Štev. 36.
Velja po pošti: M celo leto naprej K 26' — ia pol leta ..
U Ljubljani, u sredo, dnž13. februarja 1901
pol leta „ „ 13 — ti Četrt leta „ „ 6'50 j < en mesec „ „ 2 20
V upnvništvu:
it\ celo leto ruprej K 20' — 10-5-170
ia pol leta
ia ^t trt leta ta «n mesec
7a poillj. na dom 20 H na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Leto nxu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vef ko trikrat . fl „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ou-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne,
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iti
- dvorišče nad tiskarno). -- Rokopisi se
ie vračajo; nefrankirana pisma st ne sprejemajo. UrednlSk e g a telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Štev. 2, —
—- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije, ti p r a v n i š k e g a telefona štev. 188.
Kardinal Matthleu u ..Fran cojKi akademiji4'.
Francija je dežela nasprotij in presenečenj. Dokaz za to je podala zopet »Francoska akademija«, prvi in najčastnejši znanstveni inštitut francoski, nekak areopag najvišjih in najveljavnejših duhov francoskega naroda.
»Francoska akademija« šteje trideset članov, ki imajo biti najveljavnejši znanstveniki in pisatelji. Kadar kateri umre, mu izvolijo ostali izmed francoskih pisateljev naslednika, tako da je število štiridesetih »nesmrtnikov« vedno popolno. »Francoska akademija« je štela med svojimi člani vedno tudi katoliške duhovnike. Lacordairek Dupanloup, Gratry, so bili sprejeti med »nesmrtnike«, in pred kratkim je umrl član akademije kard. Pcr-raud. Seveda je bila sedaj radovednost velika, koga mu izvoli akademija za naslednika.. In nesmrtniki so izvolili za člana »Francoske akademije« kardinala Mathieu. To je dogodek za sedanjo Francijo, in še večji dogodek je bil nad vse slovesni in demonstrativni sprejem novega člana.
Po ceremonielu akademije se vrši ta sprejem vedno javno v slavnostni seji. Novi član poda vedno življenjepis svojega prednika, katerega stolico zasede. In tako je kardinal Matthieu vpričo najveljavnejših zastopnikov francoskega slovstva govoril o predniku, kardinalu Perraudu, in pri tem je imel priložnost, da v areopagu francoske kulture seže tudi v vprašanja, ki razburjajo sedaj francosko javnost, in njegovo predavanje se je razvilo v glasno demonstracijo za svobodo vere in vesti v državi, ki to svobodo tlači na naj-brutalnejši način. Življenje Perraudovo mu ie podalo hvaležno tvarino. Kardinal Matthieu je omenil, da je akademija sama ustanovljena od kardinala ter popisal življenje, ki ie že kot dijak med svojimi tovariši ustanovil nekako društvo za proučavanje apologetike in ki je zapustil profesuro zgodovine ter postal duhovnik, in ko jc bil že znan po svojih spisih, ga je Sorbonna poklicala v Pariz za vseučili-škega profesorja. Ko je izbruhnila vojska, je Perraud na bojnem polju pokazal kot vojaški duhovnik, da ni lc učenjak, ampak jc neustrašeno v smrtni nevarnosti služil ranjencem. .38 let je bil škof in ie izdal tačas čez 200 pastirskih listov in njegovih govorov, čc bi sc zbrali, bi bila cela biblioteka. Posebne zasluge si je pridobil v gibanju za odpravo sužnosti in on je govoril mrtvaški govor kardinalu I.avigerieju, temu velikemu apostolu Afrike.
Nato opiše kardinal Matthieu boj republike proti cerkvi, v katerem je tudi Perraud moral stati na braniku cerkvenih pravic. »Videl je. da je ta boj bratomoren in tako škodljiv za mir vesti, kakor za zunanji ugled Fran-
cije. Videl je, da se ljudstvo samo ubija, ako Boga postavi izven svojih zakonov.« Nato ožigosa zagovornik nestrpnost vlade, ki niti ni pustila, da bi bil kardinal Perraud v grobu, ki si ga je sam pripravil v kapelici, ampak so ga morali nesti vun na občinsko pokopališče. »Ce je res, kakor pravijo, da ie krščanstvo umrlo v Franciji, vprašam, kdo so pa njegovi dediči in kateri nauki ga bodo namestili v ljudski duši? Izven Boga iščem zaman nauka, ki bi zedinil in pomiril družbo ter io dvignil k idealom; ne vidim drugega, nego zmagoslavje materijalizma in zavisti, ki si nadevata krinko lepih imen, a spremljanju propad javne nravnosti.« Končal je z željo, da bi v Franciji vstali novi apostoli, ki bi zbudili v njej zopet versko zavest.
Novemu članu odgovarja za njim najmlajši član akademije. Bila je vrsta na D' Haussonvillu, ki je izjavil, da Francoska akademija ne mara pretrgati svoje zveze s cerkvijo, tudi če se jc država ločila od nje; zato je odprla vrata v svojo sredo kardinalu rimske cerkve. Govornik je slavil novega člana kot zgodovinarja, ki ni pozabil, da je duhovnik, ter je naglašal, da je vera tista luč, ki naj vodi demokracijo. Matthieu je našel v vatikanskem arhivu dragoceno snov za zgodovino konkordata, ki sta ga sklenila Napoleon in papež Pii VII., prvi iz političnih ozirov, drugi samo z ozirom za ohranienje vere. Iz tega različnega namena je nastalo nespora-zumljenje, a kljub temu je ločitev države od cerkve bila pogrešena, kajti morala je odvisna od vere in sc nc more ločiti od politike.Res je konkordat država izrabljala zadnji čas tako, da so ga katoličani čutili kot sužnji jarem. A bila je velika napaka, da ga je vlada brutalno prelomila, namestu da bi ga odpovedala, in da hoče cerkev organizirati brez papeža. Želeti jc, da se vrne verski mir, a ni ga treba potrditi več z nobeno listino. Cerkev ne potrebuje drugega nego svobodo, da izvršuje svoi sveti poklic.
Oba govornika sta naredila na odlično občinstvo velik vtis. Divjaki v zbornici, ki imajo zdaj vlado v rokah, bodo seveda svojo nesrečno politiko vlekli dalje, dokler ne pridejo z njo ad absurdum. Katoličani francoski pa, ki so si v republiki znanosti pridobili častno mesto, naj gledajo, da tudi v ljudski republiki nastopijo s potrebno odločnostjo.
Pred kratkim ie neki francoski dnevnik stavil svojim bravcem vprašanje, kdo je največji FrancozXIX. stoletja. Prišlo jc na tisoče odgovorov. Eni so imenovali Napoleona, drugi kakega pisatelja. A daleko največ glasov jc dobil Pasteur, ta mirni znanstvenik in človekoljubni zdravnik, ki je svoje življenje posvetil trpečemu človeštvu. Bilo je med onimi, ki so dali Pasteurju čast največjega Francoza XIX. stoletja, gotovo tudi mnogo takih, ki niso
vedeli, da je bil Pasteur veren katoličan, ki je vestno izpolnjeval verske dolžnosti.
Kako more potem republika zagovarjati svoj boj proti oni cerkvi, ki je dala Franciji njene najboljše može?
CESAR SE NE PODA NA KAP MARTIN.
Dunajski dvorni krogi izjavljajo, da je vest francoskih listov, da se naš cesar za dalj časa poda v Kap Saint Martin na francoski rivieri, neosnovana. Mogoče jc ta vest nastala zato, ker biva v S. Martinu na dopustu cesarjev pribočnik Driancourt.
POLONYJEVA AFERA.
Intrige Fejervaryjeve? »Magyar Nem-zet« piše, da je časnikar Fejer, ki je prvi po listih objavil, kaj jc Schonbergerca pred preiskovalnim sodnikom pod prisego izjavila, privatni detektiv, ki je v zvezi s člani Fejerva-ryjevega kabineta. S tem hočejo pristaši prejšnje vlade napraviti med koalicijo razdor. Fe-jervary pa izjavlja, da to ni resnično in da bo tožil list »Magyar Nctnzet* zaradi obrekovanja.
Polonyi v Budimpešti. Polonyi se je s svojega posestva vrnil v Budimpešto, kier je baje s svojim naslednikom, justičnim ministrom Giintheriem, dve uri konferiral. Polonvi bo v Budimpešti študiral svoj proces proti Lengyelu.
Proces proti Lengyelu. O zadevi Lcngye-lovi bo imunitetni odsek odločil 14. t, m. Proces se bo vršil šele sredi aprila.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Vatikan odklanja formular pogodbe med župniki in župani, kakoršnega jc sestavil minister Briand. Vzrok je ta: Briand zahteva, da bi vsi župniki, ki v teku osemnajstih let, v katerih velja pogodba, sledijo drug drugemu, šli, ko nastopijo svojo službo, k županu ter se zavezali, da se bodo res držali pogojev, ki so že določeni v pogodbi. To je vsekakor poniževalna določba, ki bi županom podelila nekak »exsequatur«, katerega bi si duhovniki morali od n ih takorekoč še posebič izprositi. »Gau-lois« poroča, da njegov predlog glede na pogodbe med župniki in župani ne bo izzval nobenih konfliktov. Pravi, da je že našel način, kako doseči sporazumljenje med vladnim stališčem in stališčem škofov.
Druga poročila pa dokazujejo, da se stvari najbrž še ne bodo tako hitro iztekle po volji Briandovi. »Messidor« poroča iz Rima, da je papež zapovedal francoskim škofom, naj organizirajo privatno bogoslužje. To vest je treba vsprejeti s precejšnjo rezervo.
ANGLEŠKI PRESTOLNI GOVOR.
Pri otvoritvi angleškega parlamenta ie kralj v svojem prcstolnem govoru povdarjal sledeče: Razmere Angleške do vseh držav
so zelo prijateljske. Obisk afganskega emirja v Indiji je mnogo priponinogel do sporazum-Ijenja med angleško Indijo in Afganistanom. Nc da bi sc kršila enotna, centralna uprava, se bo med velikimi plemeni, ki so združena pod angleško krono, povspeševala pametna samouprava. Kar se tiče parlamentarnih razmer, se je pojavil resen spor med poslansko in višjo zbornico lordov. Ministri prevdarjajo, kako bi to vprašanje ugodno rešili. Prestolni govor navaja več zakonskih predlogov, ki jih bo vlada v tem zasedanju predložila^ med njimi zakon o udeležbi žena pri lokalnih administrativnih oblasteh in o izboljšanju stanovanjskih razmer.
KATOLIČANI IN SVOBODOMISELC1 V ITALIJI.
Dne 17. t. m. nameravajo italijanski svobodomiseln prirediti v Rimu protikatoliške in protiverske manifestacije na čast Giordanu Brunu in drugih takih mučenikov liberalne razbrdanosti. Značilno je, da se po vrsti odlašajo različni liberalni velemožje v Italiji, ki javno po listih obsojajo nameravane demonstracije proti italijanskim katoličanom, ki se združujejo v politiško stranko. Radikalnolibe-ralni poslanec de Viti de Marco piše tajniku odbora za prireditev protikatoliške manifestacije sledeče: »Ne razumem, kakšen namen naj ima to, čc mi, ki tvorimo politiško stranko, priredimo manifestacijo proti drugi politiški stranki. Katoliška stranka jc razvila program za svoje politiško delovanje in jc s tem združila ljudi v svoji sredi, ki so prej bili razcepljeni in ločeni. Vi pa 17. februarja na rimskih ulicah ne boste našli nobenega programa! Mogoče dobite v kakšnem kotičku pri kakem cunjarju program gospodarske in politične svobode državljanov, za katerega so se borili že naši očetje.«
MINISTRSKA KRIZ4 NA HOLANDSKEM.
Holandski ministrski predsednik de Mee-ster je drugi zbornici naznanil, da bodo ministri deinisijonirali, ker jc prva zbornica odklonila vojaški proračun. Kriza ne bo imela nobenega vpliva na priprave za haaško mirovno konferenco.
Vzrok demisije je sledeči: Vojni minister Staal .ie znižal službeno dobo deželne brambe pri vojaških vajah. V prvi zbornici so pa govorniki naglašali, da ta uredba škoduje javnemu miru in redu, ki ga vzdržuje deželno brambovstvo in da jc s tem meja v slučaju kake vojske izročena sovražniku. Konzerva-tivci sc upirajo demokratizaciji vojske, ki jo jc nameraval Staal izvesti. Liberalnemu ministrstvu Meestcrjevemu bo najbrž sledilo zmcrno-klerikalno pod vodstvom Lohmanna. Liberalnosocialistična večina v drugi zbornici dela posebno na to, da bi ne prišel na površje konfcsionalni minister Kuyper.
L1H6R.
Ines de ln: Sierras
Francoski spisal Charles Nodier.
(Dalje.)
Duševno njeno razpoloženje jc bilo tako, kakoršno navadno spremlja vzvišenost duha. Kolikor višje se jc povspela v umetnosti, tem manj moči je imela njena duša, ki se je pustila v vsem voditi. V življenju umetnosti je bila angelj; v praktičnem pa najslabše dete. Najmanjša dobrohotnost si jc osvojila njeno srce, in kadar je to ubogo srcc govorilo, jc morala pamet molčati. Tak značaj nima ničesar slabega na sebi, kadar jc vodstvo pametno; toda edino bitje, ki je na Ines vplivalo v njeni žalostni osamelosti, v kateri jo jc pustila očetova smrt, je delalo v njeno pogubo. To je ena najstrašnejših skrivnosti, da nedolžnost nikdar ne sumi! Skoro brez vsakega truda jo jc Gaetano pregovoril, da jc ušla z doma. Brez vsake težave jo jc prepričal, da jc vsa očetova zapuščina njena. Izginila sta. Nekaj mesecev pozneje sta se prikazala oba v Cadixu, bogata zlata, lepotičja, diiamantov.
Tu se je zastor dvignil. Toda Inesinc oči, še vedno zaslepljene, dolgo časa niso hotele videti vse resnice. Svet, v katerega jo ic Gaetano vrgel, jo je pač včasih prestrašil vsled prosfosti svojih principov. Čudila se jc da ta kratka, razdalja novega sveta od starega more napraviti toliko razločka v govorici in običajih. Iskala jc sebi jednake duše v tej množici sleparjev in kurtizan, ki so tvorili
njeno navadno družbo. Njeno premoženje, ka- J terega si ni ravno z najlažjo vestjo prisvojila, jc začelo polagoma giniti, ž njim pa tudi hinavska ljubezen Gaetanova. Nekega dne ga je zastonj čakala k obedu; prihodnjo noč ga tudi ni bilo. Drugi dan sc jc spremenil njen nemir v bojazen, bojazen v obup. Strašna resnica jo je spravila na višek nesreče. Odpotoval je, potem ko jo je vsega oropal, odpotoval z drugo žensko. Zapustil jo je samo, revno, oneča-ščeno, in kar jc najhuje, izdano lastnemu zaničevanju. Ponos, ki se dvigne nad nesrečo v duši, ki si nima ničesar očitati, je bil zlomljen v Ines. Nadela si je ime Pcdrina, da bi sc ognila iskanju svojih nevrednih starišev. Pcdrina, bodi! je rekla z grenko odločnostjo; sramota naj pade nad mene, ker jc tako hotela moja usoda!
Lahko si mislite, da se nc morem spuščati v posameznosti njenega življenja. Najdemo jo zopet v Madridu, kjer jo jc njen prvi in edini nastop postavil v vrsto najslavnejših virtuozinj. Toda ni se samo občinstvo vnelo za njo. Njena lepota, ki ni bila nič manjša nego njen ženij, je napravila globok vtis na visoko osebo, ki je imela tedaj v roki polovico usode Španije, katere imena nečem imenovati. Gotovo jc, da se ni več prikazala na odru in da io je sreča obsipala z vsemi svojimi darovi. Govorilo sc je Ic o krasoti njenih toalet, o razkošju njenega lepotičja in bogastva njenih ekvipaž.
Toda Pcdrinino ime jc napravilo preveč hrupa, da ne bi prišlo do ušes Gaetanovih v neznaten kraj, kjer je skrival svoje sramotno življenje. Kar trni jc donesla tatvina m izdaja, je kmalu izginilo. Poznal pa je Incsino dobro srce in na to jc računil.
V prvem trenotku ie bilo vsako opravičevanje Gaetanu onemogočeno. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da ie odnehal. Incsino srce je bilo prazno, odkar io je Gaetano zapustil. Roman Gaetana, ki ga ii je pripovedoval, jc bil nad vse bedast in neverjeten, in vendar mu je revica verovala. Njeno srce je hotelo biti na vsak način srečno; in četudi sc ji jc kazalo tisoč pomislekov iz n egove laži, vendar ni poslušala svoje pameti, ampak znova svoje srcc.
Pripovedoval ji je ta slepar, da je prišel iz Sicilije, k.icr je iskal dovoljenja svoiih starišev za ženitev, in ga tudi dobil. Njegova mati sama da je bila tako dobra, da ga je spremila v Španijo, samo da bi prei videla svojo ljubljeno hčerko, o kateri je slišala toliko lepega. Kaka strašna novica jo ie čakala v Barceloni! Hrup Pedrininega vspeha ju je zadel istočasno s poročilom o njeni sramoti. Ali jc to zahvala za toliko liubczen in toliko žrtev? Prva misel, ki mu jc šinila v glavo, jc bil sklep da umre, toda materina ljubezen je premagala njegov obup. Zakril jc materi svojo žalostno skrivnost. Vihral je potem v Madrid, da govori z Ines, da ii pove, da je še čas, da zopet pridobi svojo čast in svojo krepost; prišel ii je odpustit, in ii odpušča! Kaj naj vam še povem? Ines, vsa v solzah. Ines, vsa zbegana, tresoča sc, omamljena kesanja, hvaležnosti in veselja je padla sleparju pred noge; hinavstvo jc zopet triumfiralo nad tem preveč čutečim in zaupnim srcem.
Nekoliko suma se ic pa vendar moralo vzbuditi v Ines, ko je videla, da hiti Gaetano boli spravljati v voz, pripravljen za odhod, njene zaklade, nego da jo odvede iz kraia
nične sramote. Brez vspeha se je trudila, da vse popusti. Niti poslušal je ni.
Štiri dni pozneje se je ustavila popotna ekvipaža v Barceloni pred hotelom dc 1' Italie. Izstopil je eleganten gospod z mlado damo, ki se je skrbno ogibala pogledov potnikov iu pasantov. Bila sta Gaetano in Pcdrina. Četrt ure pozneje se ic mladi gospod napotil proti pristanišču.
Odsotnost Gaetanovc matere je Ic preveč potrdila bojazen, katera se je začela Ines po-laščati. Bila jc tolika, da io je brez strahu Gaetanu razkrila, ko sc je vrnil. Gotovo je, da jc nastal med obema velik prepir, ki sc jc nadaljeval celo ponoči. Ko se je delal dan, je pustil Gaetano, ves bled in razburjen, prenesti nekaj prtljage na krov ladie, ki je imela to jutro odpotovati, in kamor se je malo potem tudi sam podal, držeč ma lino kaseto pod svojo suknjo. Ko ie prišel na krov, je odslovil svoje nosače, jih bogato plačal, in jim toplo naročal, naj se ne budi tregova soproga, predno se ne vrne.
Med tem jc minilo že cclo dopoludne, nc da bi sc tujec vrnil. Culo sc je. da sc je ladja odpeljala, in eden težakov, ki je spremi al Gaetano, sc jc hotel o tem prepričati. Na horizontu so ravno jadra zginjevala.
Tišina, ki ic vladala v Incsini sobi, sredi hrupa, ki je napolnjeval hotel, jo je počela vznemirjati. Opazilo se je. da vrata niso bila od znotraj zaprta, temveč od zunaj, in da ključa ni bilo nikjer. Hotelir ie pustil odpreti z drugim ključem in strašen prizor sc je odprl. Neznana dama ic ležala na postelji, kakor da bi spala, in bila vsa s krvjo oblita. V prsih je tičalo bodalce, s katerim jo je predrl morilec.
RUSIJA.
Atentat proti grofu VVittu.
Bivši ministrski predsednik grof Witte bi bil kmalu postal žrtev bombnega atentata dne 12. t. m. Grofica je bila v gledališču, pri grofu, ki je nekoliko bolan, pa ie bil njegov hišni zdravnik. Slučajno je bil v spalni sobi navzoč tudi prijatelj VVittov, neki dopisnik »Dai-ly Telegranha«, ki je, brkljajoč po sobi okoli, našel v peči bombo. Boma je imela jižigalnik, ki je bil tako uravnan, da bi bila bomba raz-počila okoli polnoči. Bombo so seveda takoj odstranili. Policija je zaslišala \Vittovega hišnika, ki je izpovedal, da ga jc pred dnevi neki neznanec vprašal, kje spi grof. Mož je naročil hišniku, naj grofu pove, da naj odslej svojo spalno sobo zapusti in se nastani v drugem krilu hiše.
Kdo je provzročll atentat?
Nekateri krogi menijo, da so provzročili atentat proti VVittu reakcionarci. VVitte jc namreč sestavil znani manifest carjev od dne 30. oktobra, v katerem se Rusiji podeli ustava. Zaradi tega ga sovražijo reakcionarci, ki so posebno s pomočjo »črnih stotnij« razvili živahno agitacijo proti VVittu. »Črne stotnije« so VVittu še, ko je bival v inozemstvu, pošiljale pretilna pisma in so mu, predno sc jc povrnil v Rusijo, naznanile, da so ga obsodile na smrt.
Volitve za dumo.
Ze včeraj smo poročali, da opozicija upa, da bodo volivni možje izvolili v dumo vsaj 105 opozicionalcev. Opozicionalce bodo volili v sledečih gubernijah: Jekaterinoslav, Kazan. Livland, Moskva, Nižni Novgorod, Samara', Simbirsk, Tavrija, Tver, Markov in Kerzon. V gubernijah Voroneš, Kaltiga, Kiev, Penza in Rjezan bodo opozicionalci dobili 45 mandatov. Ce se brezbarvni pridružijo levici, bodo opozicionalci imeli 150 mandatov. - V Odesi so zmagali kadeti združeni s socialistiškimi strankami.
Preobrat v kadetni stranki.
Kadeti so sklenili, opustiti v dumi dejansko opozicijo ter se omejiti zgolj na formalno opozicijo. Storili bodo vse, da duma ne bo razpuščena. Kadeti upajo, da vlada zopet prizna stranko kadetov za zakonito.
Teroristi.
V Slanzkovvu na ruskem Poljskem so revolucionarni teroristi dva neznanca privlekli v cerkev, ju pred oltarjem zvezali in ju nato ustrelili v hrbet. Ljudje domnevajo, da sta obadva umorjena bila terorista, ki sta izdala policiji lastne tovariše in zato bila ustreljena.
Odklonjena izročitev.
Švicarsko zvezno sodišče jc odklonilo zahtevo Rusije, naj se ji izročijo trije Ge-orgijci, ki so na Ruskem plenili po državni zakladnici v Dušetti, na Kavkazu, potem pa zbežali v Genevo. Švicarsko sodišče je izreklo, da je plenitev po državni zakladnici bila uprizorjena od georgijske revolucionarne zveze v politiške namene, kar izključuje izročitev.
Ljudska izobrazba.
Ruski naučili minister von Kauimann je predložil ministrskemu svetu načrt, kako urediti ljudsko šolstvo. Načrt določa, da morajo ustanoviti šole lokalne občinske oblasti: šolsko okrožje naj obsega okraj, ki se razširja tri vrste naokoli. Normalno število otrok, za katere se nastavi enega učitelja, jc 50. Minimalna učiteljska plača znaša 360 rubljev. Vsaka ljudska šola mora imeti dva učitelja iu duhovnika. Kakor hitro stopi ta zakon v veljavo, morajo lokalne oblasti v teku dveh let sestaviti načrt, kako bodo organizirale ljudsko izobrazbo in naznaniti vladi, koliko dohodkov imajo za vzdrževanje šol.
Uolivni boj.
(Romlhovega shoda v Krškem) se tudi občina Trebelno ni udeležila, ker nihče ne mara biti tam, kjer ima Romih besedo. Ta človek se vedno vsiljuje županom krškega okraja kot nekak kolovodja. Ako se obhaja kaka slavnost, koj vabi vse župane skupaj; ako pride deželni predsednik v Krško, zopet hoče, da bi se visokemu gospodu predstavili vsi župani ž njim na čelu. Samo nihče ne mara za njegova vabila.
(Mokronoški liberalci) strupenih ust in polni onemogle jeze, so poslali dne 11. t. m. v »Narod« strupeno brzojavko na naslov županstvu. zakaj se ne udeleži Rotnihovcga shoda v Krškem. Tako sc je celo v »Narodu« dokazalo, da za Romihovim shodom stoji umazani »Narod«. Kdo pa so vendar ti liberalci? Morebiti oni liberalček, ki jc bolj širok kakor visok in prenapojen donebesne domišljavosti, pomešane z nedosežno srboritostjo. Ali oni li-beraiec-agitator, ki je svoječasno v iavni občinski seji zabrusil znane besede: »Jaz vem, zakaj me ne marate. Zato, ker setn vam že marsikatero grenko storil pa jo botri še!« Naše županstvo pa naj mirno naprej deluje po volji tržanov in vse bo v redu. Krik in vik naših par liberalcev je živ dokaz temu. Geslo pa bodi: »Proč z liberalci iz vseh zastopov!«
(Ivana Cankarja) nameravajo socialni demokratje kandidirati v litijski okolici.
(Engelbert Gangl omagal.) Uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Popravek. Zahtevam na podlagi § 19., tiskovnega zakona, da priobčite v svojem listu glede na notico »Neverjetno, toda mogoče« (glei »Slovenca« št. 33, II. priloga z dne 9.februarja 1907) tale stvarni popravek: 1. Ni res, da se v sodnih okrajih Vrhnika, Logatec, Cerknica, Idrija z vsemi silami ponuja za kandidata učitelj Engelbert Gangl, res pa je. da sc ni do današnjega dne nikdar in nikomur imenovani ponujal za kan-
didata. 2. Ni res, da hoče jesti granit v boju utrjenih volivcev S. L. S., res pa je, da hoče jesti kruh, ki si ga služi s poštenim svojim delom. -— V Idriji, dne 10. februarja 1907 Engelbert Gangl. — Lačni Gangl bj si poleg kruha privoščil sedaj lahko tudi šc klobaso in liter vina, ker je od »klerikalne« »Družbe sv. Mohorja« dobil lepe denarce, pa bi ne bil omagal tako kmalu.
(Na Štajerskem.) Socialdemokraški »Ar-beitervville« iz Gradca naznanja, da se socialni demokratje po vsem Štajerskem ne bodo udeleževali političnih volivnih shodov drugih strank z ozirom na novo postavo v varstvo volivne svobode in shodov. V Brucku na Muri bo v mestnem okraju kandidiral Anton Eiirst.
(Kandidaturo barona Moscona) v brežiškem okraju že pozdravljajo Nemci z velikim veseljem. Ce jim le ne ixj to vesfelje po vodi splavalo. Marburgerca poroča, da ga bodo kandidirali Štajercijanci.
(Dr. Glasova kandidatura) v ptujskem-lipniškem okraju je žc, kakor smo poročali, fuč. Mož jc sam odstopil. Marburgerca tarna, da ni povedal vzroka svojega odstopa. No, bo že imel vzroke, katerih noče povedati.
(Proti Becku.) Dunajski radikalni svo-bodomiselci agitirajo proti kandidaturi barona Becka. Dne 11. t. m. so na volivnem shodu postavili za radikalnega kandidata Scheuja. Proti Ikvku so radikalci iz svobodomiselnih razlogov, svobodni Nemci pa iz nacionalnih razlogov. Dunajsko svobodno vsenemško vodstvo je sklenilo, delati proti Becku zato, ker je po čustvovanju Slovan in ie vedno podpiral češke težnje.
(Proti Vsenemcem.) Na shodu dunajskih radikalcev II. t. m. je vsenemec VVaniek ponudil v boju proti Becku radikalceni pomoč vsenemške stranke. Radikalci so to odklonili s klici: Ne rabimo vaše pomoči! Eranko Stein je snedel svojo častno besedo! Stein je obre-kovalec! itd. Res lepa obsodba kričavega Steina!
(»Katoliški« razporočenci) na Dunaju so sklenilL poseči z vsemi močmi v volivni boj ter glasovati povsod le za kandidate, ki se bodo zavzeli za reformo zakonskega prava in razporoko.
(Nemški kandidati na Češkem.) V Leito-mišlu kandidira Peschka, v okraju liohcnelbe-Arnau-Koniginhof Jožef Molvvald (nemška delavska stranka), Lindemayer (svobodni vsenemec), Krof Deym (agrarec), Exner (socialdemokrat).
(Privatni uradniki in trgovski nastavljene!) kandidirajo v IV. dunajskem okraju dr. Oobla. ki se je zavezal, da bo v slučaju izvolitve se zavzel posebno za zahteve privatnih uslužbencev.
(Krščansko-socialna organizacija.) Velikega krščansko-socialnega strankarskega shoda na Dunaju se bodo udeležili tudi vsi dele-gatje iz Tirolske. Centralno strankarsko vodstvo avstrijskega krščansko - socialnega delavstva je priredilo v mestni ljudski dvo-ranei sijajno manifestacijo za dr. Gessmanna, ki ima toliko zaslug za volivno reformo. Na Gessmanna je prišlo 200 brzojavnih pozdravov.
(Nasprotniki volivne reforme) še sedaj smešno oponirajo. V Lvovu se plesa pri deželnem maršalu Badeniju ni udeležil noben član podoljske stranke, ker sc je Badeni v gosposki zbornici zavzemal za volivno reformo. To neumno demonstracijo sta priredila grofa Pininski in vitez Kozlovski.
(Volivno gibanje med južnotirolskiml Italijani.) Krščanski socialci bodo postavili po mestnih okrajih sledeče kandidate: dr. Loren-zerotti (Cles-Malč), Tabarelli dc Eatis (Mez-zolotnbardo), Paolazzi (Cavalese - Fassa), dr. Conci (Trident), dr. Gentili (Valsugana), tnon-signor Delugan (Riva-Arco), župnik Panizza (Rovereto-Ala).
(V moravskih mestnih okrajih) kandidirajo med drugimi sledeči nemški kandidati: v Brnu nemški naprednjak dr. Lecher in socialni demokrat Kalabas v I. okraju, nemški naprednjak d'Elvert in socialdemokrat Pipal | v II. okraju; izmed krščanskih socialcev kan-! dirajo dozdaj dr. Gschladt v Novem Tišinu, ' Mayer v Olomucu, Budiš v Moravski Tfe-I bovi. Socialni demokratje kandidirajo v vseh mestnih okrožjih.
(Volivni oklic Mladorusinov.) Rusinski nacionalni odbor je objavil od profesorja Ro-manezuka podpisani volivni razglas, ki poživlja Rusine, naj živahno posežejo v volivno borbo ter naj postavijo svoje kandidate nc samo na kmetih, ampak tudi po vseh vzhodno-galiških mestih, ki po starem historiškem pravu pripadajo Rusinom. Izmed rusinskih kandidatov so dozdaj razglašeni v Baligrodu župnik Javvorski, v Ra\vi ruski župnik Kmit, v Zloczovvu mladorusinski župnik Zielski.
(Češka koncentracija.) »Narodni Listy« poročajo: »Nekateri listi so poročali, da se jc koncentracija čeških strank sklenila. Na podlagi avtentičnih informacij izjavljamo, da se koncentracija tistih strank, ki se sedaj o njej pogajajo, še ni dovršila.«
(Spiridon Gopčevič bo kandidiral v drž. zbor v Kotoru.
(Položaj v FurlanlJI.) V Eurlaniji se laški katoličani nenavadno živahno gibljejo na političnem polju. Zborovanje na zborovanje imajo po raznih krajih ter delajo na vse kriplje za bližnje državnozborske volitve. Z gotovostjo se more reči že danes, da bosta v Eurlaniji izvoljena dva laška katoliška poslanca.
Zahtevajte „S'ovenca" v vseh jo-stlinah! — Zahtevnjte »Slovenca" na kolodvorih!
Dnevne novice.
+ »Narodove« neslanosti. »Narod« včeraj stresa svoje neslanosti nad uršulinskim samostanom. Zadošča naj, ako povemo, da napadeni gospod Stroj že dve leti ni več v uršu-linskem samostanu in da sploh nikdar ondi spirituaJ ni bil. S takimi izmišljotinami polni »Narod« svoje predale poizkušeni samoumor grofice Lichtenberg je pa zamolčal. Tu mora »Narod« molčati, da zakrije pohotnost liberalnega odličnjaka, ki ima znatne »zaslu« ge«, da je nesrečnica prišla tako daleč. Predvčerajšnjim sc je »Narod« dal zapleniti in sedaj porablja konfiskacijo za reklamo. Stvar okusa! Sicer naj se pa »Narod« le pomiri: o razsodbi najvišjega sodišča glede rajje slovenščine pri sodiščih na Koroškem je »Slovenec« mnogo prej poročal, nego »Narod«. Pri najvišjem sodišču pa naša beseda ravno toliko zaleže, kot »Narodova«.
+ Atentat na tržaško Slovenstvo je načrt tržaškega deželnega odbora o volivni reformi tržaškega občinskega, oziroma deželno-zborskega volivnega reda. Število mandatov se poviša od 54 na 59. Volitve v mestu bi se vršile v štirih ločenih volivnih razredih, istotako v okolici. Volitev po okrajih v okolici odpade. Ncčuveno je, da volivni načrt ustanavlja za okolico istotako štiri volivne razrede na enaki podlagi, kar sc tiče uvrščenja v ta ali oni razred, in cclo visokost davka, ki naj bi bil odločilen za ta ali oni volivni razred, naj bi ostala ista za gospodarsko šibkejo okolico, kakor za bogato svetovno trgovsko mesto. Ako se ta volivni načrt glede okolice sprejme ter uveljavi, bi se znalo zgoditi, da bi bilo v prvem in drugem razredu z volivnim cenzusom od najmanje 600 kron, oziroma 100 kron, lc po par volivcev in šc ti bi bili večinoma meščani, ki bivajo v okolici, ki pa imajo svoj gospodarski in trgovski delokrog v mestu, ki torej nimajo nikakega interesa za gospodarske potrebe okolice, še manje pa za kulturelne in narodne. Tudi tretji razred bi bil v nevarnosti za ogromno večino slovenskega prebivalstva v okolici, ker bi spadali v ta razred tisti prosluli »cittadini«, katere imenuje tržaški mestni svet, kolikor jih potrebuje pri volitvah. Ostal bi torej za slovensko prebivalstvo v okolici le še četrti razred, v katerem bi volili vsi oni, ki niso zapopadeni v prvih treh razredih. A v tem razredu bi sc morala narodna stranka boriti z internacionalno socialno demokracijo za mandate. Iz vsega ie torej razvidno, da je ta volivni načrt naravnost atentat na slovensko posestno stanje v tržaški okolici, katera bi imela vso pravico, da se jej zagotovi vsaj toliko število mandatov, kolikor jih ima vsak razred v mestu, to je: 12. Kajti okolica šteje okoli 48.000 prebivalcev, dočim je v mestu okoli 120.000 avstrijskih podanikov. Po predloženem načrtu pa bi se moglo zgoditi, da mesto dvanajst nc dobi slovensko nrebivaJstvo okolice niti enega mandata.
-1 Naredba v varstvo delavcev. Včeraj ie trgovinsko ministrstvo izdalo novo nared-bo v varstvo delavcev pri visokih stavbah. Naredba določa najprvo priprave in dela v varstvo delavcev, ki delajo temelj stavbi,, kanale, odre itd. Važna je določba, da sc morajo odri pregledati vsaj vsakih 14 dni in po vsakem viharju, ali so še trdni. Isto velja glede na lestve, stopnjicc, verige, vrvi in druge naprave pri visokih zgradbah. Dalje navaja naredba več novih določeb znotraj zgradbe, da se prepreči poškodba. Gradivo sme metati delavec delavcu Ic pri tleh, opeko podajati le od nastropja do nadstropja. Tudi za samo vnanje poprave visokih stavb se morajo napraviti odri. Podjetniki morajo skrbeti za zdravo pitno vodo, primerna delavska bivališča in prvo pomoč v nesreči. Posebno pa je prepovedano iz visočine doli metati gradivo.
Krško. Pazimo na naročnike »Slov. »Naroda«. »Domoljub« številka 6. je prinesel notico, da je tudi gostilna Scagnetti naročena na »Slovenski Narod«. K tej notici pripomnimo, da g. Scagnetti prav rad obiskuje farovže na kranjski, pa tudi na štajerski strani, se predstavlja kot stavbeni podjetnik in sprejema cerkvene stavbe. »Slovenski Narod« je sovražen cerkvi in duhovnom. Enako obema nasproten ie tudi tisti, ki ta list podpira. Duhovni te in one strani Save si bodo zapomnili mišljenje g. Scagnettija in onih, ki še v sedanjih časih podpirajo »Slovenski Narod«.
—	Zvišanje telefonskih pristojbin. Z Dunaja priobčuje »Frankfurter Zeitung« dopis, ki naglaša, da glede na povišanje telefonskih pristojbin vlada nc namerava odnehati. Tudi v Nemčiji nameravajo slediti avstrijskemu zgledu. V Avstriji telefon ne pokrije stroškov. Vsak naročnik stane vlado 80 kron, ki jih morajo pokriti vsi davkoplačevalci. Zvišanje zadene le 20 odstotkov naročnikov, pred vsem velike kavarne in pa trgovine.
—	Zlato poroko sta obhajala v Zatičini na pustni ponedeljek v ondotni opatijski cerkvj Uršula in J. Skubic z Dobrave. Lepe slovesnosti, kakršne še nismo imeli v Zatičini, sc je udeležila velika množica ljudstva.
—	Izboljšanje avanzlranja v armadi. Me-rodajni kroni že precej časa proučujejo, kako izboljšati avancement v armadi. V vsakem pehotnem in lovskem polku nameravajo ustanoviti mesto enega novega štabnega častnika, majorja, ki bo poveljeval v vojnih časih iz kadra sestavljeni nadomestni bataljon. Ločiti nameravajo namreč izpopolnjevalno okrajno in pa nadomestnega kadra poveljništvo. Na novo ustanove 110 mest za štabne častnike in se proglasi nova cesarjeva naredba že prihodnji teden.
—	Dunajski krojači ln šivilje so zvišali cene svojemu delu za 10 do 15 odstotkov.
—	Lloydovo delavstvo v Trstu jc doseglo 7.1>oljšanje jlač za 40, oziroma 30 odstotkov
na dan. Kar se prihrani materiiala, dobi odslej delavstvo. Poleg tega dobe še nekaj drugih poboljšanje: Gibanje za stavko ie vsled tega prenehalo.
—	Preprečeni samoumor. V Trstu je skočila v vodnjak lbletna dekla Ana Strukel, ker se jc skregala s svojo mačeho. Ko je začutila mokroto, je pričela klicati na pomoč. Ljudje so skesano samoumorilko izvlekli iz vodnjaka.
.— Poročil se je prirodoslovec g. dr. Fran Megušar z gdčno. Minko Rottovo.
—	Velik korzo v Šiški je bil včeraj popoludne. Vozilo se je po Šiški 20 voz mask. Aranžiral je zabavo g. KeršičT
—	Napravo, po kateri bo gluhonemi slišal godbo je izumil francoski zdravnik dr. Dupont. V francoski akademiji znanosti ie dr. Dupont kazal tozadevni svoj aparat: fono-graf, na katerega jc priklopljen mikrofon, katerega hrani električni akumulator. Glasovi bodo prišli v možgane gluhonemega električnim potom.
Vse pse so pokončali v Slov. Gradcu, ker se je pokazala ondi pasja steklina. Pobili so ondi tudi vse mačke. Tako bo Slovenji Gradec v kontumacu brez psov in mačk. Sedaj hočejo isto »krvoprelitje« izvršiti tudi v sosednjih občinah.
Železnica na Jadransko morje. Moha-medanci v Albaniji in v Skadru se zelo zanimajo za vprašanje železnice na Jadransko morje. Gibanje vodi mohamedanec Zaiktib Roja v družbi s kristjanom Paskom Kakarid-jijem, oba trgovca v Skadru. V imenu prebivalstva severne Albanije sta vložila prošnjo na sultana, da izda iradc za zgradbo železnice Skoplje-Mitrovice neki francosko - italijanski družbi. Ob Jadranskem morju bi naj bila po-staia pri Baru ali reki Bojani ali pa pri San Giovjumiju dc Medua. Francoski in italijanski konzul se živahno zanimata za vso stvar.
—	Zaprli so v Reki pobeglega knjigovodjo budimpeštanske burdelske banke Aleksandra Parkanyja, ki ie, kakor smo poročali, po-ncveril 40.000 kron.
Ogenj na tržaškem korzu. Pri palači Salem jc začel med korzom goreti reklamni voz »Indra Tca«, ker so neprevidno ravnali z bengaličnim ognjem. Osebe, ki so sedele na vozu, so poskakale na tla. Papirnati slon je kmalu zgorel in ljudje so ga spravili proč. Poškodovan ni bil nihče. Ko je došla požarna hramba četrt ure prepozno, so jo izžvižgali.
Električna gonilna moč za nove državne alpske železnice. Kakor znano, je bila postavljena v letošnji državni proračun še precej znatna svota za preiskovanja in proučevanja, ako bi se ne dala uvesti na novih državnih alpskih železnicah električna gonilna moč. V ta namen se odpošljejo v bližnjem času inženirji na razne strani. Za bohinjsko železnico se bode preiskovala vodna moč Soče med Kobaridom in Bovcem.
Zmrznjenega so našli včeraj okolo 10. ure predpoldne ob Soči in sicer pod kolovozom, ki pelje od Soškega mosta proti Solkanu, 431etnega vrtnarja Miho Pojavnika, doma iz Vrhovlj pri Kojskem, a stanuzočega v Gorici. Truplo je bilo nago. Pokojnik je bil udan pijanosti. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke.
Nesrečnež. Na goriško policijo je prišel v soboto 321etni Josip Legovič iz pazinske občine. Bil je ves raztrgan, a ker je obenem tudi gluhonem, je s kretanjem rok dal razumeti policijskemu nadzorniku, da ni že 48 ur ničesar užil ter da ne poseduje niti novca v žepu. Reveža so začasno zaprli, da ga potem odpošljejo v domačo občino.
—	Umrl je v Oseku predsednik ondotne trgovske zbornice g. Julij Miskolcsi.
Novi predpisi za ženltev častnikov bodo kmalu izdani. Z ozirotn na kavcije so predložili nove predpise obema finančnima ministroma. Zdaj manjka edino še cesarjevega podpisa._________
ljubljanske novice.
lj Premestitev poveljništva 56. pehotne brigade lz Ljubljane v Gorico se izvede dne 11. majnika. Od navedenega dne nadalje prevzame obmejno službo v Gorici in v Gradišču brambovski polk št. 27.
lj lz pisarne slovenskega gledališča. V petek uprizori se prvič na slovenskem odru Kienzlova opera »Evangcljnik« (»Der Evan-gelimann«). Dejanje tega velezanimivega dela je posneto po dr. L. F. Meissnerjevi knjigi »Iz papirjev policijskega komisarja« in odgovarja resnični dogodbi. Brata Ivan in Matija Freudhofer, prvi učitelj, drugi aktuarij v samostanu pri sv. Otmarju na Nižjem Avstrijskem, ljubita isto deklico Marto, nečakinjo samostanskega justiciarja. Ivan je pohotnež in se trudi na vso moč, vjeti v svoie zanjke mlado deklipo, ki ga pa zaničuje tako odkrito, kakor iskreno ljubi njegovega brata Matijo. O tem izve po Ivanu justiciar in zapodi mladega ljubimca iz službe. V noči se snideta Marta in Matija še enkrat pred slovesom v lopi pri samostanskem kegljišču, Ivan pa, ki ie o sestanku čul, se priplazi v bližino ter v zavistni jezi zažge poslopje za kegljiščem. Od vseh strani pribite ljudje gasit, med njimi tudi justiciarij sam, ki ic mnenja, da je Matija, katerega najde na mestu nesreče, iz maščevanja zanetil ogenj v samostanu. Vse prošnje ne pomagajo nič. Odvedo ga v zapor, in ker govori vse proti njemu, .ga obsodijo na dvajset let ječe. Uboga Marta pa se v obupu vrže v Donavo. Po dvajsetih letih pride Matija iz zapora. Svet mu je tuj in v Št. Otmarju nc najde ne brata nc drugih znancev več. Po-vsodi mu kažejo duri. Ker nc dobi dela, postane prosjak. Z evangeljem v roki uči otroke besedo božjo ter potuje od kraja do kraja. Trideset let po groznem dogodku, ki mu ic uničil življenje, pride pred hi$o, v kateri leži na smrtni postelji njegov brat Ivan, kateremu
razjeda vest življenje. Tu šele izve, da je bil njegov lastni brat, ki inu je provzročil toliko gorje. V prvi bolesti se hoče vreči nanj, potem pa se razjoka in mu odpusti. V njegovem naročju izdihne Ivan, z dvora j)a se čuje zbor otrok: »Blagor jim, ki trpe krivico.« Kien-zlova glasba je vseskozi moderna in karakteristična. Interesantni recitativ sc menjava z melodijozno kantileno in tudi točk dunajskega lokalnega značaja je v delu dovolj. Opera se je pela prvikrat 4. maja 1895 v Berolinu.
lj Sokolova maskarada. Včeraj večer se je vršila v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« in v stranskih prostorih kakor običajno vsakoletna maskarada »Sokola«. Vršila se je pod avspiciji gornjih deset tisočev in ti so ji vtisnili tudi svoj pečat. Vsled tega je bil obisk manjši kot druga leta in veselo razpoloženje, ki vlada po takih prireditvah, nekako potlačeno. Ona deeentna razposajenost nikakor^ni hotela šiniti v ude mask in nemaskirancev. Občna sodba je bila, da je bila zabava na »Slavčevi maskeradi« dokaj bolj animirana, kar so tudi odličnejši izmed »rodoljubov« poudarjali. Motto maskerade je bilo javno draženje naselitvenih parcel na ljubljanskem barju. Temu primerno je bila dekorirana dvorana deloma s svežim zelenjem, deloma s slikami. V ozadju se je dvigal »očak« ljubljanske okolice Krim. ki je tudi na večer pustnega torka znorel in začel divje bruhati ogenj. Pred to sliko je stal arhitektonski okras, sestavljen iz šotnih plošč. Ob strani se je razprostirala Ljubljana s slovito usehlo lipo, ki je vsled preobilnega rodenja špargljev izgubila vso tvo-rilno moč.« — Na barju so se namenu primerno zbrali najrazličnejši narodi, manjkalo tudi ni Beduinov, Juda s krošnjo, žonglcrjev, različnih zastopnikov drugih narodov. Po dvorani so drčali sanjkači, prikazala se je tudi kobilica, izreena na Barju itd. — Celotni vtisk: prejšnja leta jc bilo lepše, ravno ljudje, ki hočejo večeru dati sjaj in značaj elegance, ovirajo tudi najbolj decentno veselje. Vstopnic je bilo oddanih nekaj nad 700 približno toliko kakor na zadnjem obrtnem plesu.
I i Po maskaradi sl zlomil nogo. Po »Sokolovi« maskaradi si je danes zjutraj na stop-njicah v »Narodnem domu« zlomil nogo davčni oficijal Filipan. Prepeljali so ga v bolnišnico.
lj Letošnji predpust je bil sicer kratek, a
jc vzlic temu imelo občinstvo dovolj zabave, kajti v mestu ni bilo letos nič manj kakor 223 plesnih veselic. Nučičevega korza letos^ni bilo v LJubljani, imeli smo ga pa včeraj v Šiški, v nedeljo na Viču in Vodmatu. V Vodmatu se je baie slabo obnesel, pač pa je bil na Viču ugodnejši, ker se je »general« od samega navdušenja zvrnil s konja v sneg. — Kurenta bodo danes pokopali v vojašnicah.
lj Umrl je danes zjutraj v bolnišnici gospod Karol Prosenc. Pogreb bode jutri popoldne ob pol 4. uri.
lj Kovčeg ln 600 kron denarja jc zaupal rudar Blaž Pepel, doma nekje iz celjske okolice, nekemu neznancu na neki postaji v Nemčiji, k'er se je bil ž njim seznanil. Pepel se jc bil' naveličal vožnje in se je odpeljal proti Ljubljani z brzovlakom, medtem ko se je neznanec vozil s poštnim vlakom. Neznancu je naročil, da naj pride v Ljubljani v gostilno k »Tišlerju«, kjer bodeta prišla zopet skupaj. Slučaj je pa nanesel, da je prišel neznanec prej v Ljubljano, nego Pepel, in ker ta tega v gostilni ni dobil, se je odpeljal s kovčegom proti Trstu. Ko je prišel Pepel v Ljubljano; kjer je izvedel, da se je neznance odpeljal ie pustil za njim brzojaviti v St. Peter, kjer je orožništvo res nekega individua prijelo. Je-li neznanec namenoma odpotoval s kovčegom ali ne, bode dognala preiskava.
lj Nesreča. Včeraj popoldne ie padla na mestnem drsališču učiteljica francoščine gdč. Avrelija Brossardova, ker jo je bil prijel krč. Poklicani zdravnik gospod dr. Illner je odredil, da so jo z rešilnim vozom prepeljali na njeno stanovanje. — V drevoredu ob drsališču je padla poslovodjeva soproga Vrliunčeva in se na nosu močno poškodovala. Prepeljal jo je izvošček na njen dom.
lj Napadel je sinoči topničar Fran Sčurk na Karolinški zemlji slikarskega pomočnika Antona Jebačina in ga s sabljo na levi roki močno poškodoval. Sčurk je bil še v civilu velik pretepač.
lj Pustno »šalo« si je dovolil neki neznanec sinoči po noči. Odtrgal je nekje veliko tablo, na kateri so zapisane cene mleka, smetane itd. in jo prinesel pred stolno župnišče ter naslonil na vrata. Zjutraj jo je našel cer-kvenik, ko je odprl vežna vrata.
lj Knjige »Matice hrvatske« za leto 1906 so došle ter se morejo dobiti pri g. Fr. Pod-krajšku na Resljevt cesti št. 24. — Onim p. n. gg. ljubljanskim udom, ki ne pošljejo ponje, dostavijo se knjige na dom, vnanjim pa se pošljejo po pošti.
za 10 let jz Budimpešte. Ena stranka je nato umaknila tožbo, druga pa zahtevala, naj izvedejo tožbo v inozemstvu.
Umoril Je v Mannheimu 311etni trgovski sel Avguštin Ronelenfitsch z bodalcem svojo ženo in dva dečka.
Nošenje šolskih knjig v šolo In iz šole. V Ncwyorku so odredile šolske oblasti poseben šolski zakon, po katerem ne smejo nositi šolarji šolskih knjig vedno v eni roki, ampak morajo menjavati, Uotove dni v tednu iih morajo nositi v levi in gotove dni v desni.
VOJSKA V OSREDNJI AMERIKI?
Država Nicaragua zbira na meji hondu-raške države vojake, da jih ima za slučaj vojske s Hondtirasom takoj mobilizirane.
Razne stuari.
Gimnazijec umoril svojo gospodinjo. V
Hermanstadtu na Ogrskem jc 18 let stari gimnazijec Nikolaj Karaus umoril svojo gospodinjo, mlado vdovo Preska. Zena ic dijaka, s katerim je imela ljubavno razmerje, spodila iz stanovanja. To je dijaka tako razsrdilo, da ie ženi zabodel kuhinjski nož v vrat. Vdova Preska je bila takoj mrtva.
Pobegli odvetnik. Z Dunaja je pobegnil odvetnik dr. Salomon Schiiler. Bal sc je, da ga zapro, ker ni hotel v neki eksekucijski zadevi priseči.
Proti baronici Schbnberger sta bili vloženi dve tožbi in sicer jo je tožila sobarica, ker jo je pretepala, in pa neka perica, kateri baronica ni hotela plačati nekega dolga in jo je izpodila z bičem iz sobe. Sodnik je naznanil, da obtožnica nc more priti, ker je izgnana
Telefonska in brzoiauna poročila.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Dunaj, 13. lebruarja. Ministrski svet je delinitivno določil, da se vrše državnozborske volitve v torek, dne 14. maja, ožje volitve pa v četrtek, dne 23. maja.	____
PROTI BIVŠIM POSLANCEM.
Dunaj, 13. februarja. Državna pravd-ništva so dobila nalog, naj takoj postopajo proti onim bivšim državnim poslancem, ki niso deželni poslanci, ki so zapleteni v kazenske zadeve. Radi tega je grof Sternberg odpotoval v Švico.
TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR.
Trst, 13. februarja. Tržaški deželni zbor je sklican na 25. t. m. Obravnaval bo volivno reformo.
DR. LUEGERJEVA BOLEZEN.
Dunaj, 13. februarja. Zdravniki so prepovedali vse obiske pri dr. Luegerju, ker ga je včeraj neko poročilo o sklepu plinove komisije, s katerim se ni strinjal, silno razburilo. Dr. Luegerju prihajajo lz naroda cela sklo-dišča najrazličnejših »zdravilnih sredstev«. — Danes se nam brzojavlja z Dunaja, da ie dr. Luegerjeva bolezen vedno enako resna-Danes se je z otožnostjo spominjal svojih dijaških let ter je v družbi s svojima sestrama in zdravnikoma zapel: »Gaudeaunts Igitur.«
NOV ŠKANDAL V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 13. februarja. Velikansko senzacijo vzbuja aretacija uradnika pri državnem računskem dvoru Jakoba Hajdu. Hajdu je dal Lengyelu tajne akte državnega računskega dvora in trgovinskega ministrstva, da jih Lengyel porabi proti Poionyiu. Hajdu pravi, da je čital v časopisih Lengyelov poziv, naj mu vsak dostojen človek izroči, kar ima kompromltujočega o Polonyju, nakar je Hajdu Lengyelu lz lastne Inlcijative prinesel akte. Akte je dal Lengyel fotografirati, a je odtlska policija pri fotografu uplenila, Lengyel pa je iz previdnosti dal akte fotografirati še pri drugih fotografih, katere policija išče, a doslej zaman.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
3 3 a	Cas opazovanja	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb«	h« ^ ► A <*» Oh
12	9. zveč.	734 1	b 9	sr jvzh.	obl.	
13	7. zjutr-	731 6	- 67	sl jzah.	obl.	0-0
13	2. pop.	730 2	- 46	brez\etr.	sneg	
Srednja včerajšnia temp. - 4-$)°, norm - 0-5°.
Globoko potrtim srcem naznanjam v svojem kakor tudi v imenu svojih hčerk vsem sorodnikom, pri jateljem in znancem pretužno vest, da ie Vsemogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega, nipozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Andreja Stoparja
posestnika, krojaškega mojstra
danes, dnč u. t. m. ob 8. uri zjutraj, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v dobi (.o let poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb nepozabnesa rajnika se vrši v četrtek, dni '4. t. m. zjutraj na župnijsko 1 okopališče.
Predragega rajnika priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
ŠMARTNO p. Litiji, 13. febr. 1907.
Franja Stopar
žalujoča soproga.
red i>o razredniku prof. Pirnatu 6 K; gospa Hel. Pavšlar in g. K. Florian 10 K namesto venca na krsto pok. g. Sim. Jugovica; kaz. zadeva Mar. Rozman-Mar. Šoklič 10 K in Fr. Gruden - Mar. Blagne 10 K (oboje po sod. acjj. Antloga); mesar Fr. Jezeršek iz Kranja 10 K; po g. Janku Sajovicu 500 K, katere so darovali kranjski trgovci namesto novoletnih daril svojim odjemalcem; po g. dr. Trillerju iz Ljubljane 250 K (od g. J. Florjančiča, kaplana v Stari Loki plačana globa v kaz. zadevi Petra in Antonije I r 11 ti in Mine Logonder glasom sodne kazenske poravnave c. kr. okrajne sodnije v Škofji Loki); progarji pri Puščav-niku 9 K; iz Puščave na dan sv. Puščavnika 10 K; J. Ambrož, c. in kr. mor. kurat iz Pulja 5 K; občina Breznica po županu A. Kržišniku 40 K; kreditno društvo v Kranju 5B K. — Odbor dijaške kuhinje v Kranju izreka v imenu podpirane mladine vsem darovalcem iskreno zahvalo, zlasti pa p. 11. gg. kranjskim trgovcem za znatni dar, slavnemu kreditnemu društvu v Kranju in slavnemu občinskemu zastopu brezniškemu. Ker so stroški za hrano šc vedno veliki, prosi, da se spominjaj vsak po svoji moči dobrodelnega zavoda.

i Poskusite
ir? priporočite = izdelke = 1
\\f}\
^ W i V i/'
d Pragi Vili. Cenocnifizastonj. ||j
"ztate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd^^
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 7^6-0 mm
Darovi.
Dijaški kuhinji v Kranju so došli meseca januarja sledeči darovi: Lekarnar F. Burdych v Škofji Loki je poslal 10 K; J. Toporiš, c. kr. sodu. adjunkt v Ribnici, 10 K mesto novoletnih voščil Gorenjcem, eden izmed letošnjih redkih zajcev v Podbrezjah 3 K; ces. svetnik J. Murnik v Ljubljani 10 K; meščani za januar 01 K 20 vin.; profesorski kolegij 8 K; II. b raz-
Izborna eksistenca!
Ena največjih zavarovalnic nastavlja v mestih Ljubljana, Maribor, Celovec, Trst, Gorica, Rudolfovo, Kranj, Kamnik, Ptuj, Slow. Gradec, Slov. Bistrica, Celje, Brežice, Ormož in Središče nadzorstva in išče v to svrho izkušene in v stroki izvež-bane sile za akvizicijo in organizacijo v dotičnih okolicah. Služba je trajna, dobro plačana in pri dobrem službovanju po enem letu defini-tivna s pravico do pokojnine.	29fi l-l
Sposobni, dobro priporočeni prosilci naj podajo svoje ponudbe z opisi, spričevali in referencami pod znakom ,lzborna eksistenca 242". Všeobecn^ inseratni kancelaf, Praha, Prikop. Bazar 27
Vsled neprestano rastočih cen rastlinskega olja sem primoran glasom sklepa strokovne družbe tovarnarjev mila v zvezi ,,avstrijskih industrijcev" na Ounaju in posebnega dogovora jugoavstrijskili tovarnarjev v Trstu, z dne 4. t. m. dvigniti iste pri milu.
Natančne cene v mojih pismenih poročilih. V blagohotno uvaževanje svojim cenjenim odjemalcem.
IGNAC FOCK,
parotovarna za milo in margarin, Kranj.
291 1—1
| Ravnokar je izšel |
i
228 10-4
uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta LJUBLJANE ter vojvodine Kranjske.
Ta najnovejša vsem uradom, trgovcem in zasebnikom no-"l>h dno pntrrbna knjiga obsega na 3i pilah velike oblike nad loo.ooo naslovov industrijcev, uradov, dubo.f*č<ne, uči-teljatva, obrtnikov itd Ljubljano in rele Kranjske in jc edina to vrste.
I C«na IO kron, pa poiiti 30 rln. e«r. — Nnrofa te | «• talolni knfiaarni I>rag. Hribarja v Tjubijnni.
Veliki cenik na
zahtevo zastonj!
Cenjenim nevestam in ženinom
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri, po najnižjih cenah kakor a
zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante, švicarske ure najbolj slovečih znatni?, kakor tudi salonske-stenske ure in ure budilke.
Z velespo&tovanjem
H. SUTTNER, Ljubljana,
Glavni trg, nasproti rotovža.

DELNIŠKA DRUŽBA
TRG v Ljubljani, telet, it 163.
izborno pivo v sodcih in steklenicah. =
Zalog« v Spodaj! Šiiki, telefona it««. 187.
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti

Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drug h pridatkuv se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2218 10—lB 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ • kg tt 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kva.i perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonialnim blagom, lekarnah in trgovinah ■/. milom.
Na debelo pr! L. Hinlosu na Dunaju, I. MoiRerbastei 3.
© ©©©©
Zahvala.
V	svojem in v imenu svojih hčerk in vseh sorodnikov izrekam tem potom najUkrenejšo zahvalo vsem, ki so se dne 5 svečana udeležili pogreba moje srčnuljubljene, nepozabne ženke
Frančiške Lipovšek
roj. Krušič.
V	prvi vrsti se prav prisrčno zahvalim prečast. domači duhovščini, oo. misijonarjem in oo. kapucinom. Istotako se zahvaljujem čč. šulskim in usmiljenim sestram, cenjen, obitsljim iz Celja in okolice ter vsem. ki so od blizu in daleč, kljub zelo slabemu vreme u prihiteli blagi pokojnici izka?at zadnjo čast. Iskrena hvala slednjič p. n. pevc em, kateri so pri grobu zapeli ganljivo ter tolažilno žalostinko. Bng plati vs m udeležencem'
Blago rajnico priporočam v pobožno molitev.
V	MEDLOGU. 8. sveč. 1907. Franc Lipovšek
* Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča čč. gg. govornikom sledeče postne pri-dge: Znane govore redemptorista Gerhard Diessel: Die grosse Gottesttiat aui Golgatha, — Der grosse Tag der Ernte, — Der Ret-tungsanker der Siinder, — Die Rechenschaft nach dem Tode, — Der Schliissel zum Him-mel, — Der Karfreltag, — Das gliickliche Jenseits, — Das Leiden in ewlger Nacht, vsak zvezek velja brez poštnine 1 K 68 v; — Der Tod der Siinde Sold, 1 K 44 v, in Die Erde die He mat des Kreuzes, 1 K 20 v.
Dalje: Schuster Dr. Leopold: Der Gute Hirt — Maria Magdalena, 1 K 60 v; Gotz: Jesus in der NViiste und auf Golgatha, 1 K 20 v; — Dr. A. SchlOr neu herausgegeben von Dr. S. Katschner: Fastenpredigten, 2 K 40 v; — Hecher J., Die sleben Kreuzworte Jesu Christi, 1 K 20 v.
Najnovejši postni govori: Hurter: Ent-wiirfe zu Fastenpredigten iiber die NVorte Chr sti ain Kreuze, 40 v; — Dr. M. Breiten-eicher: Die Passion des Gottmenschen, Eine Reihe von Vortragcn fiir die hI. Fastenzeit, 8 K 64 v; — Dr. Friedrich K- Htimmer: Unter dem Kreuze d. Herrn, 2 K 40 v; — Obvve-ger J.: Jesu Leiden und der Siinde Frueht, 2 K 40 v; — Nagelschmitt H.: Die Zeichen der Zeit, 1 K 32 v.
Cerkvenjm govornikom priporočamo nadalje nove nedeljske pridige, katere je izdal po svojih aktualnih postnih pridigah znani govornik Franz Stingeder pod naslovom: Das Gesetz der zwei Tafeln. Sonntagspredig-ten iiber die zehn Gebote Ciottcs. Vsebina te 210 strani obsegajoče knjige je času primerna in bo vsakemu nedeljskemu govorniku nudila veliko nove tvarine. — Postne pridige istega govornika: Die brennendste aller Lebensfra-gen, 1 K 10 v, in Gottesantvvort auf die brennendste aller Lebensfragen, se tudi dobijo v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Pisatelj je izdaj dalje knjižico: Die Zeitung auf der Kan-zel, ki obsega navodila, kako naj se iz časnikov povzeta tvarina porablja na prižnici.
Istotako dobe se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani jako porabni govori pod naslovom: P. Andreas Hamerle, redem., Ein Zy-klus rel gioscr Vortrage fiir das Klrchenjahr. Knjiga jc skrbno predelana, ter zavzema lepe k srcu segajoče pridige, katere hkratu času primerno vsem potrebam odgovarjajo. Posebno prednost nam pa kaže ta kniiga v tem, da ima vsaka posamezna pridiga tudi svojo dispozicijo. Autor je predvsem skrbel zato, da je podal vso tvarino v navadnih, preglednih podatkih. Knjiga obsega do sedaj dva zvezka. Prvi zvezek nam nudi pridige od prve adventne do velikonočne nedelje, drugi pa do 24. nedelje po binkoštih. Oba zvezka staneta 7 K 20 v.
Izvrstna knjiga za postne pridige je tudi Jakob Gronings: Die Leldensgeschlchte un-seres Herrn Jesu Christi, erklSrt und auf das christliche Leben angevvendet in vierund-zvvanzig Vortragcn. Knjiga ie vezana ter velja 5 K 4 v.
Knjiga, po kateri se je mnogo povpraševalo, P. Konrad Lienert: Der moderne Red-ner, je zopet v zadostnem številu v zalogi.
Vse omenjene knjige se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Kdor pošlje znesek naprej. dobi zaželjene knjige poštnine prosto.
m m m m
Kolodvorska restavracija.
Na pepelnico
spojen z : uellKo:
vojaški koncert slanikovo pojedino.
Največja izbera morskih, jezer, in rečnih rib. Plzensko pivo (prazdroj). Reininghausovo črno in marčno pivo. — Vino s Trške gore, belo in rdeče, iz novomeške proštije. — Strass-ško vino iz vinogradov bratov Kleinoschegg. — Sohmitsberger pri Slov. Bistrici.
Vstopnina 60 vin.	Začetek ob 8. uri.
Za številni obisk se najvljudneje priporoča
JOSIP SCHREY, kolodvorski restavrater.
283 2-2
V/S'"
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod vm^m
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 51/2 ure popoldne s
4'te °|o
22 26-6
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
D
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
e ves.

294732-13
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ul. 4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Va-um Heveaxom sem jako zadovoljem, ker je to najboljše nepremočljivo maz.lo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj ičastni predsed. .kluiia
strelcev" na Dunaju.)
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica: i t K 2.000.000. i i
Jlanikova pojedina z godbo
v večji obliki uršlla se bode zvečer na pepelnično sredo
o hotelu „UNlor
Svira ljubljanska sodba sekstet na lok.
Renomirana Kuhinja pod vodstvom jospe Granit pripravlja za ta večer nojb3$atejSi bufet vsakovrstnih morskih rib in drujih delikates. :::::
II	II BSBflgg
M m Uubljanslia kreditna banka v Ljubljani,
priporoča k žrebanju dne 15. februarja 1907: Promessc na 3°|0 zem. kreditne srečke po K 5-50; glavni dobitek
k OO.OOO
po 4l/,
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga __ Rentni davek plača banka sama. .
F>3 22
Podružnica s v Celovcu, s
: Rezervni fond: s K 200.000. : c t
Priloga št. 36. »Slovenca", dne 13. februarja 1907.
Kako na] se slavi papežev jubllel?
Pri Svetem očetu je bil te dni odbor, obstoječ iz najuglednejših rimskih meščanov in gospa, ki si je stavil namen, slovesno praznovati petdesetletnico mašniškega posvečenja Pija X. Zanimiv jc bil odgovor papežev. Rekel je: Jaz za svojo osebo bi želel, da bi petdesetletnica mojega posvečenja ostala čisto tajna. Najrajši bi jo praznoval tako, da bi se čisto sam v svoji privatni kapelici pogovarjal z Jezusom ter bi ga prosil odpuščanja za vse, kar sem zagrešil v pol stoletiu svojega mašni-štva. A kot namestnik Kristusov moram pritrditi. da sc ob tej priložnosti pokaže javno vdanost do Svete stolicc. Priporočam vam pa, da ima ta slovesnost čisto verski značaj brez kakšnih demonstracij, ki nimajo z vero nič opraviti, iu da sc ne ustanavljajo kakšne nove stvari, temveč da se z večjo vnemo razširjajo in podpro že obstoječe dobre ustanove, ki jih je mnogo in ki so zelo važne.« Nato jc papež Rimljanom naštel nekaj takih stvari, za katere sc naj pobrigajo: »Skrbi se naj za cerkve v revnih delili mesta, ki so v slabem stanu; razširi naj se organizacija ljudskih društev, zlasti se naj podpirajo mladinska in dijaška društva, ter društvo za pouk mladine v verskih resnicah; skrbi sc naj za društvo, ki preskrbuje ubogemu ljudstvu prenočišča, dalje za društvo, ki deli hrano med reveže; še druga društva, ki so namenjena v pomoč ljudstvu, se naj dejansko podpirajo.« Posebno ie položil papež na srce rimskim go-spem, naj podpirajo društvo, ki preskrbuje revnim cerkvam potrebno opravo. Slednjič ie dejal Sveti oče: »Vsem priporočam vztrajnost v sedanjih bojih, ki jih trpi Sveta cerkev; pomnimo, da bomo popolno zmago dosegli šele v nebesih; naloga vojskujoče se cerkve jc ta, da je vedno izpostavljena napadom; a pravi kristjani se boja ne boje.«
Delavski shod pri Dev. Nar. v Polju.
lz Dcvice Marije v Politi se nam piše:
V papirnici pri Devici Mariji v Polju jc nastalo zadnji čas napeto razmerje med delavstvom in pa ravnateljstvom. Gotovi vsemu delavstvu znani soc. demokrati so poizkušali vplivati na ravnatelja v tem smislu da bi razbili ondotno močno krščansko-socialno organizacijo. Vse delavstvo dobro ve, da so bili odzadaj oni redko sejanj naši rdečkarji, znani vohuni in ovaduhi, ki nimajo med delavstvom nikakega vpliva, a poizkušajo priti do vpliva z zahrbtnimi spletkami. Glede na te razmere je naročil izvrševalni odbor krščansko-soci-alnega delavstva vevškemu strokovnemu društvu, naj skliče shod, kjer naj zavzame delavstvo glede na obstoječe razmere svoje stališče. Na shod je došlo delavstvo v velikem številu, a došel je tudi tvorniški ravnatelj g. VVagner z uradnikom gosp. Sitarjem, nadalje smo opazili med zborovalci tudi domačega gospoda župnika Kolarja in pa vrlega župana Dimnika. Prvi govornik Moškcrc je naglašal sledeče stvari:
Postopanje z delavstvom, nekaj delavcev je bilo odpuščenih. Navedel je posamezne slučaje in sc skliccval na običaje, ki iili je opisalo delavsko glasilo »Naša Moč«, naglašal je tudi potrebo zvišanja delavskih plač z ozirom na sedanjo draginjo in končno naglašal da delavstvo siccr nikakor ne želi boja, a če se razmere nc izboljšajo, sc ga tudi ne ustraši. Med govorom so delavci burno pritrjevali.
Drugi govornik Jožef Gostinčar je razmo-trival da mora vladati glede na razmere v tvorniški bolniški blagajni popolna svoboda. Med govorom je delavstvo večkrat prekinilo govornika z burnimi klici: »Res je« in govorniku burno odobravalo. — Tvorniški uradnik g. Sitar je nato prečital slovensko izjavo rav-nateljevo, v kateri se ic naglašalo med drugim da delujejo hujskači na stavko v papirnici in se svari delavstvo, naj ne stavka. Moškerc naglasa nato, da se govori o stavki, na katero niltče ne misli. Odpravijo naj se napake, pa bo nastal mir. Nato nastopi tvorniški ravnatelj sani. Naglasa, da sc nc sme nikomur čudno zdeti, da so nastala med delavstvom in ravnateljstvom nesporazumljenja. Ni šc dolgo tu in poznal ni nc razmer in tudi nc delavstva. Osebno jc naklonjen delavstvu. Upa, da se bodo nastala nesporazumljenja poramala in da bo zavladalo dobro razmerje tr._d delavstvom in ravnateljstvom. Soc. demokrat Tol-mainar naglaša, da jc prijatelj delavstva in da jc deloval pri delavski stranki (soc. demokraciji). Pravi, da hišni gospodar mora biti, biti morajo vladarji, gospodje in cerkveni uče-niki. Ah tati sc moramo dela in gledati, da ne bo prepira med ravnateljem in delavci. Delavci morajo ubogati ravnatelja in pa ljubiti. Župnik Kolar naglaša, da ga veseli, ker upa, da se poravnajo nastala nesporazumljenja. Gospodu ravnatelju se nosijo na nos stvari, ki niso resnične. Naglašati moram, da delavstvo ni grozilo s stavko in tudi na današnjem shodu je izjavilo da se stavka ne boji, čc pride. Ko sta govorila šc Gostinčar m Jeriha, je zaključil predsednik shod.
Pozor izseljenci.
Rafaelova družba v Trstu. — Ul. Giancinto, Gallina 6.
Na III. katoliškem shodu v Ljubljani 190(» sc jc povdarjalo, kako morajo biti previdni izseljenci, da ih slabi svet nc izkorišča. Na-glašalo sc jc. nai naši liud.ie ostanejo, če jc Ic možno, doma, v svoiej lepi slovenski domovini, ki nas lahko preživlja. Ce pa je kedo prisiljen odpotovati na tuje, naj se da podučiti ud »Rafaelove družbe«, katera mu poskrbi tudi vozni listek. Za Slovence jc po sedanji
skušnji najboljše, če se sele čez Trst in sicer edino le ha ladjah avstro-ameriške plovitbenc družbe (Bratje Kozulič in dr.).
Prednosti v Trstu:
1.	smo mi doma,
2.	smo pod avstrijskim varstvom,
3.	ostajamo pod avstrijskim varstvom do Amerike.
4.	ni treba menjavati denarja,
5.	si lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, ccrkvah),
6.	imamo večinoma slovanske sopotnike.
Prednosti na ladjah avstro-ameriške (Au-
stro-Americana) plovitbenc družbe:
1.	domači ljudje v postrežbi,
2.	domača kuhinja,
3.	uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeniškem domu in na ladjah),
4.	lastni izselieniški dom, obdan z lepim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava, tirana in stanovanje brezplačno pred volitvijo za 2000 oseb.
5.	močne ladje,
6.	V izseljeniškim domu nameravana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izscijence,
7.	strogo ločenje veroizpovedanja, narodnosti, spola,
8.	vožnja mnogo ccneja,
9.	zveza tudi v južno Ameriko, (1908),
10.	strogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smejo vabiti (še manj siliti) ljudi v tujino.
Najbolj zanesljiva pojasnila glede izselje-cev se pač dobivajo v »Rafaelovi družbi« v Trstu. Druge podružnice (v Ljubljani) morajo delovati sporazumno s tržaško.
V zadnjem času sc ie nekoliko slovenskih izseljencev obrnilo za svet na »Rafaelovo družbo« šc le potem, ko so si kupili sami listek in sicer žal pri tuji plovitbeni družbi, ki je dražja in ponuja mani udobnosti. Da dogodilo se je, da je več izseljencev moralo potovati z vlakom iz Trsta v Reko, ker obstoji postava, da ta tuja plovitbena družba nc sme vkrcati v Trstu več nego 50 avstrijskih ljudi.
»Rafaelova družba«, ki deluje za blaginjo katoliških izseliencev brezplačno in daje potnikom priporočilne listke, katere treba nositi vidno (na klobuku), ima v Trstu in v Ameriki (kakor tudi drugod svoje zaupne može (znak: sidro), ki izseljence sprejemajo in spremljajo.
Za pokritje stroškov se družba priporoča za podpornino in za dobrovoljne doneske.
Uljudno prosimo p. n. župnijske urade in županstva, da vzamejo ta oglas na znanje, uredništva časopisov pa, da ga ponatisnejo.
Rafaelova družba v Trstu.
L u d. Dean, predsednik, — Aleks P i a-s e c k i , tajnik. — I v. T u 1, tajnikov nam.
Trst, dne 6. februarja 1907.
Slovensko gledališče.
»Maček Spaček« ponovil se jc včeraj popoldne, pa kljub pustnemu dnevu ni dosegel zaželjenega uspeha. — Culi smo razne gledališke posetnike, ki jim igra ni ugajala. — Ceniti pa bi jim potem vtepali v glavo nasprotno mnenje. — Komur jc všeč —- svobodno mu' — Da bi pa morali biti vsi enih misli, to ne stoji nikjer. — Igralo sc je približno tako, kot prvič. Smeha je bilo še precej, občinstva nc preveč.
Razmere na Vrhniki.
— Z Vrhnike. Cenjeni bralci nc smete misliti, da jc naš župan mogoče samo navadni trgovec tobaka, kolkov, špecerije itd. — ampak on je sploh veletičen mož v vseh strokah — posebno pa v političnih zadevah. Priznati moramo, da nima paragrafov občinskega zakonika popolnoma v svojem mazincu. Ni še tako dolgo, ko je nekega svojega podvržcnca vodil po svojem stanovanju iu mu pokazal na svojo biblioteko rekoč: »Poglejte, kaj vse mora vrhniški župan znati, vse te paragrafe, ki so v tej množini knjig imam jaz žc v svojem mazincu. pa vrhniški klerikalci niso z menoj zadovoljni. Povem vam, da tako učenega župana, kakor sem jaz, Vrhničani ne bodo več imeli.« Gospod župan, k temu le pripomnimo, da lastna hvala se pod mizo valja. No. če ste imeli tako srečo, da ste avanzirali pri »Hengstendcpot« cclo do korpo-rala, kar se malokateremu posreči, zaradi tega se menda vendar nc smete že za tako učenega smatrati. Svojo učenost pa je naš župan posebno pokazal dne 3. t. in., ko je načeloval pri razpravi reklamacijske komisije glede ugovorov, ki so bili po njegovem in tajnikovem posredovanju vloženi proti razpoloženim votiv-nini imenikom. Tukaj se je kot kapaciteta najbolj učenih kranjskih županov postavil na stališče, da imajo davkoplačevalci Ic v eni podobčini volivno pravico in siccr samo tam, kjer stanujejo, v družili pa ne, čc tudi v njih področju plačujejo davke. Seveda sta temu prikimala tudi g. notar, kateri sc jc že večkrat izkazal kot izvrstnega jurista posebno pri pravdah in oporokah, iu g. predsednik trgovske iu obrtne zbornice Lenarčič, kateri tolmači S 1 obč. volivnega reda in temu pripadajoče odredbe sedaj drugače, kakor jih jc tolmačil pred par leti, ko je pri borovniških občinskih volitvah v vseh tamošnjih podobčinah svoj glas oddal. Gosp. Lenarčič, bodite prepričani, da tudi »klerikalci« smo vas dosedaj spoštovali in imeli med vsemi tukajšniimi liberalci za najbolj poštenega in značajnega moža, čc pa smatrate le vsled tukajšnjega strankarskega političnega boja, da je za vrhniške obč. volitve mogoča kaka druga postava, kakor za borovniške, potem nam pa nc zamerite, ker
smo upravičeni, vaše postopanje nekoliko javno ožigosati. Končno naprosimo tudi visoko c. kr. deželno vlado, da bi vendar že enkrat napravila konec takemu postopanju. Zadnji čas jc že, da se našemu županu odvzamejo vse volivne priprave, ali pa, da se odstavi.
Več volivcev.
iz slovanskega sveta.
si Srbsko gledišče' v Belgradu je dobilo novega dramaturga v osebi Svetislava Ste-fanoviča. Prejšnji, Branislav Nušič, jc iz popolnoma zasebnih razlogov na lastno željo odstopil.
sl Železnico mislijo graditi med Skopljem in Prištino. Poročajo da se s to zadevo v Carigradu popolnoma resno bavijo.
sl Kazen za žaljenje bolgarskega kneza
je po novih zakonih mnogo strožja. Odgovorni urednik »Dena« ie vsled tega že obsojen na leto dni zapora in 2000 dinarjev globe. Tudi odgovorni urednik »Balkanske Tribune« je že obsojen iz istega vzroka na 500 dinarjev globe.
sl Srbsko trgovsko banko osnujejo in od-pro v kratkem v Brusliu. Namen ji bo pospeševati srbski izvoz.
sl Novi hrvatski parnik za Dalmacijo.
»Trščanski Lloyd« piše; Minolega tedna je trgovec v Trstu in posestnik v Poljičkih Jesenicah v Dalmaciji g. Filip lvaniševič kupil parnik »Magdala«, ki jc doslej redno vozil med Trstom in Gradežcm. »Magdala« je bil zgrajen v »Stabilimento Tccnico« v Trstu. Parnik ima 64 brutto ton, a 24 netto ton. Dolg jc 28-80, širok 4'14, visok 2-40. Parnik »Magdala« bo prekrščen in dobi ime »Poljički knez«. Namenjen je za plovbo in obrat med Krilom (Jes.) in Omisoiti z ene in Krilom ter Spljitom z druge strani. Svoje redne vožnje prične bržkone že I. aprila 1907, ker ga dotlej po vseli modernih zahtevali prevrede in olepšajo ne le za vožnjo blaga, ampak tudi za potniško in poštno pomorsko službo.
sl Bojkot češko - budjejoviških Cehov. Županski urad v Lincu je ukazal svojim policajem, ki v uradni zadevi obiščejo češke Btid-jcjovicc, da iz narodnostnih razlogov ne smejo obiskati češki hotel »U slunce«.
sl Izreden jubilej. V Varšavi se je tc dni uprizorila 000. predstava slavne poljske opere Maninszkove »Halka«. Sodobno s tem jubilejem je obhajal nenavaden jubilej tudi dolgoletni član orkestra Librccht, ki je igral pri vseli 600 predstavah »Halke« ue izpustivši niti edine. Pred tremi leti .ie slavil petdesetletnico svoje umetniške delavnosti. Jubilant je sedaj 70 let star.
sl Pouk o ognjegasilstvu v šolah. Osrednja zveza ognjegasnili društev v Galiciji sc jc obrnila do galicijskega deželnega šolskega sveta s prošnjo, da na.i upeljc v srednjih šolah pouk o ognjegasilstvu. Deželni šolski svet je odgo-\oril, da ne more izpremeniti šolskega načrta brez dovoljenja naučnega ministrstva. Zato se je zveza obrnila sedaj naravnost na naučno ministrstvo.
sl Slovaške razmere. Slovaške politične in tiskovne pravde vsakega mislečega človeka morajo napolniti z začudenjem. O njih se govori nc lc doma na Slovaškem, radi njih sc pohujšuje ne le slovaško ljudstvo, ampak prijatelji Slovakov v vseh deželah. One so predmet zborovanj tudi v tujini, zlasti ameriški Slovaki in Cehi obračajo na nje svojo pozornost. Danes se čuti srečnega vsak slovaški politik, ki ni šc sedel vsa.i pol leta v ječi, v Vacovu, Szegedinu ali v Ružomberku. Slovaki so srečni in zadovoljni- ako jim nc zapleni mažarski državni pravdnik kako številko »Lud. Novin« ali »Slov. Tyždenika«. Mažari jih preganjajo s pravdami, tiskom in z uradnim terorjem. Slovake preganjati, na njihovem hrbtu kvišku plezati, šteje si v rodoljubno dolžnost in zaslugo vsak mažarski vagabund in izvržek človeštva. V kratkem času so Mažari obsodili slovaške rodoljube k celemu desetletju ječe in k celemu premoženju glob. Obsojeni so trije slovaški duhovniki: Jurga, Hlinka in Tomik na pol peto leto v ječo iu ra 5.000 kron globe. Te dni sc bode vršila obravnava pred budimpeštanskem porotnim sodiščem zoper urednika »Slov. Tvždeuika«, g. Dušana Pcrubskega zavoljo štirih člankov, ki jih je objavil v tem listu. Dne 19. svečana bode v Požunii stal pred porotniki pisatelj g. Martin Albini radi dveh člankov, objavljenih v »Lud, Nov.« Vrsta daljših pravd proti slovaškim časnikarjem se hode še določila. Slovaški časniki so v šestih mesecih imeli celo vrsto tiskovnih pravd; vseli skup jih je 50. »Tyždenik« jih je imel 29, »Lud. Noviuy« 15. »Orava« I, »Hlasnik« 3, »Narodnic« 2. Niti podlistek ni varen pred uiažarskim državnim pravdnikoni. Vsak slovaški stavek, vsaka slovaška črka i:i beseda je že »ščuvanje« zoper mažarsko narodnost.
sl Novi šolski red na Bolgarskem. Bolgarska vlada ie predložila narodnemu sobranju načrt, po katerem sc izpremeni dosedanji zakon o narodnem šolstvu. V ti postavi, ki bode gotovo sprejeta, se med drugim učiteljem prepoveduje: I. Pristopati k političnim društvom.2. Učitclii sc nc smejo udeleževati političnih shodov in manifestacij. 3. Ne smejo biti udie delavskih društev. 4. Učiteljem se prcpovedtiie ustanavljati društva, ki imajo strankarski značaj ali pa katerih udje si hočejo s pomočjo stavke pridobiti svoje zahteve. 5. Učitelji nc smejo biti udje korporacij,, katerih delovanje je naperjeno zoper sodobno državno upravo. (>. Strogo sc jim prepoveduje žaliti versko čuvstvo prebivalcev bodisi z besedami, bodisi z deianjetn ter podkopavati
ero in cerkev. Te prepovedi se tičejo tudi učiteljev na srednjih in zasebnih šolah.
sl Tatvina v bolgarski narodni banki. Iz
Sofije se poroča, da je uradnik narodne banke Micijev izneveril 70.000 frankov. Micijev. ki ga jc pred dvema letoma žena zapustila, jc živel razkošno. Veliko denarja je zapravil pri kupovanju nekih ruskih srečk. Micijev, ki jc imel 250 frankov mesečne plače, jc že pod ključem.
sl Tiskovno pravdo radi ščuvanja zoper bolgarskega kneza ima na hrbtu celo uredništvo sofijskega lista »Balk. Tribuna«. List jc namreč prinesel neko karikaturo, ki io ic narisal karikaturist Slavov. Tožen je tudi Sla-vov, lastnik in upravitelji lista. Takih pravd bode sedaj na Bolgarskem več, ker se je v zadnjem času zelo omejila tiskovna svoboda na Bolgarskem. Tozadevna postava sc jc v enem dnevu sprejela od narodnega sobranja in še isti dan je bila od kneza potrjena.
sl Delniška družba »Škola in znanie.« — Pod tem naslovom sc je v Moskvi ustanovilo in to z glavnico 1,000.000 rubljev društvo, ki ima namen izdajati najboljše učne kniige in učna sredstva. Društvo bode ustanavljalo muzeje učnih knjig in sredstev in prirejalo v to svrho potrebne razstave. Razven tega bode napravljalo in trgovalo z zdravstveno šolsko opravo za vse vrste šol.
sl Smrtnost otrok na Ruskem. Kakor neki ruski list poroča, umira vsako leto na Ruskem vsled nevednosti, nemarnosti in revščine starišev — 2.100.000 do enega leta starih otrok, (irožno število! 2,100.000 malih mučenikov in to samo v 50 gubernijah evropske Rusije. Koliko iih umira v azijski Rusiji, o tem ni nobenih statističnih podatkov. V Pskovski guber-niji torej ne daleč od ruskega središča umira na leto od 1000 dečkov pod eno leto starih 830, medtem ko na Norveškem jih umira od 1000 samo 95. Zoper smrtnost otrok na Ruskem se sicer bori v to svrho posebej usta-novlieno društvo, toda nima dovoli gmotnih sredstev. Ni torej čuda, ako »S. P. V.« pišejo: »Rossija — uže nakanune vymiranja.«
sl Narodnostni kongres na Dunaju. Ogrske nemažarske narodnosti nameravajo prirediti na Dunaju velik kongres, na katerem se bode protestiralo proti mažarskim nasilnostim in proti dualizmu.
Književnost in umetnost.
*	Catalogus Cleri 1907 za ljubljansko škofijo izkazuje 17 kanonikatov, 294 župnij, 231 kapelanskih mest in 20 samostojnih kapelanij; praznih mest je 121. — Vseh cerkva v škofiji je 1332, od teh 10 redovnih, kapel pa je 225.
Duhovnikov šteje škofija 550, od katerih jih živi 16 izven škofije; redovnikov jc 259 iu siccr: cisterzijanov 28, kartuzijanov 59, frančiškanov 93, kapucinov 14, usmiljenih bratov IO, jezuitov 11, lazaristov 19, redovnikov nemškega viteškega re*Ja 11, salezijancev 8. Redovnic .ie 538 in sicer: uršulink 185, karmc-ličank 10, usiniljenk 268, šolskih sester 61, križark 8. Po veroizpovedanju ima škofija največ katoličanov; po sodnijskem okraju metliškem iu kostanjeviškem prebiva nekaj unijatov, po černoinaljskeni nekaj pravoslavnih; okrog 600 je v škofiji protestantov in Židov.
*	Jos. Stritar, analiza njegovega življenja in delovanja. Spisal dr. Jos. Tominšek. Samozaložba. Cena 1 K. Prodaja L. Sclnventncr.
*	Tartarin od Tarascona, spisal Alphonsc Daudet, prevel Josip Hacin. Ta 174 strani obsežna knjiga je izšla v založbi A. Gabrščeka v Gorici. Cena 1 K 40 vin., po pošti 10 vin. več.
Koroške novice.
k Št. llj. Na Svečnico popoldne je priredilo tukajšnje pevsko in izobraževalno društvo »Slavček« javen ljudski shod v prostorih Lederhasove gostilne v St. ilju. Shod jc bil precej dobro obiskan. Na sporedu so bili trije govori in dve igri. Prav izborno so igrala naša dekleta igro »Sveta Cita«. Zlasti hvalevredno ie to, da so se igralke svoje vloge jako dobro naučile, besede jasno in razločno izgovarjale in s primernim kretanjem pokazale, da so pomen iu namen raznih razgovorov prav tunele. Zato je igra zborovalccm zelo ugajala. Druga, »Krčmar pri zvitem rogu«, uprizorjena od vrlih naših slovenskih fantov, ustvarjena jc bolj za smeli. Tudi tu so vse osebe svoje vloge dobro pogodile. Od preza-upljivega in prepostrežljivega krčmarja do prebrisanih postopačev in zvitega brivca vsi so igrali .iako zadovoljivo. Upamo, da se bosta naša dva igralna zbora pri poznejših igrah še boli izpopolnila. Kakor so se v igrah uprizarjale razne strani človeškega življenja, tako so tudi trije govori razpravljali o različnih tvarinah na korist slovenskega ljudstva. Od vseli z živio-klici pozdravljen kazal jc prvi govornik v krepkih in slikovitih besedah nepopisno ostudnost in neznačajnost netnčur-stva. Dokler sekira (tujec) sama seka na deblu našega naroda, se nam ni bati pogina, a ko ii začne pomagati tudi toporišče (neničurji odpadniki), je nevarnost za naš obstoj velika. Zato pravi govornik: Proč z nemčur-stvoiti, proč s šolo-poncmčcvalnico. zahtevaj-mo Slovenci tudi pri c. kr. uradih svoje pravice. Zato jc potreba, da se iz spanja zbudimo in beremo le slovenske knjige iu časopise. Slovenska mladina, zlasti ti se vzdrami! Velezanimiv ic bil tudi drugi govor, in to zato, ker je nastopil ž njim pred javnostjo sin preprostih kmečkih starišev po domače Zučcv Miha, ki ic obenem tudi tajnik društva. V velikih potezah je naslikal zborovalccm zgodovino slovenskega naroda od njegovega naseljema v teh krajih do današnjih dni. Strahoviti
boji s Turki, tlačanstvo od strani nemških grofov in vsi drugi nasprotniki slovenskega naroda ga niso mogli uničiti, to ie bilo jedro govora. Po drugi igri sledil je zadnji govor, ki se je oziral bolj na praktično stran človeškega življenja in je ija kratko označil vse najvažnejše potrebe človeške in denarne stroške, katere .naj gospodar vedno in redno zapisuje in vodi tako domače knjigovodstvo. Pohvalo zaslužijo tudi naši pevci, ki so začetkom shoda zapeli »Pozdrav« in na koncu lepi pesmi »Triglav moj dom« in »Lahko noč«, nakar se je shod zaključil. — Slovenci v št. iljski župniji, združujmo se! Z vztrajnim delom naprej do popolnega narodnega, verskega in sploh kulturnega prebujenja!
k Aretacija v Borovljah. »Miru« pišejo: Dne 18. m. m. so aretovali tukaj nekega Jo-hanna Novak, sina posestnika tukaj v Borovljah, uskoka slovenskega naroda m izdajico materinega jezika. Je pač res, če je jabolko zrelo, pade z drevesa. Delo je smrdelo temu »hajdučku«. Ker mu jc primanjkovalo denarja, si je vedel pomagati in jc blagajniku pri pu-škarski zadrugi odtegnil precejšnjo doto v denarju, da se jc lahko zabaval in posedal ob delavnih dneh po gostilnah, sai jc njegov ljubi očka večkrat rekel svojemu sinčku: »Honzoj, v ekstra cimre siodoj, pa nomšk marnvoj.« In ko ga je policija preiskala, našla je pri njem vizitnice z napisom: »Johann Novak, Reservc-Lieutcnant, Ferlach.« To ic pa imenitno, rezervni častnik, pa še toliko nc zna, da bi si mogel kruh prislužiti! No, mu bo pa zdaj boljše šlo v špehkamri, ko mu ne bo treba delati.
k Veliki Celovec. Občinski svet je sprejel osnovo, katero je izdelal občinski svetnik Achatz_glede na pripojenje sosednih občin Celovcu. O tem bo še odločeval koroški deželni zbor.
k Čudna rešitev. Ko je pretečeno sredo jutranji poštni vlak zapustil postajo Tešnje ob Vrbskem jezeru, se je dozdevalo vlakovodju Miihleggerju, da sliši klicanje na pomoč. Meneč, da je skoraj gotovo kdo povožen, je da! znamenje za ustaviti. Ko se je pa hotel prepričati o dozdevni nesreči, pa zapazi neko žensko na jezeru, kateri se je led udri in si ni mogla pomagati iz zagate, ker jc skoraj do vratu stala v vodi in je bila že v skrajni smrtni nevarnosti. Vlakovodja je takoj potrebno ukrenil, da so žensko z lastno nevarnostjo iz vode potegnili. Ko bi vlakovodja klicanja ne slišal, bi ženska gotovo izginila pod led. Ženska je .bila neka 301etna okoličanka, katera si je mislila pot proti jezeru okrajšati, pri tem si ii je pa led udri.
k Vpeljava vožnih listkov za izletnike na Koroškem. Začenši s 15, februarjem t. 1. se bodo dobivali vožui listki za izlete pri osebnih blagajnicah sledečih postaj: Cclovec glavni kolodvor. Beljak in Pod Rožčico. Cene so določene za progo: 1. Beljak-Vrba ob j.-Celovec, Pod Rožčica-Beljak ali pa obratno; 2. Celovec-Vrba-Beljak - Pod Rožčico - Cclovpc ali pa obratno; 3. Pod Rožčica-Beljak-Vrba-Celovec-Pod Rožčica ali pa obratno. Za navedene proge bode veljala vožnja v 1. razredu 10 K 30 vin., v 2. razredu 6 K 70 vin. in v tretjem razredu 4 K. Vožni listki bodo veljavni osem dni. S temi listki sc lahko vožnja pretrga v Celovcu in Beljaku, poljubno v teku osmih dni, razun tega pa še po enkrat na kaki postaji državne in Južne železnicc s pogojem, da se vožnja šc isti dan ali pa vsaj drugi .dan zjutraj nadaljuje. Dva otroka, stara od 4 do 10 let se lahko peljeta na en vožni listek; en sam otrok tc starosti pa ne uživa nobenih ugodnosti. Vpeljavo imenovanih listkov za izlete je oskrbela deželna zveza za promet tujcev na Koroškem.
k Nova železnica. Trg (ircffen se poteguje za železnico, ki bi šla iz Eibis\valda, St. Ožbolda, Spod. Dravograda, Št. Pavla do Celovca.
Štajerske novice.
š Župnik Martin Oaberc umrl. Iz Slovenske Bistrice smo danes dopoludne dobili brzojavko: Župnik Martin Oaberc jc danes tukaj umrl. Pogreb bo v petek ob 10. uri dopoludne. N. v. m. p.!
š Celje. (Celjska »Domovina« o »klerika-lizmu«). Odkar »je zapihal jug« (naslov Spin-dlerjevih pesmi) ter napovedal boi klerikali-zmu rekoč: »z. vero proč iz javnosti v peč«, so začeli tudi Štajerci bolj govoriti o klerika-liztnu. »Domovina« jc prevzela celo častno nalogo, da akademično razpravlja o »klcrika-lizmu«. Seveda ima še zmedene pojme o tem strašilu. Tako enkrat pravi, da je klerikali-zem naziranje o svetu in življenju, drugikrat zopet, da so klerikalci v političnih rečeh več ali manj odvisni od Rima itd. Prave opre-delbe klerikaliztna torej »Domovina« še nima. Popolnoma neznane so ji tudi resolucije vseslovenskih katoliških shodov, v katerih se izraža pokorščina cerkveni avktoriteti v vseh verskih in nravnih stvareh, v drugih pa Ic v toliko, kolikor so v zvezi z vero ali nravnostjo. »»Domovina« pa si predstavlja neko strašno odvisnost od Rima, kakor da bi na primer katoliški politik moral v Rimu vprašati, kje se naj zida celjska okoliška šola. Takih klerikalcev tudi na Štajerskem ni. Pač pa so katoliški politiki, ki nc privoščijo verske opore samo svoji duši, ampak tudi svojim otrokom ter vsemu slovenskemu ljudstvu v vseh položajih njegovega življenja. Tudi te imenujete klerikalce. Toda ti sc nc bodo bali vašega strašila. Brezvesten je slov. politik* ki hoče zatreti versko prepričanje v slovenskem ljudstvu. Izruj mu vero in iztrebil si slovenski narod z zemeljskega površja. Kako so katoliški politiki odvisni od Rima, je pokazala zadnja volitev na Nemškem. Zc 1. 1887 jc nastopil slavni vodja centra, Windhorst, proti voiji papeževi. Nedavno jc izjavil papež Pij X. sam kohnskemu nadškofu Fischerju, da so
katoličani v čisto političnih stvareh neodvisni od Rima. In zadnja ožja volitev? Dočim se Rim sploh ni vtikal v volitve in sta dva škofa izdala pastirska lista z željo, da se volijo vladni kandidati, so volili po navodilu bavarskega centra katoličani socialnega demokrata. To je po »Domovini« odvisnost od Rima. Upajmo, da se tudi »Domovini« kmalu razjasnijo in razbistrijo pojmi o klerikalizmu!
š Slovenjegradčani vabijo Nemce. Občinski odbor v Slovenjem gradcu jc sklenil povabiti nemške pevce iz Gradca. Domači nem-čurji so že vso korajžo izgubili, zato pa bi jih naj hajlan.ic teli pevcev zopet malo zbudilo in poživilo.
š Nevesto in ženina so natepli štirje fantje v Škokali pri Mariboru na potu v cerkev. Po poroki so šli vsi štirje na gostijo, kjer so jim morali dati jesti in piti. Proti polnoči pa so začeli znova nabijati goste ter so jih več ranili z noži. Potili so vso posodo in kozarce in ukradli mnogo mesa. Slednjič se jc posrečilo gostom vreči suroveže ua cesto. Zunaj so še potem dve uri oblegali hišo in pri tem zdrobili vse šipe. V torek so prepeljali tc štiri razgrajače orožniki v Maribor.
š Požar na siovenjebistriškem kolodvoru. Dodatno k temu se nam poroča, da je zgorelo popolnoma kolodvorsko poslopje. Ostale so samo štiri gole stene. Postajevodji Dobovše-ku, ki je bil s svojo soprogo in otroci na obisku v Št. Juriiu ob Juž. žel., jc zgorelo vse, tudi uniforma, tako, da dela sedaj službo v civilu. Ker ni bil zavarovan, trpi precejšnjo škodo. Gašenje jc bilo zelo otežkočeno vsled mraza, ker jc voda sproti v cevch zmrznila. Med gašenjem so naenkrat pogrešili drugega uradnika g. Prihova. Spomnili so sc, da spi v svoji sobi v prvem nadstropju. Pristavili so k oknu lestvo ter štrli šipe. S tem so zbudili uradnika, ki jc šc vedno trdo spal, ne vedoč v kaki nevarnosti jc bil. Nekaj minut pozneje se je udrla njegova soba.
š Napad na inšpektorja Schmuka v Gradcu jc izvršil kočijaž norišnice v Feldhofu Friderik Fabcr, ki pa taji to dejanje. Bržkone ni pri pravi pameti. Norišnica jc imela torej norega kočijaža. Fabcr jc šc isti dan izvršil enak napad na usmiljeno sestro v zavodu.
š Imenovanje. Za kanclista ie imenovan računski podčastnik 47. pešpolka Anton Brandl.
š Gospodarskemu izobraževalnemu društvu v urbergu pri Ptuju je poslala več knjig slavna »Slovenska Matica« v Ljubljani, družba sv. Mohorja v Cclovcu in g. Zmrzlikar. c. kr. poštar v Vurbergu. Vsem se društvo za podarjene knjige najtopleje zahvaljuje. Za odbor: Franc Krepek, predsednik.
š Za Brežice se iščejo obrtniki: kolar urar, steklar, kovač. Pričakovati imajo dober zaslužek. Prosimo za ponatis!
Zahtevajte zastonj
Io franko mol veliki, bogato ilustrovpo glavni cenik z nad 1000 slikami v.«fc vrsi nUiilnantlh, srebrnih In r.latlh ur t znamko Boskopf, 11*]].:. Omi^fe Scli.flbiusm, (iluhiittc kakor tudi vitb vrst solidnih rlxtnln In irebrnlm po IrTlrolb ti>T*rni3klb cenah.
Nlkel. remont, ara......K S'*—
• Ist. Roskopl patent nra . ... m 4-— , , črna |eki. rem. ari „ 4-— ivic. izvir. Roskopf pat, ura . . . S'— Ooldin rem. ura „Luna" koles|e , 7*50 srebr. . , .Olorla" , . 7-60 , , . dvojni plait . . 11-50 , oklep verižica z rinčlco na pero in karab., 15 gr. teika , 3'5C mika Tula nlkel. ara s sidro z .Luna* kolesjem . . , 9'5C ara • kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 1 80. Za vsako aro Sletno pismeno Jamstvo 1 Klkak rl.lkol Zamena dovoljena, ali denar naz«J !
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostv »789 (Briix) št. 654, Češko. 100 50
Prodaja ua debelo in drobno.
V i i* n o ž
le Iz kranjskega lanenega olja
1619 100-bC prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv tlrneiev, lakov in steklarskega kla-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
C. kr. oblastveno potrjeno
učilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 m-*	po životni meri.
Najcenejše
domačega izdelka
priporoča uradniškim rodbinam
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. i6s 52-i m Popravila točno in ceno. m
Na]?l>je odlikovanje Da mednar, razstavi v MIlanu 1906
___(avstr. razsodišče.)
2746 Ib Sestra
HILDEGARDA ROHRMANN
samostan uršulink na Du-naju-Wahring, izreka najtoplejšo zahvalo, ker je bila ozdravljena hude želodčne boiezni z uporabo želodčne tinkture (tudi odvajalno) lekarja Picco-lija v Ljubljani. 1 steklenica 20 vin. 3 2 stekknic z zavij. K 2 t0 24 „	»D TJ 512
70 „ , „ „ 14'-(postni zavoj).
Zunanja naročila izvrvi najtočneje lekar PICCOLI v Ljubljani, Dunajska cesta.
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci «o izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo UradnlSkep« društva na
Diuitiju, ^Vlppllnper-strasse 25. 720 39-39
Hiša na prodaj!
iz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa in 3 sob, kleti, ku-hinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta šl. 36, v Ljubljani.-i,61 - ii
Borzna poročila.
»Kreditna banka* v Ljubljani,
Uradni kurzi dunajsko borze 12 februarja 1907 tatiiMst papirji, majeva rent« . . . t*/, srebrna renta . . . \'l, avstrijski kronski renta l'/, , zlata renta. . •/, ogrski kronski , */. . «l»ta , . 6*/. posojilo dežele Kranjske 1 •'/. posojila mesu Spljet . t v/. . . Zader . I'/.'/, bosn -herc. Iel. pos. 190 i*/, češka det banka k. o. f/. , , . i. o C V/, zast pisma ga! d. hip. b »V/. poŠt- tlom- k. o. I 10'/, pr t1 ,*/, tast. pisma Innerst. hr. t V/, ■ ■ ogr. con. dež. hi IV/. , , , hip. bankr IV/. ob'- "g' lokalnih iel d di '•V/, obl. češke Ind. banke 1*/, prioi. Trst-Poreč lok !•/, prior dol tel. f/. , Jui. tel. kup. '/.'/, t V/, avstr. pos. sa t«l. p. o
Bretke.
feračka od 1 1860'/,
. . . l«64 •
tleske.....
tem. kreditne I emisije
.	»I- .
ogr. hip. bank* . srbske i frs. 100 turški
iaslllka	»r.čk.
tredltne	»
inomoške	tt
Krakovnk«	M
Ljubljanske	n
ivstr. rud. kriii	„ Jgr.
Rudolfov«	i,
^»Ichiirikf	„
Dunajske kom.	„
D . 1 n I . >
utne železnice . državne železnice ivstr ogrske bančne delnice ivstr. kreditne bank* Ogrske „ „ . . Sivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brtbc) Upmske montan . . . Praške žel. indr. druibe <nna-Mur&nyi .... Trbovljske premog, družb* Kvati. orožne tovr družb* Češke sladkorne družb* talit.
C. kr. cekin IU i taki 10 marke , Severeigna ilark* . Ltškl bankovci Rublji . . . Dolarji ....
Dttimr
99 16
100	3f» t»9l6
117 25 9f76 114 15
99-st
13	3 90
99 30
99	60
101	3»
I	0 30 116 —
100	— 100 -
100-100-'00-25
99-90 io
314 75
K 0 66
156-40 2f>6 6o '51 50 «73 -
283	25 <51 101 -
tS 00 2-50 '45'-80 93 5
47
<?8'25 66 83 497 25
lf'6'26 f-8 SO "762 t8t>-26 834 -2-4 60 7f8 -623-2» 2647 170 60
284	60 061 -
48"-
i 16 v c9 13-60
14
II	525 it 45 2-62" « '4
Blago
9935 100-45 99 :i5 117 45 95 15 114 3. lOn bO 13 Ks 10i' H5 100 80 99 :0 99 ko 101 25 107'— 101 -10' -25 1' 0 .'0 11)1 (o'-:s
316 75
lol 65
157 40
26810 163 60 283 -29 '25 261 -(9
16 '90 li 50 i 6 — '0
t9 -3- -49 -HO'25 «0
90 -407 25
16725 89 50 772 6l 9 25 83D-2*6 50 764 -624 25 26» 7' 71'60 287-6»>5-150 -
40 19 12
23 68 1 -08 117-725 96-6 i 2v 3'5 6-
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstna
SS" vizitnice TCi
po nizki ceni.
Pritlična hišici
v dobrem stanu, pri cesti v Vodmatu, Sp. Šiški ali Trnovem, se takoj kupi. 250 2-i Ponudbe se prosi pod ,,Takojšnje plačilo 24u poste restante Ljubljana.
N H H N N N N N
'ti H N N
a
nrar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti ii ženini in nev£Sie[
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih oenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-
_______ trtinke in ure, kaže mesece, tedne,
amnaaMM dni in luno gld. 230.
Vabi in se priporoča za obilni obisk	131-8
Fr. Čuden,
ursr in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani
U	samo nasproti frančiškanske cerkve.