Jntrsafa hrSsja 205. mm. V UlMM i Caaa 4 vtarje. Letnik XU1I. Jntrania tzaa|a v L|a»l|aml: vse leto...............K 12*— pol leta...............„ 6*— četrt leta................. 3-— na mesec...............„ 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličja levo), telefoa št. 34. Izhaja vsak dan zjutraj. HoHlku 4 vlnarfa. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jntrufa izdaja po pošti za Avstro-Ogrsko: vse leto...............£_.K 18-— pol leta...............„ 9*— četrt leta...............„ 4 50 na mesec............- . . . „ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Upravništvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. rzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Dalmatinski poslanec Biankini o ob-strukciji v proračunskem odseka in o položaju. Zadar. 2. avgusta. V ^Narodnem listu« piše dalmatinski poslanec Bi-ankini z oziroui na Masarvkova iz-vajanja o jugoslovanski obstrukeiji sledeče: Jugoslovanska obstrukcija \ narodno - gospodarskem odseku ie bila le paux-pa. Taktika slovenskih klerikalcev je popolnoma napačna. V jeseni ni pričakovati boljših uspehov, ker odpadeta dva mogočna zaveznika, namreč Rusini in Poljaki, ki bo-ii<> med tem časom že zopet najver-nejši pristaši Bienerthove vlade, Ogrski državni zbor. Budimpešta, 2. avgusta. Ogrska zbornica je včeraj obravnavala predlogo glede konzularnega pravosod-stva. ki je bila tudi sprejeta. S tem je program poletnega zasedanja izčrpan in danes ali jutri se ogrski državni poslanci podajo na poletne parlamentarne počitnice. Sestanek srbskega zunanjega mini* stra dr. Milovana Milovanoviea z avstrijskim zunanjim ministrom gro* tom Aehrenthalom. Dunaj, 2. avgusta. Srbski zuna-ixji min. dr. Milovan Milovanovič je imel včeraj v Marijinih varih z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Aehrenthalom tri četrt ure trajajoči razgovor. Domneva se, da je bilo ventilirano pri tem tudi vprašanje obiska kralja Petra na dunajskem dvoru. Položaj na Hrvaškem. Konferenca hrvaške stranke prave. Zagreb, 2. avgusta. Z ozirom na včerajšnji razgovor bana dr. Toma-šića z nekaterimi poslanci srbsko-hr-vaške koalicije, je sklical poslanec Magdič hrvaško stranko prava k seji v torek, na kateri se bo sklepalo, kako stališče naj zavzema stranka do novega položaja. Kaj namerava ban dr. Tomašič? Dunaj, 2. avgusta. V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da pomenja konferenca bana dr. Tomašiča s podpredsednikom hrvaškega sabora dr. Mag-dićem, da bi se vstvarila nova stranka vladne večine, ki bi izločila iz sebe Srbe in sicer tako samostalce kakor radikalce. Razveljavljeni zvišani železniški tarif. Dunaj, 2. avgusta. Železniško ministrstvo je razveljavilo zvišane železniške tarife za eksport češkega premoga v Nemčijo in sicer vsled dejstva, da se je vsled zvišanega tarifa na Nemško eksportiralo mnogo manj premoga. Burna ustanovitev Ciril . Metodove podružnice v Podsredi. Pod sreda, 1. avgusta. Včerajšnjega ustanovnega občnega zbora Ciril - Metodove podružnice so se udeležili tukajšnji klerikalci pod vodstvom kaplana Podpečana in raj-henburškega kaplana Tratnika. Zborovanje 6e je vršilo v Jazbečevi go- stilni in je bilo skrajno burno. Govoril je pot. učitelj Ivan Prekoršek, kateri je sijajno utemeljil današnji kurz v družbi in stvarno odbil klerikalne napade na njo. V odgovor na klerikalno razsajanje je podružnici takoj pristopilo 3*3 članov in članic. Ogri in vojaška služba. Budimpešta, 2. avgusta. V Vrše-eu je imel državni poslanec Karoczou shod volilcev, na katerem je poročal in govoril o novem vojaškem zakonu. Vprašanje, ali je vojaška služba dve ali triletna, nima od strokovne strani nobenih zaprek več, ker so tako za eno, kakor za drugo. Pač pa je to vprašanje važno iz gospodarskega ozira, ker dveletna vojaška sl:ižba zahteva veliko večje potrebščine. Spor med Vatikanom in Špansko. Madrid, 2. avgusta. Splošno se pričakuje, da skoraj odpotuje pape-ški nuncij. Včeraj v nedeljo je bilo navzlic splošnemu razburjenju v-obeh strankah mirno. Napredni listi pišejo mnogo o sporu in objavljajo razne statistike, s katerimi naj bi se dokazalo, kako jiotrebno je že bile, da se je že vendar enkrat oglasila država proti izsesavanju ljudstva na Španskem s strani cerkve. Tako je n. pr. samo v mali provinci Barceloni nič manj in nič več kakor 482 samostanov in v mestu Barcelona samem jih je 180. Madrid, 2. avgusta. Iz mnogih krajev so prebivalci poslali papežu udanostne brzojavke. V cerkvah je v nedeljo duhovništvo raz prižnic hujskalo ljudstvo proti sedanji vladi. Nemška kultura. Iglava, 2. avgusta. V nedeljo je prišlo med Sokoli in Nemci na ulici do krvavega spopada. Nemci so namreč Sokole napadli. Osem Sokolov je težko ranjenih, eden je baje na za-dobljenih ranah že umrl. Prepovedani sokolski slet Liberee, 2. avgusta. Tukajšnja sokolska župa je nameravala prerečeno nedeljo prirediti župni izlet v bližnji Pavelsdorf. Nemci pa so radi tega izleta razvili strahovito pro-tiagitacijo in vsled tega je vlada prepovedala prireditev izleta. Mirovni kongres. Štokholm, 2. avgusta. Včeraj se je v tukajšnji sodni palači otvoril 18. mednarodni mirovni kongres, katerega se je udeležilo okroglo 600 delegatov iz 24 dežel. Pozdravne brzojavke so se med drugim odposlale tudi na baronico Berto Suttner in na grofa Tolstoja. Popoldne so se pričela posvetovanja. Cesarjevo darilo po povodnji poškodovanim Ogrom. Budimpešta, 2. avgusta. Cesar je daroval za po vremenskih nezgodah prizadete ogrske komitate is privatne šatulje 10.000 K. iskljatea in Vas- Lvov, % avgusta* Narodni svet »Vsepoljske ljudske stranke« je iz- ključil poslanca dr. Germana, ki je načeloval vsepoljski skupini, iz strankine organizacije, ker je skušal pridobiti nekatere vsepoljske poslance za separatistična, strankinemu programu nasprotujoča stremljenja. Črnogorski dementi. Cetinje, 2. avgusta. Tukaj se na merodajnem mestu odločno zanikuje vesti, kakor bi bilo vprašanje pre-stolonasledstva odprto kaki nameri. Vse so zlobne izmišljotine. Končana afera turškega poslanika na grškem dvoru. Carigrad, 2. avgusta. Tukajšnji poslanik na grškem dvoru, Vaga bej, je odločno zanikal, da bi bil rabil kake zaničljive besede o grškem kralju. S tem je ta afera tudi končana. Volilni boj med radikalci in soeijal-nimi demokrati v Rimu. Rim, 2. avgusta. Pri nedeljskih volitvah je v Rimu zmagal proti ra-dikalcu socijalni demokrat Canpa-noci. Zanj so glasovali tudi uradniki. Med socijalnimi demokrati vlada radi te zmage velikansko navdušenje in prirejajo po mestu demonstrativne obhode. Policija nastopa proti socijalnim demokratom zelo strogo. Krvave volitve. Rim, 2. avgusta. Pri nedeljskih volitvah je prišlo v Adriji do krvavih spopadov. Intervenirati je moralo vojaštvo, ki je oddalo na demokrate več strelov. Mnogo oseb je radi tega težko ranjenih. Turški veliki vezir na počitnicah. Carigrad, 2. avgusta. Veliki vezir odpotuje 9. avgusta iz Carigrada v Marijine vari. Tja se poda tudi turški finančni minister Tachi-bej. Kreeani ne pridejo v grško narodno skupščino. Atene, 2. avgusta. Med političnimi strankami se je sklenil dogovor, da bodo kretske kandidate izključili od kandidatur v grško narodno skupščino. Venezelos se je podal v Trst. Reorganizacija turške armade. Carigrad, 2. avgusta. Sultan je potrdil načrt, s katerim se izvrši reorganizacija turške armade. Po tem novem načrtu se deli vsa turška vojska v 14 kornih poveljstev. Železnicarski štrajk na Francoskem. Pariz, 2. avgusta. Nekateri tu kajšnji listi zatrjujejo, da izbruhne danes stavka francoskih železničarjev. V istem hipu pa, ko stavka izbruhne, pokliče vlada vse železničarje rezerviste pod orožje in jih na ta način prisili, da bodo morali nadalje opravljati železničarsko službo kot vojaki. Pretep v ai musaki cerkvi. Carigrad, 2. avgusta. V armenski cerkvi v Srnini je prišlo med posameznimi armenskimi političnimi strankami radi političnih nasprot-etev do krvavega pretepa. Dve osebi sta mrtvi, tri so težko ranjene. Podrobnosti o aretaciji morilca drja. Crippena. London, 2. avgusta. Na tisoče ljudi je pričakovalo v Montrealu prihod parnika »Montrose«, s katerim bi se imel pripeljati dr. Crippen. V gosti megli je priplul parnik »Montrose« k obali, kjer je čakal nanj policijski inšpektor Dew iz Londona na drja. Crippena, obdan od cele čete kanadskih detektivov. Ko je dr. Crippen stopil na suho, je rekel Dew, ki dr. Crippena osebno pozna, kanadskim detektivom: »To je vaš mož!« Težke roke policistov 30 v tem trenotku zgrabile dr. Crippena *n njegovo ljubico Mi s Le Ne ve. Mis Le Neve je pri tem postala popolnoma bleda in se je skoraj zgrudila na tla. Mis Le Neve je takoj začela zatrjevati svojo nedolžnost. V verige ckovanega so nato odvedli detektivi dr. Crippena in njegovo ljubico Le Neve na urad, kjer se jih takoj preiskalo ter začelo zaslišavati. Pri preiskavi niso našli nikakega orožja, pač pa pri dr. Crippenu celo vrsto zlatnine, ki je bila last njegove prejšnje umorjene žene. Dr. Crippen je baje tudi že indirektno priznal svoj umor. London, 2. avgusta. Tukaj je razširjena tudi druga verzija o aretaciji morilca dr. Crippena. Po tem poročilu se zatrjuje, da dr. Crippen pri aretaciji ni izgubil svoje hladnokrvnosti, temveč, da se je takoj uprl in pričel braniti, tako da so ga morali detektivi najprej pobiti na tla, da so ga potem mogli zvezati in aretirati. New York, 2. avgusta. V New Yorku pomenja aretacija dr. Crippena velikansko senzacijo. Listi so izdali o aretaciji posebne izdaje in zvečer se je s pomočjo transparentov dajalo ulici najnovejša poročila. London, 2. avgusta. Nadaljne podrobnosti o dr. Crippen ovi aretaciji iz Montreala se glase: Dr. Crippen se zagovarja precej neokretno, vendar pa odločno zanika, da bi bil on umoril svojo ženo in jo pokopal v apnu v svoji kleti. Sodniki ne dvomijo o njegovi krivdi, pač pa je že skoraj gotovo, da Mis Le Neve nt pri umoru nič soudeležena in da je šla z dr. Crippenom samo radi tega, ker mu je verjela, da je njegova prejšnja žena v Ameriki umrla. Kapitan Kandall je od vseh občudovan junak, katerega bistroumnosti se ima zahvaliti policija, da se je aretacija dr. Crippena tako lahko in brez vsakih zaprek izvršila. Posamezni potniki ladje »Motrose« niso niti slutili, kakega sopotnika imajo na ladji in kdo se nahaja v njihovi družbi. Le kapitan Kandall je imel tako bistre oči, da je v Mistru Robin-sonu zapazil in spoznal takoj tako zelo zasledovanega morilca. Sedaj se pač oglašajo tudi nekateri potniki, ki trdijo, da se jim je Mister Robin-son zdel že iz vsega početka na ladji precej sumljiv. Kapitan Kandall dobi tudi nagrado, katero je razpisala londonska policija na dr. Crippena, namreč znesek 6000 K. V znamenju ljubezni. V Žirih, v tej trdnjavi napredne slovenske misli, se dogajajo stvari tako škandalozne, da bo treba o njih spregovoriti resno besedo. Kar počenja ta kaplan Pavel Perko, to kriči že do neba. Zdi se, kakor da bi Žiri ne bili več v moderni pravni državi, ki priznava vsem državljanom, ne glede na politično mišljenje, enake pravice, marveč v deželi, kjer neomejeno vladajo ver-' ski fanatiki in katoliški bonci najhujše vrste. Pretekli petek je v Zirih nenadoma umrl tamkajšni trgovec Ogrine, mož, ki je vžival v vseh slojih splošno spoštovanje in velik ugled. Njegovo življenje je bilo uzorno in njegov značaj je bil brez vsakega madeža. Kot navdušen narodnjak je bil seveda tudi član »Sokola«. Povsem naravno je torej, da se je »Sokol« hotel udeležiti pogreba uglednega svojega člana. Cim pa je za to izvedel kaplan Perko, je dal pokojnikovim sorodnikom sporočiti, da rajnega pod nobenim pogojem ne pokoplje, ako se pogreba udeleži tudi »Sokol«. Žirovci so že sicer navajeni na razna naravnost nečuvena dejanja verskega fanatizma, ki jih je zagrešil vzoriti božji namestnik Perko, niso pa pričakovali, da bi bil tako brez vsakega boljšega čuta in brez vsake pijetete, da bi celo smrtne slučaje izrabljal v svoje gnusne strankarske namene in se jih posluževal v to, da bi dal duška svojemu nekr-ščanskemu, da, naravnost barbarskemu in poganskemu sovraštvu. Ljudje, med njimi tudi mnogo poštenih klerikalcev, so bili ogorčeni in razjarjeni do skrajnosti. In kako tudi ne? Pred veličanstvom smrti poneha vajo med nravstvenimi in kulturnimi ljudmi sovražnosti in bojni meč se pri takih prilikah potisne v nožnice. Pri klerikalcih, ki se nazivajo dobre katolike, ni takih običajev, pri Ti jih traja sovraštvo še preko groba. Tako tudi pri kaplanu Perku. On je hotel še ob mrtvaški krsti pokazati svojo brezmejno mržnjo do Sok* i;i Oirrim-a. zato mu ni hotel pri-zuati cerkvenega pogreba, ako Ogrinca spremijo na njegovi zadnji l m>ti njegovi tovariši. To je barbarstvo, to je brezduš nost, ki bi delala čast velikemu in kvizitorju, zloglasnemu Torquemadi. Ljudstvo je bilo ogorčeno in zahtevalo je, naj se Sokol ne ukloni kaplanovi komandi, češ. če tudi Ogrinca pokopljemo brez duhovnika, priredili mu bomo tako sijajen pogreb, kakršnega Žiri še niso videli. In Sokoli bi bili to storili, ako bi jih obupana žena pokojnikova ne prosila naj odnehajo in s krščansko samozatajitvijo dokažejo, da so boljši kristjani, kakor božji namestnik Perko. Sokoli so ugodili prošnji nesrečne vdove in včeraj so izročili smrtne ostanke Sokola Ogrinca materi zemlji na Dobravčevem. Pogreb je bil tako sijajen, kakor morda se nabadali v fcrih. Kar tati napredno v £irih in okolici, vse je prihitelo k pogrebu. 2iri so bili kakor izumrli, vse je hitelo na Dobra&evo, da izkaže zadnjo čast možu, ki ga še preko groba zasleduje duhovniška zloba in mašfte-\ alnost. Ob odprtem grobu so stale v črne žalne obleke odete Sokoliće ter iktele, pred krsto pa je hripavo oel božji namestnik Perko: »Mir večni dodeli mu, o gospod!« Kakšna britka ironija in brez-dušnost! To se je zgodilo dne 31. julija 1910. po rojstvu Kristusovem, ko je bil na Kranjskem deželni predsednik baron Schwarz. Če bi se to zgodilo kje drugje, bi bili zbesnelega popa takoj zaprli v kak samostan ali pa bi ga poslali v blaznico. Pri nas pa sme počenjati pop, ki mu je brez dvoma verski in strankarski fanatizem že otemnel razum, karkoli se mu zljubi. Zanj na prosto zakoni ne obstoje, on je neodgovoren tiran v svoji župniji. Kie je tu avtoriteta države? Ali so zbesneli popje že res pri nas vzvišeni nad vse zakone? Nam je to divjanje pobesnelih popov, nasproti kateremu drže državni organi križem roke. prav dobro došlo, ker se s tem ljudstvo samo tira k temu, da bo jelo iz dejanja in nehanja duhovništva izvajati kon-sekvence. Gospodje duhovniki, struna je že napeta, pazite, da ne poči in da se ne ponove dnovi, ki so že bili! Žalostna vest. « »Slovenec« se je zavil v žalno obleko in jel tožiti kakor Jeremija na razvalinah jeruzalemskih. In kaj se je zgodilo, da je napolnila pobožne gospode v Kopitarjevi ulici s tako veliko žalostjo? Nekaj groznega, nekaj povsem nezaslišnega. Poslušajte in zgražajte se! Vlada je potrdila pravila društva »Jugoslovanski krematorij«. Uh, kako je pretresla ta vest naše klerikalce, ko so jo čitali v nedeljski številki našega lista! Kar tresti so se jeli od groze in nepopisen strah jim je stopil v vse kosti. V duhu so že videli, kako se gradi sredi Ljubljane krematorij, v katerem se sežigajo mrliči, zrli so z duševnim očesom kako prihaja v krematorij sprevod za sprevodom, da da vpepeli-ti zemske ostanke onih, ki so ono, kar je na človeku umrljivega, raje izročili ognju, kakor da bi dali telo, ki je, kakor pravijo svete knjige, posoda neumrljive dane, zreti črvom in drugi golazni. Ta prizor, ki so ga zrli v svoji domišljiji, jih je taka pretresel, da so poslali samega Tersoglava vprašat na vladov če je res mogoče, da je baron Schwarz dal dovoljenje graditi krematorij. In tu so prepade naga Tersogiava potolažili, da po-kosal baron 8ebwan ni nikdar dal takega dovoljenja, in pristavili so še, da Je pravzaprav naravnost žaljivo, da so gospodje v Kopitarjevi ulici le trenotek dvomili o tem, da ki bili presvetli, kot materi cerkvi verno vdani Tirolec, mogli zagrešiti tako strahovito dejanje, vzpričo katerega se pobožnemu katoliku kar lasje ježe. Terseglav je hitel vzradoščen v uredništvo ter zmagoslavno zapisal v »Slovenca«, da vlada sploh ne ve o tem, »da bi bila pravila potrjena«. Hosiana, veseli se, Izrael! Da pomirimo razdražene klerikalne živce, povemo: 1. da so pravila bila predložena ministrstvu notranjih del, da torej baron Schwarz ni imel nič z njimi opraviti; 2. da se ne gre za zgradbo krematorija — klerikalcem se naj odvali kamen od srca — marveč za ustanovitev društva ki bo svojim članom po smrti preskrbijevalo vpepe-ljenje. Sicer pa, čemu ne privoščite, klerikalna gospoda, da bi vsak ukrenil s svojimi zemeljskimi ostanki, kar mu je drago in milo. Ali se bojite, da bi v slučaju vpepeljenja odpadle pristojbine, ki jih dobivajo dnhovniki pri pogrebih? Kako malenkostno! Dovolite vendar vsakomur, da bo zveličan po svoji fasoni! Nepristranska justica na Štajerskem. V občini Oplotnici pri Konjicah se bije že več let sem hud boj med Slovenci in nemškutarji, ki se z vsemi sredstvi držijo v dveh razredih na krmilu; vsled tega se je pritožil župnik Bezenšek s 14 slovenskimi volilci proti izidu volitev. Pritožba je bila pisana nekoliko preostro in se je očitalo dvema oplotniškima nem-škutarjema ter občinskemu tajniku razne nepoštenosti — največ brez trdnih dokazov.Ti so tožili in župnik in kmetje so bili obsojeni na pet tisoč kron globe! Ta obsodba bo gotovo zaradi svoje ostrosti vzbudila splošno pozornost, posebno še zaradi tega, ker je znana širokovestnost, s katero se bojujejo na Štajerskem nemškutarji proti Slovencem in ker vsi očitki gotovo niso bili brez podlage. Naši klerikalni večini moramo povedati le to, da se njeni lastni grehi sedaj maščujejo. Pustila je brez vsake besedice protesta namestitev cele vrste nemških sodnikov na Sp. Štajerju — in ti sodniki sodijo slovenske klerikalce ravno tako strogo in krivično, kakor »liberalce«. Kdaj je deželni poslanec tudi imun. Nekje na Dolenjskem je nek klerikalni deželni poslanec zelo nepriljubljen, ker išče vedno in povsod po- popolnoma po nepotrebnem prepirov* Posebno rad nagaja kmečkim fantom, kar mu pa ti zelo zamerijo. In ko je nekega večera zopet izzval tak prepir, so mu hoteli fantje nekoliko prerahljati kosti. Takrat pa zraste ta klerikalni deželni poslanec v svojem dostojanstvu, ter zakriči nad fanti: »Ali ne veste, da mene ne sme nihče udariti, ker sem imun?« Če so fantje upoštevali njegovo imuniteto, o tem se ne poroča. — Da ustrežemo radovednosti, povemo, da je ta imuni klerikalni poslanec Dular* Trubarjev duh. Škofovo glasilo z vso resnobo zatrjuje, da vlada na dekliškem liceju — horribile dietu — Trubarjev duh. In sicer samo za to, ker je profesor dr. Mole v svoji razpravi o »dr. J. Zupanu kot pesniku« zapisal, da se razmotrivaleu zdi čudno, da je dr. Zupan opeval vse mogoče bolj ali manj zaslužne može, celo dva grofa Galla, ki si nista pridobila drugih zaslug, kakor da sta kot kaplana pasla ovce, ni se pa spomnil, dasi je bil neustrašen In svobodomiseln mož Trubarja in Dalmatina, ki sta vendar očeta slovenske književnosti.« In samo zaradi tega stavka vlada v liceju Trubarjev duh in zaradi tega »ne sme dobiti ta zavod niti vinarja ljudskega denarja.« Gospoda »Slovenčev-ci« niste samo smešni, nego tudi naravnost otročji. Izlet Belgradčanov v Ljubljano. V Belgradu se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da organizira izlet Belgradčanov v Ljubljano. Odbor je imel že več sej, v katerih je razpravljal o prireditvi izleta. V eni svojih zadnjih sej je sklenil, da sprejme na izlet sam do 100 udeležencev. Za izlet se je prijavilo že toliko udeležencev, da bo mogoče imenik izletnikov obelodaniti že v najkrajšem času. Ta izlet se bo vršil ob času, ko priredi belgradsko pevsko društvo »Stankovič« svoj koncert v Ljubljani. Kakor nam poroča »Zveza slovenskih pevskih društev«, je društvo »Stankovič« na njeno pismo glede koncerta odgovorilo, da hoče, u važu je pomisleke proti prireditvi koncerta meseca avgusta, stvar urediti tako, da se bo koncert v Ljubljani vršil dne 3. ali 4. septembra t. 1. Dragim srbskim gostom že sedaj kličemo: iskreno dobro došli! Društvo Branibor«. Včeraj popoldne je imel odbor narodno - obrambnega društva »Branibor« svojo prvo sejo. Navzoči so bili ti - le odborniki: Aleksander Hu-dovernik, prof. Anton Jug, dr. Ko-derman iz Celja, Ciril Pire iz Kranja, Ferdo Primožič, Rasto Pust osle mšek, dr. E. Slavik iz Trsta, Andrej Sene-kovič in dr. G. Žerjav, kot član nadzorstva pa Fr. Podkrajšek. Za društvenega predsednika je bil soglasno LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest lz ljubljanske preteklosti. (Dalje.) Kadar je bil Angelik žalosten, a ni mogel priti do pijače, da bi ž njo tolažil bolečine svojega srca, tedaj je vselej prepeval melanholične cerkvene pesmi. A kadar je zapel »Agnus dei« ali »Ave Regina«, tedaj je bilo to vedno znamenje popolne obupanosti. Kar je bil Angelik tretjič v zaporu, je bila njegova duša tako polna obupanja, da ga niti številne stenice niso zbudile iz njegove smrtne žalosti. »Ave Regina«, tako je jokal vse dni in vse noči in imel je vzroka dovolj. Čutil se je popolnoma nekrive-ga. Ničesar drugega ni storil, kakor da je zlezel na balkon oficirskega kopališča in tam opazoval razposajeno početje oficirjev in igralk. Ničesar drugega ni storil. A zdaj so ga dan na dan zasliševali na dolgo in na široko in vsak dan so ga obdolžili kakega novega hudodelstva. Dolžili so ga, da je hotel vlomiti v oficirsko kopališče in oblekel kapucinsko kuto, da bi ga nihče ne spoznal, oziroma,da bi vrgel sum na očete kapucine. Moral je izdati svojo srčno skrivnost in povedati, da sta ga samo ljubezen in ljubosumnost pripeljali na balkon oficirskega kopališča. In dalje so ga dolžili poskusenega uboja, češ, da je vrgel grofa Panigaja z balkona z namenom ga usmrtiti in končno, ko je že vse mesto govorilo o tem senzač-nem dogodku, se je oglasila pri gosposki še stara, ošnofana šivilja, vdova Magdalena Hudošpičnica, in je obdolžila Angelika zarotništva in vohunstva, češ, da je imel pri vdovi Roža 1 i ndi Predpasnikovi po dvakrat na teden skrivnostne sestanke s skrivnostnimi ljudmi. In ubogi Angelik je moral prestajati ostra,dolgotrajna zasliševanja in imel vse več vzrokov s solznimi očmi prepevati »Ave Regina«. Zlasti še, ker je bil vitez Rovetta di Kado-na izginil iz Ljubljane, ne da bi bil zapustil za seboj le najmanjši sled, tako da ga niso mogli zsslišsti o dogodkih na balkonu oficirskega kopališča, kakor je Angelik nujno in iskreno želel. Tako težka in huda so bila zasliševanja in Angelik je toliko trpel, da se mu je končno izvila is duše presrč-na prošnja: »Oh, zakaj sam zapustil samostan! Dajte me nasaj h kapucinom.« »Ni mogoče,« mu je odgovoril policijski uradnik. »Prvič sploh nimamo pravice, drugič vas kapucini sami ne marajo, tretjič pa je eksce-lenca, gospod generalni guverner,ka-pucine iztiral iz Ljubljane in se bodo morali preseliti v Škof jo Loko.« »Ali je res? Oh, kako jim jaz to privoščim,« je dejal Angelik. »Kaj pa so storili takega 1« »To vendar vi najbolje veste,« je menil uradnik, »saj ste sami največ pripomogli, da je ekscelenca gospod generalni guverner izdal ta ukaz.« »A, kaj pravite, jaz sem pomagali Lejte, lejte! Ali bi morda za to lahko kaj dobil?« Ce si človek pridobi kako zaslugo za blagor države, se že spodobi, da za to kaj dobi.« »Saj morda boste kaj dobili,« se je smejal uradnik, »pa ne na roko .« Angelik pa ga ni pustil dalje govoriti. »Ne, hvala, hvala,« je odločno izjavil. »Jaz sem preveč občutljiv.« »Drugače pa tako trden! Zakaj ne greste k vojakom. Vi bi tam lahko naprej prišli, vi bi tam lahko kaj postali. Morda celo general ali maršal! Zdaj je vojska na Španskem! Pojdite v vojsko zoper Spance! « »Ne morem! Jas Spance tako sovražim, da jih še videti ne maram.« »Vi bi pač raje doma ostali in vdove tolažili, kaj?« se je smejal uradnik. »O, tič ste, pravi tič!« In zasliševanje, dolgo in natančno zasliševanje se je vnovič začelo.In koliko večja je bila Angelikova stiska, toliko bolj je iskal izrednih po-močkov. »Slišite, gospod,« je vprašal, ko je bilo naposled za ta dan zasliševanju konec. »Kaj pa bo zda*j s kapucinskim samostanom?« »V vojašnico se spremeni. Koder se je glasila doslej le pobožna molitev, bodo odslej prebivali veseli vojaki.« »No, molili ravno nismo preveč, in veseli smo bili tudi,« je nekako sam pri sebi govoril Angelik. »Ali da bodete videli, kako dober in zvest državljan sem jaz, vam bom nekaj razkril, kar vesta samo dva človeka na vsem svetu.« In povedal je policijskemu uradniku natančno vse o podzemskem hodniku, ki je bil napravljen med kapucinskim in uršulinskim samostanom in potem izrekel upanje, da ga bodo sedaj izpustili iz zapora. Toda policijski uradnik je vzel Angelikovo razkritje samo na znanje, njegovega upanja pa ni izpolnil. ■n^B izvoljen gosp. notar Aleksander Ha-dovernik, ki je v kratkem nagovora obljubil, da bo posvetil vse svoje moči narodno - obrambnemu delu, ter prosil odbornike za požrtvovalno podporo. Na predlog gosp. poslanca C. Pirca, je bil izvoljen za podpredsednika gosp. dr. Gregor Žerjav. Za blagajnika je bil izbran gosp. profesor Anton Jug, za tajnika pa urednik Kasto Pustoslemsek. Nato je odbor razpravljal o velevažnem predlogu, ki ga je stavil gosp. predsednik Hu-dovernik, in o raznih drugih nasvetih. Vsebina stavljenih predlogov seveda ne spada v javnost. Vsi predlogi in nasveti so bili v meritornem oziru soglasno po kratki debati sprejeti. Društvo »Branibor« započne v najkrajšem času svoje delovanje in nadejati se je, da bo to delovanje v korist in blagor narodu slovenskemu. Mesto bankovcev — papir. V nedeljo zjutraj je dobil neki ljubljanski denarni zavod po pošti denarno pismo. Pismo je bilo zapečateno, zunaj pa je nosilo deklaracijo, da je v njem 15.000 kron v bankovcih. Ko so pismo odprli, so bili v njem papirnati odrezki, toda o bankovcih ni bilo ne duha ne sluha. Stvar se je takoj prijavila policiji, ki je nemudoma uvedla najintenzivnej-šo preskavo. Ali je bilo pismo spoli-rano, ali je bilo vobče že prazno oddano na pošto, se doslej še ni moglo dognati. Vse kaže na to, da se tatvina ni zgodila na ljubljanski pošti, da celo z apodiktično gotovostjo se da to trditi. Kakor se nam zatrjuje s povsem verodostojne strani, ne bo imel dotični denarni zavod prav nobene škode. Dva brata utonila. Dva brata, stara 11 in 13 let, sta utonila pri kopanju » grapah« v Biljah pri opekarnah v nedeljo popoldne. Dečka sta iz Doljne Vrtojbe, sina posestnika Mihe Arčona. Pred tremi leti je utonila pri domu v neki luži ravno temu posestniku mala hčerka. Poskušeno zastrupijenje. V šoštanjski okolici na Štajerskem sta stanovala zakonska Urleb skupno s Frančiško Cretnik. Urlebo-va je imela svojega moža na sumu, da ima s Čretniko razmerje. Šla je in namešala Čretniko vi v kavo strupa; ta je pa strup še pravočasno opazila. Trlebova je bila že enkrat zaprta 18 mesecev, ker je poskusila zastrupiti svojega prvega moža. Policijske vesti. Nesreča na železnici. K tej včerajšnji notici se nam poroča, da se je dotični, ki je bil povožen na Viču od vrhniškega vlaka, >am vrgel pod vlak. Njegova identiteta pa dosedaj še ni dognana. Kala V Kranju je bilo ukradeno hote-lirjevemu sinu Pavlu Golobu is predsobe kolo tvrdke Brennabor, vredno 70 K. Kolo je že obrabljeno, ima veliko prestavo, navadno balanco in rumeno barvane vilice. Nadebuden deček. Pred nekaj dnevi je prišel k mehaniku Leopoldu Oroslju v Spodnji Šiški mlad deček in mu dejal, da je uslužben v trgovini I. Kastelica na Sv. Petra cesti, ter si za gospodarja izposodil kolo. Ko je Grošelj pri Kaštel icu, s katerim je osebno znan,poz-neje po kolesu vprašal, je izvedel, da je osleparjen. Deček je okoli 15 let star, za starost precej velik, okroglega, bledega obraza in nosi temno zelenkasto obleko. Kolo je prostega teka »Torpedo«, ima tovarniško št. 45.084 in vredno 100 K. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Nesporazumljenje. Med delavci v Grubarjevem prekopu je vedno kak majhen prepirček — včasih ima bolj, včasih manj slabe posledice. Dne 11. t. m. popoldne je nastal konflikt med delavcema 2ekarjem in Pavli-č e m. Žekar je v prekopu delal, nekoliko višje na škarpi pa Pavlic. Naenkrat se na Žekarja s škarpe ulije curek vode. Te neprošene kopeli ni bil Zekar prav nič vesel, pobral je kamen in ga je vrgel na škarpo ter je zadel z njim Pavlica in ga lahko poškodoval. Sodnik je Žekarja z*# to obsodil — vpoštevajoč olajševalne okolščine — samo na 12 ur zapora. Zekar bo kazen odsedel v nedeljo, da ne bo škode na zaslužku — ampak za to pojde nedelja rakom žvžigat. Materinska ljubezen krave. Zi- darki mojster F. M. na Glincah je zadnjič — menda je bilo 19. t. m. — kupil lepo kravo s teletom; tako lepa je bila, da se ji je čudil še celo An-dretto, ki se na živino zelo dobro razume (izdeluje namreč svoje slavno-znane salame). Mojster je kravo in tele izročil hlapcu Bizjaku, ki naj bi živino gnal v hlev. Bizjak je tele peljal na vrvi, krava pa je sama ponosno koracala po cesti. Teleta ni niti za sekundo izpostila izpred oči,kaj-ti rada ga je imela na vso moč. Tu zavije Bizjak s kravo in teletom z glavne ceste v postransko ulico, nasproti pa pribiti petleten otrok — in tu se je v kravi z vso silo oglasila materinska ljubezen: ker se je zbala, da bi otrok teletu ne storil kaj zalega (ta strah je bil seveda neopravičen), se je krava z vso besnostjo vrgla na otroka; otrok je zadobil lahke telesne poškodbe. Včeraj sta se morala pred okrajnem sodiščem zagovarjati zidarski mojster in hlapec, češ, da sta nezgodo zakrivila, ker nista dovolj »Jutri se pa vsekako odloči vaša ux>da.« ga je potolažil policijski uradnik. »Jutri vas bom namreč kon-irontiral z vsemi prizadetimi osebami in pričami in potem vas ali izrodim sodišču, ali vas izpustim.« In ta dan je Angelik gorečnejše kakor kedaj prepeval v svoji celici A ve Regina« in vmes jokal in zdi-hoval in klical vse svetnike, krščanske in paganske na pomoč. Naposled je vendar napočil odločilni dan. Angelik se je celo umil, 'Vsar ni storil vse te dni, kar je bil v naporu in napravil najžalostnejši obraz. Ko ga je stražnik pripeljal v sobo, se je držal, kakor bi v naslednjem trenotku moral položiti svojo glavo pod giljotino. V sobi so bile zbrane že vse priče. Stari grof Panigaj je otožno sedel poleg uradnikove mize. Bil je ves prepaden in poznalo se mu je od daleč, da se je od usodnega padca z balkona oficirskega kopališča zelo izpre-menil. Na njegovem starem obrazu > ležala otožna resignacija. Sklonjeno je sedel na svojem stolu in trdovratno je gledal v tla. Ne enkrat ni dvignil pogleda, ker ni hotel videti cvetoče lepote, blizu njega stoječe Adelgunde. Ko je bil prvič zaslišan pri poH-ciji, je z drhtečim glasom povedal vso svojo nesrečo in končal s slovesno prisego: »Sem ga iztrgala iz mojega srce tista mula, tista Adelgunda, ki me ga je goljufala. Meni ga je rekla, da ga bom umrla, da -ra moja ušesa proč stoje in ga jokala za mene, potlej pa ga je šla na maskerada in ga imela officiali in druge cavalieri, a jaz sem ga plačal vse — oh — oh — oh! Ma zdaj sem ga iztrgala iz moje srce in ga bom vse pustila in ga šla via!« In te prisege se je grof držal^Nič več se ni prikazal pri Adelgundi in njena pisma ji je vračal neodprta in tudi na policiji se je trudila zaman, da bi z ljubeznivimi pogledi in sladkimi vabljivimi smehljaji obrnila nase njegovo pozornost. Ni je hotel videti in ni je pogledal. Razen grofa Panigaja in Adelgunde sta bila navzočna tudi ona dva oficirja, ki sta bila lasaftils Angeli-ka na balkonu, potem pa vse članice bratovščine neutolaienih vdov in suha, ošnofana šivilja in vdova Magdalena Hudošpičnica. Mil pogled je vrgel Angelik na vse te priče, posebno mil in proseč pogled na zbrane vdava in potam as je skesano postavil pred polieijskaga uradnika s trepetom v sreu, kajti bUo ga je strab. JMJaa? Is nflntlt. ... • .... (K pazila na kravo. Sodnik je pa oba oprostil, kar se je prepričal, da nista nesieče prav nič kriva. — Seveda, 6e otroci preveč po cesti letajo, se že tudi mora s tem računati, da kaj iz-taknejo. Rablja ten možakar. Delavec Janez Zalaznik iz Hruševega in od tistih, ki so vpisani v družbo treznosti. Svojega svetopisemskega patrona, ki ni pil vina in opojne pijače, posnema prav slabo. So ljudje, ki ga še niso videli treznega. Kakor vsi pijani ljudje, je seveda tudi Zalaznik večkrat prav zelo siten in neznosen, če mu pa kdo kaj reče, je pa še povrh rabijaten. Zadnjič enkrat je pri posestniku Fr. Zupančiču v Hruševem prodajal tako sitnost, da ga je Zupančič nazadnje moral postaviti na cesto. To je Zalaznika seveda razjezilo, vzel je v roke kol in razbil tri šipe na oknih in poškodoval vezna vrata. Včeraj se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem — pravzaprav bi se moral zagovarjati, zagovarjal se namreč ni, ker je bil spet pijan, da so ga komaj noge držale. — Sodnik mu je odmeril teden dni zapora, poostrenega s trdim ležiščem. Zupančiču bo moral tudi povrniti dve kroni za pobite šipe in poškodovana vrata. Najnovejše vesti. Stavka mlatičev. Budimpešta, 2. avgusta. Na posestvu nadvojvode Jožefa je izbruhnil štrajk mlatičev. Na posestvo je odposlano orožništvo. Moderen vojaški intendant. Petrograd, 2. avgusta. Novi vojaški intendant v Kijevu Lebedev je pozval časopisje, naj mu poroča o napakah, ki jih zapazi pri vojaškem upravnem postopanju, da mu na ta način pomaga zboljšati zanemarjeno rusko vojaško upravo. Železniška nesreča. Oran v Alžiru, 2. avgusta. Pri mestu Telag sta trčila skupaj dva vlaka. Ponesrečilo je mnogo ljudi pri tem.Po dosedanjih poročilih je 20 mrtvih. 40 pa težko ranjenih. Predrzni tatovi. Lvov, 2. avgusta. Neznani tatovi so se podnevi vtihotapili v stanovanje tukajšnjega bankirja Richter-ja in počakali, da je prišel domov. Nato so mu izmaknili njegove ključe od banke in te vporabili ter iz banke ukradli 140.000 K. O tatovih dosedaj Še ni nobenega sledu. Še ena železniška nesreča. Stanislava, 2. avgusta. Blizu postaje Lojova je zadel vlak, napolnjen 7 izletniki, v drugega. Med občinstvom je nastala panika. Mnogo oseb je ranjenih, nekatere težko. Plemenski boji v Ameriki. Palestina (Teksas), 2. avgusta. V bojih med zamorci in belimi, ki jso bili prave bitke, je bilo usmrčenih 50 zamorcev, padlo pa je tudi IS belih. Beli so zamorce popolnoma obkolili in bati se je, da vse postrele. Eksplozija v cementni tovarni. Budimpešta, 2. avgusta. Eksplozija, ki se je dogodila v cementni tovarni v Novem Sadu in o kateri smo že poročali, je zahtevala v celem 10 žrtev. Kotel, ki je eksplodiral, je napravil na zidovjih tovarne precejšnjo škodo. V tej tovarni je zaposlenih vsega skupaj 1800 delavcev. Nesreče t gorak. Gradec, 2. avgusta. Iz Schlad-minga na Zgornjem Štajerskem poročajo, da je v nedeljo divjala v okolici takozvanega »skalnatega morja x strašna nevihta, vsled česar so turisti, ki so se nahajali takrat tam v gorah v veliki nevarnosti. Organizirale so se rešilne ekspedicije, ki so 33 takoj podale v gore turistom na pomoč. Aniža je močno narasla«. Strelska slavnost v Brna. Brno, 2. avgusta. Veliko strelsko tekmovanje se je včeraj zaključilo z razdelitvijo daril. V celem se je oddalo pri strelski tekmi 3,356.690 strelov. (■sgsegsiiaak 2. avgusta. Tukaj js divjala v nedeljo strahovita nevihta-Toča je uničila vse pridelke. xs Murzsteg, 2. avg. V tukajšnji okolici se je vtrgal oblak, ki je napravil strahovito škodo. Hudournik je preplavil hotel »Adler« in ga popolnoma opustošil. Hotelski gostje so si komaj rešili življenje. Steln ob Snežniku, 2. avgusta. V nedeljo popoldne je divjala tu strašna nevihta, padala je toča, debela kakor jajce, ki je uničila vse pridelke. Vlom v banko. Belgrad, 2. avgusta. V nedeljo so vlomili tatovi v banko na Belesini. Odnesli so 50.000. Griža med nemškim vojaštvom. Metz, 2. avgusta. V tukajšnji garniziji je izbruhnila med vojaštvom griža. Mane.vri se radi tega odpovedani. Za kratek čas. Mati: Nič mi ne sanjari. Cas je, da dobiš moža. Pri izberi moža mora biti ženska pametna. Glavno je, da dobi moža, ki je kaj in ki *aj ima. Hčerka: In ljubezen 1 Mati: To je iluzija, ki jo časih lahko tudi kak natakar provzroči. Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoslemsek. Borzna poročila. Dunaj, 2. avgusta. Semestralna bilanca kreditnega zavoda izkazuje baje manjši čisti dobiček, kakor pa se je pričakovalo. Ta vest je tvorila danes na borzi predmet splošne diskusije in je takoj znižala kruz kreditk za pet kron. Več pozornosti pa zaslužijo ultima zahteve avstro-ogrske banke in dejstvo, da je vrednost ob-dačenju podvrženih bankovk že dosegla znatno višino 80 milijonov kron. Na borzi se je z ozirom na to prorokoval diskont rent za mesec september. To in pa resne težkoče, ki se stavijo ogrski kronski renti na Francoskem, otežkuje položaj. Danes pa je bila budimpeštanska borza še v dobrem hauta-razpoloženju, kar je na dunajski borzi vplivalo na kurz ogrskih kreditk, »Adria« akcij in akcij »Landerbanke«. V ostalem je bil včeraj tih trg. 3% prioritete južne železnice so neznatno poskočile, turške srečke so popustile. Rente so stale mirno. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uraisi ksrzl dunajske borze 1. avgusta 1910. laltibtii papirji. 4° o majeva renta .... 4"2° o srebrna renta .... 4° o avstr. kronska renta . . 4°/o ogr. „ . . 4% kranjsko deželno posojilo 4°/0 k. o. češke dež. banke Srečke iz 1. 1860 "/5 . . 99 99 99 1864 .... „ tiske ..... n zemeljske I. izdaje » H« »» ogrske hipotečne . dun. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa ogr. „ p KarfUkfl .... turške..... 99 99 99 99 99 99 99 Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Žlpine-Montan .... eške sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Cekini Marke Franki Ure . Rntaji. Deitrii Bliftfii 93-60 93-80 9750 97-70 93-55 93-75 91-80 92 — 9550 9650 94— 95 — 228 — 234 — 323 — 329 — 154-— 160 — 29625 1 302-25 278*25 284-25 247 — 253 — 531- 541- 526 — 536- 84 — 90-— 6375 67-75 3815 42-15 29-- 33 — 257— 260*— 445 — 445-50 668-75 669*75 547 — ■vdA«_ 110-— lil*- 740*25 741-25 740-25 74125 236 — 239-80 263 — 264-— f 11-36 11-38 117 40 117-60 9535 99-45 94« 94.85 2*53 2-54 ta Dne 1. avgusta 1910. temin* Plenica ae oktober 1910. . za 50 kg Pšenica za april 1911. . . za 50 kg Rž za oktober 1910 ... za 50 kg Koruza za avgust 1910 . . za 50 kg Oves za oktober 1910. . . za 30 kg Efekti«. Išče se za takoj z 2 sobama in pritiklinami, za mirno stranko brez otrok 77 Ponudbe pod „mirna stranka" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. PrešeriBK niiiii ii pHta ■ ultra nratli Iv. Bonač v Ljubljani. Cm sliki 9 2073 Ustanovljena lata IMS. 23 Kmetska posojilnica lilljanske okolice ragtetrevaaa udraga s nw|eae imu v lastnem zadnžnen Ion v LfnU|anl u taujski cesti It. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K B3,11S. 1 21« 11 upravnega premoŽenja................K 20(775.510*59 obrestuje hranilne vloge po 4V!« brez vsakega odbitka rentnaga davka, katerega plačuje posojilnica sama ii vložnike. Sprejema tudi vloge aa tekoči ratnu v zvezi a tekevmiaa premetom in lih obrestuje od dao vloge do dao dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............a 2 0,0 00.000 Posojuje na zemljišča po 5! / z I1,", na amortizacijo ali pa pa 51 / , brez amortizacije | na menice po 0",> Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8—12. in od 3.-4. izvoa nedelj in praznikov. Telefon it. 185. Postne hranilnice račun it. 828.405. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Vi j* I " Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 jj| * Una zastopstva jir tete' Stike zavarovalnice. jaf Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno X (sir* vsakovrstna posojila in kredite C kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. * 3*t m m X 3^E 3*t IH 3^E 3^E 3^E 3H Jt 3H 3H 3H 3^C K X 2 Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. JflONkO- ! 44 reglstrovana udruga i omejenim jamstvom UnM pnntori: SelnMnna olica it. 7, nasproti glavne pošle. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4»/s%; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. io Uradne m vsak m dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. i LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Delniška glavnica: K 5,000.000— Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na knjižice in aa tekoči račun ter Uk obrestuje od dne vloge po 4Vi% Cisto. — Kupuje in prodaja vrednostne papirje vaek vrat po dnevnik kurzin. IF'ođjru.žrilce tt Spl3et*u., Celovcu., Trstu. in. SaxaoeT7--uu ==-u—= Rezervni zaklad: K 450.000 ][ 3E JL 1E 93 LAVIJ A vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni rezervni londl K 4t£12.717*— Jamčijo aa popolno varnost .*. Banka „SLAVIJA" Banka „SLAVIJA" Banka „SLAVIJA" Banka „SLAVU A" Banka „SLAVIJA" ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. - razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- gmotno podpira narodna društva, dobrodelnim namenom. - zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. organizacije in prispeva k narodnim Banka „SLAVIJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavlje" v .LJubljani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma 1 ,\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBUana. PNtermva ulica itev. 3. •\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni proi Obstoječih vlog nad 38 milijonov kr Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z veo OVOJO moftjOo Izgubo vloženega denarja je nomogotef ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izkljnftei VMka epekialooijo z vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo1 po 4V4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se( pripisujejo vsakega pol leta h kapitala. Sprejema1 milijoi Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. ▼ložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V«1/, na leta Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične domoflo hranilnike« v podpiranje slovenskih trgovcev m obrtnikov pa kreditno drniieo, 4 7202 8047 9A 10 3142 86 QY