GOSPODARSTVO Leto xv š tev. 390 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK. 29. SEPTEMBRA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Spopad Amerika - Evropa na Dunaju Glede uporabe izrednih prispevkov za Mednarodni denarni sklad Žc zadnjič smo začrtali v glavnih obrisih naloge letošnjega občnega zbora s'etovnih finančnih ustanov Medna-todnega denarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki je 3]1 pretekli teden na Dunaju. Tema u-Panovama se je pred osmimi meseci .Mdružilo Mednarodno združenje za jrizvoj (IDA — International Develop-rie. <- Association), ki posluje v okviru [Medn. rodne banke in ima namen fi-[fens; at": razne gospodarske načrte v gospodarsko nerazvitih državah. Osrednje vprašanje dunajskega zbo-r°vanja, katerega so se udeležila odposlanstva 73 držav — med temi tudi [talije in Jugoslavije — je bilo vprašanje, kako finančno podpreti Mednarodni denarni sklad, da bi lahko zava-f°val valute pred nevarnimi pretresi, 1*0 je pred inflacijo. Rezerve, s katerimi razpolaga Sklad zdaj (okoli 15 milijard dolarjev) ne zadostujejo v ta na-rien in po mnenju izvedencev bi jih rilo treba povečati za 5-6 milijard dolarjev. SPOR MED ANGLOSAKSONCI IN EVROPEJCI ) Glede vprašanja, da je treba Medna-r°dnemu skladu zagotoviti nova finančna sredstva z izrednimi prispevki go- Druga pristanišča napredujejo Tudi podatki o blagovnem prome-ll1 čez tržaško pristanišče v mesecu 9vgustil govorijo še vedno o nazado-vanju prometa. Meseca avgusta je pohorski promet v tržaškem pristanišču upadel za okoli 70.000 ton v primerjavi z avgustom lanskega leta (le-‘os 394.778, lani 464.987 ton). Če dodamo podatkom o pomorskem prometu v prvih sedmih mesecih (ki s,«o jih objavili v »Gospodarstvu« 8. Septembra), še podatke za avgust, do--uno za prvih 8 mesecev naslednjo s‘iko: pomorski promet v letu 1961 š’346.931 ton, v prvih osmih mesecih inskega leta pa 3,510.950. Letos smo ‘°rej nazadovali za okoli 164.000 ton. Podatki o prometu v mesecu avgu-s‘u so odkrili zanimiv preokret, ki ,e seveda samo začasen; bilo je nam-več vkrcanega blaga, to je 263.000 ‘°n kakor izkrcanega (131.000 ton) 'švoz čez Trst je torej bil večji kakor dovoz, kar se v našem pristani $čzi, je v prvi vrsti uvozna luka, 1,9vadno ne dogaja. Če upoštevamo ^omet v vseh osmih mesecih, smo uy°zili po morju 2,525.456 ton, izvo-H pa samo 821.474 ton. Samo podatki o prometu v avgustu so torej ‘Ziemni, kolikor je izvoz po morju ^ekašal uvoz. Agencija »Italia«, ki navaja te po-futke na podlagi ugotovitev Trgovinske zbornice, razlaga ta pojav s tem, ,a je upadel dovoz žita in premoga eZ Trst v Avstrijo; Avstrija uvaža ldaj Več žita in premoga iz Sovjetske zveze, torej mimo Trsta. Povečal Pa se je izvoz (vkrcanje) blaga, ki Prihaja v Trst po železnici iz Avstn-,e, čehoslovaške, Nemčije, Jugoslavije in Madžarske. Železniški promet p vseh osmih mesecih tega leta le je ‘Vos znašal 1,851.192 ton; v primer-lavi z lanskim letom smo nazadovali 170.000 ton glede prometa po zediniti. Tudi v tem pogledu torej na *-adovanje, čeprav se je dovoz po zediniti meseca avgusta dvignil. PROMET ČEZ BENETKE NE NAZADUJE Poučna je primerjava tržaškega pohorskega prometa z beneškim. Ta je hožna samo glede prometa v prvih ‘letih mesecih, ker je uprava beneške-6a pristanišča doslej priobčila samo P°datke do meseca maja. že na po-%gi podatkov o prometu v prvih pe-‘jh mesecih lahko pridemo do zaključka, da Benetke še vedno napre-hijejo, medtem ko smo se mi doslej komaj ohranili na stari ravni. Pomorski promet v prvih petih mesecih le-!a 1961 čez Benetke je namreč dosegi 4,397.084 ton, čez Trst pa 2,200.561 ‘°n. Tržaški promet je v prvih petih hesecih tega leta napredoval samo la 36.000 ton (lani 2,165.974 ton). Be-hetke so v tem času napredovale za bobrih 502.000 ton, (lani 3,894.694 ton). Nič manj zgovorna ni primerjava 1 letom 1938. Promet čez Trst je si-°er v primerjavi s tem letom v poginem času precej napredoval . >200.561 v prvih petih mesecih 1961 ‘n 1,358.140 leta 1938), toda neprimer-‘ *}° večji je napredek Benetk (4,397.084 ‘eta 1961 in 1,725.529 ton leta 1938). "roniet čez Benetke je torej napredo-vaZ skoraj trikrat, medtem ko ni promet čez Trst napredoval niti dvakrat. Naše nazadovanje postane še toliko b°lj občutno, ako primerjamo pomorski promet med obema lukama v v$em letu 1960 s prometom iz časov ‘>recL prvo svetovno vojno. Pomorski br°met leta 1913 je bil namreč v Tr precej živahnejši kakor v Benetah, saj je tedaj znašal 3,450.000 ton, 1 Benetkah pa 2,664.000 ton. Mi smo b,ni dosegli 5,065.611 ton, Benetke pa •S05.768 ton. V odstotkih povedano; Pomorski promet čez Trst se je od efa 1913 do 1960 dvignil za 147%, ‘>rornet čez Benetke pa kar za 365%. 9ENOVA IMA PRVENSTVO PRED °STALIMI EVROPSKIMI LUKAMI Na občnem zboru pomorske konje-Baltic and International Ma-‘linie Conference v Rimu so meseca ia ugotovili, da se je pomorski *°niet čez Genovo od leta 1955 do 60 dvignil za 70,2%, to je bolj ka-or v vsakem drugem velikem evrop-k^m pristanišču; tako je v istem ča-‘l napredoval promet čez Hamburg loč: Glasilo poljske delavske stranke Tij;0 v buna ludu poroča, da so od 117.000 Hiegij rov čevljev, ki so jih tovarne dobavit]^ poljskim trgovinam, morali vrniti tfe0si; varnam zaradi slabe izdelave 59.000 pL-,,-, rov. List kritizira slabo upravo to vari y — • — hjo favl. Od kod aktivnost italijanskist plačilne bilance »tni Cl. ot Gospodarski odnosi med Italijo iti n zunanjim svetom so se v prvem po (j0 letju razvijali razmeroma ugodno. Ve ;aj dar pa ima Italija, kljub primanjklj idN ju v trgovinski bilanci, še vedno Pr )sla bitek v plačilni bilanci s tujino. Pičen manjkljaj v trgovinski bilanci znaš kar 600 milijonov dolarjev, toda It3'lcia ja je lahko ta primanjkljaj pokrila lora dohodki z drugih področij. Med teiLčir dohodki je na prvem mestu dohode tne od turizma, ki je v tem času doseg1 )g0, 228 milijonov dolarjev. Dohodki od ph daj voznin v tujini znašajo 142 milijoni) tnr dolarjev, medtem ko so pošiljke izst ( ljencev znašale 158 milijonov dolarje’rav Prebitek je nastal tudi pri postavki g>ku banja kapitala, in sicer so italijansl ite; investicije v tujini prinesle 169 milij1, 'ls Uvažamo- in izvažamo-: kemikalije, anilinska barvila, usnjarska in tekstilna pomožna sredstva, celulozo, papir in karton, steklo, porcelan in keramiko, tehnične maščobe, kaučuk, plastične mase in izdelke, sintetična in naravna strojila, lepila, eterična olja, fotomaterial, nemetali, itd. pAtcUtavništva v T-JIJI BEOGRAD, Ivan Begova 3 ZAGREB, Pod zidom 3 RIJEKA, D. Obradoviea 1 SKOPJE, Bulevar JNA 4 GOSPODARSTVO 3. stner l*tek, 29. septembra 1961 ------------------------- vestnik SEDEŽ, TRST . Ul. I C A E A R I O EILZ1 ST. t • Z I . . TELKEON ST. 7«. o« 5cOv lDSPODARSKEGA ZI M jZENJA' šn\ Odškodnina ‘ia trgovinsko vpeljavo Po dolgotrajnih proučevanjih je bila Močena dokončna vsebina ukrepa, ki bloča višino odškodnine za trgovin-vpeljavo, in sicer do 30 mesečnih uteskov plačevane najemnine. O tem v?konskem osnutku smo že poročali v *MOspodarstvu« 28. julija. Zdaj nava-Pfmo v celoti osnutek. MCl. 1. Določbe tega zakona se uporabijo za nepremičnine, v katerih se o-[avlja trgovinska ali obrtniška dejav-;lj(*st, ki ima neposredne odnose s kolniki in potrošniki. Čl. 2. Najemodajalec, ki ne namera-,l obnoviti najemnine, mora to sporo ti najemniku s priporočenim pismom Pc določenem roku za odpoved, ali pa 6 >aj v roku 90 dni pred potekom polj 'dbe. če ni določenega roka je treba ^'slati sporočilo o odpovedi v roku, dojenem na splošno za odpoved. Čl. 3. Najemodajalec, ki namerava a'dati v najem nepremičnino tretjim, 3 tora sporočiti ponudbe najemniku na -ntoin in v roku, ki ju določa čl. 2. ponudnika, ceno in čas trajanja Zgodbe). Ta obveznost odpade, če do-n'danji najemnik sporoči odpoved na-"‘‘Atnnine, ali pa obvesti, da ne namera-■s * obnoviti pogodbe. Najemnik ima e ravico do prednosti, ako sporoči v jpku 15 dni po prejemu sporočila, o i^terem je govora v prejšnjem odstavil1enake ponudbe tistim, ki mu jih d11 sporočil najemodajalec. Ta ohrani dčredpravico tudi, če se sklenjena po-aDdba med najemodajalcem in novim č'‘|jemnikom razveljavi v roku 6 mesv % zt Čl. 4. Najemnik zgubi pravico do rfi fednosti, ki jo določa čl. 3. iz razlo-dc)v, ki so odvisni od njega. K'Čl. 5. V vsakem primeru za prenehali8 najemnine, razen če pride, do pre-■dčiitve zaradi neizpolnjevanja obvezno-najemnika, ima slednji pravico do irkkodnine za trgovinsko vpeljavo v vi-v1 'hi zneska mesečne najemnine pomno-iel^ žene s 30. Najemnik ima pravico, da se odpove odškodnini, če izbere rajši dvoletno podaljšanje najemniške pogodbe za dogoverjeno višino nove najemnine. Čl. 6. Najemnik lahko odda v najem nepremičnino, ali tudi prepusti najemninsko pogodbo tudi brez najemodajal-čevega dovoljenja, če je z oddajo prostora dan v najem tudi trgovinski o-brat, toda v roku 15 dni mora obvestiti najemodajalca, ki se lahko pritoži zaradi težkih razlogov v 15 dneh po prejemu sporočila. čl. 7. Za primer razlastitve v javno-koristne namene se višina trgovinske vpeljave, o kateri govori čl. 5, določi posebej. Najemnik ima pravico, da se pritoži proti določeni nezadostni odškodnini po členih 27 in 54 zakona št. 2359. Čl. 8. Neveljavne so kot ne sprejete vse določbe, s katerimi se najemnik vnaprej odpoveduje pravicam, ki mu pripadajo po tem zakonu. Čl. 9. Pravice, ki izhajajo iz tega zakona zastarajo v roku 3 let. Čl. 10. Za reševanje vseh sporov, ki se nanašajo na uveljavljanje tega zakona, je pristojen sodnik kraja, kjer je nepremičnina, na katero se nanaša najemninska pogodba. Čl. 11. Določbe tega zakona veljajo tudi za obrate, ki so nameščeni v prostorih, ki so last javne uprave. Čl. 12. Ta zakon velja tudi za pogodbe, ki sc že izvajajo. Čl. 13. Zakon prične veljati dan po objavi. Kaže, da je besedilo zakona posledica sporazuma nasprotujočih si mnenj. Vendar je treba zaključiti, da so določbe zakona v mnogem ugodnejše, kot so bili prejšnji načrti; lastniki obratov bodo sprejeli z zadovoljstvom povišanje odškodnine od 12 na 30 mesecev plačane mesečne najemnine. POVIŠANJE KOLKOVNIH PRISTOJBIN Od 15. septembra dalje je treba sestavljati kupno prodajne najemnin- ZACETEK ŠOLSKEGA pouka jt’ Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča tofoča, da bo začetna sv. maša za tonce državnega učiteljišča in trgov-,e akademije, v ponedeljek, 2. oktobra 9,30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. vPlSOVANJE V NAŠE ŠOLE za no- ? šolsko leto 1961/62 se je zaključilo ' septembra. Oblasti še niso objavile ,radnih podatkov. Na nekatere sloven-8 osnovne, šole se je vpisalo več r°k, na druge manj kot lani. V prvi )Zred nižje srednje šole pri Sv. Ja-% se je vpisalo okoli 100 dijakov, I je za 4 razrede. (Lani je bilo 5 šib-riših prvih razredov). IZPITI NA INDUSTRIJSKIH STROKOVNIH ŠOLAH Sodstvo državne nižje industrijske tokovne šole v Trstu (Rojanu) spo->8a, da so v letošnjem jesenskem ro- II opravili nižji tečajni izpit naslednji [todidati: ■ Izpitni sedež v Trstu: Valter Blo-’r. Emil Coretti, Vojko Gregori, Ed-ird Jerkič, Stanislav Kermec, Marij akovič, Jurij Matjašič, Marijan Stoc-Jp Bogdan Turchi; Magda Čok, Alen-j Cressi, Loredana Posega, Marija ptoar, Adrijana Stocca, Davorina Šva-p Marija Ugrin in Milena Zobec. ’• Izpitni sedež na Opčinah: Cvetko 'MHiani, Marij Grmek, Karel Stojko-,c' Boris Sossi; Gabrijela Čuk, Mari-1 Križmančič, Mirjam Vremec. J- Izpitni sedež v Nabrežini: Zvonko i sten, Stanislav Savi; Milena Skerk, 'ataša Stubelj. P Izpitni sedež v Dolini: Edvard Lov-11to Oskar Parovel, Vladimir Slavec, avko Žerjal, Loredan Jercog. °U GLASBENE MATICE V TRSTU .•hičela s poukom. Nove gojence spregamo dnevno od 9. do 12. ure, ulica , Manna 29, telefon 29-779. Gojenci iz Miških krajev se lahko vpišejo tudi ttoružnicah šole Glasbene Matice v jakovi j ah, Boljuncu, Nabrežini, na tosekp in v Trebčah. MKON ZA SLOVENSKE ŠOLE V i LlJi, Odmev iz Trsta. D. L. Zna-, kulturni slovenski časopis »Naši aMedi, ki obvešča slovenske razumne zlasti o kulturnih in sploh e-8t/kih vprašanjih , je priobčil v i°ji številki z dne 23. septembra ob-en članek o tem, kako je prišlo J tega zakona in kakšne hibe ob-zmanjšujejo njegovo vrednost. I^IZA V MILJSKI LADJEDELNI-Ladjedelnica Felszegv je odpusti-dela 123 delavcev. Uprava ladje-Jfice trdi, da jo je k temu prisilil položaj ladjedelnice, ki ne mo re zadržati na delu več kot 300 delavcev. Tem bo zagotovljeno delo do leta 1963. Poleg tega je ladjedelnica odpustila 13 delavcev zaradi njihove prenizke storilnosti, pač pa bo morala v doglednem času zaposliti 22 novih specializiranih delavcev. Sindikalne organizacije so uprizorile stavko delavcev ladjedelnice za nedoločen čas. U-prava ladjedelnice vztraja pri svojih sklepih. Stavka traja že 15 dni. Za danes popoldne je bila napovedana splošna stavka v Miljah. NAŠE SOŽALJE SMRT DVEH HRVATSKIH RAZUMNIKOV Blaž Cukon je eden izmed nekaj sto hrvatskih intelektualcev iz Istre, ki je med dvema vojnama najtesneje sodeloval s slovenskimi primorskimi intelektualci. Skupaj je služil s slovenskimi fanti v italijanski vojski v Trevisu, skupaj študiral s slovenskimi študenti leta 1929 v Padovi, bil nato zaprt ob razpustu Dijaške Matice, istočasno kot dr. Kukanja, in moral kot toliko drugih zapustiti domače kraje. Diplomiral je na zagrebški univerzi in učil na raznih hrvatskih srednjih šolah, na koncu v Puli. V istrskih emigrantskih organizacijah se je uveljavljal zlasti v prosvetnem delu. Šele zdaj je prispela vest, da ga je neko navadno zastrupljenje s hrano pobralo na potovanju na Bližnjem vzhodu ter so ga pokopali v Latakiji. Drugi hrvatski razumnik iz Istre, ki ga je te dni pobrala prezgodnja smrt, pa je znani bančni strokovnjak Lujo Juričič, ki se je gibal in delal pravzaprav skoro vse svoje življenje v slovenskih bančnih zavodih. Pred vojno je vodil dolga leta podružnico Ljubljanske kreditne banke v Novem Sadu, po vojni pa je neumorno delal v kreditnih ustanovah Kopra, kjer ga je smrt iznenadila na delu v Jugoslovanski investicijski banki. Zelo visoko so cenili njegovo delovanje v hrvatsko - slovenskih emigrantskih društvih, kjer se je posebno izkazal v socialnem delovanju za brezposelne begunce iz Istre in Slovenskega Primorja. SMRTI NA TRŽAŠKEM Umrli so: 80-letna Natalija Pertot vd. Pečenko, 23-Ietni Anton Kocjančič, 68-letna Marija Žerjal, 78-letna Antonija Lah, 52-letna Zadel por. Pločan Jožefa, 62-letna Jožefa Torkav, 77-le,tna Ivana Sodnik por. Ciak, 94-letna Marija Sti-kovič in 76-letni Anton Guštin. V Trebčah je umrl Anton Kalc, na Proseku Karlo Briščik in na Opčinah Matija Vaclik. ske in druge pogodbe na kolkovanem papirju za 300 lir. Za vse pogodbe, napisane na prostem papirju, bo treba plačati lir 300 za vsako stran ob zabeležbi registraciji pogodbe. Za prijavo ustnih najemninskih pogodb in abonmajev plačila splošnega dohodninskega davka 1GE je treba plačati 1000 lir koleka. Od 15. septembra dalje je treba spisati na kolkovani papir tudi notarske akte in akte u-pravnih funkcionarjev. Tudi za menice so določene nekatere spremembe. Za menice ki zapadejo ne več kot po enem mesecu in so plačljive na vpogled je treba plačati do 1.000 lir 3 lire, čez 1.000 lir po 2 pro mille menice, ki zapadejo po več kot enem mesecu in ne do štirih mesecev — je treba plačati za vsakih 1.000 lir ali dela — lire 4; za delnice plačljive v roku preko 4 mesecev in ne preko 6 mesecev je treba plačati za vsako 1.000 lir ali del po 6 lir; za menice, ki zapadejo po več kot 6. mesecih je treba plačati za vsakih 1.000 lir ali njihov del lir 12. Za bančna nakazila je povišana kol-kovna pristojbina na lir 15. Znatno so bile povišane tudi pristojbine na sodbe in druge sodnjiske akte. PLAČILNA POTRDILA Tudi glede plačilnih potrdil so nastale po 15. septembru znatne spremembe. Do zneska 5 milijonov je pristojbina sorazmerno v znesku 2 liri na vsakih 1000 lir, preko tega (5 milijonov) ostane pa nespremenjena pristojbina v znesku 10.000 lir. Za potrdila, ki se nanašajo na posle, za katere velja abonma za plačilo splošnega dohodninskega davka je še v veljavi plačilo 2 pro mile. Za dvojnike in prepise plačilnih potrdil je treba plačati povečano pristojbino v znesku 100 lir, medtem ko je bilo treba do sedaj plačati le 30 lir. OBVESTILA Do 20. oktobra je treba prijaviti spremembe abonmajev za trošarino. Do 31. oktobra je treba prijaviti spremembe za davčne olajšave številnih družin. Tajništvo poziva člane, naj si tudi sami prizadevajo, da bi se v združenje vpisalo čirnveč novih članov. DAVEK NA OGLASE. V kinematografih, po radiu in televiziji se bo odslej obračunaval v razmerju 15% na vrednost oglasov. Doslej je znašal davek za reklamo v kinematografih 12%, po radiu in televiziji pa 4%. PROMETNI DAVEK (IGE) na vrednost vstopnic za športne prireditve se poviša v razmerju 5%, in sicer samo pri tistih vstopnicah, ki stanejo zdaj čez 100 lir. Omenjeni poviški veljajo od 15. septembra. (Zakon št. 835 z dne 28. julija 1961). Na političnem obzorju NOV VLADNI KOMISAR ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Rimska vlada je svojega dosedanjega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje dr. G. Palamaro imenovala za državnega svetnika in postavila na njegovo mesto dosedanjega generalnega inšpektorja v notranjem mini strstvu dr. Libera Mazzo. Novi generalni komisar dr. Mazza, ki mu je 51 let, je stopil v službo notranjega ministrstva marca 1943. Poslej je bil podprefekt v Milanu, prefekt v For-liju, šef kabineta v notranjem ministrstvu, glavni ravnatelj Sklada za bogočastje, šef kabineta v predsedni-štvu vlade in končno generalni inšpektor v notranjem ministrstvu. Če pomislimo, da je bivši generalni komisar predstavljal rimsko vlado na našem ozemlju od obnove italijanske uprave, to je v času, ko se je postopoma zopet uveljavljala italijanska oblast v naših krajih, kjei je vse javno življenje in še posebno naše slovensko od zloma fašizma krenilo popolnoma v novo smer, nam bo jasno, da je bila njegova vloga izredne važnosti za te kraje in prebival stvo na Tržaškem, kakor tudi za u-gled države pred zunanjim svetom, ki pozorno sledi italijanski politiki na tem mednarodno zanimivem ozemlju. Seveda so komisarji, kakor drugi visoki funkcionarji samo izvrševalci navodil osrednje vlade, vendar je državno upravljanje v veliki meri odvisno tudi od njihovih sposobnosti in njihovih osebnih pogledov; važna je tudi okolnost, da so oni hkrati informatorji osrednjih oblasti, ki navadno odločajo na podlagi njihovih informacij. Po vsem tem je težko presoditi, kako daleč sega odgovornost posameznih državnih funkcionarjev za določeno politiko in njene posledice. Slovenci imamo vsekakor občutek, da se naša stvar, tako glede dvojezičnosti, nameščanja naših ljudi v javne službe, predstavništva v javnih ustanovah in razlaščanja naše zemlje in naseljevanja drugega življa, ni premaknila z mesta pri vsej zaščiti naših pravic v italijanski ustavi in mednarodnih dogovorih. PREDSEDNIK TITO V KOPRU. Na poti z Brionov na Brdo pri Kranju se je predsednik Tito s svojo soprogo Jovanko 27. septembra ustavil v Kopru. Na svoji jahti je sprejel predsednika Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinka, predsednika koprskega okraja A. Dujca, okrajnega tajnika Zveze komunistov A. Jakopiča in razne druge osebnosti, med temi direktorja »Pristanišča Koper« D. Petrinjo in direktorja tovarne Tomos F. Pečarja. Nato si je ogledal tovarno Tomos. Zanimal se je tudi za načrte pri izgradnji kopenskega pristanišča. Prvi na braniku »Primorski dnevnik« je 23. septembra izdal svojo 5000. številko in ta dan proslavil skromno v krogih svojih sodelavcev. Ni dvoma, da je ta dogodek v zgodovini našega tiska na Primorskem pravi jubilej. Minilo je sicer že čez 100 let od prvih listov v slovenskem jeziku po naših krajih, toda nasprotniki so nam tudi na tem področju, kakor na gospodarskem, neusmiljeno prelomili tradicijo : tako je bilo treba po zlomu fašizma začeti vse na novo. »Partizanski dnevnik« iz katerega se je porodil »Primorski dnevnik«, je ponovno začel delo v prerojeni obliki in z novimi gesli še med krvavim bojem za svobodo in delo. V prvi liniji, kjer dviga »Primorski dnevnik« zastavo za obrambo pravic vsega našega ljudstva, je še danes težko, mnogo težje, kakor si misli marsikdo, ki mu sledi ali hodi drugo pot. Sicer morajo tudi tisti, ki so po svojih nazorih v drugem taboru, priznati, da je »Primorski dnevnik« prav zaradi tega, kei koraka v ospredju, izvršil veliko delo »a stvar vs ■ 1 .ovencev v Italiji in za obrambo m Jen: človeka. Jezik in trgovina Trgovci se dobro zavedajo, kako velikega pomena je jezik v trgovini, če le morejo postrežejo kupcu v njegovem jeziku, da ga s tem še bolj navežejo nase. Navadno upoštevajo jezik domačega prebivalstva tudi na svojih napisih. Že večkrat smo omenili, kako se naši trgovci in ostali poslovni lokali v zadnjih letih izmikajo, vsaj kolikor zadeva napise na svojih lokalih. Navadno se pri tem sklicujejo — vsaj v Trstu — na znani odlok tržaške občine, kateri je treba plačati davek za napise po njihovi velikosti. Kdor ima dvojezični napis, mora torej še vedno plačati dvojni davek. Delavske zadruge so z velikimi lepaki v naši okolici napovedale svoj »Teden potrošnika«, ki nai bi še razširil krog njihovih odjemalcev. Za to priložnost je vodstvo Delavskih zadrug dovolilo kupcem posebne olajšave pri nakupu nekaterih najpotrebnejših jedil. Lepaki, vsaj tisti, ki smo jih videli na Opčinah, so bili tiskani samo v italijanščini. Delavske zadruge bodo v kratkem času odprle še dve veleprodajalnici. Dober zgled našim poslovnim lju dem je dala Hranilnica in posojilnica na Opčinah, ki je v svoje poslovna prostore dala pritrditi čedno kovina sto tablo z dvojezičnim napisom. Domačini se vprašujejo, zakaj ne bi na primer obnovila vsaj dvojezičnega napisa tudi društvena gostilna. »GARIBALDI« OSTANE V GENOVI. Kakor je poročala agencija »Italia«, je tržaški župan dr. Franzil izjavil, da se plovna zadruga »Garibaldi« preseli iz Genove v Trst. Zadruga ima 8 ladij s skupno tonažo 125.000 ton. V Trstu so vest sprejeli z zadovoljstvom, toda milanski gospodarski list »II Sole« jo je zanikal na podlagi svojih informacij pri omenjenem genoveškem podjetju. Qo sp o da/čsf d o ln politika na ©stanju Na Oslavju sem zvedel, da letošnja letina ne bo nič kaj prida: vina bodo pridelali manj kot povprečno, tudi češenj je bilo malo, zato pa je bila njih cena boljša kot lani. Že v Gorici so mi govorili o oslavskih jabolkih, kar je bilo zame nekaj novega, ker mi na Oslavju do sedaj ni še nihče govoril o jabolkih. Na moje zadevno vprašanje so mi na Oslavju potrdili, da gojijo tudi jabolka, sicer pa sva s prijateljem sedela prav pod jablano. Jabolka, ki sem jih videl na njej in nekje drugje na kupu, pa mi niso napravila najboljše ga vtisa. Vsekakor je jasno, da ne skrbijo za jabolka tako, kakor za grozdje in češnje. Po mojem mnenju bi jim morali posvečati večjo pažnjo, že zaradi tega, ker ni pridelovanje jabolk tako tvegano kakor gojenje češenj, ki sc morajo prodati včasih tako poceni, da se jih ne izplača niti brati. Določene vrste jabolk pa trajajo do konca zime in imajo vedno primerno ceno. Sicer pa si oslavski kmetje ne delajo iluzij. Oni vedo iz lastne izkušnje, da jih niti vino niti češnje in še manj jabolka ne bodo rešili, dokler bodo velike države trošile nad 60% svojih dohodkov za vojne namene in dokler bo trajala brezposelnost. Govorili smo tudi o krajevnem in svetovnem položaju. Ustanova »Tre Venezie«, ki upravlja bivše Fogarjevo posestvo je, kakor znano, močno pasivna. Zaradi tega hočejo to posestvo sedaj razkosati na pet delov in naseliti tam priseljence, ki maj bi jim pomagali potujčiti našo zemljo. Ne bo nič iz tega, pravijo domačini, dela sposobni člani priseljenih družin jim bodo kaj hitro zbežali v tovarne, saj prihajajo na delo v podgorsko predilnico delavci iz Furlanije, ki ima mastno zemljo in je gotovo bolj rodovitna kakor bivše posestvo. »In kako mislite, da bi bilo treba urediti to posestvo«? sem vprašal pri- jatelja. »Tako, kakor je bilo urejeno pred prihodom ustanove „Tre Venezie’', ko so imeli domači kmetje v najemu vsak po košček posestva, in sicer toliko, kolikor jim je bilo potrebno, da izpopolnijo svojo kmetijo. Lahko bi pa vzela vse posestvo v najem ena sama kmečka družina, ki bi imela šest dobrih delavcev, štiri moške in dve ženski. Vse to bi bilo mogoče izvesti, ako bi gospodarstva ne kvarili s politiko.« »Kakšno pa je vaše mnenje o štever-janskih kolonih?« »Kaj naj rečem? Moje mnenje je, da to napolovičarsko izkoriščanje veleposestev polagoma razpada. Nekatera v Števerjanu, Oslavju in Pevmi so že izginila, tudi posestvo barona Formen-tinija je že precej skrčeno. Najbolj se še držijo nasledniki barona Tacco, ali tudi od tam se koloni izseljujejo in gospodarji bodo morali ali prodati, ali pa na svoj. račun upravljati posestvo. To pa je glede na sedanje nizke vinske cene nemogoče, saj še mi, ki lastno zemljo sami obdelujemo in trdo delamo, komaj izhajamo.« »Položaj v poljedelstvu je torej nasploh obupen?« »Na videz obupen, pa vendar ni.« »Kako to mislite?« »Če bi razmere ostale take, kakršne so danes, bi seveda vse poljedelstvo šlo rakom žvižgat. To pa se ne bo zgo dilo in se tudi ne more zgoditi, ker bi svet ne mogel živeti brez poljedelstva. Morajo pa priti zelo korenite gospodarske spremembe.« »Kakšne spremembe?« »Predvsem mora prenehati oboroževalna tekma. Kapitalistične države se morajo sedaj oboroževati, ker bi sicer brezposelnost tako narastla, da bi spravila vse gospodarstvo v katastrofo. To se bo preprečilo, ako bodo začele velike države, namesto, da trošijo neštete milijarde za vojno, te milijarde uporabljati za nakup tiste takoimenovane nadprodukcije, ki povzroča brezposelnost.« »In kaj bodo države delale z nakupljeno nadprodukcijo?« »Kaj pa delajo z nakupljenim orožjem?« »Nič, čakajo da zastara, da se spremeni v staro železo.« »Uničujejo ga otrej, ali točno rečeno : uničuje ga tehnični napredek. Neštete milijarde, ki se zapravljajo za o-boroževanje, so vržene v morje. Milijarde, ki bi jih država potrošila za nakup nadprodukcije pa ne bi bile vržene v morje.« »Ampak « »Ampak bi koristile ljudstvu, ker bi se vse blago od nakupljene nadprodukcije. razdelilo — in sicer brezplačno — med najpotrebnejše.« »Razdeliti brezplačno med potrebne, zelo lepo, ali ta zadeva je po’ mojem mnenju tako zapletena, da bi bila popolnoma neizvedljiva.« »Seveda neizvedljiva, ako bi hoteli razdeljevati blago „in natura”.« »Kako pa mislite, da bi delili?« »Na drug način. Ali pustimo to vprašanje za drugič.« »Kaj pa denar? Kje naj vzame država za to potrebne milijarde? »Kje?! Tam, kjer jih jemlje sedaj za oboroževanje 1« »Ni nič lažjega kot to, ali za danes bi bilo predolgo, da bi o tem govorili in pustimo to vprašanje za drugič.« Še to bi rad povedal, da ne pozabim: Že večkrat sem opazil in še posebno, ko sem bil zadnjo soboto v Gorici, da so goriški meščani mnogo bolj vljudni in uslužljivi, kot Tržačani. To se da razlagati tako, da tam živijo večinoma domačini sami med seboj, medtem ko prihaja v primorsko mesto Trst mnogo ljudi z vsega sveta, ki kvarijo značaj Tržačanov. Drago Godina j -v pristanišču. Napovedane ladje (Odhodi iz Trsta) — JUGOLINIJA — Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Dinara 28/9, Lovčen 21/10, Avala 25/10. — Indonezija — Daljni vzhod: Lovčen 21/10. — laponska: Lovčen 21/10. — Severna Evropa: Zadar 2/10. — Severna Amerika: Slovenija 25/10. — Severna Amerika: Zadar 2/10. — Južna Amerika: Treči maj 2/10. — Perzijski zaliv: Topusko 25/10. JADROLINIJA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 3/10, Orebič 10/10. — Grčija —Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 29/9, Lastovo 13/10. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 21. septembra priplula v Genovo, odtod pa je odpotovala v Tesa-lonike, Benetke in na Reko. Motorna ladja »Bohinj« je priplula 15. septembra v New York, od koder je nadaljevala pot vzdolž ameriških pristanišč. »Bovec« raztovarja na Reki. Konec meseca bo la dja odplula na novo pot. Ladja »Bled« bo odplula z Reke 28. oktobra NOVA LADJA NA PROGI V AVSTRALIJO. Preteklo nedeljo so v tr-žiški ladjedelnici GRDA splovili 27500-tonsko turbinsko ladjo »Guglielmo Marconi«. Ladja je bila zgrajena za tržaški Lloyd, ki jo bo postavil na progo med Italijo in Avstralijo. Na tej progi že pluje enaka ladja »Gali-leo Galilei«. SOVJETSKA ZVEZA NAROČILA 300 TISOČ TON LADJEVJA V ITALIJI Po poročilih iz Rima so predstavniki italijanskih ladjedelnic te dni podpisali v Moskvi sporazum o dobavi 6 petrolejskih ladij po 48.000 ton Sovjetski zvezi. Naročilo obsega torej okoli 300.000 ton ladjevja. Naročene ladje bodo enake. Glede velikosti in ladijskih motorjev; vsak motor bo imel 18.900 konjskih sil in bo gnal ladjo s hitrostjo 17,4 milje na uro. K temu poročilu iz Rima dodajajo, da so se italijanske ladjedelnice razveselile tega naročila, ker delajo danes samo s polovično zmogljivostjo. Doslej še ni bilo objavljeno, koliko ladij za Sovjetsko zvezo bodo gradili v Trstu oziroma v Tržiču; prav naše ladjedelnice občutijo veliko pomanjkanje naročil in bi bilo logično, da bi ustrezen delež pripadel tudi njim. 3 MILIJARDE LIR ZA BENEŠKO PRISTANIŠČE V Benetkah bodo zgradili novo pristanišče za velike petrolejske ladje. V ta namen je vlada s posebnim odlokom dala na razpolago tri milijarde lir. V državni proračun bodo vnesli znesek v obrokih do finančnega leta 1964/65. Novo pristanišče bo na umetnem otoku, ki bo oddaljen 12 km od središča mesta. Nafto za industrijsko središče Marghera bodo z otoka dobavljali po podmorskih naftovodih. DRŽAVNA PODPORA PLOVNIM DRUŽBAM. Uradni vestnik (Gazzetta Ufficiale z dne 5. septembra) je objavil tudi dva odloka predsednika republike o potrditvi državnega dogovora s Tržaškim Lloydom in genovsko plovno družbo »Italia«. Obe družbi delujeta v sklopu FINMARE, ki vzdržuje pomorske proge »pretežne državne važnosti« (p. i. n.). Ladje na teh progah plovejo z zgubo; to zgubo pa krije država z denarjem iz lastnih blagajn. Konvencija (pogodba), ki je bila potrjena te dni, se nanaša na čas od 1. januarja 1953 do 31. decembra 1959 pri Tržaškem Lloydu (za proge proti Aziji, Afriki in Avstraliji) in na čas od 1. julija do 31. decembra 1959 pri družbi »Italia«. Za omenjeni čas prejme Tržaški Lloyd 1,787.440.000 lir državne podpore za kritje zgube, družba »Italia« pa 215,950.000 lir. Xuitma in življenje Slovensko gledališče v novi sezoni iii. KULTURNI VEČERI V pretresu je še neka druga pobuda, ki jo Slovensko gledališče upa u-resničiti s sodelovanjem Prosvetne zveze. Posamezna njena društva naj bi na lastnem področju organizirala kulturne večere, ki bi jih umetniško dvigali člani našega gledališča z recitacijami in prizori iz svetovne in domače književnosti. Gledališče, je že izdelalo štiri prizore. Od teh je Rustji najbolj pri srcu nastop, ki bi moral biti glavni : Slovenska povojna ljubavna lirika, in sicer vseh mladih pesnikov, ki so se uveljavili po vojni pri nas in v osrednji Sloveniji, kjer je bilo glede tega precej zadovoljive žetve. Razne pesmi bi tudi doživele pevski krst v izvedbi moškega ali mešanega zbora. Tudi letos je Slovensko gledališče pripravljeno sodelovati pri raznih šolskih prireditvah, posebno pri Prešernovih proslavah. Želeti bi bilo, da bi zadevne stike s šolo navezali pravočasno in ne v zadnjem trenutku. Gledališki almanah bo izšel v novi sezoni vsaj enkrat. Gledališki list pa bo izhajal morda za dve deli skupaj. Letos bo imel novo obliko v žepnem formatu. Njegova vsebina bo po možnosti čimbolj pestra. Gledališče bo kot doslej redno delovalo tudi pri radiu. Načrt je odvisen od radijskega vodstva. Načelno je določen po en nastop na mesec. Tržaško gledališče je 6. septembra gostovalo v Ljubljani, v Križankah na prostem v okviru »Festivala vesele Ljubljane« z Manevri. Tuja gostovanja še niso določena. O njih ponavadi odločajo sproti, kakor pač prihajajo posamezne ponudbe. Več kot uro je trajal naš razgovor z režiserjem Rustjo. Z njim so naši čitatelji dobili res izčrpen vpogled v snovanje in načrte Slovenskega gledališča v Trstu. Na koncu me je Rustja prosil, naj posredujem javnosti njegovo iskreno željo po tesnem sodelovanju med tiskom in gledališko upravo, med tiskom in gledalci. Uprava je pripravljena vedno upoštevati utemeljene želje. Toplo apelira, naj bodo razna poročila, ocene in kritike odra s trezne presoje dela in možnosti našega gledališča, ne pa izraz trenutnega navdušenja ali nerazpoloženja do njega. Kakor igralec in režiser ne moreta ustvariti svojega dela v pičli uri, tako tudi kritik ne more in ne sme »ex cathe-dra« površno in pristransko poročati o delu naših gledališčnikov. j- j- POLJSKI FILMSKI REŽISER SE JE UBIL Pri avtomobilski nesreči — njegov avto je zadel ob tovornjak — blizu Varšave, se je smrtno ponesrečil znani poljski filmski režiser Anderzej Munk, ki mu je bilo komaj 36 let. Uspešno je režiral tri filme, ki so £e uveljavili tudi v zunanjem -svetu. fodolru UTRINKI ZASLUŽEK ŠVICARSKEGA KMETA. švicarsko kmetijstvo donaša 285 frankov (41.040 lir) na hektar, in sicer 2,42 odst. investiranega kapitala. Vrednost kmečkega dela računajo na 23,05 franka na dan, kar pomeni da toliko zasluži obdelovalec zemlje. Po zakonu o razvoju kmetijstva bi moral zaslužiti 27,30 franka na dan. Kmet zasluži povprečno 4 franke na dan manj kakor delavec na drugem področju. TransiHlriu . .. IMPORT - EXPORT VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV mr STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO TRST - Sedež: ulica Cieerone 8/II Telefon: 30-214 . PARK HOTEL - BLED . ^Ajvečlj hotel na Bledu, ® sodobnim konfortom priznana domača in tur kuhinja. Kavama s tofaso na jezero, nočni ”ar z zfabavnim progifa-^°in. Plesna dvorana s .^alitetnim ansamblom z1 raznimi folklornimi 111 drugimi prireditvami GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER hotel €r it 1 b koper Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. Lestenci, svetilke, popolne opreme za kopalnice m . . po cenah, ki se ne dajo primerjatiF Brandolin Via Sm Maurlzlo, 2 Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicar ml in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23»C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave ln razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična domača vina. Oglejte si 8. mednarodni sejem sodobna elektronika od 21. do 29. oktobra 1961 v Ljubljani . SESTAVNI DELI ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIZACIJO . RADIO IN TELEVIZIJA . TELEKOMUNIKACIJE . MERILNA TEHNIKA . VAKUUMSKA TEHNIKA . AVTOMATIZACIJA . NUKLEARNA TEHNIKA NAJBOLJŠA PRILIKA ZA SKLEPANJE TRGOVSKIH POSLOV GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE — LJUBLJANA Održava osam linija i to: Sjeterna Rtropa (tjedno) Sjedinjcce Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Levant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) t Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japan (mjesečno) Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. Prevalite robn progama “JOGOLINIJE” 4. stran GOSPODARSTVO Petek, 29. septembra 19 TRŽNI PREGLED I Italijanski trg Italijanski trg z žitaricami se je nekoliko okrepil. Pšenica novega pridelka gre sproti od rok in cene se držijo čvrsto; čvrste so tudi cene moki. Riž novega pridelka že prihaja na trg, toda prekupčevalci so oprezni, ker čakajo, da se cene ustalijo. Na zelenjavni trg prihajajo še vedno zadostne količine zelenjave in sadja. Cene so čvrste posebno jabolk in najboljših vrst grozdja, breskev in limon; med zelenjavo pa se najbolje prodaja cvetača, svež fižol, cikorija, solata in bučice. Povpraševanje po mlečnih izdelkih je precejšnje, posebno maslo gre sproti od rok; cene so se dvignile za 20 lir pri kg. Tudi cene siru so dobre. Z oljem za industrijsko porabo so kupčije precej živahne, medtem ko sploh ni zanimanja za semensko jedilno olje; trg z oljčnim oljem ni zabeležil nobene spremembe. Trg z živino je precej živ; cene goveje živine težijo navzgor. Tudi kupčije s prašiči so dobre, slabše pa s konji. Cene novega vinskega pridelka se še niso ustalile. Letošnja trgatev v Italiji bo po količini slabša, boljša pa po kakovosti. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina _ in prometni davek nevračunana. Fina mehka pšenica 6900-7000, dobra mer-kantiie 6600-6700, merkantile 6500-6550, trda domača pšenica (dobra merkantile) 8500-9000, Manitoba 8400-8500; pšenična moka tipa »00« 9400-11.000, tipa »00« slabše vrste 8400-8500, krušna moka tipa »0« 8000-9000, tipa »1« 8400-8500, moka za testenine tipa »0« 8900-9100, otrobi 40004100, fina domača koruza 4450-5050, slabše vrste 4250-4350, navadna 3900-3950, uvožena koruza Plata 43254375, od drugod 4150-4300, domača rž 5400-5500, uvožena 40004100, uvožen ječmen 39004100, domač oves 38004700, uvožen 40004050, uvoženo proso 39004000; neoluščcn riž arborio 7600-7900, R. B. 8100-8400, P. Rossi 7100-7300, Maratelli 7000-7300, Stirpe 136 7100-7300, Ardizzone 7100-7300, Balillone 6800-7000; oluščen riž arborio 13.800-14.300, vialone 15.000-16.000, R. B. 14.000-14.300, Maratelli 12.600-12.800, Ardizzone 11.500 do 11.700, Balillone 11.100-11.300, orig. 10.700-10.900, P. Rossi 12.800 do 13.100 lir za stot. ZELENJAVE IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, embalaža je čista teža. Suh česen 180-350, kuhana pesa 72-120, erbete 38-83, korenje 96-120, zelje 60-84, čebula krajevnega pridelka 48-60, od drugod 42-66, dišeča zelišča 350-400, svež fižol tipa Vigevano 144-180, debel fižol Bobi 60-168, gobe 500-1400, solata krajevnega pridelka 74-150, cikorija domačega pridelka 75-150, od drugod 600-100, domača solata endivija 88-100, od drugod 115 do 150, solata Trokadero 188-215, melanzane 48-96, krompir Binthje uvožen 44-48, o krogel krompir Berlino 26-29, zelena paprika 30-60, rumena 36-96, domači paradižniki 36-72, domač peteršilj 63-175, zelena 60-100, domače bučice 36-84, od drugod 24-84, buče 3045; mer-kantilna jabolka 36-84, od drugod 24-84, buče 30-45; fige 36-84, merkantil-na jabolka 36-84, Delicious I. 108-156, merkantile 60-114, hruške Williams ex-tra 108-132, I. 72-108, breskve extra bele 192-396, I. 120-192, rumene 60-120, merkantile 14-120, belo grozdje Italija extra 156-192, I. 90-144, »regina« ex-Ira 144-192, I. 84-144, črno grozdje 72-96, limone I. 120-156, merkantile 72-120; suhe fige z mandeljni 230-240, olupljeni mandeljni extra 680-720, z o-lupkom 240-250, olupljeni lešniki 740-760, orehi Sorrento 340-360, suhe slive Bosna 240-260, suho grozdje »sultam-na« 250-280 lir kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci extra 750-800, I. izbire 700-750, II. 650-700, živi piščanci I. izbire 300-330, živi izbrani domači piščanci 950-1000, navad« ni domači piščanci 850-900, izbrani 400-500, II. izbire 340-380, zmrznjeni madžarski piščanci 400-550, žive domače kokoši 600-630, žive uvožene kokoši 350400, zaklane domače kokoši 900-950, sveže pegatke 850-900, zaklane 900-1100, zaklani golobi I. 1000-1100, II. 850-900, žive pure 600-640, zaklane 800-900, zmrznjene uvožene pure 400-500, živi purani 550-580, zaklani 700-720, zmrznjeni uvoženi purani 400-500, žive gosi 380450, zaklane 350460, gosi iz umetnih vališč 250-260, zaklane race 350460, race iz umetnih vališč 1100-1200, živi zajci 360400, zaklani s kožo 400-500, brez kože 420-570. Sveža domača jajca I. 34-35, navadna domača jajca 31, 50-32, 50, ožigosana uvožena jajca I. 20-22, II. 18-19 lir jajce. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek nevračuna- VALUTE V MILANU 14-9-61 26-9-61 Dinar (100) 7100 65,00 Amer. dolar 621,00 619,75 Kanad. dolar 600,50 599,00 Francoski fr. 125,30 124,85 Švicarski fr. 144,15 143,65 Avstrijski šil. 24,04 23,99 Funt šter. pap. 1746,50 1743,75 Funt šter. zlat 6250,00 6200,00 Napoleon 6200,00 5250,00 Zlato (gram) 712,00 710,00 BANKOVCI V CURIHU 26. septembra 1961 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,02y2 Francija (100 nov fr.) 86 Italija (100 lir) 0,691 Avstrija (100 šil.) 16,55 Češkoslovaška (100 kr.) 14,00 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100 belg. fr.) 8,55 Švedska (100 kron) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 118,50 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 4,80 Egipt (1 eg. funt) 7,30 Jugoslavija (100 din.) 0,45 Avstralija (1 av. funt) 9,52Va na. Oljčna semena: laneno seme 11.300- 11.400, koruzno 5000-5300, rižno 3100 do 3200. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 35.400-z5.600, iz sončnic 34.700-35.000, iz koruze 32.300- 32.500, iz soje 33.700-34.000, iz tropin 33.300- 33.500, iz navadnega kokosa 19.000-19.500, iz industrijskega lana 27.500-27.700, olje iz industrijskega ri-cinusa 35.000 do 36.000. Semensko jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 38.800-39.100, iz sončnic 37.500-37.800, iz rafinirane soje 36.900-37.200, semensko jedilno olje I. 37.300-37.500, navadno semensko olje 36.000-36.500. Oljčno o-Ije: »lampante« s 4% kisline 45.300- 45.500, retificirano 50.000-50.500 lir stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče. Maslo iz centrifuge 840-850, lombardsko maslo 790-800, domače maslo 800-810, emilijsko 770-785, maslo iz sladke smetane 740-750. Sir reg-giano proizv. 1959 830-860, proizv. 1960 660-680, grana iz Lodija proizv. 1959 790-810, proizv. 1959/60 730 do 750. proizv. 1960 650-660, proizv. 1960/61 580-600, grana svež 440-445, postan 455-485, italico svež 410430, postan 460-480, crescenza svež 300 do 320, postan 400-420, gorgonzola svež 300-305, postan 490-520, taleggio svež 340-350, postan 450480, švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, suh slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL LUGO. Cene veljajo za kg. Goveja živina za rejo: krave iz okolice Rima brez teleta 280-300, breje krave 290-330, krave s teletom 340-370, krave iz okolice Mark brez teleta 250-280, breje krave 270-300, krave s teletom 310-330, voli iz okolice Rima 2803-30, voli iz okolice Mark 270-310, junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 340-370, krave prvič breje 340-370, junice 2 stota težke 440480, krave mlekarice 150-200.000 lir krava. Goveja živina za zakol: krave 255-335, junci 335-345, teleta 465-550. Prašiči: neodstavljeni prašiči 15-25 kg težki 420460, 25-30 kg težki 400 do 420, 40-70 kg težki 360400, prašiči do 150 kg težki 330-335, prašiči čez 150 kg težki 310-325. Konji: konji za vprego 200-220.000 lir konj, konji za zakol 220-245 lir kg, žrebeta za zakol 280-320, osli za vprego 50-80.000 lir osel, osli za zakol 180-220 lir kg. Ovce iz Mark 210-220, iz Modene 200-210, jagnjeta 470-480 lir kg. VINO MILAN: Barbera 9000-11.500 lir hi, Dolcetto 9500-12.000, Nebbiolo 12.500 do 13.000, Barolo 30.000-32.000, Barba-resco 28.000-30.000, rdeče vino iz Piacenze 9500, navadno namizno vino iz Piacenze 10 stop. 6100, 11 stop. 6900, vina boljših kvalitet iz Piacenze: Gut- Cena bakra je v Londonu nekoliko popustila, medtem ko je cin napredoval. Kavčuk je na vseh mednarodnih tržiščih nazadoval. Povpraševanje po žitaricah je precej živahno in cene so čvrste. Na področju vlaken so cene popustile, tako pri volni, kakor tudi pri bombažu. Sladkor, kava in kakao so povsod nazadovali; to velja zlasti za brazilsko kavo. ŽITARICE V Čikagu je cena pšenice v tednu do 22. septembra napredovala od 205 3/8 na 206 3/4 stotinke dolarja za bu-šel proti izročitvi v decembru. Cena koruze je napredovala od 111 na 111 1/2 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Pridelek pšenice v Evropi cenijo na 35,3 milijona ton. Lanski pridelek je znašal 37,9 milijona ton. Letos je neugodno vreme negativno vplivalo na posevke. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je ostala v New Yorku neizpremenjena pri 2,65 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. — Kava je v pogodbi »M« popustila, in sicer od 39,41 na 38,89 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Zdi se, da je večina članov Mednarodnega sveta za kavo za to, da se veljavnost dosedanjega sporazuma podaljša za eno leto. Cena kakava je nazadovala od 19,70 na 19,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. To je najnižja raven, ki jo je v letošnjem letu dosegla cena kakava. Ameriški prekupčevalci so nasprotni ustvaritvi zaloge 250.000 ton kakava. Stroški za skladiščenje tega blaga bi namreč dosegli 8,5 milijona dolarjev. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža v tednu do 22. septembra napredovala od 35,35 na 35,45 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Iz Amerike poročajo, da sta neurji Carla in Esther povzročila manjšo škodo, kakor je bilo prvotno mišljeno. Pridelek bo za 65.000 bal manjši kakor je bilo predvideno, dejansko pa bo kakovost bombaža slabša. — Volna vrste Suint je v New Yorku nazadovala od 120,6 na 118 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Na londonski borzi je vrsta tumio 12-13 stop. 9500, Monterosso belo 11 stop. 9800 lir hi; rdeče furlansko vino 485-520 lir stop. stot, Merlot 495-545, Raboso 485-520, Clinton 420470, Bačo 460480, belo vino »Piave« 540-600, Raboso 485-515, Soave belo 560-585, navadno vino Valpolicella 535-585, finejše 590-620, navadno emilijsko vino 490-515, belo vino iz Ro-magne 505-535, rdeče 475490, toskansko vino 500-600, rdeče vino iz Mark 500-525, belo Sansevero 520-540, rdeče 450490, rdeče vino Martina-franca 530-540, rdeče filtrirano vino iz Brindisi-ja 8700-9000 lir stot, Malvazija in mo-škat 8700-9000, rdeče siciljsko vino 425 445 lir stop/stot, belo 440470, klasični Chianti 11-12 stop. 650-700, 12 stop. 700-750 lir stop/stot. PAPIR IN LEPENKA MILAN. Gladek časopisni papir v valjih 11.120 lir stot, v polah 13-14.250, navaden satiniran tiskarski papir 15- 16.000, srednje vrste 17.500-18.600, navaden pisarniški papir 15.500-17.500, srednje vrste 18.500-20.000, finejši 22- 24.000, trikrat klejen papir za tiskovine 22-24.000, »uso mano« za tiskovine 21.500-23.000, navaden registrski papir 17.500-19.000, srednje vrste 20.500- 22.000, finejši 24-25.000, pisemski papir srednje vrste 20-21.500, velina za kopije 40.50044.000, risarski papir 38.50040.500, patiniran risarski papir srednje vrste 25-27.000, finejši 28.500- 31.000, »pelure« bel ali barvan 24-29.000, navaden pergamin 40-60-80 gr 18.250-19.250, extra 30 gr 25-26.500, extra 40-60 gr 21.500-23.000, srebrn papir 30 gr 27-30.000, srebrn papir 40-50-60 gr 24- 28.000, papir za zavijanje slabše vrste 8400 do 10.400, srednje vrste 13.500- 16.000, finejši 18-21.000, velina za embalažo 17-19.000, srednje vrste 19.500- 22.500, fina 23-28.000 lir stot. KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 145, po 5 kg 147, po 2 kg in Va kg 152, po 1 kg 157, po 'h kg 170, v tubah po 200 gr 43, po 100 gr 30, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 155, po 5 kg 157, po 2,50 kg 162, po 1 kg 167 v tubah po 200 gr 47, po 100 gr 32, domači paradižniki v škatlah po 3000 gr 235, po 1200 gr 95, po 500 gr 51, po 300 gr 34; grah v škatlah po Va kg 145-150 lir škatla, fižol v škatlah po 1h kg 185-195, čebulice v kisu 230-250, tuna v škatlah 900-1000, tunina 620-650, sardine v olju v škatlah po 200 gr 75-85 lir škatla. POPER TRST. Sarawak črni special 318 šilingov za cvvt cif. jadransko pristanišče, Saratvak beli 390, Tellicherry garbled 367, Tellicherry extra bold 375, Mutok 390 šilingov za cvvt. cif. jadransko pristanišče. 64’s B nazadovala od 102 na 98,25 penija za funt proti izročitvi v oktobru. V Roubaixu (Francija) je cena popustila od 12,95 na 12,85 franka za kg. Japonci so pri svojih nakupih avstralske volne nekoliko popustili. Svetovno proizvodnjo surove volne v letu 1961/62 cenijo na 5.660 milijonov funtov. Cena jute Mili first je ostala v Londonu neizpremenjena pri 145 funtih šterlingih za tono. KAVČUK Cena kavčuka vrste RSS je na londonski borzi nazadovala od 25 1/4 -25 3/8 na 24 3/4 - 24 7/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je nasprotno cena napredovala, in sicer od 29,75 na 29,90 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kitajci so v prvih petih mesecih letošnjega leta kupili na mednarodnih trgih 29.000 ton naravnega kavčuka (lani v istem času 81.000 ton). Rusi odkupujejo stalno po 15.000 ton kavčuka na mesec. KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 22. septembra zabeležili naslednje kotači je: baker 226 3/4 (prejšnji teden 231%) funta šterlinga za tono (1016 kg) proti takojšnji izročitvi. Cin 952 (prejšnji teden 954), svinec 64 1/8 (64 1/4), cink 75 3/8 (73 1/4). V New Yorku so bile cene naslednje: bakel 30,53 (prejšnji teden 31,06), svinec New York 11 (neizpr.), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 28 (neizpr.), antimon Laredo 28 -28 1/4 (neizpr.); lito železo 67 (ne izpr.), Buffalo 66 (neizpr.), staro železo povprečni tečaj 39,50, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 188-191 dolarjev jeklenka. — • — AMERIČANI BI RADI PODRAŽILI JEKLO Ameriški predsednik Kennedy je pozval ameriške tovarnarje, naj ne zvišajo cene jekla. Družba Betlehem Steel Company je predsedniku odgovorila, da bi prav rada izpolnila željo predsednika, toda v tem pogledu se nikakor ne more obvezati. Družba pravi, da ni že tri leta povišala cene svojim proizvodom in da se je medtem delovna sila močno podražila. yf V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 3 9.61 14.9.61 26.9.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 197.V8 1997/2 2067/4 Koruza (stot. dol. za bušel) 1097/2 IO97/4 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . • 31 - 31 — 31 — Cin (stot. dol. za funt) . . 124.30 121.50 122 50 Svinec (stot. dol. za funt) . . 10.80 1080 10 80 Cink (stot. dol. za funt) . . 11.50 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.— 26 — 24— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 81.23 81.25 81 25 Bombaž (stot. dol. za funt) . 35.30 35 33 35.45 Živo srebro (dol. za steklenico) .... . 188,— 188— 188— Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 33.25 35.25 35 23 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 234.3/4 2327/4 2227/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . 982,- 923— 960— Cink (funt šter. za d. tono) . . 757/8 727/8 74 V* Svinec (funt šter. za d. tono) • ■ 647/, 647/8 637/8 SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . • 736,- 736,— 736— Vinski pridelek po svetu Po podatkih Mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) so lani po vsem svetu pridelali za okoli 1 milijon ton manj grozdja kakor leta 1959. Zanimivo je, da se veča proizvodnja vina v južnih predelih sveta, to je v Argentini, Čileju in Južni Afriki; tako se delež teh držav na svetovnem pridelku stopnjuje. V Evropi pridelamo zdaj približno 64% svetovne proizvodnje vina, medtem ko je znašal delež Evrope na svetovni proizvodnji pred prvo svetovno vojno še 85%. PO ITALIJI MANJ VINA Pred približno enim mesecem so cenili letošnji pridelek vina v Italiji na 58 milijonov hektolitrov. Od takrat pa skoraj ni deževalo; zato je bila trgatev precej slabša. Ponekod je suša napravila več škode kakor spomladanska toča. V Lombardiji kaže grozdje precej dobro. Kakovost vina bo letos po vsej Italiji boljša, zato pa bo pridelek manjši. Vrsta Pinot je obrodila slabo. Za to grozdje ponujajo kletarji po 10 do 12.000 lir za stot. V Toskani bo letošnji pridelek za 20% manjši kakor lani. V nekaterih vinorodnih pokrajinah v Južni Italiji bo nasprotno pridelek grozdja letos za 20% obilnejši kakor lani. Na Sardiniji je suša pobrala dober del pridelka. Tudi na Siciliji je suša povzročila znatno škodo. MANJ VINA TUDI V FRANCIJI Združenje francoskih vinogradnikov ceni letošnjo letino na Francoskem na okoli 45,9 milijona hektolitrov, medtem ko so lani pridelali 64 milijonov hi. K temu je treba dodati še vinski pridelek v Alžiriji, ki bo letos dosegel 13,9 milijona hi, lani pa 15,8 milijona hi. Letošnje grozdje je poškodovalo hladno vreme meseca maja. Francija potrebuje za domačo potrošnjo in izvoz okoli 70 milijonov hektolitrov, kar pomeni, da bo letos treba seči po starih zalogah vina, ki so še velike. Prav .zaradi teh zalog neprodanega vina je cena v kleti vinogradnika zelo nizka; saj prejme pridelovalec samo okoli 47 stotink novega franka (58,7 lire) za liter vina. To je cena običajnega vina. Boljše vrste imajo višjo ceno ne samo na domačem francoskem trgu, temveč tudi na zunanjih trgih. Posebno dobra francoska vina so si utrla pot v Vel. Britanijo in Združene ameriške države in v zadnjih letih tudi v Zah. Nemčijo. SREDNJA VINSKA LETINA V ZAHODNI NEMČIJI Predsednik Zveze zahodnonemškib vinogradnikov računa, da bodo letos v Zahodni Nemčiji pridelali 3 do 3,5 milijona hektolitrov vina. Zveza nemških vinogradnikov je proučevala vinski trg na sestanku, ki je trajal več dni. Vinogradnikom je priporočila, naj trgajo . čim kasneje, da bo kakovost vina boljša. Lani so imeli v Zah. Nemčiji izredno dobro vinsko letino; saj. so pridelali 7,4 milijona hektolitrov vina. Od tega je ostalo v vinogradniških kleteh še 3 milijone hektolitrov neprodanega vina, ostanek od prejšnjih let pa cenijo na 500.000 hektolitrov. V zadnjem času se je povečalo povpraševanje po vinu lanskega pridelka. V začetku septembra je izšel poseben zakon, ki ureja vinarstvo v Zahodni Nemčiji. Na sestanku Zveze vinogradnikov so ugotovili, da predstavlja zakon podlago za pristop zahodnonem-škega vinogradništva k Evropskemu skupnemu trgu. Zakon je upošteval predloge Zveze vinagradnikov, a hkrati tudi želje strokovnega odbora pri Evropskem skupnem trgu, kolikor gre za sajenje oziroma omejevanje raznih sort vinske trte. Gre tudi za vprašanje, kako naj se zagotovi minimalna cena vinu. V ta namen so ustanovili poseben »sklad za ustalitev cen«. Vodstvo sklada bo imelo 43 članov; v začetku oktobra bo že njegov prvi sestanek. Nemški vinogradniki so na sestanku v Of-fenburgu načeli tudi vprašanje dodajanja sladkorja vinu ter so ta postopek odklonili. Tako pripravljena vina bi morala imeti v prodaji posebno etiketo, da bi se ločila od povsem naravnega vina. IZVOZ ITALIJANSKEGA VINA UPADEL V prvem polletju letošnjega leta je izvoz vina iz Italije nazadoval, in sicer od 853.150 hi v lanskem letu na 780.151 hi letos. Italijanski strokovnjaki pravijo, da izvoz ni dosegel zaželene višine, ker vina še niso enotna. Italijanski pridelovalci nimajo dovolj kapitala, da bi vino poenotili in z ustreznim postopkom pripravili za prevoz. tstnrn KMEČKE ZVEZE Tudi ovce se nalezel® daril Pri ovcah povzročajo garje vse tri že omenjene vrste srbcev. Bolezen prenašajo bolne ovce neposredno na zdrave. Možen je tudi posreden prenos s steljo, krmo, krtačami in drugimi predmeti. Najbolj pogoste pri ovcah so garje, ki jih povzročajo srbci, ki sesajo kri. Ti napadejo ona mesta telesa, ki so gosto poraščena z volno. Zaradi močne srbečice, ki jo povzročajo srbci, se okužene ovce čebljajo in drgnejo ob predmete ter grizejo napadena mesta. Na teh začne prav kmalu izpadati volna. Ob natančnem pregledu bolnega mesta čutimo pod roko kot leča debele vozliče rdečka-storumene barve in večkrat tudi mehurčke. Na obolelih delih kože pa nastanejo zaradi drgnenja. kraste. Bolezen se po koži širi naprej. Ce bolnim ovcam kmalu ne pomagamo, zgubijo v kratkem vso volno. Poleg tega tudi zelo oslabijo in v doglednem času pogini j o. Srbci, ki spadajo v prvo skupino, povzročajo pri ovcah garje le na mestih, ki so pokrita z dlako, torej na glavi in na notranji strani nog. Spremembe, ki nastanejo v takih primerih na koži glave, so zelo podobne onim, ki se opažajo pri garjavih konjih. Garje, ki se tu pa tam pojavijo pri ovcah na nogah in pri katerih se ovce zaradi srbečice nemirno prestapa-jo in grizejo napadena mesta, potekajo običajno milo. Hladno vreme pokvarilo vinsko letino V tržaški okolici so naši ljudje pričeli trgati že okoli 15. septembra, le malo jih je počakalo še dober teden. Letos bo vino dobro, čeprav je bila trgatev bolju zgodnja, ker so letos tudi drugi plodovi dozoreli bolj zgodaj kot običajno in je bilo že ves avgust in september lepo vreme, že večkrat smo o-menili, da bo letošnji vinski pridelek pičlejši in da bo mnogo izpod srednje letine. Mrzlo vreme v času, ko je trta cvela, je na žalost opravilo svoje delo in pobralo obilen zarod, ki je obetal kar najbolje. To se ni zgodilo samo v tržaški okolici, na Krasu, na Vipavskem in v Brdih, temveč tudi v Istri; v Dalmaciji je pritisnila še suša. Le v Slovenskih Goricah (na Štajerskem) so napovedali dobro letino. Povprečno smo se torej letos pri nas slabo odrezali; so pa tudi posamezni primeri — sicer zelo redki — ko so nekateri vinogradniki imeli skoraj srednjo letino. Trgatev na Goriškem MRZLO VREME POBRALO TUDI OLJKE Hladno vreme, ko so oljke cvetele, je popolnoma uničilo letošnji pridelek. To nam je povedal kmet iz Sečovelj. Tudi tam je bilo manj grozdja. Vino je imelo to leto dobro ceno; prodajali so ga po 120-150 dinarjev na debelo. Letošnje grozdje so kmetje povprečno prodajali na piranskem trgu po 120 dinarjev kilogram. IOBILI MABAL0i§0 Uatzme permafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianc«, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sohe — oprema urade - f/nziČki - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO. 19 — UL. F. FILZI, 7 noge. Garjave koze hujšajo in slabijo, hudo bolne tudi poginejo. Ker koze težko prenašajo kopanje, jih moramo zdraviti le s primernimi mazili. B S GARJE PRI MAČKAH Tudi mačke večkrat zbolijo za gar-jami. Srbci največkrat napadejo glavo, tilnik in notranji del ušes, le redkokdaj ostale dele telesa. Garje povzročajo mačkam veliko srbečico ali pa obratno potekajo včasih tudi brez srbenja. Deli glave napadeni po garjah se spremenijo v kraste in polagoma tudi ogolijo. Mačke zelo trpijo zaradi garij v ušesih in kakor psi se večkrat mečejo po tleh ali pa tolčejo z glavo ob zid. Garjave mačke večkrat izpirajmo z mlačno vodo in milom ter garjava mesta namažimo z mazilom, ki je pripravljeno na podlagi žvepla in prašičjega sala. Ne dopuščajmo, da bi garjave mačke prihajale v dotiko z zdravimi, ker bi jih okužile. Dr. R. Da bo vino dobro! GARJE PRI KOZAH Pri kozah povzročajo garje srbci, ki spadajo v prvo skupino. Spremembe na koži so podobne onim, ki na-nostanejo pri garjavih konjih. Običajno se najprej pojavijo na glavi. Od tod se širijo dalje in le v izjemnih primerih na trup, potrebušje in Vsak vinogradnik si po svoje prizadeva, da bi pripravil dobro vinsko kapljico,pa naj bo te še tako malo. Še posebno se potrudi, ako je vino za prodajo. To je povsem pravilno; saj bi zmaličen j e tega najpleipenitej-šega daru narave pomenilo tudi pomanjkanje ljubezni, razumevanja in čuta dolžnosti nasproti najbolj žlahtnemu plodu v rastlinstvu. Mlado vino je res potrebno skrbne nege in vprav ljubezni do tega, kar nam je podarila narava z našo prizadevnostjo. Prav ta plod igra v življenju človeka pomembno vlogo. Potreben je zdravim in bolnim, prvim za moč in dobro voljo, drugim za zdravilo in krepčilo. Vino je dopolnilna hrana in nasladilo, zato mora biti koristno in prijetno. Takšen pridelek prihaja le izpod skrbnih in umnih rok v vinogradu in v kleti. V mnogih kleteh mošt že bujno vre, morda pa ne še v vseh. Je torej še čas za nekaj koristnih napotkov, kako pripraviš okusno vino. Je že stara resnica, da vino zori na trti in v kleti. To pomeni, da je preuranjena trgatev nasprotnik dobrega vina. Stari so rekli: Dokler se sok med prsti ne vleče, naj mošt v kadi ne teče. Glede vinske posode pa: Le iz čiste posode priteče zdrava pijača. Današnjim vinogradnikom je dobro znano, da nikjer drugje ne igra čistoča ko odločilne vloge kot tukaj. Če se želimo izogniti neprijetne!^ ckusu in trpkosti vina, moramo P Ijevino (hlastine) ločiti od jagod grozdje pecljati (repkati). Le v ja| di je pravi sok — vinski mošt. ( velja seveda le za bela vina). Kul nje na tropinah se v novejšem ča dopušča le 6-12 ur, kot je pač groi je toplo. Ko se začnejo tropine d L gati, oziroma ko prične vrenje, ife se mošt odloži v sode. To velja ife sebno za rebulo. Vrenje mošta, ki pravzaprav spreminjanje sladkorja er alkohol, vrši posebna vrsta glivic Ds kvasovk. To so živa bitja, ki pride it£ v mošt z grozdjem in se tukaj r: množijo. Za pravilno delovanje !: vic sta razen hrane, ki jo najdejo oi moštu, potrebni primerna toplota zrak. Najbolje delujejo pri tempe: i turi 18-20 stopinj, slabo pa izpod stopinj. Skrbeti je torej treba, da ta temperatura v kleti ohrani. Zamrmra biti v kleti toplomer, čim b< ši je v kleti zrak, toliko bolje de I jejo. Klet naj se torej po potrebi p i zrači. ' I Črno grozdje naj ostane na trd nah še toliko časa, da se jagodno b: vilo razstopi. To se z normalnim v njem zgodi v 4 do 6 dneh. (Priporočilo našega sodelavca, bi morali grozdje pravzaprav pedi j ti (trgati jagode od pecljev — ti s stin, je pač težko izvesti, ker bi tab na trgatev trajala silno dolgo; še K ko je delovne sile na deželi premij Prip. ur.). »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — URBDi* «i ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa «' tel. 38-933. — CENA: posamezna 5Dc vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20 NAROČNINA: letna 850 lir, polic11 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospod1 n stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo ld1 b, 700 din, polletna 350 din; za ost* b inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča 1 b pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOViM JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica J !r, tek. račun štev. 600-14-3-375 — CE^ b OGLASOV: za vsak m/m višine v ■ 'b rini enega stolpca 50 lir. — OdgoM ni urednik: dr. Lojze Berce. — Z^T nik: Založba »Gospodarstva«. — skama »Graphis« v Trstu. , ......... ...--------- k Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - F ij, 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in ! fr pla tekoča voda, centralna kur)** |i telefon v sobah. Dvipnlo. Cene od % lir dalje. Ir< Tudi na Goriškem pridno trgamo. Kmetje pa niso s trgatvijo nič kaj zadovoljni, ker je grozdja malo; je pa zelo sladko. Zato pričakujemo, da bo letošnja kapljica zares dobra. Kmetje so obupani, kajti letošnji pridelek ne bo zadoščal za plačilo delovne sile, modre galice ter žvepla. Kje pa bodo naši kmetje vzeli denar za davke? Ker je položaj težaven, bi morala država priskočiti našim kmetom na pomoč z o-lajšavo davčnega bremena. Upamo, da se bo to zgodilo. V ostalem je pa bila letošnja letina še kar dobra. Sena imamo toliko, da bo več kot zadoščalo za prehrano naše živine čez zimo. Poleg tega so naši kmetje nakosili tudi veliko otave. Tudi pridelek žita in krompirja je bil letos zadovoljiv. Kmetje, vrtnarjiF za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, VIA MILANO 18 - TELEF. 35 1G9 katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA IN ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJE ter KOSILNICE AGRIA IA/ERKE !PEXP0RT UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impezport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRAP BENI MATERIAL - MESO IN zIVlNC IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STRO^ TEKSTIL - KOLONIALNO BLAG^ POSREDUJE PO TRŽAŠKEM lil GORIŠKEM SPORAZUMI SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 1BO.OBO.OOO TRST - ULICA FAB10 FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38*101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED *»■ VVMM PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK! PODJETJE GORIZIANA G0BIZ18 - VIA DOCA D'AOSTA H. 88 • TEL. 28-45 - GOBICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRAI IS - TRIESTE Sedeti * r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906 , 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. s Splošna plovba j&A Piran Telefon 51-70 Telex 03923 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ABRAMA PRODAJA: krmila za živino semena ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OPČINE - Telefon 21-321 pišžeta kmetijske stroje se je preselila v nove prostore, In sicer v NARODNO ULICO 53 mednarodna špedicija transport Glavna direkcija Ko; tel. 141; 184 telex 03- Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, n* Reki, v Ljubljani, Maribd" ru, Sarajevu, Sežani, n* Jesenicah, v Prevaljah, KO" zini, Subotici, ZrenjaninV' Novem Sadu, Novi Gori' ci, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in z®-gotavlja hitre in cenen* spedicijske in transport' ne usluge. — Prevzem® vse spediterske posle ** zvezi z mednarodnimi v* 'r.sej mi t