Posamezna Iterfl-
ka 1 Din mesečno, če ie sprejema list t upra si, naročnina 4 Din, na dom in po poiti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene mse-ratom po dogovoru
POJV£»£I:JSKJ

VENEC
Uredništvo; Kopitarjeva ud. It. 6/II1. Telefon «. 2050 in 29%. — I-ist izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica itev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon iter. 2992
Nedelja slovenskih taborov
V Krekovem rojstnem kraju pri Sv. Gregoriju
Sv. Gregor, 25. julija.
Gregor je pri jazna dolen jska vasica, ka-*rSnih mnogo najdeš v kotu med Velikimi Laščami, Ribnico in Cerknico. Skupina preprostih, a trdnih kmetskih domačij jo slikovito uvrščena okrog farne cerkve sv. Gregorja, ki stoji na gričku. Danes je ta vasica doživela lep praznik slovenske katoliške prosvete, na katerem se jo zbrala vsa ribniška dekanija. Tamkajšnje delavno prosvetno društvo je v spomin na 20 letnico smrti svojega sovaščana dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je bil rojen pri Sv. Gregorju, in ob 25 letnici gregorskega društvenega doma priredilo celodnevno prosvetno sluvje, ki je nadvse lepo uspelo.
Davi navsezgodaj si opazil po idiličnih gozdnih poteh, ki vodijo iz ra/nih krajev ribniške dekanije proti Sv. Gregorju, pestre skupine ljudi, ki so hitele na talior. V Sorlražiei sc jc za udeležence iz Ribnice, Sodražice, Loškega potoka, Dolenje vasi in Nove Štifte formiral kar sprevod, ki je z godbo na čelu korakal skozi gozdove pro^i Sv. Gregorju. V sprevodu so šli naši fantje v svojih slikovitih krojih z zastavami, dekleta in krasna skupina narodnih noš. Godba je ob velikem navdušenju ljudi neprestano svirala himno slovenskih fantov. Podoben sprevod je prišel tudi iz Dobrcpolja z dobre-poljsko godbo na čelu. Od vsepovsod so prišli ljudje na slovesnost, iz Turjaka, Roba, Skoo-jana, Velikih Lašč, Blok, Kočevja ild. Jutranji turistovski vlak pn jc tudi iz Ljubljane pripeljal močno skupino udeležencev, v kateri so prevladovali člani Društva zasebnih in trgovskih nameščencev.
Sv. Gregor jc bil za to slovesnost primerno okrašen. Na vseh dohodih so bili postavljeni mlaji s pomembnimi napisi, s hiš pa so vihrale državne zastave. Posebno okusno je bil okrašen telovadni prostor nn prostornem vrtu Oblakove gostilne. Na vzvišenm prostoru pred cerkvijo pod košatim drevesom je bil postavljen oltar.
Ko jc množico nnpolnila prostoren trg pred cerkvijo, Društvenim domom in Krekovo rojst no hišo, jc pristopil k oltarju univ. prof. dr. Ln k man in opravil sv. daritev. Med maso je imel na zbrane globok cerkveni govor, v katerem jc razčlenjeval pravice in dolžnosti človeka do vsega zemeljskega stvarstva, katere mu je Bog že ob rojstvu vdihnil v dušo. Med maso 'je ob spremijevanju godbe vsa množica pela naše domače priljubljene cerkvene pesmi.
Takoj po maši se je pričel tabor. Preden pa se jc tabor začel, jc privozil po cesti od Vel. Lašč avto. iz katerega sta izstopila minister dr. Miha Krek in ban dr. Marko Natlačen. Množica jima jc priredila burne ovacijc, ki se niso hotele poleči. Nato je prod poslušalec, ki jih je bilo gotovo nad 5000, stopil ribniški dekan g. Skubic ter v izklesanih besedah začel tabor. Imenoval jc današnji tabor tabor dr. Janeza Ev. Kreka, prvega rektorja slovenske katoliške prosvetne' univerze. Mniožica jc počastila spomin velikega Slovenca s trikratnim slava-kliccm. V nadaljnih besedah jc omenil drugega slovenskega velikana nadškofa dr. Jegliča. I udi dr. Jegliču je množica priredila učinkovito kome-
10
moracijo s
......., tem, da je izmolila Ocenas. Nato jo
dekan g. Skubic pozdravil ministra dr. M. Kreka, bana dr. Natlačena, okr. načelnika g. Brezigarja in druge. Množica je ponovno prirejala ovacijc visokima gostoma dr. Kreku in dr. Natlačenu. Nato je dekan g.Skubic predlagal jiozdrnve Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in voditelju dr. Korošcu. Viharno navdušenje množice ob slehernem pozdravu je pričalo da so ti (»ozdravi bili iskreni in da so prišli iz globine poštene slovenske duše. Ob koncu jc sporočil še pozdrave, ki jih je poslal taboru škof dr. Gregorij II ožman, ki je obenem obljubil, da se jiopoldne osebno udeleži slavja.
Nato jc spregovoril gregorski rojak zobni zdravnik dr. Oblak, ki si je za svoj govor izbral hvaležno snov: Krek in slovenska vas. Pričel jc z razmerami, ki so vladalo v slovenski in zlasti dolenjski vasi okrog leta 1892, to je tistega leta, ko sc je dr. Janez Lv Krek pričel udejstvovati v javnem življenju. Gospo darske razmere, v slovenski vasi so bile tedaj obupne. Slovenski kmet jo bil izročen na milost in nemilost vaškim oderuhom, ki so bili dejanski gospodarji slovenske vasi. Krek je spoznal, da tako ne more iti dalje, /.aklicnl je z mogočnim glasom: V vsako faro posojilnico! V vsako faro konsumno društvo! In potem se jo začelo. Po slovenskih vaseh so se začele ustanavljati rajfajznovke in konsumno zadruge m s tem se je slovenski kmet na svojih tleh gospodarsko osamosvojil od oderuških pijavk. Slovenska vas pa jc v tistih lotili kričala tudi. po prosveti. Krek je tudi temu odpomogel. I nee! je ustanavljati prosvetna društva na katoliški podlagi, začeli so rasti po slovenski zemlji prosvetni domovi, ki so poslali ognjišče omike za slovensko ljudstvo. In kdo je bil bolj poklican, da to Krekovo misijo po slovenskih vaseh udej-stvuje kakor naši mladi, delovni kaplani, je vzkliknil govornik. Dalje je govornik opisoval Krekov boj z nemškutarji in liberalci, v katerem se je Krek jiokazal nepremagljivega borca in velikana. Krek jc s svojimi zadrugnmi, kon-sumiiimi društvi, prosvetnimi društvi stvoril nnil slovensko zemljo pa jkovo mrežo, v kateri so se ZHdušili vsi oderuhi, nemškutarji in liberalni mogotci ki so vihteli bič nad slovenskim kmetom Za Kreka moremo reči, je dejal govornik,
na jo
v 20 letih svojega dela prenovil obličje slovenske zi mlje.
Govornika, svojega rojaka, je množica za njegova krasna izvajanja nagradila z dolgotrajnim odobravanjem.
Nato jo stopil na govorniški oder urednik g. Franc Ter segla v, ki si je za tema svojega govora i/bral: Vstajenje slovenskega duha. V temperamentnih izvajanjih je orisal ona leta. ko se je zdelo, du jo slovenski duh zaspal v smrtnem spanju. V žgočih besedah je bičal tedanje mogotce, izdajalce slovenskega narodu, ki so hoteli — samo svojemu razbrzdunemu |io-hlepu po vladanju nn ljubo — uničiti vse, kar je slovensko in katoliško, loda slovenski duh propadel. Ponovno je vstal in na taborih, ki sc nedeljo za nedeljo vrste po slovenskih krajih,
ljudstvo še bolj kakor kdaj poprej izpričuje la slovenski duh. Govornik je v kremenitih besedah pojasnil pojm in bistvo slovenstva in njega odnos do jugoslovnnstva, k.ikor gu mora pojmovati vsak dober Slovenec, ki hoče biti dober jugoslovanski rodoljub. Nadalje je silno lepo opisal vero v Bogu, ki je najčistejše in najkri-stalnejše prepričanje, katerega moro imeti človek in pozdravil razveseljivo dejstvo, da imamo danes Slovenci že krušno število katoliških la-ikov-inteligcntov, ki bodo razbremenili slovensko duhovščino pri njenem požrtvovalnem delu za slovensko katoliško omiko.
Govor g. Tcrsogluva, ki ga je množica neprestano prekinjala z živahnimi aplavzi, je za-jiustil v jKislušavcili krasen vtis.
S tem je bil tabor zaključen. Dekan g. Sku bic se je zahvalil vsem udeležencem, tisočgluva množica pa je ob s|iremljevanju godbe zapela himno »Povsod Boga«.
Popoldne so bile pete litanije, telovadni na-stop in koncert pevskih /borov i/ ribniške dekanije. O tem delu slavja bo poročal redni ..Slovenec«.
Novega francoskega poslanika dobimo?
De Dampierre v Kanado Brugčres v Belgrad
listi objavljajo
Pari:, 25. julija, e. Francoski ie nekatere podrobnosti o predvidenih velikih premestitvah v francoski diplomaciji. Nekateri listi so lako tudi objavili, du zapušča Belgrad francoski poslanik v Jugoslaviji grof dr Dampier-r c, ki je svojo odlilno nalogo vršil v Jugoslaviji sedaj ic nad dve leti. Grof dr Dampierre si je v Belgradu pridobil odlične prijatelje in vsi bodo šc dolgo ohranili najlepše vtise o sodelovanju z njim. 7.ena poslanika de Dampierrea je znana prsnica in jc ie pred kratkim objavila zbirko jugoslovanskih prsmi v francoski priredbi. Zbirka jc izšla pod naslovom rMirages rt llrflrts
Na njegovo mesto pride v Belgrad dosedanji francoski poslanik o Kanadi g. Brugčre. Vsr le izpreinembe hi »e naj izvriile v septembru ali oktobru.
Kmetski tabor v Kotljah
Vzorna kmelska prireditev na koroški meji
Kotlje v Mežiški
dolini, 25. julija, ki gospoduje
Preteklo nedeljo Uršlja gora, nad Kotljami, ki so biser naravnih lepot tistega koščka slovenske Koroške, ki smo ga še rešili za Jugoslavijo, zbiranja slovenskih kmetov ni dovolila. Zavila se jo v mrko meglo, iz katero je ves ilan kot iz škafa lilo. Kmetski tabor z živinsko razstavo, s kmetsko igro >.Koroška ovsek, s kulturnimi filmi, vse namenjeno, da se odigrava pod milim nebom, je moral bili preložen.
Zato pa je lepa dolinica danes_ vsa nasmejana. Uršlja gora je ovita v sončne žarke in gloda vsa zadovoljna doli na vznožje, kjer so kopljejo v soncu vse Kotlje in njeni kmetski domovi kakor pisana čreda raztreseni jio hribih, ki to lejio dolinico vse naokrog obdajajo kot zeleni gorski venec. Danes je vse veselo in dobre voljo in kmetski tabo- se je razvil v vsem sijaju. Nekoliko bolj resen značaj ima, kot podobne prireditve drugod, kajti kmetski labor v svoji novi zasnovi je obenem stanovski dan kmeta, ki na njem pokaže sadove svojega dela, a je ludi izraz poklicnega napredka kmetskega stanu. ^
'/.e, zgodaj so se začele vsipati množico kmetskega ljudstva z vseh okoliških hribov. Od daleč so prihajale skupine. Z Vrhov in Sel, iz Starega Irga in Zelovca so prihajali že rano zjutraj. Z guštanjske faro so prišli kmetje v mogočnih gručah tor od Šelemperka dol in s Strojne na avstrijski meji. Počasnih korakov in resnih obrazov. Prevalje so dale številno kmetske može in fante, celo od Št. Danijela so jirišli 2 uri hoda čez hribe. Od onstran Uršlje gore so prišli kmetje iz Kota, od Sv. Lenarta, ki je že na mežiški strani, iz Črne in Javorij, vse možje, ki so hodili po Iri in šo več ur, da se udeleže kmetskega zborovanja. Tudi Javoije so poslale zastopnike, visoko sta-sito in koslnate gorjance, ki so jo mahnili čez Urši jo goro mimo Godca ali kar čez Jelonske trato. Celo iz Zarazborja so prišli, Irdo grčaste narave, gorski kralji, ki gospodarijo nad stotinami johov zemljo. Domačini pa iz Podkraja, Podgorja, Prežihovega vrha in z Brdinj so prišli polnoštevilno s svojimi ženami in otroci, »da bomo tukaj pri Sv. Marjeti, če kdo pride«.
Ood vseli strani so gonili tudi lepe koso pa-somske živine, z rožami okrašene, da pokažejo, kaj naš kmet zna zrediti doma, če je priden in če posluša nasvete kmetskih izvedencev pri okrajnih načelstvih, če se pridno udeležuje kmetskega gibanja in kmetskega stanovskega izobraževanja |io Kmetijski zvezi tor pridno čila dobro časojiiso in knjigo.
Vse to se jo nagnetlo po tratah okrog cerkve sv. Marjete, brez šundra, brez vzklikanja, ampak mirno in ponosno, ko da bi šli na resno poljsko delo. Služba božja najprej, potem prvo pregledovanje razstavljene živine. Nagrad niso delili, da ne bi komu poguma vzeli. Vsakemu so dali majhno denarno priznanje, enega kovača ali dva, da ima vesolje in da jo za trud. Pa vsaj so bili razstavljeni kosi živine zares sijajni in kmetijskemu referentu se je široko smejal ves obraz, voditelji kmetske zadruge pa so ponosno stopali na-
okrog, čestitali, malo pograjali, dajali pobudo in se jim jo poznalo na hoji, da so uspehov veseli.
Potem je bil slavnostni občni zbor Živinorejske in pašniške zadrugo jiod vodstvom Člana Kmetske zbornice kmeta Bona Kotnik a, |>o domače Lubasa. Brez vzklikanja, brez jirešernega vpitja se jo razvil občni zbor resnih kmetskih mož, ki bi se radi česa naučili in hočejo poslušali. Ženske so ostalo zunaj na vasi. Samo kmetje in fantje so zborovali. Pogledi nazaj, jio-gledi naprej, načrti, u|>anja, vzpodbudo. Saj lo je slika vseh kmetskih zasedanj. Ko je zvonilo poldne, so zborovanje končali in šli še enkrat na živinsko razstavo in tamkaj med senčnatim drevjem, tapljajoč živino |>o okroglih plečih, končali svoj posvet, kako bodo delali naprej, složno, med seboj povezano, za dobrobit kmetskega stanu in domovine. Že. dopoldne jo bilo na vasi daleč nad 1000 kmetskih ljudi, mož in fantov.
Popoldne je bilo posvečeno razvedrilom. Ko lo poročamo, so se komaj začele pri|>rave za zanimivo in originalno igro Koroška kiuet-ska o v se t«, ki jo je nalašč za la tabor spisal kmetski sin Kuharjev A n z o j, absolvent Kmetijske šole v št. Juriju ob juž. žel. Zanimiva je, kor zajema vse, sedaj že izginjajoče žoge in navade kmetskega ljudstva ob priliki ženitovanj-skili slovesnosti, ki so se ohranilo samo še visoko v hribih in še tamkaj - sramežljivo životarijo. Barantanje za doto, šrnngnnjec ko vozijo nevestino balo, domači plesi na »ovselU, ki jih morajo spremljati na licu mesta in sjiroti zložene nagajivke. Originalna, ker jo to prvi poskus, da so lo narodno blago, iz katerega diha slovenska duša, ohrani in zopet k časti spravi.
Za igro je po vsej mežiški dolini vladalo največje zanimanje. Zato ni čudno, če so se v prvih popoldanskih urah začele valiti nove množico ljudstva v Kotlje. Topot bolj veselega in vri-skajočega Kmetski fantje in dekleta v s cvetjem ovenčanih vozovih. Kar cele jirocesije jih je bilo. Tržani in meščani, gospoda iz Slovenjgrndca, Dravograda, Prevalj, Mežice in f'rne, ki so radovedni na la vzcvet narodne dušo, delavstvo 7. družinami od bližnjih tovaron, ki so hoče s svojim delovnim sotrpinom veseliti zavesti našega kmeta; vse obisk.
Kot zastopnik bana. ki je pokrovitelj tabora, je prišel ob .1 okrajni načelnik g. M i I a č, ki je pripeljal s seboj mnogo uradništva. Prišla so številna katoliška prosvetna društva z godbami. Neprestano drdrajo vozovi v vas, nove godbe so slišijo gor od guštanjske poti, nove skupini* mladih obrazov se vse nasmejane vsipljejo na trg iu na trate okrog Šlalekarjovegn zelenega dvorišča, kjer so bo igra v kratkem začela in se o<| tamkaj slišijo bučni vali smeha kol dokaz, da bo vžgala.
Prešteti sem hotel ljudi. Ni mogoče, ker se vedno prerivajo som ler tja iu kor vedno novi prihajajo. Do 1000 som jih že naštet. Toda preden bo večer in če no bo dežja, jih bo več, jih bo vsaj 3500.
0 igri sami bomo ie poročali, ker jr vredno, da se z njo seznani slovensko ljudstvo.
Tabor kmetov mežiško doline je bil velik uspeh. Tako dopoldanski resni del, kakor tudi |k>-poldanski, namenjen pametni in jiošleni zabavi, ki je ohranila čislo kmetski značnj brez tuje navlako. Kmetski tabor v Kotljah ho po svoji zasnovi dal pobudo, ki jo bodo jiosnemali brez dvoma tudi drugod po Sloveniji, koder živi kmet, ki hoče bili in ostati zaveden kmet, slovenski kmet, katoliški km«t.
prebujenja stanovske je napovedalo obilen
Navdušenje množice v Mengšu
Mengeš, 25. julija.
Na predvečer mengeškega tabora je Prosvetno društvo v Mengšu priredilo slavnostno akademijo s koncertom mengeške godbe in z. nastopom fantov in deklet. Ob priliki akademijo, ki jo sijajno uspela, so bili odlikovani zaslužni prosvetni delavci. Okrašeni
Društveni
razsvetljen z zrak rakete in
žarometi, pozno pokali topiči.
dom je bil v noč so švigalo v
Vso prireditve na današnjo nedeljo so morajo zahvaliti predvsem najlepšemu dopoldanskemu vremenu. Mengeški prosvetni tabor ob priliki 40 letnice mengeškega prosvetnega društva je bil tudi deležen toga važnega pogoja za uspeli. V zastave odeti trg so obdajale kristalno čiste Kamniške planine. V jutranjih urah so prihajalo množice skozi dozorevajoča polja in do devetih najiolnilo vse ceste v Malem Mengšu, kjer so se zbirale množice za sprevod od farne cerkve mimo slavnostno okrašenega Društvenega doma. To pristno gorenjsko prireditev so počastili s svojo navzočnostjo minister dr. Miha Krek in ban dr. M. Natlačen z gospo Za njiju in druge odličnike (dr. Ivo Cesnik kot zastopnik Prosvetne zveze, namestnik okrajnega glavarja g. Vadnjal itd.) jc bil pripravljen prod Društvenim domom oder, mimo katerega se je pomikal celotni sprevod.
Sprevod
so otvorili konjeniki, sledili so jim kolesarji, mengeška godba, narodne nošo, domžalska godba, fantovske organizacije v krojih in fantovske organizacije brez krojev. Nalo so sledile članice dekliških krožkov in okrašeni vozovi. Minister dr. Miha Krek in ban dr. Marko Natlačen sla bila deležna neprestanih pozdravnih vzklikov. Množico so vzklikalo Nj. Vol kralju Petru II. in slovenskemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Po
končanem sprevodu sla so minister dr. Miha Krek in ban dr. Marko Natlačen jioslovila od Mengša, da prisostvujeta še drugim slovenskim prireditvam današnjega dne. Sprevod so je med lem vrnil in krenil na dvorišče Društvenega doma, kjer so se pred mogočnim križem in okoli okusno okrašenega, na visokem odru stoječega oltarja zbirali udeleženci tabora.
Služba božja
Točno ob 10 se je začela služba božja z govorom kaplana g. Andreja Križni a na z Jesenic. V svojem govoru jo poudaril, da so jo slovenski narod že v davni dobi zbiral pod zastavo Matere božje in njenega sina Jezusa Kristusa. Pod to zastavo so organizirali slovensko ljudstvo njegovi voditelji dr. Janez Ev. Krek in veliki vladika dr. Anton Bonavcntura Jeglič. Pod to zastavo kličejo slovenski narod tudi papeži no naših škofih in mi Slovenci bomo poslušali gi.n velikih naših papežev ter se strnili v izrazitih verskokulturnih organizacijah in zlasli v Katoliški akciji. Po cerkvenem govoru g. Križmnna je kamniški dekan, častni kanonik g. Matej R i h a r daroval sv. mašo Mod sv. mašo je množica prepevala ponarodelo cerkvene mašne pesmi s spremstvom mengeško godbe.
Tabor
Po maši jo kaplan g. O r e h a r otvoril labor, pozdravil navzoče odlično gosto: zastopnika Prosvetno zvezo g. Iva Cosnika, g. častnega kanonika Mateja Rihnrja, nato jo predlagal vdanostim brzojavko Nj. Vol. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministru dr. A. Korošcu in ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Kožni anu. Tabor so nato pozdravili g, žujian Mengša Karol Gre gore, dekan g. Matej H i. h a r, domnči c. župnik c. Janko Sušni k, za-
slopnik Prosvetno zveze g. dr. Ivo Cesnik ter podpredsednik kamniškega prosvetnega okrožja g. šolski upravitelj Maležič.
G. urednik Franc K r e m ž a r je govoril nato <> sodohuih socialnih nalogah slovenskih katoličanov. Izrazil jo najprej željo, da bi i/ modrovanja slednjič vendarle že prešli k dejanjem. Naša vera namreč ne sme biti lc beseda, marveč mora biti v prvi vrsti dejanje. To dejanje bodi pridobivanje mlačnih in odpadlih z besedo n /. vzgledi svojega življenja. Nihče naj se nc izgovarja, češ da nuj to dola Cerkev ne pa mi. Zavedajmo se, da delavskih množic, ki so so odtujile Cerkvi, nc bomo pridobili s še tako dolgim člankom še tako učenega profesorja, pač pu l deli gorečih katoličanov. V to pa jc v prvi vrsti poklicana katoliška mladina delavskega in kmečkega stanu, ker jo mladina najbolj dovzetna za zvestobo, ljubezen in žrtve.
Prva naloga naših katoliških delavskih in kmečkih funtov pa naj bo, du v skrbi za dušni in telesni blagor slovenskega naroda iztrebijo iz vsake slovenske hiše in iz vsake slovenske družine ves protikatoliški, protikrščanski in pa protiverski tisk. Druga neizrečeno važna naloga je, du v množici s svojimi dejanji razširjamo ta evangelij tako, da bo res veselo oznanilo. S tem pa še ni vse storjeno. Nastopiti moramo z vso odločnostjo proti vsem socialnim krivicam, ki sc delajo delovnemu ljudstvu v iinomi kapitalizma. To smo dolžni storiti m opravičeni, ker nam to nalaga Kvangclij pa tudi Cerkev, ki je po papežu Leonu XIII. in Piju
XI. katoličanom nakazala pot v tej smeri. Da so je mnogokje v boju delavskih množic zalegcl komunizem, smo tega krivi v prvi vrsti katoličani sumi, ker smo bili za glasove učeče Cerkve ali gluhi ali pu smo papeževe besede kritizirali ali pa nad njimi zabavljali. Nauk evun-geljskc ljubezni je treba zanesti v vsako hišo.
Vse to delo pa najlaže opravljajo v množici majhne organizirane celice odločnih, zvestih in organiziranih katoličanov — vsak v svojem okolju in poklicu. To je pravi duhovniški poklic. Zlasti mladina jc poklicana nn to delo. Veru nam uič nc velja, če ai dejanj. V Boga veruje tudi hudič. Treba pn nam jo poleg močne vere v božično in velikonočno skrivnost tudi vere v Duhu, po katerem bomo usposobljeni zn goreča dejanja evungeljske ljubezni med slovenskimi brali.
Popoldanska prireditev
Popoldanska prireditev se je pričela s slovesnimi litnnijami. Na telovadnem prostoru na dvorišču Društvenega doma je sledil telovadni nastop. Telovadni nastop je mimogrede nekoliko motilo popoldansko bežno deževno vreme. Kljub temu je nastop povsem uspel in so bili telovadci deležni glasnih ovacij. Zadnje točke telovadbo so se izvršile že v docela jasnem vremenu, nakar je ob zaključku spregovoril o slovenski prosveti g. Ivo P e r 5 u h.
Mengeški tabor se je končal v najlepšem razpoloženju in navdušenju tisočglavih množic.
Tudi Suha krajina se je postavila
Žužemberk, '-'5. julija 1937. l ahko 1 rdimo, da spada žužeiuberšku deka-
nijtt med najbolj Premnogo jih .je lično lepi Krki š ki leže daleč od od modernih prometnih žil,
odročne predele naše dežele. iued nami, ki krajev ob idi-; niso videli. Usoda pokrajin, kulturnega središču in stran jc ta, du rade zaostajajo /u ugodneje ležečimi pokrajinami gospodarsko in kulturno.
lodu, kdor jc po teh vidikih presojal prosvetni tabor /u/emberškegu okrožja, jc moral danes s presenečenjem ugotoviti, ila sc zu/.cm-beršku dekani ja glede dela in uspehov na prosvetnem polju lahko s iKinosom uvrsti v vrsto drugih, ki imajo neprimerno ugodnejše predpogoje za kulturni razvoj. Današnji prosvetni abor je bil mogočna prosvetna manifestacija Suhe krajine, ki bo oslala dolgo v naj epsem spominu iu gotovo dulu pobude za še intenzivnejše prosvetno delo.
Dve stvari moramo takoj v začetku poudariti o katerih lahko rečemo, da so bilo posebno lepa stran celc prireditve: Prvo jc ogromni ma-liifcstucijski sprevod, ki je po številu udeležencev presegel \sa pričakovanja. Lahko trdimo, itn letos menda razen celjskega noben prosvetniAa-imcl tako mogočnega sprevoda. Nad -500 in lepo v skupine razdeljena mno-korukula v njem. Geslo jc bilo dano: Nc. ik sodelavci hočemo biti na taboru' Druga'odlika tabora pa je bila. da ni bil predolg Sv. maša s cerkvenim govorom in pestro zborovanje izven cerkve je trajalo pičli dve uri. kar jc za od dela izmučene množice popolnoma dovolj. Marsikdo je zc na ;is m koži občutil neprijetnost neskončno dolgih go vorov ki ljudi končno spravijo v apatijo.
bor ni
glav broječa žica j c
jlcdulei, ainpuK
Slavnostni sprevod
Mulo smo sc bali, kako bo mogocc spraviti revod, ko pokrajina nima nc na-fantovskih krojev. I u
šport-Tudi
pestrost v sjir
rodnih noš, ne novih -------------
je vseeno šlo! Menda so fantje m dekleta pričarali impo/.nntno skupino 100 narodnih nos, ki so dale poseben sijaj sprevodu. Množica nikov je bilu oblečena v enotne kroje, članice dekliških kro/kov so bile uniformirane. >Dcčvcc so se jim kar dobro podale.
Za skupino konjenikov z državnimi zastavami sc je razvrstila dolga vrsta kolesarjev Mogočno skupino narodnih noš z /ustavo to svetne zveze nu čelu je vodila nu novo uniformirana /užemberška godim. Sledile so post e skupine članstva in naraščaja fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Posebno pozornost jo vzbujala skupina vseli županov in obe odbornikov i/, okoliša, k. so prijatelj, k u ohkc prosvete. Zu temi se je ra/.vrs t a nepregledna v sta mo/ in /ena. fantov in deklet, razdeljenih posa.no/nil. župnijah. Pevski /bor. so v spre-Udu navdušeno prepevali. Med petjem n navdušenim v/klikanjem se je sprevod ra/v il jio trgu na grič k dekanijski cerkvi. I rg je bil vos f zastavah. Le par hiš je bilo brez zastave p a so ljudje rekli, da bi bilo hinavsko od lastnikov, čc bi jih razobesili.
moramo res čuditi, kako so mogli v tem kratkem času tehnično tako zelo napredovati. Dn je želu posebno pohvalo vrsta telovadcev, z mednarodnim telovadcem Varškom na čelu, ni treba še posebej omenjati.
Koncert pevskih zborov
Malo jo grmelo za gorami in oblaki so grozili, toda ljudstvo jo ostalo ua svojih mestih, ko so začeli nastopati posamezni pevski zbori. Vsak lievski zbor jo zapel najprej posamič po eno ali dve pesmi, nazadnje jc pa iz 110 grl zadoncla mogočna skupna pesem.
Pri koncertu so sodelovali sledeči pevski zbori: Anibrus (17 pevcev), Ajdovec (1(1 pevcev), Dobornič (15 pevccv), Krka (moški zbor 13 grl), Sela-Sumberg (14 pevcev), Zagradec (II pevcev), Žužemberk ('27 pevcev). Zbori so kar brez izjeme pokazali izredno izvežbanosl, ubranost in lepoto glasov. Skupni zbor pod vodstvom g. orgauistn Požtina pa jc množice naravnost navdušil.
Ljudsko veselje
Oblaki so se razkadili in posijalo jo zopet zlato sonce. Množice so posedle k mizam, da se liovescle in okrepčajo. Srečolov je bil kar oblegan. Oglasila sc jo na vseh koncih pesem naše mladine in prešeren smeh, znak pravega, jioštc-nega veselja. V mraku pa je bil veselični prostor prazen.
Zužemberški dekaniji lahko čestitamo.
Cigarete in črna kava
so morilca pripravile k priznanju
Maribor, 25. julija.
Ogromno pozornost jc vzbudila v Mariboru, zlasti pa v Kamilici in Urcsternici vest v današnjem Slovencu , da imajo orožniki v rokah ro-parskega morilca, ki je na lako zverinski način umoril posestnico Gselmanovo v Bresternici. Minili morilec Maks Ferš je nepričakovano hitro priznal, da so bili sami orožniki presenečeni, ker ga poznajo kot izredno zakrknjenega in prebrisanega človeka, ki jo imel žc nekajkrat zaradi rojiov opravka s sod tlijo ter jo takrat vedno vse do skrajnosti tajil. Tudi sedaj je po aretaciji Ferš vse trdovratno zanikal. Izjavil jo, da je bil takrat, ko je bila Gselmanova umorjena, na tihotapskih potih v Avstriji. Toda orožniki so našli pot do priznanja. Nad vse prijazno in lopo so ravnali z njim, ponudili so mu cigareto, ko pa jc prosil za vodo, kor je bil žejen, so mu postregli s črno kavo. Ta dobrota jo šla zločincu (ako na živce,* da je kar na lepem začel: 2N0, ker sle 1110 tako !o|>o riostregli, pa vam bom še jaz napravil uslugo", pa je začel s pripovedovanjem svojega gnusnega zločina. Obširno jo opisal, kako jo prišel zjutraj ob |)olib b fiseimanovi, da izterja zasluženih 25 din, kor ni imel niti denarja za cigarete. Kor ga jc nalirulila ter ga nagnala iz kuhinje, ga je zgrabila jeza, segel je v hlačni žep jio stilet ter jo zabodel v srce. Brez besed se je sosedin mrtva na tla. Potom je premišljeval, kam bi truplo skril, pa so jo odločil za podstrešje. Prijel je mrtvo za roko ia nogo ter jo vlekel po stopnicah na podstrešje, ko pa jo prišel že skoraj na vrh. 11111 jo padla nazaj |io stopnicah ter se zako-lalila v vežo. Sani so je komaj ujel, da ni padel za njo. Potem jo še enkrat prijel truplo, naložil si ga je na ramo ter ga s težavo spravil na |iod-strošje, kjer ga je vrgel po tleh ter pokril s senom. Poleni je vlomil v spalnico In vso prebrskal, našel pa jo samo 1(55 din. Vzel je ludi nekaj obleke in čevlje, najedel so je še marmelade, potem pn jo hišo zaklenil In ključ vrgel vstran. Od tam je odšel v Selnico v neko gostilno ler si naročil čaj. Ko jo bila natakarica v kuhinji, ji jo iz prodala ukradel 400 din ter odšel. Takoj nalo je Sol k nekemu kmetu ler tam zamenjal čevlje in ob-feko za samokres, ki so ga našli pri aretaciji pri njem. Ostali del obleko je shranil pri svojem stricu v Selnici. Potom je šol domov, vrnil bratu dolžnih 500 din ter mirno čakal, kdaj bodo Gsel-inaiiovo našli. Ni mislil, da bodo baš njega osumili umora. Kosanja ni pokazal nobenega. Vos čas mod zasliševanjem so je šalil z orožniki ter "111 pripovedoval, da bo dobil kakih 15 do 20 let ječe. Tam se bo začel učiti kakoga rokodelstva, pridno se bo obnašal, jia ga bodo Se prod potekom kazni izpustili. Potem pa da namerava pričeti s poštenim življenjem, ker vidi, da s tihotapstvom, ropi in zločini ne pride nikamor naprej. — Danes ob 4 zjutraj so so orožniki z morilcem podali na kraj zločina, da rekonstruirajo dogodek. Pokazal jim je, kako je zabodel pokojnieo, kako jc vlekel
Nova smrtna žrtev Storziča
Pri lari
Tržič, 25. julija.
V	petek zjutraj se je pripetila jiod Storžičem v bližini kraja, kjer se je pred štirimi meseci ponesrečilo devet mladeničev, nova smrtna nesreča. Raz strmo pečino Storziča jo padel kakšnih (H) metrov v prejiad 27 letni čevljar Florijun Likar z Golnika.
V	četrlek zjutraj sta šla 27 letni Florijiu Likar in njegov prijatelj Jernej Dolenc, olm doma z Golnika, na Storžič, baje z namenom, da bi nabirala planike. Povzpela sta se na Stor/ič tolsta prišla do bližine avstrijsko mojo. Tam sta prenočila, nato pa sla nadaljevala pot. Na neki zelo
nevarni stezi, ki gro jiod vrhom Sloržiča v smeri proti Preddvoru, pa je Likarju naenkrat spodr-selo, lako da je strmoglavil v približno 00 metrov globok prepad. Nesrečni Likar jo bil na mostu mrtev, ker si jo pri padcu razbil glavo, /lomil rebra ter stri vse ude. Njegov prijatelj je od blizu videl Likarjevo nesrečo ter je sam poskušal, da bi ga rešil, ali da bi vsaj prinesel njegovo truplo v dolino na Golnik, kar pa se 11111 ni posrečilo. Ko je ugotovil, da je Likar žo mrtev, je odbilo! v dolino ter sklical več moških, ki so prinesli v soboto zvečer Likarjevo Irujilo na Golnik. Danes opoldne so Križali.
Likarja pokopali na pokopališču
truplo 1111 podstrešje in tudi mesto, kam jc vrgel hišni ključ. — Hitra pojasnitov zločina je rešila Bresternico in vso okolico jiravo more, ki je tožila ljudi, saj so bili vsi v strahu prod nepozna-nim zločincem. Da jo bil Ferš morilec, ki jo na tako zločinski način ubil pokojnieo, je ljudi nekoliko presenetilo, šo bolj pa jih je presenetilo to, da je Ferš zločin tako hitro priznal. Orožniki s poveljnikom postajo g. Horvatom na čelu so si pridobili res lepo zaslugo tor jim gre vso priznanje. — Ferš je bil že dvakrat obsojen: enkrat radi ropa na 5 let robije, pa 11111 jo bila kazen pri ponovni razpravi znižana na 2 loti, drugič pa radi tatvine na 8 mesecev.
Kmetijski strokovnjaki zborujejo
Ljubljana, 25. julija.
Danes dopoldne je bil ob 10 v dvorani Kmetijske družite občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov, v katerem so včlanjeni diplomirani agronomi, absolventi srednjih kmetijskih šol in absolventi nižjih kmetijskih šol. Udeležba je bila bolj skromna. Po poročilu predsednika g. Sancina in tajnika je bila odlioru jiodana s prav malo večino glasov razrešnica. Sledile so volitve v smislu pravil, po katerih jo bilo treba izvolili polovico članov odbora in novega predsednika. Postavljeni sta bili dve listi z nosilcema g. Sancinoui in g. Gosakom. Pri prvem glasovanju sta dobili obe listi enako število glasov, zaradi tega so bile ponovno volitve, pri katerih jc bilo razmerje glasov 12 proti 10 za Gosakovo listo tor je bil tako g. Gosak izvoljen za novega jiredsednika, enako pa tudi njegova lista.
Na tem občnem zboru je bil izvoljen tudi delegat zu Kmetijsko zlmrnico. Bile so volitve, pri katerih je dobii g. Konrad Pečovnik iz Maribora z namestnikom g. Ambrožem iz Črnomlja 12 glasov proti g. Sancinu in namestniku g. Uroku iz št. Janža.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 25. julija.
Ljubljana je imela danes žegnaujo v šentjakobski župniji. V tom delu mcsla prebivajo sicer revni, nikakor pa ne prosjaški prebivalci. Skoraj sleherna družina je primerno proslavila praznik svojega pntrona sv. Jakoba. Hkrati pa je bil danes tudi praznik sv. Krištofa, ki so si ga avtomobilistl izbrali za svojega patrona. Danes dopoldne je župnik p. Kazimir Zakrajšek daroval službo božjo za avtomobiliste, po službi božji pa je blagoslovil vozila. Avtomobilisti in avtotaksni izvoščki so se te slovesnosti udeležili s približno 50 vozili. Večina ljubljanskih avlomobilistov pa je danes proslavila praznik svojega patrona svetega Krištofa ua Podkorenskem sedlu, kjer so bilo jirav tako lepe prireditve.
Umrl jc danes zjutraj g. I"ranc Hcrgerštč, Krakovski nasip 6. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 jtopoldne. Naj v iniru jtočiva!
Prometna nesreča pred šentpetersko cerkvijo. V soboto zvečer je pred šentpetersko cerkvijo neki avto podrl 21 letno šiviljo Gabrijelo Gorju-Itovo od Device Marije v Polju. Gorjupova je dobila luide poškodbe po vsem telesu ter je morala v bolnišnico.
Žrtev napada. V vasi Krcmenco pri Igu jo nekdo v soboto napadel ler neusmiljeno pretepel 58 letnega kmeta Ivana Svelela. Polomil mu je rebra, poškodoval glavo ter mu povzročil drugo, nevarne poškodbe po telesu. Svetcta so prepeljali v bolnišnico. Njegovo slanje jo nevarno. Oblasti so napadalca žc prijele.
Sprevod se je zlival v dekanijsko cerkev, ki 1 „ veda kljub svoji obsežnosti ni mogla sprejeti množic, dasi jo bila polna do zadnjega
st
vase
tička. Mod sv. mašo pa je z nepopisnim ske nabožne pesmi Žužemberku znajo.
ko-
T abor
je bil kratek govor, ljudstvo 'navdušenjem prepevalo ljud-tako, kakor menda samo v
pred
.ie
Po službi božji so sc množice zgrnile društveni doni k zborovanju. Godba je zaigrala v pozdrav himno naše mladino. Tabor, jo začel žužemberški podžupan in agilni prosvetni delavcc Jožo škrhe. Uvodoma je predlagal, da so pošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj Vis knezu-namestniku Pavlu, daljo dr. Korošcu in dr. Natlačena. Pozdravi so bili z navdušenjem odobreni. Godba je zaigrala državno himno. Navzoč je bil okr. načelnik V. Vidmar 111 več drugih odličnikov.
V imenu domače občine jo tisoeglavo množico pozdravil župan Karol Lavrič, v imenu domačega prosvetnega društva pa gdč. učiteljica Rafaela Hrovatova. duša prosvetnega dola v Žužemberku.
Prelepe misli o nalogah krščanske |irosveto 111 o nevarnostih, zoper katere se jo treba pro-svotarjem boriti sta zborovalcem razvijala glavna slavnostna govornika: ravnatelj inšpektor dr. Ivan Dolence.
okrog 20 minul. Njunim izvajanjem so množico pazljivo sledile.
S pesmijo »Povsod Boga« je mit pred poldnem končan okre|tčila.
Telovadba
Popoldanskemu delu prireditve je dala poseben sijaj navzočnost ministra dr. Mihe Kreka, ki so je kljub vsem drugim obveznostim tega dne potrudil s svojo gospo soprogo tudi v Žužemberk. Množice so 11111 prirejnlo neprestane ovacije.
Naši fantje in dekleta so so pri vajah dobro odrezali. Ce pomislimo na leta krivic
dr. Joža Basaj in Govorila sta vsak
bil tabor |tar 1111-
Množicc so šle iskat
kar se
Češkoslovaški akademiki se klanjajo Slomšku
Maribor, 25. julija.
Danes dopoldne je bila na Slomškovem grobu prisrčna slovesnost. Delegacija češkoslovaških katoliških dijakov je prispela v Maribor in so po-klonila našemu velikemu svetniškemu škofu A. M. Slomšku in položila venec v češkoslovaških državnih barvah 1111 njegov grob.
Odposlanstvo češkoslovaških katoliških dijakov jo prispelo v Maribor 7. jutranjim brzini vlakom. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki Sloni-kove družine, Kat. akad. starešinstva in katolikih akademikov. Takoj po prihodu so se 7. dru-tveno zastavo podali na Slomškov grob, kjer se žo zbrala velika množica z odličnimi^ zastopniki mariborskega javnega življenja 7. bivšim oblastnim predsednikom dr. J. Leskovarjem 1111 čelu. Po prihodu delegacije jo pristopil k oltarju stolni kanonik dr. J. Mirt in daroval sv. mašo, jio sv. maši pa jo nagovoril delegacijo in zbrano občinstvo. V svojem nagovoru je češkim dijakom predočil lik velikega slovenskega obnovitelja in probuditelja škofa Slomška in jim sporočil vročo željo vseh Slovencev, da bi Cerkev priznala Slomšku čast oltarja. Prosil jih je, naj bratom Celio-slovakom sporoče to željo Slovencev in njih prošnjo. da bi tudi oni 7. molitvijo in delom pomagali, dn bi hrepenenje jto slovenskem svetniku bilo čim prej uresničeno.
Za kanonikom dr. Mirtom jo navdušeno govoril o Slomšku in o prizadevanju za njegovo be-atifikacijo predsednik osrednje katol. dij. organi-i zarije češkoslovaški akademik Kolman, 7,11 njim j pa v slovenskem jeziku Slovak akademik Hodan, ; ki je ob koncu prebral resolucijo, ki jo bila skle-i njena na Slomškovem večeru v Pragi dne 17. ju-' nija. v kateri sporočajo češkoslovnški dijaki la-vantinskemu škofu provzv. g. dr. Ivanu Tomažiču, i da bodo v ljubezni do Slovencev in Slomška po-I magali pri delu 7.a Slomškovo beatifikacijo.
Nalo so češkoslovaški dijaki zapeli himno sv. : Vac.lava in na Slomškov grob položili venec s tra-! kovi v češkoslovaških državnih barvah in z napisi dijaških organizacij.
Po prisrčni slovesnosti na Slomškovem grobu jc češkoslovaško dijaško odposlanstvo sprejel provzv. knezoškof dr. I. Tomažič. kateremu io izročilo spomenico in podpise za Slomškovo bea-tifikncijo. Obisk čeških dijakov jo napravil na Mariborčane globok vtis 111 utrdil vezi, ki vežejo slovensko in češkoslovaške katoličane.
Širite katoliško časosmie!
Po smrti patriarha Varna ve
Knez-namestnik se je pripeljal v Belgrad
Belgrad, 25. julija. 111. Danes jc dopotoval v Belgrad knez namestnik Pavlo. S postajo se jc odpeljal v saborno cerkev ter se tam jtoklonil pred krsto pokojnega patriarha srbsko pravoslavne cerkve. Knez-namestnik je v sab. cerkvi pred mrtvaškim odrom patriarha Varnave jirižgal tudi svečo Prav tako sla sc poklonila ludi oba kraljeva namestnika dr. Ivo Perovič in dr. Radenko Stankovič. Tudi danes so bile po vseli cerkvah zadušnice in molitve za pokojnim patriarhom. Pred saborno cerkvijo sc zbirajo veliko množice ljudi, ki hodijo kropit pokojnega vrhovnega poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Kdaj bo jiogreb umrlega patriarha, šo ni znano, ker v patriaršiji še niso našli njegovega testamenta, v katerem jo
golovo jo po
v tem oziru izrekel svoje željo. Sv. sinod smrti patriarha uradno obvestil dvor Nj.
Vel. kralja, predsedstvo vlado ler pravosodno ministrstvo kakor ludi vse jtoglavarjc ostalih ver. Prav tako je sv. sinod obvestil o smrti patriarha vse pravoslavne župnije ter samostane.
Pogreb pokojnega patriarha srbske pravoslavne cerkve bo v četrtek. Pokopali ga bodo v Belgradu v Savinatski cerkvi.
Sožalje kraljice Marije
Belgrad, 25. julija. AA. Nj. Vol. kraljica Marija je poslala sv. sinodu srbske pravoslavne ccr-kve naslednjo sožalno brzojavko:
Sv. sinod, Beograd. — Prosim sv. sinod, da sprejme s pravoslavnim klcroni izraze mojega najglobljega sožalja zaradi smrti |iatriarha Varnave in se priporočam molitvam sv. sinoda. — Marija.
Novi športni dom
SSK Maratona v
Maribor, 25. julija.
Danes ob 3 popoldne je bila v Rušah krasna športna manifestacija, ki bo odmevala daleč preko moja lega kraja Ruški odsek mariborskega SSK Maratona je otvoril svoj krasen športni dom 7. lepo prireditvijo. Zbralo so jo nad 1500 ljudi, med katerimi so bili tudi odlični gosl.jo iz Maribora, župan dr. Juvan, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, častni predsednik Maratona dr. Wanknitiller, iz Ruš so bili navzočni ravnatelj tovarno za dušik ing. Mader, ing. Dobatzky iz tovarne za dušik in mnogi drugi odlieniki. Krasno stavbo športnega doma je blagoslovil ruški kajtlan g. Kolman ter imel pri tem lep in pomemben nagovor. Častni predsednik Maratona dr. Wnnk-uiiiller jo podelil diplomo ing. Mader,ju, ki je dobil tudi kip zmagovalca. Bratoma Dobatzky in zaslužnim članom ruškega odseka Kruševc, Samim in Jakopiču pa je izrekel šo prisrčno zahvalo. Š|iortni sprevod, ki je bil poster in lop in ki ga jo zaključil lop itasloji deklet, jo občinstvo 7. zadovoljstvom s|)remljalo.
Na lopi prireditvi sla igrali tudi dve godbi, in sicer godba nn pihala iz ruške loviirno in mali
Zcmiinska vremenska napoved: Prevladovalo bo vedre vreme. Bodo lokalno nevihte 7. nalivi. Temperatura so bo spet dvignila.
harmonikarji jiod vodstvom g. Rankla, uradnika tovarne. Ker je bilo vse lejio okrašeno in tudi z vsem preskrbljeno, je prireditev nad vse lepo uspela.
Dva požara v Mariboru
Požar v Splošni stavbni družbi. Danes proti večeru je nenadoma nastal v skladišču losa Splošno stavbne družbe na Teznu ogenj, ki je zajel skladišča. O požaru so bili obveščeni mariborski gasilci, ki so poslali takoj vso razpoložljivo orodje,
inlnšiin P rvn IO nncOfflo \7 linrlvA nrol i
proti uspešno na-bi napravil'
da požar udušijo. Prva jo posegla v borbo ognju brizgalna s tankom, ki je tako stopila, da je ogenj pogasila, no da jiosebno škodo.
Velik požar v Razvanju. Snoči jo okoli pol 12 naenkrat vzplamtelo nad Razvanjem nebo v ognjenem siju. (loreli sla začeli oho viničariji posestnika Franca Rola. Ogenj je obe poslopji s hlevi vred bliskovito zajel. Viničarje je presenetil požar v spanju, da so si jedva oteli golo življenje. 54 letna viničarka Marija Lešnik jo dobila nevarno opekline po vsem hrblu in rokah ler so jo morali prepeljali v mariborsko bolnišnico. V hlevih so zgorele Iri krave in dvo svinji tor veliko perutnine. Rešiti ni bilo mogočo ničesar, kor tudi vodo ni blizu, pa so morali reševalci, ki so prihiteli i/, okolice, gledati prekrižunili rok, kako je ogenj uničil vso do tal. Skoda jo zelo velika
Primorske vesli
Problem nezavednosti
koroških Slovencev
Nadškof Jeglič In majniška deklaracija
(Odlomek iz zgodovine istrskih Slovencev)
Nekaj časa prcil objavo ljubljanske deklaracijo 1. 1017. mi je sporočil prijatelj g. prof. 15. B., da želi škof Jeglič z menoj govorili. V popoldanskem času sem zaprosil avdijenco. Sprejet sem bil takoj. Naredil je ua mene, ker ga nisem videt več let, vtis telesno in posebno duševno še čisto ja-kega moža. Razodel mi je hitro vzrok povabila z besedami: »Majska deklaracija dr. Kreka v dunajskem parlamentu vam jo znana. Že davno jo bila vrsta na nas v domovini, da se oglasimo v lem oziru. Toda pri nas v Ljubljani se nikdo 110 zgane, vse je tiho, kakor da bi so bati 1 Zalo som se jaz odločil, da pokličem razno gg. na podpis te-Ie objave. Boste li vi podpisali za vaše kraje, da bo vseslovensko?? Poprej prečitajtelr
Jaz sem prebral z opazko, da bi en stavek popravil, kar se jo tudi zgodilo - in z veseljem pooblastil Prevzvišenega, da me podpišel Pozneje sem zvedel, da je poglavar dežele pristal le na podpise Kranjsko deželo. Ni še bilo vse zrelo za takratni odločilni čas. Spoznal sem pa pri listi priložnosti kristalno čisti slovenski značaj škofa Jegliča. Vedno jo bil velik, visoko nad nami, v življenju in po smrti!	1. G.
Spominčica na grob nadškofa Jegliča
(Glas od onstran meje)
Tudi Kras, ki jc pred lcli spadal pod ljubljansko škofijo, jo globoko pretresla nenadna smrt nadškofa dr. Aniona Bonavonturc Jegliča. Skoraj po vseh farali, ki jih jo pokojni cerkveni knez tolikrat obiskal, so zapeli zvonovi in oznanjali ljudem žalostno vest, da jo umrl njihov nekdanji cerkveni vladika. Tiha bol je legla v srca vernikov, mnogim, ki so ljubljenega škofa osebno poznali, so se orosilo oči.
Kako si je pokojni veliki škof znal pridobiti srca svojih vernikov, priča naslednji dogodek, ki nam ga je pripovedoval sivolasi starček iz. Zagorja na Krasu.
J-Bilo je 1-1. maja leta 1009., ko so prišli blago-pokojni nadškof k nam delit zakrament sv. birme,c pripoveduje starček. Moj bolni sinček so je vneto pripravljal na sv. birmo. Srčno rad bi 11111 izpolnil njegovo vročo željo, toda kako? Sinček je bil tako slaboten, da ni mogel sam v cerkev. Sklenil sem, da ga na rokah poneseni tja. Posvetoval sem so o tem z domačini g. župnikom, ki me jo predstavil g. škofu. "Ne, nc,« so odvrnili škof. Čemu bi mučili otroka brez potrebe, bomo pa kar sami šli k vam na dom.« Po končanem sv. opravilu v cerkvi so škof v spremstvu dveh gg. duhovnikov in vseh vaščauov res prišli na moj dom in moj bolni otrok jo na postelji sedeč prejel zakrament sv. birme. Vaška dekleta so nam bila lepo okrasila hišo in s cvetjem zakrila našo revščino. Toda škof so jo opazili skozi rože, ker so se čisto po domače zanimali za naše razmere. Pogovarjali so sc delj časa tudi z bolnim sinčkom. Nato so me v. župnišče, kjer so mi pri odhodu stisnili v roko bankovec 7. besedami: :Potolažite sc, oče! Svojega sina boste nekoč našli pri Bogu v družbi mučeni kov.« Kar lažje mi je bilo ob teh besedah pri srcu in tudi sinčku je odleglo. Nič več ni tožil, saj tudi ni imel časa misliti na bolečine, ker je do zadnjega govoril le o Bogu, sv. birmi in škofu. Nekaj dni za leni je umrl in zdaj... so umrli tudi oni, naš škof. O, Gospod, daj jim prostor blizu Sebe!j Tako je končal starček in si obrisal solze.
Gimnazija v Ilirski Bistrici
Tržaški listi poročajo, da jc rimska vlada odobrila predlog, da se v Ilirski Bistrici zgradi poslopje za popolno osemrazredno državno gimnazijo. Poleg gimnazije nameravajo zgraditi v Ilirski Bistrici tudi novo poslopje za okrajno sodišče, kakor tudi pripadajoče prostore za ječo. V načrtu jc tudi zgradba državne bolnišnice. Vse te nove zgradbe, ki bodo dale Ilirski Bistrici značaj malega podeželskega mesteca, bodo zgrajene na novo kupljenem zemljišču, »Videm« imenovanem.
Počitniške kolonije za 15.000 šolskih otrok
Iz tržaških listov posnemamo, da jc italijanska šolska oblast v letošnjem poletju poslala na počitnice okrog 15.000 šolskih otrok. V ta namen jc fašistična mladinska organizacija s pomočjo javnih sredstev organizirala 31 počitniških postojank, ki se nahajajo delno na morju v bližini Grado in dalje ob obali do Trsta, delno pa po slikovitih brdih Julijske krajine. V počitniških kolonijah so
Rebrčan: SpOfftifli
koroškega študenta
INadalievanjc.)
Razvila se je vesela zabava; 6lavljcnec jc bil živahen in iz svojega življenja je povedal marsikaj mičnega.
Med obedom so naenkrat počili topiči: »Aha«, vzklikne vedno veseli profesor Jakob \Va11g iz Pod-kirnosa, zdaj pravijo ljudje doli na vasi, da »prate hor naso« — pečenko nesejo na mizo. Ko je bilo vse razigrane volje, mi reče urednik »Mira« Josip Rozman, naj bi nastopil kot berač Nosan. Bil sem takoj pripravljen za to in se v naglici spodaj v pritličju primerno preoblekel. Gostom je dal Rozman glas, da pride predstava berača, le prošt Serajnik ni bil o tem podučen. Ko stopim v dvorano s palico in vrečo na hrbtu, začne prošt kazati z roko, da naj odidem; ko pa le ne slušam, reče svojemu kaplanu Bolfenku Serajniku »Berača ne pustite semkaj, dajte mu spodaj jesti«. — Glasen smeh jc bruhnil po tem pozivu; poznejši tinjski prošt Gregor Einsipieler mu naglo pove, da jc vse Ic šala. Tako sem nastopil prvič kot berač in nalogo razpoloženju primerno izvršil.
Šc trikrat so se zbrali gostje v Tinjali, da počastijo svojega voditelja.
Za 91. god je poklonil Rado Kušej slavljencu sonet, ki ie bil objavljen v »Miru« z dne 10. avgusta 1899, št. 22 in ga je prečital profesor Wang pri slavnostnem obedu:
Prebili v borbi ste za narod mili Že več kot trikrat trideset Napornih, dolgih, trudapolnih let. Stoletje skoraj ste vodnik mu bili.
^troci pod stalnim strogim nadzorstvom učitelj-slva, ki pa jc seveda italijanskega pokolenja. Skoraj je ni družine po Julijski krajini, ki ne bi bila poslala po kakšnega otroka v letovališča za otroke, kjer smejo ostati mesec dni. Izjemo delajo samo kmetje, ki otroke med počitnicami doma rabijo, A tudi ti bodo svoje otroke radi oddajali na počitnice, kakor hitro bodo stopile v dejanje obljube, ki so bile izrečene ob priliki podpisa jugo-slovansko-italijanske prijateljske pogodbe, obljube, ki tičejo nastavitve slovenskih učiteljev in pouka slovenščine na osnovnih šolah.
Elektrarna pri Doblarjih na Soči
Delo na zgraditvi velike elektrarne pri Doblarjih na Soči hitro napreduje. Jez se počasi dviga iz. tal. Postavljen bo pri Podselu in se bo odtekala voda iz njega v elektrarno, ki bo v Doblarjih po 3.800 metrov dolgem podzemskem vodu. Umetno jezero, ki bo nastalo, bo vsebovalo 9 milijonov 200 tisoč kubičnih metrov vode. Dve tretjini te vode bodo mogle vporabljati turbine. Vodni padec bo globok 45 m. Gonilna sila pa, ki jo bo padec razvijal, bo znašala 46.000 konjskih sil. Pri odprtih zatvornicah bo vsako sekundo izteklo 3,01X1 1 vode, Elektrarna bo imela za svoje lastne potrebe, ki znašajo 1500 kw dva daljnovoda s 26.000 in 10.000 voltov. Na leto bo elektrarna proizvajala 80.000 kw, ob visokem vodnem stanju pa še 40.1)00 kw več. Daljnovod od Doblarjev do Gorice bo imel 130.000 voltov napetosti, drugi daljnovod iz Doblarjev do Tržiča pa 50.000 voltov. Stroški za elektrarno, ki bo začela obratovati aprila 1938, znašajo 70 milij. lir (skoraj 200 milij. din),
Italijani bi radi gradili naše ceste
V	zvezi z nedavnim zasedanjem mešanega italijansko-jugoslovanskega gospodarskega odbora se je razširila vest, da so nekatere močnejše denarne skupine v Italiji ponudile Jugoslaviji, da bi gradile po Jugoslaviji ceste. Jugoslovanska vlada jc te ponudbe vzela na znanje in jih sedaj prerešetava. Načelno menda do sedaj italijanske ponudbe niso bili odbite, ker so v proračunu zmerne in ker bi dovoljevale zaposlitev brezposelnih, a bi interesom države udeležba priznane italijanske cestne gradbene sposobnosti nc škodovala.
Drobne iz Julijske Krajine
Pri Koprivi na Soči je Herman Kuzmin z motornim kolesom povozil nekega Antona Beketa, ki
se je pijan opletal po cesti in sc mu motorist na noben način ni mogel izogniti. Nahaja se v bolnišnici.
V	Fužinah nad Ajdovščino je zgorela domačija Marije Vovk. Vzroki niso znani. Škoda dosega 10.000 lir ir je za Vovkovo družino zelo občutna.
Viljem Mozetič (Mosetti) iz Mirne pri Gorici jc bil težko ranjen, ko je neprevidno vozi! motorni traktor. Je v bolnišnici.
Triletni Rinaldo Turelj iz Gorice jc padel s kmetskega voza ter se hudo poškodoval. Zdravi se v bolnišnici.
Iz Vipave poročajo, da je orožništvo aretiralo nekega Štefana Klemena, doma iz Rezije, ker je surovo ravnal s svojo ženo Angelo. Je v zaporu.
Cerkvenega roparja Antona Doljaka, ki ga je orožništvo že dalje časa zasledovalo zaradi tatvin po raznih cerkvah, predvsem v Šempasu, so sedaj izsledili v Kalu pri Kanalu, kjer je tudi poskusil vdreti v cerkev. Tudi po zasebnih hišah so našli sledove o njegovih tatvinah. V Kalu pri Kanalu so Dovjaka opazili v družbi z nekim Fpancom Le-banom, ki jc ravnokar bil izpuščen iz ljubljanskih zaporov. Orožništvo, ki je bilo na tolovaja opozorjeno, ju je presenetilo in aretiralo. Naslednje jutro jc neki Jaka lluniar v gozdu, kjer so ju orožniki zasačili, našel trebušnalo denarnico z. velikim številom tisočakov v lirah. Denar je bil ukraden gostilničarju Lussaniju. Tolovaja sta v zaporu.
V	Ajdovščini jc požar uničil hišo in gospodarska poslopja kmetije Lojzeta Bratine. Zgorel mu je tudi ves letošnji poljski pridelek. Osebnih žrtev ni nobenih. Požar so pogasili kmetje sami, ki 50 prihiteli iz bližnje in daljnjc okolice na pomoč.
Mrtvo so našli mlado dekle Rino Geronim v petek zjutraj na ulici Capellaris v Gorici. Policija je uvedla preiskavo in je mnenja, da gre za zločin, čeravno truplo nima nobenih vidnih znakov nasilja, pač pa znake, da se je zadušila.
Franca šapljo, 59 let starega moža iz Fužin pri Ajdovščini so našli mrtvega v mlakuži. Orožništvo, ki stvar preiskuje, meni, da je moža nekdo potisnil v vodo.
Profesorski izpit na akademiji za lepe vede v Benetkah je napravil Goričan Viljem Rjavic (Ria-vis) in bo nastavljen v Julijski krajini. Italijanski časopisi podčrtavajo njegovo požrtvovalno delo pri mladinskih fašističnih organizacijah.
Honorina Bona, ki jc v Koprivi pretepel italijanskega obmejnega stražnika Lorcnzuta, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico, so zaprli in se nahaja v preiskovalnem zaporu v Gorici.
Vpognili niste se nobeni sili, Ognjeno kot nekdaj mladenič vnet, Vodili ste nas kol starosta spet In mi smo vsi za Vami se borili.
Voditelja pozdravlja cela četa Pozdravlja Vas ves hrabri Korotan Molitev danes k Bogu vre nešteta.
Za naš boj sveti, vragom našim
v bran
Naj vam leko še dolga, srečna leta, Da z nami doživite zmage dan.
K 92, godu prošta Serajnika je zložil Rado Kušej tole pesem:
Veseli je napočil dan, Raduje sc ves Korotan, Starosto svojega pozdravja Vodnika svojega proslavlja. Sto let je skoraj, kar so nam Ga podarile naše Vile, , Ga negovale in ljubile.
In nam v vodnika ga vzgojile. Vodnikov srčnih vir je sam. In v njega narod se ozira, Zaupno vanj oči upira. Ker mu Sloven zaupa vsak On naš je oče, naš junak On netil je naš preporod, On videl jc uspehe naše O11 bil bojevnik je povsod Za blagor naš, za težnje naše. Povsod se čul njegov je glas, Ko klical je ovčice svoje. Nas vodil srčno v ljute boje Svelinie naše hrani! svete Od sovražne roke, tuje klctc.
II.
Kot že omenjeno, narodna nezavednost med koroškim ljudstvom v ogromni večini ni zavestna, torej nima značaja zavestnega odpadništva. V pretežni meri vlada med prebivalstvom tudi danes šo vedno samo nilačnost v narodnem pogledu ali nezavednost v pravem pomenu besede. To dejstvo pa seveda sliko narodnostnih razmer na Koroškem bistveno spremeni. Pod tem vidikom sc I>oknže položaj v po|K>lnoma drugačni luči kot pa ga želijo naslikati svetu koroški Nemci. Nezavedno ljudstvo zu svoje pojmovanje narodnostnih vprašanj in dolžnosti ni več odgovorno, njegovo hotenje jc inspirirano in njegova dejanja diktirana po poklicnih raznarodovalcih, ki zavestno izrabljajo ljudsko nevednost v svoje nizkotne namene. To ljudstvo za kulturne potrebe naroda nima svojega jasnega pogleda, ne ravna po svojem preudarku in po svoji zuvestni volji, ampak se dn voditi kot krotka ovčica ljudem, ki prihajajo k njemu z dobroto in kulturo na ustnicah, pri tem pa no opazi, da so lo volkovi o ovčjem kožuhu. Zato jo očitno zlagano dokazovanje koroških po-nemčevalcev, ki hočejo preklicati svet, češ, koroško ljudstvo samo noče slovenskih kulturnih ustanov, nočo slovenskih šol. ono je po duši nemško in se želi čimprej spojiti z nemškim kulturnim občestvom. Ljudstvo, ki še nikoli ni imelo prilike, da hi moglo spoznali lepoto in globino kulture vsojega naroda, ljudstvo, ki se je komaj začelo buditi k življenju v skupni narodni družini, pa je bilo v rasti udušeno, še preden jc prišlo k zavesti; ljudstvo, ki nima jasnih pogledov v svojih lastnih narodnih zadevah, ki v svoji nevednosti sledi tujcu in sc podzavestno pokorava njegovi volji, tn ljudstvo nima i 11 ne more i 111 c t i svoje narodne volje, zalo je sklicevanje na njegovo hotenje podlo izigravanje res-nice in zavestna prevara.
„Mirna germanizacija"
Nemška teorija o narodni nezavednosti trdi, da jo sedanjo stanje narodnostnih razmer ua Koroškem posledica mirne gernianizacije , ki da se je izvedla čislo po naravni poli in brez vsakega pritiska. Zato koroški Nemci odklanjajo vsako odgovornost in krivdo zn sedanji položaj in skušajo na lej nezavednosti sistematično graditi vse na-daljno delo raznarodovanja. V naslednjem naj bodo brez slrasti in pristrauosti prikazani nekateri glavni razlogi, ki so ua Koroškem dovedli do takega stanja. Ni mogoče zahtevali, da bi so v kratkem članku mogla zadosti izčrpno obravnati snov, ki bi zadoščala za celo knjigo. Zalo se bo treba zadovoljiti s precej bežnim pregledom pojavov. ki so v prelreklosli tlačili koroško ljudstvo, ila se ni moglo zrasli s svojim narodom v orga-liičuo celoto. Iz. popolnoma jasnih dejstev se ho dalo posneli, da vendar Nemci nosijo glavno krivdo za žalostni duševni razvoj, ki je to ljudstvo pripeljal v stanje, da nima ne svoje narodne volje in ne narodne zavesti, kar šele dajo pravi izraz kulturni zrelosti naroda.
Caprav so ludi Slovenci z. Napoleonovim prihodom iu ustanovitvijo Ilirije za kratko dobo občutili dih teh idej, je vendar trajalo še nekaj desetletij, proden se jo mogel slovenski narod vsaj v svoji sredini prebudili k resnični narodni zn-vesli. Neglede 1111 to, da je po padcu Napoleona zavladala po vsej Evropi izrazita absolutistična reakcija, ki so jo Slovenci kot odvisen narod še posebno trpko občutili, je več kot gotovo, da so Slovenci zaostali v razvoju radi nedostatka lastnega meščanstva. Edini dve slovenski mesti, ki bi takrat lahko postali slovenski kulturni žarišči. Ljubljana iu Celovec, sla bili v nemških rokah. Nemško plemstvo, ki jo upravljalo ti dve mesti — kol tudi vse ostale večje slovenske kraje —, je uživalo neomejeno podporo nemške državne oblasli. Zalo jc nastala obupna borba, da se Nemcem iztrga najprej slovensko središče. Ljubljana, ker bi šele potem postalo mogoče uspešno delo za splošno prebujenje in kulturno rast naroda. Tako so Slovenci v boju za najosnovnejše pravice iu pogoje izgubili več kol pol stoletja dragocenega časa, nicdtcmko so Nemci delali že s polnim zaletom in jasnimi cilji. Zalo ni prav nič čudnega in za Slovence niti najmanj poniževalnega, če je dobila narodna zavest pri Nemcih prej konkreten izraz kol pri Slovencih ali na splošno pri Slovanih.
Ne sramujemo se svoje mladosti
Sploh pa jc močilo nespametno, da bi sc Slovani sramovali svoje mladosti. To ni vendar nič slabega, obratno, prav naša mladost nam je najboljši porok, da je doba največjega ustvarjanja i 11 moči še pred nami. Zato nam tudi ui treba zardeli, kadar nam predbacivajo mlajšo kulturo. Nič zato! Kar imamo, smo si ustvarili sami, če pa smo se kaj naučili pri svojih sosedih, to ni njihova
In Bog je plačal njega delo. Slovensko ljudstvo sc veselo Okoli olca zbira zdaj Ter moli k Bogu srčno vroče: >0 dobrotljivi, večni Oče Še mnogo let Ti njemu daj!« Stolisoč src za njega moli, Stotisoč jih steguje roke, Usliši svoje Ti otroke. O ne pripusti Ti nikoli Da kdaj slovenski Korotan Ta lepi bi pozabil dan. Za god pa danes obljubuje Slovenski narod zvesti Vam: Čc prav vihar še besno hruje, Čc prav grozi se s smrtjo nam. Mi bomo v Vaših vrslal stali, Dotlej, da pride zadnji dih, Ne bomo sc sovraga bali Naj broj neštetih pride jih! Vaš duh nam bode svitla zarja, Za njo hodili bomo vsi, Dokler srce slovensko udarja, Spomin na Vas ne zatemni. Ko kliče Korotan Vam celi, Iz. srca vzklikamo veseli: Starosta naš, naš pokrovitelj Naj nam šc slo let bo voditelj!
Rado Hrastov.
Prošta Serajnika so tc pozornosti zelo veselile; izkazal se jc velikodušnega, poslal je pesniku za vsako pesem 20 zlatih kron. Da pa je pesnik čestital v vezani obliki dve lcli zaporedoma, je bilo krivo tole:
Leta 1898 je tedanja nevesta Rada Kušeja — Rožica I.egalova poklonila Serajniku k rojstnemu dnevu krasen šopek s pomenljivimi cvclkami bele, rdeče in modre barve, Zato ji jc zložil Serajnik
zasluga, temveč naša. Vsak narod svojo kulturo sam ustvarja, nihče 11111 ničesar ne pokloni. Zalo je prava nadutost trditev, češ, da imamo svojo kulturo od Nemcev. Kultura ni nikako izvozno blago. Nemci so nam posredovali nekaj pridobitev civilizacije, civilizacija pa šo ni kultura. Kdor lo dvoje zamenjuje, suni izpričuje svojo kulturno revščino. Ce hi slovenskemu narodu Ncuicl rezali svojo kulturo, hi bil še danes prav gotovo nekulturen. Najbolj žalosten primer za tn uudi prav nesrečno slovensko nezavedno ljudstvo na Koroškem, ki šo danes nima svoje narodne voljo in potemtakem svoje kulture niti imeli no more. To jo vnehovpijoč dokaz, kako podla jc laž koroških raznarouovalcev, ki jim listnice venomer šepečejo slavnspeve nemški kulturi, v srcu pa vidijo, dn vzgajajo nekulturnost in moralno razdejanje.
Tu uvod je bil potreben, da sc lahko odkrito in brez pomislekov pojasnijo nekateri pojavi, ki so bili za koroško ljudstvo in njegovo narodnost prav usodni. V naslednjih izvajanjih ni mišljena ona prva gcrinanizacijn, ki jo v prejšnjih stoletjih zajela redkejšo naseljeno Slovence po severnem Koroškem in drugod. Ta opazovanja Imajo namen [Kidali bežen pregled dogajanj nekako od početka 10. stoletja dalje.
V dobi pred slovenskim narodnim preporodom o narodni zavesti med koroškimi Slovenci skoro ni mogočo govoriti. Čeprav je bilo med njimi nekaj prosvetiteljev, vendar njihovo delo ni bilo ne-posredno namenjeno za široko plasti naroda in med ljudstvom sploh ni bilo fioznano. Zato sc po-neračevuiijo v tej dobi lahko smatra kot nezavedna asimilacija podrejenega močnejšemu. Vendar jo bila asimilacija v tem času številčno silno šibka in je zajela lo del malomeščanov in redkih izobražencev, ki so se brez posebnega pritiska prihi-godili nekaterim nemškim doseljencem in nemškemu jilemslvu. Kako malenkostna jc bila ta nezavedna gernianizaci ja. je najboljši dokaz, v tem, da so bilo 1. 183(5. po koroških trgih in mestecih, kol n. |»r. v Vclikovcu, Grebinju, Pliberku. Železni Kaplji i. dr., vso šole slovensko-ncuifike. Ker .so bile v tej dobi tudi na Kranjskem in Goriškem, torej v čisto slovenskem ozemlju, vse šole slo-vensko-neni.ško, pomenjajo slovensko-ncmške šolo na Koroškem odločno slovensko prebivalstvo. Da so ne bi pojavilo mnenje, češ, mogoče so bilo lo šole utrakvistične zaradi slovenske okolico navedenih krajev, naj bo takoj omenjen nemški trg Malborjel, ki je imel v istem času kljub slovenski okolici čisto nemško šolo. Ce bi bila torej germanizacija zajela trge iu mesta že tedaj, (Ritem tii bile prav gotovo vpeljano povsod čisto nemško šole, enako kot v Malborjelu. Nezavedna germanizacija potemtakem koroškemu slovenstvu številčno skorajda ni nič škodovala. Pač pa so bile v poznejši dobi, ko se je pričelo sistematično pn-nemčevanje, njene jx>sledice za slovenski živeli zelo kvarne. Toda la kvarnost je že v nc|iosrediii zvezi s sistematičnim raznarodovanjem. Zato ^e krivda koroških raznarodovalcev s lo nezavedno germanizncijo prav nič ne zmanjša.
Usodna doba
Zn koroško ljudstvo je postala usodna šeln doba. ko so začeli Nemci slovenstvo premišljeno zatirati. S i s t n m n t i č no raznarodovanje
se je na Koroškem pričelo nekako začetkom druge polovice preteklega stoletja. Od kraja nekoliko nespretne metode so se v leku desetletij vedno bolj izpopolnjevale, rufiniranost in sila sta po po-Irobi zamenjavali vlogi, dokler ni med svetovno vojno in po plebiscitu izbruhnilo na dan ruznnro-dovalno stremljenje koroškega nemštvn v vsej svoji brezobzirni surovosti. Zanikanje preteklosli. zanikanje moralnega čuta, odgovornosti, čuta pravičnosti. zlorabljanje kulture in znanosti, potvorha zgodovine in resnice — na vse lo so koroški razna rodova lei pripravljeni, kadar jim služi v njihovo nekulturne namene. Kako jc mogoče, da pošteni in treznejsi del nemškega naroda molče gleda na lako nizkotno početje?
Obisk poljskih telovadcev
Belgrad, 24. julija. AA. Na povabilo ministra za le lesno vzgojo naroda pride 70 slušateljev visoke šole za telesno vzgojo v Varšavi po obisku v Romuniji in Bolgariji, dne 15. avgusta na obisk v Jugoslavijo pod vodstvom svojega direktorja dr Zigmunda Gil eviča. V Belgradu se bodo zadrževali dva dni ter hodo ob tej priliki na igrišču »Jugoslavije« na javni prireditvi pokazali sistem dela svoje šole, ter med drugim tudi poljske narodne plese. O priliki svojega obiska bodo obiskali tečaje ministrstva za telesno vzgojo naroda, da bi se seznanili 7. načinom njihovega dela. Obiskali bodo tudi vse športne organizacije.
za njen god 29. 8. 1898 pesem, iz katere diha prisrčno čuvstvo, obenem pa kaže, kako bistrega in vedrega duha jc bil šc v starosti nad 89 let. Pesem jc zaradi lega koroška posebnost in redkost.
Gospodični Rozi Legat:
Po vsi dolini dižej gre, Pri ljubi Rozi jasno je.
Po vsi dolini sneg leži Pri ljubi Rozi žc kopni.
Po vsi dolini rože ni Pri ljubi Rozi vse cveti.
Po vsi dolini tiho je, Pri ljubi Rozi juckanje,
Po celem svetu tako ni, Kakor si ljuba Roza ti.
Zato jaz voščim za Tvoj god Naj Tc obvarje Bog Gospod.
Prošt Serajnik jc bil bistrega duha do zadnjega. Umrl je 28. junija 1902, skoraj 93 let star, Nasledniki so mu bili Anton Trobes, kot tamošnji domačin Gregor Einspielcr, dr. Martin Ehrlich in Anton llenelek, ki mi je na ljubezniv način sporočil zgodovinske podatke.
V tistem času narodno gibanje na Koroškem šc ni bilo posebno razvito. Ni bilo ne koncertov, ne predstav. Edino, kar sc je storilo, so bili shodi Ciril-Mctodovili podružnic. Tam so se zbrali narodnjaki od blizu in daleč ter poslušali domače in tuje govornike. Navadno so prišli iz Celovca, lako teh nični vodja Mohorjeve tiskarne Vckoslav Legat in Filip Haderlop, nckaterikrat sc jc pripeljal iz Ljubljane tudi Fran Hribar, ki se je zelo zanimal za Koroško.
Nedeljslci šport
Ljubljana : K. A. C. (Celovec) 4 :0
Ljubljana jun. 4:0 (2:0).
Tredtekma
: Železničar jun. (Maribor)
V glavni tekmi so nastopili gostje iz Celovca v isti postavi, kot so igrali v soboto proti drugemu moštvu Ljubljane. Dočim je v soboto igrišče bilo skoraj prazno, je včerajšnjo tekmo obiskalo slabih 400 navdušenih pristašev Ljubljane, ki ne izpustijo nobene prilike, ki jim nudi možnosti za prognoze v jeseni. Moštvo iz Ljubljane je nastopilo kompletno v postavi, s katero je igralo li-gine tekme in novima pridobitvama Tičarjem in Klemencem.
Ljubljana ima začetni udarec in igra proti soncu. Gostje napadajo, Bertonclja prevari luža in Logar mora z nevarnim padcem v noge rešiti situacijo. Igra je raztrgana, gostje so se prej zna-fcli kot domači. Stalno napadajo, enega njihovih prodorov ustavi Klemene, drugič pa kar trije tik pred golom zaporedoma zgreše. Končno se znajde tudi Ljubljana in z lepimi prizemnimi pasovi ustvari nekaj prilik — a le do 16 m, dalje ne. Odlikuje se vsa desna stran Ljubljane, ki je izredno hitra in nevarna, Bertoncelj II. pokvari lepo priliko, ko poda pred golom pokritemu Lahu. Pri ponovnem napadu golman gostov komaj ubrani Lahov plasirani strel. Izkaže se Ti-8ar s prisebnostjo in lepimi predložki. Bertoncelj II. v zadnjem času uspešno preigrava, kar doslej pri njem ni bila navada. Za obrnjeni W sistem, ki ga je skušala danes prikazati Ljubljana, pa je vsekakor premehek in telesno prešibek — zato premalo prodoren in odločen. Lah vodi sam do 3 m pred golom in ne more več dvigniti žoge preko padlega vratarja. Takoj zatem vratar gostov spet sname žogo istemu igralcu. Ljubljana je sedaj v stalni premoči, gostje so razbiti in Ix>gar ima le redko priliko, da dobi iogo v roke., Pupova forma v zadnjih tekmah plava, tako tudi danes. Samo kornerje izsiljuje s svojimi napadi Ljubljana. Janežič zamenjuje z Lahom, ki ima menda ambicijo, da bi igral na krilu. Bertoncelj zastreli pred golmanom, za njim še Lah — dvakrat. Izvrsten je Slapar, poleg Bertonclja II. najbolj tehnično |>odkovani igralec Ljubljane, \ajiadi Ljubljane se vrste, a rezultata noče biti. Nekatere strele prestrežejo Celovčani, nekatere izmed njih je polovil spretni vratar, ostali gredo pa mimo. Lah je s svojimi streli samo še senca. Sam si pozicij ne ume ustvariti, drugi mu jih ne morejo ustvariti, kadar bi hotel. Gostje so pričeli igrati smotrno. Bertoncelj je spet v lepi poziciji in topot pošlje mimo vratarja v mrežo.
, 1:0.
Desna zveza gostov, ki je njihov najboljši, hkralu najbolj nediscipliniran igralec, surovo
udari Klemenca, ki mora zapustiti igrišče. Občinstvo protestira proti gostom in pri tem z neumestnimi klici vzpodbuja domače k surovi igri. K sreči se jih to ne prime in kmalu se ozračje pomiri. Izkaže se Hassl, ki igra z glavo in koristno, boljše kot kdaj prej. Kmalu zatem sodnik od-žvižga polčas.
V drugem polčasu nekaj mlačnih napadov. Pri gostih se odlikuje desna zveza, Šercer z drib-lingom zapravi le|>o priložnost. Izkaže se Logar, ki s padom v noge reši siguren gol. Tičar lepo prodre in strelja prvič v vratarja, drugič preko gola. Gostje se sjiet izkazujejo s surovostjo. Enajstmetrovko, ki jo sodnik prisodi vsled roke, vratar gostov lej>o ubrani. Ob tej priliki pride do izraza vsa nediscipliniranost gostov in sodnik g. Vrhovnik si nakojdje negodovanje občinstva, ker ne nastopi bolj energično. Ljubljana stalno napada, a si začudo ne zna ustvariti čistih situacij. Gostje odgovarjajo s slučajnimi prodori, ki pa z njimi pridejo samo do odličnih branilcev Ljubljane. Napad domačih igra bolj smiselno, Bertoncelj lepo oddaja in koristno preigrava. Janežič lepo centrira, žogo povzame Lah z glavo in branilec gostov ji pomaga v gol. Ljubljana je v stalni premoči in se igra 7. nasprotnikovo obrambo, vendar blatni teren pred golom onemogoča igralce pri strelu in olajšuje vratarju gostov delo. Logar se S|>rehaja, branilca Ljubljane svoje naloge ne jemljeta več resno in stojita na sredi igrišča. Gostje si skušajo pomagali s surovostjo, pa jim tudi to ne uspeva. Lep Lahov strel z glavo posname vratar, zatem Tičar ostro strelja mimo. Sodnik izključi branilca gostov, ki je surovo podrl Laha. Značilno za športni duh gostov je, da so pri tej priliki vtihotapili novega igralca, kar pa je sodnik opazil in ga oddaljil. Igra je vse bolj surova, (pripominjamo — samo s strani gostov. 1'upov prodložek nepričakovano najde pot v gol.
3:0.
Gostje so menda užaljeni v svoji samoljub-nosti in igrajo samo še na moža. Pri tem ne šte-dijo nešportnih izrazov in sodnik je prisiljen, da izključi drugega igralca gostov. Lah lepo povzame Slaparjev predložek, vodi in strelja ostro v kol, a vratar brani. Igra se samo še na en gol. Obsodbe vredno je, da nekateri na tribuni ploskajo in odobravajo pri Pupovem surovem startu na nasprotnega igraica. Logar ima priliko, da ujame prvi strel v drugem polčasu. Desna zveza gostov se vrne prav v svoj kazenski prostor, da brcne Tičarja v koleno. Posledica je seveda izključitev in enajstmetrovka proti gostom, ki jo spremeni Janežič v četrti gol.
4*0	'^iijt""""
Maršal Badoglio odšel v Španijo
Še konec.
malo igračkanja in sodnik je odpiskal
Concordia s Rapid 5:2 (2:1)
■
Maribor, 25. julija.
Lepa solnčna nedelja je privabila večino Mariborčanov na otok ali pa v bližnjo okolico, tako da SK Rapid ni imel j»sebne sreče na obisku občinstva, čeprav je nastopil danes proti važnemu zagrebškemu klubu v najmočnejši f>ostavi, ki je nastopala tudi v državni reprezentanci. Tudi Rapid je nastopil 7. najl)oljšim moštvom, ki je že večkrat raznim renomiranim klubom podalo dober odpor.
Ob pol 5 sta se predstavili sodniku g. Nemecu moštvi v sledečih postavah:
Concordia: Radovič, Koprivnjak, Miloševič, Pospišil, Vučilovski, Rajlič 11, Obrež, Jazbec, Mar-tinovič, Raner, Ristovič.
Rapid: Selcer, Barlovič, Antolitič, Pučkar, Kernejšek, Filipec, Zoršak, Janžekovič, Beden-dorfer, Krischan in Krainer.
Prvi udarec ima C, ki igra proti solncu ter takoj pritisne v ostrem teku. Rapid se hitro znajde in že sledita v 5. in 6. minuti kota proti C, ki ostaneta neizrabljena. V 8. minuti pritisne Concordia in zabije krasen gol. V 10. min. nevaren položaj pred vrati C., toda žoga se odbije od preč-
ke. V 20. min. ostro strelja Rapid, vendar pa vratar lejx> odbija. V 25. minuti zopet kot, ki ostane zopet neizrabljen za Rapid. V 35. min. gol za Cone. jx) Mitroviču. Ristovič zamudi lep položaj in nerodno zastrelja. V 40. min. prosti strel, ki ga Barlovič sigurno strelja. Polčas 2:1 za Cone.
2. polčas: Rapid takoj pritisne ter se igra za nekaj časa prenese na jxdovico Cone. V 5. minuti napade Rapid zelo nevarno ter zabije jx> velikem trudu gol. Rapid ne jx>pušča, toda Cone. se f>onovno znajde ter prenese igro pred vrata Rapida. Kljub temu pa ostane Rapid nevaren za gol C., ter izvede parkral nevarne igre. Concordia je imela veliko smolo pri streljanju ter so igralci par lepih položajev zastrelili. V 20. minuti ostro strelja Rapid, vendar Radonjič krasno brani. V 25. minuti krasen solo, ki ga pretvori Mitrovič v gol. Concordia vedno bolj in bolj pritiska ter v 30 min. Jazbec zabije gol. V 40 minuti gol jx> Obrežu. Rapid pride v obrambo in ostane do konca stanje nespremenjeno 5:2 za Concordio.
Solil je g. Nemec zelo slabo. Ce bi bila to prvenstvena tekma, bi se lahko marsikaj pripetilo.
Predtek mo sta igrala rezerva Rapida proli Slavi ji (Pobrežje) 6:5.
Prvenstvo v tenisu na Bledu
Bled, 25. julija.'
Danes popoldne so bile zaključene tekme, internacionalnega tenis-turnirja, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljico Marije. Tudi danes jc turnir prinesel mnogo presenečenj, posebno za naše reprezentativne igralcc Punčeca in Pulado. Palada jc že v polfinalu včeraj izgubil igro proti 18 letnemu Cehu Drobni ju, ki ga je odpravil s 6:2, 2:6, 6:1. Izgleda, da je Palada izven forme in da ni prav nič razpoložen za igro. Druga zelo zanimiva igra je bila mešani double Puneec-Kovač : Drobni-Nahpilova (CSR), ki so ga tudi mlada Čeha odločila v svojo korist.
V finale za gospode sta prišla Punčec, ki brani prvenstvo Bleda in Čeh Rrobni. Punčec je pokazal zelo lepo igro in glndko porazil Ceha s 6:2, 6:4, 6:3. Punčec si je tako pridobil jx>kal ministra za fizično vzgojo nurodn. Najlepša igra pa jc bila danes double gospodje, in sicer sta igrala Palada in Punčec proti Madjaromn A/.bot in Daloš. Oba Madjara. od katerih jo Ažbot star šele t? let. sta pokazala sijajno igro in premagala naša igralca s 6:4, 6:4, 6:2.
Veslaške tekme v Sibenihu
šibonik, 25. jul. b. V Šibeniku so bilo danes zaključene veslaške tekme za državno prvenstvo. Najprej so startali za prvenstvo Jadrana in države četverci s krmilom (nagrada mosta Splita) na dolžini 2000 metrov. Izid: 1. Split 6:56.4; 2. Krka 7:00.3; 3. Beograd 7:15.
II.	Dvojice brez krmila za državno prvenstvo na 2000 metrov: I. Beograd 7:53; 2. IIVK (Zagreb) 8:2.5; 3. IIVK (Split) 8:52.
III.	Skiff za državno prvenstvo na 2000 m za pokal Jadranske straže: 1. Jelša.
IV.	Dvojice s krmilom za državno prvenstvo (nagrada ministrstva za fizično vzgojo naroda): 1. HVK (Split) 8:15.3; 3. VK (Belgrad) 8:26; 3. Gusar (Split) 9:10.3.
V Četverec broz krmila za drž. prvenstvo: 1. HVK (Split) 6:47; 2. Krka (Šibcnik) 6:52; 3. Gusar (Zagreb) 7:00.1.
Iyondon, 25. julija, b. Po vesteh »News Crn-niclo« iz Gibraltarja jo v toku včerajšnjega dne prispel z italijansko ladjo v Gibraltar maršal Badoglio. V njegovem spremstvu je tudi general Pirolli. »News Cronicle« poroča, da bo maršal Badoglio prevzel vrhovno poveljstvo nad italijanskimi četami v Francovi Španiji, ad Kitaj
Saint Joan do Luz, 25. julija. A A. (DNB) Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo novo nacionalistično Španijo sestavil general grof Jorda-no, ki je bil notranji minister že v vladi Prima de Rivere. Znani književnik Peman bo bržkone imenovan za propagandnega ministra. .lose Me-sia ali Gil Robles pa za zunanjega ministra. Nadalje se zatrjuje, da bo za novega vojnega ministra imenovan Queijx) de Liano.
Naval Carncro, 25. julija. A A. O zavzetju Bru-nette f>o španskih nacionalistih so se izvedele naslednje jKidrobnosti: Včeraj zjutraj je 12 nacionalističnih eskadril bombardiralo vladne postojanke. Hkratu so čete generala Varele prešle v napad proti prvini republikanskim strelskim jar-
kom. Borba je trajala celo dopoldne. Nacionalistični napadi so se ponavljali v kratkih presledkih, z vsakim napadom je bil zavzet po eden rov. Odpor vladnih čet jo znatno oslabel. Popoldne so se boji nadaljevali in že v prvih popoldanskih urah so prvi oddelki nacionalistov vkorakali v mestece. Nacionalisti so takoj pričeli prodirati daljo proti San Martinu de Val de Glesias. Izvedelo se je, da so nacionalisti ujeli okoli 2.000 republikancev in zaplenili osem tankov, okrog 200 avtomobilov ter 7 lovskih letal.
/'ar/r, 25. julija, b. Vprašanja, ki jih jo britanska vlada zastavila francosLi vladi, so tako jasna, da bo francoska vlada nanje lahko odgovoril samo z d ali no. Britnska vlada želi dobiti povsem jasno stališče posameznih držav v španskem vprašanju. Stališče francoske vlade je znano. Francija je pripravljena na koncesije, pripravljena, da se pogovarja o problemu kontrole prostovoljcev in priznanja bojnih pravic, nc odstopa pa od svojega stališča, da se morajo pred priznanjem generala Franca kot vojskujoče stranke umakniti z obeh strani tuji prostovoljci.
Pri Pekingu - zopet resno
Japonci o »kitajskem veteizdajstvu" 21 kitajskih divizij koraka proti severu
London, 25. jul. TG. Reuterjev urad poroča iz Peipinga, da se je položaj na Daljnem vzhodu zopet zaostril. Pričakovati jo bilo, da bodo Japonci iskali novih povodov, da bi mogli nadaljevati svojo mobilizacijo in svoj prevoz vojaštva in orožja na kitajsko celino. Včeraj so je vrnil v Tjoncin, kjer je za enkrat poveljstvo japonsko vojske, japonski polkovnik Jano, ki je imel nalog nadzorovati, če se bodo kitajske čete zares umaknile iz Pekinga in sploh iz vse pokrajine Hopej, kakor se glasi sporazum, dosežen med jajionsko armado in poveljstvom 3. armade, ki ji poveljuje general Sunčejuan, poglavar obeh severnih jio-krajin Čaharja in Hopeja.
Polkovnik Jano je izjavil, da se Kitajci do sedaj niso umaknili iz pokrajine. Nekaj jih je sicer odšlo iz Peipinga, toda zakopali so se južno od mosta v novih rovih. V Pekingu samem pa je ostalo še 5000 mož v polni bojni opremi. Nekatero posadke, kot na primer v Hsinujanu. ki leži 8 km zapadno od Pekinga, so je uprla, ko so ji izročili povelje, da naj so umakne.
Na podlagi lega poročila, so Japonci izdali povelje, na j "st mobilizacija nadaljuje. V radiu jia je zvečer zastopnik vojnega ministra izjavil, da se Japonci niso obvezali, da svoje čete umaknejo, marveč samo Kitajci. Izgovor, da so Japonci ostali na svojem mestu, ne sme biti za Kitajce merodajen, da dogovora no spoštujejo in ostanejo na svojih postojankah. Govornik jc postopanje Kitajcev imenoval »kitajsko izdajstvo« tor dodal, da je to izdajstvo položaj silno poslabšalo. Govornik jo nadalje povedal, da je japonsko vojno ministrstvo dobilo točna poročila, da se kitajska armada no samo ni umaknila, kot jo bilo sklenjeno, ampak da so vkorakali novi oddelki kitajsko vojske v pokrajino Hopej. >0d-visno bo od kitajske vlado v Nankingu«, je zaključil jajionski napovedovalec v radiu, »če se bo sedanji nepovoljni položaj razvil v vojno ali mir.«
Reuterjev urad jc dobil drugo vest iz Peipinga. ki pravi, da je del 16 divizij, ki jih je maršal čankajšek poslal na severno mejo, že vko-
rakal v pokrajino Hopej. Na potu proti severnim pokrajinam pa je šo 5 n a d a 1 j n j i b kitajskih divizij. Kitajsko časopisje v Nankingu in Šangaju brez izjeme podčrtava, da naj si uikdo no dola utvar glede resnosti položaja. Ponohanje napetosti, ki jo nastalo po začasnem sporazumu meti Japonci in poveljnikom sovoruih avtonomnih pokrajin Hopeja in Čaharja, jo samo prehodno in za onega, ki pozna priliko na Daljnem vzhodu, samo dokaz, da so položaj razvija v katastrofo. Kajti Japonci so iz kitajskega ozemlja šo niso umaknili in bodo šo naprej izzivali, hotof oblast kitajske države popolnoma izpodriniti iz obeh severnih pokrajin, česar pa nohona kitajska vlada, naj stane, kar hoče, no bo več dovolila.
Berlin, 25. jul. b. Položaj v severni Kitajski je nespremenjen. V tiencinsko luko prihajajo novi transporti vojnega materiala, ki so namenjeni Jajx>ncem. Daljnih okrepitev jajionskih čet trenutno ni bilo. Neko japonsko odpremništvo je dobilo fiovelje, da pripravi v Tiencinu v teh dneh 100 tisoč ton vonjega materiala.
Sanjaj, 25. jul. b. Po vesteh iz Šangaja se je spor zaradi napada na tri japonske vojake, od katerih so onega neznanokam odvedli, še bolj poostril. Poveljnik jajxmskih čet je odredil, da močni oddelki japonskih vojakov v popolni bojni opremi najdejo izginulega mornarja. Japonci so odšli v kitajsko čotrt ter preiskali vse hiše, vendar broz vsakega uspeha. V kitajskih krogih vlada zaradi tega velika panika ter številni Kitajci bežijo v mednarodne koncesije.
Italijanski kraljevski par v Trstu
■	ia na
Bonotko, 25. julija. AA. V Benetke je vCeraj prispel italijanski vladarski par. Velika masa ljudi ga je sprejela z velikimi manifestacijami,j.VJ?-dar in vladarica sta nemudoma vstopila na kraljevsko jahto :>Savoia«, s katero sta se davi odpeljala v Trst, kjer sta prisostvovala svečani splo-vidbi velike oklopnice »Vittoria Venetta« v mor-
eera i
FOTOAMATER
Split, 25. jul. b. Na plavališču Jadrana v Spli-lu so se tekme med Triestino iz Trsta in Jadranom iz Splita končale i zmago Triestino v razmerju 54:51.
Mariborsko lahkoatletsko tekmovanje
Maribor, 25. julija.
Tok 1500 m: 1. Hansi (R) 4:27.5 (nov mari-boski rekord); 2. Štefančič (M) 4:33; 3. Podpečan (Ž) 4:34.1.
Skok v daljavo: 1. Skok (Ž) 5.97; 2. Kleut (Z) 5.97; 3. Ratko (M) 5.92.
štafeta 4X100: 1. Rapid 47:2; 2. Železničar 48:7; 3. Maraton 49.
Skok s palico: 1. Smrdel (M) 3.10; 2. Kokol (M) 2.90; 3. Filipčič (M) 2.60.
Kopje: 1. Gujznik (Ž) 41.08; 2. Ribarič (Ž) 40; 3. Davidovič (Z) 39.10.
Met diska: 1. Radič. (R) 34.70; 2. Hlade (Z) (Z) 33.26; 3. Smrdel (M) 32.49.
Tok 200 m: 1. Monderer (R) 24:7; 2. Miihl-eisen (R) 24:7; 3. Ratko (M) 25:8; izven konkurence Katilinič 23:9.
Tok 10.000 m: 1. Zujian (Z) 37:30; 2. Kangler 40:09; 3. Strauh (Z) 42:09.
V včerajšnjem jioročilu jc bilo napačno objavljeno, da sta nastopila gg! Vidic in Žorak za Ljubljano; nastopila sta pa za mariborski Maraton.
Dubrovnik, 25. jul. b. Iz Amerike jo dospel v Dubrovnik velik čezmorski parnik »Vulcania«, ki je last družbe Cosulich, s 712 potniki, jio večini Američani. 61 jx>tnikov jo ostalo v Dubrovniku, ostali pa so se odpeljali v Benetke.
Belgrad, 25. jul. m. Vodstvo bivše zemljo-radniške stranko je tudi danes imelo konferenco z uglednimi pristaši to stranke iz Vojvodine, Sro-ma, Krajina in Pirota. Konferenco je vodil Joca Jovanovič tor je v svojem daljšem govoru jioročal o političnem položaju. Za njim je govoril dr. Milan Gavrilovič tor je navzočne delegate bivše zemljoradniške stranke seznanil s svojim znanim prediogotn.
Od negativa do pozitiva — nehaj predpisov
V naši rubriki smo že omenili, naj uporablja amater čim manjše število razvijalcev, ter da se naj omeji na preizkušene razvijalce za drobno zrno za razvijanje negativov vseh formatov, in na metol-hidrohinov razvijalec, nastavljen ločeno jx> substancah, za razvijanje pozitivov, kakor smo ga v naši rubriki žc opisaii. Navedli bomo nekaj preizkušenih predpisov, ki delujejo povsem sigurno in odločno, tudi za razvijanje takšnih posnetkov, ki zahtevajo posebne razvijalce.
A. Razvijalci za drobno zrno.
1. Metol-hidrohinon-boraks (Kodak): Melol	2 g
Natr. sulfit, brezvodni	100 g
llidrohinon	f> R
Boraks	2 g
Voda, dest. ali prekuhana, do 1000 ccm Nastavljamo ga tako-le:
Vzamemo 200 ccm na 50° C segrete vode in raztopimo v njej metol. V drugi j>osodi sogrejemo na 50° C 200 ccm vode in raztopimo v njej najprej </, sulfila in nato še llidrohinon. V tretjo posodo damo cca 400 ccm na 70" C segrete vode, v kateri raztopimo ostanek sulfita in nato še boraks. Raztopino hidrobinona vlijemo v raztopino metola in v to mešanico še raztopino sullit-boraks, nato dopolnimo 7. vodo do 1000 ccm. Razvijalec je uporabljati nerazredčen. Čas razvijanja 6—8 minut jx> gradaciji tvoriva, ki ga razvijamo. Obstojnost tega razvijalca je zelo dobra. 2. Voda	1°°° pcm
Natrijev sulfit, brezvod.,	90 g
p-fenilendiamin (Merck 7216) 10 g Glicin	S g
Substance je raztopiti ločeno in šolo nato zmešati tor filtrirati. Temperatura pri razvijanju 18" C, čas razvijanja 11 minut za trdo tvorivo, za normalno in mehko delujoče nekaj več. Preizkus priporočljiv, kajti s predolgim razvijanjem piostano negativ preveč kontrasten in zrno bolj grobo. Feni-lendianiin pobarva prste in obleko, zato je jx>-trebna pažnja pri tehtanju in razvijanju.
3. Orto-fenilendiaminov razvijalec (VVindisch): Voda	1000 ccm
Brezvod. natrijev sulfit	90 g
Fenilendiamin orto, li. Merck 7242 12. g , Metol	v 12 g
Natr. bisulfit (imeti mora močan
duh po žveplu)	10 g
Kemikalije je raztopiti ločeno. Melol in orto-fenilendiamin so raztopita jx>r>olnoma, ko spojimo obe raztopini. Vso mešanico zli,jemo v razlopino sulfita in mešamo, dokler se ne izčisti. Tentpera-tura razvi jalca 18—19" C, razvijanje 12—13 minut za trdo delujoče tvorivo. Po ustalitvi je oplakniti negativ v 2—3% kopeli solne kisline. Zrno razvitega negativa jc izredno fino. Razvijalec je čist, delo snažno, ker nc pobarva rok in obleke. Tudi je
zelo izdaten: 500ccm razvijalca upiorabinto lahko najmanj 15 krat, ne da bi bil rezultat glede zrna opazno slabši. Hraniti ga je v skrbno zaprtih steklenicah, ki naj bodo naj>olnjene do zamaška, da je v steklenicah čim manj zraka.
Če nastavimo ta razvijalec brez natr. bisulfita, dobimo razvijalec, ki je jx> učinku siičen rapid-nemu metol-hidrohinonovemu razvijalcu. Vendar ne dela tako trdo tor je tudi zrno znatno finejše. Uporabljamo ga lahko za 7elo kratko osvetljene trenutne posnetke pri umetni svetlobi.
B. Izenačevalni razvijalci.
Pirokatehinov razvijalec po Windischu: Raztopina A:
Voda (prekuhana)	10O0 ccm
Pirokatehin	80 g
Natrijev sulfit, krist.,	25 g
Raztopina B:
10% raztopina jedkega natrona.
1.	Za razvijanje v dozah mešamo: 500 ccm vode; 12 ccm raztopine A; 7 ccm raztopine B.
Razvijanje 18—20 minut. Zrno razvitega negativa je zadovoljivo drobno, izenačevalnosi silno obsežna. Srebrova usedlina je rjavkasta in krije zelo močno. Z daljšim razvijanjem dobimo kontrastne negative (do 30 minut in več).
2.	Za razvijanje v skodeli: 100 ccm vode; 4 ccm raztopine A; 3 ccm raztopine B. Razvijanje 10—12 minut.
C. Za stojno razvijanje.
1.	Voda	1000 ccm Glicin	1.0 g Natr. sulfit, krist.,	5.0 g Pepelika	7.5 g Razstopina hromkalija 1:10	10 kaplji« Razvijanje pri 18° C cca 40 minut.
2.	Voda	1000 ccm Metol	1 R Natr. sulfit, krist.,	10 g Pepelika	5 g Razstopina hromkalija 1:10	10 kapljic Razvijanje in toplina razvijalca	kot t. 1.
D. Za razvijanje napisov (filmi itd.) po Kodaku,
Metol	1 g
Brezvodni natr. sulfit	75 g
Hidrohinon	9 g
Pepelika	25 g
Bromkalij	5 g
Dojrolniti z vodo do	1000 ccm
E. Za kopije in povečave.
Z najboljšim rezultatom	razvijamo po originalnih tovarniških predpisih. Dober je rezultat tudi s sledečim razvijalcem:
Voda	1000 ccm
Hidrohinon	16 g
Metol	4 g
Natr. sulfit, krist.,	250 g
Pejielika	60 g
Bromkalij	10 g