Leto LXVL, ŠL 82 Ljubljana, ponedeljek 10. aprila 1935 Cena Din 1.- k Din dan popoldne, tzvzemfii nedelje in praznike, — inserati do SO pettt do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3*—» večji inseratl petit vrsta Dni 4^-* Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Skrvensia Narod« mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN DFRA VNIdTVO LJUBLJANA, Knafldevm- aHca ftt. 5 Telefon ftt. 3122, 3123» 3124, 8125 tak 3126 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon fit. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon ftt. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon ftt. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351 LJUBLJANSKI OBČINSKI PRORAČUN ZA LETO 1933 Redni proračun znaša 46,159.075 Din, izredni pa H milijonov dinarjev — 1,000.000 Din za regulacijo Ljubljanice — Novih davčnih bremen proračun ne predvideva L^uMjana, 10. aprila. Mestna ofoč&na je davi izdala 3 veGke knjige, polne samih številk, ki zavzemajo nad 400 strani in nam predočuje jo mestno gospodarstvo v > Računskem sklepu in bilancah za leto 1931« ter proračun in pojasmfla k proračunu za leto 1933. Gsnuteik proračuna smo objavili že v pri četku leta, sedaj je pa ta osnutek proračuna za 1933 ter računski sklep in bilance za 1931 finančni odsek občinskega sveta prereeetaval v številnih sejah v vseh postavkah in podrobnostih ter ga spravil v tisto obliko, v kakršni bo kmalu po veliki noči obravnavan na seji občinske uprave. Predvsem je pri tem važnem in odgovornem delu finančni odsek vodilo načelo varčnosti, vendar pa ni smel pozabiti na najnujnejše potrebe našega mesta, zlasti pa ni smel prekiniti začetih del, ker smatra investicije upravičeno za najuspešnejše orožje v boju proti krizi in brezposelnosti. Posebno važna v proračunu je postavka, ki predvideva za regulacijo Ljubljanice 1,000.000 Lftn, česar prej m bilo. Prej je mestna uprava računala na posojilo za regulacijo Ljubljanice, a leta 1931 in 1932 je nadaljevala dela brec posojila, aa letos je pa preskrbljen reden kredsL S tem je zagotovljeno redno nadaljevanje regu3acrje Ljubljanice, v kolikor pride v poštev mestna občina, upanje je pa tudi, da bodo k regudacr^ redno prispevali svojo tretjino Barjani in banovina, ostalo tretjino pa država. Lani je mestni proračun ljubljanski za redne potrebščine zahteval 45,321.500 Din, za letos so pa redne potrebščine proračun jene na 46,159.075 Din, Če odštejemo še zgoraj omenjeni milijon za regulacijo Ljubljanice, je torej letošnji proračun še nižji od lanskega, že itak do skrajnih meja skrčenega proračuna, to skrčenje je pa razsodna mestna uprava mogla doseči edino s tem, da prebivalstva ni obremenila z novimi taksami in davki. Zaradi primerjave posameznih partij navajamo potrebščine doslovno tako, da prva vsota znači letošnji, druga pa proračun za lansko leto. Jl Redni promet. 1933 1932 -L Splošna mestna uprava 8,560.609 8,273.882 2. Mestna poslopja in zearđjišča 3,179.191 2,763.816 3. Hranilne vk>ge m vrednostni papirji — — 4. Občinske davščine, takse in drugi strošM 5,747.498 5,494.783 5. Občinska poso^la 5,845.314 6,829.253 a Ceste, ufice m trgi 8,489.255 8,484.750 r. Socialno skrbstvo 4,780.892 4,322.238 8. Zdravstvo 1,936.968 1,673.234 9. Softstv© 3,706.712 3,763.929 10. Znanost, umetnost in prosvota 625.000 505.000 11. Prenesen deAo&rog 1,392.348 1,444.094 M. Raznoterosti 1,895.288 1,766.521 Skupno Din 46,159.075 45,321.500 B. Izredni promet. Izredna potrebščina 11,576.531 Partija 1. je narastSa predvsem zato, ker so se pokojnine zvišale od lanskih 1,277.569 na letošn^h 1,486.971 Din, nadalje snaženje in pomožna služba v uradih od lanskih 186.234 na 241.570 2>m ter pisarniške potrebščine od 200.000 na 250.000 Din, zato so se pa znižale nekatere druge postavke. Partija 2. se je zvišala zaradi vzdrževanja mestnih poslopij od lanskih 124.239 na letošn^h 449.226 Din nadalje so narasli stroški za dimnikarska dela skoraj za 10.000 Din, davki in dopolnilna prenosna taksa pa od 289.606 na 396.903 Din; pač so pa anuitete od posojil padle za okrogferh 35.000 Din, mestna zemljišča in stroški za upravo poslopij in zemljišč so pa ostali isti. Partija IV. se je zvišala, ker so narasle osebne potrebščine mestne finančne uprave za nad 100.000 Din, stvarne potrebščine za nad 60.000 Din, pri tem so se pa znižale pisarniške potrebščine za 40.000 Din. a za 20.000 Din so se zvišale pri stvarnih potrebščinah najemnine. Amortrzaenemu fondu 6% obligacijskega posojala bo mestna občina letos prispevala 1.995.565 Din, Iram je pa plačala 1,827.535 Din. Pri partiji 5., ki se je znižala za skoraj pol milijona, vidimo, da so se dolgovi mestne občine za toliko znižali, da imamo v novem proračunu toiiko manj obresti m odplačil. Partija 6, za ceste, ulice ^ in trge je ostala skoraj enaka, namreč okroglih 8 milijonov rn pol dinarjev, čeprav so se plače uslužbencem zvišale za okroglih 250.000 Din. Za škropljenje cest bomo porabili letos skoraj 133.000 Din več od lanskega leta, a za od važan je snega je v proračunu nad 400.000 Din. Lani je biio pa od važan je snega zaračunano v breme kuluka. Za merjenje mesta bomo letos izdali 33.500 Din več od lanskega leta, razen tega je bilo pa lani v proračunu za regulacijo Ljubljanice samo 219.119 Din, letos pa je 1,266.675 Din, kar smo že zgoraj pojasnili. Ker še nismo plačali električne razsvetljave v Spodnji Šiški, imamo v letošnjem proračunu dvakrat po 27.000 Dm, torej bomo letos dali samo za elektriko v Šiški 54.000 Din. Ker so posamezne postavke te partije proračuna precej naraste, zla- sti je pa pretresel to partijo redni mi-I lijon za regulacijo Ljubljanice, je postavka za razna dela morala biti od lanskih 1,800.000 Din skrčena na samih 182.000 Din. Partija za socialno Skrbstvo je zvišana skoraj za poi milijona. Socialnopoli-trčnd urad nas bo veljal ravno na 60.000 Din več. Oskrba starčkov v zavodih 36.000 Din več. Dnevna zavetišča blizu 40.000 Din več. Otroci na reji 25.000 Dm več, 40 dijakov bo dobivalo hrano, kar bo veijado 60.000 Din. Za delavce v novem Delavskem domu bomo že izdali 85.000 Dan, za oskrbo v Ljubljano pristojnih vajencev pri mojstrih bomo plačali 20.000 Din več, več bomo izdali tudi za o^revalnico in tako bomo letos dali v Gortanov fond 30.000 Din, lani smo pa dali samo 20.000 Din. Za bolnike bo- mo izdati 30.000 Din več, tako da nam zva&aoi proračun za soeftafao skrba£vo dokazuje, kako se incfftrm obfima Ijutb-ijanska navztoc največji štednji pri dragih postaoe&oven. sbx> parlamentarna aataofbo tvorijo Vacdav Makovatei, podpredsednik Sejma, in narodni poslanci Diboski, Malevski, Gvizd, To-maakrjervič, SaratasfkS in senatorica ga. Hu- Poljski odgovor nemškim revizionistom Na velikem protestnem shodu obmejnega prebivalstva je Ml sklenjen bojkot vsega nemškega blaga Varšava, K), aprila. V Mišlovicah se Je vrSEo včeraj ogromno protestno zborovanje proti revizionističnhn tež-nšam Nemčije. Zborovanja se Je udeležilo nad 40.000 Bud! iz vseh obmejnih pokrajm, tako da je bilo to eno največja zboroveni kar jih je bilo v teh krajih v povojni dobi. Govorniki so da nima Nemčija niti zgodo-sffi etnografskih pravic zahtevati po#9ko ozemlje. Ob koncu zborovanja Je bBa sprejeta obširna resolucija, ki naglasa, da mora biti konec dosedanjega rokavičarstva in praznega besedičenja ter da je treba izvesti energično akcijo, da se spravi nemške ne*vfcJo*rrste k pameti. Zato pa ni treba ne orožja, ne vojsk, marveč je treba samo dobro organizirati gospodarski bojkot Nemčije. To je najobčutJjrvejsa stran Nemčije bi raka akcija bo tudi največ zalegla. Resohicrja zaradi tega zahteva, naj se takoj proglasi na vsem poljskem bojkot vsona nemškega blaga, prav tako pa tudi bojkot vseh nemških filmov in vseh nemških listov, nemški Usti, ki izhajajo na Poljskem, pa naj se podvržejo najstrožjemu nadzorstvu m naj se jim zabrani vsako hujskanje. Zbrane množice so te predloge m sklepe sprejete z viharnim odobravanjem in v obmejnih krajih se le bojkot začel £e izvajati. Iztreznjenje v Angliji? Protižidovska gonja v Nemčiji je izzvala popoln preokret v angleški javnosti — Za prihodnje dni so napovedani veliki protestni shodi London, 10. apr-tta. AA, Protižidovska potetika Hitlerjeve viade je povzročila dalekosežno izpremembo aug-leškega javnega mnenja. Povsod organizirajo ogromne protestae shode proti Nemčiji. Delavska stranka bo imela svoje protestno zborovanje v sredo. Zastopniki vseh veroizpovedi pa bodo kneli protestni shod v Manche-str*. Med osebami, ki nastop a >o proti Nemčiji, so tudi take, ki so dozdaj najbolj zagovarjale nemške zahteve. Globok vtis na javno mnenje je napravila ostavka lorda Readiinga na predsedniško mesto an-gi e§ko-nemšk ega kluba. V »Observerju« pobija urednik Carvin, ki je dozdaj zagovarjal revizijo državn>ih meja in ravnopravnost pravic s sfla ostrimi izrazi lii-tier>ev pokret Berlin, 10. aprila. AA Dosedanji lastnik berlinskega lista »Beriiner Tageblatt« je odstopil od vodstva Rudolf Mossejeve založbe. Ta preureditev je v zvezi z odhodom dosedanjega glavnega urednika te- ga lista The odo rja Wo!'fia. Zanimivo je, da so dosedanji lastniki »Berliner Tageblatta« ves izkupiček podjetja 15 let izročali v fond za podpiran;e vodnih žrtev brez razlike na veroizpoved. Sti-ttgart, 10. aprila. AA. Izredno sodišče je obsodilo nekega švicarskega vojaka, ki je bil na dopustu v Nemčiji, na eno leto zapora, ker le razširjal tendenčne vesti o položaju v Nemo- Berlin, 10. aprila. AA. Doznava se, da bo nemška vlada imenovala dosedanjega državnega komisarja za Bavarsko generala v. Eppa za državnega namestnika v Hamburgu, Bremenu in Lifbeoku. Pariz, 10. aprila. AA. Danes sta bHa v Parizu dva veHka protestna shoda proti preganjanju Židov v Nemci i i. Na obeh so govorUi zastopniki vseh strank in veroizpovedi. Na shodai je bila sprejeta identična resOrucija, ki obso-ia prega^jan-je Židov v Nemčiji in ugotavHa, da tafco ravnanje ni v čast kulturne države. Na Dunaju so vedno bolj razočarani Hitlerjev centralizem je izzval v avstrijskih vladnih krogih hudo ne razpoloženje — »Anschluss« jim mč več ne diši Dunaj, 10. aprila. AA. Avstrijski kancelar Dolfuss in vojni minister Vaoigoin sta govorila včeraj na konferenci krščanske socialne stranke o politiki avstrijske vlaoe. Naglašala sta, da hoče vlada onemogočiti dosedanjo socialistično demagogijo ki da bo šla v svojem obnovitvenem delu do konca. Pri tem pa se ne bo upirala na narodne socialiste, ker njihov program nima kompletnih predlogov. Odstranitev nemškega federalizma in centralizacija Nemčije pod pruskim vodstvom pomenita najhujša udarec ideji priključitve Avstrije k Nem čiji po podpisu mirovnih pogodb. Tako pravijo zlasti av- strijski uradni kjogi. »Neue Frerie Presse« piše, da je za sedanjo Nemčijo najprimernejša označba zgodovinarja Treitschkeia, da je nemška država v bistvu pruska držrv-va, združena z nekaterimi manjšimi deželama. Po mnenju »Reichspo^rte« so bivše nemške dežele zdaj hkraru pruske dežele in dežele nemške države. Cenzura preprečuje, da bi nemški narod povedal svoje mnenje o tej novotariji. »Anjschluss« je odslej mogoč le tako, da dobn Dunaj berlinskega namestnika, Avstrija sama pa bi imela samo deželni zbor brez vsakih pravic. Avstrijske zvezne pokrajine bi sploh rzgioiJe. Nov ban dunavske banovine Begrad, 1f). aprila. S kraljevim ukazom je na predlog predsednika ministrskega sveta upokojen ban dunavske banovine Milan NikolJć. Obenem je odlikovan z redom Jugoslo venske krone I. stopnje. Z d nitji m ukazom ie na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za bana dunavske banovino g. Dobri ca Matkovič, dosedaj pomočnik notranjega ministra. Dva velika požara Ptuj, 10. aprila. SnoSi ob 20. je začela goreti hisa posestnika Antona Lovrenka v Novi vasi, občina Sv. Marko pri Ptuju. Ogenj se je razširil tjdi na gospodarsko poslopje, od tam pa na sosedno gospodarsko poslopje posestnika Simona Sturmberga m so vsa tri poslopja pogorela do tal. Lov-renku je zgorelo tudi več svinj. Skoda wia-Sa nad 8?trt milijona Din. Pri požaru se je ponesrečilo sedem oseb, med njimi tri težko. Z reševalnim avtom so iih prepeljan v ptujsko bolnico. Posestnik Anton Lovrenko se bori s smrtjo. V soboto zvečer je pa zaSelo goreti vini carsko stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestnice Hedvike Rodoškove o* Rodnem vrhu, občina Dolena pri Ptuju. Obe poslopji sta pogoreli do tal. Med ruševinami na pogorišču so pa našli tuili okostja 5!etne-ga in 71etnega rečka, ki sta zgorela. Oči-vidno sta otroka sama zažgala. ŽeJezničarska stavka na Irskem London, 10. aprila. Nocoj o polnoči je izbruhnila na vsem Irskem žeteznl-čarska stavka. Včeraj se je vršilo veliko zborovanje železnicarsfcih organizacij, M so odklonile po doteotrainlh pogajanjih sklenjene dogovore z želez-nlškfnri družbami. Zaradi tega je bfla proglašena stavka, ki se je pričela o pomoči. Ves železniški promet počiva. Pošto prevažalo z avtobusi. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. DevUe: Amsterdam 2315.40 — 2526.76. Berlin 1341.80 — 1352.60. Bruse U 800.79 — 804.73, Curiti 1108.35 _ 1113.85, London 196.86 — 197.46, Newyork 6ek 5716.99 — 5744.85, Pariz 225.77 _ 226.89, Praga 170.67 — 171.83, Trst 293.13 _ 295.53. Avstrijski širinp v privatnem klirinffu 8.50. INOZEMSKE BORZE. Zfirich, 10. aprila. Pariz 20.37, London 17.70, NewYork 517.01, Bruselj 72.25, Milan 26.49, Madrid 43.825. Amsterdam 208.90. Berlin 121.25, Dunaj 72.91—54^5, Sofija 3.75, Praga 15.40, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. SLOVENSKI NAROD«, lzkowaky, is Celovca pa kanonik monsignor Podgorc Združeni pevski zbori pod vodstvom g. ©ašpersica eo zapeli narodno nagrobnioo vSpoznJadi vse se veseli<, nakar so pogreb-d dvignili dragoceno kovinsko krsto in jo grenesfi v cerkev. Ob 10. so se zbrali t stolnici vsi cerkveni dostojanstveniki. V cerkvi je Mincifl Palegrinetti ob asistenci vseh škofov darovni slovesno pontifikamo maso, ki ao na je udeležili tudi zastopniki vseh državnih in avtonomnih oblasti, Nj. VeL kralja je zastopal brigadir in poveljnik mesta general Hndsič, navzoči so bili dalde ban dr. Marušic, pod ban dr. Pirkma-jer, dvomi svetnik dr. Stare, oba okrajna glavarja dr. I pa vic Jn Makar, mestni žn-pan dr. Lipoid z občinskimi odborniki, predstorjn& sodišča dr. Ziher, I. aržavni tožilec dr. Jančič, predstojnik pol .< i je dr. Hacin 4er vsi ravnatelji srednjih in cenovnih šol. V cerkvi se je paskov s od pokojnika škof dx. Rozman, ki je očrta! njegovo vzorno dedovanje. 2e med mašo se je pa začel formirao vciik žurni sprevod, ki je krenS is Stotoe nbce preko Obranega trga. Za križem je soopaia šolska rriadbaa, ki ji je siedfla vojaška godba, za njo društva z zastavami, (hibovsema, godba »Orave«, oficijator z asistenco, voz z venci, žaini voz s krsto, za katero so stopa-H sorodniki, brat proL dr. Martin Kartin, sestra Marsia-na in dragi, nato zastopnici oblasti, za njimi »e je pa vđa neor&sđedna množica, ki je sp>rem3a pokojnika na ronio večnega mire. Uspešno delovanje naših Kolasic Koto Jugostoveoskfii sester šteje samo v Ljubljaiđ 2300 članic. — Kolo Ima že 40 podružnic Sčine, iastenveniraJo v prvlog živčno ne-otadrarvljivo bolnemu skdarfiatetju Kogoju, dese mu nakaže boljše stanovanje in mu poslalo nekaj podpore, poslalo neki vdovi 500 Din podpore in priskočilo na pomoč povsod, kjer je bila beda največja in koftkor jv pač bilo v njegovi moči. Kolasice so s-e fcodi zavedlo svojih narodnih dolžnosti, tove je nazadno ijedno požrtvovalno ka- 1 udeležile so sc rajnih patroti5mh in epo- L{JTjb^jaoa, 10. aprila. Eoa naših največjih bccannA or£«ini2a-«§ je poleg Rdečega križa gotovo Kok> jo-gostorvenskih 6ester, ki je včeraj popoldne polagalo bilanco o svojem dethi v minulem leta pod rodstvom zasknžne predsednice, Franje Tavčarjeve, is obsKoega poročila tajnice ge. Schot- ritatavno delo Koiašic, ki so svojo organizacijo že razširile v najoddaljenejso vas dramske banovme m štejejo že 40 podružnic. PoverjesMce so večinoma učiteljice, ki z ljubezni jo in požrtvovalnostjo v oda j o ta posei. Kok> jim pripozna njih trud delo-ma s tem, do. se ozira na reveže in slabotne otroke iz mjih oornočja ter jih pošiija ▼ ferijalne kolonije. Kako mogočno se je razmahnila ta organ zaeiga, je pač najbolj razvidno iz dejstva, da samo v Ljubljani šteje Kolo 2300 članic, med katerimi je 180 nstajK>vDdih po 100 Din. 6 pokroviteljic po 200, 1 po 300, 1 po 400 in 1 po 1000 Uiti. Za avoje človekoljubno delo pa potrebuje Kok) mnogo denarja. Zato prireja razne akcije, katerih cisti dobiček je namenjen revni deci in Deegecnu docnu Franje Tavčarjeve v Kraljevici, Tajnica je v tem pogdedn amenja&a prodajo oljk, ki je vrgla KoJu 4985 Doti dobi'ka, akademija v pro-steivo Materinskega dne in prodaji znakov ca Materinski dan sta prinesli 5265 Din dobfioka, kar se je Tazdedilo med 80 revnih mater. Od 1ŽS je prejelo društvo 8000 di-podjpore xa. dom, obljubljenih ima pa še 7000 Din za opremo. Dom.v Kraljevici eo Kolasice vrzoroo uredile in opremJ-ie, priredile so zawj tudi eiektno loterijo, ki je iHroretmo uspela. TajnJca je omenila, da je društvo po-sktk> na počitniško kx>k>a jo 214 o revokm šolarjem šoiake potreb- minekih proslav, sodelovale pri raznih prireditvah, udeležile so se vseslovenske zabave v narodnih nošah v Sarajevu, kjer *o bile pri€rdho sprejete, povabljene so biie pa tudi na čajanko k Nj. Vel, kraljici, ki se je zelo zanimala za razmere v Sloveniji ter odlikovala go. Gašperlinovo za njeno požrtvovalno delo. Udedežile eo se čajanke beograjskih Kolašic, intervenirale v raznih važnih zadevah, podpisale adreso na Nj. Ved. kralja in memorandum, da 6e prizna ženska občinska aktivna in pasivna volilna pravica, počastile apomin dr. Ivana Tavčarja in Vide Jerajeve, sodelovale na neštetih predavanjih itd Kljub težki gospodarski krizi se organizacija krasno razvija. Preveč bi bilo, če bi hoteli naštevati vse plemenito in humano delo Kolašic, ki se vedno drže gesla, da naj levica ne ve, kaj dela desnica. O internem poslovanju je treba omeniti, da je Kolo odposlalo 718 ra prejelo 72< dopKsov in okrožnic. V minulem letu je bila ustanovljena nova podružnica v Smart-neari pri Slovem-jgradcu. Tajnica je bodrila navzoče, naj se se bolj oklenejo organiza-erje ter z Itto vnemo in ljubeznijo nadaljujejo svoje človekoljubno delo kakor dosedaj. Sledila so poreč"la ostalih referenti in delegatk vseh podružnic, o Deojem de žSvijenje široko zaemejate estetskim teoretikom: izrazito folklorna opereta, tesno zrasla s svojim splitskim oko-tjem m nerazdružno zvezana s splitskimi tipi, splitskimi originali in predvsem s spU-sJrimi popevkami, Tijardovičeva »Mala Flo-ramye« žanje trajne in velike uspehe tudi v Ljubljani. Po zmagi, ki ji je prinesla ▼ Splitu, Beogradu m Zagrebu nepretrgano vrsto izvrstno posečanih predstav in resnično široko popularnost, je >Floramye< zdaj Se dve leti tudi na ljubljanskem opernem odru stalno na repertoarju. Njene melodije so že v voeh ustih in »aeesih. in njenih originalov ee todS Ljubliančani ne naveličajo. Vzlie dialektu, ki ga jedva napol razumejo In akoro le ugibajo! Tijardoviču se je prav dobro posrečilo najti tajnost operetnega uspeha: zelo živahno, zelo pestro. zek> komično dejanje, ostro označene lokalne tipe in preproste ljudske melodije, ki si jih naglo zapomniš in izlah-ka ponavljaš. Temperamentni ritmi, sodobni domisleki v orkestru, v petju naša hrepeneča lirika in mnogo humornosti. Neka i satipe, nekai karikature, nekaj sentimentalnosti, vse spretno pomešano in za beljeno z veliko porcijo pristno operetne bjdalosti, ki pa se ji moraš, če se prav še tako upiraš, od srca smejati. Da, tak je recept Toda v praksi po tem receptu ustvariti opereto trajne privlačnosti in priljubljenosti, fc> je umetnost, ki jo zna redkokdo, v Jugoslaviji pa dandanes Tijardovič — edini! Z velikim omalovaževanjem in skoro s prezirom gledajo nekateri na operetno produkcijo, ali sami ustvarjati ne znajo. Tako smo bili navezani le na tujo opereto in smo veseli, da imamo svojo splitsko, jugosloven-sko. torej vendarle tudi svojo. V soboto pa je >Mala FloramVec v Ljubljani doživela novo premieru. Naslovno partijo je pela ga. Gjungjenae Gavellova, in gledališče je bilo nabito polno. Vse lože natlačene, parter zaseden m celo stole so postavili, balkon razprodan in na galeriji glava pri glavi. To je storila privlačnost v Lf ibljani izredno priljubljene in vseobče spoštovane pevke, umetnice, ki nikoli ne razočara in ki daje prav vsaki partiji svoj posebni čar šarmantnosti, pristne čustvenosti in učinkovitega temperamenta. Tako je Gjungjenac Gavellova dokazala s Floramye, da zna umetnica tudi v operetni vlo^i kot pevka in igralka ustvariti kreacijo, ki navduši celo najbolj čmernega in resnega kritika. >Vse doseže, kar ji drago !< bi dejal s Koseškim. Naša tragedka-pevka. naša Židovka, naša Louiaa, naša Butter-fly, naša Margareta, Sneguročka, Koštana, Morana in naša divna Manon je bila odlična tudi kot Flora m ye. Tudi to je tajnost, tjdi to je umetnost, ki jo zna redkokdo! Kako je Gjungjenae izvrstno obvladovala operetni dialog, kako je plesala in igTala, zlasti pa, kako je pela, dajala tem lahkim splitskim arijam blesk svojega organa, jih predah ni la z globokim čustvom m hrepenečim značajem, to je bila resna umetnost v službi operete. Zela je seveda navdušenega prnmanja v izobilju, in samo Selim, da si prrvošfi naša seri ozn a primadona na radost in resničen uiiiek publike v« a i le par krat isti »špas< In ponovi svojo FloramJe. Ne dvomim, da bo gledališče »opet polno. Izvrstnega partnerja je imela v Gosciču, ki je bil kot Mirko Petrovič odlično pevski in igralski razpoložen, v svoji partiji povsem utrjen, v govorici jasen in sploh hv redno simpatičen. Žel je veiik 'jspeh in prejel ogromno butaro. V obča je bila predstava pod vodstvom g. kapelnika dr. Svare in režiserja g. Drag. Zupana živahna in prav dobra. Zbor in balet sta bila vestna in animirana. G. Mago-lič mora igrati kar tri vloge; v vseh je res dober. Le masko ima vedno isto, kar zavaja gledalca v zmoto, da je tndi zmerom ista osebnost. Tako smo doživeK tndi v naši opereti po daljši dobi prav dobrodošlo m zelo všečno senzacijo. Leona de Castvo in FloramTe, dvoje sijajnih kreacij operetne drve Gjungjenae, pa nai bi dobila še tretjo družico! Saj voeh dobrih reči je zmerom troje, Fr. G. čuvajmo nase morje! Učiteljišeniki - Jadranski straiarji nas vabijo na akademijo. Ljubljana, 10. aprila. Dijaki državne učiteljske šole v Ljubljani, ki eo se že z mnocrimi odličnimi nastopi pokazati, da se vneto in živo pripravljajo na svoje idealno vzgojno in kulturno delovanje med narodom, bodo zopet pokazali ljubljanskemu občinstva sadove svojega izvensol-skega delovanja; to pot s svojevrstno akademijo, ki naj bo propaganda visoke nacionalne ideje, ki jo nosi Jadranska straža. Narodni nčitelji so v prvi vrsti poklicani, da vtisnejo im vcepijo v srca vseh Jugosro-venov l^rbeaen do divueca Jadrana, ki pomeni nado moč in napredek. Kakor na vseh šolah, je tudi na učiteljišču našla ideja Jadranske straže odziva v mladih m idealnih dijakih, ki hočejo postati budni stražarji Jadranskega bisera. Iz srede najboljših ljubiteljev Jadrana se je izbral odbor >Pod-mladka Jadranske straže«, ki je pogumno in odločno začel delovati m širiti plemenito idejo, ter si zastavil težko nalogo, pokazati z akademijo svoje hotenje in zmožnosti. Da ee jim je te posrečilo, bo pokazala nocojšnja akademija, ki se bo vršila ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Bogati spored bo obsegal poleg slavnostnega govora marljivega predsednika »Podmladka Jadranske straže* Franca Perka, ki bo očr-tal pomen Jadranske straže in Jadranskega morja za ves naš narod, še orkestralne točke, ki jih \e vestno naštudiral šolski orkester, pevske točke odličnega in iDOCnega pevskega zbora in razne deklamacijske točke. Nastopili bodo tjdi pevci-solist i, znana in odlična sopranistka Majda Lovšetova bo zapela nekaj narodnih pesmi, prvič se bo predstavil na odru Ivan Kuhar z dvema umetnima pesmima, moderna glasba bo zastopana po Srečko Dražilu. ki bo zaigral na saksofon izvirno skladbo mladega komponista D. Zebre ta. Zanimiva bo nadalje zborna deklamacija >Morje«, ki jo je pripravil dijak učiteljišča m bo po svoji izvedbi gotovo navdirsUkA ^se poslušalce. Občinstvo nai s številno udeležbo da mladim stražarjem potrdilo, da ceni njihove pleurmite cilje in delo za razširitev ideje Jadranske straže med narodom, obenem pa naj se oddolži vsem nastopajočim, zlasti odbornikom P. J. Sl, ki so poleg šolskega dela s požrtvoalnostjo pripravljali in pripravili to prireditev, na katero nas iskreno vabijo. Kiipte, ni drago! Ljubljana, 10. apriia. Zadnje čase ao postale zopet aktualne kupčijske devize z nastopajočo velikonočno konjunkturo. Ljudi se polašča posebna bolezen, kar čez noč so ee začeli izredno zanimati za vse, kar je naprodaj, pred izložbami se ustavljajo v gručah in celo trgovine so se začele zopet polniti kot v starih dobrih časih. Da pa postanejo še dovzetnejši za kupčije ter da se jih povsem polasti kup-čijski duh, akrbe vsemogoči prodajalci, ki prodajajo zadnje čase po hišah in ulicah najrazličnejše gospodinjske potrebščine in razno velikonočno blago. Nikjer nisi varen pred njim. Neprestano trkajo na stanovanjska vrata v mestu. In če pomoliš samo glavo skozi okno, ti že kliče podjeten prodajalec s ceste, da ima naprodaj imenitne copate ali najboljše oglje, ki ga zadnje čase gospodinje toliko porabijo. Ce nimaš vratarja, moraš sam ves dan odganjati legijone prodajalcev. Zjutraj začno ponujati kmetice po hišah maslo in jajca, pa tudi mleko in vse drugo, kar lahko kupiš na živilskem trgu. Pravijo, da na trgu ne morejo nič prodati, in da nimajo časa stati tako dolgo pri nekaj jajcih. Ko odpraviš eno, pride druga, ki ponuja sir, tretja prodaja copate lastnega izdelka, nekateri brezposelni so pa začeli tud; raznašati butare po hišah. Uslužbenci nekaterih prekupčevalcev ponujajo po hišah pomaranče in citrone, kmečki otroci bi pa radi prodali pomladno cvetje, ki sa ne morejo opraviti v denar na cestah. Vsi kupci so pa prepričani, da jih smatrajo prodajalci za bogate rentnike. Nihče jim ne verjame, da so >suhi kot poper<. Najboli simpatični prodajalci so pa mladi Ribničani, ki ne nadlegujejo meščanov mnogo po hišah, nego se ustavljajo na ulicah, na najbolj prometnih točkah. Ti nadebudni Urbani eo še zelo mladi. Dva sta stara šele po 12 let Vsi prodajajo samostojno, vsak sam zase, da ne dela drugemu konkurence. Razno drobno suho robo nosijo na malih rešetih na ta način kot Dalmatinci svoje krošnje. Imajo svoje originalne ribniške trgovske devize. — Kopte, kSpte, ni drago! Dam poceni! Ni slabo! Fantiči postanejo izredno prijazni ter ustrežljivi, čim ae začneš zanimati za njihovo robo, ne vedo ti pa ničesar povedati, če jih povprašaš kaj o njihovi trgovini. Di-plomatično tudi molče, če jih vprašaš, kaj o njihovi šoli. Vendar je zadnjič eden dejal, da ni vedno šole, pa tudi ribniški učitelji ne pridejo gledat v Ljubljano za njimi. Dejal je tndi, da prodaja sabo robo povsem samostojno, ne pod očetovim nadzorstvom. Spi v gostilni, ob sobotah se pa vod domov. Vozi se pa tjdi prodajat v druge kraje. Sicer pa. kot rečeno, ne moreš izvleči ničesar posebnega iz malih Ribničanov, ker se te dobro zavedajo, da so Ribničani že od njega dni po krivici povsod ▼ zobeh. Te dni ponujajo tudi ženske, ki tndi zavijajo po ribniško, suho robo po hišah, kot da je zdaj izredno ugodna konjunktura za to. Sploh je pa težko našteti prodajalce vseh vrst, ld ao se začeti pojavljati zadnje dni. In zdaj so ljudje že vajeni vseh tako, da se ne čudijo vec niti, če Jim pride kdo ponujat na stanovanje polže kot iih je nedavno podjeten fant v Trnovem. Javna tajnost je pa, da ponujajo po hišah naprodaj tudi hranilne knjižice. Zdaj je ve* svet naprodaj. Nove redukcije v rudarskih revirjih Ljubljana, 10. aprila. Glede nameravanih redukcio rudarjev pri TPD smo izvedeti, da namerava družba s 15. aprilom odpovedati okoli 400 rudarjem v Zagorju, Trbovelj ah, Hrastniku in v Laskam in to predvsem zaradi prevelikih zalog premoga. Reducirani so tndi nekateri uradniki, poduradniki in inženjer-£ v obratih in v centrali; neredneiramrm so pa znižali plače. Reducirani uradniki so večinoma inozemoL Pred razstavo jeseniške „Skale" Jesenice, 9. aprila. PorJruferfca TK * Skale < na Jesenicah ima svoj fotoamatersfci odsek, ki o njem javnost d» zdaj nd vedela dosti, letos pa se pripravlja, da pokaže plodove svojega dela. Za veMtoo noč se otvori v tukajšnji meščanski Soli fotoamaterska razstava, na kateri razstavi 18 Skalašev amaterjev okrog- 200 sflSk, Prav topilo moramo poaaravtti to prireditev in dejstvo, da se tudS naš gorenjski kot postava s posnetki ix naših krajev in zelenih planin ter skalnatih gora. Ko so vsi ljubljanski fotoamater^ usmerili svoje delovanje v to, da fotografirajo neprenehoma po Dolenjskem, b* bil gTeh nasiti domačih amaterjev, ako se ne bi intenzivno zavzela za to, da požive z lepimi posnetki zanimanje za nage kraje, da tako ne zapadejo pozabi, ko ee irfetndstvo začenja g-fbati v doslej le malo znane lepe dolenjske pokrajine. TK »Skala« ima v svojih praviHfti označen kot svoj namen go^tS fin propagirati alpinsko fotografijo ter vežbatt člane v fotografiranju. Fotoamaterski odsek, M obstoja že svojih 8 let, se ^e doslej udej-etveval le po tihem v marldfivem delu svojih članov, ki so se vežbafl v tej črno-beM umetnosti, se sestajali m se rx>govarjairl o uspehih in neuspehih, prirejali skupne iz. lete in se s predavanji teoretično vežbali. Pri tem so izgotoviu že prav lepo števšio c^apozitivov, ki bodo efcužiM za propagando naših krajev. Letos proslavlja jeseniška pooiružmca >Skale< svojo desetletnico, pa so se ti agilni član: amaterji domisliM, da pri tej pri-md pokažejo, kaj so ee nauciH, kaj so vse posneli. Kot smo mforoiirand, ne bodo razstavljene samo alpinske fotografije, kot bi kdo rmislu, temveč bodo motivi zastopam prav pestro. Poleg pokraJm, tihožitja bo. xno videH tuda nekaj portretov, posnetke iz nase tovarne m nekaj prav uspelih posnetkov Jesenic in okolice. Vsekakor pa bo mnogo lepih plardnsftrih sifiHk, ki so Jih posneli na svojih izletih po planmah. Pri tej priliki bi si dovc*m ape'.i rasti na naše jeseniške podjetnike, gostilničarje m hotelirje, naj ba oprenaift svoje lokale in tujske sobe s poenietfld ckiniačnh krajev m domačin amaterjev, pa naj nadomeste S temi dobrimi izdelki slabe tovarniške dike, toi se večkrat šopirijo po gostilniških sobah._____ Narodno gledališče DRAMA Zajetek ob 20. Ponedeljek, 10. apntta; L N. R. L Ixvcn- Znižane cene. Torek, 11. apriku I. £. R. L Izven. Znižane cene. Sreda, 12. aprila ob 15.; L N. R- I. Izven. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Četrtek, 13. apriku I. N. R. L Izven. Znižane cene Drevi ob 20. se ponovi v drami pa-aijonaka igra I. N. R. L Za predstavo veljajo znižane dramske cene. Opozarjamo, da se vprizori v sredo, dne 12. L m. popoldne ob 15. pasrjonaka igna L N. R. L v prvi vrsti za mladino in dijastvo. Za to vpri-zorrtev veljajo globoko znižane cene (od 20 Din navzdol). OPERA Začetek oh 20. Ponedeljek, 10. aprila. Zaprto, Torek, 11. aprila: Mada me B»urterfly. Red D. Sreda, 12. aprila: Zaprto (generalka). Četrtek. 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila ob pol 19.: Parsdfal Premijera. Izven. Richard Wagner: »Parzifal«. Osnova dejanja Wagnerjeve svečane igre »Par-sifal« v treh dejanjih je: božji ali so nekoč izročili v varstvo Titurelu, očetu Amfor-tasa posodo, iz katere je pil Kristus na zadnja večerji in sulico, s katero je bil prehoden na križu. Titurel je sezidal na Mont Saj vatu v Španiji grad, ki ga jc imenoval Grak>v grad. v njem je shranil sveta predmeta, katera so ©tražili izbrani vitezi, ki ao bili v moralnem pogledu popolnoma no oinudeževani. Za varuha se je potegoval tuda Khngsor, a je bil odklonjen. Zato je sklenil maščevati se 'er je prebiral razne čarovniske apise, na podlagi katerih bi skušal prizadeti varuhom Grala mnogo zla. Blizu Mont Salva ta je aaaadii prekrasen vrt, v katerem so bivale lepe žene. ki naj bi zapeljale Gralove viteze, Marsikateri se je vdal zapeljivkam. Na čelo Gra-lovih vitezov je »topil kralj Amfortas ter napovedal Klingsorju boj. Oborožen s sveto sulico je sel nadenj. Toda tudi njega je očarala lepa žena, Klingsor mu vzame au-lkx. in ga rani ž njo v bok. S pomočjo zvestega GKirnemanza se je rešil Amfortas, njegova rana pa je ostala nezaceljiva Ranila ga jc Kundry, k! je bila v službi maščevalca Klingsorja, Kundry bo ostala v njegovi službi toliko časa, dokler se ne najde vitez, ki bo kljuboval njenim ljubezenskim vabilom. — Premijera Parsifala bo v petek 14. t m ob pol 7. zvečer. Ker bo število predstav omejeno in se delo vprizori samo parkrat: na veliki petek in veliki ponedeljek. opozarjamo občinstvo na to dejstvo in prosimo, da sd kupri vstopnice v predprodaji. Zunanji posetniki lahko naroče vstopnice tudi pismeno na gledališko upravo. KOLEDAR Dane5: Ponedeljek, 10. aprila katoličani: EzekijcI, Srcanica, pravoslavni 28. marca. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezen z neba. Kino Ideal: Kraljica sužnjev. Kino Dvor: Tom Mix: Zakon pragozda, ZKD: »Smehljajoča se poročnik« ob 14.15 v kinu Matici. Kino Šiška: Njene ustne, moje sanje ob 20. Akademija Podmladka Jadranske straže državnega učiteljišča v Ljubljani oh 20. v Delavska zbornici. Ponovitev koncerta Glasbene Matice »Missa soAemnis« ob 20. v Unianai. Se^tanek naprednih akademskih *tarešin ob 20. v restavraciji »Zvezdi*. Predava dr. St Lapajne o bančni krizi in njeni ooV pomoči. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Xuralt, Gosposvctska cesta £0 ća Sušnik. Marijin teg S. 0xpod sita Kakor misijonska poročila iz daljnik zamorskih dežela se čita jo pisma, ki jih neki slovenski profesor piše iz eksotičnega mesta Mostarja. Ta pisma so dokaz, da je temu gospodu bilo skrajno potrebito, da se je nekoliko premaknil onstran Kolpe, V Gradca in na Dunaju je bil kakor do-nmOy saj je bit med ljudmi, ki govore nemški in so katoliške vere, v Mostara pa je prišel v čisto novo sredo m pohvaliti ga moramo: Po kratkem obupu je odkril, da so tudi tam ljudje, celo zelo simpatični ljudje in tudi nekaj katoftčanov je med n ji mi. TI morajo biti posebna ločina ali morda tudi poseben narod, sploh rariteta, sicer bi g. profesor o tem ljudstva ne govoril kakor o nekaki posebnosti. Oni dan je sedel in napisal novo pismo o teh katoličanih in v nedeljo je slovenski svet črtal njegova odkritja z fsttm zanimanjem, kakor čita pobožen človek poročHa o abestn-skth kristjanih, nestorijancih in drugih stičnih ločinah. Jezik Mosrtarcev je g. profesor opisal z naslednjimi ^obokoumnitni besedam/k » V Mostar jo se katoličani od oVogtft razlikujejo deloma tudi po jeziku. Rem /s tu govore vsi klasični srbskohrvatski književni jezik, o katerem pravijo, da je najlepše slovansko narečje. V poslednjih letih so se pa v to hercegovsko narečje začeti mešati izrazi iz belgrajskega časopisja, ki jfk Hercegovce poprej ni poznal in ki jih mnogi tudi sedaj nočejo sprejeti, češ, da je peč hercegovsko narečje najbolj merodajno m da ga ne gre mešati z novimi izrazi. Tako n, pr. tukaj pravoslavna inteligenca že splošno rabi izraz »čas* za »uro*, d očim se katoličani dosledno drže izraza »sat*.. .c Iz te bistre profesorjeve opazke bo vsakdo začutil globoko tragiko ljudi, ki so izgubili pravo vero. Zaradi tega pravoslavna inteligenca splošno rabi slovanski izraz »čas*, pravoverni mostarski katoličani pa se drže turškoarabskega izraza »sat*. Dobri g. profesor menda misli, da je sat (ali neskrajšano sahirt) lepa domača hercegovska, skoro katoliška beseda. Če bi bil vprašal kogarkoli, bi cul, da so jo prinesli v Hercegovino muslimani daleč iz notranjosti krivoverske Azije. Pri izpitu. — Gospod kandidat kakšno kazen bi predlagali kot deržavni tožilec za ta zločin? — 15 let robije, če bi bfle pa ndajh ševalne okolnosti, pa dosmrtno robijo. — Menda narobe, gospod kandidat. Dosmrtna robija je vendar hujša kazen. — Ne, gospod profesor, 15 let >e težnja kazen. Dosmrtno robijo vzdrži vsak. 15 let pa le redki. V hotelu. — Kdaj naj gospoda zbudimo? —Ob osmih, gospodična, in sicer s poljubom — Dobro, gospod takoj naročim vratarju, nad vas pride zbudit. Beli zobje: Chlorodont BBHI VELIKONOČNI oglas v najbolj razširjenem popoldanskem dnevniku »SLOVENSKI NAROD" Vam bo prinesel največji USPEH Cenik oglasov najnižji! — Hitite z naročilom! Dnevne vesti — Imenovanj© v sodni sduSbi. Z ukazom W5. Vel. kralje in ne predlog ministra za pravosodje eo postavljeni: sa etarešino okrajnega sodišča v Ljubljani dr. Ernst Kobe, sodnik okrožnega sodišča v Ljublja ni v i skupim 1. stopnji, za starešino okrajnega sodišča v Mar-boru dr. Alojz Lesnik, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, v 4. skupini 1. stopnji, za starešino okrajnega sodišča v Novem mestu Božidar Romih, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, v 4. skupini 1. stopnji. — Drž. izpit za pooblaščenega inženjer ja je včeraj v Beogradu z odliko napravil g. inž. Zoran Rant, sin magis-tratnega n&dsvetnika v Ljubljani g- dr. Ran ta »Inž Zoran Rant je že 6 let uslužben v tovarni Solvav v Lukavcu v dtrinski banovini, fcjer radelnjejo ©odo. čestitamo! — Novi poljski konzul v Zagrcibu. V Zagreb je. prispel novi potiski generalni konzul Štefan Fieduer-Alberti, ki je uprav 5al doslej odsek za mednarodno organizacijo v poljskem zunanjem mčnistrstvu. — Zahteve zagrebških hišnih posestni kov. Društvo hišnih posestnikov v Zagrebu je imelo včeraj občni zbor, na katerem je poročal zastopnik mestne občine Čačkovič o delu mestne uprave, v kolikor se tiče interesov hišnih posestnikov. Naglasal je, da predvideva novi zakon o mestih, da se Za grob izloči iz kompetence banske uprave in postane svobodno mesto, kakor je Beograd s Zemunom in Pančevim. V 11. letih je bi te v Zagrebu zgrajenih 11.888 stanovanj z 31.063 sobami, tako da je bilo v marcu 1931 v Za^rebj 12.669 stanovanjskih hiš, dočim iih je bilo leta 1910. samo 4337. Od septembra 1931. do konca lanskega leta so v Zagrebu najemnine padla za 25 odst, v nekaterih primerih celo za 45 odst. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva v glavnem znižanje davčnih bremen, pole«? tega pa za htevaio hišni posestniki, naj bi se dovolilo plačevati dolgove s hranilnimi knjižicami dotičnih zavodov, pa tudi najemnine naj bi bilo dovoljena plačevati s hraniln mi knjižicami, v kolikor bi bilo mogoče z njimi hišnim posestn'kom plačevati tudi davke in druge javne dajatve. — Plačevanje trošarine na električno strujo. Finančni minister je izdal pravilnik glede plačevanja državne trošarine na električni tok« v državnih, banovinskih in občinskih centralah. Državne, banovinske in občinske električne centrale lahko na svojto izrecno zahtevo plačajo državno trošarino na električni tok po lanski porabi toka, da bodo lahko svobodno uredile svojo tarifno politiko. Znesek državne trošarine bo določila posebna komisija, obstoječa iz preti stavnikov ministrstva financ in javnih del ter ekiktrične centrale. Komisiji predseduje zastopnik finančnega ministrstva. — Nova telefonska govorilnica. Na pomožni posti Spodnji Hotič je otvorjena telefonska centrala z glavno govorilnico, ki vrsi tndi brao javno službo. _ Himen. V cerkvici sv. Miklavža nad CeJjem sta se danes dopoldne poročila g. Jože Župančič, učitelj v Litiji, in gdč. Iva Kodermanova, učiteljica i sto tam, hčerka naduč i/tal ja v p. Marljivemu sokol-sk«nra pami Selimo obilo sreče! _ 0 imaeri na solunski fronti je v soboto zvečer govoril znani patriotski predavatelj g. kapetan L kL Zivojin StanojeviČ v Sokolske m domu pri D. M. v Polju, obenem ie pa pokazal dolgo vrsto ©lik vseh krajev in bojev, ki so ustvarili Jugoslavijo. Starosta g. Franjo Trost je pozdravil predavatelja in množico poslušalcev, ki ie napolnila dvorano do zadnjega kotička, in smo med njo opazili ves učiteljski zbor, uradništvo ?n delavstvo iz Vevč, uslužbence duševne bolnice na Studenca ter mnogo kmfčkega ljjdstva. Po predavanju, ki je navdušilo vse poslušalce, se je pa razvil prav prijeten družabni večer. Predavatelj bo slavil te dni majhen jubilej požrtvovalnosti, saj bo v najkrajšem času v Hrastniku ab' TTbovtjah absolviral že svoje 50. predavanje ter s tem za ki Hj Čil svojo uspešno letošnjo sezono. Marljivemu nacionalnemn delaven zasluženo zahvalo in čestitke! — Privatni Izpiti na gimnazijah. Po pravilin za polaganje privatni« in dopolnilom Izpitov bodo polagaH privatisti izpite na onih gininazajah, ki so na ozemLju, kjjer bivajo dijaki odnosno njih roditelji, kar potrdijo pristojne oblasti. Samo v rz-jemnih primerih bodo lahko po4aga£ pri-vatteti izpit na drugi srednji šoii m sicer če je dotična srednja šola v banovina, kjer dijak afi njegovi starši stalno bivajo, po odobrenju banske uprave dotične banovine, če je pa gimnazijia izven banovine, po dovoljenju prosvetnega ministrstva. Prošnje je treba rz ročiti ravnatelju šole, kjer hoče dijak izoirt polagati. Prosvetno ministrstvo in banske uprave se na neposredno vložene prošnje ne bodo ozira M. Prošnje za privatne izpite sprejemajo ra^vnatel5i sredrftjiih šol do vštetega 10. maja. _ Dnevi Rdečega križa Kakor smo že javili, se bo letošnja glavna skupščina RK kraljevine Jugoslavije vršila v Ljnbljani. Svečana seja bo v nedeljo 30. aprila dopoldne v zbornični dvorani vseučilišča Na skupščino pridejo razen glavnega društvenega odbora ki ima svoj sedež v Beogradu, delegati vseh oblastnih odborov tega dru&tva, ki obsega vso našo državo, ter predeta vniki mnogih krajevnih odborov. Ker je prometno ministrstvo vsem dm-štvenikom priznalo pravico, da plačajo to potovanje med 25. aprilom in vštetim 5. majem t. 1. na vseh državnih železnicah le polovično vozno ceno, je pričakovati, da pride tiste dni v LJubljano poleg službenih predstavnikov RK tudi mnogo društvenikov obojega spola iz najrazličnejših krajev širne naše domovine. Za primeren sprejem, za udobno nastanitev vseh udeležencev ter za prijetno bivanje med nami Skrbi poseben odbor, ki ima svoj sedež v pisarni krajevnega odbora RK v Ljubljani, WoJA>va ulica 12. — Nova grobova. Na Viča ie umri v soooto zvečer znani posestnik Z- Ivan Knez. V torek ie zaspai in se ni več zdiramH. Pokorna je bdi splošno znan kot simpatičen, značajen mož, vedno odločen naprednaak. Ntiegov sin Tone se ie izaičM v »Narodni tiskarn?« črne umetnosti in je zdaj solastnik znane tiskarne »SLatnar« v Kamniku. Danes popoldne ob 16.30 polože zemske ostanke vrlega moža k večnemu počitku na pokopališču na Viču. — Po daljšem bolehamju ie umrla včeraj popoldne v Ljubljani v visoki starosti 80 let splošno znana mesarica ga. Katarina Zan, roj. Porepta. Pokojna jo imela v Šolskem drevoredu stojnico in je bfla edina mesarica v Ljubi jam, ki je samostojno vodila svojo obrt V svetovni vojni je izgubila sina, nesreča ii je pa ugrabila tudi hčerko, tako da je imela na stara leta samo še enega sina. Bila je splošno prid ju hijena. Pogreb bo jutri ob 16. n Bohoričeve ulice št. 11. Blag jima spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Ustanovni občni zbor podružnice SPD v Rateč ah-Planici se bo vršil v nedeljo 23. aprila ob 3. popoldne v dvorani Mlekarske zadruge. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in zmerno toplo. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deževno, v Sarajevu je pa celo snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13, v Škoplju 10. v Lj jbljani 9.1, iz drugih krajev pa ni poročil o temperaturi. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.6, temperatura je znašala 1.2. GUX/ua,pvz5efi,& &?fyx/ — Brezuspešno obrekovanje. 4. in 5. aprila smo poročali, da je posestnica Neža Ursičeva pregovorila nekega fanta, da je pretepel njenega moža Matijo, posestnika v Sv. Petru pod Sv. gorami in da je zaradi dobljenih poškodb v celjski bolnici umrl, ženo so pa aretirali orožniki. Pri obdukciji trupla so pa ugotovili, da je Uinšič umrl naravne smrti in da je njegova žena popolnoma nedolžna. Zlobni ljudje so pač hoteli škodovati njenemu dobremu imenu, pa se jim ni posrečilo. Obrekovanje ni doseglo zaželjenega uspeha — Zločin pobeglega jetnika. V kaznilnici v Požarevcu je bil zaprt Josip širman, obsojen na 20 let težke ječe. Te dni je pa širman izvršil zločin, #ki ga bo gotovo spravil na veš al a. S kaznencem Veljkovi-čem je bil zaposlen v stanovanju kazuilni-škega ravnatelja Ko sta bila Širman in jetniški paznik Todomir Da/bič sama, je širman nenadoma pograbil težko kladivo in udaril Dabiča tako močno po glavi, da je nezavesten obležal. Prebil mu je lobanjo. Zločinec je nezavestnega Dabiča sle-kel in oblekel njegovo uniformo. Medtem se je vrnil drugi jetnik, ki ga je pa širman ustrahoval s paznikovo puško in mu zagrozil, da ga takoj ustreli, če ne bo molčal. Da bi bil še bolj varen, ga je oplazil s puškinim kopitom po glavi, ga zaklenil v sobo in pobegnil. Veljkovič se je pa kmalu zavedel in klical na pomoč, dočim je Dabič podlegel poškodbam. Orožniki so zločinca zasledovali več dni, končno so ga pa blizu Rašanca izsledili. Pozvali so ga, naj počaka, toda Širman je začel streljati. Udaj se je šele, ko mu je pošla municija. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Požarevcu. — Zavraten napad. Ko se je Anton Gerbača, 261etni posestnikov sin iz Desnice, snoči vračal domov, so ga napadli neznanci in ga oklali z noži. Gerbajsa so morali prepeljati v bolnico, ker ima več ran po telesu Napadalce iščejo orožniki. — Udeležene« bitke pri Visu umrl. V Križišču pri Sušaku je umrl te dni 921etnl Franjo Gerbac, eden najstarejših udeležencev pomorske bitke pri Visu 1. 1886. — Če sta dve zaljubljeni v enega. Marija Martin in Marija §ilagy sta uslužbeni pri subotiškem zobozdravniku dr. Romanu. V soboto eta si prerezali žile na rokah in našli so ju že onesveščeni v mlaki krvi. Prepeljali so ju v bolnico. Vse kaze, da sta sklenili umreti, ker sta zaljubljeni v neke-(ja fanta, pa se nista mogli sporazumeti, katera naj se odreče ljubezni. Iz Ltukliane —rj Vse prej kot duhovito«! V soboto popoldne so Ižanci zopet prevažati skoraj po vsem mestu drva ker jih niso mogli prodati dopoldne Kupcev niso mogli dobiti, pač pa so z njimi barantali mestni, že odrastu' pobalini v nekaterih ulicah. Kmetje so mislili, da mislijo fantalini resno na kupčijo, kdo bi jim pa tudi prisodil, da se norčujejo, ko so tako samozavestni ter gosposki! Ižancem seveda ni bilo za neslane Šale, bili so utrujeni in skoraj obupani, ker nihče ni hotel kapiti drv. Mestni fičfirič- je ponujal v Gosposki ulici kmetu 60 Din za poldrugo klaftro suhih bukovih drv, ostala družba se je pa zabavala, dokler ni kmet sprevidel, da se puhli meščan norčuje iz njega m kmečkih nadlog — iz dolgočasja m ker je kratke pameti ter presit. —lj Sveto leto >e že pričelo polniti lačne žepe onstran meje, kjer se je zato tujski promet, ki zaradi fašistične svobode in zaradi konkurence naše prelepe Jadranske obale precej trpi. spet nekol'ko opomogel Sinoči sta se namreč skozi Ljubljano peljala proti Rimu 2 nabito polna vlaka vernih Madžarov, davi pa poseben vlak Rumunov in Rjmunk v Rim podpirat italijanski fašizem. Srečno pot! _lj Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je »opet uvedlo redne sestanke, in sicer v restavraciji yPr\ Levu< v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu ob 5.80 uri popoldne, člani, zlasti oni is mesta in bližnje okolice, so vabljeni k rednemu posečanju sestankov. —lj Seja akcijskega odbora za izvedbo ▼«like knjižne akcije ae bo vršila jutri 11. t m. ob 20. uri zvečer v posvetovalnici JNAD >Jadrana<. Dnevni red: razstava. Točnost —lj Raska Matica priredi v sredo dne 12. t m. ob 20. v prostorih Francoskega Instituta predavanje g. dr. Vladimirja Fran-ceva, člana Ruske akademije znanosti in rednega profesora Karlove univerze v Pragi, o predmet j: A. s. Homjakov — pesnik slovanofiL Vstop prost Vabljena so vsi prijatelji ruske kulture. Vabljeni so vsi pri jaja tel j i rjske kulture. Predsednik Ruske Matice prof. dr. E. Spektorski. —ij Velik koncert Glasbene Matice. Beethovnova »Missa solemnis« se ponovi drevi v unionski dvorani. Koncert se ne bo prenašal v radiu. —IJ Tenis sekcija >Atena< vpisuje danes 10. in 11. (ter 12. aprila vsakokrat od 6. ■dO 7. ure popoldne r damski sobi kavarne »Emone c. 246-n '3ZJHJULB t I ■ JJUOGn H M I H H JUCBODD se na petek dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in sve-tlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna 4883 JOS. REICH I H E M I K HTTTTTrXJUnnr> Ii M D II m.» —I j Danes ob 14.15 je še čas, jutri bo prepozno? Zaradi velikega zanimanja se je ZKD odločila predvajati najlepšo Strausso-vo opereto >Valčkov čare ah" >Smehljajoci se poročnike z Maur'cem Ch a vati ero m še dan&s nepreklicno zadnjikrat Zato hitite, ker danes je še čas, iutri bo pa prepozno! Film se predvaja v Elitnem kinu Matici. —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Danes popoldne ob Štirih vaja za solistov-ske partije L pl. Zajčevega oratorija >0ce naš«. Jutri v torek skupna vaja. —I j Bluze, daaasko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice, Vam nudi v najboljši izbiri tandkkA Miloš Karničuik, Stari trg 8. Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Elitni kino Matica Oglejte si nemudoma, kajti samo še danes nepreklicno zadnjikrat predvajamo najslajšo opereto skladatelja Paula Abrahama LJUBEZEN Z NEBA Najboljši igralci, očarljiva glasba, podžigujoči šlagerji ln velezabavna vsebina! Polno smeha in Izvrstnih dovtipov Magda Schneider, Herman ThJmig. Szoke Szakall Danes nov Pozov zvočni tednik Predstave ob S,, 5., %8. in %10. uri zvečer! I TeL 2124 Iz škofje Loke — JRKD na delo. Izrvraiini odbor sre-skega pododbora JRKD za škofjeloški okraj se je ob potaoStevilm* udeležbi 61a_ nov sestal v soboto popoldne v mestni posvetovalnici k svoji prvi seji, ki jo je vodil starološki župan Anton Hafner. Seja sama po sebi je bila v toliko zanimiva, ker so vsi odibomSki ianavCjali svojo pripravljenost, da čim živahne je in vztrajne je posežejo pri delu za okrepitev državne in na_ cionalne misH v Škofjeloškem okraju. Po vznx) obudili h besedah predsedmika so si začrtala navzoči smernice, ki naj se po njih sistematično in organizirano razširi in utrdi ju^osflovenska politična miselnost v širokih vrat ah prebivalstva Selške ta Po. rjanske doline, kakor tudi loškega območja samega. Sestavljena je bila na vse krajevne organizacije obširna Okrožnica, ki govori o statutih stranke. snorSh, političnih sestankih, otočnih ztooiin, intervencijah, gospodarskih vprašanjih, statističnih pregledah in sploh o vseh prohiencih, kfi naj pripomorejo do močne državotvorne jugo_ slovenske falange. Zlasti se je podcrtavala važnost ustanavljanja novih krajevnih odborov in pa zbiranja novih organ i zi ranih somišljenikov. Mnogo se je govorilo na seji o gospodarskih težkočah zaradi zastoja lesne indnatrige. čmd ae zberejo vsi tozadevna podatka in prouči gospodarsko stanje v potankostih vsega okraja, se bo prešlo k stvarnim precEcgcm, ki naj pri po_ morejo k onriljenju splošnega stanja. Odbor je sklenil, da se bo sestajal k sajam vsakih 14 dnd .njegova sestava pa je bila sporočena banovinskemu odboru JRKD in sreskemu odboru JRKD ▼ Kranju. Po zek) stvarni seji, ki je trajala dobri dve uri, je zakljačil župan Hafner posvet z željo, da ohranijo enako voljo do dela vsi člani odbora tudi v bodoče, Največja senzacija za Veliko noč bo prvo gostovanje najslavnejšega svetovnega pevca v Ljubljani F. Šaliapina Pel in igral bo Don Duichotta v Elitnem kinu Matici Cvetna nedelja kot v starih časih Meščani se še nikdar niso trgati za butare, letos so se pa ki SO vse pokupili. Ljubljana, 10. aprila. Zlati gasi se vračajo tudi pri nas, ne le v Ameriki. Več znakov je, na katere se lahko sklicuje optimist. Ne mislimo 6amo na pivo, ki ie postalo zadnje čase tako moderno v Ameriki, da ga pivovarne ne morejo 6proti dovolj izdelovati; pri nas se veselimo pokreta na boljše že od prvih dni met*ca, proslavljamo ga na isti način kot Američani odpravo prohibicje. Toda ne nameravamo pisati razprave o treznosti ali o cviekologiji. VPeraj je bila vendar cvetna nedelja, torej izredno poetičen dan, vsi smo še polni poezije. A baš cvetna nedelja je tudi pokazala, da krizo jemlje v resnici vrag. To s;cer nič ne pomeni, da je bil včeraj v Ljubljani tudi protidraginjski shod. se pravi, shod. ki je bil naravnost naperjen na neslavno krizo, v preteklost spadajoče. Res in nič posebnega, da so se meščani v soboto popoldne doslovno trgali za butare, ki so se na mah temu primerno podražile. Nekoliko čudno pa je, da so se meščani začeli tudi trgati za krač*, ki se bodo morale torej tudi podražiti, da bomo imeli kaj od tega razveseljivega gospodarskega pojava. Posebej je pa treba naglasiti, da ni bilo še nikdar toliko butar na prodaj v Ljubljani in da se niso meščani še nikdar trgali za nje — letos so se pa. Vselej je ostalo precej butar neprodanih in prodajalci so jih ponujali tudi na cvetno nedeljo dopoldne. V soboto so pa meščani nenadno naskočili bjtare ter pokupili vee še pred mrakom. Mnogi so pa ostali celo brez prepotrebnih butar. Nekateri prodajalci so jim hoteli vseeno postreci; pobirali so oblanioe in vejevje, kar se je raz-treslo po nabrežju, ter so vezali iz teh ža- lostnih ostankov nove butare. Kmečke evel-ličarke, ki so prodajale v bližini cvetje in zelene veje, so tudi sprevidele, kako ugodna konjunktura je nastala za butare, zato so začele še one vezati vejevje v šopke, butaram podobne. In ree so prodale te butare. Prav tako silovito so meščani naskočili tudi branjevke, kajti k butaram spadajo tudi pomaranče. Toda branjevke niso priŠlfe v zadrego, dobro so se založile s pomarančami ter eo solidno postregle vse odjemalce, pomaranče niso bile nič bolj kisle xa-radi cvetne nedelie. K vsem tem razveseljivim znakom gospodarskega preporoda (če ti znaki nič ne pomen jo, na kakšne se pa naj sklic j jemo?) moramo Še omeniti naskok na delikatesne trgovine. Ljubljančani se najbrž boje, da bo zmanjkalo gnjati pred veliko nočjo ter se zalagajo z njo »za vsak slučaj< že nekoliko prt^j. Delikatesne trgovine eo bile včeraj dopoldne odprte, s čimer je bio ljudem neizrečeno ustreženo. In srečni smo lahko, da pozimi ni pobirala prašičev svinjska rdečic:! in ne konjederci, ker bodo lahko me-?arj odpomogl: pereči potrebi, ako bo zmanjkalo te dni prašičjih dobrot V znamenju starih časov je bila včerajšnja nedelja tudi v drugih pogledih. Meščani so trenirali v hribolastvu, kajti o veliki noči so obligatne ture, ki so nujno potrebne zaradi velepomembne prebave. Tudi želodce so pripravljali včeraj velikonočni turisti na težko in usodno preskalnjo. Menda so se jim dobro obnesli in sploh snvo povsem pripravljeni na velike praznike, saj smo njihovo iiverturo, cvetno nedeljo, tako imenitno prestal L Iz Novega mesta _ Kmetijska šola na Grmu doživlja premembe. Včeraj jo je po šestletnem plodonosne m delovanjoi zapustil strokovni učitelj g. Anton Flego, ki je odšel k centrali v Ljubljano. G. Flego, ki je bil stroko vnjak za vinarstvo in sadjarstvo, bo zapustil na zavodu prav oočutno vrzel. Naj bi mu bilo bivanje v LJubljani prijetno. Na kmetijsko šo»Lo na Grmu pride sedanji sreski kmetijski referent g. Karel Vrisk, njegovo mesto na sreakem načeJstvn pa zasede spet g- Malasek, ki je zadnje Čase poučeval na Grmu. _ Knjižna akcija za koroške Slovence, ki jo je izvedla v Novem mestu S J S U Pr os veta, je v polni meri uspela. Dijaka Stane Not in Bdi Kopač sta nabrala nad pet sto knjig. Vse priznanje darovalcem in vnetim a n ab iraicema! _ Za pirhe ni primernejšega darila kot je krasen roman >Prokletstvo ljubezni*. Dva broširana izvoda skupno le 3o Din. Dobite vsak čas v naši podružnici, oziroma pri našem dopisniku. Z Jesenic Iz Celja _c Cerkveni obredi v velikonočnem tednu. V župni cerkvi v Celju bo na veliki četrtek ob 7. zjurtrad cerkveno opravilo, na veliki petek ob 6. zjutraj krizev pot, ob pod 7. pridiga in ob 7. cerkveno opravilo, na veliko soboto pa ob 6. a;ntraj blagoslovitev ognja, velikonočne sveče in krstne vode, ob 7. maša. V soboto ob 16. bo velikonočna procesija pri kapucinih, ob 17. v Marijini cerkvi, ob 18. v župni cerkvi, v nedeljo ob 5. zjutraj pa pri sv. Jožefu. _c Ob priliki tekme v smuku, ki se bo vršila na velikonočni ponedeljek 17. t m. ob 11. dopoldne s Savinjskega sedla od Frinhaufovega doma na OkrešJju, bosta vozila dva celjska mestna avtobusa v slučaju ugodnega vremena na velikonočno soboto ob 16.15 in 16.40 iz Celja v Logarsko dolino. Avtobusa se bosta vračala v ponedeljek ob 15.30 izpred Planinskega doma v Logarski dolini in bosta prispela ob 19. v Celje, kjer boeta imela zvezo k večernima vlakoma proti Lcnbljani in Zagrebu ter Mariboru. c SSK Celje : SK Olimp 5:2 (3:2). V nedeljo 9. t. m. popoldne se je vršila na športnem igrišču pri >SkaIni kleti« prvenstvena nogometna tekma med prvakom celjskega okrožja SSK Celjem m SK Olimpom iz Celja Igra je bila zek) živahna in napeta, obema moštvoma pa še manjka precizna tehnična izvežbanost- Dočim je bil SSK Celje v prvem polčasu po večini v premoči, je bila igra t drugem polčasu Izenačena, SSK Celje je bilo pred nasprotnikovim golom odločnejše in hitrejše, a ni bik> v najboljši formi. Olimp ie isral tm> irtvovalno, a precej sirovo. Goli za SSK Celje so padli v L. 5. in M. prvega ter v 12. in 16. minuti drugega polčasa, oba gola za Olimp pa v 10. m 28. mmuti prvega polčasa. Koti 4:1 za SSK Celje. Tekmo je sodil g Ochs nepristransko in v splošnem točno. Gledalcev je bilo nad 600; med njimi pa so se vedli nekateri >navi-jači< Olimpa zelo nesportno. V predtekmi je rezerva SK Atletika premagala reservo SSK Cetfa v razmerju 2:0 (0:0). _c Glavno zalogo tobaka sta prevzela gg. Mihič .ln Potrebk* iz Gospića. Glarvna zaloga je sedaj v Prešernovi ulici 21. _c V celjski bolnici je umrl 6. t. m. 67- letni dninar Anton Jevšenak iz Bezine pri Konjicah, 8. t. m. pa 421etni upokojeni 7U-Roksi<. Ker pa je bilo tudi za to prireditev salo malo zanimanja, so morali gostovanje odpovedati. _c Pisarna sreskega kmetijskega odbora v Celju s« je preselila v pritličje are-skeea načetotva, kjer so tuđi prostori sreskega kmetijskega referenta. Uradne ure ao ob torkih in sobotah od &. do 12- dopoldne. — Lop socialen čin jeseniških fantov. Minuli predpuat so naši fantje priredili v SokoLskem domu svoj prvi fantovski ples, ki je lepo uspel in katerega čisti dobiček je bil namenjen za podporo siromašnih otrok, predvsem dvojnih sirot. Fan«t)e so ob sodelovanju poznavalcev razmer poiskali 17 najbolj revnih otrok z Jesenic in okolice, med njimi več dvojnih sirot ali otrok brezposelnih delavcev, a«li onih z veli Lm i družinami in nizkimi prejemki. V soboto zvečer so btR pokltcani vsi ti reveži v restavracijo g. Franceta Dežmaaa, kjer jim je fantovski komite eestooeč iz gg. Franceta Dežmana, Rudolfa O grma, Ftranceta Tomana, Jožeta <*opa in Lojzeta Slamnika razdelil 17 parov lepih, močnih in po meri narejenih čevljev, solidno deio naših domačih čevljarskih obrtnikov. Čevlji so vredni 20O0 Din; g. Jože Janša pa jo daroval še en par čevljev za najbolfl siromašnega fanta. Ginjeni otroci in n^ihofe mamice so se lepo zahvalili našim vvtrm fantom za lepo velikonočno darilo. _ Znižane pokojnine upokojencem bra- tovske skladnice. Veliko razburjenje vlada med upokojenci bratovske skladnice, ki so minuli teden prejeli pokojnino po novem pravilniku. Sedanja pokojnina je nižja od prejšnje do 18%, tako da znaša v najU višjem razredu za polno dobo zavarovanih let 750 Din, v dcugi kategoriji 637 Dkv v naslednjih kategorijah pa še mnogo manj. Že s temi pokojninami se danes absolutno I ne da živeti, še težje življende pa bodo imeli oni upokojenci, ki so v ivunižjih razredih in nimajo polne e Luž bene, odnosno zavarovane dobe. Jeseniški upokojenci težko nosijo posledice nesrečne centralizacije bratovskih skladnic, ki jim prinaša samo nova bremena in odtegljaje in naravnost popolnega uničenja njihovega socijai-nega zavarovanja, za katerega so plačevali do 60 let v nadi, da bodo na stara let preskrbljeni, če bi jeseniška b-*atovaka skladnica oetala samostojna, bi bilo pri nas delavsko starostno zavarovanje še danes na zeleni veji, ker so se pri nas vršile upokojitve delavcev redno v sporazuczai med podjetjem in bratovsfco skladnioo » obojestranskim čuvanjem mteresov tabo podtjetja kot bratovske skladnice in njenih zavarovancev. S centralizacijo rudarskega zavarovanja pa so postali naši delavci žrtve skupnosti in to zaradi brezooziTOOati gotovih podjetij, ki so v dobi zlate ko-njufcture kopičila milijone, a v dobi gospodarske krize prevalila vse gorje na ubogo in izčrpano delavstvo. Delavske socijalna ustanove bi zasiužiie gotovo večjo pokornost in varstvo s strani oblasti ker jim je svetovna vojna in razvrednotenje denarja zadalo skoraj smrten udarec 2elcA bi več uvidevnosti s strani onih, ki krojijo zakone in pravilnike, ki bi se morati sami sebe vprašati, če bi sami mogH živeti 8 tako bornimi pokojninami kot jih predpisujejo ubogim izčrpanim delavcem, ki so. po pol stoletja garali in dali vee iz sebe. Zgodaj vstala. — Jaz vstane m vedno ko posijeio prvi solnčni žarki v mojo spalnico. — Kaj tako zgodaj vstajaš? — Ne posebno, kajti moja spalnica je obrnjena proti zapadli m sotoce posije v rajo šele opoldne. Očetova šola. — JurČek, zakaj si pa pojedel kolač, ko sem ti vendar rekla, da ga at smeš? — Zato, mamica, ker atek vedno pravi: Ce reče žena »ne« pomeni to ■»da«. Zdravniška konkurenca. — Kaj, 1000 Din je vam računal za amputiranje roke? — Da, gospod doktor. — Za ta denar, dragi moj, bi vam jas odrezal roke in noge. Mam c ifiliOVBlfSKI ITAROrx, đne SO. aprfls 1983 •h* 82 lepa! Firoohardlko je popačila jeza, da si dlrzne njen sin rmerti svode mnenje o tepoti sflepe sirote. Zaniojjrvo ga je torei premerila, rekoč: —^Poberi šila in kopita in h ajdi, se bom že sama zabavala z gospodično! Toda Peter se ni dal kar tako odpraviti, to pot se materine krutosti ni zbal Pri mas&, da bo lahflto govorili z lepo siroto kakor se rmi bo zahotelo, se je čutil ubogi pohabljenec skoraj srečnega. Seveda pa ni niti pomislili na neposlušnost, ko mu je mati osorno ukazovala, naj pobere svoj brus in izgine. — Oh, da, mati, — je dejal, — go-spodicoi bo treba pomagati iskati... najti... Mati ga ie pahnila od sebe in ubogi pohabljenec se je spodJtakniJ ob hodnik, da je malo manjkalo, da ni padel. A materino grobost je sprejel mimo. Vzravnal se je zopet, koliikor je pač mogel, in celo nasmehniti se je skušal, ko je odgovoril materi: — Takoj grem z brusom zopet na cesto, toda gospodični bo treba pomagati, da zopet najde svojo sestro ... — Že dobro, — ga je prebila Fro-chardka, — to je moja stvar in jaz že vem, kaj delam. Luiza je slišala te besede, pa ni slutila, kaj tiči za njimi. Ce bi bila mogla videti Frochardkm nasmeh, bi jo bila gotovo obšla groza. Tako se je pa slepa sirota le bala, da bi ne ostala zopet sama na cesti. Tega se je tako bala, da se ni mogla premagati, da bi ne vprašala plaho: — Kaj ne, da me ne pustite tu, gospa? Ne, nič se ne bojte, ne zapustim vas, ubožica! in ker je Luiza iztezala roke v praznino, je prir>ornnala: — Stopke sem, tu pri vas sem... Peter je napravil nekaj korakov, potem se je pa ustavil in obrnil, da bi še enkrat videl Luizo. Čutil je nekaj, kar mu je bilo čisto novo, temu po materi naravi tako mačehovsko zavrženemu, sinu. Oziral se je na slepo siroto ves srečen in mrmral sam pri sebi: — Slepa!... tako mlada in... tafco lepa! Otožen smehfej mu je zaigral na obrazu. Še enkrat se ie ozrl na Luizo in zašepetai: — Lepa!... In kaj briga to tebe, pokveka! Da bi si pregnal iz glave te misli, je pospeši korake. In ta čas, ko je brusač hitel proti mostu, je ostala Frochardka sama s slepo siroto in čudne misli so ji rojile po glavi — Ah, prestara sem, pravijo, — je razmišljala, — da bi mi ljudje dajaii miloščino... Seveda, starkam nihče ne daje rad vtbogajme ... Dobro ... Dobro ... In začela je znova ogledovan" poteze na obrazu in postavo dekleta, ki je prišlo po čudnem naključju v njene roke. In Frochardka je razmišljala: — Nihče bi ne rekel, da je slepa... na očeh se ji to ne pozna... Lepa je, zelo lepa . ~. Obrazek princeze ... Ljudje imajo radi mlade in lepe bera-čioe. Dobro!... imeli jo boste, gospodje!... O, če bi jo videl moj angei Jakob! ObrnoJknna je, videč, da se Peter vrača. Hitro je prijela Luizo za roko, kot bi se bala, da bi i ne ušla. — Ne smete biti več tako žalostna, draga moja, — je dejala s sladkim glasom, — Morda se pa najdejo dobre duše, ki vam bodo pomagale iskati sestro... — Saj sem vam že povedala, gospa, da ne poznam v Parizu nikogar in da ne vem, na koga bi se obrnila... — Name, na koga neki! — Na vas, gospa? — Zakaj pa ne ... name, dragica, na pošteno mater rodbine, ki vam bo pomagala iskati... — O, hvala lepa, gospa! — je za-šepetala sirota. — Bog vam poplačaj dobroto, ki jo storite ubogi, zapuščeni siroti... Starka se je izgledu na tako negotovo nagrado zasmejala. Vendar je pa nadaljevala: Da, dragica, ooravlti imate s pošteno ženo, ki ni še nikomur storila nič zalega m ki bo srečna, da vas bo lahko sprejela pod streho, dokler ne natfdete sestre, ki so vam jo ugrabili... Luiza je hvaležno stisnila svoji zaščito ici roko. — Ah, gospa!... kako dobri ste, da ste se usmilili mene, uboge neznanke. Mojo sestro bomo našli, kaj ne? Najdemo jo zopet! — Seveda, seveda jo najdemo, — jo je tolažila Frochardka... prav gotovo jo najdemo, če se bomo le malo potrudifi. Sama pri sebi je pa pripomnila: — No, potruditi se bo treba pošteno in čakati jo dolgo, zelo dolgo! Potem je pa znova prijela Luizo za roko, rekoč: — No, vidite, zda i ste se pa že za s£k> pomirili tako, da lahko greva. In potegnila jo je za seboj, rekoč: — Ah, opozoriti vas moram, da vas ne vodim v palačo, dušica! LuLza je žalostno povesila glavo. — Ah, gospa, zame so vsa stanovanja enaka, ker sem... — Saj res, — jo je prebila stara beračica, — pozabila sem ,da ste slepa... In smeje je pripomnila: — Torej ni bilo nobenega povoda za ponižanje moje kraljevske palače. Samojede uče citati Sovjetska Rusija sestavlja enoten književni jezik mongolskih in severnih narodov V juniju krene v Mongolijo filološka ekspedicija, da sestavi iz 11 mongolskih in burjatskih narečij enotno književno mongoLščdno. Tako se glasi uradna vest, ki je bila te dni razširjena iz sovjetske Rusije. Ozemlje, kamor pojdejo ruski ffloiogi, je ogromno in v tem pogledu še neraziskano. Na številne ruske ekspedicije je prvič opozorila svet rešilna ekspedicija »Krasžna« in »Malvgina«, ki je v zadnjem hipu rešila ponesrečence No-bdlove ekspedicije na severni tečaj. Sovjetske ekspedicije imajo najrazličnejše cilje in namene, najzanimivejše med njimi so pa one, ki raziskujejo severne polarne kraje. Namen ekspedicij pa ni samo raziskavati neznane kraje, temveč podpirati tudi lokalni nacionalizem v okviru velikega sovjetskega nacionalizma, če se lahko tako izrazimo. Severna oblast na obali Ledenega morja obsega 40% vsega ozemlja sovjetske Rusije. Toda tam daleč gori ne severu prebiva samo 160.000 ljudi, razdeljenih na 26 narodov, ki poznamo od njih le glavne in še to večinoma samo po imenu. Znani so Laponci, ČJukši, Kor-jaki, Giljaki, Samojedi, Viguli, Oštjaki, Tunguzi, Goldi in Eskžma. Vsi ti narodi se preživljajo z lovom in deloma z živinorejo. To so Nomadi, ki so »padali pod carsko Rusijo k najbolj zaostalim lju- dem na zemlji. Sovjetska Rusija ima tu hvaležno polje dela. Tem ljudem pomeni vsak neznaten predmet premoženje. Na sever prihajajo zdaj sovjetski odposlanci, da osrečijo severne narode s puškami in strelivom. Seveda jim pa orožje ne prinašajo zastonj. Zanj dobivajo kožuhovino, pa tudi važne informacije o ležiščih rud. Te informacije so važne za ustanavljanje novih baz industrijalizacije in sploh za podrobnejše spoznavanje severnih krajev. Za temi ekspedicijami prihajajo druge, ki ne zbirajo kožuhov!ne, temveč besede. Tem ekspedicijam je poverjena naloga, sestaviti književni jezik prebivalcev severnih krajev Ekspedicije se vračajo in poročajo o svojih izsledkih in uspehih posebni komisiji za severne narode pri prosvetnem komisarijatu. Tam pa sestavljajo abecedo, nov jezik. Za 14 severnih narodov so že sestavili skupno abecedo. Organiziranih je že več potujbčih šol, kjer mora učitelj za nove pojme ustvarjati s svojimi učenci nove izraze. Letos bodo že tiskati v Moskvi učne knjige v narodnih jezikih vseh severnih dežel. To je velik problem, M zahteva mnogo sistematičnega dela. Največji poznavalec teh narodov, Alkor Kostem, pa pravi, da so uspehi enaki tež-kočam na/loge. Svetovna razstava ▼ Chikagu Uresničena enciklopedija, tako pravijo v Chicagu že pripravljeni svetovni razstavi. Oficijelno se imenuje razstava »stoletje napredka«. Tehnični napredek bo prikazan ne samo na statistikah, temveč tudi na premičnih modelih. Razstavna poslopja so deloma zgrajena na zemljišču, ki so ga iztrgali Miehigan-skemu jezeru. Poslopja so že zgrajena in tudi plačana, na kar so v Chicagu še posebno ponosni. Razstava je razdeljena na tri velike skupine, napredek tehnike, trgovina in promet ter poljedelstvo. Znanost je zastopana le, v kolikor tvori podlago praktične tehnike aH v kolikor more lajika na splošno zanimati. Veliki komplicirani in dragi modeli prikazujejo nazorno kemične, biološke in fizikalne probleme. Posebno pozornost bodo gotovo vzbujali modeli ljudi in dreves. Model v nactoaravm velikosti kaže prozorno človeško telo in gledalec lahko na njem opazuje delovanje pfljuč, srca in krvni obtok. Model razstocega drevesa zraste v 75 sekundah, kakor drevo v resnici v enem letn. Posebna pozornost je posfvečeoa oddelku za poljedelstvo sojL Poslopja za razstavo tujskega prometa so veljala nad 100 milijonov. Glavna dvorana ima kupolo, ki se na posebna konstrukcij pri povišanju temperatjare avton^tično dvigne, da se dvorana prezrači. Vsi modeli, v naravni velikosti sni pa pomanjšani, se bodo po možnosti rjremfflcafi, začenši od starega voza do raketnega avtomobila Velika atrakcija razstave bo tndi železnica, vodeča od glavnega razstavišča na otok sredi jezera. Vagoni te železnice spominjajo na raketne avto- mobile s tem, da bo puhal Iz njih med eksplozijami dim, M bo zvečer razsvetljen in barvast. Ena na Dunaju, drug: v Moskvi Ruskega trgovca Pavla Aleksejevfca Kaširina so hoteli izgnati z Dunaja kot nadležnega tujca, ker nti imel sredstev za preživljanje. Pa je prisilo na dan, da se je 1. 1911 v Moskvi oženil, na Dunaju si je pa izbral drugo ženo isn se leta 1921 drugič poročil. Zaradi bigamije so ga aretirali in mož je pravil, da je imel v Moskvi trgovino, pa so ga tri mesece po poroki poklicali k vojakom, in sicer k sibirskemu polku v Habarovsk. Med vojno je bil ta polk na Poljskem in med Brusilovo ofenzivo je prišel Kaširin r ujetništvo. Najprej je bil v ujetmškem taboru ob Dravi, pozneje je pa prišel v Beograd. Po rusM revoluciji se je pridružil Denekinovi armadi, po njenem razsulu se je pa pripeljal v Carigrad, od koder je prispel na Dunaj in je bil nekaj časa v taborišču ruskih emigrantov. Na Dunaju se je seznanil s svojo drugo ženo. Mož pravi, da mu je prva žena pisala, da se loči &d njega in da ima že drugega moža, ki je z njim odpotovala iz Moskve v kubansko oblast, kjer sta baje oba umrla. Ker se pa Kaširin nd mogel poročiti v katoliški cerkvi, se je poročil v grško-katoliški. Sovjetska vlada je leta 1928 pomJlostila vse, ki so se borili proti rdeči armadi in Kaširin se je z ženo in otrokom odpeljal v Moskvo, kjer so bile pa razmere tako obupne, da se je kmalu vrnil. Z Rusije pa ni mogel tako lahko. Njegova žena je bila češkoslovaška državljanka in moral se je ločiti, da je smela kot tuja državljanka odpotovati. Hotel je prodati hišo in zemljišče, da bd odpotoval za njo, pa so ga prijeli kot sovražnika revolucije in ga kot bivšega belogardista obsodili na 5 let prisilnega dela. Poslali so ga v Sibirijo, od koder je pa čez tri leta pobegnil in prispel srečno na Dunaj, kjer se sedaj oblasti zanimajo, če je njegova zgodba resnična. Roosevelt rad telefonira Prezident Roosevelt se kaj malo zmeni za tradicije svojih prednikov. Najvažnejše svoje posle opravlja pri telefonu, kakor da bi šlo za prijateljsko zabavo ah za zasebne zadeve. Odkar se je preselil v Beli dom, je telefonska številka National 1414 stalno zasedena. Roosevelt zelo rad telefonira in če ne more drugače, pokliče po telefonu tega aH onega prijatelja, da malo pokramlja. Na zvezo mu ni treba nikoh čakati, ker je prezident. Ce zahteva zvezo Beli dom, jo dobi takoj, tudi če je dotična številka zasedena, ker centrala takoj prekine zvezo. Tudi brzojavke Belega doma imajo prednost pred vsemi drugimi, Čeprav niso nujne, PreziderJt WBson, ki je bA po pokHcu profesor, pa ni knel rad telefona. Njegov naslednik Harding je bil prvi pre-zBdem, ki je rad telefoniral in je dal razširiti domačo centralo v Belem domu. BeS dom trna telefon že od leta 1878, hd&no centralo pa od leta 1901. Sedanji šef te centrale Edward Smi-thers je eden najbolje informiranih ljudi v Ameriki. On je bfl med prvimi, ki je »vedel za vojno napoved zaveznikov in za prošnjo NemSje, naj bi se sklenilo premirje, Iz Trbovelj _ Najden poflreSanec. V petek por*** drte je bil pokopan na tnJrajSnsJeni farnem pokooaTišča rariniSkl upokojenec Ivan Pevec, M so ga .pred dnevi našli mrtveci na robu Ko6hT>ev«gpa gošća v Kteku. Pokojnik je Sel lani meseca, oktobra, nekega dne nabirat sob«, pa se d več -vrnil. Svojci so ga fekafi po vseh okoil&kfh gozdovih, vendar *«rr**Ti v sredo popoldne pa so Koširjefd pri tireMđenckt travnikov nađU Pevčevo tru pio ob robu gozda TrapAo je ©tlo ie močno raztorojeoo, vendar pa Se nedotaknjeno. Po vsej prfKfci Je starega 7Ql«tne-ga moža zadela pri nabiremOn gob kap, ker Je ležal vanefc na hrbtu, _ Za radarje, člane Bratovske skladnice. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani opozarja uMe polnopravne člane BratovskSh akladmic, ki eo izstopfli iz za-varovainja hx satfeo iagnbiE & pokojniniSke-ga zavarovanja pridobljene pravice, da se dajejo nova pravfia Bre^bovskih^ aldadrnic resrtopivšfcm članom možnost, da si isgnb-rjene pravice zopet pridobe ia jfli varojejo, čeprav ne vstopijo »opet v delo pri pod~ jetjih, včlanjenih v Br«tov«53t£h skiadnicaJi, g piacevanrjem letne primatotae v znesku 20 Dm. Člani, ki svoje savarovatoe pravice obnove In imodb nracnntjSFve članske, dobe naJttaanJ 10 tet, imajo enako aAtfv-nim članom pravico do pokojnine, ako so fagTEbil} na svoji dektzmažriosti vec kot dve tretjini Zato se naj člani, 3ti so izoto-piB iz zarv«rovan«)a pred 1_ jsninairjem 192S ioi na svoje zavarovance odpadajočih rezervnih deležev niso dvignili, ter prav tako člani, ki so zavarovalne pravice izgubiš zaradi prekmitTve ati Izstopa is zavarovanca po L januarju 1995 in Žele obnoviti svoje zavarovalne pravice, javijo pri krajevni Brartovski steladnici, kjer so bfiS nazadnje zavarovani, ustzneno ali pismeno v dobi od 1. aprila do $0. septembra 1933 •• v-... .• Rdslan, Dreedenc — proda Josip Baj-de, Gosposvetska cesta št. 12. 1832 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v mestu išče soliden gospod. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda* pod >Soliden 1833«. STRUŽNICO (Lettspindei), manjšo, proda Stirn, Dravlje pri Ljubljani. 18S0 KMETSKO DEKT^E brez staršev, staro 16 let, išče službo sobarice ali k otrokom. — Naslov: Trošt, p. Sv. Jurij ob Taboru, Kapia št. 26. 1826 m SO Z VRTOM in njivo, 5 minut od kolodvora, v Savinjski dolini prodam. — Pojasnila daje: Verčkovnik, Drešinja vas 46, p. Petrovce, pri Celju. 1828 MAJHNO POSESTVO v lepem kraju prodam za 26 tisoč dmarjev. — Ponudbe: Kos-Sevnica. 1829 SADNEGA MOSTA 100 m, dobrega, po Din 1.— liter proda Wesenscnegg, v Slovenskih Konjicah, 1825 ŠOFERJA neoženjenega za tovorni avto sprejme Suppanz, Pristava. 1804 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme Karo! Doležal, brivec na Jezici. 1807 -■ TELEFON 2059 r R E s oo SUHA MVA Bohoričeva 5. Potrtega srca .javljamo vsem sorodnikom, prfjatefjem m žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama in teta, gospa KATARINA ŽAN, roj« Porenta VINO GEZ ULICO: Metliško belo l~Din 6*- Bizerjsko rdeče 1 > 8.- Cviček l -> 8^ Rizling 1 > 9.- Burgundec beli 1 > MX- Jaboičnik sladki 1 > 4,- žganje: Tropinovec pristni »<% 1 Din 20*- Runi fini *f hJiiI 1 > Z4w- »*o*fca pristna 1 > *L- tor Mgaovratno %i đl^ter so priporoča: S. J. JEBAJ, IJmi Sv. Pe4ra cesta tt» 98* 1899 danes, dne 9. aprfia 1933 ob ^ 15. uri v 80. letu življenja, večkrat previđena s tolažili sv. vere, popolnoma vdana v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v torek ob 16. vri iz hiše žalosti, Bo-borJSeva ulica št. 11. Nepozabno mamo in teto pripo ročamo v pobožno molitev. 9r. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v sredo ob 6. uri zjutraj. Večna rac naj ji sveti, naj počisa vinaro! dne 9. aprila 1983.