ISSN 1855-3575 NASE Bilten Agencije RS za okolje, april 2009, letnik XVI, številka 4 CVETNI PRAH V zraku je bilo veliko cvetnega prahu POTRESI Potres 7 žariščem v pokrajini Abruzzo je 6. aprila strese) Italija PODNE&JE ApriJ je bil občutno toplejši ir bolj sončen kot običajno VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 2009................................................................................................................3 Razvoj vremena v aprilu 2009...................................................................................................................24 Meteorološka postaja Bele Vode...............................................................................................................30 AGROMETEOROLOGIJA 35 MEDVEDI V SLOVENIJI 41 HIDROLOGIJA 42 Pretoki rek v aprilu.....................................................................................................................................42 Temperature rek in jezer v aprilu...............................................................................................................47 Višina in temperatura morja v aprilu..........................................................................................................51 Zaloge podzemnih vod v aprilu 2009 ........................................................................................................ 55 ONESNAŽENOST ZRAKA 61 POTRESI 70 Potresi v Sloveniji - april 2009.................................................................................................................. 70 Svetovni potresi - april 2009..................................................................................................................... 72 Potres 6. aprila 2009 v osrednjih Apeninih................................................................................................74 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 81 Fotografija z naslovne strani: Med večinoma nočnimi pohodi ob nenehnem iskanju hrane lahko medved pride v bližino naselij, ali celo v mesto, kot je v Ljubljano zaneslo Rožnika. Največkrat pa medvede lahko opazujemo v živalskem vrtu (foto: Marko Clemenz) Cover photo: In search for food bears sometimes come even in human settlements, like the young bear Rožnik did on 16 April; most of the time we have the opportunity to see bears in the ZOO (Photo: Marko Clemenz) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Stanka Koren, Janja Turšič, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v aprilu 2009 Climate in April 2009 Tanja Cegnar April je osrednji pomladni mesec, pregovorno znan po muhastem vremenu, in tokrat je nedvomno potrdil svoj sloves. Moč sončnih žarkov je v drugi polovici aprila primerljiva z močjo sončnih žarkov v drugi polovici avgusta. Zrak pri tleh se ob jasnih in mirnih dnevih hitro ogreje, višje plasti ozračja pa se segrevajo počasi. To je vzrok, da je aprila ozračje pogosto labilno, radi nastajajo kopasti oblaki, plohe in tudi nevihte, padavine, ki jih prinašajo, pa so razporejene neenakomerno. Ob mirnih in sončnih dnevih je temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom precejšnja. Rastline hitro ozelenijo in zacvetijo, kar razveseljuje vse razen alergikov, ki jih muči seneni nahod. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1 Figure 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Q 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 . Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, April 2009 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja K visoki povprečni aprilski temperaturi je najbolj prispevalo obdobje od 3. aprila do sredine meseca. V Prekmurju, Beli krajini in Mariboru je bil april toplejši le enkrat doslej, v večjem delu države pa se je letošnji april uvrstil na tretje mesto. Kot običajno je bilo največ padavin v Julijcih, najmanj pa na severovzhodu države. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter ponekod v Julijcih. Kljub temu, da je v zadnji tretjini meseca primanjkovalo sončnega vremena, je bil april 2009 nadpovprečno sončen, presežek je bil največji na severovzhodu države, kjer so dolgoletno povprečje presegli za tretjino. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Večina aprilskih dni je bila toplejših od dolgoletnega povprečja; največji pozitivni odkloni so se gibali od 5 do 7 °C, v Biljah pa je bil 22. april kar za dobrih 8 °C toplejši kot običajno. Opazno hladnejši kot običajno je bil v večini krajev 23. april (na Kredarici in v Ljubljani so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za okoli 3 °C). V Ljubljani je bila povprečna aprilska temperatura 13,3 °C, kar je 3,4 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega mejo običajne spremenljivosti. Letošnji april je bil tretji najtoplejši doslej, toplejša sta bila aprila 2007 s 14,7 °C in 2000 (13,6 °C). Daleč najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 7,8 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in je prav tako presegla meje običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C, najtoplejša pa leta 1961 z 8,5 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 18,9 °C, kar je 3,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši so bili popoldnevi aprila 1958 z 12,3 °C, najtoplejši pa aprila leta 2007 z 21,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 25 -, g 15 £ 10 KREDARICA P o 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 2009 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 1961-1990 5 20 5 0 Tako kot drugod po državi je bil april 2009 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Povprečna mesečna temperatura -1,5 °C je kar 3 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti. Doslej sta bila toplejša le aprila 2007 z 0,4 °C in 1961 (-0,8 °C). Najhladnejši je bil april v letih 1973 in 1980 s povprečno temperaturo -7,4 °C, z -6,7 °C mu sledi april 1958, leta 1997 je bila povprečna aprilska temperatura -6,5 °C, leta 1982 pa -6,3 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ takih dni je bilo na Kredarici, kjer so bili vsi dnevi hladni, 7 so jih zabeležili v Ratečah, drugod hladnih dni ni bilo. V Ljubljani hladnih dni ni bilo, aprilsko povprečje znaša dva dneva; od sredine minulega stoletja je bilo poleg letošnjega še 17 aprilov brez hladnih dni, največ pa jih je bilo aprila leta 1955, in sicer 9, po 7 so jih zabeležili v letih 1956 in 1977 (slika 3). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Na Bizeljskem so jih zabeležili 6, v Črnomlju tri, na Goriškem dva in na Obali enega. V Ljubljani ni bilo toplih dni, povprečje je en dan; od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani trinajst aprilov s toplimi dnevi, od tega največ v letih 1962 in 1968, ko so jih zabeležili po 6. = 5 > LJUBLJANA II JI 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA I I I I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 V večini krajev so najnižjo temperaturo izmerili od 10. do 15. aprila, v Ratečah 6., v Lescah 16. ter v Mariboru in Novem mestu 25. aprila. V Ljubljani se je živo srebro spustilo na 5,8 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena aprilska temperatura -5,3 °C iz leta 1956, z -4,6 °C mu sledi april leta 1955, z -3,6 °C leta 1970, z nizko temperaturo izstopa tudi april 1977 (-3,3 °C). Najvišje minimume so izmerili na Obali (6,2 °C), v Mariboru 5,9 °C, v Biljah se je živo srebro spustilo na 5,5 °C ter na Krasu in v Novem mestu 5 °C. Najniže se je v nižinskem svetu živo srebro spustilo v Ratečah, in sicer na -0,8 °C. Na Kredarici so 24. aprila izmerili -7,6 °C; tudi v visokogorju smo v preteklosti izmerili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z -20,2 °C, aprila leta 1956 je bilo -19,2 °C. Drugod so namerili 0 do 4 °C. P 26 SI g 24 2 22 E 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in April and the 1961-1990 normals Najvišje se je živo srebro povzpelo v večini države v dneh od 6. do 10. aprila, v Kočevju 12., na Obali 13. aprila, v Lescah in na Kredarici 15. aprila ter v Ratečah in na Goriškem 22. aprila. V Ljubljani je temperatura aprila 2009 dosegla 23,6 °C, najvišje se je temperatura povzpela v aprilih 1968 (29,3 °C), 2000 (27,8 °C), 1969 (27,2 °C) in 1995 (26,9 °C). Na Kredarici se je živo srebro povzpelo na 4,2 °C, kar je precej manj kot aprila leta 1955, ko so izmerili 12,2 °C. Najvišji maksimumi so bili izmerjeni na Bizeljskem (25,6 °C) ter na Goriškem, v Črnomlju in na Obali (25,4 °C), najnižji pa v Ratečah (19,4 °C), Postojni (21 °C) in Lescah (21,7 °C). Drugod so bili temperaturni maksimumi med 23 in 24,5 °C. 10 0 30 28 18 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2009 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, April 2009 Povprečna temperatura aprila je bila povsod po državi nadpovprečna in je večinoma presegla meje običajne spremenljivosti. Največji odklon, nad 4 °C, je bil v skrajni severovzhodni Sloveniji, do 2 °C v skrajni severozahodni Sloveniji. Drugod je bilo 2 do 4 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Slika 7. Zgodnja pomlad je dosegla tudi gorske kmetije na pobočju Košenjaka (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Early spring arrived also on farms on the slope of Košenjak (Photo: Iztok Sinjur) Aprila je bila v Murski Soboti druga najvišja povprečna temperatura zraka doslej, topleje je bilo aprila 2000 (13,7 °C). Tudi v Črnomlju je bila povprečna temperatura zraka druga najvišja, topleje je bilo aprila 2000 (14,2 °C). V Mariboru je bilo tako toplo kot aprila 2007 (13,7 °C), topleje je bilo aprila 2000 (14,1 °C). Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka tretja najvišja doslej, topleje je bilo v aprilih 2007 (0,4 °C) in 1961 (-0,8 °C). Tudi na Obali je bila povprečna mesečna temperatura tretja najvišja, topleje je bilo v aprilih 2007 (14,7 °C) in 1961 (14,4 °C). V Novem mestu je bilo temperaturno povprečje prav tako tretje najvišje, topleje je bilo v aprilih 2007 (13,5 °C) in 2000 (13,4 °C). V Celju je bilo tako toplo kot leta 1961 (12,3 °C), topleje je bilo v aprilih 2000 (13,1 °C) in 2007 (12,3 °C). Najhladnejši april je v Murski Soboti in na Obali bil leta 1997, v Ljubljani in Celju leta 1958, na Kredarici v letih 1973 in 1980 ter v Novem mestu v letih 1983 in 1998. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o ra -2 15 O 13 ra 11 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 2009 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 O 13 i 9 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v aprilu Figure 8. Mean air temperature in April 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Aprilska višina padavin je prikazana na sliki 10. Največ, nad 150 mm, jih je bilo v večini severozahodne Slovenije; v Soči so namerili 208 mm. Najmanj padavin, do 50 mm, je bilo v severovzhodni Sloveniji; v Velikih Dolencih je padlo le 29 mm. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter na Kredarici z okolico. Največja presežka sta bila v Novem mestu (51 %) in Črnomlju (38 %). Do 70 % običajnih padavin je padlo v severovzhodni Sloveniji, delu Koroške in vzhodne Slovenije ter v jugozahodni Sloveniji; na Krasu in v Velikih Dolencih je padla le polovica običajnih padavin. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer po 16, je bilo v Kočevju, Kamniški Bistrici in Soči, po dan manj na Jezerskem, Kredarici, Brniku in v Postojni. Le 5 takih dni so zabeležili v Lendavi, po 6 v Mariboru in Velikih Dolencih, po 7 v Murski Soboti in Slovenj Gradcu, po 8 v Celju in na Bizeljskem ter po 10 v Slovenskih Konjicah in na Obali. Drugod je bilo po 11 do 14 takih dni. 2 0 9 7 15 7 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 30 25 O 20 2 15 zd "S (u 10 c^ E 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 n 25 O 20 ic ss E 5 (D 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 25 O 20 ra ra 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 25 O 20 2 15 zd ra 10 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SS - number of days with snow cover SSX - maximum snow cover DT - day in the month SD - number of days with precipitation Padavine so bile nadpovprečne na Kredarici in v Novem mestu. April je bil na Obali najbolj namočen leta 1970, na Kredarici leta 1956, v Celju leta 1976, v Murski Soboti v letih 1965 in 1994 ter v Novem mestu leta 2002. Najmanj padavin je bilo aprila leta 2007. 400 250 ra ^ 100 ra 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 250 200 c > ra T3 ra ^ 100 ra c > 50 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 250 t 150 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 200 150 50 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Aprila je v Ljubljani padlo 113 mm padavin, kar je 3 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu je bil najbolj namočen april 1970 z 239 mm padavin, aprila 1985 je padlo 200 mm, v letu 1956 186 mm in aprila 1998 180 mm padavin. Najmanj moker je bil april 2007 s 6 mm, sledi april 1955 (16 mm) ter aprila 1949 in 1982 s po 26 mm. 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 250 Slika 15. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 E J= c > W 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 16 je shematsko prikazano aprilsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod nadpovprečno. Največji presežek, okoli tretjine, je bil na območju severovzhodno od Maribora, v večjem delu države pa je sonce sijalo petino več časa kot običajno. Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja aprila 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in April 2009 compared with 1961-1990 normals 130% 120% 110% V Murski Soboti je sonce sijalo 227 ur, kar je 32 % več od dolgoletnega povprečja. Letošnji april je bil drugi najbolj sončen doslej, bolj sončen je bil le april 2007 (291 ur). V Mariboru je bilo sončnih 214 ur (34 % več od povprečja), kar je drugi najbolj sončen april doslej; največ sončnega vremena je bilo aprila 2007 (275 ur). 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Ljubljani je sonce sijalo 173 ur, kar je 7 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončna je bila Ljubljana aprila 2007 z 280 urami sončnega vremena, sledijo aprili 1997 z 228 urami, 1968 (227 ur) in 1987 (212 ur). Najbolj siv je bil april 1956 s 104 urami sončnega obsevanja, 106 ur je sonce sijalo leta 1989, 107 ur sončnega vremena je bilo v aprilih 1986 in 2004, aprila 1972 pa 116 ur. Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni, in sicer 9, so zabeležili na Goriškem in v Murski Soboti. Le en tak dan je bil v Postojni, dva sta bila na Kredarici, trije v Kočevju, drugod so zabeležili po 5 do 8 jasnih dni. V Ljubljani je bilo 6 jasnih dni (slika 18), kar je tri dni več od dolgoletnega povprečja; največ jih je bilo aprila 2007 (11 dni), brez jasnega dneva pa je bilo 9 aprilov. LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Število jasnih dni v aprilu in povprečje obdob- Slika 19. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje ob- ja 1961-1990 dobja 1961-1990 Figure 18. Number of clear days in April and the mean Figure 19. Number of cloudy days in April and the me- value of the period 1961-1990 an value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, 16, jih je bilo v Kočevju, 14 v Novem mestu, 13 na Kredarici, po 12 so jih zabeležili v Črnomlju in Ratečah ter po 11 v Lescah in Postojni. V Ljubljani je bilo 12 oblačnih dni (slika 19), kar je dan več od povprečja; najmanj oblačnih dni je bilo v aprilih 1951 in 2007 s po štirimi dnevi, v aprilih 1972 in 1989 pa je bilo po 18 oblačnih dni. Le 7 oblačnih dni je bilo v Murski Soboti, drugod po 8 oz. 9. Povprečna oblačnost je bila 5 do 6,5 desetin. Le 4,7 desetin neba so v povprečju oblaki prekrivali v Murski Soboti, 4,9 desetin na Krasu, največ neba pa so oblaki prekrivali nad Kočevjem (7 desetin) in Kredarico (6,6 desetin). 9 15 7= 6 — 10 3 - 5 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 50 n 40 "E Ji 30 6 n >o ro 20 n tn 10 15 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 50 40 E Ji 30 6 >o £ 20 C 10 14 -- 12 10 jT 8 tn .o o 6 i >o 4 ° 4 tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan n 6 -o 30 S 20 6 = 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2009 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2009 Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 15 12 9 9 6 3 3 0 0 0 9 6 3 3 0 0 0 0 9 3 0 0 0 50 15 40 12 9 9 10 3 3 0 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - april 2009 Table 2. Monthly meteorological data - April 2009 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 10,9 2,6 16,8 6,1 21,7 15 2,4 16 0 0 222 166 5,7 11 8 116 98 13 1 0 0 0 0 Kredarica 2514 -1,5 3,0 0,5 -3,2 4,2 15 -7,6 24 30 0 644 142 109 6,6 13 2 185 122 15 1 19 30 555 1 747,6 4,7 Rateče-Planica 864 6,7 1,6 13,9 1,8 19,4 22 -0,8 6 7 0 398 162 100 5,6 12 8 102 76 14 1 1 15 70 1 917,7 8,3 Bilje 55 14,0 3,0 20,5 8,6 25,4 22 5,5 11 0 2 8 195 114 5,1 9 9 77 66 11 1 1 0 0 0 1007,5 10,8 Letališče Portorož 2 14,1 2,4 19,6 9,6 25,4 13 6,2 10 0 1 25 202 103 5,2 9 6 59 72 10 3 1 0 0 0 1013,8 11,3 Godnje 295 12,9 3,1 19,1 8,6 23,5 6 5,0 14 0 0 72 194 4,9 8 8 56 50 11 0 0 0 0 0 Postojna 533 10,8 3,3 16,6 5,2 21,0 7 0,0 10 0 0 241 170 110 6,5 11 1 99 72 15 1 3 0 0 0 Kočevje 468 10,6 2,5 17,5 5,6 23,0 12 1,6 12 0 0 254 7,0 16 3 131 1 02 16 3 6 0 0 0 Ljubljana 299 13,3 3,4 18,9 7,8 23,6 7 5,8 11 0 0 78 173 107 6,3 12 6 113 1 03 11 2 4 0 0 0 980,0 10,2 Bizeljsko 170 1 4,0 3,8 20,8 7,7 25,6 10 4,0 15 0 6 37 5,7 8 5 42 49 8 2 1 0 0 0 Novo mesto 220 13,0 3,4 18,7 7,7 24,4 10 5,0 25 0 0 78 175 107 5,9 14 6 141 1 51 14 4 6 0 0 0 987,9 10,8 Črnomelj 196 14,1 3,7 19,8 7,2 25,4 10 3,5 12 0 3 40 6,0 12 5 143 1 38 12 1 1 0 0 0 Celje 240 12,3 3,0 19,4 5,9 23,9 8 2,0 15 0 0 1 26 181 111 5,6 9 6 74 85 8 2 1 0 0 0 986,3 10,3 Maribor 275 13,7 3,7 19,5 8,6 23,7 8 5,9 25 0 0 38 214 134 5,2 8 7 42 53 6 2 0 0 0 0 982,2 9,2 Slovenj Gradec 452 11,1 3,3 17,7 4,6 23,0 8 1,0 11 0 0 212 181 111 5,3 9 8 59 66 7 0 4 0 0 0 9,4 Murska Sobota 188 13,3 3,6 20,3 6,7 24,3 8 3,7 15 0 0 44 227 132 4,7 7 9 42 72 7 2 1 0 0 0 992,8 10,1 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - april 2009 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - April 2009 Postaja Tpovp Tmax povp Tmax abs .dekada Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp II Tmax abs . dekada Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp III Tmax abs . dekada Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 13,5 19,7 22,3 9,1 6,2 7,4 4,5 14,5 20,3 25,4 9,1 7,2 6,9 4,0 14,3 18,6 24,9 10,8 7,4 8,5 6,1 Bilje 14,1 21,2 25,2 8,4 6,1 6,7 4,7 14,1 21,0 24,7 7,7 5,5 5,8 3,2 13,9 19,3 25,4 9,8 6,2 8,7 5,2 Postojna 11,0 17,5 21,0 4,8 0,0 3,1 -1,7 10,8 17,2 20,0 3,5 0,0 1,7 -1,2 10,5 15,0 20,0 7,3 3,4 5,9 2,0 Kočevje 10,4 18,3 22,7 4,8 2,0 3,0 -0,5 11,0 18,9 23,0 5,0 1,6 2,9 -0,9 10,3 15,5 19,9 6,9 3,7 5,3 1,4 Rateče 5,7 14,9 18,4 0,3 -0,8 -2,3 -5,0 7,4 14,8 18,5 1,5 -0,7 -1,3 -4,7 7,2 11,9 19,4 3,7 0,5 1,8 -3,4 Lesce 11,5 18,5 21,5 6,1 3,0 4,0 0,3 11,0 17,6 21,7 5,2 2,4 3,1 1,1 10,4 14,4 21,2 7,2 4,4 5,9 2,0 Slovenj Gradec 11,1 19,2 23,0 3,9 1,7 2,0 -1,3 11,1 18,7 21,8 3,4 1,0 0,9 -2,3 11,0 15,3 20,8 6,6 1,6 5,4 -0,8 Brnik 11,4 19,4 22,5 4,5 1,9 11,3 18,7 22,5 4,1 1,3 11,1 16,2 21,6 6,8 2,2 Ljubljana 13,9 19,8 23,6 7,3 6,1 2,3 -0,2 13,6 19,9 23,5 7,3 5,8 2,7 -1,0 12,3 17,0 22,2 8,6 6,4 6,7 1,0 Sevno 13,3 17,9 22,0 9,1 5,0 6,2 4,3 12,8 18,2 21,2 9,0 7,2 5,8 3,9 10,8 15,1 19,4 -4,2 6,9 4,1 Novo mesto 13,0 19,3 24,4 7,0 5,6 3,4 0,1 13,7 20,0 23,2 7,7 5,2 3,7 0,0 12,2 16,8 21,2 8,4 5,0 6,6 2,2 Črnomelj 14,2 20,6 25,4 6,7 4,0 3,6 0,0 15,2 21,3 24,3 6,4 3,5 4,1 1,0 12,9 17,6 21,7 8,4 4,0 6,7 1,5 Bizeljsko 14,2 22,0 25,6 7,1 5,4 4,5 3,0 14,4 21,8 25,4 7,1 4,0 4,5 1,8 13,4 18,6 22,6 9,0 4,4 6,9 2,5 Celje 12,3 20,6 23,9 5,5 3,2 3,3 -0,3 12,5 20,3 23,4 5,0 2,0 2,2 -0,5 12,0 17,3 21,3 7,2 2,6 6,2 0,7 Starše 13,9 21,5 27,1 7,0 5,1 5,3 3,0 13,9 21,3 24,3 7,2 3,6 4,9 2,0 13,0 18,4 22,1 8,7 3,7 7,5 2,6 Maribor 14,1 20,3 23,7 8,7 6,6 14,2 20,5 23,4 8,4 6,8 12,9 17,7 20,5 8,8 5,9 Murska Sobota 13,2 21,1 24,3 6,4 4,4 3,4 1,0 13,4 21,3 23,9 5,2 3,7 1,7 -0,1 13,3 18,6 21,0 8,5 4,8 6,5 1,0 Veliki Dolenci 14,8 20,3 23,1 9,2 6,8 5,8 3,9 14,5 21,0 23,5 8,5 5,8 4,0 1,5 12,9 18,2 20,4 8,2 6,5 5,3 1,2 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - april 2009 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - April 2009 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2009 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 30,6 5 1,8 2 27,0 6 59,4 13 291 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 17,4 4 7,8 2 51,8 8 77,0 14 512 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 27,0 4 16,6 5 55,4 9 99,0 18 495 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 60,4 6 18,5 5 52,1 8 131,0 19 463 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 19,6 3 23,9 4 58,9 9 102,4 16 517 70 10 25 4 1 1 70 15 Lesce 27,1 5 30,0 4 59,0 8 116,1 17 515 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 4,4 2 5,1 3 49,6 9 59,1 14 306 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 28,0 3 22,1 5 60,3 9 110,4 17 463 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 37,0 4 9,9 5 65,9 9 112,8 18 462 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 35,3 3 11,8 5 62,0 9 109,1 17 389 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 60,4 5 11,6 5 68,7 7 140,7 17 385 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 69,0 5 14,5 3 59,7 8 143,2 16 463 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 5,4 2 5,8 3 31,3 7 42,5 12 258 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 6,0 3 7,6 3 60,4 7 74,0 13 333 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 3,1 1 2,3 3 37,2 5 42,6 9 285 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 2,9 2 0,3 1 38,9 6 42,1 9 264 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 2,2 2 2,5 1 37,6 5 42,3 8 252 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 1,6 2 1,8 1 25,1 5 28,5 8 190 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 Dmax s.d. ■ dekade in mesec ■ višina padavin (mm) ■ število dni s padavinami vsaj 0,1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ višina snežne odeje (cm) ■ število dni s snežno odejo ob 7.uri ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) ■ snow cover (cm) ■ number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2009 600 E E 400 > ro "D ro cp > 200 LJUBLJANA ,—' /- l.jan l.feb l.mar l.apr 0 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Maribor Kredarica 3 0 % N 2 8 m/s 1 9 % N 15 m/s N 6 5 % NNW 15 m/s 4 3 % NNW 43 m/s 1 5 % NNE 2 8 m/s 2 8 % NNW 1 3 m/s NNE 0 9 m/s NNE «... 5 8 % 2 6 % SSW 15 m/s 32 % SSE 14 m/s 3 8 % NW 1 4 m/s MC 3 2 % NE 32 m/s 9 2 % NW 1 3 m/s MC 2 6 % NE 1 6 m/s 2 2 % WNW 0 9 m/s 29 6 % WNW 1 3 m/s CMC 3/ % ENE 1 2 m/s ENE 13 m/s ENE 33 m/s 3 5 % E 10 m/s 20 1 % E 4 3 m/s E 15 m/s W 2 0 m/s 2 2 % WSW 12 %/s ccc 42 % ESE 1 4 m/s 3 0 % WSW 6 0 m/s CCC 32 4 % ESE 6 4 m/s 5 8 % WSW 2 4 m/s ccc 38 % ESE 1 4 m/s SW 1 2 %/s 10 2 % SE 1 9 m/s 0 3 % SW 3 9 m/s 10.8 % SW 2.4 m/s cc 25 % SE 1.2 m/s SE 6 3 m/s 2.2 % SSW 1.9 m/s CCC 3 6 % SSE 2.2 m/s 0 4 % SSW 2 1 m/s ccc 0 6 % SSE 2 1 m. 0 4 % S 2 2 m/s S 2 2 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje «... 5 0 % 13 % SSW 33 m/s 2 5 % SSE 16 m/s S 2 1 m/s Slika 21. Vetrovne rože, april 2009 Figure 21. Wind roses, April 2009 1 8 % N 2 3 m/s N 0 3 m/s 3 0 % NNW 2 0 m/s 2.0 % NNE 39 m/s N 11 m/s NNW 05 %/s 3 2 % NNE 12 %/s NNE 5 3 % NNW 1.0 m/s NW 3 4 %/s ME 4 5 % NE 5.1 m/s 3.0 % NW 12 m/s 5 9 % NE 1.3 m/s 3.3 % NW 1.6 m/s 3.2 % NE 21 m WNW 3° %/s CMC 6 2 % ENE 5.3 m/s 5.1 % WNW 12 m/s »le 6 8 % ENE 2.2 m/s 4 8 % WNW 1 3 m/s ENE 2.4 m/s 2.3 % W 2 3 m/s 3.8 % E 3 6 m/s 12.3 % W 1.1 m/s E 2 0 m/s i«, 4 9 % W 1.3 m/s 19.3 % E 2 5 m/s 110 % ESE 3.1 m/s ccc 23 % ESE 1.1 m/s WSW 3.4 m/s WSW 3 1 % ccc 24 5 % ESE 1.9 m/s 3.1 % SW 4.4 m/s 32.1 % SE 3.4 m/s 2 9 % SE 1.1 m/s 8.5 % SW 2 5 m/s SE SSW 4 9 %/s 3.9 % SSE 3.3 m/s SSW 1 1 m/s ccc 3 3 % SSE 1.0 m/s 9.0 % S 12 m/s S 3 3 m/s 7825 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, z vzhodjugovzhodnikom je pihal v 43 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 27. aprila dosegel 16,4 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, en dan nad 20 m/s in en nad 30 m/s; 29. aprila je bil izmerjen največji sunek, in sicer 32,9 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v polovici vseh terminov. Najmočnejši sunek je 13. aprila dosegel 17,3 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so pogosto pihali severnik, severseverovzhodnik, severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik, in sicer skupno v slabi polovici vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v dobrih 28 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 14. aprila 14,9 m/s; v 8 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 9 dneh presegel 20 m/s, v enem dnevu 30 m/s; v sunku je 16. aprila dosegel hitrost 33 m/s. Vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo slabih 62 % vseh terminov. V Novem mestu je bila največja izmerjena hitrost 13,8 m/s 17. aprila, bilo je 8 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. Najpogosteje so pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v slabih 58 % primerov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 49 % vseh terminov. Sunek vetra je 17. aprila dosegel 15,7 m/s, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel hitrost 19,7 m/s 17. aprila, bilo je 21 dni z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 16 dni z vetrom nad 10 m/s, 21. aprila je sunek dosegel 19,5 m/s. Prva tretjina aprila je bila povsod temperaturno precej nad dolgoletnim povprečjem. Največji odklon je bil v Velikih Dolencih (5,9 °C) in Sevnem (5,3 °C), najmanjši v Ratečah (1,6 °C) in Kočevju (2,7 °C). Padavin je v večjem delu Slovenije primanjkovalo, več kot dvakratno dolgoletno povprečje so zabeležili v Novem mestu in Črnomlju, v Velikih Dolencih pa je padlo le 8 % običajnih padavin. Trajanje sončnega vremena je bilo povsod nadpovprečno; največji presežek, 62 %, je bil v Mariboru, najmanjši na Obali (39 %). Slika 22. Zgodnji cvetovi jablane (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Early bloosoming of apple tree (Photo: Iztok Sinjur) V osrednji tretjini aprila je povprečna temperatura presegla dolgoletno povprečje. Odkloni so bili večinoma med 3 in 4,5 °C; v Ratečah je bilo za 1,6 °C topleje, v Lescah za 2,7 °C; največja odklona sta bila v Velikih Dolencih (5,9 °C) in Sevnem (5,3 °C). Padavin je primanjkovalo, več kot običajno jih je bilo le v Lescah; v večini krajev je padla manj kot polovica povprečja, v Mariboru le en % običajnih padavin. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena je bilo povsod preseženo; največji presežek je bil v Mariboru (53 %), najmanjši pa v Ratečah (8 %). 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tudi v zadnji tretjini je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, vendar z manjšimi odkloni. Pozitivni odkloni so bili večinoma 1 do 2 °C; največja odklona sta bila v Murski Soboti (2,5 °C) in na Bizeljskem (2,3 °C), najmanjša na Obali (0,6 °C) in v Ratečah (0,9 °C). V zadnji tretjini meseca so bile padavine nekaj % pod dolgoletnim povprečjem le na Obali in Bizeljskem. V Novem mestu je padla skoraj dvakratna količina običajnih padavin. V zadnji tretjini je bilo trajanje sončnega vremena povsod podpovprečno. Na severovzhodu so bili blizu običajnim razmeram, drugod pa so za njim močno zaostajali, v Ratečah so dosegli le 43 % običajnega sončnega vremena. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, april 2009 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, April 2009 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3,2 3,3 0,6 2,4 102 8 99 72 139 122 57 103 Bilje 3,8 3,4 1,9 3,0 38 24 137 66 157 127 67 114 Postojna 4,1 3,5 2,0 3,3 55 44 108 72 Kočevje 2,7 3,3 1,3 2,5 143 43 119 102 Rateče 1,6 2,5 0,9 1,6 35 71 130 76 159 108 43 100 Lesce 4,3 2,8 1,0 2,6 54 115 138 98 Slovenj Gradec 4,1 3,7 2,0 3,3 15 20 141 66 155 126 61 111 Brnik 4,1 3,3 1,7 3,1 68 78 151 101 Ljubljana 4,8 3,9 1,4 3,4 92 33 168 103 154 129 50 107 Sevno 5,3 4,5 1,2 3,7 126 44 164 117 Novo mesto 3,9 4,4 1,7 3,4 226 36 199 151 142 134 54 107 Črnomelj 4,2 5,4 1,6 3,7 242 41 155 138 Bizeljsko 4,5 4,6 2,3 3,8 22 20 98 49 Celje 3,7 3,6 1,7 3,0 22 31 175 85 146 141 56 111 Starše 4,6 4,5 2,0 3,7 14 9 123 55 Maribor 4,9 4,5 1,9 3,7 12 1 128 53 162 153 95 134 Murska Sobota 4,1 4,1 2,5 3,6 12 13 171 72 159 149 96 132 Veliki Dolenci 5,9 5,2 2,1 4,3 8 12 105 49 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec ■ mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. 1. aprila je bila snežna odeja debela 555 m, kar je 254 cm več od dolgoletnega povprečja in četrtič največ doslej. Aprila je bilo največ snega leta 2001 (7 m), leta 1977 je bilo 690 cm, leta 1975 560 cm in 1979 538 cm. Malo snega je bilo v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm) ter po 220 cm v letih 1959 in 1989. 600 I 400 200 KREDARICA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 23. Dnevna višina snežne odeje aprila 2009 na Kredarici Figure 23. Daily snow cover depth in April 2009 Poleg snega v gorah so sneg v nižinskem svetu zabeležili v Ratečah, bilo ga je 70 cm, obdržal pa se je 15 dni. 0 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 200 n RATEČE 150 "E "to 100 -j 50 25 20 E 15 ra C ><2 10 5 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 20 1=15 !<2 10 > NOVO MESTO t T T ■ ■ i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Največja višina snega v aprilu Figure 24. Maximum snow cover depth in April 0 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 5 0 Slika 25. Debela snežna odeja tik pod vrhom prelaza Vršič 22. aprila 2009 (foto: Jaka Ortar) in Kredarica 26. aprila 2009 (foto: Matic Ivančič) Figure 25. Deep snow cover on Vršič on 22 April 2009 (Photo: Jaka Ortar) and Kredarica on 26 April 2009 (Photo: Matic Ivančič) Na sliki 24 je prikazana največja aprilska višina snega v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. V Ratečah je od srede minulega stoletja bila najvišja snežna odeja v aprilu leta 1951, ko je znašala 150 cm, brez snežne odeje pa so bili aprila v 9 letih (1953, 1961, 1974, 1983, 1989, 2000, 2007, 2008 in letos). V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1952, namerili so 20 cm, sneg je bil prisoten še v 20 aprilih, dolgoletno povprečje znaša 3 cm. V Novem mestu je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1980, namerili so 21 cm, sneg je bil prisoten še v 17 aprilih, dolgoletno povprečje znaša 3 cm. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja = 5 > 0 0 LJUBLJANA 1 1 1 II III lil 1 II 1 II II 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 t £ 6 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 Ä 4 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 5 > 0 NOVO MESTO i h H 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 25 - RATEČE — 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v aprilu Figure 26. Number of days with snow cover in April 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 i 4 NOVO MESTO 1 II II 1 II 1 1 1 II 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 > S 4 RATEČE III 1 1 UMI 1 11 Ii Hll IHM 1 lili 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 27. Število dni z nevihto ali grmenjem v aprilu Figure 27. Number of days with thunderstorm and thunder in April Aprila so višje plasti zraka še razmeroma hladne, pri tleh pa se zrak ob sončnem vremenu razmeroma hitro segreje, da postane labilen. Seveda je za nastanek neviht potrebna tudi zadostna vsebnost vlage v zraku. Tako se aprila že lahko pojavljajo nevihte ne le ob vremenskih frontah, ampak tudi zaradi labilnosti ob pregretju spodnjih plasti ozračja. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili na Obali in Kočevskem, in sicer po 3. Brez neviht so bili na Krasu in v Slovenj Gradcu, drugod so zabeležili po enega oz. dva taka dneva. 10 10 ;= 20 - = 5 = 15- 10 8 8 6 4 2 2 0 0 8 8 6 6 2 2 0 0 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Po šest dni z meglo so zabeležili v Novem mestu in Kočevju, 4 v Slovenj Gradcu, tri v Postojni, drugod po enega oz. jih ni bilo. Slika 28. Število dni z meglo v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in April and the mean value of the period 1961-1990 15 10 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili štirje dnevi z meglo, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih aprila 1952, in sicer 12, brez megle so aprila bili v letih 1959, 1984, 1994, 1995 in 1997. 990 985 980 975 970 14 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare aprila 2009 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in April 2009 Na sliki 29 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. 13. aprila je bila zabeležena najnižja vrednost meseca, in sicer 972 mb. 24. aprila je bil zračni pritisk najvišji, znašal je 986 mb. Dokaj nizko se je zračni pritisk spustil tudi 28. aprila. Na sliki 29 desno je prikazan potek dnevnega povprečnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. V obdobju sončnega in toplega vremena je bila 10. aprila zabeležena najnižja vrednost meseca, in sicer 7,9 mb. Več vlage je bilo v zraku ob padavinah v drugi polovici meseca, najvišja vrednost je bila zabeležena 27. aprila, in sicer 13,1 mb. 5 0 12 8 6 SUMMARY The mean air temperature in April 2009 was everywhere above the 1961-1990 normals. The anomaly exceeded 4 °C in extreme southeastern Slovenia, in extreme northwestern Slovenia it was only up to 2 °C, elsewhere 2 to 4 °C. April mean temperature in Murska Sobota and Črnomelj was the second highest ever, in Ljubljana, Novo mesto, on the Coast and at Kredarica the third highest. In Maribor was as warm as in April 2007 and only in April 2000 was warmer. In Celje was as warm as in April 1961, warmer were Aprils 2000 and 2007. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja The most abundant precipitation, more than 150 mm, was registered in most of the northwestern Slovenia; in Soča 208 mm of precipitation fell. The smallest amount of precipitation, below 50 mm, was registered in northeastern Slovenia; Veliki Dolenci registered only 29 mm. The long-term precipitation average was exceeded in central and southeastern Slovenia and at Kredarica with surrounding. The biggest excesses were observed in Novo mesto (51 %) and Črnomelj (38 %). Up to 70 % of the average fell in northeastern Slovenia, part of Koroška region and eastern Slovenia and in southwestern part of the country (Veliki Dolenci and the Karst received half of the average precipitation). In the lowlands, snow cover was registered only in Rateče. Snow cover persisted during the whole month only in the mountains; at Kredarica the depth of the deepest snow cover was 555 cm, which is the fourth highest snow cover in April since the observations started. The sunshine duration in April was everywhere above the long-term average. The biggest anomaly, above 30 %, occurred in the area northeast of Maribor, elsewhere the sun shined up to 20 % longer than on average. In Murska Sobota and Maribor this was the second sunniest April since observations started. Slika 30. Cvetovi regrata (foto: Iztok Sinjur ) Figure 30. Taraxacum officinale (Photo: Iztok Sinjur ) Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 23 Razvoj vremena v aprilu 2009 Weather development in April 2009 Janez Markošek 1.-2. april Oblačno, občasno padavine, sprva burja Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je prevladoval jugovzhodni veter (slike 1-3). Prvi dan se je na Primorskem prehodno delno razjasnilo, pihala je burja. Drugod je bilo oblačno, občasno je rahlo deževalo ali rosilo. Drugi dan je bilo oblačno in deževno, v severovzhodni Sloveniji pa suho vreme. Obilne padavine so bile v jugovzhodnih krajih, kjer je čez dan lokalno padlo blizu 50 mm dežja. Prvi dan je bilo toplo na Primorskem, ogrelo se je do 22 °C, drugi dan pa je bilo najtopleje v severovzhodni Sloveniji. 3. april Na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad naše kraje je na obrobju plitvega ciklonskega območja od jugovzhoda še pritekal razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, popoldne se je ponekod razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 18 °C, na Primorskem do 22 °C. 4.-5. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje enakomernega zračnega pritiska, v višjih plasteh ozračja se je ob šibkih vetrovih zadrževal razmeroma hladen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte, drugi dan le v bližini obale. Prvi dan zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 6.-13. april Povečini pretežno jasno in razmeroma toplo Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska, v višinah je pritekal topel in suh zrak (slike 46). Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le občasno je bilo zmerno oblačno. Padavin ni bilo, le 7. aprila so bile v jugovzhodni Sloveniji kratkotrajne krajevne plohe. 12. aprila je ponekod pihal jugoza-hodnik, dan pozneje pa je zapihal severovzhodnik, na Primorskem burja. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne so bile od 18 do 25 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 14. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Jugovzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 15. april Pretežno jasno, občasno delno oblačno V območju enakomernega zračnega pritiska se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 16. april Zjutraj delno jasno, čez dan pooblačitve, jugozahodnik, jugo Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je širilo proti Alpam. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak (slike 7-9). Zjutraj je bilo delno jasno, čez dan se je pooblačilo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 19 do 23 °C. 17. april Ponoči deževno, čez dan pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Nad srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V noči na 16. april se je vremenska fronta pomikala prek Slovenije. Čez dan pa je na vreme vplivalo višinsko jedro hladnega zraka, ki je imelo središče nad Nemčijo. Ponoči je v večjem delu Slovenije deževalo. Čez dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Občasno so bile še padavine, predvsem plohe in popoldne tudi posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20 °C. 18. april Delno jasno, krajevne plohe, jugozahodnik Nad srednjo Evropo in osrednjim Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad zahodno Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal jugozahodni veter. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21 °C. 19.-21. april Oblačno s pogostimi padavinami Nad severnim in osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad naše kraje je pritekal vlažen zrak (slike 10-12). Prvi dan je 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja bilo oblačno s padavinami, ki so se nadaljevale tudi v noči na 20. april. Ta dan je nato prevladovalo oblačno vreme, občasno je še rahlo deževalo. Tudi zadnji dan obdobja je občasno še deževalo, popoldne pa so padavine ponehale in delno se je razjasnilo. Na Primorskem je zapihala burja. Drugi in tretji dan so bile najvišje dnevne temperature po nižinah večjega dela Slovenije od 14 do 20 °C. 22. april Pretežno jasno, piha severovzhodnik, na Primorskem burja Jugovzhodno od nas je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka, vendar že dovolj oddaljeno, da je k nam pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 22 °C, na Primorskem do 25 °C. 23.-24. april Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, razmeroma hladno Od severa se je nad Alpe spustilo manjše višinsko jedo hladnega in vlažnega zraka (slike 13-15). V noči na 23. april se je pooblačilo, začelo je deževati. Tudi čez dan je deževalo, pihala je burja. V noči na 24. april je še vedno deževalo, suho vreme pa je bilo v severovzhodnih krajih. Tam je bilo čez dan zmerno oblačno, drugod pa še oblačno, občasno je ponekod še rahlo deževalo. Predvsem prvi dan je bilo precej hladno, saj so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 15 °C. 25. april Spremenljivo oblačno Naši kraji so bili na jugozahodnem obrobju območja visokega zračnega pritiska, ki je imelo središče nad vzhodno Evropo. V višinah je bil nad osrednjim Sredozemljem in srednjo Evropo greben s toplim zrakom. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod tudi pretežno jasno oziroma pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22 °C. 26.-30. april Pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je v drugi polovici obdobja počasi polnilo. Na vreme na območju Alp pa je vplivalo tudi višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16-18). Prvi dan se je pooblačilo, proti večeru je v zahodni in osrednji Sloveniji pričelo deževati. 27. aprila je le v zahodni Sloveniji občasno deževalo, v severovzhodnih krajih pa je bilo del dneva še suho vreme. V noči na 28. april se je dež razširil nad vso Slovenijo, tudi čez dan je deževalo. Najmanj dežja je padlo v severovzhodnih krajih. Ob morju je pihal jugo. Tudi 29. aprila je bilo oblačno in deževno, le na Obali, kjer je pihal jugo, je bilo povečini suho vreme. Zadnjega aprila je občasno še deževalo, v severovzhodni Sloveniji pa so bila vmes tudi krajša obdobja delno jasnega vremena. Zapihal je severni veter. V gorah je ves čas snežilo, v visokogorju Julijskih Alp je zapadlo do 40 cm snega. Razmeroma hladno je bilo, najhladneje pa 28. in 29. aprila, ko so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 19 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 4. 2009 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on April, 2nd 2009 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 4. 2009 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on April, 10th 2009 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 2. 4. 2009 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 4. 2009 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on April, 2nd 2009 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on April, 2nd 2009 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 10. 4. 2009 ob 14. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 4. 2009 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on April, 10th 2009 at 12 GMT Figure 6. 500 mb topography on April, 10th 2009 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 4. 009 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on April, 16th 2009 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 16. 4. 2009 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on April, 16th 2009 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 4. 2009 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on April, 16th 2009 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 4. 2009 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on April, 20th 2009 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 20. 4. 2009 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on April, 20th 2009 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 4. 2009 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on April, 20th 2009 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 4. Slika 14. Satelitska slika 23. 4. 2009 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 4. 2009 ob 14. 2009 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on April, 23rd 2009 at 12 GMT Figure 14. Satellite image on April, 23 2009 at 12 GMT uri Figure 15. 500 mb topography on April, 23rd 2009 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 4. Slika 17. Satelitska slika 29. 4. 2009 ob 14. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 4. 2009 ob 14. 2009 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on April, 29th 2009 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on April, 29th 2009 at 12 GMT uri Figure 18. 500 mb topography on April, 29th 2009 at 12 GMT 29 Meteorološka postaja Bele Vode Meteorological station Bele Vode Mateja Nadbath V Belih Vodah se nahaja padavinska meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Bele Vode so razloženo naselje v Velenjskem hribovju. Postaja je bila ustanovljena januarja 1924. Slika 1. Geografska lega postaje, sedanja lokacija je označena z rdečim krogom; lokacija meteorološke postaje v obdobju 1981-2007 je označena z vijolično, s črno pa lokacija v obdobju 1948-1981 (1. in 4. slika: Atlas okolja, ARSO, ortofoto je iz leta 2006; 2.in 3. slika: Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Figure 1. Geographical position of meteorological station, actual location is marked with a red circle; location in 1981-2007 is marked with violet and in 1948-1994 with black (From: Atlas okolja, ARSO, ortophoto is from 2006, and Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Meteorološka postaja v Belih Vodah je od februarja 2008 na nadmorski višini 1026 m. Opazovalni prostor je na prisojnem pobočju. Južno od instrumenta je opazovalkina hiša, oddaljena 15 m, na zahodni strani pa je gospodarsko poslopje, oddaljeno 10 m. V okolici so travniki in gozd. V Belih Vodah se je lokacija meteorološke postaje večkrat menjala. Na sliki 1, na spodnji levi, so prikazane lokacije meteorološke postaje po novembru 1948. Od avgusta 1947 do novembra 1948 je bila lokacija opazovalnega prostora na gori Sv. Križ, na nadmorski višini 1044 m. Pred drugo svetovno vojno pa je dokumentirana lokacija ob šoli pri cerkvi, na nadmorski višini 785 m. Običajno se lokacija meteorološke postaje menja z menjavo opazovalcev, včasih tudi vmes, če se opazovalec preseli in odnese instrumente k novemu domovanju. Ni redek primer, ko se opazovalci zamenjajo, lokacija meteorološke postaje pa ostane ista, ker so opazovalci ostali na istem naslovu. Znano je, da sprememba lokacije meteorološke postaje ali zamenjava opazovalca ali instrumenta ali menjava opazovalnih terminov ali samega načina opazovanja vpliva na izmerjene ali opazovane 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja vrednosti. Nepoznavanje tovrstnih podatkov (metapodatkov) lahko privede do napačnih zaključkov. Zato se v klimatologiji uvaja homogeniziranje meteoroloških podatkov, to je postopek, pri katerem s statističnimi metodami popravimo vse meritve v posameznem nizu, kakor bi bile opravljene na istem mestu in ob enakih pogojih. V članku prikazani podatki so nehomogenizirani, zato je nemogoče presoditi v kolikšni meri je nihanje posamezne meteorološke spremenljivke odraz podnebne spremenljivosti, v kolikšni pa vpliva ostalih dejavnikov, kot so sprememba lokacije, ... I Slika 2. Meteorološka postaja Bele Vode, slikana proti severu (leva) in jugu januarja 2009 (foto: P. Stele) Figure 2. Meteorological station Bele Vode, photo was taken to the north (left) and to the south in January 2009 (Photo: P. Stele) V Belih Vodah je padavinska meteorološka postaja, kjer vsak dan ob 7. uri (ob 8. uri v poletnem času) merimo višino padavin in višino snežne odeje ter novozapadlega snega. Preko celega dne pa opazujemo pomembnejše atmosferske pojave: meglo, slano, roso itn. in čas začetka in konca vseh vrst padavin ter važnejših atmosferskih pojavov. Januarja 1924 smo v Belih Vodah začeli z meteorološkimi meritvami. V celotnem obdobju je bila le ena daljša prekinitev opazovanj in merjenj, to je bilo v času od februarja 1942 do avgusta 1947. Postaja je od samega začetka padavinska. Od februarja 2008 je na meteorološki postaji Bele Vode prostovoljna meteorološka opazovalka Irena Mazej. Pred njo je, od aprila 1981, meril in opazoval Melhior Mazej, od leta 1975 do aprila 1981 pa Helena Mazej. Od leta 1970 do konca 1974 je bila meteorološka opazovalka Sonja Mazej, od avgusta 1947 do konca leta 1969 pa sta to bili Helena in Anica Mazej. V času pred drugo svetovno vojno so bili meteorološki opazovalci Marija Križan, Miloš Minkac, Anton Valenčak, Franc Klasinc, Anton Colnarič in Anton Essenko, ki je januarja 1924 kot prvi začel z meteorološkimi meritvami in opazovanji v Belih Vodah. V letnem referenčnem povprečju (1961-1990) v Belih Vodah pade 1494 mm padavin. Letno povprečje za zadnjih 18 let (1991-2008) je 1285 mm padavin; leta 2008 jih je padlo 1565 mm. Od letnih časov je v Belih Vodah najbolj namočeno poletje, referenčno povprečje je 460 mm, najbolj suha pa je zima s povprečno količino 251 mm padavin (slika 4, črni stolpci). Povprečne vrednosti za zadnjih 18 let (1991-2008) so se v primerjavi z referenčnim, zmanjšale v vseh letnih časih (slika 4, temno modri stolpci), jeseni najmanj, saj je povprečje 94 % referenčnega povprečja. Leta 2008 sta pomlad in jesen dobili podpovprečno količino padavin, občutno nadpovprečno pa sta bila namočena poletje in zima (slika 4, svetlo modri stolpci). Pozimi 2008/9 je v Belih Vodah padlo 481 mm padavin, kar je 192 % referenčnega povprečja (slika 4, svetlo modri stolpci). Med zbranimi in digitaliziranimi podatki od leta 1948, je to doslej tretja najvišja zimska višina padavin. Pozimi 1950/1 je padlo 643 mm, v zimi 1976/7 pa 559 mm; najmanj padavin v omenjenem obdobju, 45 mm, pa smo namerili v zimi 1974/5. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 2000 1800 1600 400 200 0 o oc 000 000 222 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948-2008 ter referenčno povprečje (1961-1990, zelena črta) v Belih Vodah Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1948-2008 and mean reference value (1961-1990, green line) in Bele Vode 1961-1990 1991-2008 ■ 2008 100 0 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih1 po obdobjih ter leta 2008 v Belih Vodah Figure 4. Mean seasonal1 precipitation per periods and in 2008 in Bele Vode 11951-1960 ■ 1961-1970 ■ 1971-1980 1981-1990 ■1991-2000 n pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih po desetletjih v Belih Vodah Figure 5. Mean seasonal precipitation per decades in Bele Vode Od mesecev v letu sta v referenčnem (1961-1990) povprečju najbolj sušna januar in februar, prvi s povprečjem 80 mm, drugi pa z mm manj. Junij je z referenčnim povprečjem 166 mm najbolj namočen mesec (slika 6, črni stolpci). Povprečna mesečna višina padavin zadnjih 18 let (1991-2008) je v primerjavi z referenčnim nižja kar v devetih mesecih leta; avgusta, oktobra in decembra pa je le malenkost nad referenčnim povprečjem (slika 6, temno modri stolpci). Največji upad padavin je zaznati februarja, ko je povprečje zadnjih 18 let le 54 % referenčnega. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 32 5353232353532348232348485348485353 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Aprila 2009 je padlo 114 mm padavin (slika 6, svetlo modri stolpci), kar je 97 % referenčnega povprečja. V obdobju 1948-2009 je bil april 1972 najbolj namočen, izmerili smo 247 mm padavin. V istem obdobju je bil najbolj sušen april 2007, padlo je 10 mm (slika 7). mesec / Month Slika 6. Referenčno (1961-1990) in obdobno (1991-2008) mesečno povprečje ter višina padavin v prvih štirih mesecih leta 2009 v Belih Vodah Figure 6. Mean reference (1961-1990) and long-term (1991-2008) monthly precipitation and precipitation in January, February, March and April 2009 in Bele Vode J FMAMJ JASOND J FM4MJ JAS 10 11 D mesec / Month mesec / Month Slika 7. Najvišja (črni stolpci) in najnižja mesečna Slika 8. Najvišja dnevna2 višina padavin po mesecih v višina padavin v obdobju 1961-april 2009 obdobju 1961-april 2009 Figure 7. Maximum (black columns) and minimum Figure 8. Maximum daily2 precipitation in 1961-April monthly precipitation in 1961-April 2009 2009 V obdobju 1948-april 2009 smo v Belih Vodah enajstkrat namerili 100 mm ali več padavin v enem dnevu. Največ jih je padlo 12. oktobra 1983, 148 mm. (slika 8). Aprila je do sedaj v enem dnevu padlo največ 70 mm padavin, to je bilo 25. aprila 1975. Najvišja enodnevna količina padavin aprila 2009 je bila izmerjena 24. v mesecu in sicer 28 mm padavin. 2 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; pripišemo jo dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock AM and it is 24 hours' sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Belih Vodah snežna odeja zapade vsako leto, v referenčnem povprečju leži 96 dni na leto. Najbolj pogosto je prvi mesec s snežno odejo november, ni pa zelo neobičajno, če zapade že oktobra. April je najbolj pogosto zadnji mesec s snežno odejo. April 2009 je minil brez snežne odeje. & T3 <4H O — nc ^(rfe v I liti Ti' * mlfaain nedostopna voda * (leti Slika 1. Gibanje talne vode v tleh na treh globinah (10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Biljah od januarja do aprila 2009 Figure 1. Course of water in the soil recorded at three depths (10 cm, 20 cm and 30 cm) and precipitation in Bilje in the period from January to April 2009 i i r Fk = zjtongu meja vode V I3eti SQfoi (Ffc-TVj = tpotlnji inqy ratrlmarn ilo^lopne vod* v lleli Tf - itofllnaii fltfli>$t0|>[ia votfa v ikh Slika 2. Gibanje vode v tleh na treh globinah (10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Murski Soboti (Rakičan) od januarja do aprila 2009 Figure 2. Course of water in the soil recorded at three depths (10 cm, 20 cm and 30 cm) and precipitation in Murska Sobota in the period from January to April 2009 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2009 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2009 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 13.5 13.9 19.9 19.7 8.7 9.2 15.2 15.5 22.8 21.9 9.2 9.6 1 4.6 14.8 22.6 21.7 9.4 10.1 14.4 14.7 Bilje 15.0 15.0 25.0 23.0 9.0 9.4 16.7 16.7 25.2 23.6 10.3 10.9 15.3 15.4 24.0 22.4 9.7 10.2 15.7 15.7 Lesce 11.8 12.0 21.9 20.9 5.4 5.5 12.9 13.0 23.0 22.0 6.7 7.4 11.2 11.2 20.0 20.0 6.6 6.8 12.0 12.1 Slovenj Gradec 12.0 11.5 20.9 17.9 5.3 5.9 13.0 12.7 22.7 19.6 6.0 6.3 12.5 12.3 21.7 18.8 6.3 6.6 12.5 12.2 Ljubljana 13.1 12.4 25.2 21.7 6.5 7.1 14.6 14.4 25.1 22.5 7.4 8.3 13.5 13.2 21.3 19.4 7.9 8.3 13.7 13.3 Novo mesto 1 2.1 11.8 1 7.9 16.9 7.9 7.8 13.9 13.7 17.9 17.9 10.3 10.6 1 4.1 13.9 20.6 19.3 9.9 9.9 13.3 13.2 Celje 13.6 13.0 26.4 21.4 7.2 7.3 15.0 14.5 27.1 22.1 7.7 8.6 1 4.2 13.7 25.9 21.6 8.1 8.5 14.3 13.7 Maribor-letališče 12.9 12.4 22.2 18.6 6.8 6.9 14.6 14.5 22.4 19.6 8.0 8.5 13.7 13.6 22.1 19.4 8.2 8.9 13.7 13.5 Murska Sobota 13.1 12.5 21.4 17.4 7.4 8.0 13.9 13.5 21.8 19.1 7.6 8.4 14.2 14.1 20.6 18.6 9.0 9.2 13.7 13.4 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) 25- ü jjj 20 -| £ 110~ 5- 20- 3 -5£ E tal(5crn) max: ■ Tial(5crn) min Portorož "tal(5cm) H BT!al(5cm) min Ljubljana tal(5cm) max. B T!al(5cm) min Murska Sobota Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2009 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2009 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2009 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2009 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 135 1 45 143 423 56 85 95 93 273 56 35 45 43 123 47 977 461 148 Bilje 141 1 41 139 421 90 91 91 89 271 90 41 41 39 121 73 887 401 130 Postojna 110 108 104 323 96 60 58 54 1 73 84 13 10 10 32 21 557 206 32 Kočevje 104 111 103 31 7 73 54 61 53 1 67 62 8 11 10 29 8 530 196 29 Rateče 57 74 72 202 48 10 24 23 58 17 0 0 0 1 -2 251 58 1 Lesce 115 110 104 328 83 65 60 54 1 78 73 16 12 10 38 19 530 200 38 Slovenj Gradec 111 111 110 332 98 61 61 60 1 82 85 12 12 15 39 22 527 207 39 Brnik 114 113 111 338 92 64 63 61 1 88 82 16 14 15 45 25 541 220 45 Ljubljana 138 136 123 398 100 88 86 73 248 96 39 36 25 100 59 723 328 101 Sevno 133 128 108 369 110 83 78 58 21 9 98 38 28 16 81 50 630 273 81 Novo mesto 130 137 122 390 101 80 87 72 240 96 32 37 24 94 55 699 318 98 Črnomelj 142 152 129 424 112 92 1 02 79 274 108 43 52 31 126 73 747 368 130 Bizeljsko 143 1 45 134 422 116 93 95 84 272 114 43 45 35 1 23 77 732 349 126 Celje 123 125 120 368 90 73 75 70 218 84 23 25 22 70 37 630 269 70 Starše 139 139 130 407 111 89 89 80 257 107 39 39 31 109 66 688 323 110 Maribor 141 1 42 129 412 113 91 92 79 262 109 41 42 30 114 69 715 334 115 Maribor-letališče 132 134 126 392 93 82 84 76 242 89 32 34 28 93 49 666 300 94 Murska Sobota 132 134 133 398 106 82 84 83 248 102 32 34 33 98 58 683 312 101 Veliki Dolenci 148 145 129 422 132 98 95 79 272 127 48 45 30 123 81 688 327 125 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Povprečna mesečna temperatura tal v globinah 5 in 10 cm se je gibala med 12 °C v hribovitih predelih ter do 16 °C na Obali in na Goriškem (preglednica 3, slika 3). V posameznih dneh so temperature tal še precej nihale še posebno na začetku zadnje tretjine meseca. Tla so se v posameznih dneh čez dan že ogrela do 20 °C in se v hladnejših nočeh še ohladila pod 10 °C. V drugi polovici aprila so bile povprečne temperature tal v severovzhodni Sloveniji že blizu 15 °C in tako že primerna za setev koruze. Setev je v Pomuiju potekala sredi druge dekade aprila. Posevki so do konca aprila že vzkalili. V osrednjem delu Štajerske in tudi drugod po Sloveniji pa je setev potekala vsaj 7 do 10 dni kasneje. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY In April warm weather prevailed. Daily and monthly average air temperatures exceeded the long-term average for about 3 to 4 °C. Temperature threshold 10 °C was exceeded yet at the beginning of April. Temperature accumulation was close to the normally recorded at the mid of May. Consequently extraordinary phenological development was observed. Different tree species developed leaves at the same time; no ordinary order based on long-term average was detected. Lime tree and beech tree developed leaves at least 14 days in advance to the long-term average. Water shortage recorded in the first half of April temporarily hindered stem elongation of winter wheat. Monthly average soil temperatures ranged from 12 °C at the hilly region up to the 16 °C at the Littoral and in Goriška region. At the mid of the April soil temperature became convenient for maize sowing in the northeast of the country but not in the majority of other agriculture regions. In the northeast region maize seed emergence was recorded already at the end of April. In other agricultural regions maize sowing started about 7 to 10 later, in the last ten days of April. 40 MEDVEDI V SLOVENIJI BEARS IN SLOVENIA Inga Turk Medved je zavarovana prosto živeča živalska vrsta že od leta 1993 z Uredbo o zavarovanih prosto živečih vrstah, vendar je bil medved vseskozi opredeljen kot divjad, in zato v pristojnosti MKGP. Po spremembi ZON konec 2004 je s 1.1.2005 prešel v pristojnost MOP. Pristojnosti s področja izvajanja zakonodaje, ki vključuje varovanje in upravljanje z rjavim medvedom, so tako prešle tudi v okvir delovnih nalog Agencije RS za okolje. Na Agenciji RS za okolje tako odločamo v okviru vseh upravnih postopkov, ki se nanašajo na odvzem iz narave, lov ali vznemirjanje osebkov, med drugim izdamo tudi dovoljenje za poseg v populacijo medveda z odstrelom (»izredni odstrel«) v primerih povzročanja ogrožanja prebivalstva ali večje škode na premoženju. Vodimo postopke v zvezi z izplačevanjem odškodnin, za škodo, ki jo povzročajo zavarovane prosto živeče vrste od leta 2005 dalje, ter sodelujemo pri strokovnih raziskavah in študijah. V Evropi je največja gostota medvedov v Romuniji in državah, ki jih prekriva Dinarsko gorstvo, medtem ko je bistveno nižja na območju Finske in Norveške. V srednji in zahodni Evropi so medvedje populacije preživele v bolj ali manj izoliranih »medvedjih otokih«, in sicer v Italiji, Franciji in Španiji. Slovenski medvedi so del populacije v srednji Evropi, razširjene na območju Alp, Dinaridov in Pindskega gorstva. Osrednje območje razširjenosti medveda v Sloveniji zajema visoki kras, območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim in nepreglednim terenom na Kočevskem in Notranjskem, ki se preko avtoceste Ljubljana-Kozina širi na zahodni rob visokega krasa, t.j. v Trnovski gozd, Hrušico in na Nanos, na vzhodnem robu v Gorjance, na severu pa v Krimsko-mokrško pogorje. Slika 1. Medved v naravnem okolju (foto: Ladislav Ponikvar) Figure 1. Bear in natural environment (Photo: Ladislav Ponikvar) Med svojimi, predvsem nočnimi pohodi ob nenehnem iskanju hrane lahko medved pride v bližino naselij, ali celo v mesto, kot je v Ljubljano zaneslo Rožnika, še prejšnji večer opaženega na Brezovici. Po uspešni akciji njegove preselitve v njegovo naravno okolje je dobil GPS ovratnico, saj v okviru ARSO pravkar poteka projekt spremljanja medvedov s telemetrijo. V mesecu dni se je medved Rožnik iz Snežniških gozdov »vrnil« nazaj, na rob Ljubljanskega barja, nekajkrat prečkal avtocesto proti Dolenjski in je bil sredi meseca maja v bližini Trojan v Zasavju. Izkazal se je kot izredno mobilen mlad medved, ki dnevno prehodi okoli 15 km. Vsekakor bo zanimivo še naprej spremljati njegovo pot, pa tudi gibanje ostalih 17 medvedov, ki »sodelujejo« v projektu. 41 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v aprilu Discharges of Slovenian rivers in April Igor Strojan V celoti gledano je bil april nadpovprečno vodnat mesec. Pretoki so bili 24 % večji kot navadno v aprilu. K nekoliko večji aprilski vodnatosti so prispevali visoki pretoki rek v začetku meseca ter večja vodnatost rek, ki se napajajo v visokogorju. Vodnatost je povečevalo tudi taljenje snega. Pretoki rek v vzhodnem delu države so bili manjši kot v drugje. Slika 1. Meritve vodostaja in pretoka na vodomerni postaji Dreta Kraše in Lučnica Luče v začetku aprila (foto: ARSO) Figure 1. The water high and discharge measurements at rivers Dreta and Lučnica in the beginning of April (Photo: ARSO) Časovno spreminjanje pretokov Po večjem porastu pretokov ob koncu predhodnega meseca marca so bili pretoki v začetnih dneh aprila še vedno veliki. Še vedno sta poplavljali reki Ljubljanica in Krka. Pretoki rek v vzhodnem delu države so bili srednji. V naslednjih dneh so se pretoki postopno zmanjševali. 5. in 6. aprila so bili pretoki večinoma srednji. Zmanjševanje pretokov se je nadaljevalo vse do zadnjih aprilskih dneh, ko so se pretoki ponovno povečali. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili največji na kraških rekah Krki in Ljubljanici ter na Dravi. Pretoki so bili aprila največji v dneh od 1. do 4. aprila (slika 4 in preglednica 1). 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Večina srednjih pretokov je bila nadpovprečna. Največ vode je preteklo po Dravi, kjer je bil mesečni pretok več kot enkrat večji od povprečnega aprilskega pretoka v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Mesečni pretoki so bili veliki tudi na Muri in Savi. V vzhodnem delu države so bili povprečni mesečni pretoki manjši. Najmanj vode je tako preteklo po Sotli in Dravinji. Vodnatost na obeh rekah je bila 35 oz. 40 % manjša kot navadno (slika 4 in preglednica 1). Najmanjši pretoki so bili podobni povprečnim malim pretokom v dolgoletnem obdobju. Od povprečja so najbolj odstopali mali pretoki Drave, Save v večjem delu toka, kjer so bili najmanjši mesečni pretoki veliko večji kot v primerjalnem obdobju. Najmanjši so bili pretoki Sotle in Soče. Pretoki so bili najmanjši v dneh od 19. do 28. aprila (slika 4 in preglednica 1). Slika 2. Razmerja med srednjimi pretoki rek aprila 2009 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 2. Ratio of the April 2009 mean discharges of Slovenian rivers compared to April mean discharges of the long-term period 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 700 600 ^ 500 JŠ 400 H 300 S ^ 200 100 0 7 9 11 BORL+FORMIN 140 120 ^ 100 £ 80 £ 60 S ^ 40 20 0 GORNJA RADGONA RAKOVEC -VELIKO SIRJE Radovljica Šentjakob —hrastnik — Čatež suha —podbočje 5 7 9 —— SOLKAN 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -DOLENJE PODROTEJA I K OT150 3 5 7 9 11 13 - ■ CERKVENIKOV MLIN 300 350 250 250 200 K150 O 100 100 50 0 31 RADENCI Slika 3. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek aprila 2009 Figure 3. The April 2009 daily mean discharges of Slovenian rivers SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in April 24 % higher if compared to discharges of long-term period 1971-2000. First few days the discharges were high. The highest discharges had karst rivers Krka and Ljubljanica. The discharges were lower at eastern part of the country. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 £ § 3,0 5 H 2 2,0 I 1,0 n n Ii n n 1 n lr 1 1 ---r ~nT - jT - | n -- - ■ | r --j - --I- --r / " / $ f J* g # */ / / / / " □ Qvk april 2009 □ Qvk apr 1971 - 2000 3,0 S P 2,0 H I 1,0 0,0 S///// / v/ /v/ ^/ □ Qsr april 2009 □ Qsr apr 1971 - 2000 4,0 £ š 3,0 5 H 2,0 1,0 0,0 ID , y v//// ^ v / 'J/// □ Qnp april 2009 □ Qnp apr 1971 - 2000 Slika 4. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki aprila 2009 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 4. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in April 2009 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki aprila 2009 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in April 2009 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp April 2009 m3/s dan nQnp Ap m3/s sQnp ril 1971-20 m3/s vQnp 00 m3/s MURA G. RADGONA 197 2 91,0 124 197 DRAVA BORL+FORMIN 397 2 39,9 147 247 DRAVI NJA VIDEM 5,5 28 3,2 6,4 14,4 SAVINJA VELIKO SIRJE 37,0 14 10,8 26,3 60,7 SOTLA RAKOVEC 1,8 19 1,2 3,3 6,4 SAVA RADOVLJICA 75,0 26 11,2 25,9 44,3 SAVA ŠENTJAKOB 102 27 24,7 61,1 110 SAVA HRASTNIK 179 28 43,2 89,6 131 SAVA ČATEŽ 166 19 71,8 190 383 SORA SUHA 13,0 19 4,5 10,7 20,7 KRKA PODBOČJE 19,0 20 12,2 25,8 41,9 KOLPA RADENCI 26,0 20 8,3 26,3 49,0 LJUBLJANICA MOSTE 31,0 23 9,0 33,4 88,2 SOČA SOLKAN 24,3 19 19,9 52,6 89,6 VIPAVA DOLENJE 4,9 20 2,2 5,4 10,0 IDRIJCA PODROTEJA 2,8 20 1,5 2,8 6,3 REKA C. MLIN 2,6 27 1,0 2,4 7,1 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 321 123 182 308 DRAVA BORL+FORMIN 529 147 248 339 DRAVI NJA VIDEM 9,8 4,6 14,1 36,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 55,9 14,4 56,5 112 SOTLA RAKOVEC 6,7 1,6 10,4 25,5 SAVA RADOVLJICA 100 17,0 53,8 116 SAVA ŠENTJAKOB 156 35,6 108 248 SAVA HRASTNIK 290 68,6 173 273 SAVA ČATEŽ 452 131 347 649 SORA SUHA 28,8 7,2 27,1 62,3 KRKA PODBOČJE 96,5 22,0 70,2 144 KOLPA RADENCI 68,7 35,8 74,4 129 LJUBLJANICA MOSTE 91,4 21,3 74,5 139 SOČA SOLKAN 151 32,8 111 238 VIPAVA DOLENJE 14,6 5,6 16,4 25,9 IDRIJCA PODROTEJA 9,4 2,5 11,0 20,4 REKA C. MLIN 9,4 2,5 10,1 22,5 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 395 30 191 352 1130 DRAVA BORL+FORMIN 634 9 211 457 696 DRAVI NJA VIDEM 26,7 1 7,8 57,8 214 SAVINJA VELIKO SIRJE 122 1 32,6 211 499 SOTLA RAKOVEC 34,9 1 3,0 46,5 176 SAVA RADOVLJICA 148 29 43,4 155 569 SAVA ŠENTJAKOB 329 3 78,1 350 1198 SAVA HRASTNIK 564 3 148 367 844 SAVA ČATEŽ 1122 3 283 846 2220 SORA SUHA 82,0 3 20,5 116 390 KRKA PODBOČJE 285 4 41,8 173 299 KOLPA RADENCI 316 3 80,3 272 583 LJUBLJANICA MOSTE 230 3 65,8 172 273 SOČA SOLKAN 283 3 118 493 1405 VIPAVA DOLENJE 69,0 1 19,5 55,4 94,8 IDRIJCA PODROTEJA 40,0 1 4,6 63,7 172 REKA C. MLIN 35,0 3 6,1 60,9 153 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 46 Temperature rek in jezer v aprilu Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April Barbara Vodenik Aprila je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 9,3 °C, obeh največjih jezer pa 9,4 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,8 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 1,4 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se reke segrele v povprečju za 2,7 °C, jezeri pa za 5,5 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v aprilu Temperature večine izbranih rek so postopoma naraščale do sredine meseca. V drugi polovici meseca je opaziti nekaj manj izrazitih nihanj, vendar se temperatura v povprečju ni bistveno spreminjala. Bolj izrazita temperaturna nihanja je opaziti le pri Krki v Podbočju. Zvišanje temperature je najbolj opazno pri Savinji v Velikem Širju in Ljubljanici v Mostah. Temperatura Blejskega jezera je v prvi polovici meseca strmo naraščala, v drugi polovici pa se skoraj ni spreminjala. Na koncu meseca je bila temperatura višja za 6,4 °C. Bohinjsko jezero se je cel mesec postopoma ogrevalo in se segrelo za 5,6 °C. Blejsko jezero je bilo v povprečju toplejše od Bohinjskega za 1,6 °C. - r^ T - ^ 3 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 IDRIJCA-PODROTEJA - - K. BISTRICA - KAMNIK I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -SAVINJA-NAZARJE • • SAVINJA-LAŠKO I 20 20 15 - - 15 10 10 - - 5 Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v aprilu 2009 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2009 measured daily at 7:00 AM 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I —LJUBLJANICA - MOSTE I -KRKA-PODBOcJE - - SORA-SUHA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I —REKA - CERKVENIKOV MLIN I -BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH 20 20 15 15 10 5 20 20 15 15 10 10 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v aprilu 2009 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2009, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v aprilu so bile 1,2 °C višje, obeh jezer pa 0,3 °C nižje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 6,2 °C (Sava v Radovljici) do 11,2 °C (Krka v Podbočju). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 5,6 °C, Bohinjskega pa 4,6 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju in sicer za 2,7 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 7,2 °C (Sava v Radovljici) do 12,7 °C (Savinja v Laškem). Povprečna temperatura rek je bila 9,3 °C, kar je za 0,8 °C več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 10,2 °C, Bohinjskega pa 8,6 °C, kar je za 0,7 °C, oziroma 2 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Savinji v Laškem in sicer za 4,1 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,3 °C nižje, temperaturi jezer pa za 0,1 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 7,8 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 15 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 12 °C, kar je 0,8 °C manj od dolgoletnega povprečja, Bohinjskega pa 10,2 °C, kar je 1,1 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju in sicer za 2 °C. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v aprilu 2009 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2009 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION April 2009 Tnk °C dan April obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 7.1 1 2.8 6.4 8.0 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 7.1 1 3.4 6.4 9.1 SAVA RADOVLJICA 6.2 1 3.3 5.0 6.6 SAVA ŠENTJAKOB 7.1 1 4.2 6.3 8.2 IDRIJCA PODROTEJA 7.8 1 6.0 7.8 8.9 K. BISTRICA KAMNIK 6.9 11 4.0 6.2 9.2 SAVINJA NAZARJE 7.1 1 3.2 5.1 7.6 SAVINJA LAŠKO 7.4 1 3.0 5.6 9.3 LJUBLJANICA MOSTE 7.6 1 5.2 7.6 9.7 KRKA PODBOCJE 11.2 4 6.1 8.5 10.6 SORA SUHA 6.9 1 3.1 4.9 7.4 REKA CERKVEN. MLIN 7.6 1 4.0 6.4 9.4 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 8.8 7.5 9.1 12.6 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 10.1 7.1 9.3 12.4 SAVA RADOVLJICA 7.2 5.3 6.5 7.6 SAVA ŠENTJAKOB 8.9 6.8 8.2 10.7 IDRIJCA PODROTEJA 8.2 7.3 8.2 9.3 K. BISTRICA KAMNIK 7.3 4.9 8.0 12.1 SAVINJA NAZARJE 7.8 6.1 6.9 11.2 SAVINJA LAŠKO 12.7 6.9 8.6 12 LJUBLJANICA MOSTE 10.0 8.1 9.6 12.9 KRKA PODBOCJE 12.7 9.4 10.7 13.8 SORA SUHA 8.4 5.6 7.0 9.2 REKA CERKVEN. MLIN 9.7 7.5 9.5 12.0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 10.7 28 9.8 11.4 13.2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 11.4 28 10.2 12.3 15.4 SAVA RADOVLJICA 8.1 27 6.8 7.9 9.6 SAVA ŠENTJAKOB 9.7 18 9.0 10.1 13.3 IDRIJCA PODROTEJA 8.5 18 8.0 8.5 9.7 K. BISTRICA KAMNIK 7.8 21 5.4 9.8 15.0 SAVINJA NAZARJE 8.8 27 7.4 8.6 13.4 SAVINJA LAŠKO 11.2 28 9.2 11.6 15.5 LJUBLJANICA MOSTE 11.1 19 9.5 11.8 16.8 KRKA PODBOCJE 15.0 15 11.0 13.0 18.0 SORA SUHA 9.7 27 7.4 9.4 11.8 REKA CERKVEN. MLIN 11.4 29 9.4 13.0 18.2 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION April 2009 Tnk °C dan April obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 5.6 1 4.6 1 3.4 6.8 9.6 0.0 4.1 8.0 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 10.2 8.6 7.1 9.5 14.6 3.4 6.6 10.4 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 12.0 17 10.2 25 10.2 12.8 15.4 6.7 9.1 12.6 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in April were 0.8 °C and 1.4 °C higher, respectively. 50 Višina in temperatura morja v aprilu Sea levels and temperature in April Mojca Robič Srednja mesečna višina morja v aprilu je bila močno nadpovprečna, tudi najvišja in najnižja mesečna višina sta bili nadpovprečni. Srednja temperatura morja je bila nadpovprečna, najnižja mesečna podpovprečna in najvišja mesečna vrednost v aprilu 2009 nad obdobnim povprečjem. Nobena od vrednosti ni bila izjemna. Višina morja v aprilu Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo ves mesec nadpovprečno, največje je bilo odstopanje ob koncu meseca. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja aprilu 2009 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of April 2009 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: apr.09 a pr 1960 - 199 )0 min sr max cm cm cm cm SMV 222 204 214 223 NVVV 309 270 288 332 NNNV 150 123 142 154 A 159 147 146 178 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v decembru 2008 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti v aprilu 2009 Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in April 2009 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 30 20 10 Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila v primerjavi z obdobjem 1960-90 močno nadpovprečna, le centimeter nižja od najvišje obdobne vrednosti. Tudi najvišja in najnižja mesečna višina sta bili nadpovprečni (preglednica 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja gladina 150 cm je bila izmerjena 10. aprila ob 3. uri in 30 minut, najvišja, 309 cm, kar je 14 cm nad obalno črto, pa 27. aprila ob 22. uri in 30 minut (preglednica 1 in slika 2). 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja -50 J----------- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja aprila 2009 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in April 2009 and difference between them (Hres) 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 d Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v aprilu 2009 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in April 2009 50 Ha 350 300 250 200 150 100 50 Vs Vv 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Predvidene višine morja v juniju 2009 4:39 1645 619 17:25 7:21 18:07 807 18:43 846 19:19 9:22 1955 9:55 20:28 © 9:45 0:31 10:46 1:09 11:49 1:40 12:42 2:10 13:31 2:40 14:13 3:09 14:55 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:27 21:00 11:01 21:31 11:36 22:01 12:10 22:31 12:51 23:01 13:37 23:34 14:24 § 14___ m ¿s 13 9 0 § 1 =2 3:37 15:33 4:06 16:07 4:33 16:46 5:01 17:28 5:30 18:19 6:01 19:24 6:37 20:42 0:25 15:10 2:27 15:55 4:49 16:40 6:22 17:28 7:22 18:16 8:12 19:04 9:00 19:52 7:19 22:13 8:13 23:28 9:22 0:19 10:34 1:01 11:46 1:45 12:49 2:25 13:51 9:43 20:39 10:28 21:25 11:12 22:07 11:55 22:48 12:37 23:28 13:21 0:10 14:03 3:07 14:49 3:48 15:43 4:28 16:37 5:07 17:31 5:45 18:25 6:19 19:25 6:54 20:39 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 1:12 14:48 3:37 15:36 V v 0- v 1 2 3 4 5 v 4 iL. j ■p v. 7:30 22:27 8:13 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juniju 2009 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in June 2009 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v aprilu Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v decembru je večja od povprečne temperature za ta mesec za obdobje 1992-2006. Temperatura se je zviševala do 11. aprila, nato pa so sledila tri krajša obdobja zviševanja in zniževanja temperature. Mesečna amplituda je bila velika, 6,1 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila podpovprečna, najvišja pa nekoliko podpovprečna (slika 5, preglednica 2). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v aprilu 2009 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in April 2009 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v aprilu 2009 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 15-letnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in April 2009 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper April 2009 °C April 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 9.9 Tsr j 13.6 Tmax j 16.0 7.9 11.1 14.2 9.8 12.5 16.8 11.3 13.8 18.9 SUMMARY Mean se level in April was very high. The highest and the lowest sea levels were also above average comparing to long-term period. The highest sea level 309 cm was recorded on 27 April. Mean sea temperature was the above average of long-term period. 54 Zaloge podzemnih vod v aprilu 2009 Groundwater reserves in April 2009 Urša Gale Aprila so v aluvialnih vodonosnikih prevladovale običajne in visoke vodne zaloge. Nadpovprečno vodno stanje je bilo zabeleženo v pretežnih delih vodonosnikov Murskega, Krškega in Vodiškega polja ter v delih doline Kamiške Bistrice, Ptujskega, Dravskega, Kranjskega in Mirensko-Vrtojbenskega polja. Zelo visoko stanje zalog podzemnih vod je prevladovalo na Prekmurskem in Ljubljanskem polju, na Vrbanskem platoju ter v delih Apaškega in Kranjskega polja. V vodo-nosniku Vipavske doline so se gladine podzemnih vod znižale do zelo nizkih vrednosti. V aprilu so se gladine voda na območju alpskih in predalpskih kraških izvirov zaradi taljenja snega v visokogorju zvišale nad dolgoletno povprečje. Nadpovprečno vodno stanje je prevladovalo tudi na območju izvira Krupe, kar je posledica nadpovprečnih aprilskih padavin v prispevnem zaledju izvira. Na ostalih območjih nizkega Dinarskega krasa je aprila prevladovalo običajno vodno stanje. April je bil na nekaterih območjih države nadpovprečno namočen, ponekod pa je v tem mesecu prevladoval padavinski primanjkljaj. Na območju aluvialnih vodonosnikov so najmanj padavin zabeležili na severovzhodu in zahodu države. Na območju vodonosnikov Dravske kotline so tako izmerili okrog polovico, na območju Vipavsko-Soške doline pa približno dve tretjini običajnih vrednosti padavin. Padavinski presežek je bil aprila največji na območju vodonosnikov Krško-Brežiške kotline, kjer so zabeležili okrog ena in pol kratno količino povprečnih aprilskih vrednosti. Na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov je največ padavin padlo v zaledju izvira Krupe, približno eno tretjino več, kot znaša povprečje. Najmanj padavin so izmerili na območju visokega Dinarskega in Alpskega krasa. V zaledju izvira Podroteje je tako padlo za približno eno tretjino, v zaledju Kamniške Bistrice pa eno šestino dežja manj, kot je značilno za ta mesec. Čeprav je bilo več padavinskih dni v drugi polovici meseca, so bile najbolj obilne padavine zabeležene v prvih dneh aprila. Slika 1. Vodonosnik Ljubljanskga polja, kjer je aprila prevladovalo zelo visoko stanje zalog podzemnih vod (foto: U. Gale) Figure 1. Ljubljansko polje aquifer, where very high groundwater reserves predominated in April (Photo: U. Gale) Aprila se je gladina podzemne vode na nekaterih merilnih mestih zvišala, na nekaterih pa znižala. Upad podzemne vode je prevladoval v vodonosnikih Murske, Dravske, Celjske in Krško-Brežiške 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja kotline ter Vipavsko-Soške doline, k čemur je pripomogel primanjkljaj padavin in povečana stopnja evapotranspiracije (slika 2). Dvig podzemne vode je bil zabeležen na večini merilnih mest vodonosni-kov Ljubljanske kotline. K ugodnemu vodnemu stanju je pripomogla predvsem povečana vodnatost rek Save, Kokre in Kamniške Bistrice s poviijem v alpskem visokogorju, kjer se je pričela taliti snežna odeja, ki se je kopičila tekom zime. Največje znižanje gladine je bilo aprila z 217 cm oziroma 35 % maksimalnega razpona nihanja zabeleženo na merilnem mestu v Krški vasi na Krškem polju. Režim nihanja tega dela vodonosnika je pogojen z režimom nihanja reke Krke. Podzemna voda se je aprila najizraziteje dvignila na merilnem mestu v Britofu na Kranjskem polju, kjer je nihanje pogojeno z režimom nihanja reke Kokre. Tam je bil izmerjen 184 cm dvig, kar znaša 26 % maksimalnega razpona nihanja na merilnem mestu. Aprila je bila nadpovprečna izdatnost kraških izvirov s prispevnim zaledjem v visokih alpskih legah odraz taljenja snežne odeje. Gladine vode na območju izvira Kamniške Bistrice so se v zadnjih dneh marca zvišale nad dolgoletno povprečje in se takšne ohranile do konca aprila. Tudi izvir Podroteje je bil aprila nadpovprečno vodnat, kar je deloma odraz padavinskih dogodkov v zaledju izvira iz zadnjih dni marca. Vodne zaloge v vodonosnikih nizkega dinarskega krasa so bile aprila v območju običajnih nihanj. Zabeležena sta bila dva do trije hidrološki valovi, ki so sledili obilnejšim padavinam v zaledju izvirov. Najdlje so gladine vode nihale pod dolgoletnim povprečjem na območju izvira Bilpe. Vodna-tost izvira Krupe je bila večji del meseca povišana zaradi nadpovprečnih padavin v zaledju izvira. Zaradi znižanja gladine podzemne vode so se vodne zaloge aprila zmanjšale v vodonosnikih Murske, Dravske, Celjske in Krško-Brežiške kotline ter Vipavsko-Soške doline. Vodne zaloge so se kot posledica zvišanja vodnih gladin povečale v vodonosnikih Ljubljanske kotline. Slika 2. Aprila se je zaradi rasti in brstenja rastlin potreba po vodi povečala (foto: U. Gale) Figure 2. In April the need for water increased due to plant growth (Photo: U. Gale) Stanje zalog podzemne vode je bilo aprila bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Pred enim letom je v osrednjih delih Apaškega in Dravskega polja prevladovalo zelo nizko vodno stanje. Izjema je bil vodonosnik Vipavske doline, kjer je bilo pred enim letom zabeleženo običajno stanje zalog podzemne vode. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje 40 10 -20 -50 -80 -110 Lipovci - Prekmursko polje -20 -40 -60 -80 # „O» J? ^ ^ A Zgornje Krapje - Mursko polje 0 -40 -80 ■f # & <Š> <& # # # # # # # # Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 # # # # # # # # Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 <3- & <*? & <£> # # # # # # # „o"' # ^ <§5 Kleče - Ljubljansko polje -60 -80 <§9- ^ <§?> # ^ ^ Šempeter - Vipavsko Soška d. # # # <§3> 120 70 80 80 60 40 40 20 0 -120 60 40 20 0 0 -100 80 60 0 0 -100 -100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 0 0 -100 -100 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v aprilu glede na maksimalni aprilski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in April in relation to maximal April amplitude for the reference period 1990-2001 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljansko polje - Kleče Ipt&mtks KZ5-P75 PI0-P25 Padavine - IMi. pcvprctje Müdina iiuiitnh jla'lr PM j nih-Pti Padavine - lati^zrri Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2006, 2007, 2008 in 2009 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2006, 2007, 2008 and 2009 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 SUMMARY Normal and high groundwater reserves predominated in alluvial aquifers in April. Very high groundwater levels were recorded in Ljubljansko polje and Vrbanski plato aquifers and in the parts of Prekmursko, Apasko, Kranjsko polje aquifers. Very low groundwater levels were measured in Vipava valey aquifer. Water levels of alpine karstic springs oscillated above long-term average values due to snow melting. Dinaric springs water levels oscillated near long-term average. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0400 ZG. KRAPJE Zalo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v (Minimum values of GW levels) P(N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v (Nth percentile values of GWlevels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu aprilu 2009 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in April 2009 (U. Gale, V. Savič) 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 60 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka se je v aprilu 2009 glede na prejšnje tri mesece še nadalje zmanjšala, več je bilo v zunanjem zraku le ozona, kar je predvsem naravna posledica naraščajočih temperatur in vse višje lege sonca nad obzorjem. Vreme je bilo zelo spremenljivo s pogostimi padavinami -delno že kot lokalnimi plohami in nevihtami - in pogosto vetrovno, temperatura zraka je bila nad dolgoletnim povprečjem, kar je vse ugodno vplivalo na kakovost zraka. Mejna dnevna koncentracija delcev PMi0 50 pg/m3 je bila v aprilu komajda kje prekoračena -največkrat na prometnem merilnem mestu Ljubljana-Figovec in v Trbovljah. Koncentracije so se v aprilu občutno znižale ne le zaradi spremenljivega vremena, ampak tudi zato, ker so v času od aprila do septembra v veljavi korekcijski faktorji za poletni čas, ki so precej nižji, kot v zimskem času. Na omenjenih dveh merilnih mestih ter v Zagorju je že v prvih štirih mesecih preseženo celoletno dovoljeno število prekoračitev. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Občasno so se sicer, kot običajno, pojavljale nekoliko povišane koncentracije na višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje (ena prekoračitev mejne urne vrednosti na Dobovcu). Koncentracija dušikovih oksidov je bila tudi tokrat daleč najvišja na prometnem merilnem mestu v centru Ljubljane pri Figovcu, vendar ni prekoračila mejne vrednosti. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom, koncentracije ozona pa so že povsod prekoračile mejno ciljno 8-urno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila - razen kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje - nizka. Mejna urna koncentracija je bila enkrat prekoračena na Dobovcu. Najvišja urna koncentracija 397 pg/m3 in najvišja dnevna koncentracija 39 pg/m3 sta bili izmerjeni na Dobovcu (vplivno območje TE Trbovlje). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Povprečne mesečne koncentracije NO2 so bile kot vedno precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Tudi v aprilu je bilo po višini koncentracij pričakovano na prvem mestu prometno merilno mesto Ljubljana Figovec z enkrat višjim mesečnim povprečjem kot na drugi najbolj prometni lokaciji Maribor. Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad je dosegla le 11 % mejne vrednosti. Ozon Koncentracije ozona O3 (preglednica 4 in slika 3) so v aprilu že povsod prekoračile 8-urno ciljno vrednost, kar je običajno za ta čas. Zaradi težav z merilnikom ne objavljamo podatkov za merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti. Delci PM10 in PM2,5 V aprilu je bilo na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom prometa, največ 9 prekoračitev mejne dnevne koncentracije na merilnem mestu Ljubljana-Figovec, sledi pa Trbovlje s 4 prekoračitvami. Že po prvih treh mesecih 2009 je število prekoračitev na merilnih mestih Ljubljana-Figovec, Zagorje in Trbovlje preseglo dovoljeno letno vsoto 35. Pri padcu koncentracij glede na prejšnji mesec je treba upoštevati v povprečju skoraj za 30 % nižje poletne korekcijske faktorje, ki veljajo od aprila do septembra. Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Težave z merilniki so se nadaljevale tudi v aprilu, zato podatkov ne objavljamo. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2009: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2009: onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 42 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM25 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v aprilu 2009 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in April 2009 mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA postaja month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. OMS Ljubljana Ljubljana Figovec 88 7 16 0 0 0 8 0 0 Ljubljana Bežigrad 90 1 18 0 0 0 4 0 0 Maribor center 95 1 8 0 0 0 4 0 0 DMKZ Celje 96 5 34 0 0 0 9 0 0 Trbovlje 94 2 27 0 0 0 5 0 0 Hrastnik 96 4 20 0 0 0 6 0 0 Zagorje* 68 4 26* 0* 0 0 8* 0* 0 Nova Gorica 96 5 52 0 0 0 12 0 0 OMS Ljubljana Vnajnarje 96 1 11 0 0 0 5 0 0 Šoštanj 96 4 45 0 0 0 10 0 0 Topolšica 96 3 27 0 0 0 6 0 0 EIS TEŠ Veliki Vrh 96 5 201 0 0 0 16 0 0 Zavodnje 95 3 54 0 1 0 11 0 0 Velenje 96 2 18 0 0 0 5 0 0 Graška Gora 96 4 57 0 0 0 15 0 0 Pesje 96 4 38 0 0 0 7 0 0 Skale mob. 96 1 34 0 0 0 7 0 0 Kovk 94 5 135 0 1 0 19 0 0 EIS TET Dobovec 96 6 397 1 7 0 39 0 0 Kum 96 6 38 0 0 0 12 0 0 Ravenska vas 96 10 117 0 0 0 23 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v aprilu 2009 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in April 2009 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / MERILNA MREŽA month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 87 62 148 0 4 0 116 Ljubljana Bežigrad UB 95 29 99 0 0 0 39 Maribor center UT 95 31 114 0 0 0 44 DMKZ Celje UB 96 25 96 0 0 0 38 Trbovlje UB 94 20 83 0 0 0 30 M. Sobota Rakičan RB 95 13 56 0 0 0 15 Nova Gorica UB 95 21 91 0 0 0 30 Koper UB 90 16 94 0 0 0 22 OMS Ljubljana Vnajnarje RB 92 5 40 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje RB 89 1 40 0 0 0 Skale mob. RB 96 8 52 0 0 0 EIS TET Kovk RB 96 3 30 0 0 0 EIS TEB Sv. Mohor* RB Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v aprilu 2009 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in April 2009 MERILNA MREŽA mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad* UB 91 0.4 1.1* 0* Maribor center UT 94 0.4 0.7 0 DMKZ Celje UB 96 0.2 0.8 0 Trbovlje UB 94 0.5 0.8 0 Krvavec* RB 46 0.2* 0.2* 0* 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v aprilu 2009 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in April 2009 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od 1. aprila 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 95 121 159 0 0 14429 151 19 22 Iskrba RB 95 65 146 0 0 7733 141 12 13 Otlica RB 95 102 151 0 0 10102 148 12 14 Ljubljana Bežigrad UB 94 54 138 0 0 4568 132 3 3 DKMZ Maribor center UB 95 63 131 0 0 2838 123 2 2 Celje* UB 90 54 136* 0* 0* 4688* 129* 5* 5 Trbovlje UB 94 56 148 0 0 6125 142 11 11* Hrastnik SB 96 57 140 0 0 5778 133 9 9 Zagorje UT 93 40 121 0 0 2152 113 0 0 Nova Gorica* UB 86 58 133* 0* 0* 3372* 121* 1* 1 Koper UB 95 83 139 0 0 5819 130 3 3 M. Sobota Rakičan* RB OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 100 103 159 0 0 10853 156 15 15 MO MARIBOR Maribor Pohorje RB 99 100 135 0 0 7375 130 9 9 EIS TES Zavodnje RB 93 102 143 0 0 8787 137 13 13 Velenje UB 96 70 150 0 0 7307 141 12 12 EIS TET Kovk RB 96 90 132 0 0 5771 128 8 8 EIS TEB Sv.Mohor* RB Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v aprilu 2009 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in April 2009 MERILNA mesec dan / 24 hours kor. MREŽA >MV faktor postaja podr % pod cp Cmax >MV £od 1.jan. DMKZ Ljubljana Bežigrad UB 98 26 44 0 22 1.03 Ljubljana BF* (R) UB 100 23 34 0 22 OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 97 45 76 9 51 1.30 DMKZ Maribor center UT 100 36 52 1 19 MO Maribor Maribor Tabor UB 100 35 53 1 19 1.30 EIS Celje EIS Celje** UT Celje UB 100 30 45 0 28 1.00 Trbovlje UB 98 34 58 4 37 1.04 DMKZ Zagorje UT 89 31 47 0 39 1.00 M. Sobota Rakičan RB 99 32 51 1 22 1.10 Nova Gorica UB 99 25 38 0 9 Koper UB 100 25 42 0 2 1.00 Iskrba (R) RB 100 20 35 0 5 OMS Ljubljana Vnajnarje RB 98 28 43 0 0* EIS TEŠ Pesje RB 100 24 35 0 12 Skale mob. RB 100 27 42 0 11 1.30 EIS TET Prapretno RB 92 33 49 0 13 1.30 EIS Anhovo Morsko (R) RI 100 20 32 0 9 Gorenje Polje (R) RI 93 24 43 0 11 ** Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilnik je v popravilu / No data due to lightnig stroke - monitor is in repair (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v aprilu 2009 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in April 2009 MERILNA Cmax MREZA postaja podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF. UB 100 15 23 DKMZ Maribor center UT 100 21 36 Maribor Vrbanski plato UB 100 18 28 Iskrba RB 100 14 24 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v aprilu 2009 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in April 2009 MERILNA MREŽA postaja podr. 0/ % pod etil- m,p- o- n- iso- n-benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB Maribor UT Opomba: ni podatkov zaradi okvare merilnikov / no data due to the monitoring malfunction Ljubljana Figovec Ljubljana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje* Nova Gorica Vnaj narje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 5 10 15 20 25 30 35 40 ■ cp(|g/m3) ■ št.prekoračitev urne MV od začetka leta ■ št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v aprilu 2009 ter število prekoračitev mejne urne in mejne dnevne koncentracije Figure 1. Mean SO2 concentrations in April 2009 with the number of exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Figove c - 1 1 1 Ljublj ana Bežigrad 1 1 1 1 1 1 Maribor center ! 1 Celje X ! 1 Trbovlj e Nova Gorica Koper Mursla S. Rakičan Vnaj narj e : : i Zavodnj e Škale mob. ! ! 1 Kovk 1 1 1 Sv.Mohor* 1 1 1 1 0 50 100 150 200 250 Mg/m3 Cp (|g/m3) i Cmax ur. (|g/m3) g št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v aprilu 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in April 2009 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljublj ana Bežigrad ■ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Maribor center 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Celje* 1 1 1 1 1 Velenje 1 1 1 1 1 1 1 1 m T Trbovlj e 1 1 1 1 O Hrastnik ■ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Zagorje 1 1 1 1 1 1 1 Nova Gorica* 1 1 1 1 1 Koper ~ 1 1 1 1 1 Murska S. Rakičan* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Vnaj narj e 1 . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Maribor Pohorj e 1 1 1 1 1 P Krvavec 1 1 1 1 1 1 D m m S Iskrba 1 1 1 1 1 1 1 1 Otlica 1 1 1 1 O Zavodnj e ■ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Kovk 1 1 1 1 1 1 Sv.Mohor* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(|g/m3) i št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta g št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v aprilu 2009 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v aprilu 2009 Figure 3. Mean O3 concentrations in April 2009 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Ljubljana BF* (R) Ljubljana Figovec Maribor center Maribor Tabor EIS Celje* Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Iskrba (R) Vnajnarje Pesje Skale mob. Prapretno Morsko (R) Gorenje Polje (R) I cpl>g/m3) | št.prekoračitev 24-urne MV ||| št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v aprilu 2009 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in April 2009 with the number of 24-hrs limit value exceedences 1 2 3 4 5 6 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 I Lj ublj ana -Maribor center -Koper Murska S.Raki čan . Celj e ---Nova Gorica I Nova Gorica - Trbovlj e - Murska S.Raki čan —■-Lj ublj ana Bež. • Zagorj e -X- - - Iskrba Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m ) in padavine v aprilu 2009 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (ig/m3) and precipitation in April 2009 40 70 60 30 50 40 20 30 20 10 10 0 0 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana BF —■—Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM25 (|ig/m3) v aprilu 2009 Figure 6. Mean daily concentration of PM25 (ig/m3) in April 2009 SUMMARY There was a further decrease of air pollution in April 2009 regarding the three previous months. April was unseasonably warm, weather was very changeable and windy. The reason for decrease of PM10 concentrations in April were - besides weather - much lower summer correction factors, which are used from April to September. The limit daily concentration of PM 10 was exceeded up to 9 times at the urban traffic station of Ljubljana-Figovec, 4 times at Trbovlje station in the region of Zasavje, which - regarding air quality - has very unfavourable conditions, while on some other stations there was only one exceedence. SO2 concentrations were low with occasionally short-time higher values at some sites of higher altitude around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants, where also the limit hourly value was once exceeded. Urban traffic site at Ljubljana-Figovec was again the one with far highest concentrations of nitrogen oxides. CO was far below the limit value, while ozone exceeded the target 8-hour concentration at all sites. 69 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - april 2009 Earthquakes in Slovenia - April 2009 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2009 zapisali 133 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 27 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za dve uri (poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v aprilu 2009 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 47 (XV W3>' ■w od1 j?' ar IJ 15 00' IS'»' 18'Otf 10'Jff trao1 Misnitucfe O MLV 1 2 J i filobin.n D 5 10 iS 20 4o hm Slika 1. Potresi v Sloveniji - april 2009 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in April 2009 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V aprilu so prebivalci Slovenije čutili več potresov, čigar žarišča so bila v srednji Italiji. Začelo se je 5. aprila ob 20. uri in 20 minut po UTC (22:20 po lokalnem, poletnem času) v okolici kraja Forli (pokrajina Emilia Romagna). V Sloveniji so ta potres čutili v Ljubljani, Izoli, Rogaški Slatini, Domžalah, Piranu, Kopru, Luciji, Črnem Kalu, Brežicah, Grosupljem, Ilirski Bistrici in Kranju. 6. aprila je ob 1. uri in 32 minut po UTC (03:32 PČ) italijansko pokrajino Abruzzo prizadel močan potres, ki je zahteval skoraj 300 smrtnih žrtev. Več o tem potresu lahko preberete v posebnem prispevku. Pri nas so ga čutili posamezni prebivalci Kopra, Celja, Preddvora, Košane, Ročinja, Jesenic na Dolenjskem, Ljubljane in Rogaške Slatine. Tudi v naslednjih dneh je bilo v Sloveniji možno čutiti nekaj najmočnejših abruških popotresov. O njih so poročali predvsem prebivalci, ki so v času potresa v visokih nadstropjih mirovali. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - april 2009 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - April 2009 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2009 4 1 10 31 46,62 13,81 11 1,2 Villach, Avstrija 2009 4 1 18 4 46,64 13,82 14 1,9 Villach, Avstrija 2009 4 2 0 40 46,64 13,82 13 1,4 Villach, Avstrija 2009 4 4 1 10 46,37 15,44 8 1,1 Slovenske Konjice 2009 4 4 1 55 46,44 15,23 9 1,0 Mislinja 2009 4 4 12 38 46,00 13,48 13 1,1 Neblo 2009 4 5 6 20 45,31 13,39 14 1,3 Vzhodna obala Istre, Hrvaška 2009 4 10 4 54 46,21 15,44 10 1,0 Šentjur pri Celju 2009 4 10 5 33 45,69 15,59 10 1,9 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2009 4 10 8 22 46,28 13,64 7 1,2 Kobarid 2009 4 10 8 25 45,84 15,25 9 1,1 Otočec ob Krki 2009 4 11 20 9 45,47 14,41 11 1,1 Klana, Hrvaška 2009 4 12 6 15 46,37 15,45 9 1,1 Slovenske Konjice 2009 4 13 3 47 46,15 13,63 14 1,2 Kambreško 2009 4 14 21 54 46,79 14,32 0 1,4 Sankt Veit an der Glan, Avstrija 2009 4 15 14 16 45,44 13,99 7 1,3 Čičarija, Hrvaška 2009 4 18 20 42 45,55 15,13 2 1,1 Dobliče 2009 4 19 16 35 45,67 15,67 4 1,4 Jastrebarsko, Hrvaška 2009 4 20 10 54 46,47 13,40 19 1,7 lof di Montasio, Italija 2009 4 21 2 26 46,46 13,38 9 1,6 lof di Montasio, Italija 2009 4 21 19 22 46,21 16,56 21 1,0 Kalnik, Hrvaška 2009 4 23 1 17 46,09 14,92 14 1,9 Šentlambert 2009 4 23 5 56 46,20 14,61 14 1,2 Kamnik 2009 4 23 23 24 46,09 14,92 14 1,7 Šentlambert 2009 4 26 2 37 45,38 14,79 8 1,1 Delnice, Hrvaška 2009 4 26 12 26 45,88 14,99 7 1,7 Trebnje 2009 4 27 12 51 45,45 14,39 10 1,5 Klana, Hrvaška 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - april 2009 World earthquakes - April 2009 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - april 2009 Table 2. The world strongest earthquakes - April 2009 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 6. 4. 01:32:39,0 42,33 N 13,33 E 5,9 6,2 6,3 9 osrednja Italija Na območju L'Aquile je bilo vsaj 295 žrtev in 1000 ranjenih. Vsaj 55.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, 15.000 zgradb je bilo poškodovanih ali uničenih. Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov. Potres so čutili tudi ponekod v Sloveniji, Avstriji, Švici, Albaniji, Črni Gori in Nemčiji. 7. 4. 04:23:33,2 46,07 N 151,52 E 6,5 6,8 6,9 31 Kurilsko otočje 7. 4. 17:47:38,4 42,34 N 13,45 E 5,4 5,5 14 osrednja Italija Ena oseba je izgubila življenje. Potres je v L'Aquili povzročil še dodatno škodo na hišah. 9. 4. 01:46:58,2 27,13 N 70,74 E 5,2 44 meja Indija -Pakistan V Rajastanu sta bili dve osebi ranjeni. Poškodovanih je bilo nekaj stavb. 16. 4. 14:57:06,2 60,18 S 26,85 W 6,7 20 območje otočja South Sandwich 16. 4. 21:27:51,4 34,19 W 70,06 E 5,5 7 Hindu Kush, Afganistan V Nangarharju je vsaj 19 oseb izgubilo življenje, 51 je bilo ranjenih. Porušenih je bilo vsaj 200 hiš. Poginilo je tudi nekaj glav živine. 16. 4. 23:42:52,4 34,12 N 70,05 E 5,1 7 Hindu Kush, Afganistan 18. 4. 19:17:59,4 46,02 N 151,41 E 6,3 6,6 41 Kurilsko otočje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2009. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120' -60 O OO 6 7 6 Magnituda □ 0 33 70 200 7Ö0 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - april 2009 Figure 2. The world strongest earthquakes - April 2009 73 Potres 6. aprila 2009 v osrednjih Apeninih Earthquake in central Apenini, 6 april 2009 Ina Cecič, Matjaž Godec, Renato Vidrih Italijo je 6. aprila 2009 ob 03. uri in 32 minut po lokalnem času zatresel močan potres z navorno magnitudo Mw=6,3. Žarišče potresa je bilo v pokrajini Abruzzo, nekaj kilometrov od srednjeveškega mesta L'Aquila, ki se nahaja okoli 120 km severovzhodno od Rima. Potres je zahteval skoraj 300 življenj in povzročil zelo veliko gmotno škodo. Širše območje L'Aquile so od konca leta 2008 skoraj vsak dan stresali manjši potresi. Najmočnejši je bil 30. marca 2009 (lokalna magnituda 4,0). Prebivalstvo je bilo zaradi tega že močno vznemirjeno, zlasti zato, ker so se, kot ponavadi v takšnih situacijah, pojavili različni »napovedovalci« prihajajočih katastrof in podžigali strah med ljudmi. Razdejanju glavnega potresa so sledili številni močni popotre-sni sunki, nekateri celo z magnitudo 5 in več. Popotresi nastajajo še vedno in povečujejo gmotno škodo, ponekod pa tudi ogrožajo človeška življenja. A sequiza HÚMICA aggiornala al giarao £4 maggio u.i-t {17.DQ CluiVluikirvi In Iméé tli« iTOflntorti |MI| i" '.'I-ID ArdjmtTlú aellj s s-qjoru ■ml M.U.ÍiH'S lina -al t-apnli, ■jj 6 i£Th MI nn nnú H 11 midqlú !f ""HV t Hmiqll I ]-i|jqi|lj Slika 1. Potresi v okolici L'Aquile od 1. decembra 2008 do 24. maja 2009. Najmočnejši dogodki (magnitude večje ali enake 5,0) so označeni z zvezdo. Z rumeno barvo so prikazani potresi pred glavnim potresom, z oranžno pa tisti do 22. maja, z zeleno, modro in rdečo barvo pa aktivnost v zadnjih treh dneh (vir: Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia (2009). Sequenca sismica aggiornata al giorno 24 maggio ore 07.00, http://www.ingv.it. (25.05.2009)) Figure 1. Earthquakes in the surrounding of L'Aquila from 1 December 2008 to 24 May 2009. The strongest earthquakes (magnitude 5,0 or more) are marked with a star. Yellow colour marks earthquakes before the main one, orange colour the ones till 22 May; green, blue and red colour show the activity in the last three days (Source: Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia (2009). Sequenca sismica aggiornata al giorno 24 maggio ore 07.00, http://www.ingv.it. (25.05.2009)) 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Potresni niz se je zgodil na območju, kjer so italijanski seizmologi potrese te moči predvideli in pričakovali. Katalogi potresov nam povedo, da je v preteklosti bilo to območje večkrat porušeno (1349, 1461, 1703, 1762, 1916, 1958). Zato zadnja serija potresov ni bila nobeno presenečenje. Pokazala se je slaba gradnja, saj je prav potres tisti, ki odkrije vse nepravilnosti pri gradnji objektov. Ob upoštevanju predpisov o potresno odporni gradnji na seizmičnih območjih bi bila gmotna škoda bistveno manjša, prav gotovo pa ne bi bilo toliko smrtnih žrtev. Zbiranje makroseizmičnih podatkov in terensko delo Takoj po potresu so italijanski seizmologi začeli s prvo oceno intenzitet potresa v prizadetih krajih. Ker temelji italijanska zakonodaja na lestvici MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg), so za potrebe Civilne zaščite obiskali 134 krajev in naredili prve, zelo preliminarne ocene intenzitet po tej lestvici. Evropska potresna lestvica EMS zahteva veliko bolj obsežne in temeljite podatke, zato je njihovo zbiranje zamudnejše. V ta namen je 14. aprila interventna skupina italijanskih seizmologov QUEST (QUick Earthquake Survey Team) pričela zbirati makroseizmične podatke v najbolj prizadetih lokacijah. Ma-kroseizmični podatki so podatki o tem, kakšne posledice je v nekem naseljenem kraju potres imel na ljudi, stavbe, predmete in naravo. Po rušilnem potresu je z zbiranjem podatkov potrebno zelo pohiteti, saj je prava slika potresnih učinkov uničena takoj, ko se začne odstranjevanje ruševin. V ta namen je koordinator makroseizmičnega terenskega dela Dr. Romano Camassi (INGV, Bologna) povabil Ino Cecic in Matjaža Godca k terenski ekipi za pomoč pri zbiranju in obdelavi podatkov. Tako visokih intenzitet potresa, in posledično velikih poškodb, v Sloveniji nismo imeli več kot sto let. Terensko delo v Italiji je bila enkratna priložnost za izpopolnjevanje znanja tudi pri obdelavi takšnih potresnih učinkov. To je posebej pomembno iz razloga, ker je prizadeto območje tako po geološki zgradbi, kakor tudi po tipu in načinu gradnje dokaj podobno potresno najbolj ogroženim delom Slovenije, kjer so tudi možni in pričakovani podobni potresni učinki. Organizacija zbiranja makroseizmičnih podatkov po takšnem potresu je zahtevna z več plati. Treba je zbrati ljudi, ki imajo potrebna specifična znanja in izkušnje za pravilno zbiranje podatkov, pridobiti zanje vsa potrebna dovoljenja za vstop v zavarovana območja, zagotoviti bivanje v nekoliko odmaknjenem varnem kraju ter poskrbeti za komunikacije in koordinacijo dela, da se ne bi po pomoti podvajalo. Tokrat je bilo to v kraju Gioia dei Marsi, kakšno uro vožnje od epicentralnega področja. Abruzzo, posebej pa notranjost dežele, ni turistično razvito področje, večina kapacitet je bila že zapolnjena s tistimi, ki se po potresu niso mogli vrniti v svoje domove, kot tudi s temi, ki so iz vseh koncev Italije prišli na pomoč v najbolj prizadeto območje (karabinjerji, gradbeniki, geodeti, psihologi itn.). Terenskem delo je oteževalo dejstvo, da ARSO nima ustrezno označenih zaščitnih oblačil (na dežnih plaščih, čeladah itn. ni jasno vidno ime institucije), in izkaznice s sliko, s katerim bi se lahko identificirali kot uslužbenci ARSO. Če nama italijanski kolegi ne bi posodili delov svoje opreme z jasno izpisanim logotipom njihovega inštituta, ne bi mogla vstopiti v zavarovano območje. Pri delu na terenu so nam najbolj pomagali gasilci. Kljub obilici lastnega dela, utrujenosti, mrazu in dežju so bili vedno pripravljeni na sodelovanje. V njihovem spremstvu smo lahko vstopali v zaprta območja (zapore so bile narejene zaradi nevarnosti porušitev stavb in preprečitve ropanja). Ob tej priliki se jim zahvaljujeva za prijaznost in pomoč. Učinki potresov Glavni potres je po seizmoloških merilih bil dokaj plitev - žariščna globina naj bi bila okoli 9 km. Čeprav ni bilo sproščene veliko energije, je na površju vseeno prišlo do obsežnih poškodb. Sam potres je bil po magnitudi primerljiv s potresom leta 1997 v bližnjih regijah Umbrija in Marche. Toda število 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja žrtev je bilo v L'Aquili večje, saj je potres nastal v neposredni bližini večjega mesta in predvsem zato, ker se je izkazalo, da predpisi o potresno odporni gradnji marsikje niso bili spoštovani. Potres je zahteval 295 žrtev in znatno poškodoval objekte v L'Aquili in okoliških krajih. Več kot 1.100 ljudi je bilo ranjenih. Skupno je bilo poškodovanih ali porušenih okoli 15.000 objektov, v sami L'Aquili je okoli dve tretjini vseh objektov bodisi hudo poškodovanih ali porušenih. Zaradi potresa je ostalo brez strehe okoli 60.000 ljudi. Civilna zaščita sproti objavlja poročila o pregledanih objektih. V poročilu iz 22. maja 2009 navajajo, da so do tega dne pregledali 44.035 zgradb (od tega 41.000 stanovanjskih). Uporabnih je 52 % zgradb. V to so vštete tudi takšne z manjšimi nekonstrukcijskimi poškodbami. Preostalih 48 % zgradb zahteva ali večja popravila, ali pa jih je treba popolnoma porušiti. Zgradbe v centru srednjeveške L'Aquile so predvsem zidane. Gradbinci so v siromašnem srednjem veku skoparili pri kvaliteti materiala tako v primerjavi s kvaliteto gradnje v času Rimljanov (natančna obdelava kamna in kvalitetne malte), kot tudi v renesansi (dobro obdelan kamen, gradnja v pravilnih razmerjih). Rezultat tega je, da so bile srednjeveške zgradbe zelo ranljive in zaradi tega pri potresu močno poškodovane ali porušene. Osnovi material srednjeveških zgradb je bil večinoma neobdelan ali delno obdelan kamen v slabi malti, stropi pa so bili leseni. Desetletja oz. stoletja pomenijo degradacijo materialov, zgodovinsko gledano pa so vsi starejši objekti prestali marsikaj (tudi potrese), kar je oslabilo povezanost elementov zgradb. Večina žrtev je bila posledica delne ali popolne porušitve objektov. Slika 2 Od študentskega doma v ulici Slika 3. Poleg poškodovanega petnadstropnega bloka v širšem centru 20. septembra v L'Aquili je ostal le kup L'Aquile je stal še eden, ki se je popolnoma porušil (foto: I. Cecič) ruševin (fota I Cecič) Figure 3. Damaged 5-floor block beside the completely collapsed one Figure 2. Ruins of the student dorm in in the center of L'Aquila (Photo: |. Cecič) L'Aquila (Photo: I. Cecič) Poleg starih zgradb so se porušile tudi novejše, predvsem zato, ker pri gradnji niso bili upoštevana pravila in standardi potresno odporne gradnje (tu so bili med hudo poškodovanimi predvsem neduktilni betonski okviri). Pri ogledu terena nas je dejansko presenetilo število novih, včasih še ne vseljenih, blokov na obrobju mesta, ki so utrpeli resne konstrukcijske poškodbe. Tudi v širšem centru smo videli novejše večnadstropne stavbe, ki so se popolnoma sesedle in pod seboj pokopale več ljudi. Od pred kratkim prenovljenega študentskega doma je ostal le kup ruševin, v katerem je ugasnilo šest mladih življenj. Velik problem je bila tudi resna poškodovanost bolnišnice. Po potresu je bila uporabna le ena operacijska sala, tako da so nujne operacije izvajali pod milim nebom. Za L'Aquilo je veljalo, da je imela 99 trgov in prav toliko cerkva. Od slednjih je ostalo bore malo. Večina sakralnih in drugih posebnih objektov, ki smo jih videli, je utrpela velike poškodbe. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Tudi v manjših okoliških krajih je bila situacija zelo resna. Zelo opazne so bile velike variacije v intenziteti, predvsem zaradi odziva lokalnih tal. Vasi v hribih (Colimento, Colle di Lucoli) v neposredni bližini epicentra so utrpele le manjše poškodbe. Drugod (Paganica, Tempera, Onna) je bilo število poškodovanih objektov bistveno večje, pod ruševinami so umrli številni prebivalci. Slika 4. Ena izmed številnih poškodovanih cerkva v L'Aquili (foto: I. Cecič) Figure 4. One of the many damaged churches in L'Aquila (Photo: I. Cecič) Najbolj poškodovano naselje je vsekakor Onna. Mestece je med potresom izgubilo 40 od kakšnih 200 prebivalcev, veliko jih je bilo ranjenih. Čeprav smo vedeli, da je situacija težka, nas je vseeno presunilo videno razdejanje. Kot hud kontrast je ponekod štrlela kakšna novejša, kvalitetno grajena ali pa montažna stavba, ki je potres prestala brez vidnih poškodb, toda večina tradicionalnih stavb je porušena. Onna je tudi najbolj zavarovana lokacija, za vstop je bilo treba pridobiti več dovoljenj, med ostalim tudi vojaškega poveljstva, ki tam skrbi za varnost. Kakšen kilometer in pol od Onne se nahaja kraj Monticchio. V novejšem delu, kjer je poslovna cona, smo videli hude poškodbe na armiranobetonskih stavbah in takšnih, ki so zgrajene iz prefabriciranih elementov. Toda v samem Monticchiju, zgrajenem na trši podlagi, poškodb skorajda ni, kar se, glede na stopnjo razdejanja nedaleč stran, zdi prav neverjetno. Poleg seizmologov so na terenu bili tudi geologi, ki so skušali najti prelom na površju. Kljub natančnemu delu pa dokazov o površinskem pretrgu ni bilo videti, zanimivi so bili kvečjemu različni sekundarni pojavi. Obiskali smo jezero Sinizzo, kjer je del obale potonil v vodo, v razmočenih tleh okoli jezera pa so se pokazale velike in globoke razpoke. Življenje v prizadetem območju Že nekaj ur po potresu so v nadžariščno območje pričeli prihajati reševalci. Vojska in Rdeči Križ so postavili šotorišča, da bi prebivalcem čimprej zagotovili varno prenočišče. Gasilci skrbijo za reševanje neposredno po potresu, zavarovanje objektov, organizirano preiskavo hiš, da bi se rešili osebni predmeti prebivalcev, in še za vrsto zadev. Oblasti so hitro organizirale prehrano, prostore za osebno higieno, zdravniško in psihološko pomoč, poskrbljeno je bilo tudi za živali, ki so zaradi potresa izgubile lastnike. V najbolj prizadetih območjih prebivalci do nadaljnjega ne bodo prejemali računov (plin, elektrika itn.). Mobilni operaterji so po potresu poslali v prizadeto območje veliko število mobilnih telefonov, baterij in polnilcev, postavili so tudi postaje za polnjenje telefonov in omogočili prizadetim v potresu, da telefonirajo brezplačno. Tudi cestnina na avtocesti je bila za tiste, ki so jih preselili v hotele na jadransko obalo, brezplačna. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Prebivalcem v šotoriščih je aprila življenje grenilo mrzlo in deževno vreme, ki je še tako enostaven opravek, kot je odhod na stranišče ali na kosilo, spremenilo v borbo z blatom in mrazom. Marsikakšno šotorišče ni imelo sodobnih ogrevanih šotorov. Kljub temu so ljudje zavračali možnost, da se začasno preselijo v hotele na obalo, saj so želeli ostati čim bližje svojim porušenim domovom. Poročilo Civilne zaščite iz 24. maja 2009 navaja, da je bilo postavljeno več kot 5.500 šotorov. Italija je tudi ob tej priložnosti pokazala izredno solidarnost. Že dan po potresu je na prizadeto področje prispelo več tisoč prostovoljcev - ljudi, ki so vzeli dopuste in prišli pomagat prizadetim. Med njimi so bili celo znani kuharji iz prestižnih restavracij, pa tudi številni pripadniki religijskih redov. Slika 5. Porušeno središče vasi Camar-da (foto: I. Cecič) Slika 6. Ena izmed ulic v popolnoma porušeni vasi Onna (foto: I. Cecič) Figure 5. Collapsed center of the village Figure 6. One of the streets in completely damaged village Onna Camarda (Photo: I. Cecič) (Photo: I. Cecič) Prizadete je v tednih po potresu večkrat obiskal predsednik vlade Berlusconi, ki je med ostalim obljubil, da bodo v petih ali šestih mesecih namesto šotorov tam stale hiše. Vložene so bile tudi prve prijave zoper osebe in družbe, ki so gradile ali obnavljale zgradbe, ki so se v potresu porušile. Tektonske razmere potresnega območja Žarišče potresa in popotresnih sunkov so bili v osrednjih Apeninih. Gorstvo Apeninov pripada regionalni gorski verigi Alpidov. Sestavljeni so pretežno iz narivov, ponekod večjih antiklinalnih struktur, sekajo pa jih številni večji in manjši tektonski prelomi. Nastajali so v dveh glavnih tektonskih fazah. Prva faza se je začela v starejšem delu novega zemeljskega veka (kenozoika). V tem času se je zaradi narivanja oceanskih sedimentov zaprl bazen Tetide. Druga faza se je začela v zgodnjem tortonu in predstavlja podrivanje manjše Jadranske plošče pod Apenine v smeri proti jugozahodu. Apenini imajo luskasto zgradbo, ki je posledica narivanj. Pokrajina Abruzzo leži v srcu Apeninov, ki v geološkem smislu kot del Jadranske plošče pripada vmesni coni med Afriško geotektonsko ploščo na jugu in Evrazijsko na severu. Pregled zgodovinskih potresov nam kaže, da so na tem območju v zgodovini že nastajali zelo močni potresi. Na karti potresne nevarnosti Italije že na prvi pogled vidimo, da se najbolj ogroženi predeli vlečejo od severnih Apeni-nov prek osrednjih proti jugovzhodu do južne Italije in se obrnejo proti jugozahodu na Sicilijo. Žarišča zadnjega potresa in popotresnih sunkov so nastala vzdolž narivnih prelomnih struktur, ki se vlečejo v smeri poteka Apeninov, torej v smeri severozahod-jugovzhod. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na drugi strani Apeninov oz. Jadranske plošče poteka Dinarsko gorstvo. Premiki na obeh straneh lahko povzročajo nastanek potresov, zato lahko primerjamo potresno aktivnost na obeh straneh te plošče. Najbolj aktivna območja se vlečejo od srednje Italije proti jugovzhodu, prav tako pa so na drugi strani potresno najbolj aktivna območja od srednje Dalmacije navzdol. Ker gre za manjši prostor, lahko močnejša potresna aktivnost na eni strani povzroči premikanja na drugi strani, kar je potresna zgodovina teh območij že večkrat dokazala. Apenini so potresno dejavni v ozkem pasu gorske verige, ki se vleče po celotnem ''italijanskem škornju". Porazdelitev epicentrov kaže, da so v severnih Apeninih potresi pogosti, vendar razpršeni in le redko presegajo magnitudo 5,0. Žarišča so večinoma plitva in redkeje srednje globoka. Večinoma nastajajo v globinah do 30 km, najgloblja pa do globine 90 km in kažejo na aktivno podrivanje. Med severnimi in južnimi Apenini je cona osrednjih Apeninov, ki so podvrženi največjim tektonskim pritiskom in s tem tudi največjim deformacijam. V južnih Apeninih pa so potresi močnejši, saj je bilo v zadnjih 300 letih kar 9 potresov, ki so imeli magnitudo 6,5 ali več. Žarišča so tudi globlja, saj globina narašča proti zahodu in jugozahodu, torej se poglabljajo od Jadranskega proti Tirenskemu morju. Žarišča najglobljih potresov dosegajo globino tudi do 700 km in so med najglobljimi na svetu. Večinoma nastajajo v Tirenskem morju in kažejo na globino subdukcijskih procesov. Zadnja serija potresov, ki je nastala na območju osrednjih Apeninov, govori v prid omenjenim teorijam. Največja potresna dejavnost nastaja ob normalnih prelomih in narivnih strukturah, ki vpadajo proti zahodu in jugozahodu za približno 35-45°, od Jadranskega proti Tirenskemu morju. To dokazuje, da se litosfera Jadranske plošče podriva pod severne Apenine. V severnih Apeninih je podrivanje plitvejše, medtem ko so v južnih Apeninih subdukcijski procesi zelo globoki. Prelom Ancona-Anzio, ki predstavlja podaljšek narivne linije Apeninov Umbrija-Marche-Sabina na zunanje dele Apeninov, hkrati predstavlja tudi mejo med pelagičnim razvojem severnih Apeninov in platformo osrednjih in južnih Apeninov, torej mejo med globljemorskimi sedimenti severnih Apeninov in karbonatnimi kamninami južnih Apeninov. Slika 7. V novem delu vasi Monticchio je prišlo do poškodb na novih industrijskih objektih (foto: I. Cecič) Figure 7. Damage on the new industrial buildings in the the new part of the village Monticchio (Photo: I. Cecič) Slika 8. Ob obali jezera Sinizzo so nastale velike in globoke razpoke v tleh (foto: I. Cecič) Figure 8. Big and deep cracks occurred along the shore of lake Sinizzo (Photo: I. Cecič) 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja VIRI: CSEM-EMSC: http://www.emsc-csem.org/index.php?page=current&sub=recent&evt=20090406_ITALY (21.05.2009) Dnevni časopisi Il Centro, Il Messagero Abruzzo, Il Tempo Galli, P. e R. Camassi, 2009. Rapporto sugli effetti del terremoto aquilano del 6 aprile 2009. http://www.mi.ingv.it/eq/090406/quest.html (21.05.2009) INGV: Elaborazioni storico-macrosismiche - Terremoto aquilano del 6 aprile 2009. http://www.mi.ingv.it/eq/090406/ (21.05.2009) INGV: Localizzazione del terremoto del 6 aprile aggiornata con tutti i dati a disposizione http://portale.ingv.it/primo-piano/archivio-primo-piano/notizie-2009/terremoto-6-aprile/localizzazzione-del-terremoto-del-6-aprile-aggiornata (21.05.2009) INGV: http://portale.ingv.it/primo-piano/archivio-primo-piano/notizie-2009/terremoto-6-aprile/la-sequenza-sismica-dell-aquilano-aprile-2009/view (21.05.2009) Protezione Civile Nazionale: Sopralluoghi su danni e agibilitá sismica degli edifici - 22 maggio 2009. http://www.protezionecivile.it/cms/view.php?cms_pk=15728&dir_pk=395 (25.05.2009) Protezione Civile Nazionale: Emergenza sismica in regione Abruzzo, 6 Aprile 2009: Assistenza alla populazione, aggiornamento ore 08.00 del 24-05-2009. http://www.protezionecivile.it/cms/attach/editor/aggiornamento_dati_24052009.pdf (25.05.2009) http://www.boston.com/bigpicture/2009/04/the_laquila_earthquake.html (22.05.2009) http://en.wikipedia.org/wiki/2009_L%27Aquila_earthquake (22.05.2009) 80 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2009 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V ap rilu je bil v zraku na vseh merilnih postajah cvetni prah javorja, breze, gabra in črnega gabra, cipresovk in tisovk, bukve, jesena, oreha, smreke, bora, platane, trav, topola, hrasta in vrbe, v Primorju tudi krišine. Obremenitev zraka z alergogenim cvetnim prahom je bila v aprilu visoka, v Mariboru in Ljubljani je bilo v zraku največ cvetnega prahu breze, hrasta, gabra, v Kopru pa gabra, hrasta in cipresovk. Največ cvetnega prahu smo v aprilu zabeležili v Kopru, in sicer 14.929 zrn, v Ljubljani je bilo 12.807 zrn, najmanj pa v Mariboru 11.018 zrn. co E z 01 N O _J > LU I- >co 3000 2500 2000 1500 1000 500 Koper Ljubljana ^^ Maribor 0 ■ • 1 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v aprilu 2009 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2009 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku aprila 2009 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. April je za ljudi, ki so preobčutljivi na cvetni prah neugoden mesec. Na celini je v zraku močno aler-gogeni cvetni prah breze, ki se mu pridružijo še sorodni hrast, gaber in bukev, na Obali cvetijo ciprese, ki se jim aprila že pridružijo tudi prve trave. Bolniki, ki so preobčutljivi na oljko, imajo lahko zaradi navzkrižne reakcije težave, ko je v zraku cvetni prah jesena. V primerjavi z lanskim letom je bila v aprilu obremenitev zraka višja v Ljubljani in Kopru, v Mariboru je bila primerljiva z lansko. Zabeležili smo večjo obremenitev zraka s cvetni prahom bukve, jesena in hrasta, na Obali tudi ciprese (preglednica 2). f Inštitut za varovanje zdravja RS 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk aprila 2009 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, April 2009 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha aprila 2009 Figure 3. Average daily concentration of Nut (Juglans) pollen, April 2009 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru aprila 2009 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, April 2009 javor breza gaber ^(¡"SfOvlVe6' bukev jesen oreh smreka bor platana Koper Ljubljana Maribor 0,2 0,6 24,4 28,3 2,9 3,9 0,4 0,5 8,7 4,3 5,0 18,0 15,8 12,1 3,9 4,3 0,5 2,9 0,7 6,5 1,9 9,5 9,1 9,6 3,3 9,1 3,0 4,3 5,2 3,3 trave topol hrast vrba koprivovke murva kosVanj brest kislica % Koper Ljubljana Maribor 0,9 2,0 15,6 1,7 0,9 0,6 0,3 0,2 0,0 96,3 0,2 2,6 17,6 5,1 0,1 0,4 0,2 1,1 0,1 97,1 0,4 7,0 24,1 4,5 0,0 0,6 0,1 1,3 0,2 96,5 April se je začel z razmeroma hladnim in oblačnim vremenom ter pogostimi padavinami, sprva je na Primorskem pihala tudi burja, zato je bilo na začetku aprila v zraku malo cvetnega prahu. Pojavljal se je cvetni prah predvsem tistih vrst rastlin, ki so bile v polnem cvetenju: topola, velikega jesena, vrbe, bresta in na Obali tudi ciprese. Že 5. aprila, na Štajerskem pa že dan prej, se je začelo daljše sončno in za april zelo toplo obdobje, ki je bilo ugodno za sproščanje cvetnega prahu v zrak. Že prej omenjenim vrstam se je pridružil cvetni prah gabra, breze, bukve, platane, hrasta, javorja, oreha in na Obali tudi bora, divjega kostanja in krišine ter prva zrna trav. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila visoka in za alergike dokaj neugodna. 14. aprila so se v osrednji Sloveniji pojavljale kratkotrajne plohe, na Obali se je pooblačilo 16., Štajerskem pa šele 19. aprila, ko se je znižala tudi najvišja dnevna temperatura. V tem obdobju so odcveteli javor jesenovec, topol, brest, močno se je v celinskem delu 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo države zmanjšala količina cvetnega prahu breze. Nato je do konca meseca prevladovalo spremenljivo vreme s pogostimi padavinami. 19. aprila je bilo deževno in tudi naslednjega dne je občasno še rahlo deževalo. Preglednica 2. Primerjava vrst cvetnega prahu v zraku v Kopru in Ljubljani med apriloma 2009 in 2008 Table 2. Comparison of airborne pollen in the air in Koper and Ljubljana between April 2009 and 2009 breza cipresa hrast bukev jesen trave SKUPAJ Koper 2009 97 3637 2325 435 576 1 27 14.929 Koper 2008 274 1389 200 32 230 94 4837 Ljubljana 2009 2302 2026 2257 505 547 23 12808 Ljubljana 2008 2531 1428 182 85 184 68 7418 Šele 21. aprila se je popoldne zjasnilo, na Primorskem pa je zapihala burja. Ob severovzhodnem vetru, v Primorju pa ob burji, je bilo 22. aprila sončno. Sledila sta dva dokaj hladna in oblačna dneva s pogostim dežjem, 25. aprila pa je bilo spet več sončnega vremena. Mesec se je iztekel z večinoma oblačnim vremenom in občasnimi padavinami, predvsem 28. in 29. aprila je bilo razmeroma hladno. Vremenu primerno se je tudi obremenjenost zraka s cvetnim prahom ob koncu meseca znižala. Zaključila se je sezona pojavljanja cvetnega prahu vrbe, breze, topola, jesena in bresta. CO E z a: N O > LU I- >W 150 120 90 60 30 Koper Ljubljana Maribor BUKEV I .11. I. I + + + + + i ■ .. jfcl ~ i i i i i 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve aprila 2009 Figure 4. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, April 2009 ai N O > LU I- >w 300 250 200 150 100 50 - Koper Ljubljana Maribor TOPOL -K + + + + + + + + + + + + + + + 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja 2009 Figure 17. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, April 2009 0 3 5 7 9 0 3 5 7 9 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 co E ž OH N O LU I— Koper Ljubljana ^^ Maribor JESEN 1. 1 1 I mm urn u.,, ... 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena aprila 2009 Figure 6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2009 20 CO E Z OH N O _J > LU I— 15 10 0 ■ Kop er Ljubljana Maribor TRAVE i 1 L j iL. i JiuLil 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav aprila 2009 Figure 7. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, April 2009 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja 2009 Figure 17. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, April 2009 7 5 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 500 CO E 400 en. N o > LU I- >w 300 200 100 Koper Ljubljana ^^ Maribor BREZA jlj^^l^l"! lMJl 1—l-"+-H—1—1—1— Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze aprila 2009 Figure 9. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2009 700 £ * ? CO E N O _J > LU I- >w Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor 1 GABER/ČRNI GABER L I I I Til .11. il i. - r P M- i i rmivunrmiviivnn 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra aprila 2009 Figure 10. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, April 2009 300 ai N > LU Koper Ljubljana Maribor JAVOR II, I V 1 1 l-l'i^l-l l-l"l-l H 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja 2009 Figure 17. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, April 2009 0 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora aprila 2009 Figure 12. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, April 2009 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta aprila 2009 Figure 13. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, April 2009 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja 2009 Figure 17. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, April 2009 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 28 24 | 20 t 16 O =! 12 > LU >W 8 4 0 Koper Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE 1 ■ -- + + -P + + -P-P + - -Mil 1 .11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk aprila 2009 Figure 15. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, April 2009 200 150 100 50 Koper Ljubljana Maribor SMREKA I —i i i i i i i i i i Ii lulu J 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 16. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke 2009 Figure 16. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, April 2009 20 15 CO E Z Q1 N O _J > LU I— 10 Koper Ljubljana Maribor DIVJI KOSTANJ 0 -!!!!!!!!!!! 1 3 5 7 I I iL Ik i II 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja 2009 Figure 17. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, April 2009 13 5 7 5 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ro £ ž or N o 60 50 40 30 > LJÜ 20 >00 10 0 K oper Ljubljana Maribor MURVA I —i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—P-P-P- II - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 18. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu murve 2009 Figure 18. Average daily concentration of Mulberry (Moraceae) pollen, April 2009 Slika 19. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta 2009 Figure 19. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, April 2009 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in April: Maple, Birch, Hornbeam/Hop hornbeam, Oak, Cypress/Yew family, Ash, Nut, Pine, Poplar, Willow, Plane tree, Nettle family, Mulberry, Elm, Horse Chestnut, Spruce, Beech and Grass family. 88 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012008 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.