daa vsak fM« PROSVETA glasilo slovenske: dail, uc«pt SixUyi and Holiday«. DNE PODPORNE JEDNOTE ILL„ PONDEUEK, 14. avgusta (au^st) ltl«. Stev.—number «3. Wilson H rad preprečU širajklZ DELAVSKEGA SVETA. na železnicah. L —+- Predsednik kliče zastopnike obeh strank v Washington na posvetovanje. U1MAIUEVA BLAGAJNA S PETMSOfl ZLATNIKI JI SLA ■ BANDITOM V PEST. — DEKLICA IZGINILA T AVTOMOBILU _ CENE OAZO LINA PADAJO. — KAKO VPLIVA KINE MATOGRAF NA MLADINO. — FAKMAB JE MAtKL 8T0TI got DOLARJEV V SREBRU — CENA PtENICE LITI NAVZGOR - VELIKI POVODNJI V W. VA. — MORALNA U. OANKA MORALNEGA PASTORJA. Velika nesreča na električni železnici v Johostownn. Pa. do Washington, 14. avf. — Pred-ndnik Wilaon je ainoči poalal nle-itio brzojavko zastopnikom žele-niikih družb in itirih bratovi-in železniških uslužbencev. "Čudim se, da ne morete priti iporazuma. Generalni itrajk na eznicah bi v tem čaau prineael rriiko akodo vsem Zedinjenim drawn. Vsledtega vaa poalvljam, pridete v Washington, čimprej nofoče, da ae z vami pogovorim v nebni konferenci, preden storite ■k definiti v ni korak. Woodrow Wilson." Obe stranki ata se odsvali Wil-tonu in zastopniki so ie na potu Washington. Zadnja seja s sve-aimi posredovalo!, ki je trajala eat ur včeraj, ae je končala bres takega vapeha. lastopniki železničarjev so od-očno odklonili arbitrafto ali ras-odišče in izjavili, da proglasijo trajk na železnicah še danes. i js odvisno ls še od konieron-z Wilaonom, kako bo izpadla tnr , ko pride do generalne stavke, j bo Wilson sshteval od kon nujni zakon za obvarovanje' oite. Posta ne ami biti ovirana in ružbe, ki imajo pogodbo s vlado rarvsžanje pošte, bodo odgo-orne za vaako oviro. s Johnstown, Pa., 13. avgusta. — progi Southern Cambria Trac-ion ('o. sc j<* dogodila velika nc-med Kehom iu llrockvalom, nta udaril« skupaj dva voza tnr železnice. Htirinsjht oseb je bilo takoj mr« ih. enajst jih j«- umrl« ua potu Mnikuico iu okoli Keatedeaet jih ranjenih. 1'rnvi vzrok nesreče ui znan. Kil »» j«' Mal Itlizo remize v Kchu, j«' drug voz, ki ga je vodil •otoriiik August Varner, z vso l»ri|Midil po kluncu uizdol iu *WI vanj. mrtvimi so nahajajo Kuč rf»»". Konpn I,me in njen sinček, najbrž Slovenci ali Horvat- WaUenburg, Colo., 13. avgusta. Okrajni uradniki okraja Huer- «"» v dru/bi pomožnih deputijev ^iiili | iso v love tri našemi je-M'jsje, ki ho (»ropali živono-Krhu. iHeo Iorlico za 4000 ***** dolarjev v zlatu. Roparji i na konjih. rarhf.-i, /.iv, s Hvojo družino na J1' bil nn kIhku. da ima V" J - vsoto denarja doma. Ka oprsvki ne priaili jo. da '! I"*« i" naloži denar na ^zdnji j(. pr(.jc| |»a. v*''jo v not o denarja za pro- iivino. Dn, sedlu šerifi a o rokonravharjih ni duhu ue sluha. ....... Milwaukee, Wis., 13. avgusta. — Tukaj je bilo kaznovanih vee razvažalcev ledu, ki prodajajo led za Wise. Lakes Ice Co., ker so prodsjsli led pod težo. Neki Fred Wagner je bil obsojen na |2f> denarne globe, ker je v petih slučajih dal premajhno težo. Gospodinje naj pazfjo na tehtnico, da nc bodo osleparjene. Superior, Wis., 18. avgusta. — Zdaj oblasti iščejo nekega Sini-tha, da rešijo uganko, zakaj je u-čiteljica Helena $tewart streljala na dr. J. O. Barnsdala. Učiteljica je dejala, da jc bilo poročena s ttmithom in da je zdravnik imel certifikat. Prav malo je upanja, ds zdravnik okreva. Bacino, Wis., 18. avgusta. — Policija deeedaj ie ni odkrila mlatenja, \\ obdaja mladega- dekle* ^. i..i ,.,. ..i»- m ii^ " TsrWWra jc VPgll W VMIRPgH nv- toinobil« listek, os katerem je prosila pomoči. Policija v Cudahyju pripoveduje, da je skozi mesto drvil velik avtomobil in v njem je ženaka kričala. Vrgla je klobuk iz avtomobila, na katerem jc bila varnostna znamka iz Kcnoshc. Brzojavka iz Waukcgaua pripoveduje, da je bila v North Chicagu vplenjena 15lctua Virginia Rubll. Dva tujca Hta povabilo dekleta, naj hc pelje z avtomobilom. Odkar je dekle idedila vabilu tujcev, ni slišati besede o nji. Altona, Pa., 13. avgwta. — Harry Wolfe, kurjač, je bil takoj vbit, in zavirač 8. B. Navman pa težko ranjen, ko je vlak Pcnnsylvsnia železniške dtfbe, obstoječ iz 30 voz, telchnil blizo Summita, Ps., 150 čevljev visoko prek ns«ipa. je »pravil v ■f"1" '"'"'»o blagajno dom«. ■•P«rji. h krinkami ua obrazu, ^r,Mlrh na sprednja vrata. Pa Jr v te m i olandu. — Strojni-|ie vedno v stavki, pirja jemlje delo Pohod unijskih delavoev v Lal Stavka razvažalcev mleka do-Balle. [kam je. da bi-morale biti mlekar- La Salle, 111., 14. avg. — Štiri- W»e pooluinjene, mesto da jih la-tisoč unijskih delavoev ia bliinjib sUujejo kompanije, sli pa ixma- mesui kapitaliati, ki nc dajo nič n« tO, čeprav dojenčki ostanejo brez mleka, da ae le njim ne skr-* profit. mest je včeraj korakalo v pohodu v tem mestu in v Peru izkasujoč simpatije do štrajkajočih delavcev v cemeutovnah. V Peru jc Mf shod v parka», kjer eta govorila J. D. Shuhhock, generalni organizator A. F. o^ L. iu Ed. Cerbin, pod>pree ,«čka .tekir A ajvsc u ^dnij^ko prepo nim d^>e, štiri ^^l&ZZXlZ* veH Sodnik Homer O PofHl jc Te^ratara sedajib M ur v vi metodi, da jih rešijo otekline. . družbi Icbicefi» Najvi4js najnišje M. iDda a® aWaaL S. ra.fk. ,,r,«nH. v , r. _ S. |,,|„ fr ,„ „ o,'-, ,„., k„ |HHil.»il n. t ». ki « l rrt j, ......- T^ltina tV.ll' VcrtMHi <•„*,,>.»,. neko St r*. Oeo Wingfi*ld. Preiakava v bolniauici je doka Petrograd, 14. avg. — Ruska o-fensiva proti Lvovu se nadaljuje neovirana. Včeraj so naie čete o-kupirals Mariampol, sedem milj Južno od Haliča. V smeri od reke Seret so Rusi okupirali dolgo vrsto utrjenih vasi in hribov. Število avstro nemških vjetnikov sna ia od 1, avgusta 88.048. Rim, 14. avg. — Italijanske če-te so osvojile nekaj utrjenih po-aioij v okolici Tržiča. Iztočno od Oorioe smo naletili na močan odpor Avstrijoev. Pri Tolminu divja velika bitka. London, 14. avg. — Angle« so osvojili eno miljo sakopov sever nosapadno od Posiereea. Nemški protinapadi so bili odbiU. Paris, 14. avg. ~ Naie čete na-predujejo južnoistočno od Mature-pasa. Nemški napodi pred Verdu-nom ao bili odbiti. Berlin, 14. avg. — Fraaooski napadi bliso Maurepasa eo bili bres vspeha. Naii protinapadi ob Bi* strici v južni Oalidji so deloma u-stavili rusko prodiranje. Bukaroit, via Copenhagen, 18, avg. — Rumunska aa pripravlja na vojno. Splošni pregled. Zavezniki razglašajo uadaljuu ziuage iu vepeh« na petih fronlah. Francozi ao vzeli uemike sakope ua tretji ubrambni Črti od Ha rde bourta do reke Homme pri Bus-enrtu v daljavi štirih milj in eno miljo daleč v nemško črto. To o-zemlje obsezs ves heiimkl goad in Nemci priznavajo, da so izgubili "del tega gosda". Pred Verdu-nom nc vrše neprestsui boji r.a u-t nI be Thiaumonta. KiinI nevzdržno prmlirajo v Južni (isliciji, Po psdcu Stanislava, ksteregs so vzeli v petek, so KunI glasom poročil iz Pctrogrsds o-Nvojill vse o s** mljc pred Temo-polom in Bučsčciu, kjer no nc nahajale glavne ziuiake pozieije avstrijske armade. VnImI nenavadno naglega prodiranja Riinov pml generalom Lečitakim južno od Stanislava in pod generalom Aarba-čevom v erntrumu, ki jc s svojimi četami prekoračil Zloto Lipo ua desni atrsni Dnjcstra, jc prišlk avatrijaka armada |mmI generalom Bothiaerjem v kočljiv položaj. (Jmzi ii namreč obkolitev obeh bokov. I^cčitakl zdaj prodira proti Haliču, zadnji važni postaji na progi Stauialav-Lvov. ki ae nahaja 16 milj aevemo od Staubdava, Duuaj nima včeraj nolteiiega poročila U ruskega bojišča, do/'iiu poroča Berlin le o bojfli v Karpatih in Južno od Zsločev, kjer "se svstrijske srinsde regrupirsjo po izdelauoiO načrtu". V soboto je poročal Duuaj. da so Avstrijci za« puatili Stanislav brez boja. Italijani nadaljujejo a poročili o prodiranju in oavajauju južno jn iztočno od IJoriec. Okupirali so Opatjc selo šeat milj proti jugu, Pri Tolminu, dvajaet milj neverno od Oorice, m- je razvila huda bitka. Obenem poroča lliiu, da no I-talijsni naleteli us odpor iztočno «4» mr wmr. Kfcnii "PEOSVETA" SOIf I«. Cravfad Air, CkUmgm, III. Cvelfcs kapitaHzns. Včssi M- pojavijo med kapitali sti možje, ki odkrito povedo, k« ko kapitalistični razred misli < delavstvu, ee tirje svoje pravice s stsvko. Med te vrste kspitelistov spsds tudi kspitan Dollar, član trgovske zbornice v Hsn Frsnci-seu. Dollar jc brez ovinkov in o-lepša vanja povedal, kako u, lahko štrajkajoče delavce spravi na kolena in prisili, da se vrnejo pod starimi pogoji v suluost. Dollar-jeve besede so sirove, sli odkri-vsjo nsm resnico, da se kspitali-stični rszred ne strsli najbrutel-iiejlih, nsjsurovejlih in najbolj divjaških sredstev, če je treba razbiti delavsko stavko. Dollar je dejal pred zbrano trgovsko zbornico, da se delavake spore uravnava na najenoatavnej-si način, če ae več ambulančnih voz, naloženih z organiziranimi delavci, polije v bolnišnico za prvo pomoč: "pros per i te za zdravnike iu bolniške atrežnice bi hi-tro končala delavske spore," je dodal gornjim besedam. Ko je kapitan končal svojo brutalno govo-raneo, ui niti eden članov trgovske zbornice vstal iu zavrnil tega barbara, katerega bi se srsiuovall celo na Turškeui. Bojeviti kapitan, ki je scvede tudi velik patrijot in lastnik par-uikov in ladij, je ua svojih Isd-jah trikrat menjal zsstavo. Pred vojno so njegove ladje plule pod angleško zastavo. Ali to ga ni o-oviralo pisati, da je velik ameriški patriot. Seveda je možakar pozabil povedati, da njegove ladja plujejo pod angleško zastavo, ker mu to znižuje stroške in mnoii profit. Ko je izbruhnila vojna in so v Pacifiku nemške bojne ladje lovile angleške ladje, je Dollar 'Hlkril avoje, pristno ameriško srce, aiicl je angleške zaatave a svojih lsdij in jih usdomestll z ameriško zver.dnsto zastavo. Njegov ameriški patriotizem ni trajal dolgo. Komaj je bil Pacifik očiščen nemških hojuih ladij, že so ua Do I Is rje v i h Isdjsh zopet zs vihrale sngleške zastave. Ob tem času je |M»slsla pravomočna La Kolle-t ova zakonska predloga za trgovsko mornarico iu patriot Dollar je iiurl takoj pri rokah iagovor, da jc radi te zakonake predloge menjal zopet /ustavo Itazume sc, če bi sc posrečilo Nemcem utreti moč Angležev na morju iu bi nemški križarji pripluli v Pacifik, da bi patriotioeii kapitan potegnil angleške restive s svojih lsdij in jih. nadomestil z /sat avo "stare slave." Sedaj ko poznamo plemenitega kapitana Dollarja, da menja restate na %\ojih ladjah kot ueva- • len človek umazano srajco, da je tinta«m njemu le sredstvo /a po množenje profita, nam je jasna tudi njegova brutalna duša. Od človeka s takim mišljenjem ne inoreiiio piičakovati drugega, kot da priporoča, naj teče delavska l i i \ |h»lokih, da denarna mea njn ne I »o imela rgiiln* kapitan Dollar je navaden brutalen ne*ednež, ki m* iic seveda dal«k«mežnoftli avojeua pnporwt In, | »rs v s cvetka kspiulisuia, ki puma le profil 1st ittč drugega. lu koliko takih cvetk Dollar jevc \iatc je med kepitslislif \litogo, ds pta\ mu,igo jih jol b»- • ijo m- le toliko od Dvllsrja, tis ne poved* javno, ksr mudijo, si o i»sk dajejo tvojemu solemn orod iti uka/e nifil štirimi atenemi. t i« i jr javnost irkljočena. Unša orodje najet«* klale*e, Msdrga t/ ibiteikih mlin potem isvr ti te uUs »e - in prelita delav ako bili Dollarj| po številu moČtMls bi lahfce prelivali delevsko kri, bi ne nejemsli pro-fesi^Nulnih vbijeleev in pretepa eov, s tepe k izvršili bi dele ssini, de si uko prihranijo aek*j tioo-čskov, Tako pa v«dno»i da* naje-msjo kiativiteze, ki zanje vrle kr vevo delo. Iz vsega tega pa prihaja dober nauk za delavce. Kapitaliati. niso tsko številni, ds bi imeli toliko fizičue sile, da bi rešili svoj potapljajoči čoln, temveč morejo najeti druge Iju4i, da jih rešijo. Ca kapitalisti niso tako števiijii, da bi se rešili z fizično silo, niso tudi tako številni, da bi se obdržali z glasovalno. Delavci zdrulite ae in porszite v jeseni kspitslista — ue s fizično silo, smpok s glasovnico jim dsjte, da bodo obležali na Ueh. Otroška Ma mižale števflcdaHsov? Ljudje, ki so jih zapeljali soci-sllsti in delavski voditelji, mislijo, da radi tega delajo otroei v tovarnah in rudnikik, ker so kapitalisti lačni profita. Ah, ksj še, teko mišljenje napačno. Tisti, ki mislijo, ds sc o-troško delo zagovarja radi drugih vzrokov, se hudo "motijo." Temu podobno je govoranči! se-netor Lee S. Overman iz Severne Kerolinc. On že ve, ksj govori, sej drugače bi pa nc bil senator. Te dni jc vstal v sens tu ln ko je končal z govoranco, ds je predložene zekonsks predloga ze verstvo otrok protiustsvns, je pričel dokszoveti, ds jc otroško delo potrebe, ds ne pridejo otroei v ječo. Svoje trditve je dokezovsl ns tele nsčin: "V Severni Ksrolini e le 15 otrok od 100,000 otrok med 14. in 16. letom v ječi, mejtem ko jih jc v Massachusettsu 279, v Rhode Islsndu 199 in v Missouri ju 122. V vseh teh drla-vsh je otrokom pod 16. letom pre-po v cd a no delati v tovarnah. Severna Karolina nima takega Ssko-na, ainpsk so otroci v tovarneh, ksr povzroče, da niso v ječi." Človeku, ki nc potrebuje drugih, de bi sanj mislili, je jasno, da otrok delavskih starišev ne more biti hkretu v dveh krajih: v ječi in tovarni. Zagovor senatorje is Severne Ksroline je jesen, (c o-t rok delsvskih stsrišev ne dela v tovsrni, jo zsnj prostor v ječi. V kapitalistični človeški družbi nima drugo izbere. Ce je senator Overman prepričan, da otroško delo v tovarni krepi človeško moralo, snknj ns pošUo avojih otrok v tovarno? Kot očeta ga vendar veže dolžnost, da se otroei ne pokvarijo iu vzraatejo kot dobri člani človeške družbe. Senator Overmau bo nejložje in najbolj jasno dokazal, da je prepričali o tem, o čemur je govori) v sonetu, ko je bila na razpravi zakonska predloge za varstvo otrok, ds svoje otroke netnudoma polije v tovarno in jih tako ohrani čiste in nepokvarjene* Dokler pa senator tako vzgojo otrok priporoča le za otroke delaveev in malih farmarjev, ga smatrsino za zagovornike kapitalističnih interesov, ki je hotel javnosti nasuti peske v oči, ds je prove vzgojs zs otroke edino le v tovorni. ] V taki p»ji vročini, kot > sa* daj, ae ob večerih vsak rad pada svečer v javni ljudski park, da oe malo ohladi. ftoduje nedeljo bil eem tudi jas v parku In videl aem- pfreeej sa niaiiv prizor. Po travi je sedelo in ležalo ns stotine otrok, na nekoliko vrvilenem prostoru pa je i-grale otročja godba. Med odmorom sta se dva moža, a vgedi za-petimi'ovrajiiiki. vadlgalla ter začela pndigovati mladini. Jas se sicer uisam dosti brigal ze njuno besedičenje, vendar jul Jo nekeko po sili priletelo na ulta por besed, ds »em postal pozoren SHiel setu neksj tskegs, kot: "Zahvali mo te Kriste, ker nam daš tako lepo vretne, da ae lahke vlelemo v travo io « hI poč i Jemo, zahvalimo te Kriste, ker nam daš vsega do brega za j«ti in vse drogi udob noati. amen." Ko je IsgavoHI a-men. hit Je ksnes ia melgkar je odšel Hotel sem sa njim .da mu pasem, kaka nnfe lg|e, pa mogel' Katro peek* otselfe sent ga dohitel šele na uliei. Potr-ksm ga po rami in gs vprašam. I'Itoo« by >.m«rt nese 45. uekaj. jih prinese tajnik psr članov je pa. ki pridejo pU, čat sami, Ko m*de volitev odbornikov sli delegstov, ae lshko ve, ^ko izpade ia kdo je iivoljen. j laki delegat je potem ns koi\. venciji Izdelajo pravila v korist večiue članstva, je pa sevede drugo vprašanje. Po*nsm enega, ki jo bd Uvo-Ijeu delegatom, ps v sedanji slov-kl nagovarja šlrajkarje, naj se vrnejo na delo. meato, da bl jih vzpodbujal, da vstrajajo do končne zmage. Tudi no morem resumed kako more biti izvoljen delegatom organizacije ktero tvorijo pe ogromni večini delavci, človek, ki ob česu štrojka opravlja slulbo deputije. Delegate dr. sv. Barbaro, ki bodo zborovali v Forest City, Pa. bi opozoril, da vprašajo delegata iz Kveletha, če jim ve povedati kako lepo "storijo" o nekem propadlem gostilničarju, o bivšem blagajniku ln vohunu pri I. W. W. in nekem deputiju. Sveta trojioa, pa en aam bogi Končno naj ič omenim, da se naše slovenske podporne organizacije, ne bodo mogle obdržati, vaaj dolgo ne, ako se ne združijo. O tem naj bi razpravljali delegat-je na bližajočih se konvencijah, kot o eni najvažnejših točk. Ne prepirajte se za imena, ne ulite se za vero, kdor hoče moliti, naj gre v cerkev, kdor hoče biti narodnjak, naj gre na Rusko, kdor hoče biti pa sigurno zavarovan, pa naj dela na to, da se vse slov. podp. organizacije združijo v eno močno celoto, ki bo temeljila na odlOtno trgovskem stalilču. Z bratskim po/xlravom član več jednot. Prv* stavka delavk aa Dunaju/) h slovenskih naselbina Cleveland, 0. Umrla jc tu Rosa Otoničar stara 30 1st. Doma je bila is Žignae pri Sodraiici. Zapu-Iša soproga, 3 otroke, 3 sestre in enega brata, vse v Ameriki V petek zjutraj dne U. t. m. bila je pokopana Frančiška Wcg-ler. sts rs let. Doma je bila iz Sirknice na Notranjskem. Zapu ššn soproga 4 male otročiče, enega brate in eno sestro. Oomnwood) O. utonil je tu šti rllftni fiojzck Krajusr, ko se je kopel v družbi 'svojih bratov tovarišev. in PtaOilmid. O. Mrs. John Ordi-^ je .tako nesrečno psdls, ds si težko poškodovals. roko v rami. Želimo ji skorsjšnegs okreva- meetn? bolnišnici umrle jc H^rim Kemik stara 28 let. Doma Je bila iz vaai Drasče pri Kmihe-Ul. Zapušča soproga, net otrok in tri brate. Da je nesreča popolnejše, je pa še njen mož Jolu* Kenik nevarno zbolel, ko ao ujo pokopavali. Waal Newton, Pa. Vtoeil je pri kopanjv reki YoUghnaju mj^ .Vuwgnee Vidergar, star 22 let. Doma je bil iz Drtije. okraj Kam-nik tvs Kranjskem. Mpsdšl je k ilrultvu Oral. štev. 40 S D. P. Z kl mu je preakrbelo doalojen po greb Pred približno 20 leti so bile razmere v dunajskih prediltofh in tkalnih tovarnah izdatno slabej še, kakor so dandanes; s tem seveda nočem reči, da so danes delavke zadovoljne z razmerami po tovarnah. Ko sem vstopila leta 1892 v tovarno, 16 letno dekle, je tpajal delovni čae od šestih zju traj do sedmih zvečer. Delavke niso bile orgeniairsne in so se ss dovoljevale a mezdami po 1 K in K 1.50 na dan. Lehko si vsakdo misli, kakšno življenje da so ime lc delavke s temi krajcarji. Leta 1898 sem delala v tovarni, kjer je bilo približno 300 delavcev in žen zaposlenih, največ od teh ni zaalu žilo več kakor po 7 K na teden. Saj je bila eua zahtev, ki smo jo stavile pri prihodnji stavki, 8 kron tedenske mezde. Jaz sem bi la zavijalka v skladišču in sem dobivala sijajno mezdo —- 10 kron na teden in sem bila v naši tovarni ena od najboljše plačanih de Iavk. Čeprav ni bilo v naši tovarni o organizaciji niti govora, ae mi je vendar poarečilo, da som pre pričala tovarišioe o važnosti pre znovanja 1. maj nika in dooegle smo tudi, da jc bilo na 1. maj prosto. Samoposebi je umevno, da ni amo prihodnji dan govorili v tovarni očemur drugem kakor o poteku majskega slavlja in med od roorom v veliki tovarniški dvora ni sem skušala prepričati delav ke, da bi s primerno organizacijo tudi razmere v tovarni lehko izboljšale. Med tem ko sem govori la, je prišel v dvorano gospodar naše tovarne. Opazila ga nisem niti jaz, niti moje poslušalke. Takoj na to Sem bilo odpuščena iz dela. Ker sem delati čez uro, nisem od» šls iz tovorne obenem z drugimi delsvksmi, ki so bile že vedele o mojem odpustu. Ker sem prišle v ulioe, kjoren stanovsli moji sts-riši, sem s največjim zsčudenjem »epssile, da jo pred hišnimi vr* ti pottoija, vnete pade so zapsta. Precej veliko dvorišče je bile ps napolnjeno z delsvksmi iz tovsr-ne, ki so me pričakovsle in burno klicale, da ne bodo mirno gledele mojega odpusta. Nato sem stopile na tnalo in govorila in povedala delaarkem in tovarišicain, da je to prav iepo od4njih, če ne vtaknejo mojega odpusta mirno v žep, vendar pa če že zestavksjo. naj zs-htevajo še kaj več kakor te moj eorejem v tovarno. Kaj ds naj zahtevamo, tega seveda vse akupaj nšeme vedele, smpsk stavkati smo hotele. Zedinile smo se le v toliko, de pridem prihodnji^ dsn (3. majal v tovarno; dotlej pe se bodo pomenile delavke ia takZT in isvohle tudi one, ki , nerju izrazijo. ielje delav J > W pod oknom čakala'"* P«h. Vse so delavk« ia**^J* teve pa — akrajiauje *"*«112 na lO^rtlt;? jem — Je tovarnar udkll.f?' Ukoj tisti hip, ko m SSJ i lsvke tovarnarjev odgovor L t puatile tovarno: napol bose, ker je bila v tovJ^J vročine, čes roke obleko v ?? cekarje z bornim koailCem „ * h£ za tak0 w * S bližnjem gostilniškem vrtu » ' delevke oblekle, jaz pa la k družici Dvoržakovi (Po* vi), da ji sporočim izbruh ataX Ze popoldne je bil prvi shod travniku v Moidlingu in shodu je sledilo še vee- drugih t! da je bilo čez nekaj Osi deklerv stavki. Ker* prvič, da go atavkale delaV je zbujsls ta stavka prav vela-pozornost; tudi meščansko č» sopisje je pisalo o stavki in toiilu ds "ščuvajo" sedaj ze tudi t lavke. Bile so tudi izjeme. Tako je poročal dopisnik anglciken jmelčsnskegs lisU, ' da iz|||Z delavke, ki ao stavkale U daj, mnogo boljše na koncu »Uvk« ker so teh 14 dni, porabile v k da so se navžile svežega zraka" To tudi ni bil čudež 1 Kako naj k izgledale iene dobro, če so morali delati po 12 do 13 ur na dan in t sobanah ,v katerih je bilo domi. krst do 54 stopinj vročine, ali pi v belilnici, ki je bila nasičen* i apnenim vzduhom, ali v barvarai-ci, kjer so neznosni duhovi dihanje nspravljali za muko. Ker je bilo delavstvo zelo aolidarno, a dobivali atavkajoči taksne podpore, karšne so bile mezde v tovar ni. Stavkajoči niso hoteli odnehati od avojih zahtev, temveč so od-ločno vztrajali v svojem boju. In po 14 dnevnem boju smo dosegli izpolnitev sledečih zahtev; deset-urni delavnik, tedenska minimalna mezda 8 kron, prost dan 1. nuja in pri tvrdki Heller, |ci je bila mene odpustila, moj sprejem. Boj jc torej končal z uspehom. Iz delavskega sveti (Nadaljevanj« i« prv« it rani) lodajalci in delavci, je tudi tukaj policija na strani gospodarjev, Vaaki dan aretira stavkovne stri. •že, ne da bi imela kakšen vzrok zi aretacijo. Vsled tega so linijski odborniki povzročili, da je bil aretiran neki policaj, ki je pred tovaruo Alia-Chalmerja aretiral strajkarja ui straž^ ne da bi imel vzrok ia ar* tacijo. Štrajkar toži predrznepj policaja za odškodnino. Policaja je aretiral pomožnih rif, ki je sedaj pod Š300 porok-1 va. __ Orkostavci brez dola, ker m up j pir sahteva oderuška oaae. Boltimore, 13. avgusta. — Konvencija črkostavcov, ki prične f pondeljek, se bo bsvila tudi«po droženjem papir js za časnike. Url jc radi podražitve umogo črke stavcev brez dela. John H«.v*j tajnik črkostavske unije, lja, da jc mnogo članov unije iH gubilo delo, ker vsled papirja, hočejo lastniki čajop** na te nočin nadomestiti itgukOJ znižujejo obratne stroške. Unija se bo bavila i vpr njem, če uaj priporoči *vc«w di, da naj uvede preihkavo, Si draži papir. .t Odork za pravila ie »bon^ dni in je prcgledHl nad sto r logov za spremenitev pravil » stave. •) Te vrstiee amo posneli is spominske knjige, ki se jo izdale nemške soeialietke oh priliki 20. letne proslsvo svojega gibanje. Hibbtitf. Ml*11- H-^jl tuscijs je nespremenjen« nik lists "Miners V«> je prevzel začasno v.Klst»» ka za I. W. W - ^ dij«, da je štrajk kon-au. ^ Izjsvljsjo voditelji «1 1" . da jc štrajk pravzapr.v H ^ fttrajkarsks |H)dpora sf ljuje med štrsjkarje. Aurora, Minn. Bt.ržo«^ poročajo, da vsi nidntki jejo,j» četudi r manjštm '' delaveev. Koliko r «« ,tV'r nice, soveds ne vemo ireietii. mm ^'Jm in Leonidas (obs H^J^S obratujeta z malim štr* laveev Takozvsni 1 Spruce in Fsysl P*J'1'"« oo psro Tsko sevede meščanski IHul '»» je treba vedno vreli • rezervo. h toaeenske volt , imunsko bojišče). Dunej , |¥| - Poooval italijanski na m blizo Vipavske doline so bi-odbili. Italijsni so tudi ustav iioi us gorah istočno od Gorice, udu artilerijsko bojcvsuje ae vr okrog gora San Oabriele in Sve- f Gore. Italijansko poročilo. Bus, 13. avgusta. Na kratki pla jivl „0 včeraj naše čete preko tii\t Val I ouo in osvojile zapad w |K»bočje gore Nadlogom in vrh rnegabrda; obe )>osicije sta bili ,«čuo utrjeni Danes zjutraj sino fcupirali Opstje selo, kjer smo jeli 270 Avstrijcev in vplcnili tri topove in večjo množino uterijala ter streliva. Iztočno od loriee je sovražnik dobil pojačs-je in se vzdržuje us gorah, kjer ,u pomaga topniški ogenj iz pisave Bainnizza. (Sobotno poročilo). Naša tretja rmada pritiska na sovražne polije v okoliših San Michele in m Martino. Med Vipavsko doli-d in goro Kosič smo okupirali M-ne poljske utrdbe. Istočno od alone »uio pognali Avstrijce iz ikopov, ki ao pa ostavili močne idnje straže na Cinia Debeli in i hribu št. 121, iztočno od Trži-i. Okupirali smo planjavo De-rrdo do Valerije. Rusko poročilo. Petrograd, 13. avgusta. — Na-i čete pod generalom Gerhače->m iu Sabarovom, ki ata pod po-djstvoiu generala Brusilova, ao >eraj okupirale vasi Gladki, Vo-iblcvA, Cebrov, Cena in Pokro-vn«, ki so bile rnočne vtrjene. alje smo okupirali Kostlov, juž-uurpadiio od Tarnopola in vso to oh reki Stripi. Tako je vse o-milje sovražnih zimskih pozicij re«l Tarnopolom in Bučačcin pa- 0 v naše roke. Čete generala Le-Ukegn ko vzele Nadvorno, južno 1 Stanislava, kakor tudi vaa Fit-sv, in ko prekoračile reko Bistri-I pri Solotvini. V okolišu sred-|ega S«-ret a prodiramo za so^raž-|kom, ki so imiiče iz utrjenih po-ojauk proti Virni. V okolici Bu-|ča prodirajo naše čete v smeri roti severu. Prekoračile so reko oropico in osvojile vasi Slobud-Igurna in Polvarki. V smeri pro-Monastirskaji smo okupirali že-laico. ki teče ined Monastriska-| in Cortkovom, in vse ozemlje H Zloto Lipo in Norovanko, ki i med vasmi Krasečiv in Ušice. eden je sovražnik odšel iz Sta-ilava. je razdjal železniška kri-I drugače je bilo mesto ne-ikodovano. (Kavkaško bojišče). Zapadno Uiiimičaiia srno odbili več turih napadov. Severno od Bitlisa nadaljuje vroče bojevanje. V v okolici Hokana, naše l«»dijo Turke, ki se naglo u-reju proti Sskizzu. Turško poročilo. arigrad, 13. avgusta. — Ruske ~ v okolišu Bitlis-Musb so bile 't pognane naprej. V Perziji Maičejo Rusi v okolici llama-na proti Kanslaveru. Balkansko bojišča. Undon, 12. avgusta. — Zavez le čete ob grškn-inaccdouski »i', »o okupirale postajo Doiran, ' milj iztočno od mesta Dioran. upirale so tudi hrib št. 227, ki 1 j«*no od Doirana. V osvoje-1 posilijah je ležalo veliko šte-" »"•tvib Bolgarov. Na drugih "Jih fronte se nadaljuje artile-_bojevanje in spopadi med "n»lj«iiii na srbski meji. krlis, 12. s v gusto. — .lužno od rr» Ikiirsn ji« vprizoril sovraž-1 |»-kaj slsbotnir napadov, ki brez večjih bojev. Hsmake in angleške isgube. M. avgusta. - N« po-t« adr.jegs uradnega seznama u* '-•'»*aJn nemške izgube " juliju 122.540 mrtvih. 1'ogrešeuih (vjetih: ^kupsj ,„1 začet k a vojne so g|-M)m „vojih ^ I *"v 5 ' 177 mož. I ^ av. - Oadni se'-| "•nuj*. sledeče izgube: Ss-■Tn» tednu - od do 23.1 f "gubili Angleži ua za-'j Ir''Ut! :>2* mrtvih, 1071» ra-" pogrešajo/ skupaj| M ""''tka vojne je M-j « - »ngl-ikd. častnikov lihi-. J' Mb ill jih |H>- | " M **ki aoeialisti ze mir Prednji ud strsn ke nazna- nja; da je ponovno apeliral ue državnega kancclarja, drg. Beth mapn-Hollwegs, dg ngl dovoli svobodno diskusijo o mirovnih pogojih. Odbor ap^lnje ua krajevne orgenizacije, da naj pripravi-jo peticijo na vlado, ki bo zahte-vale mir na podlagi prijataijetva sosednih držav, nedotaknjenega teritorije Nemčije in razvoje go-spodanake svobode. Antika potrebnjs vojakov. London, 13. svgusts. — "The Morning Post" ima sledeče brzo-jevke iz Budimpešte: Meršalu Hindenbuegu je obljnbljenib deset divizij pomoči v krstkem in nedaljnih dvajset divisij v enem mesecu. Deset divizij pride iz Turčije, dvsjact p« iz zapadne fronte. Potreba vojaštva v Avatriji je tako velika, da zdaj jemljejo ns bojišča vse vojske, ki so izgubili ©no roko in jih vporabljsjo pri o-periranju strojnik pušk. Prebivalstvo Sirije umira lakota. London, 18. svgusts. — Poročevalec lista "Times" poroča: V Siriji vlada strašna lakot«. Približno 80.000 oaeb je že umrlo lakote aamo v severni Siriji. Turki selijo večje množice prebivalatva drugem in v mnogih vijaletrh ni ostalo niti enega arabskega kristjana. Anglija dobi nemške vplenjena ladje. London, 13. avg. — la Lizbone poročajo, da l>o portugalska vlada izročila Augliji 51 nemških parnikov, ki so bili interniraui v portugalskih lukah in katere jc pozneje zaplenila vlada. 4 Zračni napadi in boji Lofcdon, 13. avg. — Dva nemška aeroplana sta bombardirala včeraj opoldne pristanišče v Do-vjjtrfu. Rn častnik m šest vojakov je bilo ranjetiih, toda druge škode ni brlo. Rim, 13. avg. — Avstrijski letalci, ki so metali bombe na Benetke 10. avgusta, so porušili cerkev Santa Maria Formosa. Umetniške slike in kipe so prenesli iz cerkve na vare«n kraj že pred nekaj meseci. Pariz, 13. avg. — Poluradno poročajo iz Rima, da so italijanski aeroplani naredili veliko škodo v okolici Trsta, kjer so pred nekaj dnevi spuščali bombe. Veliki pe-trolejski rezervor v tržaškem zalivu je bil uničen in vsa sosedna poslopja. Prodaja danskih otokov se bo zavlekla. Copenhagen, 13. avg. — Socialisti in ostsli radikalni poslanci v nižji zbornici so predlsgali, da gre prodajna pogodba na splošno glasovanje ljudstva, ki je v veljavi po novi ustavi. Ako bo ta predloga sprejeta v parlamentu, tedaj sc bo prodajs zavlekla naj. tnanj eden mesec. Iz Zspadnoindijskih otokov je prišla brzojavka, da je prebivalstvo teh otokov v splošnom glasovanju z veliko večino izreklo željo, da pride pod Zedinjene države. Pogodba glede prodaje otokov je bila namreč dana na splošno glaaovanje ljudstva, da samo odloči. Upati je, da bo parlament Danske zdaj vpošteval željo prebivalstva na otokih in odobril |>o-gouoo. V1STI IZ MXHliU MEJI IM MEHIKI. — Washington, 13. avgusta. — Vojni tajnik Baker je ukazal, da mora na mejo še 30.000 miličar-jev, ker je ostalo v mobilizacija* kih taborih raznih držav, posebno v drža veh Ohio, Kentucky in Ver-mont. Ta nenadni korak je povzročil veliko ugibanja, tods Bsker ni povedsl drugega, kakor ds s« mora izvršiti ukaz predsednika Wilsons, ki je svoječssno odredil, ds mora vae milica Zedrnjenih dr-žav ne mehiško msjo. V vojeških krogih so mnenja, da se sopet po-jsvlja kriza v Mehiki, dssirsvuu ni Še ničessr znsnegs v jevaoati. Nemiri, ki so zednje dni izbruhni-niti v Meaioo City, — če prsv jih t s ji mahišks v lads — i ms jo lshko dalekosežne posledice. Dslje se hoji emerišks vlede splošnegs štrajka na ielemiceh, ki bi lahko onemogočil transportaeije vo jsštvs v slučaju potrebe. — Chihuahua City. 13. svgusia. Gen. Jarinto je tukej prsvočesno odkril in zatrl nevarno zsroto re-Mev, ki so luaeersvali osvojiti mesto in strmoglsviti Csrrsnzine oblastnike. Aretiranih je čez sto zarotniko«;. Kl Paso, 13. avg. — Genen.1 Gonzales, ki poveljnjc gsrnisiji % Jusrezu, je izdsl oklic ns prrbi- vslce, ds morajo prinesti v njegov vojsški stsn vssko orožje, kl gs mords posedujejo. Skeivno uporniško gibanje v Juaezu je prisililo Gonzsless ns ts korsk. — BI Psa©, li. avg. — Semkaj je prišla vest is Mehike, da so ss vršili včersj veliki izgred) f šft-»ico City in ds so rebeli naskočili vladno palačo hi zaprli prvega glavarja republike, Carrsnzd. — Poznejša ve«t is Waahingtona ae glasi, da je mehiški poslanik ozna-j čil prošnjo vest za nerdmično ha neumno. Brownsville, . IS. svgusta.' Med dvemš čet s ms prvellNii kavalerije je prišlo zadnji do krvavega prete-pa zaradi nov zs pritrjevsnje ftotoro* k <*-mlji. Vojski prve čete eo porftnv ljali šotore na novem kraju, in ker niso imeli klinov, so jih iikradlj iz šotorov druge čete, ki js bliš med tem časom na vežballŠču. Ko se je četa vrnila, jc naatsl boj zs kline in obležalo je več kot tqfcat miličarjev z razbitimi glavami in nosovi, počrnelimi očmi in' med razdjanimi šotori. Kna cela Četa, ki je začela pretep, je bila greti rana. a. ■»» PI Votla v Cabin Creek u je uaraš- Ws za onem čevljev v. grl, dokler nI bila ena sama deroča reka, ki ss je raztezala od griča do griča iu odnašala vse seboj. Plevele so hi H|evi, pohištvo, vmes so se pe Ijwdje borili sa življenje. Ljudje aa bežsli v hribe, kolikor so jih ueslc noge, ds ubeže podivisne mu elementu, ki ui prizsnsšal no heaeniu. • Največ človeških žrtev je zalite vala povodenj v mestecu Fernda-If V tem mestu je utonilo 1H o-sph. Druga mesta }wgrešsjo po «. no do treh ugeb. Ameriške (MMsUavsaJs U »m Naoona, Tax., 13. avgusta. — Ko je Palincr, farmer v tukajšnji okolici, oral svet, je naletel na farmi na palice arebra, ki ge ce nijo ua $100.000. Palmer pravi, da pošlje srebro v Denver, da ge preiščejo in ocenijo. Splošno sodijo, da so srebro zakopali Španci v šestnajstem ali sedamnajatem stoletju, ko ao se umikali pred Indijanci. Springfield, IU., 13. avgusta. — Meddržavna trgovska komisija je odklonila, da se odpravi uova znižana prevozniua za premog iz srednjega Illiuoisa v Kansas City. Zdaj se pripravljajo operatorji v okraju Sangamon in drugih bliž« njih okrajih, da ožive premogovno industrijo, ki jc že več kot leto dni dreurala. Hew York, 13. avgusta. — Tu- kaj je padla cena gazolino za eu cent pri galoni. Standard Oil družba naznanja, da pade še za cn cent v prihodnjem tednu. Clay Center, Kans., 13. avgusta. — Ob času neurja jo osemletni S. Adams iskal zavetje v hlevu ua farmi svojega očeta. V tem trenotku je pa udarila strela v hlev vbila dečka in zanetila ogeuj. J** U* avgusta. A-igšrioan Laoomot.v Co. je pričela produohreti munieljo sa zavezni- k* odkgr je izbruhnila vojna. Po-ri|ilo za fiskalno leto, ki je kou-Čkl# • 30. junijem t. I., izkazuje, da je drušbe napravila $10,760.. 000 čistega dobičks, mejtem ko je Isto preje iuiela $1,500.000 izgube. Vojna je ia delničarje te druž. be pravi blagoslov, delavcem so seveds ostali le žulji na rokah in naporno delo je marsikomu spod-jedlo zdravje, da bo legal v pre-rani grob. Washington, 13. avguste. - Pe- kovski mojstri zshtevsjo, ds se prepove izvoz pšenioe iz Zdruic-nih držav, ker gre cena nevsdržc-ine kviško. Uprava je že odredila, ds zve-»na komisija uvede preiskavo, če so cene za pšenico upravičene. Kd-wgrd N. Hurley, predsednik ko-misije, ae je odpeljal v Chicago, kjer uvede formelno preiskavo, Če jo aedanje dražanje pšenice le u-metno napravljeno vsled špekulacije. Pekovski mojstri trilijo, če via-da nc poseže vmes iu stori nekaj odločnega proti š|H>kulantoui, dn *eo primorani podražati hlebe ua deset centov. City, Kans., 13. avgusta. Frsuk Rugg je pravi "evangelist in naslednik apostolov". E-vaugelij razklada v šotoru, s katerim potuje iz kraja v kraj, da grešnike pric^ii za pokoro. Na potu ga spreinl^njugova žena. Ali stvar izgleda, da je danes manj grešnikov kot oh času Kri-sta, ali pa da so grešniki tako tr dovratni, da nočejo poslušati c vaugeliata. Tc dni je žena vprnšala svojega moža za potrebni drobiž, da nakupi grocerijsko blago. Sveti inož jo jc potolažil, da naj sc obrne za po-inoč do Boga, ker od njega vse prihaja. Žena je čakala in čsksla, pa pomoči iik bilo. Zaupala je, a grocerijsko blago jc kljub temu i-zostalo. Ko je želt>dec vcudar ma* lo preveč krulil, se je žena odločila, da potrka na vrata F.L. Camp-belle, ki je predstojnik urada sa splošen blagosten, ki mogoče pre. je usliši njeno prošnjo kot ljubi Bog, katerega vsaki dan uadlegu je mnogo miljonov ljudi. Campbell je ženo misjonsrja sprejel prijszno, ji obljubil tskoj-šnjo pomoč in seveds je uvedel tskoj preiskavo, da se prepriča, koliko j« resnice ns stvsri. Oary, Ind., 13. avguste. — Mizo Connecticut ulice so našli 1H< letno Ajio Msličevo s prestreljenimi pljuči. Telo je bilo tsko rsz krojeno, ds so v zsčetkn modrti, ds je zamorks. Ano so pogrešili 7. avgusta. Bi ia je zsduje dni zelo otožna. IV leg mrtve Atte so nsšli samokres, en us boj je l»iJ izstreljen, trije so ps tičali še v ssmoktesu. Hfdošno sodijo, ds je Ans isvršals ssmo mor. s uganka pa ostane, kaj jr mladega dekleta gnalo v smrt. Huntington, W. Va* 1». avgu ,U — Hešilci so odšli v gorovje, da pomagajo žrtvam, ki so vsled |H>plave Cabin Creeka brez at re . ----_ . he iu doma. V poplavi je isgubilo vendar noter tisti vsš veliki nos „«1 Mi oseb življenje io ns imet Il«a sej to vender ni nos ampak I ku je ogromna škoda. JHH WsaS." Austin, IU., 13. avgusta. — Ov. čicc, ki jih je panel Rev. Gairducv v ^cm mestu preti durmi Chicsga, so,.silno razburjene, ker niso na jasnem, če je dušs njih postirja res čuta. V zadevo je zamotana neka Ana Steam, katere pravo ime je Ne-žika Russel. Temu dekletu pripi. auirjo glavno krivdo, da je sveti ,mqž zašel na kriva pota, če jo sploh zspustil ozko, trnjevo pot, ki vodi naravnost v nebesa. Mogoče je vse. V raju je tudi Eva dala jsbolko Adamu in ga talfo spravila v uesrečo. Dušni pastir je zdaj v velikih skrbeh. Pred eiiitu letom je položil za Ano porošt vo, in ko jc bila dekle na prostem, ji je dal na svo-je in domu prenočišče za dva dni. Žo takrat so ovčice skimavale in dejale, da hc to uc strinja z njih moralo, vendar pa ui prišlo du mo-talnega izbruha. Zdaj so Ano aretirali v Dctroi-tu, ker je baje zmaknila srebrno ročno torbico v vrednosti $100. V svoji klepetavosti je povedala, da je imela sestanek z dušnim pastirjem iz Austins v Detroitu. Prišla sta slučgjno skupaj. C'rnc ovčice trdijo nasprotno iu pravijo, da je bil sestanek dogovorjena stvar. Rev. Gairduer nc da glasu ml sebe, odkar jc bila cela dogodov-ščins omlateua v kapitalističnih listih. Čreda jc zatrjevala, da eus sagi s beseda ml dušnega pastirja, očisti njega vseh siMuiiičeuj. Ali dušni pastir je nekaj časa molčal. Zdaj je dušni pastir izjavil, da je nedolžen, f'reda ga hoče imeti nazaj, dušni pastir, ki je sedaj nekje v Kanadi, izjavlja, da ne more v Chicago. Dekle je izjavilo, da dušnega paatlrja sovraži, če. ravno ji ni nič slabega storil. Kdo naj razvozlja ta moralni vozel j T V štev. 61 Prosvete, dne 11. svgu* sta, priobčili amo poročilo usšegs stalnega poročevalca, de temkajš-ni lokalni voditelj stavke Bi po-begail, peč pa, da se j« zem ud II malo dalje na fartaeb, kot je nameraval, zato so buršossoi listi kričali da js nesnano kam izginil Mislimo, ds je stver končana Ne škodilo bi pa prsv irič, če bi večkrat poročali o položaju v •t a v kov ueni okraju Ha vsšbališču Desetniki "Desno se revnejl Tristo žled je v, Iglič potegnite ^dMfa1 d LAVNI STAN t CHDOkOd, IlUfOIB. Predsednik t lokp Vogriš, be« l*4.1«*alle, tU. I. Podpredsednik s i. Bratkoviš. R. F. D. 4, b. 66, Oirard, Kana. II. Podpredsednik: Jožef KM MU Swing ave. 8. Chioago, lil. Tajniki Jakn Verderbar, >701 a Lowadale Ave., Chisago, Ul. Talapkoae Lawndale 4635. Blagajnik: Ante« 1. Terboveo, P. O. Bas 1, Cleera. 111. Zapianikar t Jokn Molek, 400« W. Ilet »t, Chicago, nt VADS0B9I OMtt: Joše AmbroHš, 861 bos, Canonaburg, Pa. Paul Berger, 741^-1st St, U BaUa, UL f. 8. Tauehar, 674 Akaaj Av«., Boek Springs, Wja. O DUE s Anton Hrast, lil 96th Ave., New Dnlutk, Minn. Anton Ptterlin, 6807 St Olair Av«., Cleveland, O. Joša Radišak, 67® bas, Smithen, Pa. Rudolf Pleteršek, 48« bas. BHdgeoUla, Pa. Albina Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Mlak. UK1DHTK "PKOflflW Joše Zavertnik, 801» So. Crawford Ate, Oklaago, III ▼BK0TVX tDBAnrXSi t. J. Kara, M. D., 6801 St GUlr ara., Omlad, Okie, Taa denarne aadsve in ttvari, ki aa. Hitit javnega urada, sa iaujo pošiljati na gL tajnika. Pritešbe glade aaradnaga poalovanja na pradndslka nadaarnege odaeka Jofts Amhrošišu. Zadava prepirljiva vsebine predeedalki porotnega edeeka, A. Hrastu. Vse druga stvari, kl Imajo stik g "Proaveto", Isvsemšl spremembe naalovov uradnikov krsjevuih društev pa "Prosveti", 21018 So. Crawford Ave., Chioago, Ul VABILO NA VBSBUOO pri otvoritvi dvorane, katero priredi društvo "Proatort," Itev. 108 8. V. V. J. v Imperial Pa. dna 1 septembra t L Društvo bode pričakovalo druga društva na kolodvoru ob 6:30 in 10:45 min. zjutraj na Imperial, Pa. Po obhodu sledi otvoritev dvorane in nastop rasnih govornikov. Potem pa ples in vesela saba* va. Druitvo bode spremljslo bratska društva na kolodvor ob 4:10 in 7:35 min. svečer. Na svidenje dna 4. septembra v Imperial, Pa. I (X) Ignao Mursheta. POZOR ROJAKU $10.00 dobi nagrade, ki javi o» nega uzmovičs, ki mi je due 4. svgusts v društveni dvorani v Yukon, Pa., odnesel godheni instrument vredeu $65.00; Pri gumbih je odtis No. 1H336 King Cor net, H. N. White, Cleveland, Ohio. Johu Kosec, Boz 2011, Yukon, Pn. (62-63) OOLAS. 1 # Katere veseli delo v premogom vili, naj se oglasijo pismeno ali pa osebno pri M. K rains, Box H3, Thomas, W.Vs. Rasmerc so dobre, ill atsvke in delo je stslno. M. Kraiaa Bo« 88, Thomas, W. Va 61 63 6ft. DBLO DOBI. Petindvajset vlivarjev (squeezer* in na benč) 5 koutraktno de- lo, stalno In dolgo trajajoče delo, nobenih sitnosti; dobri vlivsrji zaslužijo $4.00 do $5.00' dnevno. Pridite tukoj pripravljeni za delati. TBBBB HAUTE MALL A MPO 00. Terre Jlsutle, Ind (2 week H.-14. — M,—26, . Gotovi zninoD)! bolezni AU STB KAJ ZGUBILI HA TE 81 SV0JB04 TBLB8A7 ( H. U. Mehllok, slavnoznsn na* ravni zdravnik In tovarnar Bolgarskega Krvnega ^sja, ksteri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobivs od onih, ksterim jc Bolgarski Krvni fsj vrnil zdravje, cele kupe zshvalnih pi' M*m Vsm svetuje, ds usjboljše ill usjhitrejšo povečste težo svojega telesu z Bolgarskim Krvnlui Čajem. Naš rojak laidor Barbsrič, 210 N, James Street, Kansas ' City, Kana. piše takole o tsm čudovitem naravnem zdravilu; "Iskreno se Vam zahvaljujem zn Bolgarski Krvni Tsj, katerega ste mi poslali. Osdrsvll me je rev-mstizius, želodčnih bolezni ln gls v oboi s. Zdaj sem zdrav kot dren iu deset funtov težji." Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja ss pet mesecev, pošljemo zs en dolsr ks inoi koli: Marvel Products Co. I MARVEL BLOC. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete p«»šiljs tev osigursti, pošljite 10c več. UIHHiilWI Naročle se u tatvulk "PROSVETA" Nsj boljši slovenski dnsvnlk v Zd dršavab. List prlnsia dnevne dobra, podučljlve šlanks, nevtee Ig ateraea kraja la Aasarike, sploh eetega svetag sMfssivs 1 Hin k sebamo štivo Naročnina stepe sa seig •• <* P^ lote ll.M sa TA ive. Za nerošaike imm tr s špekulacijo. Brez špekulacije bi ne mogli delati kupčije. Kako ta via ga zahtevate, de naj dam evoj denar in riaki-r am svoje premoženje, ako mi pa ne obljubite izrednega užitka, nenadne arcte^ ki mi odpre nebo-su? Ako bomo deleli le ca zmerno negredo in skromni preostanek, ki ga donela vsakdanji trud trgovine, tedaj je življenje kakor brermejna pu-ščeve, kekor pusto močvirje, V keterem spijo vee življenekf sile. Na drugi strani cenenjajte mi selijo, iz katere bi švignil plamen čez vse obeorjel Obljubite mi, da t enim sainim centom ne redim sto eentov! Dejte zeepencem priložnost, de vata nejo in ae vržejo ce nemogočim — de osvojijo miljone v dveh urah v največji vratolomnosti! In tele j boste videli dirko, tekmo, boj . . . Knerfi ja *e podeseteri, moč reste, ueugneni nagon za užitkom ae peha — in ljudje z edino željo po uživanju delajo-otroke — to se pravi — delajo živ- I jen je, lepoto, k reso to iu bogastvo svetal . A. Oh, jaz vem, da je veliko uepotrebnega blata, ali svet ue bo obstal brec blata . . ." Karolina ae je smejala, ker drugega ni znala, kaj bi storila. "Vaše mnenje je torej," pravi one, "da ae moremo udati v to usodo, ker teko zahteva priro-da T Prav imate, goapod Hakard! Življenje ni čisto, temveč polno blata." Karolina se je v hipu ohrabrile, kajti vlita jI je bila misel, de napredek mora korakati po krvi in blatu, drugače ge ni. Udeti ae je morala. Pred II jo na stenah so načrti, slika bodočnosti z morskimi lukami, kanali, ccatami, železnicami, obširna polja, tovarne, nova mesta in sploh kraji, kjer bodo živeli zdravi (n olikani ljudje kakor ao že enkrat živeli v devni dobi. "Nej bo. Premagana aem kakor po navadi. Naredimo nekaj debregu, da nam bo ložje odpuščeno." liauielin, ki je ves čaa molčal, je priatopil k nji in jo objel. Ona mu je pa grozila a prstom. •"Ti — ti si »nadležuež! Poznem te dobro. Jutri, kader naa cgpuatlšsene boš več brigal za stvari, ki ae bodo godile tukaj. Zakopal ee boš v delo v tujini in zdelo ae ti bo, da je vae v redu. Sanjal boš o triumfu, medtem ko bo morda podjetje pokalo v propast. " "Ali mi hiuo sc dogovorili," se pošali Sndurd, "da Vi, gospa, oetanete tukaj za žaiidarma in da me aretirate, če ue bom delal dobro I" Vai trije so sa ainejali. "Bodite prepričani, da Vaa tudi aretiram I Nc pozabite, kaj ate nam vae obljubili in kaj ate obljubili drugim, na primer Dežiju, katerega aem Vum priporočila. In — ob! — naši sosedi, ubogi grofici Bovilirjevi, ki sem jo danes videla, kako jc prala obleko a pomočjo kuharice, samo da ai prihrani par eentov za hčerino doto." Ae nekaj časa so sc pogovarjali zelo prijc teljsko in pripravili vse potrebno ca llaiuelinov odhod. Nato ae je Makard poaiovil in odšel doli v avojo pisarno. Na pragu ga sreča hišnik iu mu pove, da ga čaka ženska v »prejemnici. Kakard se namrdne in Že je mislil ukazati hišniku, da jo naj calpravi, ali v hipu jc pomislil, da ne amc biti oeo-ren z ljudmi zdaj, ko ga čaka areča. Vrlitcga ae je opajal z radoatjo, čimbolj je raaia množica Iju' di v njegovi sprejemniol. Ael je v pisarno ln užgal avetilko, ženske pa ni spoznal takoj. "Buscti me pošilja, goapod." Sekard obstane kakor prikovan in še na mi-:.el mu ui prišlo, da Id ji ponudil aedež. Njen pis-Itajočl glas iu razvaljcua postava mesa uiu je pričala, da ima pred seboj uiadamo Mechainovo. I*ep hudič je ta ženska, ki kupuje delnice na funt«! Illadnu mu je razložila, da jo je poslal Busch po informacije, kako jo c Univerzalno banko. Ali .j« ostalo kaj delnic f Bi sc li dobila delnica s premijo, ki je r.sgotovljcna članom sindikata f Mcchaiuova se je pa hitro izdala, da ui prišla temo s tem namenom. Njene drobne oči so šviga-I« po pisarni Mciuintja, kakor da bi hotele prodreti v najskrivucjši kot pohištva in v dno Ha kardove duše. liuaeh je namreč po dolgem iu strpnem čakanju sklenil, da cačne iakoriščati glaao vito sfero o zapuščenem otroku, in zato je poslal Mechainovo, ds isvohn čim več mogoče. "Nobene delnice ni več?" odgovori Sakard surovo. Ženska je čutila, da ne bo izvedela ničesar lu • la je okrniš čakali. Nsmerils je korak proti tllll lili Sn ka r<| jo je pa hotel pičiti. "Zskaj pa Vi ue kupite delnic zanef" je \ prasni relo porogljivo. Meehainova je razumela v prašen je in odgo-tonla revno tako porogljivo: "O — jez ne operi-t sm nn tn načini .las čakam." T"ilsj je pa Hakard opazil velikansko usnja i o tnrl»o v njeni roki in v njegovi glavi se je i mis'ilo. Ves dan je potekH v sreči In radovolj-► imi Vse jr šlo tsko glndko iapod rok, kakor de • »oh k sama sreča ob rojstvu velikega kredit i run raxinln — n zdaj avečer, ob komu dneva, I h \tnu prinese to iensko. ki uaatopa kakor tli iloli. kakor ornanovalka naaruše, katera prinaša P«.lom pravkar rojenemu podjetju! H to prokle-to irim, ki je polna propadlih delnic, je prišla paradirat po njegovi pisarni nove banke! ln da-t r«> jr nlišal, k<> je rekla, da ona čeke . . . Ccee < nka * Morile li |»oloma nove banke, de bo potem i niis.'ils \ rnf j«» lorbo » njegovimi delnieami? Nje ne besede so mu zvenele kakor mrtvaški glas gav renov, ki letijo v jeti čez krvavo bojišče in planejo ne grobno! iho pol je no, kjer leže mrliči . . . "No avideaje!" jc rekla Meckeinova in ir ginila med fratmi. V. Mesce dui pozneje, zečetkom novembre, Univerzalna banke še ui bile v redu. Micerji ao še smiraj delali leeene pregreje iu začaane stene in barverji ao ac ukvarjali s barvnimi okraaki na ogromnem steklenem stropu, s katerim so pokrili stsro dvorišče. Da se je ctvar zavlekla, je bil kriv Kakard. ki je zahtevel vae polno nepotrebnega lišpa. On jc sanjel o velikem prostoru in zato je hotel premakniti nekaj atarih sten, kar pa ni bilo mogoče. To ga je razjezilo iu prepustil je Karolini* da ju* odslovila stavbenika. Ona je potem nadzorovala ostalo delo pri postavljenju vrat. Teh je bilo veliko število. Dvorišče, katerega so spremenili v osrednji hodnik je bil od vseh strani obdan z vratmi, ki ao bila bogato izdelana in okrašene a tablicami ia medenine, ua katerih so bili napiai s črnimi črkami. Skratka: prostori, skoravno nekoliko ati-anjeni, ao bili celo razkošni. V pritličju, ki jc bilo odprto javnosti, so bile različne piserne, prostor blagajnika in denarničarja in racui oddelki za baučne posle; v prvem nadstropju so bili prostori notranjega mehanizma banke: upravna piearna, korešpodenčni oddelek, pisarna ca vodstvo knjig in računov, oddelek za pritožbe in dvomljive tir-jetve ter privatni pisarniški prostori. Več kot dvesto vslužbencev jc napolnilo vse te prostore. Najbolj se jc pe odlikovalo poslopje, kar je opazil vaakdo takoj pri vstopu kljub temu, da *6 motili okolico delavci z zabijanjem žebljev, medtem ko je v pritličju žvenketalo zlato, c utisom velike re-anosti in nekake čeatitljivosti, kakor da bi prišel človek v zakristijo. To pa iz razloga, ker je bila vsa okolica bolj svečano tiha in v to svečanost je bila zavite tudi atara, temna in vlažna palača v sencah drevca ua sosednem vrtu. Človek se je počutil v tej hiši kakor v cerkvi. Ko ae je [tovruil Hakard nekega popoldue jz borze, je z radostjo opazil, da ni več slišati vo- po taj i jo delavcev v banki. Takoj je ok ril avojo zadovoljnost madami Karolini. i • • , "Navsezadnje je dobro za začetek. V prostorih vlada bolj domač duh kakor v kapeli. Seved*, to naj velja le začasno. Hvala Vem, moja krasna prijateljica, ker ste ae toliko potrudili v odstotno-sti svojega brata!" Ker je že imel navado, da je izkoriatil vaak nepričakovani pojav, je odslej nastopal v hiši kot gospodar a hladno in atrogo voljo, Svoje vslužbeo-ce je tako ugnal, da so se obnašali kakor mladi duhovniki. Govorili so le z odmerjenim glasom in prejemali ter oddajali denar a popolno duhovniško diskrecijo. % , Nikdar v svojem burnem življenju še ni bil Hakard tako delavcu. Zjutraj ob sedmih, ko še rti bilo nikogar v banki, jc že sedel pri svoji piselHl mizi, odprl pisma in odgovoril, če je bilo kaj nujnega. Med deveto in enajstvo uro sc je vlekla čez piaarno nepretrgana procesija prijateljev iu odjemalcev banke, horzijanov in borznih alug — sploh eela armada tistih, ki žive ob financah. Ilazeute-ga so ueprestano galopirali vslužbonci lu .vodje bančnih oddelkov po naročila. Čim je dobil minuto odmora, je vstal in naglo prehodil racue piaarne, v katerih so se tresli pisarji vsled njego* vegs nepričakovanega prihoda, ki se jc ponavljal vsak dan ob drugem času. Ob enajstih je zajtr-koval s Karolino. .Jedel in pil je z velikim {ekoin in z lahkoto suhljatega moža, katerega vsakdanja, tečna jed nc more zrediti. Navadno je prebil a Karolino eno uro in ta ča* je bil dobro porabljen, kajti Hakard je izpraševal avojo lepo prijateljico za mnenje o ljudeh in drugih rečeh, ne vedoč sain, kako bi se okoristil r njeno veliko nadarjenostjo. Točrio o|H)ldne je šel ns borzo, želeČ, da pride med prvimi, de lahko vidi iu izve vae, kar jc bilo po-trčimo. Odprto se ae ni upal igrati, pač pa je imel razne sestanke z borzijani, ki ao bili v denarni zve-ai z njegovo banko. Borza je pa žc čutila njegov vpliv. Prišel je kot oavojevalec in tnogočni poglavar, ki odslej lahko nastopa z miljoni. In prebri-sani špekulant jc so si šepetali, ko so ga gledali na borzi, da sc že bliže čas njegovega finančnega kraljevat va. Po tretji url Jc bil že doma iu tedaj se je začelo delo podpisovanja, mehanično delo, ki mu je šlo tako gladko izpod nik, da je klical vslužbence, dajal naroČila in odgovore na vprašanja s prosto mislijo, dočim je iatočaano desnica delala podpise.' Do šestih je sprejemal prijatelje in goste, dokočal delo dneve in priprevil vse po. trebno za drugi dan. Neto je bila večerja * ma damo Karolino, ki mu je šla še bolj v slest kot r.a-jutrek ob enajstih, kajti na mial je bila delikatus pečenke in steklenica burgundca, bordočana ali šampanca, kakor si je požclel. "Recite mi, da niaem praktično moder!" je dejal včasih med smehom, kader je sedel s Karolino pri mizi. "Namesto, da ae klatim z ženskami in poaedam v gledališču, aem tukaj z Vami JETNIK, , MIlan PugalJ. / Prišle sta na etera in davno zuaua pota in ua oba eo vplivali spomini toplo in blago. "Tod so šli tisti lepi časi!" je rekel ou in ona ae je bližala klopi iu sedla. "Tod!" je dejale. — "Sedive!" Mrak je bil ueokrog, nad njima je razprostiral svoje veje kostanj iu ob strani pod njima ac je videl tam, v dalji košček modrega večeruega neba, kjer je gorelo vee velikih zlatih zvezd. Iz oddaljenega gostilniškega parka jc zvenela godISa in ae mešala rahlo, samo v svojih odmevih v zrak kakor motne rože v sivo tkanino. Kolar je položil lice v dlan, oprl komolec ob levo koleno in gle dal v ujen obraz. "Po pravici", je dejal, "če po pravici povem, moram reči, da mi je prinesla ta tvoja poroka neko bolest, ki je meglena iz neznatna, a me ven dar inoti in spravlja ob dobro vtf-Ijo." "Nič!" je rekla ona.'"Prijete Ija ava in lahko se večkrat vidiva. Kaj misjiš, de. bom živela kakor ereinitT Ne! Bolj potiho ei lahko človek kaj privošči. In še celo pri njem! On zdaj molči, zdaj Žviž ga Radeckiinarš, zdaj zopet pre inišlja in bere "Don KiŠota". Vee je bilo utihnilo okrog in bc*» sede so jima zastale, Včasih ata bila ljubeč par, a zdaj je vae ta ko daleč, tako izpremenjeno. Nje ga je zabolelo iu v tej nenadni bo lečini je segel po njeni roki. Pobožal jo je, potein poljubil, nazad nje se ga jc oklenila ona, pritiani la svoje ustne na njegovo uho in šepetala: "Ti... ah... " Besede, ' ki jih je izpregovori on, ao bili krivi čaai in kraji in pri tem je izgovorila "časi in kraji" s sovražnim glasom, kakor bi bili to živeči in kruti tirani, bude či v človeku atrah in grozo. "Čuj", je rekel on, "objeti aem te hotel, a roke so mi trudne, ka kor bi več ne mogle. Olej, tudi ne vem ako smejo. In če smejo, jc vendar vsa ta hipna areča, ki jo u živava tukaj, medla, neresnična Opajava ae z vinom, ki je izgubi lo moč!" Tekla je vstala in sklenila neim doma: "Takega te ne marani! Ne Kdo bo premišljal stvari, ki jih n mogoče nikamor preobrniti, ki ao jasne in gotove I Sprijazni ac naj prej s tem, da sem jaz poročena Potem sc da govoriti!" "In on", se je domislil po od inoru, "on je tvoj mož. — A jaz tukaj, premiali, a jaz tukaj — pre miali! To je nekaj, rečem ti, opro sti, nekaj ostudnega!" Tekla je sedla in sc mahoma smejala: ' Proeitn te, ne jcmlji vaega tako resno. Vae naše življenje ni vredno toliko resnobe, kolikor je rabiš ti za to kratko minuto. Živimo, glej, nekaj let in ko umrjemo: kakor hi zabili žeblje v zemljo. Ni nas več, nikoli več nae nc ho. Če sc nam ponuja sreča ali veselje, čemu bi ga ne prijeli f Naenkrat bomo mrtvi in tako bo, kakor bi nas nikoli nc bilo; Naš trud nič, naše akrh ni«!" Kolar se je zavedel sentimentel-uosti, v katero je bil aešel, in sc je skušal otresti. Vstal je, stopil pred Teklo in se šiloma zravnal iu iztegnil roke. "Ta melenkolije, ta vražja! Oprosti mi, da sem te mučil. Večer je tak, ta noč in spomini In ti — to vae!" "Daj mi roko, da vstanem!" jc rekla ona veaelo, se krepko prijela njegove deaniee in se vrgle sun- 1 ti 1 ii fc lo najbolje, če bi se vsega tega rešil t Stopil je v kavarno, pil črno ka >0 cigarete in sleda 1 zamišljeno po prostoru. Kafo je zdaj a tisti mi nevidnimi vezmi, ki ao ee prepletale od nje do njega in od njc-;a do njef Poroka jih ni raztrga-a, še to tukej! Slučejne rezmerja, oddaljenost, k reji in ljudje ao slepili in goljufeli »ree,a nocoj je vae pedk). Tekla jc zopet tukaj, vidita ac in videla ac boste še večkrat. . In vendar je vae drugače, kakor jc bilo. Strah je vmee, tiha groza, (i se je ni mogoče oprostiti. Človek tiplje kakor v temi. Ali je prijel prijateljevo roko ali spolz-(o kačo T Bo se je nekega večera vračal Kolar a avojega navadnega izpre-toda, je erečal nenadoma Teklo in njenega eoproga. Že sc je nekoliko mrsčilo in polja, ki ao ležala prostrana iz zoreča okoli in okoli, so izdihavala prijeten hled. Tam, pre ccj daleč spredaj so ac dvigale kvi Iku konture meata, visoki stolpi in nad n^jimi grad, enak jakemu čuvaju, ki bedi nad apečo množico. Tekla ae je zaamejala prej, kot jo jo Kolar apoznal, in zapretila z roko: "Tu imate, gospod Kolar, zaaluženo kazen, ker ac tako skrivate! Zdaj amo vaa ujeli in naši atol" Mož jc imel na aebi uniformo, o-betal je zadaj, ae postavil po vojaško in aalutiral. "To je moj mo!ž, stotnik Lujo Matuž in to tukaj je inoj prijatelj iz prejšnjih let, goapod Guštin Kolar!" 'Časti' jc rekel soprog. 'Čast!' in vnovič aalutiral. Stianii mu je roko in rekel moško in resno: "Vabim vae, da greete z nama. Midva, veste, ava prišla iz krajev, kjer jc doma goetoljubjo: iz Del mzoijc. Jaz sein Dalmatinee." Kolar se je pridružil in vrnili ao ae proti meatu. "Veste, kdo vas jc izdal f" jc vprašala Tekla, ki je hodila na sredi. "To uslugo je etorila meni in mojemu aoprogu moja prijateljica Ana. Danee ate najin goat ali ne, Lujof" "Ootovo!" je dejal soprog "Nsjin gost! Ali kakšno, dovolite mi, jc vaše zanimanje f Veste, legije ee govori a človekom, če ve-, s čim ao bavi in kakšne funkcije opravlja!" "Učitelj glasbe sem!" je pojasnil Kolar. "Na tukajšnem glasbenem zavodu aem profesor!" "Čaat!" je pritrdil in aalutiral Matui. "Čaat! Godba, gospod moj, to je nekaj lepega, rekel bi, veliča stnega! Pripetilo ae je že, da me je kako koračnica, ki jo je glasno in mogočno zaigrala vojaška godba, apravila v pravo navdušenje. Do-slovno: razburil aem se. Ali na pri mer opereta "Grejša". To, prosim je tisto, kar imenujemo umetnost. Človeka* razigra, spravi ga v dobro voljo, da mu razživljenja!" "Kako sc pa imate sicer?" je vprašala Tekla iu prijetno zategnila "ima-ate". Vidi se, da dobro. Vedno ste mladi, čas gre mimo vas in vaa ne poškoduje!" "Tudi vas ne!" je dejal vmea Kolcr in bil v zadregi aaradi soproge, ki je vztrajala v svoji drsni šali. "Mene grdo obdeluje čas, prosim!" je rekla Tekla. "Tukaj, i-zvolite pogledati, v kotu pri očeh prve gube. Ali ne vidite?" "Nc!" je dejal. "To je zavoljo mraka!' je dostavil Matuž enako va'cno, kakor jo bilo vae, kar je povedal. Prišli so v mesto in sc približali s:.sap**«* ko razživil z vinom * ^ viti dovtipe. VodHjJJ*: kovano mnogo in Tekla jTE? šala i: zanimanjem in * * Kolar ee je poglavij,, J Po etopnicak ga je spr^H U« »podaj v teuii ve/.i j7' J* nalašč svečo in ae J ^ "Zdej je vse v reds"u Z* "adajprkieš hhko'vjM oeunh on odhaja in ae vri l«dne,cb dveh sopst greTaS ob šestih." pr¥* "Kako si mogla,"jrVprA| mišljeno Kolar, "kako T* tega človeka vzeti, kaj »j ua njem?" "Aj," ženska, 4 je vzkliknila z Pusti že to! Kaj u ^ ni po »d. Pt Ukij zadnje veš, kaj v* naa Mftiai kako me mislimo in zakaj deW tako, kakor vam moškim nipo ji! Nehaj s temi stvarmi in vadi se ua razmere. Pridi jutri! No, eervus!" Poljubila ga je, odklenila VfJ* vrata in ga skoro potisnila ni * sto. Z okna v prvem nadut** ae oglasil stotnik in zaklicali "J avidenje, gospod! V nedeljo torn gremo na izlet, kakor amo se dop. vorkli. Bedenzvous je ob dveh p* poludue pri nas!" Da!" je kimal Kolar pre** čeno, privzdigoval klobuk In 4 hajal po prazni ulici: "laid noč!" Drugi, tretji in Četrti dan je h* dil sam case po novih potih,dala! ne srečal kakega znanca. Mislil y ua desno in levo in vedno *utiL kakor bi se predla okoli in okoli njega nevarna mreža, ki * ji ne bi mogel oprostiti. Tekla jt poročen«; žena drugega iti zdaj i več tako, kakor je bilo. Če adaj I njo občuje, je to občevanje tihotapstvo, združeno s strahom prod nevidno pravico in kaznijo. 61 boče vse prekiniti, ne more, ka noče tega ona, žena drugega. "Vse to," je naenkrat mabri in se rszburil, "vse to bora pustil gotovo! Človek ni v verigah, a kon jc izključen in tako dalje, pn vzaprav pa jc uklenjen, kakor ni koli ne. No, jaz se oprostim!" h čez nekaj časa je dostavil:"(ei pojde drugače, prosim za prena ščenje!" Iste dni je prejel piamo Pisal mu jo Tekla, ljubeznivo in žaloal no obenem. Ves prejšnji dan k i ganila od okna, gledala je, odka se bo prikazal, s njega ni bilo. ft mu ne pride, čemu je čuden, di je ne muči! ftel je tja, kakor je pisala: popi ludne ob treh in sprejela ga je n vroče, kakor ženska, ki miali s mo nanj in ga ljubi. Brez bewdi ga je oklepala in nc rosne, bol gole roke so se ji tresle in sc je, kakor bi emagovala in bi a ji šibile noge. "Prosim te, Tekla," je rekel pogovoru, "pisem ne piši ia l pošiljal! To so prejawii dokazi.« pridejo komu v roke!" "Niti prema ti ne Miiein ve*p sati!" jc očitals ona in izgovwjj la posamezne besede z boleatjo 1 strahom, kako je še ni nikoli rt Naenkrat se je razlila okoli K in po vsej sobi mučna žalost, K J ležala na obeh zla usoda. Tudi W larju je postalo nenadoma trt bridko, da ni mogel govoriti. * Malo pred šeato uro se K mož, se pri vratih veselo »n ?«- casinejal, stojil bliže h Ka« in mu stisnil roke: "1'ozdr.vlji vaa, dobrodošli!" Odpel je sabljo, jo obesil n««" šalo !ik vrat, stopil k am.| »< viteško poljubil roko. 1 rs« * koma kvišku. "Ti si hraber, ti si i kmalu atanovanju. Pri vratih ac moj dečko! Midva sva umetnika; je stotnik poklonil še enkrst In re-in življenje je najin inštrument.I kel: "Vabim vaše blagorodje, mo-Per paaaž si bova včasih privošči-1 je žene prijatelj je tudi moj pri-la kakor po klavirju. ITbereve naj-j jatelj in moje atanovanje mu e lepše strune!!" vedno odprto." Držal jo je za roke iu gledal. — | Ko ao prišli v aolm, ai je ogledal Zdej je bila polnejša in vebljlvej- j Koler v svetlobi električne luči še kot prej. Razvila se je v hočmA avojofa gostitelja. Bil je v obraz , ona vi jal •' kakor pošten buriva. Sporočite to bratu, da ne in »drevo mlado ženo. Njen obraz! rjav in raakav. Pod nosom je imel "'••j'11 * rok*tfJ|(!i.f' I je bil bel iu rde, ; oči velike, tem-lbrke in na levem licu eno brazdo!•videnje, na sv. 1 j ^ ^ acroplanih, ki letajo nad vojašk vežbališčem. Po njegovem wm ju jc vse to še šport, P^1 reč«. Nesigurno jc, nevredna, • bi človek tvegal svoje a.v££ Koler je kmalu g. je spremila Tekla. ' ^J rekla, "pridi, sicer me * * Skozi okno jc potici iagubi vere v mene. Toda Sakard ni bil tako praktično moder ka kor ae je delal pred Karolino. Revno takrat ae je bil aagledel v malo pevko v nekem hefeju 111 enkrat ae je bil eelo spozabil, de je obiakal Germane Kor, pri kateri pa ni našel nobene nealade. Mil je namreč tako truden ob vaoerih, da bi bil vea aih kar obležal, živel je v takem hrepenenju po finančnem vspehu, da se mu ui ljubilo obujati |m-šelenja po drugih rečeh, dokler ne začuti, da %r mn bliža zmaga brrx|>ognjnega goapodatva. "Kej bi tot" je odgovarjala Karolina "Moj brat je še od nekdaj tako moder, de mu je mo-droat nekej neravnega in ne pridobljeno avojstvo. Pisals mu aem včeraj, da sem Vaa pregovorila, da ne boate poclatili ravneteljako aobene. To ga lm veaelilo." (Dalje aledl). ne iu vlažne, lasje črni gosti in' po dolgem in niže spodsj še eno po | Taval je po me I ^^ t**- I čes, ki ae jc pričenjala že na bradi.! "« . „ ' Sla sta ia drevorede roko v roki)8totnik je govoril o teh dveh brc- I}* hl U*' ji bils in ko sta se ločila na ulici, je me-1 idah rad in jih zamenjaval s tisti-1 vi« • u ,nHM J< ______»m.* I nila ona: "Možu, svojemu možu, te moram predstaviti. IzkoAale "......1-ai-w.i—..» mno on bom, da te areča m ž njiin in obgo. vorim te. laihko me l>oi obiskal potem na domu in tudi na ulici mej no. A tale' boš legije apremljal." j« pričenjala na bradi, "ta jo j v Rezšla Sta se in Kolarju je o-' vreden hvale. Močen je in bori ae «1» P«n V^irf kif* atel o tem slovesu negotov in iue- kakor lev. Izzval aem ga samo za- kakor temni, za"'— glen vtisk. kakor o vaem, kar ae je to, ker me je gnele redovednoat, prt>