NI NAS ZLOMILA UL. GHEGA, NI NAS ZLOMIL POKOL TALCEV NA OPČINAH, NI NAS ZLOMILA NOBENA SE TAKO HUDA PREIZKUŠNJA. TEGA NAJ SE ZAVEDAJO VSI NASI MALI IN VELIKI SOVRAŽ- NIKI (Iz govora tov. Fr, Stoke na Opčinah) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 6. aprila 1954 DEBATA O VODIKOVI BOMBI V ANGLEŠKI SPODNJI ZBORNICI Sovjetska nota o ženevski konferenci VELIČASTNA POČASTITEV SPOMINA 71 TALCEV Spreieta laburistična resolucija o pobudi za razgovore o razorožitvi MOSKVA, 5. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznecov je izročil poslaništvom treh zahodnih držav noto v zvezi z ureditvijo tehničnih vprašanj na ženevski konferenci. Izvedelo se je, da sovjetska vlada sporoča, da se strinja z glavnimi priporočili tehničnega značaja. xi so jih stavile tri zahodne vlade. Sovjetska nota govori o bodoči konferenci kot o ((konferenci petih«. Ta izjava sledi izjavi, ki jo je pretekli teden objavila «Pravda» in v kateri je sovjetsko zunanje ministrstvo oporekalo Dullesovi izjavi, češ de mu je Molotov v Berlinu zsgotovii, da ženevska konferenca ne bo konferenca petih. Winston Churchill je izjavil, da poizkusi z vodikovo bombo na Pacifiku povečujejo možnost svetovnega miru * Hrup v zbornici zaradi obtožbe, da so laburisti odgovorni za prenehanje sodelovanja na atomskem področju z ZDA - Clement Attlee o nujnosti kompromisa - V petek sestanek razorožitvene komisije OZN morativnih govorih sta tovariša Štoka in Caurenti tržaško demokratično ljudstvo, da po zgledu pad-ev vzpostavi enotnost svojih borbenih vrst RIM, 5. — Predsednik italijanske vlade Scelba je sprejel danes ameriško veleposlanico v Italijo Claro Booth Luče ‘in se z njo razgovarjal skoraj poldrugo uro. Po razgovoru je Clara Luce izjavila, da je imela s Scelbo ((dolgo izmenjavo mnenj, večinoma o gospodarskih vprašanjih«. FRANCOSKA VLADA IN ATLANTSKA ORGANIZACIJA V ZADREGI Maršal Juin noše odstopiti kot povelfnik srednjega sektorja KATO . u“lov . ,aua‘Jc o.vxjt hjj Wl picuivami | t' ‘ \ notno f ljudstvo TrstajBomja in drugi. Spomenik je proslave se je poleg povrat-ronto proti skupne-1 bil dobesedno zasut z venci j nikov iz Indokine udeležilo večje število golističnih pripadnikov, častnikov francoske vojske itd. Prvič po letu 1936. ko so fašisti napadli Leona Bluma. se je v Franciji zgodila članom vlade podobna neprijetnost Sedem demonstrantov so aretirali vendar so jih šest že včeraj izpustili. Izmed včerajšnjih aretirancev je prišel pred policijsko sodišče edino 26-letni grof de Monspey, ki je bil obsojen na 7d.000 frankov globe, ker je »grobo žalil« obrambnega ministra Plevena (ki je obenem avtor načrta o evropski vojski). De Monspey je priznal, da je med drugim kričal: cPleven. ti si svinja!«, vendar je izjavil, da se kesa, da je uporablial tako neolikane izraze. Dodal je, da je izgubil brata v bojih v Indokini. predstavnik glavnega stana maršala Jnina je danes izjavil, da je maršal vesel, da se’ni udeležil včerajšnje demonstracije in da ne želi, da Srditi boji na nož - Omejena akcija francoskega letalstva zaradi slabega vremena in zaradi neuporabljivosti letališča RIM, 5. — Medtem ko se je sodna preiskava o smrti Vilme Montesi začela s prvimi zasliševanji, o katerih seveda kljub raznim ugibanjem časopisov uradno ni mogoče ničesar zvedeti, se pred sodišči odvija drugo dejanje še dveh škandaloznih zadev iz povojnih let, medtem ko napovedujejo kot vladni protiudarec skorajšen začetek procesa proti sedmim obtožencem iz Foggie zaradi vohunstva v korist CSR. 2e od prejšnjega tedna traja v palermu proces proti članom Giulianove banditske skupine, na katerem pa manjkata oba glavna obtoženca Pi-sciotta in Russo, ki sta bila v skrivnostnih okoliščinah zastrupljena v kaznilnici Ucciar-done. Danes so najprej zaslišali nekaj manj važnih obtožencev. med drugimi tudi Francesca Giuliana, Turid-dovega strica, ki so vsi priznali, da so pripadali Giu-lianovi skupini, vendar samo v zvezi z oboroženim; oddelki sicilskega separatističnega gibanja. Isto je trdil tudi An-tonino Terranova, ki pa je dodal, da ga je Giuliano kasneje prisilil, da je spet vstopil v njegovo bando. Obtoženec Francesco Pisciot-ta, bratranec zastrupljenega Gaspara, je prikazal organizacijo Giulianove tolpe, ki je štela P°'e8 voditelja Giuliana. tri podnačelnike, ki so bili Giuseppe Passatempo, Giuseppe Cucinella in Antonio Terranova. Pasquale Sciortino, Giuli&nov svak, pa je dejal, Demonstracije v Britanski Gvajani GEORGETOWN. 5. — Bivši ministrski predsednik v britanski Gvajani Kedi Jagan je bil zopet aretiran, skupno z drugimi člani progresivne stranke, potem ko mu je danes sodišče dovolilo začasno svobodo proti kavciji. Policija je razgnala okoli 4.000 demonstrantov, ki so protestirali zaradi sodnega postopka proti voditeljem ljudske progresivne stranke. Tudi na plantažah sladkornega trsa vlada velika napetost. Večina delavcev na plantažah je danes začela stavko. 'Podarske delegacije FLRJ polagajo venec k spomeniku ustreljenih talcev. MANAGUA. 5. Vlada Ni-earague je odredila obsedno stanje, ker so odkrili zaroto za umor predsednika Somoze. Zarotniki pod vodstvom bivših častnikov narodne straže so določili, da bodo predsednika umorili preteklo soboto. Ker je vojaštvo atentat preprečilo, je danes popoldne o-koli 30 oboroženih zarotnikov streljalo z brzostrelkami na predsednikov avtomobil. Ubita sta bila dva stražnika. Napadalci so zbežali. „ PARIZ, 5. — Državni odbor bpiosne zveze dela (CGT) je javU, da bo 28. aprila 24-urna splošna stavka. Stavka je napovedana, da se podprejo zahteve po določitvi minimalne zajamčene mezde 25.166 frankov za 173 delovnih ur. Sedaj znaša minimalna zajamčena mezda 20.808 frankov. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 6. aprila M5* srUMIMHKl IIVKVI Na današnji dan sta leta 1941 Nemčija in Italija zahrbtno napadli Jugoslavijo. DANES, torek 6. april* Celestin, Čudna - Sonce vzide ob 5.37 m za,tonLuI)i 18.39. Dolžina dneva 13.1«. ‘»'d, vzide Ob 6.53 in zatone ob JUTRI, sreda 7. april* Herman, Radi voj ŠIROKOPOTEZNI RAZNARODOVALNI MANEVRI IREDENTISTOV ^ g^rjjg j ()|y||fi|yijl Ponovni pritisk na lastnike zemljišč v devinsko-nabrežinski občini Orat dl ti nameravajo tovarno papirja, ki naj bi služila za zaposli* tev priseljenih Italijanov - Poskus prevare domačinov s prikrivanjem izvora kapitala - Zasesti Hočejo tudi občinsko zemljišče Zvedeli smo, da so v zadnjih tednih agenti italijanske tovarne papirja «Burgo» začeli z novimi obljubami in z novim pritiskom nad slovenskimi kmetovalci iz Devina in bližnjih vasi, naj jim prodajo velik del zemljišča med Devinom in Medja vasjo, kjer nameravajo zgraditi novo tovarno papirja. Načrt gradnje te tovarne, ki naj bi stala okrog 2 milijardi lir ni nov in so že pred meseci izvedli določene tehnične preiskave za napeljavo vode iz Timava itd. Po nekaterih vesteh, so isti agenti baje «posredovali» tudi pri nabrežinskem županu, naj bi on ((posredoval# pri lastnikih zemljišča, na katerem hočejo zgraditi omenjeno tovarno ter naj bi tudi de-vmsko-nabrežinska občina prodala del občinskega zemljišča. V začetku so se ti ljudje predstavili baje kot predstavniki neke švicarske ali avstrijske skupine industrijcev, ki naj bi na tem mestu gradila tovarno. Kasneje pa se je zvedelo, da niso to ne Švicarji in ne Avstrijci, ampak da je to skupina italijanskih industrijcev, ki je lastnica velikih italijanskih tovarn papirja «Burgo». Zakaj so se ti agenti predstavljali pod krinko predstavnikov švicarskega odnosno avstrijskega kapitala ni težko uganiti. Hoteli so se s prevaro polastiti novega velikega kompleksa slovenske zemlje v devinsko-nabrežinski občini, kot so to storili z razlastitvijo za tako imenovano «ribiško naselje# in za »ribogojnico#, da bi prav v tem obmejnem kraju poitalijančili čimveč slovenske zemlje. Naše prebivalstvo se dobro zaveda, da bi gradnja nove tovarne lahko prinesla vsej devinsko-nabrežinski občini velike koristi in da bi v tej tovarni našli zaposlitev brezposelni delavci. Ce bi šlo za takšen namen se nihče ne bi protivil in bi naši kmetje rade volje odstopili odnosno prodali svoja zemljišča za splošno korist prebivalstva. Načrti te družbe pa so vse drugačni. Gradnja te tovarne je najože povezana z akcijo italijanskega iredentizma in z italijanskimi osvajalnimi nameni do naše zemlje. Ta tovarna bi morala predvsem služiti za zaposlitev tistih italijanskih priseljencev, ki so jih naselili v »ribiškem naselju# in tistih, ki jih nameravajo naseliti v novi italijanska koloniji, ki jo hočejo graditi pri Sesljanu za katero so že kupili zemljišče. Rimski agenti v Trstu so uvideli, da ne morejo več naseljevati z dosedanjo hitrostjo svojih elementov v devinsko-nabrežinsko občino, če jim ne zagotovijo tudi zaposlitev. Zato hočejo zgraditi tovarno, da se v tej slovenski obmejni občini utrdijo ne samo nacionalno ampak tudi gospodarsko. Poleg tega pa bi nova tovarna dala povod za priseljevanje tudi «strokovnega» osebja, ki bi »moralo# priti iz Italije. Vse to mora biti jasno našemu prebivalstvu in še posebno lastnikom zemlje, kjer naj bi bila nova tovarna. Zavedati se moramo nevarnosti nadaljnjega italijanskega prodiranja v devinsko-nabrežinsko občino, ki ima za cilj spremeniti narodnostno stanje omenjenih vasi, Rimu pa dati možnost priključitve tega področja k Italiji, češ da je to italijansko narodnostno o-zemlje. Zato naj nihče ne proda svoje zemlje. Občinsko u-pravo pa opozarjamo na odgovornost pred to nevarnostjo. strijo in Trstom« ob prisotnosti avstrijskih in lokalnih gospodarskih predstavnikov. Ta zbornica je bila obnovljena 1. 1953 in je v enem letu svojega obstoja razvila dokaj živahno delavnost. V poročilih je bila v glavnih obrisih orisana dosedanja delavnost in pa nakazan program bodočega dela, ki temeljijo na predpostavki da predstavlja Trst naravno izhodišče za Avstrijo. Ugotovljeno je bilo, da so avstrijski izvozniki ugodno sprejeli konference v Celovcu, Gradcu in na Dunaju in bodo zato take konference tudi letos. Davek na prenos delnic in na kapital tujih družb Zavezniška vojaška uprava je spremenila odstavek ta) I. člena splošnega ukaza št. 21 z dne 23. oktobra 1945 glede davkov na delnice in kapital tujih družb na anglo-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, V ta namen je bil podpisan 31. marca 1954 ukaz ZVU št. 36, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in bo imel zvratno moč od 1. januarja 1950. Odstavek (a) I, člena splošnega ukaza št. 21 od 23. oktobra 1945 je tako odpravljen in nadomeščen z naslednjim odstavkom: «(a) Do nadaljnjega obvestila je s tem prenesena ju-risdikcija strokovnjaškega kolegija (Collegio Peritale), u-stanovljenega po 9. čl. zak. odi. z dne 15. decembra 1938, št 1975, uzakonjenega 2. junija 1939, št. 739, na consko davčno komisijo«. ottKeoa vrtca na Mn? Vprašanje otroškega vrtca na Proseku se vleče že vse predolgo, čeprav za to ni nobenega opravičljivega razloga. Poslopje samo je že nekaj časa popolnoma dovršeno in že konec meseca februarja je prof. Siffrer zagotovil tov. dr. Deklevi, da bo vrtec odprt prve dni aprila. No sedaj smo Že prve dni aprila, toda o o-tvoritvi ni ne duha ne sluha. Se več, zvedeli smo, da do pred dobrim tednom sploh še ni bila naročena potrebna notranja oprema za učilnice in ostale prostore. Tako je okrog 100 otrok na Proseku in Kontovelu zaradi brezvestnosti odgovornih ljudi še vedno brez prepotrebnega vrtca, medtem ko razni iredentistični gospodje ugotavljajo na osnovi »statističnih podatkov«, da je slovenska šola privilegirana... C KRITIKE IN PORO ČILA ^ Premestitev nekaterih oddelkov INAM Bolniška blagajna (INAM) obvešča zavarovance, da bodo s 7. aprilom premeščeni na novi sedež v Ul. Parneto št. 1 naslednji oddelki: pediatrija. ginekologija in zobozdrav-niški oddelek, toda samo za izdiranje zob. VČERAJŠNJE SKUPŠČINE V LADJEDELNICAH IN TOVARNI STROJEV Seja trž. obč. sveta odložena na petek 9.f.m. Seja občinskega sveta, ki je že bila sklicana za danes, je bila preložena na petek 9. t. m. ob 18. uri. Nadaljevali in verjetno tudi zaključili, bodo z diskusijo o občinskem proračunu za 1. 1954. Promet z Grčijo v preteklem letu V preteklih dneh je bila skupščina Grške trgovske zbornice v Trstu. Predsednik zbornice Gunalachi je v svojem poročilu orisal prizadevanje zbornice za razvoj prometa med Trstom in Grčijo in navedel, da so prihodi iz Grčije v preteklem letu dosegli 850.535 stotov blaga, odhodi iz Trsta pa 775.306 stotov. Pri volitvah je bil potrjen v celoti dosedanji odbor. Skupsčina„Zbornice za promet med Avstrijo in Trstom" V soboto je bila v našem mestu skupščina «Zbornice za poživitev pAometa med Av- ZADNJA POT FRANCA RACETA PRED ZAOSTRITVIJO DELAVSTVA PODJETIJ AKCIJE CRDA? Širijo se glasovi o solidarnostnem nastopu delavstva z malimi podjetniki v petek ob napovedani zapori obratov - Nepomembna konferenca Enotnih sindikatov Dolga pogrebna povorka s slovensko zastavo, z godbo in številnimi venci na čelu se je pomikala včeraj popoldne med četrto in peto uro popoldne od Kozine na herpelj-sko pokopališče. Pokojni tovariš Franc Race je bil v vsej okolici in daleč po vsej Primorski ugledna, priljubljena in popularna osebnost, da prav gotovo nt bilo domačina in znanca (Koprčani, med ka-teiimi je skoro vse do zadnjega diha delal, so se od njega poslovili nekaj ur prej) iz daljne okolice in Trsta, ki ne b. imel za svojo dolžnost, da pospremi k zadnjemu počitku enega izmed tistih naših starih, kot kraški kamen trdnih, zavednih in v borbi doslednih ter žilavih ljudi, brez katerih si osvoboditve izpod fašizma nt moremo zamišljati. Pok. Franc Race je bil duša prosvetnega dela v svojem kraju — kot je poudaril v nagrobnem govoru domačin dr. J. Rapotec. Bil pa je hkrati neustrašen borec proti fašističnemu okupatorju od prvega dne, ko je njegova noga stopila na našo primorsko zemljo. «Iz te hiše tamle so ga pregnali fašisti, streljali so...» so se spominjali pogrebci, ko se je povorka pomikala skozi Hcrpelje. «Bolen mi leži#, pretresljivo mehka melodija te vsem Primorcem tako priljubljene ma- kedonske žalostinke je bila poleg »Blagor mu« slovo domačega pevskega društva, ki mu je bil pokojni pred mnogimi desetletji soustanovitelj in predsednik. Godba je zaigrala poslednjo žalostinko; udarci grud kraške zemlje so zabobneli ob krsto in jo zagrnili. Sinovi in hčere, vnuki in vsi, ki smo se od pokojnega tovariša poslovili, vemo, da mu dolgujemo, tisto kar ostane za njim iz generacije v generacijo, kljub smrti in pogrebom, neuničljivo. Priprave za letošnje kolonije otrok v Sloveniji Pred dnevi je bila redna seja tajništva Podpornega društva za STO, na kateri so razpravljali med drugim tudi o organizaciji letošnjih otroških kolonij v Sloveniji. Sklenili so, da bodo v najkrajšem času sklicali sejo odbora za počitniške kolonije, ki bo imel nalogo, da pripravi vse potrebno za letošnje letovanje otrok v Sloveniji. V ta odbor bodo letos pritegnili tudi predstavnike posameznih okrajev, tako da bo prišlo do tesnejšega sodelovanja med prebivalstvom in odborom za kolonije, kar bo prispevalo k boljši organizaciji letošnjih kolonij, ■ V obeh ladjedelnicah in v Tovarni strojev CRDA so bile včeraj skupščine suspendiranih delavcev. V ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev so se delavci sestali dopoldne, v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah pa popoldne. Razpravljali so o položaju, ki je nastal po 1. aprilu, to je odkar hoče ravnateljstvo CRDA po vsej sili uveljaviti znani sporazum. Na skupščinah so ožigosali tudi ravnanje italijanskih predstavnikov oblasti, ki niso hoteli sprejeti predstavnikov delavcev. Danes pa bo v Domu pristaniških deiavcev skupščina suspendiranih delavcev vseh o-bratov CRDA. Obvestilo o skupščini pravi, da bodo na njej poročali o sedanji borbi delavcev tega podjetja. Po nekaterih vesteh bodo razprav ljali tudi o zaostritvi akcije delavcev. V ladjedelnici pa so se širili glasovi, da bodo delavci ponovno odločno nastopih prihodnji petek, da s tem pokažejo svojo solidarnost z malimi podjetji, ki bodo tega dne popoldne zaprla svoje obrate. Medtem pa so se predstavniki tovarniških odborov CRDA, ILVA in Tržaškega arzenala v Tržiču udeležili sestanka notranjih komisij podjetij v Venetu, ki spadajo pod IRI-FIM. Na sestanek so šli iz Trsta samo predstavniki tovarniških odborov, ki so člani Enotnih sindikatov, ker je Delavska zbornica udeležbo odklonila. Ta sestanek pa je za tržaško delavstvo zanimiv le zato, ker so z udeležbo na njem predstavniki Enotnih sindikatov ponovno pokazali, da imajo Trst za sestavni del Veneta, to je za Italijo. Prav zato se včerajšnji «11 Lavoratore« v svojem uvodniku opravičuje ter pravi, da gre za nujno iskanje zaveznikov, to je italijanskih delavcev, v borbi ki jo vodijo tržaški delavci, ^menjeni list posveča temii sestanku v Tržiču mnogo pozornosti ter poroča o njem na vidnem mestu. Istočasno pa so imeli E-notnt sindikati v Trstu javno konferenco o njihovih načrtih za rešitev krize, to je o gradnji ladij. Tej konferenci pa je posvetil «11 Lavoratore# le majhtn članek. Konferenco je odprl Cat-tonar, o načrtu pa je na kratko govoril Tominez, Semilli-jev naslednik .v kovinarskem sindikatu. Tudi za Tomineza je Trst že Italija, saj pravi enostavno republika ko govori o tej državi. Povedal je, da je vse tržaško gospodarstvo tesno povezano in da zato kriza v ladjedelnicah pomeni krizo za trgovce, tbrt- da morajo zato vsi složno | aelku 31-letnega čuvaja Davi- podpreti borbo delavstva. Poudaril je, da je prišlo do krize, ker je ZVU v svoji gospodarski politiki namerno pozabljala, da sta ladjedelništvo in pomorski promet jedro vsega tržaškega gospodarstva, toda pri tem je pozabil povedati, da je ZVU izvajala tako politiko zato, ker je hotela ustreči italijanski vladi in ker že vsa povojna leta podpira italijansko politiko. Spričo vsega tega je razumljivo, da nastaja med delavci nezaupanje do sindikalnih vodstev kar seveda ne mor^ ugodno vplivati na borbenost delavstva. Vsakomur je namreč jasno, da se s takimi konferencami kriza ne rešuje in da bo možno izboljšanje trža1 škega gospodarstva samo z njegovo neodvisnostjo od italijanskega. Tega pa vodstvo Enotnih sindikatov doslej ni hotelo ali pa si ni upalo povedati. Ce pa to vodstvo hoče, da se bodo delavci odločno vorili, tedaj je nujno, da bodo tudi imeli pred seboj jasno opredeljene cilje, kajti osnovno vprašanje za vsakogar, ki se bori je, da tudi ve, za kaj se bori. Tega pa do sedaj o vsej akciji ES žal ne moremo reči. na Dragana iz Ul. sv. Justa, kateremu so zdravniki ugotovili več udarcev in prask na obrazu ter verjetni zlom nosnih kosti. Ponesrečeni čuvaj je izjavit, da mu je med službenim preglednim obhodom po prostoru gradbenega podjetja »Rossi-gnoli« v Ul. Derin nepričakovano postalo slabo in ie zaradi tega padel ha tla LEP USPEH RAZSTAVE SLOVENSKE KNJIGE Dvodnevno razstavo v Ul. Roma si je ogledalo predvsem mnogo šolske mladine - Razstava bo v naslednjih dneh potovala po vsem našem ozemlju Žeoar v fiiobusu Med vožnjo v fiiobusu št. 11 in sicer na progi Goldonijev trg — Ul. Piccardi so neznani zlikovci ukradli iz torbice 22-letnc Diane Toscan iz Cepeje pri Miljah, denarnico. v kateri je imela poleg dokumentov tudi 18.000 kr v gotovini. . Ko, se je dekle zavedlo tatvine je bilo že prepozno in ji ni preostalo drugega kot tatvino, ki ji je povzročila 20.000 lir škode, prijaviti policiji, Predvčeraj in včeraj je bila na sedežu SHPZ razstava slovenske knjige, ki jo je priredila Prosvetna zveza. Raz-! stavljene so bile slovenske knjige, ki so izšle v zadnjem času na našem bogatem knjižnem trgu, bodisi izvirne bodisi v prevodih iz ostalih južnoslovanskih in drugih jezikov. Opaziti je bilo, da so slovenske knjige od leta do leta okusneje in bogateje o-premljene, kar ne dela časti samo posameznim založbam, pač pa vsemu našemu narodu, saj je prav knjiga lep odraz kulturnosti. Sodobna slovenska knjiga je lahko razstavljena tudi na najbolj zahtevni razstavi in nam bo povsod samo v ponos. Razstava je bila oba dneva zelo dobro obiskana. V nedeljo so si jo ogledali predvsem meščani, včeraj pa v glavnem slovenski šolarji in dijaki. Prodanih je bilo lepo število knjig in posebno mnogo so jih pokupili ravno mladinci, kar odraža rastoče zanimanje tržaške slovenske mladine za lepo slovensko knjigo. Najmlajši, ki so prišli s starši, pa so si predvsem ogledovali lepe slikanice in marsikatera je šla z njimi v domačo zbirko za razvedrilo in poduk malčkom. Ker je namen knjižnih razstav predvsem v širjenju zanimanja za slovensko knjigo med našim ljudstvom v mestu in na deželi in v buditvi potrebe po čitanju, bo šla ta razstava po vsem našem o-zemlju. Slovenske knjige bodo razstavljene povsod, kjer to dopuščajo prilike, po možnosti v vsaki vasi. Zamisel Prosvetne zveze je hvale vredna, vsem Slovencem pa priporočamo, da si te razstave ogledajo in da si nabavijo čimveč knjig za domače zbirke. pz JU60SL0VARSKE CONE STO) Režiser František Čap bo snemal v Kopru V Kopru se že več dni mudi František Cap, ki išče pokrajinske motive za svoj bodoči film. z njim je tudi scenarist Triglav filma arhitekt Mirko Lipužič. V razgovoru, ki ga je imel po radiu Koper je. povedal, da namerava tu snemati svoj novi film «Dekia s kmetije« po romanu francoskega pisatelja Guy de Mau-passanta. Za film je napisal scenarij sam, snemali pa ga bodo v koprodukciji zapadno-nemško filmsko podjetje Za-phir in Triglav film. Nekateri igralci so že izbrani, to so Hansi Knotek, Viktor Stal, od Slovencev pa Milčinski, Zupan ter Kačičeva. Snemati bodo začeli v Kopru 19. aprila in sicer istrsko pomlad, nato bodo filmali v študiju v Ljubljani končno pa bodo film zaključili junija v Kopru. Režiser Cap. ki ga poznamo po filmu Vesna, je izbral za snemanje Crni kal, Piran, Štanjel na Krasu ter okolico Novega grada. Silno je navdušen nad istrskimi pejsaži in pravi, da bi jih bilo dovolj za štiri filme. viiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 6. APRILA 1954 ob 20.39 uri gostovanje v kino dvorani v SKEDNJU s Krasnovo komedijo 'DRAGA RUTH Stegnenico si ie zlomila Z rešilnim avtom RK so včeraj nekaj minut pred 9. uro zjutraj pripeljali v bolnišnico 85-letno Euger.io To-mei iz Ul. Giulia št. 7, katero so morali zaradi zloma stegnenice desne noge pridržati s prognozo okrevanja. Starko je spremil v bolnišnico njen 54-letni nečak Oskar, ki je dežurnemu policijskemu podčastniku izjavil, da je leta zjutraj okoli 6. ure. ko je hotela stopiti s postelje, padla na tla. V oerkvi okradena Včeraj je 54-letna Giovan-na Schiozzi iz Ul. S. Nicolo 20 prijavila policiji, da so ji neznani zlikovci ukradli v cerkvi na Starem trgu poleg dokumentov tudi denarnico, v kateri je imela približno 2.500 lir. Zenska je pojasnila, da je torbico z denarnico pustila na klopi, medtem ko se je ona približala glavnemu oltarju, kjer je sprejela, obhajilo. Kmalu nato je odšla v neko trgovino in kc je hotela plačati, je opazila, da nima več denarja. Nos sl je zlomil Ob 21. uri so včeraj spre- ................................ jeli s prognozo okrevanja v ritttej male industrijce itd. in 115 dneh na etorinološkem od- zeza Odkar je hi.,z, s svojo »Demokracijo# začela svojo »nouo politiko# do «madrepatrie» z bratenjem z njenimi komisarji v Trstu fpravzaprav ni tako nova, saj je «Pnmorski dnevnik« in tudi naša jav- ZV,’Z'1med lažnivostjo in nevednostjo politiko, ki jo pooseblja njen 1 r- ci Smola «Demokracije»a!i zlobnost predsednik: nomen est omen, — le bolj jasno se je pokazala ob tej priliki/), preživlja ostro živčno krizo, ki se lepo vidi v histeričnih izbruhih tega revolverskega lističu. Tako je zadnje (ase oplazila s svojo »kritiko# tudi tržaško planinsko društvo ter ga obdolžila, da je izključilo enega svojih članov, ker se je drznil predlagati, naj se društvo preimenuje v Slovensko planinsko društvo. Ea sta imela smolo, ker ju je društvo, ki se po zadnjem občnem zboru imenuje ravno Slovensko planinsko društvo, na predlog odbora in po soglasni odločitvi občnega zbora, — prijelo *a jezik, ter jima naložilo, sta laž preklicala, kar sta tudi storila (seveda zelo sramežljivo in nedolžno, da čitateljem laž ni tako otip- ljiva). Pa glej ga kijukca, ki mu histerična žilica ne da miru: kar v isti sapi nadaljuje z novimi zlobnimi podtikanji (očitno je to njena — natura, prirojeno). Pa spet napravi to tako nerodno, da je laž preočitna, pa ie obremenjena z lepo dozo — ignorance. Pravi oz. «ugotavlja», da je staro društvo še pod fašizmom nosilo ime Slovensko planinsko društvo. Res je, zato pa je bilo takoj po prihodu fašizma na oblast razpuščeno, častno in pošteno, po oni znani inscenirani aferi s slivsko jamo Dimnico. Cisto drugače kot na pr. Zadružna zveza v Trstu pod predsedstvom dr. Agneletta. kj ni bita ((slovenska# in je zato živela do leta 1928, a je bila končno le raz- puščena kljub temu, da je na vroča priporočila gori o-menjenega predsednika, sprejela fašiste v svoj odbor. O-čitno »slovenstvo« predsednika SDZ ni tako. da bi mu branilo take transakcije. Imelo pa je to dobro stran, da je imenovanemu predsedniku koristilo, da se je mogel braniti češ da on ni bil nikdar proti fašizmu, niti proti Italiji. Ali pa je bil imenovani predsednik takrat toliko «pod okriljem komunizmas, da se je branil imena «siovenska» za Zadružno zvezo (?!) oz. da bi bil on že takrat nekak «titovski emisars ante litte-ram? — Zaključno pa se lahko še širokogrudno doda v pred g. predsedniku SDZ, nekdaj Zadružne ne — slovenske zveze, da res ne vemo čemu je ni imenoval «slovenska». Planinsko društvo se je leta 1946., ko je bilo obnovljeno tako poimenovali, ker so Se vsa društva, kakor danes po vsej Sloveniji, enotno imenovala planinska društva. V pričakovanju, priključitve k Jugoslaviji, se je seveda hotelo tudi tako imenovati. Iz tega je razumljivo, kako je člane P.D.T. zadel strašni očitek «Demokracije» pod točko 3., češ da titovci osem let niso čutili potrebe, da bi društvu vrnili njegovo slovensko ime, posebno še, ko je članom in ne le odbornikom znano, da velja ie več let sem sklep odbora Planinskega društva IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA Po 4-dnevnem potepanju sta se vrnila domov Dvomljiva verzija mladoletnice o prehodu v Jugoslavijo - Njen prijatelj se je naveličal taborišča Ponovna delitev zimske pomoči Upravni odbor sklada za zimsko pomoč je na seji 25. marca 1954 sklenil, da bo še enkrat delil pomoč vsem tistim, ki so jo dobili s prvo skupino. Gre za družinske glavarje s svojici v breme, vpisane v sezname uradov za delo pred 1. septembra 1953, ki so ostali brezposelni in bili kot taki tudi vpisani pri namestitvenih uradih področja, in sicer najmanj 30 dni zapovrstjo v dobi med 15. novembrom 1953 in 28. februarjem 1954 in katerih celotni družinski prejemki ne presegajo določenih mej. Ti brezposelni tudi ne smejo dobivati redne ali izredne podpore za brezposelne pri Zavodu za socialno zavarovanje ter morajo biti seveda brezposelni takrat, ko dobe pomoč iz zimskega sklada. Višina pomoči znaša 50 odst. pomoči, ki so jo prvič prejeli, in sicer najmanj 3.000, največ pa 5.000 lir sorazmerno z družinskimi člani, ki so družinskemu glavarju v breme. Podporo bo delil Zavod za socialno zavarovanje (INPS), in sicer proti predložitvi vabila, ki ga dobe prizadeti po pošti. Vabila se pošiljajo uradno ter ni zato potrebna nobena prošnja na noben urad. Edini dokument, ki dokazuje brezposelnost za časa plačila podpore, je izkaznica o brezposelnosti, ki jo izdaja namestitveni urad. Pretekli teden je policija izvedela, da se je 16-letna An-namaria Matiello iz Stare istrske ulice oddaljila z doma verjetno z nekim beguncem, v katerega se je vsaj tako je kazalo, zaljubila. Od dneva izginotja, to je 30. marca pa vse do 2. aprila policija ni imela nobenih vesti o Matiel-lovi in o 19-letnem beguncu Vladislavu Ivanovu, ki je z njo zbežal. 2. aprila zjutraj pa so sorodniki Matiellove pripeljali hčer na poveljstvo ženske policije in pojasnili, da se je dekle ponoči vrnita domov. Dekle je med zasliševanjem pojasnita, da Ivanov ni hotel več ostati v taborišču in tako sta sklenila zbežati. Hodila sta celo noč in naslednjega jutra sta se znašla na jugoslovanskem ozemlju, kjer so ju člani ljudske zaščite aretirali in odpeljali v Sežano, kjer so ju zadržali in ju nato spremili, tako namreč trdi dekle do meje. kjer so ju izpustili. To pa verjetno ne bo držalo, ker bi ju jugoslovanski organi izročili tukajšnjim oblastem. Možno je, da sta se Matiellova in begunec potepala po našem ozemlju ter si nato izmislila prehod meje, da bi s tem opravičila njuno večdnevno odsotnost. V petek se bosta morala oba ponovno vrniti pred sodnika, medtem ko bo morala policija obvestiti o zadevi tudi odsek za zaščito mladoletnih. IZPRED KAZENSKEGA SODlSCA Obsojen vlomilec v tobakarno pri Si/. Jakobu Medel žarek luči. ki je ob 3.20 ponoči 26, marca letos komaj vidno osvetljeval cesto pri Sv. Jakobu pred tobakar-no 56-letnegH Emilija Lukača iz Ul. Crispi 56, je pripravil policijske agente, ki so bili na rednem nočnem obhodu z , , . avtom, da so izstopili in ,se da se preimenuje ker je 0“° | prepričali če je vse v redu. n cfniinntfsta n Tl/l« n« , t -1 , « i. - lil n po ustavon itvi STO pač potrebno, da se loči od drugih, na pr. italijanskih, CAI, TCl itd., a se sklep ni izvedel, ker pač ni bilo občnega zbora (cela tri leta). Da bi se bila iz-rršila preimenouanje kot posledica «ostre polemike med slovenskimi demokrati itd.# je torej jasno koliko drži, je pa raono toliko eskromnon kot patetični vzklik muhe, ki je sedla volu nft rog in zaklicala vsemu svetu: »Orjemo/« Toda ni bita tako, kajti agenti ki so v notranjosti tobakar-ne zaslišali sumljiv šum so prišli do zaključka, da so v njej tatovi. Medtem ko so nekateri zastražili izhod, so drugi odšli po gospodarja, ki je prišel na mesto, odprl rolč in spustil agente v notranjost. Tu jih je ves preplašen čakal 25-!etni Giovanni Strohmayer iz Ul. D’Alviano, ki je takoj pojasnil, da si je hotel prisvojiti cigarete in denar. Med kratkim pregledom so ugotovili, da je imel tat pripravljenih na mizi 10 kg cigaret vrste Nazionali in Alfa ter več zavojev vrst «Monte Car-lo«, «Xanthia». «Turmach» in «Menphis» ter 3.050 lir v gotovini. Vse to so seveda izročili lastniku, medtem ko so Strohmayerja odpeljali v zapor, kjer je priznal, da je tisto noč med povratkom domov pobral kamen, ga zavil v cunjo in z njim razbil polkrožno okno nad rolejem, skozi katerega je prišel v tobar-karno. Po isti poti bi se seveda tudi vrnil s plenom. S tem bi mladenič povzročil lastniku kar 70.000 lir škode toda oškodoval ga je le za 300 lir, ker mu je razbil šipo nad vhodom. Policija je tudi ugotovila, da je neka neznana oseba pomagala Strohmayerju s tem, da je pazila pred tobarkarno. Ob prihodu policije pa je neznanec zbežal in njegovega imena ni mogel nihče ugotoviti, še posebno, ker je Stroh-mayer zanikal, da bi imel pomočnika. Na sodišču je mladenič priznal obtožbo in se bo moral pokoriti za neuspel poskus tatvine 9 mesecev v zaporu ter plačati tudi 9.000 lir globe. » Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred pričetkom predstave pri vhodu. ASIZZ PRIREDI danes 6. t. m. ob 20.30 v Gropadi št. 93 ZDRAVSTVENO PREDAVANJE Predavala bo dr. SONJA MAŠERA' Zene vabljene k številni udeležbi. MLADINA DIJAŠKEGA DOMA vabi na prosvetni večer »MORJE V SLOVENSKI PESMI« ki bo v četrtek 8. t. m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Vstop prost! AKADEMSKI KLUB »JADRAN« vabi na proslavo, ki bo v soboto 10. aprila ob 20.30 uri v Avditoriju v Trstu ob priliki petdesetletnice rojstva Srečka Kosovela in desetletnici smrti Stanka Vuka. Vabila so na razpolago tri dni pred proslavo na sedežu kluba v Ul. Machiavelli št. 13/11, in pri poverjenikih kluba. Obvezno zatiranje koruznega molja Področno kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da je edino koristen način zatiranja koruznega molja ročno pobiranje stebel in korenik — štrc-ljev koruze. Zato je treba odstraniti z njiv koruznico s korenikami vred. Zakon tudi predpisuje, da morajo biti stebla in korenike — štrclji pobrani najkasneje do 15. aprila t. 1. Ker je borba proti temu škodljivcu obvezna in ker je prekršek kazniv, so vabljeni zainteresirani kmetovalci, da poruje-jo koruznico s korenikami vred ter jo zažgejo, kajti ko-ruznica kot tudi korenike so pravo leglo ličink koruznega molja. Opozarjamo da bo gozdna policija po navedenem roku izvršila pregled njiv in dvorišč in bo kršilce kaznovala. Osvobodilna fronta I. okraj. Jutri 7. t. m. ob 20. uri so vabljeni vsi člani OF I. okraja na svoj sedež v Ul. Ruggero Manna 29 na letno skupščino, na kateri bodo izvoljeni novi člani v okrajni izvršni odbor. Na dnevnem redu bo tudi pregled sedanjega političnega položaja našega ozemlja, pregled izvršenega dela in postavljanje nadaljnjih smernic. Vsak član našega okraja je dolžan odzvati se vabilu. Odbor. OF dolinskega okraja vabi člane širšega okrajnega odbora OF na redno sejo, ki bo v petek 9. t. m. ob 20. uri. IV. OKRAJ OF Ima »kupščino v četrtek, *. t. m. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila; 2. razpravljanje o poročilih; 3. izvolitev novega odbora. Člani delegati vabljeni k polni udeležbi Ljudska prosveta Prosvetni društvi »P. Tomažič« in »V. Smuč« priredita 17., 13 in 19. aprila t. 1. izlet v Ljubljano v zvezi z obiskom Opere in Drame. Prijave na sedežu v Ul Roma 15, II. od 6. do vključno 9. t. m. dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Razna obvestila &> Motoklub »Adria# iz Doline vabi člane odbora na sestanek, ki bo v četrtek 8. t. m. ob 20 uri na sedežu v Dolini. TOREK, 6. aprila 1951 J660SL0VAŠ8** CONA T «l s T* 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 19.00 in 23.30. pit. 7.10 Jutranja glasba, 7-J ^ tiska; 14.30 Kulturni di; 14.45 Dornače _pesmjn gled tiska; 14.30 Kulturni ^ di; 14.45 Domače bi slovenskih solistov m 17.00 Uverture znanih ot* j skladateljev; 17.30 ,Pl**lg ^ koro- na rodov Jugoslavije^ čila Ado W. A , hrvaščini; 1815 j[enjfijt Darian poje dBgjKL gg. ... Mozarta; 18.37 zabavni orkestri m -—.„0 Vincenzo Bellini: lirična tragedija v J 22.30 Melodije in ritme » •-noč; 23.00 Zadnja poročim v m zabavni ornesiu . ‘ 20.00 Vincenzo Belimi: »N«"* liri^nn trhOPHi in V 2 ^ lahko lijanščini; 23.10 Glasba z* noč. TRST 11- 306.1 m ali 980 kc-eeK 11.30 Lahki orkestri;_13.» tfa, ba po željah: 14.00 p^&aipn berg suita: 14.25 P3U}-^n p\est* in njegov orkester; cimfO- glasba: 18.00 Beethoven. »Lj; nija št 2; 18.40 Razni samo/^ 19.00 Sola in vzgoja;gonč«1 glasba: 20.00 Šport; 20.05K ^ operne glasbe: 20.30 Pr!^0tiiio: melodije; 21.00 Lopez „,tc rok?: D-du Gospa'Riza, igra v3 dej-^f. večerne melodije; zi.en - •»>- lil* jev: klasična simfonija 7 ru; 23.30, Polnočna gl***-TRS T *• 11.30 Komorna Zl8fW’ ‘JJjJj Orkester C Gallina: >8-2"-geStr glasba: 21.00 Melodični ors^K G Cergolija; 21.40 Sim«o»£ koncert s sodelovanjem P’ Zite Lane. M I, O V K N 1 JA 327,1 m, 202,1 rn. 212<* n,,|,00 Poročila ob 5.35, 6.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.ou- .jj v 12.30 Josef Hayon: G-duru «Oxfordska»; U',,.. ij,00 knjige; 15.30 Lepe melodij'. ju. Iz solistične glasbe: rmrofe goslovanskih oper; 21.00 ^ jo Parker (literarna oddajah pojo Slovenske narodne pc3" zbori In solisti. som 24. in 25. aprila hj no in ne 18. in 19. kot J® v po- po- Motoklub »Adria# MilJ* ;j lina organizira 24. in 25., v velikonočne Ljubljano. Prijave se do 15. aprila. 0r{i* OF, okraj Milje - D°un'vtot)iJ-nizira 2-dnevni izlet z T iublj*” »vlf no. Vpisovanje na secie21unu To* lini, v Boljuncu pri yeyj< mažiču, v Stramarju Pr!■ ^ jie-ku Lazarju in na običaj rj)j. stih v ostalih vaseh do ‘ izjr* Motoklub Skedenj orga ^ V velikonočne praznike t s* Ljubljano in Zagreb, k*1 ^ )t‘ lahko udelež'jo motoristi tomobilisti s karnetom. " jgJ® nje na sedežu v Skednju ^ do 20.30 do vključno 7. i- in Reko naj se 8. t. m. Vsi udeleženci izleta v ‘ijsij5 ■ nt na sedežu zaradi dokurttf ^uin OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: mizar De-metrio Micah in gospodinja Kida Vadnjal, mizar Ottone Vodl-ciar in gospodinja Luigla Davia, lapetnik Giacomo Molinari in gospodinja Olga Tomaslnl, delavec Fulvio Vancheri in delavka Laura Klančič. UMRLI ŠO: Paolo Giorgi star en dan, 51-letna Dora Anzič vd. Kante, 34-letna Adriana Castel-lan por. De Brevi, 63-letni Gui-do Lenardon, 62-letnl Paolo Co-nestabo, 69-letna Brigida Batti-stella vd, Mian, 25-letni Valeno Pogorelli, 75-letna Katerina Kovačevič, Maria Lucia Lotti stara 3 mesece, 50-letna Teresa Magli-ca vd. Cocoio, 67-letni Giovanni Demattia, 70-letni Antonio Rosa, Gianfranco Carli star 1 dan. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17,8, najnižja 11,5, ob 17. uri 16,6. Zračni tlak 1012,5 v upadanju, veter 3 km zahodnik, vlaga 72 odstot, kaplja, nebo 10/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,9 »topinje. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 7. uri iz Raše z 200 t premoga Ital. ladja iiLore-dan», ob 19.15 prazna Iz Tor Vi-scose ital. jadrnica »Eros«, ob 20.30 lz Mersine s 1363 t raznega blaga ital ladja »Treviso#, ob 22.30 iz Pulja s 167 t raznega blaga jug ladja »Črna Gora«. ODHODI: Oh 7. uri proti Reki s 5 potniki Ju*, ladja »Bakar«, ob 17. uri protj Benetkam Ital. vlačilec »Hercules«, ob 21.30 proti Pireju s 1100 t raznega blaga ital ladja «Stadium». NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Ul. Istria 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a; De Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezla 2; Vielmettl, Trg della Borsa 12; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Harabaglta, Barkovlje In Nl-coll Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 6« Gasilci 2-23 i Policija 2*2) ( GLEDALIŠČE VEKPl) Nadaljuje se pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za izredno predstavo pantomimičnega gle. aališča iz Stuttgarta. »Igralci«, ki bo danes ob 20. uri. To gledališče sestavlja deset igralcev In plesalcev pod vodstvom Harbyja Raymona. Njihov program obsega: Burlesca (Tramvaj - Nemi film: stil vvestern -Menu za 4,20 Mark - Chanteder. Plesna lekcija In Frankie in John. nt (ples po jazzu v dveh slikah). • « » Kot je že bilo javljeno, debu-tira jutri ob 21. uri v gledališču Verdi dramska skupina Renzo Ricci . Eva Magnl z Axerodovo novostjo »Zelje sedmega leta«. L. 1952 je imela ta komedija velik uspeh v New Yorku, lani pa v Londonu in Parizu. »Zelje sedmega leta« so navade, ki jih ima. jo mornarji po sedmih letih mirnega zakona. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Motoklub Skedenj, Lin n* dvodnevni izlet v Ljublj*">pril»-Bled v dnen 18. in Vpisovanje do 8. a p r i 1 a ■ rett»* Motoklub »Mladost« Na i»id organizira 18. in 19. *P71' v Ljubljano in na BleH jo vanje na običajnih mesit aptUla; -,h(ilf Okrajni odbor OF 1,1 j,sv organizira 18. in 19. apr i5(,'l*i o in Tomaj. ”,nj V žu v Ul. R- Ma bor OF I. okraja lf t. m., velikonc let v Sežano : nje na sedežu v ui. — j do vključno 10. t. m. rgovU : Prosvetno društvo v , organizira 25. t. m. e »f( izlet v Cerkno in b°ln d0 0-V nja«. Vpisovanje od 10. „d ' m. v društvenih prosto' do 21. ure. noči0* % Motoklub »Jadran« or ganizira na velikonočn in ponedeljek izlet 7 .. j n leL I Vpisovanje v torek, sr^a tek od 18. do 20. ure ADEX \Zl 17., 18. In 19. apfil* izleti v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB OPATIJO VIPAVO AJDOVŠČINO POREČ in na REKO Vpisovanje d° ** 24. in 25. apr»* izleti v POSTOJNO PIVKO KNEŽAK _ ILIRSKO 0IS1 BUZET PAZIN ft!C° 25. aprila izlet v TOMAJ DUTOVLJE 195* Vpisovanje cio Od 29. aprila <1° izlet v BEOGRAD 22. t/1' Vpisovanje d° sS», pri «Adria-E*P' , 21 F. Severo 5-b * Darovi in PrL Namesto cvetj* Franca Raceta sa 500 lir za OJi jgOO Marija Kosič darU) . r.t Dijaško Matico. _ g',,/,ji) Namesto cvetja "J,,, g }■• Franca Raceta »o gHr seji glavnega °,L\cO, j lir za Di jaško M’1" Svetna dejavnost openske mladine i tjgg dvorani hltorrll1' smo se mrtvila na b rao-prosvetnem področju, :ii' Vasi"*^ ^?sa vla(^al° v « k delu...» »lus,s ^ at tega dela je ; ^tanovnev dramske dru-55fizornJe v zimskih mesecih iti veseloigro «Trije vali j# tt"ci>), v petek zvečer klavir °mačemu občinstvu samo mladinci in ’ ? . skrbno izbranim 'fcli - ie; kot smo že ^tle 1 ze' priznanje in a- m tako smo skle- .Op«i «cem da ne bo težko razu- JM' j“a smo zgornji citat *&.. ,,pozdravnega govora •Veseli l,r?mca, ki je otvoril ? ta n„^er>> v kino dvorana Pcinah. In takoj spo-■nladi r?ramo poudariti, da :bive{ . n,e samo razumela. ?°HlemCU^Ja ,. Pozebo po 'lilo •“» npojizživlianiu. kar je !**6k tvečerS6m d° izraza v ’ pri izvajanju po- točk" 11 bclto‘dimo na posamez-Nstavii S£°reda. Prvi se je n zbor „ !adinski tambura-'!karja v-°~ vodstvom prof. 'tli L' ludra S (iHnffmannn. ,. trav Pripovedkam j*, je izvajane, potem ?!<>ni °P'l ženski oktet v Ni in rp.etiem, ki ga je Jančič eziral Prof. Karel , 1 nauk. Prizoru, ki ge finali P*A°,mlad Pribaia»’ f ' za nn* ‘ Adamičevo «Tam :"vo vasjo«. Boštjan- i , šljam’L“adansko» in konč. JjWi je /re.Vo «Sestrice», v "listka n-. *udi mlada so-? je vs^°3ka Berginc. Prioli S-?gajal> predvsem ra s «Hoffmanno-i», ki so ui- posa- bil bolj itT“« ne i glasov ie boli vendar bi bil ^ WkiZlv.flben oz- boli y Povengj^ Uc'nek brez dvo- S* Gojko^ topki smo sli- S.erginČevo, ki je Ž&a Prof. K. Bošt- ' i ' oneff arii° iz Pucci- :« anistk ."Boheme«. Mlada tiiSe bo , 1Wa krasen glas ij? brez j nadaljnjim šolali Sla Povzpela do ti Uennfedne višine. In ItjA* je oh^tvi je kaj jas-rt 0 z ^ -na^vo pevko nart,A"istv,, 1°.cnim ploskanjem. Nil't na val® m°vno ugajal * Pr0f ki ga je pn- 'bt Usi pri7St;|aneič- To :ie *bVenček r s Petjem, to-Jitterpr,, narodnih pesmi, C.'liči Je-bil uspeh od-«etni * 'gre. ki so jo W?'. In pavc>'igralci dobro ai izoJS zaradi teca Pod vodstvom Milana Jereba so openski mladinci ustvarili tri šaljive prizore, in sicer ((Postopača«, ((Rompompi-ranje« in «Pri zobozdravniku«. Gledalci so se posameznim pri zorom do srca nasmejali, s čimer je bil dosežen cilj, ki so si ga postavili režiser in igralci. Med temi je več izrazitih talentov, ki bi brezdvomno uspeli tudi v kakšnih večjih in zahtevnejših vlogah. Ostanejo nam še tri točke: ženski tercet, ki je lepo zapel «Oj Triglav moj dom» in «Smrt v Brdih«, nastop folklorne skupine in pevskega zbora. Ce se ne motimo, smo manjšo folklorno skupino, v kateri so sodelovale samo mladinke, videli lani pri izvajanju «Spanskega plesa«. Letos pa smo ostali presenečeni nad številom izvajalcev in kvalitetnim nastopom folklorne skupine, ki je prvič predvajala balet iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta«. Oder je bil premajhen, da bi ples prišel do 'pravega izraza, toda kljub temu je bilo videti, da so bodisi plesalci bodisi plesalke vložile ves trud za čim preciznejše izvajanje posameznih gibov.' S še nekoliko vaje se skupina lahko brez strahu predstavi na vsakem odru, kar upamo, da bo tudi storila. Za prijetno presenečenje je ob koncu sporeda poskrbel še novoustanovljeni mladinski pevski zbor, ki ga vodi Franjo Cuk. Mladi pevci so zapeli Devovo «Dekle mi v’ogradi rožce sadi«, Kramolčevo «Tam, kjer teče bistra Zila» in Bošt-jančičevo »Naš Kras«. Pevci so se kar dobro odrezali in s svojim prvim nastopom pred javnostjo dokazali, da so premostili one začetne težave, pred katerimi se znajde vsak pevski zbor ob začetku svojega delovanja. Povedati moramo še. da je posebno vžgala zadnja pesem, «Naš Kras«, ki so jo morali pevci na splošno zahtevo še enkrat ponoviti. S tem je bil spored zaključen. In po vsem tem, kar smo videli in slišali, lahko rečemo, da na Opčinah ni več kulturnega mrtvila, nasprotno, prosvetno delqvanje je zajelo velik krog mladine, ki se zaveda svojega poslanstva in ki bo z delom f nadaljevala. Toda za še uspešnejše delovanje bo treba misliti na primernejše prostore, ki si jih openska mladina vsekakor zasluži. Komemoracija 10-letnice ustrelitve 71 talcev. — Nastop združenih pevskih zborov. VPRAŠANJE 1RG0VSUE IZMENJA}'/E KRIZA AMERIŠKEGA PROTEKCIONIZMA V drugi polovici lanskega leta smo v marsikaterem ameriškem listu zasledili mnenje, da drvijo ZDA naproti gospodarski krizi. Posamezni gospodarstveniki, kakor tudi politični ljudje iz vladnih krogov pa so skušali to trditev zanikati, češ da je ameriško gospodarstvo stabilno ter so celo prinesli posamezne statistične podatke, s katerimi so pobijali napovedi o gospodarski krizi. Na drugi strani se IZLET M SLAVKIH (1028 m) del dvorane, kjer je nastopila openska mladina. S Sprehajališča pri. Sv. Andreju, ali s Pončane, Kjadina ali katere koli višje točke Trsta je vidna onstran Socerba proti severo-vzhodu široka gorska kopa. Trstu najbližji tisočak: Slavnik (1028 m). Starim Tržačanom je že oddavna znan kot oznanjevalec zime. Ko pozno v jeseni ob deževnem vremenu v Trstu pade toplota pod 6 stop. C, dobi prvo belo snežno čepico. Tržačanom vseh narodnosti je poznan kot zelo priljubljena izletniška točka v vseh letnih časih, posebno pa spomladi, ko cvetoče narcise rahlo pozlate pobočja. Pri listanju starih planinskih kronik, do današnjega dne, je opazno, da je redko planinsko društvo v Trstu, 80 let sem, ki ne bi vsaj enkrat na leto zlezlo na njegov hrbet. Saj so znane njegove privlačne lastnosti. Vrh je lahko dostopen tudi planinskemu začetniku, ima krasen in zelo obširen razgled, tik pod vrhom lepi položni travniki za počitek in družbene igre. Nič čudnega torej, da je že davno lebdela bližnjim planinskim društvom pred očmi misel na planinsko zavetišče nekje pri vrhu. Tako je n. pr. šovinistična Alpina delle Qiu-lie že pred 60 leti menda nakupila nekaj parcel v ta namen nekje pod vrhom. Pred nekaj leti je tudi koprsko planinsko društvo imelo dobre namene s kočo. Zadnje mesece pa se je misli oprijelo mlado Planinsko društvo v Sežani z zelo srečno roko in s krepkim zaletom, da bi misel tudi uresničilo. Potrkalo je pri odločujočih gospodarskih in planinskih organizacijah ter povsod naletelo na razumevanje. Pred 14 dnevi pa je v ta namen sklicalo zastopnike in izletnike koprskega, lastnega in tržaškega planinskega društva na posvet na sam vrh Slavnika. Pa še nekaj. Na predvečer je bilo opaziti marsikje v Sežani, kjer «bog roko ven drži«, posebno pri Mohorčiču in v Triglavu, živahno pogovarjanje o koči še posebno bradatih in nebradatih mož v zelenih lovskih in gozdarskih Uniformah. Ponoči je pritisnila burja in naslednje jutro je nastopil blesteč sončen dan. ko so prihajale skupine izletnikov na sežansko postajo. Vse je hotelo pomagati, da bo razpoloženje bolj praznično in raz- PO NAŠEM -IMIA M MM« LASKIH ZAVOD IREDADILIIACIIO INVALIDOV 4V s drzavab- kjer '»i 3 so mpu razvija in-‘Sf «a*te nesreče pri delu zato tudi število i>! V 1 ta-*- se tem nesre- dll V - (UQ * s tehev.erietno _______________ ^znT®110 zaščito stro-C‘,l> drugih mehani- ' Hlof; \Saj Popolnoma iz-\dnig erho. da je. v ve-k v°st s klavni vzrok ne-še 5 mt8a delavca. Vse lk, ?rerr>eni dejstva, če .'Vraj, 1 s° Postali inva-!| nesreoe pri delu, ' pe pomagamo, da !,Nu ~ fobijo, če že ne neko dru8° «osp0rt°moe hima ie fa več ■ slce£a pome-Povsem social- Nfi* temboli. oe A .v haju . eea fanta, i-V'j«njskfhm razcvetu i t B>beZnJ,Sk’h a‘l v brez- N °!tal in do dela naen- r č 7 ~ne,po- 1 ^ X Drp-Jemu ni do R družba- njem b' z vo' Lbvše ohstilja. K' * >'«ih^Mcn do deli NeJ kdeh še po" P*8ubii n‘U v čl ie mogli ^ vse ude °ku, ki ie izrpdno ka *aVod.z* z8raditev >ii za —• • - p°buriUd’ v h’1”' Brfa Za takšpn sCS v dvs t«- v«t Pije Jn‘h S* pn, dov . rehabili-'l 11 j* V° daia - vreavspm Zve s* tfefihs« » zdravji e in ... se Poseben Mu načrti‘e,Ukvaria *nvalirt za dov bod zgradili v Ljubljani, kjer so najboljši pogoji, da le-ta koristi invalidom vse Slovenije. Graditi ga bodo začeli že v letošnjem letu na prostoru v bližini Zal, kamor se bo v bližnji bodočnosti preselilo tudi ortopedsko podjetje »Soča«. Za zgraditev tega zavoda so že preskrbljena tudi prva finančna sredstva. Tako je na primer Zveza vojaških vojnih invalidov Slovenije nakazala za ta zavod 30. milijonov dinarjev, Zavod za socialno zavarovanje 40 milijonov ter Svet za ljudsko zdravje in socialno politiko LRS 3o milijonov dinarjev. Tako je zagotovljeno, da bodo zavod začeli gruditi že v letošnjem letu. Trenutno pripravljajo že glavne načrte za posamezne oddelke, pri čemer služi projektantom idejni načrt, ki ga je izdelal dr. Bogdan Brecelj. V letošnjem letu nameravajo zgraditi predvsem sprejemni oddelek, t. j? hospitalije, ler delno objekt za fiziološko terapijo, kasneje pa še oddelek za delovno terapijo, t. j. delavnice, v katerih se bo izvajala praktična rehabilitacij^ invalidov. Omenjeni zavod bo služil — kakor že rečeno — prvenstveno za rehabilitacijo invalidov dela. Vojni invalidi, katerih pri nas ni ravno malo, so V pretežni meri že rehabilitirani. Večina njih se je vključila v proizvodnjo, tako da danes ni v Sloveniji večjega podjetja, ki bi ne imelo v svojem kolektivu tudi nekaj invalidov. V Sloveniji je še kakih 250 invalidov, ki so potrebni rehabilitacije, čeprav se jih Je od teh že 40 vključilo v proizvodnjo. V vsakem primeru bo za ene in druge invalide omenjeni zavod dragocena ustanova, ki bo vsem dela nesposobnim odprla nova vrata v svet, kjer se sleherni veseli dela, ki gre v korist njega in družbe. M. M. igrano. V vlaku naletimo na dobrovoljnega harmonikarja; veselo nam je nategoval meh skozi Kozino do Prešnice. Tu je izstopila prva skupina izletnikov, in najbrž je vlekel meh še dalje proti Podgorju, kjer so izstopili še ostali iz družbe za krajšo, toda bolj strmo pot na vrh Slavnika. Qd Prešnice, revne, značilne kraške vasice z malim železniškim postajališčem, vzamemo pot pod noge, spočetka kar po železniški progi. Po desetih minutah krenemo na levo v breg po položni stezi po razvlečenem južnem pobočju kraškega masiva, poraslega tu z revno suho travico med ostrim kamenjem ter hrastovim, jesenovim, brinovim, robidovim grmičjem. Se ni sledu po zelenju, Le srečna tovarišica je staknila nekje dva zvončka — daljna slutnja pomladi. Po približno enournem pešačenju smo na grebenu, kjer nas je nekoliko neprijazno sprejela burja. Bilo je to nedaleč od malega kala, ki ima že bolj videz nevidnega izvira, ki stalno dopolnjuje porabljeno vodo. Semintja leže po osojnih kotanjah še neraztopljene krpe snega. Razgled, ki se je doslej odpiral le proti jugu čez sivo-rjavo razdrapano kraško planoto do morja v Tržaškem zalivu ter na zahodu mimo južnih obronkov Trnovske planote v Kanin ter proti zahodu čez hrbet Zbevnice na razvlečene grebene Čičarije, se je na mah odkril tudi proti severu. Toda poldnevni mrč. sopare in meglice so zastirale Kamniške planine. Sele više proti vzhodu je zabliščal v snežni belini Snežnik. Ko pridemo na južni strani pod skalami Malega Slavnika spet na greben oz. točneje na širok, položen zaravanek, ki se po nekaj sto metrih rahle vzpetine dvigne na sam vrh Slavnika, opazimo na severni strani v zavetni kotlini poleg bukovega gozdiča precejšen z ledom pokrit kal. Na prisojnem bregu, med drevesi ie sedela gruča gozdarjev in lovcev, po obleki sodeč. Sežanski planinci so jih poznali, — namerili smo korake proti njim, da v zavetju pojemo malico preden gremo skozi burjo na vrh. Medtem se je že risala skupina črnih postav na obzorju, prav na vrhu, zatem pa na desno nekoliko niže druga: naša skupina iz Podgorja in koprski planinci, ki so prišli pravočasno na vrh. Kljub poldnevni uri je bil z vrha veličasten razgled pod neskaljeno modrim nebom. Preko obširnih kraških planjav se le v daljavi postavljajo beli snežni mejniki Učke, Snežnika. Cavna-Goljakov. Krna-Kanina. Tržaški zaliv je kot na dlani pod nami s temnomodro gladino Jadrana in belimi mesteci od Pirana, Ižo-le in Kopra do razvlečene, valovitemu pobočju in nabrežju prilagojene pisane ploskve Trsta, ki grabi kot ogromen polip s tipalkami navzgor v pobočja Krasa skoro do vrha. Pri kalu se je znašla vsa planinska družba, okrog 30 ljudi, ki so zastopali koprsko, sežansko, tržaško planinsko društvo. Planinsko zvezo Slovenije z gradbenim inženirjem Perkom ter številnimi zastopniki gozdarskih in lovskih društev sežanskega okraja. Tako sestavljena planinska skupščina se je takoj vrgla z vsem ognjem v razpravljanje za določitev mesta, kjer naj bi stala nova koča, čuteč že nejasno vsaka skupina nevarnost za svoje stališče, in res sta se kmalu izkristalizirali dve različni stališči, odgovarjajoča dvema različnima gledanjema. Logarji in lovci so se potegnili z vsemi mogočimi razlogi, in ne šibkimi, za zavetno lego ob kalu, ki stoji že na njihovem delovnem področju, tam, kjer do-do pogozdovali kraško goličavo Malega Slavnika, oz. kjer je udobneje za lovske pono-de. Planinci prav vseh organizacij pa smo se soglasno izrazili za Čisto planinsko rešitev, za mesto tik pod vrhom, toliko, da je v zavetju pred ostrino burje, na južni strani. Od tu je tudi najlepši razgled na morje. Iz gostinske sobe naj uživajo izletniki tudi ob slabem vremenu, ki ne dovoli koraka izpod strehe. edinstveni razgled, kakršnega nima nobena slovenska planinska koča, na naše morje. na Trst. To bi bila največja privlačnost za obiskovalce te postojanke iz vse Slovenije in še dlje. Kakor Izraelci z gore Hermon bi prihajali sem slovenski planinci gledat v obljubljeno deželo, na naše slovensko morje, ki nam ga hoče ugrabiti italijanska imperialistična samo-goltnost, da bi se zagrizla kot strupen parasit v naš Kras in po tem vedno dlje v osrčje Slovenije, Jugoslavije. Luči v planinski koči, vidne skoro vsemu Trstu, kakor pogledi radovednega ali tudi sovražnega soseda v tržaške domove, bi bile neprestan opomin, vedno bdeča slaba vest oholim italijanskim šovinistom, da ne pozabijo, da so le za-jedalski kolonisti na zemlji slovenskega Krasa. Spontano je prišla več kot enemu na usta beseda, da bi bila za to potrebna ne luč — marveč žaromet, svetilnik. To so bili tako močni argumenti, da planincev ni moglo nič več odvrniti od te odločitve. niti gospodarski momenti, kakor bližina kala z vodo za gradnjo oz. bližje mesto za 3ovoz materiala iz doline. Sicer pa je to prednost takoj pobil star gradbenik in .zidar, očka Jezeran iz Podgorja, ki je bil tudi za prostor tik pod vrhom in je ugotovil, da je tam prav blizu najboljši kraški kamen za gradnjo . ter malo niže tudi voda. Zanimiv je ta očka Jezeran — hišni vzdevek ima od tod, ker je doma iz Jezera nad Borštom — suhljat, zelo živahen možiček v kratkem ove. jem kožuhu, ki ga nosi na belokranjski način z dlako navznoter. Spominja se nešte- tih izletov Tržaškega planinskega društva na Slavnik in mnogo uglednih Tržačanov, dr. Slavika. dr. Pretnarja itd., prav od prvih časov po ustanovitvi SED v Trstu. Po skupnih izletih z niimi je postal sam vnet planinec, in se seveda ni mogel zdržati, kljub skoro osmim križem, da ne bi prišel z nami na vrh. Ob povratku nas je povabil na svoj dom, ves vesel kot tudi drugi domačini, da se le kaj zgane in gradi, kar bi prineslo več življenja m gibanja v te zapuščene vasice. Z. JELINČIČ IMšnie atomske simrgiie v Ameriška komisija za atomsko energijo ima v načrtu pet novih atomskih reaktorjev za razvoj atomske energije v mi. roljubne namene. Tehnične podrobnosti razvoja atomskih reaktorjev je v govoru, ki ga je imel v Ameriškem inštitutu kemičnih inženirjev, očrtal član komisije, fizik Henry D. Smyth, ki je tudi izrazil upanje, da bo a-meriška industrija v večji meri sodelovala pri načrtu za razvoj atomske energije, ter da bodo odgovornosti, ki jih ima komisija za razvoj jedrske energije, postopno prevzela zasebna podjetja. Ameriška komisija za atomsko energijo namerava v prihodnjih petih letih postaviti naslednjih pet reaktorjev; Poskusni reaktor za proizvodnjo elektrike s proizvodno zmogljivostjo 60.000 kilovatov. Kot gorivo bo ta reaktor uporabljal nekoliko oplemeniten uran ter bo o-bratoval pod visokim pritiskom in visoko temperaturo, ki pa bosta nižja kot v modernih kaloričnih elektrarnah. Srednje velik «samoproiz-vodni« reaktor, ki pa bo mnogo večji od majhnega poskusnega reaktorja, ki je sedaj v obratu v Idaho. Pri tej vrsti reaktorja uporabljajo ceplji-ve izotope naravnega urana za proizvodnjo drugega cep-ljivega materiala, plutonija, ki ga je nato mogoče uporabljati kot gorivo za proizvodnjo elektrike, pri nadaljnjem proučevanju tega procesa bo verjetno mogoče ugotoviti razliko med obsežnimi zalogami jedrskega goriva za mnoga bodoča leta in razmeroma majhnimi zalogami Nov tip reaktorja, v katerem se voda, ki obdaja reaktor, pretvarja v paro, ki bo neposredno gonila turbino za proizvodnjo elektrike. Drugi reaktorji delujejo z materialom za hlajenje, ki kroži od reaktorja do kotla, kjer se segreva voda za proizvodnjo pare. Reaktor novega tipa bo proizvajal 20.000 kilovatov toplote in 5.000 kilovatov toka. Velik tako imenovani homogeni reaktor, čigar atomsko gorivo obstoji iz tekoče zmesi, ki kroži in jo je možno obnoviti. Poskusni reaktor, ki bo združeval v sebi material za hlajenje ih regulacijski material. je vprav v zvezi s tem pojavilo tudi vprašanje brezposelnosti, saj štejejo ZDA že nad tri milijone brezposelnih. Seveda so se tudi tem trditvam našli odgovori, češ da je potrebno pripisati naraščanje brezposelnosti sezonskim brezposelnim delavcem v polje-stvu. Toda oba ta problema sta se razvila v ZDA v dokaj bučne razprave, ki se še prav gotovo niso pomirile, saj dejansko oba problema obstajata, čeprav, nista tako pereča, kot so to zatrjevali opo-zicionalni krogi v ZDA. Tema dvema problemoma pa se je v zadnjem času pridružil še nov, in sicer problem zunanje trgovine ZDA, ki je povezan s celotnimi gospodarskimi odnosi s tujino. In slednji problem je vprav v zadnjem času postal dokaj pereč. Kakor obstajata dve gledišči o tem, kako naj ZDA trgujejo in s kom naj trgujejo, tako obstajata tudi dva odgovora na to vprašanje, in sicer, ali zmanjšati uvoz v ZDA ali pa povečati izvoz. Protekcionisti zatrjujejo, da je potrebno omejiti ameriško tržišče, to se pravi, da bi bilo potrebno zmanjšati ali omejiti možnost, da tuje blago prodira na domače tržišče, vendar pa je to zelo nevarno, ker se s tem zmanjša možnost plasiranja ameriškega blaga na zunanja tržišča, seveda zaradi pomanjkanja valutnih sredstev inozemstva nasproti ZDA. Druga stran, in sicer oni, ki zagovarjajo liberalizacijo zunanje trgovine, pravijo, da bi bilo potrebno izvoz še povečati in najti nova tržišča. Da bi se pa to doseglo je potrebno znižati ameriške carinske ovire in tako omogočiti tujim državam, da na ameriškem tržišču, s plasiranjem svojega blaga pridejo do dolarske valute, s Katero bodo nabavljale ameriško blago. Kot vidimo torej, sta si gledišči povsem nasprotni. Kaj pa izkušnje? Dosedanje izkušnje dokazujejo. da so v času gospodarskih težkoč po navadi zmagovali vedno tisti, ki so zagovarjali zmanjšanje uvoza, lo se pravi, da so zmagovali jako imenovani protekcionisti. In četudi zveni to precej čudno, so danes ZDA dejansko protekcionistična država. To prihaja tem bolj do izraza, ker gre za državo z največjim in najmočnejšim gospodarstvom. Poživitvi tega vprašanja sta doprinesla dva konkretna primera, in sicer poročilo komisije, ki jo je imenoval predsednik Eisenhosver, in razprava v britanskem parlamentu, med 'katero je Churchill izjavil, da je potrebno obnoviti trgovino s sovjetskim blokom. Tako so se ZDA znašle pred dvema težkima vprašanjema: s kom trgovati in kako trgovati. Poročilo ameriške komisije, ki jo je imenoval Eisenhower. je razočarala liberalce, hkrati pa ni dalo prav njihovim nasprotnikom. In zgodilo se je to. da so morali poročilo predložiti kongresu, kjer naj bi prišlo do nekakega kompromisa med glediščem protekcio- nistov in predstavniki liberaliziranega gospodarstva. In že samo poročilo komisije je vendarle nekak korak naprej, kajti republikansko gledišče bilo vedno na strani protek-cionistov, ki so pa v tem primeru morali sprejeti vsaj deloma načela one struje, ki zagovarja širšo izmenjavo bla ga na bolj liberalnih temeljih. Predlog, ki ga je postavila omenjena komisija, temelji na tem, da naj bi se zakon o recipročni trgovini podaljšal še za tri leta; olajšala naj bi se carinska procedura, predsednik naj bi imel v posameznih primerih pravico zmanjšati carinsko kvoto, zmanjšali naj bi se davki na dobičke pri vlaganju kapitala v inozemstvu. Vlada ZDA ni še izrazila svojega mnenja glede tega. Na vsak način pa kaže, da je popustila glede predloženega načrta o povečanju trgovine s tujino. Vendar pa ves problem ni v tem. Razpored sil v ZDA je sledeč: veliki industrijci in finančni kapital, ki je zainteresiran na izvozu, so pristaši liberaliziranja zunanje trgovine; srednja in mala industrija ter drobni kapital, ki se tuje konkurence bojijo, vztrajajo na načelih protekcionizma in so zbrani v glavnem okoli sedanje republikanske vlade, odnosno v republikanskem delu kongresa. Zato mnogi kljub naporom vlade zelo skeptično gledajo na morebitni izid pri glasovanju zakona, ki naj dokončno spremeni stališče ameriških gospodarskih krogov glede zunanje trgovine. To pa posebno zaradi tega, ker se celo vlada sama v konkretnih primerih pogosto ne more upreti pritisku protekcionistov. poglejmo sedaj nekaj primerov. Pred kratkim je posledice tega stanja občutila celo Avstrija. Dvakrat zaporedoma so bile na primer avstrijske ponudbe za 25 odstotkov cenejše od ameriških ponudb;'vendar so bile avstrijske ponudbe odbite dočim je na kon-kurzu zmagalo neko ameriško podjetje, pa četudi je bila ponudba tega podjetja, kot smo že rekli, zn najmanj 25 odst. Višja pri blagu enake kakovosti, In šlo je pri tem za naročilo električnih generatorjev, v drugem primeru pa za lokomotive in vse skupaj za dokaj veliko količino blaga. Poleg vprašanja ali • naj se zunanja trgovina liberalizira, ali naj se zaščiti domače trž'-šče pred tujo konkurenco (protekcionizem), se postavlja tudi vprašanje, s kom trgovati? Postavlja se namreč vprašanje ali naj tudi ZDA začno večjo trgovsko izmenjavo s Sovjetsko zvezo, z njenim trgovskim blokom in morda tudi z LR Kitajsko. Anglija je glede tega že rekla svojo oe-sedo, saj se je o tem dovolj jasno izrazil sam Churchill. Tudi Francija je glede tega povedala svoje mnenje in vse kaže, da tudi v ZDA čedalje bolj naraščajo one sile ki težijo za tem, da bi se izme- njava blaga med ZDA in sovjetskim blokom povečala. Pod pritiskom vladajočih ameriških krogov, pod pritiskom mnogih republikanskih protekcionističnih krogov so te sile danes še šibke in sramežljive, toda i* dneva v dan se njihov glas čedalje močneje oglaša. To pa zaradi tega, ker je mednarodna napetost začela nekoliko popuščati in pa zaradi že v začetku omenjenih dejstev, namreč zaradi gospodarskih težkoč, v katerih se nahajajo v zadnjem času ZDA. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je celo Harold Stassen dal izjavo, ki je bila v ameriških krogih zabeležena kot povolj-na, glede .morebitnega razvoja trgovske izmenjave s Sovjetsko zvezo. Pred dnevi smo sicer pisali, da je ameriška vlada dobila sovjetsko prošnjo, da bi ji ZDA prodale 74 tisoč ton masla iz viškov ameriškega pridelka. Toda vprav te dni je bilo javljeno v ameriškem ministrstvu za . trgovino. da bodo ZDA pristale na tako ponudbo in so pri tem postavile le en pogoj, namreč, da bi morala Sz plačati maslo po istih cenah, kakršne so na ameriškem tržišču, pa čeprav gre za blago iz viškov, to se pravi za blago. ki na ameriškem tržišču praktično nima nobene cene. Kot vidimo, je ono trmasto vztrajanje na tem, da bi ZDA' nikakor ne smele trgovati s sovjetskim blokom, nekoliko popustilo. Prav gotovo je to korak naprej. To pa je verjetno posledica stališča, ki sta ga glede tega zavzeli Anglija in Francija. Na vsak način pa ne smemo pričakovati, da se bo ta izmenjava morda raz. širila kot bi bilo možno, kajti McCarthyjev vpliv (pa četudi zatrjujejo, da je McCarthy v defenzivi), je še vedno toliko močan, da se bo seznam ((strateškega blaga« verjetno sicer nekoliko zmanjšal, vendar pa ne toliko, kot se je na Angleškem. oziroma v Franciji; ..a-radi tega bo še vedno ostalo nerešeno vprašanje, kako in s kom trgovati. MEDNARODNO ZBOROVANJE TERAPEVTOV NA SKOTSKEM Na prvem mednarodnem zborovanju Svetovne zveze poklicnih terapevtov, ki bo od 16. do 21. avgusta, v Edinburgu na Škotskem in katerega se bo udeležilo nad 500 predstavnikov, bo zastopana večina zahodnoevropskih držav ter Severna Amerika. Zvezo, katere cilj je pospeševanje mednarodnega sodelo. vanja med društvi poklicnih terapevtov ter sorodnimi poklicnimi skupinami, so ustanovila na stockholmskem kongresu Mednarodnega društva za pomoč pohabljencem društva terapevtov iz več kot 20 držav. Poleg številnih razprav so na sporedu kongresa v Edinburgu tudi obiski številnih škotskih bolnišnic ter raznih krajevnih znamenitosti in družabne prireditve. f . Mladinski pevski zbor z Opčin nastopa na »Veselem večeru«. V najdavnejših dobah je tešil človek svojo radovednost z neizčrpanimi viri mitologije, Vsi narodi s staro omiko; grški, babilonski, indijski in kitajski, so imeli svoje bajke o resničnem ali namišljenem dogajanju daljne preteklosti. Te bajke so jim pomagale določati starost človeškega rodu tako, kot je bilo v skladu z njihovim verovanjem. Izražali so jo z določenim številom let. Seveda pa je bilo to samo ugibanje o starosti človeštva in zemlje, četudi je slonelo na do tedaj pridobljenem znanju. Najbolj znana teh antičnih kronologij je hebrejska, kakor jo najdemo v hebrejskem koledarju. Ta pa je tudi tista, ki navaja za človeštvo in zemljo najmanjšo starost. Od stvarjenja sveta navaja samo 5.700 let. Kronologije, ki so se razširile dalje na Vzhodu, pa so pripisovale zemlji in človeštvu večjo starost. Indijci so računali, da je preteklo od začetka človeškega rodu že 13 milijonov let, To pa je tudi najvišja številka, kar jih poznajo te vzhodne kronologije Med ljudmi antike jih je bilo malo, ki bi bili pripiso- vali zemlji mnogo večjo starost kakor človeštvu. Med njimi so bili predvsem Kal-dejci v Mezopotamiji, ki so mislili, da je zemlja stara 2 milijona let, človek pa se je pojavil na njej šele pred pol milijona let. Moderna geologija pa je ugotovila, da je ta časovna razlika znatno večja. Velik napredek geologije v 19. stoletju je prinesel tudi prepričanje, da nimajo kronološka pojmovanja, ki se opirajo na mite o stvarjenju sveta, nikake znanstvene pod. lage. Nekateri so nekako sredi preteklega stoletja seveda zamerili, da naj bi to veljalo tudi za kronologijo svetega pisma kar je znatno prispevalo k obžalovanja vrednemu razkolu in nasprotstvu med znanostjo in vero. Najtežavnejša stvar pri tem je bil nauk, da je bilo u-stvarjeno vesoljstvo z zemljo, življenjem in človekom vred v sedmih navadnih dneh. Kakor se zdi, se ni nikdo pobrigal, da bi se otiral pri tolmačenju tega nauka tudi na 00. psalm, v katerem je rečeno, da je tisoč let pred Gospodom samo kot en dan in ena noč. Jasno je, da je hebrejski pesnik tega psalma točno ločil med sončnim in F. E. ZEUNER, PROFESOR ARHEOLOGIJE NA LONDONSKI UNIVERZI Krenelcglfu i i* ret el A* lesti Kako star je človeški rod? * Kako stara je zemlja? Stvarnikovim dnevom. Vsekakor pa je treba reči, da se svetopisemske legende o stvarjenju sveta — če se oziramo na izobrazbo takratnih daljnih časov — presenetljivo približujejo našemu modernemu znanju, Na kak način je prišla znanost do zaključka, da je zemlja mnogo starejša kakor človeštvo? Na to misel je prišla z odkritjem, da so nasproti dobi, odkar živi človek na zemlji, geološki procesi, kakor na primer nastajanje gorovij, dolbljenje dolin po tekoči vodi itd., silno počasni. Ce torej vzamemo za kronološki kriterij geoloških dob starost človeškega rodu, obsega zgodovina zemlje milijone let. V 19. stoletju je postalo u-gotavljanja starosti 2emlje precej važna zadeva, ob kateri so se pojavila zaradi tedanjih nezadostnih znanstvenih metod številna ugibanja, na katera pa se resni geologi niso zanesli, ker so dobro vedeli, kako alabo so utemeljena. Namesto da bi ugotavljali staroat zemlje v letih, so se lotili geologi mnogo bolj logične stvari: zelo skrbno so ugotavljali, v kakem redu si sledijo zemeljski pojavi in geološke dobe, pojavljanje rnznih oblik življenja, njihovo navzočnost v določenih geoloških plasteh in njihovo nenavzočnost v drugih. Vse te ugotovitve so spadale k »stratigrafskemu« geološkemu sistemu, ki nam pojasnjuje kaj se je zgodilo prej in kaj se je zgodilo nato, a nam na primer ne pove, pred koliki- mi leti so izumrli dinosavri. Kako je nastala ((relativna kronologija« ali «relativni časovni red«? Ta sistem temelji na tako imenovanem zakonu prekrivanja, po katerem je v drugi Vrh druge nastlanih geoloških plasteh najvišja najnovejša. Oglejmo si to na praktičnem arheološkem primeru. V Palestini, Siriji in Mezopotamiji odkrivajo danes na mnogih krajih, kjer so nekdaj stala antična mesta, velike kupe v zemlji, ki jih sestavljajo plasti nekdanjih mestnih smetišč, V najnižjih plasteh teh smetišč ni sledu kovin. V višjih najdemo predmete iz bakra. Se v višjih dobijo tudi bronaste predmete. V vrhnjih pa železne. Plasti so torej razporejene tako, da je iz njih mogoče sklepati na razvoj takratne omike: od kamene preko bakrene in bronaste do železne dobe. Vse to se zdi skoraj otročje preprosto, toda v resnici so stvari precej bolj zaplete-he in težavne, tako kar se tiče geološkega kakor tudi arheološkega sosledja. Jasno je, da so začutili v določenem trenutku geologi in arheologi potrebo da bi izboljšali tako relativno kronologijo ln ji dali absolutno veljavo na osnovi sončnih let. Toda kako?.,. Vrnimo se za hip k prej omenjenim nasla-gam Navdihujejo nam dva načina štetja let: prvič, da je celotna višina naslag funkcija časa; in drugič, da odgovar jajo debelejše plasti daljšim časovnim razdobjem, Ce bi mogli ugotoviti ritem nasla-ganja, na primer, koliko cen- timetrov kake plasti odgovarja enemu letu, bi ne bilo težko določiti časovne lestvice za ves kup smeti. Dejansko so se že lotili takih študij. Vendar pa ni lahko točno ugotoviti, s kako povprečno hitrostjo je naraščal kup. Toda na osnovi opazovanj in ugotavljanja plasti znanih zgodovinskih razdobij, ki odgovarjajo koledarskemu času, lahko računamo tudi čas na-slaganja predzgodovinskih plasti, Ravno na ta način so prišli do precej približnih in empiričnih podatkov glede neolitskih civilizacij Srednjega vzhoda in jih tako postavili v čas od 4,000 do 10.000 let pred našim štetjem. Nove raziskovalne metode so pozneje pokazale, da so te številke zelo pretirane, kar pomeni, da je bila hitrost na-slaganja smetnih plasti mnogo hitrejša v bolj oddaljenih dobah. Isto metodo so uporabili tudi pri geologiji, Kot merilo so vzeli ritem naslaganja v strugi velikih rek, kot je na primer Mississippi, ki so ga potem uporabili za celotno debelino naslag, pripadajočih različnim geološkim dobam. (Nadaljevanje iledi) TRST. torek 6. aprila 1»54 VREME Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z morebitnimi manjšimi krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 17.8 stopinje; najnižja 11.5 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK sledeče RA »10 Opozarjamo vas na oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: .. V. Bellini: «Norma». — Trst II.: 18.00: Beethoven, o fonija št. 2. — Trst I.: 21.40: Simfonični konCerr_durU Slovenija: 12.30: Josef Haydn: Simfonija v «Oxfordska». -V. j$y Tajg «8 I I • ■ ZOPET V POLNEM TEKU JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Crvena zvezda se je maščevala za poraz po Odredu v Ljubljani Dinamo je premagal Hajduka, Partizan pa je pustil točko v Novem Sadu REZULTATI Proleter - BSK Radnički - Spartak Vojvodina-Partizan Dinamo - Hajduk Sarajevo-Rabotnicki Crv. zvezda - Odred 0:2 (0:0) 6:1 (2:0) 1:1 (0:1) 3:1 (0:1) 3:0 (1:0) 5:1 (1:0) se je Vardar proti odločitvi piitožil in se torej še ne ve, kako se bo stvar končala niti za zeleno mizo, kaj šele na zelenem polju. Vsekakor bi Odredova zmaga postavila ljubljansko moštvo na predzadnje mesto. Bilo bi pretirano upati, da. Dinamo bi se mogel Odred vrniti iz , Crv. zvezda Beograda tudi z eno samo Partizan točko s tekme s Crveno zve- | Hajduk zdo. Ljubljančani so se sicer [ Vojvodina Spartak Sarajevo BSK Vardar Radnički Lokomotiva 21 Proleter Rabotnički Odred znali dobro upirati v prvem polčasu, pri čemer so jim nasprotniki pomagali s svojo nekoliko zmedeno igro. V drugem polčasu pa so se domači uredili in golu iz prvega polčasa dodali še štiri nadaljnje, Ljubljančani pa so edini gol dosegli iz enajstmetrovke. Crvena zvezda je sedaj samo zaradi razmerja golov na drugem mestu, ima namreč prav toliko točk kot Dinamo, ki je imel v gosteh Hajduka. Srečanje teh dveh nasprotnikov v Zagrebu ima značaj nekakega derbyja. V pivem polčasu je dosegel gol Hajduk, dasi se je Dinamo zelo trudil. Toda Beara je to pot imel dovolj priložnosti, da se izkaže in se je tudi izkazal-Toda za njim ni zaostajal tudi nasprotnikov vratar Kralj, tako da se je zdelo, da vra- 1 Atalanta tarja kar tekmujeta med se- Bologna boj. Vendar pa je moral Beara v drugem polčasu zaradi prevelikega pritiska dinamov-cev trikrat kapitulirati. Dinamo se je z nedeljsko zmago nad Hajdukom povzpel na prvo mesto v lestvici. Partizan je v Novem Sadu nastopil proti Vojvodini. Prvi polčas so bili gostje uspešnejši in so tudi dosegli gol. V drugem polčasu pa je Vojvodina popolnoma prevzela vodstvo v svoje roke. toda gola ni mogla doseči. Zdelo se je že. da bo ostalo pri Partizanovi zmagi kljub premoči, ki jo je Vojvodina imela v dru- LESTVICA : 20 14 3 3 52:17 31 20 15 3 3 41:16 31 20 13 4 3 60:27 30 21 14 2 5 39:26 30 20 10 4 6 48:31 24 20 9 3 8 37:39 21 21 9 2 10 27:35 20 21 7 5 9 33:31 19 20 5 8 7 27:27 18 6 3 12 28:39 15 5 4 12 30:37 14 3 8 10 24:48 14 4 3 14 18:63 11 21 21 21 21 3 4 14 28:56 10 Evrood - Južna Amerika * po svetovnem prvenstvu CARACAS, 5. — Na (južnoameriški nogometni konferenci so predstavniki južnoameriških držav soglasno sklenili, da bodo naprosili, naj se tekma med Evropo in Južno Ameriko, ki bi morala biti v Evropi 6. junija, preloži na čas po končanem svetovnem prvenstvu, ki bo v Švici sredi junija. Južnoameriški predstavniki so predlagali, da bi južnoameriško reprezentanco sestavljali samo Brazilci in Urugvajci. Končno so sklenili predlagati mednarodni nogometni zvezi povratno tekmo, ki bi naj bila v eni izmed držav Latinske Amerike. Kakor proti Angležem Madžari proti Avstrijcem Pilili DUNAJ, 5. — Fo vesteh iz Budimpešte, so Madžari izbrali za reprezentanco proti Avstriji isto moštvo, ki je v novembru tako temeljito premagalo Angleže. Postava bo torej: Lorant, Lantos, Bozsik. Zakarias, Kocsis, Hideguti, Pu-skas, Csibor, Rezerve; Barago, Karpati, Palotas. Avstrijci pa bodo nestopili s tem moštvom; Zeman, Stctz, Happel, Hanappi, Ocvirk, Giesser, Halla, Wagner, Dienst, Koller, Schleger. \ Belqija-Holandska 4.-0 (1:0) Belgijska nogometna reprezentanca je premagala holandsko s 4:0 (1:0). V prvem polčasu je zabil gol Mermans. v drugem pa vse tri Ccppens. Reprezentanca ZDA pa je premagala Haiti s 3:2. WASHINGTON, 5. — Cisco Andrade je premagal v 10 rundah po točkah aspiranta za svetovno prvenstvo peresne kategorije Percyja Bas-1 setta. NEDELJA PRESENEČENJ V ITALIJANSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Dragocena iočKa Tim « Turinu Inter je pregazil Juveiitus Iu lahko bi dosegel še več golov - Fiorentiua in Atalanta poraženi doma REZULTATI : 0-1 2-0 0-1 6-0 2-2 3-1 0-0 1-1 3-3 Spal Novara Fiorentina - Lazio Inter - Juventus Legnano - Milan Roma - Palermo Sampdoria - Genoa Torino - Triestina Udinese - Napoli Že nekaj časa se dogaja, da italijanska moštva vsako nedeljo poskrbe za kako večje presenečenje, toda kaj takega kot zadnjo nedeljo se ni zgodilo že dolgo dobo. (Da so rezultati takorekoč skregani z logiko, se vidi že po rezultatih Totocalcia: niti enega trinajstkarja in še redki dva- i-?.istkarji bodo prejel po osem gem polčasu, ko je deset mi'j rpjijonov). Kdo bi si mislil, nut pred koncem le prišel tu- j ^ Atalanta doma izgubila di gol Vojvodine. j s Spalom, tista Atalan- BSK je bil v Osijeku. Nje-; fcj se je zadnje čase tako gova zmaga z 2:0 predstavlja popravila, da je po vrsti zma- majhno presenečenje. Rabot-nički. ki dela družbo Odredu r.ckje na koncu lestvice, je bil v Sarajevu. Zmaga domačih ni bila težka. Da bo Radnički premagal Spartaka, o tem je bil skoro vsakdo prepričan. Da ga bo pa tako zmkcvaril (6:1), to bi bil pa težko kdo vnaprej verjel. Tekma med Odredom in Vardarjem pred tedni je bila razveljavljena in bi se morala ponovno odigrati. Vendar pa go vala doma in celo zunaj. Premagal pa jo je Spal, ki je prejšnjo nedeljo na domačem igrišču izgubil s Torinom. Sicer tud v nedeljo Spal ni bil rikako odkritje, Atalanti pa kar nekam m šlo. Torino, zmagovalec prejšnje nedelje v Ferrari, to nedeljo ni mogel streti Triestine. Tržačani so pokazali mnogo volje in točka, ki so jo prinesli iz Turina, jim bo vsekakor zelo ko. listna, če bodo še preostale ŠAHOVSKI TROBOJ SREDNJEŠOLCI - GLEDALIŠČNIKI 3:1 Včeraj so se v okviru šahovskega troboja med srednješolci, gledališčniki m novinarji, spoprijeli srednješolci in gledališčniki. Srednješolci, ki so v prvem kolu proti novinarjem doživeti izdaten poraz, so tokrat nekoliko spremenili svoj sestav: namesto Bruna Zlobeca, je na tretji deski igral Drago Pahor, na četrti pa Škabar Aljoša. Ta sprememba, še bolj pa odločnost srednješolcev, da se maščujejo nad gledališčniki za poraz proti novinarjem, je pripomogla, da so tokrat uspeli. In kako uspeli: naravnost pregazili so gledališčnike, ki so (če že ne javno, pa vsaj na skrivaj) upali, da bodo kos borbenim dijakom. Pri tem je vsekakor vredno povedati. da je dijaški predstavnik na prvi deski Jože Lakovič tudi tokrat potrdil svojo sposobnost, ko je svojega nasprotnika Lukcša premagal še laže kot novinarja Medveščka in tako edini od srednješolcev priboril za svoje barve dve celi točki. Kako so potekale partije: Na prvi deski sta Lukeš (beli) in Lakovič (črni) kmalu prešla v pozicijsko igro. v kateri sta bila dolgo časa rav-nopravna. Toda Lukeš je po nasprotnikovi veliki rohadi z damo nepravilno jemal nasprotnikovega srednjega kmeta, s čimer je izgubil na tempu in omogočil Lakoviču manever s tekačem, kateremu je sledil šah s konjem in isto-časni napad na beli stolp. Jz te pozicije je Lukeš izšel s stolpom manj, kar je previdnemu in hladnemu l.akoviču seveda zadostovalo, da je partijo kljub trmastemu odporu stebra gledališčnikov v elegantnem slogu odločil v svojo korist. , Na drugi deski je bilo vse zelo enostavno. Srednješolec Miloš Pahor je bil od vsega začetka boljši in je partijo igral z avtoriteto velikih. Košir se je slabo upiral, bil kmalu na slabšem, kar za dve figuri m se končno pred neizogibnim matom predal. Na tretji deski je rezervni predstavnik gledališčnikov (vsaj sam je trdil, da je rezerva) Danilo Turk Joco priboril za svoje častno točko. Kot beli je kmalu nadigral srednješolca Draga Pahorja, kateri je povrhu še spregledal konja in se kmalu predal. Ta partija je bila prva končana, se pravi takrat, ko še nič m kazalo na katastrofo zastopnikov Talije. Na četrti deski se je bil zagrizen pozicijski boj, pri čemer se je srednješolec Škabar kot črni izkazal za boljšega stratega kot Lozej, ki se je tako zapletel, da je moral žrtvovati stolp in kmeta za dve lahki figuri. Ta kvalitetna prednost je poleg pozicijske Škabarju zadostovala, da ie s prostim kmetom izsilil zasluženo zmago. Končni rezultat 3:1 zu srednješolce je navdušil prizadevne iniciatorje t, oboja in seveda kot mrzla prha vplival na gledališčnike, katerim preostaja sedaj le ena pot rehabilitacije: zmaga nad novinarji. Vse je mogoče, toda gledališčniki imajo od nekdaj na šahovskih deskah slabe izkušnje z novinarji, poleg trg i pa prav gptovo upoštevajo, da so novinarji iste srednješolce, proti katerim so sami izgubili, premagali z enakim rezultatom. Toda pri gledališču je pogosto tako, da le majhna sprememba v režiji postavi vse na glavo. Kaj če postavijo svečeniki Talije v svoje moštvo še tri take erezervev kakršna jim je včeraj priborila častno točko? tekme do konca prvenstva odigrali tako, da bodo znali iz njih izkoristiti prav vse, kar se od njih pričakuje kot možno. Ce pa narede še kaj, kar se je zdelo malo verjetno, pa še bolje. (Sicer bi mogoče sezona imela svojo privlačnost, tudi če se ne bi revija bližala koncu na enak način kot vsako leto: kako se rešiti izpada v nižjo kategorijo). Nič čudnega ni, če je Bologna premagala na svojih tleh Novaro, toda da pride gostovat k Fiorentini neki Lazio, ki so ga prejšnjo nedeljo v Rimu premagali Furlani iz Vidma, in se potem ponosno vrača, v Rim. z zmago nad vodečim v lestvici, to pa že spada v poglavje velikih presenečenj. Ce bi državni prvak Inter na svojem igrišču skromno premagal Juventus, bi to niti ne bilo presenetljivo, toda da odpravi 6voje rivale kar s pol ducata golov in ne prejme niti enega, to pa je že gotovo zopet presenečenje. Milan se je iz Legnana vrnil z eno samo točko. Legnano je že dvakrat vodil, toda Milan je znal vsakikrat takoj vzpostaviti enakost v rezultatu. Z več goli ali pa tudi brez njih so se končale neodločeno tudi tekme med Sampdorio in Genovo in med Udinese in Napoli. (Da je prišlo do še večjih zcpletljajev pri Totocalciu, so poskrbela tudi moštva iz serije B. Tako se je vodeča Ca-tania pustila na svojem igrišču poraziti po mnogo skromnejši Messini. Podobno se je zgodilo Comu, ki mu je doma odvzela obe točki Pro Patria). Da je Roma premagala Palermo, je prav tako lahko stvar običajne administracije. Na vrhu lestvice je nastala spet majhna zamenjava, Triestina pa je v nevarnih vodah. LESTVICA: 27 1510 2 50 24 40 27 15 9 3 40 19 39 27 15 9 3 43 26 39 27 13 9 5 57 32 35 27 10 10 7 43 31 30 27 11 8 8 40 32 30 27 9 117 39 30 29 27 8 12 7 31 34 28 27 8 10 9 30 32 26 27 8 7 12 28 31 23 27 7 9 11 27 37 23 27 7 8 12 36 43 22 27 8 6 13 28 40 22 27 7 8 12 30 44 22 27 6 9 12 31 43 21 27 6 9 12 28 49 21 27 7 5 15 30 50 19 27 4 9 14 36 50 17 Lazio: Antonazzi; Napoli; Granata, Pesaola; Roma; Celio; Sampaoria: Mari, Pin; Spal: Bernardin; Torino: Farina. Goriški šport PRO GORIZIA — SACILESE 1-1 (10) Goričani so izgubili v nedeljo lepo priložnost za pridobitev obeh točk, ki bi jim nudile pogoje za rešitev. Domači gledalci so bili zadovoljnji z igro domače enajstorice, saj Fro Gorizia že dolgo časa ni pokazala tako lepe igre. Vendar pa so goriški napadalci napravili nekaj napak, brez katerih bi bila zmaga gotova. Gostje so mislili, da bodo imeli lahek posel, a so se pošteno ušteli. V začetku so pričeli z ostrimi napadi, a odlična goriška obramba jih je vedno zavrnila. Izkazal se je predvsem goriški vratar To-masella. V drugi polovici prvega polčasa pa so pričeli Goričani prehajati v napad in v 35. minuti je Antonutti streljal ob daleč in ukanil nasprotnikovega vratarja. V drugem polčasu pa so gostje začeli igrati z večjo vnemo in so res v 21. minuti dosegli trdi izenačenje. Po tem golu so pa Goričani začeli pritiskati, a gostje so se postavili vsi v obrambo, kar je uničilo vse upe Goričanov. Tekma se je tako končala z rezultatom 1-1. Goriška enajstorica je nastopila v sledeči postavi: To-masella: Medeot, Cusma; Ma-grini. De Corte, Clama: Me-roi, Bressan, Miotto. Pischi, Antonutti. SHOD NOTRANJIH KOMISIJ IRI-FIM M TRŽIČU i Seja občinskega I USPELA KONCERTA GLASBENE I Ubranost pri izvajani« i činski beli dvorani ponovno j J- j 1 Zara1]0bodsotnoSUtr^pm°ab0Jc j pOSKlll CZIII h zbomi Z vsemi državami na svetu zahtevajo svobodne zamenjave M zaključni resoluciji so za ločitev IRI-FIM od Confindustrije in proti odpustom delavcev - Od 1.1945 do 1.1953 so odpustili 68.599 delavcev Inter Fiorentina Juventus Milan Roma Bologna Napoli Torino Sampdoria Lazio Novara Atalanta Genoa Spal Udinese Triestina Palermo Legnano V nedeljo dopoldne je bilo v Tržiču v kinematografski dvorani shod notranjih komisij državnih podjetij IRI-FIM za Trst in Veneto. Pomembnega shoda so se udeležili številni predstavniki krajevnih oblasti, pokrajinski svetovalci in poslanci, kar dokazuje, da so tržiški. delavci uspeli s svojo odločno borbo zainteresirati najvišie predstavnike oblasti za enega izmed največjih problemov naših krajev, to je za vedno večjo krizo v tržiških. ladjedelnicah. Dvorana je bila primerno okrašena. Razobešeni so bili veliki napisi, ki so prikazovali letno proizvodnost ladjedelnic IRI-FIM v Venetu in v Trstu in pa število brezposelnih delavcev. Na prvem transparentu je bilo zapisano: ((Ladjedelnica v Tržiču 120.000 ton: ladjedelnica Sv. Marka v Trstu 60.000 ton; ladjedelnica Sv. Raka v Miljah 20.000 ton, ladjedelnica Breda v Benetkah 30.000 ton — skupno 230 tisoč ton, kar je nad 50 odstotkov celotne državne proizvodnje.* Z drugega transparenta je bilo razvidno, da je v ladjedelnici CRDA zaposlenih 8.575 uslužbencev, v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu 3.300 delavcev itd. V celoti je zaposlenih okoli 20.000 oseb. Nad odrom pa je bila razobe-šena velika slika, na kateri so bili narisani nepremični žerjavi in prazni doki. Pod njim pa je bilo zapisano: «Vsi združeni v obrambi podjetij IRI-FIM!* V začetku je član notranjih komisij CRDA Osiride Bressan predlagal tržišk^g.i župana za predsednika shoda. Zupan Pahor se je prisotnim delavcem in delegatom iz Trsta in Veneta zahvalil za paupa-nje in za sklep, da so prav njegovo 'mesta izbrali za sedež tega shoda. Dejal je, da je ta odločitev • popolnoma pravilna, kajti veličina Tržiča je nastala prav zaradi lad-djedelnic, ki jih danes razjeda huda bolezen in katero bi bilo treba premagali. Drugi član notranjih komisij tržiških ladjedelnic Carlo Biasci je imel s številkami podprto poročilo o položaju v ladjedelnicah. Dejal je, da je bilo od leta 1945 do leta 1953 v podjetjih IRI-FIM odpuščenih 68.500 delavcev. O-menil je tudi podporo pokrajinskega sveta in občinskih uprav, podporo strank in u-stanov. oblasti in poslancev ter senatorjev, ko so notranje komisije v Tržiču organizirale kampanjo, v kateri so prikazale, v kako hudo krizo Brez (,okostja'1 Fiorenline reprezentanca Italije RIM, 5. — Pred tekmo Francija _ Italija, ki bo 11. aprila v Parizu, je vodstvo italijanske reprezentance sklicalo za sredo 7. aprila v Turin tele igralce: Bologna: Cappello, Inter: Ghezzi, Giacomazzi, Ne-ri, Nesti, Vincenzi; Fiorentina: Cervato, Costagliola, Segato; Juventus: Boniperti, Ricagni; Milan: Frignani, Tognon; Roma: Galli, Pandolfini. Za B-reprezentaco pa so za isti dan sklicali v Rim: Bologna: Ballacci, Cervellati, Pi-vatelli; Inter: Fattori, Lorenzi, Mazza; Juventus; Violla; MONFALCONE - JUVENTINA 2-8 (2-9) Juventina je v zadnjih nedeljah zdrknila s štirimi zaporednimi porazi v nevarno cono. To nedeljo je igrala v Tržiču proti ekipi Monfalco-ne, ki je sicer med najboljšimi ekipami kategorije, ki pa n: predstavljala velike ovire za juventince, če bi ti-le igrali nekoliko bolj pametno. V prvem polčasu se juventinci nikakor niso mogli znajti in domačini so jim vsilili svojo igro. V pičlih petih minutah (v 27. in v 32. minuti) so domačini zabili dva lepa gola v Stakulova vrata. V drugem polčasu so se skušali juven tmci maščevati, a trdna volja domačinov za ohranitev dveh točk, ki jih lahko pripeljejo se v višave lestvice, je uničila vsa prizadevanja standre-ških igralcev. S tem porazom je Juventina padla na štirinajsto mesto, ki je že v nevarni coni. Prihodnjo nedeljo bo igrala v So-vodnjah proti ekipi Romans, ki se prav tako nahaja v nevarnih vodah. Zaradi tega bo tekma brez dvoma napeta in zanimiva. V ekipi Romansa igra kot srednji napadalec tudi Edi Bavcon, ki je pretekla leta igral z JuVentino. V Slovrencu se bosta srečali drugi dve moštvi, ki sta sedaj v «prepovedani» coni. in sicer San Lorenzo in Ronchi. Eno moštvo pa je verjetno že obsojeno: to je tržaška Aqui-la. Kdo pa bodo ostali trije? Prvenstvo se bo končalo čez mesec in pol. Jasno je, da bodo vse ogrožene ekipe dale vse iz sebe, da se rešijo. sO zašle tržiške ladjedelnice. Njegovemu govoru so sledili govori odposlancev iz Trsta, Benetk, Gorice in Porte Mar-ghere. V sak po svoje so osvetlili domače razmere in tako pomagali ustvariti celotno sliko kritičnega položaja ladjedelnic. Po ogovoru pokrajinskih predstavnikov treh sindikalnih organizacij so soglasno sprejeli zaključno resolucijo, v kateri zahtevajo, da v podjetjih IRI-FIM ne pride do novih odpustov, da se uvede svoboda izmenjave z vsemi državami in da se z organizacijo IRI-FIM ta podjetja loči od Confindustrije. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. reCj, Ze od nekdaj je bila zborna j in Škerjanca. MoralM j.jr* sep predsedoval podžupan dr. j Poterzio. Najprej so odborniki raz- i ---------------------------------- j - - ... .. pravljali o vrsti ukrepov pesem del našega narodnega j je bil spored aou jt upravnega značaja, ki jih je življenja. Radost, žalost, hre- j predvsem ker n ^ penenje, vse se v njej izra- [ možnost, spoznati ^ ’ manj znane literatur , ^ n and 1 odbor tudi odobril. Razprav ljali so tudi glede občinskega osebja ter o likvidaciji plačila mestni bolnišnici v znesku 3 milijone lir za oskrbovalnimi občinskih revežev. Odobren je bil tudi prispevek občine k stroškom za podaljsa-vo razsvetljave v Ul. del Prato. Sledilo je imenovanje komisije za podeljevanje stanovanj. ki jih je občina zgradila na Trgu zlatih medalj za svoje uslužbence. Komisiji predseduje odbornik dr. Gru-sovin, ostali člani komisije so odborniki dr. Terenzio in dr. Bettiol za upravo, ekonom Eiadaschia in Cinausero, ki predstavljata notranjo komisijo. Po nadaljnji razpravi raznih ukrepov je odbor odobril pogoje za bližnji zakup del za gradnjo treh stavb s 15 stanovanji vsaka za občinske uslužbence. Stavbe bodo zidali v Ul. Škodnik. Spremljala je naš narod v dnevih trpljenja, pričakovanja, veselja. Bodrila ga je v mračnih dnevnih stičnosti in mu dajala moč in vero v svetlejše dneve. Brez te pesmi si našega naroda skoraj ne moremo predstavljati. Ukore vinjena je v naši duši in ie j istočasno izraz te. duše. Vzklila v narodu, kot plod preprostih neznanih umetnikov, se je iz prvotnih enostavnejših oblik razvila v popolnejše in finejše oblike, da zastavlja včasih izvajalcem izredne težave. V soboto 3. t. m. so nam gojenci Glasbene šole v Gorici zopet, kot vsako leto, pripravili večer prijetnega veselja in užitka s svojim koncertom mladinske pesmi. Spored so sestavljale pesmi Job-sta Simonitija, Kalana, Kramolca, Preglja, Tomca, Bučarja, Bravničarja, Mihelčiča enem nas je seznu.— dernejšimi skladatelji. t -----------_ ^ jutr so se sicer glasovi, ca , S SEJE SOVODENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA ODOBRITEV PISMA POKRAJINSKEGA SVETA proti množičnim odpustom v ladjedelnicah Svetovalci menijo, da bi bilo treba poskrbeti tudi za brezposelne po naših občinah - Za elektrifikacijo Vrha je potrebno samo ministrsko dovoljenje Pretekli teden je imel ob-1 vse pri starem. Odobrili so) (A.), 10.00 (D.), 13.56 (A.), činski svet v Sovodnjah svo-ltudi izplačilo odškodnine Stan-* 15.48 1^.),^ 17.10 ^(DD.)^ 18.30 je izredno pomladansko zasedanje, na katerem je sprejel vrsto ukrepov upravnega značaja. Po dolgem razpravljanju so najprej odobrili dodatni tro-šarinski davek za kritje večjih izdatkov v zvezi s povišanjem prejemkov trošarin-skih nameščencev. Nadalje so pooblastili župana, da v imenu občine podpiše pogodbo z župnikom v Rupi, kateremu bo občina prispevala letno 42.000 lir za novo župnijo. Svetovalci so odobrili tudi potrebno vsoto za plačilo poslovnega davka (okrog 40.000 lir), ki ga bo treba plačati ob napeljavi luči na Vrh. Glede te napeljave je župan poudaril, da občinska uprava iz dneva v dan čaka samo na mini.crsko dovoljenje, da se bo začelo z napeljavo, za katero je že odobren potreben kredit in so urejene tudi vse druge formalnosti. Občina bo te dni ponovno urgirala v Rimu, da bi zaključili birokratsko proceduro v tem vprašanju. Glede spremembe občinskega uslužbenca cestarja-grobar-ja samo v cestarja, so svetovalci sklenili, da naj ostane ZAKLJUČEK VEČERNEGA TEČAJA V SOVODNJAH Zupan zagotovil nadalinio pomoč Take tečaje, na katerih poučujejo tudi ročna dela in kuhanje, bi morali imeti tudi po drugih vaseh V nedeljo 4. aprila, so priredile obiskovalke večernega tečaja v Sovodnjah razstavo ročnih in kuharskih izdelkov. Selška soba, v kateri je bila razstava je bila lično okrašena ter napolnjena z lepo izdelanimi praktičnimi ročnimi deli, ki so pokazala, koliko lepega in koristnega so se naučila dekleta tega tečaja. Poleg res umetniško izdelanih ročnih del si lahko občudoval tudi okusno izdelano različno pecivo. Za razstavo je vladalo ves dan veliko zanimanje. Številni obiskovalci so se z velikim odobravanjem pohvalno izražali o uspeli ■ razstavi, ki je bila kljub samo petim me-tecem tečaja tako popolna. Posebno starši so z zadovoljstvom dognali, d* so taki tečaji koristni. Mnogi so* izrazili željo, da bi morali tudi po drugih vaseh napraviti take večerne tečaje, na katerih bi se učenke učile tudi ročnih del in kuhanja, kot so to organizirali v Sovodnjah. Razstava je bila odprta es dan. Zvečer pa so učenke slovesno proslavile zaključek tečaja z zakusko, na katero so povabile tudi domačega župana, ki je ob tej priliki pohvalil dekleta za njihovo dejavnost. kr je doprinesla lepe u-spehe in dokazala, da so taki tečaji nadvse koristni in v naših vaseh zaželeni. Obljubil jim je, da jih bo še nadalje nudil vso pomoč, kot so jo prejemale do sedaj. Dejal je, da rad pomaga povsod, kjer je pomoč potrebna, in da se vsaka pomoč dobro obrestuje, posebno pa na kulturnem področju Gospa Nada Rojec, voditeljica gospodinjskega tečaja, se mu je v imenu vseh učenk zahvalila za vso dosedanjo pomoč ter ga prosila, naj jih še dalje podpira; Učenke so s ploskanjem potrdile besede svoje učiteljice. Da je tečaj dosegel tako lepe uspehe imata zaslugo požrtvovalni učiteljici Lidija Bo-škin in učiteljica ročnih del kuharskega tečaja Nada Rojec. Želimo, da bi temu vzgledu sledile tudi druge okoliške vasi in da bi ob požrtvovalnem sodelovanju žele enake uspehe, kot jih je imel večerni tečaj v Sovodnjah. ku Marušiču iz Mirna za dohod čez njegovo zemljišče k živinskemu napajališču v Rupi. V ta namen so določili po 5.000 lir letno. Prav tako so ugodili tudi prošnji nogometne ekipe Juventina. ter ji odobrili enkratni prispevek v znesku 20.000 lir. OdoLren je bil tudi občinski prispevek pri stroških za zadnji delovni center v znesku 283.000 lir. Kot znano, ie občina zaprosila delovni center, pri katerem naj bi bilo za 180 dni zaposlenih 45 brezposelnih, odobren, pa je bil samo za 51 dni in za 25 delavcev. Svetovalec Batistič je s tem v zvezi predlagal, naj bi v okviru delovnega centra opravili nekaj del tudi v Rupi. Clan izvršnega odbora Andrej Tomšič, pa mu je pojasnil. da bo občina preskrbela 300 kub. m gramoza in da bodo del tega materiala porabili tudi za cesto v Rupi. Po izčrpanju dnevnega reda je župan prečital pismo pokrajinskega sveta, ki vabi občino, naj se pridruži njegovi okrožnici, v kateri zahtevajo od rimske vlade ukrepe, ki na.* bi preprečili množične odpuste v tržiški ladjedelnici. Naši svetovalci so soglasno sprejeli sklep, da »e pridružijo tej okrožnici z dodatkom, nal bi rimska vlada s primer rimi ukrepi poskrbela tudi za številne brezposelne po na ših občinah. Glede prijave vojne škode so se tudi pomenili in sklenili točno pregledati občinsko imetje, da bi ugotovili, če ie bila kje povzročena škoda, pri kateri bi občina imela pravico do odškodnine, ker je čas za prijavo samo do 15. t. m. Zupan Jožef Ceščut je pred zaključkom seje obvestil svetovalce, da je vzela sovodenj-ska občina v svoje roke pobudo in se pozanimala tudi pri goriški in zagrajski občini, da bi vse tri dosegle asfaltiranje ceste Gorica - Sovod-nje . Zagrad z najetjem posebnega posojila, ki bi ga odplačevala država. Ce bodo pogoji doseženi, bomo lahko imeli prihodnje leto v Sovodnjah asfaltirano cesto, ki na3 bo bolje povezala z Gorico in ostalim svetom. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu: 0.24 (A ). 6.10 (A.), 7.23 (A.). 8.33 (A.), 10.02 (D.). 1358 (A.). 15.50 (A.), 17.12 (DD.), 18.32 (A.)*, 20.17 (A.) 2126 (D.). Prot) Vidmu: 4.33 (DD.), 5.32 (A.), 6.29 (A.). 7.57 (A->, 8.32 (DD.), 1046 (A.) 13.59 (A. 16.00 (A.)*. 17,13 (A.) 19.15 (A.). 20.36 (A.), 23.16 (D.). PRIHODI: Iz Trsta; 5.30 (A.). 6.24 (A.) 7.55 (D.), 8.22 (A.)*. 8.30 (DD.) 10.44 (A.), 13.55 (A.), 17.11 (A.), 19.10 (A.). 20.31 (A.) 23.14 (D.). Iz Vidma: 0.23, (A.), 4.25 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.29 (A.)*, 20.13 (A.), 21.24 (D.). ® Ne vozi ob nedeljah I N O K CORSO. 17: «Kraljica Devica*, barvni film, J. Simmons in S. Granger. VERDI. 16: Variete. - Kino: ((Prišel bo don Caloggero*. CENTRALE. 17: aKovček sanj*. VITTORIA. 17: «Plaža», M. Carol in R. Vallone. MODERNO. 17: «Kri na luni*. R. Mitchun in R. Preston. ral biti sp ored večjim številom ‘■e j sebno narodnih pesnit, ^ mislim, da mora vsa \ turna prireditev, Pre 0 ^ koncerti in literarni^^ tvoriti zaokroženo celoto 1 Ji 6 samezne točke spore a ^ jo kvariti te celote. pa bi se moralo ze -. . f veriti, da nam Pod°« J(s« reditve ne smejo nu • j. eno uro in pm ob temveč da je njihovo - ^ dolžnost, širiti nase ^ in bistriti naše ^u*C'op0[iij** koncert je ta cilj dosegel. t°čk reda, ker so bile vse i° ^ podane. Omenil posebej - ^ izvedbe posameznih Ne bom Mihelčičem «Medo l^c •• «Na kolenu» ter . jutr «Kolo», ki so žele „ ši aplavz občinstva, je ugajalo «Kol0”> J f.<( moral zbor P0’10, nie}«»' itiiM tri točke je izvaja ^ zbor. Tudi ostali 2°° dinski in dekliški) ter mladih pevcev so že * vanje poslušalcev, f ugajale Jobstova * zemljica mati* v l<:‘ dinskega zbora ePrišla je ta ljuba ki nam jo je zaPc mladih pevcev, in . «Uspavanka» v *zV^i 00*^ škega zbora. P’ose^s( P1' Se poudariti ubranne zborov in jasne barV.. jjjd* ke pri interpretacij skladbe. tr Dirigent prof. Sel1 ^ zbor z veščo roko tn vliti polno mero V1 nosti in življenja. V nedeljo 4. t. m. " je bil isti koncert P ud*’ kot matineja za s° s. * dino. himna predvaja danes 6. in jutri 7. aprila Veliko izbiro konfekcij po resnično cenah nudi . oggO* Športni jopiči že od Hlače iz volne '»j, Uk N V n 61 v ,! Nadalje še veliko izbiro dežoih plaščev, ^pf oblek, športnih potrebščin in VOJAŠKIH Hldiill l, Trsi,Ul. limeus šf.3("ova^ odi" Za nakup nove obleke se boste ly/t ;d)i iili sedah k° kjer je velika izbira dobrega in n*0' ^ blaga za moške obleke po zelo ug<>( IIUUU ZA L SAK UKUS - CIM ZA lisu« S & TRST, Ul. Gianostica a za vse vrste oglasov 0° *> Stolpi ——“~—————————............— dieC"0 1 NAROČNINA: Con* A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. reput). Jugoslavija: Izvod 10, 111 _alolP» f Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trat 11.9374 — Za FI,RJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž- ^ ntje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 608 - r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega t,sK3