GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LETO XVII LJUBLJANA, JANUAR 1976 ŠT. 1 KAJ JE SAMOZAŠČITA DRUŽBENO SAMOZAŠČITO, O KATERI DANES TAKO POGOSTO GOVORIMO IN JO RAZVIJAMO, UTRJUJEMO ŽE VRSTO LET, NJENE KORENINE PA SEGAJO V ČAS NAŠE REVOLUCIJE. ZVEZNA SKUPŠČINA JE LETA 1975 SPREJELA RESOLUCIJO O TEMELJIH ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V SISTEMU SAMOUPRAVLJANJA. PRAV TAKO JE V USTAVI SFRJ IN USTAVAH SOCIALISTIČNIH REPUBLIK TER AVTONOMNIH POKRAJIN DOLOČILO O TEMELJIH IN VSEBINI DRUŽBENE SAMOZAŠČITE TER PRAVICA IN ODGOVORNOST VSEH DEJAVNIKOV NAŠE DRUŽBE ZA NJENO URESNIČEVANJE. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA JE OPREDELJENA TUDI V STATUTIH OBČIN, V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH TER ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA. IZ VSEGA TEGA JE RAZVIDNO, DA SEDANJE KREPITVE IN AKCIJE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENE SAMOZAŠČITE NI POSPEŠIL KAK IZJEMEN DOGODEK OZIROMA POSEBNO STANJE OGROŽENOSTI, AMPAK POTREBA, DA NA TEJ STOPNJI DRUŽBENEGA RAZVOJA ŠE BOLJ OKREPIMO SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE ODNOSE TER S TEM ZAGOTOVIMO ODLOČNEJŠE DELOVANJE VSEH SUBJEKTOV DRUŽBE PRI URESNIČEVANJU VARNOSTI IN ZAŠČITE NAŠE DRUŽBE NA NAČELIH DRUŽBENE SAMOZAŠČITE. RES PA OBSTAJA TUDI POTREBA PO KREPITVI IN UTRJEVANJU VARNOSTI NAŠE DRUŽBENO POLITIČNE SKUPNOSTI, SAJ VEMO, DA JE NAŠA DRŽAVA TUDI DANES IZPOSTAVLJENA POLITIČNIM, GOSPODARSKIM TER DRUGIM PRITISKOM IN IMAMO NENEHNO OPRAVKA Z RAZNIMI OBLIKAMI DELOVANJA ZUNANJEGA IN NOTRANJEGA SOVRAŽNIKA TER RAZLIČNIMI ODPORI PROTI RAZVOJU NAŠE SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE. Nosilec razvoja in delovanja družbene samozaščite je naš delovni človek in občan V naših ustavah in statutih so kot temelj vrednote in predmet ter vsebina družbene samozaščite poudarjeni predvsem: sti in sicer z izpopolnjevanjem fizične in tehnične varnosti, kontrole, nadzora ter inšpekcij, z zaščito javnega reda in miru, z izpopolnjevanjem prometne in požarne varnosti, zaščite človekovega okolja s preprečevanjem sabotaž pri proizvodnji, nepravilnih odnosov do lažnih in vznemirljivih vesti, dezinformacij, poslovanja s strankami, zaščititi je treba tudi poslovno tajnost in biti buden pri sprejemanju nove delovne sile. Vse to moremo imenovati delovanje notranjega sovražnika, ki pa je lahko v tesni poveza,vi z zunanjim sovražnikom. Družbena zaščita je torej organiziran dejavnik razvijanja socialistične samoupravne zavesti ter moralnih vrednot, ki spremlja naš samoupravni socialistični razvoj v boju s sovražnimi ter drugimi protisocialističnimi, pro-tisamoupravnimi, nesocialnimi in nemoralnimi pojavi in hotenji v naši družbi ali izven nje. Organizacija družbene samozaščite v podjetju Družbena samozaščita se mora organizirati tudi v delovnih organizacijah in o tem smo v letu 1975 tudi razpravljali na zborih delavca v našem podjetju ter podpisali družbeni dogovor o organizaciji družbene zaščite na območju občine Ljubljana-šiška. Ker je bil ta dogovor v septembru 1975 podpisan in sprejet na skupščini občine, je postal ob- (Nadaljevanje na 5. str.) — z ustavo določeni socialistični družbeni red, — samoupravna, zakonska ter socialna varnost, — samoupravne pravice delovnih ljudi, — svoboda delovnega človeka in občana, — družbeno premoženje, — osebna in premoženjska varnost občanov itd. To so torej vse tiste vrednote, na katerih temelji družbeno politični in ekonomski razvoj naše družbe. Onemogočati moramo vsakršno dejavnost, ki ogroža neodvisnost, ozemeljsko celoto, obrambno sposobnost, spodkopavanje oblasti delovnih ljudi in samoupravne odnose, delovanje proti enakopravnosti, bratstvu in enotnosti naših narodov. Poglavitna naloga družbene samozaščite je tudi organiziran odpor proti politično propagandnim psihološkim pritiskom, razbija-v n ju obveščevalne in subverzivne dejavnosti ter vseh drugih oblik protisocialističnega in protisamo-upravnega delovanja. V okviru družbene samozaščite se delovni ljudje in občani organizirano bojujejo proti vsem oblikam kršenja zakonov in samoupravnih predpisov, proti liberalnim odnosom do negativnih družbenih pojavov, birokratski samovolji, privilegijem in monopolom posameznikov ali skupin pri odločanju in vsem drugim pojavom, ki kršijo samoupravne pravice in samoupravne odnose. Zaščita družbenega premoženja je ena od pomembnih nalog v okviru družbene samozaščite, saj je potrebno nenehno dopolnjevati etnične norme ravnanja in odgovornosti, disciplino pri razpolaganju z družbenimi sredstvi, učinkovito preprečevati vse pojave njihovega prilaščanja, zlorabe ter razsipništva. To pomeni tudi nenehen boj proti vsem oblikam gospodarskega kriminala kot so kraje, poneverbe, podkupovanja, korupcija, skupinsko — lastniško ravnanje in monopoli, malomarno poslovanje, nelojalna konkurenca, dvostranske pogodbe itd. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi premoženjski varno- Novi predsednik sindikata Pred dvema mesecema je konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj za novega predsednika izvolila tovariša Ivana Sabo-la iz TOZD — polfinalisti. Rasel je s kolektivom od takrat, ko se je vpisal na našo industrijsko šolo in se izučil za modelnega mizarja pa do danes, ko končuje pedagoško akademijo. Ta čas je minilo že več kot dvajset let. Ves čas je aktiven družbenopolitični delavec pa tudi na delovnem mestu je zelo prizadeven in dosleden. V utemeljitvi predloga kadrovske komisije je poudarjeno: »Tovariš Sabol je dolgoletni član našega kolektiva, aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in je član zveze komunistov. Ima vse moralnopolitične in druge kvalitete, ki so potrebne, da ga lahko predlagamo in izvolimo za predsednika sindikata.« Ob tem, ko je sprejel to odgovorno funkcijo smo ga zaprosili za razgovor. Z razgovorom smo nameravali predstaviti delavcem naše delovne organizacije novega predsednika sindikata, vendar je izzvenel zelo delovno, saj iz pogovora izhajajo predvsem nove naloge. Kaj pomeni sindikat danes? Ko govoriva o sindikatu kot najširši družbenopolitični organizaciji delavskega razreda pomeni, da na organiziran in čim bol j neposreden način uresničujemo družbeno samoupravljanje, da uresničujemo interese delavcev, njihove samoupravne pravice na vseh področjih dela in življenja. Tak položaj delavca pa nam določa ustava. Varovati moramo interese delavcev in moramo biti povsod prisotni s svojim aktivnim delom. Organiziranost družbenopolitičnih organizacij je orodje vsebinskega dela. Ali je v naši delovni organizaciji in v TOZD le-ta ustrezna? Kljub določenim pomanjkljivostim menim, da smo dokaj dobro organizirani! Povezanosti v našem delovanju sicer še nismo dosegli v taki meri, kot si želimo, zato moramo v letu 1976 takoj pristopiti k oblikovanju ustrezne organiziranosti. Zakaj? Osnovne organizacije sindikata v TOZD, ki imajo 700 ali več za-noslenih, ne omogočajo aktivnega sodelovanja člajnstva, kar je obenem kamen spotike ... Druga faza organiziranosti TOZD pri nas nam narekuje tako organiziranost in oblike dela, ki nam bodo naravnost vsiljive, a to pomeni, da bomo dobili take osnovne organizacije sindikata, ki bodo omogočale skupno odločanje delavcev, lažje sestajanje itn. V TOZD z več kot 300 zaposlenimi pa bomo organizirali sindikalne podružnice in sindikalne skupine bodo dobile svoje mesto, ki jim pripada. (Nadaljevanje na 3. str.) Za nami je še eno poslovno leto. Ob koncu vsakega leta se običajno sprašujemo, kakšne uspehe smo dosegli, ali bi lahko naredili še več, kje smo naredili napake. Zato pospešeno pripravljamo poročila, da bomo lahko že februarja ocenjevali naše poslovanje. Leto 1975 je bilo uspešno, dosegli smo pomembne uspehe in si nabrali novih izkušenj. Za nas pa je seveda najbolj pomembno, da smo polno zasedeni z delom. Posel imamo zagotovljen za vse leto in še naprej, pa še prihajajo nova naročila, vedno večja in večja. Delavci z vseh področij bomo morali krepko pljuniti v roke, da bomo pravočasno in kvalitetno ugodili kupcem. Pomembno je, da smo ob koncu leta pravočasno sprejeli gospodarski načrt le-ta je eden najbolj realnih doslej, saj poleg tega, da temelji na že sklenjenih naročilih, vsebuje tudi stabilizacijska merila, kot so: varčevanje, večanje produktivnosti z boljšo tehnologijo, novatorstvom in poostreno delovno disciplino. Z usklajenim gospodarskim načrtom smo v odnose med temeljne organizacije vnesli novo kvaliteto. Dolžnost slehernega, posebno vodilnih na vseh ravneh je, da dogovore dosledno uresničujemo. Prepričan sem, da želimo dogovorjene naloge vsi pravočasno izvršiti, čeprav svoje napake težko priznavamo in le preradi kažemo na napake drugih. Konec leta smo bili priča pospešenim pripravam in razpravam o novih osnovah za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Danes, ko je ta že sprejet in praktično v veljavi, lahko že ocenimo, kako so potekale razprave in kakšen je bil odziv na predlog sporazuma. V novo leto smo dejansko stopili s sporazumom, ki naj bi že v začetku razrešil skoraj vse dosedanje težave. Pa vendar se ob prehodu nagrajevanja iz starih osnov na nove odpirajo vedno nova vprašanja. Gotovo je, da vsi ne bomo zadovoljni, kajti področje nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov je posebej občutljivo tudi zato, ker živimo v obdobju dinamičnega razvoja naše družbe. Novi samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov je zelo poenostavil izračun osebnih dohodkov, poleg tega pa so postavljene tudi bistveno višje osnove. Posamezne poklicne skupine so usklajene s samoupravnim sporazumom panoge, kar nam je omogočilo, da smo pretrgali nekajletno obdobje uravnilovke ter stalen pritisk po- Optimistično v leto 1976 sameznikov ali skupin k višanju osebnih dohodkov, pod pretvezo, da se moramo prilagoditi tistim, ki delijo višje osebne dohodke (seveda neodvisno od poslovnih rezultatov). Ne bi bilo odveč spregovoriti še nekaj o nadurnem delu. Že nekaj let je v Litostroju nadurno delo metoda — na mnogih področjih — s pomočjo katere so si posamezniki ali skupine pridobivali višje osebne dohodke. Danes znaša vsota vseh nadur kar 12 % na maso vseh delovnih ur. V panogi pa je vsota vseh nadur poprečno 3 % z ozirom na maso delovnih ur. Zato je potrebno pozdraviti zahtevo generalnega direktorja Marka Kržišnika, ko je na seji razširjenega kolegija zahteval od vseh vodilnih in vodstvenih, da strogo kontrolirajo opravljanje nadurnega dela. Delavci v neposredni proizvodnji lahko mesečno opravijo 32 nadur. Večje število nadur je možno opraviti le v primeru, ako pristojni samoupravni organ to odobri za vsako delo posebej. Nadurno delo na neproduktivnih delovnih mestih je potrebno takoj prekiniti, za izjemne primere (varnostna služba, delavska restavracija, dežurstva itd.) pa mora dati soglasje pristojni samoupravni organ. Za vodstvene in vodilne delavce je treba v celoti upoštevati določilo »Sindikalne liste 1976«, ki glasi: »Individualni poslovodni organ in drugi vodilni ter vodstveni delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ne bodo prejeli plačila za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), ker je plačilo za to delo že zajeto v osebnem dohodku ovrednotenega delovnega mesta, na katerem dela tak delavec. Izjemoma je možno plačilo za tako delo le v primeru, ko pristojni samoupravni organ tako sklene za vsako delo posebej.« Po dogovoru bomo v letošnjem letu v podjetju mesečno delali do 25.000 nadur in to 20.000 nadur v neposredni proizvodnji in 5.000 nadur na neproduktivnih delovnih mestih. Ker je novi samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov veljaven že s 1. januarjem 1976, moramo začeti s takojšnjim uresničevanjem dogovora o nadurnem delu. »Povsod je potrebno poostriti izvrševanje delovnih nalog in delovno disciplino, saj ne moremo vnaprej dopuščati več takšnih odstopanj kot doslej,« je še poudaril generalni direktor na seji razširjenega kolegija. Ivan Elikan Komunisti v TOZD FI Sekretariat največje 00 ZK v Litostroju je za konferenco pripravil obširno in dovolj konkretno poročilo; zaradi tega so se konference, ki je bila 18. decembra v jedilnici TOZD FI, udeležili skoraj vsi člani te osnovne organizacije. Dosedanji sekretar Adolf Straka je v svojem uvodnem govoru orisal dosežke in delovanje organizacije v dvoletnem mandatnem obdobju. Po uvodnem poročilu pa se je razvila široka, vsebinska ter konkretna razprava, v kateri so sodelovali: Miha Premk, Vincenc Jakopič, Ivan Bokal, Viktor Nolimal, Franc Poteko, Brane Trontelj, Ivan Pogačar, Ivan Nemanič, Pavel Hajdinjak in Leopold Nadlišek. Razpravljali so o razvoju samoupravnih odnosov, o uveljavljanju delegatskega sistema, o delu sindikata in ZSMS. Poseben poudarek pa so razpravljale! dali izvrševanju proizvodnih nalog, notranjim odnosom v TOZD ter med temeljnimi organizacijami in sektorji. Povzemamo nekaj pomembnih stališč in ugotovitev iz poročila o delu. Osnovna organizacija ZK FI trenutno vključuje 84 članov ZK, ki so po tej konferenci organizirani v tri oddelčne organizacije, v kratkem pa bodo oblikovali še aktiv mladih komunistov, ki bo vključeval kar 39 članov ZK, starih manj kot 27 let. V dveh letih so v organizacijo sprejeli 14 novih članov. V dveh letih je imela OO ZK 15 sej, 11 članski sekretariat pa se je sestajal pogosteje — vsaj enkrat mesečno. Kar na dvanajstih sejah so obravnavali proizvodno problematiko, mnogo pozornosti so namenili razvoju samoupravljanja v TOZD in OZD, dalje so pregledali in ocenili sklepe in stališča OK ZKS in drugih organov ZK. Na dveh sejah so govorili izključno o delovanju članov ZK v drugih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, delegacijah; v zadnjem času pa so razpravljali tudi o samoupravni delavski kontroli. Iz obsežnega poročila je razvidno, da so bili člani organizacije ZK TOZD FI zelo aktivni, čeprav je opaziti, da je glavno breme padlo na sekretariat in na dobro polovico članov, ki so praktično nosilci družbenega napredka v temeljni organizaciji. Samoupravljanje. Takoj po oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela v Litostroju je bila posebna naloga članov ZK, da zagotovijo uspešno delo zborov delavcev in samoupravnih organov (DS, poslovnega odbora, komisij). Nove oblike organiziranosti so pred delavce postavile tudi nove naloge in drugačne metode delovanja. »V novih okoliščinah smo poiskali lastne poti, na osnovi katerih smo razširili krog aktivnih oblikovalcev novih odnosov,« je posebno poudarjeno v poročilu. Člani ZK so nosilci precejšnjega dela nalog, s tem, pa so si utrdili zaupanje med delavci. K uspešnemu razvoju samoupravnih odnosov — predvsem s svojimi nasveti — pa so prispevali vodilni in vodstveni delavci. Letošnje leto bo zahtevalo od komunistov TOZD FI še več aktivnosti, saj se pripravljajo na ustanovitev novih TOZD iz sedaj precej preobsežne temeljne organizacije. Sodijo, da so člani ZK in drugi družbenopolitični delavci zreli, da prevzamejo nove naloge in približajo samoupravo slehernemu delavcu. »Čeprav smo se takoj po ustanovitvi in uveljavljanju TOZD srečali z vrsto težav, moramo poudariti, da smo ob dejanski udeležbi vseh naprednih socialističnih sil, le-te premagali. Odnose med TOZD, ki dejansko niso bili razčiščeni je nova samoupravna praksa precej izboljšala. Skoraj vsi v delovni organizaciji smo prišli do spoznanja, da le v enotnosti in sodelovanju ustvarjamo več in bolje. Delegatska razmerja. Čeprav z nekaterimi začetnimi napakami, so delegacije tako za zbor združenega dela kot za samoupravne interesne skupnosti zaživele. Vanje so vključili najustvarjalnejše delavce. Delegati pri svojem delu opažajo vrsto pomanjkljivosti, kot so: slabo obveščanje delavcev o vsebini zasedanj skupščin, slabo sodelovanje s samoupravnimi organi in z zbori delavcev. V nadalje pričakujemo več pomoči od strokovnih služb, želijo pa tudi več koordiniranega dela na ravni delovne organizacije. Samoupravna delavska kontrola. V poročilu je posebej poudarjeno, da so bila navodila za delovanje tega samoupravnega organa precej splošna, zato samoupravna delavska kontrola v TOZD FI ni docela zaživela. V zadnjem obdobju je delo le zaživelo, saj je le-ta že razrešila nekaj primerov, ki izhajajo predvsem iz kršenja samoupravnih pravic. Za nadaljnje uspešnejše delovanje pa je treba ta organ usposobiti in ga po potrebi kadrovsko okrepiti. Gospodarjenje. Stabilizacija je bila ena pomembnejših področij delovanja 00 ZK FI. Komunisti so imeli pomemben delež pri izdelavi stabilizacijskih načrtov spomladi in jeseni (1975). Težili so za tem, da postane stabilizacija trajen proces, ki mora zajeti celotno delovno organizacijo, kar jim je seveda uspelo. Delovanje članov ZK v OO sindikata in v OO ZSMS. Od oblikovanja TOZD do danes, ko sindikat deluje v novi obliki je bilo stor jeno pomembno delo. Nismo samo organizirali sindikalno organizacijo, temveč smo jo vsebinsko okrepili. Sindikat je postal nosilec vrste akcij, bodisi na področju nadaljnjega razvoja samoupravljanja, izvrševanju proizvodnih nalog ali pri izpeljavi vrste solidarnih akcij. Delo članov ZK v sindikatu je primerno, saj je precej članov ZK nosilec družbenopolitičnega dela v sindikatu. Precejšnja vrzel pa je bila na področju usposabljanja, čeprav so to v zadnjem času že odstranili, saj so se nekateri člani 00 sindikata FI udeležili različnih izobraževalnih seminarjev. »Prav zaradi skromnega znanja smo v zadnjem času bili priča nekaterim nasprotjem, ki so se izražala pri sprejemanju pomembnih sklepov na zborih delavcev«, toda, kot je razvidno iz poročila, je potrebno določene težave pri delovanju sindikalnega članstva pripisati tudi vodstvenemu kadru. Nekateri vodstveni delavci bi se morali nasploh bolj angažirati pri delu sindikata, ZK in ZSM. Pričaku jemo, da bodo tudi vnaprej sindikalni delavci z aktivno vlogo prispevali pomemben delež pri razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Organiziranost in učinkovitost zveze socialistične mladine se je v zadnjem obdobju zelo povečala. Mnogo mladih delavcev je vključenih v samoupravne organe, v delegacije in drugem. Opaziti pa je, da so še oddelki in delovna mesta, kjer mlade aktiviste njihovi sodelavci omejujejo v njihovem družbenopolitičnem udejstvovanju. Idejnopolitično delo. Osnovna naloga članov ZK v TOZD FI je bila, stalno idejnopolitično delovanje. Vsepovsod, kjer delujejo (samoupravni organi, sindikat, ZSM itd.), so stremeli za tem, da se ne spuščajo v prakticistične razprave, pač pa so dajali temeljno usmeritev določenim družbenopolitičnim akcijam. Kadrovska politika. »Vrsto let smo imeli velike težave pri kadrovanju na razna odgovorna delovna mesta, kakor tudi pri kadrovanju na pomembne družbene funkcije. Končno smo v nekaj letih vrste ZK okrepili z novimi in sposobnimi člani, saj imamo danes že v sleherni delovni sredini člane ZK«. Poudarili so, da vrsta delavcev na odgovornih delovnih mestih ni družbenopolitično aktivna, nekateri pa tudi niso člani ZK. Vemo pa, da v tem družbenem trenutku na odgovornih delovnih mestih ne potrebujemo samo strokovnjakov, pač pa tudi zavzete družbenopolitične delavce, ki so predani borci za razvoj samoupravnega socializma.« To vprašanje je kompleksno in zahteva temeljitejše spremembe na celotnem področju kadrovanja«, je podčrtano v poročilu 00 ZK finalisti. Informiranje. Obveščanje še ni popolnoma zaživelo, čeprav si štejejo kot napredek občasni izid posebne izdaje časopisa »Litostroj«, hkrati pa podpiramo tovrsten način obveščanja še naprej. Sicer pa zaradi obsežnosti temeljne organizacije neposredno obveščanje šepa. Zato pričakujemo, da bodo s prehodom na nove TOZD obveščanje približali slehernemu delavcu. Člani OOZK finalisti so ob koncu seje sprejeli še sklepe in izvolili novo vodstvo. Za sekretarja so soglasno potrdili Miho Premka, za namestnika sekretarja in oddelčnega sekretarja Marjana Trobca, za oddelčnega sekretarja Braneta Trontlja in Ivana Križmana, za sekretarja aktiva mladih komunistov Vincenca Jakopiča ter za člane sekretariata Vasilija Pavloviča, Franca Trtnika, Jurija Vulkana, Alojza Nemaniča, Jožeta Avblja in Srečka Pirca. Za člana Sveta ZK Litostroj pa so izvolili Ivana Bokala. S konference OO ZK FI KONFERENCE ZK Mesec december je bil obeležen z izredno aktivnostjo osnovnih organizacij ZK in njihovih organov. Aktivnost je bila usmerjena v priprave in izvedbo letnih volilnih konferenc OO ZK. Taka aktivnost pa je sovpadala tudi s pripravami na 5. sejo Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, ki je bila v začetku januarja v Ljubljani. Na vseh konferencah so obravnavali poročila o delu OO ZK ter Sveta ZK Litostroj; nadaljnje delo so OO ZK sprejele sklepe, nekatere so izdelale že akcijske programe dela, druge pa so zadolžile sekretariate, da le-te izdelajo. Posebna novost letošnjih konferenc je v tem, da so tam, kjer nameravajo ustanoviti nove TOZD, ustanovili oddelčne organizacije v obdelavi, v individualni proizvodnji in maloserijski proizvodnji. Isto so storili v delovni skupnosti SSP, saj so prav tako oblikovali tri oddelčne organizacije in sicer: v nabavnem sektorju, v prodajnem in FPR ter v KSS, ki vključuje tudi direkcijo. Poleg tega so v TOZD 1RRP ustanovili novo osnovno organizacijo ZK. Ker bo po enakem principu organiziran tudi sindikat in ZSM, so dane vse osnove za družbenopolitično pripravo organiziranja novih TOZD, kakor smo to predvideli na osnovi predloga in razprav. Na osnovi volitev na konferencah OOZK lahko ugotovimo, da so posamezne osnovne in oddelčne organizacije izvolile za sekretarje naslednje: OOZK — Pl OOZK — FI odd. org. FI — obdelava odd. org. — maloserijska proizv. odd. org. — individualna proizv. OOZK — IVET OOZK — SE OOZK — IRRP OOZK — SSP odd. org. NS odd. org. PS + FPR odd. org. KSS + Dir. OOZK — ZSE OOZK — ICL Kostevc Franc Premk Miha Trontelj Brane Križman Ivan Trobec Marijan Čopi Franc Škoflek Tončka Bedenk Otmar Kosmač Irena Krošelj Vlado Rojina Štefan Trop Štefan Gelemanovič Matej Štine Bojan 16. SEJA UPRAVNEGA ODBORA Upravni odbor delovne organizacije TZ Litostroj je skupaj s predsedniki delavskih svetov TOZD in SSP ter s predstavniki družbeno-političnih organizacij obravnaval poročilo strokovne službe o opravljenih razporeditvah v TOZD in SSP glede na uresničitev samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Komunisti iz IVET so pregledali delo Po obširni razpravi je sprejel naslednja stališča: Skladno z določili samoupravnega sporazuma naj tiste TOZD in sektorji v SSP, ki niso opravili razvrstitve v poprečno sredino razredov, ponovno pregledajo razporeditve in jih prilagodijo določilom sporazuma, hkrati pa je možno odstopanje v TOZD pri proizvodnih delavcih — do 2 %. Individualne poslovodne organe (direktorje) naj delavski sveti TOZD in DS SSP razvrstijo skladno s predlogom strokovne službe. Do I. polletja ni možno upoštevati in izvršiti nobenega napredovanja posameznih delavcev. Izjeme so le delavci, ki se razvrščajo na delovna mesta po opravljenem razpisu, ter delavci, ki so zaključili preizkusno delovno dobo. Po opravljenih razvrstitvah v razporeditvene razrede bo strokovna služba vsakemu delavcu izdala ustrezno odločbo, na katero bo možna pritožba v roku, opredeljenem v samoupravnem sporazumu. Pritožbe bo reševala ustrezna samoupravna komisija. Upravni odbor delovne organizacije TZ Litostroj zadolžuje strokovno službo, da do 1. 2. 1976 predloži predlog sestave komisi- Za člane sveta ZK Litostroj pa so OOZK izolile sledeče delegate: Pl — Žilavec Mihael FI —- Bokal Ivan IVET — Dvoržak František SE — Firič Vlado IRRP — Živkovič Vukoslav SSP — Elikan Ivan ZSE — Krilič Pavle ICL — Urh Jože Na prvi seji sveta ZK Litostroj bodo delegati sveta izvolili sekretarja, namestnika in stalne komisije. (PS) Z ozirom na to, da so poročila s konference zelo zanimiva in obsežna, jih bomo v skrajšani obliki objavili v tej in naslednji številki časopisa (uredništvo). je za izdelavo meril za stimuliranje vodstvenega in vodilnega kadra. Nagrade izumiteljem Dalje so člani upravnega odbora obravnavali predlog komisije za tehnične izboljšave in koristne predloge, ki je predlagala višino odškodnin za prijavljene patente delavcem. Udeleženci so menili, da je predlog komisije realen in ga posredujejo v potrditev delavskemu svetu delovne organizacije TZ Litostroj. Delavskemu svetu delovne organizacije upravni odbor predlaga odobritev prijave izumov za ploščato dušilno zapiralo in ureditev tridvostopenjske reverzibilne črpalne turbine z regulabil-nima vodilnikoma, avtorja Antona Brcarja, dipl. inž. Upravni odbor zadolžuje komisijo za tehnične izboljšave in koristne predloge, da v letu 1976 pregleda in izpopolni določila pravilnika za tehnične izboljšave in koristne predloge. Upravni odbor tudi zadolžuje strokovno službo, da preko občinske skupščine Ljubljana — Šiška zahteva ureditev signalnih naprav in prehoda za pešce pri prehodu čez železniško progo pri obratni ambulanti. Razpravljali so tudi o omejevanju nadurnega dela, o čemer pišemo že v uvodniku te številke časopisa. Novi predsednik sindikata (Nadaljevanje s 1. str.) Izvršni odbori OOS bodo morali postati bolj organizirani, do večjega izraza mora priti delitev dela, ker vem, da je do sedaj delo vse preveč slonelo na Posameznikih. V naši organiziranosti bo prihajalo še do večjih direktnih stikov in povezave med TOZD, ko bodo delavci spoznali, da gre za odprto življenjsko skupnost s skupnimi interesi, da spoštujemo načelo samoorganiziranosti in da se organiziramo tako, kot nam ustreza. Kaj sodiš o dosedanjem delu sindikata in o družbenopolitični aktivnosti pri utrjevanju samoupravnih odnosov? Mnenja sem, da od članov IO POS in članov konference prihaja vse premalo pobud za obravnavanje ali reševanje posameznih problemov. To nam narekuje, da moramo usposabljati delavce za uresničevanje njihovih interesov v okviru samoupravljanja, obenem pa politično kontrolirati, kako se samoupravne odločitve tudi uresničujejo. S tem v sindikatu prevzemamo polno odgovornost ne le za svoje delovanje, temveč tudi za samoupravne razmere nasploh. Mnogi si danes dovoljujejo upravičeno ali neupravičeno kritizirati naše delo, pri čemer pa kot člani sindikata konstruktivno ne želijo prispevati k reševanju problema. Še slabše je, da taki slabo ali dobro namerni kritikami ne rešujejo najprej problematike v svoji sredi. Menim, da bi vsak moral izhajati iz svojega delovnega mesta in tudi sam sebe vprašati, ali s svojim delom opraviči to, kar mu družba nudi, ali ne bi mogel med 42-urnim tednikom narediti še več. Z drugimi besedami, vse premalo se zavedamo, da mora biti sleherna aktivnost v OOS v skladu z interesi vseh nas delavcev, kar je jasno opredeljeno v ustavi in dokumentih zveze komunistov, na teh podlagah pa temelji tudi naše sindikalno delo. Zaradi premajhnega poznavanja teh dokumentov pa posamezniki izražajo ožie interese in ne interese delavskega razreda kot celote. Naša razredna zavest ni na taki ravni, kot bi morala biti, več pozornosti bomo morali posvetiti solidarnosti med TOZD, ki postopoma le dobivajo svojo Pravo obliko. Zdi se mi, da smo v OZD premalo optimistično razpoloženi predvsem zaradi ustvarjenih pogojev dela. V konferenci OOS si ne želimo forumskega dela, kajti delegati moramo uveljavljati interese našega članstva v vseh akcijah in s tem zagotoviti demokratičnost. In odgovornost v našem družbenopolitičnem delu? Načelo odgovornosti v našem družbenopolitičnem delu je zelo pomembno za posameznika, organizacije, komisije in to predvsem zaradi uresničevanja sprelete in dogovorjene politike oziroma sklepov. Sprejete naloge moramo opraviti dobro, pravočasno, če na jih ne uresničimo, s tem oviramo druge in celotno organizacijo, enotno akcijo. Vse to terja načrtnost in odgovornost pri našem delu. Kako bo konferenca OOS uskladila družbenopolitično delo in naloge, ki so vse obsežtnej-še? Takoj moram poudariti, da smo s programom dela za leto 1976 nekoliko v zaostanku, kajti do danes vse OOS niso imele svojih skupščin, na katerih tudi določijo svoje delovne programe. Na osnovi teh bo konferenca OOS izdelala svoj program, s katerim bomo seznanili vse člane. Konferenca bo za izvedbo svojega programa v skladu s programi OOS podpisala samoupravni sporazum s TOZD. V našem delovnem načrtu bodo natančno določene naloge, način izpolnjevanja, nosilci in roki za izvedbo nalog. Izhodišča naših nalog pa morajo biti povezana z najbolj perečimi vprašanji iz življenja in dela naših delavcev. To nas sili v previdno delo, da bodo naloge stvarne, da bo v njih možnost za ustvarjalno delo. Javnost našega dela je zelo pomembna in o vsem bomo morali obveščati naše članstvo, oziroma tako organizirati sistem obveščanja na ravni OZD, kot nam najbolj ustreza. Sindikat ima pomembno vlogo pri uresničevanju delegatskega sistema. Kako je s tem ori nas? Mnenja sem, da smo delo delegatov le nekoliko premalo spremljali, jim pomagali v OZD in zunaj nje. Moramo se zavzeti za načrtno delo in ustvariti ustrezne pogoje za usklajeno delovanje, delegatov in delegacij v TOZD. To pomeni, da je potrebno proučevati in razvijati samoupravne odnose v praksi, da bodo delavci v TOZD resnično odločali o rezultatih gospodarjenja, pri čemer bodo razvijali drugačne medsebojne odnose, bolje urejevali delovne in življenjske razmere itd. Pri razvoju novih samoupravnih proizvodnih odnosov ima pomembno funkcijo samoupravna delavska kontrola. Ta v naši organizaciji ne deluje najbolje? Kar zadeva delavsko kontrolo pa velja, da jo moramo uveljavljati ob neposrednem sodelovanju delavcev od priprave pa do uresničevanja sklepov. Mi smo zadolženi ustvarjati take delovne pogoje, da bi samoupravna delavska kontrola uspešno delovala v TOZD v vseh oblikah. Zato je nujno, da te člane tudi usposobimo za odgovorno oprav-I jan j e te funkcije. In kdo so ti člani? To so izvoljeni člani, v katere imajo delavci največ zaupanja, da bodo dosledno opravljali svoje naloge, dobivati 'morajo vse zapisnike, sodelovati, kontrolirati dosledno izvajanje sklepov, njim so odprta vsa vra- ta in dostopna vsa dokumentacija! Ti člani bodo pri nas dobili popolno politično zaščito, delavec, ki da pobudo ali zahtevo za reševanje določene problematike, pa ne sme trpeti nobenih posledic. In prav slednjega se posamezniki bojiio! Vse morebitne spore ali konflikte bomo reševali po samoupravnem postopku in to v okviru sindikalne organizacije. Pogovarjala sva se še o stabilizaciji, produktivnosti, dohodku in drugem. O tej problematiki bo konferenca kmalu ponovno razpravljala in seznanila člane kolektiva o stališčih in zaključkih. Posebno pozornost bo sindikat namenil še socialnemu položaju in kulturni rasti našega delavca, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, športu in rekreaciji. Elikan ■ Obiskala nas je gospodarska delegacija ministrstva za težko industrijo iz SZ, ki se je zanimala za izdelavo metalurške opreme DELEGATSKE IZKUŠNJE UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Po načelih nove ustave je delovni človek — samoupravi j alec dolžan enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odločati o pogojih in rezultatih svojega dela, o zadovoljevanju lastnih in skupnih potreb ter interesov. Na tej osnovi samoupravno in politično organiziran prevzema odgovornost za reševanje vseh vprašanj družbenoekonomskega položaja in razvoja družbe. Da bi delovni človek-samoupravl j alec lahko nemoteno opravljal poleg svojega rednega dela oziroma ustvarjanja dohodka tudi svojo najpomembnejšo funkcijo oblasti, smo si zapisali v Ustavo, da bo to oblast moral izvajati preko delegatskega sistema. V združenem delu si moramo zato brezpogojno v največji možni meri organizirati delegatska razmerja in odnose ter vse potrebne komunikacije. Delni zbor delavcev v TOZD Pl, 31. oktobra Ta naloga pa ni niti lahko in hitro uresničljiva, kar nam potrjuje dosedanji razvoj in sedem-najstmesečno delovanje skupščinskega delegatskega sistema. Predvsem lahko ugotovimo, da je prehod na delegatski sistem prehod v novo etapo razvoja samoupravljanja. Delavci v TOZD kot baza v tem novem ustavnem položaju se moramo vse bolje samoupravno organizirati, tako za izvrševanje svojih notranjih samoupravnih odnosov, kot tudi vseh tistih (to so delegatska razmerja), ki pomenijo izvajanje oblasti delavca. Delavci v združenem delu so z odobravanjem in pričakovanjem sprejeli novi delegatski sistem že v času evidentiranja in kandidiranja ter kasneje tudi na volitvah delegacij. Številčnost delegacij in predviden način njihovega delovanja je vzbudil zanimanje in s tem krepil zavest pomembnosti delegatske funkcije. Ob prizadevanju družbenopolitičnih organizacij so bili naši prvi koraki v smeri urejanja prvih možnih organizacijskih zadev, kot n. pr.: sprejemanje statutarnih sklepov o delu in konstituiranju delegacij v TOZD in konferenc delegacij, ki jih tvorijo delegacije dveh ali več TOZD. Pri tem so delavci TOZD, katerih delegacije tvorijo skupno konferenco delegaci j, sprejeli samoupravni sporazum, ki v osnovi ureja, kako se v konferenci delegacije združujejo, kako formirajo stališča in koliko delegatov pošiljajo v Zbor združenega dela. Velik pomen konferenc delegacije je v tem, da je med delegati v vsaki konferenci delegacij ludi vsaj po en delegat, ki je na Zboru združenega dela občine izvoljen v skupino delegatov, ki delegira delegate v Zbor združenega dela mesta Ljubljane ali Zbor združenega dela SR Slovenije. Tako so delegati in delavci v TOZD neposredno povezani z vsemi nivoji družbenopolitičnih skupnosti, kjer so dolžni izražati stališča svojih volivcev. V dosedanjem obdobju razvoja delegatskih odnosov lahko ugotovimo, da je ta odvisen od stanja razvitosti samoupravnih odnosov znotraj TOZD. Prav tako je pogojen z dol ' o organiziranostjo in delovanjem družbenopolitičnih organizacij v sami TOZD. Uveljavl janje delegatskih odnosov je torej odvisno od aktivnosti vseh samoupravlj alcev, ki so obenem organizirani v aktivnem sindikalnem delu, mnogi od njih pa so tudi člani zveze komunistov, ki organizirano sodelujejo v delegacijah in konferencah delegacij. Prišli smo tudi do spoznanja, da moramo delegati poleg svojih pravic in dolžnosti dobro poznati tudi delegatski sistem in njegovo ustavno pomembnost, če hočemo, da bi tudi pravilno delovali. To pa zahteva od delegata, da je več ali manj v okviru svojih možnosti strokovno in družbenopolitično usposobil en za tako pomembno družbeno funkcijo. Izobraževanje delegatov je torej nujno, pri čemer naj povemo, da do sedaj na tem področju še nismo uspeli nuditi delegatom razen osnovnih delegatskih odnosov tudi drugih pomembnih družbenopolitičnih in strokovnih osnov. Naša osnovna naloga je torej, da bomo delegate še naprej izobraževali v največji možni meri. V tem preteklem obdobju uveljavljanja in uresničevanja delegatskega sistema smo prišli do spoznanja, da so delegati in delegacije neke vrste dejavniki neposrednega in skupnega odločanja delovnih ljudi, ki so odgovorni neposrednemu zboru delavcev v TOZD. Izhajajoč iz tega vse bolj izstopa spoznanje, da je osnova delovanja delegatskega sistema najpomembnejša prav tu v bazi, in sicer v delovanju delegacij na zboru delavcev, kjer naj se oblikujejo stališča za delegacijo, in sicer za vsa tista vprašanja, ki neposredno prizadevajo družbenoekonomski in samoiroravni položaj delavcev oziroma takrat, ko gre za uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v združenem delu. Ta odnos je zanj najpomembnejši in iz izkušeni sodeč zahteva največ naporov za uresničitev. Nastajajo sicer nekateri problemi, kako večkrat organizirati zbor delavcev in pri tem ne dosegati v delovni čas in podobno. Iz dosedanje prakse o uveljavljanju delegatskih razmerij v TOZD je nujno, da ima vsaka delegacija TOZD kot predpogoj urejene tudi formalno pravne in ostale osnove, da bi bili delegati preprosto in jasno poučeni, kaj in kako naj delajo in komunicirajo, da bi svojo funkcijo tudi zakonito in dobro opravljali. Iz tega sledi, da mora statut TOZD točno opredeljevati položaj delegatov in delegacije ter način njihovega delovanja. Da bi delegati nekatere zadeve lažje razumeli in opravljali, pa morata imeti delegacija in konferenca delegacij poslovnik, ki je v nekaterih zadevah vezan na poslovnike skupščine in zbore družbenopolitičnih skupnosti. Tako bi moral biti tudi po tej plati zagotovljen nemoten potek dela in pretok informacij skozi celotni delegatski sistem. Omenjeni poslovnik o delu delegatov in delegacije v TOZD naj bi namreč natančneje opredeljeval, kdaj naj se delegacija v TOZD obme za stališče na zbor delavcev in kdaj na drage dejavnike — organe TOZD. Razumljivo ie, da že sama vsebina gradiva odreja, kdo naj o tem odloča, vendar je jasneje, če je to urejeno tudi s poslovnikom. Druga velika pomembnost razvoja delegatskih odnosov v TOZD je odnos delegatov in delegacije do samoupravnih organov TOZD, družbenopolitičnih organizacij’ TOZD, odgovornih služb TOZD ali OZD, če so organizirane tudi na tem nivoju, in tudi vodstvenih in vodilnih delavcev in služb TOZD. Eden izmed problemov odnosov delegatov in delagacije TOZD je tudi pojmovanje, da je delo, ki "a opravljajo delegati nekako tuje skupščinsko in ne čisto tako, kot je opravljanje in odloča-frje o zadevah znotraj TOZD. Delo in pojmovanje se torej še ni popolnoma zlilo, vendar nas bo prej ali slej k temu prisilila vsebina o kateri odločamo. V tem obdobju smo med dragim ugotovili, da igra pomembno vlogo pri uveljavljanju delegatskih odnosov tudi primerno oblikovano gradivo, pri tem mislimo na razumljivo vsebino in na čas, v katerem naj o tem gradivu delegacija z vsemi odločujočimi dejavniki zavzame svoja stališča. K. Gornik V svetu mnogo je problemov v svetu mnogo je problemov, mnogo je težav, skrbi, vse pa se še bolj kopiči, vedno bolj vse to s nrdi. Nafto Arabci so podražili, standard je šel zopet gor, dinar naš pa se pogreza, plače, jasno, gredo dol, Ciper pač se je razdelil, tam sta zdaj državi dve, »fičo« spet se je pocenil, ker ta škatla ven ne gre. V svetu mnogo je problemov, c. pri nas je red in mir, le elektrike je še premalo, ker dežja še nič ni palo. Pa saj to ni tak problem! To za nas je zdaj le šala, ker bo kmalu v Krškem stala, prva jedrska centrala. Viktor Voleki Idejnopolitično usposabljanje V Bohinju smo 19., 20. in 21. decembra organizirali seminar za mlade družbenopolitične delavce. _ Seminar sta pripravili komisiji za družbenoekonomske odnose in idejno politično delo pri koordinacijskem svetu ZSM TL Litostroj in je predstavljal zaključek kroga predavanj, katerih del je bil obravnavan že na prvem seminarju spomladi v Trebiji. Skrbno izdelan program, dobri predavatelji in resnost, katero so pokazali udeleženci seminarja, se morajo kmalu pokazati pri delu mladih. Preprečiti moramo širjenje idej, ki so tuje samoupravnemu socializmu Uradni del seminar ja se je pričel v soboto, 20. decembra s temo »Pomen ljudskega odpora in družbene samozaščite«, katero je podal odličen poznavalec tega področja tovariš Hinko Bratož — Oki. Orisal je pot, ki jo je prehodila Jugoslavija od konca II. svetovne vojne do danes in kako se je z razvojem družbe razvijala njuna obrambna funkcija. V obdobju državnega ali administrativnega socializma je funkcijo obrambe države pred zunanjimi napadalci izvajala država preko stalne službe — armade. Tudi zavarovanje podjetij oziroma delovnih organizacij pred sabotažami, vlomi ipd. je izvajala država preko industrijske milice. S sprejetjem zakona o samoupravljanju 1950. leta je upravljanje podjetij prešlo v roke delavcev. V rokah države pa je še vedno ostala funkcija zavarovanja delovnih organizacij. Zaradi te delitve je prihajalo večkrat do neljubih zapletov. Razvoj našega samoupravnega socializma je enostavno narekoval zahtevo, da se tudi funkcija zavarovanja delovnih organizacij prenese na delavcc-samouprav- vanju se moramo mladi upirati in preprečevati širjenje našemu samoupravnemu socializmu tujih idej, kar je pravzaprav smisel družbene samozaščite. Varovanje pomembnih podatkov, varovanje družbenega in lastnega imetja, odkrivanje kriminala in družbenih izpadov, na vse to mora samozaščitno osveščeni mladinec reagirati in preprečevati nastajanje teh pojavov. »Z vestnim delovanjem vseh nas v družbeni samozaščiti se zmanjšuje nevarnost napada na našo državo in s tem odmika čas uporabe splošnega ljudskega odpora kot zadnjega sredstva za obrambo naše družbe«, je zaključil svoje zanimivo predavanje tovariš Oki. Delitev osebnih dohodkov Naslednji predavatelj je bil Andrej Stržinar, vodja oddelka za nagrajevanje v TZ Litostroj, hkrati pa tajnik komisije, ki je sestavljala samoupravni sporazum panoge. Govoril je o takrat pri nas zclcy aktualni temi »Delitev dohodka in osebnih dohodkov«. Uvodoma je obrazložil samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke delavcev kovinske in elektro industrije ter proizvodne obrti SRS, katerega smo prilagodili tudi v naši delovni organizaciji. Navedel je še razloge, ki so privedli do izdelave tega; samoupravnega sporazuma. Po istih merilili sc je namreč dalo litike. V tej bitki moramo mladi pokazati svojo pripadnost samoupravnemu socializmu in tu naj se kažeta naša idejna in politična enotnost. »Izredno pomembna naloga ZSMS je marksistično usposabljanje. Odpravljati moramo togost in zaprtost organizacije mladih in naše akcije dograjevati na pozitivnih spoznanjih. Med zelo važne naloge v naslednjem obdobju spada izboljšanje sistema informiranja in propagande v ZSMS. Med številnimi drugimi nalogami je zelo pomembno delovanje mladih v družbeni samozaščiti, splošnem ljudskem odporu in krajevni skupnosti. Mladinske delovne akcije morajo postati šola za mlade kadre. Naša globalna usmeritev mora zagotoviti prepletanje interesov posameznih delov mladine (delavske, šolske, kmečke), da ZSMS navzven deluje kot enotna organizacija«, je zaključil tovariš Mali. SAMOUPRAVLJANJE JE PRERASLO BIROKRATSKI SISTEM V nedeljo 24. decembra je bila na vrsti tema: »14. seja predsedstva CK ZKJ«, o njej je govoril tovariš Janez Stanič, zunanjepolitični komentator RTV Ljubljana. Uvodoma je poudaril, da je ta seja posvečena informbirojev-stvu oziroma neinformbirojev-stvu. Za lažje razumevanje je najprej povedal nekaj zgodovinskih dejstev, kot so nastanek prve socialistične države, ustanovitev kominterne, ideološka odvisnost komunističnih partij od KP SZ, razpustitev Kominterne 1946 in : DtiLOVfcTJ KOLSISinT TOVAJBfS "IJTOSamOJ11 dreeno Ilovo lehe 1976 in veliko uspeha pri.ssmpupravlj onJu želi Ijalce. Ta misel je prevladala leta 1966 na IV. plenumu na Brionih. Temu prenosu funkcije zavarovanja na samouprav Ijalce je ostro nasprotoval Rankovič, med drugim je moral zato odstopiti. Odsotnost organov za notranje zadeve so začeli nekateri posamezniki izrabljati. Pojavile so se številne goljufije in poneverbe na škodo delovnih organizacij in celotne družbe kot posledica pomanjkljivega nadzora s strani družbe. To je bilo tako imenovano obdobje liberalizma (1966—1970). V tem času je svet prebrodil dve težki krizi: konflikt na Bližnjem vzhodu in zasedbo CSSR s silami Varšavskega pakta. Pri nas smo takrat začeli resno razmišljati, kako bi odvrnili morebitnega napadalca od njegovih namer. Med številnimi koncepti je zmagal tisti, ki je predvideval podružbljenje obrambne funkcije države. Že leta 1970 so sovražniki našega samoupravnega sistema opazili našo zresnitev glede družbene samozaščite in so zato spremenili taktiko delovanja. Indoktrinacija ali odtujevanje naših ljudi od smisla naše doktrine — splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je postala sovražnikova stalna oblika delovanja. Sovražnik to dosega na razne prefinjene načine s filmi, risankami, štipendijami, izleti, oblačili ipd. Takemu dclo- Udeleženci seminarja v Bohinju za teoretično enakovredna delovna mesta izračunati štiri različne osebne dohodke. Tudi sam izračun osebnega dohodka je po tem načinu zelo zapleten. Obrazložil nam je tudi zgradbo novega sistema delitve osebnih dohodkov, o katerem je bila večina udeležencev seminarja že prej seznanjena. Razvila se je dolga in živahna razprava, katero smo morali zaradi časovne stiske prekiniti, čeprav je predavatelj na vprašanja dajal kratke in izčrpne odgovore. ZSMS JE ENOTNA DRUŽBENOPOLITIČNA ORGANIZACIJA Zdeni Mali, sekretar republiške konference ZSMS, je bil naslednji in zadnji predavatelj tega dne. Govoril je o nalogah ZSMS v naslednjem obdobju. Najprej je orisal položaj ZSMS v naši družbi. Poudaril je, da organizacija mladih ne more biti brezbarvno združenje, le seštevek različnih interesov mladih, ampak je družbenopolitična organizacija s socialistično usmeritvijo in v tem smislu se morajo obnašati tudi njeni člani. Iz te trditve pa seveda izhajajo določene obveznosti, ki jih ZSMS mora izpolnjevati. Kot prvo obveznost ali nalogo je navedel uresničevanje ustave in stabilizacijske po- ustanovitev Informbiroja 1947. leta, ki je združeval KP vseh socialističnih držav in še KP Italije in Francije. Informbiro je bil samo nova Kominterna in sklepom tega telesa so se pokoravale tudi druge KP. Konflikt med KPJ in Informbiro jem je izbruhnil 1948. leta, čeprav so korenine spora segale že v leto 1943, ko je prišla v Jugoslavijo prva vojaška misija Sovjetske zveze. KPJ se je uprla težnjam po prevladi Sovjetske zveze oz. Stalina. Močnejši pritisk na vodstvo naše partije in države so izvajali preko resolucij, ki so zahtevale njegov odstop. Dolžile so ga buržoazne usmeritve naše politike in podobne klevete. V zraku je visela grožnja oborožene intervencije sil Informbiroja. Pritisk je popustil leta 1950, ko so se začele razmere v svetu spreminjati. Stalin je spoznal, da Jugoslavije z grožnjami ne more zlomiti, za oboroženo intervencijo pa je bilo že prepozno. Določen del naših ljudi je še po prenehanju pritiska ostal prepričan, da smo storili napako, ker smo se uprli Stalinu. Večji del teh ljudi je emigriral, nekateri pa so že bili v državah-članicah informbiroja in tam tudi ostali. Ti ljudje še danes nasprotujejo naši politiki na najrazličnejše zahrbtne načine. Veliko informbirojevcev se je vrnilo in se pokesalo za svoja dejanja. Nekateri med njimi pa ne morejo mirovati in so začeli zopet rovariti. Ti in tisti, ki so se skrili v mišje luknje, danes predstavljajo osnovo informbiro-jevstva v SFRJ. Inf ormbiroj evci niso številni, tudi podmladka nimajo, vendar ne smemo pozabiti, da za njimi stojijo močne sile, ki bi v ugodnem trenutku lahko nastopile. Prav tem ljudem je bila posvečena 14. seja predsedstva CK ZKJ, na kateri so člani predsedstva ocenili delo mračnih sil in sprejeli sklepe, s katerimi so bili seznanjeni vsi člani ZKJ. »Državljani SFRJ, posebej pa komunisti, moramo biti stalno budni in če se tako dejavnost kje opazi, moramo takoj ukrepati, kot to narekuje družbena samozaščita,« je zaključil tovariš Stanič. NISMO POSEGLI PO UVOŽENI »PAMETI« Za zaključek so nas obiskali generalni direktor Marko Kržišnik, sekretar sveta ZK Mihael Žilavec in predsednik sindikata Ivo Sabol. Tovariš Kržišnik nas je seznanil z gospodarskim načrtom za 1976 in srednjeročnim programom naše delovne organizacije. Loško .'s KI GA LAHKO PREJMEJO SAMO RESNIČNO NAJBOLJŠI VOJAKI. Mi, njegova enota, smo na tovariša Janeza ponosni in prav ; tako ste lahko z vso pravico tudi vi, njegova delovna organizacija. 1 Upamo, da bo tovariš Janez tudi na svojem delovnem mestu opravljal delo s prav takim elanom, s čimer bo pomagal k izgradnji samoupravnega sistema in k uveljavljanju oblasti delavskega \ razreda. Zastopnik komandanta p. polkovnik aviacije Brzakovič Bogosav Ob obletnici rojstva Franceta Prešerna POSLOVIL OD SLOVENSKEGA NARODA GENIJ PESNIK FRANCE PREŠEREN. TEDAJ JE ZAMRLA BESEDA NA USTIH TEGA VELIKEGA MOŽA, TODA SAMO NA USTIH, KAJTI NJEGOVI VERZI MED SLOVENCI BODO ŽIVELI VEČNO. NJEGOVA PESNIŠKA GENIALNOST JE DALA SLOVENCEM TEMELJE PESNIŠKEGA USTVARJANJA IN ODPRLA POT V VRSTE MODERNE VEZANE BESEDE Kako naj se oddolžimo njegovemu spominu?! »Ljubiti Prešerna«, Oton Župančič pravi, »se pravi ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in ve-re. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, zavrača fraze in mu je samo do jedra. Spoznavati Prešerna — pesnika in Prešerna — človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo potrpljenja za ideje. Prav pojmovati Prešerna se pravi pojmovati sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti, jo premagovati v pokorni službi vsakdanjega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek, ki po svoje verno ; vdano služi narodu in človeštvu, i je lahko vsak izmed nas.« Izkažimo čast in priznanje Pre- I šernu s spoznavanjem njegovih j i nesmi, z zajemanjem vsebinskih : zakladov njegove miselnosti, nje- | i gove preprostosti, človečnosti in t zavesti! Sledimo njegovi veliki ! misli, ki diha iz njegovih verzov, I da bomo dojeli veličino prave I domovinske ljubezni! Vključeni v veliko vero, v na- j >re graditve našega novega živ-j Menja bomo najlepše počastili I spomin našega velikega pesnika, j C. Rozman ZAHVALA ! 1 1 1 < : i < Ob smrti moje drage mame 2 MARJANE ŠKULJ se iskreno za- < hvaljujem za podarjeni venec in > udeležbo na njeni zadnji poti oddelku priprave sredstev in kon- i strukcije orodja TOZDFI. i . Zinka Lukanovič < I ZAHVALA Sindikalni organizaciji podjetja ( in sodelavcem iz TOZD FI se t zahvaljujem za darilo in dobre v želje ob moji bolezni, obenem jim želim v novem letu veliko zdravja in zadovoljstva ter uspe- s hov pri delu. s Avgust Kogovšek ODŠLI SO V POKOJ Vsem upokojenim želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva. Tovariš Zvonimir Tepina, šef elektroenergetskih obratov je odšel v pokoj. Matična številka 38, ki jo je zadnja leta imel, nam pove pravzaprav vse. Član kolektiva je bil od začetka gradnje naše tovarne, s katero je prešel vse faze izgradnje, samoupravne rasti in bil ves čas tudi zelo! aktiven družbeno politični delavec. Ne bi navajal posebej njegovih zaslug, ki jih je' brez dvoma za naš kolektiv imel, saj nam že njegovo odgovorno delovno mesto in čas veliko povesta (od 2. 8. 1947 do 9. 12. 1975). B. J. Sodelavci želimo tovarišu Zvonetu predvsem mnogo zdravja in zadovoljnih dni pri uživanju več kot zasluženega pokoja. Iz POAE je odšel v pokoj vodja oddelka inž. Mirko Langus. V Litostroju je bil od 1. 1. 1952. Iz livarne sive litine je odšel v pokoj žerjavar Matija Tršlnar. V Litostroju je bil točno 13 let. 30. 11. 1975 je odšel v pokoj šef <; organizacijskega biroja Rudi Je- J senšek. V Litostroju je bil od v 1. 9. 1948. NADLOGE KAJENJA Kadar napeljemo pogovor na kajenje, potem se ljudje dele na kadilce in na nekadilce. Dejstvo, da kadilci neomejeno vsiljujejo svojo voljo nekadilcem s tem, da jih posiljujejo z oblaki dima, marsikoga spravlja v slabo voljo. Naša družba je za to, da bi bilo življenje kolikor toliko znosno, postavila razne zakone in prepovedi, ki preprečujejo anarhijo, le proti kajenju v zaprtih prostorih je še popustljiva. V zvezni skupščini so o tem že govorili, a rezultatov zaenkrat še ni. Gledano s stališča sužnja cigaret je to nadloga, ki bi se je marsikdo neznansko rad otresel. Le malokdo pa je kos razvadi in le redki so, ki s svojo lastno vodo prenehajo s kajenjem. Ponavadi prenehajo kaditi šele takrat, ko je zatnje že prepozno, to je tedaj, ko jih k temu prisili bolezen. število bolezni, nastalih zaradi kajenja, je zastrašujoče. Uohodki od prodanih cigaret, pa tudi od celotne tobačne industrije, so veliki. Naivno bi bilo pričakovati, da bi ljudje prenehali kaditi samo zato, ker jim zdrav-ttiki govore, da je kajenje škodljivo ali pa zato, če tu pa tam kdo umre zaradi tega. Nasprot-ho! Vsi podatki govore o tem, da se število kadilcev iz dneva v dan povečuje in nekateri pre-napeteži segajo tudi po mamilih, kar pa je že poglavje zase. Ne bi na široko govoril o tem, ali. je kajenje škodljivo ali ne, saj so to zdravniki — strokovnjaki že zdavnaj ugotovili. Po doslej dognanih spoznanjih je škodljivo! Družba se bo morala kmalu odločiti za ali proti, to pa bo tisti dan, ko bo škoda, ki nastane kot posledica kajenja, večja kot dobički. Znotraj podjetja si pomagamo tako, da z medsebojnim dogovarjanjem poskušamo rešiti problem zadimljenih prostorov tako, da kadilci pokade cigareto izven prostora, v katerem delajo skupaj z nekadilci. Toda povsod tli tako! Nekateri brezobzirneži se na take dogovore požvižgajo in kade vsemu navkljub. Ne zavedajo se, kako na ta način kažejo svojo nevzgojenost, sebičnost in brezbrižnost do okolice. Zaradi splošnega onesnaženja zraka na prostem, ko z zračenjem nič ne pridobimo, je stanje vse težje. Zmagal naj bi razum in medsebojno spoštovanje. Kadilci naj bi se omejili na znosno mero cigaret, pokadili pa naj bi jih čimhitreje izven zaprtih, nrc-napolnjenih delovnih prostorov. Cas bi že bil, da tudi naše družbenopolitične organizacije in vodstvo podjetja naposled posvete več pozornosti temu problemu. Za začetek naj bi bilo na vseh sestankih prepovedano kaditi. Prav tako naj velja ta prepoved tudi za vse zaprte prostore, kjer je skupaj več ljudi, seveda z dovoljenjem, da kadilci kade izven teh prostorov. Tudi zaradi večje storilnosti, čistega zraka in boljšega razumevanja se moramo potruditi in uvesti red. Ne nazadnje nekadilci odločno zahtevamo čist zrak v dobro nas vseh. A. N. lj*f p»y«. STRIC MATIC - VIKENDAS Odkar je stari Strgar prišel pri Maticu v zamero, ni več prihajal na njegovo pristavo. Tudi drugi obiskovalci so bili redki, zaradi tega je Matic užival res tisti mir, ki mu ga je svoj čas, na dan sprejema med vikendaše, želel stari Strgar. Dolgčas je bilo Strgarju po Maticu. Nobenega ni imel več v taki bližini, da bi se z njim lahko tako odkrito pomenil, ki bi znal ubrati tako pot pogovora, ki bi ga živo zanimala. Od časa do časa je bilo starčku žal, da si je s kraguljevo potegavščino nakopal tako sovraštvo in obhajala ga je misel, da bi se ponižal, šel na Maticovo pristavo in ga prosil naj oprosti in naj postane spet sosed, kot je potreben sosedu. Komaj je čakal, da je minil teden in bal se je slabega vremena, ko bi zaradi dežja ne mogel do Matica. V dežju ne bom Obiskali smo bolne delavce Kot že vrsto let smo se tudi na prehodu iz starega v novo 1976, spomnili vseh naših sodelavcev, ki so bili v bolniškem staležu tedaj več kot 30 dni. Nismo pozabili na sodelavce, ki so nas morali predčasno zapustiti zaradi posledic nesreče na delovnem mestu ali poklicnega obolenja, pa tudi na družine, predvsem otroke delavcev, ki so se smrtno ponesrečili pri izvrševanju delovnih nalog. Obiskali smo 87 sodelavcev. Delo članov komisije za socialna vprašanja in družbeni standard pri konferenci sindikata Litostroj res ni bilo majhno, predvsem če vemo, da so naši delavci raztreseni skoraj po vsej Sloveniji. Ob tej priliki se vsem tem prizadevnim članom komisije še posebej zahvaljujemo, saj je bila akcija uspešno opravljena še pred 31. decembrom 1975 z redkimi izjemami, ko so jih obiskali takoj po novem letu. Vsi so bili ob naših obiskih prijetno presenečeni in zadovoljni, rredvsem nepozabna so bila srečanja z našimi nekdanjimi sodelavci: z Alojzom štancarjem, ki je bil lani 12 let po nesreči prvič na dopustu v Fijesi in se je odlično počutil, s Štefanom Kovačem, ki se Prav tako z veseljem spominja letovanja, ki smo mu ga omogočili v letu 1974 in mu je pozdravilo dekubituse (rane zaradi ležanja), Pa z Janezom Pajkom, ki še vedno živo opisuje delo v livarni. Invalidski upokojenec Anton Peček nas je še posebno počastil, saj nam je, ceprav brez desne roke, zaigral na harmoniko in nam zopet potrdil, da kljub invalidnosti ne kaže metati puške v koruzo. Tudi invalidski dpokojenci Venčeslav Cafuta, Ciril Stenko In Edvard Ostanek so bili veseli našega obiska in pozornosti. V imenu vseh obiskanih posredujemo članom kolektiva Litostroj njihove iskreine želje za uspešno poslovno leto in za osebno srečo v letu 1976. Magda Kreft VVv'vv-vvvvx x-vxxxax% X XXX X xxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxx W X X X "V Obvestilo Invalidom Spet je leto okrog in ponovno je treba potrditi svoje članstvo v Društvu invalidov Ljubljana-Šiška s tem, da vplačamo članarino za leto 1976. Odbor društva prosi vse člane, da članarino za tekoče leto poravnajo do 30. marca v društveni pisarni Na jami 12, ki posluje vsako sredo od 15. do 18. ure. Vsi invalidi, ki še niso člani društva se lahko včlanijo prav tako v pisarni Na jami 12. Da bi bili vsi invalidi čimbolj seznanjeni z življenjem m delom invalidov tudi v drugih društvih in organizacijah, v drugih krajih, o njihovem športnem in kulturnem udejstvovanju in tudi z novostmi na področju invalidske zakonodaje, obveščamo člane, da lahko postanejo naročniki glasila »ISKRA ŽIVLJENJA«. Glasilo izide štirikrat letno ni prinaša zanimivosti iz življenja in dela invalidov iz vse Slovenije. Glasilo lahko naročite neposredno na Uredništvo, ISKRA ŽIVLJENJA, Ul. Štravhovlh 2, 62000 Maribor. Celoletna naročnina znaša 25,00 din in s tem, da na navedeni naslov nakažete ta znesek, postanete že naročnik. Vse člane društva invalidov in vse, ki še niste člani vabimo, vsako vse, da se zglasite v društveni pisarni Na jami 12, sredo od 15. do 18. ure, kjer smo Vam pripravljeni nuditi še druga pojasnila Društvo invalidov Ljubljana-Šiška hodil, ker verjetno tudi Matica ne bo na pristavo, si je prigovarjal. Konec tedna je bil lep. Že v zgodnjem petkovem popoldnevu je prišel Matic na svojo pristavo. Strgar, ki je opazil dim nad bajto in odprta vrata, se je hitro praž-nje oblekel, zadel preko pleč stari kmečki površnik, vtaknil v žep buteljko kipečega vina, pograbil v kotu palico in krenil k Maticu. Tesno mu je bilo pri srcu, ko je stopal na prodano pristavo pred človeka, soseda, ki ga pravzaprav niti dobro ne pozna, a si je že nakopal sovraštvo in mu je žal za tisto neumno dejanje. Tiho je prišel do bajte, od zadnje strani. Matic je ravno tedaj prišel na prag z vedrom umazane vode in jo bušknil skozi vrata. Malo je manjkalo, da ni zadel starega Strgarja. Le-ta je obstal in kriknil: »Tak tako, Matici Tako me sprejemaš! Z vodo me oblivaš in to še z umazano vodo! To verjetno v zahvalo, da sem ti prodal tako lepo pristavo. Sram te bodi, da veš! Prišel sem, da bi se tako pobotala zaradi tistega kragulja, da bi imela mir, midva in še drugi za nama, pa vidim, da si človek nebodigatreba naši Zaplani. Poglej, star sem in ker se mi zdi, da sem ti res napravil preveliko norčijo, sem prišel. Ali si za to, da se pobotava? Ne smeš pa misliti, da se ti bom še kdaj uklonil, če mi danes pokažeš vrata. Kar hitro se odloči in reci pravo besedo. Povem ti pa še to: če postaneva sovražnika, ne boš več hodil po moji njivi do bajte. Sem pa takšen, da ti bom cesto zaprl, saj ni nikjer pisana. Po grapi boš hodil. Tam pa veš, kako izgleda; pozimi ne boš mogel do bajte«. Matic je poslušal grožnjo in spoznal, da je pred vrati še večja zamera. Nekje v notranjosti pa je čutil odpor, da bi stopil pred Strgarja in mu ponudil spravo. Kaj mi pa pravzaprav more, če ga odklonim. Zaradi ceste mi bo pomagalo sodišče in bo reklo svoje. Delovni človek mora imeti svoj mir in svoje pravice. Zravnano je stopil na prag in zviška pogledal Strgarja. »Veste kaj, oče. Nisem Vas mislil oblivati, kar se je zgodilo, je navaden slučaj. Kdo bi si le mislil, da si še upate kda/ prilesti na mojo pristavo in to od tiste strani, kar ni v navadi. Tudi če bi vas oblil, mi nič ne morete, ker nisem vedel za vaš prihod. Kar se pa tiče moje poti po vašem svetu, vam svetujem, da ne greste z menoj češenj zobat. Če me boste motili v posesti in kalili moj zaželjeni mir se bova pač znašla pred sodniki. Preveč sem bil užaljen zaradi tiste norčije in ne bom vam odpustil. Lahko kar greste, od koder ste prišli«. Tako sta končala in Matic je zaprl vrata. Strgar je spoznal, da s ponižnostjo nič ne opravi. Odšel je proti domu potrt in jezen hkrati. Vso pot je tuhtal, kako bo Maticu pokazal svojo moč in maščevanje. Od svoje domačije se je še enkrat ozrl po dolini in na Maticovo bajto in premeril z očmi cesto, ki vodi na pristavo. SPORAZUMNA DELITEV OD? VXVvvvvwvxw Ti prekleti kujon, kako je zameril. Po njivi sem mu dovolil pot, pa nič ne pomisli, da to njivo lahko jutri preorjem in posejem in bo tako bajta ostala brez ceste in polovico manj vredna. No, to bom tudi storil in mu pokazal, kaj smo Zaplanci. Obnovil bom njivo in kar naj gre do sodnikov. Nič mi ne morejo. Dejal bom, da se držim najnovejšega kmetijskega zakona, ki dovoli in priporoča obnovitev gorske kmetije. V dnevih med tednom, ko je Matic tam nekje v Ljubljani služil svoj vsakdanji kruh in je bil vikend brez varuha, je stari Strgar pridno delal. Sinovi so napeljali na opuščeno njivo gnoj in razorali Maticovo cesto, pobranali in posejali ozimino. Tako je bila cesta zabrisana in Maticov vikend odrezan. Proti koncu tedna je pričelo deževati in deževalo je štirinajst dni. Zaradi tega Matica ni bilo na pristavo. Kaj bom hodil v takem, si je mislil, počakal bom sonca. To odlašanje pa se je bridko maščevalo. Žito je medtem vzkalilo in v miru ozelenelo in neko sobotno popoldne je Matic z grozo spoznal, kaj je dosegel s svojo trmo in visokostjo. Trmasto je zavozil na oranico, misleč, da ga bo avto ubogal na mastni glinasti zemlji. Kaj šel Ugreznil se je v razmočena tla in kolesa so se vrtela na mestu. Jezen je izstopil in se napotil s Cilko peš do bajte. Cilka ni mogla verjeti in razumeti Strgarja, zakaj si je dovolil nekaj takega, da ju je praktično odrezal od sveta. »Ja Matic, dragi moj mož, povej mi vendar, kaj sta imela, ko me ni bilo zraven!?« Matic jo je boleče pogledal in začel svojo povest. Končal jo je na razmočeni njivi in zavzdihnil. »No vidiš, draga moja, tako je naše vi-kendaško življenje. Drugič pa ti bom povedal še naprej«. J. O. IZ PRVEGA »TV ŽEHTNIKA« Novice iz našega družbenega prostora V Litostroju so začeli izdelovati mini turbine. Že prihodnje leto jih bo dovolj za vse, ki jim teče voda v grlo. •VVVVVWWVW^VWWWWWW%^WWV^VWWVWW^WVN Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnlk, Vukosav Žlv-kovič, Leopold Šole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur-javčič, Ivan Elikan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) Interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska ZGP Primorski tisk. Koper — TOZD Tiskarna Jadran —1976 VESTI IZ OBRATOV Težave pri izdelavi modelov v celotnem obdobju lanskega in tudi že v začetku letošnjega leta predstavlja prav pomanjkanje modelnih mizarskih kapacitet, tako da smo izdelovali modele celo v kooperaciji. Kljub vsemu moramo priznati, da je bil uspeh v proizvodnji modelov več kot dober. MODELNA MIZARNA Izdelali smo modele za hladilno črpalko TE Šoštanj IV, modele za turbine Srednja Drava II, HE Gazivode, HE Crystal Dam, Chira Piuri, HE Moste itd., modele ohišij dieselskih motorjev za 3. maj Reka, Kraljevico, Romunijo. Izdelali smo tudi veliko modelov za ulitke blagovne proizvodnje (Jugoturbina, SEVER Subotica, Us j e Skopje, Dalmacija cement Solin, D juro Djakovič, Rade Končar itd). V začetku tega leta smo začeli izdelovati modele za Kaplanovo turbino HE Zvomik, omeniti pa moramo tudi izdelavo modelov za parno turbino italijanskega naročnika Nuovo Pignone iz Ei-renc. Poudariti je treba, da je izdelava teh modelov izredno zahtevna in zapletena. Doslej smo skoraj vse ulitke ulivali po dostavljenih modelih naročnika, da pa se je ta odločil za izdelavo pri nas, pomeni to vsekakor priznanje kvalitete naše modelne mizame. Te modele izdeluje VK modelni mizar Franc Gregorec, ki bo delo končal predvidoma v začetku februarja. LIVARNA SIVE LITINE Po izdelavi ulitkov za hladilno črpalko TE Šoštanj IV nas čaka pomembno delo, izdelava ulitkov za 42 dieselskih motorjev za Romunijo. Za prvo serijo (3 kosi) bodo ohišja motorjev pripravljena za mehansko obdelavo do začetka februarja. Pri montaži prvih serij teh motorjev pa bodo finalisti izkoristili tako imenovane komponente (že končno obdelane bate, cilindre, ojnice, kolenčaste gredi itd). Kostolac, obseg tega naročila je bil preko 190 ton jeklenih ulitkov. V začetku februarja pa bomo pričeli dobavljati ulitke, namenjene za izdelavo mlinov za TE Šoštanj IV (več kot 200 ton). Enako naročilo imamo tudi za TE Obrenovac, in sicer do konca novembra 1976. Izdelava teh ulitkov je zelo zahtevna, poleg grobe obdelave je potrebna tudi vsa defekto-skopska preiskava, kosovna teža nekaterih ulitkov pa presega 12 ton. Pri izdelavi teh mlinov se nam odpira možnost razširitve proizvodnega programa specialne litine, kajti ti potrebujejo veliko ulitkov za udarne plošče rotorjev in zaščitnih oblog. V ta namen smo že naredili nekatere študije in raziskave. PLOČEVINARNA Problematiko proizvodnje v pločevinami v preteklem letu moramo deliti v dve fazi. V začetku leta nismo imeli dovolj dela zaradi manjšega dotoka naročil pa tudi zaradi pomanjkanja pločevine. V dragi polovici pa se je preskrba z materialom zelo izboljšala in tudi dotok naročil je izredno narastek Tako je stanje naročil v pločevinami pokrito za celo leto 1976; v TOZD Pl je najugodnejša situacija prav v pločevinami. že v začetku letošnjega leta smo začeli z velikimi deli, pospešeno moramo izdelati zvar-jence (za tlačni regulator za HE Ohau še prav posebno, ker se je izdelava časovno zelo zavlekla zaradi večkratnih konstrukcijskih sprememb). Nujna je tudi Modelni mizar Franc Gregorc Livarni bo tako omogočena normalna izdelava ulitkov, s tem pa tudi boljša kvaliteta in zmanjšan izmet. Prav pri tem naročilu se bo prvič pokazala koristnost komponent, saj bo to izredno skrajšalo rok izdelave dieselskih motorjev in s tem povzročilo tudi konkurenco na domačem in tujem tržišču. LIVARNA JEKLENE LITINE V letu 1975 je livarna jeklene litine pokrila z ulitki skoraj vse potrebe finalistov. Narejeni so vsi ulitki za HE Ohau, HE Cry-stal Dam, Chira Piuri, TE Šoštanj itd., trenutno pa izdelujemo še ulitke za HE Srednja Drava II, HE Gazivode in He Za-kučac. Veliko ulitkov delamo tudi za dolgoletnega naročnika Minel Beograd (podjetje za projektiranje, izdelavo in montažo industrijskih in energetskih objektov). Uporabljajo jih za izdelavo velikih mlinov za premogov prah, ki služi kot gorivo v termoelektrarnah. V januarju pričakujemo dokončno izdelavo ulitkov za TE izdelava spiralnega ohišja za HE Crystal Dam, ki mora biti končano do konca februarja. Trenutno izdelujemo še zvar-jence za Metalko — žerjave, sesalne cevi za HE Srednjo Dravo II itd. Vsa dela, ki jih pravkar opravljamo, in dela, ki jih predvidevamo v bližnji prihodnosti, so zelo obsežna, zato že sedaj močno občutimo pomanjkanje prostora za sestavo in varjenje zvar-jencev. Ugotavljamo, da bo to glavna ovira, kar bo imelo za posledice slabše izpolnjevanje plana in kar je še huje. podaljšan čas izdelave, s tem pa tudi rokovne kas- NOVICE IZ PROIZVODNJE FI TURBINE V prejšnji številki smo poročali o odpremi dragega agregata za HR Gabra Coral v Argentini, v montažni hali turbin pa pravkar montiramo tretji agregat Erancisove turbine za istega naročnika. Vzporedno s turbino montiramo tudi predturbinsko loputo velikosti 0 3000. Za črnogorsko hidroelektrarno Peračica so v fazi montaže samo še regulator, vtočno koleno s šobami in gonilnik dragega agregata, ostala oprema je že vsa poslana naročniku. V tem obdobju smo zaključili štiri večja turbinska naročila: 1. HE Mratinje Za to črnogorsko hidroelektrarno so bile naročene tri spiralne Erancisove turbine, vključno z avtomatsko regulacijo, predturbinsko loputo 0 3400, opremo strojnice, montažne naprave in drenažne naprave z armaturo in rezervnimi deli. Celotno naročilo vseh treh turbin s pripadajočo opremo je vsebovalo nad 1000 ton vgrajenih delov. Elektrarna bo proizvajala skupno nad 300 MW električne energije. 2. HE Varaždin Zgrajena je na Dravi in predstavlja eno izmed številnih elektrarn na tej reki, zato jo imenujemo tudi »Srednja Drava III«. Skupno je predvidenih pet hidroelektrarn, od katerih že obratujeta dve, in sicer Srednja Drava I — Zlatoličje in Srednja Drava III — Varaždin, v izgradnji pa je Srednja Drava II, za katero smo dobili naročilo. Posamezne sestavne dele za to elektrarno že izdelujemo. Naročena oprema za HE Varaždin je poleg dveh Kaplanovih turbin vključevala v svoj obseg še segmentni regulator pretoka, opremo za preskrbo s hladilno vodo (cevovodi, armatura, zapornice in prekritja), opremo montaže, električni mostni žerjav in cevni agregat v smislu hišne turbine. Po količini je znašal celotni obseg dobave nad 1300 ton. Obe turbini sta že v obratovanju in dajeta 90 MW prepotrebne električne energije. 3. HE AJBA Zgrajena je na jezovnih napravah HE Plave in dopolnjuje sistem vodnih sil na reki Soči. HE Ajba je cevni agregat in je šele prva tovrstna večja turbina, zgrajena pri nas. Na Savi pri Kranju je vgrajen manjši cevni agregat moči 0,45 MW in obratuje od leta 1966. Izdelala sta ga Litostroj in Rade Končar. Izgradnjo HE Ajba je narekovalo izkoriščanje odvečne vode, ki se^ v določenih obdobjih neizkoriščena preliva preko jezer HE Plave. Obseg naročene opreme je vseboval cevno Kaplanovo turbino, rešetko s čistilno napravo, vtočno in sifonsko zapornico, električni mostni žerjav 25 Mp x 6,4, avtomatski regulator, montažne naprave in rezervne dele. Elektrarna bo proizvajala 4,1 MW električne energije. 4. HE Ramu Za HE Ramu v Novi Gvineji smo izdelali tri Erancisove turbine v skupni moči 51MW. Teža celotne opreme je bila 268 ton in je poleg turbin zajemala še regulacijo in avtomatiko, kroglaste zasune, izstopno loputo, oskrbo hladilne vode, sistem kompri-miranega zraka, drenažo in od-vodnjavanje, pnevmatski drenaž-ni ventil in elektro opremo. ČRPALKE V montažni hali proizvodnje črpalk je v teku montaža na osmi in deveti črpalni postaji za namakalni sistem v Egiptu. To so velike propelerske črpalke z reduktorji. Poleg črpalk montiramo tudi lopute za istega naročnika. Za črpalni postaji na Ibra (ČP Hamidija in ČP Besinje) montiramo za vsako postajo posebej po tri velike črpalke (tako imen. »dvojčki«). Poleg navedenega imamo v montaži še razne manjše črpalke za različne naročnike. DIESELSKI MOTORJI Montiramo dva motorja DM 726 (1200 KS lx) za Sirijo in dva motorja MH8T23 iste moči za splitsko ladjedelnico (za ladjo, ki je naročena za Indijo). V začetnih fazah montaže so motorji za četrto in peto gradnjo za ladjedelnico TITO iz Beograda Ulitek za beograjskega naročnika, ki ie namenjen za izdelavo velikih mlinov za premogov prah, ki služi kot gorivo v termoelektrarnah ' (vsaka gradnja obsega po dva motorja DM 726 s 1200 KS). Mehansko obdelujemo posamezne dele motoriev za Francijo (oz. za ladjedelnico »3. MAJ«, Reka). PREOBLIKOVALNI STROJI V montažnem obratu preoblikovalnih strojev so v montaži naslednji stroji: Pet preoblikovalnih strojev HVO II 250 ton, od katerih se dva že pripravljata za končnega naročnika, in sicer en stroj za Caracas v Venezueli in drugi za FAP Pribo j, zatem pet preoblikovalnih strojev HVO II 160 ton za razne naročnike, pet preoblikovalnih excentričnih strojev MPC 100 R in pet preoblikoval- \ n ih strojev HVO II 100 ton. En stroj od teh je prodan ZSSR, j ostali pa domačim kupcem. ŽERJAVI Za Jugoturbino v Karlovcu j montiramo tri žerjave EMD! SMp x 18,6 m, za Metalko pa več žerjavov EMD 5 MP in 10 MP z različnimi razponi od 13 m do 28 m. Ti žerjavi so naročeni za nova skladišča v Vižmarjih. CEMENTARNE Povedati moramo, da je mon- i tiran in prevzet dragi separator za separiranje cementa, tretjega pa pripravljamo za prevzem. L. N. Novice i: Kakšni so naši načrti za prihodnje leto? Od kupca »Mašinoim-port« iz Moskve smo dobili naročilo za izdelavo petih metalurških žerjavov v velikosti 160/32 x 28 m in v skupni teži okrog 750 ton. Delali naj bi jih v kooperaciji z METALNO iz Maribora. Zanimivo je, da so v teku pogovori z istim podjetjem o dobavi naslednjih desetih žerjavov, v prihodnje pa naj bi podpisali sporazum o še večjem podobnem naročilu. Predviden je tudi podpis večje pogodbe za kupca iz Sovjetske zveze za žerjave, ki bodo namenjeni atomskim centralam. To so tako imenovani polami žerjavi, podobni tistim, ki jih delamo za AE Krško. Pripravljamo tudi ponudbo za veliko cementarno v Tanzaniji s Progres Investom iz Beograda kompletno mlinico cementa skupaj s pripadajočo opremo v teži približno 1400 ton. Milnica je po obsegu približno enaka tisti, ki smo jo izdelali za SALONIT Anhovo. Če nam uspe pridobiti to naročilo, bo to za nas veliko nriznanje, obenem pa pomoč nerazviti Tanzaniji. Podpisali smo pogodbo za HE HENREM DEM, kar ie eden naših naj večjih izvoznih poslov doslej! (O tem več v prihodnji številki!) Pripravljamo še ponudbo za dva agregata za HE Čakovec, in sicer za cevno Kaplanovo turbino z močjo 40 MW za en agre- prodaje gat. Izdelana je ponudba za HE MACKINTOSH and BASTVAN Tosmanija (Avstralija). To sta dva agregata Francisovih turbin, vsak z močjo 81MW. Podobne turbine smo že izdelali za HE OHAO. Odposlali smo tudi po-, nudbo za HE ARENAL iz Kosta- < rike. (Francisova turbina, in sicer trije agregati s spremljajočo opremo. Vsaka turbina ima moč 53 MW. Dokončana onrema bo težka približno 594 ton). Pripravljamo ponudbo za rezervne dele dieselskih motorjev SUDOIMPORT iz Moskve v vrednosti približno 1,5 milijona dolarjev, sicer pa trenutno ni večjih naročil. V Egiptu smo na licitaciji, kjer smo nudili štiri črpalne postaje za vodo, zasedli drugo mesto. Imamo dosti izgledov, da tud) končno dobimo posel ob hudi tuji konkurenci, to pa predvsem zaradi izvrstnih kvalitet in zaradi dolgoletnega plodnega sodelovanja z Egiptom. Skupna teža opreme je 443 ton. Izdelujemo številne ponudbe med drugim za vodnjaške črpalke za VODOVOD čačak v skupni teži 44 ton. Izdelana je tudi ponudba za HlE Prahovo (Hemijska industrija Pančevo) to so centrifugalne črpalke v skupni teži 38 ton. Že v začetku leta se nam torej obetajo lepi uspehi. Vse to krepi zaupanje v naše podjetje, od na* samih pa je odvisno, da to uresničimo. aN PRISPEVEK DELAVCEV LITOSTROJA ZA ČISTO OKOLJE »Ti presneta Snaga, spet nam je postavila za dva metra predala* ,kišto’«