THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKL Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJ A V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) it NAJSTAREJšjt . IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 101. CHICAGO, ILL., PETEK, 25. MAJA — FRIDAY, MAY 25, 1928. LETNIK XXXVII. COOLIDGE ŠE NI ODGOVORIL NA MELLONOVO IZJAVO. — TRGOVSKI TAJNIK PRAV RAD ODSTOPI OD KANDIDATURE. — V TEXASU JE MALO DEMOKRATOV ZA SMITHA. Philadelphia, Pa. — Nedavno je Mellon, zakladničarski tajnik izjavil, da ni izključeno, da bi predsednik Coolidge ne sprejel nominacije, če bi tako hoteli republikanci na konvenciji v Kansas City-ju. Navadno je Coolidge takoj na take izjave odgovoril in potrdil, da drži — "I do not choose", kar je rekel, takoj ko so republikanci iskali pripravnega moža za nominacijo. Na Mellonovo izjavo molčeči Cal ne odgovarja. Pa tudi to je odgovor. Saj se je reklo takoj po Mellonovi izjavi, da je smatrati, da bo Coolidge sprejel nominacijo, če ne bo na Mellonovo izjav d ničesar odgovoril. Torej, s tem je rečeno, da bo Coolidge republikanski kandidat za predsedniško mesto, katero zdaj zastopa. Med sedanjimi republikanskimi kandidati za predsedniško nominacijo je najmočnejši trgovski tajnik Iloover. Ta pa je toliko galanten, da je rekel, da takoj rad odstopi od kandidature, čim bo znano, da se je Coolidge premislil »n prelomil besedo. Ni težko uganiti, kako je do tega prišlo, da se tako z gotovostjo TaKko frdi, da bo Coolidge še ronal. Ivdor zasleduje gibanje demokratov, vidi, da je veČina za newyorskega guvernerja, Al Smitha. Preteklost tega moža je taka, da njegovi največji nasprotniki ne morejo najti ničesar, kar bi jim služilo proti njemu. Republikanski voditelji vidijo nevarnost, če bo Smith na narodni demokratski konvenciji nominiran. Zato pa je treba, da oni nomi-nirajo dobrega moža za predsedniškega kandidata, ta pa je po njihovem mnenju le Coolidge, Hoover pride šele na drugo mesto. Iz več krajev je že bilo po-ročano, da se republikanska stranka cepi v več skupin. Zdaj prihaja tako poročilo, da so republikanski voditelji v državi Pennsylvania razdvojen?. Ena skupina je za Hooverja, druga pa hoče Coolidgea. Če bo Coolidge kandidiral, je seveda prvs Brez pomena, ker bc Hoover takoj od kandidature odstopil. Iz Dallasa, Tex. poročajo, da bodo tamkajšnji republikanci dve skupini delegatov poslali na konvencijo. Ena skupina nima naročila, za katerega kandidata naj glasnje, druga pa je za Hooverja. V torek in sredo se je vršila drž. dem. konvencija v Beaumont, Tex., na kateri je prišlo med delegati do Spora. Naposled so zmagali nasprotniki Al Smitha. -o- VOLKOVI NA FARMI. Romeo, 111. — John Shepherd, farmar, je v tukajšnji bližini našel volčje gnezdo, v katerem je bilo pet mladičev. Pozneje je videl volkuljo, ki je hodila okrog farmarske hiše, kamor je prenesel "mladiče. Opozarjajte roje prijatelj* in snuce na zanimiva povesti JB-.J,— Slovenca !* eksplozijska nesreča V westvirginijskem premogovniku nastala eksplozija; sedemnajst premogarjev mrtvih. — V Harlam, Ky. je 7 delavcev prišlo ob življenje po razstrelbi. — V Elko, Nev., je plast zemlje zasula štiri rudarje. Bluefield, W. Va. — V torek zvečer je nastala v j£mi Yukon Povahontontas Coal kompanije eksplozija, ki je u-bila 17 delavcev. Skupno je bilo le okrog sedemnajst premogarjev v jami, ko se je pripetila nesreča. Trinajst trupel so kmalu našli, druge pu pozneje. Pravijo, da so se vneli plini, kar je povzročilo eksplozijo. Mather, Pa. — Tukaj so položili k večnemu počitku žrtve — 164 po številu, ki so prišle ob življenje v soboto, ko je nastala v jami razstrelba. Tri in trideset trupel je še v jami, do katerih še niso prišli. V torek so našli še enega živega med nesrečneži, za ostale pa ni več upanja. V sredo so našli truplo premogarja z imenom Andy Bootz, v torek so pa prinesli na površje tri njegove brate, katere je zadela ista usoda. Torej štirje bratje, ki so delali s stavkokazi, so prišli poleg drugih ob življenje. V seznamu mrtvih, je tudi več jugoslovanskiK imen, in sicer: John Kravac, v Matija I-vančič, Fred Kregar, John Mavric, Adam Jakopovič in Andy Bokopovič. Harlam, Ky. — V jami št. 30 Black Mountain Coal kor-poracije je nastala eksplozija. Sedem trupel so spravili na površje, sedem jih je še zasutih. Elko, Nev. — Štirje rudarii so bili ubiti v bakrenem rudniku, last Alpha Consoiodated Copper Mines v Kimberly, ko se je nanje podrla plast zemlje in jih zasula. Nesrečneži so čistili v rovu, 650 čevljev globoko pod zemljo, ki je bil že dolgo časa zapuščen in ko so odstranjevali les in druge ropotije, se Je pripetila nesreča. katastrofalni požar. PO POTRESU V BOLGARIJI. V Kataisu na Ruskem je požar uničil nad tri sto hiš; 22 oseb je prišlo ob življenje, 300 je ranjenih. Moskva, Rusija. — V Katais, Georgija, je nastal v judovskem delu mesta požar, ki je vpepelil tri sto devet in petdeset poslopij; 22 oseb je prišlo ob življenje, 300 je ranjenih. Vsled te nesreče je prizadeta vsa tamkajšnja židovska naselbina in 6,000 oseb trpi radi pomanjkanja hrane. Druga težka nesreča se je pripetila v reki Kuban, kjer se je prekucnil izletniški čoln, v katerem je bilo 80 šolskih o-trolc; 34 jih Je utonilo, ostale so rešili. — V reki Dnjeper v bližini Petrovsk je nastal ogenj na parniku Leo Tolstoj; 19 potnikov je prišlo ob življenje. Zadnje čase je Bolgarija veliko prestala radi potresov. Materijalna škoda je ogromna in precejšnje število ljudi je prišlo ob življenje, mnogo pa je ranjenih. Dežela je ubožna in iz vseh krajev so pošiljali podporo nesrečnim Bolgarom. Na sliki vidimo bolgarskega k ralja Borisa, ki je obiskal prizadeto ljudstvo. lindy dobil "job' Lindy bo vodil zračno potniško službo. — Sprejel je mesto pri Transcontinental Air Transport podjetju. — V Chicagu bo največje postajališče. Chicago, 111. — Col. Charles A. Lindbergh je sprejel službo kot predsednik tehničnega komiteja pri Transcontinental Air Transport, $5,000,000 podjetju, ki ima izdelan načrt za 48 ur trajajočo zračno potniško službo med Newyorkom in Los Angeles, Cal. Col. Paul Henderson, ravnatelj od Transcontinental pravi, da se bodo naualjnji načrti izdelali na tozadevni konferenci. Pristavil je, da bo Chicago središče vseh letalskih črt, kjer bo tudi zgrajeno največje postajališče za letalce. letalšS°"nesrece. eksplozija bombe. Razstrelba povzročila precejšnjo škodo. — V nevarnosti je bila družina okrajnega pravdnika. — Napadalci ni-— so znani, sodijo, da so boot leggerji. Everett, Wash. — Pet milj severno od tukaj je treščilo na zemljo letalo last Commercial Air Transport, Inc. v Everett>r. Ob življenje sta prišla Ralph Hunther iz Arlington, Wash, in pilot Davis. Susex, N. J. — Virgil C. Kinney, pilot, je krožil nad tukajšnjo okolico z letalom, naenkrat pa je iz visočine 500 čevljev treščil na zemljo, bil je na mestu mrtev. Buffalo, N. Y. — John Emmet Wisp, uslužbenec pri Cur-tiss Airplane kompaniji je bil ubit, G. M. Grey, pilot od Becker Flying Service je zadobil težke poškodbe, ko sta v bližini mesta treščila z letalom na zemljo. Buenos Aires, Argentina. — Neki nemški letalec je v tukajšnjem mestu- z aparatom treščil v neko hišo; njegov potnik je bil na mestu ubit, pilot pa težko ranjen. -o- TRIJE RIBIČI UTONILI. Ely, Minn. — Joe Burič, Frank Turlip in John Colarič so lovili ribe v White, Iron'jezeru. Iz neznanega vzroka se jim 'je čoln prekucnil, vsi trije so atonili. Kenosha, Wis. — V noči od torka na sredo je eksplodirala na domu okrajnega pravdnika Lewis W. Powella dinamitna bomba, ki je družino, obstoječo iz šestih oseb, prebudila in povzročila med njimi obilo strahu. Razstrelba je bila tako silna, da je na eni strani hiše podrla zid v obsegu šestih čevljev. Šipe so popokale in vsa kuhinjska posoda je razbita. Pok je bilo slišati daleč naokrog, sosedne hiše so se stresle, kakor o potresu. Kdo so storilci ni znano. Le to se ve, da je Powell precej trdo stopal na prste prodajalcem prepovedane pijače, zato , pa oblasti sodijo, da so vrgli ■ bombo v njegovo hišo bootleg-gerji. -o- POLJAKI PROTI KOMUNISTOM. , Varšava, Poljska. — Koh munistična zmaga v Nemčiji I je napravila mnogo strahu na 'Poljskem. Da bi tudi poljskim rudečkarjem ne zrastli preveč grebeni, je pričela vlada s sistematično kampanjo proti komunistom. V Vilni je tajna ruska organizacija, pod imenom "Hromada". Člani te organizacije so bili aretirani, vendar še ne vsi. Detektivi zasledujejo njihovo gibanje, in vsakega takoj primejo, proti katerim imajo le nekoliko dokazov, da deluje proti vladi. i . -o- NESREČA S PLINOM. Chicago, 111. — Ralph Peterson, star 2 leti, se je priifla-zil v kuhinjo na stanovanju, 1728 N. Lorel avenue in igraje odprl plin pri pečici. Sosedje so čutili smrad po plinu in skozi okno v kuhinji videli na tleh ležečega otroka. Vdrli so v stanovanje in našli otroka v kuhinji mrtvega, tako tudi njegovo petletno sestrico, ki je ležala v spalni sobi, mater pa nezavestno. Mati bo ozdravela. KRIŽEM SVETA. — London, Anglija. — Van Lear Black iz Baltimore, Md., je imel neprilike z letalom, pokvaril se mu je motor in se je vrnil v Kairo z vlakom. — Bremen, Nemčija.—Vpeljali so novo zračno službo za prekomorske potnike, da pridejo hitreje iz pristanišč v kr^-je, kamor so namenjeni. —' New York, N. Y. — "Bremen", s katerim sta preletela Atlantik dva Nemca in I-rec, je zelo poškodovano. Nahaja se na Labrador kopališču. — Benton Harbor, Mich. — Turisti, ki obiskujejo tukajšnje kraje, bodo imeli prostore za avtomobile "parkati" zastonj. Berrien okrajni parki so določeni v ta namen. Tako poročajo iz urada okrajne cestne komisije. — Buenos Aires, Argentina. — V Rosaria* pristanišču je prišlo do spopada med policisti in stavkujočimi delavci, ki so napovedali 24 ur trajajočo generalno stavko iz simpatije do stavkujočih pristaniških delavcev. Dva delavca sta bila ubita in večje število ranjenih. — Carlyle, 111. — Thomas Mueller, ki je bil v zvezi z banditi, ki so oropali banko v Germantown, 111., je dobil za svoje delo plačilo — od enega leta do dosmrtno ječo. — Helena. Mont. — Zvezni senator Burton Wheeler je izpolnil peticijo, v kateri javlja svojo kandidaturo pri demokratskih primarnih volitvah, ker bi bil rad zopet izvoljen. — Saltillo, Mehika. — Tukaj so otvorili železniško bolnišnico, v kateri bodo dobili oskrbo bolni ali ranjeni železniški uslužbenci. Bolnišnica je opremljena z vsem potrebnim najboljše. Poročilo pravi, da je le malo bolnišnic v Ameriki, ki bi bile tej enake. — Buenos Aires, Argentina. — V poslopju italijanskega konzulata v tukajšnjem mestu je eksplodirala bomba; več o-seb je zadobilo poškodbe. — Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je vetiral McNary-Haugenov predlog za odpomoč farmarjem. Bilo je kaj takega pričakovati. — Berlin, Nemčija. — Fritz Ebert, sin bivšega predsednika nemške republike, bo sedel v novem državnem zboru kot član socialistične stranke. — Varšava, Poljska. — Šest in petdeset oseb, obdolženih izdajstva, med njimi štirje poslanci, so bili zaslišani v Vilni pred okrajnem sodiščem. Devetnajst je bilo popolnoma o-proščenih, ostali so bili obsojeni v zapore skupno 209 let. -o- ARETACIJA SLEPARJA. Chicago, 111. — Mrs. Margaret Van Viere, 46 West 111th str., vdova s tremi otroci, je vložila tožbo proti 391etnemu R. Kriger-ju, ki jo je osleparil za vsoto $3000 — vse kar je imela, pod pretvezo, da jo bo poročil. Ko je izvabil od nje denar, je poročil drugo žensko. Imel je že pred to, tri žene. Odvedli so ga v zapor, kjer čaka na razpravo. Iz Jugoslavije* V PIVOVARNI "UNION" SO DELAVCI NAŠLI SVOJEGA SODELAVCA, SEDLARJA, MRTVEGA. — NI ZNANO GRE ZA SAMOUMOR ALi NESREČO. — DRUGE ZA NIMIVE VESTI. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Samoumor ali nesreča? Ko so v sredo, 2. maja, oh 6. zjutraj prišli delavci, prvo-varne "Union" v Ljubljani na delo in so nekateri hoteli v prostor, kjer se pri visoki temperaturi ogrevajo surovine za pivo, so oapzili, da so 'dvojna vrata zaklenjena od znotraj. Vdrli so vrata, v shrambi pa so naleteli na truplo svojega tovariša Franceta Sedlarja. — Sedlar je ležal mrtev z obrazom na z žaganjem posutih tleh, vsa obleka in telo pa sta bila okrvavljena. O nesreči so takoj obvestili policijo, nakar sta prišla na lice mesta policijski uradnik g. Mislej in zdravnik dr.' Avramovič. Policijska komisija je ugotovila, da se jc Sedlar v vročem prostoru zadušil. Radi visoke temperature je pričel ponoči bljuvati kri in se je onesvestil ter padel z o-brazom na žaganje, nakar se je zadušil. Vratar pivovarne je izpovedal, da je prišel Sedlar ob pol 1. ponoči v pivovarno in dejal vratarju, da mora na delo, nakar ga je ta spustil v pivovarno. Kot se je izkazalo, tc ni bilo res, kajti Sedlar ni imel ponoči nikakega opravka v pivovarni ter je prišel tja najbr-že zato, da si na tako nenavaden in čuden način prostovoljno vzame življenje. Sedlar seje že na novega leta dan v samomorilnem namenu težko oh-strelil, vendar pa so ga tedaj še rešili. Pozneje se je svojim tovarišem večkrat izrazil, da se mu še najlepše zdi "sladko in mirno za večno zaspati". To svojo namero je v noči na 2. maja tudi izvršil. Seveda ni izključena nesreča, da je imel Sedlar v tovarni res kaj opraviti in je le pomotoma zaprl za seboj vrata v shrambi, vendar pa govori za nesrečo jako malo okoliščin. Franc Sedlar je bil fetar 50 let in je doma iz Trebnjega. Stanoval je na Jerneje-vi cesti št. 4. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. -o-- Nesreča. Mariborski mestni avtobur je povozil v Studencih kletnega pastirja Ivana KHnca ter mu zlomil pod kolenom levo nogo. Nesreča se je dogodila na ta način, da je pastir z dvorišča zapeljal mal voziček, k" je tako ropotal, da ni bilo mogoče slišati znamenj in ropota-nja avtomobila, ki se je pripeljal izza ogla. Ponesrečenega fanta so takoj odpeljali v bolnico. -o- Požar. Te dni dopoldne je nenadoma nastal požar na Eregu pri Ptuju, ki je v nekaj minutah objel vse gospodarsko poslopje posestnika Janeza Vindiša. — Ker so bas v tem delu Spodnjega Brega hiše druga zraven druge, je obstojala velika nevarnost, da požar uniči ves spodnji Breg. Le hitri pomoči gasilcev iz Ptuja, ki je v par minutah dospela na kraj nesreče, in neposredni bližini vo- de Studenčnice se je zahvaliti, da je bil požar omejen le na poslopje Janeza Vindiša. Krava ubila gospodarja. Te dni je v Hotinji vasi niže Maribora sunila krava »llet-nega posestnika Martina Umika v trebuh. Mož je sicer čutil hude bolečine, a se jo vendar še sam napoti! v mariborsko bolnico. Ko so ga par ur pozneje hoteli operirati, je izdihnil baš pred operacijsko sobo. -o- Strela udarila v hlev. Dne 26. aprila je v vasi Hrast pri Suhorju okoli 2. ure popoldne brez vsake nevihte udarila strela v hlev Neže Komolove. V hlevu sta bila dva konja; eden se je takoj zgrudil na tla in poginil, drugi pa je i.il le silno preplašen. Hlev. pokrit s slamo, se je takoj vžgal. K sreči so bili ljudje še pri domu. du so takoj udusili požar. -- Lov na Medveda. V okolici Medvod se je pred kratkim pojavil velik medved. Te dni popoldne so se odpravili lovci iz Medvod, 10 po številu, na prežo, da bi se tra polastili. Ustavili so se v gozdu nad Rabornikom in se razvrstili. — Zdelo se je že. da borlo imeli srečo. Medved se je namreč približal nekemu lovcu na 2> korakov. Toda kakor nalašč je bil ta lovec oborožen le z revolverjem. zaradi česar ni imelo zmisla, da bi streljal. Dva druga lovca sta medveda tudi opazila, bila pa sta od njega, kakor sama pripovedujeta, preveč oddaljena, da bi ga zadela. Medved je lovca, ki je bil 25 korakov oddaljen od njega, pogledal, kakor da se že dolgo poznata, in nato počasi odšel naprej. Ko se je presenečenje med lovci poleglo, so odhiteli za medvedom, vendar ga niso več dohiteli. -o- Naročajte najstarejsl slo* renski lisi v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec?" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd. Vaša denarna posiljatev bo v starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank«. Dinarje, ozir. lire smo TČeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din____ --$ 9.35 1,000 Din 18.40 2,500 Din ....... 45.75 5,000 Din___ __91.00 10,000 Din___ __181.00 100 Lir ................ $ 6.00 200 Lir_____ ---- 11.50 500 Lir .„. . . 27.75 1000 Lir_____ _ 54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah Že vraČo* Zaradi neitalnosti cen je nomogoS* vnaprej cene določevati. Merodajna so cen« dneva, ko denar sprejmemo. ' Nakazila »• izvršujejo po polti aH pa brzojavno. . ' ■ IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJAT VE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Ptaa* In poHJkfc naslovite na i t»t ZAKRAJSEIC Sc CESARIC* 453 W. 42ad ST- NEW YORX. S. * AMERIKAriSK! SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 25. maja 1928. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki« Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto __________________________$5.00 Za pol leta_____________________________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _____________________$6.00 Za pol leta ________________________________ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ______________ For half a year ____________ ___$5.00 ___2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____________$6.00 For half a year _______________________ 3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. J. M. Trunk: Kaj nam prinaša - vzhod? Nam Amerikancem, državljanom Zedinjenih držav, je na vzhodu Atlantsko morje. Dozdaj nam je bilo to morje nekaka naravna obramba za vsako nevarnost, ki bi utegnila priti izza vzhoda, in na kak način ogrožati našo narodno neodvisnost. V najnovejšem času se je ta vera začela majati. Zrakoplovi so jo skoroda, vsaj po mnenju nekaterih, podrli. Upajmo, da ne bo tako, in ostane Atlantsko morje obramba še za-naprej. Ideje se ve ne poznajo nobenega morja, nobenih gora. Ves svet je postal enoten. Vzhod je, kakor priča svetovna zgodovina, od nekdaj igral zelo važno vlogo. Središče človeške omike se je polagoma iz bližnjega vzhoda pomaknilo bolj na zapad, nekateri zatrjujejo, da se je pomaknilo celo k nam v Ameriko. Dvomimo. Središče omike bo stalo bolj v zapadni in srednji Evropi. Zapadna omika je bila pogostoma ogrožena od — vzhoda. Opozarjam med drugim na mongolsko, turško nevarnost, preseljevanje narodov, kuge, verska in etična naziranja. Vse je prišlo iz vzhoda. Vzhod prinaša dnevno matei ielno luč, solnce, prinesel nam je vzhod Hudi moralno, versko luč, krščanstvo in z njim pravo omiko, a iz vzhoda je večkrat prišla tudi tema, pogin. Kaka mongolska nevarnost iz vzhoda ni verjetna, dasi se o nji večkrat razpravlja. Nam Amerikancem bi pretila taka nevarnost kvečjemu le izza zapada, iz Japonske. Povsem drugače je glede idej, mišljenja. Vse, kar se je prej mislilo o vzhodu, se je v novejšem času osredotočilo v novodobni Rusiji. Nove ideje so se tam porodile, prikazale nove smernice v gospodarskem in političnem življenju. Na ta ruski vzhod so obrnjene oči vsega sveta. Mnogi vzklikajo od veselja in pričakovanja, druge kar pretresava. Sodimo, da se ne bo uresničil up prvih v vsem obsegu, niti ne bo se udejstvil strah drugih, gotovo in prav važno vlogo bo pa ta ruski vzhod igral. Iz tega stališča zasluži ta vzhod vse naše zanimanje. Kako desetletje ne šteje. Upravičeno se lahko trdi, da se v Rusiji dogodki kar prekucavajo. Posledice se še. ne prikazujejo v popolni meri, ker je čas še prekratek, a izostale ne bodo. Čudovito. Nepričakovano hitro se je zgrudil stoletni carizem, ni ga prav nič škoda; pojavil se je bliskom Kerensky in padel, prišel na površje Lenin in pravočasno umrl, drugače bi bil padel, vspel se na prvo-m est o Trotzky in padel, prijel za krmilo Stalin in — bo padel, o tem ni dvoma. Značilen, dasi ne posebno pomemben, je prekuc v — Sibirijo. Kaj vse se je pisalo o sibirskih krutostih ruskega samo-držtva, ako je zadel izgon koga, ki je dvignil svoj glas ali svoje pero zoper vladajoči carski sistem. Ustal je odrešenik, boljševizem, da obriše potoke solz, ki so jih pretočili sibirski pregnanci. Ampak ta odrešenik odpre zopet vrata sibirskih grozot na stežaj. Nekdanji komunistični prvak sameva na otožnih sneženih planjavah Turkestana, z njim samevajo Zi-novjev, Radek, Rakovsky, Kamenev, Smilga, Smirnov . . ., same zvezde prve velikosti na komunističnem obzorju. Ali ni ta ruski vzhod čuden, ali bo kdaj pokazala ruska sfinga svoj pravi obraz, se kdaj razvezala ta vzhodna zagonetka? Pa je sibirska tragedija samole značilen pojav; radi te presenetljive izpremembe niso oči sveta obrnjene na vzhod. Na dnu dogodkov, ki se kažejo pač na zunaj, je nekaj povsem drugačnega, kakor bi kdo utegnil na prvi hip in površno soditi. H. J. Greenwall, stalni dopisnik Daily Expressa v Parizu, piše: "Da so Leon Trotzky, Karl Radek in njih manjši kolegi izginili iz ruskega pozorišča, je najbolj presenetljiv dogodek v Rusiji od časa, ko so se revolucijonarji zagnali preko nevskih mostov in bombardirali zimsko palačo. A pravi pomen tega, da je Trotzky izginil iz površja, se še ni realiziral. Ni prav nič drugega ko povratek (turning point) v ruski politiki. It means the definite abandonment of world revolution as the main plank in Soviet policy." Mnogi so upali na — vzhod. Zakaj? Pričakovali so tako zaželjeno svetovno revolucijo. Drugi so pred vzhodom trepetali. Zakaj? Bali so se ravno te svetovne revolucije. Kaj prinese prihodnost? * Za presojanje razmer, kakor se razvijajo zdaj v Rusiji, je stranskega pomena, da se je Stalin nad Trotzkyjem malo maščeval, ko je nekoč Trotzky Stalina postavil pred vrata. To so osebnosti. Dogodki segajo globokeje. Izgon v Sibirijo nekdanjih stebrov najskrajnejših revolucionarnih idej je samo epizoda v verigi še drugih pojavov zadnjih časov v vrtincu ruskega političnega vrvenja. Na dnu vseh presenetljivih in nepričakovanih izprememb je dejstvo, da se dosedanje revolucionarno gibanje polagoma izpreminja v antirevolucionarno, kakor ni drugače mogoče. Iz rok židovskih internacionalistov prehaja gibanje stopnjema v roke elementov, ki nimajo, kakor je pri Židih umevno in naravno, pred seboj vsega sveta, po katerem so 2idje raztreseni, temveč jim je bolj pri srcu domovina, lastni dom, čigar dobrobit je tudi njih prospeh in napredek. Daily Express sodi: "Stalin, however, is not pro-British. Rather the reverse, and ,like the majority of the men with whom he has surrounded himself, he is 100 procent Russian." Prav enako ali slično sodijo tudi drugi nepristranski opazovalci, ki ne trpijo na internacionalni bolezni. V Rusiji delajo zopet rusko politiko. Celo znamenja so, da pričenjajo s slovansko. Preden se to uveljavi v polnem obsegu, bo treba časa in — moža, ki mora biti malo več od Stalina. Zato bo pa tudi Stalin šel, padel, kakor so šli in padali drugi pred njim. Za bodočnost vzhoda je zanimiva sodba prej omenjenega dopisnika H. J. Greenwalla, ki sodi: "I am convinced that the world revolutionary movement has been dropt. Instead of Great Britain and the Continental countries being riddled with Soviet agitators trying to cause strikes, we shall find many Soviet spies, just as we found many German spies before the Great War. I believe, too. that the next great Russian sensation will be the break between the Red International and the Soviet Government. This, of course, is a matter of time, but I do not think it is a possibility which should be ruled out when dealing with Russian affairs. After all, six months ago who would have believed that Leon Trotzky, Karl Radek, and the others would be sent into exile by Joseph Stalin, a man whom nobody outside Russia even knew?" Slovani smo vsi še mladi, v sedanjih idejah je Rusija celo najmlajša. Mladina se mora malo izživeti, izprskati pravimo. Rusija se je do skrajnosti, a ne do pogina. Vojna in revolucionarna mentaliteta ponehava, prihaja zopet zdrava razsodnost. Svet bo še gledal na slovanski vzhod, zdaj je komaj šele začel. Oči, kakor pogostoma prej, ko se je oziral z nekim posmehom na slovanski vzhod, ne more več zatisniti. Morda bo gledal še nekaj grozot na vzhodu, a prav gotovo bo zagledal v doglednem času tudi — vstajenje. VELIKO ROMANJE NA AMER. BREZJE. Lemont, III. V nedeljo, 27. maja, to je na binkoštno nedeljo, bo veliki dan v Lemontu, na ameriških Brezjah, pri Mariji Pomagaj. Ta dan bo daroval slovesno sv. mašo novomašnik P. Benedikt Hoge. Slavnostno pridigo bo imel misijonar P. Odilo. Jolietčani bodo imeli "special" karo, ki bo odpeljala romarje iz Jolieta ob 9. uri (stari čas). Torej Jolietčani, ki ste namenjeni na binkoštno nedeljo poromati k Mariji Pomagaj, ne pozabite, da vas bo kara čakala do devete ure, ne dalje. Mnogo drugih bo pa prišlo z avtomobili. Članicam društva Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. naznanja odbor, da se je že veliko število članic priglasilo za v Lemont v nedeljo. Zberemo se pred slovensko šolo ob osmi uri zjutraj in se skupno odpeljemo najpozneje ob pol'devetih. Pridite v velikem številu in zgodaj, d'a ne bomo čakale. Če bo lepo vreme, kar Bog daj, se bo darovala slovesna sv. maša na gričku. Prinesite seboj rega-lije! Prihitite od blizu in daleč, da bote deležni slovesnosti in blagoslova treh naših novo-mašnikov. Slikali boste tudi pridigo slovitega slovenskega misijonarja P. Odilo. V nedeljo vsi v prijazni Lemont na farmo slov. frančiškanov! -o- RAZNO IZ MICHIGANA. St. Charles, Mich. Namenil sem se nekoliko o-pisati naše razmere, da bodo še drugi vedeli, kako se nanfi^em pa hotel štediti. godi. Tukaj delamo premogar-ji še kar naprej po jackson-villski pogodbi, ker tako je nam ukazano od predsednika Lewisa. Če tako ne storimo, kakor on ukaže, nas izključi, kar se je že več drugim, tovarišem pripetilo. V tej okolici se klati neki Poljak, ki se izdaja za duhovnika narodne cerkve. Dobil je nekaj ljudi na svojo stran, kupili so že zemljišče, kjer bi postavili svojo cerkev. Iz vsega tega pa najbrže ne bo nič, ker cerkvena oblast je preskrbela tam živečim Poljakom poljskega duhovnika, ker je bil poprej Nemec. Ljudstvo se le drži raje svoje katoliške cerkve, ne pa kakšne narodne cerkve. Neki Poljak, ki ima svojo farmo ob državni cesti št. 47, je posekal tri drevesa, ne da bi za to imel dovoljenje. Cestna oblast mu je za kazen naložila, da mora od vsakega posekanega drevesa plačati $35.00. V naši okolici razsaja tudi živinska bolezen. Živinozdrav-niki vsako žival preiščejo, če dobijo pri kateri znake tuberkuloze, jo poberejo. Vsled tega je nastala draginja z živino. — Zdaj, ko se je nekoliko ogrelo, se je tudi pričelo bolj z delom in na poljih je vse živahno. Bilo pa je precej dežja in kmete zadrževalo pri sejanju koruze. Pozdravljam vse čitateije tega lista. John Gričar, zast. -o- ODPRTO PISMO. Lemont, 111. Danes imam čast, da naznanim veselo novico slov. javnosti o sreči, katero sem našel pri vrtanju vodnjaka, ki je 150 čevljev globok in sem zadel na mineralno vodo. Skoraj sem bil že pozabil na celo stvar in gotovo bi bil pozabil, če bi ne bila voda tako učinkovita na moj telesni sestav, ki je bil zelo prizadet od hudega "sciatica", revmatizma in želodca, radi katerega sem bolehal domale-ga štirideset let. Danes sem. hvala Bogu, popolnoma zdrav. Ko je pa voda lansko leto proti jeseni pričela postajati bolj in bolj močna po mineralih, sem začel tudi jaz bolj in University v Urbana, III. Takoj sem pisal tja in poizvedel to in ono, se pobotal z njimi za "complete analysis", to je, za "bacillus and minerals", katero so potem dovršili z velikim uspehom in zame pa v veliko zadovoljstvo. Voda vsebuje še čez 30 različnih mineralov, med katerimi so nekateri zelo fini in bogati. Voda je po zagotovilu zdravnikovem izvrstna za obojestransko rabo, t. j. za kopelje in kot pitna ali užitna voda. Najhujše je pri nas na deželi, ker imajo zdravniki tako malo znanja v zdravniških zadevah in posebno pri okrajšani pisavi in govorici, kakoršno rabijo kemisti, pravo latinsko namreč, ali pa popačeno latin- jejo mineralno vodo in se radi v nji kopljejo. Dragi rojaki, kaj pravite k temu, če bi se nas zbralo 50 tisoč Slovencev skupaj in bi vsak plačal en dolar enkrat za vselej, pa bi si s tem denarjem uredili primerno lepo zavetišče. Na noben drug način bi ne bilo ložje to doseči kot z delnicami, in še veliko boljša pot k temu pa je, če bi se društva in Jednote za celo stvar zavzele. Verujte mi, da jaz sam zase okrog vas ne iščem ničesar. Tudi živim že celih dvajset let med tujci. Uverjeni pa bodite, da sem še vedno Slovenec in ravno iz tega namena bi tu-drrad neka j storil za Slovence in veliko raje kot za tujce. Ali ščino z angleščino. Saj pozna-; bom pa zamogel kdaj z m -mo Angleže, kajneda, da če ra- nim in veselim glasom vzklik-bijo kako novo besedo, si pri-J niti rekoč: Meum maximum svojijo tisto, katera jim najbolj paše, in če je predolga, ji odreže jo rep, in če je prekratka, ga ji prištukajo. Sicer pa nimam namena, da bi koga preveč kritiziral, raje take ljudi obžalujem, ki imajo tako vzvišeno delo ali posel v svojih rokah, pa se tako nevarno igrajo ž njim zaradi svoje nevede. Jaz ne hodim namreč okrog zdravnikov zato, da bi me poučili o mineralih, pač pa zato. ker jaz nimam besede kot ke-mist sam ne, ki je iznašel minerale, a zdravnik jo pa ima! Vendar pa tudi mene dva med številnimi minerali lasata že nekaj dni precej občutno in ta-le dva sta, ki ju ne razumem popolnoma: Pheno'phthalein in Monvolatile. Naši slovenski zdravniki ju skoraj gotovo po- rnu opus? — Ali me razumete, da vas kličem s srečo vred. da se k nama pridružite vsi in da postanete deležni najine sreče V Ako drugače ne morete priti do končnega zaključka, vzemite si ge-lo onega telefonskega raziskovalca, ko je poslednjo preiskušnjo izvrševal, je vzel puško na svoje rame ter vzkliknil: Sedaj ali ni Voli! 'Nekateri so mislili, da se bo ust - a v resnici pa je pu; streli! pri si rejemner. slu: da se na ta način pre prič i se bo glas na drugem k-slišal. Poizkus se mu je j čii. Ali mar menite, da i; res to pogub;mosn > bi vsak ud daroval, ^ sodil en dolar v lo krat za vselej, met bo čestokrat i pl. meu va- po-e li- ti ko ačal< znajo in če K>i mi ju kateri od teh pojasnil, bil bi mu zelo hvaležen. Torej, cela stvar in zadeva mi leži le na tem. da jo jasno, resnično in brez zvijač spravim na tisto stopnjo, katero oz. bolj misliti na to, da jo dam j kakoršno v resnici zasluži. — preiskati v svrho zdravja in v Prav nič pa ne pretiravam, da svrho mineralov. Prvo sem se v tej mineralni vodi se nahaia-zatekel k okr. zdravstvenemu jo skrivnostni čudeži. Vodi: oddelku v Chicago misleč, da bodo vodo preiskali za bacile in minerale, pa za bacile so jo res preiskali in pronašli, da je voda dobra in zdrava, a glede mineralov pa so mi odgovorili: "Mi se s preiskavo mineralov ne bavimo." Od tod sem se obrnil na državni zdravstveni oddelek v Springfield, lil., nade-jajoč se, da bom tam več dosegel kot v Chicagi, pa tudi tu so mi vodo samole za dobro in u-žitno spoznali in obenem pojasnili, da vodo za privatne ljudi ne analizirajo v svrho mineralov. In kaj naj sedaj storim in kam naj se obrnem? Seveda je v velikih mestih vsakoiakih kemičnih institutov in tudi za minerale, a vedel sem, da se vsi pustijo dobro plačati in jaz Pisal sem naposled v Washington, D. C., na informacijski oddelek za pojasnilo, kje bi zamogel dati vodo preiskati za minerale, in dobil sem v kratkem povoljen odgovor, hvala Bogu. Svetovali so mi, da naj se obrnem na "State Water Survey Division", ki je obenem vsebuje različne soli iji metalne primesi, kakor tudi žveplo in zelo blagodejno deluje na človeka, obolelega na revmati-zmu ter vso telesno bol zamori že pri drugi kopeli. Kar je pa poleg zdravilne vode še tudi velikega pomena je, da je ta kraj zelo 'ep in pripraven za vsa podjetja. Je blizu šol in mest, biizu svetov no znanega mesta Chicago, kateri spada v isti okraj kot Chicago. Cesta se pa uprav sedaj tu skozi gradi, lepa, široka in tlakovana ali cementirana. Toraj kraj je pripraven za "sanitorium", za letovišče in za zavetišče, katerega Slovene' zelo pogrešamo in smo si ga hoteli že enkrat postaviti. Kar pa seveda tedaj ni šlo. bo šlo morebiti sedaj. Tukaj ni v tem pogledu, če bi se pričelo eno od zgoraj omenjenih tivh podjetij nikake rizike, samo malo dobre volje in dela je potreba in seveda, da tudi nekoliko kapitala, in ko bi bilo poslopje dograjeno in odprto za podjetje, že tisto uro. če mogoče ne že tisto minuto bi se pričelo izplačevati. Ljudje zelo radi pi- najkrajšem času! Na noge rojaki tori j takoj, ako'hočete bi'i d ležni lega, kar se vam nudi! Skiičite zborovanja sku >aj i.i potem mi naznanite svoj sklep ali pa pridite sem, du vam podam j;; . vse podrobnosti in da -o prepričate o celi stvari. Na vašo željo, ako '< U zbor .1 v preveč oddaljenem m< že v n-.prej. da bom s tem svojim Odprtim pismom nič drugega : . >el koi en kup kritikov namesto tega. kar iščem. Pa tudi toga se popolnoma nič ne strašim. Nekateri me bodo sodili, da sem "orefar-ški drugi zopet, da nisem 1'arški zadosti, a na ono pa. na kar bi morali na.i-.olj misliti, bodo pa pozabili t .ko, kot se je svoječasno iu "//. t sil" služabnik spozabil, ko g a gospodar je poslal z zaprto škatljico in tičem notri k svojemu prijatelju, da mu ga ponese v dar, z naročilom, da ne sme škatlje odpreti. "Zvesti" služabnik pa je bil radoveden, je odpri, pogledal, kaj je notri, in ptič mu je ven ušel. Torej rojaki, pazite, da tudi vam ptič ven ne zleti! S spoštovanjem cslajam vaš rojak, Frank Pleško, R. 2, Lemont, 111. -o- Bolj ko zaupa žena moškemu, tem manj se ji laže. PODLISTEK * Gospodarstvo. Frank Pleško, slov. farmar v Lemont, 111. (Dalje.) K aj in kakšen komentar naj izrečem nad svojim lastnim uspehom? Ali naj posežem po evoluciji? Da! Ampak vprašanje je, kdo je za evolucijo, ki je ne vidimo, ne slišimo in se ne da otipati, pa vendar tako strogo zapoveduje, da se sadeži in rastline izpreminjajo. Seveda, da jaz ne verjamem v takšno evolucijo, kakršno je opisal svoječasno neki slov. svobodomiselni evolucijonist, da je botanika že dosegla svoj višek znanosti in da je nekdo po njegovi iznajdbi in trditvi v Teksasu prideloval krompir in paradižnike oboje hkrati na eni in isti bilki ali steblu. Ze takrat sem to ugovarjal in ugovarjam še danes, da to ni mogoče. Bilo je dne 12. junija 1921, ko sem to krasno hruško, . pri kateri sem bil toliko uspešen, vdrugič precepljal. Prvi 'cep je bil začel odganjati ali rasti, pa se je kmalu posušil. Torej z dobro voljo sem se spravil vdrugič na delo. Komaj sem se bil pripravil k delu, že vidim avto drčati po prašni cesti, ki pelje tik moje farme in hiše in ko se pripelje do vhoda, zavije na dvorišče. Bil je to moj prijatelj. Vnel se je med nama takoj živahen razgovor. On je ugovarjal, da sem prepozen s cepljenjem, jaz, da ne. Bil je dobro izšolan in je vedel veliko v teoriji, a v praksi pa zelo malo. Ker me je pa le nadlegoval, sem mu končno pokazal na druga drevesa, hruške, katere sem pred par leti popreje cepil kot to slednjo, še bolj pozno v juniju, pa so tako lepo in bujno rastle. Ni vedel, kaj bi odgovoril na to, a rekel mi je, da ga zanima in čez en mesec dni bo prišel pogledati. In prišel je! To pot pa sva se bolj temeljito pogovorila. Bil je sicer veren, a omahljiv. Zato je pa tudi večkrat rad pokazal znake evolu-cionista. Da je bil res veren, sem se pozneje prepričal, ko je začel bolehati in ko sera ga nekoč obiskal na njegovem domu v Lockportu, 111., si je ravno pieal oporoko ali testament in mi ga je dal prečitati. Volil je več tisoč dolarjev raznim katoliškim zavodom in cerkvam, kakor tudi seveda sorodnikom itd., a dedičev ni imel, ker so mu že popreje pomrli. Pa tudi je sčl za njimi. Nameraval sem ga še enkrat zatem kmalu obiskati, in res, ko sem pfrišel s tem namenom, pa je" bilo že prepozno. Priznal mi je, ko sem ga zadnjič obiskal, da je človek sam največjega zanimanja vreden, bolj kakor vse drugo. Dve stvari sta glavni pri tem ,in to je srce in pamet. Navada naša pa je, da se za ono bolj zanimamo, kar je majhno, in ono, kar je veliko, vnemar puščamo. Kaj naj nam bi pomagalo filozofirati o sestavu vsemirja in njegovih celicah medtefn, ko svojih lastnih ali svojega lastnega telesa celic ne poznamo. Ampak ljudje so dandanes čudni. Vse, kar ne vidijo, tega ni. Skozi to so pa tudi bogotajci nastali. Kolikokrat smo že stali na obrežju pri odhajajoči ladiji, in ko je odplula. gotovo razdaljo na visoko morje, pa nam je zginila in je nismo več videli. Ali je zato ni? Seveda je, samo mi je ne vidimo. Kdo se zanima za ono luknjo, ki se nahaja na otoku Kalkuta, katero so vporab-ljali svoječasno ža prosekutivne namene, za zločince, in če je v zvezi z ono na Gi- braltarju, ki ji je popolnoma sJična ali podobna9! Zvečer so jih potisnili po sto v jamo, a zjutraj so našli kup mrliče v. Vse to se nahaja na našem planetu. Ampak to ni zanimivo, zanimivi so prebivalci Marsa, ki so baje združeni v veliko republiko in živijo srečno v ljubezni po vzorcu socializma in svobodomiselstva — brez Boga. — In če pogovor nanese o nekdaj živeči živali, grifinu, to je letečemu levu, kateri je v svetopisemskih knjigah le mimogrede opisan — nak —tega ni nikoli bilo, medtem ko dobimo zadnje čase jasna in resnična poročila od raznih naravoslovcev, da še danes živijo po raznih otokih leteče lisice! Evolucionisti zanikujejo vse to zato, ker ne vedo in pa, ker so zvedeli iz zgodb sv. pisma. Poglejmo f)a, kaj pravijo k temu očividci. Tu vam podajam original. (Dalje prih.) ' Petek, 25. maja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC R«9 <>0O<><><>C>O<>O<>^ '---- >000000000000000-Družba oooooooooooooooo >ooooooooooooooo< sv. Družine vooo-oooooooooooo< 8 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. "S«? Sedež: Joliet, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joliet, I1L I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J: Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, lil. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. lvec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, III. Joseph Pavlakovich, 39 Winchcll St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v zne- ' sku $53,779.83. Zavarjie se lahko za §250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lah':'- zavaruje za S1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se -avaruje le za 5250.00. !?OjAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! _______ ooOOOU JOOO C-O-OOC-C G O O 0-0-0-0-0-CKH>C>0 O (KM>000<>0<>00«.. . cert. .Vu 203S. — Umrla Mary J'ontes, 42 let, zavarovana za $500. lonštvo š1. 13. — S uspendirana 2. Društvo š-. 11. — Prestopil k št. 1:1; odstopil 3. % Društvo št. 16. — Odstopila 1. 1 :a >♦• č, - :.(■ bo nasr. kampanja končana. Smo pa tudi •'•>. ' • ■ t v naši moči za napredek Družbe? Če ne — ( ■-■■■i -v i J a Jaha!:. Samo zato, ker preveč od lasa -Danes ne grem, jutri bom šel. Ko pride jutri, Čas i o potekel, mi pa ne bomo še nič storili, mio i s tako dopustili, da ne bomo prav ničesar '; > tej ' ampanji? ('oiovo da ne. Šli bomo takoj vsak "j ■ ■■ vm in ; . ' ali za Družbo. Vsi morajo v na-; : c i a jo na nas. le po nje moramo, pa jih bomo iaiPli. •'rrd par <:iu.vi sem vprašal starega znanca, kdaj bo pri->• i i v naše uivš; vo. pa mi je odvrnil, da bi že bil, če bi I:do 1. iiivmu prišel Vidite, to je vzrok, ker gremo premalo okrog rojakov, ki :>i radi pristopili, če bi jih le kdo nagovoril. Torej je ie naša krivda. Pojdimo torej na delo kar vsi, ne le eden. Vsak član(ica) i ; . :pel < -ega novega člana. /Kako ponosni bi petem bili, t e bi imeli tako lepo število članov. Foleg bi pa še Glasilo i mi ii cenejše. Nekaterim še celo ni znano, da imamo kampanjo, torej ne kaže drugega, da gremo z vso vnemo na delo. V vsaki številki našega Glasila čitamo lepe članke, ki nas < »minfajo. naj storimo svoje dolžnosti in porabimo čas, ki m ga še-dopušča kampanja. Ad Hoc se silno trudi in si vzame veliko časa, da toliko lepega napiše v korist Družbe. Ce '•i se ravnali po njegovih nasvetih, bi naša slavna Družba v resnici napredovala. V predzadnji številki Glasila sem čital dopis od Ad Hoc, ki vpraša glede napredka v tej kampanji. Moj odgovor je ta-le: Ce bi kaj bilo, bi gotovo poročali. Ker pa je le malo uspeha, pa ne moremo drugega, kakor vzpodbujati in prositi, da bi se člani prebudili in šli na delo. Nova pravila so bila poslana na vse krajevne tajnike (.ce). Kdor še nima pravil, se naj obrne na tajnika(co) društva. Vaš udani za napredek D S.D.: Frank Wedic, gl. tajnik. K a.j i> za naprej ravno tnta /ili pa b' M*i DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANIL^ VABILO NA VESELICO. La Salle, 111. Društvo sv. Družine št. 3 DSD. priredi dne 27. maja, to je v nedeljo popoldne, na prostorih našega rojaka 112 sobrata Josipa Brate na Edwards Ave. (kjer je bil Matt Komp) veselico aii piknik. Kakor se sliši od strani vese-ličnega odbora, bo ta popoldan vsem udeležencem v 2.a j boljše zadovoljstvo in v največje veselje. Kdor ni vesel, da ne pije in ne je, za takega pravijo, da hi zdrav. Na veselici bo kegljanje za dobitke. Prvi dobitek $3.00, drugi $2.00, tretji $1.50. skrbelo se bo, da se vsem ustreže. Za prazne želodec in suha grla ne bo ničesar manjkalo. Sliši se tudi, da bodo pele Šetinato-ve harmonike, ki so iz starega kraja, tako da bo vsem prilika se zavrteti, starim in mladim, suhim in debelim. Godec bo izvrsten, postrežba čez vse dobra, zatorej u-ljudno vabimo vse rojake Slovence in sploh vse občinstvo, da pridejo na to veselico, da se zopet enkrat prav po domaČe pogovorimo in poveselimo. Člani društva sv. Družine št. 3 DSD. naj si pa dobro zapomnijo, kateri se ne udeleži veselice omenjenega dne brez važnega vzroka,plača $1.00 v društveno blagajno. Torej na veselo svidenje v nedeljo 27. maja popoldne! Ant. Kasti gar, tajnik. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 1 D.S.D. Joliet, III. Tem potom se uradno naznanja članom in članicam, da smo prejeli iz gl. urada nova družbena pravila, katera lahko sedaj vsak član dobi. Zato ste vsi člani vabljeni na prihodnjo sejo, ki bo v nedeljo popoldne, dne 27. maja 1928. Glede zgoraj omenjenih novih pravil, vsi oni člani, ki so na potnih listih, dobijo tudi nova pravila. Zato je prav, da se bomo sedaj vsi člani in članice tukaj in izven mesta ravnali po teh novih pravilih in šli na delo ter pridobili vsaj vsak enega novega člana za društvo sv. Družine in Družbo sv. Družine. Tudi moram poročati, da je zopet en dober član, Peter Ro,-gina, v Gospodu zaspal. Bil je star 68 let, dober član 15 let našega društva. Moram se zahvaliti vsem, kateri ste se udeležili pogreba in mu izkazali zadnjo čast. Naj v miru počiva, lahka naj mu bo ameriška zemlja, ostalim pa izrekamo sožalje! K sklepu prijazno pozdravljam vse cenjene sobrate in so-sestre te dične DSD. vam udani Louis Martincich, tajnik. 1410 N. Center St. POZIV NA ZABAVU SA BANKETOM. East Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Lovrenca št. 14 DSD. u East Pittsburgh, Pa., imati ce posvetu društvenog barjaka na 26. maja ove godi-ne. Svi članovi i članice društva sv. Lovrenca treba da veselo pohrlite u paradu kao što vam je večinom dobro poznate več svima, gdje se imamo sa-kupiti u dva sata poslije podile u Hrv. Radničkom Domu 11 E. Pittsburghu, gdje čemo imatt banket sa zabavom i plesom. Naročito pozivamo sve članstvo, koga ne bi kakov izvan-redni slučaj spriječio, da do-dje na zabavu i k posveti barjaka! Pozivamo i sav naš ostali slavenski narod iz okolice East Pittsburgha, da nas u što ve-čem broju posjete istoga dana. Ulaznina za muške $1.00, za ženske 75 centi. Početak zabave u 6 sati u večer. Za dobru podvorbu pobrinuti če se odbor. Peter F. Bendekovich, tajnik. PRIREDITEV MARIJINE DRUŽBE V WAUKEGANU. Waukegan-No. Chicago, Ili. V nedeljo, dne 27. maja t.l., priredi Marijina Družba lepo predstavo in veselico. Na programu je več zelo zanimivih točk. Ena izmed točk je zelo smešna igra enodejarika v angleškem jeziku "Burglars at Mrs. Day's". Uloge so v najboljših rokah. Program se prične točno ob sedmi uri zvečer. Vstopnica 50c za odrasle, 15c za otroke. Po predstavi bo ples in prosta zabava. Igrala bo izvrstna godba. Tem potom uljudno vabimo rojake in rojakinje iz Wauke-gana in No. Chicage in iz bližnjih naselbin, da nas posetijo v obilnem številu in nam pripomorejo do boljšega uspeha. Torej na svidenje v nedeljo, 27. maja! Odbor. -o- Smrtna nesreča. Dne 1. maja se je v Isjutomeru smrtno ponesrečil Franc Rižnar. Sna-žil je pri g. Sinigojru na strehi žlebnjake. Pri nevarnem poslu se je oprijel električne žice, zaupil: Jezus. Marija! — o-mahnil, padel na tla ter obležal mrtev. IMENIK in naslovi krajevnih d ruš tov Družbe sv. Družine. št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet. 111.: — Predsednik George Stonich, 815 N. Chicago Str., tajnik Louis Martincich, 1410 Center St.; blagajnik Joseph Geršich, 401 Hutchinson St Vsi v Joliet, 111. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani staje šole sv. Jožefa, ob 1. uri pop. Št. 2. Društvo sv. Druiine, Mount Olive, I1L: — Predsednik Mike Golda- "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharps-burg, Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blagajnik Mathew Balkovec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se ;----1---------------------- —o— -----1 --------o—---- —■»- — sich, tajnik in blagajnik Sam Golda-I vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo aedeijo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Druiine, La Salle, IU.: — Predsednik Andrej Urbane, 1036 — 4th St., tajnik Ant. Kastigar, 1146 — 7th St., blagajnik John Setina, 1142 — 5th St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob l. uri popoldne. Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462. tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnik Deniel Raich, P.O. Box 284. Vsi v Bradley ,111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Predsednik Jakob Simonič, 1624 N. Pine Street, tajnik Frank Po-Iančich Jr., 1021 Mulberry St.. blagajnik Math. Bayuk, 528 Lafayett St. Vsi v Ottawa „111. Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu, v Math Bayukovi dvorani, ob pol 8. uri zvečer. Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-kegan, 111.: — Predsednik Frank Se-benik, 931 Commonwealth Ave. Wau, kegan, 111.; tajnik Joseph L. Drašler mL, 66 Tenth St., North Chicago, 111.; blagajnik Joseph Drašler, 66 Tenth St. North Chicago, III. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v novi Šolski dvorani na Tenth St. ob 1. uri popol. Štev. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, JJLz — Predsednik John Panian, 416 Bellview ave. Tajnik in blagajnik Anton Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, 111.: — Predsednik Louis Duller, 2241 So. Lincoln Street. tajnik John Fallc. 1937 W. 22nd St., Chicago. 111., blag. Joseph Lašich. 1847 W. 22nd St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place. Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in blagajnik Frank Cherne. 2672 E. 79th St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue osmi sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, UL: — Predsednica Marie Klepec, 901 Scott St., tajnica Rose Bahor, 809 N. Broadway Street, blagajničarka Jennie Nemanich 1015 Raynor Ave. Vse v Joliet, 111. Seja se vrši vsako irugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111.: — Predsednik Ignatz Krapetz, 5331 S. Sacramento ave., tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd PL, blagajnik Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Peter Malek, P. O. Box 1198 East Pitts-bubrgh, Pa. Tajnik Peter Bendekovic, P. O. box 536, East Pittsburgh, Pa. Blag. Math Maglay 115 Main Street East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 338 Beech St. Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik Nick Ko-zarich, 825 W. Washington St.. tajnik in blag. Joseph F. Medic Sr., Box 263 Vsi v Ottawa, 111.. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kremesec, 2323 S. Winchester St., tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street; blagajničarka Agnes Zunic, 1848 W. 23rd St. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111.: — Predsednica Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., tajnica Josephine Bradish, 804 Jackson St., blagajničarka Mary Lekan 800 W. Jackson Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. — Predsednik Math Barbo-rich, 1504 So. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So. 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec- Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto. da se ista popravi. >1 VI Naznanilo in zahvala. S tužnim srcem in objokanimi očmi izrekava na tem mestu, prisrčno zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem za izkazane u-sluge ter naklonjenost ob času bolezni in smrti našega nikdar pozabnega in edinega sinčka, Steve Gyorkos, ki je umrl, dne 15. maja v starosti dve leti. Nadalje se prisrčno zahvaljujeva moji sestri Mr. & Mrs. Steve Kolenko, ki nama je izkazala zadnjo tolažbo ob najini težki preizkušnji. Nadalje se lepo zahvaliva vsem tistim, ki so darovali cvetlice, kakor sledi: Mr. & Mrs. Mike Žalig, krstni boter in botra. Nato se lepo zahvaliva družim Mr. & Mrs. Steve Kolenko, družini Mr. & Mrs. Mike Tkalec, Mr. Steve Vagner ujec pokojnega, družini Mr. & Mrs. John Turner, družini Mr. & Mrs. Fred Lah, družini Mr. & Mrs. Mike Vouri, družini Mr. & Mrs. John Štajer. Zahvala tudi stricu pokojnega Mr. Steve Vagner, ml. Prisrčna hvala tudi vsem tistim, ki so ga prišli kropit in ki so prečuli z nama ob krsti našega ljubljenega sinčka. Lepo zahvalo izrekava tudi našemu častitemu g. Rev. Aleksandru za cerkveno opravilo. Iskrena hvala in Bog plačaj vsem skupaj. Midva ostajava hvaležna vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Žalujoči ostali: JOHN in AGNES GYORKOS, stariši. ROZIE in AGNES, sestri. Chicago. 111. dne 21. maja 1928. Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in a* 1 ožite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro va^i prihranki r*-stejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naga banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO ft CLINTON STS.. JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Cha«. G. Pierce, kasir Joseph Dun da, pomožni kasir g. šubelj zopet ¥ chicagi. Trije tički prileteli, v našo šolsko halo so se vseli . . . Tako dobro so jo pogodili Trije tički v nedeljo, da smo bili kar žalostni. Žalostni smo bili zato, ker smo se spomnili, da je ta igra konec igravske sezone. — Najraje bi jo vsi "pihnili v Milwaukee v nedeljo s Tremi tički vred. Tja gredo namreč naši Tički, da bodo zapeli na slavnostni dan mihvauške naselbine pesem tičje brezskrbnosti in svobode .. . Pa kaj bi hodili? Kaj ne, gre po naši vas' tale prečudni glas, da pride 3. junija k nam pevec, ki mu ga ni para. Kaj bodo ti trije tički v primeri z njim? — Deset gora in deset voda Atlantika je preletel zato, da nam bo zapel in zakrožil dve, tri in še več. Zakrožil pesmi od zemlje slovenske in zapel okrogle, ki so se rodile v Sloveniji. Prinesel bo pesem škrjančkov izpod Triglava doma, doma od, Gorenjske, Dolenjske, Štajer- j ske, Notranjske, solnčne Primorske in zelene Slovenske krajine tam preko Mure . . . Anton Šubelj priredi v naši hali na Lincoln in 22. cesti 3. junija koncert. Že ime samo je najboljša reklama za ta koncert in bi najboljša reklamna beseda pomenila toliko, kakor če bi hotel vodo nositi v Michi-gansko jezero. Toliko dobrega in toliko pohvalnega so že povedali o njem vsi naši listi širom Amerike, da je vsaka hvala odveč. Uverjen sem, da bodo tudi vsi oni, ki so ga že slišali, prišli še enkrat in uživali lepoto naših pesmi in njegovega glasu. Anton Šubelj je rodom Dom-žalčan. Takoj po vojni se je odločil za slovensko pesem in je vstopil v ljubljanski konser-vatorij, da se izobrazi v solo-petju. Poleg tega je obiskoval tudi operno in dramatiško šolo. Po štirih letih študijev je odšel v Berlin, kjer je študiral na vi- soki šoli za muziko in umetnost. Leta 1923 se je povrnil zopet v Ljubljano in je takoj dobil mesto baritonista. na kraljevi operi v Ljubljani." Prvikrat je nastopil v "Gorenjskem slavčku", operi znanega slovenskega komponista Foer-sterja, zatem je pa nastopal v različnih operah. Gostoval je tudi po drugih mestih Jugoslavije in prirejal koncerte, posebno še mladinske koncerte. Vsepovsod je žel pohvalo in priznanje. Prosti čas počitnic je porabil vedno s študijem na inozemskih učiliščih. L. 1926 je postal operni režiser v Ljubljani in je režisiral tudi nam znane opere: Trubadurja, Ei-goletto. Tosco, Madame Butterfly. Prirejal je tudi koncerte po Julijski Benečiji in po Koroškem, kjer je pel povečini narodne pesmi. V Italiji so ga po strani gledali, češ da dela protidržavno propagando, pa se jim je kljub temu naša pesem dopadla. V Ameriko je prišel marca meseca in je imel koncerte v New Yorku z izrednim uspehom, tako da so ga še inozemski časopisi hvalili in glas o njegovem lepem glasu je kmalu šel po vsej slovenski Ameriki. Pri nas bo gostoval, kakor že rečeno, 3. junija ob 8. uri zvečer. Vstopnice dobite pri vratih na dan koncerta ali pa v predprodaji. V predprodaji so tiketi 25 centov cenej i. Prodajo tiketov ima v oskrbi pevsko društvo "Adrija" in '"Jezero".- PILOT POŠTNEGA LETALA UBIT. Richmond, Va. — Pat Mor-rissev, pilot poštnega letala je v tukajšnji bližini z letalom treščil na zemljo; aparat se je razbil, iz razbitin so potegnili mrtvo truplo pilota. Nesreča se je pripetila le par minut za tem, ko se je dvignil na Byrd letališču v zrak. Honolulu. — Pri neki letalski nesreči, ko je skupina letal plula od Hawaii proti tukajšnjem mestu, je prišel ob življenje poročnik William II. Reddington. -o- Širite amer. Slovenca! stanovanje iščem s posteljo za dve osebi pri pošteni slovenski družini. Frank Bambich, 1849 W. 22nd St.. Chicago, III. V zalogi imamo še nekaj * KNJIG Goriške Mohorjeve Družbe ZA LETO 1928. PRIJATELJI LEPEGA IN ZANIMIVEGA BERILA, POSEZITE PO NJIH, DOKLER NAM NE POIDEJO. Vredne so najmanj dvakrat toliko, kakor stanejo. CENA JIM JE $1.10 S POŠTNINO VRED. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) NaroČila z denarjem pošlite na naslov: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. .i? iT. XBBKMKXN5KI SCOVEREC Petek. 25. maja*1928. T( »snii—> _______ A S^m mm v v ^ V jPSm m A | p 1 BITff™"* 4fmammuumtKa rmiNfii A ♦—IllWHUffH Lr L U 11 U L Jt\ •JHHtii — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Iz tega se je zavedal, da je človelč in da mora živeti kakor živijo ljudje, ki jih je poznal iz knjig. Vkljub vsem svojim izrednim telesnim in duševnim lastnostim je bil skromnega, krotkega, miroljubnega, da, mehkega značaja in kakor pri vseh ljudeh, ki živijo v tesni zvezi z naravo, je bil tudi pri njem zelo razvit čut za poštenost, pravičnost in dobrosrčnost. Srečno, mirno, zadovoljno je živel. Pa prišli so tudi dnevi, ko je bil zamišljen in otožen. . Čudna, bolestna vprašanja so ga tedaj vznemirjala. Neznano koprnenje mu je polnilo dušo. Pa ni si vedel dati odgovora. Zaman je popraševal svoje knjige, zaman * je zrl črez sinje morje, ki se je raztezalo ob vznožju koče, roke so se mu dvignile in se hrepeneče prožile ven na morje, kot bi od tam pričakoval odgovora, rešitve iz svojih mučnih misli. Žalosten je klonil glavo in šel na lov, da bi Se raztresel in razvedril. — Pa prišel je dan, ki mu je prinesel rešitev in odgovor na mučna vprašanja sem črez daljno morje —. XIII. Kako se je Claytonov sin prvikrat srečal z belimi ljudmi. Pozno proti poldnevu se je vračal tistega Usodnega dne Trzan domov. Še pred zoro je odšel na lov daleč v džunglo. Slabo je spal, nemiren je bil, čudne misli so ga nadlegovale. V lovu in naporih in nevarnostih pragozda si je iskal utehe. Svež na telesu in potolažene dobre volje je hitel proti obrežju. Džungla se je zredčila, lahko je skočil z vej, s prožnim korakom se je bližal robu gozda. Njegove oči, žejne sinjega morja, so hrepeneče objele brezkončno gladino. Pa kakor ukovan je obstal —. Morje, njegovo morje, ki ga je bil vajen da je ležalo pred njim dneve in leta tiho, samotno, prazno, to morje danes ni bilo več samotno. Čuden, nenavaden prizor so zazrle rijego-ve oči. Na mirnih valovih zunaj pred obrežjem se je rahlo zibala velikanska stavba in ob obali zaliva je ležal čoln. Pa najbolj ga je prevzelo in osupnilo nekaj druga. Ljudje, — da, beli ljudje so hodili na obali, od čolna k njegovi koči in spet nazaj —. Za Trzana ni bilo nobenega dvoma, da so to beli ljudje, ljudje njegovega rodu in plemena. Prav take je videl na slikah v svojih knjigah. , Srce mu je burno udarilo. Pohitel bi ven k njim, jih pozdravil —. Končno vendar je našel avoje ljudi —. Pa nekaj ga je zadržalo. Trzana je vzgojila narava, dvajset let je preživel med divjimi živalmi in se učil od njih. In živali pragozda so previdne, boječe. Trzan ni pohitel med bele ljudi. Sklonil se je, previdno, oprezno je lezel na rob gozda. Tam je skočil v veje gostega orjaka, čakal in opazoval. Deset mož je štela družba belih ljudi. Temnih, zagorelih obrazov so bili, divje so gledali, robato so se obnašali. Zbrali so se pri čolnu, kričavo so govorili, krilili z rokami in stiskali pesti. Sedaj je eden izmed njih, pritlikavec hudobnega obraza, položil roko na ramo svojemu tovarišu, velikemu, močnemu človeku, s katerim se je družba že ves čas prepirala in prerekala. ! ^ Pritlikavec je pokazal s prstom proti gozdu in nekaj pripovedoval. Tovariš se je obrnil in pogledal. Tedaj je pritlikavec potegnil skrit samokres in ustrelil tovariša v hrbet. Velikan je vrgel roke kvišku, kolena so se mu zašibila, sesedel se je in mrtev padel po tleh. Prvikrat v življenju je čul Trzan strel. Čudil se je sicer, pa njegovi zdravi, močni živci se niso niti najmanj stresli ali vznemirili. Pač pa ga je hudo vznemirilo obnašanje belih ljudi. Nevoljna guba se mu je nabrala na čelu, ves se je zamislil. Dobro da se ni vdal prvemu čuvstvu in da ni nepremišljeno skočil iz gozda v pozdrav belim rojakom —. Taki so torej beli ljudje, je pomišljal. Drug drugega ubijajo na vsem lepem —! Prav nič se ne ločijo od krvi željnih črncev! In mnogo slabši so ko divje živali, hudobnej-ši ko Sabora ali pa Kršak —. Zamišljen je gledal Trzan družbo beloko-žih' ljudi. Za trenutek so molče in osupli stali ter gledali mrtvega velikana in pritlikavca poleg njega. 1 Nato pa je eden izmed njih potrepljal pritlikavca po plečih, vsi so se zasmejali, mnogo so govorili, prepira pa ni bilo več med njimi. Po dolgem besedičenju in krilenju z rokami so šli na obal, spravili čoln v vodo, poska-kali vanj in Trzan je v nemem čudenju gledal, kako so gladko plavali po morju ven k veliki stavbi. Poznal je vse te reči. Velika hiša zunaj na morju je bila "ladja". Koliko lepega je o ladjah bral v knjigah in kako si je želel, da bi kedaj ladja^prišla sem črez morje k njemu! Šel bi nanjo in se odpeljal črez morje v svet, kjer živijo* beli ljudje —. In ladja je res prišla —. Trzanovo hrepenenje po daljnem, belem svetu pa so čudne, nemirne misli tlačile k tlom. Nezadovoljen je gledal za čolnom. % Pristal je ob ladji, ljudje na krovu — Trzan jih je dobro videl, kako so letali sem ter tja — so vrgli vrv in vsa družba je drug za drugim zlezla kvišku. Tedaj je Trzan skočil z drevesa, pocenil in po vseh štirih pohitel h koči. Zbal se je, da mu niso kje odnesli njegovih zakladov. Previdno, da ga niso mogli videti z ladje, se je približal vratom. Odprta so bila, smuknil je v kočo. Res —! Ni se bal zaman. (Dalje prih.) "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Čari o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroSki za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreka. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženl, ne odla-lajte, da bodo ie slab«. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V, MeKinley, D. D. S. »asUdnik Burrows zobozdravnika P* Arcy poslopje, 3L sadstropje štv. sob« 104 Preiskava in ocena BREZPLAČNO postreinioa CHICAGO I* YAH BUREN STREETS JOUST, ttft 'Vi« " ■a ... Odprto! od fc zjutraj dsl. V nodal jo od 10. zjutraj ms* ■ K S VABILO — NA-— PIKNIK katerega priredi Društvo sv. Jožefa ŠT. 169, K. S. K. J. v nedeljo,27. maja 1928 NA STRUMBLJEVIH PROSTORIH, vogal St. Clair Ave. in Blis R. D., Euclid, O. Pričetek ob 1. uri popoldne. Prav uljudno vabimo članstvo bratskih društev in sploh vse cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas posetijo na naši prireditvi. Preskrbljeno bo za vse potrebe, to je za prigrizek in za suha grla. Na pik-niku bo dovolj vsakovrstne zabave, izplača se, da vsak sam pride pogledat. Veliko zabave bo s samo-kolnico, kajti kdor jo bo najbolje vozil, bo dobil lepo darilo. Rudolf Kozel in Frank Smith bota skrbela, da 1)0 mladina plesala, pa tudi starejši ne bodo izvzeti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. jman —r~ 'S" Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST JOLJET. ILL SLOVENCI V JOLIETU IN OKOLICI POZOR! Nove hiše Nove hiše Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo, kadar potrebujejo stavbinskega kontrak-torja, bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo nove moderne hiše, kakoršnokoli želite in si je izberete. — Ako nameravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo! Mathew Gregory & Bros. 1222 BROADWAY STREET JOLIET, ILL. Telephone: 3343 GOSPODINJE V JOLIETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveie ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER ft HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917. JOLIET. ILL. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1063 — E. S2od St, ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCt Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: . - 1B303 — Water!«« Jtod — Phone Eddy 5849 d i ■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI PISANO POLJE »oooooooooooo- m. Trunk • 000 ntrn« »loj«, ter polil j* ieoai o« vse dele cvet«. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Vsaki Čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK £. FALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZBFRAN, pcunpftrik 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/40. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo ss as* ročfla za premog — drva is prevajanje pohiitva ob Sašo selitve. " Pokličite T< LOUIS STRITAR 3018 W. 21st Plača,