GLA S I LO D E L A VC E V TOSAME Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XIV Št. 6 junij 1978 Ob dnevu mladosti Rodil se je v Zagorju belem otrok sredi otrok, njegovo edino bogastvo bilo je dvoje rok Bil je pogumen in hraber borec za srečo ljudi... Zato so tovariši rekli: »Tito, vodi nas ti!« Že v prvih razredih osnovne šole se učimo prelepo Kovičevo pesem o Titu. Ker pa smo te dni slovesno praznovali kar dvojni praznik v enem dnevu: dan mladosti m rojstni dan tovariša Tita, pa je lo tudi priložnost, da si pobliže ^gledamo in se seznanimo z delom 'n življenjem našega velikega voditelja. Josip Broz se je rodil v vasici Kumrovec ob Sotli, v najbolj zahodnem delu hrvaškega Zagorja, dne '• maja leta 1892 kot sedmi otrok staršev Franja in Marije Broz. Majhen »nesporazum« s tem biografskim podatkom, saj se Titov rojst-m dan pri nas in po vsem naprednem svetu praznuje 25. maja, so njegovi biografi pojasnili z dejstvom, da je Josip Broz med svojim dolgoletnim revolucionarnim delom moral uporabljati lažne papirje, dokumente in legitimacije. Tako je bilo v nekem dokumentu zapisano, da se je rodil 25. maja. Prav na ta datum leta 1944 se je spomnil njegovega rojstnega dne tudi Hitler z desantom na Drvar. Tako tudi Tito sam ni želel spremembe datuma, katerega je ljudstvo že splošno sprejelo. Dan mladosti in šestinosemdese-J rojstni dan tovariša Tita smo pričakali letos sredi izjemno dinamične in vsebinsko bogate politične dejavnosti v vsej državi. V skupščinah družbenopolitičnih skupnosti je začela delati nova delegatska izmena, v zvezi komunistov pa so v polnem razmahu sklepne priprave na enajsti kongres ZKJ. Tudi na širših področjih boja za mir in družbeni napredek se blešči široka pot, po kateri je Tito vodil in pripeljal Jugoslavijo na prizorišče mednarodnega dogajanja kot neodvisno in neuvrščeno socialistično državo, ki močno vpliva na politične razmere v svetu. Tito je v svoji izjemno bogati in dolgi državniški dejavnosti prerasel okvire naše države. On je naš, hkrati pa je tudi velik državnik sveta. Titova Jugoslavija, tako pravijo po svetu in mislim, da ga povsod po svetu spoštujejo prav tako kot ga mi. Ko smo slovesno pričakali prihod Titove štafete, ki je pred tem prepotovala vso našo domovino po dolgem in počez so se nam vse misli strnile v eno samo čestitko: »SREČEN TI ROJSTNI DAN, DRAGI TOVARIŠ TITO!« Dileme pri formiranju TOZD Po končani III. fazi rekonstrukcije naše delovne organizacije smo prišli v situacijo, ko bomo morali temeljito razmisliti o naši bodoči organiziranosti. Morali bomo sprejeti zelo pomembne odločitve, ki se nanašajo na preoblikovanje delovne organizacije v večje število proizvodnih TOZD in DSSS. Najprej se postavlja vprašanje, ali smo kot delovna organizacija že prerasli njene dosedanje okvire, posebno sedaj po končani zadnji rekonstruk- ciji in ali bi za hitrejši razvoj našega združenega dela, neposrednega samoupravljanja, odločanja in boljših dohodkovnih odnosih, le morali narediti korak naprej, o čemer mora razmišljati naš celotni kolektiv. Zakon o združenem delu je sicer pospešil razmišljanje o naši organiziranosti in zato imamo dve temeljni organizaciji združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, venadr pri tem ne bo kazalo (Nadaljevanje na 2. strani) 2 St. 6 — junij 1978 (Nadaljevanje z naslovne strani) Dileme pri formiranju TOZD ostati, kajti TOZD Saniteta in DSSS že presegata vse okvire smotrnega poslovanja in intenzivnega nadalj-nega razvoja. Razprave o nadaljnji organiziranosti so več ali manj do sedaj potekale na različnih nivojih, vendar brez širše javne razprave, zdaj pa je čas, da o tem razmišljamo vsi. Komisija za samoupravno organiziranost Tosame, ki jo je izvolil skupni delavski svet na 25. redni seji, je imela 26. maja prvo sejo. Predsednik komisije je podal poročilo o trenutnem stanju in položaju naše delovne organizacije v pogledu samoupravne organiziranosti, po obširni razpravi so bile sprejete smernice nadaljnjega dela in imenovana je bila strokovna komisija, ki bo pripravila predloge za nadaljnje delo. Potrebno bo odgovoriti na več važnih vprašanj: — Zakaj se moramo in kaj je vzrok za nadaljnji proces organiziranja v TOZD in v bolj smotrno oblikovanje DSSS? — Ali so dani vsi pogoji, ki jih navaja Zakon o združenem delu v členu 320, ki določa osnove, ko se del delovne organizacije organizira kot temeljna organizacija? — Ai smo kadrovsko, strokovno in prostorsko sposobni organizirati več temeljnih organizacij združenega dela? Na vsa ta in še več drugih vprašanj bo potrebno odgovoriti in pojasniti našim delavcem, da bi razprava in odločanje o tem zelo važnem vprašanju nadaljnjega družbeno ekonomskega položaja delavcev, bila dobro pripravljena. Pa poskušajmo na vsa tri vprašanja vsaj delno odgovoriti, bolj za iniciativo v širšo razpravo, saj bomo v javni razpravi stanje še bolj konkretizirali. Zakaj se moramo in kaj je vzrok za nadaljnji proces organiziranja v temeljne organizacije združenega dela in v bolj smotrno oblikovanje delovne skupnosti skupnih služb? Sedanja organiziranost delovne organizacije Tosama: TOZD — Saniteta TOZD — Filtri DSSS TOZD Saniteta ima sledeče od- delke: delavcev — Tkalnica ovojev — Tkalnica tkanin in 70 pripravljalnica 88 — Mikalnica 174 — Belilnica 26 — Konfekcija I 170 — Konfekcija II 81 — Vlaknovinski oddelek 13 — Vodstvo sanitete 7 SKUPAJ TOZD Saniteta 629 — Celotni prihodek (plan 1978) 391.588.238,— din — Dohodek 142.785.053,— TOZD Filtri — proizvodnja filtrov za cigarete združuje delo 86 delavcev din — Celotni prihodek (plan 1978) 139.992.457,— — Dohodek 27.346.792,— Delovna skupnost skupnih služb delavcev — Splošno kadrovski sektor 38 — Finančni sektor 25 — Ekonomsko planski sektor 14 — Tehnično razvojni sektor 22 — Komercialni sektor 95 — Pomožni obrati 50 SKUPAJ DSSS — Celotni prihodek (plan 1978) — Dohodek 244 din 46.555.973,— 33.528.089,— Iz navedenih podatkov je razvidno, da sta TOZD Saniteta in DSSS v tehnično-tehnološkem pogledu, v obsegu poslovanja, števila delavcev, ki združujejo delo, prerasli smotrnost rentabilnega poslovanja in postali ovira v nadaljnjem samoupravnem odločanju, v uresničevanju družbenoekonomskih pravic in boljšega informiranja. Temeljni cilj organiziranja temeljnih organizacij združenega dela je, da bo delavec lahko upravljal z dohodkom, ga združeval z drugimi ter kontroliral njegovo kroženje. Neurejeni so dohodkovni odnosi v sami TOZD Sanitete, predvsem med oddelki s fazno proizvodnjo in proizvodnimi TOZD in DSSS. Ali so dani vsi pogoji, ki jih navaja zakon o združenem delu v členu 320, ki določa osnove; ko se del delovne organizacije organizira kot temeljna organizacija? Tretja faza naše rekonstrukcije nam je dala zaokrožene tehnološke celote, ki se dajo samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu. Člen 320 Zakona o združenem delu. — Zaključena delovna celota lahko obsega le eno fazo celovitega delovnega procesa, lahko pa tudi več ali vse faze. Pri tem je treba upoštevati tehnologijo in delovni proces. — Naslednji pogoj je, da se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji. TOZD lahko postane tisti del delovne organizacije, za katerega je mogoče tudi samostojno ugotavljati in izražati dohodek. — Delavci morajo imeti v TOZD zagotovljeno možnost ne le prejemati osebni dohodek, ampak uresničevati tudi svoje druge ekonomske in družbene pravice. Uresničujejo pravico do dela z družbenimi sredstvi ter druge družbenoekonomske in samoupravne pravice, ki zadevajo njihov položaj. Zakon o združenem delu v svojem 410 členu navaja: »Temeljna organizacija sme opravljati le eno glavno dejavnost, poleg nje pa lahko opravlja tudi stranske dejavnosti pod pogoji iz 411. člena zakona«. Ta 411. člen pa pravi: »Vsaka organizacija združenega dela lahko poleg svojih glavnih dejavnosti opravlja kot stransko dejavnost tudi dejavnosti, ki so neposredno namenjene za opravljanje njenih glavnih dejavnosti... itd. Temeljna organizacija ne more opravljati stranske dejavnosti, za katero so po tem zakonu podani pogoji, da se zanjo organizira druga temeljna organizacija«. Ali smo kadrovsko, strokovno in prostorsko sposobni organizirati več temeljnih organizacij združenega dela? Vsekakor je tudi kadrovsko, strokovno in prostorsko vprašanje zelo važno, katero ne smemo in ne moremo prezreti v razpravah in odločitvah pri organiziranju novih TOZD. Jasno pa je, da vsa ta vprašanja niso v celoti odločujoča, predvsem, če so za formiranje TOZD podani vsi ostali pogoji. Vzporedno jih je potrebno pripravljati, usposabljati in racionalno koristiti. Kako organizirati DSSS (delovna skupnost skupnih služb)? Tudi DSSS je potrebno posvetiti več pozornosti pri njeni nadaljnji samoupravni organiziranosti. Naj citiram 2. in 3. odstavek člena 400 Zakona o združenem delu, ki pravi: »Za administrativno-strokov-na in pomožna dela po prvem odstavku tega člena se štejejo zlasti: plansko-analitična dela, personalne (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) zadeve, knjigovodstvo, evidenca in statistika, pripravljanje in obdelava gradiva pravnostrokovne narave; administrativna dela (sprejemanje in odpravljanje pošte, delovodni protokol, stenografsko, strojepisno, arhivsko in podobno delo); splošne z.adeve, varovanje objektov, vzdrževanje in varovanje prostorov, kakor tudi druga dela, ki spadajo po svoji naravi v to vrsto del. V delovni skupnosti se lahko opravljajo tudi komercialna, projektivna, znanstvena-raziskovalna in druga podobna dela, če so manjše- ga obsega in ni pogojev, da bi se za njihovo opravljanje organizirala temeljna organizacija«. To so torej službe, ki opravljajo negospodarsko dejavnost za več ali za vse TOZD in bi bilo neracionalno, predrago, če bi vsaka TOZD organizirala svoje službe. Tako se pri tej dilemi postavlja vprašanje, kako v bodoče v naši delovni organizaciji formirati DSSS, ali ne bi bilo bolj smotrno, komercialni sektor in pomožne obrate formirati kot TOZD tehnični razvojni sektor pa delno razporediti v proizvodne TOZD, kjer morajo imeti dovolj strokov- njakov za opravljanje strokovnega dela v zvezi z izvajanjem procesa dela s tehnologijo, z organizacijo dela in tehnološkim razvojem. V zvezi z novo samoupravno organiziranostjo TOZD in DSSS v To-sami, bi lahko še naprej odpirali dileme in mišljenja ter iskali odgovore na zelo različna vprašanja, vendar naj o tem podajo svoje mnenje sami delavci v razpravah, kjer bomo skupaj iskali za nas To-samovce najustreznejšo pot, ki bo nam najbolj odgovarjala pri našem nadaljnjem delu. Slavko Bajec Izvolitev predsednikov in namestnikov novoizvoljenih samoupravnih organov in njihovih izvršilnih organov A) Samoupravni organi na ravni delovne organizacije 1- Neposredno voljeni samoupravni organi — SKUPNI DELAVSKI SVET predsednik: Helena Breznik dipl. ing. namestnik: Avgust Potočnik — ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE predsednik: Stane Merkužič namestnik: Viktor Gaberšek 2. Izvršilni organi — GOSPODARSKI ODBOR Helena Kerč Lojzka Hribar Ivan Cerar Marjan Markužič — namestnik Peter Kočar Tinca Ocvirk Antonija Kralj dipl. ing. — predsednik Ema Marčun Minka Prelovšek ODBOR ZA SPLOSNE ZADEVE Janez Kerč Olga Žebovec Ivanka Ogorevc Amalija Lenček Breda Rems Maran Zupančič — namestnik Malena Vrenjak Franc Kerč — predsednik Pavla Vojska — ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Franc Arnuš Franc Kerč Janez Kerč Helena Breznik Slavko Bajec Feliks Vodlan Ivan Mihelčič Vladka Berlec Mojca Jarc Franc Anžič Dušan Borštnar — KOMISIJA ZA IZNAJDITEU-JE Jože Podpeskar dipl. ing. — predsednik Stane Tomažič Matevž Florjančič Pavla Kamin Viljem Dolenc Ivan Mihelčič Milena Keržan — KOMISIJAZA IZNAJDITELI-STVO Franc Rožič dipl. ing. Miha Kerč Albina Kosmač Franc Cerar tajnica TRS — tajnik — UREDNIŠKI ODBOR Franc Arnuš Franc Kerč Janez Kerč Jože Podpeskar Mojca Jarc Tone Stare Marija Preskar Dušan Borštnar Vladka Berlec — glavni urednik Martin Kos Julijana Avbelj B) SAMOUPRAVNI ORGANI V TOZD SANITETA 1. Neposredno voljeni samoupravni organi — DELAVSKI SVET predsednik: Jože Oražem namestnik: Vrenjak Mimi — ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE predsednki: Marjeta Pungerčar namestnik: Mimi Vrenjak 2. Izvršilni organi — POSLOVNI ODBOR Lipovšek Miro Mislej Tončka — namestnik Alojz Judež Andreja Cerar — predsednik Ana Košir Andrej Videmšek Viktor Pavšek — KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Janez Pavli Rozka Arnuš Marija Mandelj Marjan Svetlin — predsednik Cilka Ferlič — namestnik Marjan Oražen Ema Sedušak C) SAMOUPRAVNI ORGANI V TOZD FILTRI 1. Neposredno voljeni samoupravni organi — DELAVSKI SVET predsednik: Mojca Jarc namestnik: Marinka Volmajer — ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE predsednik: Helena Bandelj namestnik: Anton Pervinšek D) SAMOUPRAVNI ORGANI V DSSS 1. Neposredno voljeni samoupravni organi: V mesecu maju so zasedali predvsem novoizvoljeni samoupravni organi, na katerih so izvolili predsednike in namestnike ter imenovali svoje izvršilne organe in komisije. Na seji skupnega delavskega sveta, ki je bila 19. maja 1978 in mu je predsedovala tov. Helena Breznik dipl. ing., je le-ta sprejel naslednje pomembne sklepe: L Ker je potekel mandat delegatom v samoupravnih organih krajevne skupnosti, je skupni delavski svet imenoval delegate v skupščino krajevne skupnosti za naslednje mandatno obdobje. 1. V skupščino krajevne skupnosti Vir se imenujeta: — Stanislav Klopčič — Feliks Vodlan 2. V skupščino krajevne skupnosti Dob se imenuje: — Marjan Debevc. 2. Sklenili so se naslednji samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev, doseganje in razporejanje skupnega dohodka z organizacijami: 1. Hospitaldent Laboratoria Zagreb export - import 2. Univerzal Beograd OOUR Uni-mex, podjetje za zunanjo in notranjo trgovino 3. Transjug Rijeka, mednarodna špedicija Rijeka — DELAVSKI SVET: predsednik: Janez Pižmoht namestnik: Franc Novak — ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE predsednik: Bogdan Juteršek namestnik: Nada Pišek 4. Medika — podjetje za promet z zdravili in zdravstvenimi potrebščinami Zagreb. Za podpisnika omenjenih samoupravnih sporazumov se pooblašča generalnega direktorja Slavka Bajca oec. 3. Skupni delavski svet je sprejel: — Spremembe k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, konstituiranju in delovanju občinske raziskovalne skupnosti Domžale ter sklep o pristopu k raziskovalni skupnosti za tekstil in usnjarstvo v občini Domžale. Za pooblaščeno osebo se imenuje tov. generalni direktor Slavko Bajec. — Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma področne raziskovalne skupnosti za tekstil in usnjarstvo z dne 14. 1. 1977, kakršne so predložene v Spremembah in dopolnitvah obravnavanega sporazuma. 4. Delegati skupnega delavskega sveta so bili obveščeni o spremembah stopenj iz OD in ostalih stopenj prispevkov, ki naj bi veljale s L 5. 1978. Ker pa nekatere SIS niso predložile programov, se bodo prispevki začeli plačevati s 1. 7. na delovni akciji »Peče 77«, ki so čeprav polne žuljev pomagale kopati meter za metrom; izvedene so bile prostovoljne delovne akcije v Tosami in na Veliki planini. V pomoč so nam bile vse organizacije v Tosami, žal pa moramo ugotoviti, da smo pri delu samoupravnih organov premalo sodelovali. Mladina je izvolila novo vodstvo, 26-članskemu predsedstvu predseduje Janez Kerč, sekretar pa pa je Franc Novak. Novo predsedstvo mora spodbujati k delu na vseh področjih, ker v nasprotnem primeru tako komisije na posameznih področjih kot celotna mladinska organizacija ne bo mogla uspešno delati. Vedeti moramo, če ne bo delovno vodstvo je gotovo, da tudi drugi ne bodo in tega se moramo vsi člani predsedstva v polni meri zavedati. Naša volja, načrti v letošnjem letu so veliki, izbira akcij zelo pestra. Seveda tudi priložnosti za akcije ne bo zmanjkalo. Delovne akcije na nerazvitih območjih naše domovine in občine pričakujejo naših mladih rok, pričakujejo nas na zvezni delovni akciji Šamac — Sarajevo, pričakujejo na občinski delovni akciji »Peče 78«, kjer bodo brigadirji gradili vodovod. Morali pa bomo pomisliti tudi na naše bližnje okolje — Tosamo. Za akcijo, z malo iznajdljivosti, lahko uredimo čisto in še prijetnejše delovno okolje. Kot sem že v začetku omenila, bomo skušali s svojim delom poživiti vsa področja kulturnega življenja: z malo več volje, požrtvovalnosti bi se lahko naučili igre, pripravili proslavo, kulturni večer, obiskali muzej, opero, ustanovili mladinski pevski zbor in še in še ... ter tako popestrili tako enolični vsakdan. Vabijo nas naše lepe gore, pohodi, vabi nas naša domovina — izleti, obiski krajev z zgodovinskimi znamenitostmi, mimogrede: pogled na naše morje, za sladkosnedce morda »skok« na blejske kremne rezine! Seveda ne sme pasti aktivnost naših športnikov, gotovo bi z veseljem sprejeli v svoje vrste še koga, ki ga šport privlači. Še posebej bodo gotovo veseli deklet, ki tudi marsikaj zmorejo. Le čakajte fantje, mogoče vam jo bomo pošteno »podkurile«, tudi me znamo marsikaj, samo naučiti se je treba. No nogometa mogoče ne, gotovo pa bi v košarki, rokometu, odbojki le ne bile tako »zanič«, pa s smučmi bi kar uspešno vozile po strminah mogoče na ledu ... Ne smemo pa pozabiti sodelovanje tako z vsemi organizacijami v naši tovarni in izven nje. Nenehno moramo krepiti sodelovanje s sosednjimi 00 ZSMS, še posebej pa se moramo prizadevati za utrditev sodelovanja z 00 ZSMS Senožeče in možnosti za akcije je spet več kot dovolj — organiziranje obiskoy, (Nadaljevanje na 6. strani) Uspehi in težave pri delu OOZSMS Tosama Tudi mladi Tosame smo na svoji letni konferenci pregledali svoje delo, svoje uspehe in seveda tudi nekatere pomanjkljivosti v našem delu. Mnogi mladinci so pokazali res vso svojo aktivnost in tako so na nekaterih področjih precej uspešno delali. Mladinci so največ svojih prostih uric posvetili športu, dekleta so bila v športu vse premalo aktivna. Ob strani pa je žal ostajalo področje kulture in mu moramo v prihodnje posvetiti vso pozornost. Ugotovili smo še eno pomanjkljivost pri našem delu — šibko obveščanje. Lahko bi vas seznanili z našimi akcijami in bi se videlo da delamo, tako pa mnogi za naše delo sploh niso slišali. Svojo humanost, solidarnost do sočloveka so naše roke pokazale S. M. Važnejši sklepi samoupr. organov Naš razgovor Maj je mesec mladosti, najlepši mesec v letu tudi zato, ker takrat praznuje svoj rojstni dan naš ljubljeni tovariš Tito. Z njim pa slavi vsa mladina, vsi državljani Jugoslavije. Zato ni čudno, da smo se na seji uredniškega odbora Tosame odločili, da moramo imeti razgovor s tistimi, ki mesec mladosti najbolj praznujejo in čutijo. Na razgovor smo povabili tri predstavnike mladih iz Tosame, aktivne člane družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov. Tov. Julijana AVBELJ je po de-delovnem stažu in po letih zelo mlada »tosamovka«. Še vedno opravlja pripravniški staž v materialnem knjigovodstvu, končala je srednjo ekonomsko šolo v Domžalah in izredno nadaljuje šolanje na prvi stopnji ekonomske fakultete v Ljubljani. Kako se počutiš v svoji delovni sredini pri opravljanju svojega dela: »V svoji delovni sredini se počutim zelo dobro. Moram pa reči, da .le delo, ki ga opravljam, za mladega in dinamičnega človeka malce monotono. Medsebojni odnosi so dokaj v redu, le velikost delovnih prostorov je veliko premajhna, kar onemogoča boljše in intenzivnejše delo.« Julijana, ti si aktivna v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih. Kaj mi lahko poveš o svojem delu v teh sredinah? »Res je, vključena sem v delo izvršnega odbora sindikata, v predsedstvu mladine in v uredniški odbor Tosame. Če hočeš v vseh teh sredinah aktivno delati, to vzame človeku veliko prostega časa in tudi delovnega časa. Mislim pa, da delo še vedno vse preveč leži na posameznikih in da nas je premalo takih, ki smo pripravljeni svoj čas žrtvovati.« Ob 25. maju, dnevu mladosti si Prejela pohvalo Občinske konference Zveze socialistične mladine Domžale za aktivno delo v mladinski organizaciji v Pečah. Kje je bila teža tvojega dela, da si zaslužila to Pohvalo? »Naša krajevna 00 ZSMS Peče, v katero sem s svojim delom vključena tudi jaz, je predvsem aktivna na področju mladinskih delovnih akcij, vključuje se v akcije, katere organizira Občinska konferenca ZSMS, aktivni smo na področju kulture, saj ob vseh pomembnih dneh — 29. novembru, Novem letu, 8. marcu, 1. maju, organiziramo Prireditve in manifestacije, udeležujemo se pohodov. To so aktivnosti, pri katerih sodelujem tudi sa- ma in mislim, da sem zato tudi bila predlagana za pohvalo in jo tudi prejela na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti.« V čem je po tvojem mnenju razlika v delovanju mladine v krajevni skupnosti in v delovni organizaciji? »Mislim, da ni velike razlike v delovanju osnovnih organizacij ZSMS. Specifičnost dela mladine v krajevni skupnosti je predvsem v večji teritorialni povezanosti. Mogoče je lažje organizirati akcije, ker smo bolj skupaj in imamo več skupnih interesov. Mogoče se tudi bolj zavedamo, da delamo za našo krajevno skupnost.« In še eno vprašanje — tvoji cilji in mogoče kakšna skrita želja? »Močno si želim dokončati začeto šolanje, v službi pa takšno razumevanje kot je sedaj in po možnosti boljše delovne pogoje. Naš drugi sogovornik je bil Janez KERČ, ki je v Tosami zaposlen že od leta 1972. Dela v oddelku tkalnice širokih tkanin na delovnih nalogah vzdrževalec II. Tudi njega sem vprašal, kako se počuti v Tosami, konkretno v svoji delovni sredini? »Svoje delo opravljam z veseljem in se v delovnem okolju dobro počutim, mislim pa, da bi morali vsi skupaj narediti veliko več na izboljšanju medsebojnih odnosov. Zdi se mi, da smo vse preveč oddaljeni drug od drugega, da smo se v tem hitrem tempu življenja kar malo preveč odtujili.« Tudi Janez je eden izmed tistih mladih, ki so na začetku svojega delovanja v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah pokazali veliko voljo do dela, danes pa smo jim naložili bremena in naloge, katerih pa žal ni moč nositi in opravljati. Kaj mi lahko poveš o tem? »Resnično je tako. Meni veliko časa vzame funkcija predsednika 00 ZSMS Tosama, sem tudi član sekretariata 00 ZK, član odbora za splošne zadeve na nivoju DO Tosama in še kup drugih obveznosti. Žal se še vedno vse preveč zavedamo pravic, pozabljamo pa na dolžnosti in mislim, da je v tem eden izmed glavnih problemov preobremenjenosti posameznikov.« Pred kratkim je mladina Tosame izvolila svoje novo vodstvo za mandat naslednjih dveh let. Ti si bil ponovno izvoljen za predsednika OO ZSMS. V kakšni meri bo potekala aktivnost mladih v Tosami v prihodnjem obdobju? »Predvsem bomo morali veliko več svojega dela posvetiti širjenju članstva in v delo OO ZSMS vključiti čim več mladih. Naše akcije morajo postati veliko bolj konkretne in biti odraz interesa mladih, ki združujejo svoje delo v Tosami. Ne smemo ostajati izolirani znotraj članstva ZSMS, temveč se moramo vključiti v delo drugih družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov. Na področju informiranja smo izredno šibki tudi mi, v naše delo pa moramo pričeti vključevati tudi naše štipendiste.« Veliko sva sedaj govorila kai vse bomo morali mladi še postoriti v prihodnosti. Zanima me, kje so po tvojem največje pomanjkljivosti pri delu mladinske organizacije? »Mislim, da je odgovor zelo kratek: Preveč dela leži na posameznih člani, premalokrat se držimo dogovorov in rokov, katere pa jasno zapišemo v naših zapisnikih, včasih je prisotna tudi nezainteresiranost mladih, dostikrat nam za-šepa obveščanje in -tako naprej.« Najin razgovor se je nehote osredotočil predvsem na delo mladih v Tosami, mene pa bi zanimalo tudi kakšni so tvoji cilji v osebnem življenju? »Teh je pa še veliko več«, se je nasmehnil Janez in nadaljeval: »urediti bom mora dokončno stanovanjsko vprašanje, ki pa zaenkrat še sploh ni problematično, dokončati šolo in priti do kakega ustreznega poklica. To sta dva malo večja cilja, če jih sploh lahko tako razdelim, ostalih je pa še cel kup in za katere upam, da jih bom v življenju, ki je še pred mano, lahko dosegel. Tov. Franc NOVAK dela v tehnično razvojnem sektorju na delovnem mestu konstruktor II od leta 1975. Franci, ti si tudi izredni študent strojne fakultete v Ljubljani. Kaj te je gnalo, da si šel dopolnjevat svoje znanje? »Resnično sem po končani srednji šoli ugotovil, da imam premalo osvojenega znanja za kvalitetno opravljanje svojih delovnih nalog in sem občutil potrebo po znanju in izpopolnjevanju. Tudi delo ki ga opravljam je zelo zanimivo in različno, zahteva pa veliko sposobnosti, vsakdanjega prizadevanja in včasih tudi učenja sproti«. V prejšnjih letih ni bilo zaslediti tvojega sodelovanja in aktivnosti v samoupravnih organih in mladinski organizaciji, sedaj pa se tvoje ime vse češče pojavlja tudi v teh sredinah, kaj praviš na to? »V tem mandatnem obdobju sem res dobil vrsto obveznosti, katerim pa mislim, da bom še kos. Izvoljen sem bil v delavski svet DSSS, postal sem sekretar osnovne organizacije ZSMS, sem pa tudi delegat (Nadaljevanje na 6. strani) y>. i ... .«13 C -•j},ti t >' v i k, v-i.b, !:ii :* r- , i ‘l t i : J. ■ v.č^i a .u S*«-*;.v oj ■ li • > c>.• . ..i.a-. •lili i. t*.| r.: , : -.(jM j, iUV';' ' (i <>,- -,i! Ui> . i, t., i i:tr. • • "K! tif, i (u ..r: . s ii . ... .... , . .. Mr ■ . ' • ' ■lili . ni I,-. ..1 .-«11.-»» «*...■.I"«.■ * >-■ . «*•': r «rr? rovi’ ‘ir- -•< «i ' • ’ :V. . .. !U: ,;i i'..\ -. . :. ;,i aa ic • ai‘.v> an :.U0'. -av. _ ;i iitru;-; i... '.r, lOdstO V ii.:EIv -j i.v. ... V li^lCV . 4. aa «»33'/ oi.i,/ ,.i; ..: c j. 'k>l- il/jva^iab ■ i:.i ...........iai,.■ : »Jta Ort5. <.. :;ij .v.a.. v, : . ' •mas. !■■:: t.: , .. . ' pniva ; Ti. *- Mr. »r?jSPf> . v *»♦»!• .1 • n / ur ; M' •. f ■ b' * ' ■»?•; . •- ■ > ;fi ? . ’ < • i •*•.! •1 < n • ' 1 •* S ■ r;-. r . . r i : . ..: ' * 1 ...... . . ■' : t';" ' /. ' ? i i Mor;) *< . u ' i'. ; ■ * \* 'Z : V: ' '■ t J •1 \*b 1. 'bi r*'- r ■ * .IV Tl t • • I r • v. • . . ‘ ; . • - *l . uti;-. ..j ,i i: ' i‘ ■ jn/ •t n S i. ' .. .!; Vj ‘J. ji u ii u .( .. ;. 0 i.-J. iitir/ris •-{ ccfv ict «3 i. >4 č it Ji i' . .».J biti. '* t* m k . • t r .- > .. 1 1>- -• • . ■;5'« — .. i l : .J Oi • V. C'- \ : r. •• . : r 1 . .' .t. . aa . '7' «'»t Dl r-: 1 .. . .r* »t ■. ' . .i f.e • • X. ... 1.. 'V'V '' nahi. " rr7f •-.?« - ‘ '• •- -s , f' ^.2^ .V ,.,1 -• - ,«• t r V ' 4 .V-' " ••• .K*- i .- ; f- >V !\ sT f' T . • . • '1^.* ■*■',■ ' • • ’ I s. . r ifnsd r *'i -V m i '7 1 sjofe 1 -v • • - . r i. f' ‘ Sr. , i» '1' V spomin Doletela nas je žalostna dolžnost, da se v imenu delavcev TOSAME za vedno poslovimo od našega dolgoletnega sodelavca Janeza Banko-ta, ki je tako tragično preminil v nesreči pri delu na svojem delovnem mestu, 11. maja, ob 6. uri in 30 minut. Vse delavce TOSAME je ta kruta vest zelo težko prizadela. Z bolečim srcem objokujemo izgubo očeta dveh mladoletnih otrok, izgubo moža, izgubo našega sodelavca, tovariša, vestnega, požrtvovalnega in vedno nasmejanega Janeza Banketa. Smrt ga je iztrgala iz naše sredine mnogo prezgodaj. Nesreča, ki nikoli ne počiva, je izb rala za žrtev ravno njega, ki je bil v najlepših letih svojega življenja, v času, ko je bil svoji družini kot oče in mož najbolj potreben. Umrl je star 43 let. Polovico svojega življenja je prebil v TOSAMI. Zato nam je toliko težje, ko izgubljamo našega zvestega sodelavca. Bil je miren, tih, skromen, prizadeven in zelo dober tovariš ter izredno priljubljen med svojimi sodelavci. 11. maj 1978 bo zapisan v zgodovini TOSAME kot krut in doslej najbolj žalosten dan v vseh 55 letih njenega obstoja. Ko se je Janez tega dne zjutraj poslavljal kot tolikokrat do sedaj od svoje žene in otrok, niso niti slutili, da je bilo to zadnje slovo. Ravno tako njegovi najbližnji sodelavci v izmeni so začeli delo in delati do tragičnega trenutka kot vedno do sedaj. Samo sekunda prisotnosti v neposredni bližjini, ko je želel odpraviti napako, je bilo dovolj usodno, da se je njegovo živ-Uenje tako tragično končalo. Delo v njegovi izmeni se bo nadaljevalo, spomin na Janeza Ban-kota pa ostal zapisan globoko v srcih njegovih sodelavcev. Družini in svojcem iskreno sožalje. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! V pokoj sta odšli Prvo našo sogovornico sem dobila na vrtu. Francka GABERŠEK pravi, da se tam najbolj odpočije. »Ko sem najbolj nervozna, ali me boli glava, grem za nekaj časa med svoje rože in kmalu se počutim bolje.« V Tosami je delala skoraj 31 let v oddelku mikalnice, le nekajkrat je začasno delala v konfekciji. Ima veselje do strojev, zato je rada delala pri mikalnikih. Ni čudno-da za vsako malenkostno okvaro ni iskala pomoči, ampak je stroj kar sama popravila. »Včasih je bilo pa res luštno. Bilo nas je malo, delo je bilo res težko, saj smo morale vso vato »cu-fati« z rokami. Toda bili smo mnogo bolj složni, bolje smo se razumeli med seboj in si pomagali. Na tovarno imam lepe spomine. Tudi v težkih dneh se je vedno našlo kaj takega, da smo se lahko nasmejali.« Francka je bila večinoma vedra in vedno pripravljena na šalo. Zato ni čudno, da pravi: »Veš, nisem šla v pokoj, ampak v naravo med cvetje in zelenje. Upokojena sem starostno. Klimatske naprave povzročajo, da marsikatera ženska prekmalu zboli za revmatizmom. Mlada dekleta se tega sploh ne zavedajo in premalo pazijo nase. No, sama si to revmo najbolje pozdravim, ko me zunaj med delom pogreje sonce. Rada hodim pomagat na Podrečje k sestri, ki ima veliko obdelovalne zemlje in sama res ne zmore vseh opravil. Doma imam dva pridna otroka. Branka, ki hodi v sedmi razred, mi v gospodinjstvu veliko pomaga in je že zelo samostojna. Tudi dvanajstletni sin je pripraven in marsikje poprime za delo.« Po vsem tem sem ugotovila, da Francka sploh nima prostega časa, še celo zmanjkuje ji ga za najnujnejše stvari. Pravi, da bi na svojem vrstu rada še marsikaj uredila, rada bi imela še več lončnic na okenskih policah, toda vse obveznosti se ne dajo vskladiti. Ob zimskim večerih jo otroka le naprosita, da zdaj enemu, zdaj drugemu splete jopico, ali pulover, rokavice ali nogavice, saj vedno kaj potrebujeta. Ko sva se razšli, mi je dejala: »Lepo jih pozdravi v Tosami in jim povej, da sem še vedno nasmejana in dokler bom zdrava, me bodo tako tudi videvali.« Tudi mi ji želimo, da bi ostala taka še naprej, da bi si našla čas za svoje rože in uživala zasluženo pokojnino. Ivanka KRIŽMAN je bila invalidsko upokojena. Kljub temu, da je bila v Tosami že 31. leto, bi rada še delala, ko bi ji zdravje dopuščalo. Da jo bo bolezen preganjala tudi doma, sem kaj hitro ugotovila. Ko sem prišla k njej na razgovor, je namreč prišla od zdravnika. Po operaciji se še vedno ne počuti dobro. »Kaj naj ti povem o svojem dolgoletnem delu? Prvi moj vstop v podjetje je bil lep. Kot zdravo, mlado dekle gledaš na vse v naj lepši luči in tudi slabi trenutki te ne vržejo s tira. Vsa leta sem delala v konfekciji. Dolgo časa sem ročno konfekcionirala vato. Velikokrat so me bolele roke zaradi ročnega stiskanja in trganja vate. Toda kljub utrujenosti smo si med seboj pomagale in dosegale normo. (Nadaljevanje na 8. strani) Zadnja leta sem delala pri ovojih za prvo pomoč, kjer je delo skupinsko. Prav se mi zdi, da je po novi organizaciji pri takih delih določen nekdo za vodjo skupine. Le tako je mogoče, da je vedno na razpolago dovolj gaze, ovojev, papirja, pač vsega potrebnega materiala. V kolikor pa to skrbi delavka iz skupine, morajo druge sode- lavke še toliko bolj poprijeti, da dosežejo normo. To sem dosegala, dokler sem delala, kljub svojim bolezenskim težavam. Pri takem načinu dela morajo biti sodelavke med seboj složne, morajo si pomagati. Le tako zjutraj ob šestih, ali popoldne ob dveh lahko zadovoljne pričnejo z delom in ga vsak dan tudi uspešno zaključijo.« Torej, Ivanka se mora najprej pozdraviti, da bo lahko uživala v svojem prostem času. Njen živahni dvajsetmesečni vnuček jo bo prav gotovo kratkočasil in jo večkrat tudi razvedril. Vsi ji želimo, da bi se čimprej pozdravila in prijetno preživljala čas s svojo družino. Marija Utrinek s proslave Učenka Draga Jeretina iz OŠ Martin Koželj iz Doba je zapisala: Ko se pelješ proti Domžalam, zagledaš na levi strani lepo in moderno Tosamo. Opaziš velika okna in porodi se ti želja, da bi si ogledal svet za velikimi okni, da bi vsaj enkrat videl notranjost. Ta želja je preganjala tudi mene. Vsakokrat, ko sem šla mimo, sem se radovedno zazrla v okna. Ta želja se mi je uresničila v soboto, 29. aprila, na predpražnik prvega maja- Bil je lep, sončen dan, dejala bi za ta čas zelo topel. Ob vhodu sem zagledala rdeče zastave. Zastave, ki so ponosno vihrale v lahnem vetriču kot bi se hotele postavljati, češ poglejte, kaj je dosegla Tosama. Zraven zastav pa je stala godba in igrala praznične pesmi. Ob enajstih se je začela proslava. Potekala je v najlepšem redu. Najbolj sem si zapomnila govor tov. Bajca, ki je spregovoril o novo zgrajenih prostorih in o razvoju in pomenu Tosame v Jugoslaviji in Evropi. Prijazna napovedovalka je prebrala pismo tov. Titu, seveda v imenu delavcev Tosame. Ni manjkalo pesmi in recitacij. Peli in recitirali os učenci iz naše šole. Zelo lep in poučen je bil govor tov. Vinka Hafnerja, ki je dejal in še posebno poudaril, da so še vedno v Jugoslaviji tako imenovani gospodje, ki mislijo, da bodo z govoricami dosegli vse, vendar se krepko motijo, kajti dejanje je glavni temelj socialistične in samoupravne Jugoslavije. Ta govor sem si še posebno vtisnila v spomin. Po proslavi pa so otvorili nove tovarniške in skladiščne prostore. Moje oči so se nagledale tovarne. Moje želje so se torej uresničile. Na koncu pa želim Tosami še obilo delovnih uspehov. Dva slikovna utrinka s proslave Tosame: Poldka Kveder prejema občinsko priznanje za delo in sodelovanje na področju prostovoljnega gasilstva. Osebne vesti TOZD Saniteta Rojstni dan praznujejo od 12. 6. do 11. 7. 1978. Konfekcija 7. 7. Judež Milica, 28. 6. Jazbec Olga, 1. 7. Klakočar Marica, 30. 6. Lenček Malči, 8. 7. Marenk Vida, 1. 7. Pivec Mimi, 14. 6. Peternel Greti, 6. 7. Rožič Ančka, 27. 6. Škarja Marija, 25. 6. Velkavrh Iva, 1. 7. Pirnat Mimi, 9. 7. Podbevšek Ani, 2. 7. Mezek Alojzija, 29. 6. Jerin Tončka, 27. 6. Breznik Dušan, 23. 6. Ravnikar Francka, 4. 7. Burja Olga. Mikalnica 20. 6. Judež Alojz, 5. 7. Dragar Vinko, 7. 7. Burja Dragica, 12. 6. Blatnik Slavka, 11. 7. Korošec Olga, 6- 7. Grilj Olga, 28. 6. Kovačič Ani, 8. 7. Kordež Draga, 29. 6. Lebar Pavla, 26. 6. Sedušak Ema, 12. 6. Pavli Ani. DSSS Komerciala 3. 7. Borštnar Dušan, 5. 7. Cedilnik Ani, 28. 6. Drčar Milan, 1. 7. Džafič Edhem, 1. 7. Ravnikar Ciril, 18. 6. Stare Janez, 23. 6. Zupan Marko, 23. 6. Mushica Bajram, 21. 6. Križman Zoran, 21. 6. Hribar Alojz, 13. 6. Štrukelj Minka, 28. 6. Juhant Vera. Uprava 19. 6. Brecejnik Nuša, 24. 6. Kamin Pavla, 23. 6. Kerč Olga, 1. 7. Nahtigal Marija, 20. 6. Rožič Lojzka, 9. 7. Jeretina Olga. Pomožni obrati 16. 6. Andrejka Tone, 28. 6. Kump Ciril, 11. 7. Smrekar Anton, 9. 7. Volkar Ivan, 17. 6. Ceglar Milan. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO Vojki in Tomažu Kocjančič — sin, Slavki Blatnik — hči, Magdi Marolt — sin. POROČILA SE JE Petrovič Ljubica. Belilnica 19. 6. Gaberšek Alojz, 7. 7. Gaberšek Ciril, 29. 6. Kovič Vida. Tkalnica ovojev 11. 7. Breznik Olga, 29. 6. Kerč Milka, 9. 7. Kočar Milica, 21. 6. Šimenc Ani, 19. 6. Vulkan Jurij. Pripravljalnica 18. 6. Hribar Pavla, 1. 7. Pojbič Lojzka, 25. 6. Burkeljca Alojzija. Avtomatska tkalnica 2. 7. Pust Ivanka, 18. 6. Markovič Milena. TOZD Filiri 23. 6. Avbelj Olga, 15. 6. Bandelj Helena, 13. 6. Barlič Marjeta, 15. 6. Hrovat Vida, 30. 6. Jelnikar Terezija, 29. 6. Keršič Pavla, 21. 6. Kočar Peter, 1. 7. Kveder Milena, 8. 7. Narobe Vera, 22. 6. Ručigaj Olga, 28. 6. Stare Olga, 22. 6. Požar Anton. Vidergar Marjan — konfekcija, Dolgan Marija — FS, Marolt Franc — SKS, Kavčič Milan — vlaknovin-ski oddelek, Ševič Dragana — konfekcija, Cernohorski Miro — vlak-novinski oddelek, Merkužič Jože — vlaknovinski oddelek, Dima Dragi-ša — vlaknovinski oddelek, Šraj Peter — vlaknovinski oddelek, Pirnat Matevž — konfekcija, Klemenc Franc — konfekcija. RODILI SO SE Milici Križman — sin, Pavli Lebar — sin, Mihu Andrejka — sin, Ob 1. obletnici obratovanja obrata družbene prehrane osebju čestitamo, z željo, po dobri in obilni »porciji« Dopisujte! JQ Št. 6 — junij 1978 Nagradna križanka •o«o«o*o*o»o»o*o»o#o#o*o»o*o*o*o*o#o»o«o*o*o#o«o#o«o«o»o»o«o»o»o#o*o#o»o#o*o Križanke in ostale prispevke oddajte v nabiralnike do 25. junija 1978. IZID ŽREBANJA Tokrat je v uredništvo prispelo 26 rešitev križanke, od tega 5 nepravilnih. Žreb, ki je bil v splošno kadrovskem sektorju, je bil naklonjen: 1. nagrada MUHIC Joži, komercialni sektor, 2. nagrada BREZNIK Helena dipl. ing., tehnološka priprava 3. nagrada KAMIN Pavla, tehnološka priprava. Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec Čestitamo!