčan (1802—1864).
V	Slomškovih »Drobtinicah« se noben pesnik ni povzpel do posebne višine. Bolj znana sta le Valentin
Orožen (»Kje so moje režice«) in Jožef Virk (»Slovensko dekle«).
*
Z letom 1848. se je prebudilo na Slovenskem več mladih pesnikov, ki pa so se zaradi politične usmeritve takratne dobe udejstvovali bolj v politiki kot v umetnost'. Ta rod v prvih desetih letih ni mogel najti prave in trdnr poti, zato njegovo delo tudi ni rodilo sadov, ki bi jih v drugih okoliščinah lahko. Šele ko je nastopil Levstik s svojim slovstvenim načrtom in pokazal pot v bodočnost, se je pričelo načrtno delo. Stritar je Levstikov načrt estetsko poglobil in razširil, Jurčič pa ga je uresniči’). Levstik, Stritar in Jurčič so. tako postali steber nove dobe in skupine, ki je nastopala pod imenom »Mladoslovenci«.
Z letom 1848. je pričela izhajati v Sloveniji cela vrsta časnikov, ki so pa drug za drugim izginili.
Prvi slovenski politični list je bil »Slovenija (1848—1850). Urejal jo je Matej Cigale, ki je b:' zelo dober jezikoslovec. Cigale je izdal leta 1860. tudi Wolfov nemško-slovenski slovar. Zaradi premajhnega števila odjemalcev je morala »Slovenija« predčasno prenehati.
*
Njen naslednik je bil »Ljubljanski časnik-(1850—1851), ki je bil zelo dober list, vendar je imel 1 kratko življenjsko dobo. Najdejavnejši sodelavec »Ljubljanskega lista« je bil Janez Trdina. V listu je bilo mnogo zanimanja za dramatiko. Objavil je tudi več prevodov svetovnih del.
*-
Leta 1848. je dobila tudi mladina svoj list » V e d e ž (do leta 1850). »Vedeš« je bil zelo spretno urejevan. Pri njem so sodelovali skoro vsi tedanji pesniki in pisatelji, zlasti še mlajši. Prinašal je pesmi, povesti, basni, prirodopisne sestavke, življenjepise slavnih mož, zgodovinske in zemljepisne sestavke ter kratko slovnico slovenskega jezika. Tudi ta list ja mora! prehahati zaradi premajhnega števila naročnikov.
(Dalje prihodnjič.)

MATI, DOMOVINA
Metulji za zbirko, cvetice za herbarij, škrjančkova pesem, nogomet na ljudskem vrtu ali pa kar v parku, če ni bilo paznika blizu, izprehodi v gozdove, izleti v vinske gorice — vse to je prišlo s pomladjo. In še peta šola! Ni čuda, da so bile ocene iz dneva v dan slabše.
Pridirjal sem iz šole, hitro pokosil, vzel iz domišljavosti še grško slovnico pod pazduho in odhitel proti ljudskemu vrtu. Veselil sem se, kako bomo klasiki natolkli realce v nogometu.
Pred učiteljiščem sem srečal poštarja, ki pokliče za mano, da naj počakam. Pismo da ima zame.
»Od strica iz Amerike, kaj? Za klobuk si ga zatakni, če je pa res kaj, me gotovo tirjajö za knjige. Napiši, da sem odpotoval, in pošilja karto nazaj! Jutri dobiš cigaro.«
»Ne, ne. Velika kuverta. S kmetov je, ker je taka pisava.«
»To bo od doma! Hvala, pa rog si kupi in trobi ,če si pravi poštar,« sem dejal in že tlačil pismo v žep, da bi ga zvečer prebral. Domislil sem se, da ga pri igri lahko izgubim, pa sem ga odprl.
»Nikar se ne prestraši. Materi se je bolezen poslabšala, včeraj jih je Jaka peljal v bolnico. Zdravnik je dejal, da bodo takoj operirani. Obišči jih na kirurškem oddelku. Tvoja sestra.«
Bolniška sestra me je potisnila skozi vrata bolniške' sobe. Tiho sem pozdravil. Nihče ni odgovoril. Spokojna tišina je vladala v sobi, mi napolnila dušo in bilo mi je, kakor cla se potapljam. Niti cvetje pod oknom ,niti svetlo sonce ni moglo spremeniti dejstva, da je bila v sobi smrt. Nemo so gledali bledi obrazi.
Preteke! sem z očmi obraze, napravil nekaj korakov po sobi. Tedaj se mi je stemnilo pred očmi, kajti matere nisem spoznal med njimi. Premakni! sem svinčene noge in z občutkom neskončne praznine stopil proti vratom, da bi pogledal v drugo sobo. Tedaj sem obstal ob postelji pri oknu. Ne oči, ampak srce mi je povedalo, da tam spi moja mati.
Koščene roke, spremenjene poteze uvelega obraza, globoko vdrte očesne votline, neurejeni sivi lasje — vse to je le malo spominjalo na mojo mater. Ob pogledu me je stisnilo v grhb solze so mi orosile oči. Tam je ležala ona, ki mi je podarila življenje, ki me je učila govoriti in moliti, ona, ki. mi je odkrila lepoto narave in tajne dušnih globin, ona, ki je s skrbjo in ljubeznijo spremljala vsa moja pota, zame molila in se žrtvovala. Zavedal sem se, da ji njene ljubezni nikdar z nobeno stvarjo poplačati ne morem.
Pri nas doma ni sijalo sonce. V številni kmečki družini mojega očeta je vladala pestrost značajev. Našel si najvišjo dobroto in najnižje strasti. Trdo smo se morali boriti za življenje. Majhne so bile možnosti udejstvovanja za toliko različnih ljudi. Mnenja so bila pogosto deljena, vroča kri je hitro zavrela in tako je cesto odmeval po hiši kreg in prepir. Le mati — sveta čuvarica družinskega ognjišča — nas je vse družila v svojem srcu, blažila je ostrine, da smo vkljub vsem nasprotjem živeli skupaj in se vzajemno podpirali. In ko so se pozneje naša pota razšla, smo ugotovili, da je bila ljubezen med nami.
Ko se je mati prebudila, sem si bil že toliko opomogel, da sem jo lahko veselo pozdravil.
»Kje hodiš sin., da te ni bilo? Dva dni in dve noči nisem spala, strašno dolg čas mi je bilo. Ali si mi prinesel sadja? Tako sem lačna in žejna.«
Onemogla se je oprijela droga nad glavo in se obrnila vstran.
Tedaj sem vedel, da je konec blizu, kajti materin pogled je bil očitajoč. Do takrat nisem čul očitka iz njenih ust, kajti ona. nikoli ni mislila nase, nikoli ni ničesar potrebovala. Ta pogled mi je legel na dušo, me žgal v srce, in dokler bom živel, ga ne bom pozabil. V tistem trenutku sem obžaloval, da sem kdajkoli zamudil priliko, napraviti materi veselje.
»Odpusti, mati, moji. mladosti; vkljub temu, da sem prišel praznih rok, te neskončno ljubim«, sem vzdihnil pri sebi.
V šolo sem prihajal kakor megla. Kaj je matematika, kaj je grščina v primeri z najdražjim zakladom, ki ga bom izgubil? Mislil sem samo na mater, vse drugo sem delal samogibno. — Nič ni čudnega, da sem prezrl ob vstopu v šolsko poslopje profesorja, ki je nadzoroval na hodniku. Toda on žalitve ni prenesel. Pustil me je iti v drugo nadstropje, nato pa:
»Ti, slišiš, pridi doli!«
Pozorno sem sledil njegovemu obrazu, še vedno z mislimi v bolnišnici. Razka-čenost profesorja me je začudila.
»Ali bom jaz tebe pozdravljal ? Jaz sem gospod profesor Karel Ribnik, mene pol
Maribora pozna. Ti pa si mi dolžan izkazati spoštovanje.«
Ukor me ni bolel in profesorju nisem zameril. Nikoli se mu nisem opravičil. Tisti dan sem dobil prvo dvojko v življenju. Toda tovariši so me vkljub temu izključili iz društva »Konj - idijot - baraba - capin -goljuf«, ki sem mu do takrat predsedoval in me prišteli med stremuhe. Nikogar ni zanimal vzrok, zakaj nisem več zganjal neumnosti.
Vso pomlad sem hodil vsak dan, ko je zvonček Magdalenske cerkve s svojim žalostnim glasom zvonil poldanski ave, v bolnišnico in ostajal dve uri pri materi. Zbliževala sva se bolj in bolj. Spoznaval sem neverjetno bogastvo njene duše in še huje mi je bilo ob zavesti, da jo bom izgubil. Toda otopel sem ob pestrem življenju v bolniški sobi. Pogosto sem videl smrt in ni se mi zdela več tako strašna. Polagoma sem tudi razumel slaboumno bolnico, ki je plesala po sobi.
Zdravniki so dejali, da bo mati živela največ še šest mesecev, vendar je polagoma okrevala in ko sem šel na počitnice, sva zopet sedela na klopci pod orehom pred domačo hišo in uživala prijeten hlad poletnih noči. Skoraj nič nisva govorila. Poslušala sva čudovito pesem murnov in žab ter se ozirala na bogastvo zvezd na mehkem nebu.
Mati je živela še šest let. Ves ta čas je vladal pri hiši mir in dokajšnje soglasje. Povrnila se mi je dobra volja, spet smo zganjali neumnosti po šolskih klopeh, a kadarkoli sem šel spomladi skozi mesto in slišal Magdalenski zvon, se mi je zdelo, 'da zvoni zadnjo uro moji materi. Tedaj se je zresnil moj obraz in nekaj sedanje resno-
Lepi so večeri pod Peco.
Ko popijejo trave še poslednje modrovi-jolične sence, je tiho pod Peco. Čuješ le še škrjančka nad poljem in murne v travi.
Tedaj pride moj čas.
Pustim stojalo in čopič. Mahnem jo čez polje gledat, kaj delajo tetine rži. Srajco si razpnem na prsih in priviham rokave. Tak grem po stezi, ki se vije med pšenico, ržjo, ajdo in sončnicami.
Nisem kmet, pa mi oko pravi, da bo dobro obrodilo. Rži so že višje od mene, tudi pšenica mi že sega čez pas.
Najraje imam ajdo. Posebno jeseni. Takrat je polje rdeče, rjavo in rožnato — vse tja do Pece. Bogate so barve ajdovih njiv. Komaj, komaj jih zmore moja paleta. Le redkokdaj mi podoha uspe.
Da, ajda jeseni.
Ležem ob poti v travo in poslušam čebele. O ljubezni pojo in o strdi. Težko obložene letajo v ulnjak. Kadar pokusim rjavi ajdov med, - se mi raztopi vsa žalost v prsih.
Od pliberške cerkve mi prinaša veter glasove zvonov. Takrat vem: sedajle vstajajo kmetje izza mize. Povečerjali so. Res jih čez čas vidim, ko hite k šmarnicam. Možje stopajo trdo, počasi. Ženske drobe, spredaj se podijo otroci. Tudi sam se jim večkrat pridružim.
Zvon vabi.
Tiho je, tiho. Neka tiha pobožnost lega na polje. Megla, ki se lepi na gozd, diši kot kadilo ob daritvi. Peca. temna mogočna Peca je kakor oltar. Nebo nad njo je rdeče. En sam oblak potuje nad njo.
Voda v potoku je mirna, škrlatna. Rži poklekajo pred večernim vetrom.
-*
Na Bistrici klopoče Potočnikov mlin. Pod kamenitim koritom se suče kolo. V tolmunu se peni voda. Postrvi iščejo zavetje pod travo, ki se koplje v vodi.
Korak naprej se boči mostič. Otroci stoje na njem in zajemajo vodo za izsušeno prst v vrtiču. Vse dela, čeprav je že večer. Velika je skrb za kruh.
Mlinsko kolo se vrti veselejše. Kmet je dvignil zatvornico. Kamen škriplje, izpod njega se usiplje moka. Prestrežem jo v dlan. Dobra je, drobna, okusna.
vf’
Potem bodo mati zamesili kruh. Zvečer se bodo že smejali veliki, lepo zapečeni hlebci na polici pod oknom.
Kruh, o dobri kruh .
Zunaj ugaša dan.
Pod Voglovim oknom cveto potonike. Vseh vrst. Prav pri plotu rdeče, ob zidu pri trti rožaste in potem še bele.
V sobi leži bolnik, Kramolcev Nantej. Že dolga dva meseca. Pripeljali so ga Ame-rikanci iz Hessens, štiri dni je bil na potu iz bolnišnice.
sti izhaja od takrat ter prekriva kakor nelepa maska mojo sicer veselo naravo.
-JV
Prišlo je leto 1941, nemška zasedba in z njo pričetek križevega pota slovenskega naroda. Okupator je izpraznil skladišča, pozaprl in uničil inteligenco, prebarval napise in na sveti slovenski zemlji prepovedal našo govorico, celo oznanjanje božje besede v njej — kolikor bi to zmogli maloštevilni preostali dušni pastirji. Dobršen del delavstva so s spretno propagando o »belem kruhu« premotili, kmete pa, ki so bili s slovensko besedo, vero in z našo kulturo zrasli kakor s svojo zemljo, so pričeli seliti. Kdo ne bi obupaval, ko je videl, da je od avtomobila, ki je vozil zjutraj z dvorišča sodne palače v Mariboru trupla v krematorij, tekla vroča slovenska kri. Talci
Mati poprej nikoli ni govorila o slovenstvu. Bi tudi ne bilo moči povedati, kar je čutila. V tistih težkih dneh mi je pogosto tožila :
»Kdo jim daje pravico, da so nam vzeli duhovnike, učitelje, da nas podijo z naše zemlje, nam prepovedujejo naš jezik; saj nam je vse to dano ocl Boga.«
Vse kulturne dobrine so teptali v prah, o starem poštenju ni bilo več sledu. Pravica pesti, novo poganstvo. Ali ima še smisel živeti?
Mati je listala po skrivnem razodetju in spraševala, ali je res že antikrist na svetu.
Sestro so bolno zaprli, mučili in pognali na Hrvaško, kjer se je zdravila v zagrebški bolnišnici. Oče, ki mi je leto poprej pripovedoval, da rajši umre, kakor da bi moral s svoje zemlje, je v dežju taval po poljih in se nalezel pljučnice. Komaj smo ga rešili. Brat je dobil vnetje v glavi.
Mesec julij se je poslavljal, ko me je neko popoldne klicala mati. Slonela je pri oknu svoje kamrice in zrla na cesto.
»Petsto avtomobilov sem naštela na-nes. Samih poštenih Slovencev. Od kod jih vozijo in kam ?
»Iz Ptuja, Ljutomera; selijo jih v Srbijo.«
Pokliče me.
Z roko pokaže na okno. »Ali cveto potonike?« »Da, Nantej,«
»Rdeče tudi?« Prikimam.
»Prinesi mi jih,« prosi. Potem jih gleda in se nasmiha. »Veš, sedaj šele vidim, da si imel prav, ko si pisal teti, da z menoj ne bo dolgo več.
»Ni res, saj še ozdraviš!«.
»Nikar me ne tolaži,« me zavrne, »prej sem bral pismo kot teta.«
Smehlja se. »Te potonike so lepe. — Ko bom ležal na parah, mi jih denite k vzglavju.«
Obrne se k steni in kašlja, kašlja.
Žila ob sencih mu sunkovito bije. Včasih se bolnik dvigne in napravi požirek iz skodelice. Potem zopet tihoma pravi:
»Ko sem prišel iz Nemčije sem med svoje ljudi in zadihal naš zrak. sem menil, da ozdravim. Bil. sem močnejši. Smejal sem se, celo pel. Sam sem že šel v Pliberk in nazaj.«
.»Spominjam se, Nantej.«
»Veš, ko sem bral tvoje pismo, sem se smejal. Božo je norec, sem rekel teti. Prej ga bo konec kot mene. Po tistem se je zgodilo. Bruhal sem strašno. Kri na blazini je bila rdeča kot te potonike. In sedaj vročina, vročina.«
Počasi se umiri.
Prinesem papir, kredo in ga rišem. Usta so ožgana od vročice. Lica žare, v očeh je obup. Roka se mu trese. Nič kaj mi ne gre risanje od rok.
Ferdinand je edini sin trdnega kmeta. Oče je trpel v Daehavu, umorili so ga šele v Bucbenwaldu. S sinom sta se ločila v Celovcu. Nanteja so vrgli v celovško kaznilnico. Devet tednov je gnil tam. Potem so ga gestapovci gnali s transportom v Nemčijo. »Vorwärts, Bandit!«
_ Nantej je imel takrat petnajst let. Vtaknili so ga v taborišče za mladoletne.
»In potem, kako je bilo potem, Nantej?«
»Delat smo hodili v podzemeljsko muni-cijsko tovarno. Devetsto metrov globoko. Sami otroci in ženske. Dan na dan, brez nedelje in praznika. Bili smo v bivšem rudniku kamene soli. Ko si prestopil, se je dvignil oblak prahu. Ob petih popoldne smo drveli k šahtu. Kdor je prej prišel, se je prej peljal. Vse prepotene nas je potegnilo dvigalo na svetli dan.
Tam sem se moral prehladiti. Šele ko nisem mogel več dihati so me pustili k zdravniku, ki je ugotovil: »Nič posebnega! Le majhen prehlad — le izmikal bi se ti rad...!« No^pa mi je vkljub temu napisal listek za »lažja dela«. Od takrat sem prekladal le šestkilske granate... za zmago, za Veliko Nemčijo .. Prekleti psi,« se mu iztrga, potem ga znova popade kašelj.
Ob razpadu so ga našli Amerikanci in ga poslali v UNRRA-ino bolnišnico,
»Le kaj boste počeli z mano, betežno revo, na tako težavnem potovanju!«
»Mati, verjemite, nas ne bodo selili.«
Bili smo že na seznamu.
Tako je prišlo, kar je moralo priti. Klicali so me s polja. Pri postelji so gorele sveče, soseda je molila.
Mati je odprla oči in nas pogledala. Pomignila je sestri in ji s komaj slišnim šepetom povedala:
»Jaz ne bom.mogla umreti, če se ne boste ljubili med seboj.«
Vsem so nam tekle solze, ko sta se objeli sestra in svakinja, ki se preje nista razumeli.
Mati, ti si bila zlato, biser, poosebljena dobrota.
Veliko poniževanja je bilo treba, da so dovolili zvonjenje in krščanski pogreb.
Na večer je prišla cela fara kropit. Premajhen je bil naš dom, da bi mogel vse sprejeti pod streho.
Pogrebni sprevod je zajezil promet na glavni cesti. SS-ovci so besno sikali, ko so slišali molitev in slovensko petje.
Na sedmini sem ugotovil, da imamo številno sorodstvo. Ko sem jih gledal trdne, v zemljo ukoreninjene slovenske kmete, sc mi je vrnil pogum: Ne boš izumrl, slovenski narod, dokler imaš take sinove!
Sedmina je bila prava gostija. Vso perutnino, prašiča, pijačo in še marsikaj je žrtvoval sicer varčni oče.
»Saj itak ničesar ne bomo mogli vzeti s sabo, ko nas bodo selili.«
Še kak mesec sem pomagal očetu, ki ga po naključju niso izselili, potoval po štajerski, opazoval in zapisoval. Ko tudi prenočišča na kozolcih niso bila več varna, sem zapustil ožjo domovino.
Bilo je hladno jesensko jutro, ko sem se poslavljal. V goricah so peli klopotci. Včasih je bila njih pesem vesela, takrat so pa tolkli kakor raglje veükega petka. Gozdovi v svoji rumenordeči barvi so vabili: »Ostani, glej mi te bomo ščitili.« Drobec domače prsti sem vzel s sabo in potlačil žalost. Prazno mi je bilo v duši. kajti vse lepo je bilo za mano: Mati, domovina, mladost in zlati mirni časi. —ki
»Skoraj dve leti sem ležal tam — med samimi tujci. Ko ccm sc privadil poljščini in ruščini, je bilo boljše. Želel sem priti sem, da bi mogel še govoriti slovensko.«
Dvigne se na komolce in se smehlja. »Vidiš, človek ni nikdar zadovoljen. Sedaj ko sem med svojimi, bi želel ozdraveti.«
Premaga ga in solza mu zdrkne po licu.
»Počij si, Nantej, počij!«
»Noči se bojim,« pravi, »neskončno dolga je. Ura se ne premakne.«
Nantej leži.
Pogled mu počiva na uri. .Koliko še, koliko še’, bije venomer.,.
Nantej ne more zaspati.
»Doma je sedajle vigred. Sadovnjaki pod Strojno cveto. Lipa ob hiši je polna čebel. Koliko veselja so imeli atej z njimi. Kaj neki počneta Mara in Milka? Sestrici, štiri leta se .že nismo videli. Veliki bosta že. skoraj za možitev. Ej Milka, ej Mara! Kolikokrat smo se stepli, ko smo jedli kašo na pragu — kar z žlico preko betice. Ej dekliča! Sedajle je rž tudi pri nas že visoka. In črnice zore Tako sladke so ped Kramoičevim lesom, čez teden dozorijo še češnje. Potem bo Telovo. Procesija se bo vila skozi vas. Kdo neki bo nosil letos bandero in kdo kadilnico? Vas, vas — domača vas...«
Tako premišlja Nantej in čaka na spanec. Ne pride. Pogled mu spolzi proti oknu
Zunaj je mesečina. Potonike so srebrne Na travi se leskeče rosa kot biseri, črna. zlovešča leži Peca v ozadju.
^Na travniku se oglašajo murni in žabe Noč je brezkončna.
.Koliko še — koliko še?’ udarja ura.
Zopet je dan.
Sonce stoji visoko. Soparno je. Bolr je slab. Proti popoldnevu prične blec »Dajte mi očala! Ali mi ne pristojajo d bro — da, da potonike. Nič — nič...«
Ob pol dveh je končano.
Nantejeve oči so tesno zaprto. V - ' nih rokah ima razpelo. Ura stoji.
Potonike v vazi so mrtve.
Večer.
Soba je polna kropilcev, rož in duh svečah. Na parah leži Nantej, lep kot klic. Ob vzglavju je vaza potonik. Ob s ni so venci, cvetice. Na mizi je hleb, r in vrč jabolčnika.
Molimo rožni venec. »In večna luč r mu sveti. — Amen.« In potem še enega.
Do jutra je še daleč.
Zopet se večeri.
Nad Peco žare zarje. Cerkovnik je o 1-zvonil avemarijo. Ob pokopališčnem zidu cvete bezeg. Diši.
Stojim ob sveži gomili. Sklenil sem hü roki, pa ne molim. Teža mi leži na prsih, v grlu me stiska.
Počasi se ozrem kvišku. Nebo je modro, umito — le nad Peco pojo zarje. Mir. mir. —Bolečina v prsih počasi odjenja. Jutri bo
zopet lep dan.
.Taki so večeri pod Peco.
VEČERI POD PECO
Dovolite mi, da Vas popeljem v naslednjih izvajanjih na sprehode v lepo božjo naravo. Seznanjali se bomo na njih z različnimi pojavi rastlin in živali. Sredi naravo živimo, pa jo žal malo, premalo poznamo. Del narave smo, pa srno izgubili skoro vsak stik z njo. Toliko lepega in poučnega nam nudi. pa smo gluhi in slepi za njene nauke. Od Boga je, tudi zato, da nas k Bogu, našemu in njenemu Stvarniku vodi, pa se od nje voditi ne damo, Nikar na zapirajmo oči pred čudeži, ki se odigravajo v njej vsak dan, saj so za nas in zaradi nas, tern več jih glejmo, se vanje poglobimo in se z njimi okoristimo.
1. Trebeatlce oznanjajo pomlad
Danes nas pelje pot mimo vlažnega travnika pod gozdom. Sredi svežega zelenja oparimo polno lepih rumenih cvetov v kobulih. To oo visoki jeglič i, ali kot jim pravimo, trobentice. Več vrat jih je. Ponekod rastejo nizki, b r e z s t e b e 1-n i jegliči, drugod visokopecljati, v planinah jd dema a v r i k c 1 j, v lončkih goje razne vrste jegličov, ki jim pravijo kratko p r i m u ! e. Vsi imajo na enak način zgrajen cvet. Venčni listi, to so pri trobentici in jegličih, razen v lončkih gojenih, navadno lepo rameni lističi, so zrasli v precej dolgo, toda ozko cev, ki se Siri proti vrhu v poterokrp venec, ki se zdi kot razširjeni del trobente ali pa. lijak, ki lovi sončno žarke.
V njegovi odprtini opazimo pri nekaterih cvetih, v tem so si vse jegličnice, to ja družina jegličev, enake, na dolgem peclju, ki je pestičev vrat, droben gumb ali brazdo. Vrat z brazdo izhaja iz oblaste plodaice pri dnu. Ob niei izločajo posebne žleze, medovniki ali međičniki sladko tekočino, medicino, nektar, ki je is vode in grozdnega, sadnega ter trsnega sladkorja; jegliči spadajo namreč v skupino cvetic, ki nudijo obiskovalcem pijačo, da jih privabijo v goste. Če prerežemo tak cvet, opazimo ra kratkih pecljih 'pet prašnikov. Ko gre žuželka v tsk cvet, da bi se nasrkala sladkega soka (jegliče morejo obiskovati le žežeike, ki imajo dolgo sesalo, kot metulji in čmrlji, ne pa čebele), mora mimo brazde, vratu in prašnikov, ki jo posipajo s pelodom, to je cvetnim prahom.
Iz tega cveta leti na drug cvet iste vrste, torej zopet na jegliča. Zanimivo je, da prav te žuželke, čebele in čmrlji, ne menjavajo cvetlic kar meni nič tebi nič, temveč obiskujejo stalno eno ter isto vrsto, dokler niso vsa na tistem kraju se nahajajoče rastline obiskane. Tudi ta pojav je v službi oprašenja.
Na istem travniku najdemo poleg pravkar opisanih cvetov tudi drugačne. Če namreč pogledamo od zgoraj v cev, opazimo pri njih, da moli v njeno odprtino stožec petih prašnikov, ki so pritrjeni pri vrhu, brazda na kratkem vratu pa tiči globlje v cevi. Tu se na poti do medičine posuje žuželka s pelodom že kar pri vhodu. In če obiskuje menjaje doigovratne in kratkovratne cvete, nosi s seboj pelod dolgo- in kratkovratnih cvetov ter ga odda brazdi. Tako zadosti nalogi, ki jo je prejela, ko se je nasrkala v cvetu medičine. Cvetice so opražene, seme je zagotovljeno!
Toda pri jegliču je zanimivo še to, da more brazdo dolgovratnega cveta opražiti le pelod kratko vratnega, kajti čmrlj ali metulj, ki je obiskal kratkovraten cvet, se dotakne prašnikov z glavo in mu ti nalože peloda na sprednjo stran glave; ko pride v dolgovratni cvet. se dotakne najprej brazde in ji odda sprejeti pelod. In le taki cveti dajo dobro in kaljivo seme; kratkovratne cvete pa more opražiti pelod istega cveta. bodisi da pade pelod z višje stoječih prašnikov na nižje stoječo brazdo, ali pa ga prenesejo žuželke, ki so se najprej dotaknile prašnikov; vendar je seme. ki se je razvilo po saraolsstnem op rasen ju ali po oprašenju z lastnim pelodom, manj Vredno.
Vendar se moramo pri tej priliki spomniti že peloda, ki je različen pri kratko in dol-govratnih jegličih. Pelod kratkovratnih cvetov je večji nego pelod dolgovratnih, zato so tudi brazde različne. Večja zrna Zgoraj stoječih prašnikov se boljše prilegajo večjim bradavicam doigovratne brazde, drobnejša nižje stoječih prašnikov pa drobnejšim bradavicam kratkovratne brazde. Od tod tudi znani pojav, da najdemo na istem travniku pomešani obe obliki cvetov.
Kadar greste v zgodnji spomladi, no pozabite si 'utrgati cveta trobentice in si o-gledati zanimivost.
Zvonček na polju
Ko prehaja pomlad v poletje, se pojavijo na polju, pa ne le na polju, temveč tudi v gorah in v planinah, zvončki, pravzaprav zvončnice, člani mogočne družine z v.o n • čni c, ki šteje nekako 230 vrst. Vse, prav Vse imajo v bistvu isto obliko; po barvi so
nekatere bde, druge vijoličaste, tretje modre ali rumenkaste. Nekatere so velike, druge majhne; nekatere imajo posamezne cvete, pri drugih se druži več cvetov v šopek. Cveti nekaterih vise, drugih pa stoje pokonci.
Zvonček, to je noedini zvonast cvet obdaja pet ertalastih časnih lističev. Venčni listi, ki sestavljajo zvonec, pa so zrasli in imajo le priostrene proste konice. Cvet začne, komaj se razcvete, veneti: ob rojstvu je torej že smrt na poti. če si ogledate takoj prvi dan, ko cvet odpre njegovo notranjščino, vidite pri dnu pet ovenelih prašnikov. Ti so opravili svoj posel, to je oddali so pelod, še preden se je cvet odprl. Če pa odprete še nerazvit cvet, vidite omenjenih pet prašnikov, kako obdajajo kot nekaka cev pestič, čigar vrat je pokrit z dlačicami. Pelod pada s prašnikov v cev in ga prav pestič s tremi zdaj še zaprtimi brazdinimi vejicami potiska iz cevi. Pri tem se vrat pokrije s pelodom, vendar ni to nikako oprašenje, kajti pelod je na zunanji strani brazd, ki pa morejo biti oplojene le, če pride pelod na notranjo stran. Toda to za zdaj ni mogoče, kar se braz-dine_vejice še tišča druga druge.
Ko so prašniki opravili svoje delo, to, je oddali pelod, se odpro brasdine veje in se zavihajo navzven, žuželke, ki prodro v cvet, da bi se nasrkale sladke medičine, pridejo na poti v dotiko s pelodom, ki je na zunanji strani brazde in ga pone-so v druge cvete. Tako je opravljeno navzkrižno oprašenje, ki je ra rastlino najuspešnejše. če pa vsled trajno slabega vremena izostanejo gostje, žuželke, predvsem čmrlji, se zavihajo brazde navznotraj, kot vzmet pri uri, tako da pridejo v dotik s pelodom, ki se nahaja na njihovi zunanji strani. V tem primeru se izvrši samolastuo oprašenje.
Žuželke vabi v goste medičina, to je sladka tekočina, iz katere si pripravljajo med. Toda do nje morejo le krepkejše žuželke,
Kolika
pomeni hude krče in zavijanje v debelem in tenkem črevesu, pa tudi pri „kamnih v ledvicah, sečnem in „žolčnem mehurju, maternici in sečevodih. Vzroki so različni: živčna razdraženost, živčna obolenja, zastrupitev itd. Zdravljenje: zdravnika! Izmed domačih zdravil priporočamo čaje: čebule, česna, kamilic, komarčka, kumine, materine dušice, pelina, sleza, špajke.
leiviee
bole, če je okolica ledvic bolna. Vzroki so čiri. Bolnika boli v levi in desni strani; javlja se vročina m tresavica. Poklicati je treba zdravnika. Zdravimo tudi s čaji: bo-dike, brinja, česna, češmina, čebule, glade-ža, hrasta, lanu, lipe. petršilja, preslice, rmana in zelene. Čaj sestavljamo. — Kamni v ledvicah so nastali iz -sečne kisline ali iz deteljnokislcga apnenca. Vzroki so različni, znaki pa silni krči v ledvicah. Priznana domača zdravila so: bezeg, hrošč, češmin, hren, mačeha, peteršilj, vratič. Čaje sestavljamo.
Mandlj
otekli in vneti se pojavijo pri angini. Vzroki so navadno mokra obleka in noge (prehladil), vdihavanje kvarnih plinov, če-sto posebni bacil ali pa druga obolenja (davica. škrlatinka itd.). Bolnik težko požira, težko govori, ima neprijeten okus, pojavi sc utrujenost, nima teka, ga boli glava, težko diha, vročina jc visoka. Bolezen je resna in pušča posledice. Zdravimo z grgranjem s čaji: bezga, gladišnika. grškega sena, janeža, kadulje, vijolice. V težjih primerih je treba poklicati zdravnika.
Nahod
povzroča vnetje nosne sluznice kot posledica prehlada, včasih prahu in kemikalij, ki dražijo nosne sluznice. Znaki so: izločanje sluzi, zamašen nos (otekle sluznice), pojavi se celo vročina. Domača zdravila so: izpiranje nosnic s čajem brusnice, kamilic, lipe; prašek fižola, milnice, črnega teloha (zlasti mešanica: črnega teloha, kopitnih«, korenine perunike ali majorana in čmerike).
Napenjanje
povzročajo plini v črevesju in so posledica raznih vzrokov. Znak je napet trebuh in težko dihanje. Treba je odstraniti vzroke! Če je vzrok 1 e n i v o s t črevesja, priporočamo čaj hrena, janeža. komarčka, kumine, majorana, melise, pelina, rmana, rožmarina, špajke, trpotca, vratiča, zelene, čaje mešamo.
Nervoznost
je posledica šibkih, slabo!.:: h živcev: kaže sc v nagli razdražljivosti, občutljivosti, glavobolu itd. Zdravimo jo s kopelmi in
take, ki zagotove uspešno oprašenje, zlasti čmrlji, pa tudi čebele. Mcdično izloča sočna ploščica, ki obdaja dno vratu. Spodnji deli prašnikov pokrivajo tekočino z nekoliko razširjenimi nitmi, ki imajo obliko trioglate ploščice. Razen tega je notranjščina cveta porasla z dlačicami. Vse to preprečuje dostop do medičine žuželkam, ki bi si jo sicer privoščile, bi pa, ker so premajhne, ne mogle opraviti oprašenja, to je prenesti peloda z enega cveta v drugega.
Poleg teh. zvončnic srečavamo na poljih še druge, ki so združile v koške po več, da, nešteto cvetpv; pravimo jim košarice, n. pr. regrat, marjetica, astra, ivanjščiea ali kresnica, modrica ali plavica. Te in še druge imajo v sredini po več sto zvonastih cvetov, ki so n. pr. pri marjetici in ivanj-ščici rumeni, pri modrici ali plavici pa modri. Okrog teh sc pri nekaterih n. pr. pri marjetici jezi časti beli ali drugače barvani cveti, pri modrici pa prav tako večji modri cevasti, le da so jalovi, to je nimajo ne prašnikov ne pestičev in imajo nalogo vab'ti žuželke v goste, da opravijo oprašenje.
Najvažnejši so notranji cevasti cveti, katerih vsak izgleda kot majhen zvonček ali pravzaprav cevka, ki končuje na vrhu v tri do pet koničastih zobcev. V cevki je pet prašnikov, katerih niti so proste, praš-niec pa so zrasle in obdajajo vrat kot vo-telj valj. Še preden so cveti razviti, se prašnice odpro in iztresejo pelod v notranjščino valja. Pestičev vrat raste in potiska s pomočjo dlačic, ki ga poraščajo, pelod iz cevke. Z njim se oblože žuželke, ki obiskujejo cvetke v košku. Ko so prašniki pelod oddali, se odpre pestičeva brazda in je pripravljena sprejeti pelod od drugih cvetov. Ker se pa tišče cveti drug drugega, je možno, da se opraše brazde sosednjih cvetov s pelodom sosednjih cvetov. Tudi to oprašenje, ne le navzkrižno, da dobro, kaljivo seme.
Tudi pri teh cvetkah vabi žuželke v goste medičina, ki jo izločajo medičniki v toliki množini, da so ob lepem toplem vremenu zvončki polni in morejo do nje tudi žuželke, ki ne izkažejo rastlini protiusluge, to je ne prenašajo peloda.
čaji iz brinja, hmelja, kadulje, kamilic, ko-kovičnika, komarčka, mete, melise, omele, rožmarina, špajke. Čaje navadno sestavljamo p. pr, is majorana, špajke, kadulje, mete. Bolnik pije 1—2 skodelici čaja dnevno. Ali: omele, melise, kamilic, špajke; bolnik pije zvečer 1 skodelico.
Nespečnost
je navadno posledica živčne razdraženosti, slabe prebave, alkohola, črne kave, ruskega čaja, slabokrvnosti ali oslabelosti telesa. Kot zdravila priporočamo čaje: bezga, melise, hmelja, kamilic, špajke. čaje mešamo. Sestavni del naj bosta vedno hmelj in špajka.
Oči
Ječmen je gnojno vnetje trepalničnih žlez. Zdravimo z obkladki kamilic ali z lanenim semenom. — Katar je posledica prehlada, prahu, dima, kužnih bolezni. Rdeče, solzne, gnojne oči zdravimo z umivanjem z vodo kamilic ali komarčka. — Solzne oči: glej pod katar. — V n e-t e zdravimo z obkladki kamilic, petršilja in umivamo z vodo bezga, kamilic, komarčka, kopra, preslice. (Nadaljevanje sledi.)
Brazilija v
(Nadaljevanje s 3. strani) tako so se razplodile. Dalje je uvedel Cruz obveznost prijave bolnikov. To je ljudi spočetka pogrelo. Zdelo Se jim je, da gre za nečuveno prikrajšanje osebne svobode —- in v tem so Braziljanci dokaj občutljivi. Branili so se ubogati. Oblast je postavila na noge posebne zdravstvene oddelke, ki so šiloma odvajali bolnike iz stanovanj ter jih oddajali v strogo izolirane bolnišnice.
Vodja biološkega instituta je storil še en pogumen korak. Dal je pokupiti in porušiti več kakor 3000 hiš. Kdor ni hotel prodati, ga je oblast kratkomalo razlastila. Tako je staro mešto docela izginilo. Kjer so se prej vile tesne ulice med več ali manj odurnimi kolibami, tam so nastale široke, zračne ceste, nastali so trgi, zrasle so hiše s suhimi in svetlimi prostori. Tako široke so bile nove ulice, da so lahko na njih nasadili drevorede palm. Še nekaj je 'dobila nova mestna četrt in to je postal njen posebni ponos: prepre-žena je bila s kanali!
In uspeh? Leta 1902 so šteli v Rio de Janeiro še 1000 bolnikov, leto kasneje za polovico mani- Leta 1905 je moral zdravnik, ki je želel rumeno mrzlico praktično proučiti, že. imeti srečo, da naleti na bolnika. V vsem velikem Rio de Janeiru sp
Slavospev pšenici
Pozdravljena bodi, .rumena pšenica, ti našega polja najlepša, cvetica!
Mogočno nad tabo se zgrinja nebo
in sonce ti klasje preliva v zlato.
O, kaj si pozimi vse v mrazu prebila: pred burjo strupeno pod led si se skrila 1 A vse si junaško za nas pretrpela — zdaj lovorjev venec za dar si prejela.
Ob slednjem pogledu na tvoje livade Se dvigajo prsi in širijo' nade. —
Od znoja razgreto nam čelo hladiš in žulje krvave trpinom sladiš.
Večerne ti sapice dihajo v lice. na nebu so zvezde ti verne družice, pod njimi pa noč se s teboj pogovarja, pred soncem poljublja in boža te zarja.
Pozdravljena, žitnega polja kraljica, dobrotnica naša, nebeška cvetica! — Nebo te je z zlatom in srebrom odelo, ker kruha nam daješ za hostijo belo.
Limbarski
Mauser Karel:
BARBIKA
Videl sem človeka, ki je umiral la sem razumel.
Star je.
Videl sem podrta mesta, ruševine, na pol ponorele ljudi in sem razumel.
Vojska.
Videl sem mladega človeka, ki je bil.slep, igral je na harmoniko in je bil dobre volje. Razumel sem.
Živi v duši.
Videl sem ljudi brez doma, matere s culami in rajdo otrok in sem razumel.
Upanje imajo.
Videl sem Barbiko, dekletce devetih let in nisem razumel. Stal sem in gledal kosti, ki so‘ležale na materinih rokah, skremžen obrazek, ki ne more odpreti ust.
Ste že kdaj videli smrt, ki prihaja s koraki, tihimi, da jih navaden človek ne sliši? Ne?
Jaz sem jo videl.
Pri Barbiki.
Pozabljene Dražgoše, kraj v bi-egu. Preklet, tisti, ki je. položil roko nate, preklet do zadnje ure, do hipa vsaj, ko bo Bar-bika za vselej umrla.
Verujete, da more trpljenje enega otroka rešiti svet?
Ne?
Potem niste videli Barbike. Jaz sem jo videl in verujem.
Prstki — vžigalice.
Noge — drobna leskova šiba.
Telo — omlačen snopek ajde.
In to je človek, ki živi od tiste ure, ko so Nemci zravnali Dražgoše s tlemi, ko so moški v gorečih hišah noreli, ko je sin pripeljal očeta na prag, da je oba prekosil rafal.
Gledam in ne razumem.
Da, bi bil kralj, bi pokleknil pred razrušeno telesce.
Da bi bili ljudje človek, bi jokali.
V baraki šestnajst je spočeta kletev za tiste, ki nočejo miru.
O, da bi bil vsak vsaj človek!
večni vojni
tega leta našteli reči in piši štiri primere! Od tega časa. velja Rio za eno najbolj zdravih mest na svetu.
Kar se je posrečilo v glavnem mestu Brazilije, je nič manj učinkovito uspelo v ostalih lukah, n. pr. v Bahia, Perr.ambuco, Para. Brazilijanci se pa zavedajo, da ne smejo zaspati na lavorikah. Sicer so zmagali, ali zmaga je le polovična. Tisoč nevarnosti preži vsenaokoli. Narod mora stati neprestano na straži, če noče, da so ponove črni dnevi. Grozotne zgodbe so vedeli pripovedovati očetje in stari očetje — mladi rod si jih jc zapomnil. Zaklel se je, da se zlo ne bo nikdar več vrnilo. Nenehoma hodi zdravstvena policija po mestih in trgih, v gostilnah in hotelih, v bio-skopih in gledališčih. Povsod gleda na to, da se zdravstveni predpisi skrbno uvažu-jejo. čim se pojavi le'rahel sum, da gre morda za kužno bolezen, takoj razobesijo nad doiično hišo rumeno zastavo. Nihče ne sme več v hišo, nihče iz nje. V najkrajšem času prihiti kolona s pripravami za razkuženje, šele ko so razkužili vse prebivalce in zaplinili in zopet razplinili vse prostore, šele potem snamejo rumeno zastavo.
Trim sc Er."čilija vojskuj'. \\>iskuje se b-e.z oddiha. O .premil fu n ih V ue govori. Že sama misel bi bila pogubna.
Za naše gospodarje
Travnik je razcveten
(Nadaljevanje in konec.)
7.	Travniška latovka alitrat-nica (nem.: das Wiesenrispengras, lat. poa pratensis).
Travniška latovka spada v skupino traj nih, nizkih trav. Jo to ena najboljših spod njih trav, le pridelki od te trave so mali ker daje letno samo eno izdatnejšo košnjo Ne stvarja šopov, ampak tvori s svojimi številnimi koreninskimi odrastki rahlo ru šo, iz katere poganjajo visoke, nežne, glad ke bilke. Te poganjajo navadno samo en krat letno in travniška latovka zato navadno tudi samo enkrat letno cvete.
Travniški latoVki ugaja predvsem bolj suho tlo in prenaša zato dobro tudi daljšo ušo, ne prenaša po zasenčenja od drevja. Na dobrih tleh pa daje travniška latovka lobre pridelke, toda samo pri prvi košnji, ker ne raste več, ko seme dozori.
pašniška trava, ker stvarja lepo, selo gosto in sklenjeno rušo.
Travniška bilnica ljubi predvsem svežo, vlažno, humozno, to je črno zemljo, uspeva pa še dobro tudi na suhih tleh, ako niso že preveč izčrpane hranilne snovi. Prenaša dobro tudi bolj ostro podnebje in zato uspeva še precej dobro tudi v planinskih krajih.
Pod ugodnimi prilikami daje travniška bilnica letno tudi tri košnje. Na preveč vlažnem ali preveč suhem tlu pa njeni pridelki hitro padajo. Travniška bilnica dobro uspeva v skupini drugih trav, zlasti pa še skupaj s travniško latovko, s katero skupaj so zaraščeni najboljši travniki, ki dajejo zelo velike pridelke.
Travniška bilnica dela goste, nizke šope s številni mi listi in številnimi bilkami. Po
8.	N a v a d n a latovka (nem.: das gemeine Rispengras, lat.: poa trivialis).
Navadna latovka je zelo razširjena trava, ki je selo podobna travniški latovki in jo. zato tudi večkrat z njo zamenjujejo. Tudi v trgovinah večkrat prodajajo seme navadne latovke kot seme travniške latc'ke, četudi je navadna latovka veliko slabša trava kot travniška latovka. Navadna latovka je visoka ali vrhnja trava, ki poganja pet in tudi več let, razvija se močno že zgodaj v vigredi.
Navadna latovka je dobra trava na novo zasejanih travnikih in daje takrat dobre pridelke. Pozneje pa so pridelki sena od te trave slabi in jo zato tudi vedno manj upoštevajo.
9.	Travniška bilnica (nem.: der Wiesensehwihgel, lat,.; Festuea pratensis).
Travniška bilnica je trajna, srednjeviso-ka trava in je zelo cenjena travniška in
požene nove koreninske poganjke in nove liste.
Listi ovčje bilnice so dolgi, ozki in tanki kakor ščetine, toda zelo sočni. Ta trava dela goste, grmičaste šope, daje pa le manjše pridelke.
jih razmeroma globokih korenin skoraj na vsakem tlu. Najboljše pa uspeva ta tra v na humoznem, globokem ilovnatem u kjer ni stoječe vode. Zadovoljuje pa se t di z vsako drugo zemljo, kjer more dob !» le nekaj apna. Posebno ljubi sonce in
košnji in paši ne poganja več mnogo bilk, pač pa mnogo koreninskih poganjkov s številnimi listi in daje zato izborno otavo in sočno pozno pašo.
Travniška bilnica je trava vodnica izkušenih kmetovalcev. Začne namreč ravno takrat cveteti, ko cvete večina dobrih trav ali pa so ravno nred cvetjem in je torej čas, da se s košnjo prične. Po travniški bil-nici se torej dobri kmečki gospodarji ravnajo, ko določijo čas košnje. Seveda jo morajo zato dobro poznati.
10.	Ovčja bilnica (nemško: der Schaf schwinge!, lat.: festuea ovina).
Ovčja bilnica je trajna nizka trava. Uspeva še dobro na popolnoma suhih in plitvih tleh, kjer odpovedo vse druge trave. Ozeleni kmalu v vigredi, nato pa njena rast v poletni vročini skoraj prestane, dokler se ne prebudi k novemu življenju v jeseni, ko pride spet vlažno vreme. Takrat
11 12
11.	Rdeča bilnica (nem.: der rote Schwingel, lat.: festuea rubra).
Rdeča bilnica stvarja mnogo koreninskih poganjkov, ki se združujejo v gosto, lepo sklenjeno rušo. Je večja in daje boljše pridelke od ovčje bilnice.
Rdeča bilnica uspeva dobro na suhih, globokih travniških tleh, prenaša dobro tudi zasenčenje drevja. Ruša je tudi poleti lepo zelena, listi in bilke so trde, vendar jih živina rada žre. Ta trava je zato zlasti dobra za pašnike.
12.	Pasja trava (nem.: das gemeine Knaulgras, lat.: däctylis glomerata).
Pasja trava je trajna visoka ali vrhnja trava. Stvarja malo nad zemljo grmičaste šope, požene pa le malo koreninskih odrastkov. Pasja trava sc zelo razraste in uspeva na vsakem tlu. ne prenaša pa suše in prevelike vlage. Najboljše uspeva na črnih humoznih tleh, pa tudi na senčnih gozdnih travnikih. Tu morejo doseči bilke te trave višino 1!{ metra.
Pasja trava zelo zgodaj v vigredi začne odganjati, postgne pa tudi preje trda kot ostale trave. Zato je važno, da začnemo tam, kjer prevladuje ta trava, s košnjo pravočasno, predno ite začne trava cveteti. Na dobro gnojenih tleh in v gostem sestoju uspeva pasja trava zelo dobro ih tudi ne ostari tako hitro, to je, ostane dalje časa mehka in sočna.
Pasjo travo prištevamo k najboljšim krmnim rastlinam. Daje do tri košnje na leto in zelo bogate pridelke.
13.	P a s j i rep ali g r e b e n č i c a (nem.: das gemeine Kammgras, lat.: cy-nosurus cristatus).
Pasji rep je trajna nizka ali spodnja trava. To zelo dobro in zelo cenjeno krmno in pašno travo spoznamo lahko po nienem razcvetu. Ima namreč skrajšano latje, ki je skoraj podobno klasu. Posamezni latni klaski so grebenasto koničasti.
Pasji rep dela male, gladke šope s številnimi listi nri tleh in stvarja lepe. sklenjene ruše. Pasja trava uspeva zaradi svo-
13	H	I5
zato pr:.-Ji rep zelo odporen proti suši.
Pasji rep daje pri drugi košnji večje pridelke kot pri pi’vi. V mladosti so listi zelo nežni, mehki in sočni, pozneje pa postanejo trdi in suhi. Zato je treba pri tej travi začeti pravočasno s košnjo ali pašo.
14.	Šop ulj a (nem.: das Fioringras, lat.: agrostis alba).
Šopulja je trajna nizka ali spodnja trava. Üspeva dobro še na vlažnih, peščenih in humoznih tleh, posebno še ob potokih. Uspeva še dobro tudi v visokih in mrzlih legali na vlažni zemlji, ko tam ne uspevajo več druge • trave. Na suhih tleh daje le slabe pridelke.
Šopulja zeleni še dolgo v pozno jesen in daje zato velik del pridelka pri otavi.
15.	Rosulja ali boljka (nem.: das Ruchgras, lat.: anthoxantum odoratum).
Rosulja je trajna, drobna in zelo zgodnja spodnja trava. Posebno ljubi senco, uspeva dobro tudi na suhih planinskih travnikih. Zeleni zelo zgodaj, pridelki te trave pa so mali. Lističi te trave vsebujejo neko grenko snov, kumarin imenovano, kakor jo vsebuje tudi prvenec (Waldmeister). Ta grenka snov vpliva ugodno na prebavo in daje senu poseben značilni vonj. Zaradi tega grenkega okusa živina — razen ovc — te trave, dokler je sveža, nc žre rada. Posušeno kot seno pa žre to travo tudi goveja živina.
Rosulja je trava slabše vrste in zato ne spada na dobra tla, kjer uspevajo dobro mnogo boljše trave.
To bi bile glavne in najvažnejše trave na naših travnikih in pašnikih. Te naj b' poznal že vsak šolar, še bolj vsak kmečki človek, še posebej pa vsak kmečki gospodar.
Seveda je to samo nekaj glavnih trav Saj raste na naših travnikih še cela vrste raznih drugih trav, prav gotovo še okrog 300 vrst. Te so pa le manjšega gospoda:-skega pomena, ker so le malo razširjene r': pa so to krmne trave slabšo kakovosti, včasih so pa celo nadležen plevel.
JANEZ JALEN:
4.
- Lepo živino imate, Podlipnik, lepo.-
»Ti je všeč?« \
»Mi je. Kar rad bi jo pasel.«
»Ko nimaš psa.«
»Pes bi se že dobil.«
»Pa mora biti tak, kakor je Volkun, ko si sam preveč boječ.«
»Volkun? Seveda, dober pes je. Marko, daj, prodaj mi ga.«
»Kaj misliš, da bomo pri nas s tesarskim stolom pasli?«
»Kdo neki bo pasel pri vas?«
»Če drugi ne bo mogel, bo pa Manica.«
Podlipnik se je zasmejal Markovi naga-'ivosti: »Vidiš, Tevž, boš moral le še za Lretjineka ostati, dokler si ne odrediš psa.«
»Tretjinjenje bo prav za nazadnje.« Jezen je odšel z dvora in se na tihem rotil, da bo Podlipniku še dobro žal. ker ga je vpričo Marka zavrnil kakor otroka.
Podlipnik pa je opomnil svojega ovčarja: »Marko! Tale ti bo pa v planini silil na vrat kakor volk jarcem.«
>:Bom pa še sebi pripel gradanico,« se je odrezal Marko.
»Le glej, da mi ne. napraviš sramote.«
»Ne bom je. če Bog da.«
»Če Bog da. Tako moraš vedno reči,« je pripomnil Joža: »Samo nase se ne smeš zanašati.«
In so naprej prebijali jagnjetom usesa.
Prišel je Podrobar, da bi pozvedel, kako bo s tretjinekom:
Dober dan vsSm skupaj!«
»Bog daj!«
Podlipnik pa je znova pomežiknil in mu odzdravi!, kakor je ujel na hrvaških cestah :
»Mozi t' Bog, srenjskl Špan! Kaj boš povedal novega?«
Podrobar je prav dobro razumel, da mu je Cena oponesel, kako se srenjskl župan ukvarja samo s kmetijo in nič ne vozari po svetu. Pa mu ni hotel vrniti. Saj ni še vseh dni konec.
»Taka> sem premislil, da bi pri Primožu malo Isže tolkli, če bi letos Marko tretjini!.«
In spet se je odrezal Marko: »Kaj nisem neizkušen? če pride medved h kravam, kdo bo potem fanta pral.« Tokrat je Marko pomežiknil Podlipniku.
»Vidiš, fant ni neumen,« je pripomnil Cena.
Podrobar. ki je hitro izprevidel. kam pes taco moli, mu te ni ostal več dolžan: »Le ščuvaj ga, prevzetneža, da ga boš izkva-ril. Marko ni neumen, ti si pa, ko jemlješ novinca za ovčarja.«
»Zato sem ga, da bodo pri Primožu malo laže tolkli. Saj Jernej ni opeša! srenji, meni je. Skoraj sem dolžan pomagati mlademu zarodu. Tudi z Volkunom bi grdo naredil če bi ga dal po srenji za hrano preganjati. ko se je zadnji dve leti tolikokrat do krvi klal z zverino za moj trop. Na srenji še človek zmedli, ki ima jezik in lahko čez gospodinje pozabavlja. Kako naj bi pa Volkun povedal, kako so nekatere grdo stisnjene. Kakšna rebra bi prinesel s planine; skozi kožuh bi se mu poznala, kakor ima kocastega.«
Sedaj je srenjski župan pokazal, da je hotel le srenji in sebi dobro, ne pa Primoževim in Marku: »Saj to ie . . . Psa si nam odjeđel.«
»Oba. Fanta in psa.«
»Ti bo še dobro žal.«
»Kakor kaže, mi ne bo.«
Ko je Podrobar zavil okrog vogla, se je Cena na vse grlo zakrohotal.
Tako so pri Podlipniku na veliki četrtek vsekavali jarcem krniško znamenje v ušesa. Zraven so se postili.
Čez praznike pa sta bila miza in polič polna. In na veliko soboto je Podlipnica naložila Primoževi Rozalki. najmlajši gospodinji v Krnicah, poln mali jerbas.
Vsi so bili veseli: Marko, Rozalka in Manica in Volkun. Še Jernej, dokler se ni spomnil, da stoji že skoraj z obema v grobu in da prihodnjo veliko noč skoro gotovo ne bo več užival velikonočnega blagoslova:
»Sami bodo otroci, sami. O, ljubi moj Bog! — Pa Bog že ve. Že ve.«
-V.
Traaa, traaa, tra-ta-ta-ta-ta-tadaaa.
Na vasi je zatrobil Marko na kozji rog. Veselo je poskočil Volkun. se vzpel Marku na prsi in razposajeno odlajal na Podlipnikov dvor.
Reber se je vzpenjala vsa pisana od plota za poljem do melov, ki so se svetlosivi usipali izpod sijal v Pečeh.
Češnje so se čez praznike razpustile.
Ptiči so peli tako na gosto, kakor bi bil vsak cvet rodil svojega pevca.
»Bog daj dobro jutro!« je pozdravil Marko Anco, gospodinjo, Podlipnico, ki je pri ognjišču mešala žgance v skledo.
»In tebi, Marko, daj Bog letos srečo na paši.«
Volkun se je postavno natopil na kuhinjski prag.
»Tudi ti boš dobil jesti, Volkun. Že sinoči sem mislila nate.« Vsakomur je- vedela reči Anca prijazno besedo; še psu.
In gospodar in hlapci in dekle in Marko so sedli k mizi. zajemali iz sklede in redko kdo je izpregovoril besedo. Vendar je Marko spoznal ,da bi rajši videli, če bi hii sedel danes k njim oča in ne on.
Res. Nihče mu ni rekel Žale besede. Le očmi in z vsem vedenjem so govorili, od gospodarja do Miha, vsi: »Fant! Glej, d. nam ne napraviš sramote, nam, Podlipi:' kovim!«
»Da boš prepasel tako, da se bo Cena ns svetega Klemena široko smejal Podrobar ju in vsem!«
Tesno je postalo Marku. Zavedel se j' da mu bodo vse. kar bo pogrešil, v jesr: desetkrat oponesli.
Njemu nasproti je zajemala iz skled Podlipnikova Ančka; bolj otrok še kake dekle. Njene oči so govorile drugače: »Sr si fant, Marko, nič se ne boj. Meni kar n, kaj pravi, da boš zmogel.«
In Volkun se je stisnil k njegovemu kolenu, kakor bi mu hotel povedati: »Ne bei se. saj bom jaz s tabo!«
Globoko se je oddehnil, ko je stopil ir veže na dvor pod jasno nebo in mu je znova zadonelo na uho ptičje petje.
Bečele so se obešale na cvetje v češnji.
Volkun je skočil pred ovčjak in lajal'v zaprta vrata. Nepočakanec.
Traaa, traaa, tra-ta-ta-ta-ta-ta-traaa — je znova zatrobil Marko .
»Miha! Pomagaj gnati na Reber,« js ukazal gospodar.
»Če bo treba,« se je branil Marko.
Prišla je gospodinja z blagoslovljeno vi do, da pokropi živino, ki je odhajala po prestani zimi prvič na pašo, da jo pokropi in zavaruje pred uroki.
(5
Tinjska dekanija se razprostira severno od Drave med Celovcem in Velikovcem. Posebnost te cerkvene razpredelitve je, da je dekan v Tinjah obenem velikovški prošt, ki pa ima svoj sedež v prostorni graščini Vinje. Skozi to pokrajino pelje velika državna cesta Celovec — Maribor — Gradec, ki veže slovensko pokrajino k nemškemu severu, še. bolj pa kvari to dekanijo cesta iz Mostiča v Celovec, ker loči celo vrsto župnij Ta cesta nekako loči Št. Lipš, ki se kar že smatra za nemški kraj, loči Šmihel, ki se imenuje slovenski, pa ga je Hitlerjeva vlada prekrstila v »Šmihel nad Krko a da bi izginil priimek »slovenski«. Na severni narodni meji so' Otmanje, zdaj že popolnoma nemški kraj. Pred Otmanjami leži Timenica, ki je bila pred petdesetimi leti še strnjeno slovenska, pa je danes skoraj nemška in dobiva po vrsti samo še nemške župnike. Za Tirnenico pride na poti proti Celovcu župnija sv. Tomaž, katere slovensko narodnost sta vzdrževala slovenska posojilnica in g. Šturm p. d. Toman, ki je zato moral v taborišče. Zdaj ima župnija nemškega župnika, ki pa zna slovensko. V teh krajih je nemška ljudska šola širila nemški vpliv. Slovenski duhovniški naraščaj pa se*je od leta do leta manjšal, in tako je nemštvo lahko prodiralo proti jugu. Ljudstvo je izgubilo svoj jezik, izgubilo je slovensko pridigo, izgubilo zaslomba, ki jo je imelo v svojem »gospodu«. Tu bi bilo treba zajamčiti narodni obstoj naših ljudi s tem, da se res izvede šolska reforma in pošlje v te kraje slovenske duhovnike. Brez teh tudi šola ne pomaga nič.
Dekanija Tinje šteje danes 8822 duš. Do leta 1938. jih je štela 11.100. Tedaj sta se od dekanije odcepili dve župniji ležeči tik Celovca. Žrelec in št. Jakob ob cesti. Tako so zahtevale poštne razmere. Pisma so morali prej pošiljati iz Celovca v Tinje in od tam so prihajala v posamezne župnije, v tem primeru nazaj v Celovec, ker je bil Št. Jakob v celovškem poštnem okolišu.
Število ljudi se že v letih 1933 do 1937 ni hotelo dvigniti. L. 1934. je bilo 11.300 duš, in 1. 1938. še vedno le 11.300. Ko sta se odcepili imenovani župniji je število ljudi padlo na 8600 duš. L. 1945. je bilo v dekaniji, sgmo 8450 prebivalcev. Morda moških, ki so služili kot vojaki, niso šteli., V letih 1939 do 1946 se je rodilo 1367 otrok, umrlo pa je samo 775 ljudi. Tako, da je 592 prebitka. Ta prebitek se je izselil v Celovec. Pred leti so se selili ljudje v Št. Rupert, pozneje vseskozi v prostoru med Št. Jakobom in Celovcem, nazadnje so se začeli vsipati priseljenci v Žrelec. Smotre-no narodno delovanje na Koroškem ne sme prezirati dušnega pastirstva in bi se moralo z vsemi močmi potruditi, da dobi slovenske duhovnike za slovenske župnije. Duhovnik je na Koroškem edini branik proti potujčevanju in raznarodovanju. Slovenskemu duhovniku se s tem ne očita, da morebiti politizira. Narodna zavednost drži ljudi v cerkvi. Koder izgine, kakor nam je
žalosten zgled župnija Timepica, tam zamre tudi versko življenje. Drugod obiskuje cerkev še 337Ć ljudi, v Timenici samo še 16% in to so bržkone še stari Slovenci, ki nemške pridige ne razumejo. Posli, hlapci in dekle, ki so bržkone sploh vsi Slovenci, ostanejo brez vsakega pouka. Posledica je, da je med 14 otroci 10 nezakonskih, to se pravi, da so družinske razmere do skrajnosti slabe.
Pred leti so nekateri časnikarji trdili, da Slovenci na Koroškem nimajo otrok in zaradi tega seve, pada njihovo število. Trditev je izmišljotina in brez podlage. L. 1928. je imela dekanija 19%o, 1. 1946 23%o porodov. Najmanj je bilo porodov 1. 1938., ko jih je bilo samo 9.9/,'m. V drugih letih je bilo povprečno približno 20%» otrok to je 168.
Število zakonov je ostalo precej stalno: Leta 1928 jih je bilo 5 %„
»	1939	»	»	»	12 "j»
,»	1939	»	»	»12 Mo
»	1945	»	»	»	5.1/jo
»	1946	»	»	»	8.6%o
Torej bi bilo 5 zakonov na 1000 ljudi. L. 1939. in 1940. je hitlerizem ljudi silil v zakon ali vsaj v porodnišnico. Zakonski in nezakonski, to jim je bilo vseeno. Tako se je število sklenjenih zakonov razveseljivo dvignilo. L. 1946. so se vojaki vračali domov in so ustanavljali družine.
Ljudsko gibanje, rast in umiranje, kažejo sledeče številke:
	porodov:	pogrebov:	prebitek:
1. 1939	15.05%	11.0?%	4.0?%
1. 1940	, 16.75%	9.7?%'	7.0?%
1. 1941	' 19.0?%	9.5?%	9.55%
1. 1942	21.0?%	11.0$%	10.0?%
1. 1943	18.3?%	11.7?%	6.65%
1. 1944	26.0?%	12.05%	14.0?%
1. 1945	21.0?%	16.0?%	5.0?%
1. 1946	23.0?%	11.0?%	12.0?%
I z teh številk		se vidi, da so tudi v člo-	
veškem življenju rodovitna in nerodovitna leta, kakor na domačem polju.
V letih, ko je cvetel hitieLzcm. je odpadlo od vere v tinjski dekaniji vsega 209 odraslih in 59 otrok. To v letih 1938 — 1941. Potem odpadanje že preneha. V letih 1945 in 1946 se pa že vrne v staro vero 28 odraslih in 19 otrok. Ni dvoma, da se bodo v teku časa vrnili še drugi. Preres-nična je beseda svetega Avguština, da »malikov, ki jih je porušil Kristus, noben mojster ne bo več nanovo postavil«. Številke odpadnikov so prešle že v zgodovino. Odpadniki so se imenovali »bogoverci«, gottgläubig«. Nekrščenih otrok je v dekaniji menda že 31. Danes je še malenkost, toda ti ljudje bodo rastli in polagoma jih bo več. Ljudi, ki še ne vedo, kje je njihov bog, je v dekaniji menda že 176. Protestantov je bilo 124. Še leta ,1928. jih je bilo tod sa-
mo 41, potem pa je njih število naraslo. Namnožili so se in zasedli najlepša posestva z izrecno pomočjo tedanjih uradnih mest. Storilo se je tedaj vse, da so trdna posestva dobili v roke ljudje, ki so se iz Nemčije naselili k nam.
OBIRSKO
Obirčani smo se letošnje leto bolj malo oglasili. Pa je pri nas že tako, da smo pri pisanju bolj počasni, zato smo pa pri ženitvi veliko hitrejši. Letos smo imeli že tri poroke, kar za Obirsko ni posebno veliko. Se pa še najdejo ljudje, ki pravijo, da je bolje, če sta dva, kakor pa če je človek sam. O Micki in Frančka smo že sporočili, ,da-sta se, vzela. Isto pot sta naredila Ferjanov Feliks in Jerebova Mici. Zadnja dva sta bila Herižev Ha n z p j in Struglova Justi, ki je čakala vso vojno sedanjega moža in je bila pridna tako, da jo moramo pohvaliti. Vsem novoporočencem želimo vse najboljše, obilo blagoslova in velik kup otrok, saj so vsi trije trdni posestniki.
Ni pa bilo na Obirskem samo veselo, ampak smo doživeli tudi žalost, ko je kosila smrt med nami in pobrala naše znance. Začela je pri Predsednikovemu očetu in ni dolgo minilo, ko je pobrala Plaznikovega očeta, za katerim je žalovalo mnogo ljudi. Plaznikov oče je bil res dober človek in je pomagal vsakemu, ki je bil pomoči potreben in kljub temu ni živel v revščini ter mu je Bog že na tem svetu povrnil za njegova dobra dela. Vsakemu otroku, ki je izgubil očeta, ga je nadomestil Plaznikov oče. Tudi Plažnikova mati nadomeščajo vsem otrokom matere, Iri so jih v rani mladosti izgubili:	Bog plačaj Plasnikovemu
očetu vse dobrote na onem svetu. Tudi Novakov oče so se poslovili od nas v starosti 86 let. Smrt je pobrala tudi Pregrinovo Mici, ki je bila stara šele osem mesecev in za katero žaluje njena mamica, ki je ostala sama na svetu in ji je bil otrok v veliko veselje.
Čas nam hitro mineva', kar imamo veliko dela, posebno še, ker je povsod premalo ljudi. Pripomnimo naj še to, da „ pri nas iščeta dva fanta neveste povsod in do sedaj še nista imela sreče, da bi kaj našla. Pa upamo, da ne bosta prihodnji pust »ploh« vlekla. Kadar bo še kaj, vam bomo že sporočili.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
V maju in juniju smo imeli pri nas zopet več porok. Kfakorčev Nac iz Dvora je šel po gospodinjo na Blato, po Mlinarjevo Micko; Klokarjeva Lenčka iz Šmihela,.si je •poiskala hišnega gospodarja v ckphf.mizar ja Ivana iz Šmihela; Smolejev Ludvik iz Suhe in Tevžejev Korel iz Šmihela sta se pa kar oba zatekla po nevesti k Šuštarjevim na Letino, Ludvik je dobil Micko, Koral pa Lenčko: Žvapov Anzi iz Letine si je poiskal družinskega zavetja pri Sva-čičevi Lenčki iz Strpne vasi. Vsem hovo-poročencem čestitamo in jim želimo veliko družinske sreče.
Precej je še takih, ki jih gospod župnik ravno sedaj oglašajo s prižnice. Imena teh si še he upamo razglasiti, ker se lahko še kaj razdere. Zato pridejo na vrsto drugič.
Pa, ne da bi se samo ženili, ampak tudi držimo zakonsko zvestobo. Tako sta si Kosov oče in mati iz Gonovec v zakonu zve-
sta-že peiincLvajset.let. Zadnjo nedeljo sjg v župnijski cerkvi -slovesno obnovila zakok-•sko 1 zvestobo. Srebrnima jlibilantoita, sta še oba čvrsta in zdrava, - želimo,; da -o. dočakala tudi še zlati jubileji
Peca je sedaj v najlepšem cvetju in zelenju in nas prikupno vabi, naj se po njenih grebenih povzpnemo oblakom in soncu naproti.
V	nedeljo na praznik apostolov Petra in Pavla bo v Šercerjev! dvorani, lepa otročiča prereditev na čast našim prvoobkai: c-cem. Začelo se bo ob pol štirih popoldne in ste k prireditvi vsi lepo vabljeni!
' MELYIÖE	,,	, -
Tudi našo bolj od sveta ločeno vas obiskujejo marljivo tirolski igralci, - takozVa-na »Tiroler Volksbüne«, (ali so to res Tirolci, ne vemo) in uprizarjajo senzacionalne« predstave, ki v narodnem, verskem in moralnem oziru škodujejo nasm: u ljudstvu, posebno šolski- mladini, ki jc bila potoni tri dni nenorabna v/rl:o resno delo — seveda, ako vidi nastopiti na odru nezakonsko mater z otrokom, ki ima več očetov, se mladež ob tem naslaja. Ali naj to mladina pegm-eme, a1i kaj?'Mi slutimo za temi rečmi neko propagando (samo za zaslužek ne bo šlo) in zato svetujemo vodstvu te igralske skupi.ne, naj raje kje drugje uprizarja te duhovne »umotvore« in prosimo gostilničarja, naj ne da več prostora v take namene, also je res zaveden Slovenec!
F0BHSK03
>	•	j .	_ ’	'
Iz našega romantično' zacnitidnega in od velikega prometa odmaknjenega- Podkžncsa le malokaj- zveste. Malokdo bi zašel vjprijetno gnezdece, če ga ne. bj zvabila, s celovške ravnine daleč vidna, visoka in' navidez skrivnostna pročtijska cerkev, bi jo je. lani milostljivi gospod prost jš pomočjo gorečih . župljanov na znotraj . svatovsko oprerpil.. Letos bi moralk dobiti cerkev in-, prošti ja 'tudi na zunaj, novo obleko, a ma-tgrijala manjka. Toda' upamo, da se za lepoto hiše božje vnetemu mil. gospodu proštu le posreči spraviti potrebne reči. skupaj, da bo naša cerkev še bolj vabila, rup-Ijane in tujce k sebi.
V	tej prenovljeni cerkvi in’v romantičnem zatišju senčnih gozfOs/ bo mil. ;v; prošt Lenart Trabesinger obhajal dne 29. VI. svoj srebrni mašniški jubilej sredi svojih dragih vernikov in prijateljev, 13. julija pa v svoji rojstni župniji v Tinjah. Gorečemu dušnemu pastirju, in slovečemu
- ljudskemu., govorniku želijo r jggovi žUplja-ni in . prijatelji.) za,, -srebrni jul:c j. rngcgn božjega blagoslova in zdravja, da bi mogel z isto gorečnostjo delovati v prid slovenskemu ljudstvu in širiti slavo _ božjega imena vsaj tja do zlatega jubileja. Zato mu kličemo: Na mnoga leta!
VOGF.ČE
Od birme nam je ostal mlaj, ki smo ga hoteli po stari navadi prodati na dr:: «bi in izkupiček porabiti za cerkev. Pa so se. našli neki nepridipravi in ga ponoči odžagal’ dva metra visoko tako, da sedaj še za deske ni uporaben. Torej so naredili čisto namenoma škodo. Naj je storil to kdorkoli, ravno proslavil se s tem ni. Pokazal je pač, da nima nobene srčne kulture.
Gospodar je sam odprl vrata.
Usuli so se skozi nje kpštruni in ovce in jagnjeta in zadaj mrkači. Najprej na sre-Tlo dvora, kjer so stali ob soljenju žlebovi. Mi jih bilo. Nato so se zrinili okrog korita. Tropica je zapazila vrata v ovčjak odprta in je odskakljala nazaj k jaklim, kjer se je nadejala znova nametane krme. Jasli so bile prazne. In — ojoj! Volkun je privihral v ovčjak in odpodil prestradance v skok nazaj na dvor, obletal nekajkrat ves trop, oblajal koštrune in pokazal zobe mrkaču, ki se mu ni dovolj hitro pokoril.
Marko je zamahoval z robevnico, brliz-gal na prste in na kljuko in vm.es z glasnim no, no, no krotil od mračne svetlobe v ovčjaku na solnčni luči napol oslepelo drobnico.
Vse kakor ga je učil oča.
Ugnali so nemirno živad, da je stala tesno z volno ob volni na sredi obsežnega dvora.
Marko je znova zatrobil in glasno prosil božjega blagoslova:
»Bog daj letos travi v visoko rasti, sveta Neža naj nam pa pomaga srečno jarce pasti.«
Vse kakor stari Jernej.
Odprl je leso in zažvižgal.
Volkun je spet veselo zalajal.
Nekatere stare živali so šele sedaj prepoznale, da jih niso spustili, iz ovčjaaa na dvor ne na sol ne da jim namečejo znova krme v jasli, ne. Odprla se je lesa, ki so jo vso dolgo zimo skrbno zapirali pred njimi.
Hej! Na pašo. na sonce, na Reber!
Vse okrog njih je kakor prejšnja leta. Lesa je odprta in pes je zalajal kakor lani in predlanskim in še prejšnja leta. Le Človek pri lesi je drugi. Mlajši je in urnejši.
in ■ iimi ...p i «am»,.»»»
Otožno je donel iz tropa beee, kakor bi živad vedela in jokala za skušenim svojim pastirjem Jernejem.
Pa — na pašo, na sonce, na Reber!
Stopila je za Markom prva vrsta. Ovac je bilo največ v njej, ovac z jagnjeti in brez njih. Tudi nekateri koštruni so se uvrstili med vodnike.
Kakor bi teklo peneče se mleko, v katerega je padlo nekaj črnih smeti, se je usipal največji krniški trop skozi domačo leso na vas, na sonce,, na pašo.
In Marko pred njimi. V coklah kljuna-čah, čisto novih, z ostrimi sekanci podkovanih; v lepih modrih nogavicah, v kratkih hlačah, v rdečem životniku in s širo-kokrajnim klobukom na glavi. In torbo čez rame in dolgokocinast kožuh zoper dež preko nje- In čutarico in kozji rog in rože-nico; vse kakor Jernej.
Obleka mu je bila tuintam malo prevelika.
Robevnica pa je bila tako obaltna kakor nobenega drugega pastirja ne.
*
Manica je tisto jutro zgodaj vstala, se oblekla za na pot in nestrpno poslušala, kdaj bo Markov rog zapel v tretje.
Traaa, traaa-----------
Smuknila je v hlev in urno odvezala mlajšo kozo, od katere so kozliča prodali. Takrat je glasno jokala.
Stopila je v hlev tudi Rozalka in ji pomagala izgnati obe kozi in ovco in kozliča in jagnje.
Preden je Marko prignal trop na vas, je Manica svojo živino že davno napojila v potoku.
Kakor druga leta je Volkun takoj uvrstil ovco in obe kozi in jagnje in kozliča v Podlipnikov trop.
Glavo ob glavi je drobila drobnica za Markom in njegovo robevnico po razhojeni poti skozi vas. Noben zvonček ni pel v tropu. »Naj si živina sama izbere vodnike,« je odredil Jernej. Volkun je hodil sedaj ob levi sedaj ob desni. Poganjala sta pa Miha in Manica.
Kako bo ponosno peljal mimo Rotijine hiše prvič Podlipnikov trop na pašo, se je Marko že.dolgo naprej veselil: »škoda, da ni Tevža pred vrati.«
Na hodniku pred podom je bila navezana polna nasušivna rjuha. Prav na robu je slonela: »Če bi se le. narahlo zadel ofe-njo, bi padla pred hlev,« je videl Marko.
S skednja je zablisnilo skozi špranjo Tevževo oko, kura je kokodacnila, kakor bi hotela komu uiti iz rok. »Aha, me le gleda,« se je razveselil Marko, se ponosno zravnal in kljubovalno pogledal na desno in levo po vrsti vodilnih1 živali.
Tevž je stopil s skednja na hodnik. Sunil je s komolcem rjuho, ki- je z zamolklim štrbunkom telebnila z višave na pesek. Obenem je zagnal iz vsake podpazduhe kuro, ki sta z vreščečim kokodajsom sfrfo-tali čez trop.
Preplašeni jarci so se pognali na vse strani. Pa — spredaj je obdržal Marko, zadaj Miha in Manica, ki se je tudi sama močno prestrašila. Na desni jih je ustavil V olkun.
Na levi se jih je nekaj pognalo v močilo. Vse blatne so s težavo spravili nazaj na suho.
Tevž in Roti ja sta se na vse grlo krohotala nred vrati. »Marko! Sivih jarcev, kakor jih ti ženeš na pašo, pa še nisem videl.«
Marka je bilo sram, da je zardeval. In jezen je bil; pa kako.
Odgovoril je Miha: »Ti Tevž! Če boš našemu Marku še kdaj nagajal in če mu ng boš da! miru, ti bom’v'jeseni s keprivcetn. polomil kosti, kakor so jih Judje levemu razbojniku. Za prmej da —. Na, bac, na, na!« je pognal naprej.
Volkun, ki se je bil tudi sam zmočil,, je jezno zalajal nad Tevžem, da se mu je hitro umaknil v vežo.
In gnali so naprej, na sonce, .na pašo, na Reber.
*
Peljal je Marko svoj trop trdo za pletom pod Krniškim roböm do bečelnjaka v Delih. Širok pas mlade trave, kakor bi tekla reka z Vogla v polje, ozeleni tam, v zatisni dolini, vsako leto v zgodnji, pomladi.
Ni mu bilo treba ustavljati jarcev.-Kar padle so jim-glave v travo. Le jagnjeta, ki so veselo priskakljala- z ovcami, so se zaletela naprej, jagnjeta, ki se. še niso. znala pasti,	•	..
Ni stopil prednje ne Volkun ne Marko. Sama so obstala in zajokala za materami, ki so se jim oglašale, starejše nizko,- mlajšo visoko, čimdalje bolj poredko. Starejše so jih klicale kar s travo med zobmi, nekaj mlajših pa, ki so prvič jagnjetile-, jo v skrbi stopilo za pogrešanimi otroki.
Kozi sta hoteli odskakljati v Peči, na jih Volkun ni pustil. Snenjali sta se po karre-nitem plotu in objedali na&peklo pc Ko-zliče!?, ki ni ime! sebi eaakega, sc je- po mešal med jagnjeta,- ki se niso ■ er dal n ■ njegovem trkati. Zaletavala so se od daleŽ vanj, on se je pa vselej kaj prloravno postavil na zadnji nožiči in zvFkcna trčil nasprotnika. Pa, če ni boljšega.
»Miha! Bog ti povrne da si r l rama- ' gV: sedaj bom pa že ’Wo «on..;
(Dalje prihodnjič.)
KONEC FRANKOVSKEGA GOSPOD-STVA V PANONIJI IN KARANTANIJI (Nadaljevanje.)
Za skoraj pol stoletja ne' prinašajo pisani viri poročil za večji del slovenske zemlje, le za notranje alpske pokrajine ob zgornji Dravi in Muri nam-še teko v skromni meri. O zadržanju Slovencev nasproti Madžarom ne vemo nič določnega, verjetno je, da so klonili pred nomadskimi krdeli prav tako kot nekoč pred Obri. O kakih ovirah, ki bi jih stavili Slovenci Madžarom, ne slišimo kar nič, mogoče so jih tu pa tam celo podpirali. Ob istih potih, kjer nekdaj Obri, navaljujejo sedaj Madžari proti Italiji in Nemčiji. Proti jugozapadu jim je kazala vpadno smer stara, takrat nedvomno še uporabna rimska cesta, vodeča preko Ptuja, Celja in I.jubljane v Italijo. V njenem območju leži pri Gorici vas Vogrsko, ki s svojim imenom še danes spominja na »Ogre«, ki so od konca 9. stoletja pa do srede 10. stoletja tod mimo vdirali v Italijo. Tudi velika, nekdaj rimska cesta skozi ravno Furlanijo se 'po ogrskih četah, prodirajočih ob njej v Italijo, imenuje že v 10. stoletju in potem še dolgo za tem »ogrska cesta«, ozi-i orna, radi ogrskih pustošenj, »ogrska pustinj«.
Naselitev Madžarov je postala usodna za nadaljnji zgodovinski razvoj narodov in držav v srednjem Podonavju. Mimo frankov-skih krajin na vzhodu postane, v kolikor je niso strli že notranji boji, njihova žrtev tudi Velikomoravska država. Madžari so s svojim prihodom uničili teritorialno zvezo med južnimi in severnimi Slovani in preprečili za bodočnost tudi politično, ki je od 7. do 9. stoletja dvakrat obstajala, enkrat za kralja Sama .drugič za kneza Koclja. Madžari so zaustavili tudi nemški dotok v Panonijo in Obdonavje, ki je bil tako močan, da bi, ako bi se bil nadaljeval v začetem tempu, germaniziral velike dele panonske zemlje. Namesto nemškega klina, ki je grozil od panonske strani stisniti alpske Slovence in jih kot suho vejo odrezati od ostalega slovanskega debla, se je vrinila madžarska zagozda, ki je zdrobila velik del ne le slovenske, marveč v 9. stoletju tudi že močno nemške Panonije., Za večji del panonskih Slovencev pome-njajo Madžari narodnostno smrt, za alpske Slovence je pa njihov pojav ustvaril položaj, ki ga, gledanega s nacionalnega vidika, zaenkrat niti ne moremo označiti kot neugodnega, a več kot pol stoletja so Ma-
fyw&d časopisu
džari zadržali silo germanizatoričnega pritiska v Vzhodne Alpe in strli nemški kolonizacijski tok, ki se je zaril že globoko v srednje Podonavje.
" NAČRTNA GERMANIZACIJA naše zemlje v 10., 11. in 12. stoletju
I.
Obdobja slovenske zgodovine, ki si jih bomo ogledali v naslednjih člankih, nam bodo pokazala, kako načrtno je nemški sosed prodiral v našo zemljo in naseljeval svoje ljudi v osrčje Slovenije. Slovenska zemlja je čudovito lepa. Pestrost njenih tal so občudovali že davno pred nami. Slovensko ozemlje je na izredno važnem prostoru: to so vrata od vzhoda na zapad in od sev e-r a n a j u g. Zato je mikalo vse velike narode že nekdaj to ozemlje.
Do danes se ni posrečilo nikomur streti ta mali narodič; do danes še ni mogel nihče povsem zavzeti našega sveta. Kako so ga pa že nekdaj hoteli, nam bo jasno iz načrtne germanizacije 10., 11. in 12. stoletja, ki jo bomo spoznali iz zgodovinskih znastvenih podatkov slovenskega zgodovmarja dr. Milka Kosa.
Dr. Kos opozarja, kako je prenehanje madžarskih navalov in konec madžarskega gospodstva ob panonsko-italski in panon-sko-havarski vdorni poti na široko odprlo vVata nemškemu koionizatoričnemu (na-seljevalnemu), političnemu, cerkvenemu in kulturnemu vplivu na Slovence in slovensko ozemlje. Skupnost vseh teh vplivov, z eno besedo:	germanizacija Slovencev in
slovenske zemlje, ki ima svoje začetke že v drugi polovici 8. stoletja in se je v skromnejši meri obdržala na koroških in zgornještajerskih tleh tudi za časa madžarskih vpadov, se po bitki pri Augsburgu z vso silo pojavi v teh predelih, a se razširi tudi na ozemlje, ki je izpod madžarskega gospodstva prešlo pod nemško.
Doba dveh stoletij, od srede 10. stoletja do srede 12. stoletja, ima v zgodovini Slovencev posebno obeležje. V kolonizatorič-nem oziru jo označuje nemški val, kot ga v takem obsegu in s takimi posledicami ne pozna nobeno kasnejše obdobje naše preteklosti. Obenem z nemškimi prišleki in nemškim političnim gospodstvom so na
Zakaj mladi prašiči poginjajo
(Nadaljevanje.)
Opisali smo že en del vzrokov, zakaj pri nas toliko prašičev poginja. Danes s tem nadaljujemo. Gotovo je marsikatera gospodinja, ko so zaklali svinjo, našla v črevesju debele in tanjše okrogle črve, ki včasih izpolnjujejo cel notranji črevesni prostor. Črvi so različne velikosti, samice so vedno večje, do 15 cm dolge, bele barve in znesejo ogromno količino jajčec, včasih , tudi do 1,600.000. — Z blatom pridejo jajca v svinjak, kjer se raznesejo v vse luknje in špranje. Nešteto črvov se razvije iz teh jajc. Da bi se mogli razviti, morajo prepotovati krvotok ali limfni tok prašiča. — Mnogo jih prepotuje telo prašička po dva in večkrat. Da vse to, če tako veliko število zajedalcev prepotuje telo mladih prašičev, ne ostane brez posledic za zdravje prašičev, je jasno. Oni lahko povzročajo majhne ranice in krvavenje v vseh organih, s tem pa tudi zastoj v rasti. Tudi mlade v materinem telesu lahko poškodujejo.
Prašički oslabijo, niso več tako odporni proti boleznim, zaostajajo v rasti, dostikrat pa sploh ne rastejo naprej. Dosti mladih prašičkov poginja, ko pridejo na svet. V sicer popolnoma zdravem dvorišču vidimo., da imajo svinje namesto 10 samo 5 ali 6 mladih pujskov, pa še ti poginjajo drug za drugim ali pa zaostajajo. — Take razmere sem našel na Ža-manju, v Krvavi vesi, na Djekšah, v Hudem kraju in drugod.
Gospodinja je ppvsod v strahu za mlade pujske, pa jih še posebno dobro neguje in hrani, prinaša jim, kar more najboljše, da jih cepiti, če pride čas za to, toda ne pušča jih na zrak, niti razkužuje in očisti ptovnjak, v katerem se nahajajo pujski ves dan in vso noč, niti jih ne pere. Ali vsa njena skrb nič ne zaleže, pujski poginjajo kar naprej.
KAKO JE TREBA POSTOPATI, DA PUJSKI NE BODO TAKO POGINJALI?
Važno je, že mlade svinje posebno pa noseče pustiti čimveč na pašo. Svinjak je treba temeljito očistiti vsake nesnage, oprati z vročim lugom vsako tudi naj-
manjšo luknjico v podu in na deskah do višine najmanj 1 m, potem še enkrat vse z, 3% raztopino karbola in nazadnje vse prebeliti s svežim apnom. — Če dopuščajo razmere, je dobro, če se pusti svinje po dnevi in ponoči na prostem.
Če je enkrat posebno lep dan, je treba svinjo in pujske temeljito oprati s toplo vodo in milom in šele potem pustiti v čisti svinjak. Ob slabem vremenu jih je treba takoj posušiti. Tako uničimo jajca in mlade zgoraj opisane zajedalce. Potem se lahko razvijejo zdravi prašiči. — Čim več se svinje puščajo na prosto, tembolj postanejo odporne proti boleznim, napredujejo in rastejo ter imajo končno zdrave in številne mlade pujske. Poleti se daje svinjam pretežno zelena krma, posebno dobra je mlada rdeča detelja, katero lahko dobijo na paši.
Ajda in bukev kot kima
Posebno v Podjuni pridelujejo mnogo ajde, pa tudi bukve tam lahko najdemo. Vendar pa so gospodinjam bolezni, katere najdemo pri živini kot posledice hranjenja z ajdo in žirom, neznane.
Zanimivo je, da naletimo na te bolezni samo pri živini bele dlake in kože. Toda tudi tukaj ne vedno, samo če se to belo živino pusti le nekoliko ur na soncu.
Kmet je poslal popolnoma zdravo živino (svinje, goveda in drugo), katero so dovolj časa hranili z ajdo in žirom, na popolnoma zdravo pašo, jo tam pustil po nekoliko ur na soncu, zdravem zraku in paši, a živina se vrne domov bolna. Bolna pa je samo bela živina.
Vzrok tej bolezni je ajda ali pa žir. Bolezen lahko nastopa še tri tedne po krmljenju. Bolezen preneha, če se preneha s krmljenjem z ajdo in če se živino za ta čas ne pušča na sonce. Če se živino barva s temno barvo (hipermanganom), se bolezen ne pojavi. Če se hoče belo živino hraniti z ajdo ali žirom in jo pustiti na sonce, potem je priporočljivo jo barvati s temno barvo.
slovenskih tleh začeli uvajati nov politični, pravni, gospodarski in socialni red, ki je v ogromni meri vplival na Slovence, njihovo bistvo in življenje. Nov red se uvaja in prodira med Slovence počasi, tako da moremo razdobje do srede 12. stoletja označiti kot prehoden čas še neustaljenih razmer skoraj na vseh področjih. Priseljevanje Nemcev in mešanje Slovencev z- Nemci ustvarja še povsem neenotne pravne, gospodarske in socialne razmere. Krajine, ki nastajajo na naših, tleh v pomadžarski dobi iz uradnih okrožij krajišnikov, se počasi pretvarjajo v dinastične oblasti pod vodstvom nekaterih zelo številnih plemških rodbin, ki jih je nemški val zanesel na slovenska tla.’	(Dalje prihodnjič.)
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA V LIENZU
Zaradi nedovoljenega prekoračenja meje je bilo pred vojaškim sodiščem v Lienzu v zadnjem času obsojenih mnogo oseb na zaporno kazen, in sicer so prejeli:
Schätzer Karl in Plilda po 17 dni, Giese Klaus in Irma, kakor tudi Janson Veronika po 16 dni in Morandini Ludvik 9 dni.
SeeJaus Franc in Morandini Ludvik sta razen tega zakrivila tudi tihotapljenje, zaradi česar se je njima kazen zvišala na 28 dni zapora.
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA V CELOVCU
Pred vojaškim sodiščem v Celovcu je bil obsojen 34-letni Malle Johan na dve leti zapora, ker je izvršil vlom in obstrelil kmeta, ki ga je zasledoval.
Bitzan Johan, 47 let star, je prejel 3 mesece zapora, ker je brez dovoljenja posedoval orožje.
25-lctni Rus Slivka Petorij, ki je tekor treh dni izvršil dva vloma, je bil obsoje na leto dni zapora.
Iladio Celovec.
Nedelja, 29. junija:
7.30: Jutranja glasba.
18.15: Polurna oddaja.
20.15: Iz slovenske kulturne zakladnic Ponedeljek, 33, junija:
7.15: „Prav vesel v šolo grsm". 2. n.- . Ijevanje pouka slovenščine.
20.15: Poročila.
Torek, 1. julija
7.15: „Volitve koroških vojvod“, zged vinsko predavanje.
20.15: Poročila. ,
Sreda, 2. julija:
7.15: Glasba s plošč.
20.15: Poročila.
Četrtek, 3. julija:
7.15: „Prav vesel v šolo grem". 3. -daljevanje pouka slovenščine. 18.45: Polurna oddaja.
20.15: Poročila.
Petek, k. julija:
7.15: „Koroška v slovenski književne sti", predavanje iz literarne zg dovine.
20.15: Poročila.
Sobota, 5. julija:
7.15: Pregled svetovnega tiska.
20.15: Poročila.
Morebitne spremembe bomo objavili pra vočasno v radiu.
			
MAO OGLAS»
Mlad mizarski pomočnik dobi takoj delo; hrana in stanovanje v hiši. Mizarstvo z malo kmetijo se nahaja na deželi. Ponudbe poslati na upravo „Koroške kronike", Celovec, Funderstraße 1.	309
SLIKE
vseh vrst, povečave in pomanjšanja, umetniške slike, nagrobne slike (po kakršnikoli fotografiji)
VAM NAPRAVI
umetniški atelje CARL HEDANEK CELOVEC, Paulitschgasse 13, tel. 20-90.
Zahtevajte cenike!	392
KUHARICA
in šivilja, stara 35 let, želi v svrho ženitve znanja z drž. uradnikom ali upokojencem s stanovanjem. — Ponudbo s sliko na upravo lista pod „Mirni dom".	318
POIZVEDBA
Komur je znano, kje se nahaja HRIBAR [ VALENTIN, star okoli 38 let, mizar (iz- [ delovalec čolnov), ki je bil pred pri- j bližno 20. leti na materinem rojstnem j domu v Zgornjem Tuhinju št. 1, okraj Kamnik, Slovenija, naj mi sporoči, ali se sam oglasi pri meni. Stroške povrnem. Dacar Jernej, D. P. Camp, Spittal a. Drau, Bar. 57.
UREDNIŠTVO „KOROŠKE KRONIKE“ Celovec, Völkermarkterring 25.
GOSPODARSKI NASVETI
Ime in priimek e « • i • i ■ t > točen naslov
Prosim za odgovor na priloženo vprašanje. Za odgovor prilagam poštno znamko za 18 grošev.
W
Čevljarski pomočnik
Slovenec, star 28. let, išče spremljevalko za obisk planin v času od 14. do ; 27. julija. — Ponudbe poslati na upravo I lista pod „Lepi dnevi".	319 l
FINANČNA ZBORNICA KRŠKE ŠKOFIJE
CERKVENI PRISPEVKI
Vse katoličane, ki so dolžni plačati cerkveni davek, pa tega za drugo četrtletje letošnjega leta (zaključeno 1. VII. 1947) še niso storili, pozivamo, da to store v opo-minjevalnem roku treh tednov (od 1. VII. dalje) pri pristojnem župnem cerkvenem svetu. — Prispevke, ki do 21. julija t. 1. ne bodo vplačani, bodo pobirali župni cerkveni sveti in obenem zaračunali pobiralno izterjevalno pristojbino 30 grošev.
Prihodnji teden izide v založbi „Koroške kronike“ v okviru mladinske knjižnice prva mladinska knjiga s pripovedkama:
® fkratiehtvu Cutß '
Fr. Bazilija — in
j
(Qfno&ec (pe&Hotiec
M. Kunčiča
z 12 ilustracijami. Knjiga stane 3.— šilinge.
Naročite jo pri upravi „Koroške kronike“, Celovec, Funderstrasse 1.
Za, dostavo po pošti priložite poleg denarja še znamko za 25 grošev.
»Koroška kronik-:" f-h-'-» ’-r'-’r re‘»k — Ust izdaja Britanska obveščevalna služba. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völker markter Ring 25/1. Telefon 3651/02. — Upravt
in oglasni oddelek v Celovcu, Funderstraße 1. Telefon 3651/38.	'