1 1 8630 KTL, industrije papirje in embalaže Ljubljana, n.sel.o. st.11» Leto 1989 Do prospekta z lastnim znanjem in delom! Veliko je bilo razmišljanj, kako se lotiti izdelave prospekta, ki je postal nujno potreben za predstavitev naših programov novim kupcem in utrjevanju našega imaga. Dana je bila ideja, da se celotne akcije lotimo z lastnimi silami, tako pri pripravi kot tisku. Ekipo smo sestavljali in bili odgovorni: kot koordinator in vodja skupine Ivan Zgonc, za dizajn in tehnično ureditev Andrej Kovačič, za nadzor na tiskom v Tovarni potiskane embalaže Vekoslav Železnik, za posamezne strani prospekta pa: 1. stran-grafični dizajn-Vekoslav Železnik in Andrej Kovačič; 2. stran-besedilo o delovni organizaciji KTL: Bogo Seme; 3. stran-program potiskane embalaže: Vekoslav Železnik; 4. stran-program navite embalaže: Drago Rot; 5. stran-program embalaže iz valovitega kartona: Andrej Kovačič; 6. stran-program iz lepenke in papirja: Maja Ribič-Nosan in 8. stran-program plastike in krožnikov »Sigma« - Drago Rot, Andrej Kovačič. Zunanji sodelavec je bil fotograf Dušan Skerlep. (nadaljevanje prispevka na 2. strani) mrt OGtoOSTIŠiOM FWPI]BJA OKI EMBMAlE UJOBILMKL& DBS® Hil llllllllllllllllllllllllllllllllll. IZ VSEBINE: išiiiiiii m mm Rczuhati poslovanja slabši kot ob polletju lil Štafetni intervju: »Odzivi trga so edini pravi napotek, kako naj se gospodarski subjekt organizira« Ne prezrite: Metode in tehnike pogajanj Akcija »Predlagaj nekaj koristnega!« Ob obisku lastnika firme Wor1d Candics iz ZDA v Tovarni potiskane embalaže '...'■■■.. !!i!!E!EliE!!Elllll Da jih Čas ne bi prehitel! !i!llillllllll!lllll!lllllllllllll!!!l;iil!!!ll!ill;|:!l!lllil!ll!lll|||||| Poškodbe pri delu - naša neslavna statistika! v:v:v::'vXv:v:v:vX'v:v-v:vXv:vXv Prodati ali ne prodati - to je zdaj vprašanje Srečanja IPLAS : KTL postala tradicionalna! w$m lil Praznična nagradna križanka ImIHiJIII ................ lili m illlllll! iliiipi illllllill* 11 OB 29. NOVEMBRI -DNEVI REPI BLIKE-CESIITAMO! Illllllill.....il ^l'i-llll|3::l|!||||||||lll|l||||||||||lili'l-:lll^l ||||||| _____'__________ _______________________________________________ Wž Do prospekta z lastnim znanjem in delom! (nadaljevanje prispevka z naslovne strani) In kako smo se kot DO KTL predstavili? KTL je razvila širok proizvodni program, ki zagotavlja oskrbo tržišča s kakovostnimi izdelki s področja: - potiskane embalaže, - navite embalaže, - valovitega kartona, - lepenke in papirja, - biro programa in - brizgane plastike. Proizvodi so se uspešno uveljavili na celotnem jugoslovanskem trgu in tudi v številnih državah po svetu. KTL je usmerjena v racionalno uporabo kvalitetnih materialov, izpopolnjevanje obstoječih tehnologij, moderno industrijsko oblikovanje, svetovanje najustreznejšega pakiranja, razvoj in uvajanje novih izdelkov. KTL vlaga velika sredstva v surovinsko bazo, predelavo odpadnih materialov in s tem prispeva k ohranjanju naravnega bogastva. Začetki KTL v Ljubljani segajo v leto 1897, ko je Ivan BONAČ začel predelovati papir, karton in lepenko. Skozi 90-letno obdobje je proizvodnja stalno naraščala in se kvalitetno izpopolnjevala. Najnovejši uspehi so vsekakor novi modemi obrati za potiskano embalažo, navito embalažo in papirno konfekcijo v industrijski coni na Letališki cesti v Ljubljani ter kvalitetne spremembe na področju valovitega programa, lepenke in biro programa. Menagement ostaja v središču Ljubljane kot krmilni center vseh naših programov, ki vam jih predstavljamo s temeljno mislijo: »Naš imperativ je kupec, ki ga moramo oskrbeti z vsemi svojimi programi tako, da mu prihranimo čas, zago- tovimo kvaliteto, dobavo v roku ter ceno, kar mu bo omogočilo uspešno uveljavljanje v svojem tržnem segmentu.« Naši najpomembnejši uspehi: 90-letna tradicija, pomemben tržni delež nadomačem in tujih trgih, državna in republiška odlikovanja ter številna priznanja za kvaliteto naših izdelkov. Prospekt je opremljen z bogatimi fotografijami proizvodov in opreme. Danes, ko zadolžena ekipa lahko s ponosom reče, daje v okviru svojih zmožnosti do roka (jesenski zagrebški velesejem) izpolnila zadano nalogo, so seveda pozabljene vse težave, ki so nas spremljale. Znotraj in zunaj naše delovne organizacije se slišijo ugodni odmevi na prospekt in dajejo moralno zadovoljstvo vsem, ki smo pri izdelavi sodelovali. Bogo Seme IZ POROČILA GENERALNEGA DIREKTORJA O POSLOVANJU DELOVNE ORGANIZACIJE ZA OBDOBJE JANUAR-SEPTEMBER 1989 Rezultati poslovanja slabši kot ob polletju Za poslovanje v III. tromesečju je značilno, da se nadaljujejo in še potencirajo negotovi trendi pri pogojih gospodarjenja. Inflacija se povečuje in je v mesecih september in oktober presegla 45%, kar pomeni letno stopnjo že več kot 13.000%. Predpisi o obračunu so bili deloma spremenjeni, vendar še zmeraj ne v toliki meri, da bi bili naši obračuni popolnoma realni. V zadnjih mesecih se je izjemno zaostrila problematika likvidnosti v celi državi, k čemer so prispevali tudi sprejeti predpisi o fakturiranju in ločitvi cene blaga od stroškov financiranja. Način sprejetja tega, v bistvu pozitivnega predpisa, in njegovo večkratno spreminjanje je povzročil zmedo v plačevanju, kar nadaljuje povečevanje naših terjatev. V takšnem stanju se še hitreje poslabšuje položaj tistih organizacij, ki si za svoje poslovanje sredstva izposojajo. Nižja proizvodnja in slabši rezultati so značilnost naše celotne panoge - proizvodnja in predelava papirja. V skladu z opredelitvijo, da je v Jugoslaviji potrebno v večji meri uveljaviti tržišče, je ZIS nadaljeval s politiko sprostitve uvoza surovin in gotovih izdelkov. Tako so sedaj surovine za našo proizvodnjo na režimu prostega uvoza, sproščen pa je bil tudi uvoz embalaže. Rezultat tega ukrepa je bil, da so začeli nekateri naši kupci v večji meri embalažo uvažati. Lahko torej rečemo, da so pogoji, v katerih poslujemo, čedalje težji. Pomanjkanje naročil glavni razlog za majhno proizvodnjo V vseh temeljnih organizacijah se še nadalje srečujemo s pomanjkanjem naročil, z vedno večjo razdrobljenostjo naročil, kar je glavni razlog za tako majhno proizvodnjo. Nižja proizvodnja je značilna tudi za našo panogo. Indeks september 1989 na september 1988 je 91,4% (KTL 92%), indeks I-IX 1989 na I-IX 1988 pa 96,8% (KTL 96%), medtem ko je bila fizična proizvodnja slovenskega gospodarstva v devetih mesecih 3,1% nad lanskoletno. V devetih mesecih smo proizvedli 61.692 ton proizvodnje in zaostali za dinamičnim planom za 10%, za operativnim za 8% in za lansko proizvodnjo za 4%. Doseganje proizvodnje po temeljnih organizacijah Kartonaža Rakek ima letošnjo 9-mesečno proizvodnjo na ravni lanskoletne, vendar 8% pod planirano. Pri tem je pomembno, da jc proizvodnja za izvoz kar 3,7-krat večja od lanskoletne, medtem ko je proizvodnja za domači trg 10% nižja od lanskoletne. Proizvodnja za izvoz je tudi dvakrat večja od planirane, proizvodnja za domači trg pa 16% nižja od planirane. Lepenka Tržič izkazuje tržno proizvodnjo 9% pod lanskoletno in 3% pod planirano. Zaradi boljše strukture proizvodnje, zlasti večje predelave, primerjamo še skupno proizvodnjo ter njeno strukturo. Skupna proizvodnja (proizvodnja papirja in lepenke ter lastna predelava lepenke in papirja) je 14% pod planirano oziroma cca 2% pod lanskoletno. Proizvodnja papirja je nad planirano količino, vendar 2% nižja od lanskoletne. Kljub povečani lastni predelavi pa ta še vedno močno zaostaja za planirano. Skupna proizvodnja lepenke je 13% pod lanskoletno in 18% pod planirano, predelane doma pa je le 57% planirane količine, kar je posledica izpada proizvodnje registratorjev. Kjub izpadu skoraj celotne proizvodnje za izvoz, je bila vendarle celotna količina tržne proizvodnje lepenke realizirana na domačem trgu. Valkarton Logatec je proizvedel manj kot je bilo načrtovano (7%) ter manj kot v predhodnem letu (5% tržne proizvodnje). Skupna proizvodnja še bolj zaostaja (6% za lanskoletno in 11% za planirano), proizvodnja plošč je 6% nižja od lanskoletne in 13% nižja od planirane, lastna predelava znotraj KTL (spremljana v m") pa je 17% nižja od planirane ter 7% nižja od lanskoletne. Kartonažna Ljubljana je proizvedla 10% več kot v preteklem letu in 9% manj kot smo načrtovali, kar predstavlja približno enomesečno proizvodnjo. Celoten pozitiven premik gre na račun programa tekstilnih cevk oziroma 2,3-krat večjega izvoza teh. Izpad v Papirni konfekciji Ljubljana je zaskrbljujoč; 25% zaostajanje za lanskoletno proizvodnjo ter 32% za planirano, predstavlja kar nekajmesečno proizvodnjo temeljne organizacije. Jelplast Kamna gorica ni niti en mesec izdelal planirane količine (33 ton mesečno). Zaostanek je enak trimesečni proizvodnji ali drugače: proizvodnja je na ravni šestmesečne. Tudi v Embalažnem servisu in Sigmi je izpad močno pod povprečjem, tako znotraj delovne organizacije kot v dejavnosti. V Delovni organizaciji potiskane embalaže v ustanavljanju se je na račun proizvodnje v zadnjih treh mesecih zaostajanje za preteklim letom zmanjšalo, odstopanje od plana pa predstavlja dvomesečno proizvodnjo. Iz proizvodnje v Embalažnem servisu Prihodek, dobiček, akumulacija Za obdobje I-IX 1989 so bili rezultati poslovanja ugotovljeni v skladu s spremenjenimi predpisi o obračunu. Kljub popravkom predpisov je prihodek delovne organizacije še vedno »napihnjen«. Ustvarili smo za 1.839 milijard din prihodka, pri čemer so prihodki od financiranja kar 41% (v obdobju I-VI 1989 33%) kar kaže, da se je delež prihodkov od prodaje v skupnih prihodkih zmanjšal. Poslovali smo torej slabše kot v prvem polletju 1989. Tri temeljne organizacije so obračunsko obdobje zaključile z izgubo (DO Tovarna potiskane embalaže, PAKO in Embalažni servis) v skupnem znesku preko 6 milijard din. Samo zaradi načina obračuna izgube ni izkazal Jelplast; dejansko je bilo poslovanje v tej temeljni organizaciji slabše. Prav tako se hitro poslabšuje položaj v temeljni organizaciji Lepenka, čeprav izgube še ni prikazala. Skupaj smo v tem obdobju ustvarili 65 milijard akumulacije, kar je samo 70% več kot v prvem polletju. Realno se je torej akumulacija v primerjavi s prvim polletjem zmanjšala. To kaže podatek, da se je delež neto akumulacije v prihodku, razen v Kartonažni Ljubljana (povečan za 100%) v vseh drugih Ervin Šajn z Rakeka na zaklopnem stroju. (Foto: F. Debevec) Marko Podobnik z Rakeka Na lepilnem avtomatu. (Foto: F. Debevec) temeljnih organizacijah bistveno zmanjšal. V celi delovni organizaciji je padel od 5,42 v prvem polletju na delež samo 3,2. Tudi primerjava dobička na lastni kapital je neugodna - bistveno se je zmanjšal v vseh temelnih organizacijah, razen Kartonažne Ljubljana, kjer se je povečal (indeks 167) in Valkartona Logatec, kjer je ostal približno isti (indeks 98). Izrazit trend zmanjševanja kažejo, poleg organizacij, ki so obračunsko obdobje zaključile z izgubo, tudi Jelplast, Lepenka in Kartonaža. Lahko torej rečemo, da so bili meseci julij, avgust in september meseci slabe prodaje in proizvodnje in temu primerno slabih poslovnih rezultatov. Nekaj kazalcev uspešnosti dela in poslovanja V delovni organizaciji smo v devetih mesecih realizirali na delavca 982.692 tisoč din prihodka. Največji prihodek na delavca je bil ustvarjen v Papirni konfekciji, od tega pa le 31,8% z opravljanjem dejavnosti, najnižji pa v Embalažnem servisu (435.962 tisoč din). Z dejavnostjo (proizvodnjo oz. prodajo) smo na delavca realizirali 564.071 tisoč din prihodka; kar za 97% je bil produktivnejši delavec v Valkartonu, v Jelplastu pa je delavec ustvaril le 50% povprečja KTL Iz proizvodnje v Embalažnem servisu oziroma štirikrat manj manj kot Valkar-tonovi delavci. Ekonomičnost poslovanja, izražena v razmerju poslovnih odhodkov v prihodkih, se je v primerjavi s polletjem izboljšala za 5,5% in pomeni, da smo na 100 din vloženega dela in sredstev realizirali 114,3 din prihodka, oziroma 14,3 din dobička. Temeljna organizacija Lepenka pa v devetih mesecih s poslovnimi prihodki ni pokrila poslovnih odhodkov, kar pomeni, da je z opravljanjem dejavnosti ustvarila izgubo v znesku 4.941.633.000 din. Realizirani dohodek na delavca v devetih mesecih je v povprečju, v primerjavi z realiziranim v prvih šestih mese- cih, porasel za 127%, osebni dohodek na delavca pa za 165%, kar pomeni, da so osebni dohodki rasli bistveno hitreje od dohodka. Le v temeljnih organizacijah Valkarton in Kartonažni so osebni dohodki rasli sorazmerno z rastjo dohodka. Posledica take delitve je zmanjšanje akumulativne sposobnosti delovne organizacije za cca 40%. Le temeljna organizacija Valkarton izkazuje (3-krat) večjo stopnjo akumulativnosti od izhodiščne vrednosti za dejavnost (4,5%). Vse ostale temeljne organizacije ne dosegajo niti minimalne stopnje akumulativnosti (50% izhodiščne v dejavnosti -2,25%). Ob takih rezultatih pa bodo tudi osebni dohodki v bodoče omejeni, hitreje jih bodo lahko povečevale le nadpovprečno akumulativne temeljne organizacije (trenutno je to le Valkarton). Terjatve so se nam v treh mesecih povečale za 100%. T je imelo vpliv na skupno likvidnostjo stanje delovne organizacije. Tako smo si v začetku novembra za normalno poslovanje in OD že začeli sredstva izposojati v drugih orga- nizacijah in banki. Imamo tudi dolgove iz naslova nabave surovin. Se posebej so problematične terjatve Kartonažne in Papirne konfekcije, zaradi česar se njun likvidnostni položaj, kljub večji prodaji (še posebej v Kartonažni) poslabšuje. V nekaterih organizacijah tudi ni bilo nič narejenega za zmanjšanje zalog surovin (Valkarton, Potiskana embalaža), kar bistveno vpliva na likvidnostni položaj delovne organizacije. Smeri ukrepanja 1. Se vedno nam ni uspelo oceniti programov vsake temeljne organizacije, čeprav smo si to že pred meseci postavili kot nalogo (tudi in predvsem zaradi izdelave strategije delovne organizacije). Manjkajo nam predvsem tržne ocene (ne more biti glavna naloga marketinga ocena kupcev po ABC metodi). Vsak program moramo realno tržno oceniti. 2. Tržna ocena je osnova za investiranje in dezinvestiranje (prodaja osnovnih sredstev). V okviru tega je ponovno treba preveriti potrebo po vseh objektih, ki jih ta čas gradimo v Ljubljani. 3. Začeti z akcijo (dolgoročnega in kratkoročnega) zbiranja sredstev delavcev KTL. 4. Tekoče usklajevati nabavo in prodajo po količinah, cenah in prodajnih pogojih. 5. Se pospešiti izterjavo, vključno s tožbami. Pri tem smo se že dogovorili za postopke, ki bodo tekli drugače kot dosedaj. Izpopolniti in pospešiti moramo obdelavo dokumentacije in fakturiranje. 6. Zmanjšati zalogo surovin, materialov in rezervnih delov na minimalne potrebe glede na ugodno stanje v nabavi na domačem in tujem trgu. 7. Organizirati se po Zakonu o podjetjih tako, da povečamo učinkovitost, samostojnost in odgovornost delavcev, še posebej vodilnih in vodstvenih. Miroslav Samardžija »Odzivi trga so edini pravi napotek, kako naj se gospodarski subjekt organizira!« Vprašanje za tokratni »štafetni intervju« je kot v predhodnih dveh ostalo isto: »Kako si predstavljate KTL po zakonu o podjetjih?« Priložnost, da v Glasilu odgovori na to vprašanje je tokrat imel direktor temeljne organizacije Lepenka Tržič Danilo Benedik, ki pravi: »Odgovor na to vprašanje bi bil aktualen, če bi naj skušal odgovoriti v mesecu oktobru, tako pa je stvar organizacije DO KTL po zakonu o podjetjih v osnovi znana in dodatnega odgovora nimam. Če pa bi hotel biti malo provokativen, je lahko odgovor tudi takšen: organizirati se tako kot je bila »bivša KTL«, povezana v poslovni sistem leta 1940.« Kaj pričakujete, si obetate od podjetništva? Danilo Benedik: »Na vprašanje, kaj je podjetništvo oziroma kaj vse lahko pričakujemo od njega, bom ta trenutek težko odgovoril popolno. Čeprav sem obiskal več predavanj o podjetništvu, nam ga je skoraj vsak predavatelj predstavil v podobnem stilu kot dr. Babič iz Sarajeva, ki mi je prvi profesionalni vodič v podjetni- štvo. Vse njegovo predavanje je slonelo na čudežu, ki se bo zgodil, če se bomo iz obstoječih tozdov preimenovali v profitne centre oziroma v družbena podjetja, vsa njegova »genialnost« pa je padla in splahnela pred našimi vprašanji iz prakse, ki so zahtevali jasen odgovor. Na istem predavanju so sledili s svojimi izvajanji predava- telji na evforijo podjetništva in so zagovarjali tezo: »Hiti počasi!« Nekateri so se odkrito norčevali iz nastajajočega podjetništva; danes so avtorji navodil in knjižic z vsebino »Kako postati dober podjetnik?« Ker na vso to silno teorijo dam bore malo, si osebno predstavljam podjetništvo v hitrem prila- gajanju potrebam trga s čimbolj racionalnim angažiranjem dela, sredstev in kapitala, ob tem da morajo biti izpolnjeni pogoji za delovanje vseh treh trgov: trga kapitala, trga delovne sile, trga proizvodov, brez prikritih prote-žiranih podjetij. Iz podjetij se mora socialni program preseliti v družbeno nadgradnjo, vsak posameznik pa si bo moral vzeti več časa za lastno (pre) vzgojo, da bo ves čas v polni delovni »formi«. Samo to mu bo večji garant, da obdrži delo.« V Lepenki veste kaj hočete! Pri tem mislim na opredeljenost tako kratkoročnih kot dolgoročnih razvojnih ciljev. V pogledu teh opredelitev pozitivno izstopate v analizi, ki jo je izdelal ITEO ... Danilo Benedik: »Po analizi strokovnih delavcev ITEO, ki so jo pripravili na podlagi intervjujev in izpolnjenih vprašalnikov, se je »Lepenka« predstavila z vsemi možnimi programi, ki v nekaj segmentih pogojujejo tudi razvoj v ostalih organizacijah DO KTL (delno so opredeljeni tudi viri financiranja). Postopna realizacija teh programov bo za nas večja poslovna sigurnost, za poslovne partnerje pa kekšen problem manj oziroma večja konkurenčnost zaradi solidnejših storitev. Če v nadaljevanju omenim važnejše usmeritve, so te: usposobiti stroj za izdelavo papirjev do take mere, da bo na njem možno racionalneje izdelovati papirje v kvaliteti od nizkogramskih toaletnih krep papirjev »tissue«, enostransko gladkih papirjev za izdelavo računskih trakov, do izdelave kvalitetnih papirjev, gramature 125-135 g/m". Na toaletnem programu bo potrebno investirati v avtomatsko linijo za predelavo krep papirjev v toaletne rolice in papirnate brisače, za sotečne papirje višjih gramatur, v kvaliteti vallajnerjev pa bo potrebno intenzivneje delati na predelavi v vrečke oziroma spiralno navite cevi, če bodo tehnologi v naviti uspeli usposobiti proizvodnjo, da bo trošila papirje teh gramatur in kvalitet. Na programu lepenke vidimo izhod v večji predelavi sive le-,, penke v embalažo (v Tržiču ozi- roma v drugih organizacijah DO KTL), v biro programu, v nadomeščanju dragih kartonov, predvsem pa je smiselno lepenčni program izvažati, ker s tem izvozom najmanj izgubimo. Domači trg tega programa v celoti ne bo absorbiral, kar pa ga, pa se prodaja pod zelo slabimi pogoji (močna konkurenca, nizke cene, kupci so izredno slabi plačniki). Ker nas situacija sili, da iščemo možnosti plasmaja embalaže in ostalih naših izdelkov, smo prišli do spoznanja, da je izredno zanimiv program vlite embalaže (sadne košarice, platoji za jajca ...) od katere postrojenje je primerno za izdelavo raznih vlog, ki so v embalaži (kot so kotniki, gnezda za zahtevne izdelke) in katerih funkcija je ojačanje embalaže oziroma boljša zaščita izdelka. Ideja je zanimiva predvsem zato, ker ne bi bilo potrebno trošiti dragih vlaknin, pač pa bi bila za pretežni del primerna terca celuloza, s prodajo katere imajo do sedaj tovarne celuloze same probleme.« Predvidevate ohranitev le 30% obstoječega proizvodnega programa. Kje vidite svojo tržno priložnost? Danilo Benedik: »Če odgovorim kratko in jedrnato: našo tržno priložnost vidimo v naši majhnosti v primerjavi s Sladkogorsko, Ceršakom in Incelom, hitri prilagodljivosti potrebam trga (kar že nekaj časa dokazujemo z delom), v usmeritvi, da razširimo paleto ponudbe (ne brez znanega kupca in trdnejše povezave le-tega na programu), ne nazadnje pa smo izredno blizu »taprave. Evrope« in v centru kovinske, kovinskopredelovalne in čevljarske industrije.« Kaj pa nivo organiziranosti Lepenke? Ali enovito podjetje ali profitni center v podjetju Valkar-ton? Danilo Benedik: »Kljub temu, da se to vprašanje navezuje na prvo, ga bom komentiral. Če vzamemo za izhodišče, da bo naša družba z naprednimi koraki storila tudi tistega, ki nas bo postavil v tržni sistem, je jasno, da je tak pristop k reorganiziranju med zadnjimi večjimi vladnimi napakami. Prve organiziranosti ni brez jasnih navodil in svobodnega de- lovanja trgov. Odzivi trga so edini pravi napotek, kako naj se gospodarski subjekt organizira in vključi v izredno hitro spreminjajoče se okolje (tehnološke spremembe, potrebe, navade trga, potrošnje). Zato mirno lahko k zgornjima možnostima pripišem vse ostale znane možnosti organiziranja. Kdo se bo s kom skupaj organiziral - pri tem je veliko možnosti, med drugim tudi ta, da bomo vsi tozdi postali profitni centri v drugih družbenih podjetjih, če bomo po sedanjem občutku zgrešili pravi cilj. Gojimo lahko le upanje, da se bomo pravilno odločili, ker v sedanji situaciji, ko imamo hiper inflacijo, stalno menjajoče se predpise za izvedbo bilance, preveč proteži-ranih firm, mnogo drugih neznank in izključeno delovanje tržnih mehanizmov - za čisto pravilno odločitev ni meril!« S čim se kot direktor temeljne organizacije trenutno največ ukvarjate in za zaključek: predlagajte sogovornika in vprašanje za prihodnji štafetni intervju. Danilo Benedik: Trenutno si nisem izbral nobene specialne naloge kot to, da operativno delujem, skupaj s svojimi sodelavci za posamezna področja, na vseh področjih od nabave do prodaje z edino nalogo: da bi tozd potop gospodarstva doživel čimmanj poslovno prizadet!« Za prihodnji »štafetni intervju« predlagam direktorja marketinga Marjana CAFA in vodjo oddelka za pospeševanje prodaje Majo RIBIČIČ-NOSAN. Moje vprašanje se smiselno navezuje na poudarjena spoznanja o konceptu podjetništva, marketinški organizaciji podjetja in sicer: »Kako smo v sistemu KTL pripravljeni na tržno gospodarstvo, kakšen je naš strateški plan? Eno od podvpra-šanj je lahko tudi - kako bomo tržno sploh lahko učinkoviti brez kvalitetnejše podprtosti v informacijskem sistemu (kako zamujeno nadoknaditi, ob dejstvu, da je v razvitem svetu informacijska doba že zdavnaj oz. je na pohodu obdobje dizajnerstva)?« M. Š. NE PREZRITE! Metode in tehnike pogajanj Pogajanja so z drugimi besedami proces zadovoljevanja potreb. Ljudje zadovoljujemo svoje potrebe vedno in povsod. Ta proces sprožijo naše želje po spremembah, v vsakdanjem življenju, doma, v službi, šoli ... V tem procesu sodelujejo ljudje, nastajajo odnosi med ljudmi, komuniciranje oz. pogajanja. Uporabnost pogajanj v poslovnem svetu je najbolj razširjena v ZDA. Tam se tega učijo vsi, od manageijev do prodajalcev v trgovinah. Kultura podjetja se kaže v uspešnih poslovnih odnosih, torej v uspešnosti pogajanj. Najpomembnejši pri pogajanjih je ta-koimenovani »WIN-WIN« proces. To pomeni, da mora vsaka stran nekaj pridobiti. Le tako so pogajanja lahko uspešna. Pomembno je, da so odnosi med partnerji enakopravni in da ustvarjajo pogoje za normalne razgovore. Neverbalne komunikacije Pogajanja so tudi proces sodelovanja med ljudmi in proces spoznavanja ljudi. V pogajanjih sodelujemo ljudje z vsemi svojimi navadami. Zato moramo imeti znanje o ljudeh in moramo znati ljudi prepoznavati. Pogajanja razdelimo na vsebinski, verbalni in neverbalni del. Biti moramo dobri opazovalci in dobri poslušalci. Ljudje izkazujemo svoj namen s svojim obnašanjem in sicer: 37% z barvo glasu, 55% z gibi, 8% z besedami. Neverbalne komunikacije so najpomembnejše, šaj so petnajstkrat močnejše od verbalnih. Pri razgovorih opazujmo sobesednika, njegovo telesno držo, roke, oči. Lagodna drža nam pove, da smo v dobri družbi, asimetrična pokaže izkazovanje nasprotnikove moči. Tričetrt časa razgovora glejmo v sogovornikove oči. Ce odmika pogled, nekaj prikriva, če gleda od strani, laže. Agresivne osebe in koleriki oči večkrat zaprejo. Odprte dlani povedo, da govori resnico, če dlani prekriva, prikriva resnico. Ko opazuješ sogovornika, ga glej kot celoto, šele nato sklepaj. Zavedajmo se, da nas lahko enako presoja nasprotna stran. Neverbalne komunikacije so podzavestna dejanja, ki se jih človek ne zaveda in jih zelo težko kontrolira. Obnašanje pa je vedno usmerjeno k željenemu cilju. Potrebe pogajalca Pogajalec želi vedno slišati dobro o sebi. Ne želi biti v podrejenem položaju, želi biti upoštevan kot oseba z dobro presojo. Želi izpolniti načrte brez napada na lastno integriteto. Želi, da ga poslušajo, da dobi dobro razlago, želi zvedeti resnico. Želi imeti moč in čuti odpor do tistega, ki ga podcenjuje. Pogajalci smo vsi in povsod. Žato se zavedajmo, da tisto, kar želimo sebi, moramo spoštovati tudi pri drugih. Značilnosti dobrega pogajalca Uspeh oz. neuspeh delovne organizacije (podjetja) navzven, se kaže v tem, kako uspešni (ali ne) smo znotraj, v lastni sredini. in tudi zaupanje v našega partnerja. Moč nam daje tudi znanje o naši konkurenci, zato skušajmo o njej dobiti čimveč informacij. Uporabljajmo moč »snubljenja« in obiskujmo naše poslovne partnerje predvsem takrat, kadar nimamo težav. Pokažimo jim, da jih spoštujemo, da so pomembni. Tudi moč rizika - tveganja je pomembna. Pomembna moč je naše znanje. Najpomembnejša moč pa je moč časa. Imeti dovolj časa je namreč ključ do uspeha. Svojo pogajalsko moč moramo varovati. Paziti moramo, da ne govorimo Del naše nabave: Zalka Klinc, Stane Slobec in Tone Mulh Sposobnost uspešnih pogajanj s sodelavci v svoji organizaciji se kaže v tem, koliko njihovega zaupanja smo si pridobili ter kako smo razdelili dolžnosti in pravice. Dober pogajalec mora imeti sposobnost poslovne presoje, biti mora realen. Čutiti mora obvezo do celovitosti in skupnega cilja. Imeti mora modrost potrpljenja in dovzetnega poslušanja nasprotne strani. Kot osebnost mora biti stabilen in se vedno učiti. Imeti mora samozaupanje, ki temelji na znanju. Pogajalska moč Je moč. za katero mislimo mi, da jo imamo. Če mislimo, da je nimamo, je ne bomo nikoli našli. Najvažnejša je naša volja, da moč najdemo. Najpomembnejša moč je naše zaupanje - v našo delovno organizacijo, v sodelavce, v lastni cilj, v lastni proizvod preveč o sebi, ker s tem dajemo nasprotni strani preveč informacij. Tudi molk je lahko včasih naša moč. Če smo v pogovoru napadeni (napad naše ideje ali osebnosti) se branimo tako, da nasprotniku začnemo postavljati vprašanja. S tem ga prisilimo k razmišljanju. Pustimo ga, da začne čimveč govoriti in s tem izgubljati svojo moč. Nekateri uporabljajo »umazane« metode. S psihološkimi pritiski ustvaijajo stresne situacije in posegajo v naše privatno življenje. V takem primeru napravimo zapis o prisotnosti in času razgovorov. Uporabimo moč ozreti se vase in poiskati vse naše moči! Zavedajmo se, da imamo tudi pogajalske pravice, o zmoti, nepopuščanju in odložitvi razgovorov. (nadaljevanje v prihodnji številki Glasila) Zdenka Mokranjac AKCUA PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA - AKCUA PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA - AKCIJA PREDLAGAJ NEKAJ Predlagaj nekaj koristnega! V novembru in decembru organiziramo akcijo »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA!« Z njo želimo izboljšati gospodarjenje. Naše delovanje na prodajnem, razvojnem, proizvodnem in tekočem gospodarskem področju želi ob svojih prizadevanjih, ustvarjalno prisluhniti predlogom posameznikov, ki bi Kakšen je izkoristek uporabljenih materialov? Ali so materiali najprimernejši za izvedbo naročila? Ali bi z drugimi, morda celo cenejšimi materiali naročilo izvršili prej in kvalitet-neje? Kaj storiti, da bodo vse faze v pripravi PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA NOVEMBER-DECEMBER 89 Znižanje stroškov proizvodnje in poslovanja Živimo v času velikih sprememb in potreb po novem. Sodelujmo pri ustvarjanju nove vrednosti, saj jo lahko povečamo. Trgu želimo zadostiti z boljšo kvaliteto, z nižjo ceno, krajšim izdelavnim rokom in z razširitvijo obsega ponudbe. Pri teh skupnih naporih pričakujemo vaše sodelovanje. S svojim znanjem in opazovanjem prihajate do novih spoznanj, ki omogočajo učinkovitejši doseg skupnih ciljev podjetja. Vaša spoznanja so svobodna in prav taka za podjetje še bolj zanimiva in pristna, zato jih spremenimo v obojestransko korist. ■ Letošnja akcija pospeševanja inovacijske dejavnosti traja dva meseca • Za vsak smiselen in uporaben predlog dobi predlagatelj po uresničitvi predloga stimulativno plačilo po pravilniku • Za informacije in svetovanje pokličite člana strokovne komisije iz vaše TOZD ali DSSS, kjer dobite prijavne obrazce. bili zanimivi in koristni. Pri obstoječem stanju proizvodnje in poslovanja opažate pomanjkljivosti. Na osnovi tega, se vam po temejitejši analizi nudi predlog novega stanja. Postanite avtor koristne spremembe! Postavite si čimveč vprašanj kot npr.: Kakšen je naš odnos do surovin in pomožnih materialov? Ali so tu možni prihranki? naročila opravljene strokovno? Ali imamo za to na voljo dovolj tehničnih podatkov? Kaj storiti, da bomo skrajšali čas od naročila do dobave? Tu je denar! Hitreje ga bomo obračali! Ali smo na kvaliteto svojih izdelkov lahko ponosni mi in kupec? Ko boste razmišljali o odgovorih na zgornja vprašanja boste dobili ideje, ki so lahko osnova vašemu koristnemu predlogu, tehnični izboljšavi in podobno. Vprašanja gotovo niso izčrpana, vsakdo od vas si jih lahko še mnogo postavi in takih, ki so osnova že oblikovanim idejam o izboljšanju in napredku v delovnem okolju ali pa se bodo še oblikovale. Tudi z vašimi predlogi želimo urediti delo in poslovanje tako, da bo lažje, hitrejše, zanesljivejše, proizvodnja pa s tem kvalitetnejša, relativno cenejša, skratka uspešnejša. Želimo si večje število razmišljujočih v podjetju, česar posledica bi bili vaši predlogi k boljšemu delu, tehničnim rešitvam in proizvodnim programom v delovnem okolju in v vsem podjetju. Zakaj ne bi mogla biti vaša rešitev boljša kot je obstoječa? Predlogom bomo posvetili vso strokovno pozornost, saj se zavedamo pomena temeljite in hitre strokovne ocene, ki bo omogočala hitro osvojitev predloga. Enako pomembno je tudi učinkovito uvajanje predloga v uporabo. Cilj mora biti, da predlog čimprej daje svoje koristi avtorju in kolektivu, ki se bori za trg. Analiza, sprejemanje in uvajanje predlogov v proizvodnjo in na trg bo v ospredju zadolžitev in sestavni del delovnih nalog. Predlogi ne bodo vodeni edino od zgoraj navzdol, ampak tudi obratno, s podporo avtorja ali avtorjev. Prizadevanje vsakega predlagatelja bo po sprejemu in uvedbi predloga nagrajeno po določili samoupravnih aktov. Stimulativnejše in bolj življensko nagrajevanje bodo omogočila zadnja dopolnila. Avtorju dovoljujejo akontacijo že po uvedbi predloga v proizvodnjo. Višina zavisi od vrste predloga, višine povprečnega osebnega dohodka v zadnjem tromesečju ter od ocene gospodarske koristi. Delež avtorju ne bo izgubljal na vrednosti, ker ga bomo mesečno oblikovali v odvisnosti od osebnega dohodka. Osnovni motiv podjetja bo čista gospodarska korist v obliki inovativnega dohodka, ki ga bomo ugotavljali za vsak predlog, če bo to mogoče, sicer velja 53. člen samoupravnega sporazuma o delitvi OD. Nagrajevanje inovacij predvideva pri manjših koristih (do dva povprečna OD v gospodarstvu) delitev 1: 3 v korist podjetja, avtorju pa polovico povprečnega OD, kar je pomembno nadomestilo za prispevek k skupni koristi. Nedvomno bodo vaši predlogi prispevali k spremembam v proizvodnji in poslovanju. Obrazce za prijavo predloga dobite pri predsedniku komisije za inovacije (ali v tajništvu) v vaši temeljni organizaciji, kjer dobite tudi ostale informacije. J. Z. OB OBISKU LASTNIKA FIRME WORLD CANDIES IZ ZDA V TOVARNI POTISKANE EMBALAŽE Izredno zadovoljen s kvaliteto zanj izdelane embalaže Konec letošnjega oktobra nas je obiskal naš kupec gospod Sam COHEN, lastnik firme World Candies iz ZDA. Že samo ime firme pove, da je prisoten na vseh trgih. Tovarna potiskane embalaže že nekaj let zanj izdeluje embalažo za bonbone. Prvič je prišel v KTL leta 1985, ko je v Kolinski opazil kvalitetno embalažo in želel izvedeti kaj več o njenem proizvajalcu. Ogledal si je našo proizvodnjo in že prvi stiki so obrodili sadove. V začetku je naročal le nekaj manjših kontejnerjev embalaže letno, kasneje je naročila povečeval. V letošnjem letu smo za World Candies izdelali 24 večjih kontejnerjev embalaže, kar pomeni cca 400 ton embalaže. Finančno to pomeni 550.000 USD, delež KTL v skupnem izvozu s Papirnico Količevo pa znaša cca 350.000 USD. Za prihodnje leto je gospod Cohen napovedal 20-30% povečanje naročil. Prinesel je tudi nekaj novih artiklov, kar povečuje obseg obstoječih 28.V razgo- vorih je gospod Cohen pohvalil vse sodelujoče v tem poslu. Izredno je zadovoljen s kvaliteto embalaže, kakršne ne dosegajo niti ameriški proizvajalci. V tem letu ni bilo niti odstotka slabe embalaže, torej je kvaliteta 100%. Posebej je pohvalil razvojni oddelek tovarne. Tov. Železnik je zanj skonstruiral posebno embalažo, kakršno je že nekaj let iskal, pa je nikjer niso uspeli narediti. Zelo je zadovoljen s poslovnostjo KTL v zadnjem letu, za katero pravi, da sega v sam vrh modernega poslovnega sveta. Zelo ceni spoštovanje dobavnih rokov in naše takojšnje informacije. Zelo je pohvalil tudi naš novi prospekt, nekaj pa jih je odnesel s seboj za svoje poslovne prijatelje. Od nas se je poslovil z upanjem, da bomo tudi v prihodnjem letu tako dobro sodelovali. Tudi če odmislimo nekaj superlativov, značilnih za ameriški način izražanja, je bilo njegovo priznanje res pristno. Vsem, ki smo se v tem letu trudili, da bi bil naš ugledni kupec zadovoljen, je njegova pohvala pomenila priznanje za naš trud in nam vlila novega elana za prihodnost. V teh časih je namreč pohvalo zelo redko slišati. Zdenka Mokranjac DOPISUJTE V GLASILO Da jih čas ne bi prehitel! V Kartonaži Rakek so v mesecu oktobru organizirali tečaj UVOD V RAČUNALNIŠTVO. Izpeljal ga je TOZD Elektronski računski center Idrija, vodila pa ga je simpatična predavateljica tega centra Daija BRUS, ing. računalništva. Delo je potekalo v skupinah po štiri udeležence in je bilo razdeljeno na štiri dni. Predznanje ni bilo potrebno, cilj tečaja pa je bil. da udeleženci s praktičnim delom pridobijo osnovno predstavo o: - računalniku tipa IBM PC (na katerem je praktično delo potekalo) - strojni opremi računalnika - programski opremi računalnika - delovanju računalnika - pripravi računalnika - osnovnih ukazih za delo z računalnikom. Udeleženci tečaja so dobili tudi uporabniški priročnik, pridobljeno znanje pa predstavlja osnovo za delo s programskim paketom in osnovo za vključevanje v nadaljnje izobraževanje. inf. služba POŠKODBE PRI DELU ZA OBDOBJE JANUAR - SEPTEMBER 1989 Naša neslavna statistika! V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 9. 1989 zaposlenih 1.853 delavcev. Od teh se je poškodoval pri delu vsak 101. delavec, 92 na delu in 9 na poti. Pri delu se je poškodoval vsak 18. delavec, na delu pa vsak 20. delavec. Vsak poškodovani je bil povprečno odsoten z dela 11,8 delovnih dni. Težja poškodba je bila ena. Če navedene podatke primerjamo z enakim obdobjem lani vidimo, da se je število poškodb pri delu povečalo od 64 na 101 (za 58%), resnost poškodb pa zmanjšala od 13,03 na 11,82 izgubljenih delovnih dni za eno poškodbo (za 9,3%). Pogostnost poškodb pri delu se je povečala od 3,39 na 5,40% vseh delavcev (za 61%). Število poškodb na delu se je povečalo od 50 na 92 poškodb (za 84%), pogostnost pa od 2,65 na 4,96% vseh delavcev (za 87%). Število poškodb na poti se je zmanjšalo od 14 na 9 poškodb (za 36%). Od 101 poškodbe pri delu, so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji: 1. Nepazljivost delavca - sodelavca ... 41 poškodb 2. Nezanesljiv, nesmotrn način dela ... 38 poškodb 3. Pomanjkljivosti na objektih, napravah ... 8'poškodb 4. Kršitev predpisov varstva pri delu ... 5 poškodb 5. Na poti na delo, z dela, službeni poti ... 9 poškodb V temeljnih organizacijah Embalažni servis Koper in Jelplast Kamna gorica ter DSSS je bila po ena poškodba na delu, medtem ko v »Sigmi« Gornji Mi-lanovac ni bilo poškodb. Stanje po temeljnih organizacijah je razvidno iz naslednjih tabel: J. Kopač TOZD na delu se je poškodoval vsak: KARTONAŽA RAKEK 39. delavec PAPIRNA KONF. 36. delavec TOVARNA POTISKANE EMB. 21. delavec povprečje KTL 20. delavec VALKARTON 19. delavec KARTONAŽNA 12. delavec LEPENKA 11. delavec TOZD______________povprečno izgubljenih del, dni na poškodbo KARTONAŽA 4,8 povprečje KTL_____________11,8 VALKARTON 11,6 TOVARNA POTISKANE EMB. 11,9 KARTONAŽNA 12,3 LEPENKA 12,6 PAPIRNA KONF. 16,5 FOTOVEST Aktualni dnevni red in razprave, ki so opozorile na veliko odprtih vprašanj in problemov v KI L - to bi bile na kratko značilnosti akcijske konference ZK, na kateri so se sekretarji osnovnih organizacij ZK sestali 11. oktobra v Ljubljani. V razpravi o oceni poslovanja za 9 mesecev letošnjega leta je bila posebej izpostavljena problematika temeljne organizacije Jelplast (kadrovska in ekonomska sanacija temeljne organizacije). Druga aktualna točka dnevnega reda pa je bila informacija o reorganizaciji sistema KTL po zakonu o podjetjih, ki jo je podal generalni direktor Miroslav Samardžija. Na posnetkih: udeleženci na akcijski konferenci ZK. Prodati ali ne prodati Srečata se nekdanja sodelavca iz KTL. Prvemu je ime Pankracij, drugemu pa Bonifacij. Pankracij v KTL še ustvarja, Bonifacij pa je že. odšel. Iz KTL namreč. Srečata se v nekem čudovitem ambientu ob kavici. Pred leti sta skupaj ustvarjala, samoupravljala, se kregala in tudi skupaj kaj popila. Včasih je bilo napeto, včasih pa fletno. Spodobi se, da ob kavici popije tudi kaj »konkretnega«. To se jima je tudi zgodilo. Ko sta imela pod »streho« že nekaj »konkretizacije«, se jima je razvezal jezik in postala sta obdarovana z govorniškimi sposobnostmi. »Zdaj mi pa ti, Panki, nekaj povej! Zakaj se je Kartonažna - kot se govori po Ljubljani - prekvalificirala iz panoge predelave papirja v trgovsko podjetje z nepremičninami?« »Kakšno trgovsko podjetje? Kakšne nepremičnine? Zdaj te pa ne razumem Boni! Nekaj si pomešal!« »Ne, ničesar nisem pomešal! Pomešali ste vi v KTL. Govori se, da ste že kar precej prodali, nekaj pa da imate še v planu. Zato te prosim, Panki, da mi malo obrazložiš, kaj prodajate saj vendar delaš in samoupravljaš v KTL! »Ja, kaj ... isto je kot včasih, ko si bil še ti član KTL. Prodajamo potiskano embalažo, pa embalažo iz valovitega kartona, pa »rore«, pa kakšen registrator sem in tja, ... ja, ja pa »škrniclje«, ...« »Pa, ... pa, ... povej no že enkrat!« »Ja pa toalet, pa nekaj izdelkov iz sive lepenke ...« »Ti, a so to izdelki, ki se, če se ne motim, izdelujejo v »Makaronki«? Ali ne izdelujejo tam tudi prozorne embalaže s sitotiskom, pa serviete, potiskane in bele, in, če se ne motim, tudi brisače iz krep papirja?« »Točn’ t’ko, ampak to je bilo včasih; veš, so se preorientirali oziroma - kako bi ti rekel - ne ekonom- Prvo pravilo debate: NIKOLI SE NE PREPIRAJ Z NORCEM, SAJ MORDA LJUDJE NE BI OPAZILI RAZLIKE. Murphyjevi in drugi zakoni ... Zakon bližnjice: BLIŽNJICA JE NAJDALJŠA POVEZAVA MED DVEMA TOČKAMA. Murphyjevi in drugi zakoni ... - to je zdaj vprašanje! sko, ampak gospodarsko hoteli osvežiti, pa so tisti taolet odstopili oziroma odprodali bratskemu tozdu, ki papir proizvaja ... Naj ga še predeluje, so rekli. Pametno, ne! Pa še prevozni stroški do Ljubljane so odpadli. Mislim, papir ostane kar v Tržiču.« »Dobro, kaj pa prozorna embalaža? Ali niste strojev prodali celo v tujino?« »Lepo te prosim, kje pa ti živiš? Kdo se pa v današnjem času v Jugoslaviji še ukvarja z bobi palčkami? To ni rentabilno, kako bi ti rekel ... izguba časa. Linijo za proizvodnjo okrogle prozorne embalaže smo prodali v »gnilo« kapitalistično deželo, v kateri imajo leni gospodje dosti časa, da »grickajo slane štapiče!« »Torej boš trdil, da bivša »Maka-ronka« izdeluje samo še registra-torje in zvitke od celega nekdanjega programa?« Točn’ t’ko, zato je bil skrajni čas, da se »ta bivša Makaronka« izseli, hišo proda oziroma proda »Trubarjevo«, »Makaronko« proda, nato obnovi, pa spet kupi, se opremi v stilu današnjega časa in požene, pa menda spet proda ...« »In kaj se sedaj izdeluje v tej stavbi?« »Ja kaj ti tudi nič ne razumeš? V tej stavbi se nič ne izdeluje oziroma se zelo aktivno ukvarja s problemi, ki spremljajo tekočo proizvodnjo, nabavo, prodajo. Tudi s financami se ukvarjajo.« »Veš, Panki, ampak slišal sem, da ste prodali tudi počitniški dom v Fiesi, pa Trubarjevo, pa matično stavbo KTL na Kotnikovi, pa »štancarijo« v Litiji, pa o nekem zemljišču se je šušljalo ...« »Ja, Boni, ti pa res ničesar ne razumeš! To kar smo prodali oziroma še nismo prodali je vse za osvežitev oziroma - kako bi rekel -za prizadevanja, da postane KTL kot celota ekonomsko in gospodarsko zelo zanimiva celica. Ekonomsko absolutno neodvisna od vseh Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. zunanjih dejavnikov, ki finančno posredno ali neposredno vplivajo na prihodnji razvoj sodobnega marketinga v horizontalni in vertikalni legi, trdno v rokah baze za zdrav nadaljni razvoj socialistične demokracije.« »Dost’ mam! Zdaj pa mi vse skupaj povej bolj po »kmečko«. Zakaj imate (že drugič) v planu prodajo »Papirne konfekcije«, tokrat stavbe, ki je v gradnji in kaj imate v prodajnih načrtih za naslednje obdobje?« »Saj sem ti delno že odgovoril. Pri definiranju plana moramo izhajati iz načela, da plan ni zgolj inštrument za usklajevanje in usmerjanje materialnih tokov družbene reprodukcije, marveč je tudi inštrument delavskega razreda v boju za reprodukcijo, socialističnih, samoupravnih, proizvodnih in celotno družbenoekonomskih ...« »Dost’ 'mam! Angela, hitro račun? Gremo!« »Kakšen ekonomski plan neki! Saj se mu je zmešal’! »Bežimo! Adijo, Panki«, seje Boni na hitro, ves zaskrbljen in prepoten poslovil od nekdanjega sodelavca. Vse skupaj je »neekonomsko« opazoval in zapisal Z.A.I.C. Ja, škoda Lojze, da sva že upokojena! Zakaj? A zaradi plač? Ne, ne ampak zato, ker zdaj v našo ta novo tovarno jemljejo v proizvodnjo samo še mlajše delavke ... S SREČANJA KTL : IPLAS Srečanja so postala tradicionalna Lani v Kopru, letos v Ljubljani. Naša srečanja z dolgoletnim dobaviteljem lepil IPLASOM iz Kopra so tako postala tradicionalna. Povezuje nas dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje, ki so ga gradili mnogi zaposleni iz obeh organizacij. Lepila z oznako RTVIKOL so v KTL zelo cenjena in so vključena v proizvodnjo že vrsto let. Težko bi bilo našteti vse vrste lepil, ki jih narekuje naša tehnologija, nedvomno pa tem zahtevam razvoj v IPLASU sledi. Goste smo pričakali v soboto, 28. oktobra pred stavbo DSSS na Kotnikovi. Dan je bil kot naročen za srečanje in rekreacijo na prostem. Za »ogrevanje« smo jim postregli s kavo (z dodatkom) in sendviči, potem pa jih povabili na ogled proizvodnje na Čufarjevi in Tovarne potiskane embalaže v Mostah. Na športnih terenih smo se pomerili v naslednjih disciplinah: odbojka - moški, odbojka - ženske, mali nogomet in šah. Dostojanstveno smo prenesli poraz prav v vseh športnih disciplinah - čaka nas po- pravni izpit prihodnje leto, zato selektorji ekip že zdaj na delo! Na skupnem kosilu sta bili izmenjani zdravici, za potrditev uspešnosti našega sodelovanja pa podeljena priznanja. Iz KTL smo jih podelili: Borisu MILČIN O VIČU, direktorju TOZD Polikol, Petru RADOVANOVIČU, tržnemu inženirju v TOZD Polikol in Milanu BENČIČU, vodji proizvodnje za izdelavo PVA lepil v TOZD Polikol. Iz IPLASA pa sta priznanje prejela naša sodelavca Slavka ZBAČNIK in Andrej ČEKADA. Srečanje je bilo zaključeno v prijetnem vzdušju gostišča Krpan. inf. služba V našo nepopolno žensko odbojkarsko ekipo je bil sprejet Komentar z nogometnega igrišča: »Ko srce hoče pa noge ne Drago KOROŠEC iz prodaje, ki seje iskreno veselil vsakega ubogajo« dobljenega servisa. Razpis nagrad za praznično nagradno križanko ob Dnevu republike Nagradni sklad za nagradne križanke raste mesečno glede na rast življenskih stroškov, kot nam to omogoča Pravilnik o nagrajevanju sodelavcev »Glasila in Biltena«. Uredniški odbor je za to nagradno križanko razdelil sklad v višini 4,000.000 din in razpisuje naslednje nagrade: 1. nagrada 1,200.000 din 2. nagrada 1,000.000 din 3. nagrada 800.000 din 4. nagrada 500.000 din 5. nagrada 500.000 din Rešitve nagradne križanke pošljite do 15. decembra v zaprti kuverti na naslov: KTL n. sol. o., Ljubljana, DSSS, Kotnikova 19/a - informativna služba s pripi- som »nagradna križanka«. Če rešitev pošiljate po interni pošti zadostuje naslov: informativna služba KTL - »nagradna križanka«. inf. služba Rezultati žrebanja praznične nagradne križanke ob 25-letnici Kartonaže Rakek Prejeli smo 23 rešitev nagradne križanke, žreb pa je bil tokrat naklonjen naslednjim reševalcem s pravilno rešitvijo: 1. nagrado v višini 500.000 din prejme FINK Marjeta, DSSS 2. nagrado v višini 400.000 din prejme PETRIČ Petra, DSSS 3. nagrado v višini 300.000 din prejme JAVORNIK Breda, DSSS 4. nagrado v višini 100.000 din prejme KOVIČ Dora, TOZD PAKO 5. nagrado v višini 50.000 din prejme REŠ Mija, TOZD LEPENKA inf. služba Pravilna rešitev praznične nagradne križanke ob 25-letnici Kartonaže Rakek Vodoravno: STAŽISTKA, KURIKU-LUM, UJEDA, ARA, PETA, ČAR, EPI, ERATO, KERATIN, ČATEŽ, RT, INA, AMA, KR, PL, SEKIRA, RA A, LEE, LOCARNO, ORK, SIT, AM, MARANTE, Dl, BROŠA, SKOK, NM, IZBA, PETAN, AJDA, ALAH, ADO, ANHOVO, LED, OSIR, ŽLO- TA, PA, AJD, A, SO, RAMSTEK, TRASAT, ENA, R, PROSLAVA. M. Z. PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA OB DNEVU REPUBLIKE THAKISP. TURIST". COStOb. FRANC TIL010F kl-IMt- prirast Ll r° tang- k RAD kAb TkfcoVCl ITAL. TlSkoV. AGŠtlC. AFRIŠ, R£.kA vt>l' RANTi bUAV£C V SOLINAH Okok- ČINA £ MA ob TRo- 7£kCH JL.MiSfe SAUb ARAtlli M&VA MOfciU] RIMSkA štiri URAV- NAVA- NIH LTOfck. K.IHl E.LE.M,. CIL- koun ISoR. ZUFAN SAA- RlNlk) llbU.UH-1 TARi IkVObi ViUK OG-Z.KJ-3 |ČAS 6,E£L If-kAkt irtib. STRAN kovAkc/ URHU k) SfORTMII oTDkl K Ib S -Ik TOL AMSRIkO kTL KtH-kA koVINA MtvTD v FB-Akc.. kortiL PRI- MULA MSSTo V IRAVU SR?kA ČRkA BA1TAR. SUVAL ŠUbIC TRANCt 6.L-VWL ZAVAD- LAV rfc-iUV. tNM7£, OUA- L0VAM71 \nvSTA kUKJ t. NiLtlbk V Arni Mii,- dot K)OST SlSTAvtl IM R.15AL MApAi.. LUfAkbC pas tri klMOkU TRIMoR Misrtb M1STG kA