('////vma, Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, i^ide dan poprej. Cena mil ie 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Spisi in dopisi sc poSiljajo: Uredništvu „Domoljuba', Ljubljana, Semeniške ulice it. i, NaroCnina in inserati pa: IJpravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 3t. 2. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo Št. 14. V Ljubljani, dnd 20. julija 1899. Leto XH Glavni trg Še enkrat: v Jeruzalem! Bliža so konec obroku, ki je zastavljen za zgla-Sevanje k romanju v sveto deželo. Oglasilo se je že 140 romarjev. Naj se podvizajo čim preje še drugi, d<» se število dopolni in potem stvar srečno uravna, ker provzročala bo še veliko truda. Slovenski narod lm» vkljub vsem najnovejšim kvarnim vplivom še Betlehemu. vedno toliko verskega navdušenja, da lahko priredi tako narodno romanje v Palestino. Stotine narodov in tisoči romarskih vlakov so tekom stoletij hodili to sveto pot; zakaj bi se jim sedaj ne pridružil tudi probujeni slovenski narod, ki se je vedno ponašal s svojo dejanjsko katoliško za* vestjo! Sedanji omikani svet se pogreza v materija-lizem. A vkljub temu, da vse stremljenje naše dobe meri le na materijalne dobičke, vendar ima beseda »sveta dežela«- še vedno nekako čarovito moč do človeškega srca, v katerem tli vsaj iskrica vere. To ime nam znači še sedaj vir, iz katerega so nam dotekale in nam še dotekajo neštete milosti, milosti z golgotskih posvečenih višav. Staroslavna cerkev božjega groba v Jeruzalemu je žc stoletja sem ono sveto mesto, ki z nevidno, a tem močnejo silo zbližuje in tudi združuje vshod in zahod, mesto, kjer se ločeni bratje zopet morajo najti in si v bratovski ljubezni nad najsvetejšim grobom podati roke! Žal, da sc puste katoličani že mnogo let v tem pogledu nadkriljevati od pravoslavnih Rusov, ki uprav to okolnost smatrajo celo kot dokaz svoje pravovernosti proti nam. Rusom je romanje v sveto deželo nekaj običajnega, ker leto za letom jih hiti tje tisoče in tisoče. To potovanje jim je najsreč nejše in vrhunec vsega zemeljskega potovanja. Ne ustrašijo se nobenih žrtev, nobenih težkoč, da le dosežejo svoj vzvišeni smoter. Vlada sama to romarsko gibanje gmotno in moralno pospešuje Romar, ki se je vrnil iz sveto dežele, velja vsem rojakom kot časti vredna oseba. Družine, vasi, mesta, vse je ponosno na takega moža. In uprav to vedno se ponavljajoče romanje poživlja in utrjuje v njih sicer odreveneli cerkvi verskega duha. Katoličani smo v tem oziru, žal, zelo zad! Ako se domislita*, kako je bilo kdaj in kako je zdaj; ako upoštevamo propadanje verske zavednosti, ae nam nehot6 vsiljuje misel, da v istem sorazmerju, ko pada število romarjev m svete kraje, padajo tudi milostni učinki sv. Duha. Golo turistično romanje ne more imeti pravega vspeha. Kolikor gre v najnovejšem času romarskih vlakov na sveto kraje, vsi so razdeljeni ali po narod nosti, ali po posamnih škofijah. Iz tega vsakdo lahko uvidi, da ta romanja pospešujejo versko in narodno zavest. Na tujem se čutijo tem bolj ediae ne 1» po rodu, tem ved tudi p« miiljenju. Tu preneha vsako nasprotstvo. Skupna hoj«, skupna molke«, skupni užitek vseh romarskih psijitonti, a tudiskujmo pte-našanje marsikakih težav zbliža vse stanove, da se visok gospod čuti brata priprostemu hlapcu, in od ličen duhovnik se smatra brata poštenemu kmetu. Kako blagodejno vpliva to v socijalnem oziru, in to ne le med vožnjo, temveč tudi pozneje, ker toliki in tako lepi spomini ostanejo neizbrisljivi; prijateljstvo, sklenjeno v tako srečnih in svetih trenotkih, traja do groba. Tudi slovensko romanje v sveto deželo bo velikega pomena za cel narod. Po njem se bo poživilo in okrepilo versko mišljenje, katoliška zavest, dvignila se bo ljubezen do ljube domovine in socijalno življenje dobi nove, močne prijateljske vezi, sklenjene in posvečene na sveti poti. Dal Bog, da naše iskrene želje čim preje postanejo dejanje! Opomba. Na prvi strani prinaSamo sliko: Glavni trg v Betlehemu. Vzeta je iz knjige: »Tirol an d»s Erldaers Grabc (Tirolska na OdreSenikove« grobu), ki je letos izSla in v kateri se popiauje lansko romanje Tirolcav v sveto delelo od 6.-28. oktobra. Kdor je veič nemStine in ae miali vdeletiti letošnjega romanja, mu to knjigo prav toplo priporočamo; dobi se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani za 1 gld. Delavstvo. V človeški družbi, katera obstoji iz raznih stanov, je mnogo takih, ki z delom svojih rok mnogo drugih redd in so med poglavitnimi stebri države in dežele, pa nimajo nepremakljivega posestva: nimajo hiše, njiv, travnikov, nimajo potenta na kako gotovo rokodelstvo, ampak morajo ponujati svoje delavne roke, da si zaslužijo kruha in stanovanja za nedoločen čas. Taki ljudje so delavci. Brez delavcev ne more obstati nobena družba, in če ne znd zadovoljiti njihovih upravičenih potr«b, je njihova nesreča vzrok nezadovoljnosti in silovitem« pmvratu, kateri pretresa vso družbo in ima nmagakml strašne posledice. Sicer prištevamo k delavskemu ljudstvu tudi krnela in rokodelce, a danes s« osrimo te na one, ki morajo od časa do časa tu in tam iskali službe: na delavce v ožjem pomenu. Vsakdo, ki se poteguj* za detevake pmvice, mora vedeti, da se ne d& kar tako spleta* s iirokimi, vi-sokoletečimi besedami ljudstvu pomagati, kakor to poskušajo socijalni demakratje. Kdor le hujska, nič ne naredi, kdor le podim, nič n* nneidn, kdor sc Ie laže, nič resničnega ne pove. Kdor hode ljud-tvu, zlaati delavcem, v resnici pomagati, mam iti med nje, opazovati njih potrehe v prmsmannih okoliščinah, dejanskim potrebam pramen* za razne strok« ustanavljati petmbne in kontomnaprave. Pri na« s* mera v delavskem vpmflarju najprej »tm*o lotat psljsdslaha iila In od tovarniškega. Delavec na kmetih je nekako prijatelj, tovariš in sodelavec gospodarjev, v tovarni pa je plačan suženj. Na kmetih delavec j4 skupaj s svojim gospodarjem iz jedne sklede, tovarničar pa v mestu v obilici živi in uživa bogastvo, njegov delavec pa v revščini iz haja, kakor more. Na kmetih živi delavec na dobrem zraku pri zdravem delu, ki mu krepi telesno moč, v mestnih tovarnah pa delavec požira slab, izprijen zrak, ki mu zastruplja pljuča in krvavi želodec. Na kmetih delavec ni tako'navezan na visoko plačo, ker dobi mnogo potrebščin brez denarja, mestni tovarniški delavec pa ne dobi brez denarja nobenega krompirja, nobenega koščka kruha. Na deželi ne more zlepa kdo od lakote umreti, v mestih jih pa mnogo hira, ker nimajo denarja, da bi si kupili dobre, tečne brane. Zato je treba pri plačah delati razloček: Mestni delavec ima pravico, da zahteva zvišanje plače pri vsaki priložnosti, saj kapitalist delodajalec ima denar; kmet pa nima denarja, torej ga dajati ne more, zdravo delo z dobro hrano na kmetih pa je več vredno, kakor mnogo denarja. Za kmečke delavce priporočamo torej, da se ustanavljajo zlasti hranilnice in zavarovalnice. Koliko denarja delavec na kmetih Bproti zapravlja, da nima nihče od njega nič, kakor le kak kramar ali žgajnar! Če bi delavec nalagal ta prislu ženi denar v Rajfajzenovo hranilnico, bi imel kapital, ki bi mu nosil obresti, kmet bi pa pri ravno teh hranilnicah in posojilnicah denar dobival z ugodnimi pogoji za posojila. Tako bi bila kmečki in delavski stan drug drugemu v pomoč, in težko prislu-ženi denar bi ostal v domači fari pri tistih ljudeh, ki so se zanj potili. Potrebne so pa tudi za kmečko ljudstvo zavarovalnice za starost in za »lučaj nesreče. Koliko nesreč se zgodi tudi kmečkim delavcem ! Vem za sedemnajstletnega mladeniča, kateri je pokladal slamo v veliko stamoreznico bogatega gospodaija. Konj jo je gonil. Mladenič seže z roko malo predaleč, stroj ga zgrabi za prate in mu tlači roko vedno dalje pod nož Trikrat mu jo je prerezal stroj, predno je mogel z drugo roko ustaviti konja. Zdravnik m« je moral potem zmečkano roko odrezati pri komolca. Kaj bo počel revež bnz roke? Ali ne bi bila zanj velika sreča v nesreči, če bi bil zavarovan za slučaj nesreče? Dobival bi do smrti vsako leto svojo plačo. Imamo sicer kapitalistične zavarovalnice, a te so le za bogatejše ljudi; delavci morajo dobiti svoje zavarovalnice! To velja tudi za tovarniške delavce, le, da imajo ti še mnogo več potreb. Potrebna so jim konaumna društva, da dobč hrano bolj po ceni. Potrebna ao jim atavbinska društva zlasti v večjih mestih, da zidfcjo dehrvske hišice, ki postanejo s časom delavska last. Kako vesel je tak reven delavec, ki se potika po temnih, nezdravih luknjah, če postane hišni posestnik in ima rvoje zdravo stanovanje z vrtičkom! Potrebna so zlasti strokovna društva, v katerih delavci ene atroke zvedč za svoje stanovske koristi, za boljše službe in se izobražujejo v delu svoj® stroke. Delavske posredovalnice, če imajo pri njih delavci dobre zastopnike, jim mnogo pomagajo. Najprej pa je treba navadno ustanoviti splošna izobraževalna društva, v katerih se delavci za skupno dblbvanje pripravljajo in izobražujejo. Imeti morajo svojo knjižnico, fti pa mora biti pod todstvom vestnih mož, da se v njih ne nakopiči škodljivi liberalni in mokraški gnoj, ki vse izpridi. Za organizacijo pa je treba delavskih političnih društev, ki naj delajo javne shode in delavstvo družijo t političnih borbah. Koliko dela nas čaka, če vse to pomislimo! Zares potreba nam je, da po navodilu svetega očeta Leona XIII. krščanski možje trdno Bkup drže in v slogi delajo za rešitev revnega ljudstva! Politični razgled. Nemiri v Belgiji. Prve dni tekočega meseca so dohajala iz te države zelo obširna poročila o krvavih nemirih, ki so jih provzročili ondotni socijalni demokratje in z njimi združeni liberalci. Boj je veljal vladi in pa državnozborski večini in sicer na videz samo zavoljo tega, ker nista hoteli dovoliti takega razširjenja volilne pravice, kakor sta zahtevala zedinjena nasprotnika. V resnici pa temu ni bilo tako. V Belgiji je namreč na krmilu katoliška vlada, katero v zbornici podpira skoro dvotretjinska katoliška večina, ki sta učinili že mnogo koristnega za deželo in nje prebivalstvo v vsakem oziru. Posebno skrb sta pa posvetili ljudski izobrazbi, poleg tega pa, kakor malo katera druga država, razširili volilno pravico. V Belgiji ima namreč volilno pravico vsak moški državljan, razloček je le ta, da ima tisti več glasov, ki plačuje večji davek ali se nahaja na kaki višji stopiaji. Ta katoliška vlada pa seveda ni všeč židovskim liberalcem in radi bi jo bili strmoglavili in posadili na ministerske stolce svoje može. Ker jo pa ta stranka najslabeja v Belgiji in ima v zbornici le nekaj nad deset zastopnikov, ne zmorejo liberalci ničesar iz lastne moči in so Be toraj morali zvezati s socijalnimi demokrati. Izdali so liberalci, seveda samo na videz, skupno parolo, da si hočejo priboriti občno in jednako volilno pravico in prisiliti vlado in večino, da predložita tak načrt Ker ae vlada ni hotela takoj udati, pričeli so socijalisti grozovit boj na vseh koncih in krajih. V zbornici in na ulici so napadali vlado in njene somišljenike ; prišlo je na raznih krajih do krvavih pretepov med njimi in varuhi javnega reda in ranjenih in ubitih je bilo več ofleb. Razgrajači so napadali poBebno hiše katoliških mož, šole in samostane ter razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Vlada je morala pomnožiti vojaštvo, toda ker nemiri le niso hoteli ponehati, se je konečno toliko udala, da je obljubila nadalje se pečati z na-daljnim razširjenjem volilne pravice. Boji so kmalu na to ponehali, ker so si mislili liberalci, da so katoličani za sedaj dovolj poraženi, in her so uvideli, da ne morejo priti na krmilo. Pa tudi socijalistom so sedaj povedali, da ne marajo iti v nadaljni boj za jednako volilno pravico, ker jim kaj takega ne pride niti na um. Zapeljani delavci so sedaj uvideli, da so jih vodili liberalni »prijatelji« samo za nos in Be jim tako dolgo dobrikali, dokler so jih potrebovali. — Prav tako postopajo naši domači liberalci. (Nadaljevanje za listkom.) * Listek, m V gorah. Slika. Spisal P. P. Ni bil nikak posebnež, ali kakorkoli čuden človek Lužar, znanec moj. Ne —: nosil se je in hodil, kakor drugi, govoril . . . vendar, v govorici je imel nekaj posebnega. In to je Človeka vleklo in vezalo nanj, da ga je rad poslušal in rad prisedel k njemu, če je ravno naneslo tako. Seznanil sem se bil ž njim — ni še davno tega; pred enim letom je bilo. Navaden kmet je bil, čem reči: kočar. Visoko gori v gorah vrhu strmega rebra se je belila nje gova hišica z nizkim pritličjem, z malimi omreženimi okni, očrnelimi durmi, s slamnato streho in z malim prizidkom. Take so po navadi hišice naših kočarjev visoko v gorah Tudi živino je redil Lužar: s težavo seveda, ker dom njegov je stal na tako nepripravnem kraju, da bi se človek čudil, kako je bilo sploh mogoče sezidati hišo na tej goljavi in kako more človek obdelovati strma in pusta brda tod okrog. In vendar — zgradil sicer ni bil Lužar sam domovja, ker se jc bil priženil sem — a vendar je komaril in kmetaril tu v gorah že par let sem dokaj zadovoljno, kakor je trdil. Nekoč sem ga obiskal na domu. Prav slučajno me jc bila privedla pot mimo. »Oho, Lužar!" sem mu klical nasproti, ko sem se priril med grmovjem do vrha. Tu na vrhu je namreč oral s parom volov za ozimino. Vstavil se je, ko me je zagledal, sklonil koščeno postavo iznad pluga in roko položil na čelo, kot bi se hotel domisliti : „Cakaj no, ali — kaj pa .. V tem sem dospel bližje. »Ali, glej no, o —!" Spoznal 'ne jc — po nekoliko sva bila znana že od poprej — podal mi žuljavo desnico, pa gledal me kar naprej v oči odkritosrčno in naravnost, da nisem mogel dvomiti, kako sem ga oveselil s svojim obiskom. „Lej, lej -1« In popravljal si je nasvedrane velike brke daleč tja po malo kozavih licih. Lužar je bil še mlad tedaj, tako okrog tridesetih. V tem je pozabil on in jaz, da voli stoje in da hlapčon težko čaka. „Saj res — no Tone, kar pustiva. Sc ho še julu malo povleklo. Izprezi in malicat pojdi; potem boš gnal pa domov." Sosedov hlapče je bil vesel; urno se je odpravil. Lužar si je namreč moral izposojevati vole za oranje; sam je imel le enega in tega še ni uprezal. »Vidiš" — mi je dejal — »do onega soseda gori imam pol ure hoda in do tega tja doli tudi pol ure. Kaj hočem: izposojevati si moram živino, kakor morem in potem povračati tudi, kakor morem." „In kako moreš sploh kmetovati tukaj?" si m ga vprašal potem in kazal na kamenite struge in pusta brda okrog. Lužar se mi je nasmejal: „Pojdi, boš videl!« Potem mi jo razkazal vse svoje post sivo na Lužicah. Ogledala sva si hišico in prizidek; to je bil hlev, koder je redil par krav, tri telicc in mladega vola. Na svojo živino in na svoj svet jo bil ponosen. Pokazal mi je umno izpeljano pot preko grape od studenca sem. Dopovedoval mi jt; na drobno, kako je dolgo in s težavo gradd in izpeljava! haš to pot preko tega in onega nevarnega mesta. In kazal mi je potem dalje po strugi doli v dolino, ki se je vlekla in razširjala v daljavo. „n molim za svojega očeta, ki je zaradi mene tako umrl. Pač sem zmolil zanj že po tisoč rožnih vencev in tako upam, sem vsaj nekoliko pomanjšal svojo pregreho in pokril svojo ostudnost." — Kako grozna kazen! Zato pomislimo, kaj pravi Bog sam: ^Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in ti dobro pojde na zemlji!" Brez vere. Nek časopis je poročal pred kratkim to le grozno novico: Socijaldemokratični delavec se je hvalil v gostilni, da je doBegel po dolgoletnem trudu vendar toliko, da je izbi I ženi vse verske muhe iz glave in ®rca. Prej da je namreč hodila prav rada v cerkev in z največjim veseljem in pobožnostjo prejemala sv. zakramente, zdaj pa je mrzla in sovraži obojo. Tovariši seveda so mu častitali na vspehu in ga v zvezdo kovali. — Pozno v noči skolovrati pijan proti domu. Pred stanovanjem dobi veliko množico ljudi. Ko stopi v sobo, zagleda ženo in otroke mrtve — na postelji. Na listu na mizi pa je stalo napisano od žene demokratovo: „Dokler sem verovala v Boga, sem imela moči prenašati vso revo in nadlogo; odkar pa mi je mož izruval najdražje iz srca — vero, sem nesrečna. Da bi ne postali tudi moji otroci nesrečni, sem jih končala s strupom in za njimi — sebe!" Komponist Gluck in njegov rožni venec. Eden največjih skladateljev prejšnjega stoletja, mnogoznani Gluck, je imel kot deček tako ljubek glas, da je bila cerkev sv. Štefana na Dunaju vsako nedeljo natlačena, kadar je on pel. Vse ga je poslušalo z občudovanjem. Kar pa je delalo njegovo petje tako ganljivo in pretresljivo, bil je globok čut po-božnosti, ki je vel iz vsakega glasu. Pogosto so ga rosile solze, ko je pel. — Nekoč je pel prelepo anti-lono v čast prečisti Devici z največjo pobožnostjo. Ko konča, stopi k malemu pevcu star redovnik, ga pritisne na srce in pravi: „Šin moj, danes si izvabil mojim očem najslajšo solze. Ničesar nimam, s čemer bi ti to povrnil. Na, tu-le vzemi rožni venec kot spomin na patra Anzelma. Moli vsak dan vsaj en del in vedi, da te bo storil pred Bogom prav tako velikega, kakor boš še nekdaj velik pred ljudmi." — Gluck je molil pobožno vsak dan rožni venec. Družina pa je bila revna in ga ni mogla dati izobraziti se na višje šole. Pa glej, nekega večera stopi v pri-prosto sobo njegovih starišev neznan tujec — sloveč muzik — so pobota z roditelji ter ga vzame seboj. Gluok se izobrazi. Njegova sreča je začela cveteti. Pa naj so ga še bolj slavili, Gluck ni nikdar pozabil moliti. Tudi od najšumnejših zabav in veselic na cesarskem dvoru se je utihotapil v svojo sobo, da je molil. Umirajoč še je držal veliki mož. svoj rožni venec presrčno v svojih rokah in molil. — In Gluck je bil izobražen in sloveč mož; dandanes pa se sramuje že ta in oni, ki morda še nikdar ni prestopil domače doline, narediti si na čelo najnavadnejši križ! Pred Bogom smo vsi enaki. Nekega dne si vkaže oče francoskega kralja Ludovika XVI. prinesti farne krstne bukve, v katerih so bili vpisani njegovi otroci. Odpre jih vpričo teh in jim pravi: »Poglejte, tu neposredno pred vami je vpisan otrok ubogega delavca. In zakaj to? Vedite, da smo pred Bogom vsi enaki. Pred njim velja samo prednost, katero nam dajeti vera in čednost. Vi bote enkrat pred ljudmi nekaj več kakor ta-le otrok, toda pred Bogom bo on večji, če bo bolj čednosten in kreposten kakor vi!« Slovenski novicar. Kranjsko (Kmetovalci — udje kmetijske družbe, pozor!) Kaj seje godilo na občnem zboru kmetijske družbe dne 13. t. m., o tem obširneje poročamo zadaj v oddelku: Narodno gospodarstvo. Opozarjamo tiste, ki niso bili pri občnem zboru, da pazljivo preberd to poročilo. Samo ob sebi nastane sedaj vprašanje: kaj je storiti pri takih razmerah? Načelništvo slovenske gospodarske organizacije se je posvetovalo o tem in izdalo sledeči poziv: Poživljamo člane in prijatelje kmelskcga stanu, naj sc nemudoma posvetujejo o korakih, ki so radi prigodkov na zadnjem obenem zboru kmetijske družbe ukrenili, in naj svoje mnenje pismeno razložijo na-čelnišlvu slovenske gospodarske organizacije pod na slovom: Dr. Ivan Šušteršič, advokat v Ljubljani. Zlasti naj sc izrazijo o tem, ali sc jc še enkrat udeležiti občnega zbora kmetijske družbe — ali pa od druibe odstopiti in zasnovati novo društvu. Ko bode načelništvo gospodarske organizacije dobilo zadostno število pismenih izjav — bode sklicalo shod kmetijskih zaupnikov, ki bode potem konečno sklepal. Mi temu pozivu dostavimo samo to le: Ako bi pa novi občni zbor kmetijske družbe bil sklican preje, kakor pa bo mogel ukrepati o nadaljnih korakih shod kmetijskih zaupnikov, potem naj pribiti vsak ud, komur je le količkaj mogoče, v Ljubljano na občni zbor! Kmetovalci, žrtvujte se, gre se :a vaše koristi' Pri kmetijski družbi imej kmet prvo besedo! (Med brate Hrvate!) Dne 15. avgusta t. 1. priredi »Slovenska krščansko socijalna zveza« v Ljubljani izlet v Karlovcco priliki blagoslovijenja zastave delavskemu društvu »Nadi«. Prilika je tem potom ogledati si kraljevi hrvatski Zagreb in lepo našo skupno hrvatsko domovino. Do Zagreba velja vlak 3 gld. 92 kr. tja in nazaj, proga do Karlovca velja neznaten znesek, katerega naznanijo naši listi takoj, ko dobi odbor potrebna pojasnila. Naša društva, pa tudi posamezniki pohitite 15. avgusta med brate Hrvate ! Naznanila udeležbe naj se javijo po dopisnici i. g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. (Prezentiran) je za župnijo Loški Potok gospod Jan. Rihtaršič, dosedaj kapelan na Vrhniki. (Nameščena sta) semeniška duhovnika č. g. Anton K o r i t n i k za drugega kapelana v Polhovem Gradcu in č. g. Anton R a t a j e c za drugega kapelana v St. Jerneju. iRazpisane sol potom posebno okrožnice kn.škof. ordinarijata ljubljanskega do 29. julija župnije: Ihan v moravški, K o š a n a v trnovski in Radovica v se- miški dekaniji. (Romanje na Hrezje), katero so priredili dne 9. t. m. združeni odbori ljubljanskih krščansko-soei-jalnih društev in tretjeredniki, jo bila prava manile-stacija slovenskega krščanskega ljudstva, ki se je izvršila ob najlepšem vremenu in najvzornejem redu. S posebnima vlakoma se je pripeljalo zjutraj ob '/, i), uri nad 2200 Ljubljančanov s presvetlim g. knezo-škofom, ki je v Medvodah vstopil na vlak. V rado-ljiški župni cerkvi je dal Presvetli blagoslov z Najsvetejšim, potem se je pa razvrstila procesija in sicer na čelu zastava »si. kršč. soc. zveze«, za njo vsi r.oški, potem zastava »katoliške družbo«, za njo Presvetli z duhovščino, konečno bandero tretjered-nikov in za njo ženstvo. Ves sprevod jo bil dolg dobre pol ure hoda. Med prepevanjem litanij M. H. in molitvijo sv. rožnega venca so dospeli romarji, pozdravljeni povsodi s slovesnim zvonenjem in streljanjem iz topičev, k znamenju, pri katerem se odcepi pot na Brezje od glavne ceste. Tu so romarje pričakovali breški prebivalci s cerkvenim banderom, društveniki z Jesenic in iz Tržiča z zastavama. Skupno so se potem romarji podali v prostorno eerkev na Brezjah. Tu je ime! Presvetli krasen govor o pomenu in namenu romanja, govoru je pa sledila tiim maša z blagoslovoma. Peli so lepo domači pevci. Popoldne ob 3. uri je imel Presvetli pete litanijc in takoj nato se je razvrstil sprevod, kakor zjutraj ter se vil proti Lescam, ker je na radoljiskem kolodvoru premalo prostora za toliko ljudi. S prvim vlakom se je peljal presvetli g. knezoškof, ki je potem zopet v Medvodah izstopil in sc podal v Goričane. Kaj takega Brezje in okolica ne vidi vsak dan, kajti reči se smo z vso gotovostjo, da jc bilo včeraj na Brezjah nad 5000 ljudi. (Ljubljanski delavci za volilno preosnovo.) Dne 14. t. m. jc odbor ljubljanskih krščansko - socijalnih delavcev sklenil, pričeti najodločnejo akcijo za vpeljavo splošne volilne reforme v ljubljanski občinski zastop. Odbor smatra sedanji položaj za to najugodnejšim, ker »Narod« odobrava dogodke na Dunaju in celo v Belgiji. V zadnjih številkah je »Narod« odobraval celo »sprehod mimo rotovža«. Sedaj bode imela napredna gospoda priliko, da pokaže svoje pravo lice! Najprej prirede prihodnjo nedeljo združeni delavci ljub ljanski v ta namen velik shod. (Otvoritev vrhniške železnice.) Dnč 23. t. m. se o tvor i nova železniška proga Ljubljana južni kolod. — Vrhnika s postajami Brezovica (7 8 klm.), P(,8ta' jališče L"g (12.4 klm.) in Drenov grič (10 klm.)' Postajališče Log jo namenjeno osebnemu in manjšemu tovornemu prometu, med tem ko se vrši na drugih postajah cel promet. Vsak dan bodo vozili po trije vlaki sem in tje. Upravljala bo železnico južno-železniška družba. (Katoliška delavska družba) so jo ustanovila IG. t. m. na Sori za župnije Pnsko, Smlednik in Soro. Osnovalni shod je imel sledeči vspored: Po zdrav sklicatelja, volitev odbora, pomen kat. del. družb, gospodarska organizacija. (Podpora vsled tofo.) Kakor čujemo. je osrednja vlada za ponesrečence vsled toče na Kranjskem do-volila 12.000 gld. podpore, a deželni odbor jc v ta namen določil 3000 gld. Pri tej priliki izrazili bi željo, naj bi se darovi razdelili prej ko mogoče, in sicer v denarju najrevnejšim ponesrečencem, a no po razmerju škode ne glede na imovitost, kakor se jc včasih godilo. (Za dijaško ustanovo) jc podaril pristav pri ljub ljanski lin. prokuraturi, gosp. dr. Jos. Stare, znesek 15 000 gld. (V Krško) prideta din: 21. t m. dve topničarski bateriji iz Gradca k strelnim vajam, skupaj 150 mož in 112 konj. (Piva) se je izdelalo na Kranjskem minulo leto v obstoječih osmih pivarnah 01.315 hI, ali na vsakega prebivalca blizu 15 1. (V škalu jo utonil) 21 -letni sin posestnika Andr. Selaka v Bajkovcu pri Trcbelnem. Oče ga jc poslal k bližnji vodi in ga čez nekaj časa našel mi tvega z glavo v škafu. Mladeniča je bržkone v trenutku napadla božjast in sc ni mogel rešiti. (lTNmrtHi so) dne 1. julija kmečki fantje kočar jovega sina Ant. Turka iz Šmihela pri Novemmeslu. Neki Flor. Zelinger mu je zadal z nožem smrtno rano v prša, da je v 5 minutah umrl. Ranjena sla bila tudi Fr. Ilrastar in Jan. Smajdek, katera so poz neje prepeljali v bolnico v Kandijo. Zclingerja so izročili sodišču (Ponesrečil sc jc) 12. t. m. 21-letni Jernej Troha, rudniški delavec v Idriji. Z vijakom so spravljali oglje v zgornje shrambe. Že so dokončavali, le Sc par vozičkov jc bilo treba potegniti na kviško. Meneč, ('a bo urneje šlo, spusti se na praznem stojalu z vozičkom navzdol, a vrv se utrga, stalo spodmakne in mladenič tako nesrečno pade na železni drog, da mu Pfederc srce. I!il je takoj mrtev. (Vlak je povozil) dno 8. t. m. na postaji Selzthal rudarja Primožiča iz Škofje Loke, ki jc vkljub sva-n'u železniškega osobja malo trenutkov pred dohodom v,aka hotel čez progo po svojo prtljago, ki jo je prej P°zabil. Prepeljali so ga v bolnico. Primožič je baje oženicn in oče sedmerih otrok. (Toča) je pobila 3. t. m. popoldne v vaseh vrhniško občine Gor. Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika, Blatna Brezovica, Mala Ligojna ter provzročila do 23.000 gld. škode. (Kara šmartinska v tubiujski dolini) je imola misijon od 17. do 26. junija. Vodili so ga č. oo. iz reda sv. Frančiška, in sicer: o. Kasijan Zemljak iz Brežic, o. Kazimir Vajdič iz Brezij in o. Klemen (irampovčan iz Ljubljane, katerih poslednji je vstopil med misijonarje komaj par dni pred začetkom mesto obolelega našega rojaka o. Fel. Podbregarja iz Pazina. Srečno so dovršili č. misijonarji pričeto delo. Z živo besedo so oznanjevali ljudstvu, ki je v vedno večjem številu v cerkev dohajalo, resnice; neumorno so delovali v spovednici, nekatere dni nad 10 ur. Vsi župljani. katerim je bilo mogoče, udeleževali so se pobožnosti in prejeli sv. zakramente. Tudi so postregli radi ljudem iz sosednjih duhovnij, da smo šteli od 13 — 14 sto sv, obhajil. — Bog povrni vnetim misijonarjem, kakor tudi njih vrlim sotrudnikom : č. gg. oo. iz kamniškega samostana, sosednim gospodom, vzlasti g. župniku zgornjeluhinjskemu za ves trud. Primorsko. (Slovesen vhod novega kardinala Missia v goriško stoluico.) K tej lepi slovesnosli so prišli premilostljiva škofa poreški msgr. dr. Flapp, tržaški msgr. Sterk in stolni prošt ljubljanski dr. Klofut ar. Sprevod se je pomikal iz nadškofijske palače v stolno cerkev. Množica je prisrčno pozdravljala novega kardinala po vsi poti od palače do cerkve. Pred cerkvijo je čakal ccs. namestnik grof Goess s c. kr. uradniki, zastopniki dežele in mesta in z vojaškimi predstojniki. V natlačeni cerkvi ljudstva so kardinal in oba škofa v pontilikalni obleki azistirali ponlilikalni maši goriškega prošta insgra- Jordana. Po dovršeni sveti maši je novi kardinal zapel Te Deum in potem podelil pontifikalni blagoslov. Obeda, pri katerem je vojaška godba poleg drugih komadov izvrstno svirala cesarsko in papeževo himno, so se udeleževali poprej imenovani dostojanstveniki in potem še več drugih duhovnikov stolnega kapiteljna. Lepo vreme je še bolj povišalo to slovesnost. (Strela.) Dne 7. julija popoludne okoli 7. ure so se vračali goriški bogoslovci 1. letnika s sprehoda domov. Na poti pod Kostanjevico vjame jih nevihta. Bogoslovca gg. Plesničar in Vodopivec sta hodila kakih 30 korakov oddaljena od tovarišev, držeč so pod pazduho. Ravno ko gresta mimo neke topole, udari strela v drevo, zadene Plesničarja v glavo, sine na tovariša Vodopivca ter mu predere klobuk. Plesničar je bil na mestu mrtev; prepeljali so ga k sta-rišem v Židovski ulici, gospoda Vodopivca pa v se mcnišČe. Poslednji bo kmalu okreval. Cerkveni letopis. Še nekaj za Jeruzalemske romarje. Do konca meseca julija je še čas, da se oglasijo oni, ki žele letošnjo jesen romati v sveto deželo. Kdor utegne vsaj za tri tedne odtrgati se od doma in ima nekaj premoženja, naj ne zamudi te lepe priložnosti, kakoršna se ne bo spet kmalu ponudila. Romarji ne bodo imeli nobenih drugih troškov nego te, kar bodo plačali že naprej; s tem je plačana vožnja, vsa hrana in pijača, prenočišče itd. Na barki je z vsem prav dobro preskrbljeno; ni se bati nikake nevarnosti viharjev. Že nad 60 let se ni potopila nobena romarska ladija na poti v Jeruzalem. Svetovati je, da romarji doma prečitajo knjigo »Jeruzalemski romar«, katero je izdala Mohorjeva družba, da bodo že naprej se nekoliko seznanili z načinom potovanja in z onimi svetimi kraji, katere bodo osebno obiskali. Dobro je tudi, ako dotično knjigo vzamejo seboj na pot, in potujoč od časa do časa vanjo pogledajo. Tirolei, ki so lani romali v sveto deželo, so se tako zadovoljni vrnili domov, da nameravajo v krat kem nov romarski vlak tje poslati. Brž ko se je zvedelo, da pojdejo zastopniki iz cele dežele tje, začeli so se oglašati, češ, da hočejo tudi tje romati. Sli so imenitni gospodje, grofje in baroni, kakor tudi pri-prosti kmetje in hlapci. Ž njimi je šlo celo nad 50 sedemdesetletnih starčkov, pa so se vkljub marsi-kakim romarskim težavam zdravi in srečni vrnili na svoj dom. K voditelju romarjev oberstu Himmelu je prišel nekdaj 70 letni hlapec in mu rekel: »Gospod, jaz sem še samec. Vsi sorodniki so mi pomrli; za-me pa je dovolj poskrbljeno. Celo svoje življenje služim pri nekem poštenem kmetu in v 60 letih sem si prihranil 200 gld. Moj gospodar me bo preskrbel z vsem do moje smrti. Nekoliko mi preostane za pogreb, drugo pa hočem porabiti za romanje v sveto deželo. Nekateri pravijo, da sem prestar; za zdaj sem hodil pet ur in še nisem nič truden; če je treba, sekam lahko še drva. Zato prosim, da me zapišete med ro-r arje, da bom na božjem grobu pomolil za papeža , za cesarja«. Neki kmet je prišel k istemu gospodu in mu naznanil: »Prosim, zapišite mojega hlapca. Veliko let je delil z menoj veselje in žalost; naj ima zdaj z menoj vred tudi veselje in srečo, da bo romal v Jeruzalem«. — Neki star oče je s solznimi očmi pripovedoval, da hoče romati v sveto deželo, da pomoli na božjem grobu za svojega zgubljenega sina. Nekateri manj premožni so hoteli v ta namen celo svojo kravo prodati, da bi vožnjo plačali. Zlasti pa so ženske želele romati, a jih niso vzeli, ker se je samih mož celo vpreveč zglasilo. Z njimi je romalo 107 duhovnikov, ki so na barki vsak dan maševali na 16 oltarjih, kar po vrsti. Ob 8. uri vsak dan pa so imeli slovesno sv. mašo in pridigo; popoludne pa rožni venec in litanije. Njih središče je bil kip Matere Božje, ki se imenuje »Morska zvezda«. Seboj so imeii tudi šest godcev, ki so jih zabavali. Tako so jim dnevi morske vožnje hitro potekali v božjem varstvu. Molitev, petje, godba, prijazni pogovori vse to se je lepo vrstilo. Razdeljeni so bili v pet oddelkov; vsak oddelek DO 100 mož. Vsak mož je imel na rami romarsko znamenje, rudeč križ na belem traku da so se v sveti deželi ložje med seboj poznali. Vsak oddelek ie imel svojega voditelja, in dan za dnevom bo se menjali tako, da so ogledali vse znamenitosti v Je-ruzalemu in v okolici. Zastave so nosili možje onih občin iz katerih je bilo največ romarjev. V Jeruza-lemu 'so vsi prejeli zakrament sv. pokore in sv. Reš-njega Telesa, da so se udeležili odpustkov. Kakor se je godilo Tirolcem na tem božjem potu tako se bo godilo tudi nam Slovencem. Vsem romarjem bodo dnevi romanja najlepši in najsvetejši njih življenja, ko se bodo daleč od doma, za nekaj dni oproščeni vseh svetnih skrbi, lahko popolnoma Bogu posvetili. , . . Drugi narodi, n. pr. Rusi, in celo I urki, posebno spoštujejo tiste svoje rojake, ki so romali kdaj na daljna sveta jim mesta. Tudi Slovenci so ponosni na tiste svoje rojake, ki so se v imenu celega slovenskega naroda poklonili na najsvetejšem kraju, ob grobu našega zveličarja Jezusa Kristusa in tam molili za vse svoje rojake. Še pozni rodovi se jih bodo hvaležno spominjali. Kdor želi torej nastopiti to slovesno božjo pot, naj se čim preje oglasi pri svojem g. župniku, ali pa naravnost v Ljubljani pri p. č. g. kanoniku I. Suš-niku, ki vse priprave vodi. DomaČa knjižnica. IX. Sjrisi Krištofa Šmida. 7. Jagnje. Starček z gore. Posl. P. Florentin Hrovat. Novo mesto 1886 J. Krajec. BroS. 35 kr., kart. 45 kr. - Prva ljubezniva povest ima v sebi to-le: Anica preprosta deklica, najde jagode nabiraje majhno nežno jagnje. Na materino povelje je nese tje, od koder je utegnilo bitu Za toliko poštenost dobi jagnje v dar. Neizrecno je ima rada. Pa kakor se s težkim srcem loči od njega, vendar je iz hvaležnosti podari blagi gospodični v grad, od koder je pomoč dobivala xa bolno mater. Grajska gospa je bila vdova, izgubivfii v francoski vojski moža, in je trdno mislila, da je tudi njen sin že mrtev. A Bog ga je rešil po nekem dobrem vojaku, krščansko vzgojo pa mu je dobrotno preskrbel nek plamenit duhovnik. Slednjič najde blagi sin svojo preljubo mater; za njim prideta tudi oni župnik in vojak: velika radost! Pa kako preprosto in krasno zna Šmid pripovedovati vse to! Vsa povest se suče ob jagnjetu, a tudi ljudje v nji so kakor nedolžna jagnjeta dobri, plemeniti in ljubeznivi! Vsakdo naj bi čitnl vsaj enkrat to blažilno povestico. — Druga dogodba nam sicer ni tako zelo prikupna, vendar je tudi po svoje lepa. V tirolskih gorah se prikaže nepozDan mož, ter veliko dobrega stori ljudstvu, med katerim živi, zlasti otrokom je močno priljubljen. Ugibajo, kdo bi bil. Slednjič sam razodene, da je bila bogata grajšfiina Djegov dom, pa da so ga odstranili krivični sorodniki, da si je komaj še rešil življenje. 8. Plrhi. Ivan, turški suženj. Krščanska obitelj. Poslovenil P. Florentin Hrovat. Novo meslo 1888. J Krajec. Broširano 30 kr., kart. 40 kr. — Prvo povest je sam pisatelj tak0 čislal, da se je rad podpisaval še pri drugih svojih mladinskih spisih »pisatelj pirhov«. Je pa tudi res ta povest pravi biser mladinskega slovstva. Vsebina : »Grofinja Lipodvorska je s svojega grada pregnana, ko je njen soprog na vojski zoper never- nike, in se zateče t neko skrito dolino, kjer bivajo pošteni oglarji. Tu postane velika dobrotnica samotnim prebivalcem, ker jih pouči, kako koristna so jajca, zakaj dotlej v tem kraju Se niso poznali kokeSi in jajec. O veliki noči opiše veliko pirhov jD povabi vse otroke na pirhovanje. To je bilo veselje I Na pirhe je tudi napisala lepe pregovore. Tak pirh z napisom: »Zaupaj v Boga; on pomagati vselej zi.4«, je bil ludi povod veselemu snidenju s soprogom. Res krasno in poučno berilo, zlasti za otroke is preproste čitaUlje. — Druga povest ima prvotni naslov »Anselm« in prevoditelj je dobro pogodil, da je tako spremenil ime in pozoriiče, kakor je primerno slovenskim čitateljsm Ivan je učenec viSjih Sol; ravno ko hoče iti domov, ga zgrabijo morski roparji ter v Algijeru prodajo juJu, jud pa bogatemu turčinu — sevtda za lep dobiček. S svojo izobraženostjo se temu močno prikupi; zlasti ko srčoo odpodi grozovitega leva, da ni požrl Djecore ljubljene hčerk«, ga hoče »jprejeli za »na, ko bi se hotel — čeprav samo navidezno — odpovedati krščanski veri. Toda Ivan pokale toliko vnemo in stanovitnost za sveto vero da spreobrne celd svojega gospodarja, ki je bil odpadnik, in da se da krstiti tudi njegova žena turkinja z obema otrokoma-Krasen zgled verske stanovitnosti. — Tretja, kratka povestica, ganljivo pripoveduje, kako ao bili trije ljubeznivi otroci pripravljeni umreti za sveto vero, kako sta jim prigovarjala mati in oče, kako je rabelj po vrsti odpeljal preljube otroke, pa tudi mater in tudi očeta — vsi so veselo mislili, da se bodo v ne-b«»ih zopet videli, pa so se ie na zemljt, ker smrt se je vsem prizanesla, no da bi naslednji to vedeli o prejšnjih. Drobtinice. f Kardinal Franc Šcnborn. — PraSki nadškof in kardinal grof Šunborn je dnč 25. junija nepričakovano umrl, ko je bil ravno na birmovanju. Izdihnil je svojo dušo valed pljučnice v gradu grofov Nostio v Falknovu, star 55 let. Truplo so dne 27. junija prepeljali v Prago in dne 30. junija v stolni cerkvi sv. Vida vpričo nadvojvoda Franca Ferdinanda slovesno pokopali. — Pokojni nadškof je bil ne samo pobožen in goreč, t«mveč tudi prijazen in ponižen duSni pastir. Rojen 1. 1844 v Pragi se je najprej posvetil vojaški službi ter se je kot artilerijski lajtnant vdeležil bitke pri Kraljevem gradcu leta 1866; po vojski je dal slovo vojaškemu stanu, dokončal pravne študije ter nato t Inomostu in Rimu Študiral bogoslovje. Leta 1873 je bil posvečen v mašnika. Kapelanoval je v Presticu in Planu. Od !■ 1879 je bil podvodja, nato vodja v praškem bogoslovnem semenišču. L. 1883 je bil imenovan za škofa v Budejovicah, 1. 1885 za nadškofa praškega, 1. 1889 za kardinala. V vseh teh visokih službah je vedno silno natančno in vneto spolnoval težke svoje dolžnosti. Naj počiva v miru! Kako se množe narodi. — Izmed vseh narodov 86 najhitreje množi ruski narod; Rusija potrebuje namreč samo 45 let in število prebivalcev se — Podvoji! V Nemčiji je zato treba 65 let, v Av-8tr'j' 70, na Angleškem 80, v Italiji 110, na Fran- coskem celo 860 let, in tudi to le tedaj, če se sedanja pomnožitev ne zmanjša, kar se pa v resnici vrši. Morskega psa so vjeli ribiči dne 5. t. m. blizu Miramara pri Trstu, ko so lovili ribe. Zver je zašla v njih mreže in se tako zapletla vanje, da se ni mogla režiti, le b težka so je potegnili na dan in spravili v ladijo. Pes je dolg 4 metre in tehta blizu 400 kilogramov. Zdaj kažejo to zverino v meetu za denar in je zares izvanreden eksemplar te vrste. Umor v železniškem bupeju. Brat ljubljanskega profesorja Hallade, Zeno IlaHada, je obiskal dne 8. t. m. v Treibachu svojo nevesto ter se je po obisku peljal v B ljak, kjer je bil sodni pristav. V železniški kupej, v katerem se je vozil, prišla sta dva možka, ki sta ga med vožnjo napadla, ranila in vrgla skozi vrata v osojsko jezero, llallada je plaval 30 metrov daleč, potem je pa obtičal v bičevju do glave v vodi. Ondi je prebil celo noč, šele drugo jutro ga je našel neki veleposestnik, kateremu je opisal morilca, potem pa je umrl. llallada je bil preiskovalni sodnik pri okrožnem sodišču v Beljaku, zato nekateri menijo, da je umorjeni skoro gotovo žrtev maščevanja, ker ga morilec ni oropal. Umor vsled maščevanja pa je akoro izključen, ker je llallada v svojih zadnjih trenotkih povedal, da morilca ni nikdar prej videl. Nekateri spravljajo ta slučaj v isto vrsto a slučajem Marte Stoisser, ki je kila umorjena aa celovškem polju, ter sumijo, da je pri obeh slučajih morilec ista osoba. Narodno gospodarstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe dne 13. jultfa. Popisati hočemo popolnoma mirno in stvarno žalosten, prežalosten dogodek, ki se je vršil zadnje dni v Ljubljani. Dne 13. julija je bil v dvorani ,Katoliškega doma' v Ljubljani občni zbor c. kr. kmetijske družbe. Prvi del zborovanja se je vršil docela mirno. — Prišla je na vrsto volitev podpredsednika. Hoteli smo voliti enoglasno, bre? listkov, ker so predlagali g. F. Povšeta, za katerega so itak bili skoro vsi navzoči. Vendar so nekateri hoteli, naj se voli z listki. Volili smo torej z listki. Pa kaj je bilo ? Če so prav pri predsednikovi mizi dobili cele sklada nice pravilno spisanih volilnih listkov, če prav se je ta volitev izvršila popolnoma postavno in pravilno, razsodilo je predsedništvo, da je volitev neveljavna! Še več, razsodili so celo tako, da današnji zbor sploh sposoben ni za postavno volitev novega podpredsednika in novega odbora. Zakaj ne? Vzrok je bil ta le. Da'je časa je že c. kr. kmetijska družba nasprotovala zadrugam po deželi. Kmetijska družba je nasprotovala kmetijskim zadrugam! Komu je bilo to podobno? To je bilo prav tako, kakor bi bil eden konj vprežen v ojnice, eden pa zadaj v sovro. Če bi kmet na ta način vpregal konje, bi mu vsakdo rekel, da je osel! Kakor pravimo, kmetijska družba je nasprotovala kmetijskim zadrugam, ker je bil odbor kmetijske družbe liberalen. To je bil edini vzrok nasprotstva! Dne 13. julija pa je prišlo mnogo zavednih kmetovalcev iz zadnjih kotov kranjske dežele zato, da bi izvolili drug odbor, kateri bi imel kaj razuma za našo gospodarsko organizacijo in za zadružno gibanje. Ker je stari liberalni odbor videl pri občnem zboru dno 13. julija, da je v zborovalni dvorani mnogo udov, ki hočejo drug odbor, zato je rekel vodja starega odbora naravnost, da ti možje, ki sc nahajajo v zborovalni dvorani, sploh sposobni niso za postavno volitev novega odbora! Ali ni to vnebo-vpijoča krivica? Do zdaj je imel v kmetijski družbi vsak ud pravico voliti pri občnem zboru, saj so mu to dovoljevala pravila. Samo dne 13. julija udje kmetijske družbo niso imeli tc pravice. Zakaj ne? Edino zato ne, ker to ni bilo všeč vodju starega odbora! Edino zato! Pisatelj teh vrst je bil hot ud kmetijske družbe navzoč v zborovalni dvorani, in sram ga jc bilo namesto gosp. Murnika, vodja starega odbora! Ako se stari možje, sivolasi gospodje, dajo zapeljati k takim krivicam, potem žalostna nam majka, potem smo svoj ugled pokopali za večno! Kolovodje starega liberalnega odbora so seveda morali imeti kak izgovor, da so mogli reči: Današnji zbor jc nesposoben za vsako volitev. Čujte s kakšnim izgovorom so si hoteli pomagati! Rekli so: ,.Mi nc poznamo vseh tukaj pričujočih osebno. Lahko torej tudi kak tak človek odda volilni list, ki ni ud kmetijske družbe. Pripravne komisije pa ni, katera bi mogla preiskovati, ali volijo res samo taki, ki so v kmetijsko družbo vpisani. Zato današnji zbor ni zmožen za postavno volitev." Tako so rekli zviti možje starega odbora. To je hinavsko, da se človeku studi, ako sliši kaj takega iz slovenskih ust! V petih mi nutah bi bili lahko sestavili izvrstno volilno komisijo, ker so bili v dvo rani navzoči možje iz vseh krajev kranjske dežele. Sestavili bi bili lahko tako komisijo, ki bi bila o vsakem pričujočem povedala, ali je ud kmet. družbe, ali ni. Pa niso hoteli! Zakaj ne, smo prej povedali. Pa čemu bi bilo tudi treba komisije? To je samo hinavska, Slovenca nevredna zvijača, da so hoteli komisijo imeti. Naj bi bil gospod tajnik klical druž- benega zapisnika ude, in poklicani naj bi bili Biopsij na predsedniški oder ter volili tam po svoji želji. V dvorani je bilo na stotine ljudi in tudi mnopo pri jateljev starega odbora. Ko bi bil torej res kak slepar, ki ni ud družbe, prišel volit na oder, bi ga bili prijatelji starega odbora ali tudi sovražniki takoj \L. poznali. To bi bila komisija, da si boljše misliti ne morete; natančna, da si natančnejše ni mogofe predstavljati! Zdaj pa pravi vodja starega odbora : „Ni mogoče presojati, jeli volijo res sami udje, ali ne." Hekli smo že, da nas je bilo sram. sram na dno duše, ko »mo slišali te besede iz ust sivolasega moža! Reklo se je celo to, da je volitev podpred- dnika neveljavna, ker so nekateri oddali po dva listku. To je otročji izgovor, ne moremo diugače reči. Kajne, gospodje v starem odboru kmetijske družbe. U los je volitev neveljavna, če sem dal jaz volilni list prijatelju, ki ga je s svojim vred položil na predsedniško mizo. Lani pa ni bila volitev neveljavna, ampak d -bra, če nas je prav po trideset udov skup dalo volilne liste slugi, da jih jo nesel na isto mizo. Kdor se mora s takimi zares otročjimi izgovori braniti, tisti pri-znava s tem sam, da je že na koncu! Kakor hitro so čuli zborovalci, da trdi u pod Murnik: »Zbor ni zmožen za volitev", bila jo velika večina silno užaljena in je zagnala krik. Lc nekaj jih jc bilo, ki so pritrjevali g. Murniku. Ta je pa precej na to rekel — kakor bi bilo že naprej zmenjeno —: „Ker je tak vrišč, ne moremo nadaljevati zborovanja, in zato zbor zaključujem." Nekaj trenutkov pozneje je vladni zastopnik izrekel, da zbor razpušča. Nc bomo pravili, kaj je o tej priložnosti govoril dr. Tavčar. Tudi nc bomo popisovali, kako so bili katoliški možje žaljeni po njegovih besedah, in kako je moral sramotno zapustiti dvorano. Da, žaljeni ho bili mo*je, ker so videli, da kmet nima pravice govoriti na zboru kmetijske družbe! Pozvali so pričujočega g. dr. Šušteršiča, naj se telegralično pri toži pri ministerstvu zaradi krivice, ki sc je pri tem zboru zgodila slovenskemu kmetu. In dr. Šuštcršii je odgovoril: „Še jutri se bom sam osebno pritožil pri ministerstvu." Pričujoči so to burno odobravali. Ko je stopil vladni zastopnik zopet v dvorano in pozval pričujoče, naj dvorano zapustč, ubogali so na opomin dr. Šušteršiča vsi takoj. S tem se pokazalo jasno, da mi spoštujemo postavo in pravico. Liberalni vodje dosedanjega odbora kmetijske družbe pa so dne 13. julija grešili proti vsaki pravici in postavi. Menimo, da so s tem škodovali edino le sebi, nam ne! Le še večkrat naj se tako odkrito raz-odenejo, kakor ta dan, in kmalu ne bodo imeli nobenega prijatelja več! Za smeh in kratek Cas. ^V knpeju za Ženske.) — Sprevodnik: „Vi mož! tukaj morate ven, ta prostor je samo za ženske." — Krač-nianov oče: »Vidiš, Katra, zdaj imaš! Vedno praviš, j.i nisem mož, zdaj si pa slišala, kaj je dejal! Zdaj se pa le sama vozi!" ,Nedeljski jahač.I — »Prosim konja za ježo!" — .Dobro, takoj! Toda, ali pa tudi znate splezati na konja;'' — „Kako vprašanje! Saj sem splezal celo na vrli Triglava!" Mudi se mu.) — Gost: »Dajte mi pol litra vina!" — Natakarica: »Katerega? po 20 al 40 kr.?" — Gost: ,Tistega po 20 kr.; nimam dosti časa, ker moram hitro na vlak!" V razburjenosti.) — ženili: „Če me res ne maraš - se vstrelim!" — Nevesta: „No. tako je zadnja zveza med nama pretrgana! Poberi sc mi s poti! s samomorilcem ne hi mogla živeti!" Kazmišljen.j — A: »Kako sem vesel, da vas zopet vidim! Kaj počne vaša žena :" I',: »Gospod, ali jaz nisem oženjen!" A: „Tako, tako! No, potem je pa seveda vaša žena tudi šo ncomožena!" Napačno razuuiei.) Advokat kmetu: „Le mirne se zanesite! Jaz bom vašemu nasprotniku že zakuril, da ho imel dosti!" — Kmet: „Potem bo pa dobro, če vam pripeljem par voz drv!" Besedne uganke. I. moško krstno ime. uomaČa žival, žensko krstno ime. gora na Kranjskem, vladarica slovanske države, ime preroka, žuželka. zgodovinsko znamenita gora. dotok Donave, mesto v Istri. 12345 2 ;; 5 3 3123 13 4 7 x 5 3 2 <) 4 6 3 6 7 4 3 7 « 3 X 0 4 3 6 9 1 3 1 o () 2 34 Začetnice, Čitane od vrha navzdol, povedo ime evropskega vladarja. Misli, bravcc, mesto si, Ki slovi na črke tri. Prvo Črko z zadnjo zameni, zadaj prvo črko deni: pa dobiš, kar si vsak želiš! III. Hliska se z r zjutraj po travi, srebrne rožicam krone stavi. Bliska se s k — pa seka glavč, rožicam mladim glavice lepč. Rc š i t e v ugank v zadnji številki: Besedna uganka. I. _F F 0 .1 a t a n S a 1 i S * lc 0 v k • h, r a z m 0 v 8 a <1 Lii- .J a H 0 b M 1 s i L, r a z e m j u r i J 1 _L i P n 1 6 ■I » ■I • h a - * ■ JJ \ e h| . r 1 i 8 r 3 H P i v k a 0 b r e 8 t i Z e v 8 d r e y f u 8 r i m 1 j a 11 i a 1 b u m v a z a 1 1 u 11 a j a b 1 a n e K i P č a n i n a r 0 d P e t € r r i b 11 i c a v 0 d n i k i d r i i č a n i 8 1 0 m š e k 1 0 u r d e s - 0 v e n Z/1 'xi £ l-H «3 U «5 M m hi Q< S 4? eS "2 £3 © Ph Prav so j i h r e 5 i 1 i: Obe: Lipovec Ignacij v Pod-gradju (Staj.); Ivan Pliberšek v Ljubljani; Henrik Zalcsjak v Sinju in Jožef Zaje v Brisali pri Kolovratu; samo drugo pa: J. Kalur na Rakeku; Andrej Porenta v Virmažah in Janez Levstik v Oire-benu pri Lašičah. — Rešitev je delala težave, ker se je pri sestavljanju vrinilo nekaj neljubih pomot. «3T Prihodnja itevllka »DOMOLIUBA« Izide dne 3. avgusta 1899 zvečer. Lotert)iiWe «pc«ko. DnnaJ, 8. julija: 11 «6 « Grade*, 8. julija: 7 39 3 Line, 15. ju+tj«: 1 88 6 Trat, 15 julija: 6 61 <3 33 30 89 43 26 48 22 15 Tržne cene v Ljubljani. 15 julija Plenic« m. st Ret, > Ječmen, » Ore«, » Ajda, > Pro»o, » Koruza, » Krompir, Leča Grah, > Fiiol, » Mulo kgr last, > rr*f > bkU. 10 -8 -6 50 6 50 8 70 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Goveje meso kgr. Telečje » » Svinjsko » » KoStrunovo t > Pijanec .... Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama. ► > ■ Drratrda.4kab.mtr » mehka . . gykr. _ 70 _ 90 z'i _ 60 _ 62 _ 75 _ 40 _ 55 - 20 -90 6 50 4 50 JSiene H— © razglednice kajoče ljubi/anj^t iupno oorRve, Zalomila j« in prodaja „Prodaja!nica kaiol. tisk- društva (H- Mlman) v Ljubljani tfopitarjavt ulict }ttv. 2. rfgjproaujalceir. da jt jnatan p op ur t. , r~ Sprejme »e kovaški 15 do 16 let star pri Valentin Urbanttč-u v Ljubljani, Dolenjska c