ff 257. številka Trst v četrtek dne 12. novembra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaia en trat na dan. raz uri nedel in praznikov, ob 4. ur: pop. — Naročnina maša : za vse ieto 24 K. pol ieta 12 K. za četn leta 6 K in za en mesec 2 K — Naroćntno je plačevati naprej. Na naroćbe brez pH naročnice ae upravništvo ne ozira Po to': akamah ▼ Trstu se prodajajo posamične *;evilke po 6 stot Sarč.); izven Trsta p« po 8 st. Telefon številka, 870. Edinost glasilo političnega društva „€dlnost" za primorsko. V udlnoati je moč / Oglasi ae računajo 00 vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne Laiivaie. domači 02:1 asi itd., ae računajo po poeodbi. — Vsi cu-piai naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi na za vsaki napredek in za, vsako povgpeševanje regeneriranja države ! Sedanji avstrijski parlamentarizem se mora reformirati od temelja gori ! V tem je rešitev, s tem bo dana možnost za razrtšenje avstrijskega problema. Do take reforme pa more dovesti le rtf^rma volilnega reda v zmisiu razširjenja volilne pravice. Za tako razširjenje moramo biti vsi, brez vsacega ozira na to, ali bo imela < d tega nasa lastna stranka dobiček ali škodo. Manji interesi se morajo umikit; velikim ! Ali če govorimo o frtah-ču, ki naj je zavzemljejo posamične ■trkLkd nasproti vprtŠanju razširjenju volilne prav e-f, oziioma rtfjrmiraDja našega državnega parlamentarizma, niti ne pr.hajajo v po-štev ms nji interesi naspr Jti večim. ker stranka in nje < butana nista cilj za se, ampak sta le sredstvo, s katerim hoče dosezati dotična sku^> ua ljudi j — više cilje. Kdo bi hotel žrtvovati delo le zato, da si ohrani — orodje nepokvarjen 1 ? ! M; v*mo dobro, da pr de po izdatnem razširjen u voi lje prav;ee do večih ali manjih sprememb v p"*eati strank iQ prizadeta utegne hit tudi stranka, Kattri služiti si Štejemo v čn-t in {>onos. Ali tega pomisleka ne poznam , ko gov< r mo o vprašanja razširjena \oiilne [ ra\!ce. Kaip menja vprašanje korist s r nkc na<*pr< t vprašanj u srečnega rt>zreše-nja državnega problema v zmisiu enake pravice in svobode vseh narod o v ?! To eni') hoteli posebno povdarit;, izlasti zato, ker se nam sosebno od socija istične strani rado prihaja z očitanjem, da mi »narodnjaki« I smo tesnosrčni in starokopitni, da nam je obzorje omejeno, da nimamo zmL-la za potrebe sedanje dtbe, pozvane, da reši socijalno vprašanje, da smo eebičneži, ki radi koristi lastne stranke žrtvujemo živl;enske interese širokih mas in ki hočemo redi lastnega interesa kon-servirati kričečo krivico, ki jo trpe te mase politično, ia vsled tega tudi socijalno in ekono mičuo. Ako se posr.či dosega velikega cilja, ki mu pravimo razrfšeuje avstrijskega probl-ima, potem bo ep'.oh dovršeua misija dosedanjega razvrščenja strank po narodnih načelih in izgubi to razvrščerje pravico do obstanka. Potem še le prideČas, po katerem hrepene mnogi in najbolji duhovi, ki p a je nemežen, dokler ne bo rešen avstrijski problem z ustvarit v i j o garancij za obstanek in razvoj vsacega plemena — čas za razvrščenje strank po političnih in gospodarskih načelih in socijalnemnaziranju! A le tako razvrščenje strank more ustvariti podlago za zdrav, plodonosen in koristim vae skupnosti sitižeč parlamentarizem! Potem še leseodpro široka vrata za veliko nalogo nastopajočih dob : za velike socijalne reforme. Kdor hoče to, mora hoteti torej razreae-nje avstrijskega problema v gori označeni smeri, mora hoteti v ta namen reforme našega parhmentarzma in mora hoteti edinega sredstva ist^Lol volilne ref rme v zmisiu razširjenja volilae pravice. Prva resnična velika etapa do razrešenja avstrijskega problema je torej razširjenje volilne pravice, — populiziranje osrednje zakonodaje! To je conditio sine »jua non, ki se m< ra spolniti ! In če ni drugač", naj se izvede to z oktroa, to je : mim<,idši sedanji preživeli, degenerirani, kompromitirani in d ekretirani državni parlamentarizem ! nazija t Pazinu t višo realko. Govor posl. V e k o s 1 a v a Š5 p i n č i č a v seji deželnega zbora i^rakega dne 30. oktobra (Dalje.) Nadaije pravi deželni odbor, daje dobro, da ee je osnovala reaika, da se more vzgajati dovoljno uč teljev za italijanske šole po Istri. Vi morete dobivati takih učiteljev iz PODLISTEK. :>ž Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. V. Dvojno snidenje. Pogosto je nehala < pazovati otri ke, da je uprla svoje tirasue oči v resui obraz soprogov; in često, če so se srečavali pogledi « beh, sta menjavala čutstva tihe sreča in glo bccih razmotrivapj. General je bil močno zag »releja obličja. Na široko, vedro čelo so S4 sipali kodri sivih las. M ž si pogledi njegovih višnjevih oči, junaš'.vo, začrtano mu v guban ovenelega o1-raza, je pričalo, da si je r. napornim delom zaslužil rdeči trak, ki je dičo gumbnieo njegove suknje. V tem tre-noiju je odeevalo nedolžno veselje obeh otrok iz njegovega krepkega, p» gumnega obraza, kjer sta se |>ojav li neizrečena dobrosrčnost in ptštenost. Ta stari vo^ak je brez mnozega truda pomladel znova. Mari nimajo vojaki vsikdar neko ijubezen do mladine, ker so do- volj izkusili neprilike življeoja, da spoznavajo ubornoet sile, a premosti, ki j:h ima šibkost? £»a več, pri okrogli mizi, razsvetljeni od astraline svetiljke, katere živahna luč je za-temnjevaia na kaminu stoječe, motno Bveteče sveče, je sedel tr najstletni deček, naglo listaj« Č po debeli knjig:. Bratovo ali sestrino kričanje ga nikakor ni motile, in njegov obraz je izrržal mladinsko radovednost. To pozorno pečanje so upravičevale mične pravljice »TisoČ in ena noč« in l:cej-*ka unif rma. Naslonivši se, podpiraje glavo z jednim komolcem na mizo in drugo roko, katere beli prsti so se zavili v rjave lase, je ostal ne-prem čen, utopljen v misli. Ker mu je padala svetloba iavno na obraz, in bilo ostalo telo v eeaci, je bil podoben jedni onih temnih Rafaelovih slik, kjer se je bil naslikal samega sebe, zamišljenega, bolehnega in raz-motnvajcčtga svojo prihod nji«t. Mej to mizo in markizo je sedelo veliko, lepo, mlado dekle, ki je pripognjeno preko istega, delalo na vezilnem okvirju. — Od časa do časa je povzdigalo glavico, katere črni, umetno spleteni la«je so se svetili v luoi. Že Helena sama je bila divna. Njeno lepoto je dičil 7>entina, kjer v občs italijanska družba podpira ta^-.e učence. V Trentinu so učitelji e a bo plačani, pak prihajajo jako radi v naao pokrajino. Ko bi bil deželni odbor nepristranski, ne bi govoril, da se ustvarja italijanska realka radi pomanjkanja italijanskih učiteljev, ampak bi povedal : hrvatskih manjka in otvoriti hočemo hrvatBko realko. Ali pokazal je tudi tu, kakov je, in ni gledal, da bi fcaj storil za one, ki potrebujejo, ampak za one, ki takorekoč v masti plavajo. Dalje pravi deželni odbor, da troški ne narastejo Bog ve kako, ker da treba samo 5 učiteljskih sil. Pripomniti moram, da se teh pet učiteljskih sil jemlje kakor kaka baga-telica, a se ne povdarja, koliko bi stala Istro ta bagatelica 5 profesorjev. Računajmo samo 5000 K na vsakega, a toliko se mora računati, pak bomo videli da je to 20000 K na leto samo za 5 učiteljev. Razun tega je rečeno, da je to brec učitelja veronauka, ki je jednak drugim in bi bilo torej 24000 kron. Navajajo ae za tem še druge svote kakih 4000 K za eno, drugo, tretjo stvar, in bo vse to stalo pokrajino 30000 K na leto. To imenuje deželni odbor bagatelo ; in da bo za-smeh še veči, pravi se, da se bo to pokrivalo od šolskih prisLojbin, ki jih bedo plačevali učenci. Naj vsaki njih plačuje po 15 K; od 100 učencev bi se dobivalo 1500 K, a treba računati še s tem, da sa večina njih oprošča od te takse. To je zasmehovanje, s tem se meče pesek v oči onim, ki ne mislijo dalje od nosa. Prehodivši tako poročilo deželnega odbora le v glavnih točkah, in ko sem konsta-toval le glavno, kar je navedeno v njem, prehajam na poročilo, ki je je malo poprej prečital poročevalec šolskega odseka, posl. Ventrella. Pravi, da je dež. odbor dlje časa razmišljal, ali naj ustroji gimnazij ali realko, in konečno da se jc odločil za realko radi tega, ker je bila realka v Piranu odpravljena brez razloga in ker v Istri sploh ni nobene realke. Na to hočem reči samo toliko, da je italijanska realka v Piranu bila propala samo radi tega, ker ni imela dovolj učencev. Ne vem, da li so razni organi, delali na to, da se ta realka uniči, kakor so svoj čas delali radi prejšnjega gimnazija v Pazinu, v katero so naši učenci mnogo zahajali in fakt je, da je realka v Pi/anti ugasnila sama od sebe, ker ni imela dovolj učencev. Na drugi razlog opažam samo toliko, da, ako tudi ni realke v pokrajini, je taka prav bli/u v Trstu, da pa je ni za hrvatsko in slovensko narodnost, in da, če se že hoče imeti realko v pokrajini, bi se morala ustrojiti tudi hrvatska in slovenska realka, ali redek slučaj kreposti in elegance. Čeprav je bila tako pletena, da so se lahko videle živahne poteze na njeni glavi, so bili vendar njeni lasje tako obilni, da so se začeli, upiraje se glavnikovim zobom, energično kodrati na začetku vratu. yjere jako goste, rszmerno; zbočene obrvi se niso prilegale beloti njenega jasnfga čela. Zgornjo ustnico je pokrivalo znamenje možatosti, tvoreče pod grškim no3om s krasno dovršenimi orisi nek rujavkasti nt let. Toda mično okrogle oblike, Čisti izraz ostalih potez, lesk nežnega inkamats, ča robao bujne ustnice, dovršenost podolgovatega obrazka, zlasti pa svetost njenega deviškega pogleda, so dajali tej dražestni lepotici žensko ljubkost in očarajočo priprostost, kakor ju zahtevamo pri tacih angeljih miru in ljubezni. A mlado dekle ni imelo na sebi nič šibkega, in srce mu je moralo biti isto-tako blago, duša istotako krepka, kakor njena izredna zunanjost, njen mični obrazek. Mol čala je, kakor njen brat licejec in bila navidezno plen jedne onih, usodepolnih misli mladega dekleta, katerih ne morejo včasih razjasniti niti očetovska opazovanja, niti materinska bistroumnost, tako, da ni bilo možno 1 vsaj taka, na kateri bi ae poučevalo tudi hrvatasi in slovenski toliko, kolikor italijanski. Opažam nadalje, da govori tu deželni odbor: naae prebivalstvo nima zavodov, v katerem bi Be realistični nauki predavali v materinem jeziku. (Pride še.) Politični pregled, V Trsta. 12. novembra 1^03 Iz deželnih zborov. V včerajšnji seji istrskega deželnega zbora poročal je poslanec dr. B e 1 1 i o predlogu finančnega odseka glede podeželjenja občinske bolnišnice v Pulju. Poslanec dr. 8 t a n g e r povdarjal je v svojem govoru, da hoče Pulj naprtiti deželi svojo bolnišnico, ker je ista pas vna. Nadalje je menil, da bi bilo potrebno premestiti iz njega lekarno, cddeliti jetične bolnike in povečati oddelek za umobolne. Kar se tiče kupne cene, dejal je govornik, da bi bilo dovolj 150.000 kron in je slednjič predlagal, naj bi se vsa stvar izročila v proučevanje posebnemu odseku 7 členov, med katerimi naj bi bila tudi dva zastopnika manjšine. Ko je na to govoril še posl. K o m p a r e, predlagal je posl. Z a r o 11 i zaključek te debate. Poslanec dr. L a g i n j a je protestiral proti takemu neliberalnemu postopanju v razpravljanju tako važnih stvari, na kar ga je deželni glavar zavrnil, da so govorili že trije goveraiki. Dr. L a g i n j a : Trideset bi jih moralo govoriti; volite nas v odseke, pa bomo v zbornici manj govorili. — Govoril je potem še poročevalec tir. B e 1 1 i, na kar je zbotnica odklonila dr. Stangerjev predlog. — Slednjič je zbornica po dolgem govoru posl. dra. Ij a g i n j e vsprejala predlog finančnega odseka. Zjutranja seja je bila na to zaključena ob poldrugi uri popoludae ter je ob 5. uri popoludne pričela večerna seja. V isti se je finančnemu odseku izročil predlog glede deželne podpore za zavarovanje proti toči. Vsprejel ee je aoglasno predlog finančnega odseka glede železniške postaje v Oprtlju in ietotako soglasno predlog poslanca dr. Trinajst i ć a glede železniške postaje v Livadah. Poslanec S p i n č i ć stavil je predlog, naj bi se število potovalnih poljedeljskih učiteljev v toliko pnmnožilo, rih. To pa ie v sedanjih resnih Kar se tiče našfga političnega stališča, časih uničevalna pditika. Politike opurtuni- bo »Edinost«, kakor doslej, stala na narodno tete in zavlbč-vanja mora biti konec in žnjo radikalnem stališču, ne bo se pa vtikala v mora izginiti tudi nje mojster! Do naše strankarske, še manje pa v osebne boje. spremembe mora priti in jugoslovanska dele Gojila bo, kakor dostdaj, slovansko vzajem-gacija jo m »re pričakovat; povsem mirno, nost ter se bo posebno pečala z razmerami ker ona ne tira osebne, ampak stvarno poli- bratskih nam narodov hrvatskega in srbskega tiko. Ona bo podpirala vsako vlado, ki bo z in Balkana sploh. Od vsake poštene sloven-dejanji — in ne le z besedami — zastopala ske in slovanske stranke bo predmneval naš in uresn čevala samo ob Bebi umevni princip list, da jej je namen blaginja in napredek pravičnost do vseh narodov države. naroda ter da so jej različna le pota do do Splošna in burna pohvala je Bpremljala šege teh c ljev. Neizogibna kritika korakov ta izvajanja. Sploh se je po vseh pojavih na ene ali druge stranke, kateri koraki se jej tem shodu kazala kakor rudeča nit zahteva bodo zdeli škodljivi za našo skupno stvar, bo po najenergičnejem odporu proti načrtom torej vedno blagohotna. Nemcev in žnjimi združene vlade, naperjenim S temi spremembami in načeli se pred- proti narodnim in kulturalnim pravicam slo- stavlja naš list slovenskemu občinstvu ter se venskega naroda. nadeja, ne le, da mu ostanejo zvesti dose- Shod avstrijske socijalno demo- danji naročniki, ampak, da ga podprejo tu H kratične stranke. V včerajšnji seji raz- novi naročniki. Po Bvojih skromnih moč h pravljal je t-hod avstrijske Bocijalno-demokra- bo nnš list služil naši skupni stvari ter bo tične stranke o agitaciji za splošno volilno rad sprejemal in uvaževal dobre nasvete in pravico. Delegat Morgenstern priporočal je opravičene želje Bvojih s m šljenikov. živahnejšo *g»tacijo, posebno v parlamentu. Mi smo storili ter smo vedno priprav- Behr je priporočal generalni štrajk kakor ljeni storiti vse, kar je v naših močeh. Na agitacjsko sredstvo za splošuo volilno pra- slovenskem občinstvu je pa v prvi vrsti, da vic. Priihauser je pobijal Bebrovo mne- nnm fič svojo pori poro omogoči dosezanje cilja, nje in priporočal delavska konBumna društva, ki smo si ga postavili s preuredbo svojega Dr. Adbr pa je men 1, da je krivo toliko lista. jedno kol kor drugo mnenje: sedaj se še ne Sndovi vladne politike T Trstu. Radi more vedeti, da 1; bodo delavci res pris ljeni žaljen a veličan ja bil je včeraj pred tukaj-poslužiti se generalnega štrajka v dosego šnjim okrajnim sodiščem obsojen neki Me-splošne volilne pravice. Valed tega se ne nott' Cesca, star — 12 let ! ! Fant je na more že v naprej proglasiti generalnega najboljši poti, da postane svoječasno tržaški štrajka v politične namene a istotako nespa- župan, ako ne celo kak namestništveni svćfc-metno bi bilo izrekati se principijelno proti nik. V Trstu je vse mogoče, temu skrajnemu orožju. j Tržaška sv. Jakobska godba. Ker je Včeraj je shod vsprejel resolucijo, ki v včerajšnji »Edinosti« po pomoti izostala protestuje proti zjedinjenju Avstrije z Ogrsko giavna točka o občnem zboru sv. Jakobskfga z državnopravnega stališča. orkestra in ker se je ime društva na občnem Iz Ogrske zbornice. Včerajšnja seja zV>ru spremenilo, ponatiskujeino danes še en-ogrske zbornice ni prinesla nikakih novih krat to popoiojerco p;;roSilo, ki se glasi : zanimivih moment »v. — Govoril je poslanec občnem zboru prijavilo se je ne- P o 1 o n j i, kateri se je opravičeval pred koliko novih členov in podpornikov. Vse očitanjem, da je Tiszi napravil gotove ob- kaže. da se vzbudi zanimanje za našo godbo ljube. Govornik je povdarjal, da je Tiszi v gjrajh krog h. obljubil le to, da bo glasoval za proračunski Podpisani odbor se obrača ponovno do provizorij, da se na ta način omogoči razpu- vaei^ ki imajo veselje do godbe, da bi pri-ščenje zbornice in razp s novih volitev. — stopili našemu društvu. Godba je plemenit G >voril je na to ministerski predsednik grof šport, ki razveseljuje tudi tiste, ki niso godci. Tis z a in zopet skušal pojasnjevati nekatere Vpišite se kakor členi našega društva, pod-temne točke njegovega programnuga govora. piraj te nas, pri vedite nam še drugih moči, Slednjič je izjavil, da bo obširneje govoril o da bomo z združenimi močmi dosezali čim vprašanju vojaških emblemov, ko se v zbor- Sedež društva je v ulici Sette Fontane niči pradloži tozadevni zakonski načrt. št. 4. pri gostilni »Al Spazzacamino«. — Na občnem zboru bili so Voljeni v odbor 6le-Trždškd V©stl deči gg.: Josip Rože, predsednikom, Tomaž Veselo vest našim naročnikom in Hrast podpredsednikom, Josip Zadnik tajni-prijateljem javljamo danes. S 15. t. m. kom, Fran Ljubic blaggjnikom, Josip Durnik stori naš list korak, katerega do^edaj še ni in Rudolf Kompara pregledovalcema računov, storil noben slovenski in tudi ne noben hr- Fran Šešek odbornikom. vatski list. Izhajal bo namreč od tega dne VaJe 86 bodo vršile odaleJ trikrat v naprej vsaki dan, torej tudi ob nedeljah in tednu: ob torkih in petkih za vajence, ob praznikih, ob 5. uri zjutraj ; le o ponedelj- sredah pa za stare člene. — Veselica, ki se kih bo radi nedeljskega počitka izhajal še le j« imela vrŠ!ti na 25* novembra, je radi za-ob uri zjutraj. Vsled tega bo prinašal na strani S- učitelja preložena na dan zjutraj najnovejše vest: istočasno z italijan- 3. januvarija 1904. 1. skimi tržaškimi jutranjimi listi, tako, da ne Na ustanovnem občnem zboru dne [5. bodo vee imeli slovenski čitatelji potrebe ku- novembra je bilo sklenjeno, da se bo ime povati italijanskih jutranjih liBtov. A tudi društva glasilo »Tržaško-sv. Jakob-zunanii naročniki bodo mnogo na boljem. Ie b ^ a godba v lrstu«. našega lista bodo doznavali o dogodkih prej- O d b o r«. šnjega dae in vse noči do jutra prej. nego Trgovsko izobraževalno društvo v iz vsakega druzega slovenskega ali hrvat- Trstu prod vee gospodarje-trgovce, da bla-Bkega lista. Naš list se bo namreč odpošiljal govolijo poslati svoje vajence k vpisovanju v s prvimi jutranjimi vlaki ter bo dospeval n. nedeljski teč«j omenjenega društva, ki se pr. v Gorico ob 8. uri 4* minut zjutraj, v prične s 1. decembrom t. 1. Pulj ob 11 uri 35 min. predp., v Še. Peter Vpisovanje Be bo vršilo ve3 teden od 4. ob 1». uri 47 min. zjutraj, v Ljubljano ob 11. do 6. ure in prihodnjo nedeljo 15. t. m. od uri min. predp., na Reko ob II. uri 48 3. do 5. ure popoludne v društveni sobi, ul. min. pred., v Celje ob 1. uri 25 min. pop., di Torre bianca 16 1. nd. v Maribor ob 2 uri 47 min. pop., v Zagreb Ker za sedaj ni možao otvoriti že red- ob 3. uri 28 min. pop. itd. mh večeru h tečajev, izraža podpisani odbor nado, da bodo p. n. gospodarji s toliko večo gorečnostjo skrbeli za obilen obisk nedeljskih , tečajev. Odbor. . Gospodarske zadruge v Trstu in po okolici opozarjajo še enkrat, da bo v ue-dtljo fchod delegatov, ki se bo posvetoval o novem revizijskem zakonu in o eventuveini ustanovi centrale v Trstu. Neizogibno potrebno je, da vsa nsša gospodarska društva dopošljejo delegat * na ta sho 1, ki se bo vršil ob 9. uri predpoliHne v pro-tuih »Slov. čitalnice«, ulica S. Francete > 2. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo prihodnjo Boboto dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer pevske vaje za mešani zbor. — Mesto nedeljske vaje, katero je podpisani sklenil opustiti, da tako da možnost pevcmi in pevkam, da se udebžđ veselice bratskega pevskega društva »Zirja« iz R jjana, bo skupna pevska vaja prth. sjb<>t>. — Ob enem se javlja, da se bodo od sobote <1alje do dne 15. decembra t. 1. vsprejemale nove pevske moči. Mes4o tajnika v VIII. plačilnem razredu je razpisano na c. k. fi tančni prokura-turi v Trstu. — Pros lei morajo dokazati poznanje jezikov in druge potrebne kvalifikacije. Xe reča na tramvajski progi. Voz električne železnice zadel je predsinoči na miramarski cesti v nekega pijanega človeka, ki je baje neki 50-letni Jakob Kos. Precej težko ranjenega prenesli so Kosa v mestno bolnišnico. Ko je radi te nesreče redarstveni nadzornik zaslišal zavirača dotičnega voza, Angelja Cesarja, izjavil je ta, da je Kos nenadoma hotel prekoračiti tramvajsko progo neposredno pred vozom, vsled česar ni bilo časa, da bi bil ustavil voz in je voz Kosa porušil na tla. Kos ni mogel v bolnišnici odgovarjati na stavljena mu vprašanja, vsled česar preiskovalni sodnik dr. Barzal niti ni šel k bolniku. Dosedaj dr. Barzal ni dal še aretirati niti ravnatelja električnega tramvaja, niti istemu podrejenih nadzornikov. Seveda ni mej istimi nohtnega Sovenca. Drzna tatvina. Včeraj popoluine med 4. in 41/3 "re, torej ie ob belem dnevu, bo ulomili dosedaj še neznani tatovi v prvo nadstropje hiše št. 2 v ulici Torre bianca. Od -prli so s silo — bržkone s p< močjo dleta — dva kovčeka, iz katerih so odnesli en svršnik, dva zlata prstana z d'jamantom, 1 srebrno verižico in 1 novo brivno britev s številko 4 na etui ju. Verižica ima štiri konce in srebrn medaljon. D^sni rokav svižnika ima na koncu dve luknjici od molov. Na enem prstanu, ta manjem, je dijamant nekoliko oškrb'jf*n. Opozarja se slavno občinstvo na to za slučaj, da bo kdo ponujal te predmete na prodaj. Tatovi so odnesli tudi 81/* gld. v denarju, pustili so pa mnogo obleke in dva bankovca po 100 gld., ki sta bila spravljena na dnu kovčeka. Teh bržkone niso opazili. Tretjega kovčtka, v katerem je bila zlata ura z zlato verižico v skupni vrednosti kakih 200 kron, in kakih 85 gld., se tatovi sploh niso dotaknili. Poškodovanec je pripravljen plačati primerno nagrado onemu, ki bi mu pokazal kako sled za tatovi, oziroma, ki bi mu do-poslal katerega ukradenih predmetov. Do-posiati je na naslov : Jakob Počkaj, ulica Torre bianca št. 2. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 10.1, ob 2. uri popoludne 15.0 C. — Tlakomtr ob 7. uri zjutraj 770.1 — Danes plima ob 10.12 predp. in ob 11.11 pop.; oseka ob 4.34 predpoludne in ob 4.32 popoludne. Vesti iz ostaie Primorske X PrTi Slovenec v goriški trgovski in obrtni zbornici. Ta zbornica je v svoji seji od ponedeljka imela izvoliti enega zborničnega svetovalca namesto umrlega Mighet-tija. Na zadnjih volitvah bo dobili enako število glasov gg. Josip Hrovatin, Andrej Obersnel in Anton Juretic iz Kobarida. — Zbornica je tedaj izvolila tega poslednjega zborničn m Bvetovalcem. »Tako imamo Slovenci vsaj jednega zastopnika v tej zbornici !« — vsklika »Soča«. Ali vam, cenjeni čitatelji, ne zveni to kakor krvava ironija, da šele sedj-j in po volji neizprosne smrti prihaja prvi Slovenec v zbornico dtžele, v kateri prevladujejo Slovenci po številu in po gospodarski moči ? ! Bnlje res ni možno simbolizirati naš li razmer in tiste — pravičnosti v državi, ki omogo^ in z vsemi sredstvi konservira take razmere, t nego je to simbolizirano v prihoda prvega Slovenca v trgovsko in obrtno zbornico dežele goriške! X Slovenska šola Podtnrnom. — >Corriere« je priobčil troške, katere je stala slovenska šola Podturnom od i. 1896. doBlej. Ti troški znašajo 5*5.728 K 'JI st. »Corr.« imenuje te troške »spese dolorose ed inutili«, češ, t< bko denarja, učencev pa šola nima nič ! 56.000 K, to je že oeka svota. Ali kdo pa je kriv, da je vržen proč ta denar ? K lino pač le Lahi, ker so nalašč poiskali tak prostor za slovensko šolo, o katerem bo vedeli naprej, da ni sposoben v tako svrho in da slov. starši ne morejo pošiljati svojih otrok v oddaljeno in gnilo Katinellijevo vojašnico. Ako je občina poetopala tako, kakor bi bilo pričakovati od sinov dvatisočletne Kulture, potem bi imeli Slovenci v Gorici svojo lju Isko šolo na primernem mestu, in od onih 56.000 K bi se ne bil potratil niti vinar ! Toda rajši trafcjo denar ter ga izdajajo brez haska, samo da le Slovenci nimajo nič od tega, oni pa da vseeno kričijo o tro-škita za Slovence, ki so »spese dolorose ed inutili«. Pa občina goriška je že navajena zapravljati. Saj eo zabili, pa sami ne vedo, zakaj, že nad 2 milijona K ! Kaj bo taka bagatehca 56.000 K ! Le tako naprej ! Po »Soči«. X Pretepi. »Gorica« toži radi prete pov, do kater;h prihaja sedaj tu, sedaj tam po deželi. Tako so se n. pr. ts dni stepli VfcšČani v Logu pri Tolminu in so nekega Cuna ranili z nožem tako silno, da bo ranjenca morali prevesti v goriško bolnišnico. — Dalje so se pretepali te dni v Lokavcu, kjer so nekega Suligoja pretepli in tudi ra-ndi z nožem tako Bilno, da je siromak moral v boln šoico. Tožba »Gorice« je opravičena. Pretepanje je v prvič le znamenje pr.surovljenja, a to ni v čast, ni posamičniku, ni narodu. A škoda, ki jo trpe ljudje (poleg sramote), ko morajo v zaporeDomačim hišam so odte gojene delavne moči, trpeti jim je veliko materijalno škodo tudi vsled sovražtva s sosedi, ki sledi pretepom neizogibno. Ljudje, spametujte se vendar in pridite vendar enkrat do spoznanja, da oni, ki je koga pretepel, Š* nikakor ni dokazal, da ima tud- prav. X deželnem odboru goriškem ie razpisano mesto pisainiškega asistenta v X. plačilnem razredu dežrln.h uradnikov. Pro silci marajo dokazati avstrijsko pod»ništvo, neop rečn > moralno vedenje, dovršene studije in poznanje deželn h jezikov. Diktator v de želi gorišK', vitez Pajer, razpi-uje to službo v uradnem »Os-ervatore triestino« samo v italijanskem jeziku ! Vesti iz Kranjske. * Ljubljanski župan in častniki. — Atera 'e zaključena prvemu v zadoščenje, drugim pa.. . n«, nočemo izreči trde besede, lastniki ljubljanske gurnizije so brez po g o j no umaknili svojo t žbo proti županu Hribarju. Ali na tej * te i niso ponesrečili le častniki, o sir »ma korno poveljstvo, ki jim je velelo tož ti, ampak z grdo liso v obrazu je izisel iz ta afere še neiido drogi. L ubljaoski uradni list, pisan na nemške n jeziku slovenskemu prebivalstvu v zasmeh, je pr občil aedaj ofie jelen k< munikc c. k državnega pravdni.stva, iz katerega je razvidno, da so bili častniki zavedeni v tožbo po nekem netočnem poročilu o dotični seji mestnega sveta, katero poročilo je priobčil — isti uradni list s cesarskim orlom na iel n ...! Kdo ima lisi na obrazu ? G. župan gotovo ne, ki ;e zaslišan na sodišču informativno, izjavil le toliko : da se piše za Ivana Hribarja, a odgovarjal da bo na obtožbo edino le na javni razpravi ! To je bilo možko, ne vem.> pa, da li je bilo pristojno — vse drago ! * Sledi germanizacije po (»orejnskem. Iz »Slovetca« posnemamo: Sledi germaniza-ci e vid h ob vsej črti doli preko Radovljice. YT tem kraju je trgovec, na čegar prodajalni se bi rfči sama nemščina, kateremu pa na de-t>elo zn.i.-a denar na>3 zaslepljeno ljudstvo. Notar v tem kraju ima izključno nemški napis. Tudi ne pojmim, zakaj se ponaša nad vratmi tamošoje občinske p sarne »Stadtge-meindeamt« poleg slovenskega ? Ali nimajo občine svoje avtonomne jezikovne pravice ? Ali bo pod novim županom, katerega skoro dobč v Radovljici, drugače, ne vem. Pa še ra in dveh nadzornikov. 5. Slučajnosti. — V zvezi z občnim zborom bo ob 10. uri dopoludne slovesna sv. maša v stolni cerkvi, na kateri bo peval iz pri jazn^sti stolni pevski zbor. — Na mnogoštevilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. — Slovenska zmaga. — V občini Oplotinc pri Čadramu ho bile v ponedeljek občinske volitve. V III. in II. razredu so zmagali Slovenci, I. pa je orom na vesti o okupaciji Mukdena, da je Rusija odp< slala v to mesto le dve stotniji, da vsposta-vijo red. LONDON 11. (B.) »Dalv Mail« javlja iz Tjenčina : V Koreji nahajajoče se vojaške čete so se od pozvale. LONDON 12. (B.) »Daily Mailc javlja iz Tjenčina, da je Jaunšikaj obvestil kitajsko vlado, da razpolaga s 45.000 mož, ki so pripravljeni, da zasedejo Mandžurijo. LONDON 12. (B.) »Dailv Telegraph« javlja iz Tokio : Popoludne je bd razgovor med baronom Komura in baronom R senom, ki pa je trajal le malo časa. — Glasom poročila istega lista lz Š ugaja, sta Jaunšikaj in generaj Ma izjavila, da bosta že prihodnjo nedeljo pripravljena za odhod proti Rusom v Landžuriji. Potovanje italijanske kraljevske dvojice v Anglijo. RIM 11. (B.) Kralj in kraljica odpotujeta v nedeljo na Angltžko. Minister za vnanje stvari, Tittoni, kateri bo kraljevsko dvojico spremljal na tem potovanju, odpelje se v soboto iz Rima v San R >Sdore, kjer prebivata sedaj kralj in kraljica. Potovanje ita ijanske kraljevske dvojice na Augležko. LONDON 12. (B.) Uradno se nazaanja, da kralj in kraljica italijanska dospeta v Portsmouth dne 17. t. m. na vahti »Victo-ria and Albert«. Iz Cherbourga bo spremljalo to ladijo angležko brodovje. — V Pot?mouthu pozdravi kraljevo dvojico salut brodovja in ju vsprejme princ Waleski. Od tu ee poda kraljeva dvojica v \V ndsor. — Obisk v L mdonu je določen za 19. dan t. m., katerega dne bo zajuterk v Guidhallu. Povratek bo najbrž 21. t. m. Delavsko gibanje na Francozkem. LILLE 12. (B.) Tovarnarji v Armen-tieres so odklonili predlog razsud šča, izdavili pa so se pripravljene, da v sedm h dneh pofem ko se zaprične delo, izplačajo delavcem 300 000 frankov, katera svota bi odgovarala plačilom enega tedna. Izdajatelj in odgovorni uredni* FRAiM tiUUnia. Lastnik konsorclj lista „E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tr*tt proda'alnica, ki dobro UCVIJds Ol\d vspeva tsr ima mnog) odjem nikov <=e proda radi odhoda. Naslov pove uprava »Edinosti«. Brzojavna poročila. Nesreča na železnici. DUNAJ 12. (B) Brzovlak južne želez-n ce, ki je sinoči odšel iz Trsta, je ob 1 xJi uri popolunoči pri Storeta bliru Celja zadel ob osebni vlak, odidsi včeraj popoludne z Dunaja. Dve rsebi in vlakovodja brzo v laka so bili lahko poškodovani. Oba vleka sta imela večurno zamudo. Stanje nančnega ministra Hartcla. DUNAJ 12. (B) Vzlic višanju temperature, nastopivšemu v minoli noči, se stanje Tovarna pohištva Aleksander Levi IViinzi ^ _ ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po* posebnih načrtih. Hnatrovan cenik brezplačno ln fraako, X«XK*XXKK!«KKK 5C X Svoji k avojiml ZALOGA X | pohištva dobro poznane K tovarne mizarske zadrme y Gorici (Soiiafi) s JU vpisane zadruge s omejenim poroštven; K tt prej /inton Čemigoj 5£ Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) g št. 1. hiša Marenzi. 5 Največja tovarna ponlštva primorske dežele. ^ Solidnost zajamčena, kajti les se o?u§i ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih a tem- ftf peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, aa-ZjL derni sestav. Konkurenčne cene. IT Wm~ Album pohištev brezpla6*n. 'VB XXXXXXXXXXXXXXX K H H X X X X m X X X * Izvrstni mizarski pomočniki (delavci z.i pohištvo) se takoj sprejmejo Donaj, Mobeifabrik, VII., Ma iahilferstr. 88. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito. kavo, sladkan. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Urar F. Pertot Trst »lica fiells Poste 3, vrge. ul Torre hi»nca Pr. dija rebrne ure 3 gM. naprej, zlate uro od 8 gbi. naprej. Izbor Bt< n skib ur, reto at jev i. t. d. Popravlja voaao-vrbtne ure po ji ko zmerni ceni. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobam in eno kuhinjo »e takoj odd& v ulici lnduntria iu ul. Guardia v IKah gt >lfa. Pisarna v ul. Giuliani kt 20 A, L ca ^tr. od 1—2 in 5—7 pop. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell lndustria št. 1. - Trst. cm, boji Cementne plašče umedeae od 25 in 33 šeatvogaine plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v ri«;-njih po dogovoru. — Se nt nik»ke konkurence bod st glede cene ali kakovosti blatra. Prodaj alnica roko vic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso štv. 11). TRST. Rokovice g aće, ptve vrste za uoi>pe, 2 gumba po.....gl 1.40 Izbor kravat najnovejše mode. pCiprija Parizien* prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokovice se poskušajo ter sprejemajo nar<<čbe po meri. Svoji k svojim O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kani ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste r ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST. ==- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih rcnali. wsr Zlatar ** DRAGOTIN VEKJET TR3T. (C?. Vecchiet). Corso štv. 47. — TRST, Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, srebrnine in iepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. > Cene zmerne. > J Dalmatinska gostilna „3e Giacomo" v ulici Valdirivo štv. 14, priporoča tvojo dobroznano gostiln", j reskr-bljeno vedno z najboljšimi dalmatinskimi vini ter izbirno domačo kuh njo. Teči pa : Črno dalmatinsko. . . po 32 nvc. Opolo......„36 „ Na zahtevo fe j oslje od 5 ritov na dom za večje mrož ne po dogovoru. Svojim cenjenim rojakom in bratom Slovencem te toplo priiorof-a Jakov Marasović, i -tnik. 'iri>/BvivM Predzadnji teden. Srečkanje, dne 21. novembra 1903. C. kr. dunajska policijska loterija, srečke po 1 3(. l-VKt dobitkov. mej temi 100 srlaruili dobitkov v vrednosti kron 50.000 kron !! Prvi trije glavni dobitki kron 25.000. 5000, /ooo, se na zahtevanje po odbitku postavnega davka izplačaje v gotovini —--------—- Srečke *<■ vdobivajo v vseh menjalnicah, tobakamah, loterijskih kolekcilah in pri Polizei-Lotterie-Burcan, nunaj, I., Spiegelstrasse 15-Vsak kupec srečke vdobi izkaz srečkanja brezplačno in franko. Ulica S. Giovanni štev. 4. (PALAČA SALEM) HIGIJENIČNA MLEKARNA „TRIFOLIUM" MLKKO t ISTO. ZAJAMČENO, filtri*ano in sterilizirano .... liter po 24 srotink •v pat. but.) 26 NAJ FINE/'šE SUROVO MASLO ZA (AJ, zajamčeno pristno . . . klg. po K 2.40 Crema - Sveža jajca. Mlekarna ..Trifolium- stoji pod nadzorstvom c. kr. kemičnesra poskuse v a I ea v gorici. - - .....' Točna postrežba na dom. TELEFON itev. 1773. > ? ? > s! Pavel Grasiwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga poh'štva, pop In.h sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz BeV-p. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najug.» inejših eeufth. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in ci-gg lindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. j Vse po cenali, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: iNF Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Rudolf Aleks. Varbinek ** zaloga giasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn Mnogo denarja! dt) 1000 kron na mesec iamo-rejo častno zas užiti osebe vsakega startu, (tudi kot postranski zhh už-?k). Natančneje pod .,Reell 107" na Annonce »- Abthe lung des MERCUR. Stuttgart. Bergstr. ===== Borzni trg čt. 2. II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Raz pogojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na o h roke. Konkurenčne cene * Novo otvorjenje najbolj poznane | trgovine % obuvalom — 1KST — Via delle Poste št. 3. — TRST — * tt * * TRST— >fr Via delle Poste št. 3. ft- TRST — Specijaliteta : oticiiska obuvala. * * S Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.673 84 Premije za poterjati v naslednjih letih......... n 30,541.700-64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 18S>4......169,929.625 0^ Plačana povračila: a) v letu 1894.......„ 9,737.614'4S- b) od začetka društva do 31. decembra 1894........ 292,401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva della Stazione št. 88,81 v lastnej hiši. FILTJALKA podpirajte družbo Cirila in jKetofa! BANKA UNION V TRSTU se peča •/. vsemi bančnimi in menjalnimi {»osli kakor: a) V sprejema uplačila na tekoči račini .ter se j obrestuje: Vrednostne papirje: po 2:V4°/0 takoj Dobroziiane katrani nate paštilije Uavasini. koje s« izdelujejo z izvlečkom kemićno eisteira norteškeiri katrama. incajo eame na sebi že midicinkino moč, dobro zoravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti t.d rav j » katare, brouh'jalne, želodčne in črevesne zasiižerja. Ena -katljica z navo iilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini " ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po po^ti pošilja proti povzetju najn anj .'J -katljice. v Trstu. Glavna zaloga: Lekarna Vdobivaju -»e v TRSTU v lekarnah: An1umo::it ~ke 4"u na <"> mesecev 21 0 na 1 leto b) Za giro-conto 'bije 2"