Pofttnina plućnim v gotov lul
Leto LXXL, šl
Ljubljana, četrtek fs* avgusta
Cena
lznaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje in praznike. — InaeraU do 80 petlt vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl dave« posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračaja
UREDNIŠTVO LN CPEAVNIdTVO LJUBLJANA.  Rjiafljevm ulic* štev. 5
Telefon: 81-22. 31-33, Sl-Ja, «1-25 m
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta*
telefon št. 26 _      CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon AL 65;
podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon SL 190 — JESENICE: Ob koiodvom 101.
Postna hranilnica v Ljubljani SL 10.351
Dinlomatska posvetovanja v Londona:
Bližajo se kritični tedni za 1
Angleška vlada skrbno proučuje mednarodni položaj in priporoča skrajno opreznost, ker morajo bližnji tedni prinesti dalekosežne odločitve za nadaljnji razvoj položaja v Evropi
London, 25. avg. e. Na sestanku, ki je bil včeraj med predsednikom vlade Cham-berlainom, zunanjim ministrom Halifa-xom, finančnim ministrom Simonom ter Horaceom Wiisonom so proučevali vprašanja v zvezi s Češkoslovaško in Španijo. V Londonu smatrajo. da je bolj kakor fcdaj potrebna opreznost, ker bodo prihodnji tedni zelo kritični. Kar se tiče španskega vprašanja, so bili ministri soglasni, da je treba napraviti energično demaršo v Burgosu, predno se sestane odbor za ne vmeša van je, da bi se ugotovilo, ali je mogoče, da bi general Franco revidiral svoje zahteve.
London, 25. avg. e. O položaju v Srednji Evropi kakor tudi o razmerah na Češkoslovaškem je angleška vlada včeraj prejela nova obvestila V London je namreč prispel član misije lorda Run cimana in  šef  gospodarskega  odseka angleškega
zunanjega ministrstva Aston Gwatkin. Takoj po svojem prihodu je imel v Fo-reign Officeu konferenco z vodilnimi uradniki ministrstva zunanjih del in jih obvestil o delu misije lorda Runcimana na Češkoslovaškem, potem je pa poročal zunanjemu  ministru  lordu Halifaxu.
Runcimanov načrt za gospodarsko reorganizacijo Srednje Evrope
Praga, 25. avg. AA (Havas) Čeprav Run-cimanovi sodelavci trdijo, da ie Gwatkin po zasebnih poslih odpotoval v London, nihče ne dvomi, da bo obvestil angleško vlado o sedanjem stanju razgovorov med praško vlado in p edstavnik s ude tsko-ne niske stranke. Češkoslovaški listi izražajo pre-
pričanje, da je Gwarkin ir prvi vrsti nesel s seboj nekak načrt o gospodarski reorganizaciji srednje Evrope Nekateri časopisi pišejo, da je glavna miseliv tem načrtu obnova blagostanja v sredni' Evi opi, posebno pa še v pokrajinah, kjer žive sudetski Nemci. Ta obnova naj bi bilaitfosežena z zamenjavo kmetijskih proizvoJtov Rumunije, Jugoslavije in Madžarske z#industrijske proizvode Češkoslovaške. Vse te vesti in kombinacije še niso potrjene.
Henlein v Nemčiji
Berlin, 25. avg. e. Doznava se, da se bo
zasedanje narodno-socialističnih organizacij iz inozemstva, ki bo v Stuttgartu v času od 27. avgusta do 7. septembra, ude-lež.l tudi vodja sudetskih Remcev Konrad Henlein s številno    delegacijo sudetskih
Nemcev. Ostal bo v Stuttgartu do konca kongresa, potem pa bo odšel na kongres narodno-socialistične stranke v Nemčiji v Nurnbergu, ki se začne 5. septembra.
Oporoka Hlitike
Praga, 25. avg. e. Urednik >Slovaka« in vodja slovaške ljudske stranke po smrti patra Hlinke, poslanec Sidor, je izjavil, da pokojni Hlinka ni zapustil nobene politične oporoke, temveč samo konkretna navodila glede strankinih listov in upravljanja strankinega imetja. V vodilnih krogih stranke pa trde, da je pokojni Hlinka vendar zapustil politično oporoko, toda iz taktičnih razlogov bo razglašena šele po poteku enoletnega žalovanja. Narodni poslanec Tiso, ki je podpredsednik stranke in duhovnik, je bil postavljen na mesto Hlinke za župnika v Ružomberku.
Proces proti dr. Schnschniggu
se bo pričel takoj po niirnberškem kongresu
Dunaj. 25 avg. e. Službeno poročajo, da ločeno, da-li bo proces javen ali bo sredi septembra proces proti bivšemu avstrijskemu kancelarju Schuschniggu in ostalim članom bivše avstrijske vlade. Proces se bo začel takoj po končanem kongresu v Niinjoergu. Dozdaj še ni do-
ne, vendar javljajo s službene strani, da bo dopisnikom zunanjih listov in agencij dovoljeno prisostvovati razpravi. Zatrjujejo, da se dr. Schuschnieg še vedno naha.ia na Dunaju.
Letalske tekme Male antante
Iz Ljubljane sodeluje dr« Stane Rape
Radikalni socialisti za Daladier
Poziv vsem strankam k sodelovanju
Pariz, 25. avg. e. Predsednik izvršnega odbora radikalno-socialistične stranke je sprejel resolucijo, v kateri izraža svoie polno zaupanje predsedniku Daladieru za izvedbo programa, katerega je očrtal v glavnih potezah v svojem govoru. V resoluciji poudarjajo, da je sodelovala vsa Francija v najkritičnejših časih svoje zgodovine vedno s skupnimi napori in ^kupnimi silami- Ta napor je pot^eoen danes bolj kakor kdaj tako glede notranjih pr-treb, kakor tudi glede na mednarodne prilike. Zato radikalno-socialistična stran-
ka računa na sodelovanje vseh sil in strank brez razlike z Daladierom pri njegovem izvajanju socialnih ukrepov za dobrobit naroda in domovine.
Pariz, 25. avg e. Vodstvo socialistične stranke je pooblastilo svoje delegate, da prisostvujejo jutrišnjemu sestanku raznih sekcij ljudske fronte v pariškem okrožju in da zahtevajo od levičarskih predstavnikov sklicanje parlamenta Pooblašč°ni so tudi. da se en*1- čno proti vi j o vsakemu napadu na ot     ftče socialne zakone.
Napetost med Poljsko in Gdanskem
Gdanski nacisti vedno bolj agresivni
Varšava, 25. avg. e. Kakor javljajo iz Gdanska, prinašajo tamošnji listi ostre odgovore in napade zaradi protestnih manifestacij na Poljskem proti postopanju oblasti v Gdansku napram prebivalstvu poljske narodnosti. Narodno-socialistični organ »Danziger Vorposten« napada Zapadno zvezo Poljakov, katero obtožuje, da je povzročiteljica protinemških manifestacij. List zahteva od poljske vlad*, da
v interesu ohranitve dobrih odnosa j ev med Poljsko in Gdanskom takoj razpusti to društvo. Varšavski listi zavzemajo ostro stališče proti pisanju tega lista, navaja-
1 joč, da je ta zahteva naravnost izzivalna.
j Na protest poljskega komisarja v Gdansku so včeraj izpustili dva poljska železniška uradnika, ki sta bila ored dnevi aretirana.
Beograd. 2t avg. e. Včeraj so poleteli naši letalc; v Prago na letalske tekme Male antante Doz-dai je bilo pet takih tekmovanj, p-vo leta 1927. Letos tekmovanja ni organiziral gosnodar ki svet Male antante, temveč je izvedeno kot popolnoma športno tekmovanje nacionalnih letalskih klubov drŽav Miale '.ntar.te. Tekme bodo trajale od 29 avgufc&a do 4. septembra in se jih Gttefeži 35 ee^kiti leta! s 50 letalci. 10 ju-? slovenskih le*a" z 18. letalci in 8 rumun-skih s 16 mož popadke. Vaj prej bo izveden krožni let skozi države Male antante, in sicer na progi Pragi, Zlin. Košice Užhorod, Kljuž. Sibinj. Bukarešta, Beogad, Zagreb, Beograd. V Beograd prispejo letalci 31. avgusta in polete nato preko Arada. Kljuža, Košic. Bratislave in Brna v Prago. Cela pro- . ga meri 7400 km Drugi del tekmovanja bo '
na progi 100 km v tako zvanem trianglu, in sicer bo en triangel na Češkoslovaškem, drugi pa v Jugoslaviji. Točke trikota v Jugoslaviji bodo Beograd Petrovgrad. Borovo. Tega tekmovanja v trianglu >e bodo udeležili samo aparati majhne kategorije, iz Jugoslavije samo dva. eden s 60. drugi z 80 HP; slednjega bo pilotira: dr Stane Rape iz Ljubljane Od Slovencev startajo še Ivan Mrak tu Ivan Kos. Na tekmovanje je poletelo iz Beograda 8 aparatov, iz Zagreba 1 in iz Ljubljane 1, dočim starta eno letalo šele danes. Naši letalci bi morali startati že včeraj ob 7.30. zaradi slabega vremena pa so morali čakati do 11.30 in niso mogli leteti po progi, ki jo bodo pozneje preleteli v tekmovanju, temveč preko Budimpešte, za kar so morali zaprositi za dovoljenje madžarske oblasti, ki so jim pa šle na roko.
čsl. poslanik dr. lipa v Ljubljani
Danes je službeno obiskal Ljubljano novi češkoslovaški poslanik g. dr. Jaroslav Upa. Repreientant bratske Češkoslovaške je ▼ teku dopoldneva po^etil gg. bana, župana, divizionarja, škcfa in rektorja unl
▼e"e.
Minister dr. Vrbanić obišče Poljsko
Varšava, 25 avg. e. Službeno poročajo, da bo septembra meseca prispe na Poljsko na povabilo poljske vlade jugosloven-ski minister za trgovino dr Milan Vrbanić. Prišel bo v spremstvu soproge in šefa turističnega odseka Raše Garaševića. Minister Vrbanić si bo na Poljskem ogledal važne industrijske centre in bo prisostvoval otvoritvi Vzhodnega sejma.
Nizozemsko delo o življenju našega kmeta
Osijek, 25. avg. e. V okoUci Osijeka živi v preprosti kmečki hiši že delj ea*«a nizozemska novinarka Mart Bockel. ki ie od mesec« maja potuje po Jugoslaviji in proučuje naše razmere. Prepotovala je vso južno Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo. Navdušena je nad pri. rodnimi krasotami naSe zemlje, posebno pa se divi krasnim narodnim noiam. ki ih smatra za najlepše na svetu. Sedaj prouču* le življenje naSega kmečkega prebivalstva. Obrskala bo tudi še Bečko in Slovenijo, da tudi v teh krajih prouči žJvMenje aa&ega kmeta. 0 tem misli napisati daljšo razpravo o kateri pravi, da bo zbudila na Nizozemskem in najbrže tudi drugod pravo
zaciio.
Radijska razstava
v Beograda
Beograd, 25. avg. e. Beograjski radijski klub bo priredil v začetku novembra veliko mednarodno radijsko razstavo, na kateri bodo razstavljene vse vrste sprejemnih in oddajnih aparatov in drugih izdelkov radijske industrije.
Roparja ubila in oropala
Morilca inž. Baderja sta izsledila in ubila dva kmeta ter mu pobrala ves oropani denar
Beosrrad, 25. avg. e. Pretekli teden smo poročaii o zavratnem zločinu, katerega žrtev je postal inž. Bader, ki ga je napadel neki ropar, ko je nesel v aktovki okrog 400.000 din za izplačilo delavcem v bližini Beograda Roparja, ki je inženirja ustrelil in mu odnesel 360.000 din, so zasledovan orožniki in ves varnostni aparat, vendar se mu je posrečilo, da se je spretno skrival in umikal oblastem. Vče-
raj je pa morilca doletela zaslužena kazen V vasi Čorklan blizu Šahovice so našli mrtvega razbojnika Mileta Paiiča. Orožniki so ugotovili, da sta roparja ubila kmeta, in sicer 2ivko Tomovič ter Mladen Golubovič iz Corklana. Toda obenem sta ga oropala in skrila denar Pri enem
so našli v hiši 264.000 din, drugi pa je pobegnil.
Reševanje palestinskega problema
Zagotovilo naj bi se 10-letno premirje
Pariz, 25. avg. e. V angleškem kolonialnem ministrsvu smatrajo, da bo v Palestini možno ustvariti desetletno premirje med Arabci in 2idi Na podlagi administrativne spremembe bo ostala Palestina še dalje pod britansko mandatsko upravo. To provizorično rešitev palestinskega vprašanja so sprejeli, kakor zatrjujejo, zionisti in revizionisti. Potrebno je še od-
straniti odpor glede nadaljnje kolonizacije I Palestine. Dočim zioni«ti še vedno zahte-I vajo zagotovitev dosedanje kvote za priseljevanje Zidov, zahtevajo Arabci, da se priseljevanje Zidov omeii na mimmum. pripravljeni pa so dati Židom nekaj političnih in kulturnih pravir v okviru manjšinskega statuta.
Horthy v Berlinu
Berlin, 25. avgusta. Madžarski regent Hor-thy in njegova soproga sta snoči ob 18.30 s posebnim vlakom prispela v Berlin. Skoraj istočasno se je pripeljal s posebnim vlakom tudi kancelar Hitler Na postaji so regenta Horthvja sprejeli in pozdravili maršal G6ring s soprogo člani vlade in nekatere ugledne vojaške osebnosti. Kancelar Hitler je odlikoval go Horthvje^o z najvišjo stopnjo reda nemškega Rdečega križa v znak priznanja za njeno humanitarno delavnost. Hitler ji je osebno izročil to visoko od likovanje. Danes bo velika vojaška parada, pri kateri bo sodelovalo 16.000 vojakov. 400 tankov. U00 topov in 140 letal.
Pomen balkanske zveze
Carigrad, 25. avg  e. Tukajšnji »Dumhu-« piše glede na razmere na Balkanu: Mi ii-_jcanci smo mnogo pretrpeli v toku sve tovne zgodovine in nismo opazili, da amo.
pobijajoč se med seboj za svobodo, služili kot orodje drugim silam. Ali naše življenje je dozorelo v teh naših zemljah, prepojenih s krvjo. Dobro smo razumeli p-avico do obstoja in da to lahko ohranimo samo z našo Lastno silo. Mi smo bratje, ki trgamo plodove istega drevesa. Naši interesi so skupni in taki bodo ostali. Eno mora biti vedno jasno: pogrešno je smatrat' balkanski sporazum kot da je naperjen proti katerikoli, drugi državi. Balkanski sporazum ni naperjen proti nikomur, ni sporazum sovraštva in ni pod vplivom drugih sil. To je treba povedati vsemu svetu.
Paderevvski pozvan v domovino
Varšava, 25 avg. e. Ker general Sikor-sky ni dobil potnega lista za potovanje v inozemstvo, se je predsedstvo katoliškega bloka obrnilo na Padarewskega s prošnjo, da se začasno vrne na Poljsko in prevzame vodstvo bloka Paderewski se te ni odzval temu povabilu.
Veliki turški manevri
Pričeli m se danes ob sodelovanju eele armade
Carigrad, 25. avgusta, e. Davi so se začeli veliki manevri turške vojske na vzhodnem delu države v provinci Tesi-mah. Na manevrih sodeluje tretja armija turške vojske. Ze osem dni se nahaja v Eladiku šef generalnega štaba turške armade, general Čakmak z inšpektorjem III. kora generalom Džasimom in mnogimi višjimi oficirji Predsednik turške vla-
de Dželal Bajar in zunanji minister Tev-fik Ruždi Aras sta snoči odpotovala s posebnim vlakom v Carigrad, od koder bosta nadaljevala potovanje do Eladika, kjer bosta dva dni prisostvovala manevrom. Potem se bosta vrnila v Carigrad, da prisostvujeta proslavi 151etnice zmage, ki je bila 23. avgusta 1923 ko so Kemalove čete porazile sovražnika.
France? odgovor nesprejemljiv
Z vedno novimi zahtevami skuša zavlečf umik tujih prostovoljcev
RIM, 25. avgusta, g. >Tribuna« se danes bavi a Prane ovim odgovorom na angleško noto g-led nacionalističnega pristanka na sporazum nevtrainosrtnega odbora o izolaciji španske državljanske vojne Forerggn Officeu je po informacijah rimskega lista preji odgovor iz Burgcsa že pred par dnevi, a ga doslej ni objavil, ker jf Francova vlada za svoj pristanek na ta sporazum stavila pogoj, da se vpostava jo njene pripomb; in zahteve izražene v njenem odgovoru na angleško noto. Za britansko vlado pa so te pripombe nesprejemljive bi je zato aklenila, da bo skušala S pred objavo teksta nacionalističnega, odgovora pripraviti Francovo vlado do tega. da svoje pripombe omili, <5e bi morala angleška vlada objaviti sedanje stališče burgoske vlade, bi naletela v opozicijskih krogih na silen odpor, oes, da se je pokazala preslabotno nasproti Francu in da jo Franco izigrava, Franco je odklonil tudi vsako razpravo o tem, da bi se poleg tujih prostovoljcev umaknile s španske na^onabsticne strani tuđi maroške čete. Francovih zahtev v nobenem primeru ne bo mogoče sprejeti. Ves londonski sporazum je zasnovan tako, da m
najprej umaknejo tuji prostovoljci in podrobno izvede kontrolna služba okrog Španije, da bi Se tako španska državljanska vojna v resnici izolirala, nakar bi se Sele obema španskima taboroma priznale omenjene vojaške pravice-
Francija gradi letalsko tovarno v Kanadi
London, 25. avg. w. Po informacijah >Daily Heralda« bo Francija zgradila v Montraaki v Kanadi veliko tovarno letal Pogajanja Je vodila v imenu francoske vlade neka zasebna tvrdka. Nova tovarna bo iadeicvala predvsem vojaška letala za Francijo. Ker primanjkuje ▼ Kanadi strokovnjakov, bo v tej tovarni zaposlenih več sto francoskih inzenjerjev in strokovnih delavcev. Angleška vlada bo te dni naroČila v Kanadi 500 bombnikov.
Cena pšenice v Franciji
Pariz, 25. avgusta, e. Urad za pšenico je določil ceno pšenice na 240 frankov za metrski stot To je bilo sklenjeno soglasno in v prisotnosti predstavnikov kontov.
Volitve v Sandžaku odgođene
Anrijohia. 25. avgusta. AA. Vrhovna oblast v aleksandretskem sandžaku je Izdala proglas, v katerem pravi, da bo postale volitve v parlament, ki so bile zaradi razvoja položaja začasno na nedoločen čas odložene, povsem nepotrebne. Štirideset poslancev bo imenovanih, a parlament se bo sestal 30. avgusta, na dan turškega narodnega praznika. V merodajnih krogih pravijo, da bo za predsednika vlade v Sandžaku imenovan bivši predsednik sirske republike Ruphi Barakad.
Madžarski „firer44 bo moral sedeti
Budimpešta, 25. avgusta e. Kasacijsko sodišče ie potrdilo sodbo, izrečeno proti vodji madžarskih narodnih socialistov majorju Salasvju, ki je bil v prvi instanci obsojen na 8 mesecev zapora, apelacijsko sodišče pa mu je kazen zvišalo na tri leta ječe zaradi poskušenega prevrata v državi. Zdaj je tudi k asa čija potrdila obsodbo.
Francija gradi nove vojne ladje
Pariz, 25. avg. e. Minister za mornarico Campinchi je podpisal ukaz o gradnji nove vojne ladje, ki bo obsegala 35.000 ton. Novi vojni brod bo krščen na ime >Cle-menceau« in bo tretja vojna ladja po 35 tisoč ton.
Sef madžarske propagande v Italiji
Budimpešta, 25. avg. b. Antal. državni podtajnik za tisk in propagando, je Mpo-toval včeraj zjutraj v Rim, kjer namerava ostati dalje časa, da prouči metode itali an* ske propagande. Za časa svojega bivanja v Rimu se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom Cianom ter ministrom propagem-de Alfierijem.
Smrt uglednega SežkoslovaSkega politika
Praga. 24. avg. h. Danes je preminul v starosti 38 let ugledni član 6sL Ijudeko stranke dr. Jan Jifi Riickel. prvi papeiki komornik na Češkoslovaškem. Pokojnik je bil sotrudnik in najožji prijatelj nwcr. dr. Srameka ter je lojalno sodeloval a prezi-dentom dr. BeneSem in ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Ne samo ljudska stran* ka, neeo vsa CSR je izgubila z njim odkritosrčnega in lojalnega državljana ter prominentnoga politika.
Borzna poročila
Curih, 25. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.9450. London 21.3025, New York 436.3125, Bruselj 73.62, Milan 22.96, Amsterdam 238.75, Berlin 174.90, Dunaj 30.—, Praga 15.05,    Varšava 82.25, Bukarešta
Stran 2
>8LOVEKSKI  NAROD«, četrtek, 25. avgusta 1938.
stev. igo
(PoCHicnl Q%$Q%nt&
s   Jugoslavija v svetu Društva narodov
Jugoslavija v svetu druitvs narodov
Kakor ja iz poročil o konferenci Male antante na Bledu razvidno, pripade letos mesto, ki ga ima Mala antanta v svetu Društva nirodov, Jugoslaviji, To ugotavlja tudi poiilužbeni list naše vlade »Vreme« in pravi: »Jugoslavijo bo na zasedanjih s\*eta zastopal delegat naše države, najbrže noš stalni delegat pri DruMvu narodov v Ženevi dr. Ivan Subotlč. Potemta^ kem so netočne vesti nekaterih inozemskih listov, da bo predsednik fugosloven-ske vlade dr. Stojadinović zastopat Jugoslavijo na letošnjem zasedanju Društva narodov in da bo kot ptedstavnik Male antante kandidiran tudi za letošnjega predsednika Društva narodov. Nasprotno, znano je, da se ni dr. Stojadinović doslej udeležil niti enega ženevskega zasedanja, zalo v tem oziru tudi to pot ne bo napravil nobene izjeme* ■— Ministrski predsednik torej ne pojde prihodnji mesec na zasedanje Društvo narodov v Žene\*o in se\*e-da tudi ne bo mogel biti izvoljen za predsednika ie mednarodne institucije.
„Obzor" in skupina dr. D&nka Puca
Zagrebški »Obzor«: objavlja to-le beležko: »Z ozirom na »Ob zor ovo« pripombo, da je skupina dr. Puca, bivšega bana dravske bano\*ine v času Jevtićevega režima, maloštevilna, nam piše iz Ljubljane g. V, Vlahović. da skupina g. dr. Puca ni majhna, marveč nasprotno, da je najvažnejša in najmočnejša meščanska opozicionalna skupina v Sloveniji, a zlasti v Ljubljani. — Priobčujemo brez komentarja to vest, prepuščajoč slovenskim politikom, da oni povedo o njej svote mnenje«
»Zmota in žalost dr. Mačka"
Sušaške »Primorske novine«, ki so glasilo JRZ za Hrvatsko Primorje, razpravljajo o izjavah, ki jih je podal dr. Maček ob priliki svojega nedm'nega po&eta v Beogradu in pran'ijo: »V kategorijo zmot spada ludi žalost dr. Mačka, da v tej državi ni s\*obode. To je zmota, zlasti ako prihaja iz ust dr. Mačka. Zakaj baš on ima najmi.nj vzroka, da bi se upravičeno pritoževal radi pomanjkanja svobode v naši državi. Saj je vendar znano, da so njegovi pristaši bolj svobodni, kakor kdorkoli drugi, bolj svobodni, kakor so bili kdaikol' preje...«
Razkroj v hrvatskih vrstah
Zabeležili smo že, kako se v hrvatskih krajih pojavlja vedno večji odpor proti službeni politiki hrvatskega narodnega vod stva. to je proti politiki dr. Mačka in njegove okolice. Najprej so se jeli buniti proti tej politiki klerikalci okrog »Hrvatske straže« pod vodstvom kanonika dr. Šimra-ka. dokler jim ni dala nagobčnik na usta zadnja škofoi'ska konferenca. Nato so se jeli puntati frankovci pod vodstvom starega dr. Frankovega intima odvetnika Hr-voja, potem je jel streljati na politično vodstvo tudi Stjepana Radića sin Vladimir Radić v svojem »Narodnem valu«, sedaj pa se je oglasil §e preiskovalni sodnik iz zagrebškega \*eleizdajniškega procesa dr. Mirko Košutič. ki pravi, da je dr. Mačkova politika nesreča za hrvatski narod in da je že zadnji čas. da gredo hr\>atski poslanci v beograjsko narodno skupščino in on J i branijo hrvatske interese. Politično vodstvo zagovarjajo poleg drugih »Hrvatski dnevnik«, osebno dr. Mačkovo glasilo, »Obzor«. »No\>a riječ«, Vilderjev organ, in sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo nadškofa dr. šarića. Zlasti ognjevit za-goi>ornik dr. Mačka in njegove politike je »Katolički tjednik«. Tako-le piše v članku »Naša nacionalna misija«: »Mi katoliki moramo imeti močan čut discipline in polno smisla za avtoriteto mož. ki nas s pra\x>-veljavno legitimacijo vodijo. Ne smemo jim streljati v hrbet, še manj pa slabiti njiho\>ega položaja. Napake se najdejo povsod. Morda jih je treba tudi zdraviti... Zdi se. da so neki krogi pra\* v tej stvari popolnoma izgubili kompas. Popolnoma nekritično sumničijo osebe, ki so zakonito prišle na \*odstvo in katerih preteklost je herojska. Ali ne zveni naravnost kot tragičen paradoks, ako nazivajo danes kot izdajalce voditelje, ki so leta in leta ležali v ječah za hrvatsko stvar, v katerih ves svet gleda fenomene značajnosti in glede katerih zahteva beograjski »Balkan«, naj se jih »odstrani«, i'sekakor ne zato. ker bi bili pripravljeni služiti idejam in načrtom, v čijih imenu »Balkan« govori...« — Toda kakor vse kaže, tudi te lepe besede »Ka-toličkega tjednika« niso padle na rodovitna tla. Razkroj se je poja\nl že v Bosni, v Saraje\*u samem, kjer izhaja glasilo nadškofa dr. Šarića. »Jugoslavenski list« namreč javlja: »Kakor nam poročajo, se pripravljajo oni saraje\*ski Hrvati, ki niso zadovoljni s političnim vodstvom dr. Mačka, da se organizirajo radi akthmega sodelovanja v našem javnem in gospodarskem življenju in v zaščito svojih pristašev. V kratkem bo sklican sestanek, na katerem se bodo določile smernice bodočega delovanja te skupine.« — Kompaktnost hrvatskega narodnoga pokreta pod vodstvom dr. Mačka je, kakor je iz povedanega razvidno, že močno, močno omajana. Spričo bližajočih se volitev v narodno skupščino so lahko ti dogodki usodnega pomena.
Ne more hiti kompromisa!
Bivši minister Juraj Demetrovtć piše v »Jugoslovenskih novinah«. odgovarjajoč »Obzoru«, ki je trdil, da hrvatsko krilo JNS »ščuva proti sporazumu z dr. Mačkom z namenom, da bi ta sporazum sploh preprečilo*: »Kar se tiče sporazuma med bivšo hrvatsko seljačko stranko in katerokoli srbsko ali slovensko stranko, je treba ugotoviti, da nismo mi temu nikakor protivni. Nasprotno, mi bomo vsak tak sporazum samo pozdravili, ako mu bo podlaga narodno in državno edinstvo. Za prav takšen sporazum smo mi vedno. Toda sporazum kogarkoli aH s komurkoli na podlagi rušenja narodnega in državnega edinstva ne bomo nikdar odobrili, še manj pa sprejeli, ker v tem vprašanju ne more in ne sme biti nobenega kompromisa, Jugoslovensko edinstvo je vzvišeno nad vsakdanjimi pogajanji, ono je največji zakon za vsakogar, pogoj našega nastanka in obstanka, zalog nase nacionalne varnosti m bodočnosti.*
Resujmo naše duše in posest
Nt! jna potreba ustanovitve i učeval in točno ugotovil
narodnoobrambnega Instituta
Maribor, 25. avgusta Preteklost nam je ugrabi jala duie in zemljo. Globoke, slwleoe rane Je mam skala v periferne dele našega narodnega livljenja. Na severnem obodu našega biftva je bilo težko, trpko, nemalokrat grozno. Potapljale so se duie v farje morje, pogrezala se je rodna gruda, nasa zemlja, naJa posest v tujčeve kremplje. Nafi kmetje so morali poslušati žalostno pesem bobna, ki je pretresljivo pel pred slovenskimi domačijami. V navalu tuje misli, tuje krri in tujega kapitala se Je porajalo vprašanje: Ali Je narod ob našem severnem obodu dovolj krepak, zrel in odporen? Ali bo vzdržal? Kako dolgo bo vzdržal težko, neprekinjeno borbo, ki se je napovedovala? Prevrat 1. 1918 je izpričal s polnim poudarkom, da smo zrel narod, da smo odporen in svobode vreden rod, ki je uspešno kljuboval poplavi, ki se je razlila s severa po raznih iulferanjskih in siidmarkovskih ter drugih znanih in manj znanih strugah v naše narodno telo.
Minila so leta, minili sta prvi desetletji svobodnega narodnega življenja. Med nami so bili optimisti, ki so ob vsaki priliki zatrjevali: Kaj bi s temi strahovi? Svobodni smo. v lastni narodni državi živimo. Kdo nam kaj more? Čemu narodno obrambno delo, čemu nepotrebni napori, ko nI nikogar, ki bi mogel trgati našo posest in lomati naše duše? že v prvih letih po prevratu pa so se oglašali tudi pesimisti. Culi bo se drugačni glasovi: Nikar naivnosti, nikar neopreznosti in nikar preveč samo-zaupanja. Slej ko prej je treba ob severni meji zgraditi neporušne, nezavzetne okope, preko katerih naj se s sistematskim, podrobnim delom razlije tok našega narodno-obrambnega dela.
Prvi desetletji sta silno prepričevalno razodeli resnico: Prav so imeli pesimisti.
realisti, zagovorniki opremosti, sistematskega, dela, neugnane Iniciativnosti, kakršno so takoj v prvih letin po prevratu razvila vsa nafta narodno-obrambna društva od Narodna odbrane s generalom Maistrom na čelu pa do Sokola kot sveatega čuvarja naše severne meje in Ciril Metodove družbe, materinsko za vse te zaičitnice nafte obmejne šolske mladine. Vodilna misel te narodno-obrambne in samoobrambne reakcije se je glasila: Resujmo nase duše, resujmo nafto posest!
Tuja, sistematsko razpredena propaganda zajema še vedno našega obmejnega človeka. Tudi sedanjost zbuja skrbi. Bilo bi precej lahkomiselno trditi, da takšna propaganda škodovati ne more. Vsemu našemu bistvu tuja filozofija brizga svoje Infekcijske bacile vse naokrog. Ni pretiran klic, ki se je 20 let razlegal vzdolž naše meje: Naših duš nikar!
Tudi naše posesti, naše zemlje nikar! Groza številk in statistike pravi: Od 1.1928 dp pri četka 1936 je prešlo iz narodnih rok v tuje roke zemljiške posesti ob naši severni meji za skupno vrednost 42 milijonov dinarjev. Od tega je šlo v last inozem-cev nase zemlje in posesti za 15 milijonov dinarjev. V roke naših državljanov tuje narodnosti pa je prešlo v tej dobi ob naši severni meji nacionalne zemljiške posesti za ostalih 27 mlljonov dinarjev. Ne prikrivajmo si resnice, ki je: Skupno je naša nacionalna posest v Maribora in v obmejnem okolišu v teku osmih let do prepovedi nakupa posestev po tujcih v obmejnem pasu pretrpela ogromno izgubo v skupni vred nos ti 58 milijonov dinarjev. Nimamo še nacionalnega posestnega katastra za naš obmejni Maribor. Ni izoblikovan do poslednje podrobnosti, že sedaj pa nam kaže v glavnih obrisih, da je v Mariboru dobrih 40 do 50% nacionalne posesti, slabih 40%
v Maribora, Id na| M posesti ob severni meji
tuje posesti, dočim pripada ostali odstotek raznim Javnopravnim ustanovam.
To so fttevilke, ki terjajo od nas, da se
temeljito poglobimo v kompleks problemov, ki jih je treba nujno in z vso resnobo reševati ob teh kruto realnih bilančnih razgledih. Zdi se, da mora preiti naše samoobrambno delo v podrobnejšo konkretnost, da bi m čutil sleherni, najmanjši utrip naše zemlje in posesti, nad katero preži nevarnost.
V nedavnem članku smo opozarjali na nujno potrebo ustanovitve narodnoobramb-nega instituta v Mariboru, ki naj se s vso dosledno, neizprosno sistematičnost jo sodobnih metod loti teh krvavo perečih nalog. V okviru tega instituta naj bi pripadel posebno važen delokrog/ nacionalu o-katastrskemu odseku, čegar naloge bi bile sledeče: 1. Statistična ugotovitev našega posestnega stanja 1.1918. 2. Podrobna ugotovitev našega posestnega stanja 1.1938. S. Številno točna evidenca o posestvih, ki niso v nacionalnih rokah. 4. številčno točna razvidnost glede vseh naših posestev, ki Jim preti nevarnost prehoda v tuje roke po znanih ovinkih. 5. Organizacija nacionalnega kapitala, ki naj omogoči reševanje nacionalne obmejne posesti z brezobrestnimi, dolgoročnimi posojili, Id naj omogočijo našemu Človeku, če je zašel v stiske in življenske tegobe brez lastne krivde, da si na novo uredi svojo domačijo ter da živi na svojem posestvu v sreči, zadovoljstvu in takšnem življenjskem standardu, ki je primeren človekovemu dostojanstvu, ki edi no lahko oblikuje v njegovi duši tisti du-šeslovni obrambni zid, preko katerega ne more nobena še tako pretkano ter pretehtano zasnovana tuja propaganda ter penetracija in ki poglablja ljubezen do naroda, države.
Veliko sokolsko slavje v Slov. Bistrici
V nedeljo 4. septembra razvije slovenjebistriški Sokol prapor in proslavi 25 letnico ustanovitve
Maribor, 25. avgusta Dne 4. septembra bo veliko sokolsko slavje v Slovenski Bistrici. Naša Slovenska Bistrica bo namreč proslavljala dva pomembna dogodka: razvitje društvenega prapora in 25 letnico slovenjebafitriške-£ra Sokola. Sokolsko slavje dne 4. sep-t mbra pa bo v znamenju tudi nedavnega zasiguranja Sokolskega doma, kjer se bodo lahko v bodoče zbirali slovenjebi-striški Sokoli. Na sporedu slovesnosti so tudi druge točke ki bodo dale celotni prireditvi svečan in slikovit poudarek. Sokolsko društvo v Slovenski Bistrici je zaprosilo Nj. Vel. kralja Petra U., da prevzame kumstvo novemu praporu, s čimer bo slovesnost pridobila na veljavi.
Pomembno    slovenje bistriško sokolsko
slavje pa ne sme biti samo lokalno omejeno, ampak mora zbrati in pritegniti ves obmejni nacionalni in sokolski živel j, ki naj skupno z nacionalno in sokolsko Slovensko Bistrico manifestira za vzvišene ideale, za kater?, se neustrašeno in ob ne baš lahkih ter ugodnih prilikah bori naše sokolstvo, zlasti naše obmejno sokolstvo.
V prvi vrsti pa je poklican Maribor, Ca. se zgrne dn? 4. septembra v Slovensko Bistrico. Nacionalni in sokolski Maribor je vedno izpričal svojo globoko zavest m bo to storil tudi dne 4. septembra, ko bo treba podpreti naše vrle slovenjebistriške Sokole s številno udeležbo. Naše geslo bodi: 4. septembra v Slovensko Bistrico!
Mariborske In okoliške novice
_ Številke ... V včerajšnji številki smo
objavili nekatere številke iz seznama davčnih osnov za pridobnino za davčno leto 193S. K že objavljenemu dodajamo še naslednje zanimive navedbe o čistih letnih dohodkih iz mariborskega gospodarskega, stanovskega in poklicnega življenja. Pri brivcih je razlika med najnižjimi in naj* višjimi letnimi dohodki od 2000 do 16.000, pri trgovinah s pohištvom od B000 do 176 tieoč. pri trgovinah z usnjem od 9.000 do 90.000 din. pri delikatesnih trgovinah od 5.000 do 4S.000, pri čevljarjih od 500 do 12 000. pri trgovcih z glasbili od 2.000 do 105.000. pri trafikah od 600 do 5.000, pri drogerietih od 15.000 do 120.000, pri lekarnarjih od 30.000 do 1O5.000. pri trgovskih soleh od 200 do 14.000 din, pri spedic.Piah od 2.500 do 35.000. pri steklarjih od 5.000 do 125.000, pri trgovinah z železnino od 25.000 do 370.000, pri hotelih od 15.500 do 82.700. pri gostilnah in bifej;ib od 1.400 do 79.200, pri pekarnah od 1.200 do 40.000. pri manufakturnih trgovinah od 6.000 do 123.500. pri odvetnikih od 15.000 do 100.000 pri trgovinah s k emira i ni i proizvodi od 3.000 do 111.000. pri krojačih od 2.000 do 12.000. pri mesarjih od 3.400 do 142.900, pri zdravnikih od 3.600 do 50.000 pri mehaničnih delavnicah od 3.000 do 18.300 din.
— Birokracij ima svoje muhe. Mlad re-flektant za neko službo je vložil prošnjo. Vse je Lilo v redu. Le ena usodna napaka je bila: Reflektant je imel smolo, da je bil po uradni meri za 2 mm premajhen. V ča* su, ko so reševali njegovo prošnjo, je 6irer l>aje zrasel za skoro 2 mm, vendar pa obstoja še vedno nevarnost, da nI seda i predpisana druga mera.
— Gradili bodo. Uradnik mestne plinarne Alo:zij Petauer bo gradil v Beograjski ulici visoko pritlično stanovanjsko hišo. Tr* govec Julij Pfrimer je nadzidal nadstropje na eno nadstropno stanovanjsko hišo Ob brodu št. 5. Sreski šolski nadzornik Aleksander Alt dograjuje enonadstropno hišo v dr. Medvedovi ulici.
— Kolonija Jadranske straže se vrne iz Bakra 26. t. m. in sicer z vlakom, ki pride v Maribor ob 11.46. Starši naj počakajo svojo deco na postaji.
— Nacionalni, sokolski Maribor se v velikem številu udeleži nastopa hočkih So* kolov v nedeljo 28. avgusta v proslavo 20 letnice Jugoslavije.
— Dijaški kuhinji v Mariboru je podaril g. dr. Anton H r o v a t primari j v Or= možu. 150 din naraestu cvetja na krsto pokojnega s. mr. Boga Orožna, lekarna rja v Ptuju. Zvestemu prijatelju revnega dija-£tva se društveni odbor najlepše zahvaljuje.
— Dri. realna     gimnazija v Maribora.
Vpisovanje v I. razred bo 5. septembra od 8. do 11. Za vpisovanje v ostale razrede veliajo navedbe v i zvest ju. Brez vseh potrebnih vpisnih listin ne bo mogel biti vpd* san mhče. Otvoritvena služba božja bo 12. septembra ob 8. v stolnici; po maši se zberejo učenci v svojih učilnicah.
— Pomenki pod lipo. P. K.. Slovenske 2orice: Vse lepo v redu, toda: Vedeti je
eno. poročati pa dru^O. Svoje časno... S. L., Ptujsko polje: Vam rad iverjeinemo. Vztrajno naprej! Pa Se poročajte- — A. O..
r»*2dalenako predmestje: 0 dottiaft stvari pa lafiofarat žal isć ^
— Drzni vlomilci so včeraj vdrli v stanovanje Jakoba Zadravca v Ključarevcih. Odrnesli so m« perilo in obleko v vrednosti okrog- 3000 din. Vkanilci so brez sledu izginili.
— Abrahamovo. G. Franc Kovačič, znani poslovodja v Veraelovem gostinskem obratu, se je srečal z Abrahamom. Je dobričina prvega razreda, skromen in je svoj življenjski jubilej zatajil, kar &e mu pa ni posrečilo. Slavdjencu, ki razveseljuje s svojo vedro in izvirno prleŠko šalo vse goste, želimo še več jubilejev.
— Vlomilska sodrga. V Bunčanih so vdrli še neizsJedeni tatovi v stanovanje Josipa Slaviča ter odnesli gotovine za 1.500 dinarjev.
— Kravo so odpeljaK iz hleva posestnika Ivana Zafošnika na Pragenskem. ki trpi radi tega škodo 1.800 dinarjev.
— Ruški glasovi. Neke čudne pesmi smo čuli v našem malem Beogradu v zadnjem času. Tudi bele nogavice so bile zraven. Nič čudnega. Če so se slišali tudi protivzkli-ki. Zavedni Rušand so biH zaradi tega zelo vznemirjeni. Prihodnjič ne pojde tako gladko!
— Tatinske srake. V Jurgečevem sadov* njaku v ŠL Ilju ie ukradel neki L. L. okoli 50 kg največjih jatolk, pa je bil pri tem zasaoen. Orožniki so ga prijeli in zaslišali.
— Obmejne novice. V Zgornji Cmurek rje -zopet preinešoen orožniski narednik L) juro Bogda novic.
— Celo ženska krila niso vama. v Selnici ob Muri je izginilo posestnici Genov e-fi Hercegovi več ženskih kril. Orožniki so tatico, neko Terezijo T., že izsledili
— Kolesa izginjajo. Izpred Okrožnega urada je odpeljal še ne izsleden tat dvoko-lo delavca F. Veuhnika iz DogoŠ. Kolo je bilo novo in ga je okradeni zadel na zads nji gasilski tomboli. Vredno je 600 din.
Huda nesreča na železniški progi
Križevci, 24. avgusta Na križišču Železniške proge in ceste pred postajo Križevci pri Ljutomeru ae je pripetila huda železniška nesreča, ki zgolj po čudnem naključju ni zahtevala tudi človeške žrtve.
Jutranji vlak, ki odhaja ob 8.14 iz Ljutomera proti Gornji Radgoni, vozi pred postajo Križevci, preden privozi na postajo, preko ceste, ki na prehodu ni zavarovana z zapornicami, kakor niso zavarovani mnogi podobni prehodi čez ceste. Okrog 60 let stari Smodišev hlapec je v trenutku, ko je vlak dirjal na postajo, pripeljal svoj enovprežni voz do prelaza. Hlapec je naglušen In ni čul piska lokomotive in tudi ne ropota vozečega vlaka. Preden je vlak zagledal, se je že znašel na pol nezavesten ob poti. Lokomotiva vlaka je zagrabila voz s konjem, hlapca pa vrgla z voza v stran. Voz je popolnoma razbilo, konja pa razme-sarilo. K sreči je hlapec pri padcu dobil samo lažje poškodbe na glavi in praske po telesu.
Strojevodja vlaka je pripovedoval, da je opazil voz v zadnjem trenutku. Začel je močno zavirati, vendar pa nesreče nI mogel več preprečiti. Škodo cenijo na 8000 din.
Spričo takih nesreč je treba vedno znova
prelazih, ki niso zavarovani z zapornicami. V naših krajih je pozornost ob prehodih še posebno potrebna, ker zakriva visoka koruza na njivah pogled na progo, da vozniki vlaka ne morejo opaziti. Prehodi na bolj prometnih cestah bi morali seveda biti zavarovani z zapornicami.
Pobreški Sokol bo razvil narašča jski prapor
Maribor, 25. avgusta Letošnje leto Petrove petletke j* kakor v znamenju praporov in novih domov. To je dokaz kipec* ga navdušenja, ki navdaja v današnjih razmerah vsa nacionalna in sokolska srca, vedno odprta za vse, kar je lepo, dobro, plemenito, toda tudi vedno pripravljena za žrtve. Sokol, prapore nabavljamo z nabranim, poštenim denarjem. Tako je povsod.
Posebno znamenje naše dobe je glede sedanjih novih praporov, da tko njih vsebino Sokoli sami. Ni prepuščeno umetnikom, da ustvarjajo in oblikujejo ta vihrajoča znamenja sokolske časti in ponosa po svoje. Naš vrli sokolski naraščaj si je pridržal to pravico po glasu svojega srca, da snuje gesla ter izbira motive, s čimer postajajo ponosni prapori zares naraščaj ski prapori.
Tako je tudi na Pobrežju. Ko stmo mislili na to, koga. si bomo izbrali za k tirnico, nismo šli med mecene. V lastnem krogu smo ostali, sebi zvesti. Takoj smo se odločili za sestro Klem nčičevo, nad-učiteljevo soprogo, ^mamico« Sokola Maribor n. Naša mamica deluje v naših sokolskih vrstah od ustanovitve sokolskega. društva polnih 8 let. Deluje z vnemo, nesebično požrtvovalnostjo, pravo materinsko tcploto, ki ogreva mlada sokolska srca,
S slovesnim razvitjem narascajskega prapora bosta združena tudi letni društveni nastop v proslavo kralj:vega rojstnega dne in praznovanje 20 letnice Jugoslavije. Na pr dve čer bo baklada ter akad mija, oboje kot uvod k preslavi rojstnega dne našega prvega Sokola, kralja Petra II., dne 6. septembra pa bo velik sokolski nastop z razvitjem prapora. Nastopila bo devetorica članov z »Juge slovensko epopejo«, ki smo jo prvič videli na veličastnem desetem sokolskom zlc£u v Pragi. Sokolski nastop 6. septembra bodi zgxrvoxna manifestacija sckolske misli v našem lepem in prijazn m Pobrežju. Naj bi bil tudi praznik pobreške sokolske družine, pravnik vsega sokolskega in nacionalnega Maribora. Pobrežju kliče in vabi! Pokažimo, da smo neustrašni, zvesti pripadniki Tvrsevin sokolskih idealov. Vsi, ki imate svečane kroje, jih obl čite. saj je 6. september naš praznik. Za članstvo Sokola IL je kroj obvezen. Dn 6. septembra na svidenje na Pobrežju. Zdravo!
,-nsč-icovub bfskp zumlhw vrdgovc
Vlomi v Slovenskih goricah
Ljutomer, 25. avgusta V zadnjem času se vrstijo večji in manjši vlomi v tukajšnje in okoliške viničari-je. Skoraj vsi vlomi so izvedeni na isti način in sicer skozi okno, iz česar se da sklepati, da je na delu organizirana tolpa, ki strahuje po naših vinorodnih goricah.
Pretekli petek so neznani vlomilci vlomili v viničarijo znanega trgovca g. Franca Senčarja iz Ljutomera. Vinograd, ki je zelo lepo obdelan, je v znani Rinčetovi grabi, kjer stoji tudi lepo zidana viničarija, v kateri imajo Senoarjevi opremljeno sobo. Vlomilci so menda pričakovali obilnega plena in so vlomili skozi okno, s katerega so s kolom odstranili križe ter zlezli v notranjost. Iz sobe so odnesli razne rjuhe, odeje, obleke, ročna dela itd. v skupni vrednosti okrog 2000 din. Bržkone so bili pri svojem poslu moteni, ker so na mestu pustili več pripravljenega blaga in raznih predmetov, ki jm niso mogli odnesti. Vrni-čarka je ponoči slišala, da hodi nekdo po sodi, pa je prižgala ruč ki prav te kici so se vlomilci prestrašili.
Na sličan način je bito dva dni prej viotnijeno v viničarijo trgovca g. Krajn-ca iz Ljutomera in še drugod v okolici. Orožniki so pridno oa deta, da izsledijo i^«^ wkmiitton_
KOLEDAR
t: Četrtek. 26. avfusta katoličani: Ludo vik
DIIUBNELBKABNE Kino Matica: Vojna fpijonov Ktao Union: Sibirske noči Kino Sloga: Usodni diamant
Kino Moste: -Praterc in >Carjevl swc-
nikic
Kino šUka: Valček na ledu DANAŠNJE   P R I K K D IT V E
Danes: Dr. Piccoli, Tyrteva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta.
MARIBORSKA BELE2NICA Kino Union: sTarantellast % Grajski kino: Zanimiv vojni film Dežurni  lekarni:   Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti in Albanežejeva lekarna v Frankopanovl ulici
Davkoplačevalcem, zttutt pa posestnikom
v Mostah, na Viču in v Zg. Šiški, priporočam, naj se pridejo izprehajat na novo urejeno cesto od gostilne Čad na Rožnik ter od tam dalje preko Drenikovega vrha proti Ti\*oliju. Med tem iz prehodom naj primerjajo, katera cesta ie bolje ure jenu, ali ta, po kateri se prostorijno izprehajajo, ali ona doma pred njiho\'o hišo, po kateri so primorani    hoditi vsak  dan po    večkr it.
y "» v- r Vf-.er r V*f1 /? t r Vf f*-h n k- h \ »v"a k, i M t i i i t k, nt/ s—r   w' * V tt '/   C r   r«nr i   f.»   r »j
č seJ* k. c« 1 /»,' * *r - rr. .»e . jr„ . a-2>H   *9 'i  /*e   .V   V   r  r    /   -j' «
F t   .f i   j*   /v* i u  K v t   f* b    * •
k. nh, k1,
Pri tej priliki si tudi vsak lahko iz primerne oddaljenost: ogleda bivši Kolman-nov grad pod Rožnikom, ki je seda) *ast nest ne občina ljubljanske. Nobenemu davkoplačevalcu ne bo škodilo, če izračun^ za koliko milijonov je z nakupom tega gradu obremenjen ljubljanski mestni proračun. Razumljivo je, da tega ni treba nikomur povedati.
Pri tem taznvšljanju in računanju bo marsikdo prišel do zaključka, da je pra\*. če mestna občina gradi ceste za izprehode in kupuje luksuzne realitete, toda gradila in kupovala naj bi jih takrat, ko je boljša linspouiirskit konjunktura kakor sedaj, '     i   t . ' . '     . *
f f  +  r "
r  i *
»v r
d-
Mariborski harmonikarji na Bledu
Pod vodstvom svojega zborovodje g. V. Susteršiča so se podali mariborski mali harmonikarji na banovo povabilo na Bled, kjer So pred hti že nastopili s sijajnim uspehom. Sloves mariborskih malih harmonikarjev je doživel tudi topot MsntaM potrdilo. Pogumno, prisrčno, ljubko so rastopili v pontdeljek zvečer pred zunanjimi ministri Male antante in drugimi odličnika, ki so se ob tej prilik zbrali ca Bleclu ter se udeležili poned ljkovega koo-certa, cegrar zaključni del je tvoril nastop rnariborskih malih hanii ^nikirjev. Najprej so tri deklice deklamirale pesmi, ki jih je zložil ras znani pohorski poet g. Ludovik Zoraut, nato pa je 23 malih harmonikarjev v ljubkih narodnih nošah, ki so zbujale pozornost in občudovanje, odsviralo tri venčke narodnih pcismi ter zaključilo srvoj nastop z učinkovitem kolom. Navdušenju ni ba'o ne konca ne kraja, naši mali harmonikarji so pon< vno pokazali disciplino, strumno*t, vigranest in složno ubranost, ki predstavljajo čvrsto osnovo uspešnosti njihovih nastopov. Tako so naši malčki zopet proslavili ime in sloves rodnega mesta ter bili deležni posebnega priznanja in pohvale predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadino-viča, izrečene zborovodji g. V. Šušteršiču Drogeami triumfatnemu nasrtopai mariborske dece na Bledu pred državniki Male antante čast in priznanje!
Iz Ljutomera
— Novi most fez Muro. Poročali smo že, da bodo uradili v Peranjcih motit ta Muro. Liritidja |e brila že izvrSena ter jo je t»a-novinska uprava potrdila. Most bo veljal 4,955.166 din. Stroški se bodo krili iz posojila 11.100.000 din, ki 01 je prejela banovinska uprava od Poštne hranilnice za mo* dernizacijo cest. Gradnjo mosta je prevzelo podjetje Sloerad iz Ljubljane. Most bo stal na mestu sedanjega Šla novega mlina. Imel bo dva podpornika v razdalji 30 m. Temelji za podpornike bodo zidani 5 m pod dnom Mure, pod temelji pa bodo 10 m dol-2i piloti, ker je teren premalo trden. Most bo železobetonski, 6.5 m Širok. K mostu bo v razdalji ene^ra km zgrajena 3 m visoka cesta, ki bo imela ob straneh debele betonske plošSe da bo zavarovana proti po-vodnfi. Ta del ceste bo z eranitom tlakoven, na mostu pa zalit z asfaltom. Dovozna ce* sta bo imela tudi 5 manjših m večjih mo. stov, ki bodo služili kot propusti vode ob povodnjl. Z gradnjo tega mostu, ki bo dovršen prihodnje leto, romo dobili zvezo Prekraurja z Mariborom, oesar sedaj l verze jski m mostom nismo imeli, ker ob poplavah nismo motrU do njega.
— Sadje ima lepo ceno. Letošnje cene jaboLkam zadovoljujejo našega kmetovalca, ker se v zadnjem času plačujejo jabolka po 25 din. V splošnem ie letošnja sadna letina mnogo slabša kakor prejšnja leta, ker so nekateri kraji skoraj brez jabolk ali pa jih imajo zelo malo.
— Nase gorice. Klopotci so začeli z ne* ših goric oznanjati, da je začelo grozdje zoreti, zlasti rane vrstp. Vinogradniki se veseli ozirajo po treju, ki si je letos na i o. žilo mnoso lepega jrrovdia. Treba je samo lepega vremena m toplih solnenih dni, pa bo letošnji vinski pridelek prekašal po množini pridelek zadnjih let Toča je doslej napravila škodo v okolici Male Nedelje do-cim so ostale ljutomerske gorice lepe in nepoškodovane ter obetejo dobro vinsko kapljica.
POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI OOM