81. številka. Ljubljana, v torek 12. aprila. XX leto, 1887. Izhaja vi>ak dan ivcier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vst.rij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ca j«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto Vi gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa m po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plač nje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo in upravniavo je v Rndolfa Kirbila hiši, ^Gledališka stolba". U p r a v n i št v u naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I Ju bi |» li i 12. aprila. Mnogokrat čuje se trditev, da človek po dovršenem 70. letu ne sodi več za politiko, ker mu nedostaje več dovolj energije, ker je v teku let zaostal za dubom časa in ker so s fizičnimi oslabele tudi njegove duševne sile. Resničnost te trditve opazuje se v mnogih slučajih, najjasneje pa pri pokojnem voditelji ruske politike, knezu Gorčakovu. Ko se je leta 1870. pričela francosko-nemška vojna, Čudil se je ves omikani svet ruskih politikov brezbrižnosti oziroma kratkovidnosti. Ne da bi bili le količkaj ustavili nemškega orla vzlet, gledali so mirno, da se je teptala, gazila in pustošila Francoska, da se jej je naložila dotlej nečuvena odškodnina in da sta se jej odvzeli dve lepi in bogati deželi. Še le pozneje, ko se je po nemških zmagah politično težišče preložilo v Berolin, ko je Nemčija prevzela v evropskem koncertu „dominante", osobito pa po Berolinskem. kongresu, ko je „pošteni mešetar" izrekel načelo, da v politiki sploh hvaležnosti ne pozna, uvideli so ob Nevi veliko svojo hibo in razmere mej Nemčijo in Rusijo začele so se ohla jevati. Gorčakovu ni bilo dano, da bi bil svojo hibo popravil, odstopil je z vsemi svojimi neuspehi s po-zorišča, saj je bil že tudi zadnji čas. Za njim prešlo je krmilo ruske politike zopet v krepke roke, ki so v malo letih spravile državni voz v pravi tir in popravile, kar je bil stari kancelar pokvaril. Danes je stališče Rusije mogočneje nego kdaj, danes se javno proglaša, da trocarske zveze ni več, da si Busija za vse slučaje pridržuje prosto roko, svobodno dejanje. Ta odločna in samosvestna politika pa je Bismarcku prekrižala vse njegove lokavo osnovane kroge, kajti sedaj nema več dolgoletnega prijatelja na strani, ki mu je v trenutku nevarnosti varoval hrbet in tako omogočil roparske vojne sijajne uspehe, sedaj je stališče vse drugačno in stari lisjak ob Sprevi tiči dandanes v pravem precepu. Jedva zjedinjena Nemčija si s svojim brutalnim obnašanjem nikjer ni dobila prijateljev, naj« boljega prijatelja si je pa odstranila. S tem pa, da je Bismarck izgubil rusko zaslombo, bliža se tudi konec njegovej diktaturi, kajti Francoska se je oja-čila in preorganizovala, da jp Nemčiji nevarneja, nego pred sedemnajstimi leti in kar je najhujše, s to ojačeno Francijo živi danes Rusija v tesnem prijateljstvu. Bismarck hotel se je prepričati, kako daleč sega to prijateljstvo. Kakor pripoveduje dopisnik „Tempsa", naroČil je železni kancelar dne 4. februarja t. 1. svojemu veleposlaniku v Peter-burgu generalu Schvveinitzu, naj vpraša Giersa, pod katerimi pogoji bi v slučaji vojne mej Nemčijo in Francosko hotela Rusija zopet jednako postopati kakor 1870. leta. Odgovor je bil: Pod nikakimi. A ko je potem Bismarck ponudil protiuslugo Nemčije, je car to ponudbo še odločneje odklonil. To je bil za Bismarcka hud udarec in skoro vsi nemški listi razpravljajo ta preobrat. V članku „Die Mordische Sphinx" sobotna „N. Fr Presse" milo toži, da je ruska politika sedaj zastavica. Nihče ne ugane, kaj Rusija namerava, kaj bode storila v bližnji bodočnosti. Le od Busije je zavisno, da se reši vprašanje, treba le dogovoriti se s sosedoma in predlagati mogočega kandidata za prazni prestol. A Rusija molči in čaka, na kaj, je njena tajnost. Ta negotovost pa po „N. Fr. Presseu hudo tlači Nemčijo. V Berolinu sedaj pri belem dnevu straši in ta strah je r u sk o - francoska zveza. Ta zveza še ni gotova, se morda nikoli sklenila ne bode, a zaupanje, s katerim se je doslej na Rusijo gledalo, je za zmiraj zgubljeno. Omenjeni list pravi nadalje, da sicer mir še ni v nevarnosti, da je sicer celo možno, da se Še nekaj časa ohrani, a kdo jamči za to, da v odločilni uri car ne stopi na stran panslavistov in uresniči Katkova ideale, kdo more kratiti Francozov šovinizem ? In tako vrsti se stavek za stavkom, vsak poln strahu pred vojno na dve strani in z britkimi tožbami, da Rusija neče razkriti svojih namenov in povedati, kaj hoče. Sodeč po rečenem članku, je strah v Berolinu res velik, jednak je nehvaležnosti poštenega mešetarja, kateri sedaj žanje, kar je prej sejal. Vse njegove spletke prišle so na dan in Kat-kov mu kar javno očita, da so v Berolinu dobro vedeli za bombe, ki bi se bile imele uporabiti due 13. marca proti carju. „Is fecit, cui prodest , s temi besedami kar naravnost nanj kaže, rekoč, da je Bismarck hinavec, ki na tajnem, kjer le more, ruje proti Rusiji. Bismarck torej nema nobenega uzroka, pritoževati se, da so mu Rusi odpovedali prijateljstvo, mi bi bili želeli, da se je to že prej zgodilo, sedaj se pa radujemo, da se je vender že zgodilo in da ni še prepozno. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. aprila. Sedaj se upravno leto začenja s prvim januvarjem. Skušnje poslednjih let so pa pokazale, da državni zbor še nobeno leto ni mogel rešiti bud-geta pred božičem in je tedaj vlada vsako leto bila prisiljena zahtevati od državnega zbora budgetni provizorij za kake štiri ali pet mesecev. To je dalo povod, da se je vlada začela pogajati z najvišjim račun iščem, da bi se upravno leto začelo kak drug čas, n. pr. 1. junija, do katerega časa bode vsekdar državni zbor rešil budget. Vojni mlnlater grof Bvhindt pojde na daljši dopust, ker je bolehen. Nedavno hotel je dati zaradi slabega zdravja svojo ostavko, ki pa1 ni bila vsprejeta. Ako se zdravje vojnemu ministru ne zboljša, bode pa zopet dal svojo ostavko. I . in '* nI , /. ci-jho«i l ni Vitanje države. Vodja bolgarake opozicije Cankov pisal je raznim listom, da bolgarska opozicija ne bode priznala posojila, katerega bi vzela sedanja vlada, ker sta sedanje regentstvo in vlada nezakonita, tedaj bodoče vlade ne bodo zavezane priznati, kar bi sedanja vlada storila. Ta izjava vodje bolgarske opozicije bode vsekako nekoliko oplašila bankirje. Kdo bi sedaj hotel kaj posoditi pustolovcem, ki sedaj vladajo v Sonji, ko bode vedel da zgubi denar, kadar se razmere kaj zasučejo. Sedanje regentstvo pa itak ne bode moglo več dolgo vladati — Ruski kapitan Nabokov nabira na Grškem, v Črnej gori in Makedoniji nekda prostovoljce, katere bi potem grške ladije prepeljale v Bolgarijo, da bodo napravili kak nered. Tako se poroča iz Sotije. Bolgarska vladna poročila zagotavljajo, da ruski agitatorji skušajo napraviti ustajo v Slake-doulfl. Posebno se ruski konzul v Solunu prizadeva, da bi »puntal Grke in Bolgare. V ta namen se je v Makedonijo poslalo mnogo revolverjev, smodnika in 2500 angleških funtov denarjev. Ruski listi pa mislijo, da v Makedoniji le bolgarski vladni pri- ti rutu Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) (Dalje.) Sedmo poglavje. In ne vsaka cvetka, ki cvete, Ne razširja prijetne vonjave okrog; In ne vsak prizor, ki ga nada alati s svitom. Ne bode lep najden. Ludvika je le godila svojej nečimurnosti ter je tekla k svojej prijateljici; predno se je vrnila, že je bil došel voz. Mabel je naglo iskala svoj naj-čolan; nazadnje jo menila, da ga je bila pustila v otročji sobi, in šla je tja. Ko je duri tiboma odprla in nezapažena u stopila, gledala je prizor, ki jo je močno zanimal in nje sočutje vzbujal. Uboga Lidija ležala je na ozki otročji postelji ter se je toli močno jokala, da se je kar vsa krčevito tresla. Strmo je gledala in tako močno hropla, da se je Mabel bala, deklico zaduši prevelika razdraženost. Alik Btal je tik nje; njegov obraz ni bil več ne-občuten in mrzel, ampak izrazoval je srd in žalost. Podoba je bila, da jo je skušal pomiriti, kajti Mabel v sobo stopivši ga je slišala reči: „Lidija, jaz bi se za to kar nič ne zmenil; ona je kaj trmasta stara stvar." Murrava sprva ni videla; a ko je bližje pogledala, zapazila je malega dečka. Ta po prirodi zares blagosrčen deček tugoval je močno, da je bil Lidiji toli žalosti napravil; splazil se je bil na posteljo, pritisnil se k njej ter jo z jedno roko objel. Zaslišavši prijazen Mabelin glas, skočila je Lidija precej po konci. Prisotnost tuje osobe povraćala jej je stare moči in kmalu se jej je posrečilo, da je razdraženost vsaj nekaj pomirila. Mabel je z mize vzela kozarec vode ter jo je malo poškropila, kar je pri jednakej priliki jedenkrat v gospe Herbertove hiši videla. Strah je deloval in čez nekaj časa se je polegla velika razburjenost uboge deklice. Dasi Mabel takih prizorov ni poznala, vender jo je tolažila s kratkimi besedami. Uboga Lidija se jej je zahvalila. „Oh, gospiea," rekla je jokaje, „jaz nisem hudo mislila, a razsrdilo me je, kar je o otrocih rekla. Vi se bi Čudili, ko bi vedeli--u tu so se nje besede utopile v solzah, a kmalu si je zopet opomogla ter pristavila: „Sedaj sem izgubila službo in ne vem, kaj bi počela." „Prositi hočem mater, da te obdrži/ rekel je Murrav s pomirivnim glasom. Lidija se je smehljala Čudovitemu otroku, a rekla ni nič. Alik je stal malo zadej ter je zrl Mabeli v obraz; ta je pogledovala deklico, a sama ni vedela, kaj naj v tem slučaji stori. Ko je hotela, obrnivši se, sobo zapustiti, ustavil jo je Alik ter zaklical: „ Sedaj ne more dobiti svoje plače in to je pregrdo. Trebuje je za svojo mater in za Rozo. Mati je rekla, da je ne poplača in res je ne poplača, kajti pretrmasta je." Mabelino obličje je kazalo, kako zelo se je prestrašila otroku nepristojnih besed; a deček tega ni opazil. Njegove oči so le sledile roki, ki je sedaj mošnjicb iskala. Uboga Lidija je bila mej tem živa podoba žalosti in bede. Besede grenke tuge so bile opazujočemu Aliku izdale tajnost velike revščine v nje rodbini. A kljubu službi bila je dovolj ponosna, da tega Mabeli ni hotela razložiti. V zadregi jo je Mabel vprašala, koliko zaslužka ima še dobiti. „Šest dolarjev", rekla je Lidija s tresočim glasom; „pa, gospiea, to nič ne de.u Vsota je bila v nje roki, predno je bila m^b*^ vorila. „Obdrži le", rekla je Mabel zavrnivši roko," Irk staši hočejo uapraviti ustajo, a 1 »i vso stvar radi zvrnili na Rusijo, da bi tako napravili sovraštvo mej Turčijo in Rusijo. Vsi uplivnejši ruski listi zagovarjajo Kat-kova in hkratu grajajo postopanje ministra vnanjih zadev Giersa. Kakor so angleški listi izvedeli iz Peterburga, ukazal je car Katko-,u, da nai privatno prosi Giersa odpuščen ja, poslednji pa baje zahteva javnega zadoščenja. Giersovo zahtevanje podpirajo diplomati. Kako veliko zaupanje ima Katko v pri dvoru dokazuje to, da mu je carica poslala port-rait carske rodovine, okrašen z diamanti. Ker se je nihilizem prov č ugnezriil mej vseučiliščniki, je car nekda nevoljen na naučnega ministra Deljanova. Govori se, da bode morda v kratkem ga zamenil s K a t kovom, kateri se odlikuje po pristuo ruskem domoljubji. Katkov bode gledal, da se popolnem iztrebijo izmej vseučiliščne mladeži revolucijonarne ideje, ki so nasledek prevelicega upliva evropske kulture. Potem se bodo po vseučiliščih gojilo pravo rusko in slovansko rodoljubje in mladina se ne bode nalezla tujih laži liberalni h idej. Poslednje dni so se odnošaji mej Rusijo in Turčijo nekda zopet zboljšali. Turki hočejo nekda zopet energične je podpirati rusko politiko, kar se tiče bolgarskega vprašanja. V Carigradu se že zaradi tega ne marajo zameriti Rusiji, da bi preveč ne naganjala Turčije, da takoj plača zaostalo vojno odškodnino. „Pol. Corr." se piše iz Rima, da je Crispi najbolj nadarjen in najuplivuejši član nove italijanske vlade. Njegovo ime kaže, da bode novo miuisterstvo pred vsem levičarsko, zategadelj grot Robilant, ki je jako konservativnega mišljenja ni mogel več ostati minister. Mnoge je osupnilo, da se je mogel stari Depretis sporazumeti s Crispijem. Ravno tako so se mnogi čudili, da je Zanardelli stopil v tninisterstvo. Naravno je, da se govori, da sedanje ministerstvo, ki je sestavljeno iz tako različnih elementov, ne bode dolgo ostalo. Mnogi pesimisti mislijo, da se bodo sedaj ministerstva pogostem menjala. Da bode Crispi tudi uplival na vnanjo politiko, je gotovo. Zveze z Nemčijo in Avstrijo pa ne bode mogel rušiti. Novo ministerstvo bode vsekako energičneje postopalo v vnanji politiki. Proti Abi ■ sini j i bode začelo energičneje postopati, ali bode pa poklicalo vojake iz Airike. Kralj se je nerad odločil Crispiju dati tako uplivno mesto v kroninem sovetu. Vatikan bode tudi prijaznejši z novo vlado, kakor je bil b prejšnjo, ker je namreč konservativcem bolj zameril, da so ostavili zastavo papeževo, nego levičarjem. Vender se nova vlada tudi s papežem ne bode sporazumela. Vodji opozicije, ki se bode sestavila iz nezadovoljnih elementov desnice in levice, bodeta Nicotera in Baccarini, Cairoli sprva ne bode odločno nasprotoval vladi. ltiimiiiiNka vlada začela ie ostro postopati z bolgarskimi beguni. Mnogo so jih že oblastva iztirala, ker neso mogli dokazati, s Čim se pečajo v Rumuniji. Nekateri so pa pobegnili v Avstrijo. Afgaimko vprašanje napravlja Angležem velike skrbi, zlasti ker že ruski listi zatrjujejo, da urejenje rusko-afganske meje ne bode imelo nika-kega uspeha. V Londonu sklepajo iz tega, da hoče Rusija vsekako prisvojiti si nekatere dele Afganistana. Pa tudi emiru v Londonu nič prav ne zaupajo. Angleški listi priporočajo, da vlada emiru zagotovi svojo pomoč proti Rusiji, ker sicer jo bode emir potegnil z Rusi, da le ohrani svoi prestol. Dopisi. Iz Trsi h 10. aprila. [Izv. dop.j Ko so izvedeli naši vsemogočni italijanski gospodje, da nameravajo postaviti na Tržaški postaji hrpeljske železnice tudi slovenske napise, ujezilo jih je to tako, da so kar ogenj in žveplo bluvali na Slovence. L organo raagno (Indipendente) in njegov satelit »Pički jej je denar hotela nazaj dati, Je obdrži ga, jaz bodem stvar že drugi pot s gospo Lerovevo po ravnala. Potem je hitela iz sobe, da bi se utegnila zahvali od strani Lidije. Alik je ves začuden zrl za njo ter jo občudoval, Murrav pa je na svoj način kazal svojo radost ter se je po postelji prekucoval. Začudenja in zadrege je Mabel nekoliko zaru-dela, ko je zopet v družbino sobo stopivši zagledala Ludviko pri napol odprtih durih, kjer je morala jasno vse slišati, kar se je tam godilo. Pred nasprotnim zrcalom je poskušala uhane s koraljami ter se še obrnila ni, ko je Mabel nenadoma ustopila. Ko bi zadnjo bili zasačili pri podlem činu, ne pa pri toli biagosrčnem, čutila bi ne bila večje zadrege nego takrat; zavedala se je, da je igrala nalogo, v katerej bi nje sestra videla, da je nje obnašanje obsojala. Nevsečno molčanje je vladalo mej njima; nazadnje ja je Ludvika pretrgala. Ker se je bil nestrpnici jeden uhan zamotal mej lase, zaklicala je z nevoljnim in zapovedujočim glasom: „Mabel, poglej no, kako je to zamotano." Mabel je naglo iz las snela neporedui lišp ter je potem stala poleg mične krasotice; ta jo je za colo" bila sta zaplenjena zaradi člankov, ki sta jih pisala o teh napisih. Z vso strastjo pretiranega fanatizma provovedavala sta križarsko vojsko proti tem napisom, ki bi po njijim mnenji biti v obraz ita Ijanskemu značatu Tržaškega mesta ter stali na postaj s kom pročelju kakor v znsmeb „alfavita eoltura italiana". Z gorkimi besedam« prosita potem, naj pomaga, kdor more, da se odvrne ta sramota od italijanskega Trsta. To je hud tabak, in Indipendente je bil za to zaplenjen, čitali smo ira pa vender vsi. Svojo glavo bi zastavil, da bode vladi ta protest dovolj, da ne dovoli slovenskih napisov, saj vemo, da izpolni Italijanom vsako /ah te v ico na škodo Slovencem. Ako bi se dala vlada res oplašiti, mi proti temu glasno protestujemo ter odločno zahtevamo svojo pravico. Italijanski značaj mesta je prisiljen in le navidezen, ker so mu ga dali vlastodržci, ki so ustanovili tukaj le italijanske in nemške šole, ker dajejo vse pravice in svoboščine !e Italijanom in eksotičnim Nemcem, domačinom Slovencem pa nič! Ako bi se vlada dala res pregovoriti, da ne dovoli slovenskih napisov, bilo bi to smrtno razžalenje celega slovenskega naroda; pokazala bi s tem vsemu svetu, da nas prav nič ne ceni ter da se nimamo od nje ničesar nadejati. Upamo, da se bodo tudi mej nami našli možje, ki jej bodo odločno izrazili naše zahteve ter jej pokazali jedino pravo pot, po katerej naj hodi. Obračamo se do slovenskih poslancev v državnem zboru, da se potegnejo za naše pravice! O priliki teh napisov pokazala se je solidarnost mej listoma „L Indipendente" in „Piccolo". Sedaj vemo, da sta oba „la meme sauce", krivo-nosi čifuti imajo tu in tam prvo besedo; prvi je glasilo magistrata in inteligencije, drugi pa lima-nice preprostega ljudstva. Sramota je za Tržačane, da je ima peščica zidov tako v svoji oblasti, da ima v svojih rokah ne samo vso trgovino, temveč da mora tudi za te ponosne dediče prastare latinske prosvete delati in misliti 1 Sramota, prava sramota! „Piccolo" napisal je bil vojevit Članek proti slovenskim napisom na postaji pri sv. Andreji, nekoliko dni pred pa tudi jednega, ki ni kar nič zakrival politične svoje strani. Namestništvo ga je zato proglasilo političnim listom in redarstveno vodstvo je ustavilo izdajanje, dokler ne položi kavcije 6000 gld. Židu ne manjka nikdar denarja, položili so koj varščino in list redno izhaja kakor prej. „L' Indipendente" pa se je zagnal s vso jezo proti vladi, „ki jih preganja" ter jokal bridke solze nad nesrečo svojega zaveznika. Zagotovil ga je, da uživa največje simpatije mej Tržaškim prebivalstvom, zato naj se nikdar ne plaši preganjanja, saj je že dovolj utrjen proti tako hudim skušnjam v boji za sveto stvar. Za te solzice bil je „Indipendente" zaplenjen; dokazal nam je pa vender, da je tudi on ves v židovskih rokah, da si prav tako prizadeva zastrupiti inteligencijo, kakor kvari in strupi nevedno množico „il Piccolo". Dan za dnevom objavlja nam „Indipendente" odloke mestnih poglavarstev južno-tirolskih, zaradi osnove italijanskega vseučilišča v Trstu. Tržaški deželni odbor prosi to že dolgo let, no vlada mu je prošnjo vsako leto zavrnila. Sedaj pa, ko bodo došle od vseh stranij jednako se glaseče resolucije trenotek zadovoljna pogledovala ter vskliknila: „Kako lepi so! Oh, ko bi bili moji! Ko bi imela denarjev, da bi jih zametala (nadaljevala je s pomenljivim glasom), kot jih nekateri ljudje zametajo, še danes bi jih par kupila." „Da, zares lepi ho in lepo se ti podajo", rekla je Mabel z nemarnim glasom. Razumela je sestrine besede; in ker se je bala, da jo je razžalila, premišljevala je, kako bi se opravičila, da je v sili Lidiji pomagala. »Nadejam se", nadaljevala je Ludvika z nesramnim smehljanjem, „da me ne bodeš obdolžila zapravljivosti, katere si se v bližnji sobi sama zakrivila. Tvoja mošnja mora biti pač večja od moje, če lehko daješ denarjev ljudem, ki take prizore na-pravljajo in se tako obnašajo." Mabel se je čudila, kako nič mari ni bila sestri tuja nesreča, ter je zaman iskala odgovora tem nepričakovanim besedam nje nevolje. Ko pa si je Ludvika s tem srce ohladila in se ob jednem iz-nebila dolga, katerega ni nikdar plačati mislila, po-Btala je precej zopet dobre volje. Kot otrok pri I pogledu nove igrače izpozabi na male bolečine, opu- in prošnje, se jim bode morda vender le udala ter ustanovila jim italijansko vsenčilišče, za katero bo« demo tudi mi plačevali, če tudi mi sami nemamo ni jedne osnovne šole če! Ćas je, da se tudi Slo* venci vzdramimo iz svoje letargije, od vseh stranij nam preti nevarnost, zato moramo napeti vse žile ter delati in vstrajati v delu, da se rešimo. Od Italijanov učimo se vzajemnosti in vstrajnoBti, pišimo peticije, resolucije in proteste kakor oni, naši poslanci naj interpelujejo ministre o vsaki priliki, ko se nam godi krivica, a delajo naj zložno, ne pa, kakor so v zadnjič pokazalo, vsak zase! Slovenci smo v veliki nevarnosti, rešiti nas more samo odločnost, vstrajnost in zloga! Na delo torej, dokler je čas! Iz Drage v Kočevcih 5. aprila. (Naša solnčna in senčna stran.) — Mej tem ko pri Vas, gospod urednik, ljubeznjiva pomlad spremljana po gorkih solčnih žarkih že svoj zanimiv obraz kaže, vlada pri nas Še vedno duhomorna in tista grozna zimska doba, v kateri so nas še pred kratkim časom obiskovali kosmati gostje s pogorja, katero nas obdaja na krog in krog; in tako smo ločeni nekako od sveta, živeči v zatišji mej skalovjem, in v hudih zimskih dneh celo mej medvedi, volkovi in lisicami, kakor nekdaj Daniel mej levi, — vedno čakaje, da nas že zapusti nadležni sneg, kateri leži okolu nas še vedno na črevelj debelo. Morete si misliti, kako romantičen kraj da je to! V hudih zimskih dneh zapre nam sneg naša revna pota na desno in levo; in tako se ne moremo nikamor ganiti ; podobni smo onemu, ki so mu roke zvezali. — Prave reve so tudi naši otroci po zimi, katerim ni moči šole obiskovati in se pouka udeleževati. — In z našo poštno zvezo je v takem času jednaka osoda zabeležiti. — Jednemu kot druzemu zlu pa se bode sčasoma prišlo do živega, če uas v obližji ne obišče zopet na pomlad kakšna „boa constrietor" — pošastna kolera! Ihn^jmon. Domače stvari. — („Hristos voskres!") — S tem pozdravom poslal je v „svetloje voskresenje" (veliko nedeljo) začetnik družbe sv. Cirila in Metoda gospod Ivan Vrhovnik tej družbi sto goldinarjev. Pripisal je svojej pošiljatvi: Mesto slovanskega velikonočnega poljuba tlačenemu narodu svojemu pošiljam „družbi sv. Cirila in Metoda" sto tak. — Slava blagemu možu! — (Procesije u staj en j a) vršile so se na veliko soboto po vseh mestnih in predmestnih cerkvah Ljubljanskih ob navzočnosti mnogo tisoč občinstva. V stolni cerkvi, kjer je vodil cerkveno opravilo knezoškof dr. Mi s si j a ob asistenci stolnega kapiteljna in jako Številnih klerikov, udeležili so se procesije deželni predsednik baron W in kler, cesarski svetnik M urni k, kot zastopnik deželnega odbora, predsednik kupčijske zbornice g. Kušar s svetniki kupčijske zbornice, mestni župan g. Gras-8 c 11 i z mnogimi odborniki in magistratnimi uradniki. Tudi pri druzih cerkvah bilo je mnogo vernih navzočnih. Pri sv. Jakoba in pri bolnišne cerkve procesijah bil je oddelek godbe domačega pešpolka. Pri sv. Jakobu vodil je procesijo prost dr. J are. — (Osobne vesti.) Konceptni praktikant v Gradci Avgust pl. Fladung imenovan je kon- stila je Ludvika napominjani predmet ter je z gostimi besedami zopet govorila o večerni veselici. Mabel se ni lahko iztrgala iz razdraženosti in zadrege, v katero so jo bile besede nje sestre spravile; a čutila se je olajšano, da je stvar bila tako prijateljsko, če prav na škodo nje mošnje in njenih čutov poravnana. In prav rada je poslušala vse gledališke podrobnosti, katere jej je gospa Leroveva o gospej Vanekarjevi in o Viktoriji (ki bode sama mej igralkami) pravila. To bode res kaj prijetna družba; a najbolj se jo veseli zarad Mabele, ki jej bode gotovo popolnoma nova in zelo zanimiva' Henrik jo bode tudi rad spremljal. Mabel se je obotavljala. Čutila se je v največji skušnjavi, ker jej je sestra lepo malo gledališče, njegovo lepotijo in vse drugo toli živo in lepo naslikovala. A pri Henrikovem imenu se je spomnila, da se je bila z bratom dogovorila, da ta večer ostaneta doma. To je omenila Ludviki ter jej rekla, da je zaradi tega ne bode v družbo. In znova izginilo je z Ludvikinega obličja nje blagosrčno smehljanje; kar obrnila se je ter Mabeli z razžaljivim glasom rekla: „No, prav dobro! Potem pač tudi jaz ostanem doma. Sama ne pojdem." (Dalje prih.) ceptnim praktikantom pri politični upravi na Kranjskem. — Obolel je bil te dni gosp. J. Rozman, župnik pri sv. Jakobu. Kakor čujemo, se mu je že na bolje obrnilo — Na veliko soboto pa je zbolel po vsem mestu dobro znani dr. Schiffrer. Ker je Častitljivi starček že 84 let star, je nevarnost velika. ~—— (XXII. redni veliki zbor »Matice Slovenske") se ima, kakor je bilo že naznanjeno, vršiti jutri v sredo dne 13. aprila ob 4. uri popoludne v čitalniški dvorani. — (Slovensko uradovaoje) je, kakor razvidimo iz nam doposlanega poziva, c. kr. davčni lokalni komisiji v Ljubljani še zmirom deveta briga. Nemškega jeziki popolnem neveščemu obrtniku do-poslal se je nemšk poziv in to sedaj, ko nemški listi pripovedujejo, kako dobro se nam Slovencem godi! Kaj pomaga slovenski tekst na drugi strani, ako se spolni nemško tiskani! — (Gospod Kummer) c. kr. notar v Konjicah je zadnjič pri volilnem shodu v Konjicah dr. Foreggerja vprašal, se li bode poganjal za nov nemški klub, kateri si bode nemško-narodno misel postavil za najvišje načelo in si „einen gesunden Egoismus als hbchsten Grundsatz vorschreibt, der das nationale Interesse hoher stelle, als das Staatsinteresse". Da g. Kummer priporoča »gesunden Egoismus" nas ne čudi, saj nam je znana njegovega premoženja zgodovina, a da kot c. kr. notar tako nesramno govori in da mu nihče oporekal ni, to nas je pa v resnici osupnilo. To je pač le mej štajerskimi Nemci in nemškutarji mogoče. — (Brezoži most.) Piše se nam: Komaj se je stopil sneg in so se pota posušila, že je nek brezoziren meščan na Žabjaku, ki bode popravil nekaj sob v svoji hišici »Pred Prularai", napolnil pot v lepem drevoredu po vsej širjavi s kamenjem, šuto in stavbenimi odpadki, tako da se ni mogoče sprehajati. Vprašati je, kako predpravico ima ta hišni posestnik, da rabi javne mestne ceste in sprehajališča za odkladanje šute. Ne dvomimo, da bode mestni magistrat storil svojo dolžnost. — (Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik.) Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo obvestilo je ravnokar koncesijonarjema baronu Oskarju Lazariniju in Alojziju Praschnikerju, da je c. kr. državno vojno ministerstvo z garanicijsko pogodbo za prevažanje blaga voljno le deloma denarno podpirati grajenje železnice do erarne smodnišnice; poleg tega pa da je predlagalo, naj se ta oddelek železnice uvrsti v glavno progo. Zategadelj je nujno potrebno, da se interesentje bolj kot doslej udeležujejo se subskripcijami. Podpisali so doslej znamenite stvote : mesto Ljubljansko, hranilnica kranjska, meščanska korporacija Kamniška, posestnik parnih mlinov g. Peter Majdič; graščak g. Alojzij Prasch-niker; graščak g. Janez Kecel; gospa pl. Schneidt; tovarna za slamnike firma Ladstatter; trgovec in po sestnik gostilne g. Wenzel in tovarna za slamnike firma Obervvalder. — S podrobnim trasovanjem so že pričeli; za savski most pri Černučah pa se izdeluje alternativen načrt, kako bi se zložil železni Ski most s cestnim mostom že precej poškodovanim Ker je visoka deželna vlada jako naklonjena tej prvi lokalni železnici kranjski, pričakovati je za gotovo administrativnih ugodnostij; razven tega pa je odvisno od darovitosti dosedanjih sub skribentov in interesentov, osobito od darovitosti onih tovarnikov Domžalskih, ki doslej še neso podpisali doneskov, če se bode moglo pričeti z grajenjem železnice še to poletje. — (Vreme) čez praznike bilo je dosti ugodno. Bilo je sicer malo vetra in včeraj ves dan oblačno, a to ni plašilo ljudij, ki so v gostih tolpah hiteli na vse strani. Z gorenjskim vlakom odpeljalo se jih je nad 500 in vlak je imel pol ure zamude Na Šmarni gori bilo je toliko občinstva, da že dolgo ne in krčmar stočil je samo piva 14 sod čekov. — (Velik požar) bil je na velikonočno nedeljo v Godešči pri Škofjiloki. Pogorelo je 25 hiš, vsega vkupe pa do 50 poslopij. Tudi cerkev je pogorela. Požarni brambi iz Skofjeloke in Kranja prihiteli sta na pomoč in kaj vrlo gasili. Požar navstal je po neprevidnosti neke ženske, ki je z zabelo premalomarno ravnala. — (Ogenj) unel se je velikonočno nedeljo na sv. Petra nasipu v Pauerjevi hiši in sicer v ku hinji, kjer se prekaja meso. Prostovoljna požarna braraba je hitro prihitela in udušila ogenj. Nekoliko krač in plečet prekadilo in oamodilo se je pa vender preveč in ima posestnik prekajalnice mnogo škode. — (Na Bizeljskem) zmagala je pri občinskih volitvah narodna stranka in tako je konec tamošnji nemškutariji. — (Grande American Circus") pod vodstvom H. L. Frankloffa v zvezi z nizozemskim cirkusom »Mark van Oss' pride te dni s posebnim vlakom v Ljubljano. Občinstvo bode tedaj imelo priliko gledati jako dobro vežbane konje, prve specijalitete v tej stroki in še celo dobro vežbane vole iz naših domaČih krajev, katere je gosp. John pred 3—4 tedni kupil in v tem kratkem času za produkcije izvežbal. — (Okrajna posojilnica v Ljutomeru) bode imela na belo nedeljo, to je 17. aprila t. 1. občni zbor, pri katerem pride na vrsto poročilo nad-zorništva o računu za leto 1886, potem volitve v ravnateljstvo, nadzorništvo in cenilno komisijo in še kaki drugi predmeti. Začetek zborovanju bode ob 8. uri predpoludne v šolskem poslopji v Ljutomeru. — (Južna železnica) v Mariboru ni odpustila 300 delavcev, kakor so nekateri listi pisali, ampak samo 44. Ob jednem pa je s 1. dnem t. m. umirovljenih 30 višjih uradnikov. — (Vabilo h koncertu,) katerega priredi godbeni klub v Kranji s prijaznim sodelovanjem mešanega pevskega zbora dne 17. t. m. v čitalničnih prostorih na korist gimnazijskemu podpornemu zakladu. Vspored: Fr. pl. Suppć: Ouvertura k opereti „Dichter und Bauer", za orkester s 4-roč-nim spremljevanjem na klavirji. — 2. F. S. Vilhar: „Domovini", mešan zbor. — 3. Fr. Kticken: »Bar-karola", duet za 2 soprana s spremljevanjem klavirja. — 4. A. Jungmann: »Mandolinen-Stftndchen", svira godbeni klub. — 5. F. S. Vilhar: „Mornar", samospev za bariton s spremljevanjem klavirja. — 6. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. — 7. V. Parma: „11 matrimonio segreto", fantazija, svira godbeni klub. — 8. R. Schumann: „Cigansko življenje", za mešan zbor s spremljevanjem klavirja. — Po dovršenem vsporedu ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina: za osobo 40 kr., za rodbino 3 oseb 1 gld. — (Vabilo h koncertu,) kojega priredi Narodna čitalnica v Ptuji v svojih prostorih »Narodnem domu" dne 17. aprila 1887. Vspored: 1. Verdi: Overtura k operi »Nabuccodonosor", svira vojaška gooba. 2. Dr. B. Ipavec: »Na Preširnovem domu", moški zbor se samospevom za tenor in bariton in s spremljevanjem orkestra. 3. G. Šebek: »Bolgarski plesi", svira vojaška godba. 4. A. Nedved : »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 5. V. Nes-sler: Slovo iz opere: »Der Trom peter von Sak-kingen", solo za rog. 6. F. Gerbić: »Gondolerjeva pesem", čveterospev za ženske glasove. 7. A. Foer-ster: »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pes-nij", mešani zbor se samospevi za tenor in bariton in spremljevanjem orkestra. 8. a) F. S. Vilhar: „Pod oknom"; b) A. Leban: »Slovenska deklica", solo za rog se spremljevanjem orkestra. 9. Dr. G. Ipavec: »Pozdrav", mešani zbor. 10. Dr. B. Ipavec: »Kdo je mar?", moški zbor se samospevi za tenor, bariton in bas s spremljevanjem orkestra. — Po koncertu ples. — Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ustopnina za neude 50 kr. Pri tem koncertu sodeluje vojaška godba c. kr. 47. pešpolka iz Maribora. Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Konjice 12. aprila. Zmagovalni volilci kmetske skupine v okrajni zastop konjiški in vsi drugi narodnjaki tukajšnji izrekajo dr. Gre-gorcu vso hvalo in priznanje glede na interpelacijo državnozborsko in utemeljeno vsestransko željo k složnemu, odločnemu delovanju vseh slovenskih državnih poslancev. Bukurešt 12. aprila. V včerajšnji zbornični seji izjavil minister vnanjih zadev, da so glede pogodbe z Avstro-Ogersko težave velike, da pa se iz dosedanjih razprav vidi, da stvar povoljno napreduje. Atene 12. aprila. Vnanji minister predložil zbornici trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogersko. Dunaj 11. aprila. »Montags-Revue" javlja, da je tudi avstro-ogerska vlada odklonila udeležbo pri Pariški razstavi 1888 1. V diplomatskih krogih se govori, da se Italija razstave ne bode udeležila. Beligrad 11. aprila. Danes, ob obletnici osvobojenja Srbske za Miloša Obrenoviča, bilo cerkveno opravilo in v trdnjavi velika pa rada, katere sta se udeležila kralj in kraljica London 11. aprila. Popoludne velika demonstracija Gladstonevcev in Parnellovcev proti irskemu kazenskemu zakonu. Mej govorniki bilo več poslancev. Nikakoršnega izgreda. Rim 11. aprila. Kraljevič za osepnicami obolel. Poslano. Društvu „Sloveniji" so letos nekateri rodoljubi izročili vkupe 81 gld. z namenom, da se uporabijo v podporo slovenske učeče se mladine na Dunaji. „Slovenija" dosihdob ni še zvrševala takšne naloge, pa zato je izvolila odbor, ki se je posvetoval, kako bi se poslani novci obrnili, da bi bilo namenu najbolj primerno. O nasvetih tega odbora je društvo ukrepalo v seji 18. marca t. 1. Tedanji društveni sklep je, da se v »Sloveniji" ne osnuje stalna podporna zaloga, da si društvo ne pridodaja namena, upravljati dijaško podporo, — da pa more in hoče vsprejemati za dijake novčna darila, dokler ne nastopi kak drugi organ z istim namenom. Glede hvaležno vsprejetih 81 gld. je ustanovilo se, da se jih manjši del razdeli v letnem tečaji, a večji v zimskem tečaji 1887. A ustanovil se je ob jednem za to razdelitev natančen red in društvo meni, da je s tem dobro preskrbljeno za svrho daril brez kvare za prave društvene namene. Rodoljubna gospoda, ki je dosedaj z blagim dejanjem bila pokazala zanimanje svoje za boreči ■ se mladino slovensko na Dunaji, sme tudi zahtevati poročanje, kaj se je zgodilo z njenimi doneski, zato pa je društvo v rečenej seji svojemu odboru dalo nalog, da objavi primerno poročilo. Iz mnogih določil, ki ustanavljajo strog red za razdelitev doposlane podpore, podpisani odbor more seveda omenjati le najpoglavitneje, a to je, da se bodo podporni zneski do pet ali izvanredno deset goldinarjev dovoljevali in izplačevali v prvih štirih tednih vsacega tečaja, potem pa, da bode to stvar posebnega odseka, ki se voli v seji splosnjih volitev društvenih in kateremu je načelnik društveni predsednik. Ta red sploh je ustanovljen le za doposlanih 81 goldinarjev. Če pa bi se pred razdelitvijo osnoval kak drugi organ za dijaško podporo, bode društvo le-temu takoj izročilo nerazdeljene novce. »Slovenija" je za tega del) tako hitro ukrepala o tem denarji, da se vsaj tistim dijakom, ki so in bodo v največjej potrebi, hitro nekoliko pomore. Ob jednem pa je Še hotela pokazati, da tudi v sedanjih razmerah more v pravi namen obrniti poslana darila, da bode tudi v prihodnje na jednak način posredovala mej rodoljubni mi podporniki in podpore živo potrebnim tukajšnjim dijaštvom slovenskim. V seji 18. marca je »Slovenija* tudi jednoglasno resolucijo sklenila, da kot zastopnica slovenskih visokošolcev na Dunaji naglasa živo potrebo urejene podpore za slovenske dijake na Dunaji in da željo izraža, naj bi slovenski rodoljubi prej ko moči osnovali, oziroma podpirali društvo, katero bi zadostovalo takej potrebi. Adresa ni bila to le do starejših naših rodoljubov na Dunaji, nego do slovenskega naroda vsega. Dokler pa se ne oživi posebna taka uredba, bode »Slovenija" rada vsprejemala manjše in večje podpore in delila jih mej naj-vredniše in najpotrebniše po najboljšem redu. Bodi eo«Ial|c već prijateljev slo-venNkega učečega In ItOrečega ne iiara-Ačaja — v tem 4I11I111! Na Dunaji, 5. aprila 1887. Za odbor akad. društva »Slovenije*: Josip Kuš'ar, Fran Vidmar, t. č. predsednik t. ć. tajnik. ,1 o s i p Zupančič, t. č. podpredsednik. ItlnoKoleiuM opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-o vi „ Sei dlit z-p ra ški u zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-SujoCim in želodec okrepcujofim uplivom. Cena ikateljict 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(19—8) ..LJUBLJANSKI ZVON" m loj i (192—10) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 1 s 11. april«. Pri •»(..«■: Dr. Ratkowski z Dnn«i*. — Ciiovanini i i Beljaka. — Jelene z Dunaj«. — Schepita iz. Trata Pri vi**-*! » Prigtlhof z Dunaj« — Dr. IIorwatb, Supan i« Celovca. — Kornljanec, Otoc-gMl iz Koćevja. — MikliU iz K* London......... - , 137 20 Srebro........» —'— — .-- Napol........„ 10 08 — , 1O-0* C kr. cekini....... 599 - , 5-98 Nemške marke......6255 - , b'2-42«/, 4?U državne srečke iz 1. 1854 25) gld. 12/ -Id. ft« kr Državne srečke iz L 1864 100 y 166 , 40 „ Ogerska zlat* renta 4fl/,...... 101 , 60 „ Ogersk.i papirus renta 0...... 88 B 20 „' 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „50 , Dunav* rej,'- srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 . f0 , Zemlj. obč. avstr. 4,/.',/0 slati zast. listi . 126 t 50 ., Prior, oblig. Elizahetine zapsd. železnice — , — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 , 40 , Kreditne srečke.....100 gld. 178 . 50 „ Kndolfove srečke.....10 18 , 50 Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 , 75 n Trammway-drnlt. velj. 170 gld. a. v. . 224 „ — „ Častitemn p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem z denaSnjim dnem prevzel po mojem predniku Oto Frankheimu v liisl ..Hot^l Ntadt Wien>'* ter se priporočam za ubili obisk. Spoitovanjem (236—3) A.l"to©it IDrg:etn.c. Takoj dalnjode. Uspeh *«Jano6en. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri »leeah, Upalili in »Mlvelili laaseti. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicnh po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. Cari-olioli "v Urn 11. V loleaJs>kem na Glavnem trgu takoj proflajalnica ali šiacnna z vso opravo. — Več o tem pove Marija Kalinger v Toplfcali ne Dolenjskem. (248—1) St 11 Oznanilo. (249—1) Idrijski cestni odbor oddal bo na javni dražbi dne SW5. aprila t. I. ob 3. uri popoludne 420 metrov preložene okrajne ceste. — Varščina znaša 200 gld. Prevdarki stroškov, načrti in drugi pogoji raz-vidijo se pri podpisanem. Je ličen vrh pri Idriji, dne 8. aprila 1887. Pavel Gruden, načelnik. NEUMAN1 v Ljubljani, Slonove ulice, priporoča svojo veliko z«logo (207—5)- desnih plaidev sa dame in dekleta, mantel letk in Jaqueta po nizkčj ceni. Dober postranski zaslažek! —^—_————— CiJId. loo do gld. SOO na mestec more pri naB prislužiti vsakdo a prodajo sakonlto dovoljenih srečk na obročna plačda in to jako lahko, j brea kaplt«I» In bres rizike. Ponudbe naj se pošiljajo v nemščini na Hauntstadtlaehe Wech-■elataken-Oesellsohnft Adler A Co., Buda-1 pest. (188—4) ItitltlCetilJIKICMefetJCICetJCICICi TELEGRAM. OTPpaiiilallmpripanl || s svojo velikansko o umetnikov in umetnic, velikim številom konj, volov, impozantnim parkom voz, pride ^ te dni v tukajšnje mesto. <250) Natančneje veliki plakati, dnevni listi in anonce. 5Prememba restavracije. I RESTAVRACIJA ..PRI JELENU" | 1$ (preje „PRI IOIAMARJI") 3 na konca Židovske ulice, nasproti železnemu mosta. Vsak dan sve/.e Kosler-jevo carsko pivo, vrček 10 kr. Nadalje ^ dpbra in okusna hrvatska in dolenjska vina, liter po 32, 36 in a 40 kr. Vsak dan se dobe okusna mrzla in gorka jedila.po naj- %± ^ nižjej ceni. Z velespofitovanjem - Ivan It upija &c H., restavrater. BRATA EBERL \ prodajata najbeljie in najoenejis oljska*© feasrgrop lalko Ia fira^ofto lastnega lsdslka, na debelo ia drobno, nad al] o " prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—46) LJUBLJANA. Za frančiškansko cerkvijo, v lilftl gospodi ril« J. Vllnar-ja niš. štev. 4. LJUBLJANA. X (224—2) v ljiil>ljaiil. slonove ulice, priporoča svojo veliko zalogo narejene obleke za gospode, dečke ia otroke v velikej jzbert po nizkej ceni. rtač . . gld. 10 j Obleka za dečke Pomladanska otileka - „ 12 I Ogrtač •foKdan^l^nifirt'Kf v - „ ;15 l^enčikpv Otročje obtačilce.......gld. 4. ; Q>bleka po meri izdeluje se iz finega modnega |gg ■"U-gC blatra po aajnovi*jf>i faeoni, <«mio in hitnt. = (206-5) t"! . 10 M uviroul&o društvo u življenja t Londonu. Filijala sa Avstrijo: Filijala sa Ogerako: Dunaj, Giselastrasse l\. 1, i Pesla, Franz - Josefsplatz v biii društva. št. 5 in 6, v hiši društva Druitven« aktiva.................. frank. 91,064.543-54 Letni dohodki na premijah in obrestih dne 80. junija 1884 ... } 17,^26.068-77 Izplačitvu zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) ve6 kot. . ............ n ltJ4,776.000-> V slednjej dvanaistmeBučnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za......... „ 66,393.200- ponudb, vsled česar znafia skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah već kot........... . 1.391,163.329-. Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaške cesti št. 3, II. nadstropje pri Gruido Zeschkotu. (378—12> S tem Be usojam udano naznanjati, da sem prevzel dobroznano 11 Ml i i ter jo ot^royll tt n.ed.eljo lO. aprila* t- 1- ' Prizadeval se bodem z dobro postrežba, izvrstnimi pijačami in dobrimi jedili zadostovati vsem zahtevam ter uljudno vabim častito p. n. občinstvo na jako obilen obisk. Z selespoštovanjera (237—3) 3m Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Že le z nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 33747738 518722 EK 1991 4