Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 3. novembra 1933 Štev. 252. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI 1 Dm VECERMK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. urcdn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. st. 11.409 ff JUTRA 99 PsUl&m jeismje Eeset: prehodne mešane oblasti med SRBI IN HRVATI. »Odjek«, Davidovičevo glasilo, odgovarja na znano dr. Mačkovo izjavo v beograjskem »Vremenu«. Zanimivo je Sledanje tega lista na reševanje hrvat-skega vprašanja, zlasti v pasusu, kjer Pravi; »Hrvatsko vprašanje bi se moglo sprožiti tudi po praktično regionalnem, oblastnem ali pokrajinskem merilu in bi se Jugoslavija brez velikih diskusij lahko Porazdelila na 10 do 12 samoupravnih edinic. O nekem sporazumu plemenske razmejitve med Srbi in Hrvati ne more biti govora. Pač pa je mogoče rešiti problem takšnega preurejevanja z ureditvijo prehodnih mešanih oblasti med oblastmi z izrazito individualnostjo Hrvatov in Srbov. Takšna rešitev ublažuje v splošnem plemenski značaj v vseh njegovih odnošajih in olajšuje uspehe jugo-slovenske ideje bodočim pokolenjem, u-speh, ki ga ta ideja ni mogla doseči pri današnjem pokolenju.« Radovedni smo, kaj bo na to odgovoril g. Maček. ZA UVEDBO ENOTNEGA JUGOSLO-VENSKEGA JEZIKA se zavzema neslužbeno glasilo JRZ beograjsko »Vreme«. V članku se predlaga kot prva etapa sestava skupnega besednega slovarja, v katerem bi bile zbrane najboljše srbske, hrvatske in slovenske besede. Ljubljanski »Slovenec« tega ni Ponatisnil,,. POTRJENE KANDIDATNE LISTE. Na svojih sejah dne 31. oktobra je glavni volilni odbor Zbornice za TOI v Ljubljani potrdil prve kandidatne liste za valitve v zbornico, ki bodo v nedeljo 29. novembra. Rok za vlaganje kandidatnih list poteče danes. Glavni volilni odbor je v soboto potrdil 8 kandidatnih list, torej kandidate za 8 volilnih okrožij v obrtnem odseku, ki voli v 19 volilnih okrožjih, ter 2 kandidatni listi za gostinski odsek, ki ima samo dva volilna o-krožja. V obrtnem odseku so bile vložene m Potrjene kandidatne liste zp 1. volilno o-krožje. to je Ljubljana - mesto, z nosilcem Ivanom Ogrinom, stavbenikom iz Ljubljane, za 3. volilno okrožje, ki obse-ka srez Kranj, z nosilcem Francem Ča-5jernikom, ključavničarskim mojstrom iz Cerkelj pri Kranju, za 7. volilno okrožje, obsega sreza Novo mesto in Črno-j^slj, z nosilcem Alojzem Midoferjem, krojaškim mojstrom iz Novega mesta, za volilno okrožje, ki obsega srez Brejce, z nosilcem Henrikom Klobučarjem kiparskim mojstrom iz Brežic, za 11. v°lilno krožje, ki obsega »rez Celje z Pestom Celje, z nosilcem Milošem Hoh-'hecem, kiparskim mojstrom iz Celja, za volilno okrožje, ki obsega srez Ptuj ^ mestom Ptuj. z nosilcem Jakobom Za-ravcetn, lastnikom paromlina v Sredi-ob Dravi in za 18. volilno ok-ožje, ‘ °bsega srez Mursko Soboto, z nosil-j2?.Karlom Kavko, tesarskim mojstrom k Ljubljane. Kandidatne liste v 11 volil-].! okrožjih obrtnega odseka mora vo-'b. odbor še odobriti, v m **ostlnskem odseku, ki vodi v dveh dat • ^ °Kr°kj'b, sta Dilj potrjeni kandi-n> listi v 1. volilnem okrožju, Ki obse-5 niesto Ljubliano in voli 2 svetnika in “ "»mestnika za restavratorsko in liote-Cn stroko, 'Z nosilcem Cirilom Maj-2 °J?1]. restavrrI)aily Expressa« poroča, da se britanska vlada trenotno bavi z načrtom, da se v slučaju vojne uvede splošna vojaška dolžnost in sicer ne samo za Angleže, ampak tudi za Angležinje. Po projektiranem zakonskem predlogu bi imela vlada pravo odločiti o tem, kdo bo prideljen vojski in kdo službi v zaledju ali industriji. V slučaju vojske bi se izvedla militarizacija industrije in bi generalni ravnatelj tega ati onega podjetja ne ime! večje plače od generala. Tto&ija se m msU vmdU v ženeva RIM, 3. novembra. Komentirajoč Mussolinijev milanski govor piše »Giornale d’Italia«, da je Italija izstopila iz Društva narodov kakor Japonska, Nemčija in druge države, ker ni pokazalo Društvo naroda nikakšnega razumevanja in smisla. Italija niti najmanj ne misli na to, da bi se vrnila v Ženevo. PRAGA, 3. novembra. Mussolinijev govor je zbudil tukaj razne komentarje, »češke Slovo« izraža svoje razočaranje, •« MADRID, 3. novembra. V smislu poročila v-ojnega ministrstva so madridske sile odbile v sektorju Escoriala nacionalistične sile. V sektorju Taja je zlomljena ofenziva nacionalistov, ravno tako v sektorju Siguenze. PARIZ, 3. novembra. »Matin« poroča iz Carigrada, da je sovjetski brod »Kom-somol« prispel v Bospor. Na njem se nahajajo 4 letala, 20 težkih topov in 40 tovornih avtomobilov, ki se bodo izkrcali v Barceloni. » VALADOLID, 3. novembra. Iz Burgo-sa poročajo, da je začasni državni poglavar general Franco objavil razpis o štedenju v hrani. Po nemškem vzorcu se uvaja enkrat tedensko obed samo enega jela. SALAMANDRA, 3. novembra. Nacionalistične čete so v južnem sektorju prodrle za 15 km in so prispele v neposredno bližino Madrida. Ob reki Moli so nacionalistične čete porazile vladne čete. V tej bitki je bojda padlo mnogo Rusov in Francozov Tudi poročajo nacionalisti ker je izrekel Mussolini svojo smrtno obsodbo nad Društvom narodov in nad kolektivno varnostjo. Drugi časopisi pišejo v zvozi z Mussolinijevo ponudbo prijateljstva z Jugoslavijo, da gre za poskus torpediranja Male antante. Ker napoveduje Mussolini istočasno zaščito Madjar-ske, menijo »Narodni Listb«, da bo Mala antanta primorana izreči svoje mnenje glede madjarskega revizionizma. o zmagah svojih čet na sektorju sedme divizije, na južnem sektorju pri Parle in na sektorju Siguenze. Na sektorju Gua-dalarja je bila včeraj večurna ljuta bitka v kateri so petrpeli težke izgube na obeh straneh. Na tej fronti so največ angažirani ireozemci, in sicer Rusi in Francozi. Po zadnjih vesteh iz Španije so nacionalisti prešli včeraj v novo ofenzivo. BAYONNE, 3. novembra. Havas poroča: V San Sebastianu so bila krvava obračunavanja med karlisti in falangisti radi nekega plakata, ki je bil nalepljen na nekem zidu in na katerem se dela propaganda v prid Zitinemu bratu princu Xaverju, nečaku nedavno umrlega pretendenta na španski prestol Dona Kar-losa. Don Karlos ni zapustil neposrednega naslednika. Ko so karlisti dajali du-ška svojemu veselju radi tega plakata, so jih falangisti pričeli psovati. Nastal je krvav spopad ter je obležalo na licu mesta več ranjenih karlistov in falangi-stov. UasuetavauHa HioiaaiiiaitUkik aekBt&ištaškib itaeefatek&u BUKAREŠTA, 3. novembra. Danes se sestanejo v Bukarešti načelniki romunskega, jugoslovenskega in čehoslovaške-ga generalnega štaba k večdnevnim posvetovanjem. BEOGRAD. 3. novembra. Včeraj je pri spel na zemunsko letališče nemški general Ltebl,- predsednik društva Fidaca za Nemčijo in član narodno socialističnega direktorija. Na letališču so ga sprejeli predstavniki beograjske sekcije Fidaca ter Združenja invalidov in dobrovoljcev. General Liebl je bil pred prihodom na Dunaju in Budimpešti. Iz Beograda potuje v Rim. močje Zbornice za TOI in voli 8 svetnikov in namestnikov ne glede na stroko, z nosilcem Josipom Šerecern, kavarnar-jem iz Maribora. Glavni volilni odbor mora še potrditi kandidatni listi za 2 volilni okrožji v industrijskem odseku in 2 kandidatni Iisii v trgovinskem odseku razen še zgoraj omenjenih 11 kandidatnih list za obrtni odsek. Doslej je glavni volilni odbor zavrnil že več kandidatnih list iz formalnih razlogov. DUHOVŠČINA IN POLITIKA. »Slov. Narod« piše: V primorski banovini so tudi že razpisane občinske volitve in volilna agitacija je v polnem razmahu. Tudi v Makarski so imeli te dni volilni shod, ki so ga priredili mač-kovci. Na shodu je govoril nosilec liste Jure Jurešič. V svojem govoru je ostro napadel palitikujočo duhovščino. Med drugim je izjavil: »Duhovniki se ne smejo mešati v politiko. Njim je prepuščena cerkev, kjer so neomejeni gospodarji. — Nihče se ne sme vtikati v cerkvene posle. Tako se tudi duhovniki ne smejo vtikati v posvetne posle. Zaradi tega govora prefaka »Hrvatska straža« grenke solze in očita svojemu somišljeniku Stipi Matijeviču, ki se je tega shoda udeležil, brezbrižnost in malomarnost, ker ni Ju-rišičevih napadov na duhovščino zavrnil z vso odločnostjo in je mirno trpel, da so bili na zborovanju navzoči duhovniki tako hudo žaljeni. No, »Hrvatska straža« bo že še večkrat dobila priliko prelivati debele solze, ker je več kot gotovo, da protiklerikalni duh med b>všimi radičevci ni umrl in se bo v bodoče vedno bolj in bolj uveljavljal, čim bolj bodo klerikalci skušali hrvatsko politiko speljati v svoje vode. NOVI ITALIJANSKI POSOJILI ALBANIJI. Albanska vlada je na osnovi sporazuma med Albanijo in Italijo glede dračke-ga pristanišča z dne 19. marca 1936 najela pri banki Di Napoli kot finančno institucijo, ki jo je priporočila italijanska vlada, dve posojili ter se bo denar uporabil izključno za izgraditev ter potrebe omenjenega pristanišča. Prvo posojilo obsega 1,735.000 zlatih frankov, drugo posojilo pa dva milijona zlatih frankov. Prvo posojilo sc amortizira v 25 letih, drugo pa v 8 letnih obrokih. ŠPANSKI PRINCI NA POTU V ŠPANIJO. španska princa Alfonza in Alvaro Orleans Bourbon sta odpotovala v soboto z nekim parobrodom v Lizbono. Oba princa nista hotela pojasniti, kam potujeta. IZKRCAVANJE POSLEDNJIH HEIM-VEROVCEV IZ DUNAJSKE VLADE. Iz političnih dunajskih krogov se do-znuva, da se pričakujejo spremembe v vladi. Iz vlade bi izpadli znani predstavniki Hajmvera, in sicer podkancelar Baar Baarenfels, trgovinski minister Stockin-ger, ki bi postal predsednik družbe Alpine Montan, ter finančni minister dr, Draxler, ki naj bi postal predsednik Poštne hranilnice. Mesto njih bi prišla v vlado predstavnika narodnim socialistom naklonjene struje <31eise-Horstenau m Haslacher. V vsato Mi .UT! Stran 2. ggESBMI h ifudske imivetae Med Laponci na skrajnem severu v ledu in snegu Pretekli petek je tuk. Ljudska univerza predvajala kulturni film »Življenje na skrajnem severu Evrope«. Uvodne besede je spregovoril prof. Baš, nakar nas je film povedel v deželo Laponcev, kjer se stekajo meje severnih držav Švedske, Norveške, Finske in Rusije. Čudovita je ta pokrajina, kjer prebivajo zadnji potomci in predstavniki nomadskih plemen. Samo 30.000 jih je še ostalo, na vsakih 5 kvadratnih kilometrov pride komaj 1 sam prebivalec. Prostrane tundre, prevlečene v poletnih mesecih v najbujnejšo in pestrobarvno floro, zakrije v zimi debela plast snega, po katerem se podijo mno-gobrojne in nepregledne črede severnih jelenov, seleč se z Laponci vred proti jugu. Malodane 3 mesece izgine sonce iz nebesnega svoda. Ko pa se zopet prikaže, kroži na nebu, ne da bi zašlo. Dežela polarnega sonca, izhodišče številnih ekspedicij na Spitzberge. Bogata je ta dežela na železnih rudah in premogu. Bogastvo prinaša v deželo kolonizacijo na rudarski osnovi. Prvotni nomadski značaj izginja, iz svobodnega Laponca se poraja današnjemu industrijskemu razvoju prilagodeni severnjak. Film nam je prikazal družinsko življenje Laponcev v vsej primitivnosti in skromnosti. Brez stalnega bivališča, poleti na severu, pozimi na jugu, danes tu, jutri tam. Njegova hiša je tako priprosta in primitivna, kakor on sam. Par kolov in nekaj plaht, prostor poljuben. Hrana: ribe in meso severnih jelenov. Preko nepreglednih snežnih ravan se pomikajo letnim časom primerno, laponske družine na saneh in smučeh z vsem ogrodjem hiše in z vsem imetjem. Možje, žene, dekleta in otroci, spremljani s številnimi psi, brez katerih si Laponca niti predstavljati ne moremo. Film nas nato vodi v pristanišče lesenih hiš Tomze. Odtod gredo ladje ekspedicij znanstvenikov, ki proučujejo klimatične in geološke razmere najsevernejših pokrajin našega planeta. Z ladjo potujemo, sledeč slikam na platnu proti spitzberškim prostranstvom mimo plavajočih ledenih plošč in ledenih gor, ki plavajo liki gorovjem, pomikajoč se proti jugu. Pri tem se spomnimo na znanega raziskovalca severnega tečaja Nansena, ki je prvokrat vporabljal smuči in ki je prvi zgradil ladjo, ki se lahko upira oklepu ledenih plošč, ki zapirajo pot ladjam v Severnem morju. Ko pritisne mraz, obstane ladja, obkrožena z nakopičenimi ledenimi ploščami. Odtod se podvzemajo študijske ekspedicije preko večnega ledu do najskrajnejših dosegljivih točk severnega tečaja. Šele ko se začne v letu led tajati, se ladje vrnejo v njihovo izhodiščno točko, v pristanišče Tomze, kjer se zaključuje poslednja scena tega poučnega in zanimivega filma. Številni obiskovalci, ki so malodane napolnili dvorano Ljudske univerze, so z zanimanjem sledili potovanju na skrajni sever ter izvajanjem o življenju in navadah primitivnih Laponcev. pa bodo menda nabavili tudi čolne, kar bo pa zopet povzročilo nove izdatke. Tekmovanje za prvenstvo LNP se bo v nedeljo 8. t. m. nadaljevalo, in sicer se bodo v mariborski skupini srečali v Mariboru SK Železničar in Atletiki iz Celja. Državno nogometno prvenstvo. V nedeljo 8. t. m. se bo tekmovanje za državno nogometno prvenstvo nadaljevato s sledečimi tekmami: v Ljubljani SK Ljubljana :tiajduk, v Zagrebu Concordia: Hašk in v Beogradu Bask:Slavija (Osijek).______________________________________ h m svete Umetnost na naših grobeh. Pisatelj Ivan Albreht je nabral ter uredil 12 prelepih slik nagrobnih spomenikov na ljubljanskih pokopališčih. Okusno opremljena knjižica je izšla v avtorjevi samozaložbi in se dobiva tudi v mariborskih knjigarnah. Ihistrirte Zeitung (Leipzig) obravnava v svojem najnovejšem zvezku, ki je opremljen z okusnimi slikami, predvsem problem lepote, dosežene potom nege. Čita-telj dobi vpogled v cilje in uspehe lepot- no-stne nege. Kazen tega obsega omenjena številka reportažo slik o novih mladinskih domovih, krasne slike raznih pokrajin. V literarnem delu navedenega zvezka se nahaja tudi novela Karla Bottgerja in roman o carju Aleksandru III. Prejšnji zvezek pa je posvečen Leipzigu kot mestu tiskarske stroke ter knjigarstva in grafične dovršenosti. Razen tega vsebuje še celo vrsto drugih aktualnih in zanimivih člankov ter zanimivih slik. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izšel je pravkar v tukajšnji Mariborski tiskarni v odlični opremi in z bogato vse Člani madridske vlade bino drugi snopič letnika XXXI. naše pomembne mariborske znanstvene revije. »časopis za zgodovino in narodopisje«. Uvodno razpravo je napisal o celj ski družini Klausov, Trubarjevih sorodnikov, magister F. Mina?ik. Ivan Zelko je prispeval »Doneske k prekmurski zgo dovini«. V Izvestjih poroča dr. Fran Lor ger o izkopavanju rimske naselbine v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah, Anton Smodič o najdbi rimskih zlatnikov pri Ptuju, dr. Metod Dolenc pa o tem, ali se je slovensko ljudstvo zavedalo, kaj je bila pravna podlaga za njegovo avtonomno sodstvo. Sledijo še ocene aktualnih znanstvenih del, ki so izšla pred nedavnim na knjižnem trgu. Z Largom Caballerom na čelu si ogledujejo položaj Pred nedavnim smo čitali, da so se pri nas ceste nagramozile in so se s tem zadovoljile želje davkoplačevalcev. Vzlic temu pa še opažamo, da so ceste popolnoma . . ., na primer pred žel. delavnico. Dr. Krekova cesta se nahaja v neverjetno žalostnem stanju. V deževnem vremenu kakor sedaj je poplavljena ne samo cesta, ampak je tudi peš pot ob plotu deloma poplavljena. Posebno ponoči, v egiptovski temi, je po tej cesti strašno hoditi, na pr. kurilniško osobje, ki hodi po noči v službo in iz službe. Sliši se, da nameravajo prihodnje leto imenovano cesto porabiti za ribnik, za kar bi bila zelo primerna, pač JAN KIEPURA IN MARTA EGGERT SE BOSTA VENDARLE POROČILA. Na črni deski mestnega poglavarstva v Katovicah je izvešeno sledeče naznanilo: »Naznanja se vsem meščanom, da želita skleniti zakonsko zvezo 1. operni pevec Jan Viktor Kiepura, neoženjen, stanujoč v Katovicah, Kopernikova ulica št. 9, sin hišnega posestnika Frana Kiepure in njegove žene Marije Stanislave, rojene Najman, oba v Krynici, 2. neporočena Marta Rosa Matilda Eggert, filmska igralka, stanujoča v Berlinu, Wilmersdorf> Kurfurstendamm 126, hčerka trgovca Pavla Adolfa Friedricha Emila Eggerta, ki stanuje v USA, in njegove žene Matilde, rojene Herzog, stanujoče v Berlinu.« Kiepuro pričakujejo v Katovicah že od meseca februarja in še danes ne vedo točnega dneva poroke znanega filmskega para. PREBIVALCI NOVE ZELANDIJE POJEDO NAJVEČ MESA. Posebni seznami, ki jih vodijo in sestavljajo ekonomi posameznih narodov, nam kažejo poučno sliko, v katerih pokrajinah pojedo največ mesa. Prvo mesto zavzema Nova Zelandija, za njo pa pridejo Angljja, Združene države ameriške in Kanada. V teh državah odpade na vsako glavo letna poraba 80 kilogramov mesa. Mnenje, da so Angleži največji meso-edci, je povsem napačno. Ne smemo namreč pustiti iz vidika gospodarski položaj in okoliščine posameznih narodov. Poraba mesa je odvisna predvsem od denarnih prilik, ker je samo po sebi razumljivo, da si siromašnejši sloji v mnogih slučajih ne morejo kupiti mesa in se morajo zadovoljiti s skromnejšimi in cenejšimi živili. - _________________________ S&oimpife se CND! Uomealu fted iijta Atentat ali kaj? Uredništvo lista »Mariborski Večernik« in konzorcij »Jutra« v Ljubljani, ki list izdaja, obžaluje, da je v številki 186. lista od 17. avgusta 1936 z neresničnimi trditvami, ki nimajo nobene podlage, žalilo gospoda Franja Zebota, podpredsednika mestne občine mariborske; izjavlja, da je vsebina tega nespodobnega napada vseskozi izmišljena in se zahvaljuje gospodu podpredsedniku mariborske mestne občine Franju Žebotu, da je na našo prošnjo in proti temu, da plačamo stroške in odmeno za dobre namene, odstopil od kazenskega preganjanja.« Poznanstvo. Profesorja Rudolfa Virchova je ustavil nekoč na cesti neki gospod, ki je hotel na vsak način napraviti poznanstvo ž njim, ter ga nagovoril z besedami: »Gospod profesor, stavim, da me več ne poznate!« Virehov se obrne in odvrne: »Imate prav, stavo ste dobili!« Po teh besedah nadaljuje profesor svojo pot. za spomenik blago* Zmmmmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedini* teifa v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov- - > - - - nm Uničevanje in pustošenje Španije SR £ogled na strahotne razvaline (Toledo), %UidšGtske m Mto&ške Moi/Ue Veliko penezov... V meseceu okto-uiu so znašali dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici 6,132.544.25 Din, in sicer na uvozu Din 6,120.554.25, na izvozu pa 11.990 Din. Depoziti 244.539.60. Poslovilni večer priredi jutri zvečer Orlu uprava tukajšnjega oficirskega doma v čast premeščenih častnikov pod-Polk. Marka Nikoliča, kapetana I. ki. La zarja Kerečkega, kapetanov II. ki. Paunoviča ter Nedeljkoviča ter potporučni-ka Bjeloša. Uprava poziva člane in znan ce. da se udeležijo poslovilnega večera. Obleka poljubno. Pričetek ob 21. uri. Napredovanje v tukajšnji delavnici drž. železnic. Napredovali so v VIII. sku Pino oficialov g. Orbanič Drago, Polič Makso, Fantoni Milan, Turk Rajko, Jur-iavcič K., namestnik Elza in znani nacionalni delavec Bačnik Jože. V VIII. skupino poslovodij pa Alfonz Kessler in Albert Zupančič; v IX. skupino oficialov Steinbiichler Rudolf. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je Preminila v visoki starosti 78 let zasebnica Ivanka Pušna. Žalujočim naše toplo sočutje.. Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom. Odbor je za vse naše rojake v Mariboru in okolici izdal poziv, ki je bil nekaterim že izročen, drugim pa bo v Par dnevih. Vsi ste s tem poklicani, da Pomagate našim brezposelnim iz obupnega položaja. Akcijski odbor prosi vse rojake, ki so že prejeli poziv, naj ne odlašajo, izpolniti to zadevno izjavo in jo čim prejo izročiti našemu zaupniku (-ici), • i jim je poziv izročila. Kdor želi pošiljati svoje prostovoljne prispevke po položnici, naj to navede 'na izjavi; lahko to Poravna tudi za več mesecev skupaj. Zaupnike -ice prosimo, da poberejo čim-Preie izjave pri naših rojakih in jih izročijo našemu odboru. — Odbor. Velika kavarna dnevno velemestni kabaretni spored. Ne uženeš zlahka rokoborca... V Dravogradu se že delj časa nahaja grški vojni begunec Jovanidis A. Jevtim, ki so niu naša oblastva odkazala Dravograd kot mesto za bivanje. Pred dnevi je Grk skušal pobegniti v Avstrijo, bil pa je zasačen od naših graničarjev, ki so ga spra vili nazaj v Dravograd. Zaprli so ga začasno v občinske zapore. Komaj so za njim zaprli vrata, je pričel razbijati po Vratih ter je vrgel vrata iz stežaja. Nato so ga zvezali z verigami, na rokah in no-Sah; toda verige je z lahkoto razbil ter navalil zatem na varnostne organe, ki so niorali zastaviti vse sile, da so Grka obvladali. Končno se je posrečilo, da so Qrka pomirili. Izkazalo se je, da je grški vojni begunec po poklicu — rokoborec, p zadevi so bila obveščena oblastva, ki bodo grškega vojnega begunca poklicali •'a odgovornost. Odsek brezposelnih učit. abiturijentov vabi članstvo na članski sestanek s predavanjem g. Hočevarja, ki bo v petek, dne 6. nov. 1936 v lokalu »Pedag. centrale« (drž. učit. šola) ob treh popoldne. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je preminila 78 letna preužitkarica zasebnica Pošna Ivana iz Zg. Polskave. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: nobene bistvene izpremembe oblačnega in po večini deževnega vremena. Nočno lekarniško službo imata ta teden Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste. Smrtnonosnim poškodbam je podlegel v mariborski bolnišnici 21 letni delavec Martin Krajnc, ki mu je pred dnevi, kakor smo že poročali, kos brusilnega kamna prebil lobanjo. Vlomilci v trafiki. Danes ponoči so doslej neznani storilci vlomili v Aignerjevo trafiko na vogalu Vrtne in Gosposvetske ulice. Vlom so izvršili na •ta način, da so razbili okno ter skozi odprtino segli v trafiko in iz nekega predala v bližini o-kna ukradli za okoli 500 dinarjev kole-kov in cigaret. Policija sedaj poizveduje za storilci. Tudi slatinske steklenice so dobrodošle Trgovec Anton Podlaha je prijavil policiji, da mu je neznani zlikovec ukradel iz dvorišča Meljske ceste 12 tri zaboje s 75 slatinskimi steklenicami. Podlaha trpi okoli 400 dinarjev škode. Razbite šipe. Danes ponoči je neznani storilec razbil šipe na reklamni tabli tu^ kajšnjega Grajskega kina na Aleksandrovi cesti. Lastnik omenjenega kina trpi nad 250 dinarjev škode. Policija vrši poizvedbe. Inkasiranje PTL dinarja. V vezi z reorganizacijo inkasacije PTL dinarja se slavno občinstvo opozarja, da so stare nabiralne pole ukinjene in jih je treba izročiti inkasantom. Pobiranje stanovanj skega protituberkuloznega dinarja se od 1. novembra 1936 dalje vrši z 1. dinarskimi listki potom liginih inkasantov, ki nosijo poleg društvenega naslova še besedilo: »Darujem za zgradbo azila jetičnih bolnikov v Mariboru Din 1.—. V samopomoči leži moč ljudstva«. Stranke se naprošajo, da blagovolijo hraniti te listke, ker je predvideno, da se bodo oni, ki bodo dosegli gotovo število dinarskih listkov, smatrali in objavili kot ustanovitelji PTL azila. Za darila preko Din 10.— se ne bodo izdajali listki, temveč pobotnica na ime darovalca. Tudi te pobotnice je hraniti v iste svrhe, kakor dinarske listke. PTL dinar se bo pobiral na teritoriju celega plinskega in električnega omrežja mariborske mestne elek- Htua Kino Union. Do vključno srede vele-film »Stenka Razin«. Od četrtka najboljša dunajska veseloigra »Konfeti«. joduje iefefottiike uesii trarne in plinarne po inkasantih MP. Za to se vljudno naprošajo občani sosed nih občin, da podpirajo to človekoljubno akcijo. Obešenee v seniku. V Malni pri Ju-rovskem dolu so našli v seniku obešene ga 56-letnega želarja Alojzija Rotmana. Domačini so ga sicer takoj odrezali ter ga skušali obuditi zopet k življenju, toda vsa prizadevanja so bila zaman, ker je bil Rotman že mrtev. -Kaj je vzrok sa momora še niso mogli ugotoviti. Hitro so ga dobili. Včeraj smo poro čali, da je bil izvršen vlom v trgovino Jožefa Kapuna v Črešnjevcu. Pragerskim orožnikom se je posrečilo, da so vlom kaj kmalu razjasnili ter so aretirali 25-letnega posestniškega sina Franca R., ki je osumljen, da je s pomočjo neka terih drugih fantov izvršil vlom. Pri za slišanju je sicer tajil vsako krivdo, ni pa mogel dokazati alibija. Odpremili so ga v zapore mariborskega okrožnega sodišča . . Eldorado begunov . . Ob naši severni meji je v zadnjem času zopet živahno. Ilegalni prestopki naše meje se silno množijo in prihajajo k nam ljudje iz vseh evropskih držav, kakor da bi bila naša država eldorado begunov. Zlasti mnogo beguncev prihaja iz Nemčije in skoraj ni dneva, da se našim oblastem ne bi javil kakšen begunec. Pri zaslišanju pa potrjujejo vsi, da so prišli k nam, da bi pri nas našli zaposlitev . . Bicikli . . . Mariborska policija je danes prejela tri prijave o ukradenih dvokolesih. Tako je bilo upravniku Mestnih podjetij Franju Periču ukradeno izpred hiše v Cankarjevi ulici 1 dvokolo znamke »Perfekt« v vrednosti 1400 dinarjev. Dvokolo ima evidenčno številko 106.505. Izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti pa je neki zlikovec odpeljal 800 dinarjev vredno dvokolo znamke »Nak-sos« z evidenčno številko 78.692, last zidarja Alojzija Muršeca. Delavcu Antonu Koletniku pa je izginilo izpred neke gostilne v Vetrinjski ulici dvokolo znamke »Torpedo« v vrednosti 7p0 dinarjev. Dr. Stojadinovič se vrača v Beograd ISTANBUL, 3. novembra. Anatolska poročevalska agentura poroča: Jugoslovanski predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se je včeraj ob 21.40 vrnil z orientskim ekspresom v Beograd. Na pe ronu mu je izkazala časti vojaška četa. Na kolodvoru so ga čakali mestni civilni guverner in policijski prefekt. Godba je zasvirala jugoslovensko in turško himno. Dr. Stojadinovič je zaklical turškim dostojanstvenikom prisrčni »Merhaba«, nakar se je vlak pričel premikati. Prve granate na Madrid in barcelonsko letališče LA CORUNA, 3. novembra. Nacionalistom se je posrečilo, da so zaprli pot med Escorialom in Madridom. Nato so zasedli vas Pinto v bližini Escoriala. SEVILLA, 3. novembra. Oddelki generala Varella se približujejo madridskemu letališču Getafe, kjer se pričakujejo srdite borbe. Položaj Madrida je po poročilih iz Rabata obupen. V Madridu se vršijo napori, da se ohrani odporna moč rdečih miličnikov. Po poročilih iz Tala-vere je včeraj topništvo nacionalistov pričelo izstreljevati prve granate v glavno mesto. Nacionalisti nadaljujejo s-prodiranjem na madridskem sektorju .Iz La Corune poročajo, da se je več nacionalnih bombarderjev pojavilo nad Barcelono in obstreljevalo tamošnje letališče. Več strojev v hangarju je vničenih. dramska predstava letošnje sezone, po-nove v četrtek, 5. novembra za red B. Shakespearejevo razigrano in lahkotno komedijo v prevodu Otona Župančiča u-prizore v kratkem. To je pravcata kome dija zmešnjav, ki jo zaigrajo na knezovo zahtevo šegavi igralci, da se ponor-čujejo iz pijanega kotličkarja Suka. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič. 0 Uh* in prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru