Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 1.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1932
XII. leto
Telelon štev. 3040.
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 1 Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnice Telefon štev. 3040
Redni občni zbor
Oblastnega udruženja vojnih invalidov
za dravsko banovino v Ljubljani
se vrši
v nedeljo, dne 31. januarja 1932 ob 9. uri dopoldne v MARIBORU
v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti z dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje.
2.	Poročilo upravnega odbora (predsednika, tajnika in blagajnika).
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Razrešitev oblastnega odbora (ab-
solutorij).
5.	Poročila referatov iz invalidskega vprašanja.
6.	Predlogi, pritožbe in resolucije.
7.	Volitev oblastnega odbora, delegatov za kongres in širši središni odbor.
8.	Slučajnosti.
Na predvečer pred občnim zborom, dne 30. januarja 1932 se vrši v isti dvorani v Mariboru
ŠIRŠA SEJA ALI DELEGAT. ANKETA, ki se prične točno ob 20. uri.
Dnevni red te širše seje ali ankete je:
1.	Priprave odsekov in verifikacije.
2.	Debata o obračunu in proračunu.
3.	Debata o poročilu upravnega odb.
4.	Priprave predlogov in pritožb ter resolucij.
5.	Razno.
Na širši seji ali delegatski anketi imajo pravico prisostvovati samo izvoljeni delegati ali namestniki Krajevnih odborov in pogojno tudi odborniki posameznih Krajevnih odborov.
Na občnem zboru pa prisostvujejo vsi člani in članice Udruženja, toda s pravico debatiranja in glasovanja samo verificirani delegati ali njih namestniki.
Želja je, da članstvo, zlasti iz bližnje okolice Maribora, polnoštevilno napolni dvorano o priliki občnega zbora >v svr-ho manifestiranja za naše vprašanje.
Povabljeni so tudi oficijelni zastopniki in gostje.
Krajevni odbori naj predlože svoje Predloge najkasneje na anketi. Isti pa naj bodo čim krajši in preglednejši ter zares stvarni in utemeljeni, da ne bo nepotrebnega razpravljanja o stvareh, ki so itak stalno v našem načrtu, ali pa o stvareh, ki so sploh nemogoče. Tudi naj se predlagajo splošne (obče) zadeve, ne pa poedincev.
Delegati ali namestniki, ki so izvoljeni na Krajevnih občnih zborih, morajo imeti pravilno vpisana in z žigi ter podpisi opremljena pooblastila.
Stroške delegatov nosi Oblastni odbor zato, ker je pričakovati, da bodo Krajevne organizacije poslale in deloma podprle svoje članstvo za udeležbo tudi ’z ^dplienejših organizacij.
Vožnja bo znižana skoro gotovo za polovico, zaprošena pa je celo četrtin-ska. Rešitve do sedaj še ni, vendar pa naj vpraša članstvo glede vožnje pri svojih Krajevnih organizacijah, ki bodo čimprej obveščene, ko dospe rešitev. Objavljeno bo tudi v dnevnih listih.
Znižana vožnja bo veljala za vse članstvo in ne samo za delegate.
Že sedaj opozarjamo, da se za znižano vožnjo kupi, ako je polovična, cel vozni listek za tja, mora pa ga postajni uradnik zadaj žigosati z mokrim žigom. Ako pa je četrtinska, se kupi polovično karto za tja na isti način. Po prihodu v Maribor se voznega listka ne odda, pač Pa se ga obdrži pri sebi. S potrdilom, k' ga izda Oblastni odbor na občnem zboru, se pelje potem vsak s karto za tja, tudi nazaj brez kakega plačila, le potrdilo je treba pri postajni blagajni
žigosati. Vsak pa mora imeti pri sebi še člansko ali železniško legitimacijo.
Za prenočišča je treba poslati prijave Krajevnemu odboru v Maribor. Za preskrbo prenočišč se jamči samo pravočasno prijavljenim delegatom, drugim pa neobvezno.
Članstvu itak ni treba hoditi v Maribor že v soboto, ako ni iz oddalje-
Invalidi, žrtve svetovnega klanja, invalidsko'vprašanje! Čudno se slišijo ta imena, ti naslovi. Nepojmljivi so ti izrazi naši mlajši generaciji. Odvratne so to besede sodobni človeški družbi in nadležni so ti ljudje vsakemu in vsem. Saj je bil že' pred trinajstimi leti konec vojne, pa še sitnarijo ti ljudje, nazivajoč se žrtve vojne! Te glasove kaj neradi slišimo, a vendar se govori večkrat o bodočih vojnah ali pa se že vojskujejo. Imamo pa še vedno vojne invalide, žrtve svetovne vojne, invalidsko vprašanje, inval. davek, zaposlitev invalidov itd. Kdaj bo tega vendar konec, ali bo kdaj ali ne? Mi pravimo dolgo in še dolgo ne. Zakaj? Ker se v teku trinajstih let ni moglo zadovoljivo rešiti tako važnega socialnega problema, ki nikdar ne bo rešen. Reševali so ga bivši narodni zastopniki, oziroma narodne skupščine, a ga niso končno rešile. Rešili ga niso niti invalidi sami, ker niso bili v stanju. Zato je to najvažnejše državno vprašanje še danes odprto. Predlogi invalidov so se zavračali in se ni vpoštevalo njih glasov. Kadar so postali malo glasnejši, se jih je razcepilo.
Torej sodobni družbi je to vprašanje nerazumljivo, in odvratno. Ona smatra te siromake za težek balast.
V resnici pa je vprašanje zaščite in preskrbe vojnih žrtev problem, ki vpliva na druga državna socijalna in ekonomska vprašanja. S svojo organizacijo- žrtvujemo naše po vojnih grozotah še preostale moči in v samopomoči blažimo svoje trpljenje in bedo, ne moremo pa odvzeti vsega težkega bremena, ki je naloženo vojnim žrtvam.
Edino pribežališče v stiskah in nadlogah je naša organizacija, to je »Udruženje vojnih invalidov«. Vse nezadovoljstvo in potrebe se koncentrirajo v Udruženju. Žrtve vojne se že sramujejo celo v najhujših stiskah potrkati na dobra srca drugod, kakor pri Udruženju, kajti to je njih vodnik, svetovalec in to-lažnik. Zato ima Udruženje toliko dela in skrbi. Le od njega pričakujejo ti siromaki svojo rešitev. Petdeset invalidskih organizaciji v Sloveniji, od katerih so skoro vse na višku organizatorične popolnosti, vrši veliko človekoljubno in nacijonalno delo neumorno že celih dvanajst let. Istotako vztraja neomajno v borbi za- socijalno pravičnost njihova pokrajinska organizacija. Za tekoče poslovno leto podaja Oblastni odbor invalidski javnosti Dravske banovine in cele države sledeče poročilo:
Odbor.
Vsi člani obl. odbora, katerim je zadnja skupščina izkazala zaupanje, so ostali do danes na svojih mestih. Med njimi je skozi celo poslovno leto vladala popolna harmonija in pravo invalidsko bratstvo. Vsi so se po vseh razpoložljivih močeh in sposobnostih enako udejstvovali pri reševanju številnih in često težkih vprašanj za omiljenje neznosnega stanja svojih članov in članic.
Oblastni odbor je- imel med letom 14 rednih sej. Na teh sejah je reševal vse važnejše organizačne zadeve svojega področja in tudi pri organizačnem
nejših krajev, pač pa z jutranjimi vlaki v nedeljo 31. t. m., na dan občn. zbora.
Če bi pa znižana vožnja ne bila odobrena, kar bo vsekako objavljeno, naj članstvo na to pazi in se informira.
Oblastni odbor razen delegatom ne bo nobenemu drugemu udeležencu ničesar plačeval ali dajal kake podpore.
vprašanju udruženja cele države. Omi-ijeval je gospodarsko vprašanje svojili članov in članic s pomočjo invalidske gospodarske ustanove »Vzajemne pomoči r. z. z o. z.« Izvrševal je po svojih odbornikih intervencije važnejšega značaja, skrbel za pridobitev dohodkov in ravnovesje proračuna ter odobraval denarne in druge materijalne podpore organizacijam in članstvu, zlasti pa je nudil članstvu pomoč v pravnem smislu in v borbi za uveljavljenje in zboljšanje zakonitih pogojev invalidskega vpr^anja.
Tajništvo in pisarna
sta bila polno zaposlena z vsemi tekočimi pisarniškimi zadevami. Tu se je vodilo vložni zapisnik, indeks, registra-turo, reševalo akte in sklepe v konceptih in čistopisih, sprejemalo in informiralo stranke ter upravljalo list »Vojni invalid«.
Mnogo dela je dalo veliko število pritožb proti sodnim rešitvam 1. stopnje t. j. Invalidskega sodišča pri drav. diviziji in sestavljanje vlog za ponovna sojenja.
Vložni zapisnik izkazuje od zadnjega občnega zbora do konca leta 1931 skupaj 2073 številk. Z ozirom na samo- 9 mesecev trajajočo poslovno dobo, je na-pram prejšnjemu letu delo- v tajništvu in pisarni naraslo, kar dokazuje živahnost v Udruženju dravske banovine kljub temu, da je precejšnje število invalidov in vdov odpadlo radi neprizna-nja po novem zakonu in, kar je imelo ponekod tudi za posledico zmanjšanje članstva-.
Organizacija.
Tekom poslovne dobe se ni ustanovilo nobeno novo krajevno udruženje (krajevni odbor). Odpadla sta pa dva Kraj. o. in sicer v Domžalah in v Starem trgu pri Ložu. Ta dva Kraj. o. sta bila razpuščena radi nezadostnega števila članstva, kar je povzročila nezavednost invalidov in vdov v teh področjih. Članstvo je pristopilo k sosednjim najbližjim obstoječim krajevnim organizacijam. Sedaj šteje Udruženje v Dravski banovini 50 krajevnih organizacij, ki stoje po večini vse na višku. Udruženje v Sloveniji je še vedno priznano kot najboljša invalidska organizacija v državi. V kakšnem stanju je invalidsko udruženje po celi državi, je težko reči, ker radi izrednega stanja pri Središnem odboru v Beogradu od pomladi 1. 1929 ni bilo plenarnih sej in ne kongresov. Pred dobrim mesecem je gosp. minister za socijalno politiko odločil ukiniti komisarijat. Zato je odredil, da se izvrše pri vseh organizacijah izredni občni zbori do konca meseca januarja. Koncem februarja pa se vrši invalidski kongres v Beogradu. Kongres bo imel nalogo oceniti poročilo komisarjevo in izvoliti bodoči Središni odbor. Ta kongres bo za Udruženje cele države zgodovinskega in za invalidsko vprašanje odločilnega pomena.
Od komisarja svojčas napovedana reorganizacija celokupnega Udruženja se ni zgodila, treba pa bo tudi to vprašanje v bližnji bodočnosti pravilno in pravično rešiti.
Pravna in materijelna zaščita.
Oblastni odbor je z neumornim delom pomagal članstvu na mnogo načinov. Posredno in neposredno je zaščitil veliko prosilcev v vsakovrstnih vprašanjih. Prošnje so bile za- vojaške kantine, trafike, podpore, zaposlitev, razne obrti, koncesije itd., pa tudi za razne nasvete tolmačenja, posredovanja, prevedbe, pritožbe, ponovna sojenja. Poleg pravne zaščite je Obl. odbor nudil izdatno materijeino pomoč z razdelitvijo podpor iz lastnih sredstev in sredstev, ki jih je dobil od Ministrstva za soc. pol. V letu 1931 je bilo deležnih okoli 1200 članov in članic podpor v denarju. Z brezobrestnimi posojili je Obl. odbor pomagal manjšemu številu članov iz nenadne nepredvidene denarne stiske v najnujnejših slučajih. Podpore iz lastnih sredstev so se razdelile potom Kraj, odbora po številu članstva krajevnih organizacij. Članstvo krajevnih področij, ki ni izvršilo svojih dolžnosti napram Udruženju v polni meri. ni bilo deležno podpor. Dotični deleži so- se razdelili med zavedne in agilne Kraj. odbore. (Sklep širše seje [delegatske ankete] z dne 25. septembra 1931.)
Gospodarstvo.
Oblastni odbor je polagal posebno važnost na dohodke Udruženja. Uspelo mu je obdržati in zasigurati vire. Gospodaril je v okviru odobrenega proračuna, ter mu je celo uspelo znatno povečati premoženje.
Zdravljenje.
Radi nevpoštevanja določb invalidskega zak. glede brezplačnega zdravljenja v raznih zdravstvenih zavodih, kakor tudi proti postopanju z invalidi od strani nekaterih državnih in samoupravnih zdravnikov, ki so po invalidskem zakonu dolžni nuditi invalidom brezplačno pomoč — je bilo dovolj pritožb. Oblastni odbor je moral posredovati v večih slučajih, v par slučajih se je celo moral poslužiti učinkovitejših potov in opozoriti dotične potom višje oblasti na spoštovanje zakonskih določb.
Zaposlovanje.
To vprašanje je vsestransko- pretresla širša seja dravskega invalidskega udruženja, ki se je vršila v mesecu septembru. Ugotovljene in osvojene so bile smernice, po katerih krajevne organizacije delajo, da se bodo v bodbče toč-nejše izvajale določbe zakona in pravilnika, po katerem uživajo invalidi pri raznih službah prednost. Pri tem ugotavljamo le neznatna vpoštevanja, a vendar beležimo že nekaj pozitivnih uspehov. V bodoče naj vse organizacije vztrajno in neomajno postopajo po danih navodilih.
Pritožbe in ponovna sojenja.
Ta posel je danes najvažnejši in zelo obširen. Kajti glavna skrb Udruženja mora biti, da reši svoje članstvo pred izgubo zaščite in pomoči. Različne utemeljitve je zelo- težko zbrati in jih sploh pojmiti, kajti določbe invalidskega in drugih zakonov, ki prihajajo pri tem v poštev, je težko tolmačiti v svrho pravilnega in uspešnega dokazovanja.
Pritožbe in predlogi morajo imeti vse argumente, da se more računati na uspehe. Zato pa naš invalid ali vdova pri svojih zmožnostih ne moreta sama sestaviti in doprinesti tako kompliciranih dokazov in listin, pravnikov pa si v ta namen tudi ne moreta najemati. — Lahko rečemo, da v tem oziru nudi naše Udruženje zelo veliko pomoč, in to po večini Oblastni odbor. Krajevne organizacije nimajo toliko verziranih
Poročilo
VOJNI INVALID
tajnikov, da bi mogli ustreči tako stilistično kočljivim zadevam, kot so naše pritožbe in predlogi za ponovna sojenja, zato je Oblastni odbor ustanovil posebni referat za pritožbe in pozval vse Krajevne odbore in članstvo* da naj se take vloge napravijo raje pri Oblastnem odboru, da članstvo ne bo dobivalo samo negativne rešitve, Vsled pomanjkljivosti navedb.
Razumljivo je, da ima Oblastni odbor vedno dosti takih vlog v delti, ker je znano, da so rešenja z odklonitvami na dnevnem redu. Od vseh organizacij prihajajo tozadevni predlogi in pritožbe, in na podlagi tega dela pisarna stalno.
Po večini prihajajo predmeti z zelo pomanjkljivimi podatki, pogosto pa se podatki zelo težko zbirajo in Oblastni odbor mora nuditi svoje posredovanje tudi za te predpriprave. Tako se vrši mnogo konferenc in informacij z dotič-nitni člnaki in pogosto je treba dopisovati za dokaze, listine, priče in druge podatke.
Tako je bilo napravljenih že lepo število različnih pritožb in vlog.
S tem referatom pa so v zvezi tudi mnoge osebne intervencije, največ pri Invalidskem sodišču in Dravski finančni direkciji.
Informacije o stanju zadev, pospešitve, intervencije1 za izplačilo invalid- ~ nine ali razna popravila, vse to je treba vršiti redno.
Dela v tem pogledu bo še mnogo, ker je še veliko vojnih žrtev brez rešitev, veliko zadev je tekočih in spornih, ki jih je treba voditi preko več in-štanc in tudi večkratne izpremembe napravljajo novo stanje.
Delo za izboljšanje in vpoštevanje naših predpisov in določb.
Važno in potrebno je bilo, da je Oblastni odbor k praktičnemu uvaževanju posameznih določb zakonov in odredb ter pravilnikov izdeloval svoje predloge. Praksa je pokazala, da se mnogo različno ali popolnoma nepravilno tolmači, ponavadi vojnim žrtvam v škodo.
Tako je Oblastni odbor že občnim zborom in anketam predložil mnogo gradiva in kritike v tem oziru in izdelanih ter odposlanih je bilo mnogo resolucij in spomenic.
Najvažnejša taka vprašanja so:
1.	Vpoštevanje sodnih kazni, njihovo primerjanje med starimi in novimi kaznimi, izbrisi, pomilostitve (amnestije).
2.	Zadružni ali družinski davek, vpoštevanje v času onesposobljenja ali sedaj, njegova odmera, delitev in sploh vpoštevanje zadrug v naših razmerah.
3.	Bolezni, če so iz fronte vsled rane, poškodbe ali pohabe, njih vpošte-vahje.
4.	Nekazenski pregreški nemoralnosti. njih tolmačenje in vpoštevanje.
5.	Izgube vsled državljanske spornosti.
6.	Pridobljene in že pravomočno prisojene pravice, možnost njih izgube vsled poznejših sprememb in redukcij ali začetek veljavnosti določb (ne za nazaj).
Te in še druge različne zadeve je Oblastni odbor s pomočjo pravnikov hatančho predelal in zaprosil za njih načelno enotno tolmačenje in pravilno vpoštevanje; ker smatra, da določbe govore čisto drugače kot pa se vpošte-vajo. Poleg tega pa je zainteresiral in informiral v teh zadevah različne merodajne faktorje s posebnimi Spomenicami, da skuša spraviti stvar v pravilno uvaževanje In postopanje. To je neob-hodno potrebno za uspeh naših pritožb in ponovnih sojenj.
Za zbbljšahje invalidskega zakona.
Pripravljen imamo vedrio materijal, äko pride do tega vprašanja. S posameznimi predlogi, ki smo jih utemeljevali z navedbo slučajev in rešenj, pa tudi z našimi sklepi in resolucijami smo apelirali na merodajnih mestih in na riajvišjem mestu za potrebo popravila invalidskega zakona.
Ker naše Udruženje, odkar je komi-sarijat pri Središnem odboru, ni imelo več svojih kongresov in poprejšnjega običajnega enotnega nastopanja, ni bilo skupnih apelov vseh naših vojnih žrtev glede zboljšanja invalidskega vprašanja.
toda vendar je naš Oblastni odbor vseeno sam večkrat stavljal tozadevne predloge. Polagoma se je pričelo vendar obetati, da se bo to ali ono vprašanje popravilo ali, da so naši predlogi rezervirani za fiadaljno reviziji); V Zadnjem času pa postaja popravilo invalidskega Zakona zopet rešhejše ih se čuje kot skoro gotovo.
Udruženje pa se ravno vpostavlja zopet tla novo podlago tako, da bo gotovi) zmožno ob evehtuelni priliki zopet ščititi naše celokupne interese..
Ne sme se pa prezreti tudi, da je naše ponovne apele in intervencije nov dodatek k zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice vendar prinesel zaščito vojaškim ali mirnodobskim invalidom, ki odslej, ko jih je nov invalidski zakon izločil, niso imeli nobenih pravic.
Uredništvo in upravništvo »Vojnega invalida«.
Pred vsem se je upoštevalo, da so bili strokovni članki za vse članstvo informativnega in poučnega značaja.
Tekom leta se je v listu predelalo mnogo kritike, zlasti proti nepravilnim tolmačenju določb in obrazložilo njih bistvo. Posamezne organizacije pa tudi osebe so večkrat pošiljale informativne članke in notice-, vendar pa še Vse premah)* ker naš list mora Imeti poročila od vseh strani* da 1)0 še bolj informativen in Zanimiv* pa tudi članstvu ko-fisteft.
Treba mu je tudi insefatov.
Iz naše strani je bila izražena misel napram tovariški »Zvezi bojevnikov«, ako ne bi kazalo izdajati obširnejšo in pogostejšo izdajo za oboje članstvo, toda to vprašanje še ni prišlo resnejše v pretres.
Upravništvo je popravilo skoro vse napake pri dostavljanju lista, tako da list prejema vsak redno'.
Število naročnikov je malenkostno padlo, kar so vzrok redukcije, vendar pa je razveseljivo dejstvo, da se je list sam vzdrževal kljub temu, da ima še vedno nekaj starih dolžnikov.
Račun zgube in dobička Oblastnega odbora Udruženja vojnih
izdatki.	invalidov za poslovno leto 1931._____________Dohodki.
Plača osobju Potni stroški Pisarniški stroški Kurjava in razsvetljava Podpore Zavarovalni in pokojninski prispevki Razni izdatki Odpisi Saldo	Din 48.000 — 14.725-50 11.394-28 2.617-80 88.993-- 8.906-20 14.844.88 13.870-34 30 203-27	Članarina Obresti Koncesije Narodni invalid, fond	Din 3.614-80 7.508-55 168.89T92 53-540-—
	233.55$-27		233.555-27
			'
Bilanca Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov ftktiva.	za poslovno leto 1931,	Pasiva.
	—	Din		Din
Blagajna	8.313 06	Podpora Ministrstva	
Vloge:		za socijalno politiko	20.030-—
Poštna hranilnica	5.264-26	Depozit	709-40
Mestna hranilnica	74.306 81	Prehodni račun	3.000-—
Kranjska hranilnica	3.230--	Glavnica	210.438-05
Ljublj. kred. banka	55.290-67	Saldo	30-203.27
Vzajemna pomoč,		/	
r. z. z o. z.	23.760.—	/	
Efekti	31 •—	/	
Posojila	6.685-92	7	
Blago	3.202-60	/	
Markiče	2.188-—	/	
Krajevni odbori	14.78509	/	
Dolžniki	66.397-31	7	
Inventar	926‘-	/	
	264.380-72		264.380-72
			
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Štefe Matko, 1. r.
Tajnik: Benedik Slavko, I. r. Blagajnik in knjigovodja: Osana Miroslav, I. r Člani: Metlika Ivo* 1. r.,	Tomc Stanko, I. r.,	Mirtič Josip, !. r,
Vuk Ivo, l. r.*	Juvan Fricko, 1. r.,	Maček Ftahjo, I. t-
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Jevak Matej, I. r.
Člani: Plehan Mirko, i. r., Kramar IVäfi, i. r., Novak Jerneji I. r.,
Zore Josip, 1. r.
Proračun oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov Dohodki	za poslovno leto 1932.	.	, lzdatki
;</ i.	, O f " *f > O. >-» T f Članarina Obresti Koncesije r	t “r	/i	r *-tii tu Diri	Din 6.000--4 000--90.000-	Plafe: 1.	Tajnik 2.	Blagajnik 3.	Pisar, in« 4.	Sluga	Din 18.000-— 12.000’— 12.000-— 6.000 —	Diri 48.000-—
/			Pisarniški stroški Kurjava in razsvetljava Potnine Bolniška blagajna Podpore Razni izdatki		7.500--2.300-— 7.000"— 2.Ö00"— 30.000"— 3.200'—
		100.000-—			100.000-—
					
Naše misli k kongresu Udruženja vojnih invalidov
Kratek razpis Ministrstva socijalne Politike in narodnega zdravja je sporočil vsem vojnim invalidom v Jugoslaviji: Dne 28; februarja 1932 se ima vršiti kongres in izvoliti Središni odbor.
Nova era je na vidiku. Kakšna bo ta iioVa era V vprašanju nas, vojnih žrtev, je pa po veliki večini odvisno od nas samih. Mi smo, ki bomo šli na Kongres in mi bomo tisti, ki bomo začrtali nova pota.
Komisariat je bil v Udruženju. Središni odbor je bil zamenjan s komisariatom. Samouprava našega Udruženja nam je bila vzeta. Zakaj? Ker vojni invalidi Jugoslavije, naše organizacije v vseh svojih vejah niso- zadnja leta poznali cilja, ki ga ima invalidsko Udruženje. Zadnji kongresi so bili le nekakšne manifestacije brez resnosti. In zato je nastal takšen konec. Sedaj pa se je jelo daniti. Vstajamo zopet, snidemo se zopet na našem Kongresu, vsi — od Djevdjelije in Kajrriakčalana do Triglava in koroških gora, da zaorjemo novo brazdo in zasejemo ttovo seme našega invalidskega pokreta.
Naša idejna borba za prošlih deset let po vojni je bila:
1.	da se izvrši združevanje vojnih žrtev na socijalni bazi, z ozirom na ujedinjenje, plemensko. Zgodilo se je to do 1920. leta;
2.	da se izvrši ujedinjenje vseh plemenskih udruženi v eno edino: jugoslovansko. Zgodilo se je to do 1922. leta;
3.	da se odstranijo vse sentimentalnosti in to najprej med samimi člani udruženja, a potem da se s skupnimi močmi sugerira tedanjim politikom in državnikom, da jih tudi oni izbrišejo. In te sentimentalnosti so bile: da je ujedinjenje izvršeno platonski idealno in da se preneha gledati, na kateri strani in na kateri fronti se je kdo boril, padel ali bil ranjen. To( zadnje je bil najtežji^ posel nas tvorcev Jugoslavije in našega Udruženja, dasi je bil precej brezploden, nelep in odveč. In še danes, žal, ni ta nazor docela odstranjen in zato bo treba delati v tem pravcu še dalje;
4.	ko smo v glavnem s tem koliko r-toliko Uspbli, smo se vrgli na težko borbo, da dobimo enoten zakon za celo Jugoslavijo.
To jte bil najlepši čas našega skupnega dela. Složno smo vsi z vseh strani naše domovine prijeli za delo. Našli smo Se pred trhlimi političnimi strankami. Morali sind štopati v največje borbe proti strankam, ki so imele oblast. Posluževali smo se demonstracij, - tiska, besede in dela. Rezultat je bil:	eden
edini invalidski zakon za celo državo. To je bilo IČta 1925;
5.	poslednja faza; ko smo dobili zakon, bi morala biti borba za oskrbo vojnih 'žrtev v gospodarski smeri in to z lastnimi rtibčitii. To- je bila doba ustvarjanja gospodarskih in kreditnih ter raznih invalidskih zadrug, podjetij itd. Nismo kdoVe kako uspeli. V Sloveniji je šlo povoljno. Imamo »Vzajemno pomoč«, ali pri tem je tudi ostalo. Drugod ib bilo pa še slabše. Dokazali smo se premalö organizirani.
To je v glavnem delo Udruženja zadnjih deset let. Dobo komisariata ne Bomo omenjali, ker je ta doba žalostna.
Sedaj, ko stojimo pred kongresom, mora biti naša misel: Vrniti Udruženju svobodo. Da se nam je odvzela svoboda, tega invalidi nismo zaslužili.
Ali sedaj, ko se vrača Udruženju svoboda, treba dobro razmisliti, po katerem pravcu bo branilo v bodočnosti in se uveljavilo v sedanjosti. Metode za novo borbo in za naše gospodarsko življenje so popolnoma druge, kakor so bile dosedaj. In to iz sledečih razlogov: Po vojni in malone celih deset let smo imeli v rokah ogromen moralni kapital, ki bi ga bili lahko izkoriščali, kakor bi hoteli. Danes je ta kapital malone amortiziran. Mi nimamo več junaških zaslug. Svet pozablja na grozote vojne in na junaštva. Množica naših sodobnikov je pomrla, a množice nove generacije so prevzele njih mesta. Ta množica ne pozna naših žrtev tako kakor so bile, temveč samo zgodovinsko. Tako smo mi invalidi postali v očeh te mlajše generacije le beden socijalen razred, preostanek nekdanjih bitk in bojev. Zato je treba
metode borbe našega Udruženja za-meniti.
Kakor že rečeno, moramo gledati realnosti v oči. In z ozirotn na to resnico se moramo vedeti ravnati. Ako bi rabili tiste razloge, ki smo jih rabili prej, bi izzvali sočutje in nič več. Povedati danes, da smo zaslužni, bi izzvalo revolto, ako ne javho, gotovo pa v dušah. Mnogi gledajo na nas kot na vzroke današnje-težke gospodarske situacije.
Nikomur ničesar ne predbaeivamo. Tako je nastalo in tako je.
Bojimo se celo, da bo prišel čas, ko se ne bomo več smeli imenovati vojne invalide. Saj je prišlo do tega, da je odvzeta svoboda, v naše Udruženje se nam je dalo komisarja in to nam, ki smo strašno trpeli, da drugim prinesemo srečo.
In ker je tako, se mora delo našega Udruženja postaviti na reelno podlago. Osloniti se moramo na sedanji invalidski zakon in delati za sukcesivno izboljševanje najtrših določb. — Skrbeti, da ostanejo zakonske določbe, s katerimi so nam zajamčene razne prednosti v službah, raznih koncesijah, trafikah, kantinah itd., da se te in slične koncesije razširijo in pomnože in kar je glavno, da se take določbe tudi točno izvajajo. Na ta način so znali zboljšati svoj položaj vojni invalidi drugih držav in s tem postali ugledni in spoštovani.
Krivcev, da je pri nas vse drugače, ne bomo tukaj iskali. Nismo vsega sami krivi, dasi se zopet ne smemo obračati v stran in priznati, da smo mnogo sami zakrivili. Zadnji kongresi Udruženja niso bili po svoji resnosti podobni sličnim kongresom v drugih državah. En del invalidov je sicer predlagal in zahteval izvršitve raznih važnih načelnih vpra-
šanj in sklepov, a večina se na to ni ozirala. Naši zadnji kongresi so bili nekake oderativhe manifestacije, katerih rti nikdo bd nas zahteval, ter so bili podobni gruči zadovoljnih ljudi
Vendar sedaj ni čas, da obtožujemo drug drugega, rtegd da žasučemo rokave in preskrbimo za boljšo delavnost. Omeniti sind pa morali zato, da se vidijo obrisi vsega, kar je Mb*.
So razni načrti, kako bi se povoljno za invalide in državo rešilo invalidsko vprašanje. O tem sedaj tukaj ne bomo pisali in bomo to storili v katerih prihodnjih člankih.
V	prvi vrsti mora biti naša skrb, da se kar najbolje utrdi invalidsko Udruženje in smotreno \odstyo. Stremeti je treba, da postane Udruženje najglavnejši faktor za olajšanje socijalnih problemov vojnih invalidov. Udruženje mora biti vse. Brez njega invalid ni sposoben za samostojno življenje. Udruženje mu mora biti mati in oče, odvetnik in sodnik, kruh in zdravje, čuvar njegovih pravic in njegovih pridobitev, inicijator za njegovo gospodarsko delovanje. Z eno besedo: Udruženje mora biti našemu članu — življenje.
Biti tako. Udruženje ne išče od svojih članov nobene take žrtve, ki bi bila količkaj težka. Ono zahteva od njega le, da mu je udan z dušo in telesom.
V	glavnih obrisih smo povedali svoje misli h kongresu Udruženja, ki bo dne 28. februarja 1932. Vse je naenkrat nemogoče povedati. Eno pa je! tako, kakor je bilo dosedaj, ne sme več iti in ne bo več šlo. V nas leži sveta dolžnost, da dvignemo naše Udruženje visoko, da bo svetlo in bo svetilo vsem in da bo država s spoštovanjem gledala nanj.
Glavne smernice za izboljšanje
V času, ko naše organizacije zborujejo, ko se pripravlja invalidski kongres, na katerem se bodo zbrali po dolgem času zopet delegati iz cele države, moramo misliti v prvi vrsti na skupno delo k zboljšanju današnjega mizernega invalidskega vprašanja.
Ni naš glavni cilj, da samo reformiramo naše Udruženje, ker naša uprava hajsibo teh ali onih oseb, ni odločiteljica glede invalidskega vprašanja. Tudi nima dosti pomena premlevati kake velike izveštaje ali poročila, ker se he moremo toliko interesirati za minljive ali pretekle stvari.
Zares bedni položaj vojnih žrtev kliče v bodočnost, kliče prave, zmožne in izkušene delavce, da pokažejo pot, po kateri naj se invalidsko vprašanje nujno popravi. Tega važnega in za bas edino pomenljivega vprašanja se mora držati invalidski zbor od krajevnih do centralnih organizacijskih delavcev.
Naš predmet mora biti le zboljšanje invalidskega vprašanja.
Gospodarska kriza je, težki so čaši, Pogoji so zares slabi, toda invalidsko vprašanje ima toliko načinov, da je kljub temu veliko mogočega.
Pred vsem mora biti revizija usmerjena na te-le probleme:
Treba je vrniti priznanje in zaščito mvahdom-bolnikom. Kdor lma dokazano bolezen iz fronte ali od kakega drugega vzroka iz vojaške službe, mora imeti zaščito.
Zato morajo dobiti vsi dotični redu-ciranci možnost obnovitve postopanja.
Isto mora veljati za 20% invalide; ako se jim poškodbe poslabšajo.
Vsakemu invalidu se mora nuditi možnost, da zaprosi za obnovo, če se mu stanje poslabša in ne kakor sedaj samo
^niT T'd 60% naprej. Tudi ak o išlja šiJbžnala etikrat brež prdeen-tov, j)ä se dotična diagnoza pozneje po-slabsa, mu je treba nuditi obnovo glede zasede.
s°dne ljazi« «e smejo imeti vpliva ha zasedo in pbkojnino. Lfc vfečje kaznj> liot robija in žatocenje, bi še kvečjemu Upoštevale, ne pa prestopki, čeprav sb 1ž koristoljubja. Nikdar pa se ne smč hobenemn odvzeti pravice zdravljenja ih Örtöpediranjä ža vojno poškodbo. — Nobena kazen pa se ne sme vzeti za bazaj, ako je bil dotični kljub temu že
ako ga je
Priznan.
Še bolj krivičnd pa je, da prehaja očetova ali moževa kazen celo na družino, ki je sama popolnoma nedolžna.
Sploh bi se moralo osvojiti načelo, 'da edino sodišče, ki koga obsodi na ka-
zen ob enem izreče, ali se sme dotične-mu odvzeti tudi zaščita in pomoč.
Davčna podlaga sploh ni pravo merilo za oceno siromašnosti. Lahko je popolnoma zadolžen in sploh ničesar ni njegovega, pa mu je predpisan kljub temu davek. Merilo bi bil le premoženjski izkaz ali dohodki. Popolnoma nepravično pa je, da se upoštevanje davka razteza na čas med vojno in na sedanji čas in ravno tako bi bilo nepravično v tem smislu premoženjsko merilo. Na ta način se nekako išče zanjka. Niti se ne upošteva nobenih premoženjskih sprememb. Najbolj nepravične pa so zadruge. Kaj ima sin od tega, če živi in strada pri očetu ali celo pri bratu ali svaku? Ce ne dela tudi ne jč, ako pa ga kdo redi iz usmiljenja, pa je to postranska stvar.
Še več je v detajlu zadev, ki so potrebne popravila.
če bi na ta način prišlo v poštev velikansko število upravičencev, se mora seveda invalidsko vprašanje po finančni podlagi regulirati med zaščito in pomoč.
Nepravilno pa je, da se komu iz enega izmed takih vzrokov odreka priznanje češ; da ni več invalid.
Imamo še mnogo možnosti, po katerih bi se vojne žrtve vpostavilo, da niti ne bi bile toliko materijelno potrebne.
Zakaj se ne zasigurajo trafike, prodaja kolekov, kinematografi, kioski, krošnjarstvo, prodaja časopisov in druge proste koncesije, ki ne zahtevajo usposobljenja izključno vojnim žrtvam?
Po drugih državah so ljudje sami odstopili take posle invalidom.
I reba bi bilo podpreti in vpeljati de-lavice za gotove predmete; zlasti drž. dobave. I ake delavnice naj bi vodile njihove zadruge pod državno kontrolo.
To so vprašanja, ki se dado urediti brez kakega posebnega žrtvovanja.
Načelo: Samo mesečna dajatev; pa ne bo nikoli pravilno regulirala invalidskega vprašanja.
Klic zatiranih
Zgodovina je luč, ki omogoča pogled v prošlost, v akcijo in razvoj človeštva. Je pa tudi merilo štopnjevahja človeške kulture, ki je Skozi mnogobrojne težkoče in boje dosegla višek, ki n opleta danes venec slave. Krono naše slavne zgodovine pa diči predvsem dvoje vrst biserov velikih tnož.
1 r/a skupina prežeta öbcudövänega človekoljubja je v trudu in žrtvah nesebično stopala v načelu tisočerim ven
iz teme nevednosti v jasnejšo prosvetljeno bodočnost. Trdo delo res, zato pa tčmbolj častno je bilo orati celine; toda velika ljubav do svojega trpinčeriega naroda je premagala sleherno zapreko. Za njimi je nastalo širokopotezno raz-orje. padlo je seme, zacvetelo ter zadišalo je polje nacijonalnega umskega in gospodarskega napredka. Bodi vsem časten spomin!
Druga skupina naših nesmrtnih mož, polna navdušenosti, pa se je izurila ne zgolj s celim1 Srcem, marveč tudi z orožjem v roki čuvati ter braniti svojo domovino, svoj narod ter njegovo blagostanje. Da njih načelo ni bila le prazna fraza, so pokazali svetu od... časa do časa tudi v dejanju. V neverjetnem junaštvu. Osobito v zadnji svetovni vojni. Odtod torej nazivi: železni polki, nepremagljivi levi itd. S kolikimi mukami, napori ter žrtvami so pa ti Častni nazivi v zvezi, ve le samo oni, ki je sam prestajal grozote tega klanja zroč vsak trenutek smrti v obraz. Tisoče in tisoče naših fantov se ni strašilo položiti svoje cvetoče življenje na domovine žrtvenik, samo da otmo svojcem in ostalim domovje, zlato svobodo ter jim ustvarijo boljšo bodočnost. Ali je najti kje večje ljubezni, kakor je žrtvovati za koga svoje življenje?
Ali se pa tem junakom domovina tudi kaj vredno oddolžuje? Tudi onim, ki so stali s padlimi v eni vrsti, pripravljeni istotako' izkrvaveti za svojo očetnjavo? Ni jim bilo sicer usojeno umreti, pač pa so se vrnili ranjeni, pohabljeni ali s kalmi raznih bolezni, čijih životarenje je niz nepretrganih muk, bolesti ter brezupa. Ali se deli tem revežem vsaj polovico pomoči od tega, kolikor se jim je obetalo po vseh časopisih med vojno? Se! Ö da! Padlim in umrlim vsled vojne se stavijo častni spomeniki, ostalim se deli invalidska; tudi za vdove je preskrbljeno.
Res lepo povedano, priznati se mora; toda je li pa tudi v celoti, brezpo-vršno rečeno, to je pa drugo' vpraša-
nje. Ni li mnogi (jaz sem jih poznal par) moral tako rekoč od pomanjkanja pod zemljo. Zelo umesten bi bil torej marsikateremu na takšen spomenik napis, sem mnenja iz lastnega prepričanja: »Bratje moji, kruha sem vas prosil, a dali ste mi pa kamen. «
Kaj pa ostali ranjenci in bolniki? Pokojnine imajo, preskrbljeni so! Kako tnalo vendar iz srca povedano. Kako plitev pogled v dušo onega, ki je moral s krvjo Oblit mimo lepe mladosti, one zlate dobe, ki ne siplje žarke sreče tudi najzadnjemu pastirju v planini, marveč gradi edina vsakomur tudi bodočnost, z izgubo mladosti je torej izgubljeno vse. Kako trpka, tužna in pekoča zavest. K temu pa so te bedne žrtve še bb najdražje na svetu: ob svoje ude in zdravje sploh. Z nobeno pokojnino tega v celoti popraviti sploh ni mogoče, k večjemu olajševati bedo trpečega.
31. januarja 1932 vsi na zbor v Maribor
Vprašanja in odgovori
Vprašanje: Dobil sem invalidsko uverenje že meseca septembra 1930 in sem 70% delanezmožen. Imam že tudi rešenje z dne 15. decembra 1931, ki mi priznava letno po 2160 Din od 1. januarja 1930. Dobivam pa še vedno kot 50% invalid po starem.
Kdaj bom dobival po novem in ako bom dobil tudi za nazaj?
Odgovor: Prvoinštančho rešenje möra potrditi še Višje invalidsko sodišče v Beogradu. Dobili boste še eno rešenje in ko bo pravomočno, potem se Vam bo pričela šele nakazovati invalidnina. Za nazaj boste dobili le razliko med staro in novo pokojnino, toda ne takoj. Najprvo boste dobili v podpis pobotnico, katero bo Finančna direkcija poslala potem v Beograd glede otvoritve posebnega kredita !za zaostanke, ki se izplačujejo le v gotovih časih.
Vprašanje: Bil sem 60% vojni invalid, ker pa se mi je zdravje poslabšalo, sem prosil za ponovni pregled.
Pregledan sem bil 6. aprila 1929 in sem dobil 80%, ter mi je okrajno sodišče priznalo invalidnino. Predno je bil sklep potrjen od višjega sodišča, pa je izšel nov invalidski zakon, po katerem mi je invalidnina sploh ustavljena. Tudi po novem zakonu sem bil pregledan 21. novembra 1931 in sem dobil zopet 80%. All morem doseči, da bi dobil nazaj invalidnino, predno pride rešenje po novem zakonu? Bohar Franc.
Odgovor: Dokler ne pride rešenje iz Ljubljane in potem Še iz Beograda, ne morete dobiti nazaj invalidnine. Ustavljeno vam: je bilo gotovo zato, ker imate najbrž samo notranjo bolezen. V tem slučaju je sploh dvomljivo, ako vam bo rešenje priznalo pokojnino. Ako ne, boste rfiorali dokazati, ako izvira vaša bolezen od neke poškodbe v fronti. Zato bo treba dokumentov ali vsaj prič. Navesti boste morali natanko kdaj, kje in kdaj vam je povzročilo bolezen.
Zaščita vojaških Invalidov
Poprej so bili vojaški invalidi (iz mirne dobe) zaščiteni po invalidskem zakonu, sedanji invalidski zakon z dhe 4. julija 1929 pa jih je popolnoma izločil in zadnji dve leti ih pol niso imeli nobene zaščite in pravice.
Naše Udruženje se je večkrat potegovalo zarije, kajti bili so naši člani in mnogi v velikih stiskah in bedi. Že takrat, ko so bili izločeni, je bilo obljubljeno, da bodo dobili zaščito po nekem drugem zakonu.
Po raznih apelih in posredovanjih, je vendar potreba uslišana.
Nov zakon o izpfemembah ih izpolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septethbrä 1931 ima posebne določbe glede vojaških ali tako zvanih mirnodobskih invalidov.
Da se bodo mogli dotični poslužiti svojih pravic, prinašamo dotične člene, ki se tičejo teh invalidov, v Celoti.
Kaplar, mornar In redov na odsluženju obveznega roka šlližbe v Stalnem kadfu bri vojski ali mornarici iri gojenec vojaške šole, ki se brez svoje krivde v službi tako poškoduje ali se po povodu Službenega posla tako poškoduje,
dä postanč žbog žadobljenih ran, poškodb ali pokvaf popolnoma nesposoben za kakfšnokoli pridobitno delo vob-če, dobiva kot podporo, in sicer:
a)	če je popolnoma nesposoben za kakršnokoli delo vobče in mu je vrhu tega za navadno življenje potrebna tuja pomoč in je siromašnega stanja, po 500 dinarjev na mesec;
b)	če je nesposoben za kakršnokoli delo vobče, toda mu za navadno življenje ni treba tuje pomoči in je siromašnega stanja, po 250 Din na meseci
Nesposobnost se ocenja po predpisih poslednjega odstavka člena 135. tega zakona.
O podelitvi te podpore odloča minister za vojsko in mornarico, ki predpisuje podrobnejše odredbe glede podeljevanja, trajanja in izgube pravice do te podpore.
Poleg te denarne podpore dobivajo pohabljenci brezplačno od države proteze in druga ortopedska pomožna sredstva; brezplačno nastanitev in zdravljenje v vojaških bolnicah, nadalje tudi brezplačno nastanitev po kopališčih, sanatorijih in v klimatskih krajih, kjer je
kaj vojaško državnih zgradb za ta namen.
Odredbe člena 336. tega zakona je uporabljati tudi na vse kaplare, redove in-mornarje in gojence vojaških šol, ki so se onesposobili med službo v stalnem kadru v času od dne 5. aprila 1920 pa do dne, ko stopi ta zakon v moč, in sicer ob popolnosti, določeni v tem členu, toda brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas.
Podpora teče od dne odloka o dodelitvi. Odlok izda minister za vojsko in mornarico.
Razne ugodnosti pa so predpisane še posebej za oficirje in podoficirje invalide. Dajejo jim vštetje let, priznanje višjega položaja itd.
Častniku in vojaškemu uradniku, ki se v mirnem času brez svoje krivde na službi sami ali po' povodu službenega posla tako poškoduje, da postane zbog zadobljenih ran, poškodb ali pokvar nesposoben za vsako nadaljnjo službo pri vojski in mornarici, se prizna, da je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine tudi, če nima deset let aktivne državne službe, priznane po členu 308. tega zakona; v čas za odmero količine osebne pokojnine po predpisih členov 318. in 319. pa se mu štejejo vsa leta službe po odredbah členov 312. in 313. tega zakona in še deset let. Položajna doklada se mu šteje v pokojnino po prepisu člena 320. tega zakona, če ima s temi priznanimi leti 20 in več let, ki jih je dejanski prebil v aktivni državni službi; če pa ima manj kot 20 let priznane službe, se mu šteje v pokojnino samo 25% položajne doklade, ki jo je dotlej prejemal.
Če je ostal zaradi zadobljene rane, poškodbe ali pokvare popolnoma nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo vobče, mu pripada osebna pokojnina po členih 319. in 320. tega zakona v višini 95% pokojninske osnove in 95% položajne doklade onega čina ali razreda, v katerem je bil ob upokojitvi. To velja tudi za častnike in vojaške uradnike zrakoplovstva, ki se poškodujejo pri službenem letanju.
Ocena nesposobnosti se ugotovi s specialnim zdravniškim pregledom. — Ocena je dokončna in zoper njo' ni pritožbe.
Častniku in vojaškemu uradniku, ki postane v vojni zbog zadobljenih ran, poškodb ali pokvar popolnoma nesposoben za vsako službo pri vojski in mornarici in za vobče kakršnokoli pridobitno delo, se prizna za odmero količine osebne pokojnine po odredbah členov 319. in 320. tega zakona kakor da je dejanski prebil 35 let v aktivni državni službi; razen tega ima pravico tudi do državne zaščite in podpore po odredbah invalidskega zakona. Nesposobnost je ugotoviti najkesneje v enem letu po dokončani vojni.
Nesposobnost se ocenja po predpisih poslednjega odstavka člena 315. tega zakona.
Častnikom in vojaškim uradnikom, vojnim invalidom, ki so upokojeni po odredbah zakona o ustrojstvu vojske iz leta 1904. s pravico, uživati popolne dotedanje plače po členu 10. zakona o podpori vojaških invalidov z dne 8. julija 1878. s poznejšimi izpremembami
Razpisi restavracij. Direkcija drž. železnic v Subotici razpisuje železniški restavraciji v Pančevu in Dragutinovu.
Rok za vlaganje ponudb je in sicer za Dragutinovo do 5. februarja t. 1., za Pančevo pa do 22. februarja t. 1. Ponudbe morajo obsegati vsoto, morajo biti kolkovane za 100 Din in zapečatene s pečatnim voskom zadaj na 4 robovih ter v sredi. Ena mora imeti napis »Ponudba za zakup restoracije na stanici Pančevo br. 60.450/1931 od I. I.«, druga pa Ponudo1 za zakup restoracije na stanici Dragutinovo br. 59.925/1931 od ponudjača I. I.«.
Vsaka ponudba mora imeti priloženo spričevalo o osebni pravici, spričevalo o sposobnosti od gostilniške zadruge, potrdilo o plačanih davkih, nravstveno spričevalo o sposobnosti od gostilniške zadruge, potrdilo o plačanih davkih, nravstveno sprčevalo in izjavo, da so mu znani pogoji licitacije in da pristane nanje.
Do gori navedenih rokov je treba
in dopolnitvami, se prizna, tudi če niso imeli deset let aktivne državne službe, da izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice od osebne pokojnine, toda:
1.	se vsi oni, ki so bili tudi težki in popolni invalidi po invalidskem zakonu iz 1. 1925. do dne 17. novembra 1925. prevedejo v pokoj po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. (Urad. list, št. 329/96 iz 1. 1923), in sicer v prihodnji višji čin od čina, v katerem so bili ob upokojitvi;
2.	da se težki in lahki invalidi, ki so bili to po invalidskem zakonu iz 1. 1925. do dne 17. novembra 1925., prevedejo po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz 1. 1923. v pokoj z istim činom, v katerem so bili ob upokojitvi.
Pokojnine, določene po tem členu, tečejo od dne rešitve o prevedbi, toda brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas. Odločbo izda minister za vojsko in mornarico.
Aktivnim častnikom in aktivnim vojaškim uradnikom, ki so se do časa, ko je stopil zakon o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. v moč, upokojili kot onesposobljeni na vojaški dolžnosti v mirnem času po odredbah zakona o ustrojstvu vojske iz leta 1904. in s pravico, uživati popolno dotedanjo plačo po členu 10. zakona o podpori vojaških invalidov z dine 8. julija 1878 s poznejšimi izpremembami in dopolnitvami, se prizna, tudi če niso imeli deset let aktivne državne službe, pravica do pokojnine v znesku celotne plače, ki so jo prejemali na dan upokojitve.
Te pokojnine jim teko naknadno od dne rešitve, s katerim se jim ta pokojnina uredi, vendar brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas, Rešitev izda minister za vojsko in mornarico.
Podčastnikom, ki so se onesposobili izza dne 5. aprila 1920 pa do časa, ko je stopil v veljavo zakon O' ustroju vojske in mornarice iz leta 1923, ob vršenju vojaške dolžnosti v mirnem času in ki so kot taki uživali podporo po členu 26. zakona o podpori vojaških invalidov z dne 8. julija 1878 s poznejšimi izpremembami in dopolnitvami, toda ob dopustu iz kadra niso imeli 14 let službe, se prizna pravica do podpore po’ členu 24. zakona o ustrojstvu vojske iz leta 1904., kakor da so na dan odpusta imeli 14 let dobre vojaške in podčastniške službe.
Ta podpora jim teče od dne odloka o njeni podelitvi, vendar brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas. Odlok izda minister za vojsko in mornarico.
Vojaški invalidi se torej na podlagi prednjih določb lahko prijavijo. O rešitvi odloča minister vojske in mornarice v Beogradu vendar pa se prijave lahko pošiljajo preko pristojnih Vojnih okrožij (okrugov) ker je gotovo treba k aktu podatkov iz matrik.
Vendar pa na ta način ostajajo nezaščiteni še vedno civilni vojni delavci ali civilni pohabljenci od vojske. Tudi te je invalidski zakon poprej ščitil, sedanji pa jih je izločil.
To vprašanje bo moralo priti vse-kako še na dnevni red.
tudi položiti pri blagajni te direkcije tudi 5% od ponuđenih vsot.
Izplačilo zaostankov pokojnin. Klub invalidov-oficirjev iz Beograda nas obvešča, da mu je gosp. minister financ poslal obvestilo, da se je za zadevo glede izplačila zaostalih pokojnin-inva-lidnin (razlik) zavzel in ukrenil potrebno, da bodo invalidi in družine padlih prišle v najkrajšem času do nakazila, čim bodo opravljene potrebne zakonite procedure.
Opomba: To so z rešenji že priznani zaostanki, za katere so upravičenci poslali že v naprej pobotnice. Toliko v pojasnilo dotičnim, ki večkrat sprašujejo.
Javna opravičba. V 11. številki »Vojnega invalida« od 2. decembra 1931 sem podpisani objavil notico »Zadnja prezgodnja pot Josipa Tomažiča«. V pripombi sem kritiziral, da je bilo pogrešati venec Celjskega krajevnega odbora, ki pač ne bi finančno čutil, ako bi I ga poklonil pokojnemu tovarišu. Dalje,
da je bilo pogrešati korporativno udeležbo tovarišev, ker se od tajništva ni objavilo. — Sorodnikom, da je tajništvo izjavilo, da ni časa in se je samo napisalo par besedic za Komando mesta, da naj sami preskrbe vojaški pogreb in da so sorodniki izjavili, da je bil tajnik nevljuden.
S tem se čuti Krajevni odbor v Celju prizadetega in je že v »Vojnem invalidu« št. 12 od 30. decembra 1931 odgovoril in zadevo tako pojasnil, da postopanje popolnoma odobravam.
Še posebej pa se čuti užaljenega tajnik g. Kovač Ivan, adfn. art. tehn. kapetan II. razreda v p., ki mi je poslal pismo :
»V pripombi tega članka trdite neresnico o moji osebi, ki bi mogla škodovati mojemu dobremu namenu, kar smatram po kazenskem zakonu za kleveto.
V Vašem interesu Vas opozorim, da ako ne prekličete v javnosti, kakor ste obelodanili, da sem Vas primoran tožiti.«
Nikakor nimam in nisem imel namena očitati nekaj gosp. Kovaču kot osebi, ker ga niti ne poznam1, ali pa njegovo delovanje v pisarni Krajevne organizacije, o katerem sem se prepričal, da je agilno in vzorno. Mislil sem le na organizacijo in društveno delovanje, po pojasnitvi pa obžalujem, da sem bil tako informiran, ker je odbor kot gosp. tajnik postopal popolnoma korektno.
Poštnina se je podražila. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je ugotovil, da mnogi člani ne vedo, da se je s 1. decembrom 1931 poštnina podražila in sicer pisma na 1 Din 50 par, dopisnice na 75 para. To smo ugotovili iz dopisov naših članov. VsJed tega so marsikateri svojo korespondenco dobili vrnjeno, ker jih Krajevni odbor vsled preobilnih poštnih kazenskih pristojbin ni sprejel. Vsled tega opozarjamo člane in članice, da je poštnina za navadna pisma in dopisnice povišana, kakor že zgoraj omenjeno.
Pri vloženih prošnjah točne naslove.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je ob priliki vlaganja prošenj za podelitev denarne podpore ugotovil, da mnogi člani prošnje jako površno utemeljujejo za potrebo denarne pomoči. Vsak prosilec v lastnem* interesu mora navesti ali je poročen in koliko otrok po starosti ima za preživljati. Torej vsi rojstni podatki so potrebni in da se potom pristojnega občinskega urada potrdijo. Mnogi člani, kakor že omenjeno*, niti naslova ali bivališča ne označijo. Vse take prošnje Krajevni odbor ne more upoštevati za podelitev denarnih podpor.
Podaljšanje železniških legitimacij.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru poziva vse člane vojne invalide, kateri posedujejo železniške legitimacije, da morajo iste vsako leto pustiti ža* nadaljnje leto prolongirati, ker drugače legitimacije za vožnjo niso veljavne.
Člani vojni invalidi, kateri imajo pravo do teh voženj, zlasti protezani odnostno vsi, ki posedujejo te železniške legitimacije, se pozivajo, da iste oddajo Krajevnemu odboru čimprej, da se jim preskrbi tozadevna potrditev.
Ostali invalidi, kateri pa želijo nove, morajo predložiti nove slike v velikosti 6X9, zadnje poštne odrezke in 10 Din za vsako legitimacijo.
Odobreni proračuni za teto 1932.
Oblastni odbor je na svoji seji dne 15. januarja 1932 odobril poslane proračune Krajevnih odborov v Kočevju, Krškem, Jesenicah in Ribnici. Deloma je treba popraviti proračuna iz Zagorja in iz Celja, zaenkrat pa se ne odobrava proračun iz Trbovelj.
Pristopajte k Ljudski samopomoči. Ta koristna organizacija je velikega pomena za siromašnega človeka, ker izplačuje po smrti podpore družinam, ki navadno nimajo nikakih sredstev v najnujnejših potrebah. Vsak lahko zmaguje prispevke skoro neopaženo. Prijave sprejema tov. Tomc Stanko pri Oblastnem odboru udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica.
Izkazana denarna pomoč vojnim žrtvam za leto 1931. Udruženje vojnih invalidov Krajevni odbor v Mariboru
Naše gibanje
je tudi v letu 1931 za velikonočne in božične praznike pokazal socialno umevanje do svojih najrevnejših članov in njihovih družin, katerim je pomagal v obliki denarne pomoči kolikor so dopuščala financialna sredstva, zlasti iz dobička prirejene tombole, drugih prostovoljnih prispevkov naklonjenih potom občinstva, korporacij in dobrotnikov, ki umevajo socialni čut in bedo, katera vlada najbolj med vojnimi žrtvami.
Teh skromnih zodpor so bili deležni sledeči člani:
500 Din: Kos Antonija, kateri sta dva otroka umrla v enem letu na tuberkulozi.
400 Din: Čerpes, Mihael kateri ima 8 otrok, deloma še vsi nepreskrbljeni.
Po 200 Din: Pleteršič Ludovik, Kla-neček Franjo, Trobentar Lovrenc, Hrastnik Franc, Lorbek Franc in Šene-ker Jožef.
175 Din: Sodec Jakob.
Po 150 Din: Petek Alojz, Konjiček Ivan, Fišer Franc, Štiglic Jurij, Gorjup Julijana, Koletnik Dominik, Žunkovič Neža, Kager Ivan, Nemec Josip, Troj-nar Alojzija, Lužnik Franc, Šober Anton, Planinc Ernest, Kancler Eliza, Caf Mihael, Grašič Alojz in Drobine Franc.
Po 100 Din: Vogrin Maks, Čovkin Ivan, Sverženjak Marija, Pristolvnik Ignacij, Puš Katarina, Fluher Friderik. Šauperl Franc, Mikložič Terezija. Senekovič Julijana, Lang Antonija, Rogina Marija, Kočevar Ana, Potočnik Rajko, Koren Rozalija, Pehan Ivan, Ferieš Julijana. Holc Mairija, Zavec Konrad, Kugler Jurij, Frangeš Frančiška, Vesjak Ivan, Klojčnik Josip, Gustin Terezija, Požarnik Ivan in Žnidarič Franc.
Po 75 Din: Kokol Alojzija, Bohak Terezija, Zimšek Marija, Kosmač Eliza, Stauber Marija, Zorko Eliza, Liponik Marija, Simonič Marija, Volmajer Matilda, Horvat Ignacij, Onič Marija, Go-spodarič Marija, Golob Antonija, Pro-senjak Marija, Purg Ivana, Toplak Frančiška, Legat Ivan, Švan Ivana, Pukl Jožefa, Vertnik Franc, Skerbot Jurij, Marhl Alojzija, Selcer Josip, Kroz Alojz, Piskal Marija, Fras Jožefa. Brgant Ivan, Dvoršak Julijana, Sabel-nik Avgust, Hernah Franc, Mlinarič Marija, Železnik Jurij, Pernat Jera, Lorbek Helena, Rahle Eliza, Kaiser Terezija in Brunčič Alojz.
Po 50 Din: Gros Alojzija, Nerat Neža, Kraner Franc, Brumen Ivana, Bračko Marija, Kaloh Antonija, Bombek Alojzija, Krivec Ana, Aichmaier Marija, Kovačič Neža, Kostevšek Marija, Čerič Marija, Šprah Ivan, Novak Alojzija, Knezer Rozalija, Straus Terezija, Vi-rent Ana, Wella Marija, Maroh Ana, Mihelak Viljem, Rupert Marija, Kavran Kunigunda, Lončarič Tomaž, Zupan Ivan, Blažič Marija, Strašil Terezija, Straus Franc, Kikl Helena, Šmigoc Jožef, Bračko Alojz, Kozel Marija in Klampfer Julijana.
Obdarovanih s podporami je bilo torej za leto 1931 skupaj 120 prosilcev z zneskom 11.700 Din, kar znači, da je Krajevni odbor storil svojo dolžnost napram* svojim najbednejšim članom, K temu znesku je prispeval tudi naš Oblastni odbor UVI v Ljubljani iz svojega določenega fonda 4350 Din, kar so prosilci direktno po pošti prejeli z ozirom na naše priporočilo. Oblastnemu odboru se tem potom javno zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delo s prošnjo za nadaljno naklonjenost.
LEVANTE
mednarodna ŠDedicijska družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 30
se priporoča ceni. invalidom, obrtnikom In trgovcem, ki dobivalo kako blago Iz Inozemstva, za posredovanja, Špedicijo, zacarlnlenie i.t. d.
izvršuje naročila hitro, točno in poceni.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Woifova ulica 4. Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: ftlbert Kolman.