91. številka. Ljnbljana, petek 23. aprila. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. I»u*ja vsak oan, izvaoiusi p.jiieuoiJKeIn anevj, po praznikih, ter veija p« polti pr-Mjenian, za avstroogerske dežele za celo leto 16 Kold., za pol leta 8 Koid. za 6etrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 *old., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meseo I gold 10 kr. Za pošiljanje na dom m računa 10 kraje, za mesec, 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. - Za gospode učitelje na ljudskih šolan In sa dijake velja znižana cena in s.cer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cedri- ■topne peut-vrste 8 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska V> Dopisi naj te izvole franki/ati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši' Hotel Evropa" Opravuištvo, na kati.-o naj se b.agovoHjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, .j. adminisTrativue reči. je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjett J^.lf^K' Ali smo ustavi sovražni? Mej mnoge hinavske pripomočke, s katerimi hočejo nemški in n< m-kutarski protiv-niki nas Slovane očrniti, vrača se ne naj-redse očitanje ali suujničenje, da smo ustavi sovražni (verfassungsfeiodlich), in neniškutarji in nemški liberalci (kateri pa libeialnost vselej z nogami teptajo kadar nij njim na saniopašno korist) nazivljejo sami sebe evfe-mistične „ustavoverce" ali ustavi zveste. S prvim isto tako po krivem in brez uzroka hočejo nas obdolžiti, da smo za reakcijo in proti ustavnosti, kakor je prav za prav nj:b ustavovernost (to besedo v pravem pomenu vzeto a ne v zaničljiveni, ki ga je mej Slovani dobila) vselej laž, kadar pride čas izpolnovat.i one člene in paragrafe v ustavi, ki m dajo nam nu dobiček in nam na pravico tolmačiti, na pr. glasoviti člen 19. o ravnopravnosti, kateri je zarad svoje samo papirnate veljave uže trivijalen postal v naših pritožbah. Mi več kot dvomimo, ali se mej nagimi protivniki res tako lehkoverni ljudje nahajajo, ki morejo verjeti, da bi kdo resen me) nami malomaren bil za pravice, katere smo vsi vkup dobili po zrušenji Bahovega absolutizma, pod katerim se niti geniti mj um mogli. Kar pa mi zanietavamo, t. j. preuare-jeno videti želimo, to no krivičnosti, ki se nam v narodnem oziru po ustavi gode, na primer po volilnem redu, šolskih nared-bah, katere nam tujščino urivajo itd. Revizijo ustave, to bode tako dolgo geslo vseh avstrijskih Slovanov, dokler ne bodo izvršeno. Ali se ta revizija izvrši na podlogi sedaj obstoječe ustave, torej tako rekoč ustavoverno, ali pa z inicijativo krone tako, da se vrne na oktober^kj diplom, to nam je vse eno, nam je za stvar bolj, nego za furnio. Pač je naša neodločilna misel, da je za poslednje prekasno in da se bodo morali hoteč ali nehoteč naposled tudi Čehi postaviti na ustavna tla in od tu delati na to, da se ustava tako revidira in popravi, da bode tudi nam Slovanom v narodnih zadevah prav. To je jedro vse zadeve iu realne politike in v tem bodo morali slovanski politikarji v Avstriji bolj sami s loboj na čisto priti nego so sedaj, ko razen Čehov vsi v državnem zboru sede, ter tako faktično s sodelovanjem ustavo priznavajo, a zunaj ne znamo svojega federalizma jasno določiti in obrisati. Kajti, da federalizma Slovani ne ljubijo zavoljo njegovega imena, nego le za to ker upajo v narodnem obziru več pravice po njem doseči, to je istina, kakor je doseduj neovržeua istina, da bi federacija po deželah Slovencem ne biia na korist, ker dve tretjini našega naroda tujcu v majoriziranje izroči na Koroškem, Štajerskem itd. To smo samo po vrhu omenili, — kajti o tem bi se dale obširne študije pisati, — ker sedaj tudi češki listi drugače pišejo, nego so nekdaj. „Politik" od 20. aprila zavrača nemško Bumničenje, da Čehi konspi-rirajo proti ustavnosti, pa z veliko zaupnostjo izreka, da je „trenotek vedno bližji, ko bode krona sama vzela v roke pomirje-vanje mej narodi, ko se je vladajoča stranka nesposobno izkazala, izvesti ga." — Tudi v druzib novinah srečujemo enaka ugodna pričakovanja, ki se posebno vežejo na po-vratek cesarjev iz Dalmacije. Da bi se obistinila ! Tu ne bi trebalo nobenih ustavnih prevratov, nobenih prisegolomov in oskrunjen ja ustave, samo poštene volje, krepke roke in dobrohotnega nrca je treba, pa se da mir mej avstrijskimi narodi hitro narediti, temveč ker so izkušnje menda uže tudi Č he naučile, da tist ne pr« da svojih voličev, kateri jih vedno predra drži. Od takozvane, ustavoverne, t. j. pri nas, nemškutarske in birokracijanske stranke — to se vć, da ne pričakujemo tudi mi ne več pravičnosti in sprave; zato je res, da pomirjenje narodov in odpravljenje Anera-pergovanja je za sedaj edino le iz inicijative krone mogoče, ustavaki hočejo le gospodovati. Cesarjevo potovanje v Dalmacijo se je zgodilo proti volji Auerspergovega minister-stva, za to tudi noben minister nij s cesarjem. To kaže, da ima krona še inicijativo, da je tedaj veliko upanja. Politični razgled. rlotrctiaje dežele. V Ljubljani 21. aprila. V štajerskem ru je 25 poslancev stavilo nasvet, naj se deželnemu odboru naloži, izdelati postavo, ki določno objasni pravico in intei pelirauje in dolžnost vladnega komisarja odgovarjati. V češkem deželnem zboru je bila šolska postava v posvetovanji. Ceh Gregr je dejal, da se šolska postava ne da popolnem izvršiti, da je deželnej avtonomiji nasprotna. V Im ml i ruskem okraji bi bilo moralo 1100 staršev zaprtih biti zarad zano-marjenja šolske dolžnosti. Cesar je prišel 20. t. m. v Spljet, kjer so italijanissimi v večini. Tu nij bil tako sijajno sprejet, kakor v Zadru in Šibeniku. Italijani baš črez morje škilijo v Italijo. Hrvatskemu ljudstvu je bilo od Lahov prepovedano, -živio klicati, prav kakor v Trstu in Gorici Slovencem. A ipak je dobro, da cesar to vidi. fPf/*'»'Ski cerkveni list „Jelenkor" nravi, da pri piihodnjih volitvah katoliško dubovenst^o ne pojde ni z vlado, ni 8 Sen-nyeyem. Torej bodo duhovni tudi na Oger-sUem svojo stranko delali. M&tefe. Pisma iz Rusije. VII. V Feterslmrgu. [Izv. dop.J (Konec.) To škatljico z nekako mrtvaško podobo prejel sem od btaiega Audrojta, ko sem prvikrat šel v šolo. Sivi st iioek jo je zamuzal s smolo, solzne so bile svitle oči njegove, ko mi jo je tlačil na razhodu v najskiivnejši žeptk mojega novega, iz domačega sukna narejenega jopička. „Na Francek," pravi, „sponini se me, kadar postaneš pastir drugačnih ovčic, kukoršue so bevka, maroga, sivka, tvojega očega, kateremu jih uže pasem po tej golej Olševi 20 let." Dobri možek je v njej hranil samo že-znane reči, kakor Šmarne petice, katerih je vsako leto eno skrivaj vteknol v svojo vels-konečno klobaso, ter jo tak koutrebaud poslal k žegnu. Lušarske romarske sveče za srečno poslednjo uro in škapulir JNazerskcga kloštra proti vsem nesrečam, ki so ga mogle zadeti v sredi njegovih ovac. Hal sc je za njo bolj, kot za svoj rudeč maček, in je nikomur nij pokazal, r«*zven otrokom mlajšim sedmih let; kajti le do tega leta, kakor je on rad pripovedoval, bilo je vsako dete v „gnadi božji," ker kar je starejše, se vedno tepe s skušnjavami hudobe... Ah ta črna škatljica ! Koliko mi je na gnala. Dolgo si je uijsein upal odpreti, no ko sem spoznal lige in rožiče, spustil sem jo v siluej fiuancijiduej zadregi nalašč na tla; kajti vedel sem, kaj je hranil v njej moj Andrejec. Hotel sem se prepričati, ali se bo razbila, ali je v istini kaj posebnega na tej firnej škatljici. Razbila se nij, a smrdljiva smola je odpustila, pokrov je od-pal, zažvenkljale so po podu tri šmarne petice, in izvalil se iz nje papirček prav čedno zavit od vseh strauij, pa ves zamazan in zapačkan, in ugibal sem uže tedaj, da bez Lušarske sveče ne bode. Šmarne potice, znaj bog, gde vo delite svoje žegne, duh teče malo po svinskib klobasah! a Škatljico papirčkom vred hranil sem vedno zvesto in jo bom tudi v prihndujost. Prinesel Nem jo nevede celo v St. Tet^rsburg ua zemljo pravoslavno, in jaz bi ne mogel, čc bi ravno hotel, odgovoriti ni tika ni tuka, če hi se kakemu buzakljuuu zahotelo, objaviti me za to za „sakrilega." I ta črna škatljica, kako mi je ona prav prišla, kako so me napadle take misli — misli nekake svete lenobe. Jer v papirčku zasaljenem nij le okazala se mihina rudeča, lepo zvita svečka sč svetih Lušarij, tama. Mi bomo rala dejanja 'kolikor jih boste nerodnih in nemškutarskih spravili na dan, tudi v prihodnje v časnikih objavljali. Da zarad par nemčarskih glav cela okolica v slabo ime pride, to je res. A zagotoviti vas moramo, da nikdar s slabim namenom ne objavljamo vaSih Sinov, temveč dobrim vašim sosedom v strahovalen izgled, a vam samim, da se vendar poboljšate ter k svoji slovenski materi vrnete. To vendar nij lepo, rla sedaj v skledo, iz katere ste kot slovenski otrnčiči jedli plavate, da slovensko mater, ki vas je skrbno dojila, zaničujete in s svojim nemčurskim vedenjem s politično sramoto otovorujete. Kadar bodemo videli, da ste se odpovedali nemškutarstvn, bodemo lepo o vas pisati začeli, potem boste lehko dobro ima samemu sebi in lepi Št. Ruperški okolici pridobili, in mi bodemo pntem z združenimi močmi delali na slavo in čast naše občine in naše mile slovenske domovine. A p*s»n po?« : „Strela udri iz višine, izdajalca domovine !u Namesto umrlega gosp. pl. Jombarda erraščaka iz Klevevža lizvoljen je v cenilno komisijo krškega okraja e*. Raimnnd V«Sič, graščak v Skrlievem pri St. Rupertu. Veseli nas, daje izvoljen narodnjak, če ravno so nekateri nemškntarji hoteli na vsak način kacega svoiih privržencev za ta posel izvoliti. Ker g. VaŠič, kot rojen Doleniec naše razmere dobro pozna in je v cenilnih zadevah bolj sknšen, nogo na Kranjsko importirant Dolar, ki v istej komisiji sodeluje, moramo njegovim volilcem čestitati, da so za težaven posel ce-nilnika, sposobnega moža izbrali. Nadeiamo se, da bode gosp. V. dovolj ene rži je imel, ter se energično potezal za korist našega uže itak bomeera kmeta. Naj mi bode dovoljeno, da vam poročam o blamaži, katero si je Dolar kot ce-nilni ud lansko leto prislužil. Neki gozd ie oni D. tako visoko cenil, da ga je cesarski namestnik moral zavrniti ter mu dokazati, da je malo sposoben za cenilnika. Iz Hinlim-IN**!«* 21. aprila [lev d op. I Naša vlada postopa proti slovanskim narodom vpravo sistematično. Naj preje lo tila se je Slovakov, zatvorivši iim do zadnjega vse narodne kulturne zavode, za Slovaki so prišli sedaj Srbi na red, za Srbi pridejo drugi, brž ko ne Hrvati, itd. lepo portamezno eden za drugim. Kakor v Cis lajtaniji, ravno tako tudi v magjarosagu nij slovanska opozicija solidarna, in ta ne sloga nadelnje pota Nemcem in Magjarom. nDivide et impera", v tem leži ves vspefa, ki ga Nemci in Magjari proti Slovanom na tako sigurni način dosezajo. — V naš proračun je postavila vlada tudi iznos 300.000 gld. za dogradenje narodnega gledališča v Budim-Pešti. Proti tej stavki sta govorila Srba dr. Miletič in dr. Polit, ter zahtevala naj se ta državni strošek samo na prebivalce magjaske narodnosti porazdeli, ne pa tudi na ime narodnosti neimevše od magjarskega gledališča prav nobene koristi. Mej drugim je dr. Polit posebno to naglasil, da Ogersko kraljestvo nij narodna država, nego država narodno« ti j. Na to je TiBza, kakor od gada pičen, po konci skočil, ter dr. Polita s tem replikoval, da bi ga dal pri tej priči zapreti, če bi bil to izven drž. zbora rekel. To Tiszovo ponašanje so vbi večji evropski listovi kot netaktno označili. Npmagjarski narodi ogerske krone pa vedo sedaj, kaj imajo še od .liberalne" Tiszove vlade pričakovati. Francozki konzul na Dnnaji je poslal posebnega moža v Bu-dim-Pešto, da mu v tej zadevi na tanko poroči. Francozki konzuli imajo baie nalogo, da v Avstro-Ogerskej v poddouavskih kneževinah in v Turčiji vzlasti na gibanje slovanskih narodov pazijo, da jih podpiraio, jim svetujejo, če mogoče v hrambo vzemejo, in o tem Francozkej vladi poročajo. Fran-cozje dobro vedo, da so vsi ogerski državniki za zvezo s Prusijo, in da v tem smisla tudi Aodrassy dela. Dokler bode ta mož na čelu zunanjih zadev Avstro-Ogerske stal, se nij nadejati, da se bodemo prusizma rešili in trajno z Rusijo in Franciio proti Pru-siji zavezali. Če bi po Andrassvjevej glavi šlo, bi uže zdavnaj tudi v Avstro-Ogerskej imeli boj med cerkvijo in državo kakoršen je denes v Prusij\ Denes vsak ve, da je Bismark Andrassvja na to uže nasnnbil bil, ter da je samo Nj. veličanstvo Andrassvja od tega odvrnilo. V cerkveni političnej zadevi je Bismarku sicer nakana spodletela, ne pa v zatiranji slovanstva. V tem pogleda so Andrassv in naši državniki pravi Bismarkovi apostoli pri nas. Bismark dobro ve, da če se Slovani zatiravajo, zatirava se Francija, ki v slovanskih narodih svojega naravnega zaveznika proti pangermanstvu vidi. Naravno je tedaj, kakor sem uže gore napomenil, da se francozki konzuli v naših krajih jako s slovanskim vprašanjem zanimajo. Pri nas se vse ponavlja kakor pred letom 1848., brž fVrtMcoilii listi oporekajo trditev pruskih no vin, da oni vsak dau maščevanje pridigujejo. Angleški časniki, govoreč o prusko-belgijskej zadevi, sploh izražajo mneuje, da 8« vojne nij bati. Iz Rima se poroča, da papežki list oporeka vest, ka bi bili nemški škofje v posebnoj okrožnici razložili pnpožu stanje katoličanstva v Nemčiji. — Garibaldi bolan leži. Nemška Bismarkova pNational-Ztg.u pravi, da bodo na N*mškem kloštri odpravlja i. Da dotična postava nij uže dosedaj prišla v zbornico, temu je kriv le premislek, kateri kloštri bi se začasno na preklic še pustili. — Kronprinc potuje po Italiji, a ne zmenijo se mnogo zani, torej ne bode mogel posebno porabiti naukov, k itere mu je Bismark na pot dal. — Feldmaršal Manteuffel je 18. aprila potoval na poseben ukaz cesarjev v Peterburg. Kaj se snuje? I« Carigrada se hrzojavlja, da je v provinciji Bagdad kuga (buboni) začela razsajati. Dopisi. Iz Nt. nupertil na Dolenjskem [Izv. dopis.] Pretečeni petek, to je 16. t. m. je okolo p&lunoči ogenj nastal v žagi Anton Zupančiča v Št. Ruperškej občini, ki je do tal pogorela. Uzrok požara bila jc neprevidnost. Žagar si je namreč prejšnje popoludne napravil tik žage ogenj, da bi se grel. Ko na večer odide spat, pozabil je žrjavico popolnem ugasniti. Po noči nastane veter, ter raznese in razpiha ono žrjavico. Poškodovani je bil zavarovan za 300 gl., a škode je več nego za tisuč gl. Pohvaliti moramo Mokronožaue, ki so prišli s svojo brizgalnico, a ošteti moramo pa St. Ruperčke nemčurje, ki, čeravno je nočni čuvaj Dolar-jevega trabanta vzbudil, češ, da gori, vendar se nijso potrudili iti z brizgalnico na pomoč. Nij mi moč najti dovelj krepkega izraza, ki bi le primerno označil takovo dejanje. Tak sad rodi torej Dolarjevo nemčurstvo? Bode-li vam brizgalnica samo za nemčorske „Feuer-wehrtageu? Po krčmah se plazite za Slovenci ter jih dražite s svojim neslanim nemčurskim obnašanjem, a kadar je treba bližnjemu na pomoč, tedaj vas nij blizu V Ker se hudujete, da dobro ime Št. Ruperta 8 popisom Št. Ruperških nemškutarjev na kant spravljamo, moram vas vendar opomniti, da če kdo dobro ime St. Ruperta oskrun-juje, ga najbolj Dolarjeva nemškutarska klika nijsem našel v njem samo malega škapu-lirČka iz Nazerskega kloštra — napisana je na notranji strani silno stara pesmica, kakor se meni zdi, katere pa Andrejca nikdar nijsem slišal peti. Vsaj on nij znal niti Čitati, niti dati od sebe poštenega pevskega glasa, pač pa je umel, prefletno požvižgavati. Da, kakor sem zvedel pozneje, v njegovej žvižgi bilo je nekaj Orfejeve blagozvučnosti. Mati so ga namreč navadno kregali, ker je kruha nabasal v svojo malho vselej za dobra dva — za se i za svojo bevko; pa če je bilo pri hiši kaj malega, bili so mu sama 8tr^> — B8 ve, ker le Andrejec je mogel z svojo žvižgo utolažiti vse kujavce, ne le domaČe ampak tudi beraške i ciganske. Sam bog ve, kako je Andrejec prišel k temu važnemu, staremu dokumentu necega cerkveno-liturgičnega značenija, kar Vam kmalo pokažem. Napisala ga je roka, ne- znajoČa ni malih ni velikih pismenih črk, ni malih tiskanih, ampak le velike tiskane, katere so delom rudeče, delom črne i obr-nene na vse štiri strani sveta, kakor se obrača pohič na strehi, če se tepeta mrzljak i jug. Danes Vara pošljem samo dve vrstici zanimivega manuskripta, opominjajočega me na tajnosti kacih črnih, Kolomonskili bukev. Glasiti Be: r0j ti duša, k.-ik si srečna! Pojdcš zajter v seinrečje." Slišal sem praviti, kolikor se morem spomniti, da je ravno tako pesem prerada pela moja rajna tetka Katra, i sicer pela jo je vselej dan pred izpovedjo bez konca in kraja, da-si v njej jaz ne najdem ni besedice o kakej izpovedi, ni o velikonočni, ni o kvaterni, ni o generalni, i ni o t. d. Na ta dva stiha — druge ohranim še za hujše čase — naredil sem uže srcelomno homilijo, samo ne vem še, kak bi spravil na svitlo svojega hermafrodita, napisanega v ruskem jeziku, a prepolnenega s rimo-katolicizmom. Zdaj mi pa naj še kdo kaj reče, da nijsem pridna in ponižna ovčica velike rimsko katoliške črede. Kako lepi trdni nameni ! Ž njimi bosta gg. urednika ljubljanskih „Voce della verita," ki sta me napala, gotovo bolje zadovoljna, kakor če bi jima v znamenje svojega spoštovanja poslal clo korbico, in to samih stručnih jajec, prelepo rudečih i pisanih. Čč. bralci ,,Slov. Nar." pa počakajte malo, da mine dolgočasna tiha nedelja i cveten teden. Čem veselejSi bo čas, tem lepši bodo i pirhi za „Svjetloje Voskresenje Gospodnja." F. M. Štiftar. ko na bodo tudi enaki nasledki nastali. Razlika je samo ta, da so pred letom 1848. na čelu opozicije Hrvati stali, denes pa h to je Srbi. Sicer pa ima Tisza gotovo nže za Hrvate šibo namočeno. Domače stvari. — (G o u p. Aleksander Dreo in cesar.) V zadnjej seji onega nepostavno sestavljenega shoda, kateri si nadevi je ime „kranjske trgovinske zbornice" je pripovedoval predsednik te skupščine, pri katere volitvi so se, kakor smo uŽe to lik rat povedali, godile od nemškutarske strani sleparijo in u«>ljiifi j«', da ga je cesar ogovoril: „Ich frene micb Sie za sehen" itd. A to nij res, neeo stvar nam je bila od oČevidca takole pripovedovana. Gospod Aleksander niti nij čakal, da bi ga bil cesar ogovoril, nego šavsnil je kar tja v en dan : „Majestiit, mit'm Handel steht's schlecbt." Cesar je z ramo zmajal in d«ja1 : „da sagen Sie mir nicbts nenes, in Wien ist es anch nicht besser" in je šel naprej k drnzemn. To je bila tista slavna reprezentacija gospoda Aleksandra K. in nič drugače. — (Učiteljsko.) V Ljubljani se je oglasilo ta teden k nčiteliskej izkašnji 12 učiteljev in 7 učiteljic. Izmej teh delajo 3 učitelji izkušnjo za meščanske šole in 1 učiteljica. — (Izpred s o dni je.) Iz Vrhnike se nam piše: „ Vrhniški kaplan g. Anton F<*ttih je dobil pri vrhenŠkej sodniji 20 t. m. 35 gld. globe ali pa 7 dnij zapora in stroške plačati, kateri 70 gld. iznašajo. Kazen je dobil zavoljo tega, ker je učitelja obdolžil, da je „krivo vero" učil. — Ta prigodek je zopet ilustracija kako nevesele nasledke imajo ščuvanja proti šoli, ki je dan denes najbolj potrebna. Ali bi ne bilo pametnejše in za narod koristnejše ko bi dnhovniki sprijaznili se z novimi šolskimi postavami in opustili neresnično snmnčenje „krive vere" ter z učitelji vred v prijateljstvu delali za narodno omiko ? — (Za lepoto.) V sredo je pred ljubljansko sodnijo stal 30 let star kmetski fant, prava gorenjska korenina, za pričo, ker mu je drug bil nstnice pri sklepih do ušes prerezal. Zahteval je „za izgubljeno lepoto" 1000 gld. Sodnik ga je baje potolažil, da je še vedno lep, da ga zarastek ne kazi tako močno, in dobil je le 30 gld. za bolečine. — (ČJrez poštarja v Borovnici) nam dohajajo pritožbe, da oddaljene ljudi, na pr. one iz Preserjev, s tem trpinči in jim sitnosti dela, da neče drugače pisem izročati, kakor če adresat saro osobno po-nje pride. To nij po nobenem predpisa, zatorej bode poštno vodstvo sigurno poštarja podučilo, da nema strank maltretirati z nepotrebnimi sitnostmi. — (V Slovensko Bistrico) pride nekov pl. Wurmser za sodskega adjnnkta. — (Iz Motni k a"* se nam piše: Pri nas bode kmalu volitev novega župana in občinskega odhora. — Premogokopi to začeli zopet priprave delati za premog kopati. Pravijo, da bodo apnenice narejali in apno, pa cement žgali. Da bi le kaj stanovitnega bilo, da bi ljudje kaj zaslužili. — Spomladne dneve imamo, vedno tople. Suho je uže, da bi le kaj dežja skorej bilo. — (Vrat zlomil.) V Loki je te dni mlad fant jez na Sori popravljal, z jeza v plitvo vodo padel, ter si tilnik ulomil, da je bil precej mrtev. — (OrmaSko učiteljsko društvo.) Pri shodu 4. marcija je predsedoval g. podpredsednik Smidinger (g. predsednika je nesreča v rodbini ovirala.) Govoril je pri zboru g. Žinko o nazornem poduku precej obširno in temeljito, kar je poslušalce zadovoljilo. Pri zbora 1. aprila je predaval društveni predsednik, g. Sijanec, o kemiji. — (Sveto leto.) Piše se nam: V nekem trgu na slovenskem Štajerskem se je v nedeljo 18. t. m. popoludne ob 3. uri vršila prva procesija sv. leta. Ljudstvo je jelo uže zjutraj dohajati, in krčme so se jele polniti, katerih je v našem trgu 12. Ob Va 8. zjutraj so bile uže vse — tudi tiste, ki so navadno prazne — vse žive, in to je trajalo do 2. popoludne. Krčmarji, ki so zaradi sv. leta le malo gostov pričakovali, in se na toliko nepričakovano obiskovanje nijso pripravili, tudi tej velikanske) množici dostojno postreči nijso mogli. Temu je manjkalo prostora, in gostje so bili stlačeni kot slaniki v sodu; drugemu je zmanjkalo kruha, za dobiti pa ga nikjer nij. Najstarejše žemlje so nže šle; saj kmetic je zadovoljen, dražjo pa tudi nijso kot po 2 krajcarja. Krčmarjem so taki odpustki (bolje rečeno dopustki) jako po volji, in le želijo, da bi se večkrat ponavljali. Nekateri bi celo radi, da bi se papežu „pitšrihta" poslala, naj bi se smelo sv. leto večkrat obhajati. Naj bode še kme-Mč zadovoljen! Misli naj si, da si je po „od-pustkib" dnšo očistil, zakaj bi ai po do-pustkih tudi ne nekoliko žep pa želodec. — (Za zatrenje živinske kuge) v ptujskem, rogaškem, konjiškem in slovenj-hi8triškem okraji je lani štajerska deželna kasa izdala 10.054 gold. Izpred porotnega sodišča. (Konoc.) Jaka Kokalj je res 7. septembra 1874 v Ljubljano prišel, Jožefa Ušeničnika poiskal v Čitalnično restavracijo ga peljal, mu tam najmanj 7 državnih bankovcev po 1 gld. dal, od katerih je Ušeničnik precej en ponarejen goldinar pri opaldi Bobinke za 2 kratki smodki in en goldinar pa pri Lizi Urbajs, ki na starem trgu sadje prodaja, za breskve menjal in je pri prvi 96 pri drugi 88 kr. malega drobiža prejel. Ko sta Jože Ušeničnik in Jaka Kokalj odšla, jo L. Urbajs bankovec bolj na tanko pogledala, ker se jej je uže po vnanji obliki sumljiv dozdeval in ker se je Ušeničnik ko je odšel tudi sumljivo nazaj oziral, kakor bi se hotel prepričati, če ga je nže v mošnjo spravila. V Plavčevo štacuno ga je potem poslala kazat, kjer je g. Anton Mehle spoznal, da je bankovec ponarejen, šla je Liza Urbajs ž njim, za onima dvema, in ju došla na Št. Jakobskem mostu. Ko sta od Ušeničnika terjala, naj drugi denar nazaj da, odgovori, da je ta goldinar pravi denar ker ga je šc le dan poprej za vojaško plačo prejel, potem vendar seže v žep, a najde le 50 krajcarjev drobiža, čeravno je prej OS kr. od nje prejel, za to Kokalja nagovori, da naj mu za en goldinar drobiža da, Ušeničnik pa je bankovec nazaj vzel. Kokalj in Ušeničnik gresta dalje do konca mosta, od tam gre Ušeničnik na levo v krakovsko predmestje, Kokalj pa ▼ nemško ulico. Mej tem je g. Mehle to naznanil mestnima policajema Mihi Saberju in Jožeta Riharja. Jože Ribar gre precej za Ušeničnikom ter ga najde zraven Šventnerjeve hiše pri plota; ko do njega pride, mu zaukaže, da naj z njim gre in ga vpraša, kam je bankovec dal, katerega je nazaj vzel; ta nm odgovori, da ga je dal tovarišu, vendar ne ve, kam je ta odšel. Ko sta šla mimo biše najde Jože Rihar za plotom 5 ponarejenih bankovcev po 1 gld. in Ušeničnik je obstal, da jih je prejel od Kokalja, in da jih jo oa proč vrgel. Čuvaj Miha Šuber je pa Kokalja na nemškem trgu našel in ko ga je ta zagledat je precej v salendersko ulico zavil. Mestni čuvaj pa gre za njim, ter ga ustavi, Ko-kal, precej z roko seže v žep, ter rečo, da ima nekaj piRem, in da mora nekaj pri okr. sodniji v Križankih opraviti. Ko je bil na magistratu v varstvo dejan preiskali so njegovo obleko, ter za 2 erld. 5 kr. drobiža in le še 231 državnih bankovcev fpo 1 gld. in uže omenjeno pismo Jož. Ušeničnika mej drugimi pismi pri njem našli. Teb 231 ponarejenih bankovcev in onih 8, kateri so se za plotom našli in onega, ki ga je Ušeničnik pri Bobinki oddal, jo za to postavljena komisija pregledala in spoznala da so na navadnem papirji, s tiskom na ploščo ponarejeni bankovci 39 vrste. Jaka Kokalj in Jože Ušeničnik tajita, da sta vedela, da so bankovci ponarejeni. Kokalj, trdi, da jih je od kupcev preiel in sicer od 3 Lahov v 3 zavitkih po 100 gld. Od onih osob, katere ie s sprejetimi 700 prid. izplačeval, mn je le Matija Jezeršek iz Volg 1 ldrž. bankovcev po 1 gld. kot ponarejene nazaj prinesel, katere je precej* strgal in V npenj vrgel, ne da bi bil razloček meji pravimi pogledal. Povprašana, zakaj je Kokalj v Ljubljano prišel, kakšen pomen ima piRmo 4. sept. 1874 in zakaj da je Kokalj Ušeničnika 7 ali 8 bankovcev dal, ne znata se zagovarjati. Kokalj je najprej trdil, da je iz lastnega nagiba v Ljubljano prišel, da bi se sešel z nekim Blažem Mnšičem, kateri mn je za konja 80 gld. dolžan bil. Blaž Mnšič pa pravi, da to nii res. — Pozneje Kokalj, kakor tudi Ušeničnik obstane, da je vsled Ušeničnikovega pisma v Ljubljano prišel, da bi volov nakupil, ker je Ušeničnika naročil, naj poizve za kake vol;, vendar tudi oba obstaneta, da tedaj ko je Kokalj v Ljubljano prišel, o volih nič niipta menila se in Ušeničnik tudi pravi, da je pisal ono pismo brez ozira na volovsko kupčijo, in da o tej reči sploh nič nij vedel. Zastran onih 7 ali 8 bankovcev, katere je Ušeničnik od Kokalja prejel, pravi Kokalj, da je Ušeničnik prosil zanje, in nij povedal zakaj, Ušeničnik je prvikrat povedal, da mu jih je Kokalj tako dal, pozneje pa, da mu jih je na račun njegove dedovine dal, katero ima pri Kokalja terjati. Će se premisli, da je Jaka Kokalj v Gorico kupčeval in priložnost imel se s po-narejalcem, sokrivcem ali deležnikom dogovoriti, da je naenkrat precej veliko število takih novih ponarejenih bankovcev imel in da jih je težko pri navadni kupčiji dobil, ker bi bili vendar z dragimi pravimi pomešani, in ki bi jih gotovo na svoje npnike iz-izdal, katere je po vrnitvi iz Gorice izplačeval, kar nij storil, kakor sam obstane in je tudi preiskava skazala, da je od Jezer-šeka nazaj prinesenih 11 ponarejenih bankovcev brez premiselka in v strahu nazaj vzel, je sum opravičen, da je vedoma ponarejene bankovce izdajal. Če bo dalje premisli, da pismo Jožefa Ušeničnika 4. septembra 1874 po vsem, kar se je skazalo, le kupčijo s ponarejenimi bankovci zadeti more, in da je Kokalj potem nže, ko mu je bilo gotovo znano, da je 11 kosov ponarejenih bilo, v Ljubljano prišel in tam brez razloga 7 kosov Useničuiku izročil, se more sumiti, da je le za to prišel v Ljubljano, da bi bil te bankovce izdal. Če se konečno še preudari dogodek na Št. Jakobskem mostu, potem pri Sventuerjevi hiši in v salenderski ulici, potem je gotovo sum opravičen, da je Jaka Kokalj te ponarejene bankovce od ponarejalca ali druzega deležnika prevzel v ta namen, da bi jih izdal, in da je tudi Ušeničnik za vse to vedel in se dejanja udeležd. To dejanje je pa hudodelstvo udeležbe ponarejanja javnih upnih listov po §. 109 kazenske postave, kaznivo po I. oddelku §. 108 k. p., ker so bankovci s tiskom na ploščo, torej na tak način ponarejeni, ki ponarejanje zlajša. Po zaslišanji prič, ki so potrdile, kar je v tej zatožbi povedanega in po prečitanji dotičnih pisem so se stavila porotnikom: 1. glavno vprašanje, zastran udeležbe Jak. Kokalja; 2. glavno vpraš. zastran udeležbe J. Ušeničnika; 3. dostavno vprašanje• zastran orodja in 4 eventualna vprašanja, ki so merila na hudodelstvo poBkušane goljufije oziroma na prestopek goljufije. Porotniki so po dvakratni presoji 1 in 2 glavno in 1 dostavno vprašanje potrdili; vsled te sodbe sta btla zarad hudodelstva ndeležbe ponarejanja bankovcev Jaka Kokalj na 5 in Jože Ušeničnik na 4 leta težke in vsak mesec z enim postom poostrene ječe obsojena. Razne vesti. * (Samomor dveh zaljubljenih.) Na Dunaji sta se nadlejtnant Julijus Kreutzer in njegova ljubica Karlina Suhanek sama ustrelila, ker sta se ljubila a se nijsta mogla vzeti. Ona je bila uboga, njemu pak je mati odločno branila ubozega dekleta v zakon vzeti. Enaki neumni samomori so po velicih mestih strahovito množe. * (Dunajska policija) je te dni zaprla trapastega klateža, znan bplošuo pod imenom „Kleinpeter", ko je v neki lekarni kupoval arzenik. Vprašau za C« mu potrebuje strup, jim odgovori, d« pojde na ravnost 7 lierlin, ttr bode t«m Bismarka ostrupil. Lekar ^J-liče policijo, ki jo „Kleinpetra" odpeljala v bia^'^o. — Mej potom si je hotel sam zavdati, z gl.*, - mi od žveplenih klinčkov, katerih je mnogo h>u,, notri. — * (Srbski st ar j d eiiurj i.) Belgrau»h! listi javljajo, da se je našlo te Uui v ueke) vasi mnogo zlatiga denarja iz dobe kralja Miljutiua, carja Dušana, Vukasiua in eai h Lazara. To je prvi slat denar srbski, ki j bil še kedaj uajdeu. Do sedaj je bilo splošno mnenje, da Srbi nijso nikoli imeli svojega zlatega denarja. I^olcrijnc srećke. V Gradcu 17. aprila: 50. G. 41. 59. 43. Na Dunaji 17. aprila; 09. 40. i>8. U. 16, Izdajatelj in urednik Josip Jurčič. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni BuAciere k Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i »trocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezui v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz inej 80.000 spriče-.iil zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Caiupbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-atuart, Markize de 1my1i.ii. a mnogo druzih imenitnih ofiob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprite valov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih Blučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri karanju, pri prieadljivem a bolehnem draženji \ Malni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prs uih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in čler< mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne rut niče in vodenico. Prepričal sem se sam glede vaScga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shorcland, ranocelnik, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. An ge 1 s te i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj pati en t, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, J*' vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Glausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r Klinische W o c h e 11 s c h r i i' t" od 8. aprila 1872 to le: ..Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Rcvalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldort, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št, 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiSčanji v prsih. St 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na Bkoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. st. 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Signio 10 letne hramote na rokah in nogah it. d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter He pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plobantib pušic*h po pol funta 1 gold. 50 h 1 ftmt 2 gold. 60 Ur., 2 funta 4 eold. 50 kr., I (t .: ;.: :--ol.J.. H; ..r.i- 2o gold., :-A funtov 86 gold., - ILevalaficieru-Biacuiten v policah a 2 gold. 50 tu m 4 gold 50 fer - !?.r.vi\lesciero-Chocolatčo v prah) iu v ploščicah tit 12 uu 1 gold. 50 kr., 24 tae 2 gold M) k„\, 48 taa 4 go!d. 50 kr., v prahu ta 190 u* -oid., na -*88 tas 20 ^old., — «.» 576 -.as 86 go . rodaje: Barry du Darry a (Jomp. na £' p JI, V4uU£UahxuuKo it. 8, v I.Jubtju«a Lc ;i iirr, v^iirrHei bratje Oberanxmeyr. v in* kttt .kJb«4 j»>chtJ i< r j.:1,, v Celovel Biro - .. hoi ■ JuO.. pošmii .akaznioah ali povzetih. Uradno natnanllo. 23. aprila 1875. Javne dražbe t Katre Tomazinove iz Kovca. 7. maja (III. I' .nuna . — Franc Finkovo iz Male Raene, 4102 gld, 8. m ja (III. Ljubljana). — Mat. Drobničevo iz Št. Jurija, 9;ll gid., 1. maja (III, Ljubljana). — Tomaž Perbelovo iz Luže, 105 gld., 11. maja (I. Kranj). Dunaj3ka Dorsa 22 ! ■ 1. .1 (Izvirno telegrafičnc porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld 80 kr Enotni drž. dolg v srebru 74 , 85 1860 drž. posojilo . . . 111 . 75 ■ Akcije narodne banke 9. a rila k Vam na v'aš poziv prišol, da i>i no pogodila v.a Vaše voli, ste brez. uzroka mej tein, k nem se jaz prav uljudno obnaša!, Vi proti nietii jako i.euljiiiluu obnašali, ua-iue vpili in mo ceo tikali. Piiiu ran sem, javno zavarovati se proti Vašemu neolikanemu obnašanju in Vas opominjam, da so Vam dragi ('asi tlake nže davno nehali, ki bi Vas opravičevali tak-.' b sv. hodnim državljanom ravnati Ob enem Vam priporočam beri o „Olikanega Slovenca", a i pa čo raje hočete „Knigges Umgaug m t Mensohen*. Vam čisto nič pokoren sluga jim. Kopit«-, vulgo Šmajhet, (129) hiš. poscatnik in mesar. Lastnina in tlak „Narodne tiskarne".