Št. 271 (16.616) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septen 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob'vpnvrupri-' •' od 18.septembra 1944 d' • pod''ojskim pri ldr:i; v .. . izšla .v -.jd.- - ,9edini n. r {.. ' : ... za- sužnjeni Evropi. TRST - Ul. Moniec , ... ^ . GORICA - Drevored 24 moggb 1 - lel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731 ____________ Internet: htip/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@pnmorskUt 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art2,comma20b,legge662/96• FilialediTrieste Tudi v Trstu ul. Milano 25 GRUPPO CAER tel. 040-369015 BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA ČETRTEK, 18. NOVEMBRA 1999 Velika promocija tudi m dmvo Aleksander Koren Leto 1999 bo za slovenski nogomet zapisano z zlatimi Črkami. Zaznamujeta ga dva velika uspeha: nastop Maribora v Ligi prvakov in vCerajš-ni podvig državne reprezentance, ki si je z neodločenim izidom v Kijevu proti Ukrajini prvič zagotovila nastop na sklepni fazi evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Belgiji in na Nizozemskem. Čeprav od osamosvojitve ne Slovenija he Maribor v Kijevu Se nista doživela poraza, predstavlja uvrstitev Slovenije na evropsko prvenstvo prvovrstno senzacijo, saj je Ukrajina s svojim asom Andrejem Ševčenkom na Čelu v očeh poznavalcev prekašala izbrano vrsto selektorja Srečka Katanca. Tako pa je Slovenija pridobila svoje Častno mesto pod nogometnim soncem in s svojim rezultatom zasenčila celo take reprezentance, kot je denimo Hrvaška, ki je bila na lanskem svetovnem prvenstvu v Franciji tretja, prihodnjo EP pa bo spremljala prek televizijskih zaslonov. Glede na pomen in razširjenost nogometa na Stari celini in po celem svetu gre za uspeh, ki po odmevnosti presega vse dosedanje v moštvenih panogah in Športu sploh. Ce nam je to prav ali pa ne, pomenijo dandanes vrhunski uspehi v nogometu tudi izjemno promocijo za celotno državo, kakršno lahko omogoča le malokateri dogodek na kateremkoli drugem področju družbenega življenja. Veliki dogodki, kot evropsko nogometno prvenstvo nedvomno je, mobilizirajo pozornost medijev in stotin milijonov TV gledalcev, kar že v zadosti meri opravičuje zgornjo trditev. To, da bodo Slovenci poslej v športnem svetu veljali tudi za dobre nogometaše, in ne le za dobre smučarje, pa je pravzaprav presenetljivo, Ce vemo, da je bil v Času Jugoslavije nogomet na Slovenskem prava pe-pelka, »šport južnja-kov«, s katerim si je malokdo hotel umazati roke. Zato se Slovenija nikakor ne more ponašati z kdove kako veliko tradicijo, kakršno denimo nedvomno ima ravno njena včerajšnja »žrtev« Ukrajina. Da velikosti države in njene ekonomske moči, na kateri temelji nogometni biznis, sploh ne omenjamo. Zgodil se je torej pravi športni »čudež«. BENCIN / PO DOLGOTRAJNIH IN TRDIH POGAJANJIH Z MINISTROM BERSNIJEM Črpalkarji sklenili sporazum z vlado in prekinili val stavk Danes bodo črpalke redno obratovale - Sporazum moro potrditi parlament Nove davčne olajšave za vzdrževanje otrok in nižja cena dela RIM - Predsednik vlade Mas-simo D’Alema je vCeraj po srečanju z zakladnim in finančnim ministrom Giulianom Ama-tom oziroma Vincenzom Fi-scom predstavil še nekatere novosti na davčnem področju, ki zadevajo dodatno znižanje cene dela za 0,8 odstotka v letu 2000 in 2001 (po znižanju za 0,82% v letošnjem letu) in pa povečanje davčnih olajšav za otroke. Te olajšave se bodo do leta 2002 povečale s sedanjih 336 tisoC na 552 tisoC lir. VCeraj pa so objavili tudi podatek, da. je bil davCni priliv v državno blagajno v prvih devetih mesecih letošnjega leta za 7500 milijard lir večji od predvidenega, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je višji za 27 tisoč milijard (+7,7%). Na 9. strani RIM - Bencinske črpalke v Itabji bodo danes redno obratovale. Črpalkarji so namreč prekinili stavko, ki so jo pričeli vCeraj. Po polgotrajnih pogajanjih so dosegli sporazum z ministrom za industrijo Bersanijem, ki ga je nato potrdil predsednik vlade D’Alema. Sporazum obsega pet točk. Z njim naj bi preprečili, da bi se predvidena liberalizacija distribucije goriva za prevoze odvijala na divji naCin. Ko bo parlament potrdil sporazum, bodo Črpalkarji dokončno prekinili napovedani val stavk, ki bi se sicer lahko zavlekel skorajda do božica. O doseženem sporazumu so izrazili zadovoljstvo bodisi vlada kot stanovske organizacije črpalkarjev. Petrolejske družbe pa menijo, da je vlada klonila izsiljevanju Črpalkarjev. Na 2. strani TURČIJA / DANES ZAČETEK V ISTANBULU Vrhunsko srečanje 0VSE bo pogojevala čečenska kriza ISTANBUL - Danes se v Istanbulu zaCne vrhunsko srečanje predstavnikov 54 držav Članic Organizacije za varnost in sodelovanje v> Evropi (OVSE), ki bo kot kaže posvečeno CeCenski krizi, na vrhu naj bi podpi-sah pogodbo o konvencionalnih vojaških silah v Evropi (CFE), sprejeb naj bi tudi dopolnjeni Dunajski dokument o vojaških vprašanjih in sprejeli sklepno izjavo. Pogojnik je skoraj obvezen, ker bi lahko Rusija postavila vse pod vprašaj, Ce bo Zahod preveč vztrajale pri Čečeniji. Na 15. strani Rusi še stopnjujejo napade MOSKVA - Ruska vojska je kljub vrhu OVSE vCeraj se stopnjevala svoje letalske in kopenske napade. Rusi so včeraj osvojili mesto Bamut, ruski helikoipterji pa so napadli neko vas v Gruziji. Na 14. strani KIJEV / NEODLOČENO PROTI UKRAJINI Slovenski nogometaši prvič na evropskem prvenstvu BOJEV - Slovenskim nogometašem je uspel veliki podvig. Prvič v zgodovini slovenskega nogometa bodo nastopih na sklepni fazi evropskega prvenstva. Na povratni dodatni kvalifikacijski tekmi v Kijevu so proti Ukrajini igrali neodločeno 1:1, kar je bilo po sobotni zmagi v Ljubljani z 2:1 dovolj za senzacionalen uspeh. Slovenija je tudi na zasneženem igrišču v Kijevu pokazala boljšo igro od Ukrajine, ki pa je prva povedla v 68. minuti z Re-borvom po zelo sporni enajstmetrovki. Štirinajst minut pred koncem je za Slovenijo v gneCi izenačil Pavlin. Na 16. strani Slovenščina prvič na srednji soli SPETER - Z novembrom se je na srednji šoli v Spetru zaCel tečaj slovenskega jezika za učence prvega razreda. K teCaju je prijavljenih enajst učenčev, organizbala pa ga je zadruga Lipa v dogovoru s šolo. To je prvič, da slovenščina uradno prestopi prag srednje šole. TeCaj je organiziran tako, da ustreza tudi merilom tečajev dodatnega tujega jezika po ministrskem projektu “Lingue 2000”. Na 3. strani Vlada in bencin po znižani ceni TRST - Senator Fulvio Camerini je vCeraj potrdil prizadevanja italijanske vlade, da se "ohrani sedanji sistem bencina po znižani ceni v Trstu, saj so ustrezno prošnjo že naslovili pristojni evropski komisiji. S svoje strani je senator Enri-co Morando, poročevalec lanskega finančnega zakona, pojasnil, da obstajajo dobre možnosti za ugoden razplet tega vprašanja. Na 5. strani Protest na trgu za boljše zdravstvo TRST - V deželnem svetu se je zaCela razprava o zdravstvenem naCrtu za triletje 2000-2002, okrog katerega se že nekaj Časa razvnemajo ostre polemike. Levosredinska opozicija nasprotuje predlogu Antonionejevega odbora, ki znatno krci sredstva za javni zdravstveni sistem, vCeraj pa so z deželno manifestacijo javno protestirali tudi sindikati. „ Na 3. strani V soboto prireditve za pravice otrok TRST - Ob priliki 10-letnice mednarodne konvencije za pravice otroštva bo v soboto v Trstu vrsta pobud, pri katerih sodelujejo s Tržaško občino številne druge organizacije. Osrednja prireditev bo seminar Igrati se v muzeju, ki bo v prostorih muzeja Revoltella. Udeležili se ga bodo ugledni gostje, tekom dneva bodo tudi forum, razstava risb otrok in predstavitev projekta za solidarnost. Na 5. strani V Trstu center za didaktike znanosti TRST - V prostorih tehničnega zavoda Alessan-dro Volta v Trstu bo odslej redno deloval center za didaktiko znanosti Eureka, in sicer pod okriljem centra za raziskovanje didaktike (CIRD) Univerze v Trstu. Center so slovesno odprli sinoči. V njem se bodo učitelji in profesorji znanstvenih predmetov lahko stalno strokovno izpopolnjevali. Na 6. strani Pomanjkanje denarja rešuje Jeremitišče GORICA - NaCrt širitve blagovnega terminala pri Gorici vsaj v prvem obdobju ne bo prizadel Jeremi-tišča. Občina namreč nima dovolj denarja in bo načrt izvajala postopno, tako da bodo pri prvem sklopu del hiše ne Jeremitišču izvzete, paC pa bodo pozidali bližnja polja. Kaj bo, Ce bodo kasneje prejeli sredstva, pa naj bi nocoj povedal odbornik za javna dela, ki so ga povabih na sejo rajonskega sveta v Standrežu. Na 12. strani ITALIJA Z Četrtek, 18. novembra 1999 BENCIN / PO DALJŠIH IN TRDIH POGAJANJIH Z MINISTROM BERSANIJEM r MILAN / FAKS MEDIJEM n Črpalkarji našli sporazum z vlado in prekinili stavko Danes bodo črpalke redno odprte - Sporazum moro potrditi parlament RIM - Danes bodo benci-ske črpalke v Italiji redno obratovale. Ob avtocestah bodo odprle ob 6. uri, ob navadnih cestah pa ob 7. uri. Črpalkarji so namreč začasno prekinili stavko, ki so jo včeraj pričeli. Z vlado so dosegli načelni sporazum. Ko ga bo potrdil parlament, bodo črpalkarji dokončno preklicali val stavk, ki bi se sicer lahko zavlekel skorajda do božiča. Sporazum obsega pet točk. Na njegovi osnovi naj bi črpalkarji z novim letom smeh - poleg avtomobilskega goriva - prosto prodajati tudi drugo blago, vključno jestvine, seveda pod pogojem, da bodo spoštovali higienske norme. Sporazum nadalje predvideva, da bodo morale samopostrežne črpalke nuditi vrsto drugih servisov, od vzdrževanja avtomobilov do prodajanja raznovrstnega blaga, kar bo dejansko omejilo njihovo divjo razširitev. Nadalje bodo črpalkarji, ki bodo zaprli svoje obrate, imeli Se naprej pravico do odškodnine. Črpalkarji bodo vsekakor imeli zadnjo besedo pri določanju cene bencina na drobno. Sporazum naposled določa, da bo takoj steklo soočenje med vlado, črpalkarji in petrolejsko industrijo, tako da bi liberalizacija distribucije bencina ne potekala na divji način. Nakazani sporazum so dosegli predstavniki stanovskih organizacij črpalkarjev (FEGICA-CISL, FAIB-Confesercenti, FIGI-SC-Confcommercio) z ministrom za industrijo Pier-luigijem Bersanijem, podpisal pa ga je tudi predsednik vlade Massimo D’Ale-ma. S tem se je vlada obve- zala, da bo med obravnavo v parlamentu spremenila svoj zakonski odlok o liberalizaciji distribucije goriva za avtoprevoze. O doseženem sporazumu sta izrazili zadovoljstvo obe strani. Poudarili sta, da bo sporazum omogočil-zmanjašanje razkoraka med Italijo in razvito Evropo na tem področju, ki danes konkretno znaša 50 lir pri litru. Predsednik vlade D’Alema se je vsem prizadetim dejavnikom zahvalil za izkazano odgovornost. S sklenjenim sporazumom pa niso zadovoljne petrolejske družbe, po katerih naj bi vlada klonila izsiljevanju črpalkarjev. Zaradi naraščanja cene petroleja na mednarodnih tržiščih, pa bo cena bencina v teh dneh spet nekoliko poskočila. Črpalkar pri Padovi se je odločil za svojevrstno obliko protesta. Svojega obrata ni zaprl, zato pa je bencin prodajal po 3.000 lir za liter (telefoto Ap) STRASBOURG / OB ROBU SEJE EVROPSKEGA PARLAMENTA Pomiritev med Veltronijem in Cossigo Sporna vprašanja včeraj niso bila razrešena, toda začelo se je pogovarjanje STRASBOURG - Po polemikah zadnjih tednov sta se bivši predsednik Francesco Cossiga (levo) in tajnik Levih demokratov (desno) VValter Veltro-ni včeraj sešla. V poldrugi uri pogovora, v katerem je sodeloval tudi tajnik socialistov Enrico Boselli, Veltroni in Cossiga nista razvozlala spornih problemov, pogovor pa je vsekako prispeval k temu, da je napetost v večini nekoliko popustila. Cossiga je ocenil srečanje kot umirjeno in prijateljsko, Veltroni je dejal, da so sedaj osaebni odnosi spet korektni. Izboljšanje vzdušja ni razrešilo pa spornih problemov. Veltroni se zavzema za oblikovanje nove Oljke, v katero naj bi se združile levosedinske sile, Cossiga in Boselli branita svojo triperesno deteljo: Cossiga zahteva vladno krizo januarja*, Veltroni bi želel rešitev, »ki bi bila čim manj boleča za državo«. Narazen sta tudi glede sodstva. Vzdušje pa je nedvomno veliko boljše. »Dogovorih smo se, da bomo jasni in zelo neposredni, podobna srečanja pa se bodo nadaljevala,« je povedal ob koncu Cossiga. Bettino Craxi prešel v ostro protiofenzivo Sodnikom očita, da ga niso hoteli zaslišati v Hamametu RIM - Bivši socialistični tajnik in bivši predsednik vlade Bettino Craxi je prešel v protiofenzivo. Kot v prvih mesecih po nastanitvi v tunizijskem Hamametu je Craxi včeraj iz svoje vile poslal italijanskim časopisnim agencijam, dnevnikom, televizijskim in radijskim dnevnikom dolg faks, v katerem je ponovil svoje stališče, predvsem pa se je proglasil za političnega jeznika. Faks je podpisal osebno, da bi na ta način podčrtal navedena stališča. . Craxi je v sporočilu poudaril, da pet let živi v Tuniziji povsem zakonito in s statusom, ki ga priznavajo suverene države in je v skladu tako z določili evropske listine o človekovih pravicah kot z določili italijansko-tunizijske pogodbo o ekstradiciji. Zaradi tega Craxi trdi, da je »politični begunec« ne pa ubežnik ali skrivač. Bivši socialistični voditelj na tej osnovi skuša zvrniti na italijansko sodstvo odgovornost, da ga nihče ni zaslišal in prisluhnil njegovemu utemeljevanju. »Kljub temu, da so moji odvetniki to zahtevali, ni noben italijanski sodnik menil, da bi me zaslišal tu v Hamametu, čeprav bi mu zakon to dovoljeval.« Namesto zaslišanja in pozornosti za njegovo izvajanje, je italijansko asodstvo bivšemu socialističnemu tajniku enostavno sodilo. Prva tako Craxi očita italijanski vladi in njenim diplomatskim predstavnikom, da- ga niso nikoli obiskali, mu prisluhnili, se pozanimali o njegovem zdravstvenem stanju. Namesto tega, »so mi vsakič, ko sem moral pod nož kirurga, iz Milana pošiljali kopije zapornih nalogov«. Kljub temu, da je bil tudi osebni predstavnik generalnega tajnika OZN in je imel še druge vidne funkcije, je sodstvo ravnalo z nji, tako Craxi, kot »z enim najhujših hudodelcev na svetu«. Tudi zaradi tega Craxi razmišlja o tem, da bi se obrnil na mednarodno razsodišče, da bi »dosegel spoštovanje mojih pravic in tisti pravičen, ki mi ju moja dovina sistematično odreka«. Vzporedno je Craxijeva družina prosila milansko bolnico San Raffaele, naj ne objavlja več novic o Craxijevem zdravju, ker želi sama objavljati novice o bolniku. NOVICE Javna ponudba Generalija za prevzem Ine bo potekala od 22. novembra do 4. decembra RIM - Družba za nadzor nad poslovanjem borze Consob je včeraj prižgala zeleno luč za začetek javne ponudbe za nakup in zamenjavo delnic, ki jo je objavila Zavarovalnica Generali za 100-odstotni prevzem zavarovalnice Ina. Tako se bo javna ponudba začela 22. novembra, trajala pa bo do 4. decembra. Javno obvestilo z informacijami o vsebini ponudbe bo objavljeno jutri. Potrebni dokumenti za sodelovanje v ponudbi bodo na razpolago v bankah in drugih pooblaščenih posrednikih in na sedežih Generalija v Trstu, Moglianu Venetu, Rimu in Milanu ter na borzi od jutri dalje. Zaskrbljujoča korupcija v zvezi z milanskimi menzami MILAN - »Slika je res zaskrbljujoča tako zaradi števila vpletenih oseb kot zaradi vpletenih ustanov.« Tako je med drugim zapisala sodnica za predhodno preiskavo Cristina Mannocci, ki je potrdila pripor petih milanskih javnih funkcionarjev in hišni pripor za šestega. Preiskava po oceni sodnice namreč kaže, kako so vsi tisti, ki so dobavljali živila javnim ustanovam, plačevali funkcionarje, ki so ščitili interese prodajalca, ne pa skrbeli za kakovost storitev in hrane. Med ustanovami, ki so vpletene v novo podku-pniško afero, so bolnice iz Lombardije, Emilie Romagne in Piemonta, številne KZE in skrbstvene ustanove. Aretirani so funkcionarji milanskih in drugih ustanov, ki so proti plačilu zatisnili eno in včasih tudi obe očesi glede kakovosti hrane. RIM / SLABO VREME ZAJELO ITALIJO Zima je pokazala ledene zobe Sneg povzročil nevčešnosti v prometu, osrečil pa turistične delavce 5ffA-L— Sgaibiju bi priznal neodgovornost RIM - Parlament bi moral sprejeti zakon, ki bi poslancu Vittoriu Sgar-biju zagotovil neodgovornost. Tako je predlagal poslanec LD Eugenio Du-ca, ki je sit razprav o tem, ali naj zbornica dovoli postopek zoper Vittoria Sgarbija. Potem ko je bila zbornica spet prisiljena, da se sooči s primerom Sgarbi, je Duca. včeraj zjutraj izbruhnil: »Gospoda predsednik, pred dnevi sem predložil zakonski predlog, s katerim bi proglasili poslanca Sgarbija za povsem neodgovornega in torej nad vsakim zakonom in zakonikom. Prosil bi vas, da bi o tem mojem predlogu spet razmislili.« Duca je menil, da bi na ta način parlament in sodstvo znatno prihranila na času ih denarju. Toda predsednik Vio-lante ni soglašal s poslancem Duco in dejal, da bo njegovem predlogu govor v prihodnje. Sporna poslanska kandidatura ' TURIN - Poslanec FI Marcello Dell’ Utri, ki je osumljen raznih kaznivih dejanj v podkupninskih aferah in tudi vezi z mafijo, se je doslej izognil zapora, ker je bil izvoljen za poslanca najprej v italijanski in nato v evropski parlament. Toda vprašanje je, ah bi bil lahko sploh kandidiral. Turinsko tožilstvo bo v prihodnjih dneh poslalo predsednikoma zbornice in EP gradivo, ki naj bi dokazovalo, da DelPUtri ni imel pravice, da bi kandidiral. DelPUtri je bil namreč obsojen na pogodbeno kazen na osnovi zakona propti davčni utaji, ki predvideva dveletno prepoved opravljanja javnih služb za vse obsojene. Tolmačenje branilcev pa je seveda povsem nasprotno. O tem, ah je imel pravico do kandidature, se bosta morala sedaj izreči parlamenta. RIM - Medtem ko na jugu še odpravljajo posledice ujm, ki so povzročile veliko težav ob koncu prejšnjega in v začetku tega tedna (na posnetku Ap luknja, ki je zazevala na cestišču po izdatnih padavinah), je na severu zima včeraj pokazala zobe. Zivosre-brni stolpec se je spustil nizko, dež in tudi sneg sta povzročila velike nevšečnosti. Na Južnem Tirolskem je včeraj Snežilo že do-polne, zaradi česar je bila na cestah za vse prelaze obvezna zimska oprema, brennersko avtocesto so posipali. Dokaj podobna je bila slika na Tridentinskem, kjer je snežilo v gorah in tudi v nižinah. Sneg je pobelil tudi Veneto, kjer je bil Belluno najbolj hladno pokrajinsko glavno mesto, saj so včeraj namerili -2, 5 stopinj Celzija. Veliko nevšečnosti povzroča slabo vre- me tudi potresencem v Markah in Umbriji, ki še živijo v zabojnikih. Poleg nevšečnosti pa je včerajšnje izdatno sneženje razveselilo mnoge, še zlasti zimske turistične delavce. Iz najbolj znanih letovišč tako v Dolini Aoste kot na Južnem Tirolskem in na Tridentinskem poročajo o dovolj debelih snežnih odejah. Poleh skiliftov in sedežnic, ki v visokogorskih krajih že obratujejo, bodo v kratkem obratovale tudi vse ostale strukture. Vse kaže, da bo do prvih dni decembra možna smuka skoraj v vsem alpskem loku. Delna izjema bo po sedanjih napovedih Furla-nija-Julijska krajina, kjer pred 20. decembrom žičnice ne bodo začele obratovati. r KOROŠKA / EVROPSKI KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI h Narodne manjšine in gospodarstvo Kongres se začne danes v Železni Kapli Haider bo jutri govoril o pomenu manjšin CELOVEC - »Manjšine in gospodarstvo -Ekonomski in varnostni dejavniki kot element reševanja etničnih kom fliktov?« je glavna tema letošnjega 10. Evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki se danes zveCer začne v Želežni Kapli na Koroškem. Kongres bo trajal do 20. novembra, prirejajo ga pa dežela Koroška, Evropska hiša Celovec, Družba za deželno obrambo in varnostno politiko ter oficirska družba za Koroško. Koordinator je kot vsako leto Urad za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi. Na kongresu bodo o zastavljeni temi poročali mednarodno priznani strokovnjaki iz ZDA, Ukrajine, Poljske, Velike Britanije, Slovenije ter Avstrije in ob tem skuSali prikazati možne v prihodnost usmerjene rešitve. V ospredju bo seveda tudi vloga manjšinskih jezikov v gospodarstvu in njihova »tržna vrednost«, obravnavali pa bodo tudi etnično komponento v gospodarstvu. Cilj kongresa je nadalje preveriti vlogo mostu, ki naj bi jo imele manjšine pri Čezmejnih projektih. Seveda bodo ob tej priložnosti prikazan tudi ekonomskih položaj raznih evropskih manjšin. Med predavatelji bo v petek tudi koroški deželni glavar Jorg Hai- der. Vodja desničarske svobodnjaške stranke bo govoril o »Pomenu narodnih skupnosti na pragu novega tisočletja«. Koordinatorka kongresa Marija Novak-Trampusch od urada za slovensko manjšino pri koroški deželni vladi v Celovcu je v pogovoru za nas list še dodala, da se bo kongres ukvarjal tudi z vprašanjem širitve Evropske unije na jugovzhod in vzod, nadalje bodo preučili možnosti, kako Evropa lahko prispeva k stabilizaciji na Balkanu in s tem k varnosti v Evropi. Ob tem bodo obravnavali Se posebej vpliv oz. posledice balkanske krize za Avstrijo. Ivan Lukan DEŽELA / PRED POSLOPJEM SVETA Množično proti zdravstvenemu načrtu V deželnem svetu začela razprava o spornem projektu Pred deželnim svetom je na pobudo sindikatov protestiralo krog 1.500 ljudi (foto KROMA) ŠPETER / TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA DIJAKE PRVEGA RAZREDA Slovenščina prestopila prag srednje šole Tečaj je v dogovoru s šolo organizirala zadruga Lipa po ministrskem projektu Lingue 2000 SPETER - Z novembrom se je na srednji Soli v Spetru začel teCaj slovenskega jezika za učence prve--ga razreda. K tečaju je prijavljenih enajst učenčev, ki so obiskovali dvojezično solo, vodi ga pa Cinzia Pečar. To je prvič, da slovenščina uradno prestopi prag srednje Sole. Kot vemo, so starši otrok špetrske dvojezične šole že vrsto let želeli tak tečaj. Vendar so bile ovire prevelike. Edina možnost za pouk slovenščine je bil eksperimentalni razred, ki ga je sicer ministrstvo odobrilo, a glede na majhno Šolsko populacijo ni bil uresničljiv. Zdaj se je z večjo avtonomijo v šolstvu, odprla nova možnost, saj lahko šole ponujajo tudi dodatne dejavnosti, ki jih učenci izbirajo. Nekaj sredstev za te dejavnosti daje država, obstaja pa tudi možnost, da šo-_le same poiščejo potrebna sredstva ali da se dogovorijo z ustanovami, ki lahko priskočijo na pomoč. V tem okviru je špetrska šola lani vložila tudi prošnjo, da teCaj slovenščine izvede s sredstvi, ki jih dežela dodeljuje občinam za dejavnosti, ki vrednotijo slovenski jezik in krajevno kulturo. Na ta način se je tudi izognila morebitnim nevšečnostim, ki bi lahko nastale, Ce bi se zaradi tečaja morala odpovedati drugim dejavnostim. V pričakovanju odgovora deželne uprave pa se je za letošnje šolsko leto odločila, da poveri realizacijo teCaj a zadrugi Lipa, ki že razpolaga z deželnimi sredstvi v ta namen. TeCaj je organiziran tako, da ustreza tudi merilom tečajev dodatnega tujega jezika po ministrskem projektu “Lingue 2000”. Ti teCaji morajo obsegati 240 ur v treh letih, torej 80 ur letno, in se morajo končati z zunanjim preverjanjem znanja, tako da dobijo ob koncu tečaja učenci uradno potrdilo o doseženem znanju, kar jim lahko neposredno koristi pri nadaljevanju šolanja kot “formativni kredit”, pa tudi pozneje v poklicnem delu. Vzporedno pa je bil na izrecno željo staršev organiziran tudi teCaj slovenščine za manjše število učenčev drugih in tretjih razredov, ki so pac preveliki, da bi lahko sledili celotnemu programu. (2. G.) TRST - Okrog 1.500 ljudi se je včeraj zbralo pred sedežem deželnega sveta na Trgu Oberdan: protestni shod, ki so se ga udeležili predvsem uslužbenci zdravstvenega sektorja ter veliko . število upokojencev iz vse dežele, so sklicali sindikati Cgil, Cisl in Uil iz protesta proti predlogu srednjeročnega socio-sanitamega načrta za obdobje 2000-2002. Ni.naključje, da je v množici pred deželnim sedežem bilo toliko upokojencev, saj ena od glavnih kritik, ki letijo na načrt, zadeva prav načrtovano zmanjševanje zdravstvenih storitev v korist ostarelih in manj premožnih občanov. K protestni manifestaciji so pristopili tudi nekateri župani, med katerimi pordenonski župan Pasi-ni, zbranim pa je sprego- voril deželni tajnik Cgil Roberto Treu. Sindikati predlagajo vrsto sprememb programskega dokumenta, na katerem sloni ves zdravstveni sistem Furlanije-Julijske krajine, in so jih včeraj ori-sali na srečanju s predsednikom deželnega odbora Robertom Antonionejem, s predsednikom sveta Antoniom Martinijem in s predstavniki vseh deželnih svetovalskih skupin. Predstavih so odločno nasprotovanje sindikatov ceh vrsti predvidavanj srednjeročnega načrta, v prvi vrti nesprejemljivemu krčenju finančnih sredstev, ki jih dežela namenja za zdravstvo in so povsem nezadostna za zagotavljanje potrebne zdravstvene oskrbe. Sindikati zahtevajo tudi, da najprej uresničijo to, kar so začrtali s prvim deželnim načrtom, ki se zaključuje letos, ne da bi dosegli zastavljenih ciljev. Med drugim niso zagotovili tistih zunanjih oblik zdravstvene oskrbe, s katerimi bi lahko premostili posledice krčenje oddelkov v bolnišnicah: danes pa se dogaja, da odstavljajo take paciente, ki so še potrebni oskrbe, nimajo pa zunanje pomoči. Potrebno je veC investicij v zdravstvo, so naglasili, opozorili pa so tudi na druge nerešene probleme, kot so nepotrebni dvojniki ali pa neurejeni odnosi z medicinskimi fakultetat-mi. Posebej so naglasili potrebo, da zaživijo zdravstveni okraji, v okviru katerih bi lahko zaceli omejevati vlogo bolnišnic in razvijati zdravstvene strukture na teritoriju, v samih bolnišnicah pa bi morali organizirati širše oddelke, v okviru katerih zagotoviti racionalizacijo stroškov. Končno so sindikalni predstavniki dali poseben naglas na vprašanju ostarelih in predvsem tistih, ki niso veC samostojni, za katere pa primanjkuje vsaj polovica potrebnih domov in manjka pravilnik o skrbstvenih storitvah. Z vprašanjem srednjeročnega načrta se je včeraj zaCel ukvarjati deželni svet, Čeprav so nekateri svetovalci predlagali, da bi ga prej vzeta v pretres pristojna tretja komisija. 2e na začetku razprave so prišle do izraza kritike predstavnikov opozicije, po katerih bodo izbire Am-tonionejevega odbora omejile zdravstveno oskrbo v deželi, omejene investicije pa ne bodo omogočile dosego zastavljenih ciljev. LJUBLJANA / PRIPRAVE NA ZIMO CELOVEC / ODSTOP PREDSEDNIKA IN TAJNIKA NOVICE Kriza koroških socialdemokratov »Stara garda« preprečila Manzenreiterju načrtovano reformo Policisti bodo preverjali opremljenost avtomobilov LJUBLJANA - Policisti bodo tudi letos dosledno nadzirali opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Le primemo opremljeno vozilo bo namreč v nepredvidljivih zimskih razmerah lahko kos vsem nevšečnostim, ki jih ta prinaša. Policija bo okrepita prisotnost na mestih, kjer zaradi zimskih razmer lahko pričakuje zastoje. Na voljo pa bodo policisti tudi za pomoč in nasvet vsem, ki se bodo znašli v težavah. Kot so sporoCih z MNZ, je primerna zimska oprema avtomobila poleg vožnje, prilagojene zimskim razmeram, temeljni pogoj za varno vožnjo pozimi in v zimskih razmerah. Zakon o vamosh cestnega prometa določa, da morajo biti motoma vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. V odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji [Ur. list St. 38/99) je določeno, da je zima v cestnem prometu Cas od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta. Zimska oprema motornih vozil so pnevmatike za zimsko rabo (M+S) na pogonskih kolesih ali radialne pnevmatike na vseh štirih kolesih ali poletne pnevmatike in verige za sneg v pribora vozila. Pnevmatike, ki štejejo za zimsko opremo, morajo imeti najmanj 4 mm globoke žlebove na celotni tekalni površini. Zimska oprema tovornih vozil in avtobusov vključuje tudi lopato. Zimskim razmeram primerno je treba prilagoditi vožnjo. Hitrost vozita je treba zmanjšati in ga prilagoditi razmeram ter stanju vozišča, povečati varnostno razdaljo, zavirati narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko, ne spreminjati smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozita, ^ozije je treba Čimbolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, posebnej pozoren ■nora biti voznik na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica. CELOVEC - Socialdemokratska stranka (SPO) na Koroškem se je po hudem porazu na deželnih volitvah 7. marca letos, ko je izgubila relativno večino v deželi, vnovič znašla v hudi krizi: v torek zvečer sta po veC kot deset ur trajajočem zasedanju predsedstva stranke odstopila deželni predsednik Helmut Manzenreiter in tajnik Harald Repar. Manzenreiter je bil komaj sedem mesecev na Čelu stranke, ki jo bo - do izrednega kongresa predvidoma začetek leta 2000 - vodila njegova dosedanja prva namestnica Melitta Trunk. Do dramatičnega razpleta je prišlo, ker je Manzenreiter od svoje stranke zahteval temeljite vsebinske reforme kot tudi personalne spremembe, vendar ga vodilna telesa niso podprla. Konkretno je Manzenreiter, ki je hkrati župan drugega najveCjega mesta na Koroškem Beljaka, hotel zamenjati dva »stara obraza« svoje stranke v deželni vladi z novimi osebami, kar pa ni mu uspelo. Medtem ko je dosedanji prvi namestnik deželnega glavarja Herbert Schiller privolil v spremembo, se deželni svetnik Unterrieder s svojim odpoklicom ni strinjal. Izid glasovanja o Manzenreiterjevem »personalnem paketu« je bil 14:14 in zato je bil odklonjen. Predsednik stranke in njegov deželni tajnik sta nato opupala in od- stopila. Manzenreiter je na tiskovni konferenci še dodal, da je moral spoznati, da je »stara garda« v stranki Se premočna in zato tudi niso možne temeljite reforme, ki bi jih stranka po zdaj že skoraj deset let trajajočem padcu nujno potrebovala. Kdo se bo potegoval za funkcijo novega predsednika koroških socialdemokratov je po prvih izjavah popolnoma odprto. Unterrieder, katerega odstop je Manzenreiter izrecno pogojeval s tem, da ostaja na Čelu stranke, je že napovedal, da ne bo kandidiral. Na dogodke pri koroških socialdemokratih se je v zvezni SPO prvi odzval namestnik Klime in predsednik parlamenta Heinz Fischer. Poudaril je, da kriza v koroški stranki ne pomeni nikakršnega negativnega simptoma za zvezno politiko in ob tem zavrnil pisanje nekaterih avstrijskih Časopisov, ki so poročali, da tudi kancler Klima svojo nadaljnjo politično usodo povezuje s sprejetjem reformskega pakata za zvezno stranko. Hudo krizo pri socialdemokratih je tudi že komentiral deželni glavar Haider. Dejal je, da nosi zdaj vso odgovornost za Koroško svobodnjaška stranka, »saj ni pričakovati, da se bodo socialdemokrati hitro rešili krize«. LL. Petdeset let Centralne tehniške knjižnice LJUBLJANA) - Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani praznuje petdesetletnico delovanja. V okviru praznovanj je bila vCeraj slavnostna seja sveta knjižnice, danes in jutri pa strokovno posvetovanje visokošolskih knjižničark in knjižničarjev z mednarodno udeležbo. Na posvetu bodo govorili o pomenu in delu visokošolskih knjižnic. CTJ je osrednja knjižnica na področju tehniških in naravoslovnih ved. V njenem sklopu delujeta tudi Knjižnica fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Nemška Čitalnica. CTJ, ki ima 290.000 enot knjižničnega gradiva, neposredno pa imajo bralci dostop do 20.000 knjig in veC podatkovnih zbirk, 10.000 enot gradiva fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter 4800 enot v Nemški Čitalnici, je pretežno namenjena študentom in profesorjem univerze. (STA) Višja cena dizla na Petrolovih črpalkah LJUBLJANA - Na Petrolovih bencinskih Črpalkah je od včeraj dizelsko gorivo (plinsko olje) dražje za 2, 5 odstotka. Za liter dizla je po novem potrebno odšteti tri tolarje veC oziroma 123, 3 tolarja. To je letos šesta sprememba maloprodajne cene dizelskega goriva na Petrolovih Črpalkah: od prve, konec marca, se je liter dizla s 100, 5 tolarja povišal na 123, 3 tolarja (za približno 23 odstotkov oz.-skoraj 23 tolarjev). Kot je znano, se cene plinskega olja v Sloveniji lahko prilagajajo tržnim pogojem, cene motornih bencinov pa so Se vedno pod nadzorom vlade. Ekstra lahko kurilno olje pa se je vCeraj podražilo za 5, 5 odstotka, tako da morajo kupci na Petrolovih Črpalkah za liter po novem odšteti 3, 6 tolarja veC oziroma 68, 8 tolarja. GLOSA Banzai, Spadarosan! Jože Pirjevec Stelio Spadaro, prvak Demokratične levice na Tržaškem, je pred kratkim primerjal tiste člane slovenske manjšine v Italiji, ki niso zadovoljni z Masel-lij'evim zakonskim osnutkom in si dovolijo svoje nestrinjanje javno izraziti, z najbolj topoglavimi japonskimi vojaki. S tistimi .namreč, ki so se ob porazu Cesarstva vzhajajočega sonca med leti 1944 in 1945 zarili v džungle jugovzhodne Azije ter se v njih skrivali cela desetletja v prepričanju, da vojne Se ni konec. Ostali so verni svoji prisegi cesarju Hirohi-tu, čeprav je ta že zdavnaj sprejel kapitulacijo in javno priznal, da ni božanskega izvora. V svojem fanatizmu in strahu so životarili v nemogočih pogojih in se - najbolj srečni med njimi - vrnili v domovino Sele takrat, ko so jih lokalni prebivalci naključno odkrili in jih prepričali, da se je kolo časa krepko zasukalo v povsem drugo smer od tiste, s katero so računali. Skratka, za Spadara smo Slovenci, ki ne vriskamo od veselja nad tem, kar nam pripravljajo v tržaških in rimskih političnih kuhinjah - namreč zakon, ki nas priznava kot polnopravne državljane le na podeželju - poraženci, nezmožni, da bi razumeli duh časa in njegove izzive. Ker spadam tudi sam med te izgubljene duše, naj po- vem, zakaj se z njim ne morem strinjati. Slovenci v Italiji smo avtohtona etnična skupnost, ki ima pravico razviti svoje intelektualne in gospodarske zmožnosti povsod, kjer živi, na enakovreden način z italijansko večino. V tem smislu so naši predniki zastavili svoje delo že od leta 1848 dalje, pri tem pa naleteli na odpor lokalne gospode, ki se je zbala njihovih zahtev in je v odgovor nanje trdila, da v mestnih središčih zanje ni prostora. Kljub temu, da je zaradi nedemokratičnega volilnega mehanizma ta gospoda imela v Trstu in Gorici oblast trdno v svojih rokah, se je pod staro Avstrijo Slovencem v desetletnem boju vendarle posrečilo, da izpričajo svojo prisotnost v mestih s palačami, organizacijami, napisi, uveljavljanjem lastnega jezika v državnih uradih. To motečo stvarnost je Italija po prvi svetovni vojni korenito izbrisala s fizičnim in psihološkim nasiljem, po vojni pa kljub svojemu demokratičnemu ustroju ni našla ne časa ne poguma, da bi krivico popravila. Krivico, ki izvira iz preteklosti, pa ni samo stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in bodočnosti, saj tako zahtevajo tista pravila obnašanja, ki jih je Evropa izdelala v zadnjih desetletjih kot pogoj za mirno sožitje in razvoj svojih narodov. O teh pravilih italijanski politiki radi pridigajo na Balkanu, kjer je treba pojasniti lokalnim barbarom, kakšni morajo biti odnosi med večino in manjšino na etnično-mešanih področjih, niso pa voljni, da bi jih udejanili na svoji »vzhodni meji«, ker so Se vedno jetniki iredentistične miselnosti. Ce ta ugotovitev drži, potem je treba reči, da je Spadaro slabo izbral svojo metaforo. Nezmožnost rimskega parlamenta, da bi po petdesetih letih sprejel zaščitni zakon za slovensko manjšino - celo tako slab zakon, kot ga predvideva Masellijev osnutek - povsem očitno potrjuje to tezo: ne Slovenci, temveč italijanska politična elita se skupaj z večino v obmejnem prostoru že pol stoletja skriva po gozdovih svojih nacionalističnih predsodkov, večvrednostih kompleksov in strahov. Banzai, Spadarosan! TRENTO / POSVET O SRENJSKI PROBLEMATIKI Skupna vaška lastnina in starodavni pravni red Krivično ravnanje deželnih oblasti s srenjami na Tržaškem TRENTO - Tudi letošnji vsedržavni posvet o srenjski problematiki v Trentu, peti po vrsti, je bil bogat na tehtnih prispevkih, tokrat predvsem o pomenu običajnega prava (t.j. nezapisanega prava, ki temelji na ustaljeni rabi). Kar številni predstavniki srenj s Tržaškega so bili prijetno presenečeni nad pozornostjo, ki so jo posvetu namenili najvisji upravitelji avtonomne dežele Tridentinske in drugi predstavniki krajevnih uprav ter Univerze iz Trenta, ki od blizu sledi problematiki skupne vaške imovine in služnosti v okviru ekonomske in pravne fakultete. Duša posveta in vodja študijskega in dokumentacijskega središča o skupni vaški lastnini in ju-sarskih zemljišč, prof. Pietro Nervi, je uvodoma podčrtal, kako obravnavanje te starodavne oblike krajevne samostojosti ne sodi v romantično obujanje preteklosti, temveč je aktualno vprašanje usposabljanja podeželja, da bo prek svojih vaških skupnosti upravljalo naravme in krajinske dobrine kot usluge širši skupnosti. Osrednjo temo na posvetu je uvedel Paolo Grossi, profesor zgodovine italijanskega prava na univerzi v Firencah in duhovni oče ovrednotenja vloge in pomena skupnih vaških površin. Običajno pravo je temelj pravnega reda nasploh in zato je treba zoperstaviti ošabnosti zagovornikov pozitivističnega prava, ki dandanes obvladuje Se preveč stroko, alternativno pravno kulturo, ki hoče graditi sodobni pravni red z ovrednotenjem vloge običajnega prava. Prof. Diego Quaglioni, tudi on kot Grossi profesor zgodovine prava v Italiji, se je spoprijel z vprašanjem običajnega prava v pravnem redu. Stari pravni red, ki temelji na običajih, je predhodnik in temelj sodobnega pravnega reda, ker je izraz naravne težnje človeškega rodu, da si izoblikuje pravila družbene organiziranosti. Starodavno pravo je po njegovem vir ustavodajnega prava. Torej običajno pravo ni stvar zagledanosti v preteklost, kot trdijo privrženci pozitivističnega prava, ampak vezni člen s tradicijo oziroma njenim izrazom volje ljudstva. Navsezadnje je tudi italijanski pravni red sprejel in obdržal pri, življenju starodavno južnotirolsko prakso nedeljivosti hribovskih kmetij kot izraz volje in pravic določene skupnosti, predvsem njene avtonomije v ohranjanju nekaterih oblik starodavnega pravnega reda. In brez priznanja veljavnosti in smisla starih oblik pravnega reda, tudi ne more biti pravega evropskega, t. j. skupnega pravnega reda. Večina, pa čeprav izvoljena od volilcev, si zato ne sme prilaščati suverenosti v odločanju tudi z običaji ustaljenih oblikah pravnega reda in organiziranosti vaških skupnosti, je v razpravi, ki je sledila, poudaril Maurizio Pedrazza Gorlero z univerze v Veroni, ki ga imamo dobro v spominu, ko je pred dvema letoma razvil svoje poglede na temo suverenosti izvoljenih teles, od državnih do tistih na krajevni ravni. Kako se slednje, od deželnih do občinskih, vedejo s srenjami, je razkril širši strokovni javnosti podpredsednik Skupnosti srenj na Tržaškem, Marko Legiša, zlasti pa prikazal krivično ravnanje deželnih oblasti, ki so zavrnile prošnje po priznanju pravne osebnosti štirim našim srenjam, ki so se zato pritožile na deželno upravno sodišče. »Kaj smo potem govorili na deželni konferenci o jusu v Passa-rianu«, je zadevo komentiral takoj za tem predsednik vsedržavne zveze srenj in odborov za ločeno upravljanje dr. Luigi Cesare Oliveti, in označil zadržanje deželnih oblasti za samovoljno in v nasprotju z zgodovino krajev. Drugi dan posveta (ki se je odvijal 11. in 12. novembra) je bilo v ospredju razmerje krajevnih uprav do vaške skupne imovine oziroma površin. Tudi tokrat sta posegla v razpravo predstavnika naših srenj (K. Grgič in V. Vremec) in ožigosala raznarodovalno vlogo komisarjev za likvidacijo jusarskih pravic, ker so protizakonito skuSali oropati naše srenje svoje zakonito pridobljene lastnine in spremenili lastniške v užitkarske pravice. Sedanji komisar skrbi za dodatno zmedo na tem področju, sta Se povedala. Na posvetu je prišla do izraza tudi globoka povezava z Bassaninijevo reformo države in upravnega ustroja v državi, na kar je poleg mene opozoril prej omenjeni dr. Oliveti, ki je podčrtal, kako zna krajevno prebivalstvo v primeru srenje oziroma Regole iz Gortine d’Ampezzo samostojno upravljati krajinski park na svojem ozemlju. Posvet je nudil še dosti gradiva za nadaljnje delo-naših srenj. Vendar narekuje visoka strokovna raven posveta, da se v prihodnje posegi predhodno pripravijo tudi v pisani in strnjeni obliki, predvsem da se posegi osredotočijo na v posvetu obravnavana vprašanja. Na vsak način poudarjanje pravne kontinuitete s strani tako odličnih predstavnikov pravne znanosti pomeni, da bitka naših srenj za priznanje pravne osebnosti, Se ni izgubljena. Pohiteti je treba zato z objavo temeljnega gradiva in dokumentov o skupni vaški lastnini in skušati, če ne gre drugače, tudi pb pravni poti priti do katastrskega in arhivskega gradiva avstroogrske Komisije za agrarne operacije, ki bi, kot je že pred leti opozoril na openskem srečanju o srenjski problematiki, Rudi Simac, moralo biti vskla-diščeno v državnih arhivih oziroma v arhivu deželnega Komisarjata za jusarske pravice v Trstu. Se več, arhivsko gradivo, ki zadeva ozemlje današnje Slovenije, ki ga je Italija dobila v smislu Rapalske pogodbe iz leta 1920, bi se moralo na osnovi meddržavnega sporazuma o arhivskem gradivu vrniti v Republiko Slovenijo. S tem gradivom bi lažje dokazali na obeh straneh meje, da so srenje legitimni lastniki zemlje. Sploh se je Kraljevina Italija z Rapalsko pogodbo obvezala, da bo spoštovala pravice in lastnino novih državljanov in narodnosti, kar pomeni, da bi morali razveljaviti vse spremembe, ki so jih uvedli pri nas na osnovi zakona iz leta 1927. Vladimir Vremec NOVICE CELOVEC / V NEDELJO LJUBLJANA / ZA LOKALNE SKUPNOSTI Umrla nosilka partizanske spomenice Zorka Kampos LJUBLJANA - V Ljubljani je umrla nosilka partizanske spomenice 1941 Zorka Kampos. Zorka Kampos se je rodila leta 1924 v Brestovici pri Sežani; aprila leta 1941 pa se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Bila je aktivistka Osvobodilne fronte, leta 1942 je bila v Krimskem odredu Sercerjevega bataljona. Kasneje je bila zaprta in internirana v Ljubljani, Benetkah in Fossombroneju. (STA) Po poteh soške fronte BRESTOVICA PRI KOMNU - Jamarsko društvo Sežana, ki ima svojo sekcijo v Komnu, prireja tudi letos v okviru Meseca kraške kuhinje v komenski občini pohod »Po poteh soske fronte«, ki bo potekal v Brestovici pri Komnu v nedeljo, 21. novembra. Pohodniki se bodo zbrali ob 9. uri pred gostilno Pahor in krenili proti Grofovi jami. Ogledali si bodo tudi cerkev Sv. Anatazije, kaverne Moritz in Grofovo jamo ter avstrijsko obrambno linijo. Pot bodo nadaljevali na hrib Gredina in si tu ogledali prazgodovinsko gradišče, nakar se bodo vrnili v Brestovico, kjer bo družabno srečanje pri stari'osnovni Soli. V šolskih prostorih bo postavljena tudi razstava fotografij iz 1. svetovne vojne, fotografij o delu jamarjev in zbirka predmetov, opreme ter orožja, ki so bili najdeni v Grofovi jami in na bojiščih soške fronte v okolici Brestovice. Vse dodatne informacije posreduje Jože Terčon, tel. 041-595164 oz 067-78558 (zvečer). (OK) Predstavitev CD plošče o koledovanju na Koroškem Predstavili priročnik o obmejnem in čezmejnem sodelovanju v Evropi CELOVEC - V kratkem bo izšla zgoščenka kolednic koroških Slovencev z naslovom »Eno pesem hočem peti - Koledovanje na Koroškem«. Pesmi je izbral in uredil Lajko Milisavljevič, ki je v preteklih letih z velikim prizadevanjem zbiral in snemal kolednice raznih koledniških skupin, večinoma v živo, na ploščo pa je uvrstil tudi nekatere kolednice iz arhivov Slovenskega sporeda O RF ter Glasbenonaro-dopisnega inštituta ZRC SAZU. Zgoščenko bosta izdala in založila Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urbana Jarnika. Pri snemanju je sodelovalo 42 koledniških skupin. Vseh nastopajočih je 284. Predstavljeni so različni primeri koledniških zvrsti iz raznih krajev celotnega dvojezičnega ozemlja od Zilje do Podjune, kolednice posnete v živo in arhivsko gradivo. Kolednice so razvrščene po koledniskem letu, od vigredi do zime: sledijo si jurjevski florjanovske, vnebovhodna, te-pežkanje, novoletne, »Pierhta pet«, trikraljevske, svečniška in kolednice za posebne priložnosti. Zbrane kolednice so večinoma posnete ob koledovanju v živo (tudi v trdi zimi, ko koledniki zmrzujejo na prostem, ko ponavljajo napev petdesetkrat itd.), zato pri teh posnetkih ni merodajno običajno umetnostno merilo za objavo in visoka tehnična kakovost posnetkov, ampak želja, da ti dokumentirani posnetki odgrnejo zastor še živih, čeprav skritih koledniških radosti čim širšemu krogu ljudi. CD je priznanje vsem kolednikom, da so ohranili izročilo svojih prednikov, in spodbuda, da bi ga posredovali potomcem. V nedeljo, ob 19. uri bo zgoščenka predstavljena v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati v Borovljah. LJUBLJANA - Obmejno in čezmejno sodelovanje evropskih lokalnih skupnosti postaja eden temeljnih stebrov evropskega sodelovanja. Služba vlade RS za lokalno samoupravo. Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije in Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK so pred dnevi v Ljubljani predstavili Priročnik o čezmejnem sodelovanju za lokalne in regionalne skupnosti Evrope, ki naj bi pospešil tovrstne oblike sodelovanja. Čezmejno sodelovanje je vsak dogovor ali sporazum, s katerim se krepijo in razvijajo sosedski odnosi med teritorialnimi skupnostmi in oblastmi v Evropi. Svet Evrope jih podpira na različne načine. Leta 1980 je sprejel okvirno evropsko konvencijo o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti, s katero je bila določena njihova pravna osnova. Slovenija je konvencijo podpisala leta 1998, ni pa je še ratificirala. Odkar je Evropska komisija na pobudo Evropskega parlamenta pred petimi leti odobrila finančni vir za spodbujanje čezmejnega sodelovanja tudi s srednje-in vzhodnoevropskimi državami, sta se obseg in kakovost čezmejnega sodelovanja, opazno povečala. Nepovratna finančna sredstva so dala nov zagon obmejnim območjem. Leta 1994, ko je Evropska komisija odprla program PHARE za čezmejno sodelovanje, je Slovenija najprej vzpostavila sodelovanje s sosednjo Italijo. Leta 1995, ko je Avstrija postala polnopravna članica EU, pa tudi s severno sosedo. Leta 1996 se je odprla tudi možnost bilateralnega sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, nato pa Se bilateralno sodelovanje z Madžarsko. V Šestletnem obdobju bo Slovenija iz sredstev programa PHARE za čezmejno sodelovanje prejela 35 milijonov evrov. Glede na pravila tega programa mora tudi prejemnica pomoči prispevati svoj finančni delež od 20 do 30 odstotkov. Slovenija je v obdobju 1994-1999 vložila iz svojih proračunskih sredstev za sodelovanje v tem programu okrog 22 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj 39 odstotkov, glede na vrednost celotnega programa, ki znaša 57 milijonov evrov. V tem obdobju je naša država pridobila tudi 430.000 evrov posojil mednarodnih finančnih ustanov. BENCIN / PO ZNI2ANI CENI MEDNARODNA KONVENCIJA / 10-LETNICA NJENE USTANOVITVE Camerini: vlada hoče ohranitev Sen. Morando orisal finančni zakon Otroci in mladi imajo pravico do kreativnosti Med raznimi pobudami seminar »Igrati se v muzeju« Italijanska vlada je začela postopek za podaljšanje ugodnosti bencina po znižani ceni in je ustrezno prošnjo posredovala pristojni evropski komisiji: vest je včeraj sporočil senator Fulvio Camerini po pogovoru s senatorjem Spo-settijem, iz tajništva finančnega ministra Visca. Novica je še toliko bolj spodbudna, ker je kazalo, da vlada takega koraka ne bo naredila. Po mnenju senatorja Enrica Moranda, poročevalca lanskega finančnega zakona, so tudi dobre možnosti, da prošnji ugodijo, ker gre za vprašanje, ki je odprto tudi na raznih obmejnih območjih drugje po Evropi. Navsezadnje je tudi vlada zainteresirana za podaljšanje sedanjega sistema, je dejal Morando, tako da se sredstva ne odlivajo drugam, ampak ostanejo doma. Senator Morando, ki je v dvorani na železniški postaji orisal finančni zakon, je med drugim poudaril, da se je prvič tudi v Italiji zgodilo, da davke naposled plačujejo tudi nekateri, ki so se temu izogibali, in da prihodke iz boja proti davčni utaji že s sedanjim finančnim zakonom vračajo državljanom. Morando pa se je še zlasti zaustavil ob ukrepih finančnega zakona, ki se posebej tičejo Trsta. Pri tem je omenil znesek 30 milijard lir v 15 letih, ki je namenjen cestnim povezavam, in pa 60 milijard lir za Sklad za Trst, ki jih je mogoče takoj zavezati, nakazani pa so v triletnem obdobju. Sedaj je mehanizem torej veliko bolj ugoden, ker omogoča, da se vsako leto na novo vzpostavlja likvidnost skla- da, medtem ko je doslej obstajala obveza o stroških, plačah pa so le minimalen del. Morando je omenil tudi vprašanje odškodnin ezulom za imetje, ki so ga zapustili na ozemlju bivše Jugoslavije. V postavkah bi- lance je nakazano, čemu so postavke namenjene, je pojasnil, sedaj pa je potreben ustrezen zakon, pri čemer je treba pohiteti, sicer obstaja nevarnost, da denarja ne bo več na razpolago- j INCIDENT V ZBORNICI Ligcš obtožil Niccolinija goljufije pri glasovanju Tržaški poslanec Gualberto Niccdlini je včeraj bil v ospredju incidenta v poslanski zbornici. Zastopnik Severne lige Luciano Dussini je Niccolinija javno in glasno obtožil, da je glasoval dvakrat: s svojo elektronsko kartico, pa tudi s kartico odsotnega poslanca, verjetno iste poslanske skupine. Posl. Niccoli-ni je menda zelo osorno in nespoštljivo zavrnil obtožbo goljufije, nakar je prišlo do sicer krajšega vendar nič kaj okusnega fizičnega stika med poslancema. Jezna poslanca so za vzdrževanje reda zadolženi kvestorji v kratkem ukrotili, predsednik zbornice Lucia-rio Violente pa je odredil interno preiskavo: na podlagi televizijskih posnetkov bodo morali ugotoviti, ali je tržaški poslanec res goljufal pri glasovanju. Gualberto Niccolini je bil izvoljen v drugem, t.j. okoliškem tržaškem okrožju na listi Severne lige, vendar se je kmalu premislil in presedlal v vrste Berlusconijeve Forza Italia. Otroci in mladi imajo pravico do svobode pri izražanju, tudi na umetnostnem področju. Pravico imajo do prostorov in do priložnosti, kjer lahko izkažejo svojo ustvarjalnost, katero je treba ovrednotiti. Pravico imajo do informiranja, komuniciranja, do novih didaktičnih poti, do spoštovanja odraslih, do igre, do pristopa k pobudam, ki so navadno namenjene prav odraslim osebam. To so nekatere misli, ki so jih podali na včerajšnji predstavitvi pobud, ki bodo potekale v soboto, 20. novembra, ob priliki desetletnice mednarodne konvencije za pravice otroštva in mladih. Osrednjo predstavlja seminar Igrati se v muzeju (raziskovanje med kreativnostjo in znanjem), ki bo v konferenčni dvorani muzeja Revoltella, pri organizaciji prireditev pa so sodelovali Tržaška občina, tržaška univerza, Unicef, Gruppo immagine, Arci-ragazzi in rekreatorija Pitteri in De Amicis. O pobudi in o problemih otrok nasploh so spregovorili župan Ric-cardo Illy, odbornica Maria Bassa Poropat, Maurizio Fanni (Gruppo immagine), Giacomo Costa (univerza), Gigliola Della Marina (Unicef), Tiziana Rocarati (Arcira-gazzi), Maria Masan (Revoltella) in predstavniki rekreatorijev. Poudarili so, da ne gre le obeležiti desetletnico konvencije, temveč je treba ciljati na politiko v prid otrok in mladih ter njihovih potreb. Spomnili so, da se v Trstu kljub tolikim priletnim ljudem miselnost spreminja in imajo danes mladi na razpolago več prostorov, od ludotek in rekreatorijev do pobude Palcoscenico giovani. Ovrednotiti je treba namreč njihovo kreativnost, sobotni dan pa je namenjen prav umetnosti, ki je »spodbuden faktor«. Treba je oživeti informativne procese, so povedali, in se zamisliti na »umetnostne igre«, tudi glede na muzeje. Poudarek je šel tudi na pomembnost sodelovanja med številnimi subjekti, saj so tako mogoče primerjave med različnimi metodologijami. Pojutrišnji seminar Igrati se v muzeju bo tako namenjen interakciji med umetnostjo, muzeji, otroci in didaktike. Zasedanje bo trajalo od 9. do 17. ure in bo mednarodnega značaja. Udeležili se ga bodo razni docenti, ravnatelji nekaterih muzejev, umetnik Riccardo Dalisi (v Nea- plju je ustvaril več delavnic za mlade), predstavniki delavnic in rekrea-torjev. Vzporedno so v muzeju Revoltella tudi delavnice, ki so jih organizirali Gruppo immagine in rekreatorji (do sobote vsak dan od 17. do 19. ure). Po končanem seminarju bo ob 18.30 v muzeju Revoltella zaključni forum Mladi kot protagonisti o pravicah otroštva. V galeriji Tergesteo bodo ob 10. uri odprli razstavo Pot med pravicami, kjer bodo na ogled risbe otrok vrtcev in osnovnih šol, ki bodo v spremstvu Nicolette Costa. Pri sv. Jakobu bodo nazadnje ob 17. uri predstavili projekt Pravica do miru in solidarnosti, po katerem bo skupina mladih zavezala med sabo številne srajce (približno sto) kot simbol solidarnosti, predvideni so tudi recitacije in predvajanje diapozitivov. Aljoša Gašperlin TATVINA / UKRADEL DVE VOZILI SODIŠČE / UMOR TRGOVCA REPICA NOVICE Fincantieri: pogodba za novi velikanki Vodstvo Fincantierija je podpisalo dogovor s spe-cializiranim brodarjem Holland America Line grupe Camival za gradnjo dveh ladij za križarjenja. Vsaka od 84-tisoC tonskih velikank bo stala 1.440 milijard lir, prostora bo imela za 1.800 potnikov, dolga pa bo več kot 330 metrov: šlo bo torej za najdaljši ladji na svetu, vseeno pa bosta lahko pluli skozi Panamski prekop. Direkcija Fincantierija je iz Trsta sporočila, da bodo prvo ladjo dokončati do konca leta 2002, drugo do poletja naslednjega leta, na vidiku pa je še možna pogodba za nadaljne tri velikanke. Ladje bodo zgradili v Fincantierijevi ladjedelnici v Margheri pri Benetkah. Mladi tatič se je agentom silovito upiral in enega udaril Mladi tatič, šele 18-letni bosanski državljan Vineta Hadžovič, se ni dal kar tako, ko je zagledal agente, je pritisnil na plin, podrl dvoriščna vrata in zbežal. Začelo se je zasledovanje, ubežnika so prisiliti, da se ustavi, obkoliti so vozilo. Tatič je skočil s kombija in skušal prebiti obroč, vendar je bilo prepozno. Nekaj časa se je upiral, enega od agentov je tudi brcnil, naposled se je znašel z lisicami na rokah, končna postaja pa so biti koronejski zapori. Policijska izvidnica je stopila v akcijo, potem ko je prejela sporočilo, da so na območju Ul. Flavia ukradli avtomobil fiat marea. Alarm so sprožili miljski karabinjerji. Izvidnica je zapeljala tudi v Ul. Caboto, kjer je na dvorišču Fordovega zastopništva opazila, da je nekdo za volanom dostavnega vozila. Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi se to dogajalopodnevi, bila pa je trdna noc, odbila je 1. ura. Agenti so se ustavili, želeli so preveriti, kaj se dogaja. Za volanom so opazili mladeniča. Ko se je zavedeL da ni sam, je vozilo pognal proti vhodu, podrl je vrata in zavil na cesto. Ubežnik je zavil na hitro cesto, vendar jo je zapustil že pri Valmauri, kjer ga je že čakala druga izvidnica. Skočil je s kombija, a beg se je zanj končal. V vozilu, ki je bilo precej poškodovano na sprednji strani, so našli dokumente na njegovo ime. Mladenič naj bi prebival v Rocolu, dejansko pa je brez stalnega bivališča. Našli so tudi ukradeni fiat marea, bil je nekoliko poškodovan, v notranjosti pa je bila Hodžičeva davčna številka in nekaj drugih njegovih osebnih predmetov. Avtomobil je bil ukraden v mehanični delavnici Randi v Ul. della Rosandra 2, lastnik je družba Europ Car iz Aoste. Hadžoviča so odpeljali tudi v glavno bolnišnico. Pritoževal se je namreč, da ga boli v trebuhu, vendar niso ugotovili nič posebnega. Proces stopil v zaključno fazo Na prihodnji obravnavi bodo govorili javni tožilec in odvetniki Proces zaradi umora novogoriškega trgovca Zvonka Repiča se je prevesil v zaključno fazo. Včeraj so bila na vrsti še zadnja pričevanja, pred sodniki sta pričala trgovec Paolo Posanelli in lastnica uvozno-izvoznega podjetja Dofimpex, Dolores Buic. Prihodnja obravnava bo 13. decembra, ko bodo spregovorili javni tožilec Massimo Elia, odvetnik civilne stranke Andrej Berdon, ki zastopa Repičevo vdovo in njena dva otroka, ter zagovorniki štirih obtožencev, srbskih drža Ija-nov Nebojše Jeremiča, Darka Grandisa, Emi-ra Džanoviča in Zorana Radosavljeviča. Za zapahi je trenutno samo Jeremič, prijeti so ga v Makedoniji, kamor je potoval, očitno ni pomislil, da ga lahko izsledijo in izročijo italijanskem oblastem. Ostali trije se previdno skrivajo v svoji domovini. Jeremič je v ponedeljek ponovil, da z morilci ni imel nič skupnega, vendar njegova pripoved ni bila posebno prepričljiva, ko je razlagal, kaj je pred dvema letoma počel v Trstu in v Rimu. Nesrečnega Repiča so ugrabiti 23. oktobra predlanskim, potiti so ga z bencinom, tako da je utrpel težke poškodbe, ki so mu bile tudi usodne, umrl je po 16 dneh. Dejansko je šlo za kazensko ekspedicijo, češ da Repic ni poravnal nekega dolga. Podjetje Addex naj bi namreč od nekega srbskega podjetja uvozilo tovor kož, ki so jih potem predali nekemu toskanskemu podjetju, ki pa jih ni plačalo, ker so bile slabe kvalitete. Ruzzier je Schiavona 18-krat zabodel Roberto Rzzzier je svojega prijatelja Ful-via Schiavona kar 18-krat zabodel: tako kažejo prvi rezultati obdukcije, za katero je bil zadolžen sodni zdravnik Fulvio Costan-tinides. Kaj se je potem zgodilo, je že dobro znano: žrtev je razkosal, posamezne dele telesa pa je spravil v plastične vreče z očitnim namenom, da se jih znebi, da jih odvrže v zabojnike za smeti ali na kakšen drugi po njegovem mnenju primeren prostor, kjer jih ne bi nihče odkril. Pravijo, da bo za obdukcijo potrebno več časa, saj dejansko gre za postopek v obratni smeri, izvedenec mora ostanke nesrečne žrtve sestavljati. Danes bi se morati tudi pričeti izvidi o DNK, ki naj bi pokazali, če sta bila Schiavon in Ruzzier ob umoru sama v stanovanju. Preiskava mora medtem še marsikaj razkriti. Do umora je prišlo zaradi dozorelih obresti na znesek, ki ga je Schiavon izročil prijatelju, da ga investira na borzi. Se marsikaj pa je nejasno, začenši s tem, kam je končala velika vsota denarja (nekateri govorijo o 300 milijonih lir), ki naj bi jo morilec imel na razpolago. Včeraj je Ruzzier na dolgo govoril s svojima odvetnikoma, Giadrossijem in Pacileom, javni točilec Tito pa je psihiatru Mariu Novellu poveril nalogo, da prouči umsko stanje Ruzziera. Razstava načrtov na Opčinah V prostorih občinske izpostave v Doberdobski ul. 20/3 na Opčinah bodo danes ob 11. uri odprli razstavo načrtov za ureditev dveh opčnskih trgov, in sicer Nanoškega trga ter Trga Brdina. Gre za prispevke na natečaju, ki sta ga priredila Združenje za zaščito Opčin in Fundacija Tržaške hranilnice (ČRT) ob sodelovanju pokrajinske zbornice arhitektov in vzhodnok-raškega rajonskega sveta Natečaja se je udeležilo 24 arhitektov, in sicer s predstavitvijo 17 različnih projektov. Medtem je komisija natečaja tudi že določila zmagovalce. Za Nanoški trg je prvo nagrado prejela skupina načrtovalcev, ki jo je vodil arhitekt Fabio Zlatich. Za Trg Brdina pa je prvo nagrado prejela skupina, ki jo je vodila arhitektka Anita Ventura G. Mario Vatta o glasbi Glasbena šola 55 prireja drevi ob 20.30 prvo iz niza srečanj, v sklopu katerih se bo ustanovitelj šole in umetnostni direktor Angelo Baiguera soočil s predstavniki mestnega življa, da bi skupno s publiko govorili o odnosih do glasbe. Gost današnjega srečanja bo g. Mario Vatta v okviru večera, ki nosi naslov Glasba v mojem življenju. Srečanje bo v Ul. Carli št. 10, vstop je prost, za informacije tel. 040 307309. Razstava ročnih del Dom za ostarele »Livia leralla« v Padričah pripravlja za jutri, 19. t.m. razstavo ročnih izdelkov, ki so delo njegovih varovancev. Ni to prva takšna pobuda, saj so se razstave odvijale, ko je bil še živ pokojni škof Bellomi. Tokrat se bo otvoritve razstave, ki bo ob 17. uri, udeležil sedanji škof Eugenio Ravignani. Izkupiček prodanih del bo dom namenil dobrodelnim pobudam tržaške škofije. Razstava bo na ogled vse do nedelje, 28. t. m., in sicer vsak dan od 8. do 13. in od 15. do 18. ure. N. L. BENCIN Stavka črpalkarjev trajala en sam dan Tržaška vozila na slovenskih črpalkah Na prvi, na srečo pa tudi zadnji dan stavke črpalkarjev ni bilo posebnih problemov, čeprav so bile zaprte prav vse črpalke. Kot je znano, so sinoči preklicali vsedržavno stavko proti liberalizaciji prodajaln goriva, ki bi se sicer nadaljevala tri dni na teden do božiča. Kljub popolni zapori vseh tržaških črpalk, ni bilo tako hudih težav, da jih ne bi mogli rešiti pri črpalkah na drugi strani meje. Da ni bilo večjih problemov, dokazuje tudi dejstvo, da pri črpalkah v Sloveniji ni bilo dolgih vrst, pač pa le nekaj več tržaških vozil, kot je bilo včasih, preden so uvedli bencin po »tržaški« znižani ceni. Tržaški črpalkarji niso toliko zaskrbljeni zaradi liberalizacije, ki jo uvaja vladni odlok, proti kateremu so odredili vsedržavni protest, pač pa predvsem zaradi možne ukinitve »tržaškega« bencina (deželni popust zaenkrat še ni pod vprašajem). Kaže, da ni Se padla dokončna odločitev glede ukinitve znatnega popusta, ki ga uživajo tržaški vozniki in ki mu bruseljski organi že več let oporekajo. Pri zadnjih stikih z vlado se je pokazalo, da bi kontingent bencina s posebnim popustom lahko ohranili vsaj še eno leto, o čemer je bil govor včeraj na srečanju s sen. Cameri-nijem, o katerem poročamo na drugem mestu. V primeru, da bi odpravili »tržaški« popust, pa črpalkarji že napovedujejo ostre protestne akcije in zbiranje podpisov. V DIJAŠKEM DOMU SZDPI praznuje danes svojo 2(Hetnico Predstavili bodo dosežke Danes poteka 20 let, odkar so ustanovili Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Okroglo obletnico bodo praznovali s proslavo, ki so bo začela ob 19. uri v novi polivalentni dvorani prenovljenega Dijaškega doma. Slavnostni govor bo imel predsednik Zavoda Branko Jazbec, ki bo orisal dosežke uspešnega dvajsetletnega izobraževalnega delovanja v korist slovenske mladine. Iz dosedanje zgodovine Zavoda namreč izstopa postopna razširitev dejavnosti in kakovostna rast, katerih najboljši pokazatelj je ugled, ki ga uživa slovenski Zavod iz Ul. Ginnasti-ca. To velja tako v okviru manjšine, za katero predstavlja eno najtrdnejših vz- gojnih postojank, pa tudi v širšem okolju, v katerem se je uveljavil zaradi svoje izobraževalne profesionalnosti in resnosti. Kljub dosedanjim dosežkom, morda pa prav zaradi teh dosežkov pri Zavodu ne dajejo največjega naglasa že prehojeni poti, pač pa na nadaljnjem razvoju in uveljavljanju. Na drevišnjem večem bodo predstavili tudi dvojezično brošuro z orisom zgodovine Zavoda, pa še analizo »20 let SDZ-PI v številkah«, ki jo je za Slovenski raziskovalni zavod opravila Norina Bogateč, ter 12-minutno priložnostno videokaseto, ki jo je pripravil goriški Kinoa-telje. Večer se bo zaključil z družabnim srečanjem v prostorih Zavoda EUREKA / GRE ZA PLOD SODELOVANJA MED UNIVERZO IN ŠOLSTVOM Rodil se je center za didaktike znanosti Svoj sedež ima pri tehničnem zavodu Volta v Trstu »Med univerzo in šolo v Italiji že dolgo zija prevelik razkorak. Nujno ga je treba zmanjšati, in sicer v obojestransko korist. Projekt, ki ga predstavljamo danes, prav gotovo pomeni pomemben korak v to smer.« Tako je dejal načelnik centra za didaktično raziskovanje (CIRD) Univerze v Trstu prof. Giacomo Costa, ko je sinoči v zborni dvorani tehničnega zavoda Ales-sandro Volta uvajal slovesno odprtje Centra za didaktiko znanosti Eureka. Projekt sta poleg univerze in zavoda Volta gmotno omogočili Pokj-rajina Trst, ki je dala na razpolago prostore, in Fundacija Tržaške hranilnice (CRT), ki je nakazala večji prispevek za dvo-letje 1999-2000. Po pozdravih prorektorja tržaške univerze Luciana Cossarja, pokrajinskega odbornika za šolstvo Maurizia Sbriglie, podpredsednika Funda- cije Tržaške hranilnice Umberta Bevilacque in tržaške občinske odbornice za šolstvo Marie Tere-se Poropat sta center Eureka predstavili prof. PROJEKT / ZNANSTVENI PARK Šole in tehnološke inovacije Projekt je podprla Dežela, zaključil pa se bo do marca 2000 V zborni dvorani znanstvenega liceja Galileo Galilei v Trstu so včeraj dopoldne predstavili projekt Innova-zione@scuola.fvg.it. Gre za telematski načrt kooperativnega učenja, ki ga je izdelal padriški Znanstveni park za višje srednje šole iz naše dežele, in sicer z namenom, da bi prispeval k zbliževanju med svetom šole, znanstvenega raziskovanja in inovativnega gospodarstva, pa tudi k študijskemu usmerjanju dijakov. Kot so na včerajšnji predstavitvi povedali prof. Mauro Graziani, Simona Cerra-to in Paolo Cattapan, je projekt podprla Dežela Furlanija-Julijska krajina, trajal pa bo do marca 2000. Sodelujoče sole bodo imele na razpolago posebne spletne strani na naslovu www.area.trieste.it za tele-matsko raziskovanje in delo. Projekt bo obsegal šest raziskovalnih tematik, in sicer: inovacija v deželi, zgodovina tehnologije, znanstveni parki, pričevanja voditeljev inovativnih podjetij, zakonodaja o inovaciji v gospodarstvu, pregled tiska o tejisti problematiki. Rezulate raziskav bodo objavili spomladi prihodnje leto, in sicer v okviru 10. tedna znanstvene kulture v Trstu. Doslej so k projektu pristopili znanstveni licej Galileo Galilei in tehnični zavod Ales-sandro Volta iz Trsta ter znanstveni licej Ettore Marojana iz Pordenona, še vedno pa sprejemajo nove prijave. Za podrobnejše informacije se je mogoče obrniti na spletno stran http://www.area.trieste.it/innovazione-scuola, na e-mail innovazione scuola@sci.area.trieste.it in na tel. 040/226148. DANES V PROSVETNEM DOMU Okrogla miza ob knjigi Egidija Višaja Jubilej 2000 Pred kratkim je izšla nova knjiga novinarja in gospodarstvenika Egidija Vršaja z naslovom Jubilej 2000. Namenjena je predvsem tistim, ki se želijo seznaniti z gospodarskimi gibanji in njihovimi učinki na socialnem področju v zadnjih dveh stoletjih, s posebnim poudarkom na reakcije katoliške cerkve na spremembe v gospodarstvu. Seveda pa knjiga obravnava tudi aspekte, ki zadevajo specifično vključevanje Slovenije v EU in problematiko naše manjšine. O vseh teh vprašanjih bo drevi tekla beseda v openskem Prosvetnem domu, kjer bo na pobudo Knjižnice Finka Tomažiča in tovarišev ter Finžgarje-vega doma okrogla miza, na kateri bodo poleg avtorja knjige sodelovali Drago Legiša, ki bo obravnaval predvsem aspekte moderne ekonomike, Tomaž Simčič, ki bo spregovoril o krščanski sociali, ter vidna manjšinska politična predstavnika Miloš Budin in Ivo Jevnikar, ki bosta osredotočila svoje posega na vprašanja narodnih manjšin. Okrogla miza se bo pričela ob 20. mi. Paola Rodari in prof. Giu-liana Cavaggioni. Dejali sta, da bo center Eureka prirejal tečaje in druge pobude za strokovno izpopolnjevanje profesorjev in učiteljev znanstvenih predmetov. Vsak čas bo steklo 5 tečajev iz astronomije, 3 iz fizike itd. Toda v njem bodo učitelji in profesorji imeli tudi in mogoče predvsem možnost, da posredujejo svoje izkušnje in aktivno sodelujejo pri iskanju čim ustreznejših didaktičnih pristopov. V Centru Emeka bodo tudi izdelovali originalno didaktično gradivo, na razpolago bo mladinska znanstvena knjižnica itd. Sicer pa namerava center delovati na kar se da visoki kakovostni ravni, upoštevajoč tudi izkušnje in dognanja na mednarodni ravni. Znamenje v tem smislu je predstavil tudi nastop na sinočnji otvoritveni slovesnosti dr. Mihaele Ronen, rektorice Sole za izobraževanje učiteljev v Holonu v Izraelu. KRAŠKA SIMFINIJA PRI SARDOČU Poetičnoglasbeni sprehod po kraških gostiščih Z jutrijšnjo večerjo v restavraciji Sardoč v S livnem se bo zaključil niz treh kultumo-enogastromskih večerov, ki jih je letos prvič organizirala devinsko-na-brežinska občinska uprava v sodelovanju z nekaterimi krajevnimi gostinci. Pod geslom »Kraška simfonija« je pred nekaj tedni stekel prvi večer v restavraciji »Baia degli Uscocchi«, sledila je gostilna »Alla Pineta« v Sesljam! in sedaj je na vrsti slivenska gostilna Sardoč. Gre v bistvu za poetično-glasbeni sprehod po kraških gostiščih, kjer se kultma tradicionalne gastronomske in enološke ponudbe idealno prepleta s prav tako prijetno kultmo glasbenega in literarnega značaja. V gostilni Sardoč so za to priložnost pripravili me-nu, ki črpa iz gastronomske zakladnice tega prostora. Simfonija okusa se bo tako ob 20.30 začela z jajcem s klobasami, sledil bo krožnik požgane juhe ter bleki z divjim zajcem v kozici. Pojedino, ki se bo nadaljevala s pohanim piščancem in radičem z ocvirki, bodo vseskozi zalivala izbrana kraška vina. Večerja, vredna tri desettisočake (pijača ni všteta), se bo nato zaključila s kuhanimi štruklji, morda pa tudi še s kozarčkom žganja, ki je vselej dobrodošel spodbujevalec dobre prebave. Kraška simfonija okusov se bo prepletala z besedo domačih literarnih ustarjalcev. V ta namen bodo Cristi-na Adriani, Maria Serena Ciano ter Aleksij Pregare takorekoč "med enim obrokom in drugim" v italijanščini in slovenščini podajali odlomke iz Slataperjevega Mojega Krasa ter poezije Srečka Kosovela, Umberta Sabe in drugih avtorjev. Pa tudi kraških in tržaških poskočnic ne bo manjaklo, in to v izvrstni interpretaciji Fabia Zorattija (harmonika) ter Paola Privitere (kitara). Za zaključek pa še informacija, da je zaželjena in priporočena rezervacija na telefon 040-200146. igb Pordenonska skupina Doctor Love Band dreviv0xisu Pravkar je izšel novi CD pordenonske skupine Doctor Love Band, »Swinging Blues Party«, ki ga bo drevi, ob 21. uri skupina predstavila v kriškem lokalu Oxis. Ansambel, ki ga sestavljajo Paolo Mizzau (orglice in glas), Dennis Casa-ri (baškitara), Gianni Mas-sarutto (orglice), Roberto Muzzin (kitara) in Roberto Buttignol (bobni) se je v letih izkazal kot kvalitetna in solidna blues skupina. Večkrat je skupina koncertirala tudi v našem mestu, kot npr. na tradicionalnem januarskem bluesovskem srečanju VVelcome Blues and Rock’nToll. Upravitelj lokala Igor nam je zaupal, da bo na drevišnjem koncertu s skupino igral tudi tržaški bluesman Jimmy Joe, torej ponuja se res glasbeno bogat večer. Prihodnji četrtek bo v istem lokalu nov koncert. Takrat bodo na vrsti ritmi in melodije iz rockovske zakladnice iz 70. let s skupino The Snifferson Family. Pan NOVE POBUDE / OB SEMINARJU O KMETIJSKEM PODJETNIŠTVU Tudi v kmetijstvu nove možnosti za ženske Na seminarju nastopila tudi predsednica novoustanovljenega ZSKP2 Suzana Lovrečič Kot smo že kratko zabeležili v včerajšnji številki našega dnevnika, je bil v torek v dvorani Kraške gorske skupnosti v Sesljanu seminar o kmetijskem podjetništvu, s posebnim ozirom na ženske podjetnice. Studijsko srečanje so priredili Vsedržavni zavod za poklicno izobraževanje v kmetijstvu, Zveza neposrednih obdelovalcev in Koordinacija za žensko podjetništvo. Poročevalci na njem so prikazali, kako je mogoče sestaviti načrt za kmetijsko podjetje in kako ga je potem mogoče uresničiti. Govorili so tudi o možnostih koriščenja raznih deželnih, državnih in evropskih prispevkov. Posebej naj omenimo, da je pri organizaciji seminarja sodelovalo tudi novoustanovljeno Združenje slovenskih kmečkih in podeželskih žena (ZSKPZ) in da je med poročevalci nastopila tudi njegova predsednica Suzana Lovrečič. Lovrečičeva je povedala, da je ZSKPZ nastalo iz potrebe, da bi se tudi v naših krajih ženske odločneje uveljavile na kmetijskem področju, hkrati pa ob želji, da bi kolikor mogoče presegli razdvojenost kmečkega sveta, ki se izraža tudi v obstoju in delovanju dveh močnih stanovskih organizacij na tem območju, in sicer Zveze neposrednih obdelovalcev ter Kmečke zveze. Prav zaradi tega ZSKPZ skuša biti enotno, se pravi združevati kmečke in podeželske ženske iz vrst obeh stanovskih organizacij. Predsednica je nato predstavila v glavnih obrisih cilje in program novoustanovljenega združenja. ZSKPZ namerava prirejati predavanja, tečaje in druge podobne pobude za strokovno izpopolnjevanje kmetijskih podjetnic. Podpiralo bo vsakovrstne pobude za razvoj kmetijstva na tem območju, ob spoštovanju krajevnih kulturnih in ekoloških značilnosti. Prirejalo bo tudi razvedrilna srečanja in izlete ter se zavzemalo za boljše poznavanje kmetijske stvarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev pa bo sodelovalo z vsemimi ustanovami in organizacijami, ki delujejo v prid kmetijtva na krajevni in širši ravni. Lovrečičeva je ob tem posebej omenila sodelovanje z Zvezo kmetic Slovenije. Spomnila je, da se je ZSKPZ udeležilo poletnega tabora, ki ga je Zveza kmetic Slovenije priredila za otroke v Logarski dolini. ZSKZ namerava prihodnje leto prirediti podoben tabor pri nas in vrniti uslugo kolegicam iz Slovenije. Predsednica ZSKPZ se je v svojem posegu na torkovem seminarju naposled zavzela za to, da bi bila svetovalska služba Verdhmpre-sa, ki je odprla svoje okence v Vidmu, s svojimi strokovnjaki vsaj enkrattedensko v Trstu na voljo tukajšnjim kmetijskim podjetnicam in podjetnikom. NA GALA KONCERTU Nagrada Barison violinistu Gulliju Nagrado je izročil Barisonov vnuk Stalno gledališče FJK je v sodelovanju z glasbenim društvom »Au-rora Ensamble« in s podporo raznih ustanov priredilo v torek, 16. novembra, v dvorani Trip-covich gala koncert ob priliki podelitve letošnje nagrade »Cesare Barison« tržaškemu violinistu Francu Gulliju (na sliki med nastopom z orkestrom -f. KROMA). Pomembno priznanje, ki nosi ime znanega tržaškega violinista, skladatelja in pedagoga, je v prejšnjih letih prejelo že vec mladih umetnikov, Barisonovi vnuki pa so se oddolžili tudi Tržačanom, ki so s svojo uspešno kariero zasloveli po vsem svetu. Pb Tržaškem triu in Raffaellu De Banfieldu je torej na vrsti letos Franco Gulli, ki že pol stoletja zastopa ugled našega mesta v glasbenem svetu. Gulli (rojen 1926) je svojo koncertno pot začel po diplomi na tržaškem konservatoriju leta 1944, odtlej pa je nastopal z najboljšimi domačimi in tujimi orkestri in dirigenti. Kot je povedal v kratkem intervjuju, ga na Barisona vežejo osebni spomini: starejši mojster ga je že kot kratkohlačnika vzljubil ter mu dajal celo vrsto koristnih napotkov, zato se je Gulli ob tej nagradi počutil posebno počaščenega. Izročil mu jo je Barisonov vnuk, prisotni pa so bili tudi predstavnik Pokrajine dr. Grison, ravnatelj konservatorija »G. Tartini« prof. Massi-mo Parovel ter tržaški skladatelj Raffaello De Banfield. Tržaški solist je slovesnost obeležil z izvedbo Mozartovega Koncerta v G-Duru KV 216. Komorni orkester FJK je pod vodstvom Romola Ges-sija pripravil mojstru nežno podlago: Gulli je Poudaril naravno lepoto Mozartovih fraz s preprosto in umirjeno igro zrelega interpreta, ki je za sabo pustil blisc vir-tuozizma, ostaja pa v celoti predan plemenitosti zvoka. Za uvod je orkester zaigral Barisonovo priredbo Stradellove Sonate v D-Duru: tržaški skladatelj je baročno glasbo odel v modernejšo preobleko, ki je bila v prvi polovici našega stoletja bližja povprečnemu okusu poslušalcev. Tudi v tej skladbi je bila zvočnost orkestra umirjena, skoraj krhka, prežeta z melanholijo, ki je bila vodilna nit celotnega veCera. V tem ozračju je zazvenela krasna tržaška izvedba »Jesenskih lirik« Raffaella De Banfielda, ki je Barisonovo nagrado prejel pred dvema letoma. Nežne melodije ne iščejo originalnih poti in so razpete med dekadenco in impresionizmom: zapela jih je Veronica Vascotto, ki v svojih nastopih dosega vedno večjo interpretativno globino. Verze, ki so jih spisali Jeanne Perdriel - Vaissie-re, Giovanni Pascoli, Gabriel Boissy, Rainer Ma- ria Rilke in Francesco Pastonchi, je sopranistka doživeto oblikovala z glasom, ki je v centrih nekoliko Šibkejši, a doseže polno lepoto v višjih legah. Koncert je sklenila »Petite suite« Clauda Debussyja, ki se je dosledno vključila v pastelne barve torkovega koncerta: pod natančnim vodstvom Romola Ges-sija se je orkester mladih glasbenikov, med katerimi sem naštela kar nekaj slovenskih, izkazal kot disciplinirano in ubrano, ki mora le pridobiti nekaj samozavesti: lepo so izstopali posamezni pihalci in trobilci, ki so z muzikalnim frazi-ranjem podali Debus-syjevo Suito. Dokaj številno občinstvo je slovesni veCer spremljalo s toplino in pozornostjo-ter s prisrčnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče. Katja Kralj SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER Mlado književnost so zalili z mladim vinom Srečanje z mladimi literarnimi ustvarjalci iz Slovenije Koliko pisateljev in pesnikov v svojih delih opeva »pristno žlahtno kapljico« in večkrat celo prizna, da je njihovo umetnfho navdahnilo nekaj kozarcev vina... Besedna umetnost in vino stopata torej večkrat po isti poti; ta posrečeni binom pa se je v torek zveCer preselil v Slovenski klub na večer, ki je nosil naslov Mlado vino in mlada književnost. Študentska založba SOU oz. zbirka Beletrina sta v Sloveniji sinonima za mlado književnost, zato je Slovenski klub v Tr: st povabil Beletrininega urednika in literarnega kritika Mitjo Candarja, pesnika Aleša Stegerja ter pisatelja Aleša Gara in Dušana Sarotarja. Can-dar je najprej spregovoril o Beletrini, ki je v treh letih svojega delovanja izdala že 35 knjig tujih in domačih avtorjev. »Jedro najmlajse garniture predstavljajo prav prisotni avtorji«, je Se dejal Candar in nato predstavil vsakega ustvarjalca posebej. Aleš Car, ki je pred dvema letoma prejel nagrado za najboljši slovenski prvenec, končuje sedaj svoj drugi roman. Tokrat je dogajanje iz rojstne Idrije, ki se je odvijalo med rudnikom in norišnico, preselil v Ljubljano. »Zasnova je avtobiografska,« je dejal avtor, »opisuje pa doživljanje fanta, ki ga je ženska sredi avgustovske pasje vročine postavila pred vrata«. Ta dogodek, »ki je fanta premaknil na ničlo«, sproži celo serijo dogodkov, zapletljajev... pravi »pasji tango«. Roman, ki je tik pred izi- dom in iz katerega je avtor prebral daljši odlomek, nosi zato prav ta simbolični naslov. Dušan Sarotar je svoj prvi roman »Potapljanje na dah« izdal letos. »V njem je ogromno Ciste, primaTne energije«, je dejal Čander, saj je dogajanje postavljeno na otok PaSman, kjer prevladujejo morje, sonce in svetloba, ki jih avtor zelo pozorno opise skozi oCi tujca, ki se na otoku vplete v zanj nedostopno in skrivnostno vaško življenje. Zadnji je bil na vrsti AleS Steger, že uveljavljeni pesnik, ki je lani za svojo pesniško zbirko Kašmir prejel Veronikino knjigo, nagrado za najboljšo knjigo leta. Sedaj je v pripravi njegov Potopis po Peruju, sicer nekoliko neobičajen potopis, »saj se je med pisanjem Peruju vedno bolj oddaljeval, v os- predje pa so začele prihajati reminiscence iz otroštva, razmišljanja, Čustva« je Se dejal avtor, ki je nato prebral nekaj svojih pesmi. Po končanem »uradnem« delu veCera, so se avtorji Se dolgo zaustavili v pogovoru s prisotnimi in vsi skupaj pokusili novo vino, ki ga je na Kontovelu pridelal Dušan Križman, zmagovalec pokušnje vin, ki jo je lani organiziral Slovenski klub. Po Številu steklenic sodec, ki so ob koncu veCera samevale v Gregorčičevi dvorani, lahko sklepamo, da je Križmanovo vino tudi letos uspeSno prestalo »izpit«, (pd) OPERNO GLEDALIŠČE VERDI / DREVI GALA PREDSTAVA Za začetek sezone Straussov Kavalir z rožo Režiser nove postavitve opere je Henning Brockhaus, dirigent pa Christian Arming Z opero Richarda Straussa Kavalir z rožo bo tržaško operno gledališče Verdi* drevi v istoimenskem teatru zaCelo sezono 1999-2000. Gre za novo postavitev, pri kateri sodelujejo dirigent Christian Arming, režiser Hennin Brockhaus, Csaba Antal (scene), Renato Balestra- (kostumi), Luigi Petrozziello (priprava zbora), Claudio Schmid (igra luči) in Ivo Guerra (asistent režije). Kot je že moder in prijeten običaj tudi v tržaški operni hiši, bodo Straussovo opero izvedli v originalu z nadnapisi v italijanščini. S tem delom se med drugim v tržaškem gledališču Verdi nadaljuje niz Straussovih predstav, saj so v prejšnjih sezonah že uprizorili druge njegove opere. Po drevisnji otvoritveni gala predstavi bo Kavalir z rožo na sporedu Se sedemkrat, in sicer do 30. novembra. Recital pianistke Tatjane Jercog Danes, 18. novembra, bo v dvorani »Primo Rovis« v ulici Ginnastica recital pianistke Tatjane Jercog. Koncert prireja Združenje »Pro Senectute«, s katerim je domaCa izvajalka že sodelovala. Tatjana je večkrat nastopila na tržaških, goriskih ter slovenskih odrih, tako v solistični ali komorni zasedbi kot tudi z orekstrom. Diplomirala je iz klavirja po dokončanem Študiju na Soli »M. Kogoj« in se sedaj izpopolnjuje z ruskim pedagogom Igorjem Lazkom na slovanskem Konservatoriju v Parizu. Igrala bo Sonato v c-duru Franza Josepha Haydna, Klavirske skladbe op. 118 Johannesa Brahmsa, Madžarsko Rapsodijo st. 2 Franza Liszta ter Kamaval op. 9 Roberta Schumanna. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 18. novembra 1999 ROMAN Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 14.19 in zatone ob 0.47 Jutri, PETEK, 19. novembra 1999 IMICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1009 mb pada, veter 11,9 km na uro vzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2,6 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje. [ " LEKARNE Od ponedeljka, 15. do sobote, 20. novembra 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040 911667), Drevored XX Set-tembre 6 (tel. 040 371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Settembre 6, Ul. delPOrologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delPOrologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 040 300605). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. J PRIREDITVE SKD PRIMOREC Trebče vabi na predstavo gleda- * liske skupine Metronom Beauty clinique, v soboto, 20. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu. Pridite, ne bo vam žal. SKD BARKOVLJE vabi v nedeljo, 21. novembra, na otvoritev obnovljenega Sedeža z lepljenko ZDAJ SO PA NA VRSTI BARKOVLJE. Ob diapozitivih, besedi in petju bodo nastopili malčki iz vrtca, uCenci Sole Finžgar, barkovljanska mladina in domaCi zbor. ZaCetek ob 17. uri. Vhod iz Ul. Bonafata 6. SKD TABOR - Prosvetni dom - v nedeljo, 21. novembra 1999, ob 17. uri gostovanje gledališke skupine KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. Mirko Mahnič, Sergej Vere - Pa po lojtrci gor... pa po lojtrci dol.... Veseli veCer ob 140-lgtnici rojstva dr. Karla Streklja. GLASBENA MATICA TRST vabi na slavnostno Akademijo ob 90-letnici svojega obstoja v petek, 26. novembra 1999, ob 20.30 v Kulturnem dpmu v Trstu. Nastopili bodo uCenci, komorne skupine, Šolski godalni orkester in Godalni kvartet GM. Stum/EG SimtLM© OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1999-2000 PONOVNO V KULTURNEM DOMU Odon von Horvat ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA Režija MARIO URŠIČ danes, 18. t. m., ob 20.30 RED E jutri, 19. t. m., ob 20.30 RED F Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 040 362542. Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice Cimprej. Žrebanje brezplačnih dijaških abonmajev (zbranih na višjih srednjih Šolah v Trstu) in brezplačnega obiska dijakov na predstavi v Ljubljani, bo-potekalo v zadnjem tednu novembra. V primeru, da so dijaki že vplačali abonma in bodo izžrebani, jim bo vplačana vsota povrnjena. Ugodnosti pri vpisu MLADINSKEGA ABONMAJA je omogočila GI Zadružna krnska banka J\ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO pod TRST vabi na predavanje ™ PLANINSKE POTI ZAHODNIH JULIJCEV Lepote in skrivnosti naših gora nam bo v besedi in sliki razkrival dr. ANDREJ MAŠERA _________,__________ danes, 18. novembra 1999, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani KINO ARISTON - Danes je dvorana rezervirana. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai stata baciata«, r. Raja Go-snell, i. Drew Barrymore, David Arquette. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La coppa«, r. Khyentse Norbu. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The sbcth sence«, i. Bruce VVillis. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 15.45, 17.25, 19.05, 20.40, 22.25 »Bovvfinger«, i. Eddie Murphy, Steve Martin. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Notting Hill«, r. Roger Michell, i. Julia Roberts, Hugh Grant. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Desti-ni-incrociati«, i. Harrison Ford. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »American pie«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The acid house«, r. Paul Mc-Guigan, i. Evven Bremner, Kevin McKidd. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tutto su mia madre«, r. Pedro Almodovar. MIGNON - 16.00 -22.00 »Inferno fra le co-scie«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.50 »II trediceshno guerriero«, 1., Antonio Banderas; 20.00, 22.10 »Gioco a due«, i. Pierce Brosnan, Rene Russo. 'BjUifjLr SimtLM® Slegmmjs©® PREDSTAVA IZVEN ABONMAJA Zijam A. Sokolovic GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ Nastopa ZIJAH A. SOKOLOVIC Izjemna priložnost za enkratni in nepozabni gledališki dogodek. Predstava, kije doživela že preko 1.400 ponovitev po celem svetu. V ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 Rezenirajte Cimprej svoj sedež, vsak dan od 10. do M. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel 040-362542. Pred zadetkom predstave, ob 19.30, predstavitev knjige ALEKSANDRA VALIČA SANJE IN RESNIČNOST spomini na prva leta Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje. Knjigo bo predstavil Miroslav Košuta Ob prisotnosti avtorja bo odlomke iz knjige prebrala igralka Zlata Rodošek ALCIONE - 17.00, 19.45, 22.30 »Eyes wide shut«, r. Stanley Kubrick, i. Nicole Kindman in Tom Cruise. I?3 OBVESTILA ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN in RAJONSKI SVET VZHODNEGA KRASA vabijo občane na otvoritev razstave natečaja za preureditev openskih trgov, danes, 18. novembra, ob 11. uri v prostorih Openske občinske izpostave, Doberdobska ulica 20/3. Urnik razstave: vsak dan od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, do nedelje, 28. novembra. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje PLANINSKE POTI ZAHODNIH JULIJCEV. Lepote in skrivnosti naših gora nam bo v besedi in sliki razkrival dr. ANDREJ MAŠERA. Danes, 18. novembra 1999, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabita danes, 18. novembra 1999, ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev knjige dr. Egidija Vršaja JUBILEJ 2000. Na okrogli mizi bodo govorili dr. Drago Le-giša o moderni ekonomiki, prof. Tomaž SimCic o krščanski socMiali, Miloš Budin in Ivo Jevnikar o narodnih manjšinah. KLUB PRIJATELJSTVA vabi danes, 18. novembra, ob 16. uri na družabno srečanje v Ul. Donizetti 3. ČASNIKARSKI KROŽEK SKK (Ul. Donizetti 3) vabi vse mlade, ki jih zanima svet javnih občil na srečanje, ki bo jutri, v petek, 19. novembra, ob 20. uri. Gost večera bo Časnikar Sergij Pahor. BREZ PANIKE! Izšel je Herostrat 06, prvi zamejski list na internetu. Naslov: http//herostrat.tri-pod.com. Dobro branje. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 20. novembra, na ogled filma THE TRUMAN SHOW. Film bo uvedla kratka razprava v zvezi s pojavom vdiranja medijev v privatno življenje zasebnikov. Začetek ob 18.30. STRANKA KOMUINI-STICNE PRENOVE -Krožek Občine Dolina, prireja v soboto, 20. novembra, ob 18. uri v prostorih KD F. Venturini pri Domju, zborovanje elanov in simpatizerjev na temo bodoče pobude nase stranke. Sledil bo praznik včlanjevanja. LETNIKI 1935 na-brežinske občine organiziramo v soboto, 20. novembra družabno srečanje s kosilom. Informacije v večernih urah na tel. št. 040-200326 ali 040-200021. SK BRDINA organizira trening in šolo smučanja na Rogli, od 22. do 27. decembra. Sprostilo se je Se nekaj mest. Informacije in vpisovanje na sedežu, ob torkih, od 19.30 do 20.30. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za zi-movanje v Caprileju. Pohitite! (Urad ZSSDI - Ul. Ci-cerone 8) SKD CEROVLJE-MAVHINJE vljudno vabi na predvajanje diapozitivov Bruna Križmana z naslovom Kenija - Tanzanija - Zanzibar, ki bo v nedeljo, 21. novembra, ob 17.30 v prostorih bivše osnovne šole v Mavhinjah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi vse včlanjene zbore OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 1 3. ure treh pokrajin k sodelovanju pri velekoncertu v Pozdrav tisočletju, ki bo v nedeljo, 19. decembra 1999, v SK centru v Zgoniku. Za pojasnila in gradivo smo vam na razpolago v uradih ZSKD (v Trstu, tel. št. 040-635626). Da bo organizacija Cim boljša, se prijavite cimprej. SKD CEROVLJE-MAVHINJE vljudno vabi na predvajanje diapozitivov Bruna Križmana z naslovom Kenija - Tanzanija - Znzibar, ki bo v nedeljo, 21. novembra, ob 17.30 v prostorih bivše osnovne šole v Mavhinjah. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK, ob-vešCa, da se nadaljuje vpisovanje za zimovanje v Val Zoldani (Civetta), od 22. oz. 23.12. do 29.12.99. Za podrobne informacije in vpis lahko kličete na tel. št. 040-213518. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pohitite! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 22. novembra, na večer Benečija včeraj, danes in jutri. Sodelujejo Branko Marušič, Emidij Susic, Giorgio Ban-chig in Riccardo Rutar. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. SKD FRANCE PREŠEREN - Boljunec: v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 se bomo spet zbrale v društveni dvorani ob šivanju noš. Kdor se nam želi pridružiti je dobrodošel. GLASBENA MATICA TRST vabi na predstavitev knjige dr. Gojmirja Demšarja »90 let Glasbene matice«, v torek, 23. novembra 1999, ob 18. uri v bivši Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras, vabi elane in simpatizerje na Praznik včlanjevanja 2000, ki bo v sredo, 24. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 24. novembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje z naslovom Madagaskar, veliki rdeči otok. Predavala bo prof. Sonja Gregori. Vljudno vabljeni! NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA in ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDISCE REPUBLIKE SLOVENIJE KOPER vabita na predstavitev zbornika Josipa Agneletta Slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu, v sredo, 24. novembra 1999, ob 19. uri v Čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. O zborniku bo govoril Branko Marušič. Vabljeni! PATRONAT INAC in CAAF Kmečke zveze opozarjata upokojence, nosilce pokojnin, ki so vezane na dohodek, da jim bo zavarovalni zavod INPS v kratkem poslal dopis (MOD. RED.) na podlagi katerega bo treba INPS-u javiti dohodke za leta ’96, ’97, in ’98. Zelo pomembno je navesti točne podatke, zato so vsi zainteresirani upokojenci izrecno vabljeni, da se takoj po prejemu omenjenega dopisa nemudoma oglasijo v uradih patronata INAC, Ul. Cicerone 8/B v Trstu. Deležni bodo brezplačne strokovne pomoči pri izpopolnjevanju in oddajanju zahtevne dokumentacije. Važno je, da prinesejo s seboj pokojninsko knjižico. 50-LETNIKI Z OPČIN organizirajo v soboto, 27. novembra večerjo. Vpisovanje v trgovini konfekcije K&G (Mirka) na Opčinah, Narodna ulica 71. Informacije v večernih urah na tel. št. 040-213682 (Igor Šuligoj) ali 040-Ž13243 (Ana Valič). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE obvešča, da se nadaljuje zbiranje podpisov za peticijo proti sramoti zlatih honorarjev in beraških plač. Vsi tisti, ki bi želeli podpisati, se lahko zglasijo na tržaški federaciji SKP v Ul. Tara-bocchia 3, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure in od 17. do 19. ure. 45-LETNIKI z Opčin in okoliških vasi organizirajo družabno večerjo v soboto, 4. decembra. Za informacije pokličite na tel. št. 040-226472 (Vlasta) ali 040-212226 (Nataša). GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1999/2000. Koncerti bodo v Kulturnem domu v Trstu. Informacije na GM, tel. 040-418605. ZIMOVANJE 1999/2000 v Kranjski gori, od 27. decembra 1999 do 3. januarja 2000, v organizaciji Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel Trst za mladostnike od 6. do 18. leta starosti. Informacije in vpisovanje v dijaškem domu, Ul. Gin-nastica 72, tel. št. 040-573141. M 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. ■ BARI 78 46 58 55 23 CAGLIARI 36 5 12 26 53 FIRENCE 80 66 48 62 79 GENOVA 89 85 10 63 29 MILANO 51 74 30 80 42 NEAPELJ 73 6 51 84 49 PALERMO 6 62 76 36 74 RIM 81 86 63 46 6 TURIN 82 4 61 55 34 BENETKE 78 73 34 51 6 Nagradni sklad 16.281.667.235-lir Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 17.206.011.151 - lir Brez dobitnika s 5+1 točkami Jackpot 3.256.333.447 - lir 22 dobitnikov s 5 točkami 148.015.200 - lir 4.344 dobitnikov s 4 točkami 749.600 - lir 171.803 dobitnikov s 3 točkami 18.900-lir Na svet je privekal mali agronom Gregor Mamici Elizabeti in očku Renzu Čestitamo in želimo, da bi jima bil celo življenje vir radosti in sreče nona Anica, strica Boris in Igor ter teti Maila in Tamara IZLETI ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA organizira dvodnevni izlet v Gradec in Celovec, 10. in 11. decembra, z ogledom tipičnih božičnih stojnic. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Vpisovanje na tel. št. 040-200173. MEDNARODNI KROŽEK MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o novoletnih potovanjih za mlade v PARIZ, LONDON in IZRAEL v uradu Slovenske prosvete, UL Donizetti 3, tel. št. 040-370846 od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. H ČESTITKE Elizabeto in Renza je osrečil prvorojenCek GREGOR. Malemu Gregorju želimo zdravja, sreCe in obilo uspehov, škedenjski prijatelji. Srečna starša Elizabeto in Renza je osrečil prihod prvorojenCka GREGORJA. Iskreno jima Čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo - vsi Oz-bicevi. V ponedeljek, 15. novembra je SERGIO FER-LUGA praznoval 60-Ietni-co. Veliko sreče in obilo zdravja mu vosci KD Fran Venturini. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ODDAM V NAJEM skladišče, 240 kv. m, z vodo in vvejem, z možnostjo parkiranja, v predmestju Trsta. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-828861. NA PROSEKU je bila izgubljena moška zapestna ura s posvetilom na hrbtni strani. Najditelju zelo visoka nagrada. Tel. št. 040-225132. ODDAJAM v najem gostilno na Krasu. Tel. st. 040-212621 vsak dan od 13. do 15. ure. PRODAJAM drva za kamin. Tel. 0481-522316. V ULICI UDINE nudimo v najem trgovino, 140 kv.m, s tremi izložbami, primerno za najrazličnejše dejavnosti. Tel. st. 040-363452. PRODAM prve izdaje naslednjih pesniških zbirk: Pesmi'- Matej Bor (1946), Dvanajsta ura - Igo Gruden (1939), V pregnanstvu - L Gruden (II. izdaja 1946), Pesnikovo srce - I. Gruden (1946), Na Krasu (1958) ter drame Svet brez sovraštva - Mira Pucova (Gregorčičeva založba v Trstu, 1945 - Naslovno stran narisal L. Spacal). Tel. št. 0335-8226023. V ROJANU dajemo v najem opremljeno stanovanje, v prvem nadstropju, 40 kv. m. Klicati od 13. do 14. ure na tel. št. 040-814225. ŠPORTNO DRUŠTVO GRMADA išCe za svoj sedež (po najnižji možni ceni) nekaj jeklenih omar s steklenimi vrati. Za ponudbe pokličite v večernih urah na tel. St. 040-200179 (Damjan). LJUBITELJEM živali podarim simpatične psičke. Tel. 226492. REPO za kisanje prodam na domu. Tel. st. 0347-2920050. LJUBITELJU ŽIVALI podarim male mucke. Tel. št. 040-327044. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu in pri varstvu starejših oseb ali otrok. Vsakodnevno, v Gorici ali okolici. Tel. v dopoldanskem Času na št. 00386-65-61559 ali pa zvečer na St. 00386-67-25202. PRODAM kanarčke Malinua, zelo dobre pevce. Tel. št. 040-220189. PRODAJAM naslednje knjige za višje šole po polovični ceni: Course in bu-siness English - Giuliano Inatorno, Fizika in svet fizike - Gerry Marion, Ra-gioneria aplicata profes-sionale - Astolfi & Negri (za 5. razred). Zbiralcu kolekcije Harmony prodam 38 novih in starih romanov, vse le za 20.000 lir. Tel. 0347-1670108 (Katja). NUDIM lekcije angleščine dijakom srednjih in višjih šol. Tel. št. 040- 213861. NUJNO ISCEM zazidljivo zemljišče na Kon-tovelu. Tel. St. 0339- 3610917. PRODAM Innocenti SE 990, motor Daihatsu, letnik 1989, 70.000 km, lir 1.000.000. Tel. št. 040- 228160. V DOBERDOBU bo v soboto, 20. novembra, Berto TonkiC odprl osmi-co. Nudil bo domače vino in prigrizek. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Ob torkih in sredah zaprto. Tel. št. 040-200898. KUKUKOVI v Doberdobu so odprli kmečki turizem. Zaprto ob ponedeljkih, torkih in sredah. Tel. št. 0481-78140. OSMICO je odprl Colja Jožko Samatorca 21. KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA - Zagradec št. 1, je spet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do konca decembra. Tel. 040-229594. OSMICO je odprl Ušaj, Nabrežina 8. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Ušaj, Nabrežina št. 8. Toči belo in Črno vino. PRISPEVKI V spomin na Mariucio Saveri darujejo Voucni 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. Družina Delmestre daruje 50.000 lir. za KD Rovte-Kolonkovec. V spomin na Jolando Kesmic daruje družina 100.000 lir za cerkveni pevski zbor v Zgoniku. Namesto cvetja na grob Vladimira Abramija darujejo družini Grahonja in Sabadin 50.000 lir, družina Rapotec (GroCana 53) 50.000 lir ter Claudio in Ederina Petrina 100.000 lir za cerkev na Pesku. Za cerkev v Bazovici darujejo Marija Križ-mancic 50.000 lir, Livia Granzotto 20.000 lir in N.N. 80.000 lir. V spomin na svoje pokojne daruje Karla Mahnič 50.000 lir za cerkev v Bazovici. V spomin na svMn Silko Ražem 50.000 lir za cerkev v Bazovici. Za cerkev v Gropadi darujeta Milka Kalc (Gro-pada 99) 10.000 lir in Danica Mužina 100.000 lir. Ljubo Gruden daruje 100.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Albine Škabar daruje družina Cok 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 Cetitek, 18. novembra 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 DAVKI / PRILIV V PRVIH DEVETIH MESECIH PRECEJ VIŠJI OD PRIČAKOVANEGA Nove olajšave za preživljanje otrok in nižja cena dela v naslednjih 2 letih Državo dobila 7500 milijard več od načrtovanega - Previdno s carbon tax RIM - Predsednik vlade Massimo D’ Alema je včeraj po srečanju z zakladnim in finančnim ministrom Giulianom Amatom oziroma Vincenzom Fi-scom predstavil Se nekatere novosti na davčnem področju, ki zadevajo dodatno znižanje cene dela za 0, 8 odstotka v letu 2000 in 2001 (po znižanju za 0, 82% v letošnjem letu) in pa povečanje davčnih olajšav za otroke. Te olajšave se bodo do leta 2002 povečale s sedanjih 336 tisoč na 552 tisoC lir, s Čimer se bodo olajšave za otroke precej približale olajšavam, ki veljajo za preživljanje zakonca. Tako se bo odbitek prihodnje leto povečal za 72 tisoč lir, leta 2001 Se za 108 tisoC in leta 2002 Se za 36 tisoC lir. Kar zadeva znižanje Stroškov dela, pa se to po trditvah premiera ne bo na drugi strani kompenziralo s povečanjem tako imenovanega davka carbon tax oziroma večje obdavčitve naftnih derivatov, kar bi seveda vplivalo na povečanje drobnoprodajnih cen goriva in posledično tudi na rast inflacije. Zato bo vlada s tem davkom ravnala skrajno previdno in pri tem upoštevala tudi gibanje cen. Lahko se torej zgodi, da bo ta davek nižji od predvidenega, Ce se cene ne bodo umirile. S carbon tax naj bi v državno blagajno do leta 2005 prišlo 10 tisoC milijard lir, ki naj bi jih v precejšnji meri nameni prav za znižanje cene dela. D’ Alema je dejal, da vlada vsaj za naslednji dve leti lahko sredstva za kritje stroškov zmanjšanja prispevkov dobi iz drugih virov. Javni računi namreč Se naprej kažejo jasne znake izboljšanja. K temu je v precejšnji meri prispeval davčni priliv v državno blagajno, ki je bil v prvih devetih mesecih letošnjega leta za 7500 milijard lir večji od predvidenega, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je višji za 27 tisoč milijard (+7, 7%). Skupno je država od davkov v devetih mesecih letos dobila 385.7000 milijard lir. Na koncu leta naj bi presežek v primerjavi z lanskim letom znašal 29.770 milijard (+5, 6% v primerjavi z lanskim letom). GOSTINSTVO / NASTOPI NA SEJMIH Manjšinski gostinci na Ruralii Jutri bo v Gostilni Sardoč v Slivnem Kraška sinfonija TRST - Na sejmu Ruralia, ki bo v Gorici od 4. do 8. decembra bo sodelovala tudi skupina gostiln in drugih obratov (slaščičarne ipd.), ki bo predstavila tipično gostinsko in turistično ponudbo v okviru slovenske manjšine v Italiji, od Tržaškega zaliva do Visarij. Sejem bo namenjen tako turističnim operaterjem kot občinstvu, ki bo ob sejmu sv. Andreja in praznikih v začetku decembra po vsej verjetnosti precej Številno. Na sejmu se bodo s svojo tipično ponudbo predstavile še druge manjšinske skupnosti iz Italije (kar enajst). Pripravljalni sestanek za nastop slovenskih gostiln bo v ponedeljek, 22. novembra; kdor je zainteresiran, naj Cimprej poklice organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040 -6724824). Jutri, 19. novembra, pa bo ob 20.30 tradicionalna kraska večerja v Gostilni Sardoč v Slivnem, v okviru niza sreCanj, ki nosijo naslov Kraška simfonija. Občina Devin - Nabrežina je dala pobudo, da bi se nekaj krajevnih gostiln opogumilo in gastronomsko in vinsko ponudbo popestrilo Se z glasbenimi in pesniškimi utrinki, ki bi povezovali osnovne prvine Krasa: zemljo, kamen in ljudi. Gostilna Sardoč, ki je včlanjena v gostinsko sekcijo SDGZ, je za jutri pripravila poseben jedilnik: jajca s klobaso, župo požgano, bleke z divjim zajcem v kozici, pohemega piscanca, radie z ocvirki in kuhane Štruklje, vse pa bo »namočeno« seveda samo s kraški-mi vini. Rezervacije sprejema Gostilna Sardoč po tel. 040-200146. Od jutri v Tolmeču razstava o stanovanjski obrti TOLMEC - Jutri bodo v TolmeCu v palači Frisacco odprti prvo razstavo o stanovanjski obrti pod naslovom Stanovanjska obrt - skupek kulture in tradicije. Razstavo je pripravila deželna ustanova za razvoj obrtništva Esa odprta pa bo do 28. novembra. Vstop bo prost, obiskovalci pa si bodo lahko razstavljene predmete ogledal vsak dan od 10. do 19. ure. Esa si je s to razstavo, na kateri sodelujejo predvsem obrtniki iz Kamije, zastavila za cilj, da v prestižnem okolju, ki ga nudi palaCa Frisacco, skuSa dati novo spodbudo tipični obrtni proizvodnji. Med razstavljala so zgolj majhna - oziroma zelo majhna - družinska obrtna podjetja, ki pa imajo skupni imenovalec v tem, da se njihovi proizvodi odlikujejo z izrazito individualno noto. Deželna ustanova za razvoj obrti pa jim je omogočila, da s skupnim nastopom premostijo težave, ki jih imajo tovrstna podjetja s predstavitvijo, reklamo in komerciahzacijo svojih proizvodov. Predstavitev pa ni namenjena samo morebitnim kupcem, temveC tudi celotnemu proizvodnemu sistemu v tem sektroju. Na celjskem sejmišču odprli sejma Domofin in Eko CELJE - Na celjskem sejmišču sta včeraj odprla vrata dva specializirana sejma. Domofin je specializirani mednarodni sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje in ga Celje letos gosti že tretjič. Hkrati pa si je mogoče na celjskem sejmišču ogledati tudi sejem Eko, ki predstavlja dosežke na področju ekologije. Sejma Domofin in Eko bodo obiskovalci lahko obiskati do sobote, 21. novembra. Na Domofinu se bo v štirih dneh predstavilo 233 raz-stavljalcev iz 20 držav, na sejmu Eko pa se predstavlja 55 razstavljalcev iz 10 držav. Bencin je najdražji na Norveškem MUNCHEN - Nemško avtomobilsko združenje ADAC je opravilo primerjavo cen pogonskih goriv v najbolj priljubljenih smučarskih državah v Evropi. Izkazalo se je, da morajo vozniki najglobje seči v žep na Norveškem, kjer liter neosvinčenega bencina eurosuper (95 oktanov) v povprečju stane 2, 30 nemške marke. Sledita Italija in Francija, kjer bencinske črpalke prodajajo to vrsto goriva po približno 1, 95 marke za liter. NajcenejSe je pogonsko gorivo v švicarskem brezcarinskem smučarskem središču Samnaun, kjer liter neosvinčenega bencina stane 1,07 marke. Cene za liter dizelskega goriva se v petih najbolj priljubljenih alpskih smučarskih državah Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji in Italiji sučejo med 1, 26 marke (Avstrija) in 1, 57 marke (Italija). ZDA / BREZ PRETRESOV PO DVIGU OBRESTNIH MER Oktobra najnižja inflacija v zadnjih štirih mesecih Potrjen trend nizke rasti cen - Novih zvišanj obrestnih mer v ZDA letos ni več pričakovati - Pozitiven odziv trgov NEW YORK - Maloprodajne cene v ZDA so se oktobra v primerjavi s septembrom zvišale za 0, 2 odstotka, na letni ravni pa so cene porasle za 2, 6 odstotka, To je najnižji porast cen v zadnjih štirih mesecih in dokazuje vztrajen trend nizke stopnje inflacije v ZDA. Z namenom nadaljne stabilizacije rasti cen je ameriška centralna banka v torek za Četrt odstotne točke na 5,5 odstotka zvišala obrestno mero, po kateri si banke med seboj posojajo denar preko noči, prav tako-pa se je zvišala tudi diskontna obrestna mera, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar poslovnim bankam, z dosedanjih 4, 75 odstotka na 5 odstotkov. Borza na Wall Streetu je dvig obrestnih mer sprejela izredno pozitivno, saj so se močno dvignile vrednosti večine borznih indeksov in trgovanje z delnicami se je močno okrepilo. Delnice so se večinoma podražile. Industrijski indeks Dow Jones je poskočil za 171, 58 točke na 10.932,33 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa se je povečal za 67,87 točke na 3287,43 točke. Vsega skupaj je v torek na newyorški borzi lastnike zamenjalo veC kot 935 milijonov delnic. Večina borznih analitikov pa ocenjuje, da rast vrednosti delnic ne bo trajala dolgo, saj se bodo posojila podjetjem podražila, s tem pa dobički podjetij znižati. K pozitivnemu odnosu Wall Streeta je najbolj prispevala napoved Zveznih rezerv, da do nadaljnjega zavzemajo »nevtralno« stališče, kar pomeni, da ne namerava tako hibo ponovno zviševati obrestnih mer. Po mnenju večine ekonomistov naj bi obrestne mere ostale nespremenjene vsaj do konca tega leta. Dvig obrestnih mer je posledica preventivnega boja proti inflaciji, o kateri sicer Se ni ne duha ne sluha. Zvezne rezerve predvsem skrbi prenapet trg delovne sile. Stopnja brezposelnosti je nizka in znaša 4,1 odstotka, gospodarska rast v zadnjem Četrtletju pa je znašala 4,8 odstotka. Kljub temu pa ukrep Zveznih rezerv velja le za preventivnega. Dvig obrestnih mer v ZDA pa je pozitivno vplival tudi na včerajšnje poslovanje na tokijski borzi. Osrednji indeks Nikkei je včeraj pridobil 119, 68 točke oz. 0, 66 odstotka in tako tretji delovni dan v tednu sklenil pri vrednosti 18.274, 82 točke. Borzni analitiki rast pripisujejo ugodnim napovedim o okrevanju japonskega gospodarstva in krepitvi tečajev na Wall Streetu, ki so posledica torkovega zvišanja ameriških obrestnih mer. Kot poudarjajo udeleženci osrednjega borznega parketa v Aziji, je k večjemu povpraševanju pripomogla predvsem napoved organizacije OECD o hitrejšem in neinflacijskem okrevanju japonskega gospodarstva. Obrestne mere v ZDA Z namenom, da prepreči padec gospodarstva ZDA in predvsem naraščanje inflacije v državi, je Federal Reserve, ameriška zvezna banka v torek za četrt odstotka zvišala obrestne mere. 10 Prime rate 8,50% Federal funds 5,50% Diskontna mera 5,00% 21995 1996 1997 1998 1999 TEČAJNICE V cri/D/1— 1 OIA I EVRO= 1.936,27 LIRE 17. NOVEMBER 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 17.11. 16.11. ameriški dolar 1,0408 1,0336 japonski jen 109,58 109,42 grška drahma 328,90 328,70 danska krona 7,4392 7,4371 švedska krona 8,6690 8,6430 britanski funt 0,6400 0,6369 norveška krona 8,2105 8,1925 češka krona 36,390 36,340 ciprska lira 0,5780 0,5777 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 254,49 254,91 poljski zlot 4,4143 4,4040 slovenski tolar 196,9757 196,9825 švicarski frank 1,6015 1,6047 kanadski dolar 1,5238 1,5150 avstralski dolar 1,6200 1,6076 novozelandski dolar 2,0161 1,9927 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 17. NOVEMBER 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 . 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO %SOIMLC V /ALU 1C NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0397 1,0235 britanski funt 0,6441 0,6314 švicarski frank 1,6175 1,5844 danska krona 7,5809 7,2949 norveška krona 8,3737 7,9983 švedska krona 8,8568 8,4332 kanadski dolar 1,5389 1,4823 grška drahma 345,86 301,06 japonski jen 113,50 106,63 avstralski dolar 1,6868 1,5758 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRASKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 17. NOVEMBER 199* ) EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0394 1,0216 1863 1995 britanski funt 0,6420 0,6312 3016 3067 kanadski dolar 1,5243 1,4926 1270 1297 japonski jen 110,2045 108,0872 17,57 17,91 švicarski frank 1,6169 1,5869 1199 1220 norveška krona 8,2883 8,0967 234 239 švedska krona 8,7639 8,5493 221 226 grška drahma 332,4420 319,5936 5,82 6,06 danska krona 7,5217 7,3499 257 263 avstralski dolar 1,6239 1,5908 1192 1217 slovenski tolar 202,7507 196,1773 9,55 9,87 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 17. NOVEMBER 1999 INDEKS MIB 30:-C,74% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 2,633 -0,15 INA 2,872 -1,03 ALITALIA 2,517 -0,43 MEDIASET 10,180 -1,17 ALLEANZA 9,465 -0,77 MEDIOBANCA 9,777 -0,48 AUTOSTRADE 6,774 -1,31 MEDIOLANUM 7,696 -0,58 BNL 3,209 +0,09 MONTEDISON 1,640 +0,42 COMIT 5,603 -1,14 OLIVETTI 2,085 +0,72 BCA Dl ROMA 1,298 +1,72 PIRELLISPA 2,119 -0,18 FIDEURAM 6,786 +1,25 RAS 8,892 -0,16 INTESA 4,205 +0,59 ROLO BCA 1473 20,600 +0,68 MONTE PASCHI 3,744 -1,31 SAN PAOLO IMI 12,295 +0,55 BIPOPCARIRE 42,450 -0,32 SEAT PAGINE GIALLE 1,598 +1,69 EDISON 7,766 -2,15 TIM 6,514 -0,62 ENI 5,659 +0,99 TEČNOST 1,973 +1,35 FIAT 28,520 +0,07 TELECOM ITA 9,207 +1,51 GENERALI 29,990 -1,62 UNICREDIT 4,647 -0,59 | ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 1 Vrhunska muziciranje tokijskega kvarteta KONCERTNO DRUŠTVO Katja Krau tov raškega velemojstra, ki je ostal zvest samemu bistvu komorne oblike: kvartet je glasbeni pogovor med štirimi inteligentnimi osebami, ki so na isti valovni dolžini. Toplini viole je odgovarjala mehkoba prve violine, ostala dva elana pa sta kvartet do- trij Šostakovič spisal leta 1964, je - kot kaže -za tržaško občinstvo še nekoliko neprebavljiv: aplavz se je sprostil po kratkem oklevanju, ko pa so se utrgali prvi akordi Schubertovega kvarteta št. 14 v d-molu »Smrt in deklica«, se je občinstvo znašlo v bolj V okviru komorne sezone tržaškega Koncertnega društva je v ponedeljek, 15. novembra, v dvorani Tripcovich nastopil godalni kvartet iz Tokia (na sliki). Sestav slavi letos svojo 30-let-nico, vendar sta od prvotne zasedbe ostala le druga violina Kikuei Ikada in violist Kazuhide Isomura; vlogo prve violine je pred tremi leti prevzel dolgoletni elan slovitega ruskega kvarteta »Boro-din« Mikhail Kopelman, lani pa je angleški Čelist Glive Green-smith zamenjal Japonca Sadaa Ha-rado. Kombinacija mojstrov iz medsebojno oddaljenih krajev in kultur je skupno muziciranje oplemenitila s toplino, ki jo vCasih pogrešamo pri poustvarjalcih z Daljnega vzhoda. To je seveda splošen vtis, ki ne velja za violista Isomuro: japonski mojster je izstopal kot tankočuten interpret v SoštakoviCe-vem kvartetu št. 9 v Es-duru op. 117, ki je otvo-ril koncert. Lepo bi bilo prej ali slej v naših krajih poslušati integralno izvedbo kvarte- polnjevala z uravnovešenim doziranjem zvočnosti, ki je Šostakovičev kvartet odela v očarljive temne barve. Struktura kvarteta spremeni otožni Adagio v igrivi Scherzo, v katerem se barve razjasnijo, v dragem Adagiu pa je violist občuteno podal citat tragične in odtujene Uspavanke iz Bergo-vega VVojzecka. Četverica je celotno skladbo izoblikovala zelo smiselno in dovršeno. Kvartet, ki ga je Dmi- domaCem okolju. Jedro kvarteta je Andante z variacijami, ki ga je Franz Schubert zgradil na samospevu »Der Tod und das Mad-chen«. Samo glasba ima čudežno moč, da lahko smrt preobrazi v poduhovljeno lepoto. Smrt obljublja deklici mir, besede pa ne morejo povedati tistega, kar znajo izraziti božajoča godala - v tem primera gre za štiri izdelke Stradivarija, ki jih je bogata japonska usta- nova zaupala svojemu kvartetu. Interpretacija Tokijskega kvarteta je izsledila tudi podzemsko vez, ki pelje od Schuberta preko Mahlerja do Šostakoviča: zaključni Presto ni bil brezobziren »galop«, temveč mrzlično utripanje, ki-se nekajkrat zagonetno ustavi, ne da bi izgubilo svoj notranji naboj. Vrhunsko muziciranje je poželo navdušeno ploskanje in vzklikanje: za dodatek je kvartet iz Tokia zaigral »Lang-samer Satz (PoCasni stavek) « Antona von VVeberna. EnostavCni kvartet spada v prvo obdobje VVeber-nove ustvarjalnosti, ko se dunajski skladatelj še ni posluževal do-dekafonske tehnike in se je izražal v poznoro-mantiCnem slogu. Tokijski kvartet je v tej skladbi dal duška svoji romantični spevnosti, ki je v Schubertovem kvartetu ostala strogo nadzorovana in skoraj zatrta. Mojstri bodo svoj nastop v dvorani Tripcovich ponovili v ponedeljek, 22. novembra, za imetnike plavega abonmaja. Visoki odlikovanji Predsednik Slovenije Milan Kučan je včeraj vročil visoki državni odlikovanji Zlati Častni znak svobode RS, in sicer literatu Igorju Torkarju za življenjski literarni opus in zvestobo slovenstvu ter arhitektu Vlastu Kopaču za zasluge pri ohranjanju in vrednotenju kulturne dediščine, za celotno življenjsko delo in za vse, kar je dobrega napravil za Slovenijo. Po Kučanovih besedah se z odlikovanjem popravlja krivica, ki je bila storjena Torkarju in Kopaču pri njunem pojasnjevanju resnice. Odlikovanca naj bi zaznamoval "skoraj fanatičen odnos in nepripravljenost pomiriti se" s tistim, s Čimer se je večina sprijaznila. Kopač se je, kot je med dragim zapisano v utemeljitvi predloga za podelitev odlikovanja, z zaposlitvijo v okviru spomeniškega varstva - bil je tudi direktor Ljubljanskega zavoda za spomeniško varstvo - posvetil oblikovanju spomenikov, razstav, obeležij, posvečenim dogodkom medvojnega odpora in ohranjanju arhitekturne dediščine ter slovenske kulturne krajine. Pri oblikovanju obeležij je Kopač sledil svojemu učitelju Jožetu Plečniku, njegovi spomeniki pa se "neagresivno" vključujejo v značilni slovenski prostor. Uredil je tudi številne muzeje in spominske parke, na področju varovanja kulturne dediščine pa se je še posebej posvečal ohranjanju kulturne krajine. Kopačeva ureditev pastirskega naselja na Veliki planini v enega izmed osrednjih turističnih centrov sega v svetvni vrh oživljanja značilnosti zgodovinskih naselij v turistične na- mene. Velika zasluga arhitekta Kopača sta tudi obnova Plečnikovih Zal in Ljubljanske tržnice. Podelitev odlikovanja je predlagal Plečnikov sklad - Odbor za varovanje Plečnikove dediščine. Predlog sta podprla tudi ministrstvo za kulturo in komisija predsednika republike za odlikovanja, z dodatno utemeljitvijo pa še Planinska zveza Slovenije. KopaC se je sicer pred drago vojno pridružil organiziranemu boju proti fašizmu, v prvih dneh okupacije pa je bil eden izmed vodilnih organizatorjev in oblikovalcev ilegalnega tiska OF, zasnoval je prve ilegalne denarne bone, partizanska odlikovanja in prapore ter ilustracije ža partizanski tisk. Nemcj so ga januarja leta 1944 odpeljali v taborišče Dachau, od koder so se ohranile njegove risbe kot dragocen dokument najhujšega trpljenja v koncentracijskem taborišču. Njegovo povojno življenje pa so tragično zaznamovali dachauski procesi, obsodba in štiriletni zapor. KopaC je bil že v študentskih letih med ustanovitelji Akademske skupine Slovenskega planinskega društva, danes pa je častni predsednik Planinske zveze Slovenije. Torkar je po mnenju Slovenskega centra PEN - ta je predlagal podelitev odlikovanja - največ civilnih in literarnih zaslug pridobil z romanom Umiranje na obroke, ki je doživel šest izdaj in je preveden v srbohrvaščino in nemščino. Z njim Torkar odpira vprašanje justicnih zločinov za t.i. višje cilje, njegovo pisanje pa stke poglobljen vpogled v psihološko dogajanje najbolj tesnobnih trenutkov posameznika ob dramatičnem soočanju med žrtvijo in krvnikom. V njegovem literarnem opusu sta vzbudili pozornost že prvi pesniški knjigi, ki ju je izdal pred drago vojno, vrh pa doseže z Jetniškimi soneti leta 1974; veliko popularnost so mu prinesli tudi Zlatoustovi norčavi verzi. Poseben je Torkarjev delež v dramatiki (Pisana žoga, Revizor 74, Revizor 93, Vstajenje Jožefa Svejka), z devetimi deli pa je pomembno prispeval tudi k razvoju televizijske igre, je med dragim zapisano v utemeljitvi predloga. Kljub visokim letom ostaja Torkar ustvarjalno živ, izzivalno sredi življenja, kar dokazujejo tragikomične meditacije v obsežnem proznem delu Smrt na počitnicah, pa tudi izbor pesmi z dodatkom novih v zbirki Oseka bivanja - Večerne pesmi, ki so izšle konec lanskega leta. Torkar se tako s svojo izjemno življenjsko energijo nepopustljivo zavzema za laično družbo v boju proti ideološki zadrtosti, politikantski aroganci in klanov-ski objestnosti. Z literarnim opusom, s svojo življenjsko zgodbo, z angažiranjem, kritičnim in nepomirljivim humanizmom je Torkar osebnost, ki jo Slovenci cenimo in spoštujemo, je poudaril predlagatelj Tudi življenje Igorja Torkarja oz. Borisa Fakina sta usodno zaznamovale strahote nemškega koncentracijskega taborišča in povojne obsodbe na dachauskih procesih. Obsodba mu je naložila dvanajst let strogega zapora, v zapora pa je prebil štiri leta. (STA) ZALOŽBA HUMAR Izšla knjiga Slovenski svetniki Joška Šavlija Slovenski svetniki: knjiga s tem naslovom je izšla pri založbi Humar (Bilje-Nova Gorica - 1999). Napisal jo je dr. Joško Savli iz Gorice in ima 176 strani. Je bogato ilustrirana z dokumentarnimi slikami in je bila izdana v počastitev svetega leta A.D. 2000. Na naslovnici je svetoletni znak, kar je redkost pri slovenskih knjigah, ki izhajajo ob dvatisočletnem jubileju. Izid knjige pomeni v odnosu na dosedanje gledanje na krščansko in tudi splošno zgodovinsko izročilo Slovencev pravo prelomnico. Stalno smo poslušali, da smo Slovenci narod brez svetnikov in da bo bi. Slomšek, ki je v tem delu tudi zastopan, prvi slovenski blaženi in tudi prvi slovenski svetnik. Pisec knjige nam odkriva celo vrsto domačih svetnikov, ki so slovenski, zato ker so na svoj način povezani z našo kulturo in zgodovino, Četudi niso vsi slovenskega "rodu in krvi", kot se velikokrat naivno /po starem/ še vedno govori. Večino teh svetnikov in svetnic so proglasili krajevni škofje, še preden je leta 1171 papež Aleksander IH. prenesel razglašanja v izključno pristojnost Rima. ( V Rimskem misaiu beremo, da je bil sv. Urh škof iz Augsburga, ki goduje 4. julija prvi uradno razglašen svetnik). Nekateri od prej razglašenih svetnikov so bili vneseni tudi v rimski svetniški koledar in so tako postali svetniki vesoljne Cerkve. Drugi pa so ostali CešCeni še naprej samo na krajevni ravni, kjer jih še danes posamene škofije Častijo kot svete ali blažene. Apostol Karantancev, sv. Modest ( umrl- 767), kot irski redovnik, tudi na cerkveni strani doslej ni bil deležen kake posebne pozornosti. Av-stronemška stran njegovega CešCenja ni posebej pospeševala. Očitno zato, ker je preveč spominjal na slovensko Karantanijo, Čeprav je pokopan v stolnici pri Gospej Sveti nad Celovcem. Sele zadnja leta so mu zgradili novo cerkev na Zlatem polju, v predmestju Kranja, ki pa še ni posvečena. Od leta 1907 je avstronemško zgodovinopisje brez kakršnekoli osnove razglasilo, da je sv. Domicijan ( umrl-802) izmišljotina benediktincev v Milštatu. Tudi ta je vse preveč spominjal na prvo slovensko državo, ki jo v Avstriji še vedno tajijo. Leta 1992 pa je prišel na dan večji kos njegovega nagrobnika z delom napisa, ki ga je rekonstruiral arh. dr. Glaser v Celovcu. Obstoj tega slovenskega kneza in svetnika je bil s tem dokončno potrjen. Vse do konca 18. stoletja pa so ga imeli tudi za zavetnika Karantanije in celo za Čudodelnika. V 10. stol. se je s svojo dobrodelnostjo do ubogih proslavila karantanska deželna grofica, sv. Liharda ( umrla-985). Bila je mati sv. Albuina, škofa v mestu Brixen na Juženm Tirolskem. Njena dobrodelna ustanova se je ohra-• nila skozi stoletja vse do prve svetovne vojne. Sedaj so jo na novo oživeli. Pokopan je v cerkvi na Kamnu v Podjuni, kjer na predvečer njenega godu 5. sveCana še danes po stari navadi mečejo med ljudi štruceje (kruhke). Le nekaj let kasneje je živela sv. Ema (umrla 1043), karantanska kneginja, ki je pokopana v kripti stolnice na Krki. Odlikovala se je po veliki dobrodelnosti, saj je za novo cerkev in za uboge razdala vse svoje premoženje. Za blaženo je bila priznana ok. 1280. Okrog leta 1490 je bilo vse pripravljeno, da bo v Rimu razglaže-na za svetnico. Takrat je papež zaradi nujnih zadev razglasitev odložil in tako je bil postopek za njeno razgalsi-tev končan šele leta 1938. Naslednik blagovestnika sv. Metoda sv. Gorazd (umrl -887) in tovariši, je ceščen kot svetnik v skupini s petimi muCenci t.j. peteroslavljenci v Makedoniji. Sele po zadnjem koncilu so to skupino vnesli v bogoslužni koledar in goduje 27. julija. Gorazd je bil slovenskega porekla in je izhajal iz Panonije. Na slovenskem ozemlju tudi njemu ni bila posvečena nobena cerkev, kot tudi ne oltar. Staro antično dediščino predstavljajo muCenci Sv. Kancijan (umrl - 303) in tovariši, ki so doživeli svojo muCeniško smrt v Skocijanu ob Soči, vzhodno od Ogleja. Njihove relikvije so raznesli na vec strani. Najdemo jih v Benetkah, Raveni, Veroni, v Nemčiji, Franciji in celo Švici. Na slovenskem ozemlju jim je posvečenih 40 cerkva, kar kaže, kot sodi pisec knjige, vsaj na to, da se je precejšnje število prebivalstva na našem ozemlju ohranilo že iz Časa antike. V tem pogledu imamo lahko tudi sv. Kancijana in tovariše za naše slovenske zavetnike. Pisec knjige nam odpira še en pogled: " Koliko lahko tudi druge svetnike iz Časa rimske antike sprejemamo za slovenske, zlasti oglejske, emonske in tržaške muCence, pa noriške, kot je bil sv. Florijan, sv. Lovrenc in še kdo." PišCevo stališče je, da je treba jemati za slovenske tiste svetnike, ki so na svojstven način povezani s slovensko kulturo in zgodovino. Iz tega stališča bi verjetno uvrstili v to skupino še koga. Načelno so izpuščeni istrski svetniki, kot sv. Nazarij in drugi. To pa zato, ker se jih lastijo istrski begunci... Priznati je treba, da področje, ki ga knjiga odpira, v Sloveniji do sedaj ni bilo preveč obdelano, kar je treba nedvomno obžalovati. V drugem delu knjige so pred-stvljeni kot svetniški zgledi in med njimi tudi nekateri svetniški kandidati: karantanski papež Gregor V ( umrl leta- 999), z izvirnim imenom Bruno Koroški, nadalje misijonar Friderik Baraga (-umrl 1868), apostolski vikar v Sudanu Ignacij Knoblehar, ki je pokopan v Neaplju (umrl 1858), škof vLjubljani in nadškof v Gorici kard. Jakob Missia, pokopan na Sv. gori ( umrl 1902), Janez Gnidovec (umrl -1963), škof v Skopju, dijak Lojze Grozde ( umrl 1943), žrtev komunistične revolucije, ter nadškof Anton Vovk (umrl-1963). Pisec si je pri sestavi knjige posluževal gradiva iz različnih virov, kot je razvidno v navedku ob koncu knjige. Prijetno smo iznenadeni, da je poskrbel tudi za povzetek v angleškem, italijanskem in nemškem jeziku, tako hodo lahko tudi naši rojaki, ki so manj vešCi knjižne slovenščine, seznanjeni z vsebino knjige. Ambrož Kodelja SODOBNI TRST V okviru Dialogov z umetnostjo sred-njevzhodne Evrope se tudi letos nadaljuje vpogled v likovno produ-kcjo v razstavišču Studio T ommaseo, kjer predstavlja gruzijski umetnik Gia Edzgveradze neobičajno postavitev v prostor z naslovom: »Idiot pro-stitut«. Umetnik je po rodu Gruzinec iz Tiflisa, letnik '53, živi in dela v Diisseldorfu. Razstavljal je v različnih galerijah sodobne umetnosti po Evropi ter bil prisoten v ruskem paviljonu na beneškem bienalu leta ' 97. Osnovna zamisel sloni tokrat na dvoumnosti v pripisovanju pomena besedama idiot in prostitut, ki postaneta tako glavni izziv, koncept celotne razstave. Idiot pomeni namreč v ruščini pojdi iz, kot se da podobno razbrati prostitut, kot odpusti prav tu. Obe besedi je umetnik osebno naslikal naravnost v galeriji tako, da zasedata dober del glavne stene in vpadljivo pritegujeta pozornost gledalca s svojim progastim, crno-belim gestal- tom. Napis bdi imanentno in hkrati vabi k razkrivanju enigmatične prisotnosti ostalih eksponatov: železne strukture s stopničasto nastavitvijo, na kateri se iz globokih krožnikov siri vonj značilne enolončnice; na desni steni po vhodu visi Se črno bela fotografska povečava, ki predstavlja umetnika v beli obleki, ko pooseblja nevesto in se nasmejan nahaja neopazen na cesti med vsakdanjo gnečo. Postavitev dobi globlji pomen Sele s spremnim katalogom, kjer umetnik orisuje vzajemnost med besednim navdihom in njegovo materializacijo prek prostorskega posega. Gia Edzgvergaze orisuje svoje izhodišče opore na tekst, v katerem je uvidel lahkotnost in pravo modrost, ki mu je dovolila pot prek morečega čudovitega in absurdnega. Tako je vnovič snel, kot to počno vse lepe gospe, dragoceno ogrlico, da ne bi s svojo senco zakrila kože pred soncem. Ta avantura mu dopušča avtentično sanjskost, ono, ki s svojo veličino dopušča sanje brez podob. Posreduje nam vse svoje narcizistične gotovosti do tolikšne mere, da postane strahovitost sanj skoraj realna. Celo vsaka beseda se izprazni, kot se mu približaš. Umetnik doživlja v vsej polnosti kontrast med stvarnostjo in notranjo realnostjo, v svoje stvaritve vpleta lastno eksistencialno gledanje, življenjsko filozofijo. Današnja civilizacija s pospešenim pretokom informacij v resnici uničuje duševne vrednote, v kolikor ni človek sposoben informacije enako hitro pretvarjati v spoznanja. To je edina resnična omejitev in ogroženost pri izgradnji osebnosti posameznika. Vsaka miselna struktura ne uspe kljubovati novemu stanju stvari, moralnih vrednot več ni, nujno je iskati novih rešitev. Spoznanja so doslej ustvarjala bolečine, frustracije in bila vir napredka. Zdaj je to le del preteklosti. Duhovnost se oddaljuje od gole fizične pojavnosti v smislu, da jo doživljaš s pravo odmaknjenostjo. Tak pristop do stvarnosti ni analitičen, ne postopno dosegljiv, v trenutku ga zaobjameš kot del celote prav preko intuicije. Umetnik prepozna sebe v koži pozabljene in izgubljene novopo-ročenke in preko likovne sporočilnosti posreduje gledalcu svojo ars vivendi na izviren način. ZA NAJMLAJŠE / 3. ŠTEVILKA PASTIRČKA Barvita in pestra Pastirčkova pošta Revija tudi tokrat prinaša razne rubrike Revija Pastirček je od začetka letošnjega šolskega leta že v tretje razveselila svoje male bralce. Novembrska Številka je sicer uvodoma nekoliko otožno naravnana, kot je tudi sam začetek meseca, v ostalem pa je revija urejena po že ustaljenem vzorcu. Tokrat pa je uredniški odbor še posebno pozornost namenil zvestim sodelavcem, ki na naslov revije pošiljajo svoje dopise, ki jih velikokrat opremijo še z risbicami. Barve so pri otroških ilustracijah seveda velikega pomena, saj tako pridejo otroške domislice, ki jih mladi ustvarjalci najbolj pogosto zaupajo prav barvni paleti, lepo do izraza. Pastirčkova posta je torej vsebinsko in oblikovno barvita, ostale ilustracije pa si bralci lahko po želji tudi pobarvajo. Bogdanu Butkoviču nagrada v eksperimentalni umetnosti Šestinštirideset likovnih ustavrjalcev se je odzvalo na natečaj ”Non solo blu”, ki so ga priredili v Trstu, v sodelovanju z upravo hotela Savoia in kjer so do 30. trn. na ogled likovni izdelki. Razstavo pa bodo, zaradi velikega zanimanja, predvidoma podaljšali, pravi Lilijana Visintin, ki je med pobudniki in organizatorji vsekakor odmevnega dogodka. Na omenjenem natečaju so se odlično uvrstili slovenski likovni ustvarjalci. Prvo mesto v skupini abstiaktne oziroma eksperimentalne umetnosti je komisija dodelila Bogdanu Butkoviču za delo "Sprehod”, drugo mesto je šlo Giorgiu Antoniniju, tretje pa Nadji Bevčar. V drugi skupini (tradicionalna likovna ustvarjalnost) je zmagala Ro-sanna Braida iz Gradišča, drugo mesto so prisodili Fulviu Musini, tretje pa Sergiu Ba-stianiju. Pohvalo so prejeli Sabina Milanič, Tiberio Krebs, Lodovico Zobatto, Lino Di Muro, Romano Cantoro, Olga Ingravalle, Sandro Vanon, Annarosa Falzari, Luisa Co-melli, Luigina Mancisi, Eleonora Vanzo, Marino Sponza, Flora Settimo. Pobudo in posamezne ustvarjalce je na razglasitvi predstavila Lilijana Visintin. Bogdan Butkovič se že nekaj let uspeSno ukvarja z novim estetskim modelom, takoi-menovane fraktalne mnetnosti. SSG: najmlajša in starejša generacija igralk v Zgodbah V predstavi Slovenskega stalnega gledališča Zgodbe iz dunajskega gozda, s katerim je gledališče uvedlo letošnjo sezono, nastopa igralski ansambel s Širokim starostnim razponom. Nik-la Panizon (na sliki z Lešnjakom, f. KROMA) je predstavnica najmlajSe generacije, tiste ki je pravzaprav Sele na začetku svoje umetniške poti, Mira Sardoč pa je ena najuglednejših igralk SSG, ki je vrsto let sooblikovala sezone teatra. Z njima se je Se pred prefniero pogovorila Neva LukeSj iz njenega prispevka povzemamo nekaj misli. Nikla Panizon je takoj želela poudariti, da je zelo vesela svojega prvega nastopa v slovenskem gledališču. Po igralski šoli v Milanu je namreč angažma dobila v tržaškem italijanskem gledališču La Contrada in to v okviru njegovega mladinsko-otroškega programa. V uspelih otroških predstavah je nastopala v lanski sezoni in s to pozitivnq izkušnjo bo nadaljevala tudi v letošnji. Sicer pa Nikla Panizon veliko nastopa in to v širšem pomenu besede, saj se veliko pojavlja tudi kot povezovalka oz. recitatorka na raznih prireditvah. Tako je poleti sodelovala na zanimivi pobudi »Sprehodih po Trstu Itala S veva«, ki jo je v poklon na velikega tržaškega pisca organizirala Mestna knjižnica. Mira Sardoč je lahko upravičeno ponosna na svojo dosedanjo gledališko in filmsko pot. Tokrat, predstava bo na sporedu v tržaškem Kulturnem domu ponovno danes in jutri, ji je režiser Mario Uršič zaupal vlogo hudobne stare matere, ki jo je izvrstno odigrala. Sama je bila takšne vloge zadovoljna, ker je doslej odigrala večinoma dobre in romantične like. Vesela je bila tudi, da je v ansamblu Nikla, katere rast spremlja, istočasno pa jo tudi jezikovno vodi in uri v pravilni izgovarjavi slovenščine. Med zadnje igralske uspehe Mire Sardoč pa sodi nastop v italijanskem filmu Le acroba-te, v katerem igra starko slovanskega porekla; film so maja predstavili tudi v Ljubljani, predvajala pa ga je že javna televizijska ustanova RAL SAZU: obletnici Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so obeležili kar dve obletnici: ob 18. obletnici ustanovitve Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) SAZU so med drugim predstavili novoustanovljeni inštitut za biografiko in bibliografijo ZRC. Praznovanje 65. "rojstnega dne" Gla-sbenonarodopisnega inštituta (GNI), najstarejšega med vsemi v okviru Znanstveno-raziskoValnega centra (ZRC) pa so popestrili tudi ljudski pevci in godci. Slavnosti govornik, predsednik SAZU, akademik France Bernik je poudaril, da je "ta inštitut starejši od svoje krovne stroke, od etnologije, " in da je "etnomuzikologija danes poklicana ... da se z vso avtoriteto upre brezobzirni komercializaciji kulturne dediščine". Predstojnica GNI dr. Marjetka Golež je nato popisala razvoj inštituta, ki nadaljuje na temeljih Folklornega inštituta; tega je na pobudo Franceta Marolta leta 1934 ustanovila Slovenska matica. Za rojstni dan inštituta velja 1. oktober 1934. Folklorni institut je bil najprej samostojen, nato leta 1972 priključen Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU kot ena od sekcij, ob 60. obletnici ustanovitve (leta 1994) pa je ponovno postal samostojen inštitut v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Glasbenonarodopisni inštitut (GNI) sestavljajo trije oddelki - oddelek za etnomuzikologijo, oddelek za tekstologijo, oddelek za etnokoreolo-gijo ter zvočni arhiv in studio. Inštitut, ki ga vodi dr. Marjetka Golež, ima devet raziskovalcev in dva zunanja sodelavca. Glavni namen razi- skovalnega dela sodelavcev inštituta je ugotavljati in posredovati javnosti vedenje o pomembnosti slovenske ljudske ustvarjalnosti, ki je najbolj izviren del duhovne kulture in s tem slovenske samobitnosti. Inštitut sistematično in izčrpno raziskuje slovenske ljudske pesmi, glasbo in ples na temelju terenskih raziskav, evidentiranja in kritične obdelave virov ter gradiva, sistematizacije in katalogizacije terenskega, arhivskega gradiva s poudarkom na zaščiti in preureditivi zvočnega arhi- va, teoretičnih raziskav, objav razprav, virov in gradiva, izdelave pesemske, zvočne in plesne dokumentacije v obliki knjižnih izdaj, plošč, kaset, zgoščenk idr. Zvočni arhiv GNI je edini znanstveni zvočni arhiv te vrste v Sloveniji ter eden največjih v Evropi. Inštitut izdaja znanstveno zbirko Slovenske ljudske pesmi, ki je posebnost v Evropi, saj takšnih zbirk praviloma nimajo, zvočno gradivo pa na različnih nosilcih zvoka v zbirki z naslovom Iz arhiva Glasbenobnarodopisnega inštituta. (STA) Skupina Betontanc že tretjič čez lužo Plesna skupina Betontanc bo s svojo najnovejšo predstavo Skrivni seznam sončnih dni v režiji Matjaža Pograjca konec meseca ponovno gostovala v New Yorku, in to prav v gledališču La MaMa v East Villa-geu, kjer so pred petimi leti (1994) s predstavo Za vsako besedo cekin navdušili tamkajšnje občinstvo in kritiko. Skrivni seznam - predstavo v produkciji zavoda Bunker in soprodukciji Gledališča Glej - bo 26., 27. in 28. novembra skupina uprizorila štirikrat. To bo tretje gostovanje Betontanca v New Yorku. Ko se je skupina leta 1994 predstavila prvič, je kritik časnika Village Voice njihovo predstavo uvrstil med pet najbolj zanimivih gledaliških dogodkov tedna v mestu. Znano gledališče La MaMA, ki že dolgo velja za "svetovno središče najpomembnejšega sodobnega gledališkega dogajanja, " je ustanovila Ellen Stevvart; Stevvartova je bila leta 1998 tudi častna gostja festivala Mladi levi. Na odrskih deskah tega gledališča so stali igralci kot so Robert De Niro ali VVilliem Defoe. Tu so se prvič predstavili Kantor in Grotowski ter Peter Brook, tu so uprizorili prvo dramo Sama Sheparda, tu je Living Teather šokiral ameriško občinstvo z golimi igralci... La MaMA sicer v eni sezoni predstavi približno 50 premiernih predstav ter kakih sto predstav in dogodkov umetnikov in skupin z vsega sveta. Gostovanje skupine Betontanc je organiziral Zavod Bunker, omogočilo pa ga je ministrstvo za kulturo. V Ljubljani bo Skrivni seznam sončnih dni mogoče videti v drugi polovici januarja leta 2000, dodajajo v sporočilu omenjenega zavoda. (STA) Četrtek. 18. novembra 1999 GORICA ŠTANPREŽ / NOCOJ SEJA RAJONSKEGA SVETA Jeremifišče rešeno ker manjka denar? Občina ima le dve tretjini vsote (30 milijard) zato naj bi zaenkrat avtoporto razširili le delno V Standrežu se bo nocoj ob 20.30 sestal rajonski svet, ki bo predvidoma imel v gosteh tudi občinskega odbornika za javna dela arh. Enza Spa-gno in vodjo občinskega tehničnega urada inž. Ignazia Spanoja. Govor bo o vzdrževanju cest v rajonu, o izvajanju preostalih javnih (lel iz programa za leto 1999 in o posegih v letu 2000. Odbornik Spagna naj bi rajonskemu svetu predstavil tudi načrte občinske uprave glede razširitve avtoporta. Vse kaže, da se bodo hiše na JeremitišCu začasno rešile, to pa ne toliko zaradi dobre volje občinske uprave, temveč preprosto zaradi pomanjkanja denarja. Po vesteh, ki prihajajo v teh dneh z občine, so se zaradi tega odločili za postopno izvajanje načrta razširitve blagovnega terminala. Občina namreč razpolaga že dolgo let z nekaj veC kot 30 milijardami financiranja, predvideni strošek pa je v tem Času narasel še za približno polovico navedene vsote. Finančnega kritja za celotno investicijo ni, zato bo razširitev v prvem obdobju samo delna. Realizirali naj bi samo eno od predvidenih dveh novih velikih hal za skladišča ter poslovno in upravno središče. Pozidali bi polje med avtoportom, avtocesto in Tržaško cesto, rešile pa naj bi se hiše Jere-mitišCa, Četudi jim bodo nove hale segale tik do dvorišč. Kaj pa v bližnji bodoč- nosti, Ce in ko bo prišel dodatni denar? Zupan Gaetano Valenti pravi, da bodo takrat preverili kako naprej. Morda pa bo nocoj odbornik Spagna povedal kaj veC o zadevi in o namenih občinske uprave. Glede problema avtoporta in JeremitišCa gre zabeležiti tudi polemično izjavo župana Valentija italijanskemu dnevniku. Zupan se namreč zagovarja, da lokacije avtoporta ni izbrala sedanja občinska uprava temveC možje, ki so goriško občino upravljali pred 20 leti. »Med njimi pa so tudi nekateri, ki danes vodijo križarsko vojno proti temu načrtu zgolj z namenom, da bi razbili goriško skupnost«, ocenjuje župan. TRGOVINE / NOV OBČINSKI PRAVILNIK Prožnejši in daljši umiki poslovanja Pri Ascom in SGZ kratkoročno ne pričakujejo velikih novosti, pač po bo prilogojonje postopno Z jutrišnjim dnem bo v Gorici stopil v veljavo nov občinski pravilnik za trgovske dejavnosti, ki dovoljuje večjo prožnost urnikov in vnaša druge pomembne novosti v poslovanje trgovskih obratov. Čeprav je te dni Deželno upravno sodišče predalo ustavnemu sodišču odločitev o zakonitosti deželnega pravilnika, ki je precej omejevalen v primerjavi z državnim odlokom Bersani o liberalizaciji in Čeprav občinski pravilnik v bistvu le povzema določila deželnega, to ne bi smelo vplivati na uvedbo novih predpisov v Gorici. Tako nam je včeraj zagotovil ravnatelj združenja trgovcev Ascom Bisiach, ki pa je tudi povedal, da bodo kupci po vsej verjetnosti novosti obcuti- li šele po novem letu. Prav tako ocenjuje Igor Orel, ravnatelj SGZ, ki je tudi sodelovalo na sestankih za pripravo občinskega pravilnika. Z 28. novembrom se namreč že začenja obodbje predbožičnih nakupov, ko bodo trgovine odprte vsak dan vključno z nedeljo in ponedeljkom. Ni sicer izključeno, da se bo kak trgovec že v tem Času poslušil možnosti daljšega odprtja Cez dan, Četudi se goriški trgovci ne navdušujejo nad novostjo. V mestu namreč prevladujejo male, družinsko vodene trgovine, ki težje krijejo daljši Časovni razpon odprtja. Glavne novosti reforme, ki zanimajo kupce, zadevajo prav daljši umik odprtja. Po novem bodo trgo- vine lahko odprte največ 10 ur dnevno v Času med 5. in 22. uro, tako da se maksimalni tedenski urnik lahko povzpne od današnjih 44 na največ 56 ur; tedenska zapora zaradi počitka postane poldnevna (za večino trgovin v ponedeljek dopoldne, za nekatere pa v soboto), jest-vinske trgovine in cvetličarne bodo prav tako zaprte samo pol dneva v tednu (v ponedeljek ah sredo, na izbiro). Te novosti so fakultativne in jih bodo trgovci smeli uvesti, ne bodo pa obvezani, zato se v prihodnjih dneh najbrž ne bo veliko spremenilo. Večina goriških trgovcev ni zelo dovzetna za uvajanje novosti, vsaj dokler se ne izkaže, da se jim to izplača. Posvet o mirovnih pogodbah ki so krojile Evropo po 1. vojni V deželnem avditoriju se danes začenja 33. mittelevropsko študijsko srečanje, ki ga prireja goriški inštitut ICM. Letošnja tema posveta, ki vsako 'leto zbira v Gorici ugledne zgodovinarje in raziskovalce iz vsega srednjeevropskega prostora, bo obravnava mirovnih sporazumov v letih 1919-1920 (Saint Germain, Neully, Trianon). Ob 80. obletnici bodo udeleženci posveta poglobili vprašanje, kateri vplivi so pogojevali vsebino sporazumov in kako so meddržavne pogodbe zarisale povojno srednjo Evropo nacionalnih držav po padcu večnacionalnih imperijev. Posvet se bo zaCel ob 9.15 s pozdravi gostov. Prvi predavanji bosta ponudili zgodovinski okvir (Angelo Ara o vojni diplomaciji in avstoogrskem problemu, Fulvio Salimbeni pa na temo Izguba centra). Daniele Veneruso bo nato govoril o zadržanju Vatikana glede pariške mirovne pogodbe, Aldo A. Mola pa o vplivih framasonoskega gibanja. Popoldne bo zasedanje na temo Pričakovanja in bojazni. Predavali bodo Branko MamšiC (Pričakovanja južnih Slovanov), Eva Broklova in Fran-cesco Leoncini (o T. Masaryku), Las zlo Szarka (o Madžarski v odnosu do diktata zmagovalcev) in Paolo Magris (o nadnacionalni državi po J. Redlichu). Posvet se bo nadaljeval jutri: dopoldne bodo poglobili vsebino mirovnih pogodb, popoldne pa bo sklepna okrogla miza. Ob posvetu bodo v galerijskih prostorih ob avditoriju v sodelovanju z Državno knjižnico odprli dokumentarno razstavo gradiva o mirovnih sporazumih. V FE1GLOVI KNJIŽNICI KINO Predstavitev zanimive knjige o problemih vzgoje otrok Freud je vzgojo poleg vladanja in psihoanalize razglasil za nemogoč poklic. F.K. Oser pravi: »Mnogi učitelji Čutijo, da Ce si prizadevajo za doseganje socialnih in pedagoških ciljev ter nravstvenih standardov, tvegajo, da ne bodo izpolnili izobraževalnega vsebinskega naCrta. Njihov model razmišljanja predpostavlja ločevanje odgovornosti in učinkovitosti ob tihi predpostavki, da skrb za nravstvenost ovira izobraževalni uspeh.« Oserjev odgovor na opisano dilemo je nedvoumen: učitelj, ki se usmeri le na didaktična in vsebinska vprašanja poučevanja, bo kratkoročno uspešnejši, dolgoročno pa bo uspešnejši tisti, ki v poučevanje vključuje tudi skrbi in odgovornost za nravstvena vprašanja. Kaj pa starši? O tem in o marsičem drugem bo spregovoril prof. Robi Kroflič v Čitalnici knjižnice Damira Fiegla danes ob 18. uri. Predstavitev njegove knjige z naslovom Med poslušnostjo in odgovornostjo prirejata Feiglova knjižnica in SLORI. GORICA KULTURNI DOM - Gorica kinema 20.45 »Juha«. Rež. Aki Kaurismaki. VITTORIA1 17.45-20.00-22.15 »II sesto senso«. I Bruce VVillis. VITTORiA 3 17.30-20.00-22.20 »Notting Hill«. I. Juha Roberts in Hugh Grant. CORSO RdeCa dvorana: 17.45-20.00-22.15 »American pie - II primo assaggio non si scorda mai.« Modra dvorana: 18.00-20.00-22.15 »Bovvfinger«. I. S. Martin in E. Murphy. Rumena dvorana: 19.30-22.00 »Destini incrociati«. I. •H. Ford in K. Scott Thomas. TRŽIČ EKCELSIOR 18.00-20.00-22.15 »Bovvfinger«. I. Steve Martin in Eddie Murphy. -4 PRIREDITVE NOVICE Težki časi za divje lovce Divji lovci bodo odslej imeli na Goriškem težje življenje. Tako zuagotavljajo na Pokrjaini, kjer so te dni podpisali dogovor o sodelovanju z deželno gozdarsko službo za skupno nadzorstvo na teritoriju. Deželni in pokrajinski gozdni stražarji so že doslej občasno sodelovali, po novem pa bodo trajno uskladili nadzorstvo nad lovom in ribolovom ter nasploh nad spoštovanjem okolja, bodisi s 'skupnimi izvidnicami kot z drugimi oblikami sodelovanja s posebno pozornostjo na območja Brd in Krasa, na vodne tokove in Gradeško laguno. Lažni alarm v davčnih uradih V poslopju v Ul. Filzi 3 zraven sodišča, kjer je sedež raznih davčnih uradov, se je včeraj sredi dopoldneva sprožil alarm. VeC desetin uslužbencev in strank je moralo na vrat na nos na cesto, stanje pa se je normaliziralo že po nekaj minutah. Slo je za lažni alarm, ki se je morda sprožil zaradi obnovitvenih del na bližnji stavbi. Več lažje ranjenih na cestah Na mokrih cestah se je vCeraj zgodilo veC prometnih nesreč. Na ovinku ceste iz Devetakov proti Doberdobu je dopoldne voznik izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in trčil v avto, ki je vozil iz nasprotne smeri. Potnika slednjega sta bila lažje ranjena. Pred Kulturnim domom v Gorici je po 18. uri avto zbil pešca, ki je šel cez cesto. Po prvih informacijah ranjeni ni dobil težjih poškodb. Drugih podatkov nam prometna policija do sinoči ni mogla posredovati, ker je izvidnica takoj odhitela v Medejo, kjer sta bili dve osebi lažje ranjeni v prevrnjenem avtomobilu. DOBERDOB / PREJŠNJO SOBOTO ZVEČER Pevski koncert za Martinovo Ob dekliškero zboru Jezero tudi zbora iz Vrtojbe in s Proseka V Doberdobu so letos na pčseben na- zapele nekaj pesmi, nato pa sta nastopila cin praznovali sv. Martina. Dekliški pev- gostujoča zhora z nekoliko daljšim praski zbor Jezero, (na sliki - foto Bumbaca) gramom. je namreč priredil koncert v sodelovanju Prheditelji so bili zadovoljni z udelež-z župnijo iz Doberdoba. Dekliški zbor je bo' občinstva, kar priča, da so take prire-letošnjo pomlad navezal stike z Meša- ditve vedno dobrodošle in cenjene, nim pevskim zborom iz Vrtojbe in to je " VeCer se je nato nadaljeval v občinski te-bila prava priložnost, da povabijo v goste lovadnici, kjer so se gostje in udeleženci tamkajšnji zbor; poleg zbora iz Slovenije zadržali v prijetnem vzdušju ob pri- je nastopil tudi Moški pevski zbor Vasilij grizku in kapljici vina, kot se spodobi za Mirk s Proseka. Gostiteljice so za uvod pravo martinovanje. ZSKD GORICA prireja Gledališko delavnico za delo z otroki. Predvidenih je pet srečanj, enkrat mesečno od novembra do aprila, ob sobotah, od 15. do 18. ure, v knjižnici D. Feigla v Ul. Croce 3. Prijave do 25. novembra pri ZSKD, od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro (tel. 531495). Prvo srečanje bo v soboto, 27. novembra. SLORI in KNJIŽNICA D. FEIGLA vabita danes ob 18. uri v Čitalnico knjižnice v Križni ulici 3 na predstavitev knjige z razlago pedagoške vsebine dr. Robija Krofliča Med poslušnostjo in odgovornostjo. Srečanje bo uvedla mag. Jožica Ferjančič. KD DANICA vabi jutri ob 20. uri v prostore SKC Danica na Vrhu na predvajanje diapozitivov jamarskega kluba »Kraški krti«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi tudi letos veselo silvestrovanje, zadnje v stoletju, dne 29. decembra, v gostišču Al fogolar v Gaglianu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz, za odlično večerjo, obdaritev jubilantov in vesele viže s prijateljem Silvom. Vpisovanje (Cimprej!) pri poverjenikih in na sedežu ob sredah od 10. do 11 ure. GLEDALIŠČE KROŽEK BRIŠKE MLADINE V KRMINU prireja v sredo, 24. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču v Krminu gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s komedijo A. Ruzanteja Muhca (»La moscheta«). a ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da bo zadnje predavanje pripravljalnega tečaja za učiteljski natečaj v petek, 19. novembra, ob 16.30 na šoli Otona Zupančiča. SDZPI prireja v šolskem letu 1999/2000 dva izpopolnjevalna tečaja: splošna informatika (90 ur) in srbohrvaščina (90 ur). Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826. KONCERTI V DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV NA GORIŠKEM GRADU bo nocoj ob 21. uri koncert tria Aylantus (Fabrizio Battista, Lorenze Bevilac-qua, Alessandro Pahor) v okviru glasbene sezone »Squarci«, ki jo prireja Pokrajina v sodelovanju z združenjem CSCI. Izvajali bodo etnično glasbo. Cena vstopnic: 10 tisoč Ih. ^ OBVESTILA V ODDAJI PLANET GORICA na radiu Trst A bo danes ob 18. uri govor o problemu reorganizacije zdravstva na Goriškem, sporni selitvi goriške bolnišnice in možnostih Čezmejnega sodelovanja s šempetrsko. STEVERJANCI rojeni leta 193.1, 1932 in 1933 prirejajo družabnost 20. t.m. Ob 18, uri bo maša, nato večerja in družabnost v gostilni Koršič v" Ste-verjanu. Vabljeni vsi občani rojeni v omenjenih treh letih. OBMOČNO TAJNIŠTVO SINDIKATA SPI-CGIL obvešča upokojence, starejše od 50 let, ki so elani združenja AUSER, da se lahko pod ugodnimi pogoji posluCujejo termalnega bazena v Gradežu in sicer vsak delavnik, razen sobote. Podrobnejše informacije nudijo na sedežih sindikata SPI-CGIJ,. RAJONSKI SVET V PODGORI obvešča, da je sedež odprt za javnost ob sredah od 15. do 16. ure. Za nujna sporočila lahko kličete svetovalko Ilvo Greatti na tel. 0368-7291835. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. POGREBI DANES v Tržiču: 11.00, Vladislao Calaz iz kapele glavnega pokopališča v Trst za kremacijo; 12.00, En-nio Cogoni (iz Trsta) v stolnici sv. Ambroža in na glavno pokopališče. raclette/grill gourmet ugoden nakup • nastavljiv termostat, kontrolna lučka z utorjem za zbiranje tekočine • dodatki: 8 nesprijemnih ploščic za raclette ali meso z izolirnim ročajem, • mere: 30 x 12,5 x 30 cm • 1350VV vi plo^’'kamna4 jaslice i • mere: pribl. 38 x 18 x 23 cm " • z enim Sv. Kraljem 900* hrustljavi chips z dobro mislijo 200 g, 6.450 lir/kg večnamensko čistilo z dišavo jabolke in pomaranč 500 ml, 3.980 lir/l | 290* 1 990* fcaH praznične doze, 3 kosi • v 4 različnih motivih • mere (0 x v.): 25 x 10,5 cm, 20 x 9 cm, 17x7,5cm 5 steklenih kroglic trakovi za darilne pakete • v raazličnih barvah 990* zvitki po: 50 m, 20 m, 4 m, 3 m 9? keramični svečniki • 6 kosov • v. pribl. 8,5 cm • v obliki dedka Mraza barve: zlata, rdeča, srebrna, modra 990* 4? 990* 4? adventni venec 0 pribl. 30 cm 9? punčka • iz porcelane • s podstavkom • z elegantnimi oblačili • različni modeli motor Rev & Run • motor od starta s pritiskom na gumb, motor se navija z notranjim mehanizmom k3|t * material: plastika kuža na baterije • material: pliš • mere: 18 x 10 x 16 cm • deluje z 2 baterijama "Mignon" 1,5 V • barve: rjava, bela/črna 990* barvah 4 krasilne steklenice • z zamaškom iz plutovine • material: steklo 4*990* 10 voščilnic • mere: 18,9 x 10,7 cm • z belimi ovojnicami 290* 22 990* verižica za na božično drevesce dolžina 10 m, 0 8 mm * v različnih ^ ******* praznični okras • s priseskom in nitko zlate barve za obešanje • različni motivi vrtajo se praznik? mešani marcipan _ _ _ _ . s čokoladnim prelivoml 490 125 g, 11.920 lir/kg ■ cena za kos ■ # trdi turški med COA* Z mandeljni, okrogla emb.^8 590 200 g, 12.950 lir/kg trdi turški med mm* z mandeljni 0990* 300 g, 13.300 lir/kg A 900* 350 g, 14.257 lir/kg čokoladni bonboni mctolir/kg 9' ^Se papir za ovijanje daril • mere: 50 x 70 cm • 6 različnih motivov komplet za okrasitev daril • 6 listov papirja : Se #990* božični venec • barve: zlata, rdeča, modra in zelena • dolžina ^ ^ pribl. 200 cm J* 00(1* • 0 10 cm 7 svečk barve: rdeča, temno zelena, bela, temno plava “ ""mm • svečke 0 39 mm, v.: 17 990* 1 čipkasti prt ali 6 vezenih prtičkov čipkasti prt mere: 75 x 75 cm vez. prtički 0: 20, 30, 35 cm 1990* 0 /u mm, v. 1 ju mm 1 990*L ■ modelčki Fischertechnik • 4 različni sestavljivi modeli dirkalni avtomobil: več kot 80 kosov beach Buggy: več kot 95 kosov buldožer: več kot 150 kosov nakladalnik: več kot 180 kosov material: plastika 900* unisex kopalni plašč mere: 17,8 x 10 x 20,2 cm Gran Prix Formula 1 • material: kovina in plastika • mere: 24 x 16 x 6 cm • barva: rdeča __ . sveča jCU SVeČ s prazničnim motivoip za pogrevače 0 ^ mm, v. 130 mm • zagotovljen 4-urni rok delovanja višina: 17 mm, o 38 mm t* - ročna prha • nastavljiva na skoraj '1 vse priključne cevovode • glava prhe: o pribl. ~ 990* sveče-stožec • proti dimu • v. 240 mm • v različnih barvah 900* i pribl. 94 mm, dolžina 260 mm H • s francozom iz V. ABS-a za ■ • odpiranje prhe • material: a • črtast, s pasom • barve: rumena, navy kromirani ABS brisača s pliškom • brisača z vzorcem: 50 x 100 cm • v različnih barvah in motivih zavesa za tuš kabine • material: 100% poliester • mere: 180 x 200 cm mSfo • s svinčenim ovojem v robu • z 12 plastičnimi obroči otroška majica z vezenjem • material: o0% bombaža, 50% poliestra • velikost: 104- 158 cm športne rokavice • material: 100% poliestra • barve: črna, modra, rdeča • z elastiko v manšeti • številke: 7, 8, 9, 10 £990* moške nogavice • material: 57% meri no volne, 23% bombaža, JE990* • barve: črna, siva, modra --A • številke: 39 - 46 W ženski copati • podloga: bombaž • s fantazija vzorci • barve: navy, rdeča in zelena podplat, ki ne drsi otroški boots čevlji • prednjik/podloga: nvlon teflon/ akrilična dlaka • podplat: TR • barve: rdeča, modra • podplat, ki ne drsi termični čeveljski vložki r y-n ui material: zgornji del: — ,0P ' viskoza, poliakrilik, volna spodnji del: alu folija OAA* 2 vlažilca • kavelj iz plastificirane kovine • s posebnim filtrom proti plesnu • barva: bela • material: PS 990* moška športna obutev • prednjik: semiš • barve: rjava in črna • pol podplat: usnje • podplat: PVC modrček z oporo in culottes hlačke • material: 5 90% poliamida, ‘S 10% elastana • barve: bela, črna moška pliš majica • material: 100% bombaža • melanž: 85% bombaža, 15% viskoze • polo ovratnik, z obronki, z gumbi 19?? • * ARTIKLE DOBITE v POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 18.11.99 DO 24.11.99 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG • VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV • VSE FOTOGRAFIJE SO U VZORČNEGA ZNAČAJA - VSE CENE SO NAVEDENE V ITI - K0UČINE OMEJENE NA DRUŽINSKO UPORABO LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 NOVICE ČEČENIJA / RUSKA VOJSKA SE NE MENI ZA VRH OVSE V ISTANBULU Papež bo prihodnje leto obiskal Palestino m Izrael VATIKAN - Papež Janez Pavel II. bo marca prihodnje leto obiskal Izrael in palestinska ozemlja. Obisk so-že dalj Časa napovedovali, vCeraj pa ga je uradno potrdil italijanski nadškof Crescenzio Sepe. Papež naj bi prišel na tridnevni obisk. Čehi in Slovaki zaznamovali 10-letnico žametne revolucije PRAGA, BRATISLAVA - Na Češkem in Slovaškem so vCeraj praznovali deseto obletnico padca komunizma in prehoda v demokracijo. V Pragi so nekdanji politični voditelji in državljani polagali cvetje na spominsko ploščo na eni od glavnih ulic v češld prestolnici. Na tem mestu so varnostne sile komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške nasilno zatrle študentske demonstracije. Po 18 dneh je odstopilo komunistično vodstvo. Tudi na Slovaškem so včeraj bile številne spominske slovesnosti. Egipt zavrača ameriške trditve o vzroku za letalsko nesrečo WASHINGTON - Medtem ko so ameriški preiskovalci na podlagi črne in rdeče skrinjice prepričani, da je do strmoglavljenja egiptovskega boeinga 767 prišlo zaradi samomorilskega naklepa kopilota, pa Egipt zavrača to tezo. Razhajanja so razumljiva, saj bi v prvem primeru morala odškodnino svojcem žrtev plačati egiptovska letalska družba, v primem okvare pa družba Boeing. V Turčiji po 105 urah rešili zasutega moškega ANKARA - V Duzceju so 105 ur po petkovem katastrofalnem potresu rešili nekega 42-letnega moškega. Sefa Cebecija so takoj odpeljali na oddelek za intenzivno nego neke istanbulske bolnišnice in bo po trditvah zdravnikov preživel. Petkov potres je terjal 549 življenj, 3.299 ranjencev in več kot 80 tisoč brezdomcev. Druga za drugo padajo čečenska mesta in vasi Podobno usoda čaka tudi Grozni - Incident no čečensko-gruzijski meji Pripadniki enot notranjega ministrstva v Gudemnesu (AP) MOSKVA - Ruske sile so včeraj zavzele zahodno čečensko mesto Ba-mut. Mesto so ruske kopenske sile zavzele po večtedenskem intenzivnem letalskem in topniškem bombardiranju, čečenski uporniki pa so se zatekli na sosednje hribe, odkoder jih poskuša ruska vojska pregnati s topniškim obstreljevanjem. Ruske sile so začele odstranjevati mine z mesta, na mestno obrobje pa so namestili elitne enote, da bi preprečili vsakršno vtihota-pljenje čečenskih upornikov. Ob zavzetju mesta je življenje izgubilo dvajset ruskih vojakov, je še sporočila ruska vojska. Bamut je po navedbah dopisnika AFP skoraj popolnoma uničen. Ruske sile so v noči na sredo in včeraj obstreljevale tudi Grozni in sosednje mesto Argun, kjer je umrlo 15 civilistov, 25 pa jih je bilo ranjenih, je sporočil tiskovni center čečenske vojske. Rusko vodstvo ni torej proglasilo premirja vsaj med vrhunskim zasedanjem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Čečensko vodstvo je seveda pozvalo udeležence vrha, naj pritisnejo na Jelcina in dosežejo prekinitev sovražnosti. Po besedah predsednika čečenske skupščine Ru-slana Alihadževa so od septembra napadi ruske, vojske terjali že 4.500 mrtvih. Moskva je seveda te trditve zavrnila kot golo propagando, a še stopnjuje svoj vojaški priti- sk. Namestnik načelnika ruskega generalštaba Valerij Manilov pa je sinoči zagotovil, da ruske sile ne bodo frontalno napadle Groznega, ker hočejo omejiti izgube. Obkoljeni Grozni, kjer so življenjski pogoji iz ure v uro bolj strašni, bo navsezadnje prej ali slej padel v ruske roke kot zrela hruška. Ruski premier Vladimir Putin je včeraj potrdil kršitev gruzijskega zračnega prostora v bližini Čečeniji, ni pa navedel, ali je incident zagrešila Rusija. Iz Tbilisija so včeraj sporočili, da so ruski vojaški helikopterji napadli gruzijsko vas Satih in položaje gruzijskih obmejnih varnostnih sil na gruzijsko-čečenski meji. Predstavnik za tisk gruzijskih mejnih enot je obenem navedel, da so ruski helikopterji po tem območju raztrosili protipehotne mine. Kakih 2000 beguncev pa je včeraj, verjetno zaradi poostrenega nadzora ruske policije in vojske, na mejnem prehodu Kavkaz čakalo na prehod v sosednjo Ingušetijo. Po uradnih podatkih je Čečenijo od začetka spopadov zapustilo več kot 212.000 beguncev, od teh jih je 194.000 pobegnilo v Ingušetijo. Danes bo begunce obiskala visoka komisarka OZN za begunce Sadako Ogata. SRBIJA / RAZKOL SE SE POGLABLJA Draškovič se vsiljuje kot vodja opozicije Kot prvo zahteva konec protestnih zborovanj Djindjičeve Zveze za spremembe BEOGRAD - Srbsko gibanje obnove (SPOJ Vuka Draškoviča (na sliki) meni, da bi moihla Zveza za spremembe (SZPJ nemudoma prekiniti protestna zborovanja, ki bi jih zatem nadaljevala Draškovičeva stranka. Predsednik Demokratske stranke in eden izmed voditeljev SZP Zoran Djindjič se ob tem spraSuje, kaj pomeni ta igra SPO. Tiskovni predstavnik SPO Ivan Kovačevič je izjavil, da pomenijo »propadh protesti SZP razsipavanje energije prebivalstva«, zato jih je treba nemudoma prekiniti. SPO bi zatem ljudi pozvalo na uHce, če bodo oblasti zavrnile pogovor z opozicijo o volilnih pogojih m volitvah na vseh ravneh. Draškovičev osebni svetovalec Ognjen Pribičevič se je v pogovrou na radiu Glas Amerike prav tako zavzel za takojšnjo prekinitev protestov, ki jih SZP prireja v vsej Srbiji že od 21. septembra. »Ko bodo ti protesti prekinjeni, bo SPO v dogovoru z drugimi opozicijskimi strankami, sindikati in prebivalci Srbije odločilo, kako naprej,« je Se povedal Pribičevič. Zoran Djindjič je v pogovoru za Radio B2-92 citirana stališča SPO komentiral z vprašanjem, kakšen smisel ima ta igra, v kateri SPO zahteva prekinitev protestov SZP zato, da bi jih v prihodnje prhejalo samo. Gre za igro, v kateri SPO namesto, da bi se pridružilo demonstracijam SZP, praktično zahteva, naj jih SZP prekine in se pridruži Draškovičevim morebitnim protestom. SPO je nedvomno opogumil nedavni javni poziv Socialdemokratske stranke (SD) Vuku Draškoviču, naj nemudoma skliče sestanek opozicijskih strank, na katerem bi se dogovorile o skupni strategiji v boju za poštene in demokratične volitve. (STA) ULSTER / NAJPOMEMBNEJŠI PREMIK IRA pristaja na razorožitev Svojega pogajalca bo imenovala po oblikovanju ulstrske vlade BELFAST - Irska republikanska armada (IRA) je včeraj izrazila pripravljenost, da bo po oblikovanju severnoirske vlade imenovala predstavnika na pogajanjih o razorožitvi. S tem je IRA storila odločilni korak v smeri uresničitve severnoh-skega mirovnega sporazuma, saj je bilo njeno nasprotovanje razorožitvi ena ključnih ovir za mesničitev sporazuma. IRA je v sporočilu za javnost poudarila svojo »nedvoumno zavzetost pri iskanju svobode, miru in pravice na Irskem«. Po njenem je na veliki petek doseženi sporazum pomemben korak in njegova mesničitev bo zagotovila trajen mir v Ulstru. Prav tako je podprla dosedanje politične smernice katoliške stranke Sinn Fein, ki je v bistvu njeno politično krilo. V svojem sporočilu je IRA poudarila, da hoče Se izboljšati mirovni sporazum in bo torej po umestitvi v sporazumu predvidenih institucij (vlade) imenovala svojega predstavnika, ki se bo začel pogajati s kanadskim generalom Johnom Chastelainom in z neodvisno mednarodno komisijo, ki je zadolžena za razorožitev severnoirskih milic in skrajnežev. Komunike ima podpis P. 0’Neil, ki jg le psevdonim, s katerim je IRA do sedaj podpisala vse svoje najpomembnejše izjave. Komunike Irske republikanske armade je prišel le dan po sklepu unionističnega protestantskega voditelja Davida Trimbla, ki je kljub nevarnosti razkola v unionističnih vrstah pristal na ustanovitev protestantsko-katoliške vlade še pred razorožitvijo Irske republikanske armade. Trimble je obenem zahteval, naj se IRA razjasni glede tega predloga. V novi severnoirski vladi bosta tudi dva ministra iz vrst Sinn Feina. HRVAŠKA / KLJUB OPTIMISTIČNIM KOMUNIKEJEM Tudjmcmovo zdravstveno stanje skrbi javnost Premier Mateša obiskal Tudjmana - Opozicija pa že zahteva imenovanje začasnega predsednika ZAGREB - Predsednik hrvaške vlade Zlatko Mateša je včeraj v zagrebški bolnišnici Dubrava obiskal hrvaškega predsednika Franja Tudjmana. »Potem ko me je zdravniški konzilij obvestil o predsednikovem zdravstvenem stanju, sem se srečal s predsednikom, čeprav to ni bilo predvideno,« je pri odhodu iz bolnišnice novinarjem dejal Mateša in dodal, da je zdravstveno stanje 77-letnega Tudjmana po besedah zdravnikov stabilno. Hrvaški premier je še povedal, da se je pred odhodom na vrh Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Istanbulu želel seznaniti z zdravstvenim stanjem predsednika. Gre za prvi obisk Mateše, odkar je bil Tudjman operiran na črevesju pred več kot dvema tednoma. Z obiskom je Mateša bržkone poskusa! omiliti negotovost v hrvaški javnosti in demantirati pisanje neodvisnih hrvaških medijev, ki dvomijo v zdravniška poročila in sporočila stranke hrvaškega predsednika Franja Tudjmana, Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), o izboljšanju predsednikovega zdravstvenega stanja. Hrvaški dnevnik Jutamji Ust, sklicujoč se na zdravniške vire, piše, da so možnosti za hitro in celovito Tudjmanovo okrevanje skoraj enake ničli, ob upoštevanju celotnega stanja njegovega organizma, njegove starosti in napovedi o njegovem zdravju. Jutamji list je še prepričan, da zdravniki hrvaškega predsednika ne govorijo resnice o Tudjma-novem zdravstvenem stanju. Novi list, prav tako sklicujoč se na zdravniške vire, piše o vedno velikih nasprotjih v zdravniških poročilih. V svojem članku trdi, da je Tudjman še vedno priklopljen na aparate, da že od petka ni sposoben imeti stikov s svojo okolico in da ni pri zavesti. Podpredsednica HDZ in hrvaška ministrica za evropske zadeve Ljerka Mintas-Ho-. dak je v nedeljo namreč izjavila, da se zdra-stveno-stanje hrvaškega predsednika izboljšuje. Opozicija že nekaj dni od vlade zahteva, naj sproži postopek za imenovanje predsednika sabora Vlatka Pavletiča za začasnega predsednika. Po ustavi bi ta moral v roku 60 dni razpisati predsedniške volitve. Zaplet pa povzroča dejstvo, da bi morah čez osem dni razpustiti sabor in določiti datum parlamentarnih vohtev, kar pa lahko določi le predsednik republike. (STA/CR) KATALONIJA / PO VOLITVAH Avtonomist Joidi Pujol že šestič predsednik katalonske vlade Za izvolitev dogovor z Ljudsko stranko BARCELONA - Lider katalonskih nacionalistov Jordi Pujol je bil predsino-čnjim že Šestič zaporedoma izvoljen za predsednika katalonske vlade. Zanj so poleg poslancev njegove volilne formacije Convergencia i unio glasovali poslanci Aznarjeve ljudske stranke, Maragallovi socialisti so glasovali proti, zgodovinska katalonska stranka Esquerra republicana, ki je obstajala že v predfranco-vih časih, pa se je vzdržala. Dogovor z ljudsko stranko je bil sorazmeroma lahek, ker Pujolovi poslanci zagotavljajo Aznarju odločilno podporo v madridskem parlamentu. Sicer pa je, kar zadeva vsebino dogovora samega, Pujol iztržil kar precej: med točkami je tudi predlog zakona, ki bi Kataloniji zagotovil večjo prisotnost v EU in v Une- scu, krepitev sodelovanja z Valencijo, Baleari in Ara-gono, torej z ostalimi provincami »velike Katalonije«, povečanje avtonomije, ustanovitev komisije za izdelavo katalonskega civilnega zakonika in novi katalonski zakon o kooperaciji in sohdamosti. Skratka, Aznar je pristal na zahteve o večji avtonomiji za Katalonijo, v zameno pa si je zagortrovil mimo vladanje v Madridu do prihodnjih volitev, ki bodo čez leto dni. Sociahstični voditelj Ma-ragall, ki je na volitvah dosegel velik uspeh in le za las ni prehitel bacionali-stov, seveda s tem rezultatom ni zadovoljen in mapo-veduje, da bo ta koalicija Kataloniji škodila, Se zlasti če bodo na prihodnjih španskih političnih volitvah zmagah socialisti. EVROPSKI PARLAMENT Boninova obsodila evropski »poraz« glede smrtne kazni EU se je odpovedalo svoji resoluciji STRASBOURG - Evropa »je zelo sposobna v dajanju praznih in visokodonečih izjav, a je pogajalsko nesposobna,« je včeraj v Strasbourgu med zasedanjem Evropskega parlamenta izjavila Erama Bonino, ki je brez slepomišenja ostro napadla »presenetljiv in nespodoben« sklep, da pred generalno skupščino Združenih narodov ne bodo dah na glasovanje resolucije Evropske unije proti smrtni kazni. »Ministri Evropske unije so skleniti, da bodo dosledni in so z izrednim maksimahstičnim naporom sklenili, da bodo ob zidu zagovornikov smrtne kazni postaviti svoj zid,« je poudarila nekdanja evropska komisarka za humanitarno pomoč. Po njenem resolucija Evropske unije o nasprotovanju smrtni kazni ni hotela spreminjati temeljne listine Združenih narodov, temveč le pridobiti na stran nasprotnikov smrtne kazni tiste države, ki je ne izvajajo in ki so imele pomisleke glede preambule evropske resolucije. »Sklenjen je bil poraz in stališče, ki ga je sprejela Evropa, je nerazumljivo, razen v primeru, da sta ta doslednost in moralnost v tesniti sluzila, da bi iz zagate povlekla nekatere velike sile, ki niso pretirano navdušene nad možnostjo moratorija glede eksekucij,« je Se poudarila Boninova. Namig na ZDA je bil torej le slabo prikrit. Wa-shingtonska administracija se je namreč znašla ramo ob rami pri zagovarjanju smrtne kazni s Kitajsko, Singapurjem, Saudsko Arabijo in z večino nerazvitih držav. SVET Četrtek, 18. novembra 1999 TURČIJA / Z UDELEŽBO NAJPOMEMBNEJŠIH SVETOVNIH POLITIKOV Danes začetek vrha držav članic OVSE Največ pozornosti bodo nomenili čečenski krizi ISTANBUL - Danes se bo v istanbulski palači Ciragan začelo vrhunsko srečanje predstavnikov 54 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Tokratnega vrha organizacije se bodo udeležili vsi najpomembnejši krojilci evropske pa tudi svetovne politike, med njimi ameriški predsednik Bill Clinton, ruski predsednik Boris Jelcin, francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schro-der, medtem ko je estonski predsednik Lennart Meri sporočil, da iz protesta proti pasivnosti Evrope v ključnih vprašanjih, kot je kriza v Čečeniji, ne bo prišel v Istanbul. Italijo bo predstavljal predsednik vlade Massimo D’Alema, Slovenijo pa premier Janez Drnovšek. Po napovedih zahodnih držav bodo predsedniki 54 držav in vlad največ pozornosti namenili krizi v Čečeniji, pa tudi novi inačici sporazuma o konvencionalnem orožju v Evropi in evropski varnostni listini. OVSE je v Oslu sporočila, da bo na vrhu od Rusije zahtevala, naj predloži natančen potek umika iz Čečenije. Predsednik Jelcin je zatrdil, da bo zahodnim voditeljem na vrhu osebno povedal, da nimajo pravice obtoževati Rusije zaradi vojaškega posredovanja v Čečeniji. Jelcin se bo ob robu vrha sestal z ameriškim predsednikom Clintonom, s francoskim predsednikom Chiracom, nemškim kanclerjem Schroderjem in turskim predsednikom Demirelom. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je dejal, da Rusija zavrača vsak poskus vmešavanja v notranje zadeve in to stališče bo odločno zagovarjala tudi v Istanbulu. Ivanov je opozoril, da bi lahko imela razprava o Čečeniji, če jo bodo sprožili na vrhu, negativne posledice na druga aktualna vprašanja v sklepnem dokumentu. Predstavnik ruskega zunanjega ministrstva pa je sporočil, da Rusija ne bo popustila pod pritiski, da pa je pripravljena preučiti možno vključitev OVSE v čečensko vprašanje pod pogojem, da poravnava spora ne more biti drugo kot ruska notranja zadeva. Na vrhu naj bi 30 držav podpisnic podpisalo tudi dopolnjeno pogodbo o konvencionalnih silah v Evropi (CFE), ki bo določila količino težkega orožja, ki ga ima lahko posamezna država, in koliko tega orožja ima lahko nameščenega na svojem ozemlju. Mednarodna svetovalna skupina je prejšnji teden sporočila, da je že rešila vse tehnične in ostale probleme dopolnjenega sporazuma CFE, ki velja za temelj evropske varnosti. V skladu s to pogodbo so države podpisnice doslej svoje zaloge orožja doslej zmanjšale že za 50.000 kosov. V Istanbulu naj bi države članice po dolgih pripravah in usklajevanju podpisale tudi evropsko varnostno listino, ki bo določala pristojnosti OVSE. Evropska varnostna listina naj bi okrepila sredstva za boljše odzivanje na situacije, ki zahtevajo zgodnje obveščanje, preprečevanje konfliktov in izgradnjo demokracije. OVSE ne želi, da bi se njene dejavnosti prekrivale s področji delovanja drugih varnostnih organizacij, zato bo skušala poiskati vrzeli, ki še ostajajo na tem področju, ter okrepiti sodelovanje z ostalimi organizacijami. OVSE ne namerava oblikovati lastnih vojaških sil, saj so njene naloge predvsem preventivna diplomacija, pokonfliktna rehabilitacija, izgradnja demokratičnih struktur, skrb za spoštovanje človekovih pravic in podobno. Na vrhu OVSE bodo sprejeli tudi dopolnjeni Dunajski dokument, ki govori o vojaških varnostnih vprašajnih. Dou-ment predvideva obsežne ukrepe za krepitev zaupanja in varnosti med državami članicami OVSE. Ob koncu vrha bodo voditelji držav članic sprejeli sklepno izjavo, v kateri se bodo posvetili predvsem aktualnim vprašanjem, s katerimi se sooča organizacija. (STA/CR) DOLG ZDA DO OZN / SPORAZUM Z REPUBLIKANCI i Različne ocene o kompromisu Predvsem ženske v demokratski stranki ogorčene zaradi pogojevanja s splavom NEW YORK - Dogovor ameriške administracije z republikanci o plačilu zaostalih dolgov Združenim narodom je na sedežu OZN naletel na mešane odzive, v ameriškem kongresu pa doživel hude kritike iz vrst demokratske stranke. Predvsem ženske članice kongresa grozijo, da bodo glasovale proti sprejemu zakona o financiranju zunanjepolitičnih dejavnosti, ker je pogojevanje plačila dolga OZN s prekinitvijo plačevanja programom, ki pomagajo pri izvrševanju umetnih prekinitev nosečnosti, nesprejemljivo. Medtem ko je vprašanje pravice do splava najbolj odmevno, pa ne predstavlja naj večjih težav, na katere bo omenjeni dogovor naletel v svetovni organizaciji. ZDA morajo do konca tega leta plačati vsaj 325 milijonov ameriških dolarjev, v nasprotnem primeru bodo izgubile pravico do glasovanja v generalni skupščini. Položaj ZDA v Varnostnem svetu in pravica do veta s tem ne bosta prizadeti, kljub temu pa bo edina preostala svetovna supersila postavljena v precej neroden položaj, v katerem bosta močno okrnjena njen ugled in vpliv. Po dogovoru, ki je bil sprejet med pogajalci administracije in kongresnih republikancev, bodo ZDA plačale 926 milijonov dolarjev dolga, vendar ob poprejšnji izpolnitvi nekaterih pogojev. Na-sedežu OZN so skupni dolg ZDA izračunali nekje okrog 1, 6 milijarde ameriških dolarjev, številko 926 pa so si določili Američani sami. V sldadu z dogovorom bi ZDA takoj po sprejemu zakona nakazale 100 milijonov dolarjev, kar je Se vedno 250 milijonov premalo za ohranitev sedeža v generalni skupščini. Preostalih 826 milijonov naj bi bilo izplačano šele, ko bodo članice OZN sprejele enostransko odločitev ZDA po zmanjšanju prispevne stopnje v redni proračun s sedanjih 25% na 22% ter sprejele tudi zmanjšanje prispevne stopnje za mirovne operacije s sedanjih 31% na 25%. Republikanski kongresniki, s katerimi se očitno strinja tudi administracija, so prepričani, da je delež, ki ga morajo plačevati ZDA v skupni proračun OZN, nepravično previsok, za- to so že poleti kot pogoj za potrditev imenovanja Richarda Holbrooka na položaj veleposlanika v OZN zahtevali, naj si Holbrooke prizadeva za izpolnitev zahtev kongresa. Tako si to vsaj zamišljajo Američani, ki so naj-večji plačnik v proračun in tudi njegov največji dolžnik. Težava ob tem je, da države članice OZN ne morejo enostransko določati, koliko bodo plačevale, ker jih z OZN veže pogodbeno razmerje, ki se lahko spremeni le z odločitvijo vseh članic. Tako mnenje med drugim zagovarjata veleposlanik Kanade v OZN Robert Fow-ler in britanski kolega Jerremy Green-stock. Holbrooke in kolegi bodo morali zdaj stopiti v prepričevalno ofenzivo med vsemi članicami generalne skupščine, da sprejmejo zmanjšanje prispevne stopnje. Pred izplačilom 926 milijonov dolarjev pa bi morala generalna skupščina prav tako pristati na prepoved zviševanja celotnega proračuna, ne glede na inflacijo. Državna sekretarka Madeleine Albright in njen tiskovni predstavnik James Rubin sta ocenila, da je omenjeni dogovor seveda nepopoln, vendar je največ, kar se je dalo doseči. Republikanci v kongresu slavijo zmago in vrnitev v čase predsednika Ronalda Reagana, ki je leta 1984 v Ciudad de Mexicu ukinil financiranje mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z načrtovanjem družine. Bill Clinton je z nastopom prvega mandata leta 1993 prepoved odpravil, od tedaj naprej pa se je začela bitka med njim in republikanci v kongresu, ki so si prizadevali povezati plačevanje dolgov OZN s prepovedjo financiranja prej omenjenih organizacij. Bela hiša ob zadnjem dogovoru sicer ni doživela popolnega poraza. Predsednik Clinton si je pridržal pravico, da obnovi financiranje organizacij za načrtovanje družine, ki poma-gaju pri splavih v tretjih državah. Za financiranje organizacij, ki se ukvarjajo z načrtovanjem družine (fa-mily planning), proračun namenja 385 milijonov dolarjev. Če bo Clinton odobril financiranje katere od organizacij, ki pomaga pri splavih, bo skupna vsota avtomatično manjša za 12, 5 milijona dolarjev. (STA) BRUSELJ / POMOČ KOSOVU n ZDA / KER JE PREKRŠIL PREPOVED VSTOPA NA OBMOČJE SOLE V DECATEURJU Donatorji tokrat tudi o obnovi gospodarstva EU nakazala skoraj 70 milijard lir Borec za človekove pravice Jackson je iz protesla izsilil svojo aretacijo Ne strinja se s sklepom šole o izključitvih šesterice temnopoltih dijakov BRUSELJ - Predstavniki sedeminStiridesetih držav, med njimi tudi Italije in Slovenije, ter številnih mednarodnih organizacij, so včeraj v Bruslju na donatorski konferenci obljubili nekaj več kot milijardo dolarjev pomoči za potrebe Kosova v prihodnjem letu. Po oceni Evropske komisije in Svetovne banke, ki konferenci sopredsedujeta, bo za obnovo pokrajine samo leta 2000 potrebnih 1, 12 milijarde dolarjev, za program obnove v obdobju od 2000 do 2003 pa skupaj 2, 34 milijarde dolarjev. Evropska komisija je včeraj sklenila, da bo v korist Kosova nakazala 35 milijonov evrov (skoraj 70 milijard lir). Medtem ko se je mednarodna skupnost na prvi donatorski konferenci julija letos osredotočila predvsem na potrebe po obnovi his in osnovne infrastrukture, je tokratna konferenca poleg tem potrebam posvečena tudi gospodarski obnovi pokrajine in razvijanju stabilnih javnih institucij, ki predstavljajo trdno podlago za razvoj tržnega gospodarstva. Od julijske konference je bilo po podatkih Evropske komisije za Kosovo obljubljene 2, 22 milijarde dolarjev pomoči, od tega potrjene 1, 7 milijarde, za obnovitvene projekte pa je bilo doslej porabljenih 921 milijonov dolarjev. (STA/CR) DECATOUR - Borec za človekove pravice Jesse Jackson je v torek izsilil svojo aretacijo (na sliki AP) , potem ko je prekršil prepoved vstopa na območje šole v mestu Decateur, kjer zadnje dni potekajo prepiri okrog upravičenosti izključitve šesterice dijakov. Poleg Jacksona je policija aretirala tudi starše dijakov in še nekatere druge aktiviste. Nekdanji predsedniški kandidat si prizadeva, da bi šesterici temnopoltih dijakov zmanjšali kazen zaradi pretepa med nogometno tekmo sredi septembra. Do pretepa, podobnega izpadom evropskih nogometnih navijačev, je prišlo na tekmi v ameriškem nogometu 17. septembra. Dijake je šolski odbor najprej izključil za dve leti, pozneje pa kazen znižal na leto dni izključitve in v tem času omogočil nadaljevanje šolanja na »posebni« šoli. Primer se je prebil v ospredje pozornosti ameriške javnosti po zaslugi enega od gledalcev tekme, ki je celoten pretep posnel, zdaj pa ga vsakodnevno vrtijo osrednje nacionalne televizijske postaje. Šolski odbor, ki ima politiko popolne nestrpnosti za nasilje, se je prav tako na podlagi posnetka odločil za ostro kazen, ki pa po mnenju Jacksona ni ustrezna, nenazadnje zato ker je bil eden od dijakov, ki je grozil s podstavitvijo bombe v šoli, izključen le za nekaj dni. Jackson šolske oblasti obtožuje pristranosti v izrekanju kazni, nanj pa letijo obtožbe, da skuša primer spremeniti v rasistično vprašanje, ter da s svojim početjem prej škodi kot koristi obtoženim dijakom. Eden od argumentov šolskih oblasti je tudi ta, da so trije od izključenih dijakov doslej kar dvakrat ponavljali prvi letnik, številni so si nabrali kar precejšen kupček neupravičenih ur, bili pa so tudi večkrat kaznovani. Vsaj eden med njimi pa je doslej veljal za vzornega dijaka in bil tudi kapetan košarkarskega moštva. »Med pretepom ni prišlo do uporabe strelnega orožja, ni bilo nožev in tudi kri ni tekla, zato se mi zdi kazen za dijake prestroga,« je dejal Jackson. Odzivi Američanov na do- gajanje v Decateurju Se niso statistično zbrani, vendar je mogoče sodeč po klicih na različne televizijske postaje presoditi, da večina nasprotuje Jacksonovem »politiziranju« zadeve, ker je bilo iz posnetkov jasno videti, da tako obnašanje ne bi smelo soditi v srednjo šolo. (STA) NOGOMET / PO NEODLOČENEM IZIDU V KIJEVU PROTI UKRAJINI NOGOMET / UNDER 21 Slovenija prvič in zasluženo na sklepnem delu EP Po golu Rebrova iz 11- metrovke je v 76. minuti izenačil Pavlin - Slavje v Ljubljani Italijani šele po dveh podaljških izločili Francoze Francijo prva povedla, a že v 14. minuti ostala v desetih Ukrajina - Slovenija 1:1 (0:0) STRELCA: Kebrov (68., lini), Pavlin (76.). UKRAJINA: Sovkovski, Lužni, Federov, Golovko, Vaščuk, Didimtrulin, Kan-daurov (od 46. Kovaljov), Skačenko (od 57. Moroz), Kosovski (od 73. Popov), Ševčenko, Kebrov. SLOVENIJA: Dabanovič, Karič (od 73. Osterc), Ru-donja, Milanič, Galic, Milino-vic, Novak, Ceh, Udovič (od 57. Ačimovič), Zahovič, Pavlin. Sodniki: Heynemann, Sather, Scheibel (vsi Nemčija). Rumeni kartoni: Zahovič, Pavlin, Milanič, Ačimovič. Gledalcev 65.000 KIJEV - Slovenci se bodo tekme v Kijevu gotovo spominjali vse življenje. Verjetno pa ne zaradi snežnih razmer in hudega mraza, ampak zara- di zgodovinskega uspeha, ki jih bo prvič peljal na evropsko prvenstvo. In to povsem zasluženo. Varovanci Srečka Katanca so tudi v Kijevu dokazali Ukrajincem, da so boljša reprezentanca. Že v prvem polčasu bi lahko tudi vodili, toda v sklepu akcij niso bili dovolj zbrani. V drugem polčasu je bila ukrajinska premoč bolj očitna, a večjih priložnosti si gostitelji vendarle niso pripravili, Čeprav so v 68. minuti vendarle povedli. Za to je najbolj zaslužen nemški sodnik Heynemarm, ki je po prekršku nad Ševčenkom prestrogo pokazal na belo točko, la jo je v vodstvo spremenil Kebrov. Toda veselje 65.000 gledalcev na olimpijskem stadionu je bilo kratko. Že osem minut pozneje je po strelu Rudonje Pavlin letu žoge spremenil smer in ta je končala za hrbtom vra- NOVICE New York se je poslolvil od Grafove NEVV YORK - Martina Hingis in Dominique Van Roost sta se uvrstili v četrtino finala ženskega teniškega mastersa. Švicarka je s 7:6 (7:5), 7:6 (7:5) premagala Francozinjo Sandrino Testud, Belgijka pa je s 6:2, 6:3 odpravila Rusinjo Lihotševo. Gledalci v Madisonu Square Garden so se slovesno poslovili od nemške asinje Steffi Graf, ki je pet od njenih 107 zmag dosegla prav v New Yorku. American Trne glavni tekeme Lune Rosse AUCKLAND - Cayardova America One, Bairdova Young America? Ne, vse kaže, da je najnevarnejši tekmec italijanske Lime Rosse v boju za pridobitev naslova izzivalca na Ameriškem pokalu posadka Johna Cutlerja na krovu jadrnice American Tme. Včeraj je De Angelisova moštvo počivalo, America Tme pa je premagala švicarski Fast 2000. Slednji je odstopil, potem ko mednarodna žirija ni ugodila prošnji krmarja, da odloži start dvoboja zaradi težav s krmilom. Na vrstnem redu ima zdaj Luba Rossa 38 točk, America Tme jih ima 30, ameriška Starš & Stripes pa 28, 5. Ta jadrnica je včeraj premagala Paula Cayarda, hladno prho pa je doživel tudi Ed Baird. Ker žirija ni hotvvela odpovedati njegove dvoboja z Young Austraha, je iz protesta odstopil. Izidi NBA lige Včerajšnji Izidi NBA lige: Philadelphia - VVashing-ton 95:73, Toronto - Detroit 89:85, Atlanta - Char-lotte 103:98, Miami - Portland 96:101, Mibvaukee -Los Angeles Clippers 101:93, San Antonio - Indiana 90:87 podaljšek, Dallas - Houston 114:95, Den-ver - New York 95:102, Golden State - Chicago 99:79, Sacramento - Vancouver 81:77 Slovenija največ napredovala ZuRICH - Slovenska nogometna reprezentanca je naredila največji skok na lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA). Z 52. mesta je napredovala na 43. in se tako prvič v zgodovini prebila med najboljših 50 reprezentanc na svetu. Na vrhu je Brazi-lija obdržala prvo mesto, na dragem pa je Francija prehitela Češko. Španija, Nemčija in Hrvaška so zadržale svoja mesta, Argentina in Norveška si delita sedmo mesto, na repu deseterice pa sta Romunija in Mehika. Italija je šele na 12. mestu. Vrstni red: 1. (1.) Brazilija 838; 2. (3.) Francija 770; 3. (2.) Češka 768; 4. (4.) Španija 756; 5. (5.) Nemčija 739; 6. (6.) Hrvaška 719; 7. (8.) Argentina in (7.) Norveška 715; 9. (8.) Romunija 714; 10. (10.) Mehika 704; 11. (12.) Anglija 703; 12. (10.) Italija 697; 13. (15.) ZRJ 691; 14. (17.) Danska 682; 15. (13.) Portugalska 674; 43. (52.) Slovenija 544. DP v šahu: dva v vodstvu SAINT VINCENT - Na italijanskem šahovskem prvenstvu je deset finalistov odigralo že štiri kola. Na vrhu lestvice sta 30-letni univerzitetni raziskovalec Fabio Bellini in 36-letni bolniški tehnik Renzo Mantovani. Oba imata po 3 točke. Sledijo Godena, Efimov in Samo z 2 točkama. Rudonja, Kandaurov in Ševčenko v akciji tar j a Sovkovskega. Na svoj račun je prišlo tudi 100 navijačev iz Slovenije, ki so že začeli proslavljati zgodovinski uspeh. Do konca je bilo sicer še dolgih 14 minut, a slovenska obramba je vzdržala vse nalete domačih igralcev in tako igrišče zapustila z dvignjenimi rokami. »To je res fenomenalno. Pred začetkom kvalifikacij nihče ni niti pomislil, da bi se lahko uvrstili na prvenstvo. Z igrami pa smo vendarle dokazali, da tja sodimo. Tudi po vodstvu domačih, ki so do njega prišli po neobstoječi enajstmetrovki, sem verjel v svoje fante. Bil sem prepričan, da bomo dosegli zadetek Res se moram zahvaliti fantom, ki so se držali mojih navodil. Enostavno smo jim pokazati, da smo boljši od njih. Moram reči Se, da bog obstaja. Videl je, da bi bila uvrstitev Ukrajine krivica, zato je do konca pomagal nam,« ni mogel skriti zadovoljstva slovenski selektor Srečko Katanec. Slovenski selektor je še enkrat navdušil s svojo taktiko. Njegovi nogometaši so prepustili premoč nasprotnikom, a to ni bil klasičen "bunker". Zelenobeli so igrati, posledica tega pa so bile tudi priložnosti. Že v peti minuti je Sovkovskega s prostega strela poskušal presenetiti Mi-linovič, vendar neuspešno. V deseti minuti je Zahovič preigraval v kazenskem proštom, domača obramba ga je nepravilno ustavila, a nemški sodnik je ze takrat pokazal, komu bo naklonjen in najstrožje kazni ni dosodil. Sredi prvega dela se je priložnost ponudila tudi Sašu Udoviču, toda z glavo je streljal mimo gola. V drugem polčasu lepih priložnosti praktično ni bilo. Kebrov je v uvodnih minutah nakazal, da Slovence čaka peklenskih 45 minut, njegov strel z glavo je končal za vrati Dabanoviča. Tudi v zadnjih minutah, je bil položaj nekajkrat kritičen, a se je na koncu vendarle srečno izteklo. »Za nas je izpad prava tragedija. Vseeno pa moram čestitati Katancu in njegovim varovancem. Igrati so pametneje od nas, bolje pa so se tudi prilagodili razmeram na igrišču. Nam se je poznala odsotnost dveh ključnih obrambnih igralcev,« je po tekmi dejal pomočnik trene-nerja ukrajinske reprezentance Leonid Burjak. Po koncu tekme se je slavje začelo tudi v slovenski prestolnici. Prešernov trg v središču mesta so preplaviti navijači s slovenskimi zastavami in dragimi navijaškimi rekviziti ter peti slovenske pesmi in vzklikati imena junakov iz Kijeva. Največkrat omenjena je bila Slovenija, Slovenija, skakalo pa se je tudi na »Kdor ne skače, ni Slovenec....« Slavje v Ljubljani je potekalo mimo, tako da policaji niso imeti večjega dela. Zabava se je počasi selila na Brnik, kamor je ob 00.20 pristalo letalo s kijevskimi junaki, katerim bodo Nogometna zveza Slovenije, pokrovitelji nogometne reprezentance in Mesto Ljubljana pripraviti danes ob 13. uri sprejem pred mestno hišo v Ljubljani. Italija - Francija 2:1 (0:1,1:1) STRELCI: Henry v 2. min., d.p. Comandini v 14. min., Pirlo v 5. d. podaljška. ITALIJA: Abbiati 5, Grandoni 6, Mezzano 6 (18' Comandini 6, 5), Zanchi 6, Ferrari 6, Gat-tuso 6, 5, Ambrosini 6 (40' dp Zanetti 6), Baronic 7, Ventola 5, 5 (8' dpp Coco), Pirlo 7, Zam-brotta 6. FRANCIJA: Landreau 6, Gallas 6, 5, Trequet 6, Silvestre 6, Christanval 5, 5, Lučin 6, Kanoute 6, 5 (40' dp Moulida 5), Bassi-la 4, Dabo 6, 5 (Piocelle 11' dpp 5), Sagnol 6 (28' dp Sorlin 6), Henry 7, 5.. SODNIK: Lucilio Car-doso (Portugalska). RDEČI KARTON: Bassila v 11. min. RUMENI KARTONI: Ventola, Luccin, Dome-nech, Dabo, Zanchi, Grandoni, Silvestre in Ferrari.GLEDALCEV: 25.000. TARANTO - Italija se je uvrstila v finalni del evropskega prvenstva za reprezentance pod 21 letom. »Azzurri« so namreč sinoči v Tarantu zasluženo premagali Francoze, ki pa so, resnici na ljubo, ostali z desetimi nogometaši že po začetnih minutah tekme. Ze iz uvodnih potez je bilo jasno, da si stojita nasproti kakovostni ekipi, saj so Francozi tehnično zelo dobro pripravljeni, po drugi strani pa so Italijani igrali izredno borbeno in požrtvovalno ter so si ustvarili več ugodnih priložnosti za gol. V prvem polčasu pa so imeli »azzurri« precej smole pri zaključevanju na gol. Gostje so takoj v 2. minuti povedli s hernyjem, ki je bil gotovo med najboljšimi na igrišču. Kmalu nato pa je sodnik izključiul Bassilo, kar je seveda zelo oškodovalo Francoze. Italijani so stanje izenačili v drugem polčasu s Comandini jem, zmagoviti zadetek pa je iz prostega strela v drugem podaljšku dosegel Pirlo. Ostati izidi (v oklepjau izid 1. tekme): Turčija -Poljska 1:0 (1:3); Španija - Norveška 4:0 (3:1); Slovaška - Rusija 3:1 (1:0); Grčija - Češka 1:0 (0:3); Belgija - Nizozemska 0:2 (2:2); Hrvaška - Portugalska 3:0 (0:2), Anglija - Jugoslavija preložena. V mastnih črkah kvalificirane reprezetnance. Naprej tudi Danska, Anglija in Turčija, žreb za EP bo 12.12. v Bruslju Poleg Slovenije so se na sklepno fazo nogometnega EP po dodatnih tekmah uvrstile še reprezentance Anglije, Danske in Turčije. Po zmagi v Tel Avivu s 5:0 so Danci tudi doma premagali Izrael, tokrat samo s 3:0, strelci pa so bili Sand (3) in Nielsen (14) v prvem ter Tomasson (9) v dragem polčasu. V Bursi sta se Turčija in Irska razšli brez zadetka, na EP pa pojde Turčija, ker se je tekma na Irskem končala z rezultatom 1:1. Škotski je sicer z golom Hutchisona v 39. minuti uspelo zmagati na Wembleyu z 1:0, toda Angleži so v Glasgomi slavili z 2:0, tako da do presenečenja ni prišlo. Seznam šestnajstih moštev, ki bodo sodelovala na EP je torej sledeč: Nizozemska, Belgija, Italija, Norveška, Nemčija, Francija, Švedska, Španija, Portugalska, Romunija, Jugoslavija, Češka, Anglija, Danska, Turčija in Slovenija. Žreb za evropsko nogometno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Belgiji in na Nizozemskem, bo 12. decembra v Bruslju. ODBOJKA / SVETOVNI POKAL KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Italija med Pivovarna Laško se je dobro favoriti upirala francoskemu Asvelu ■ M V \/l III pet minut pred koncem so še vodili s sedmimi točkami razlike KAGOSHIMA - Po nastopu žensk se bo na Japonskem danes pričel tudi moški svetovni odbojkarski pokal. Italijanska reprezentanca bo imela lahek začetek, saj je njen prvi nasprotnik afriški prvak Tunizija, njen najvišji igralec Mohamed Ba-ghadi pa ima »le« 192 centimetrov. V naslednjih dveh tekmah pa jo čakata Rusija in Brazilija, ki sta skupaj z »azzurri« glavna favorita za zmago. V petnajstih dneh bodo moštva odigrala enajst tekem. Preostati nasprotniki Abnastasijevega moštva bodo v vrstnem redu ZDA, Kitajska, Argentina, Kanada in Južna Koreja, za konec pa se bodo v ogromni tokijski dvorani Yoyogi pomeriti še z Japonsko in Kubo. »Prišli smo, da osvojimo prvo mesto, čeprav smo tu, da se uvrstimo na olimpijske igre«, je povedal novopečeni kapetan moštva Marco Bracci. Zadnji hip so v Italiji ostati Gradini, Roslaba in Meoni, seveda pa ima trener Anastasi na vrsto zelo dobre zamenjave. Meonija bo tako zamenjal veteran Tofoli, Bovolenta in Sarto-retti pa sta že dokazala svoje sposobnosti. Odsotnost Jugoslavije jemlje pokalu nekaj prestižnosti. Pravico do nastopa na OI v Sydenyju si bodo priborile prve tri uvrščene reprezentance. Pivovarna Laško - Asvel Vil-leuibanne 69:80 (35:41) PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 8 (2:6), Gilič 4, Lisica 11 (5:6), Goljovič 17 (4:4), Hafnar 10 (5:6), Sarkovič 6, Dragšič 2 (2:2), Kunc 4 (2:2), Nachbar 7 (1:4). ASVEL VILLEURBANNE: Sonko 24 (11:14), Larranaga 19 (0:2), Percevaut 11 (3:8), Seals 9, Blom 6, Lauvergne 6 (1:2), Bilba 5.. Sodnika: Resser (Nemčija) in Miljana (Španija). Prosti meti: Pivovarna Laško 19:28, Asvel Vil-leurbanne 15:26. Met za tri točke: Pivovarna Laško 6:19 (Goljovič 3, Sarkovič 2, HAfnar 1), Asvel Vil-leurbanne 7:15 (Larranaga 5, Sonko in Seals po 1). Osebne napake: Pivovarna Laško 23, Asvel Villeurbanne 22. Pet osebnih: Seals (38.). LAŠKO - Košarkarji Pivovarne Laško so v srečanju osmega kroga skupine C evropske lige izgubiti z Asvelom iz Villeurbanna. Laška košarka je bila tudi tokrat žrtev pomembnejših nogometnih do- godkov, zato se je v Treh lilijah zbralo najmanj gledalcev v letošnji sezoni, le 700. Kljub komornemu vzdušju so domači košarkarji še enkrat več pokazati dobro predstavo, ki pa je žal tudi tokrat v končnici niso znali kronati s tretjo zmago in maščevanjem Francozom za hud poraz na prvem srečanju. Začetna nervoza domačih košarkarjev bi jih lahko kmalu spet veliko stala, a se na srečo tudi košarkarji Asvela niso preveč dobro znašli v uvodnih minutah. Nepričakovano se je v nadaljevanju razigral Aleksander Gilič. V deveti minuti so gostje povedli s 16:11, največja uganka za domačo obrambo pa je bil visoki center Francozov Jean-Gael Percevaut. Na dragi strani so Pivovarji zelo težko prihajati do meta, še zlasti z razdalje. V 14. minuti je bilo že 23:11, gostitelji pa kar pet minut niso dosegli koša. Zadnje minute prvega dela so spet pripadle Laščanom, tako da so Francozi prvi polčas dobiti z 41:35. Dragi počas so gostitelji začeti fenomenalno, saj so z delnim izidom 11:0 presti v vodstvo, pri gostih pa v igro niti v nadaljevanju ni vstopil poškodovani odlični strelec Marion Lee Maxey. Srečanje je bilo nato zelo izenač-no. Pet minut pred koncem so gostitelji povedli z 59:54, favorizirani Francozi pa še vedno niso pokazali prave igre. Zgodilo se je prav nasprotno in Laščani so prišli celo do svoje najvišje prednosti sedmih točk. V odločilnih trenutkih pa je bil dovolj le trenutek nepazljivosti. Ostali sinočnji izidi: CSKA Moskva - Paok Solun 71:82 (31:44), Budučnost - Efes Pilsen 86:80 (43:36). Danes: Union Otimpija - Panathinaikos, Crvena zvezda Beograd - Benetton Trevi-so, PAF Bologna - Čaja San Fer-nando, Maccabi Tel Aviv - Roo-sters Varese. Izida Koračevega pokala: Skopje - Bipop Reggio Emilia 75:71, ADR Roma - hiter Bratislava 80:68. NOGOMET / DEŽELNI POKAL Sovodenjci izločili Brežane Juventina zmagala v Precenicu Breg - Sovodnje 2:4 po 11-m (0:0, 0:0) BREG: Postiglione, Scibilia, Camas-sa, Pangher, Biondi, Babudri (Braico), Blau (Messina), Milcovich (Kozina), Sila, Vuk, Asselti (Armani). SOVODNJE: Marega, Cemic, De Pie-ro (Tunis), F. Devetak, M. Devetak (Pi-ras), Donati, Zotti, Polesello, Gegorutti, Braida, D. Gergolet. V sinočnji tekmi v Dolini ob skoraj sibirskem mrazu in na blatnem igrišču so Sovodenjci v Šestnajstini finala po enajstmetrovkah izločili Brežane, ki pa so bili gostom povsem enakovredni. V prvem polčasu so imeli Sovodenjci rahlo premoč in tudi Gregomut je zadel vratnico. V nadaljevanju pa je bila tekma bolj izenačena in ker se izid do konca tekme ni spremenil, so takoj izvajali enajstmetrovke, pri Čemer so bili Sovodenjci prisebnejSi. Uspesno so izvedli najstrožjo kazen Gregorutti, D. Gergolet, Polesello in F. Devetak, medtem ko sta za Brežane realizirala le Vuk in Sila. Naj omenimo, da sta obe ekipi nastopih z okrnjenima postavama, Brežani s koraj v celoti drugo garnituro, Sovodnje pa brez štirih standardnih igralecv. Brian - Juventina 1:2 (0:1) JUVENTIN1NA STRELCA: M. Devetak in Franchi. JUVENTINA: Cantarut, Kaus, Ripel-lino, Bastiani, Saveri, Stacul (Gisma-no), Franchi, Tomasi, Gambino, Braida (Kobal), M. Devetak. Ob hudem nalivu in blatnem terenu v Precenicu je Standreški Juventini uspelo zmagati in tako izločiti ekipo Briana. Bolj kot nogometni tekmi so bili maloštevilni gledalci priča velikemu boju na tako razmočenem igrišču, ki je bilo bolj podobno bazenu. Standrežci so v glavnem imeli rahlo premoč in tudi zasluženo zmagah. Deželni disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zvez je, glede nedeljskih prvenstvenih tekem, v promocijski ligi za dve koli diskvalificirala Roberta Dagrija, za eno kolo pa Massimiliana Bartolija (oba Primorje). V 1. AL je diskvalificirala za dve koli Manuela Donatija (Sovodnje), za eno kolo Andreo Zina (Mladost), v 2. AL za eno kolo pa Alessandra Biondija (Breg). Diciplinska komisija pokrajinske zveze je v 3. AL diskvalificirala Piera Kozino (Breg B) kar za 4 kola. ODBOJKA / D LIGA Dragocene točke za Naš prapor V ponovljeni iekmi zmaga s 3:0 Project Casarra - Naš prapor 0:3 (17:25,13:25, 21:25) NAS PRAPOR: Cevdek 11, Devetak 2, Faganel 8, V. JuretiC 1, KoreCiC 8, Pavlin (libero), Prinčič 8, Sfiligoi 3. Odbojkarji NaSega praporja so sinoči v Casarsi ponovili tekmo 3. kola moške D lige in prepričljivo zmagali, na ta način pa namesto dveh osvojili kar tri točke in se na lestvici z 12. povzpeli na 8. mesto. Prva tekma, ki je bila odigrana 6. novembra, se je namreč končala z zmago Bricev s 3:2, vendar je prišlo do tehnične napake, ker je sodnik odpiskal konec tekme pri rezultatu 16:17, ni torej upošteval pravila o dveh točkah razlike. Brici so v drugič pokazali precej boljšo igro, Čeprav še vedno niso igrali tako kot zmorejo. Se največ so pokazali v prvem setu, v katerem so naredili zelo malo napak, v nadaljevanju pa so se nekoliko prilagodili slabi igri gostiteljev, vendar ne toliko, da bi kdaj zaostajali ali tvegali poraz. KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI Za uvod dve zmagi in poraz Doma Jadran Nuova kreditna v Gorici ni zadovoljil Cicibana Videobox ni imela težkega dela Arte Bittesini - Jadran Nuova Kreditna 64:74 (28:26) Jadran Nuova Kreditna: Ferfolja 6 (- prosti meti, -za 2 točki, 2:3 za 3 točke), PaoletiC 16 (3:4, 5:12,1:3), Šušteršič 17 (4:10, 5:13, 1:1), Valente (0:2, 0:2, 0:2), Cociancich 12 (2:7, 6:11, 0:2), Sibelja 2 (-, 1:1, -), Budin 5 (-, 1:1,1:1), Se-mec 2 (2:4, 0:5, 0:2), Švab 6 (1:4,1:3,1/2), Gregori (-0:1, -), Guštin 4 (-, 2:4 0:2),_ Romano 2 (-, 1/2 0:1). Trener Brumen. PM: 12:31. 2 točki 22:55, 3 točke: 6:19. Skupno 28:74. SON: 22. PON: Budin v 38’. Sodnika: Rizzi iz Gorice in Fabris iz Moša. V prvem kolu deželnega prvenstva mladincev je Jadran Nuova Kreditna po dokaj povprečni tekmi, a vsekakor zasluženo, slavil na parketu goriskega Ar-teja. Resnici na ljubo bi PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Predsednik Kučan je odlikoval alpinista Tomaža Humarja LJUBLJANA - Predsednik države Milan KuCan je vCeraj sprejel alpinista Tomaža Humarja in elane slovenske alpinistične odprave na Daulagiri. Predsednik je Humarja za izjemne alpinistične dosežke, Se posebej za prvenstveni, samostojni vzpon v južni steni Daulagirija, ki je pomemben tudi za mednarodno promocijo Slovenije, odlikoval s Častnim znakom svobode RS. Humarja je sprejel tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. KuCan je na podelitvi vzpon Tomaža Humarja označil za veliko dejanje in veliko zmago, za katero si ta zasluzi vse pohvale. Dodal pa je, da je Slo po njegovem mnenju Se za eno zmago, še pomembnejšo, in sicer to, da se je znal Humar tudi obrniti, Čeprav je bil že tik pod vrhom 8167 metrov visoke gore. Po predsednikovem mnenju je Slovenija po tem dogodku Se bolj poznana in razpoznavna, verjetno pa bo odslej lažje tudi zbiranje sredstev za alpinistične odprave, je dodal KuCan. (STA) Nocoj predavanje o Julijcih Z nocojšnjim predavanjem o bolj in manj znanih planinskih poteh, ki vodijo v nase prelepe gore, zahodne Julijce, bo SPDT pričelo svojo redno predavateljsko sezono, ki se obeta dokaj bogata. Prvi gost tržaških planincev je dr. Andrej MaSera, velik ljubitelj gorske narave in pozoren poznavalec sveta Julijcev, ki jih je prehodil podolž in poCez. Pokazal nam bo niz diapo-snetkov najlepSih kotičkov, steza, polic, kamnitih stolpickov, mimo katerih je marsikdo od nas mogoče že hodil, a jih verjetno ni zaznal tako čustveno kot nocojšnji plani-nec-predavatelj dr. MaSera, avtor podrobnega vodnika po zahodnih Julijcih pri založbi Sidarta. Obeta se torej lep, tudi kulturno privlačen veCer, ki ga ne sme nobena planinka in noben planinec zamuditi. Vsi ljubitelji gora so torej vabljeni v Gregorčičevo dvorano za 20.30. Kljub dežju uspel orienteering O orientacijskem pohodu po gmajnah okrog S livnega v priredbi Mladinskega odseka SPDT je nas dnevnik že obsežno poročal in objavil imena zmagovalcev ter lestvice. Tokrat le nekaj besed v pohvalo organizatorjem, ki so kljub nevSeCne-mu, sivemu vremenu z dežjem, speljali pohod. V zadoščenje jim je, da se je vabilu na orienteering odzvalo kar 48 udeležencev, ki so si, porazdeljeni v 14 skupin, vneto na- birali točke na kontrolnih mestih. Sledila je živahna družabnost ob »pastasuti« z željo, da bi Mladinski odsek SPDT pogosteje prirejal take orientacijske pohode. Izlet po Vertikali Za nedeljo, 21. novembra, je napovedan markacijski izlet po Vertikali, ki jo SPDT zadnje Čase postopoma obnavlja in delno spreminja, kajti prejšnje poti in steze so ponekod izginile zaradi novogradenj in predvsem novih cest. Markacijski odsek vabi elane, zlasti mladino, da se v Cimvečjem Številu udeleže izleta, ki odpade le v primeru dežja. Odhod »markacistov« je določen za 9. uro z zbirališča na Gornjem Koncu Boljunca (parkirišče). Vodi Andrej Cunja, ki odgovarja na tel. 0347-3200125 in daje vse potrebne informacije. Spominski pohod na Volnik Sest let je minilo od tistega 25. novembra, ko se je raznesla žalostna vest, da je nenadoma umrl Mario Milic, vnet planinec, delaven društveni odbornik in duša Se vsake društvene planinske prireditve. V njegov spomin je SPDT tri leta kasneje na Volniku, na hribu, ki se pne nad Mihcevo domačijo v Repnicu, postavilo Mariu spominsko obeležje. Ob skorajšnji obletnici vabi SPDT vse svoje člane in prijatelje, zlasti tiste planince, ki so Maria poznah in ga. spremljali na njegovih gorskih turah, na spominski pohod na Volnik. Pohodniki se bodo zbrali v soboto, 27. novembra, ob 14. uri v Zagradcu, odkoder se bodo po gozdni cesti napotili na vrh Volnika. Zimovanje v Caprileju Smučarski odsek SPDT sporoča, da je le še nekaj prostih mest za zi-mbvanje v Caprileju, ki je združeno s smučarskimi tečaji in silvestrovanjem. Interesenti naj se prijavijo na ZSSDI v ul. Cicerone 8/in v uradnih urah. Tisti, ki so se prijavili, pa morajo, če tega še niso štorih, Cimprej vplačati prvi obrok v znesku 300.000 lir. Za vplačilo drugega obroka je Cas do prvih dni decembra. (L. A.) Smer Medo v dveh urah Čeprav smo že v zimskem Času in je sneg pobelil že marsikatere vrhove, se alpinisti AO SPDT Se vedno aktivno ukvarjajo s plezanjem. V soboto, 13.11.1999 zjutraj sta se David Strajn in Marko Preši podala na veliko osapsko steno in splezala smer Medo (štiri raztežaji, 5+200 m.) v dveh urah. Lepo sončno vreme ter dobra pripravljenost sta bila ključ uspešnega dopoldneva. Deževno nedeljo so alpinisti preživeh v Kranju, kjer se je vršil finale svetovnega prvenstva v Športnem plezanju. Za pravo slavje domačih gledalcev je poskrbela odlična slovenska plezalka Martina Čufar, ki je s končnim tretjim mestom v svetovnem pokalu dosegla najboljši slovenski rezultat v zenski konkurenci. Zmatrani a zadovoljni so si po tekmi privoščili obisk kmečkega turizma na krasu. (David Strajn, AO SPDT) Prijetno martinovanje v lovski koči Prejšnji konec tedna je bil v znamenju Martina. Tradicionalne družabnosti so pripravili v društvih, po družinah, veselo je bilo v gostiščih. Slovensko planinsko društvo Gorica je za svoje elane pripravilo martinovanje v nedeljo popoldne. Z avtobusom so se iz Rožne doline odpeljali v neznano proti Krasu. V Svetem pri Komnu so si najprej ogledali cerkev sv. Tilna iz konca 16. stoletja, znano zaradi arhitekturnih značilnosti. Pred cerkvijo je okrog 400 let stara lipa z obsegom 530 cm in premerom 160 centimetrov. Krajši sprehod po vasi, kjer se je ohranilo veliko starih kmečkih hiš je odpadel ker je iz sivih in gostih oblakov začelo pršiti. Kultumo-izletniski program je bilo treba paC prilagoditi oziroma skrčiti. Odpeljali so se do Gorjanskega in od tam jo peš mahnili do Na-drožce, kjer je lovski dom lovske družine Dolce - Komen. V prijetnem okolju - prostor sta uredili Loredana in Adela, za tehnično opremo je poskrbel Saverio -je Blaž že nategoval meh iz kuhinje pa je vabljivo dišalo. Ob na Martinovo ubranem sporedu, šaljivih točkah, pokušnji odličnega terana in sladke rebule in glasbi je Cas (pre) hitro minil. Na Krasu se prileže jota, ki so jo, po želji, dobili tudi dodatno porcijo, v lovski koci pa lovski golaž. Družabnost se je nadaljevala s srečelovom (namesto tradicionalne tombole), in prijetno zabavo. Dobro razpoloženje je spremljalo "martinove Častilce” tudi ob povratku, ko je bilo treba, peš, prehoditi okrog dva kilometra do Gorjanskega, kjer je že Čakal Boris z avtobusom. Na Levstikovem pohodu tudi skupina iz Steverjana Sobotnega 13. pohoda po Levstikovi poti med Litijo in Čatežem se je udeležila tudi skupina iz Steverjana, ki se sicer dokaj redno udeležuje podobnih prifeditev. Dvaindvajset kilometrov dolga pot vodi skozi gozdove, travnike, mimo vinogradov in lepo urejenih hišic, ki jim Dolenjci pravijo zidanice, na Štajerskem pa gorce. Pot, ki traja od pet do Sest ur tako prehodiš skorajda ne da bi opazil, da je za tabo že dvajset in vec kilometrov. Pohod se vsako leto - letos je bil trinajsti - odvija drago soboto v novembra, okrog Martina. Na prvem so našteli 400 pohodnikov, na letošnjem okrog deset tisoC. Pohod se začne v Litiji, start je med 6. in 9. uro, na poti so štiri kontrolne točke. Vzdolž poti smo nasteh nad trideset stojnic, kjer so prijazni ljudje ponujali najrazličnejše domače dobrote, od Sunke do klobas, zaseke z domačim kruhom, do starega in novega vina. Skoraj povsod je bila harmonika. Kmetje imajo odprte kleti, vikendaši pa svoje hišice, kjer te lepo sprejmejo in postrežejo. Ob koncu pohoda nismo bili ne žejni in ne lačni. Na Čatežu nas je pričakala vrsta stojnic kjer so prodajali izdelke domače obrti, od lončarstva do suhe robe. Seveda ni manjkalo niti slašcic in peciva. Pred kulturnim sporedom, ki so ga pripravili elani domačih društev, smo si lahko ogledali se star kmečki voz lojtmik (skalon) z lesenima sodoma, privezanima z verigo in rajkeljnom, tako kot v starih Časih v Brdih. Starejši možakar je zaprisegel, da je v sodih pristno domače vino iz grozdja, zabil pipo v sod in začela se je pokušnja. Zares lepo vzdušje! Za kulturni spored je poskrbela godba s Trebnjega in štirje domači zbori, ki so zapeli hvalnice vinu. Nastopile so tudi mažoretke, pri-sluhnili smo recitacijam, seveda o žlahtni kapljici, ki jo na Dolenjskem tako vneto Častijo. Na pohodu je bil tudi predsednik Milan KuCan, ki se je doslej udeležil vseh trinajstih pohodov. Naso skupino so posebej pozdravili, kar je za nas lepo priznanje in spodbuda, da smo obljubili, da bomo Se prišli. (S.R.) Planinski koledar za leto 2000 SPDG vabi elane in prijatelje, ki so naročili planinski koledar za leto 2000, da koledar prevzamejo na društvenem Sedežu, po možnosti do konca novembra. Za stenski koledar z barvnimi fotografijami iz slovenskega gorskega sveta vlada veliko zanimanje. bila lahko zmaga višja, saj so »plavi«, zlasti v prvem polčasu, igrali slabo, zgrešili mnogo v napadu in bili tudi v obrambi nekoliko pomanjkljivi, saj so gostiteljem pustili kar 11 skokov v napadu. Na Jadranovo srečo so bili tudi domačini dokaj povprečni v napadu (zlasti pri izvajanju prostih metov 3:17), tako da jim ni uspelo izkoristiti Jadrano-vih »daril«. V drugem polčasu so Brumnovi fantje le zaigrali bolj zadovoljivo, tako da so si kmalu priborili 10, 15 točk prednosti in brez večjih težav osvojili prvi par prvenstvenih točk. Med jadranovci, ki vsekakor v teku prvenstva si ne bodo smeli vec privoščiti takih predstav, so bili najuspešnejši Šušteršič (17 točk, 11 skokov), Cociancich in Paoletic, ki sta skupaj ujela kar 13 žog. Spodbudno pa so zaigrali tudi kadeti, oziroma Guštin in Švab (letnik 83) ter Ferfolja (84). (Kaf) Goriziana - Cicibona Videobox 51:74 (22:33) Cicibona: Gaburro 2 (pm 2:2, m-2 t. 0:3, m-3t. 0:2), Hrovatin 2 (0, 1:2, 0:1), Smilovich 4 (-, 2:5, 0:1), Mura 9 (1:2, 4:6, 0), Kermec, Lovriha 8 (-, 4:5, 0:1), Pribac 13 (7:9, 3:6, -), KrCaliC 13 (3:4, 5:8, 0), Segina 6 (0, 3:7, -), Cos-sutta 4 (-, 2:4, -), Miloševič (-, 0:1, -), Stokelj 13 (3:6, 5:7, -), trener: Martini. PM: 16:23. SON: 24. PON: Cossutta (39). CicibonaSi so pričeli nastope z lepo zmago v Gorici. Mlajša in v vseh pogledih šibkejša domaCa vrsta se je našim le na trenutke upirala s consko obrambo, v glavnem pa so naši vztrajno večali prednost in imeli stalno položaj trdno pod svojo kontrolo. S Širokim izbo- Obvestila rom enakovrednih igralcev si je lahko trener Martini skozi vse srečanje privoščil agresivno pres-sing obrambo, ki je v prvem polčasu dovolila Goričanom le 22 točk. Spričo visoke prednosti in številnih menjav pa je pritisk popustil Sele proti koncu srečanja. Prvi nastop Cicibone Videobox je bil vsekakor spodbuden, saj je moštvo izpolnilo trenerjevapriCako-vanja in pokazalo Ze uspešne zametke skupinske igre. Pravo vrednost letošnje ekipe pa bo gotovo treba preveriti proti močnejšim tekmecem. (N.S.) • Dom - GS Muggia 71:73 (41:39) DOM: Visintin 19, Gar-ra 2, Olenik, Bensa 3, Budal, TomSiC 1, Mavin, Fornasaro, Cuzzuccoli 9, Covi 8, Kristančič 29, Lanfranchini, trener Leban. Domovci so si zapravili veliko priložnost, da bi v uvodnem kolu osvojili prvo zmago. Poraz pa so si povsem zaslužili, saj so igrali -slabo predvsem v obrambi. V napadu so igrali brezglavo in nepovezano. Vsakdo od do-movcev je skušal sam rešiti položaj na igrišču in s tem bolj škodoval kot korstil ekipi. Tekma se je odločila prav v zadnji minuti, ko je bilo stanje neodločeno 71:71. Ko je manjkalo 37 sekund do konca, so do-movevi imeli možnost, da dosežejo koš in s tem zmago. Pri metu pa so se prenaglili in v nasprotnem napadu so Miljcani v prodoru dosegli zmagoviti kos. Ostali izidi 1. kola: Santos - Ferroviario 49:70, Inter 1904 - Alba 70:66, Servolana - Staran-zano (zmagala je Servolana, s končnim izidom pa ne razpolagamo) SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI sporoča, da bo seja odbora danes, 18. novembra, ob 20.30 v Domu Albert Sirk v Križu. SMUČARSKA KOMISIJA pri ZSSDI razpisuje teCaj za smučarske učitelje 1, 2 in 3. Interesenti morajo biti aktivni elani zamejskih društev, ki se ukvarjajo s smučanjem. Rok prijave: najkasneje do 30. novembra 1999. Informacije: na uradih ZSSDI v Trstu in Gorici. SD PRIMOREC vabi elane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo jutri, v petek, 19. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za zimovanje v Val Zoldani (Civetta), od 22. oz. 23.12. do 29.12.99. Za podrobne informacije in vpis lahko kličete na tel. St. 040-213518. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pohitite! SMUČARSKI ODSEK SPDT obveSCa, da je Se nekaj prostih mest za zimovanje v Caprileju. Pohitite! (Urad ZSSDI - Ul. Cicerone 8) SK BRDINA sporoča, da se bodo decembra in januarja vršili brezplačni smučarski tečaji za osnovnošolce. Otroci bodo brezplačno zavarovani z izkaznico FISI. Nadaljnje informacije dobite na sedežu v Proseški ulici 31, ob torkih od 19.30 do 20.30. Prijave do torka, 30.' novembra. SK BRDINA organizira trening in solo smučanja na Rogli, od 22. do 27. decembra. Sprostilo se je Se nekaj mest. Informacije in vpisovanje na sedežu, ob torkih od 19.30 do 20.30. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Vpisovanje abonmajev za sezono 1999-2000 pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, od 10.00 do 14.00. 2e abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej! Otvoritvena predstava sezone 1999-2000 ponovno v Kulturnem domu: Odon von Horvat -Zgodbe iz dunajskega gozda. Režija Mario Uršič. Jutri, 18. novembra, ob 20.30 (red E); v petek, 19. novembra, ob 20.30 (red F). Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 v Galeriji Protti (8.30-12.30, 15.30-19.00), pri blagajni dvorane Tripcovich (8.30-12.30). Dvorana Tripcovich * Od danes, 18. do 28. novembra bo na sporedu delo Eduarda De Filippa »Natale in Časa Cu-piello«. Režija Carlo Giuffre. Gledališče Cristallo - La Contrada Do 21. novembra bo gledališče iz Sardinije podalo delo »II ritorno a časa«. Rezija Gnido De Monticelli. Od 23. do 25. novembra vedno ob 10. uri bo na sporedu »Nagajiva princesa«. Od 26. novembra do 5. decembra bo skupina Progetto Genesio SRL podala delo »La signora omicidi«. Rezija Giuseppe Cairelli z Valerio Valeri. GRUAN Laboratorij »Znanstveni imaginarij« Center je možno obiskati ob petkih od 9.00 do 19.00 in ob sobotah ter nedeljah od 10.00 do 20.00. Za najavljene skupine pa ob torkih, sredah in četrtkih. GORICA Kulturni dom Danes, 18. novembra ob 11.00 gostuje PDG iz Nove Gorice. Eugene Ionesco »Plešasta pevka«. V torek, 23. novembra ob 20.30 gostuje gledališče »Oder Treh Herojev« iz Pirnica (Slo) s komedijo »Trije vaški svetniki« v režiji Petra Mili-tareva. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 23. in v sredo 24. novembra ob 20.45 bo gledališče iz Emilije »I Magazzini« izvajalo Čehovo delo »Striček Vanja«. Režija Federico Tiezzi. KRMIN V sredo, 24. novembra ob 20.30 bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Ruzantejevim delom »Muhca«. ČEDAD Gledališče Ristori V petek, 26. novembra bo skupina E.A.O. Giglio podala delo »Nevestin oče«. Režija Sergio Japino. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Od danes, 18. do 21. novembra bo gledališče iz Emilije »I Magazzini« izvajalo delo »Striček Vanja«. Režija Federico Tiezzi. V »Teatru delle mostre« Stalno gledališče iz Veneta bo od jutri, 19. do 21. novembra podajalo Goldonijevo delo »Dvanajsta noč«. Režiser Egisto Marcucci. Gledališče S. Giorgio Do 20. novembra, vedno ob 20.45, na sporedu delo »Copenaghen«. Rezija Mauro Avogadro. ______________SLOVENIJA_________________ KOPER Gledališče Koper (Verdijeva 3) Jutri, 19. novembra ob 19.00 slovesnost ob 10-letnici Kulturnega društva Mandrač Telmont, Koper: »Juca moja, kam te pe’jajo«. PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 21. novembra ob 20.30 gledališka predstava. Cankarjev Dom, Dušan Jovanovič: »Karajan C.«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 19. novembra ob 9.30 in ob 10.45 gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana z igro Svetlane Makarovič »Korenčkov palček«. V soboto, 20. novembra ob 20.00 gostovanje Prosvetnega društva »Soča« Kanal. Ray Cooney »Minister v škripcih«. V ponedeljek, 22. novembra ob 20.00 gostuje MGL Ljubljana z delom Daria Foa »Burkaški misterij«. Režija Matjaž Latin. V petek, 26. novembra ob 10.00 gostuje PDG Nova Gorica s predstavo »Ostržek«. V ponedeljek, 29. novembra ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta z delom O. Von Horvata »Zgodbe iz dunajskega gozda«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče 18., 19., 20., 24., 25., 26. in 27. novembra ob 20.00 gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja -S. Makarovič »Teta Magda«. V soboto, 20. novembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 v okviru goriškega vrtiljaka gostuje Lutkovno gledališče iz Maribora z delom »Igra o svetlobi«. V ponedeljek, 22. novembra ob 10.00 v koprodukciji PDG in PPF bo na sporedu delo »Ostržek«. V torek, 23. novembra ob 20.00 gostuje Narodno gledališče iz Tuzle: Ivo Brešan, »Predstava Hamleta u selu Mrduša Donja«. Casino Park V petek, 26. novembra ob 22.30 bo nastopil italijanski komik Beppe Grillo. LJUBLJANA MGL Se jutri, 19. novembra vedno ob 19.30 David H are »Modra soba«. V soboto, 20. novembra ob 19.30 Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«. Cankarjev dom Se jutri, 19. novembra na sporedu Ljubljanski mednarodni filmski festival. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Od danes, 18. do 30. novembra bo na sporedu Straussovo delo »Der rosenkavalier«. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 22. novembra ob 20.30 v priredbi tržaškega koncertnega društva bo nastopil Tokyo String Quartet. Športna palača (Čarbola) V četrtek, 25. novembra bo ob 21. uri nastopil pevec Ligabue. 3. decembra ob 21.00 bo nastopil pevec Jova-notti. Kulturni dom Glasbena matica Trst - priredi slavnostno Akademijo ob 90-letnici svojega obstoja v petek, 26. novembra ob 20.30. Nastopili bodo: učenci, komorne skupine, zbor in orkester GM. Gledališče Miela Jutri, 19. novembra ob 21.00 bo nastopilo šest- najst tibetanskih menihov s predstavo »Tibet: plesi in pesmi za svobodo«. OPČINE Cerkev sv. Jerneja V okviru Openskih glasbenih srečanj (jesenska sezona), bo v soboto, 27. novembra ob 20.30 nastopil Komorni zbor »Ipavska«, ki ga vodi Matjaž Sček. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 20. novembra ob 20.30 in v nedeljo, 21. novembra ob 16.00 bo v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete, revija pevskih zborov »Cecilijanka«. ______________SLOVENIJA__________________ ŠKOFIJE Kulturni dom V soboto, 27. novembra ob 19.00 Srečanje oktetov Primorske. PORTOROŽ Avditorij Jutri, 19. novembra ob 20.30 bo koncert, ki ga bo imel Slovenski orkester klarinetov. Dirigent Franc Rizmal. GRAD DOBROVO Jutri, 19. novembra ob 20.00 - G. Puccini: »La Boheme«, koncertna izvedba, izvajajo pevci Solisti iz Firenc. Casino Perla Danes, 18. novembra ob 22.30 bosta nastopila v Captain Hook’s Club kabaretista Matteo Moni in Amadeo Visconti. V četrtek, 25. novembra ob 22.30 bo nastopil v Captain Hook’s Club italijanski televizijski napovedovalec Marco Predolin z glasbeno skupino Predoband. Casino Park V petek, 26. novembra ob 22.30 bo nastopil v kabaretu italijanski komik Beppe Grillo. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 27. novembra ob 20.00 - mladi koncertni oder. Nastopata flavtistka Ana Marinkovič in pianist Peter Koroljevič. LJUBLJANA SNG Opera in balet V soboto, 20. novembra ob 19.30 Johann Strauss ml. »Noč v Benetkah«. V torek, 23. novembra ob 19.30 Giuseppe Verdi »Ples v maskah«. V četrtek, 25. novembra ob 11.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V torek, 30. novembra ob 19.30 Peter Iljič Čajkovski »Trnuljčica«. Slovenska filharmonija V veliki dvorani bo jutri, 19. novembra ob 19.30 nastop kitaristke Ane Vidovičeve. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST BivSa konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arie Antiča (P.zza della Liberta 7}: Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca 2000 od torka do nedelje od 8.30 do 13.30 . Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): razstavlja Livio Scattareggia. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. Razstava bo odprta Se jutri, 19. novembra. A.P.T. (Ul. S. Nicolo): do 23. novembra bo razstavljala Olivia Siauss novejša dela na papirju. V galeriji Studio Tommaseo (UL del Monte 2/1) bo do 4. decembra razstava-Gie Edzgveradzeje. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.00. Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8, I.nad.): Od 20. novembra do 24. decembra bo stenske skulpture razstavljal Hidetoshi Nagasawa. Ogled možen od torka do petka od 17.00 do 20.00.s TRNOVCA - BAJTA Umetnostna galerija Skerk: v soboto, 20. novembra ob 17.00 odprtje razstave grafik, barvnih jedkanic in akvatint z naslovom »Sredozemski navdih« slikarja Bogdana Borčiča. Razstava bo odprta do 8. decembra in sicer ob petkih od 15.30 do 18.30, ob sobotah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 18.30 ter ob nedeljah od 10.00 do 13.00. OPČINE Občinska izpostava (Doberdobska ulica 20/3): do 28. novembra je na ogled razstava načrtov za preureditev openskih trgov. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Razstava je odprta tudi ob nedeljah. GORICA V galeriji Kulturnega doma bosta do 20. novembra razstavljala Paz Garcia Rodriguez iz Barcelone in Herman Kosič. Odprta bo ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V galeriji Kulturnega doma bo v sredo, 24. novembra odprtje razstave goriškega slikarja Franka Žerjala. Razstava bo odprta do 6. decembra in sicer ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih na goriskem gradu razstavlja do 16. januarja' 2000 Gino de Finetti, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.30. VIDEM V bivši cerkvi sv. Frančiška je do 21. novembra fotografska razstava - Zemeljska sol. Urnik: od torka do nedelje od 9.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00, ob ponedeljkih razen 18. oktobra, zaprto. VENETO Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (UL Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. BASSANO DEL GRAPPA V ljudski knjižnici je stalna razstava z naslovom Umetnost 19. stoletja. Urnik: od torka do sobote od 9.00 do 18.30, ob nedeljah od 15.30 do 18.30. PADOVA V deželni palači je do 15. januarja razstava z naslovom Umetnost 19. stoletja. Ogled možen vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 18.00. ____________SLOVENIJA_____________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. BENETKE Palača Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. Palača Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA Palača Forti, (UL A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriskem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): fotografije razstavlja Robert Kusterle. Na ogled bodo do 3. decembra in sicer od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 ob sobotah in nedeljah od 15.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. NOVA GORICA V Hitovem paviljonu razstavlja do 30. novembra likovnik Jože Ciuh in to vsak dan od 10.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. Slovenski gledališki muzej (Mestni trg 17): Vaclav Havel, državljan in politik. Razstava, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z Gledališkim institutom iz Prage. Prikazana je pot znanega dramatika, nekdanjega odrskega delavca, disidenta in zapornika ter sedanjega predsednika Češke republike. Mestna galerija: do 20. novembra je na ogled razstava digitalne grafike na papirju, na kateri razstavlja tudi Tržačan Matjaž Hmeljak. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Senjam beneške pesmi j 99: Poje Chiara TV DNEVNIK TV Mozaik (pon.) RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 S RAI 1 Euronevvs Dnevnik in vremenska napoved Jutranja razvedrilna od- daja Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pre- gled tiska Zelena Črta Film: Space Invaders - Gli extraterrestri (fant., ZDA ’90, i. Douglas Barr) Dnevnik Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella) 4 Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 gospo- darstvo Variete: I fantastici di Raffaella Aktualna odd.: Ob dveh na RAI 1 Mladinski variete: Solle-tico (vodi Michele La Gi- nestra), vmes risanke in nan. Nova družina Ad-dams Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Pred dnevnikom Dnevnik Aktualno: Prima - Predv- sem kronika Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved M Dnevnik Tema dneva: 11 Fatto Variete: In bocca al lupo! Horoskop Variete: Scommettiamo che...? (vodita Fabrizio Frizzi in Alef) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik Nan.: Neznana zemlja Variete za najmlajSe: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Hunter Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Igrajmo na loto ob 8-ih Variete: Vaše zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Law & Order Aktualno: Fragole e mambo, 16.00 dnevnik Aktualna odd.: La vita in diretta - Kronika v živo Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: J.A.G., 20.00 Friends Večerni dnevnik TV'film: Ombre (thriller, It. ’99, i. T. Moretti, S. Rocca, zadnji del) Nan.: Spy Game NoCni dnevnik, v parlamentu, vreme Film: Lo specchio scuro (krim., ZDA ’46, i. O. De Havilland, L. Ayres) RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Poklic scenografa Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa) Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, šport Film: le diciottenni (kom., It. ’55) Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Nan.: Bonanza T3 Neapolis Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole Aktualna odd.: Mi man-da Raitre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Sfide Aktualno: Deset besed do leta 2000 Dnevnik, pregled tiska, vreme, kultura Fuori orano Rai News, Superzap Nad.: Amanti Pregled tiska Nad.: Celeste, 9.45 Libera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore J Dnevnik m Aktualno: Forum "1 Dnevnik Tg 4 iril Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Caprice la cenere che scotta (krim., ZDA ’67, i. D. Day, R. Harris) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York Dok.: La macchina del tempo Film:.Entity (dram., ZDA ’82, r. S. J. Furie, i. B. Hershey, Ron Silver) Pregled tiska Film: Napoli špara (krim., It. ’77) CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna oddaja: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Nasveti za dobro počutje: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Detektiv v bolnici (i. Dick Van Dyke) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere (i. Sara Ricci) Aktualna oddaja: Moški in ženske TV film: Un figlio in cambio (dram., ZDA ’93, i. Shirely Knight, Tom O’ Brien) Aktualna oddaja: Verissi-mo - Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: Operazione Odissea (krim., It. '99, i. Leo Gullotta, Daniele Liotti, zadnji del) Variete: Murizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Missione impossi-bile - Atentat Otroški variete, vmes risanke Nan.: Robin Hood, 9.30 McGyver, 10.30 Magnum P.L, 11.30 Renegade Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: La tata (i. Fran Dre- scher) Risanke Simpsonovi Variete: Candid camera show Aktualno: Fuego! Nan.: Sabrina, mala Čarovnica (i. Samantha De Grenet) Variete za najmlajše, vmes risanke Risanke Nan.: Pacific blue (i. Rick Rossovich) SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Odprti studio, 19.55 Šport studio Glasb, oddaja: Sarabanda Variete: Meteore (vodita Gene Gnocchi in Girogio Mastrota) Variete: Le iene SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek Odprti studio, šport Nan.: Noro zaljubljena # TELE 4 Slovenija 1 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Risanka, 9.45 Kviz: Male sive celilo.35 Zgodbe iz školjke, 11.05 Dokumentarna serija: National Geographic, 11.55 Zgodbe iz Avstralije: Konec poti, 12.25 Naravni parki Slovenije Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Intervju, 14.30 Zoom, 16.00 Osmi dan Slovenski utrinki Enajsta šola, oddaja za radovedenže Mladi geniji, mladi ustvarjalci: Modelarstvo - letala Obzornik, vreme, šport Znanje je ključ zenit Risanka Dnevnik, vreme, šport Tednik Oddaja TV Koper: TV Poper Homo turisticus Odmevi, kultura, vreme Šport Pisave Svoboda izražanja: Zadeva 57 - Doklumenti (Slavko Hren, 5. del) Slovenski jazz iz jazz cluba Gajo - Log - A -Rythm Slovenija 2 - l.SOTeletekst Vremenska panorama Videoring s Tino Tedenski izbor: nad. Dreyfusova afera (Fr., 3. del) Svet poroča Euronevvs TV prodaja Ris. nan.: Tabaluga (23.) Film: Ostrina britve (ZDA) Po Sloveniji SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Nadaljevanka: Nikoli v dvoje brez tebe (Fr., 28. del) Košarka: Union Olimpija -Panathinaikos (evropska liga, moški) SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek Poseben pogled: Film: Tuja dežela (Brazilija - Portugalska 1996, r. W. Salles, D. Thomas, i. Fernando Torres, Fernan-do Alves Pinto) Nadaljevanka: Belle Epo-que (F.r., r. Gavin Millar, i. Andre Dussollier, Kristin Scott-Thomas, Marthe Keller, 3. del) Evropski kulturni magazin: Aliča 19.30, 23.00 Dogodki in Znanje je ključ odmevi Zenit m Austria imperialis # Fntastica... mente 2Sj Gledališče v Gorici Deželne aktualnosti Igre in kvizi ! K? Deželne aktualnosti 02 Film TV PRIMORKA (•) MONTECARLO 16.25 Videostrani Modna revija 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- Oktet Vrtniva nik, 19.15 Šport Zelena bratovščina Film: Agente segreto sal Pogovor z: Miha Ravnik servizio di Madame Sin Risanka: Aliča Nan.: The Big Easy Videostrani Film: Sposatevi ragazzi Dnevnik, vreme, iz tiska (kom., VB ’32) Ylenia Zobec Film: Sorvegliato specia- Obrt in podjetništvo le (dram., ZDA ’89) Koliko pokrajin na Pri- Variete: Zap Zap TV, morskem, pogovor z... 19.00 Crazv... camera Kako biti zdrav? In zma- Film: Dal tramonto ali’ govati (Rudi Klarič) alba (srh., ZDA ’95) Dnevnik TV Primorka Koper Čezmejna TV, 14.20 Euronevvs - No comment Alpe Jadran Gugalnica Nogomet: Ukrajina - Slovenija (kvalif. za EP) Na naslovni strani Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Minute za... Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Gugalnica Športna oddaja Košarka: Union Olimpija - Panathinaikos (EL) TV dnevnik - Vsedanes Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Halo, izzvani ste Čezmejna TV - poskusne oddaje, T3 - TV dnevnik Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledpr in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Gor in dol po istrskih vaseh (T. Jakomin); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (J. Tavčar, r. M. Sosič, 11. del); 9.30 Potovanje v svetu opere; 11.00 Poročila; 11.10 Iz studia z vami; 12.45 Revija ZCPZ: MePZ Skala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš poet svoj dolg?; 15.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Planet Gorica - Glasovi in dogodki, nato Glasbeni gost; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7,00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Aktualno; yT5.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Pregled prireditev, kronika; 19.00 Dnevnik; 19.40 Svežih 20 modrih; 20.00 Glasbeni navigator (M. Vuksanovič); 20.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Aktualnosti; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Kultura; 11.45 7 popevk; 13.00 L'una blu, čestitke; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 16.00 Ob 16-ih; 17.33 Mnenja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 20.45 Drobci; 21.00 O počitnicah; 22.00 Jazz; 0.00 RMI. , Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 12.00 Glasb, novosti; 13.45 Gost izbira. Kulturne drobtinice; 14.45 Kdo ve; 15.30 DIO;-16.15 Popevki; 17.00 Glasbena regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.30 Košarka: Olimpija-Pa-nathinaikos; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymna-sium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Glasovi časa; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 14.50 Kiber novice; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO;16.15 Naši operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17,20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč; 23.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 23.55 Glasba in napoved; 0,00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Prišorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengas.se 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiscu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG r. . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.31 Dolžina dneva 9.26 PLIMOVANJE Danes: ob 6.09 najvišje 37 cm, ob 12.54 najnižje -25 cm, ob 18.28 najvišje 12 cm. Jutri: ob 0.05 najnižje -28 cm, ob 6.43 najvišje 45 cm, ob 13.25 najnižje -37 cm, ob 19.18 najvišje 20 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE FBI svari pred napadi verskih skrajnežev na prehodu v leto 2000 CHARLOTTE - V poročilu za policijske načelnike je Zvezni preiskovalni urad (FBI) opozoril na nevarnost, da bi verski skrajneži in drugi, ki se bojijo konca sveta, izkoristili prehod v leto 2000 kot pretvezo za nasilje. »Ne pretiravamo in ne želimo povzročiti panike, vendar morajo biti ZDA pripravljene tudi na to nevarnost,« je pred sestankom za zaprtimi povedal tiskovni predstavnik FBI Neil Gala-gher. FBI je skrajšano različico poročila objavil tudi na svoji spletni strani. Veliko skrajnežev poudarja pomen prehoda v leto 2000, zato je nevarnost morebitnih napadov velik izziv za policijo in varnostne službe. FBI med najbolj nevarnimi v poročilu navaja verske skupine, ki verjamejo v konec sveta in skupine, katerih politična prepričanja so povezana s teorijo nove svetovne ureditve. Gallagher je še povedal, da poročilo svetuje lokalnim oblastem, kako naj ravnajo, Ce opazijo sumljiva dejanja. (STA) V Portoriku umrl morda najstarejši moški na svetu QUEBRADILLAS - V Portoriku je v 129. letu starosti umrl domnevno najstarejši moški na svetu Basiho Vega Perez. Njegova vnukinja Nelida Velez je dejala, da je bil dedek, ki je bil rojen leta 1871, do smrti zelo dobrega zdravja in bistrega duha. Spominjal se je tudi taksnih dogodkov, kot je bila španska predaja Portorika ZDA leta 1898. Vega Perez ni bil vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, v skladu s katero je trenutno najstarejši človek na svetu 117-letna Francozinja Jean-ne Calment. Najvišjo dokazano starost v zgodovini človeštva pa je doživela neka ženska, ki je umrla leta 1997 v starosti 122 let. (STA/AP) Adolf Hitier je zvestobo svojih generalov plačeval z milijoni mark BERLIN - Adolf Hitler je svojim generalom, da bi si jih še bolj pridobil, podaril več deset milijonov mark, sta razkrila nemški zgodovinar z Instituta za zgodovino in vojaške raziskave ter upokojeni general nemške vojske. Skrbno sta preučila dokumente v arhivih in ugotovitve izdala v knjigi z naslovom Služiti in obogateti. Odkrila sta, da je Hitler za nagrajevanje svojih ožjih sodelavcev razpolagal letno z 20 milijoni takratnih mark (današnja vrednost je desetkrat višja). Večji del tega denarja je prejelo približno 3000 generalov in maršalov tretjega rajha. Maršal VVilhehn von Leeb je na primer prejel 880.000 takratnih mark, maršal Gerd von Rund-stedt in še nekaj drugih po 250.000 mark, generalu oklepnih enot Heinzu Guderianu pa je podaril posest v vrednosti 1, 2 milijona takratnih mark. Po zmagi v Franciji leta 1940 Hitler ni skrival podkupovanja svojih častnikov, ki so ga slepo ubogah. "Darila" - Cek v kuverti z žigom "tajni dosje rajha", jim je izročal ob rojstnih dnevih. To je počel do aprila 1945. (STA) Nova igralnica v Cbiassu računa na gnstn iz Italija CHIASSO - V igralnici v kraju Campione d‘Italia so lani imeli 11,8-odstotni padec gostov. V Sanremu so jih izgubili 9, v Saint Vincentu pa 8, 4 odstotkov. Najmanj so jih izgubili v Benetkah: samo 4, 4 odstotke. Letošnji podatki bodo najbrž nekoliko drugačni, kajti vse kaže, da bodo v Benetkah pridobili goste zato, ker so konec avgusta odprli podružnico igralnice na kopnem, nedaleč od letališča. Je že jasno, da odvzema goste igralnicam na Slovenskem. To občutijo Se zlasti med tednom, medtem ko je v njih konec tedna vse polno obiskovalcev. Slovenske igralnice so že pripravile protiofenzivo. V igralnici Perla (foto.Bumba-ca) v Novi Gorici bodo že v prvih dneh decembra odprli del povečanih prostorov, v katere bodo brez dvoma privabili Se veC gostov iz Italije. Prav tako bo družba HIT v decembru odprla prenovljene prostore igralnice v Kranjski gori. Že v teh dneh naj bi Ljubljana dala dovoljenje za odprtje igralnice na meji pri Sežani. Upravljala naj bi jo igralnica iz Portoroža. V Milanu se bojijo, da bo igralnica v kraju Campione d‘Italia že Cez nekaj let izgubila še nadaljnih 15 odstotkov. Campione je mestece ob obali jezera Luga-no. To je italijanska enklava na ozemlju švicarske konfederacije. Ostala je italijanska po Čudnem naključju. Ce hoCeš iz strnjenega italijanskega ozemlja v Campione, moraš tja po švicarskem ozemlju. Že res, da na ita-lijansko-Svicarski ni posebnih kontrol. Težave so predvsem v tem, da je na avtocesti Como-Chiasso vedno veliko prometa. V Campioneju imajo italijansko upravo, župana in karabinjerje. V maloštevilnih trgovinah so cene označene v lirah in frankih. Rimska vlada je že pred 2. svetovno vojno dala dovoljenje, da se tam odpre igralnice. To je bil edini vir zaslužka za ta kraj. V igralnico, ki je v naj-veCji stavbi v mestecu, prihajajo gostje iz Švice in Italije. Se največ je Italijanov iz bogate Lombardije. Zakaj smo prej omenili, da se utegne število gostov zmanjšati v prihodnjih letih? V Švici imajo sedaj 27 igralnic. V tem Številu so tudi tiste majhne v turističnih krajih sredi gora ali ob jezerih, namenjene predvsem bogatim turistom. V njih so lani iztržili 400 milijard lir (v štirih italijanskih pa 750 milijard lir). Švicarji dobro poznajo italijansko igralniško strast in tudi politiko rimske vlade, ki ne daje dovoljenja za odprtje novih igralnic v Italiji, pa Čeprav je po njih veliko povpraševanja. Zato sedaj v Švici načrtujejo odprtje Štirih novih igralnic. Te naj bi privabile predvsem goste iz neposredne tujine, Italije in Nemčije. Na Francoze ne računajo, saj imajo Franco- "" zi igralnico v vsakem pomembnem kraju. Taksno megaigralnico naj bi zgraditi v Chiassu ob avtocesti, le 800 metrov od meje z Italijo. To naj bi bila osemnadstropna stavba, poleg te pa bi bila še štirinadstropna garaža. V igralnici bi zaposlili 400 ljudi. Švicarji so prepričani, da bi imeli vsak dan veliko gostov iz Italije. V Bernu sedaj preučujejo naCrt o odprtju teh novih igralnic in najbrž bodo kmalu izdali dovoljenje, tudi zato, ker bo švicarska konfederacija od 1. aprila leta 2000 zvišala davke na igre na sreCo. Ce bodo v Bernu prižgali zeleno luC, bo nova igralnica v Chiassu nared že pred novim letom 2002. Marko VValtritsch