GLASILO SZDL LJUBLJANA- BEŽIGRAD BCAMOV Ob prazniku krajevne skupnosti Stožice so položili vence na lepo urejeno pokopališče. Več o Stožicah poročamo na srednjih straneh. 15000 OBROKOV DNEVNO! KJE? Stran 10 o TABORNIKIH BERITE 1 NA 11. strani Ptv!VanjE in spuSCanje za- JE VEDNO SVEČAN TRE- to Častno nalogo Nik AV1 NAJVESTNEJSi tabor- POČITNICE NA DANSKEM NA DRUGI STRANI Tretja izmena v šoli Borisa Kidriča stran 4 MIŠIČNI ZASIUŽKI-Stran 9 O DELO OBČINSKE SKUPŠČINE POROČAMO NA 3. IN 12. STRANI ZA NAJVEČJI KOS KRUHA Zaslužki delavcev z isto kvalifikacijo v različnih delovnih organiza-jah se zadnje čase gibljejo v povsem nelogičnih bolje povsem nerazumljivih razmerjih. Kako moremo upravičiti dejstvo, da gradbeni Inžc-nir v neki projektantski ustanovi v naši občini mesečno zaslužijo več kot 170.000 dinarjev, njegov poklicni tovariš v gradbeni operativi pa sc mora prav tako ob rednem delu zadovoljiti z več kot polovico manjšim zneskom na mesec? To je z 80 000 dinarji! Vzroki za takšna nesorazmerja, najsi bodo že kakršnikoli, nikakor ne morejo spodbudno vplivati na delovni elan in voljo tistega, ki je v tej sltutclji prikrajšan. Delitvena nesorazmerja takšnih dimenz;, v istih pa tudi v različnih gospodarskih panogah bodo prav gotovo imela dolgotrajne posledice. Kakšne? Vse prej kot pozitivne za razvoj naših skupnih prizadevanj. Pri tem nikakor ne bi smeli pozabiti na tiste delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, ki v rednem delovnem času zaslužijo 80.000 dinarjev mesečno, in na nevarnost resnejše fluktuacije delov ne sile iste kvalifikacije iz podjetji v podjetje. Povprečje mesečnih osebnih dohodkov v trgovini se giblje v višini okrog 55.000 dinarjev, v industriji 40.000 dinarjev la v gostinstvu okrog 34.000 dinarjev. Ta neenakost v nagrajevanju za delo, ki zahteva podobno ali isto strokovno izobraz bo, izvira iz večje ali manjše akti-mulativnosti stroke. Vsakdo si torej lahko odreže tolikšen kos kruha, kolikor velikega si peče. Zakaj si ne bi potem poiskal takšno podjetje, ki lahko deli svojim delavcem najbolj debele kose kruha? Takšne težnje so za normalen razvoj gospodartsva in stalno rast standarda delovnega človeka nevarna zavora, ki jo moramo s kar najod-ločnejšimi ukrepi čimprej odpraviti. Ob vsem tem bi ne smeli pozabiti tudi na realnejše razmerje med za-ki delavcev z najnižjimi mesečnimi prejemki in tistimi z najvišjimi prejemki, kakor ga začrtuje so eialistični princip nagrajevanja delavcev v maksimalnem razponu 1:4- NIKO LAPAJNE ilhtl!'1' >1 : SIJ; VISOKI (iOSTJK NA GOSPODAKSKfšftI RAZSTAVIŠČU - Jubilejni Ul. vinski sejem na G K so med drugimi obiskali tudi predsednik Zveznega, izvršnega sveta Petar Stambolič v spremstvu predsednika Izvršnega sveta SRS Viktorja Avblja, podpredsednika skupščine SRS dr. Marijana Breclja in podpredsednika Izvršnega sveta SRS Janka Smoleta. CIBANJE FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Gibanje gospodarstva Podatki o gibanju fizičnega obsega proizvodnje za mesec avgust nam kažejo, da Je proizvodnja še vedno pod vplivom sezonskih nihanj, saj Je bdi plan dosežen le s 53 odstotki, medtem ko bila idealna izpolnitev plana skoraj 67 odsUTna Daleč pod idealno izpolnitvijo plana sta tekstilna Industrija s 35 odstotki m industrija gradbenega materiala s 21 odstotki izpolnitve plana, glede na močan porast proizvodnje v teh panogah v zadnjih mesecih leta, lahko predvidevamo, da bosta ‘.udi ti dve panogi dosegli letni plan. Primerjava s preteklim letom za isto razdobje pa je ugodnejša, saj je letos proizvodnja za 20 odstotkov večja, kot pa Je bila land. BEŽIGRAJSKI OTROCI V KOBENHAVNU POČITNICE NA DANSKEM »Farivel, /anoel in Jugoslavia!« so odmevali klici danskih otrok in gostiteljev, ko se je po tritedenskem bivanju na Danskem poslavljala skupina 26 otrok ta Savskega naselja v mladinskem campingu v Juelsmindi, kjer so preživeli zadnje dneve pred vrnitvijo v Jugoslavijo. Solze, ki so se lesketale v očeh naših in danskih otrok, so izražale mnogo več kot skromne besede. Mlada prijateljstva sklenjena ob najrazličnejših igrah — športnih in družabnih, ob tabornem ognju in pod šotori so najbolj zaživela, ko je že prišlo slovo. In vendar so te solze hkrati izražale radost in upanje, da se bodo prihod menjava jugoslovanske in danske mladine lahko pripomogla v prihodnosti k boljšemu sodelovanju med dvema državama, ki sta sicer geografsko zelo oddaljeni, v prizadevanjih za človeka pa zelo blizu druga drugi. Kako je kobenhavnska mestna občina sprejela njegovo pobudo najbolje izražajo besede g.Jespersena, ki je rekel, da je bila to njegova najboljša ideja v zadnjih petnajstih letih; da je resno mislil, pa dokazuje prispevek, ki ga je za naš obisk dala občina, saj je zato namenila okrog 10.000 danskih kron in neposredno sodelovala pri realizaciji celotnega programa, ki je bil sestavljen tako. da primer mala kuhinjska oprema, v drugi prodajalna, igrišča so opremljena tako, da se otroci čimbolj ustvarjalno igrajo. Posebna skrb velja teže vzgojljivim otrokom, ki se v posebnih zavodih temeljito pripravljajo za kasnejši poklic in jih zavod spremlja še potem, ko ga že zapustijo. Tistim, ki so že ostareli, pa skušajo čimbolj olajšati in olepšati življenje. V mestu starih v KObenhavnu je na 1800 starčkov zaposlenih kar 1000 ljudi. Kako vsestransko skrbijo zanje, si lahko mislite, če povemo, da imajo najete posebne klepetulje, ki redno obiskujejo starčke in se pogovarjajo z njimi, da niso osamljeni. Jugoslaviske bor n er pa lejr i Juelsminde 25 bern og deres ledere fra Ljubljana boltrer sig i Horsens DUFs feriebjtte sammen med74b0rnfraTuxensvejs fritidsklub i Kobenhaviri 35 jugoslaver og 74 kobenhavnerp er rykket ind pfi stranden ioo^ooo^bregere! ved Horsens DUI’s feriehytte i Juelsminde-bugten for at nyde * '' ' ' ’ samvceret i de kommende dage og for at genopfage et be-kendtskab, der blev indledt, da jugoslaverne og kobenhav- og det, der fftrst og fremmest har vas ret atgd-rende for, om de kom med, var de- bide om de lorskeUige t kristeligt ungdomsarbej'' og om det mere spejde-bejde. Jugoslaverne^ fortalt om bfJme- og ungdoiT gcslavien, hvor det r tvdeligt og bevidst. staveligste fonstarid ungdorrvsarbejdet t slaviske stat ftnr ncne og de * neme for ca. en ugestid siden farste gang modtes pa Tuxsens-vejs fritidsklub i Bronshoj. Af jugoslaverne er 25 born og resten ledere. Samrpen med de storste af de kobenhavnske bcrn bor de i telte ikke langt fra DUI-hytfen. Hvordan er det faelles sommerlejr-arrangement i Juelsminde mellem jugoslaviske bdm og kdbcnhavnske fritidsklubmedlemmer er komjmet i stand? Derom fortacller . jugoslavemes tolk, Igor Gruden, og deres leder at turen til Danmark, Blaž Veber, i en samtale, som foregSr i DUI-hytten, mena bdrnene tuenler udenfor 1 san-det eliler sidder og taler sammen mellem teltene. Mange at de jugo-slaviske b0m taler engelsk og kan pi den made konversere med deres jaevnaldrende danske kammerater. Tolken er joumaltet og TV-mand at protession. Han er leder af det jugoslaviske tjernsyn i provinsen Slovenia, hvor byen Ljubljana er lovedstad. Igor Gruden har opholdt g her i landet nogle gang e og har 'ligere vaeret pd Krogerup hdjsko-n vinter. Han har ffiet et godt kab til Danmark og vil 1& det •re uddyibet, inden- !ian igen ' i Jugoslavien, idet han 'e tiger skal vnete hen-•« svensk fjcmsyns er tjetnsynet ^ ••om i Jugoslavien — lave en halv trmes udsendelse om de 25 bpms ophold i Danmark. Selve lederen ejt turen, Blaž Veljer, er til daglig distrikts-repraesentant i en af komjhunerne Ljubljana. Det begyndte e/ter Skopi je-katastrof en — Vort besdg i Danmark er ud-sprunget af den raekke af hjaelpe-foranstaltninger, som danske kredsa tog initiativ til efter jordskoelvet of ulykkeme . i forbindelse dermed byen Skoplje i tjor, fortteller .1 Gruden. til AKTUELTs meda der. Gurinar Mikkelsen, der der ai Tuxenvejs f riti ds’ Br0msh0j, var en af de dan/ var i Jugoslavien. Han he lig tsenkt sig at give ' b0rn logi i Danmark tid, men myndighede'' var ikke s5 glade skulle vaere vsek det blev det s? tingent jugos’ __ s0ge Damr- DANSKI ČASOPISI so na široko pisali o obisku jugoslovanskih otrok. nje leto zopet srečali v Ljubljani in da bodo ob tabornem ognju zopet kot en taborniški rod prepevali slovenske in danske pesmi. Prijetno je bilo poslušati, ko je zadnji večer celo najmanjša skupina danskih otrok slovensko pela »Mi se imamo radi...«. To pa niso bile zgolj besede, saj je njihova gostoljubnost ves čas našega bivanja na Danskem bila tako prisrčna in iskrena, kot da smo najbližji sosedje, ne pa oddaljeni tisoče kilorpetrov. In zakaj vse to? Kobenhaven - Ljubljana Ker se je g. Gunnarju Mtkkelsenu, sindikalnemu junkcionarju, ob obisku v Ljubljani porodila ideja, da bi stalna iz- bi kar najbolje spoznali utrip njihovega življenja. Tako smo videli vse znamenitosti otoka Shelland, Baltiškega otoka Bom-holm, polotdka Jutland in otoka Finn. Ogledali smo si zgodovinske, kulturne, turistične in gospodarske znamenitosti. Težišče programa pa je bilo vsekakor spoznati vsestransko skrb za človeka, ki je izredno velika. Sodobne prostorne šole * vsemi potrebnimi kabineti in pripadajočimi prostori za celodnevno bivanje otrok v šoli nudijo učencem- vso udobnost za čimlažje učenje in prijetno razvedrilo. Otroške ustanove so številne, vključujejo več ko 40 odstotkov vseh otrok in različno urejene, prilagojene otrokom, ki so v njih. Ze za otroke od drugega do šestega leta so opremljene tako, da se otroci v njih učijo gospodinjskih del. V eni sobi je na Na svidenje v Jugoslaviji Veliko bi lahko še našteli, kako Danci skrbijo za človeka — mladega in starega, važneje pa je, da želijo, da se iz teh njihovih dolgoletnih izkušenj tudi mi nekaj naučimo. Zato želijo poglabljati stike med našo in njihovo mladino. Obisk je tako presegel krajevni značaj in bo za prihodnje leto treba že sedaj razmisliti, kaj in kako bomo mi pokazali njim v? Jugoslaviji. Potrebno bo, da bo občina prevzela .pokroviteljstvo nad tem obiskom in po svojih možnostih prispevala del sredstev. Prav tako pa starši otrok, ki so bili na Danskem, pionirski dom in krajevna skupnost morajo že sedaj pričeti s pripravami za obisk, ker bo le tako mogoče pripraviti ustrezen program njihovega obiska pri tms Lahko rečemo, da čaka Savsko naselje veliko dela, če želimo, da bo janoel, faruiel tudi prihodnje leto tako prisrčno izzvenel, kot je letos, ko so se poslavljali naši otroci. nevenka Železnik, stara is tet, je o počitnicah na Danskem zaključila svoj dnevnik takole: Danska mladina je veliko bolj živahna od naše, kljub temu pa jo odlikuje izredno lepa lastnost — poštenost, ki se je nam vsem globoko vtisnila v spomin. Ne strinjamo se sicer z vsemi njihovimi razvadami, zlati ne s tem, da pričenjajo otroci že zelo zgodaj kaditi, kljub temu pa smo postali dobri prijatelji. Komaj čakam prihodnjega leta, da se zopet vidimo z danskimi 'prijatelji, da jim pokažemo naše lepote, da jim povrnemo vsaj del tega, kar smo videli mi kot njihovi gostje. BLAŽ VtlBER f 2 ZBOR OBČANOV l*dZgoVO>* za ODGOVARJA ŠTEFKA SEVER bor ^Jbčaivov Na bežigrajski gimniazdji je letos prvič organiziran matematično - fizilkalni oddelek. To je edini tovrstni oddelek v Ljubljani, pa ne samo v Ljubljani, temveč tudi v Sloveniji. Na vprašanja o matematično - fizikalnem oddelku prve gimnazije nam je odgovarjala ravnateljica gimnazije Štefka Sever. — Koliko je matematično - fizikalnih oddelkov? — Letos je le eden, ker smo šele začeli. Drugo leto bo tak oddelek tudi že med drugimi, tretje leto med tretjimi razredi itd. — Koliko dijakov se je letos vpisalo v matematično - fizikalni oddelek? — Vpisanih je 36 dijakov. Dijaki, ki so se želeli vpisati na posebni oddelek, so morali pri izpitu 'za sprejem v gimnazijo obvezno delati izpit iz matematike. Odličnjaki pta so bili vseh izpitov oproščeni. — Kakšna je razlika med navadnimi oddelki in matematično-fizikalnim oddelkomi ■ — Snov, ki jo profesorji po-r sredujejo dijakom, je ista. Toda v matematično • fizikalnem oddelku imajo na voljo več ur za matematiko in liziko in se v ta dva predmeta bolj poglabljajo. Seveda pa imajo iste obveznosti do ostalih predmetov kot dijaki ostalih oddelkov. Glavna razlika je pravzaprav v tem, da so tudi ur® tehnične vzgoje namenjene matematiki in da imajo dijaki tega oddelka več fizikalnih poskusov. — Kdo pomaga šoti pri izvajanju tega novega programa? — Povezali smo se z univerzo. Z nami sodelujeta profesor Prijatelj in Križanič. — Ali je med dijaki veliko zanimanje za matematiko in fizika? — Je. To se vidi že po vpisu. Mnogo dijakov se je zaradi matematično - fizikalnega oddelka vpisalo na našo gimnazijo. Četo iz Maribora sta prišla zaradi našega novega oddelka dva dijaka. . — Kaj pa če se pokaže, da kdo ne zmore dela na matematično - fizikalnem oddelku? — Brez kakršnihkoli komplikacij lahko prestopi v razred, kjer ni poudarka na učenju matematike in fizike. Zadržkov za prestop ni nobenih, ker zaradi poglobljenega učenja matematike in fizike tem dijakom ni oproščeno učenje ostalih predmetov. — Se že kažejo kakšni rezultati v matematično - fizikalnem oddelku? — Ne še, Je še prekmalu. Saj je komaj mesec dni pouka. Ob polletju pa bodo prvi rezultati že očitni. ^ J SEPTEMBER Vi r> ■ v UGODNA IZPOLNITEV Podatka, ki nam jih v svojih evidencah nudi Narodna banica, nam jasno kažejo, kako se giblje gospodarstvo v na£i občini. ....... Kot osnovno merilo je vzeta vnovčena realizacija, ki se ugotavlja po višini sredstev, ki so v določenem razdobju prispela na žiro račune gospodarskih organizacij. Ta podatek je skoraj istoveten z vnovčeno realizacijo, kot jo gospodarske organizacije obračunavajo v svojih periodičnih obračunih ter je razlika tako minimalna, da jo lahko povsem zanemarimo. GOSPODARSTVO Osemmesečni podatki nam kažejo, da so naše gospodarske organizacije v prvih osmih mesecih letošnjega leta Izpolnile že "8 % letnega plana. Idealna izpolnitev plana v tem razdobju bi znašala le 67 %. Zelo ugodna izpolnitev plana kaže na to, .. J« gospodarstvo v naši občini razvijalo ugodnejše, kot smo pričakovali. To nam dokazuje tudi primerjava dosežkov v istem razdobju lanskega leta In letos, saj se je vnovčena realizacija povečala kar za 51 %. V okviru posameznih panog pa je iz-po njevanje piana seveda precej različno. w^ Strija je na Prlrner izpolnila le 61 % ha,,?68 P1411®' na kar vpliva sezonsko ni-_.~ye Pfpizvodnje v nekaterih industrij- SKih podjetjih. R9 o^rnetijstvo je plan izpolnilo sicer z “ :■ Jf^ar nosi težo te ugodne izpolnit-iavnrvsM ♦ t ^Broobnova, ki je po svoji de-na ^^k?rekoč gradbeno podjetje. Edi-t orga^i)zacija J® Kmetijska — e ,zaradi sezonskega nihanja usneh*51^^11^*'7'1 ^ ^ dosežen izreden Polnitev nii6 PodJetji najnižja izje »lan 80 '“i v petih primerih pa Da temn^i0 ^ “Penjen in prekoračen, kazuje tudi ~Z.r°k nerealno planiranje, do-sežki ti c Pr morjava z lanskoletnimi do-Od lan^fP yu panogi letos za 54«/. večji ter 58 P0 P°sft“h pod-gibljejo od 25 % do 134 °/o! jetie^d*!^6!1 razvoJ j« doseglo tudi pod-Pre^ffin aviopromet, ki je letni plan že sežk/ ° ^ 48 °/0 ozlr°ma lanskoletne do-SSeti? 270 U8i)dlli rezultati Cestnega _ Jetja so pripomogli k temu, da je pa- nova doseglo za 59 % večjo realizacijo kot lani, medtem ko je podjetje samo preseglo lanskoletne dosežke za 93 %. Tudi v gradbeništvu zasledimo zelo ugodne rezultate, saj je letošnja vnovčena realizacija za 54 % večja od lanskoletne. Pri tem zasledimo nekatere primere prav izrednega povečanja, kot na primer pri Edilitu (127%), G. p. Črnuče (134%), Termika (07 %), IMF (52 %) Itd. Za 270 % večja vnovčena realizacija podjetja Adria aviopromet Je sicer posledica normalne rasti podjetja v prvem letu polnega poslovanja, vendar je tako močan porast presegel vsa pričakovanja. Tudi dosežki Cestnega podjetja so zelo ugodni, tako, da je panoga prometa dosegla za 134 % večjo vnovčeno realizacijo. Dosežki trgovina so prav tako ugodni kot v ostalih panogah, saj se je vnovčena realizacija povečala za 53 %. Največje po- večanje izkazuje podjetje Grame* (Cement opeka) — 118 %, najnižje pa Tekstil-pro-met — 15 %. Tudi v gostinstvu in obrti zasledimo močno povečanje vnovčene realizacije. V gostinstvu je ta večja za 44 %, v obrti pa za 63%. Vsi ti prikazani podatki pa nas ne smejo zavesti v zmoto. V podatkih namreč nikjer ni upoštevano gibanje cen, ki pa je bilo prav v zadnjem letu precej občutno, tako da so realni porasti vsekakor nižji od izkazanih. Težko je za manjše število podjetij določiti neki enoten indeks' porasta cen, uporaba na primer zveznega indeksa pa lahko v omejenem številu podjetij izmaliči dosežene rezultate. Dosežki nekaterih gospodarskih organizacij so tako visoki, da bi ostali tudi po korekturi zaradi gibanja cen še vedno ugodni. Urbanistični problemi Ljubljane BEŽIGRAD, septembra — 19. seje občinske skupščine se je udeležil tudi predsednik Mestnega sveta Ljubljane inž. Marjan Tepina. V razpravi o urbanističnih in zazidalnih načrtih je inž. Marjan Tepina poudaril, da so za Bežigradom najugodnejša zemljišča za gradnje v vsej Ljubljani in da tnoramo zato na tem področju voditi najbolj skrbno urbanistično politiko. Najbolj gospodarno je, da za Bežigradom gradimo mesto, ne pa predmestje in pozdraviti moramo politiko bežigrajske občine, da se gradbena dejavnost odvija v tej smeri. Glede lokacij za večje stanovanjske komplekse in Industrijske objekte je predsednik Mestnega sveta podčrtal, da moramo takšne lokacije nuditi, ne pa da jih investitorji iščejo. To velja tudi za gradnjo individualnih hiš. Ne bo smotrno, če jih bomo gradili tani, kjer so najboljši pogoji za gradnjo velikih stanovanjskih in industrijskih objektov. Zmotno je mnenje, da je v Ljubljani dovolj gradbenih zemljišč. Ce hočemo graditi mesto za 350.000 prebivalcev, potlej moramo nadvse racionalno gospodariti z zemljišči, je poudaril predsednik Mestnega sveta. ?bga prometa M%! presegla letni plan že za tudi trgovina je ugodno izpolnila letni f n ~ 79%. Izpod idealne izpolnitve je podMje Tekstil-promet, kateremu ni m'el° realizirati razširitve lokalov, delo-ViJ£ !aradi ozonskega značaja prodaje, jetk, VZpolnitev P1®113 zasledimo pri pod-hilo c 1n~^ex’ ki j® letni Plan že izpolnili t,* , '!?* medtem ko je pri vseh osta-had Pedjetjih izpolnitev plana ls- “•»d idealne izpolnitve. zacT) *?6^4™ zasledimo kljub reorgani-Klavno W 50 bile izvedene taio rekoč med Piana /!ez°n0, ugodno izpolnitev letnega Prav tV6 bil 13 izpolnjen z 88%. £»0«“» o« oaromaPl‘cemer 50 vs® Podjetja dosegla Enak/i Segla idealno izpolnitev plana. že oniAn ■ Ug°dne rezultate nam kaže, kot med jJ/Jeno. tudi primerjava dosežkov ■ M'lm razdobjem lanskega leta in le- ne zaostaja za drugimi i, saj je bil letni plan izpolnjen Pri čemer so Ta primerjava kaže, da so gospodarske organizacije do-večjo vnovčeno realizacijo tošnjega leta. letos naše fegle za 51'% kot lani. V panogi industrije so vse gospodarske organizacije presegle lanskoletne dosežke 6r se giblje povečanje med 3 % do 66 %. Kmetijstvo je zaradi podjetja Agroob- OIVOHITI.N NOVE TROLEJBUSNE PROGE NA ČRNUČE — Predsednik Občinske skupščine Jože Pogačnik ob slovesnosti na zadnji trolejbusni postaji na Črnučah. Kako je z rejništvom *a Bežigradom odJub družine s takimi sprejele otroke tudi v neposredni okolici Ljubljane ali kakšnega drugega Industrijskega središča, do sedaj še ni bilo uspeha. Poglavitni vzrok za to, da družine v bližini industrijskih centrov ne vzamejo otrok v rejništvo, je v tem, da so žene v teh predelih zaposlene. Tako morajo otroci Iz Bežigrada v rejo v kmečke družine v okolici Moravč in Lukovice, koder je zanimanje za rejence naj večje. V reji več deklic kot dečkov Med 41 rejenci, kolikor jih ima zavod za socialno delo občine Bežigrad v reji. Je 25 dečkov in 16 deklic. Med njimi je 22 Šoloobveznih otrok. 11 otrok je v reji manj kot leto dni, 10 otrok je v reji od dveh do treh let, štiri do pet let je v reji 6 otrok in več kod deset let je v reji 14 otrok. Večina rejencev normalno razvita Večina rejencev je normalno razvita, Rejniki so na zdravje rejencev precej pozorni in se držijo rokov za redne zdravniške preglede. Otroci prebolevajo le običajne otroške bolezni in občasne prehlade, hujših bolezni pa ni. Pri šestih rejen- cih pa se opaža odstopanje v duševnem razvoju. Tl v šoli slabše napredujejo, motenost pa se kaže tudi v njihovem vedenju (grizenje nohtov, močenje postelje, motoročni nemir Itd. Kakšni so razlogi za oddajo otrok v rejo Večina družin, ki imajo otroka v reji, je brez stanovanja ali pa živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah, na primer v barakah ali še z drugimi sostanovalci v enem samem prostoru itd. Tak dom pa je seveda za otroke iz vseh aspektov neprimeren in je zato potrebno otroke iz takih družin izločiti. Tabela o vzrokih za oddajo otrok v rejo, kaže tele podatke: Zaradi tega, ker nimajo več staršev, je odšlo v rejo 9 otrok, zaradi stanovanjskega problema je v reji 12 otrok, zaradi asocialnih in antisocialnih razmer v družini je v reji 11 otrok, zaradi čustvenega odklanjanja otrok v družini so morali dom zapustiti 4 otroci, zaradi neurejenih odnosov doma so v reji 4 otroci in zaradi smrti matere je v reji en otrok. Rejniki nezadovoljni s plačilom Dosedanje rejnine so majhne. Zato so se začeli rejniki pritoževati in zahtevati večje rejnine. Zavod za socialno delo je že preračunal stroške rejnikov in predlagal občinski skupščini, da začne rejnikom izplačevati večje rejnine. Nove rejnine so take: Za otroke do 3 let 15.500 din na mesec, za otroke od 3 do 7 let 14.000 na mesec, od 7 do 12 let 17.000 din na mesec in z« otroke nad 12 let 18.000 na mesec. Gradbišče nove osnovne Sole Mirana Jarca za Bežigradom Je obiskal tudi predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj. Prve učence bo sprejela že po petih mesecih gradnje Edinstvena montažna šola za Bežigradom »Na gradbišče prihajajo skoraj vsak dan delegacije iz slovenskih občin, ki se zanimajo za ta cenejši in hitrejši način gradnje.« nam je povedal Ivan Bergant, šef gradbenih del pri novi montažni šoli, ki jo grade med ^objektom ljubljanske poklicne gasilske brigade in centrom strokovnih šol. To bo prva montažna šola v Sloveniji. Prve učence bo prejela že 15. oktobra — po petih mesecih gradnje. Problem šolstva je bil v občini Beži-grad/ posebno glede ustreznih prostorov, tako brezperspektiven, da so razprave v občinski skupščini rodilp več jeze kot zadovoljivih rešitev. Zaradi premajhnega števila učilnic so bili bežigrajski šolniki prisiljeni misliti na uvajanje tretje ali celo četrte izmene pouka. Glede na to, je bila gradnja nove šole, kljub nezadostnim sredstvom, neizbežna, šolski sklad občine se je moral na račun gradnje šole, ki bo veljala okrog 450 milijonov dinarjev, odreči vsem sredstvom za prihodnje leto. Na voljo bodo le osnovna sredstva za nemoteno osnovno dejavnost šolstva. V žolčni polemiki, kakšna naj bo nova šola, so se končno odločili za montažno šolo, na kar je zlasti vplival kratek Osnovna šola Ježica Letošnje leto obiskuje šolo 136 otrok. Pouk je v dveh izmenah v petih učilnicah. Pedagoški kader je poipoln; ker je šola majhna, je delo v njej prijetno, šola pa je organizirala tudi vzgojno varstveni oddelek, ki ga vodita dve učiteljici. Kljub temu, da je v tem oddelku za otroke kar najbolj poskrbljeno, je doslej v njem le 20 otrok. Eden izmed bistvenih vzrokov, da v tem oddelku še ni 40 otrok, za kolikor je prostora, je v tem, da je treba staršem plačevati tudi določen odstotek za vzgojno osebje in za tehnično osebje. Uprava šole si prizadeva, da bi uredila vzgojni oddelek tako, kot imajo to urejeno na nekaterih šolah v občini Ljubljana Center. Menijo, da bi bilo v vzgojnem oddelku mnogo ,vcč otrok, če bi šola lahko plačevala osebje tega oddelka Iz denarja, ki bi ga dobila iz sklada za šolstvo občinske skupščine. Starši otrok morajo namreč plačevati hrano, 60 % za vzgojno osebje in 100 % za tehnično osebje. rok gradnje in velika izkoriščenost prostorov. Izkoriščenost montažne šole je v primerjavi s klasičnim tipom šole zelo ■ visoka — 76 odstotkov : 37 odstotkom. Pri gradnji montažnih šol pa je očitna še ena prednost: graditi jih je moč po etapah, kar je res očitni prednost, saj pri vselitvi ni treba čakati na zaključek gradnje celotnega objekta. KaKšna bo torej nova šola? Na površini 4500 mJ bo imela 18 učilnic, kabinete, sodobne upravne prostore, v sredini bo atrijsko dvorišče za varstvo otrok, zago-- tovljen je tudi prostor za športna igrišča. Vsaka učilnica bo imela poseben izhod na prosto, dvojno svetlobo ter ventilacijske naprave za popolno zračenje. Trakte šole grade tako, da se otroci višjih in nižjih letnikov ne bodo mešali med sabo. »Prva dva trakta z desetimi učilnicami in pripadajočimi kabineti bomo predali že 15. oktobra, ostali trije trakti in telovadnica pa bodo dograjeni konec oziroma v začetku drugega leta,« je nadaljeval tovariš Bergant. »Ker delamo tudi popoldne ter ob nedeljah in praznikih, upamo, da bo že letos, z Izjemo telovadnice, dograjen celoten objekt. Vselitev, razen v Ker vzgojno varstveni oddelek, ki Je namenjen le otrokom od prvega do četrtega leta osnovne šole, ni povsem zaseden, ja šola povabila v vzgojno varstveni oddelek tudi otroke iz sosednje, stoženske šole. Otrocd naj bi še naprej hodili v stožehsko šolo, vzgojno varstveno ustanovo pa naj bi obiskovali v osnovni šoli na Ježici. Tako je med šolama tudi domenjeno, saj Je v stoženski šoli le oddelek za učence od četrtega do osmega razreda, za mlajše pa stoženska šola nima svojega oddelka. V ježiški šoli nimajo težav s prostorom. Naselja na Ježici ne rastejo tako intenzivno kot v stoženskem šolskem okolišu. Na leto se priselita v ježiški šolski okoliš le kaki dve družini, to pa pomeni komaj enega ali dva otroka več. Zato se Ježiški šoli še dolgo ne obeta nobena tretja Izmena. Stoletna šola še vedno služi prav dobro v zadovoljstvo učiteljev, staršev In seveda otrok. prva dva trakta, pa ne bo možna, ker nam ne bo uspelo urediti ogrevanja. Novo montažno šolo bo namreč ogrevala kotlarna v centru strokovnih šol, ki pa je v rekonstrukciji. Gradbeno podjetje Obnova, IMP, podjetje Instalacije, Metalna iz Maribora (jeklene konstrukcije), Marles (lesene konstrukcije) ter nekatera druga podjetja, ki sodelujejo pri gradnji, se bore za čimvečjo kvaliteto del, obenem pa se trudijo, da bi upoštevala rok dovrši-tve. Sicer pa mislim, da se bo ta trud obrestoval, saj se za podobne montažne šole, kot sem že omenil, zanimajo tudi druge občine.« BAUER Obvestilo Pionirskega doma v Savskem naselju Tudi v letošnjem šolskem letu se bodo zbirali otroci iz Savskega naselja v Pionirskem domu, Endliherjeva 7, kjer bodo preživeli del svojega prostega časa. Dom jim bo nudil razvedrilo in zabavo, poleg tega pa se bodo lahko vključili v naslednje krožke: — jezikovni: angleški, nemški, — pravljični, literarni, lutkovni, dramski, likovni, šahovski, tehnični, ter krožek ročnih spretnosti. Dom bo odprt vsak dan od 9. do II. ure in od 14. do 19. ure. Mesečni prispevek za jezikovne krožke je 250 din za člane pionirskega doma, za nečlane pa 300 din. Vsi ostali krožki so brezplačni, član doma postane otrok, ki plača vpisnino 100 dinarjev ter mesečno Članarino 50 din. Za jezikovne krožke sc lahko prijavijo tudi predšolski otroci. Krožki bodo dopoldne in popoldne. Kadar otroci niso vključeni v krožek, se lahko poslužujejo športnih rekvizitov. Igrajo se, čitajo knjige v čitalnici, gledajo televizijo in poslušajo radio. Ob lepem vremenu se Igrajo razne igre na vrtu doma. Pričetek in točen razpored oziroma umik posameznih krožkov, bo naknadno sestavljen In objavljen na oglasni deski v pionirskem domu. Pionirski dom Savsko naselje Končno urejene sanitarije Čeprav bo osnovna šola na Ježica stara kmalu sto let, je dokaj prijetna. Edina nevšečnost, ki jo je kazila že dolgo vrsto let je bilo stranišče na ►►štrbunk«. Leto« pa je šola dobila denar, da je lahko poskrbela za ureditev sanitarij. Veljale bodo 4 milijone din, urejenih pa bo osem sodobnih higienskih stranišč. Obiščite Sneguljčico S prizadevnostjo Krajevne skupnosti, vzgojno varstvenega zavoda »Sneguljčica«, j društva prijateljev mladine in ob pomoči -3 občinske skupščine bomo 10. oktobra 1964 odprli nov vzgojno-varstveni zavod za predšolske In šolske otroke. Zavod bo odprt od 5. ure 30 minut do 16. ure in : sprejema vse predšolske otroke od 2. — ‘ 7. leta starosti. Tu imajo skupino najmlajših in starejšo predšolsko skupino. Vodijo jih strokovno usposobljene vzgojiteljice j in otroške negovalke. Oskrbnina za predšolske otroke je: od 2. — 4. leta starosti 6600 din me- . sečno, od 4. — 7. leta starosti 5600 din mesečno. V tej ceni je vračunana vsa nega, vzgo- ? ja, varstvo in prehrana. V šolski oddelek sprejemajo otroke ' od L — 4. razreda, vodi ga učiteljica, ki nudi otrokom pomoč pri učenju in skrbi za zaposlitev in razvedrilo v njihovem prostem času. Oskrbnina za šolske otroke je 5600 din mesečno. V ceni je vračunana pomoč pri učenju, skrb za šolarja v njegovem prostem času in prehrana. V šolski In predšolski oddelek lahko J sprejmejo še nekaj otrok zaposlenih star- j Sev. Na prehrano bodo sprejemali vso mla-/' dino do 18. leta starosti, cena kosila bo i 180 din. Razen rednega varstva nudimo otro- ^ I kom v novem domu še razne Interesne | dejavnosti: šahovski krožek, sekcijo lutkarjev, It- ; kovni krožek, sekcijo tabornikov, pravljični krožek, glasbeno ritmični krožek, ura: Partizani pripovedujejo, vsak drugi teden. Začetek 13. oktobra ob 17. uri. Vsi krožki so za člane doma brezplač- š ni. Član pa lahko postane vsak pionir i in pionirka, ki plača 100 din za vpis in mesečno članarino 50 dinarjev. Starši, prijavite vaše malčice v jezikovni krožek angleščine in nemščine od 4. — 7. leta starosti. Učili se bodo igraje za skromno plačilo 400 din mesečno. Krožek bo trajal vse leto po 2 uri tedensko. Krajevna skupnost s kolektivom vzgojno varstvenega zavoda in društvo prijateljev mladine bodo skrbeli, da bo delo 7 zavodu potekalo v redu in da bodo naši otroci ob igri, zabavi in razvedrilu pri- i-dobili tudi čimveč znanja. 7 DARINKA KODRIČEVA Osnovna šola »Borisa Kidriča« Tretja izmena prvih razredov Letos se je v šoli »Boris Kidrič« zataknilo. Letos je na šoli kar 1254 otrok, zaradi tega pa so morali uvesti za nekatere prve razrede in za tretji razred tretjo izmeno. Devet razredov je stisnjenih v treh učilnicah. Razen tega, da je letos na šoli »Boris« Kidriča« že uvedena tretja izmena, sp šolarji ostali tudi brez malice. Hodnik, ¥ katerem so še lansko šolsko leto pripravljali malice, bo letos povezoval šolo s telovadnico. Malice nimajo kje pripravljati’ zato jo šolarji nosijo s seboj. Menijo P8’ da bodo lahko že v drugem polletju sp«* j pripravljali malico v šoli. Varstvo učencev je urejeno v vzgojno/ varstveni ustanovi »Mladi rod«. Vendar j* že tudi tu precej tesno, saj so v vzgojno varstveni ustanovi že tudi učilnice. 'Mrtoboanoi/J I •Zbor občanov«, glasilo občinskega odbora SZDL Ljub-liana-Bežigrad, urela uredniški odbor: glavni urednik Miran Blaha, odgovorni • urednik Niko Lapajne: Ivan Vinkler, Jožko Pirnar. Blaž Veber. Ančka Čerin, Jože Vetrovec, Janez Snoj; za upravo odgovarja Marica Grabenšek. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«. Ljubljana, Parmova 41-1. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana v gotovini. Cena iza^da 20 din, letna naročnina 160 din Tekoči račun pri NB 600-15-603-64 Tiska CP Delo BEŽIGRAD, septembra. — Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš naj v čim-krajšem času prouči možnosti za gradnjo vsaj 50 cenenih stanovanj, da bi vsaj za prvo silo rešili iz dneva v dan večjo stanovanjsko stisko za Bežigradom, so na eni izmed sej bežigrajske občinske skupščine pred letnimi počitnicami predlagali odborniki obeh zborov. S tem je ta predlog postal eden izmed sklepov občinske skupščine in hkrati obveza občinskemu stanovanjskemu skladu, da ga v okviru realnih možnosti čimprej prouči in uresniči. Ker marsikoga izmed nas resno skrbi, kako, kdaj in kje bomo prišli do primernega stanovanja, smo tokrat v domu krajevne skupnosti Borisa Kidriča v Vojkov! ulici 1 — nasproti bežigrajske gimnazije — obiskali direktorja sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubijana-Bežigrad, FRANCA BREGARJA in ga zaprosili za kratek razgovor v tej zvezi. ~ Kdaj lahko pričakujemo začetek hitre in cenene gradnje stanovanj za Bežigradom? — Glede racionalne in hitre gradnje stanovanj smo zaprosili gradbeno podjetje Megrad, da nam pripravi ustrezne elaborate. Vsi takšni in podobni projekti pa seveda ne gredo tako hitro od rok, kot bi marsikdo mislil. Pripravili smo določen Program, kakšna in kako velika naj bi bila takšna cenena stanovanja, vse ostalo Pa bodo proučili in izdelali pri Megradu, ker zaradi šibke kadrovske zasedbe ne zmoremo vsega sami. Montažna gradnja Sli V, času smo se oprijeli zar sistom, rii j*” ceneni gradnji stanovanj grebi? p*?! ff močno uveljavil v J tisoč i6«! JuS°mont gradi po nek nie nnl 0vanj hkrati- Dve tretjini grt stolpica ane^frig,a stanovanjskega biol stavHa i*manJšega objekta pn nih ilement^ki jih vljanje fadl Drinrm/fi^ ’ ,Jlh v ta namen že pi gradbenih (Industrijska proizvodr gradnie ct Cementov). Ta sistem trd Praktična anevani se je v naši drž£ Praksi ^oblikoval šele letos in se eljavil v prvi polovici leta. Po današnjih računih bi ob nespremenjenih cenah kvadratni meter stanovanja po tem sistemu v novem naselju ne presegel vrednosti 90.000 dinarjev, kar je pri sedanjih cenah stanovanjskih površin več kot razveseljivo. Novo stanovanjsko naselje po Jugo-montovem sistemu na tem zemljišču, je hkrati mišljeno kot zaokrožitev Savskega naselja v zaključeno celoto. Tri nove stanovanjske soseske — Potrebe po novih stanovanjih iz dneva v dan naraščajo. To ni nikakršna skrivnost. Koliko novih stanovanj bo sklad zagotovil Bežigrajčanom v prihodnjih letih? — Prav sedaj pripravljamo tri soseske, na katerih bo prostora za gradnjo stanovanjskih stolpičev in blokov z okrog 5 tisoč stanovanji. To so soseska 3, ki leži za novo bencinsko črpalko ob Titovi cesti, soseska 7 in 8 kot podaljška soseske šest na še nezazidanem prostoru na desni strani kamniške železniške proge-vse do Ježice oziroma gostilne Ruski car. V soseski tri bomo zgradili okrog 2.000 stanovanj v soseski 7 in 8 pa še n^daljnih 3.000. Za vse te soseske sedaj pripravlja- Govori direktor občinskega sklada za zidanje stanovanjskih h'š Franci Bregar ion im na<;inom gradnje gradbeno pod-rm Pra!ttlCno lahko zgradi in v celoti stanovanjski objekt v dobrih še- tavesSt6SeCih ln iZr0či kljUČe stanovan-i n„~ Bomo tudi za Bežigradom gradili po Jugomontovem sistemu? 16-18 sistem gradnje stanovanj ent 01 P0 moiem mnenju obveljal kot od-na™! občinski skupščini na njen sklep in s u?. ,zo’ k* nam jo je naložila v zvezi v naš j6 obe - *n cene-i50 eradnjo stanovanj 90.000 din za kv. meter Podipr°d^e leto spomladi bo gradbena sistemu Obnova začelo po Jugomontovem Ije na eradlti novo stanovanjsko nase Savske V-p0?10111’ kl g8 oklePata podaljšek mirove ,,, e ln Smartinska cesta do Crto-šče nri Ce' To še nezazidano zemlji-bodo v.1.. Savskem naselju, na katerem vim; Pflh°dnje leto zrasli bloki s 500 no-stanovanji. Podjetje Obnova je že "“Sl? Ia Bežigradom *ače h0rskcg3 bataljona [■l®. kl garii?ravl^ati načrte za 11 s Prilapoi °, inski sklad odi basim StJanJem JuEomontoi >ovaaivaVrr 111 Potrebar sss.n,h »iers,: mo urbanistično dokumentacijo, potem bomo pa preko javnega natečaja skušali dobiti najprimernejši zazidalni načrt za posamezno sosesko oziroma stanovanjsko območje. Letos 242 stanovanj — Koliko novih stanovanj boste letos predali varčevalcem? — Do konca decembra se bo v nova stanovanja vselilo 242 naših varčevalcev. Za letos smo sicer planirali dograditev 300 stanovanj, vendar plan zaradi znane situacije v gradbeništvu ne bo v celoti izpolnjen. 135 stanovanj bomo namesto letos, predali stanovalcem šele spomladi prihodnje leto. Samo junija 60 novih varčevalcev — Kakšno zanimanje je med občani za pridobivanje stanovanj preko občinskega stanovanjskega sklada s pomočjo vašega sistema varčevanja? — Po spremembi sistema udeležbe po ključu 20:30:50, ki je bil v veljavi še do nedavna, se je vključevanje varčevalcev za pridobitev stanovanja preko našega sklada izredno povečalo. Samo junija smo zabeležili 60 novih varčevalcev ali v pol leta kar 294, kar pomeni povprečno vsak mesec skoraj po 50 novih varčevalcev. Zakaj? Novi sistem varčevanja sodi med najugodnejše v naši republiki. 5 do 10 odstotkov vrednosti investicije za stanovanje vplača varčevalec na osnovi pogodbe o namenskem varčevanju. 40 do' 45 odstotkov vrednosti investicije po novem vplačuje zanj delodajalec, to je gospodarska organizacija, v kateri je varčevalec zaposlen, in 50 odstotkov vseh sredstev prispeva sklad. V izjemnih primerih sklad prispeva za stanovanje tudi 60 odstotkov vrednosti celotne investicije. Za udeležence NOV in člane ZB so varčevalni pogoji lahko tudi ugodnejši, razen tega pa imajo tudi prednost pred ostalimi varčevalci pri dodeljevanju stanovanj. Kdaj lahko dotrm stanovanje? — Rad bi se vključil v vaš sistem varčevanja. Kdaj bom dobil stanovanje? — Vsi občani, ki danes začno varčevati oziroma se ob Izpolnjenih pogojih 5—10:40 — 45:50 oziroma 60 vključijo v naš varčevalni sistem bodo najkasneje 1967. leta dobili novo stanovanje. Ob današnjih grad-beno-operativnih in proračimsko-finanč-nih pogojih — če se le ti ne bi nič spremenili — bomo v naslednjih letih lahko zgradili po 300 do 500 novih stanovanj na leto, kar pomeni okrog 2500 stanovanj v naslednjih petih letih. N. Lapajne Zdravstvene kolonije na rešetu BEŽIGRAD, 30. sept. — Osrednja razprava na zadnji ali 20. seji bežigrajske občinske skupščine se je razvila okrog organizacije zdravstvenih kolonij ob morju in v goratih predelih naše republike, neizkoriščenih možnostih oziroma objektih, ki bi prišli v poštev za ta namen, gradnji lastnega počitniškega doma za mladino in materialnem prispevku staršev, občinske skupščine, gospodarskih organizacij in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Levji delež na starših V Novem gradu, Pomru in v Žirovnici je bilo letos na počitnicah 657 bežigrajskih otrok ali le 7 odstotkov naših najmlajših občanov, medtem ko so iz drugih ljubljanskih mestnih občin poslali v zdravstvene kolonije povprečno po 20 odstotkov vseh otrok. Tudi materialna udeležba staršev za letovanje otrok je bila precej Višja, kot je to praksa drugod, in sicer 53 odstotkov, občinska skupščina je prispevala 31 odstotkov, ostalo pa komunalni zavod za socialno zavarovanje. Odborniki so predlagali, naj bi v prihodnje svoj delež za zdravstvene kolonije primaknile tudi naše delovne organizacije, kakor je to daljša praksa v drugih občinah. Pri iskanju novih baz za zdravstvene kolonije so odborniki predlagali, naj bi občinska skupščina oziroma ustrezen organ proučila možnosti za gradnjo lastnega doma ob morju (odkup zemljišča, načrti, itd, da bi ob primernem trenutku takoj začeli z gradnjo. Hkrati bi morali pregledati in opremiti že obstoječe baze ob morju in na Gorenjskem, ki doslej niso bile naljbolje opremljene. Za zdravstvene kolonije bi bila morda primerna tudi že več let prazna šola na Zaplani, skoraj povsem neizkoriščen počitniški dom bežigrajskih delovnih organizacij pri Portorožu, kl je bil lani vsaj 50 odstotkov izkoriščen, letos pa komaj 25 odstotno! Na Veliki in Mali planini Dvanajst bežigrajskih gospodarskih organizacij ima na Veliki planini svoje vikend hišice, ki bi jih v sporazumu s podjetji nedvomno lahko izkoristili tudi za zdravstvene kolonije — poleti in pozimi! S primemo organizacijo skupne kuhinje pri enem izmed planinskih domov, hi se to z malo dobre volje vsekakor dalo takoj realizirati. Hkrati bi kazalo čimbolj pospešiti gradnjo planinskega doma na Mali planini (Planinsko društvo Črnuče), ker bo lahko sprejel pod svojo streho tudi do 80 otrok in bo za zdravstvene kolonije odprt skozi vse leto. Tu so še posebej po otvoritvi nihalne žičnice in smučarske vlečnice idealni pogoji za zimska letovanja otrok in šolske mladine nasploh — smučarski tečaji. Kaj pravijo zdravniki? Za boljšo in uspešnejšo organizacijo zdravstvenih kolonij za Bežigradom hkrati govore tudi sistematski zdravstveni pregledi šolskih otrok, ki kažejo na pogostne delormacije prsnega koša, hrbtenice in na nepreveč zadovoljiv telesni razvoj mlade generacije nasploh. — Mlada generacija bo za nami prišla na delovna mesta, prav je, da poskrbimo za njen zdrav telesni razvoj, je med drugim poudaril eden izmed odbornikov bežigrajske občinske skupščine. Ob zaključku razprave o zdravstvenih kolonijah je skupščina sprejela predlog o ustanovitvi stalne komisije, kl se bi skozi vse leto ukvarjala s pripravami in organizacijo zdravstvenih kolonij, o ustanovitvi kluba vzgojiteljev in pripravah za gradnjo lastnega doma ob morju. Hkrati so se odborniki zavzeli za večji materialni prispevek občinske skupščine pri organizaciji teh kolonij, ki po opremi domov oziroma baz in številu otrok sodijo med najslabše v okviru ljubljanskih mestnih občin. Zakaj ne pri Belinki? V zvezi z dnevnimi letovanji v Tomačevskem gozdu, ki niso bili ravno na zavidljivi ravni, so odborniki predlagali, naj bi v prihodnje takšna letovanja usmerjali k tovarni Belinka, kjer je plavalni bazen s toplo vodo, sanitarije, prijetno zeleno okolje z gozdom, skratka vse, lear je za takšno obliko letovanja potrebno. Hkrati so se vprašali, zakaj že doslej na to lokacijo pri Belinki nihče od organizatorjev dnevnih kolonij ni pomislil zakaj ne bi prej temeljito izkoristili tisto, kar že imamo? -ne OBISKALI SMO STOŽICL - OBISKALI SMO STOŽICE - OBISKČMO STOŽICL - OBISKALI SMO STOŽI CE — OBISKALI SMO ST ANKETA V Stožicnh smo izvedli anketo. Zanimalo nas je, kako se prebivalci Stožic počutijo v svoji krajevni skupnosti. S čim so zadovoljni, kaj jim ni všeč in kaj pogrešajo. (C? JL v' ® v' • : Stozicani o Stožicah EDVARD PIRNAT, upravnik: Mislim, da se je izpolnila želja vstah prebivalcev te krajevne skupnosti; dobili smo cesto, ki smo jo že leta in leta težko pričakovali. Do sedaj smo imeli namreč strašansko slabe ceste. Ra zen cest, ki so sedaj že asfaltirane, želimo, da bi čimprej zgradili novo trgovino. Naše področje je precej veliko in je zaključena stanovanjska enota. Tu ni več moč graditi blokov ali objektov lahke industrije. Vse je že zazidano, tako da je ustvarjeno resnično zaključeno stanovanjsko področje. Manjka pa nam pri tem trgovina. Po vse stvari, ki jih vsak dan potrebuje-1V10, moramo hoditi v mesto. Za cesto se imamo zahvaliti odborniku Janezu Dremlju. To, česar prej nismo mogli dobiti v dolgih letih, smo dobili sedaj. Menim, da Je naše naselje med najbolj urejenimi naselji za Bežigradom. MILENA KRANJC, gospodinje: Zelo nujno potrebujemo trgovino. Sedaj, ko imamo cesto, smo zelo zadovoljni. Tako smo se že navadili na Stožice, da se tu odlično počutimo. Nič zato, če smo vezani na troiejbus. Sedaj Je še malo nerodno, ko moramo po vse stvari v oddaljene trgovine. Ko pa bo zgrajena še nova samopostrežna trgovina, bomo imeli vse, kar si lahko želimo. MARKO KUMER, upokojenec: V zadnjem času se vse razvija v pozitivni smeri Ljudje ne živijo za to, da de- lajo, temveč delajo zato, da živijo. Ljudje so postali zainteresirani. Težko jih je bilo spraviti skupaj, sedaj pa je vse to nekaj drugega. Skoraj se čudim, da je bilo sedaj toliko razumevanja na obeh straneh. Brez ljudi seveda ne bi šlo, pa tudi brez občinske skupščine ne. Dremelj je dobro zagrabil, sedaj gre. ANTON ZAPUŠEK, mizar: Dobro je, da so nam napravili cesto. Treba bo urediti še kanalizacijo in bodo vsi komunalni problemi rešeni. Seveda pa bi rabili tod še mesarijo, pa peka in mlekarno. Vse je zelo daleč. Ko pa bo- mo dobili še trgovino, upam da bo to kmalu, bomo imeli vse, kar si lahko želimo. Velika zasluga za to pa gre seveda neumornemu odborniku Janezu Dremlju. Imeli smo srečo, ko smo izvolili za svojega predstavnika prav njega. Ce ga ne bi, tudi ceste verjetno še ne bi imeli. NA KOR SE NE BO VEČ KADILO Na zborih volilcev v 26. volilni enoti so in* leta nazaj volilci veliko željo. Kadarkoli je besi1 stvari, ki jih ljudje tod najbolj potrebuje J0 predlagali: »Asfaltirajo nain naj ceste, da se nam ne t« novanja!« Lani so že asfaltirali nekatere ceste iz deKf občani sami zbrali. In kako je letos? Gorjančeva, Marice Kovačeve, Kalingerjev* ulica so se v letošnjih vročih dneh kadile, v stanovanja in prebivalci Koreje so spet z rameni: prah. »30.000 kih...« »150.000 kih , Toda, 26. avgusta so se zbrali lastniki in stanovalci hiš iz vseh ulic Koreje, ki še niso bile asfaltirane. Ni bilo prevelikega tekanja, ljud- je so bili ob* določenega do* kjer bodo in#*j »Pri nas vse ' mo hitro. NI čakali. Med seboj se poznamo in se lahko zato biro zberemo in pomenimo, udi na ulici, če ni druga <*.« pravi neumorni odbor-rw te,,voIilne enote Janez Dremelj, ki z veseljem pri- KSfi&S*11 p'*' »Na sestanku praktično nihče. Ljudem ni ti valfr3 dosti Pojasnjeva-“• Vedeli so. da speva«. Brez prlgovarianta^li ^ možn°stih; nihče koli prošenjJ so se eilu ^ hoteI -odtegniti, oglašali m obljubljali >>30.000 din v ^ . . .« »50.000 v treh obrokih .. obro- obro- loval. Srečali smo ga. Smejal se je: ni manjkal ’ ‘ udem ni to* Pfeoej narediti, da je prav. In morda se bodo morali šolar-»Poglejte, kako so se ljud- ■!! Prav njemu zahvaliti, da je odzvali.« Iz aktovke je ^lm tetos ne bo treba hoditi Obljubljali so. Vsakdo je vlekel kup papirjev in na- P° blatu, da ne bodo posta-pretehtal svoje možnosti. Ve- števal ljudi, našteval tisočake, jali Pred šolo v lužah,. čina je obljubila po 30.000 desettisočake, stotisočake... din. Možakar, ki je obljubil Smejal se je od zadovolj- 11.000, ne more dati več, ker stva, akcija, ki ne bi uspela 161 Plato Pred šolo bodo as-otrok ... Nihče verjetno nikjer drugje za Be- faltirali. se ni obregnil vanj, ker je žigradom, je tu uspela. Zadal 3 krat manj kot ostali, kai? „ ' Ne bo odveč, če bomo tr- p ‘ dili, da zato, ker imajo v 26. volilni enoti odbornika, V prvih dnevih septembra ki ve, kaj se da narediti in t ODBORNIK JANEZ DREMELJ Nova samopostrežna trgovina Kam po kruh? Meso? Slad-iior? In moko? Kmalu v novo samopostrežno trgovino. Temeljev sicer še ni, teren, kjer bo nova trgovina, pa je že zakoličen. Trgovina bo stala tam, kjer je sedaj že opuščeno otroško igrišče. Dolga bo 32, široka pa 19 metrov. V njej bo 180 kvadratnih metrov prodajne površine. Razen trgovine, v kateri bo moč kupiti vse za vsakdanjo rabo, bo ob njej tudi bife. Tam, kjer je sedaj okrogla ploščad, bo urejen vrt, morda pa se bo dalo urediti tudi balinišče. Ze sedaj pa ljudje s Koreje intenzivno razmišljajo tudi o družbeni prehrani. Le Urbanistični nesmisel Za Bežigradom se zadnja leta gradi intenzivno. Samo — kaj? Vsak dan se pokaže Iz tal kakšno novo poslopje, ki pa skoraj vedno ostane pritlikavo. Vemo pa, da Je Bežigrad področje, kjer so tla izredno ugodna za gradnjo najvišjih objektov. Mnogi občani sprašujejo, kdo je kriv na občinski upravi, da dovoljuje gradnjo pritlikavih hiš. ta za zdaj še ni zelo po trebna, z leti pa bo treba za prebivalce s Stožic, Brinja in Male vasi urediti tudi družbeno prehrano. Bife Rašica je treba zapreti že lani so prebivalci hiše Titova 166 zahtevali, da naj se bulfet Rašica zapre. Prav tako so sklenile tudi družbeno politične organizacije na področju Stožic. Kljub temu je še danes bulfet Rašica odprt. Bife Rašiča je v povsem neprimernem prostoru. Nima sanitarij, ostali pogoji za lokal pa so več kot skromni. Vsaj za gostinski lokal. Vanj zahajajo le pijanci, ki čfesto 1 razgrajajo. Občani in stanovalci hiše, v kateri je omenjeni buffet, vztrajajo, da je treba lokal takoj zapreti. Potlej, menijo, naj bi ga prevzele Ljubljanske mlekarne ali kdo drug, ki bi lahko tu uredil prav čedno zajtrkovalnico. Za kaj drugega kot za prodajo mleka in kruha, oziroma za zajtrkoval nico, ki jo v tem koncu Bežigrada sploh nimajo, pa le kal ni primeren. Naknadno smo izvedeli, da bo sanitarna inšpekcija lo kal 1. oktobra zaprla, ker kljub nalogi, da morajo do 1. oktobra 1964 v lokalu urediti sanitarije, to ni izvršeno. Inšpekcija bo zaradi neizpolnjenih zahtev, ki jih je navedla l&ni v odločbi, lokal zaprla. ZENSKA AKCIJA :—lilHL Kumer k, ^ ^ bili 6 iSa1‘§nik. RaLižniU Pa se je proti Savljam. Gledali smo kje bi koga srečali. Pa ni bilo nikjer nobenega Nemca. Med tem smo se te domenili, da bo Kališnik, kot najstarejši, naš komandant. Odšli smo^.v Malo vas. Spet smo hodili in hodili In nobenega srečali- Spoznali smo, da tako ne bomo mogli nobenega sleči, saj nobenega ni bilo. Sporazumeli smo se, da odidemo na glavno cesto, stranske ceste so bile prazne, saj je bila policijska ura. Gogala in Kos sta ostala pod ce- ■ ,, ’■ ■ , l: .. BORCI IN AKTIVISTI NOB SO OB PRAZNIKU S' Videi sem Nemca, ki je šel iz Jeiice proti Črnučam. Imel je lepo pištolo. Ob peti uri popoldne pa je bil pri meni Gogala- Pogovarjala sva se, kako bi bilo imenitno, 'če bi lahko tega Nemca slekla. Kaj hitro sna bila domenjena, da bova šla na cesto in enega razoroma Preden sva odšla na lov z Nemcem, sva stopila še po Kališnika, ki je bil med nami najstarejši. Dobili smo se pri meni, vsak je v:el s sebo svoje oroije. Jaz sem imel pištolo, razen tega sem imel narejen še jx>seben korobač. Kabel smo na enem koncu razcefrali, ga dali v zemljo, okrog izdolbli majhno luknjo in jo zalili s svincem. Tako sem imel korobač, ki ni bil kar tako. Razen tega sem imel še not, ki je bil izdelan kot bodalo. Naredil sem ga iz sablje. Kališnik je imel S mm pištolo, za ostala dva Pa ne vem, kako sta bila ob-oroiena. Mislim, da kakšnega posebnega oroija nista imela. No, ko smo se oboroiili, šmo odšli k Čerinu, na stransko pot, ki pelje iz Ježice Neurejeni servisi Občani iz Stožic se Cesto pritožujejo, da na območju njihove krajevne skupnosti ni moč dobiti obrtnika, ki bi lahko karkoli hitro popravil. Menijo, da servisi niso dovolj veliki in da ni potrebe, da bi bili lahko zaposleni stalni delavci, .temveč, da se kažejo potrebe po delavcih servisa, ki bi svoje delo lahko opravljali honorarno. Servisi bi sprejemali naročila In 'napotili svoje strokovnjake na dom v popoldanskem času, ko Je večina ljudi tudi doma. Občani iz Stožic bi predvsem potrebovali vodovodno-lnštala-terski servis, električarski servis za popravila TV In radijskih sprejemnikov In servis za krpanje zračnic dvokoles In za manjša popravila dvokoles. Občani menijo, da je edini servis, ki že dobro dela, stanovanjski servis. Za to pa .gre nedvomno zasluga tovarišici, ki v tem servisu neumorno dela. sto, midva s Kališnikom pa sva jo udarila na cesto. Videla sva, kako gre iz mesta proti Črnučam Italijan. Sla sva za njim čez cesto. Sla sva počasi za njim, hotela sva se izogniti cestni svetilki, ki je osvetljevala prostor v bližnji trgovini Sporn. Takrat Pa so iz grmovja planili še štirje Italijani. Sli so proti nama. Sneli so puške in jih naperili v naju- Postalo nama je nerodno. Videli so, da imam za pasom pištolo. Skriti je nisem mogel več. Postalo je jasno, da v času policijske ure z orožjem za pasom ni več izhoda- Obstopili so naju, videla sva, da ni več rešitve. Potegnil sem pištolo in izza hrbta Kališnika sprožil v Italijana. Nastal je vik in krik. Italijani so se pognali v beg, začelo se je divje streljanje, rakete so švigale kvišku, Kališnika ni bilo nikjer, sam pa sem zbežal in se napotil v hišo Kmetiča. Ko so pri Kmetičevih videli, da je Zakaj tri krajevne skupi?,ost'? Krajevne skupnosti Stožice, ležica-Mala vas in Savlje-Kleče so majhne krajevne skupnosti. Vsaka Ima svojega tajnika, ki ni polno zaposlen In v vseh manjka denarja za najosnovnejše potrebe krajevne skupnosti. Zato misel o združitvi teh malih krajevnih skupnosti ni odveč. Morda bi bilo pametno, da bi se omenjene krajevne skupnosti združile še pred Novim letom, združene bi obsegale tudi geografsko bolj zaključeno celoto. M DESET VPRAŠANJ ODGOVARJA TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI STOŽICE SIMON SIMON Kaj menite o stoženskem klubu? — Potreben je in je velika pridobitev za Stožice. Vsakdo se začudi, ko izve, kako lep klub imamo v Stožicah. — Ali je dovolj obiskan? — Dnevno ga obišče kakih sto ljudi. Posebno radi pridejo zvečer, da si lahko ogledajo televizijo. — Koliko uslužbencev ima klub? — Gostinskega delavca za šankom in snažilko. — Ali sta adaptacija starih prostorov in klubska oprema že plačani? — Ne, imamo še precej dolga. Koliko dolga imate? — Osem milijonov in 276 tisoč dinarjev. — Kdo bo plačal? — Najeli bomo posojilo oziroma bomo dobili dotacijo. — Kaj v klubu manjka? — Dober program. — Zakaj ni programa? — Ni' denarja, ljudje pa radi prihajajo poslušat različna predavanja. Ko Je Kozlevčar pripovedoval o potovanju po Ameriki, je bila dvorana polna. — Ali je klub rentabilen? — Sank sam je rentabilen, vendar upnikom ne moremo plačevati iz sredstev, ki Jih ustvarja šank. Ves denar j« namreč blokiran. — Kdaj je v klubu največ ljudi? — Ob sobotah zvečer in ob nedeljah. V Stožicah stvar zelo resna, sem spoznal, da je bolje, da grem od njih. Odplazil sem se ven, kjer je bilo vse polno italijanskih vojakov. Po hrbtu sem se odplazil z orožjem v rokah po nj-vah do štale, kjer, sem spal že nekaj tednov prej. Ostala dva, ki sta ostala pod cesto, sta noč preživela kar pod cesto. Naslednji dan sem zvedel, kako so Italijani razlagali, da je bilo veliko partizanov, ki so zelo nevarni in ne vem kaj še. Name ni nihče niti posumil. Tudi Kališniku se ni zgodilo ničesar. Tokrat, ko sem ustrelil čez njegovo ramo, je od poka za nekaj trenutkov oglušel. Kališnik je še isto leto hrabro padel v partizanih. Cestar v krajevni skupnosti V krajevni skupnosti Stožice se je porodila misel, da naj bi cestarja najela In plačevala krajevna skupnost. Tako menijo, da bi bile makadamske ceste bolje oskrbovane, saj bi imeli nad cestarjem neposredno kontrolo tudi prebivalci sami. nova telefonska govorilnica? V Stožicah je že približno 4500 prebivalcev, v bližini Je novo stanovanjsko naselje Soseska 6, kljub temu pa Je v vsem tem okolišu le ena telefonska govorilnica. Občani žele, da bi PTT Podjetje Ljubljana postavilo še eno telefonsko govorilnico, saj ena sama resnično ne ustreza več potrebam naraščajočega prebivalstva. Premalo trgovin Ljudje iz Stožic imajo velike težave z nakupovanjem. V bližnji okolici skorajda ni nobenega lokala, zato morajo po vsako malenkost leteti v mesto. Posebno so bili prizadeti poleti, ko ni bilo nikjer v bližini mesarja. Emona Je svojo poslovalnico zaprla in ni oddala ključev dva meseca. Tako krajevna skupnost ni mogla v lokal, ki je stal prazen, čeprav so nekatera mesarska podjetja želela v njem prodajati. Mizarski servis ni več servis Mizarski servis v krajevni skupnosti Stožice že presega okvire servisne dejavnosti. Izmaličil se je v gospodarsko organizacijo, ki je oproščena precejšnjega dela družbenih obveznosti. To kaže že število zaposlenih v tem servisu in majhno Število storitev, ki so servisnega značaja. KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO SAVUE-KLEČE Vsakdanjost s kancem kulture Posebna komisija dramskega sosveta pri zvezi kultumo-prosvetnih organizacij ljubljanskega okraja vsako zimo obišče neSteto amaterskih odrov. Štiri najboljše predstave izberejo za okrajno revijo dramskih skupin. Dve leti zapored so bili med izbranci tudi gledališki amaterji iz Savelj. Prihodnje leto bo v Savljah 10. jubilejno štehvanje. Stari koroški narodni običaj so v Sloveniji najprej obudili v Savljah. Delavci, študentje, kmetje in dijaki se v zimskih večerih zberejo v Prosvetnem domu v Savljah. Malo gledališče-iz Ljubljane, Trbovlje, Škofja Loka, Savlje — to so najkvalitetnejše amaterske dramske skupine v ljubljanskem okraju. Savlje niso po pomoti zašla v to druščino. Kultumo-prosvetno društvo Savlje-Kleče ima bogato tradicijo, Zadnja leta pa je dejavnost še posebno živahna. Starejšim gledališkim amaterjem se je priključila mladina, ki jo prežema velika ljubezen do odrske umetnosti. Dramska skupina je dosegla vsekakor najvidnejše uspehe. Ni pa ostalo samo pri tem, V Savljah imajo danes še folklorno skupino, knjižnico in kino, prirejajo predavanja in izlete. te predstave pa so jim prinesle največ priznanj. Poglobljeno delo Predstavo študira igralska skupina zelo strnjeno. Vaje imajo tudi trikrat ali štri-rlkrat na teden. Najprej naštudirajo posamezne prizore, kjer sodeluje le po nekaj igralcev, šele v drugem delu pa delajo vsi skupaj. Takšen način študija se je zelo obnesel, saj so igralci na -vaji zelo intenzivno zaposleni, kreacije, ki Jih ustvarjajo, pa so popolnejše. Brez kolektivne discipline in izrednega veselja, ki Prihodnje leto bodo proslavili 15-letni-co obstoja društva. Letošnji repertoar Dramska skupina je že pripravila repertoar za letošnjo sezono. Gledalci bodo videli Nušičevo komedijo »Narodni poslanec« in Stevensev »Zakonski vrtiljak«. Pri izbiri repertoarja jih vodita dve načeli: po eni strani možnosti igralske skupine, po drugi strani pa prisluhnejo željam publike. Tričlanska repertoarna komisija izbere takšen program, ki zadovolji obe plati. Tekste dobijo s posredovanjem dramske knjižnice Prosvetnega servisa v Ljubljani. Repertoarna komisija ne dela kampanjsko, temveč vse leto pretresa, prebira in izbira dramske tekste. Sploh pa k temu delu želijo pritegniti čimveč ljudi, da je izbira potlej res pravšnja. Dramska skupina ima za seboj že lepo število predstav. Žalujoči ostali. Deseti brat. Rokovnjači, Stilmonski župan, Ad akta. Komedija o komediji. Magda Jezusovi apostoli. Namišljeni zdravnik, Sedem let skomin, Pred puškami stojim, mladinski igri Pogumni Tonček in Kekec — vsi ti naslovi kažejo, da se v Savljah niso zadovoljili z bolj ali manj uhojenimi potmi pri izbiri repertoarja za iju-bifeljske dramske skupine, temveč da so se spoprijeli tudi z deli, ki so jih imela v svojem programu poklicna gledališča. Prav 3 vprašanja Romanu Novelliju Saveljska dramska skupina je dvakrat prejela posebno nagrado za izredno kvalitetno igro in režijo. Nemalo zaslug za to gre režiserju Romanu Novelliju. H Skrivnosti tvoje režije? Ni jih. Moje prvo načelo je: predstava mora biti na čim višjem umetniškem nivoju, igralci morajo pridobiti širše obztorje v dramski dejavnosti oziroma dramski umetnosti. Več poudarka dajem psihološkemu potencialu posameznega lika, kar se v celovitosti zrcali v boljšem kolektivnem nastopu . še d Proslave v Savljah so posebno mikavne. Takšne prireditve pripravimo prav takb skrbno kot dramske predstave, čeprav sodeluje tudi 50 ali 60 mladink in mladincev. Organiziramo posebna predavanja, na primer iz zgodovine NOB, povezana z dogodkom, k) ga proslavljamo, tako da se nastopajoči bolj na široko spoznajo z elom. ■ Cernu pripisuješ mladostno zagnanost saveljskega društva? Mladina je spoznala, da od društva nekaj ima, zato zanimanje ne popušča. Razen resnega dele ne manjka zabave. 3 vprašanja Janezu Markeljnu Z izredno organizacijsko sposobnostjo je Janez Markelj marsikdaj 'zvlekel saveljsko društvo iz zagate. Nobena pot mu ni odveč, skoraj ne mine večer, da ga ne bi našli v Prosvetnem domu. ■I Poglavitna težava, ki vas najbolj ovira pri delu? Prav gotovo pomanjkanje prostorov- Za vse dejavnosti društva imamo v Prosvetnem domu eno samo sobo. Drug drugemu podajamo kljuko: razen vaj dramske sekcije je tam še knjižnica, televizor, sestanki krajevne skupnosti in terenskih organizacij. Mnogokrat so nam že obljubili, da bomo dobili ,še ostale prostore v domu, vendar zadeva sc še ni premaknila z mrtve točke. |g In finance? Občinski svet kulturno-pro-svetnih organizacij ima kar največ razumevanja za naše delo. Z dotacijo pokrijemo najnujnejše izdatke, z raznimi, zlasti zabavnimi prireditvami, pa ustvarimo še dodatna sredstva. H Načrti za prihodnje? Se bolj bomo razširili našo dejavnost, saj z različnimi oblikami dela privabimo v društvo nove ljudi. Pri nas ni mrtve sezone. Poleti prirejamo izlete in ljudje so navezani na društvo vse leto. Posebno skrbno bomo delali z najmlajšimi. Zavedamo se, da so naši najaktivnejši člani prav tisti, ki sb bili pred nekaj leti še pionirji in pionirke. Zato bomo skušali najmlajše že zelo zgodaj vključiti v društveno delo. druži te mlade ljudi, pa takšno delo seveda ne bi rodilo sadov. , Igralska skupina si organizirano ogleda tudi predstave v ljubljanskih gledališčih. V Savljah se čim bolj izogibajo masiv nih odrskih rekvizitov. Igralci so se pri lagodili modernim oblikam scene, ki za hteva tudi novo svetlobno teliniko, ozvo čenja in druge moderne tehnične pripo močke, kar seveda vse pripomore k večjemu uspehu predstave. Se pred nekaj -nrigr »SEDEM LET SKOMIN« — Dana In Janez Presetnik. leti na saveljskem odru ni ono moč P0-staviti modernejše sceno. Upravni odb°f društva je z velikim razumevanjem vlotJ1 precejšnja sredstva za preureditev odrt-tako da je zdaj moč igrati še tako zaht«f' na dela. Gostovanja po Sloveniji Saveljski igralci so nastopili že P* mnogih odrih po Sloveniji. Domala vsS' ko predstavo še nekajkrat ponovijo P® gostovanjih v raznih krajih. Poznajo j'" že v Kamniku. Škofji Loki, Selcah, Loga1' cu, Horjulu, Zadvoru, Zadobrovi in d1®1' god. Povsod, kjer so gostovati, so jim dfr mači gledališki amaterji pomagali, kjer ^ je le dalo. Za tehnična dela največkrat stavijo svoje ljudi kar domačini. Sev pa gre vse priznanje tudi tovarnama To] in Tonosi, ki Saveljčanom pomagata prevozu. Nasploh je tesno sodelovanje in P®1 moč vseh organizacij na terenu znač: V Savljah ni proslave, kjer ne bi sodi vali prosvetno društvo, mladinska o: zacija, SZDL, Tops in Tonosa. Pri p: vah Je dvorana polna. Ljudje vedo, da & do videli naštudiran program, ne pa ^ lo aktivistično improvizacijo. Proslavo V recitacijami, odlomki iz dramskih del P* nastopi raznih skupin pripravijo dom®'* tako natančno kot dramske oredstave. Ritem, ples in viže Prav na takšnih nastopih se je uv vila tudi folklorna skupina. Začeli "K- pravzaprav prt itehvanju, ki pa Je bila *f; enkrat na leto. Iz tega pa Je nastala tai' kloma skupina, ki redno vadi in nastop*1 Sodeluje 12 parov plesalk In plesale6. Največ uspeha so poželi na priredij »Ritem, ples in viže«, kjer je sodeio^ tudi zabavni orkester iz Stožic. PrvU**! so pripravili večer, kjer so bile na sp0", du narodne pesmi, plesi in popevke. so prebili in prepričani so, da bodo podobnih prireditvah imeli vedno gledalcev in poslušalcev. En som prostor Raznovrstno društveno dejavnost doP^ njujejo še klubska sekcija, knjižnic* m kino. Delovanje knjižnice Je zaradi teSiU prostorov zelo težavno. Imajo okrog knjig, sodelujejo pa tudi z matično .. činsko knjižnico. V istem prostoru Jo tudi televizor, prirejajo šohov- , turnirje in predavanja, razen odrt* j dvorani pa Jo to tudi edini prostor, lahko vadi dramska skupina. Ko bi ^ bili še ostale prostore v prosvetnem . mu, ki jih zdaj zasedajo stanovalo*. tv> potlej bi se delo prosvetnega dr'1 Savljc-Klečc šele razmahnilo. 8 /BOR OBČANOV september Mesečni zaslužki in nove cene BEŽIGRAD, septembra. V zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi Zveznega izvršnega »veta, ki teže za stabilizacijo našega gospodarstva, je bežigrajski občinski sindikalni svet pred kratkim sklical ločeni posvetovan.il s predstavniki občinskih gospodarskih organizacij in predstavniki družbenih služb. Na obeh posvetovanjih so razpravljali o 'ismi nadomestil za povečane življenjske stroške v zvezi s podražitvami nekaterih osnovnih živil, možnostih in merilih za višino povečanih osebnih dohodkov v posamez-I!1. B0sPodarskih organizacijah in družbenih službah. Iz obeh razprav se je izkrista-lz'ralo nekaj pomembnejših misli, problemov in sugestij, ki jih bomo v tem sestavku Poskušali na kratko strniti. Bežigrajske gospodarske organizacije so nadomestilo za povečane življenjske roške za mesec Julij začele izplačevati »vojitn delavcem po 1500 do 5000 dinarjev, v nekaterih podjetjih predvidevajo, da bo-k,k,lPlafieV8li le ta nadomestila do za-, tretjega četrtletja. Hkrati vsklaju-j. r? Pravilnike o nagrajevanju tako, da n 0 P° tem prehodnem obdobju začas-^ nadomestilo zajeli v sistem nagrajeva- P°veSar>je osebnih dohodkov niiriiTti avcev so zabeležili pri trgovskem ka J 1 U Astra' 111 sicer po 7700 din dodat oi) 7f)«na^nlie PIaeana delovna mesta in mest« 28 najviše plačana delovna NaJnlžjl dodatek so predvideli pri s°bn^U lskr8 Tela - 1500 dinarjev s po-v tem ^^arkom, da so imeli delavci ma ti poc^etiu Junija in julija razmero-Kotovn Vi#0ke osebne dohodke, in z za-raziiifn?1, ,K) ‘ton« pa Zat0Ve,ino tako! računati No- a 10 poznan Sto]«'ST, .JI m ^be, a «„ vadi v starejši obraz za -mi*rne]SiJ* ie Pomladil. Nov, lep-V*6 >n °> do ne bn alennmHp. "•dre * Hiše u,*1'1* Beliorada.' 'm?,ern‘kročem' morie novih hiš ^ r wrehaM *>• e i>0N ?e- A tam £1ba ie obiskat‘ številka. Me stezice' ^ er 40 bl!e nekot ma-i ko Stikal sem m ?aletel na gradbt- *°Car2 rei« OorZ.V, kot V labirl’‘^ in sam?m kLV?iCJ’ sem bil ra' ‘ i0 *° tisti deU>°ti Ce Samo P0' 'i, ki so bili gradbl šče takrat, ko sem odšel, danes povsem urejena naselja, bi precej hitreje napredoval. Brinje, kraj kjer smo se nekoč do onemoglosti igrali Indijance, Brinje 2 visoko travo, fci nam je zamenjavalo savane, 2 redko posejanimi hišami, ki so bili otroški domišljiji nalik osamljenim rančem. Od »indijanske« romantike ni ostalo nič. Le pisano pobarvane kolone vrst nih hišic spominjajo na barvite rdečekoi-ce, drugega nič. Sedaj je tu doma udobje, televizijske antene, kot znaki nove vere, na vsaki strehi, »flčkl« in podobni bencinski sorodniki pred vsakimi vrati, lično urejeni mali vrtički, vse kot v pravljici. Bliže Titovi cesti — življenjski žili Bežigrada — visoki bloki, kompleksi industrijskih in trgovskih zgradb, končanih in takšnih v gradhji *— hvalnica betonu, železu in višini! Sonce tu pozno vzhaja in zgodaj zahaja. Brenčanje visokih dvigal para ušesa, hrup izpopolnjujejo kamioni in osebni avtomobili. Trolejbusi se pre rivajo med vozili in pešci na »cebrsrht, kolesarjev je manj ali pa so se le bolj porazgubili v . naraščajočem številu motornih vozil. — Do konca, pravim sprevodniku v trolejbusu, na Črnuče. Potem se moram peljati nazaj. Hodim med hišami, kjer so še včeraj z ihto zapirali okna. Na cestah pa fantje še zmeraj zbijajo žogo. Včeraj po prašnih cestah, danes po asfaltu. — Kaj nimate igrišča, začuden vprašam. — Saj kmalu ne bodo poznali več trave, mi namesto njih odgovori starec, ki sc opira na krivo palico. KAJ PA GOSTIŠČA, TRGOVINE, PARKI Res trava izginja. Vse lepo in prav. A nekje bi si le lahko ljudje raztegnili od avtomobilov zverižene ude. Kje so parki? — Tokrat ne bom presenečen, si mislim, saj vem, da raste ob Savi rekreacijski center 2 najrazličnejšimi športnimi in podobnimi objekti. Toda trave in drugega šavja, ki nekontrolirano raste, je tu še zmeraj dovolj. A o športnih in ostalih objektih ni ne duha ne sluha. Vem, vem, kaj bi mi dejali, no, tisti znani stavek: »Ni denarja«, a vseeno saj smo družabna bitje in se ne moremo zaplombirati v lastnih stanovanjih in hišicah, izpopolnjujoč razmerja so v zadnjem času presegla vse razumne meje in gredo samo in izključno razmerja v korist trgovini. • Zaradi teh in podobnih vzrokov se skladi podjetij proizvajalcev iz leta v leto občutno zmanjšujejo, medtem ko je v večini trgovskih organizacij situacija prav obratna. Možnosti nagrajevanja in dejansko nagrajevanje v trgovini je zato v primerjavi z industrijo in uslužnostno obrtjo precej večje, kot bi to moralo biti. Se posebej izjemen položaj v sistemu oziroma možnostih nagrajevanja imajo projek tantske organizacije, ki »pravočasno« do stavljajo naročnikom zahtevane projekte # Dalje so na posvetovanju menili, naj bi namesto podražitev nekaterih proizvodov raje regulirali družbene obveznosti posameznim gospodarskim pano gam. ' N. L. Pomoč upokojencem Občinska skupščina Bežigrad bo izplačala poseben dodatek upokojencem z naj-nižjimi pokojninami. Za Bežigradom je 613 upokojencev, ki imajo manj kot 12.000 dinarjev pokojnine in invalidnine na mesec. Po mnenju društva upokojencev je 284 upokojencev nujno potrebno pomoči. 120 jih bo prejelo 6000 dinarjev redne mesečne pomoči, 164 pa po 3000 dinarjev. Upokojenci, ki bodo dobili pomoč, so zaradi starosti in slabega zdravja nesposobni, da bi si z dodatnim zaslužkom zboljšali gmotni položaj, nimajo niti lastnega premoženja niti svojcev, ki bi jim pomagali. Podpore bodo upokojencem izplačali takoj brez dolgotrajnih postopkov. Društvo upokojencev bo skupno s krajevnimi skupnostmi še enkrat pretreslo položaj invalidskih upokojencev, zlasti tistih, ki niso člani društva, in v upravičenih primerih bodo tudi ti dobili podporo. Ne glede na zvezni dodatek bodo upokojenci prejeli pomoč od avgusta meseca dalje, se pravi še za dva meseca nazaj in vse dotlej, dokler ne bodo pokojnine urejene z zveznim zakonom. Ko so na seji občinske skupščine razpravljali o položaju upokojencev, so odločno poudarili, da občinska skupščina ne rešuje in ne namerava reševati problemov upokojencev. Sedanje podpore so le protest zoper počasni postopek pri sprejemanju novega zveznega pokojninskega zakona. Menili so, da našo socialno politiko postavljamo v kaj čudno luč, ko upoko-jeuicem, ki so delali 30 ali še več let, izplačujemo socialne podpore, namesto da bi dobivali dovolj visoke pokojnine. Svet za socialno varstvo in varstvo družine je še sklenil, da bodo zvišali tudi socialne podpore. ■ opremo in udobje do absurda. Hočemo ven, ven v naravo, toda brez avtomobila, kar tako, kot so to počeli pred leti — peš. Hočemo se poveseliti in se (če hočete v rožicah) sprehoditi; tako brezskrbno. Stara gostišča pa so še vsa po starem. Nič novega, nič boljšega. Pa tudi nobene nove kulturne ustanove nisem zasledil. Kadar sem si zaželel v kino (da o gledališču ali o drugih podobnih hišah ne govorim), sem moral na vrat na nos v druge občine. Upajmo, da bo tudi io še našlo svoje mesto med modernimi zgradbami naše občine. Tistega dne, ko pa sem moral nakupovati živila, sem se zares razjezil. — Saj je tako, kot pred letom dni. sem jezno dejal. — Tako kot vsa leta po vojni, je otožno pristavila gospodinja ob meni. Nakupovati je treba v mestu, je pristavila, a to je draga in zamudna stvar. V kratkem si bova z Bežigradom spet podala roko, upam, da ne za dolgo. No, in takrat tudi upam, da bodo vsaj zastavljeni temelji novih malih trgovin, gostinskih obratov, kulturnih ustanov in parkov. Snidenje bo še toplejše in veselejše BOGO SAJOVIC NOVE VLOGE Z ukinitvijo Splošnega zakona o stanovanjskih skupnosti je predvidena ustanovi tev krajevnih skupnosti. Razvoj in nove oblike dela krajevne skupnosti postaja stvar občanov. Pri. razvoju krajevne skupnosti se moremo posluževati izkušenj iz poslovanja stanovanjskih skupnosti z upoštevanjem ustavnih določil in občinskih statutov. Krajevne skupnosti v naši občini je potrebno ustanoviti tam, kjer obstajajo za to pogoji, vendar sem mnenja, to je pokazala praksa, da so območja stanovanjskih skupnosti primerna za nove krajevne skupnosti z manjšimi popravki obstoječih mej. Prav tako bi sedanje krajevne odbore na podeželskem delu občine preimenovali oz. na tem ob močju ustanovili krajevno skupnost. Menim, da bi bilo prav, da se o območju sedanjih krajevnih skupnosti še razpravlja in da občani povedo svoja mnenja o obsegu skupnosti oziroma kje je potrebno meje menjati. V naši občini je do sedaj 6 stanovanjskih skupnosti s ca 400 člani svetov in komisij in ni potrebno, da posebne po udarim njihovo izredno važnost in dosedanje uspehe njihovega dela. Prav zaradi tega menim, da se aktivnost krajevnih skupnosti smatra kot nujnost sistema družbenega samoupravljanja, da pa servisi z ničemer ne smejo zmanjšati vloge krajevne skupnosti. Vloga občinske skupščine Občinska skupščina je zainteresirana in bo nudila določeno pomoč pri razvoju krajevnih skupnosti. To mora biti tudi njena stalna skrb. Prenašanja poslov in pooblastil na krajevne skupnosti iz pristojnosti občinskih organov spremlja soglasje krajevne skupnosti. Krajevno skupnost razvijamo kot organizem samoupravljanja, zaradi tega ne bi nanjo prenašali poslov politične oblasti. Naravno, vse to pomeni, da bo krajevna skupnost imela dovolj veliko področje za razvijanje svoje dejavnosti. Menim, da se bo to drugo vprašanje reševalo ločeno za vsako krajevno skupnost. Menim pa, da je potrebno razmisliti in jasno določiti: • naloge krajevne skupnosti, • izvršiti sistemizacijo nujnih delovnih mest za tajništvo, n v upravljanju po občanih ter družbeni)* predstavnikih. Neposredne naloge Sedaj, ko Je dana prosta iniciativa družbeno-političnim organizacija min drugih organov za krajevne skupnosti, obstajajo nujni pogoji, da se uvajanje v ži?' Ijenje in razvijanju krajevnih skupnosti h-vrše vse priprave, In sicer: — pristopi k organiziranju krajevni!* skupnosti tam, kjer obstajajo za to P°' trebe in pogoji. To je neposredna nalog*' ki naj spoštuje vse pogoje in želje pos>' meznih naselij. Nadaljevati začeto delo na Izdelavi !“ izdaji statutov krajevnih skupnosti v sn*1' slu novih nalog, kateri naj imajo real*5 izraz posebnosti krajevnih skupnosti u* konkretnih potreb. To vse zahteva angažiranje odgovarjaj jočih družbeno-politlčnih organizacij in ob činske skupščine. JOŽE CRNUGEli Ob ukinitvi stanovanjskih skupnosti, in ustanavljanju novih krajevnih skupnosti kot zaključenih naselij v okviru komune z današnjim uvodnim prispevkom -odpiramo široko razpravo med občani o vlogi krajevne skupnosti, organizaciji življenja v takšni skupnosti in o vseh odprtih vprašanjih ter še nerazčiščenih problemih v tej zvezi nasploh. Oglasite se s svojimi mnenji, predlogi in sugestijami v svojem glasilu — Zboru občanov! Krajevna skupnost mora nujno krepiti odnos z delovnimi organizacijami, ki naj bo zasnovan na medsebojnem sodelovanju in zainteresiranosti za skupno reševanje odrejenih vprašanj. Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti Ustanovitev krajevnih skupnosti zahteva analizo območja, potreb in možnosti zadovoljitve dnevnih potreb občana s pomočjo dejavnosti krajevne skupnosti. Krajevna skupnost ima pravico do samoorganizacije, da samostojno postavlja svojo notranjo organizacijo, metode in program dela v soglasju s konkretnimi nalogami In željami občanov. Organizacija krajevnih skupnosti mora biti podrejena neposrednemu samoupravljanju na osnovi obstoječe oblike socialistične demokracije. Ni potrebno, da za vse potrebe občani odločajo in sprejmejo ustrezne sklepe, samo po stalnih in večjih organih, to lahko, izvedejo mnogokrat bolje in uspešneje s pomočjo elastičnih formiranih skupin zainteresiranih občanov, komisij, itd. Občani naj rešujejo v krajevnih skupnostih skupna vprašanja V dejavnostih krajevnih skupnosti bodo državljani tudi v bodoče reševali skupna vprašanja prvenstveno na področju standarda, pomoči gospodinjstva, razvijanju družbenega življenja. Krajevna skupnost ni edini organizator in neposredni nosilec določene aktivnosti, ona naj zbira, vsklaja in krepi dejavnost delovnih in drugih samoupravnih organizacij glede zadovoljitve potreb delovnih ljudi in njihovih družin. V zvezi je tudi tendenca zakona o statusu dosedanjih servisov. Oni bi nadaljevali z delom kot delovne organizacije ali pa bi stanovanjske skupnosti odločile o prenehanju njihovega dela. Menim, da so tudi v bodoče taki servis! lahko enote krajevne skupnosti, na katere bi le-ta imela posredni vpliv. Vir dohodkov Postavlja se vprašanje: Prenehali bodo dohodki iz servisov ter prispevki od stanarine in najemnine, ali ne obstaja nevarnost, da krajevne skupnosti ostanejo brez sredstev za izpolnjevanje odrejenih nalog. Kot. drugo vprašanje sledi: Kateri vir dohodkov naj bo osnovni, ki naj ga občina zagotavlja iz svojih dohodkov kot dotacijo, in katere naloge naj se finansirajo iz programa krajevne skupnosti s prenosom raznih poslov na krajevne skupnosti. Na to vprašanje ni mogoče enotno od govoriti, ker ne obstoji enotna rešitev za vse krajevne skupnosti v občini. SODOBEN OBRAT DRUŽBENE PREHRANE Bežigrad, septembra. — Ideja o gradnji sodobnega obrata družbene prehrane, ki postaja iz leta v leto nujnejša zahteva večjih delovnih organizacij — ne samo v okvirih naše občine, temveč tudi Izven nje — je tako rekoč tik pred realizacijo, je v razgovoru za »Zbor občanov« uvodoma poudaril tajnik krajevne skupnosti »Boris Kidrič« in prvi iniciator ter glavni organizator te zamisli Jože Crnugelj. — Kakor je bolj ali manj znano širšemu krogu bežigrajskih občanov predvsem pa zainteresiranim delovnim organizacijam, smo že pred dobrimi šestimi meseci v dnevnem tisku prvi. krat pisali o gradnji sodobnega obrata družbene prehrane za Bežigradom, ki naj bi v celoti pokril dnevne potrebe po toplih obrokih v naši občini. Kdaj lahko pričakujemo, da se bo ta zamisel uresničila? Dobro začrtan program — Okvirni program, na osnovi katerega arhitekt pripravlja projekte za to gradnjo, smo že pred časom s sodelovanjem republiškega zavoda za napredek gospodinjstva in s popravki skupine gostinskih strokovnjakov, docela začrtali. Prvotna lokacija je bila mišljena na prostoru za letnim kinom Bežigrad, vendar smo jo .morali zaradi urbanističnih zahtev prestaviti na pro-štor med Linhartovo in Titovo cesto, kjer ima sedaj svoje skladišče podjetje Lesnina. Nova lokacija za zdaj sicer še ni odobrena, vendar pričakujemo, da bo vsak dan potrjena. Ob ugodnem in pravočasnem premiku vkeh formalnosti, računamo, da bomo še letos začeli s pripravljalnimi deli, zgodaj spomladi pa bomo že zastavili prve lopate za temelje dvoetažne stavbe z okrog 800 kv. m koristne površine. — Kdo bo prispeval denar za to gradnjo, kakšen objekt boste zgradili in kdaj bo začel obratovati? — Pri gradnji tega industrijskega obrata družbene prehrane, ki bo zmogel do 15.000 toplih obrokov dnevno, kot investitor nastopa nad 30 večjih občinskih delovnih organizacij; med njimi Obnova, gradbeno podjetje Bežigrad, Tops, Belinka. Elma. Energoin-vest pa tudi večja podjetja iz drugih občin; Gradis, Tehnika, Slovenija ceste; in celo gradbeno podjetje Sava z Jese- nic, ki so zainteresirani, da na našem območju svojim delavcem zagotove ceneno in kakovostno toplo hrano. Samopostrežna restavracija Objekt bo dvoetažna stavba, ki jo bomo po vsej verjetnosti dogradili do dneva republike — 29. novembra — prihodnje leto. V kletnih prostorih bodo skladišča in delavnice za grobo čiščenje prehrambenih artiklov, v visokem pritličju bodo tudi skladišča in prostori za fino pripravljanje hrane, v I. nadstropju pa bodo kuhinje, velika samopostrežna restavracija z okrog 500 sedeži in bife. Celotna investicija po prvih predračunih ne bo presegla 600 milijonov dinarjev. V tej vsoti je všteta tudi notranja oprema kuhinje, restavracije in bifeja, ki bo veljala okrog 200 milijonov din. Denar za samopostrežno restavracijo, ki je namenjena najširšemu krogu občanov, bo prispevala bežigrajska občinska skupščina iz svojih sredstev. Vhod v samopostrežno restavracijo bo iz široke zelenice ob podaljšku razširjene Titove ceste. — Kateri so bili poglavitni motivi za gradnjo tako velilcega objekta družbene prehrane in kaj si obetate z ures-ničitvijo te zamisli. — Sedanji obrat družbene prehrane s sedežem v stari menzi Tesarja ob Linhartovi cesti že dlje časa ne ustreza več današnjim potrebam. Vsak dan večje povpraševanje med gospodarskimi organizacijami po kakovostni in ceneni prehrani nam že dlje časa narekuje takšno gradnjo. S pomožnim* kuhinjami v Savljah, v Jeranovi ulici, pri Avtoobnovi in osnovnem obratu v Linhartovi ulici že sedaj pripravimo 9 do 10.000 toplih obrokov dnevno. Zaradi takšne razdrobljenosti je razmeroma draga režija, kar je povsem negospodarsko. 1965 Samostojno podjetje Kader za novi sodobni obrat sl W mo delno zagotovili iz sedanjih ottf' tov, hkrati pa že pošiljamo v ustrez**” šole novo, mlado delovno silo, ki si ^ tako pridobila potrebno teoretično ^ praktično strokovno znanje. V novefjj obratu bo okrog 130 delavcev. Post*' bo samostojno podjetje pod okrilj«^ krajevne skupnosti »Borisa Kidrič^ Ceno dnevnih toplih obrokov W} mo oblikovali na osnovi realnih stf* škov, ki pa bodo vsaj po predvidi'', njih sodeč, znatno nižji kot na prir*1;? v gostiščih. Kosilo, ki ga v starem ratu pripravljajo sedaj, velja 230 d'? Delovne organizacije — soinveSy torji — pogodbeno sodelujejo pri.*? investicij i s takšnim deležem sredstejj kakršna je njihova zahteva po šteVV dnevnih obrokov, vendar pa zaradi 'jj šine svoje udeležbe ne bodo j' usmerjati politiko cen, ki bo izklJU*^ odvisna, kakor sem že omenil, “j dnevnih cen prehrambenih predme*.,, na trgu in režijskih stroškov indust* skega obrata družbene prehrane s 5 tusom 'samostojnega podjetja. — Potemtakem upravičeno pričakujemo, da bodo cene dne*J0 obrokov v tem obratu, ki jih o0 j. razvažali v posamezne delovne orQa'0\ zacije — vsekakor odločno nižje tjft v ostalih gostiščih in drugih mam obratih? ^ — Višina sredstev, ki jih bodo L; spevala posamezna podjetja, niK0Lf, ne bo mogla vplivati na. politiko Ai. miranja cen ali kakršnokoli reimV nostno računico glede na višino ženega denarja v ta obrat. Obseg 1 i terialnega prispevka soinvestitorje f tem primeru pomeni le osnovno sticijo za želeno količino dnevni)1 ^ rokov, ki jih bo obrat zagotovil sameznim podjetjem oziroma us* vam po -dnevnih cenah. N. LAPA-J^ 10 /BOR občanov SEPTEMBER Gradnje po zastarelih načrtih S seje občinske zveze za telesno kulturo KOŠARKA Ljubljanski derbi za Ježico Občinska zveza za telesno kulturo je med vsemi organizacijami v občini edina, ki nima svojih prostorov. Na zadnji seji so sklenili, da bodo ponovno obvestili o tem problemu občinsko skupščino. Na seji so med drugim razpravljali tudi o načrtu dela za jesensko obdobje. V tem času bodo analizirali delo vseh orga-oizaclj. Pregledali bodo finanč-no Poslovanje in sploh organi-z&cijo v društvih. Društva bodo sklicala tudi posebne sestanke, kamor bodo povabili predstavnike krajevnih skupnosti in rugih organizacij na terenu, Kjer društvo deluje. Na ta na-„^b0 Priti do izčrpnih ugotovitev o stanju telesne kul- nipn’ hkf811 Pa najti poti za jen nadaljnji razvoj. Občinska 28 telesno kulturo, bo laia*1 v VSe nsotovitve in izde-kompleksno analizo teles- oL,1^,ture v obalni ter jo nat a občinski skupščini, ki r‘ , 1 vprašanja telesne kultu-obrarvnavala na eni Izmed pri- hodnjih sej kot posebno točko dnevnega reda. V kratkem se bodo pričela tekmovanja v občinskem merilu v sklopu Jugoslovanskih športnih iger. Pred kratkim je bil že sestanek zastopnikov vseh šol. Sestavili so že program tekmovanj, ki naj bi zajel čimveč mladine. Občinska zveza za telesno kulturo namerava tudi poživiti športno aktivnost v delovnih kolektivih in v ta namen že pripravlja program tekmovanj Pri tem je, žal, naletela na skromno sodelovanje občinskega sindikalnega sveta, ki ji ni posredoval niti osnovnih podatkov o športni aktivnosti v tovarnah. Da se v delovnih kolektivih zelo zanimajo za tekmovanja na športnem polju, kaže udeležba na tekmovanjih ob dnevu mladosti, ki jih Je zelo uspešno orga- IM9RNIKI ZAKLJUČILI SEZONO Nadnje leto na Lopam v^0,18^ je mimo. Le najbolj no ^ vztrajajo na ved- Wki P??11 Soncu- Tudi tabor-(j; O. Bičkove skale so sre-re r^bm podrti ^oje šoto- čili in s tem zaklJu’ - taDomiško sezono. p —"““»o sezono, jim v?recej5nji negotovosti, če mam v ,uspel° letos zaradi po-tabor^a utorov organizirati I- » SO RO 1 rt rij f kon^L s,° se mladi taborniki čobiu'1- *e ocl treh Iz- OKrvii Partizana ^im *iviw i 80 bili S tabor-"»Uhl. Jenjem nadvse zado- J^vala lepo-lStaV,lj®b nt ^:_Tabor Je ~ Za ' le . ---JO uir istem mestu kot * Le no _—mestu kot prostoru. lklb'jeno i? .b110 kar dobro po-^ion u.’ *® to sta skrbela gVa- radlO- ^borTbil' mišljali, kako gospodariti, i jim ne bi zmanjkalo denar. Tabomina je bila res minlm na, cene pa tudi na Lopara : poznajo meja. Vsekakor pa svoje naloge z razpoložljivi] sredstvi vsi trije uspešno res vali. Skratka, tudi letošnje, zadr taborjenje na Lopara je potel lo v najlepšem redu. Le^vrer Jim ni bilo preveč naklonjer Jugo, pa zopet burja, kdo bi 1 del našteti vse vetrove, ki so v kli po šotorih in penili vodo lepem loparskem zalivu. Vend nazadnje se vse slabo poza ostanejo le še lepi spomini želja, da bi bilo prav vsako to tako prijetno. G. S niziral občinski komite Zveze mladine. Na seji so med dragim razpravljali tudi o delu sveta za telesno kulturo pri občinski skupščini. Ugotovili so, da je svet za telesno kulturo najmanj aktiven med vsemi sveti. To kaže že udeležba na sejah, ki znaša komaj 50 odstotkov ter vrsta problemov, ki bi jih moral reševati svet, pa se z njimi ubada občinska zveza za telesno kulturo. Mršavo delo sveta za telesno kulturo vsekakor ne bo prispevalo k hitrejšemu napredku telesne kulture, zato so menili, da bi morali njegov sestav temeljito pretresti, saj $ člani, ki se niti enkrat ne udeležijo že tako pičlih sej, ni pričakovati da bo ta svet dosegel kakšne vidnejše uspehe. Zaradi nesmotrne gradnje tiste peščice telesno-kultumlh objek-tov, ki jih sploh gradimo za Be-' žigradom, je zveza za telesno kulturo sklenila, da bo v bodoče zahtevala, da vse načrte pregleda skupina, strokovnjakov za telesno kulturo. Telovadnice, ki Jih gradijo za Bežigradom, veljajo težke milijone, vendar pa je načrtom moč očitati precej zastarelosti in prav malo posluha za moderno telesno kulturo. Samo en podatek: telovadnici v Stoži-cah In na Črnučah sta premajhni za igran je, košarke, za odbojko pa je strop prenizek. V njih je pač dovolj prostora za »sokolske« proste vaje In če hi načrte za ti dve novi telovadnici primerjali z načrti, po kakršnih so gradili takšne objekte pred 50 leti, bi našli precej podobnosti, ki pa so nezdružljiva z napredkom na tem področju. Na Ježici gradijo Razen tega, da trenirajo in tekmujejo, pri TVD Partizanu, na Ježici tudi urejajo svoj dom in okolico. Telovadnico in vse stranske prostore so prebelili ter uredili sistem zračenja, čopiče in metle so zdaj zamenjali z lopatami in krampi. Pod vodstvom predsednika društva Filipa Štucina gradijo stopnice hi betonsko ograjo na igrišču, v načrtih pa imajo, da bodo zasadili še topole- V 3. kolu jesenskega dela slovenske košarkarske lige za ženske sta se srečali na igrišču Ilirije ekipi Ježice in Ilirije. Gostjam je uspelo zmagati 27:25 (15:14). ILIRIJA: Novljan 4, Dolinar 3, Goršič 6, Suša 8, Lah 4, Bele, Strekelj, Šinkovec, Martini, Pribošek, Mihelič. JEZICA: Pregelj 6, Kovič 8, Mandeljc 2, Kovačič 4, M. Oven 5, šubelj 2, Zupan, Podreka, Plevnik, V. Oven, Stražišar. Ekipi to pot nista bili učinkoviti kot po navadi. Ilirija je prešla v vodstvo 4:1 in 8:5. V 15. minuti so domačinke vodile že 14:9, ko je ekipa Ježice zaigrala nekoliko bolje in do konca polčasa obrnila rezultat sebi v prid. x Domačinke so tudi v drugem polčasu vodile 18:15 in 21:10. Igralke Ježice pa so v 18. minuti rezultat izenačile in dosegle še dve točki prednosti. Kmalu so spet vodile domačinke, igralkam Ježice pa je 25 sekund pred koncem tekme uspelo rezultat izenačiti in nato doseči še odločilen zadetek, ki je prinesel zmago. Igra je bila nervozna, vendar pa ostra in borbena. Sodila sta Korošec in Hvalič, oba iz Ljubljane. Zmaga veteranov V prvenstveni košarkarski tekmi ljubljanske okrajne lige je na igrišču AŠK Olimpije v Tivoliju ekipa RIV premagala Ježico 73:53 ( 30:24). Pred 100 gledalci sta slabo sodila Hojs in Korošec iz Ljubljane. RIV: Pavlovič 6, Oblak 3, Amon 24, K. Danev 11, Jančar 2, Fugina Debevc 28, Pertot, Steiner. JEZICA: Presečnik, Plevnik 23, Peče 8, Pesjak 18, Rotar 4, Reberšak, Penko, Šporn, Girandon- Moštvi sta bili v prvem polčasu povsem izenačeni. Mladi igralci Ježice so se uspešno upirali veteranom slovenske košarke Fugini, Pavloviču, Amonu, De- bevcu in dragim. RIV je stalno vodil z nekaj točkami prednosti. Ježičani so napeli vse moči in v 7. minuti znižali rezultat na 13:12 ter v 19. minuti na 24:23. V prvih minutah dragega polčasa je Ježica vzdržala pritisk igralcev RIV, potlej pa so ob slabem sojenju močno popustili. Moštvo RIV je zasluženo zmagalo. Prosti meti: TIV 21:12, Ježica 28:14. Zaradi 5 osebnih napak so Mii izključeni: Oblak, K. Danev in Jančar (RIV) ter Rotar (Ježica). Ježica : Slovan B 109:22 (41:11) V tekmi okrajne lige je članska ekipa Ježice visoko premagala drago garnituro ljubljanskega Slovana. JEZICA: Močnik 7, Rotar 7, Plevnik 41, Peče 20, Girandon 2, Penko 18, Pesjak 6, Šporn 8. SLOVAN B: Kunstelj, I Jakič 4, Breskvar 10, Porovne 4, De-renda 3. Igralci Ježice sa letos že drugič dosegli stolico. Domači so-silovito napadali vso tekmo. Borili so se za vsako žogo in v sedmi minuti prvega polčasa že vodili 29:11 in do konca te- N ga dela igre povišali razliko na 41:11. V peti minuti dragega polčasa je bil rezultat že 57:13, dve minuti kasneje pa 69:19. V 8. minuti je trener Ježice Loboda poslal na igrišče sveže moči. Peterka v sestavi: Plevnik, Rotar, Pesjak, Močnik in Girandon je zaigrala zelo dobro. Slovanov-oi skoraj niso prišli do žoge, saj so Ježičani igrali »pressing« po vsem igrišču. Igralci Ježice so bili izredno učinkoviti. Najboljši je bil Janko Plevnik, ki je igral odlično v obrambi in napadu. Za visoko zmago pa so zaslužni prav vsi igralci. Pred 100 gledalci sta dobro sodila Obersnel in Jelačin iz Ljubljane. Jože Girandon Mladi balinarji državni prvaki Na drugem državnem prvenstvu za balinarje - mladince je ekipa Zarje iz Savskega naselja osvojila prvo mesto. Za njimi so se uvrstili tekmovalci iz Zagreba, Reke, Labina, Novega mesta, Pule In dragih krajev. Srečko Teropšič, Marko Burja, Franc Trtnik, Niko Mirtič in Niko Šin-kovec, ki so nastopili za ekipo balinarskega kluba Zarja, so v klubsko sobo prinesli velik pokal. »Seveda nismo računali na ta- I ko visoko uvrstitev, so pripovedovali fantje z Linhartove ulice. Lani nam ni šlo najbolje. Letos je bila konkurenca še hujša. Treniramo — pravzaprav igramo — vsak dan na našem balinišču ob Linhartovi ulici. Prav zdaj teče tudi klubsko prvenstvo posameznikov.« Državne prvake smo našli pri delu. Urejajo košarkarsko igrišče; računajo, da bo nared prihodnji mesec. Dopisujte v ZBOR OBČANOV INVESTICIJE Velike potrebe -majhne možnosti Investicijska vlaganja v bežigrajski občini se čedalje bolj nagibajo v prid negospodarskim investicijam. Takšna razmerja so v skladu z našo gospodarsko politiko, specifični položaj bežigrajske občine pa bo v bodoče zahteval še večja vlaganja na področju negospodarskih investicij, zlasti še v šolstvu, preskrbi itd. Razmerje med gospodarskimi in nego spodarskimi investicijami v letu 1961 je znašalo v odstotkih 81:19 v korist gospodarskim investicijam (1 milijarda gospo darskih investicij, 262 milijonov negospodarskih). Letos se je delež negospodarskih investicij v naši občini dvignil na 3,2 mili jarde dinarjev, gospodarskih Investicij pa na 5,4 milijarde dinarjev (razmerje v od stoikih 63:37 v prid gospodarskim investicijam). Družbeni bruto produkt je znašal 1961. leta 35,8 milijarde dinarjev, letos pa 41,4 milijarde dinarjev. Za investicije je šlo v letu 1961 3,9 odstotka družbenega bruto produkta, letos pa 14,1 odstotka. Delež investicij v bruto produktu se je tako približal deležu, ki ga vlagajo v Investicije razvite države. Ta podatek nam kaže, da investicijska vlaganja v naši občini — vsaj teoretično — niso bila pretirano visoka. Vseeno pa je neusklajen razvoj naše občine večkrat terjal določeno naglico, ki Je povzročila nezadostno pretehtanost raznih investicij, večkrat pa tudi začeetek investiranja, ko potrebna sredstva še niso bila zagotovljena. Občinska skupščina bo v bodoče pretehtala vsako investicijo, saj bodo tudi v bodoče potrebe še vedno večje kot pa realne možnosti. V prihodnjih letih bo potrebno name niti znatno več sredstev zlasti za šolstvo. ODBORNIKI NA REŠETU V prvi polovici prihodnjega leta bo potekel mandat odbornikom občinske skupščine, ki so bili Teta 1963 izvoljeni za dve leti. Komisija za volitve in imenovanja je skupno s kadrovsko službo občine analizirala strukturo odbornikov, ki jim poteče mandat, ter na osnovi bodočih nalog občinske skupščine skušala ugotoviti profile ljudi, ki bodo zamenjani ter zahteve po novih odbornikih. Komisija je tudi analizirala delo obeh zborov občinske skupščine. Ugotovili so, da je zbor delovnih skupnosti večkrat na ločenih sejah razpravlja! o stanju gospodarstva v občini, vendar je premalo delal v preventivni smeri. Pri izbiri novih odbornikov za ta zbor bo treba upoštevati, da bo moral zbor delovnih skupnosti v bodoče širše analizirati stanje gospodarstva in tudi ukrepati, še preden pride do kakšnih težav. Glede odbornikov občinskega zbora so menili, da le ti ne bi smeli biti le prenašalci želja volilcev s terena, kjer so bili izvoljeni, temveč da je naloga odbornikov usklajevanje problemov s terena in splošne občinske politike ter pravilno prenašanje te politike na teren, kjer je bil odbornik izvoljen. Odbornik mora biti zato tesno povezan in seznanjen ne samo s problemi svojega terena, temveč tudi z Občimi problemi skupščine. Starost zdajšnjih odbornikov zbora de-lovnin skupnosti znaša 38 let. V delovnih organizacijah je zaposlenih dve tretjini odbornikov tega zbora, v zavodih 10 odstotkov in v drugih delovnih organizacijah nekaj manj kot četrtino odbornikov. V zboru delovnih skupnosti Je devet žensk ali dobra četrtina. Strokovni sestav zbora je dokaj visok. Komisija za volitve in imenovanja meni, da je potrebno takšna razmerja obdržati tudi. v prihodnje pri izbiri odbornikov za oba zbora občinske skupščine. Zlasti za zbor delovnih skupnosti bi morali iskati takšne ljudi, ki so se uveljavili že v samoupravnih organih v delovnih organizacijah. Odborniki so v razpravi na seji občinske skupščine podprli mnenje komisije za volitve in imenovarija, da je aktivnost vsekakor važnejša od povprečne starosti odbornikov. Zato bi morali izbrati takšne ljudi, ki bodo ne glede na starost, poleg svoje strokovne sposobnosti pokazali tudi dovolj aktivnosti pri delu v občinski skupščini. Čeprav bo šlo za potrebe šolstva letos več kot milijardo dinarjev (87 odstotkov več kot lani), pa šolstvo v naši občini št zda leč ni urejeno. Zaradi naglega povečevanja števila prebivalcev in s tem šoloobvez nih otrok, bo šolstvo terjalo vsako leto več sredstev. V razvitih državah porabijo za šolstvo približno 8 odstotkov nacionalnega dohodka. V naši občini je šlo za šolstvo 3,8 odstotka nacionalnega dohodka. Ta podatek govori, da bomo morali v bodoče še hitreje spreminjati razmerje med negospodarskimi in gospodarskimi investicijami v prid negospodarskim vla ganjem. Po drugi strani pa tudi zastarelost in dustrije terja pretehtana in bolj usklaje na investicijska vlaganja. Samo podatek, da je strojni park v tovarni kovinske galanterije star 37 let, v tovarni Tuba pa že 50 let, govori, da bodo načrtne investicije v predelovalni industriji v prihodnjih letih več kot nujne. IZ FOTOGRAFSKE MALHE proračun Letošnja ealizaciju dohodkov občinskega proračuna kaže v prvih sedmih mesecih dokaj ugodne rezultate. Upoštevajoč lansko dinamiko dotoka sredstev in nekatera druga ugodna gibanja, je pričakovati, da bo letošnji plan proračunskih dohodkov presežen za okrog 18 odstotkov. Ti pokazatelji so za zdaj še premalo utemeljeni, da bi že zdaj sprejeli rebalans izdatkov proračuna, vendar je pričakovati, da bo spremembo odloka o proračunu sprejela občinska skupščina na eni izmed prihodnjih sej Svet za finance je predlagal, da bi višek sredstev namenili izključno za novo šolo, ki je trenutno najbolj potreben objekt v bežigrajski občini, ne pa da bi jih drobili za druge namene.