St. 108. V Mariboru, vtorek 17. septembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, 2a avttro-ogerske dežele aH v Mariboru s pošiljanjem na dom, za colo leto 10 gold., za pol lota S gold., za četrt lota 2 gold. 60 kr. Za tule dežele za celo leto (2 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold, 25 kr. a. v. — Za oznanila bo plačuje od oetiristopnu petit-vrste 6 kr. Če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. Če bo dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ho plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hi$n. štev. 220. 0_p r a v n i š t v o. na katero nai se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. administrativne roči. je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Pa po narodnih nasprotnikih oplašeni tiskar je naenkrat leta 1867 odpovedal tisk in ker se v Celovcu nij dobil drugi tiskar, je moral ponehati nSlo-vcnec". Med tem časom pa se je od leta do leta množila slovenska inteligencija, ki je živo čutila potrebo večkrat na teden izhajajočega izkljnčivo polit, organa. Pri vseh narodnih shodih poudarjala se je ta misel, zlasti ko so leta 1866 bili deželni zbori razpuščeni in nove volitve razpisane. Pri agitacijah kazalo se je, kako važen faktor v javnem življenji je tiskana beseda, koliko poa*t»ki£*je je še treba na kmetih in po mestih, da se oživlja in utrdi narodna zavest. Posebno za mestne prebivalce, katerim se vsak dan v roke silijo nasprotni organi s nesramnim psovanjem narodnega delovanja, ne more zadostovati tednik in sploh ne more zanimati omikanca in meščana to, kar se kmetu prikupi in narobe. Na mejah pa, kjer so medsobni narodni boji najbolj intenzivni, so časniki ediui pogoj vspešne obrambe proti tujemu na-silstvu. Naravno je tedaj, da v Mariboru, katero Nemci in Slovenci imenujejo svojo okrajno trdnjavo, je ideja, ki je uklila v mnogo rodoljubnih srcih, se vplamtela in da je ravno v Mariboru se ustanovil politiški list. Po nastopu Rcusta smo Slovenci, kot federalisti, tem bolj potrebovali politiškega glasila, čem silnejc je žugala po dualizmu uvedena hegemonija vse nenemške in nemagjarske narode zatreti in čem manj odločno jo bilo postopanje slovenskih državnih poslancev na Dunaji. Ko je tedaj g. dr. Dominkuš iz Maribora sklical koncem leta 1807 rodoljube na posvetovanje v Celji, zbrali so se od raznih stranij in sklenili ustanoviti pol. list, ki bi iz začetka po trikrat na teden izhajal, se pa pozneje, kakor hitro bodo to dopuščale okolščinc, spremenil v dnevnik. Kajti slovenski dnevnik, ki bi vsak dan izhajajočim nemškim listom tudi vsak dan branil pravice Slovencev, je že tačas bil cilj, do kterega moramo dospeti, ako hočemo uspešno se braniti in pol. omiko širiti v kroge, ki so nam zdaj še zatvoreni. Rodoljubi pri shodu v Celji pa so že taoas tudi spoznali, da brez lastne tiskarne bo list le težko shajal in v vedni nevarnosti, da se mu ne pripeti enaka osoda z nekdanjim „Slovencem". Zato so že pri tem shodu koncem leta 1867, ko se nikjer drugod še mislilo ni na narodno ti-skarno, sklenili, če mogoče ob enem s politiškim listom tiskarno ustanoviti. Da bi se potrebni novci 'dobili za to podvzetje, se je napravilo komanditiško društvo s kapitalom od 12000 gld. v deležih po 250 gold. Pričelo se je nabiranje deležnikov po vsem Slovenskem, a žalibože se nij posrečilo, ves potrebni kapital skupaj spraviti. Da pa svet po-zve, s kakimi žrtvami se je „Slov. Narod" ustanovil in kdo ho bili tisti rodoljubni možje, ki se nijso prestrašili teh za posamezne izvenredno velikih žrtev, povem tu njih imena, da se ohranijo t zgodovini našega podvzetja, kterega prvi ustanov-niki so bili oni. V komanditno društvo, ki sta ga imela pred javnostjo reprezentirati g. dr. Vošnjak in Ivan Zuža, so stopili in večjidel tudi svoje deleže vplačali: Gosp. dr. Ferdinand Dominkuš . . . 1000 gld. „ dr. V. Pavlic v Velikovcu . . . 500 „ „ Josip Gorup v Trstu..... 500 „ „ dekan J. Rozman v Konjicah . 500 „ ,, dr. J. Vošnjak....... 250 „ „ Ivan Žuža v Žavci...... 250 „ „ dr. St. Kočevar v Celji .... 250 „ „ Fr. Kapns v Celji..... 250 „ „ dr. Muršec v Gradcu..... 250 „ dr. Ploj v Ptuji....... 250 ,, „ dr. Ipavic in M. Kavčič pri sv. Jurji 250 „ „ dr. P. Radej v Mariboru .... 2r>0 „ „ Slavoljub Knez, notar pri sv. Lenartu 250 „ „ Božidar RajČ pri sv. Barbari . . 250 ,, ,, Al. Lenček na Blanci .... 250 ,, „ J. Lipold v Mozirji..... 250 „ Obriti ***or deliilKkcfftm društvu „^urodila t i» kur n ti" je bil 14. t. m. v Ljubljani. Predsednik do-zdanjega osnovalnega odbora g. dr. Razlag je zbor, katerega se je osobno udeležilo okolo 50 delničarjev, najznamenitejših rodoljubov iz vseh krajev Slovenije, odprl ob 5ih popoldne in po kratkem ogovoru dal besedo g. tajniku, da o sedanjem delovanji in stanji društva poroča. G. tajnik, dr. Vošnjak bere sledeče: Poro^ ilo osnovalnega odbora delniškega društva „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Slavni občni zbor! Predno poročam o delovanji osnovaluega odbora „Narodne tiskarne" naj mi bode dovoljeno, ▼ kratkih besedah nacrtati zgodovino političnega lista „Slov. Naroda" in sukcesivno razvoj tega podvzetja. Ko se je 1. 1861 v Avstriji začela ustavna doba in vse politiško gibanje živahneji postajati, io se povsod na podlagi nove tiskovne postave, ktera je kljubu velikim pomanjkljivostim vendar Se precej roke odvezala pisateljem, novi Časopisi ustanovili. Tudi mi Slovenci smo čutili potrebo večjega polit, lista, da bi se krepkejŠe v bran postavili nasprotnikom in hitrejše sejali politiško omiko med narodom. Prvi poskus seje storil 1. 1863; pokojni Miroslav Vilhar ustanovil v Ljubljani dvakrat na teden izhajajoči list „ Naprej". Pa tiskovne pravde so ga kmalu zadušile. Ker se po prenehanji „Naprcj-a" nij našla v Ljubljani moč, ki bi nadaljevala izdavanje pol. časopisa, žrtvoval se je Andrej Einspieler v Celovcu in sredi januarja 18G5 „Slovenca" začel razpošiljati med slovenski svet po dvakrat na teden. List se je hitro prikupil in v 3. letu izlazenja dospel do toliko naročnikov, da bi odslej lehko bil shajal in se tudi povckšal. Listek. Slovenska Švica. V zmirom množečem se številu prihajajo omikani tujci jn uašinci iz daljnih krajev ogledovat in občudovat krasne solčavske planine, ktere bo najvišje na slovenskem Štajerji ter glasovite zaradi svojega divje romantičnega obraza. Da, v istini ponašamo se lahko Slovenci ž njimi in je spoštujemo našo „Švico slovensko", kije gotovo vredna, dajo obiskujemo pogosto; kajti tukaj živi Še po jeziku in duhu krepko slovensko koleno neoskrunjeno po zapeljivih tujih šegah in razvadah. Obiskati „Svico slovensko" bil je tudi nam peterim mladim ljudem mikaven povod, da smo nastopili težaven pot v solčavske planine. Iz Mozirja do Ljubucga je še cesta dobra, pa za Ljub-nim do Luč je za vožnjo malo rabljiva in nevarna, ker suče se med visokimi hribi na kamenitih oba-lih od skale do skale bobneče in pcucče se Savinje, kar mika tujčevo tacega prizora nikoli še ima-joče oko. Savinja tu nij več ugodna plavćni, le platanice po nji še spravljajo drvarji. Pri Lučah, lepi snažui vasi z župnijsko cerkvijo, loči se Luč-niča od kranjske meje pritekoča od Savinje. Ker smo hoteli iti na 7420 čevljev visoko Ojstrico, zapustiti smo morali Saviujo ter dalje potovati kraj Lučnice. V Lučah pridruži se nam dijakom prijazni domači duhovnik namenjen tudi na Ojstrico ter nam oskrbi spretnega vodnika in močnega hra-nonosca. Tako je štela naša družba osem oseb. Drugi dan, bilo je 21. avgusta, odrinoli smo veselega srca iz Luč. Jasno ko ribje oko je bilo nebo in solnce je že segrevalo. Kake male pol ure gremo še kraj LuČniee. Sedaj pa, dragi po-tovalcc, moraš začeti v hrib, na kterega vrhunec Še le dospeš v kakih sedmih urah. Vsaka s'o-pinja deloma med hladnimi smcrekaini deloma tik vročega skalovja te vzdigne višje, dokler da doj-deš na lepo zeleno Planico, kjer stanuje premožen kmet Planinšek kot graščak v sredini svojega 365 oralov velicega posestva. Gostoljubno te sprejme, ako v tvojih žilah teče neskvarjena kii slovenska, ker je narodnjak. Ta je najvišje stanujoči krnet in od todi naprej ne najdeš več nikako hiše raz-veu bajtic pastirskih. S Planice dalje začne se težavniša hoja. Steza zelo strma zgubljava se, ker po nji le pastirji gonijo svojo čedo vsako leto enkrat gori in doli. Tu še nahajaš mnogo smerečja in borovja in pa dosta perholjadi in suholjadi starih dreves, za ktere se ne briga skrbeča roka človeška. Tako prideš na goro Rebro, ki daje proti južni strani krasen razgled. Vidiš tamkaj visok z drevjem obrašen Rogač in zelen Podvolovlck, kjer so ovčarji in volarji s svojo živino. Z Rebra dalje hitečemu stoji ti na desni skalnati Tolsti vrh, na levi pa nižje bregovje še zeleno. Sedaj začne premenjavati se rastlinstvo. Čarobno duh-teče, z rajskimi barvami pisane planinske cvetlice kinčijo stezo, redek rasen mcccscn, le košutje (pi-nu8 liumilis) vije se po skalovji, da zakriva belo golino. Nahajaš vže snega po globokih zijavkib, s kterim si lahko žejo gasiš, posebno ako pomešaš viusko kapljico s snegom, imaš kaj hladiven požirek. S hitrostopom naprej korakajočemu spremene se ti tudi tla v trdo breberišče in s trudom dojdeš na Desko, s ktere vidiš proti severu zaželen svoj cilj Ojstrico. Pa nij mogoče kar bližati se Ojstrici, ampak moraš iti v globoko rupo, ktere en del je planinsko jezerce napolneno z deževnico in s snežnico. Tukaj napajajo pastirji svojo drobnico, ktero okolo po širokih vrhuncih pasejo in radi oni ponujajo potovalcera solčavskega sira in kislega mleka. Ko smo vže videli Ojstrico, bilo je „le naprej, le naprej" naše geslo, ker bila je četerta ura popoldne in radi bi gledali iz Ojstrice solučni zahod. Tako smo došli v podgoro Ojstričiuo. Pa kako smo se začudili, ker vidimo med taktni skalovjem lepo zeleno ravnino kakih tri sto korakov dolgo in ravno toliko široko. Imenujejo to rav-uiuco „Korošca". Tukaj je merzel studenec, ki lije hladuo krepčalo žejnim popotnikom. Tukaj Gosp. M. Herman v Ptuji...... 250 „ „ dr. J. Razlag....... 250 „ „ Viljem Pfeifer na Krškem . . . 250 „ ,, Rodoljubi na Goriškem .... 250 „ Ti možje so tedaj položili temeljni kamen „Slov. Narodu" in radovoljni vložili svoje svote, čeravno so skoro gotovo vedeli, da so jim bodo težko kedaj vračale. S temi 6000 gold. nij bilo mogoče zvrŠiti vso idejo podvzetja in ob enem ustanoviti tiskarno. Tedaj se je sklenilo, čem prije mogoče začeti t izdavanjem pol. lista. Duša vsakega lista pa je urednik. In posrečilo se je podvzetnikom, najti moža, ki je z nenavadno bistrostjo duha družil najgorkejše domo- iu rodoljubje in ki je imel neprecenljivo naravno nadarjenost , svojim milim čutom dajati isto obliko, ki je bila najbolj primerna predmetu iu segala najglobokejše bralcem v srca. Anton Tomšič, kterega prerano zgubo še zdaj čutimo, prevzel je tvžko nalogo, v najburnejših časih politiškega gibanja, ko nas je na steno pritiskala Bcust-Gi-ek" /a vlada, sami pa smo needini v načelih se gu'u.ilt med odločno uaroduo-fedcralistično in meh-kužuo oportunitetno politiko, v teh časih je Anton Tomšič pogumno iu neprestrašeno branil narodne pravice in se do poslednjega diha svojega življenja neomahljivo držal načel, ki jih je izrazil v programu lista nSlov. Narod-a" razposlanem 2. aprila 1808. rPoroštvo obstanka in vspešnega razvijanja avstrijske države vidimo edino le v ob veljavi federalističnih načel. Edino le federalistična načela dajejo celokupni državi, kar je državnega in vsem državnim udom, kar je njihovega. Torej se bo poganjal „Slovenski Narod" državi in na rodu na korist iu spas za združenje vseh Sloven-cov v jedno administrativno celoto". In v 1. uvodnem članku to glavno točko programa jasni s prepri-čalnimi besedami in končno zakliče: ,,Tudi za Slovenec ne prestanejo sedanje muke in žalosti, dokler ne dosežejo imenovanega cilja . . . zato se nam je truditi z vsemi daševnimi močmi, z vsem pogumom, kteri se ne ustraši naj veče žrtve j kajti narod, kteri ne more pokazati nobcucga žrt-vujočega čina tudi nij vreden, da bi ostal med narodi. * (Dalje prilh.) Prcfclniovft MluviioMt iui Vrtol. Prostora in časa nam manjka, da bi že za ta list na drobnejše popisali narodno slavnost v spomin Franca Preširna, ki se je vršila 15. t. m. Pridrževaje si torej obširen popis za prihodnji list, povemo denes v kratkem: da je ta slavnost sijajno izpala in si sme pisateljsko društvo čestitati, da je kaj tako velikanskega srečno izvršilo. Nazočih je bilo okolo 6000 ljudi. Kot edini svoje vrste, in kot primerno največji se sme ta narodni shod na čast spomina Fr. Preširna smatrati zavoljo tega, ker se je slovenska inteligencija iz vse Slovenije udeleževala ga tako mnogobrojno, kakor še nobenega narodnega shoda ne. Več, kakor rečeno, prihodnjič. OI»4*iti z1>oi">lowiiMltcv» i»lMf»telj-Mkoft-tt «1 r u Nt vit t IJ u farni. Občnega zbora pisateljskega društva 14. t. m. se je udeležilo kacih 40 udov. Med temi imenujemo imena po slovenstvu bolj ali menj znana, gg: Davorin Trstenjak, dr. Razlag, dr. Vošnjak, prof. Erjavec, prof. Pajk, prof. Francelj iz Varaždina, dr. Zarnik, dr. Lavrič, dr. Pavlic iz Veli-kovca, dr. Ribič iz Maribora, prof. Plcteršnik, prof. Vil. Zupančič, prof. Vodušek, Noli, Stres, Klavžar, župan Doljak, dr. Samec, prof. Lovce, Parapat, Tan-šek, Ogrincc, Tomšič, župnik Ripšl, Jurčič itd. Sejo je odprl predsednik, g. Davorin Trstenjak s sledečim ogovorom: Slavna gospoda! Mi smo se sešli denes k prvemu občnemu zboru slovenskega pisateljskega družtva. Njegov uamen Vam je vsem dobro znan, ne samo iz člankov, ki so se o tej zadevi pisali v javne liste, nego tudi iz družtvcuih pravil. Potrebo tacega družtva so spoznali po večini slovenski pisatelji sami, in svojim pristopom potrdili svoje prepričanje, a tudi mnogo družili prijateljev slovenskega slovstva se je oglasilo pri našem družtvu, in upamo, da se se jih bode več, ko bodo videli njegovo blagotvorno delavnost. Kakor vsj na svetu ima svojo prijazno in neprijazno osodo, tako tudi naše mlado družtvo je že takoj v svojem početku zadela edna nemila osoda po zgubi dvoji skoz vse svoje življenje delavnih udov, možev bistrih po svojem duhu, in poštenih po svojem srcu. Prvi je bil Nestor' slovenskih pisateljev na Kranjskem, blag mož, izvrsten služebnik sv. cerkve, skrben povspe-šitelj narodne omike, enako srečen kot pesnik in skladatelj, in učen slovničar, sicer starec po truplu a mladenič še po duhu. Znan Vam je vsem, in pisateljsko družtvo bode skrbelo, da so ma ne postavi samo duševen spominek v obširnem životopisu, temuč tudi čeden njegovim zaslugam primeren materialen spominek. Mi v našem prvem zboru pa smo dolžni njegovo ime poslaviti, in jaz predlagam, da se iz svojih sedežev vzdignemo in pozvonimo slavnemu pokojniku, ki jo tako čuteče zapel miložalostno pesem: „Pojo, pojo zvonovi" — tje gor v eterske cvetove, in na ves glas vskli-knemo, Slava slavnemu Blažu Potočniku. (Slava!) Drug bivši ud našega družtva je še mlad mož, in ravno ko jo stopil v preddvor Minervin — zgrabila ga je nemila smrt. Ljubil je svojo domovino goreče in ljubezen do omike narodne bila mu je globoko v srce zrastla. Na leposlovnem in gle-dališčnem polji je bil eden naj delavniših slovenskih pisateljev, in pokazal ne samo estetično svojo izobraženost, nego tudi izvrstno spretnost v svojih spisih. Kadar se bodo slovenski rodoljubi in ro-doljubkinje zabavljali pri glcdiščinih igrali po njem poslovenjenih, in posluškovali gladki slog v dialogih, bode jih obšla miložalostna čut, in marsikateri bode gorko izdesnil: Škoda za to izvrstno slovstveno moč, da nij smela dolže delovati. Naj bode njegova delavnost, ki se je zraven poklicnih njegovih opravil in vedno bolehnosti res skazala kot železna, mlajšim pisateljem v izgled in spod-bujo — mi pa obhajajoči denes njegov spomin stvq-rimo svojo patriotično dolžnost, in počastimo ga, dokler tudi njegovih rokopisov ne spravimo na svetlo iu mu ne postavimo kakšnega dostojnega spominka, z glasnim Slava: Slava blagemu Valentinu Mandclcu. (Slava!) Mi smo darovali svoje usponi ene vrlim zamrlim udom, obrni m o se sedaj do živih. Ze pri ustanovljajočem zboru sem omenil, kakošue vlastnosti naj ima naše družtvo, kakovŠen duh naj v njem vlada. PriporoČnjem vam "Se'enkrat, naj bodo neutralen slovstven zavod, in naj ne služi političnim strastiin, nego edino vedam in znanostim. Zgodbe nas prepričujejo, da naš narod slovenski ima vse sposobnosti iu vse potrebne pogodbe dušnega življenja. Naše slovstvo se je v 40 letih lepo pomnožilo, ne samo prosti narod z veseljem sega po knjigah, tudi razumništvo, ki jo jedro vsakega naroda, miluje slovensko modrico. A vse, kar se je dosle storilo na slovs'.vcncn našem polji, je bilo nekako razkosano, razkomadano, nij bilo pravega načrta, prave osnove, ki je vendar potrebua, ako se hoče namen narodne odgoje doseči. Združene moči bodo tem pomanjkljivostim od-pomagale, spisovatelji domači dobivali podporo, izobraževalno pomočke, in izkušenost in izvede-nost starejib boste početnikom kazale pot do Parnasa. Ako so se dosle iz grdo sebičnosti ubijali duhovi, bodo naše društvo silna falanga proti vsakemu dušnemu sovražniku napredka. Da oni, ki morebiti iz predsodkov nijso so prijatelji našega društva, izvedo naš skrajni namen, naše težnje, njim tukaj očitno povemo, da nase delovanje ne bode motilo vestij, no bode omadeževalo krščanske nravnosti, v svoj delokrog nij smo vzeli pretresavanja verskih razodetih resnic, teuiuč mi bodemo gojili: „literas et artos, qnae cmolliuut moreš, nec sinunt essc feros," — gojevali bodemo ima ovčji pastir malo utico iz samega kamena brez malta napravljeno, kjer smo svoje reči pustili, da bi leže v hrib šli; kajti pred nami visoko v sinji zrak je molela siva Ojstrica iz apncuca ter nas klicala na svoje teme. Nastopimo najtežjo pot iu lc s bribskimi palicami smo si naprej pomagali od skale na skalo, od pečine do pečine. Kmalu pa se izgubimo tako v pečevji, da ne bi mogli dalje brez vodnika, ne vedoči, kje je Ojstričui vrh. Sli smo tudi po snegu in ledu kratek čas. Ktc-rim je motila visočina glavo, skušali so iti tudi po Štirih, lc uaš neustrašeni voduik jo skakal kot jelen iz nevarnosti v nevarščino. Na Škarje (tako imenujejo Ojstričino zvezo z Brano) piišedši si malo odpočinemo. Tu ne rodč več tla nikake zelenjadi in obstoje le iz razpokanega iu lahko lomljivega apnenca, kar je zadaj gredočemu pogubno, zatorej je ta del pota uajncvaruiši. Pa nič se bati nij treba. Kdor veliko sveta premeri in ima krepke noge, so tu gori prikobaca, ako no po dveh, pa po Štirih. Tako smo tudi mi dospeli na od vseli strani iz vrtoglavega propada navpik moleči vrhunec. Vse nas je neka divua moč obdala in groza nas spreletavala. Dolgo smo stali brez glasu s trepetom obziraje prirodo krasna čuda. Srce nam je trkalo hitreje od veselja in solze nam je rodila radost. O blagi razgled na vso štiri strani! Proti severu leži pred tebo cela Koroška in v daljavi tam Veliki Zvon, ki jo imel glavo z meglami ovito, kakor bi žaloval, da zatiravajo tam njegov slovenski narod inorodniki strastnimi napadi na njegovo sveto reč. Proti večeru so v bližini gora Rinka s štirimi glavami, Brana, Dedec, Baba, Konj, pod nogami pa logarska dolina in šumeči slap Savinje, v daljavi pa slovenski velikan Triglav, cela Kranjska z belo Ljubljano, v kteri še je močna slepa ljubezen do inostranstva, in proti jugu in jutru stoji ti pod nogami Kamnik, cela gornja iu spodnja Savinjska dolina in v bližini gledaš na hrbet 6489' visoke Radohe. — Stali smo skoro v sredini Slovenije in duh naš je bil nove moči iz krasnih podob. Ko se nam je nasitilo oko, zadonela je iz naših grl lepa pesmica: Visoko vrh planin Htojiin V voselji rajnkem tu živim i. t. d. ktere še nismo nikoli z večo navdušenostjo peli, kot tukaj v grozni višavi; ginljivo taleče donel je jek od pcČcvja in k našemu začudenju oglasi so v lepi logarski dolini deklica ter jame ravno tako popevati. — Hladna sapica nam je pihljala nasproti iz doline in vctriČek pripodi po skalovji meglico, ktera zagrne ves obzor na vzhodno stran Ojstričuo. Solnčni žarki od zahodne strani na meglico padajoči uzročili so mavrico, ktera se jo počasoma čisto s k r o ž i 1 a ter obdajala kot krasen venec senco vsakega na meglici h svojimi sedme- rimi barvami. Meglica je dolgo mirno ležala in mi smo se veselili divne igrajoče natore. Sedaj je tudi vže luč solnčua hirala, njeni žaiki so oslabeli in vtopila so jc v svoji zlati bliščobi. Poldrugo uro smo bili na gori in prehitro nam jc čas potekel, morali smo vrniti se zopet v podgoro. Hoja doli jc, seveda, težavnejn kakor gori, pa vsak ide z radostjo napolnenim srcem lože. Temna noč je svoje črne peruti črc/. skalovje prej razprostrla, ko smo došli v podgoro in žarki ponočnih luči razsvitljcvalc so jasen obok. Pod goro na ravninico Korošco piišedši smo zraven zanečenega ognja položili naše trudapolnc ude in pod jasnim nebom prenočili. Po noči je tudi luna bleda razlila svojo sreberno belo svetlobo Čiez nas, ko nam jo pripovedoval vodnik stare povesti. Ko pa jc uapovedala rumena zarja mladi dan in še berlelo lučice na nebu, odrinoli smo ter prišli do solnčnega vzhoda nazaj na goro Desko, kjer smo občudovali vzhajajočo solnčice , kako poganja najprej rujne žarko po nebeškem oboki, poslć pa se prikaže trepetajoče v svojem ognjenem veličastvu. — Hoja na Ojstrico ostane nam vsem v blagem spominu, ker nijsmo nikoli toliko čutili in videli v tako kratkem času in priporočamo to hojo tujcem, posebno pa našincem, ki se vozijo za drago novce dalječ po svetu, ali krasote svoje mile Slovenijo pa še uc poznajo. K—i. znanosti in umetnosti, ki oblažujejo nrav, in branijo pred razdivjanjem. rVam confratres cbarissimi rei publicae literariac, bode tore edina skrb razno polje Človcčjih znanosti obdelovati. In ker je pri nas še dosti priložnega polja, in nij še obdelano nobeno slovstveno polje prav in dobro, bodemo z velikim pogumom svoje dušne moči obračali: da se olika jezik, da se razsvetljuje naša zgodovina, da se razsvetljuje naša domača zemlja, da se spozna krasna kraljevina domače prirode, da se vzdigne narodno blago, da ; z obraz eni dol našega naroda dobiva zdravo dušno brano. Duh slovenski jc krepak, mi med slovanskimi narodi znamo postati Atenčani, vsaj božja previdnost nam je podarila dušnih zmožnostij obilo, in lega naše domovine je taka, da smo v vedni dotiki z romanskim in germanskim svetom, in obraženost velicega dela naroda tolika, da si lehko vse, kar sta krasnega stvarila germanski in romanski duh, prilastimo in presadimo na domača tla. Zraven gotovo bode bistri duh slovenski tudi obilo izvirnega stvarjal, iu tako si pridobival veljavnost pri izobraženih narodih. Ako je nemška prislovica: „"VVissen ist Macht" resnična, in da je gola istina kažejo dogodbe, nam Slovencem, ki nimamo ni poštevilu ni po političnih položajih potrebne glavnice za velika materialna in politična podvzetja, ravno znanstvene in vednost ne moči treba, ako se hočemo obraniti narodnega propada. Torej bodimo marljivi in pridui kakor mravljice in bčelice, poštujmo vsako slovstveno moč; vsak ne more biti veleum, a more koristno delovati v kolu duševnih delavcev. Samemu mi nij še prav jasno, kako se bode delovanje našega mladega društva razvijalo ; še le praksis in izkušnjo bodo nam davalo kažipot, zraven še razsvitljeno svetovanje častitih udov, a začeti moramo, dasiravno utegnemo izprva žc tavati po temnem potu. Blaga volja, in nepremakljivi pogled na svrho, bodeta vso oviro premagala. Zato Vam priporočujem da volite v odbor može, ki so de lavni in vsestransko izobraženi. Tukaj bi bilo osobne simpatije ali antipatijo na nepravem mestu, in zelo bi škodovalo blagemu namenu našega no Se na tidnih nogah stoječega društva. Ker je eden glavnih namenov našega društva tudi ta, da se v občnih zborih prednašajo učeni predmeti, da se po takih govorih navdušuje za domače slovstvo povabljeno občinstvo, naj tedaj hudo vsacega skrb, da bode pomagal zvrnevati to točko naših pravil. Ker pa za to še nismo pripravljeni, in lo malo-katcii je bil že navzoč pri takšnih učenih shodih, nam še tudi manjka potrebnega opravilnega reda. Ne moremo t:»'-<\j pri prvem občnem zboru terjati takošnih predi! išanj, vendar začetek mora biti tudi tukaj in oprostite mi, ako Vas lo kratek čas bodem trudil z slabo poskušnjo. Vzel sem si za predmet kratko razlogo: o imenu slovenske sojenice, slovenske M o i r c. (Predsednik bere učeno razpravo, katera natisneva izide na drugem mestu. Svoje berilo sklepa s temi besedami.) Končuje svoj govor želim, da bi naše mlado društvo dopala srečna čestitka, dobra sreča, dobra volja, ne pa beda in gorje. Sedaj pa prosim, naj opravljata g. tajnik in g. blagajnik svoja poročila, naj sc store potrebne volitve društvenih funkcijo-narjev, jaz pa še izrekam svojo zahvalo vsem dosedanjim g. odbornikom in vsem čestitim udom, ki so pomagali mi mojo idejo oživotvoriti. (Dalje in konec prih.) Politični razgledi Včeraj so pričele delegacije svojo zase danje. Znano je da Slovence v njih zastopa dr. Po k luk ar (namestnik njegov jo grof. Barbo) in Čeme (namestnik grof Coronini), ako Černcta sploh šc smemo imenovati zastopnika. Najimetnitnejša obravnava v delegacijah bodo pač posvetovanje o proračunu za vojsko. Vojni minister Knhn zahteva od leta do leta vočje svote za vojaštvo in pričakovati smemo v cislajtanski delegaciji krepko opozicijo proti gospodu Knhnn. Ogri so bili dozdaj nasproti vojnemu ministru precej radodarni; letos pa utegnejo tudi oni sc upirati ogromnim terjatvam, vsaj ogerski časopisi se ostro protivijo Kuhno-vemu proračunu. — Pristaviti še moramo, da izmed Ilrvatov sede v ogerski delegaciji grof Štefan Erdody, Jakić, Miškatović (ta dva sta od narodne stranke) in Kršnjavi. 12. septembra 1871 je cesar podpisal ono poslanje deželnemu zboru češkemu, katero priznava češko državno pravo. Nekateri češki listi so zarad tega besede onega kraljevega pisma na čelu prinesli, drugi pa pišejo uvodno članke primerjaje lanski in letošnji septembra. „Politik" pravi v svojem članku „k godu scptcmbcrskcga manifesta", da sedanja vlada ne samo nič dosegla nij, kljubu temu, da se nobenega sredstva za pot-lačcnje opozicije nij ustrašila, nego da jc opozicija denes še bolj utrjena. „Sedanja vlada je storila, da so se na Češkem pleve od pšenice ločile, da je češka opozicija zdaj edina in da je izginila ona zaupnost, katera samo slabost rodi. Kraljev reskript od 12. sept. 1871 je ravno tako v Petrogradu in v Berlinu, kakor v Pragi poznan. On je historičen faktum, ki sc nikoli ne more neresničen storiti. Beseda legitimnega monarha se pač po premarljivih slugah slučajne začasne vlado lehko strga s sten, nikoli pak ne iz src njegovih podložnikov, nikoli iz spomina ostalih monarhov To prepričanje jc pri nas trdno, zato tolažno v bodočnost gledamo." V Pragi je bil zdaj tudi lastnik „Narod nih Listov" dr. .Tulius Grčgr zaprt. Poprej jc bila v njegovi hiši preiskava, pri kateri pa so nij nič našlo. Po poročilu nekaterih federalističnih listov bodo 22. oktobra avstrijski federalisti kon gre s imeli v Innsbrucku. Berliuski listi pripovedujejo, da bode cesar Franc Jožef v kratkem v Potrograd potoval, da ukrepi obnovljeno prijateljstvo med A v strijo in Rusijo. V Oenevi zbrani razsodniki, ki so imeli mirno odločiti o al ab a ms k em vprasšanji med An glijo in severno Ameriko, so končali svoje delo Po njih razsodni ima Anglija za poškodovano sc-vernoamerikanske ladje plačati odškodnine nad 3 milijone funt. šterl. 1 i I ii i list, da ga podpišejo tukaj, ako ga že doma. niso podpisali. Podpisani volilni list, prosimo, kmalu pošljite Matičnemu odboru ali tajništvu. Odsek sc nadja, da se, visokočastiti gospod, vjemate z njegovim nasvetom in da si marljivo prizadeuete dobiti mnogo podpisov ali posamnih volilni listov. Vse za vero, domovino in cesarja! *) V Ljubljani 4.9) semptemera 1872. V imenu odseka za dopolnilne volitve Matičnih odbornikov : Dr. Jan. Bleivvcis. Dr. K. H. Gosta. llazne stvari. * (V o 1 i t v e v „M a t i č i n i" o d b o r.) Iz Ljubljane je „skrivna narodna vlada" tudi „sveta vira" (Vehme) imenovana, razposlala že 4. t. m.^nekte-rim udom slovenske Matice sledeči ukaz : Visokočastiti Gospod! Osmi občui zbor slovenske Matice bode, kakor Vam kaže priloženo vabilo, v četrtek 26. septembra. Na ta veseli god občnega zbora jc želeti mnogo društveuikov iz vseh krajev Slovenije, da svet vidi, kako visoko cenimo blagi slovstveni ) zavod, važen v vsakem, zlasti v sedanjen času. Vsakemu društvu in zavodu duša jc odbor, zato naj so va-uj volijo značajni2) možje, bistrega uma, blagega*) srca in pravega1) duha; kajti lc taki vspešno vladajo društvo. V odbor voliti ima pravico v'sak Matičar;5) želeti je, da sc volitve udeležijo, Če ne vsi, vsaj jako mnogi''), toraj tudi taki, kterim ni mogoče osebno pričujočim biti pri občnem zboru. Ker se pa glasovi sila razcepijo, ako volijo nepri-čujoči, kterim ni moč ustnicno pogovoriti se s svojimi sodruštveniki, zato so je v Ljubljani ustanovil odsek7) da za Matičin odbor nasve-tujc sposobne8) može, ktere Vam kaže priloženi tiskani list. Omenjeni odsek Vas toraj prosi, podpišite ga sami in dajte ga podpisati vsaj onim družbenikom Vaše okolice, ki ne pridejo na občni zbor, in sc vjemajo z odsekovim nasvetom. Oni, ki pridejo na občni zbor, pred volitvijo dobe vo- ') Torej vendar slovstveni, v dejanji pa si mislite, da bi, če ne Matici, pa vsaj nekte-rini drugim koristilo tudi nekaj obrtuijc in kupčije privzeti. 8) t. j. taki, ki po svojem značaji le prikimavati znajo. 3) slovenskega ne treba. ') zakaj? za slovensko slovstvo ali za obrtnijo in kupčijo, ali da sc ložej drugod poskušajo politične harlckinadcV s) vendar le po nasvetu „skrivne vlade", sicer se volilci javno sramote ('glej „Novice" konec februarja 1872.) ") Bog pa ne daj, da bi „jako mnogi" po svojem prepričanji ravnali. 7) govori sc že dve leti, da je v Ljubljani taka nezmotljiva, vsemogoča in vsevedoča skrivna vlada, katera izduhta gole modrosti, ki jih morajo razna družtva sč soglasnim prikimava-njem potrditi, da sc potem svetu (urbi et oi bi) naznanijo; kdor pa jc druzega mnenja, se uvrsti med osobne sovražnike mogočnih dveh vladarjev, med odpadnike, nevernike in nemškntarjc. — Tukaj sc jo ta skrivna vlada prvikrat javno pokazala in sc mora že jako močno čutiti računajoč na večletno slepljenje nemislečih, ali pa jc izigrala svojo zadnjo karto. Ko so naši državni poslanci pod Ilohcnvvartom na Dunaji bili, nijso imeli nobenega kluba, nobenega posvetovanja med seboj o prevažnih prašanjih za spravo med narodi, ker jim dr. Gosta ničesar nij povedal, kar jc izvedel od mcrodajuih krogov, ker šc takrat ni j potreboval prikimavali ja in je menda po načelu : ,,do ut des" lo svoje železniške koncesije zasledoval. (Glej V. Stritarjev sonet.) 8) na3a skrivna vlada mora imeti nenavadne pojme o „sposobnosti" za slovstveni zavod. Eden priporočenih je več let spisoval vabila k čitalničnim veselicam v Ljubljani pof> do 8 vrstic in čeravno jc doktor (mož sc zove Poklukar), naredil po dvakrat toliko slovniŠkih pogresk, kakor kak dečak I. šole; drugi je za slovstvo sposoben , ker je nekdaj s K očeva rji tržil in svak enega skrivnega mogotca; spet eden ,,pisatelj" je normalko z dobrim vspcbom dovršil in ker je od njega prikimavanjc prej pričakovati, kakor od pisateljev iu visokošoleev, jc „sposobeu" ; šo eden je rojen Nemec, ki se bode sam naj bolje čudil, kako bi njemu mogoče bilo delovati za slovenski slovstveni zavod in ki bode v svoji poštenosti sam depreciral temu, da bi kteremu zares sposobnemu slovenskemu učenjaku zasedal prostor. Vendar dr. Gosta bi vsaj enega tovarša svoje narodnosti rad imel, crgo jc „sposoben". 9) ceh) ljubljanski odborniki Matice so vabilo k občnemu zboru šc lc 8 dni pozneje dobili. Vse za prikimovnujc neslovenskim političnim in narodnim harlckinom! ali pa vse za napredek in razvoj edinega slovenskega slovstvenega zavoda! * (Višja sod nij a za Slovence.) „Pravnik" piše: „ Višjih sodnij je v zapadni Avstriji devet, na Bavarskem pa pri 4,800.000 stanov-nikih sedem, torej pride v tem kraljestvu na 700.000 prebivalcev c n a višja sodnija. Pri nas so tako razdeljene: Na Tirolskem iu Predarclskcm v luspruku za 850.000 ljudi; na Dalmatinskem v Zadru za 400.000 lj.; na Primorskem (Istra, Trst, Gorica) v Trstu za 520.000 lj.; na Spodnje- iu Gornje-Avstrijskcm in Solnograjskem pa v Hcču za 8,200.000 lj. le ena; na Štirskem, Kranjskem iu Koroškem v Gradei za 1,800.000 lj. tudi samo cua; na Moravskom in S ležkem za 2,300.000 lj. samo cua v Brnu; na Oališkem, Krakovskem in Bukoviuskcra za 5,000.000 lj. dve višji sodniji v *; Kaj tionta ima ree8aru h slovensko Matici) opraviti? Stavec. Lvovu in Krakovu j na Češkem za 5,100.000 lj. tndi samo ena v Pragi. Da to nij prava razmera, je na prvi pogled razvidno. Višje sodnije poslednje imenovanih dežel so torej primorane razdeliti se v več odlomkov ali odsekov, ker sicer no bi mogoče bilo izdelovati ogromno gradivo in sicer v mnogovrstnih, tudi malenkostnih kazenskih rečeh, potem v trgovinskih, menbcnih in rudarskih zadevah, v navadnih državljanskih pravdah in v nc-prepirnih rečeh, zadnji čas tudi o vojaških osobah. Da to razkosanje nij koristno starodavnemu razlaganju postav in načelnemu stanovitno dobremu pravosodstvu, kažejo žalibog lo pregostokrat nasprotne razsodbe v popolnoma enakih primerljejih. Pričakovati se sme, da bode nova uredba Bodnij z novimi postopniki v državljanskih in kazenskih rečeh tudi tej pomanjkljivosti odmogla in da se vsaj za en milijon Slovencev vstanovi višja sod-sodnija v zemljepisnem središči — v Ljubljani. Ta želja je oprta na znanstvene in dejanske razloge, torej se bode prej ali slej tudi izpolnila, ker nima nobenega političnega ali narodnega zadržka proti sebi. Ravno tako se naj drugot pomnoži, oziroma primerno razdeli število višjih sodnij, da se leže ohrani svetost pravosodja." * (Zavratna agitacija.) Od več strani smo od najzanesljivejših rodoljubov Čuli, da, akopram se gosp. Costa nij predrznil dolgo let ie na narodnem polji delajočega dr. Razlaga izpustiti j av no iz listine kandidatov za „Matičini" odbor, temuč ga je „pustil" kandidirati, — da isti Costa pošilja duhovnikom (to se ve samo tistim, ki se dajo od njega kot marijoucte za špago gori in doli vleči, lističe), na katerih je zapisano, naj se dr. Razlag v Matico ne voli, temuč namestil njega — nckov slovstveno in politično obskurni ljudski učitelj Močnik po imenu! Nemec Costa bi rad pri nas vse pod svojo komando dobil, za to rabi same prikimalnike v odborih. * („Pravnik slovenski") je ravnokar izšel na štirih polah (za julij in avgust) in ima ta-le obseg: 0 potepinstvu. — Veljavnost zaveze obresti od ktere glavnice plačevati v polni izmeri brez vsakega odtegovanja. — Za dejanje hudodelstva javne posilnosti po §. 81 kaz. zak. je potrebno, da je rabljeno pretenjo oblastnijsko osobo zares v strah pripravilo. — Mcnjično zastaranje se ne pretrga s priznanjem resničnosti dotične menjične terjatve- — Predpisi zastran zidanja novih in pripravljanja že obstoječih stavb blizo parovoznih železnic. — Motenje posesti nij omejen jc občinskega vodotoka. — §. 456 obČ. drž. zak. ne velja za primerljej izvršne rubeži tujih reči. — Gostilničar jc odgovoren za robo popotnikov, ktera je bila prinesena v njegovi družini pristopne prostorije. — Pristojnost političnih ali šolskih oblastij zastran davščin šolskim in cerkvenim služabnikom in zastran prepisa šolskega nepremakljivega imetka. — O naredbah politične izvršbe se ne more to-ževati pred rednim sodnikom. — Z izvršbo se pretrga zastarenje na tri leta omejene predpravice davkov in zcmljiščne odveze. — Za mrtvega se sme izreči, kdor je bil v krvavi bitki, akoravno nij dokazano, da je bil smrtno ranjen. — Kdo je „delavec" , za kterega ima stroške ozdravljanja plačevati tisti, ki mu delo daje? — V §. 6. ces patenta od 10. oktobra 1840, št. 412 drž. zak zemljiščnim in hišnim posestnikom pristoječa pra vica se z neizvrševanjem izgubi iu se pozneje ne oživi več. — Ako sc za brezplačno zastopano stranko izterja kaj denarja, se imajo njenemu brezplačnemu zastopniku iz tega plačati ne samo gotovi stroški, temuč tudi zamuda in zaslužek. ---Pozvedba zvedencev oziroma precenba na večn spomin se ima na zalitcvanje razlastenca tudi brez dokaza nevarnosti v zamudi in ne gledč na na sprotni ko ve vgovore dovoljevati, ako lastnik nij zadovoljen z odškodnino po upravni poti izrečeno — Pridobitev vknjižene terjatve po izbrisu vsled plačila opravljenem pri skupno zastavljenem po sestvu. — Razpis c. k. niinistcrstva za deželno hrambo od 10. maja 1872, št. 3791 zastran pre skrbljenja deželnih brambovcev , ki so o svojem službovanji v stoječi vojski postali nezmožni. — Soud političnega društva sme le biti, kdor je dopolnil 24. leto svoje starosti. — Odgovornost zem ljemerca za nesrečo pri delanji Železnice vsled podkopanja zemlje. — Vgovor neprištetega de-darja se zavrže zavoljo nedoločnosti prisege. — Občinski ponoćni čuvaji spadajo k osobam v §. G8 kaz. post. navedenim in njih razžaljenje je prestopek §. 312 kaz. post. — Tožba železniškega društva zastran ničnosti v razlastil nem ravnanji pravljene in s pritožbo no spodbijano cenitve zemljišča nij pripustljiva. — Sodnijsko pozvedo-vanje o domovinskem pravu nij odločilno. — Kdaj se sme silama dovoliti služnost za vodno napravo ? - Odvetniki imajo revno stranke brezplačno zastopati, akoravno bi se ustno in brez odvetnika obravnavalo. — Vpeljanje dražbinega kupca v posest prodanega zemljišča. — Postava o zvrše-vanji razlastilnih razsodeb v železnocestnih stvareh. — Zastran preskrbljenja nezakonskih otrok po očetu. — Svojeročni podpis dolžnika pod vgotov-ljevanskim pismom stvara že pol dokaza glede njegove resničnosti, kteri sc more dopolniti z do-mirno prisego. — Po civilui pravni poti se ima rešiti praŠanje, ali ima poprejšni patron še odraj tovati za šolo drva. — Vodna postava. * (Nemčurska geografija.) Povodom prepovedi tabora v Renčali od strani okrajnega glavarstva v Gorici je telegrafi ral nek nemčurček iz Ljubljano v „N. Fr. Prcsso" : „Napravljenje tabora v Kočevji (sicl) je od okrajnega glavarstva v Gorici prepovedano." * (Cukra iz repe) se je v pridelovalnem letu 1871/72 v Evropi napravilo 17.300.000 centov. Od tega spada na Avstrijo (kjer posebno na Češkem mnogo cukra iz repe napravljajo) 3,250.000 centov. Listnica opravniitva. G. v. SUr . . . . c v Kr. Naročeni Hto dO konca leta 1872. — G. P. Gr. Pf. v P. Do konca t. 1. Oznanilo« 1. oktobra t. 1. sc začne šolsko leto na slo-vensko-nemški šoli vadnici, ktera jc zedinjena s c. kr. učiteljskim obrazovališčem v Mariboru. Na tej soli se bode učilo po občnem učilnem načrtu za ljudske šole. Vsak učenec, ki v to šolo vstopiti želi, naj se po svojih roditeljih ali njenih namestnikih oglasi 30. septembra t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure pri vodji c. k. učiteljskega ohrazovališča, in naj se izkaže s krstnim listom, če bi pa bil že poprej na kakoj dragi šoli, tudi s spričevalom preteklega šolskega leta. Sprejemali se bodo otroci, kteri so slovenskega jezika zmožni in kteri so šesto leto svojo starosti dovršili. (182—1) V Maribora, 14. septembra 1872. C. k. vodstvo. broš zdravila Na prsih in plučah bolan) ie po naravnem pota tmli v olinpnlh in od tilrtivnikuv m neozdravljivo razglaienih Klučajlh radikalno onlrirJJnJo brez zdravila. Ho natančnt!)!. t>op!au bolezni pove piameno ▼efi Dir. J. ii. Fickcrt, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Honorar r>RlXlacIenic? <■ (181—1) 22 let star, prost od vojaščine, izučen v slovenskem in nemškem jeziku in v kupčijstvu, 2'/» let rudniški uradnik, bi rad s 1. novembrom drugo službo dobil. Več pove opravništvo tega lista. Borzni komptoar in menjavnica dunajske komisijonske banke Scliotl ciiriiift- 18, prejema vse kakor koli imenovane l»«t lllilM*. iliciljll&ko« in Im»i'*Ii4* |M»*l«b. NaroČila na tukajšnjem trgu in iz provincije se jako naglo, reclno in promptno izvršujejo in sc vrednostni papirji iu valute po borznem komptoaru kupljene z obzirom na vsakokratno stanje denarnega trga pod najbolj ecnimi pogoji obdeljujejo. Poslovne prostornosti so vsak dan od i), ure zjutraj do G. ure zvečer brez prenehanja občinstvu odprte. (131—15)__ . ° I £ 4 0 2 4> 2 c 2 3» »ra g .** O O T3 *-> 1 g s s rj •S .c *• 0. . S .3 3 s s i # s i i s*ss ~ 1 S 3 .->©>— a> —, • ■—, *J C R *0 (SiHMisod d,>'| (m—s) Prva javna višja trgovska učilnica na Dnnaj i, Pratterstrassc Nr. 32. CAI1L POIiOEH, direktor. Predavanja se začnejo početkom oktobra, vpisovanje bodo od 20. septembra naprej.--Programe po direkciji. Carl Porgee, direktor. izuatelj in oUgovurui urednik Martin J cio v de k. 'liskar: F. S kaza iu drugih.