Št. 92. V Goriei, v torek dne 19. novembra 1901. Letnf III. I/Jiaja vsak torok in Hoboto v todnu ob 11. uri prodpoldne za moslo tor oL 3. uri popoldno z;i dožolo. Ako padonata duova pni/.nik izide Han proj ob 6. zvečor. Slane po [>c»s5ti projornan ali v Goriei na doin pošiljan cololotno H K.. pollolno 4 K. in čotrllotno 2 K. Prodaja so v Goriei v tobakamali Schwarz v Šolskih ulicali in J e I- lersitz v Nunskili ulicah po 8 vin. GORICA (Zjutmnjc Izdanje.) Urmlnistvo in iipravništvo so nahajula v «N a, r o d n i Li s ka.ru i», nlica Votturini h. St. 9. Dopiso jo nasloviti na urodnišlvo, oglase in naročnino pa na upravništvo «Gorico». Oglasi se računijo po potil- vrstali in sicer ako so tiskajo 1-kraL po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- uijo Ko po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusic). „Napredni" volilni stroj. Vsaka kolirkuj poštena politična stranka bi se niomla sramovati dolati za svoje namene s takim orodjem, ka- koršnegase poslužuje „narodno-napredna" klika na Goriškem v ravno započeti vo- lilni borbi. Slovenci vemo, da se nam je boriti za piemen ite cilje: za ohranitev našega naroda in njegovih svetih pravic. Ti cilji nas morajo nauduševati z žarorn v z v i š e n i h, pie- men i t i h idej in po teh moramo urav- nati svoje delovanje, ki inora biti na- ravno jednako plemenito. Piemenito delo se kaže v značaj- nosti, resnicoljubju in ljubezni do bliž- njega, — s takim delom se dela za pie- men ite cilje. Za kake cilje pa se bori oni, ki se ne poslužuje plemenitih sredstev, to vi- dimo na borbi naših „naprednjakov" zdaj ob vršečih se deželnozborskih vo- litvah. Zatorej, kdor opazuje delo teh ljudij, mora biti prepričan, da jim ni za blage, vzvišene cilje, rnarveč za vse kaj druzega, za nekaj, kar bi ne smelo iraeti prostora med Slovenci. Oglejmo si torej stroj, s katerim dela za svojo zasebno stvar napred- njaška klika zdaj ob naših deželnozbor- skih volitvah ! Poglavitni del tega „naprednega" stroja je list „Soča". Ta list s svojo pi- savo hoče izvrsiti glavno nalogo pri „na- prednjaškem" delu. Vsak človek, ki še premore kaj čuta morale in srama v sebi, se nevoljen obrača öd tega lista, nasičenega z ne- resnicami in s pojavi najgrjega sovraštva in neolike, — od lista, pred katerim opravičeno svare vsi, katerim je do tega, da se naše ljudstvo za vselej ne pokvari. Ali zdaj ob volitvah pa bi skoro ne bilo napačno, ako bi merodajni in trdni naši ljudje prebirali „Sočo", da bi se na svoje oči prepričali, s kakim casnikarskim srnradom se upira „narodno-napredna" stranka poštenim namenom napokvarje- nega dela našega naroda. Tu bi čitali reči, da bi se strmč prijemali za glavo nad dejstvom, da je takih rečij zmožno napisati slovensko perö. Elementom, ki piSejo v ta list, ni nobena laž prepodla, nobena beseda pre- capinska, da bi ne poskusili ž njo svoje žalostne sreče. Poslužujejo se obdolžitev in podtikanj, ki jim v istih vrstah same bijejo po zobeh; poslužujejo se zasra- movanj, blatenja in poniževanja oseb, pred katerimi so pisači še nedavno kri- vili hrbet. Ti ljudje mislijo, da mnogo opra- vijo pri našem ljudstvu, katero dobro pozna osebno vrednost in narodno delo naših najzasluženejših rnož, ako te rnože zdaj kakor poulični fantalini obkladajo z nečastnimi priimki ter jim podtikajo nezmožnost in nedelavnost — svojo „naprednost" pa prav po židovsko no- sijo na prodaj. Taka pisava se našemu ljudstvu le studi in najpriprostejši naš kmetič, ako te reči čita, zmaje z glavo, da so „gospodje v mestu" zmožni take pobalinske hudobije. Ali naj se ne studi našemu ljud- stvu surov način barantanja s kandidati, kakor to dela buš „Soča" od sobote, ko pravi, da narodno-napredna slranka ni mogla (to sicer radi verjamemo!) izbrati b o 1 j i h kandidatov, klerikalna pa ne s 1 a b š i h, ko v isti sapi klanja hr- bet pred jednim „Sloginih" kandidatov? Kdo naj si pri vsej tej podlosti misli kaj druzega, nego da ti ljudje ne vedö več, kaj govoričijo, narekuje pa da jim to govoričenje le smeSna mržnja do lju- dij, kaleri nočejo pripadati k njihovi kliki. Najpredrznojže se obnašajo ti ljudje pas svojimi uestovilnimi obljubami. S temi obljubami uprav kažejo, da imajo naše ljudstvo za dolgouhat narod oslov, kate- rim se lahko natvezijo najneverjetniše gorostasnosti; češ, to ljudstvo verjame vse, ker je „šutasto". Mi smo prepričani, da „napredni" bahači sarni ne vedo, kaj obetajo, še manj pa, da bi vedeli, ali je to, kar obetajo, kaj vredno ali ne, obe- tajo pa toliko, kolikor jim držč čeljusti. Koliko je ob današnjih razmerah mogoče storiti za res n ice n in stalen n a - predek in dobrobit ljudstva, o tern govoriti imajo pravico v izkušnjah ži vlj enj a d o zore li možje, kakor- šni so možje, priporočeni po društvu „Sloga", nikdar pa burjaste „napredne" korifeje, katerih „čilost" obstoji po naj- več v nepremisljenem bobnanju o na- predku in gmotnih koristih ljudstva. Vsak narod, ki hoče v resnici na- predovati, zaupa svoj položaj v roke pri- letnih resnih mož, ki poznajo človeka in njegove težnjo, nikdar pa ljudem, ki mo- rajo sale skrbeti, kako si utrdijo svoje gmotno stališče in ki nimajo ni časa ne srnisla za uspešno narodno delo. Grid in Rimljani, narodi torej, ki so nam v marsičem v izgled, so izbirali svojirn za- stopnikom in svetovalcem le resne v borbah življenja izkušene ljudi, — mi pa naj bi ravnali drugače, kakor nam veleva zdravapamet? Seveda ! Prav radi verujemo, da bi bil ta in oni „napred- njak" rad poslanec, še rajši pa dobro plačani deželni odbornik, a zaslug za taka resna rnesta pa nima drugih, kakor morda nekoliko namazan jezik in nekaj košev šumečih obljub, s katerimi pože- ljivo lovi volilce na precčp. Tu nam nehote prihajajo na misel isterski lahonski agitatorji. Zdaj ob vo- litvah hodijo razni najeti možiceljni okrog po Istri; tu merijo na vse pretege razne ceste, ondi ljudem zopet zagotavljajo razne vodnjake in napajališča ter druge gospo- darske naprave; to vse bode trajalo, dokler minejo volitve, po volitvah pa ne bo ne cest ne vodnjakov, ne ničesar, le Lah se bo lizal okrog ust, ker mu je lahkoverni kniet dal svoj glas ob vo- litvah. Prav po tern istersko - lahonskeni načinu so si priredili svoje delo naši naprednjaki, kateri imajo naše ljudstvo prav za tako lahkoverno kakor isterski Lahi tamošnjega kmeta trpina. Ali naše ljudstvo je vendar že prišlo do spoznanja, da je obljubiti jedno, dati pa drugo ter da je boljši vrabec v roki neko golob na strehi. Ljubši je našemu pametnemu ljudstvu poslanec, ki mu prav ničesar ne obeta, pa tern gotoveje stori, kolikor je zares storiti m o g o č e. Na- prednjaki hočejo koga preslepiti, da bi bilo potem vse drugače, ako bi sedeli v deželni zbornici sami napredni poslanci, kakor pa je zdaj, ko „dajo Lahi" Slo- vencem, kolikor oni hočejo. Mi pa smo propričani, da bi baš naprednjaki ne sto- i'ili ničesar potem, in za to imamo dokazov dovelj. Ako je sam naprednjaškl general preprečil že pobiranje užitnine zdaj, ko še nima absolutne moči čez nase ljudstvo, kaj pa bi delal ž njim potem, ko bi bilo to ljudstvo izročeno na milost in nemilost njemu in njegovim tr3tom? Toda dovolj! Čemu še več odpirati oči ? Kdor ima oči da vidi in ušesa da sliši, oni je izpoznal, kaj namerava z na- šim ljudstvom predrzna jata političnih veternjakov, katera besni in rohni proti našim možem samo za to, ker so njiho- vim umazanim koristolovskim nameram na potu. Toliko še rečemo: tako delo, kakor ga pojaylja „napredna" zdaj ob volitvah, ni težko; delo razdiranja zna opravljati vsakisurovi težak, pri tern pa slepiti in obetati, da bode na razvalinah sezidal palačo iz samega zlata in dijamantov, ko pa ve, da se to ne zgodi nikoli. Tudi ni težko grditi, zmer- jati, Bmešiti in obrekovati druge, to zna za vsakim vogalom stoječi klampin, ki nima ne olike ne zmožnosti za kaj boljega. In takemu klampinu moramo vspo- rejati naš naprednjaški volilni stroj, ki le klopoče, hrumi in äumi, da bi premotil naše ljudstvo in uglušil v njem pravo cut. Zatorej naže ljudstvo slori najbolje, da se s posmehomin pomilovanjem obrne proč od tega političnega klopotca in stori kar mu veleva zdravi razum. el B v m Tuma in naši denarni zavodi. Dr. Gregorciö je s pomočjo drugih goriških rodoljubov ustanovil leta 1883. ^Gorižko ljudsko posojilnico", da bi se refill dolžniki iz krempljev kržčenih in nekržčenih oderuhov ter da bi dobilo naše ljudstvo kolikor mogoče ceno de- narno pomoč. Ves lanski boj na občnem zboru posojilnice je šel zato, da bi se ta denarni zavod ohranil svojemu prvot- nemu namenu. Zrnagal je Tuma z zna- nimi sredstvi, in posojilnica je postala v njegovih rokah sredstvo, s katerim si po- višuje svoj ugled in si utrjuje svojo po- litično pozicijo. Posledice tega prevrata niso izostale. Obresti od posojil z raz- nimi uradnirni stroški se bližajo židov- skim obrestim in novi gospodarji se ne zmenijo veliko za društvena pravila. De- ležnino so lani določili brez občnega L1STEK. Bil je svetnik! (Odlomki.) SpaiiHki: V. L. C'oloma. (Ualje.) Izid posveta so izvedeli od doma- čega zdravnika. Ta je bil narnrec odlo- čen, naj obvesti rodbino, ki je bila zbrana in je nestrpno čakala te odlo- čitve. Tam je bila gospa de Morales, dobra in medena donja (gospa) Tula, ki jo je označil njen zet na kratko pu dovtipno: „Kaj, moja tašča?... To je pocu- krana vižnja !... Le obliznite jo malo... sam sladkor jo je... Ali ugi-iznite... pa boste imeli usta kot ogenj..." Tudi Sancho Ortiz, njen zet, je bil tain. To je bil igračar kot otrok, krasen kot grški Antinoj, nad vse radodaren. Zaradi svoje neprisiljene zgovornosti in šaljivosti je bil prijeten in simpatičen, pa tudi siten in zoprn je znal biti. — Poleg njega je bila Benita, soproga mu, druga hči donje Tule. To je bila pre- prosta, brhka ženska, mati dveh otrok, zaverovana v moža kot poročnega dn6 — živ dokaz, da zakon ni „grob ljubezni". K materi se je privijala Lolita, starejža hči, priletna gospica, ki se ni mislila več možiti. Imela je dva pasjeka (zoba), ker mati v mladosti ni pustila, da bi ju bili izruli, češ: jo bo preveč bolelo. V naj- bolj oddaljenem kotu je bil resni in mol- čeči Lorenzo, edini moški potomec Mo- ralesov. Prekrižal je bil nogi, sklenil roki in pobesil glavo; in tako je čakal izida. Ko je donja Tula izvedela grozno zdravniško razsodbo, je jela srdito kri- čati. lmenovala je zdravnike bedake, ki jej ne morejo ozdraviti soproga — za- časne ekrnine (pokostnice). Bolezen se jej ni zdela resna, ker je bila vajena gledati v vsem le to, kar je njej ugajalo. Ilceri ste jej pomagali v kriku in plaka- nju, ne pa v naslorih, ki jih je dajala zdravnikom. Lorenzo pa je oprl lakta ob mizo in zakril bledo obličje v dlani. JSancho Ortiz ni rekol nič; gledal je k stropu ter se čohal po glavi. Donja Tula je bila razburjena in obupana. Svetovala je navadne in pršne kopeli, drgnjenje — vse; in ni izgubljala upanja, da reši in ohrani svojega Benita. Zdravnik je odšel naposled utrujen in nevoljen. Tu pa prekriža Sancho nogi in reče brezobzirno kakor po navadi: „Nikar se ne trudite, senjora... Kar je gotovo, ne potrebuje priprav. In če ima umreti, ko bo najmanj mislil, bilo bi najbolje da pozovemo čim prej mašnika, da ne umrje kot živina...'' Ko je začula to Benita, se je kar stresla groze in zakrila je obraz z ruto. Prestrašena Lolita je zaihtela ter obje- la mater; Lorenzo je vzdignil izmuOeno čelo ter se ozrl srdito na svaka; donja Tula pa je zavreščala z iskrečimi očmi in tresočim se podbradkom: „Molči! Molči!... bogokletnik... Ali mi ga hočeš umoritiV... Ali ne vidiš, kako je občutljiv?... Vidim, da nemaš srea!... da nisi njegova kri..." Sancho Ortiz plane na noge in ust- nici se mu streseti srditosti. Na to vzame klobuk ter odide govoreč:" „I nu, tedaj pa mislite, da nisem rekel nič... Oprostite... zaradi mene naj umrje, kjer hoče, in naj ga škrat vzame..." Nova rana za nežno Tulo! Na eni strani jo je trapila žalost zaradi brezna- dejnega soproga, na drugi pa zdravniška nevednost in zetova surovost. Benita je jela izgovarjati moža, Lolita pa je pri- spela materi na pomoč, in razgovor je bil vedno bolj viharen. Ali mahoma ga pretrga'Lorenzo, ki je menil: naj pozo- vejo kar najhitreje iz Sevilje slavnega doktorja D. Nicomedesa Perc jesa. V tern je bil dospel Sancl i svoj klub (zabavišče), preklinjajoč taščo. Stopil je v bralnico, kjer so bili razpoloženi dnevniki iz glavnegamesta. Nekoliko slavnejših go- spodov se mu približa, in uprašajo ga: kako je z nesrečnim D. Benitom. „Izgubljena pravda !... Izgubljena pravda!" odvrne Sancho ter lista po časniku: „El ImperciaL." „Bog mi jemlje tasta, a vrag mi pušča tažčo..." „Kaj, ali ga je spet prijelo?" vpraša Don Roque. „Čemu pa nov napad? Saj je že dosti tega, ki ga ima za vratom. Zdravniki so imeli danes posvet; in ti so rekli, da ne bo imel časa niti piskniti, niti gol- tniti (črhniti), ko ga prime zopet..." (Dalje pride.) zbora proti jasnim določbam društvenih pravil ; na obenem zboru so utrgali 1 od sto deležnine nekaterirn deležnikoni, če ravno določa § 14. druslvenih pravil, da se razdeli cisti dobiček med druslve- nike po r a z in e r i njih pol no v p la- can i b d e 1 e ž e v. To je že golo nasil- stvo ! Predsednik posojilnice, dr. Tuma, je poklical iz Postojne dr. Treo-ta in v januvarju t. 1. sta odprla v posojilnični biši svojo odvetniško pisarno. Kako po- stopa zdaj posojilnica s svojimi dolžniki, dokazujejo najjašnejše pravdni stroški, katere je moral lani plačati g. Stefan Makuc iz Grojne. Škandalozni ekspenzar smo objavili v nažein listu Ietos25. maja. L. 1899. je imela posojilnica več pro- mela in vee dela — in le 4 uradnike Že takral, je pisala „Soča", da inora po- sojilnica gledati že iz splošnih ozirov, da oddä jednega uradnika. Danes inia posojilnica manj pronieta in dela, a ven- dar Loliko uradnikov. Fri posojilnici niso vsi neobhodno poLrcbni, a potrebni so kot agilatorji pri raznib političnih nasto- pib dr. Tuine ! Tako se je spremenila posojilnica, odkar je postala v Tumovib rokab strankarski denaren zavod ! * * * Oglejmo si zdaj „Trgovsko-obrlno zadrugo", katero imenuje Tuma tako rad „svoje dele". Tudi to Tumovo ,.dete>( ne prinaša našim ljudem pravega blagoslova, kajti dolžniki, ki so vzeli pasivne deleže, plačujejo ogromne obresti ! Tudi ta de- narni zavod je zdaj popolnoma v rokab dr. Tume in njegovih privrženeev. Cesa so ti gospodarji zmožni, nam dokazuje jasno prememba zadružnih pravil na obcncni zboru 24. maja t. 1. Po novib pravilib bi ne dobili umrli ali ubožani člani nikakib obresti za svoje vplačane deleže. Dalje bi zgubil član, ki bi izsto- pil pred pretekom odsekove dobe, vse že vplačane deleže; ravno tako bi zgubil po sklepu načelstva vse zadružne pra- vice in vplačane deleže tisti, ki bi na škodo zadruge podkopaval nje kredit in dobro ime na k a k o r š e n k o 1 i naciu. Po tej določbi pride clan zadruge prav lahko ob vse, kar je že vplačal. Načel- stvo izve o članu, da je na katerikoli način n. pr. s kritiko pravil, poslovnika, obrestovanja, knjigovodstva, ali česarkoli podkopaval dobro ime zadruge, skliče sejo in sklene njegovo izobčenje, pa je zgubil deleže, morda celo v 12. mesecu 5. leta. Vsern tern prernembani prvotnib pravil se protivijo določni paragrali dr- žavnega zakona, zato pa ni pristojna oblast teb premeinb še potrdila in jib ludi nikdar ne potrdi. S tein je seveda izginila nevarnost, da bi sedanji gospo- darji v zadrugi konliskovali obresti re- vežem in umrlim ter ugrabili že vplačane deleže drugim članom. Ta atentat na last zadružnikov kaže jasno, česa bi bili zmožni nekateri „osrečevatelji" našega ljudstva. D o p i s i. lz To maja If), nov. (Izv. dop.) — (Volitev volilnih mož odlo- ž e n a). — Prvotne volitve v Tomaju so preložene na 25. t. in. in sicer iz uzroka, ker je bilo v ta namen določeno od c. kr. okrajnega glavarstva premalo časa. Odbila je 9. ura, a še ni bila prečitana niti polovica volilnega imenika! Na volišču so se sedaj prvič prika- zali tudi liberalci. Kakor se je potem zvedelo, je odnekod priromalo 4 0 0 k r o n, ne ve se samo ali v Tomaj, ali v Križ. V predvečer volitve so se plazile neke čudne sence ob hišah volilcev po Križu in Filipčjemu Brdu. In konec je bil ta, da so se slednjič vsi znašli v krcmi, kjer so nekda ob čudodelni inoči imenovanih 400 svetlih kronic skovali grozovit naert — uničiti in pokoneati vse „klerikalne" Tomajce. Veliki oca, najrazumnejši, najinteligentnejši, kate- remu je podpisal dekret celo iinančni minister (Bog ve/ kakšon!), kakor se je pri neki priliki pohvalil — ta je vodil glavno besedo in načrt je bil skovan — vsi pojdejo na volišče kakor en mož za liberalna načela! Prišel je dan volitve, dan 14. t. in. A ko so ugledali veliko vecino, ki zna ludi se svojo glavo mislili in si ne da zapovedovati od kateregakoli samosil- nikii, je nekaterim začela nekoliko upa- dati korajža in nekoliko se jib je lakoj pridružilo nasiin inožem, drugi pa so ostali trdni, trdni seveda kakor kraska skala — kakib 10 mož. In ko je začola volitev. ledaj so oča samosilnik. ki so bili v komisiji in sedoli prav pri vstopu v volilno sobo, dobro pazili na svoje ovčice, da jim se katera ne izgubi. Eden izmed volilcev je bil tako preplaSen, da si ni upal niti izgovarjati iiiKMi, ampak je le molel listek, katerega so inu prejšnji večer spisali. A ko je videl, da z lislkom nie ne opravi, je s težko inuko vendarle spravil na dan imena — seveda kakor so prej.šnji ve- eer komamlirali oča samosilnik! Toda grom in pekel! Deveta ura odbije in gosp. voditelj okrajnega gla- varstva izjavlja, da se inora volitev pre- ložiti, ker nedostaja časa. To pa je po- grelo očo samosilnika in jih je zgrabila jezica, radi katere bodo morali še kje drugje dajati računa. Oj ti jezica, ali ni morda v zvezi se svetlimi kronicami, katere bo treba zopet načenjati! Toda bodite potolaželii oča samosilnik! Kakor bi bili popolnoma in'do tal pogoreti, ako bi se bila kon- čala volitev dne 14. t. ni. od 8—9 zjutraj, tako gotovo pogorite tudi dne 25. t. m. vse svetle kronice ne 1 odo nič pomapalo! Zadnje dni je Sol sloves po vaseh, da je tudi na Avber priromalo 400 K. S početka smo se čudili, odkodi tolika radodarnost „nar.-napredne", a potem se je zvedelo, da na Avberu alane toliko častno občanstvo. Zares častno je tako občanstro! Iz. učit. krogov. — Kakor hudo- urnik odnaša in unicuje vse, kar inu je „na poti," jednako skuša gor. hudournik „Soča" pokončati vse, kar noče ploviti po njej. Kakor stekel peg popade zdaj jednega zdaj drugega, jednako se je za- letela vjedni zadnjib šLev. v velezaslužnega ; g. prof. Berbuea, imenujoc" ga užit. far- barja in v gosp. učitelja Kustja v Sem- pasu. Gotovo ga ni lista, ne slov., ne katerega drugonarodnega, da bi se niogel v surovosti in podivjanosti meriti s tein izvržkom časopisja. In vendar se najdejo še osebemed „razuinniki" in „inteligeneo", ki podpirajo to glasilo slov. propalic in izdajic. Zlasti gre obsojati gg. učitelje, ki ne pomislijo, da pomagajo tudi oni pri tern „plemenitem" delu in si sami spod- kopavajo uglbnoža Gabr.^., za katerega Rosiinjci gore, ni bilo nikdar pri seji. 150 gld. za napravo trtnice je pri- dobil tamkajšnji „Kinet. zadrugi" Ernest Klavžar, kojega zborovanje v R. je hotel očka župan razgnati v družbi z našiin Gabr. Prosili bi to raj Ročinjce, naj govore vsaj resnico; agitacija jo prosta, bodi pa poštena. Toliko resnici na ljubo. Iz zahodnili llrd se nam poroča sledeče: Sporočain vain, da je bila v Kožbani volitev volilnih mož zadnjo «redo. Volitve se nfso vdeležili Tumovci, ker so videli, da ni upanja za njih zmago. Izvoljeni so toraj 3 volilni možje iz Griigorcičeve stranke. V tej kožbi.nski županiji se je bilo bati, da bo bud boj pri teh volitvab, ker so po zadnjib državnozborskih volitvab Tuinovci veliko pisarili v „Soco" in „Primorca" o svoji mogočnosti in ztnagi, kdo se pač ne spominja lažnjivib dopi- sov ,.0 d b o \\ e š k e in c j e?" V sredo ni bilo pri volitvab učiteljev; to inora nekaj pomeniti — najbrž so spoznali, da nimajo od dr. Tume ničesar pričako- vati. Tako spoznanje bi priporočal tudi drugiin učiteljem, ki so se dali od dr. Tume zlorabiti kot lovski psi brez nikakorsne odskodnine, pital jih je samo 'i o b 1 j u b a m i. G—ski. Iz Vole smo prejeli o volitvi na- slednje poročilo: Naši volilci so se zbi- rali počasi, še bolj pa oni nasprotne stranke. Ko se je pa v svojem „Landa- verju" pripeljal Modrijan v družbi z Vr- tovceni in Jožkom, bilo je vse živo in nasi Volčani so se vdeležili večinoma vsi, kar so jih mogli premotiti; le naj- trdnejisi so ostali doma. Imenovani trije tolminski možaki so spregli pri Karlotu. Od tarn so šli po vasi, da so ljudi pre- go varjali. Vrtovec je prišel celo k „Lam- njanu'1, kjer je občinski urad in se ustavil pred voliSče. — Tain je pisal listke, sprejel vsacega volilca, ga prego- varjal in inu iziočil lislek. Poglavitna vaba je bil most čez Kamenco, za kate- rega so ponujali, da preskrbi cestni od- bor železne sine. Ta most že, ta bi Tol- minci pomagali delati, a ne okrajne ceste čez Kozarišče, katera bi utegnila odvrniti nekoliko pronieta od Tolmina. Proti zgradbi te ceste se krčevito upi- rajo, izmišljevaje si vsako leto nove ovire, da se le izvršitev zategne ad ca- lendas graecas. Sicer pa zida svoje po- slopje na pesek, kdor se zanaša na tol- minske obljube, dane o priliki volitve. — A po vseh prevarah, ki smo jih že doživeli Volčani, dali so se naši volilci, tudi nekteri znani trezni možje, ktere smo vsikdar šteli med svoje, premotiti, da so se svojimi glasovi pripoinogli kan- didatoina napredne slranke do zmage. Po koncani volitvi je dal Vrtovec volilcem pri Lamnjanu za osem litrov vina, potem pa jih je povabil naprej v druge kreme, kjer je plačeval Modrijan. Pili so po vseh krčmah: pri Hvalu, pri Karlotu, pri starem in mladein Miklaviču, lako da so bili nekateri volilci zares prav dobro nadelani. Naš učitelj se je prav iskreno bavil z volilno agitacijo; na večer pred vo- litvijo je obhodil vse biše v Volčah in nagovarjal volilce v prilog kandidatoma narodno-napredne stranke. Drugi agitatorji so hodili po drugih vaseh, kjer so obljubavali volilcem, da prejmejo dobro d 11 i n o. KozarišOanov in Seljanov niso premotili nobenega, pač pa so ujeli par Rutarjev. — Malčarji (vo- lilci III. volilne skupščine) so z izidom volitve zelo nezadovoljni; oni oslro ol>- sojajo omahljivost in lahkovernost svojih premožnejših sosedov in pravijo: „Ako bi bili mi volili, ne bi bilo tako; Modri- jan bi nas ne bil kupil za kozarec vina, pa tudi ne za vso njegove piškave ob- ljube. Ako bi bilo kaj moža v njein in bi se on zares kaj brigal za naše prave koristi, bi nas ne vodil toliko let za nos s praznirni izgovori zaradi zgradbe za- konito zagotovljene ceste čez Kozarišče. Ni ga bilo k nain, nego kaclar je kaj po- treboval in ga ne bode več, dokler nas ne bo zopet potreboval? Volčani smo na dan volitve pozabili na svoj stari ponos; sramujmo se in tlačanimo Tol- mineem! Brzojavka. — Shod katoli- š k e g a p o 1 i t i č n e g a in g o s p o - darskega družtva za kobariški ok raj na Livku v nedeljo 17. t. m. se je nepričakovano dobro o b n e s e 1. N a v z o č i h 6 0 k r e p k i h in o ž in v r 1 i h in 1 a d e n i e e v jo enoglasno pristopilo k d r u - š t v u. S 1 a v a z a v e d n i in L i v e a - n o m ! N a p r e j! Volilni shod v St. Pctru. — Društvo „Sloga" je sklicalo volilni shod v Si. Petru, da navduši naše volilce za sveto 9tvar. Navzočevali so domači in in nekateri vrtojbenski volilci. Prvi je govoril domači kapelan č. g Zakrajšek, kot predsednik shodu, za njim je govoril odbornik „Sloge", č. g. Dermastia opro- gramu stranke ter o pogubnem početju naprodnjakov. Volilci so opetovano inirno pritrjevali ter ob koncu se izjaviti, da kot en inož nastopijo pri prvotni volitvi. Po shodu smo se še nekoliko pornudili ob kozarcu vina v družbi vrlega stare- šinstva ter drugih rnož. Vrli Sentpeterski pevci pa so nas zabavali s krasnim pe- tjem. Slava vrli in moženi in izbornim pevcem ! Zaupnl shod noUtičnega društva „Sloga" v sv. Križu. — V Križu sta bila v nedeljo dva shoda. Polit. družtvo „Sloga" je sklicalo zaupni shod, dr. Tuma kakor je sam govoril, pa javen. Na po- vabilo polit. društva „Sloga" se je od- zvalo veliko nad 200 mož, med tenii skoro vsi volilci Križke županije. Okolo dr. Turne pa se je zbralo nekaj Ajdovcev, nekaj socijalno-demo- kratskih Gestarjev in Lokavčanov, par Dobravcev, kak Žabeljc in pa nekaj ra- dovednih ljudij, ki so si hoteli ogledati inoža, ki zna po zalrdilu njegovih pri- stašev prenašati bribe in doline. A Turnn ta okolioa ni posebno ugajala, zato pa je hotel priti na shod društva „Sloge" in je zaradi tega tudi nioledoval za va- bilo. Pa tega se mu ni dalo, ker se ni hotelo mučiti niožakov, ki o Tumu ničesar slišati nočejo ter jih siliti, da bi morali celo uro in še več Oasa gledati, — da se poslužimo pisave Tutnovega glasila — to žalostno postavo. Našemu shodu je bil izbran pred- sednikoni soglasno preč. g. Kodre do- inači župnik. Zahvalil se je na zaupanju, katero so mu izrekli na shodu zbrani ter podelil besedo preč. g. Grči, „Slogi- nemu" odposlancu. Govornik začel je pojasnovati zbra- niin važnostdoželnozborskih volitev; slikal je žalostne razmere, ki so nastale na Go- riškem vsled prepira, katerega je zasejal med nas s Kranjskega s trebuhom za hruhom k nam došli človek; isti človek, ki je pred par leti na shodu v Ajdovščini javno zatrjeval, da je v dežolni zbor voljen na program „Sloge", na program, ki je tudi dr. Gregorčičev program, ter da hoče temu prograrnu ostati zvest ter z dr. Gregorčičem stati in pasti. Častihlepnost tega cloveka je tako velika, da je že v kiatkem času svojega bivanja med nami jel stegati roke po vodstvu v naäi deželi in da bi to dosegel, polotil se je vseh sredstev. Najprvo prili- zoval se je duhovščini, ker bi po lein potu najbrže dosegel svoj namen, a ker ni to šlo, zasnoval si je stranko, ki se je vrgla z vso odločnostjo v boj proti duhovščini ter Be posluževala in se po- služuje pri tern boju najumazanejših sredstev. Ta stranka očita duhovsčini, da je ista proti napredku, proti omiki in proti svobodi in posebno še, da je duhovščina proti našemu kmetu. Govornik dokazuje z navajanjem inien raznih duhovnikov, ki so si prido- bili za napredek, omiko in tudi za svo- bodo slovenskega ljudstva nevenljivih zaslug. (Daljo prih.) Kandidatje in Tumova „Soni". — „Soča" igra predrzno igro z iineni kandidatov, katere jepriporočala „Sloga". Duševni položaj „Sočinilr' presojevalcev teh kandidatov prepušoamo našim či- tateljüin, da ga presodijo, ker se mi ga ne maramo dotikati, da bi se nam ne razsul pod prsti, lako je trhel in prepe- rel. V hudih škripcih so ti „naprednjaki", zlasli kar se tiče naših kandidatov gg. dr. Abrama, dr. Tonklija, Černeta in Klaneica. lluda jim prede. Nekaj morajo poslati v boj, da bi opravičili svoje delo. Na svoja mesta so hoteli posaditi ljudi, na katere bi se mogli popolnorna zanesti, da bodo trobili v zidovsko-na- p r e d n i rog. A smolo imajo z gori imenovaniini možmi, proti katerim ne rnorejo navosti nie tehtnega, čeravno ti možje poštenjaki ne trobijo v Tumov rog. 0 dr. Abramu priznajo na glas, da je uzor-poštenjak in rodoljub, radi bi tudi priznali, a iz spekulativnosti tega ne smejo, da je dr. Abratn poštenjak in rodoljub, a tudi parlamentarni izkušenec, o kakorsnein niti sledü ni v krogu Tu- move klike ter da bi smeli biti silno ponosni nanj, ako hi hotel pripadati nji- hovi kliki. Ali ker dobro vedo, da dr. Abram obsoja, četudi ne glasno, zdraž- barske namene te klike, tudi niso mogli misliti nanj. Sevoda bilo pa je še nekaj druzega. J)r. Tutna potrebuje ob svoji strani tudi človeka, ki bi ga ne nadkri- Jjov.il v zmožnosti, a zatQ ni smel mis- liti na starosto gor. Slovencev dr. Ab- rama; prikleniti je bilo treba k sebi torej „mlado čilo moč", v katere bližini mu ne bode desno okoli srea in — na- rodne vesti, — in ta „čila moč" je dr. Treo. Dr. OOO-ta je torej hoiel imeti pri sebi in ž njim v „kompaniji" bi hotel iztisniti dr. Abrama od — deželnega od- borništva. Kako galantno, kaj ne! In kako rodoljubno ! A nekako osvetliti je vendar trebalo dr. Abramovo ime. To pa se je zgodilo v „Soči" jednostavno na ta-le naüin : „Kakor s m o ž e p o- vedali, dr. Abram ne kandi- dira več ter je izjavil s častno besedo da kandidature iz rok klerikalne stranke nesprej- m e". — No, tudi mi smo „že povedali", da dr. Abram ne kandidira zdaj in tudi ni kandidiral nikoli. Mandat pa sprejme iz rok slovenskega n a r o d a na Krasu, ako mu ga isti povori, kateri na- rod se zdražbarjem okoli „Soče'; zljubi cepiti na stranke in strančice. Gotovo je torej, da bi g. dr. Abram sprejel mandat iz rok svojega naroda na Krasu tudi tedaj, ako bi si bila upala misliti nanj dr. Tumova klika. Tako je stvar, vse „Sočino" podtikanje v tern po- gledu je le prazno umazano kvantanje. Kar se tiče dr. Tonklija, je i§e dobro v spominu, da je o dopolnilni državno- zborski volitvi hotela „narodno-napredna" ž njim skleniti kompromis proti grofu Alfredu Coroniniju. In zdaj piše ta klika o njem kol o „političnem mrtvecu" itd. — Zopet zelena jeza, da tudi g. dr. Tonkli ni od — klike. Zdaj pa g. Anton Černe iz Tomaja! Ni, da bi se prickali s kliko o tem kan- didatu, katerega priporoča „Sloga:t in ka- lerega so si postavili kraski volilci sami. Da je g. Anton Černo, župan tomajski vrl slovenski značaj, poštena kraš^ka ko- renina in bistroumen ter izkušen po- sestnik, to vse dobro vedo naši Kraševci, kateri bodo dali svoj glas za g. Črneta. Kainenje na Kras bi nosili, ako bi še posebej poudarjali, da je g. Černe po- klican biti zastopnik koristi Kraševcev v deželnem zboru. No našega mnenja je bil tudi še — lansko leto laslnik „Soče" A. Gabržček, kajti 20. feb. 1900 je pisal g. županu Černetu prilizljivo pismo, v katerem pravi mej drugem: „Jz Vašega pisma sem spo- znal, da ste inteligenten mož, ki bi lahko zavzemal odlično mesto v nasi stranki..... V tern pismu pa stoji tudi, ako bi se g. Černe izrekel javno za pristaša „nar. napredne" potem........ Tako torej! Ako bi se g. Gerne iz- rekel javno za pristaša klike — o potem bi bil fenomen, luč, baklja, zvezda itd. ter bi zavzemal o d li č n o mesto (seveda poslanca!) v kliki, — tako pa jo „ne- znaten človek" ki ne zna niti pisati (in vendar je pisal pismo, iz katerega je Ga- bršček spoznal, daje inteligenten mož?!) in ki ni za poslanca. Zopet zelena jeza, ker se g. Černe ni „javno izrekel" za pristaža klike! 0 g. Klančiču pravi, da je dober človek proti kateremu n i in a n i č------ in vendar tudi njega „Soča" ne mara, čes da mora biti vsak poslanec eel mož. Uverjeni smo, da bi bil tudi g. Klančič v „Sočinem" smislu „eel rnož" ako bi hotel tudi on pripadati kliki. Torej glej slovensko ljudstvo, taki so ti ljudje! Dr. Tumova pisma. — Dobili smo sledeče vrstice: Dr. Tuma pošilja na razne osebe pisma take vsebine: Gorica 12. nov. 1901. Velecenjeni gospod! G. Josip Plemelj iz Gerkna nam je priporo- čilj da so obrnemo do Vas kot najbolj spoštovanega woiix v Lazicah radi vo- litve v deželni zbor. Gotovo poznate na- mene in cilje naše stranKe, (nče naša ne obvelja, naj vse hudič vzarne") ki gredö na to, da se ljudslvo postavi na svoje lastne noge (do sedaj je stalo na glavi) in se iznebi vsake nepotrebne nadvlade drugih stanov (advokatov in cajtengarjev ä la Gabršček, Tuma in 000) in jerob- stva (Gabr.ščekovega in Tumovega, ki ljudem še misliti prepovedujeta!) Vaša ob- čina, kakor morate sam priznavati je popolnoma zanemarjena (G. doktor ali veste še-le sedaj kot kandidat, a kot bivši deželni odbornik in s potjo oskr- bovalec občin niste vedeli tega) in od deželnega zbora ni še prav nič prejela (pač — užitnina, zemlji^ki davek, oskr- bovanje revežev), ker so bili v deželnem zboru vedno možje, ki so se premalo brigali za koristi kmetskega posestnika. Čas je sedaj, da se postavi tudi cer- kljanska občina na neodvisno stran (ne- odvisno, samo od Tuma in Gabr.ščeka ne) in volijo take može, katere predlagamo (saj ste ravno rekli naj se poslavimo na lastne noge, pa sedaj nam ponujate — coklje), k<;r nirnajo lastnosti, da se v deželnem zboru vse drugače potegnejo, (tedaj do sedaj se niste znali prav po- tegovati za nas, ali ste se to naučili še-le sedaj kot kandidat) za kmetsko prebivalstvo sploh, posebno pa za ob- čino Cerkljansko (po kateri se Vam sline cedijo!?) kakor se je to godilo do sedaj. Kaj ne? kakor je to naredil Vaš politi- čen tovariä Ferjančič na Dunaju, ki je zahteval od vlade, ,naj kmetom ne da nobeno podpore!'?) Poznam tudi žoljo Otaležčev, da se ločijo od Gerkna. (Na- sprotno dokazuje glasovanje podžupa- nov o tem! Mogoče ve kaj več o tej želji Andr. Gabršček, turist v Otaležu!?) Na3a stranka si je postavila kot edno prvih nalog v deželnem zboru, da to delitev izposluje (prvih nalog? Menda sedaj ko potrebujete naših glasov!?) in ob enem tudi napne vse sile (kalamon!!!), da Ota- lež dobi svojo cestno zvezo do državne ceste (Žalibog da te že z davna pogre- šamo — in Vi veste za to nažo potreho še-le sedaj). Ako se Vi izjavite kot naä mož, je gotovo, da pojdejo tudi Vaši vo- lilci z Vami in zmaga je zagotorljena na celi črti. Prosim Vas toraj, da mi pismeno izrečote, ali pa da se obrnete na g. J. Plemelja (če ne bo i5la zadnja žaga — na belo) in Tom. Štruklja (ka- teremu je bog — žep in „S laben ei" molzne krave), ki sta naša zaupnika v Cerknem. S pozdravom Dr. H. Tuma (monogram). Monogram koncem tega pisma kaže, da ima ta „gospod" se svojo agita- cijsko pisarijo toliko opravka, da svojih pisem še lastnoročno podpisati ne utegne. Pa lahko se mu zgodi, da bo radi dol- zega časa in ker ne bo imel druzega opravila, sam v svojem uradu popisoval edno polo se svojim irnenom, da se pi- sati ne odvadi. Z vsemi močmi? — „Soča" pravi, da na Krasu delajo klerikalci z vsemi močmi, kar jih sploh imajo, za svoja kandidata tarn; v Ljubušnjem pa pravi, da so zmagali po nečuvenem terorizmu. — Bratci, kako se motite! Mi „klerikalci" ne delamo z vsemi močmi, kajti jedna moč pri našem delu drži popolnoma križem roke, in ta moč je — Judežev groš, kakoršnega pa se obupno poslužuje „narodno-napredna" klika. Do- stavek, „kar jih sploh imajo" tudi ne velja, ker ta „moč" je tudi nam na raz- polago, ako bi jo hoteli rabiti. A mi te moči nočemo rabiti, ker hočemo, da se naše ljudstvo izkaže pri volilvah kakor poSteno ljudstvo, ne pa kot pod- kupljiva sodrga, to privoščimo vam, bratci 1 Tudi s terorizmom ne delujemo, marveč naä „terorizem" obstoji jedino v tem, da si prizadevamo ljudstvo iztrgati iz peklenskih zanjk žido-liberalne Tu move klike. — Tako je bratci in nič drugače. Iz Brd se nam piSe: V dopolnitev članka „Za kaline" v „Gorici" od 16. t. m. zdi se nam primerno pojasniti to stvar nekoliko bolj natanjko. Briski rodoljubi,župani in podžupani imajo užo od nekaj let sern navado, da se snidejo vsako leto o semnju sv. Ivana v Korminu. Pri tej priliki posvetujejo in se razgovarjajo navadno o političnih in o gospodarskih zadevah Brd, in tako je bjlo tudi letos; dne 25. junija t. 1. v Kor- minu zbrani župani in podžupani razgo- varjali so se: 1. Kako naj bi se Bohinjska želez- nica izpeljala mesto od Plavi do Solkana po Soški dolini, rajäi od Plavi čez Brda- Kojsko v Solkan. S tem res da bi se črta morda za par kilometrov zdaljšala, vendar s tem bi bila Brda mnogo na boljšem če tudi naj bi bila le ena sama postaja tain kje blizo Kojskega. V tem smiblu seslavljona in uUmeljena prošnja se je odposlala na visoko c. k. mini- sterstvo. 2. Ker je bilo isti čas deželnozbor- sko zasedanje in se je ludi mnogo o bol- nišnici in norišnici govorilo, zdelo se jo Briskim županom primerno pridružiti se prejšnemu sklepu dež. zbora. glasom ko- jega bi so morala zidati bolnišniea in norišnica za oni trošek, katerega misli sedaj dež. zbor samo za norišnieo po- rabiti. To spomenico odposlano in pred- loženo dež. zboru so županstva uteine- ljevala z ozirom na gmotno stanje in financijelne razmere naše dežele. 3. Da so Brda s pitno vodo zelo slabo priskrbljena je obče zrano; znano je tudi, da razsaja pogostoma osobito v občinah Biljana, Dolenje in Kožbana tifus in to ravno zarad slabe pitne vode. Vsled neke protinarodne agitacije in na po- sredovanje nekega laškega poslanca, ka- teri o Brdah še nikdar sanjal ni, dovo- lila je vis. vlada dvem vasem v obč. Do- lenjo zdatne podpore za napravo dveh vodnjakov. To je dalo povod briskim županom, da so se obrnili neposredno na deželni zbor za pomoč oziroma opo- zorili vlado na te žalostne bridke raz- mero. — Ali kako jim bo pa postopati v bodočnosti, kakšne korake bodo morali ukreniti, smo prepričani in tudi jim ne smemo te znanosti odrekati. Namen spo- monice je bil tedaj, vlado opozoriti in ona bo morala gotovo, če ima le količkaj skrbi za svoje podanike, priskrbeti ob- činarn ne le potrebna navodila, načrte itd. lemveč tudi priskočiti na pomoč s potrebnimi sredstvi. Č« je bila dr. Tumi zatorej kaj pri sreu naša beda, oglasiti se je moral v deželnem zboru ali pa v odboru, ne pa sedaj z okrožnico na županstva, katera so gotovo svesta avoje naloge. Izjava. — Podpisani obžalujem, da sem užalil Antona Švaro, po domače „Peka" iz Komna. Prišel je namreč proti meni po cesti in me nahrulil, češ, dajaz delam za dr. Abrama, kateri hoče spra- viti uradnije iz Komna, — jaz pa sem odgovoril, da obžalujem njega in vse Komenske naprednjake. Opomnim pa, da, ako ni dr. Abram v svojih mladih letih spravil „pecirka" iz Komna, ga tudi ne spravi na svoje stare dni. — Sveto pri Komnu, 17. nov. 1901. Anton Jazbec. Dostavek uredništva. Izte izjave je razvidno, kakih sredstev se po- služujejo naši naprednjaki pri svoji uma- zani agitaciji. Izmed vrst te izjave čitamo vsaj mi, da so proti dr. Abramu agitirali s tem v Komnu, češ, da bode dr. Abratn na to delal, da se sedež c. kr. uradov premesti iz Komna kam drugam. Mi o tem z g. dr. Abramom sicer nismo ni- česar govorili, ker ni naše uredništvo ž njim sploh v nikaki zvezi; pripravljeni pa smo koj položiti roko na ogenj, da kaj tacega se do danes g. dr. Abramu še niti sanjalo ni. Zato pa, pošteni Kraševci, prosimo Vas in rotimo Vas v Vašem lastnem interesu, da obrnete takim lju- dem hrbet za vedno. Slomškova zveza. — 1'er je das, (dne 19. nov. ob 2. uri pop.), ' ajno ne- ugoden za zborovanje, sklenii je podpi- sani odbor, da se isto preloži na ugod- nejši čas, kar naj nam gg. povabljenci blagovole oprostiti. Odbor podružnice Slomškove zveze. C. kr. kmetijsko društvo v Go- rici bode imelo v sredo dne 20. t. m. izreden občni zbor, da si izvoli novega predsednika namesto nepozabnega grol'a Franca Goroninija. Mnogo se je ugibalo, kdo naj bi bil njegov naslednik. Slednjič ae zdi, da se je velika večina italijanskih članov zjedinila za g. dež. glavarja viteza P a j e r j a, kteri se sicer ni nikdar brigal za kmetijstvo, pa je načelnik italijanske narodne stranke in to zadostuje — njim; ali je drugej narodnosti v deželi tako imenovanje po godu ali ne, za to se itak nihče ne zmeni. Nasprotno, neki gospodi v kmet. druätvu je celö prav ljubo, da se izvoli rnoz, kteri bode znal zabraniti, da ne pridejo Slovenci in njihove težnje do prave veljave v društvu. — Koj po Goroninijevi smrti nam je začela veti neprijazna sapa v osrednjem odboru in v društvenem uradu. Navi tajnik je predlagal, naj se davčne občine kot društveni člani ne dopuščajo h glasovanju in našel je koj dovelj privržencev svoji narneri, samo da ni mogla obveljati, ker je nasprotna pravilom. Clan, kteri opravlja svoje dolž- nosti, sine izvrševati tudi svoje pravice. Ko so se vsled imenovanja novega tajnika povekšali društveni uprayni stroški, po- zvalo je društvo po soglasnem sklepu osrednjega odbora, vse občinske zastope, naj vpišejo v društvo, če mogoče, vse svoje davčne občine, da se nabere kaj več dohodkov v založbo pornnožonili stroskov. In ndzvalo so jo temu pozivu najvoč slovonskib občin, ktere redno plaöujejo svojo udniiio. To pa neki gospodi ni pruv, kor so slovenski živolj širi v dru- štvu. Fa tudi drugih naših clanov so jo oglusilo lepo število — zlasti v zadnjom času s Corkljanskoga. In čujte, kaj se jo zj^odilo ? Dočiin jo osrednji odbor trikral ali štirikrat zboroval, počival je imonik novcfo^Ia.šenih corkljanskib članov v neki miznici v društvcnem uradu, ne da bi ga, kdor jo za to postavljen, predložil odboru v potrjenje. Ves ta čas soveda niso bile oglašone osebe vzprejoto. To smo čisto slucajno poizvedeli iz zanes- Ijivega vira. A poizvedeli smo tudi druge stvari, katore kazojo, kako zelö nam je Slnvenconi na Goriškoni obžalovati izgubo uzornega predsednika groi'a Coronini-ja, po kojega smrti sejo žal že zgodaj začol razvijati käl razdora v kmetijskern društvu. Anton Foersterjeve „Oulije' jo pošel sedaj tudi d r ug i del in se toivj no nioro voc naročevati. Družba sv. Mo- borja bo priskrbela pa ponatisok tudi toga delii, in sicer s popravljenim besedilom itd., da se bo ponatisek drugega dela ujornal s ponatiskom prvega. — Ponatis „Cecilije I. del" pa jo zdaj dobiti v druž- boni tiskarni. NajboljSe je, da se pri nai-oeilih pošlje denar lakoj z naročilom. Kdor je to knjigo narocil, a denarja šo ni poslal, naj to stori sedaj, in se nui potem takoj dopošlje. „Gecilije 1. del" volja: za ude brošinm iztis 1 krono, v prl vezan 1 krono 80 vin., v polusnje 2 kroni. Za neudo in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 vin., v prt vezan 2 kroni 20 vin., v polusnjn 2 kroni 40 vin. Poštnine jo za posamezne pošiljatve plačati 30 vinarjev. Šluvuost-IOu-lctiiicc hrvaskcknji- žcvuosti. — Lotos jo rninulo 400 lot, odkar se jo pojavilo v prvič umetno hr- vasko slovstvo. Leta 1450 je spisal hrvaški posnik Marko Marulic": v Spletu pesniSki proizvod „Judita" in je s tern položil lernelj hrvatski umetni knjižovnosti, ka- tora se je do danes tako impozantno razvila. V proslavo toga so jo vrSila od 12. do 15. t. ni. v Zagrebu velika narodna slavnost. \r gledališču šo bile slavnostne predstavo, katerih cisli dohodek se po- rabi za spoinenik Marulica očetn brvaške knji/ovnosti. Slavnostne dni se je tudi vzidala spoininska plošča v biso, v kateri jo umrl najvecji brv. pisatelj August S e n o a. Na slavnost je pribilelo na sto- tine odlienih mož iz vsob krajcv slovan- skega svola. Spretrn organist dobi službo v Pillsburgu v Pensilvaniji. (Soverna A- meiika.) Naj s 19 Trst......32 39 27 70 25 1 Krojaška mojslra | Čufer & Bajt v Gorici. ulica sv. Antona št. 7 v hi3i g. J. Kopaea pri okr. sodniji, I izdelujeta I vsakovrstnc obleke ^a molkc po mcri, bodisi fine ali pa I priproste. | Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na dežoli, posobno pa I č. duhovščini in učencem srednjib k in ljudskih šol za obilna naročila. Podpisana priporocata slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urojeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata ludi raznovrstne pi- jačo n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoce blago. — Postrežba točna in po zmernih cenab. Z odličnim spoštovanjom Kopac it Kutin, tr^ovca v Semcniski ulici h. stv. 1. Josip Valentincic. pekovski mojster v Gorici v Raštolju št. 29. j priporoča vechzo sveži kruh navadni in najfinejši, vsakovrstno pecivo za godove in druge razne „po^nijeiie", prav ' okusne kolače za birmo in po- I roke, različne torte itd. Vsa naročila izvršuje točno in ! natančno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih cenah. | Izvolo naj ga toroj počastiti z j tnnogobrojnitni naročili cenj. gg. I rojaki v mestu in na dežoli. Olje za sluh ; i po višjem stabnem zdravniku « dr. Schmidt-u < 1 je popolnoma prosto škodljivih tva- i 1 rin iz eleričnih in rustlinskih olj. < i To olje je priporoceno po slavnih ( , zdravnikih za užesne bolezni dr. G. , Hammerschmid in dr. Goldmann, ka- kor najboljše in najgotovejše zdra- ' vilo za vse usesno bolezni ter se ' 1 vžo nad 25^1^1 rabi z najboljsom ^ , vspohom. i Steklenica tega olja z navodom « vdobiva se po 4 K v lekarni g. - CRISTOFOLETTI v Gorici. ' Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca s(> p. 11. olxMn- stvu v Gorici in z d(ižo.l(^. Prodnjii kiivino priine.so, sladkor. milo. slanino. riž. maslo surovo in kuliano, oljo, moko iz Majdicovih mJinov in vs<^ jestvino. Zalof»'a zvcplcnk sv. Cirila in: jVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi > na tcden- ske ali niesečiie ohroko. Stroji so iz pj-vili lovain ter nnjboljše kakovosti Friporoča se slav. občiiiotvu. ,,Narodna Tiskarna" iina v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na mocnoin papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado",„Tri igre" za slov. mladino in „Zgodomno tolminske sole" = TISKA = hrošure, S diplume, tr^ovsk« racune, © pisnia in zavilke s iirniu, S ctmiku, S val)ila na karton in $ ;L na papir $ $ „NARODNA TISKARNA" = v Gorici, ulica Vetturini St. 9 = je preskrbljeiiii / povHcm noviuii crkanii, okraski in tiniin papirjoin, t(vr mora pro vzcti vsji v tiskarsko stroko spadajoca dcla. © © © © Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. --------TISKA ===== ])os<»tiii<'e raziu» ve- likosti in oblikc z /avitki,® zaroenirr in norocnire v ele- ^antnilitcroNiiirtiii- ce v raznih oblikab „Narodna Tiskarna" ======= tiska ••- „GORico" m # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismena naročilatiskovin se Izvrse z obratno posto; vsa druga.v najkrajsem o o o o casu o o o o „Narodna Tiskarna" #,,PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stano na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K